7&m<\ la -•■ Damasku bam, ki j DELAVCI V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH volijo jutri hkrati z vssmi zaposlenimi vsak na svojem delovnem mestu odbornike v občinske zbore delovnih skupnosti. Svetovni tisk o V. plenumu BEOGRAD, 22. maja (Tanjug). Svetovni tisk še nadalje posveča pozornost nedavnemu plenumu CK ZKJ. Številni listi objavljajo zdaj nova in popolnejša poročila o delu plenuma, pri čemer se posebej ustavljajo ob govorih članov CK v razpravi, razen tega pa tudi izčrpneje poročajo o referatu generalnega sekretarja Josipa Broza Tita ter objavljajo svoje ocene in komentarje. Vodilni mehiški list »Uni-versal« je objavil včeraj novo poročilo o referatu in razpravi na plenumu pod naslovom čez vso zunanjepolitično stran. Vladi naklonjeni »El Dia« objavlja podobno komentirano poročilo pod naslovom čez šest stolpcev. Poljsko partijsko glasilo »Tribuna Ludu« je priobčilo v kakih 800 besedah odlomke iz Titovega referata. List poudarja, aa je plenum sprejel to poročilo kot osnovno smer za delo ZKJ. Posebno pozornost posveča delom referata, v katerih je govora o zboljšanju odnosov s socialističnimi državami, in v odlomkih citira Titove besede o problemih miru, koeksistence, o razorožitvi in vlogi ne-angažiranega sveta. Britanski listi so v ponedeljek in torek objavili nova poročila in članke o delu plenuma. »Daily Worker« je prav tako objavil široke odlomke iz Titovega referata, medtem ko »Scotsman« posveča veliko pozornost razpravi Aleksandra Rankoviča. Po oceni italijanskega lista »Popolo«, ki objavlja komentar agencije ANSA, označuje delo plenuma novo etapo v konkretni formulaciji jugoslovanske politike. Večji komentar objavlja tudi pariški »Monde«, vtem ko so vodilni francoski listi »Fi-garo«, »Nation« in »Combat« objavili komentirana poročila svojih dopisnikov iz Beograda, ki poudarjajo zlasti dele Titovega referata, v katerih je ocenjena kitajska politika. »Combat« razen tega poudarja, da je Tito potrdil socialistično, neodvisno in ne-angažirano politiko Jugoslavije. Posebno pozornost posveča ta list analizi jugoslovanskih postavk o načelih miroljubne koeksistence in nujnosti akcije za ureditev perečih mednarodnih problemov. Francoski listi objavljajo razen tega tudi odlomke iz razprave na plenumu, zlasti iz razprav Rankoviča, Vlahoviča in Vidiča. Avstrijski tisk, tako dunajski kot pokrajinski, je na široko poročal o plenumu. Glasilo KP »Volksstimme« obširno poroča o Titovem referatu, pri čemer se zlasti ustavlja pri tistih delih referata, v katerih je podana ocena o zboljšanju odnosov s socialističnimi državami ter o vlogi in dogmatskih pozicijah kitajskih voditeljev. »Tito je obsodil škodljivo politiko funkcionarjev v Pekingu,« poudarja ta list, ki povzema tudi Rankovičev prispevek v razpravi o referatu. Vodilni kanadski listi, med njimi »Globe and Mail« in 9 Hadaljeva ije na zadnji stran. PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE1 it L ECA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, CETBTEK, 23. MAJA 1963 # LETO ŠTEVILKA 141 • CENA 20 DIN V !■ a y » i uKtONIK JOŽE SMOLA > ; ., ■ • - . :s y ODGOVORNI UREDNIK MARJAN JAVORNIK’ »DELO« IZHAJA OD I. MAJA 1069 PO ZDRU2ITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 8. OKTOBRA IBM USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1841 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA Prva izdaja Haile Selasie začel konferenco na vrhu Pozdravni poslanici HruSCova in Kann«dy|a OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA ADIS ABEBA, 22. maja (brzojavka). — Etiopska prestolnica je danes sprajela še zadnje visoke goste, med njimi predsednika ZAR Naserja in alžirskega premiera Ben Belo, ki sta dopotovala skupaj. Od 32 neodvisnih afriških držav so se na prvi seji v Africa Hallu zbrali šefi tridesetih držav. Odsotna sta predsednik Toga in maroški kralj, ki se konference ne bo udaležil zaradi prisotnosti Mavretanije. Konferenco je odprl etiopski cesar, ki je v govoru dejal, da voditelji 200 milijonov Afričanov ne morejo oditi iz Adis Abebe prej, preden ne bodo ustvarili enotno afriško organizacijo in sprejeli enotno afriško ustanovno listino. Na predlog predsednika Gvineje Sekou Toureja so za častnega predsednika konference soglasno izvolili etiopskega cesarja. Za predsednike delovnih zasedanj pa so izvolili predsednika Liberije Tub-mana, predsednika ZAR Naserja, predsednika Gane Nkru-maha, predsednika Slonokoščene obale Hophouot Boig-nyja, predsednika Senegala Senghorja, predsednika Konga (Brazzaville) Youlouja, predsednika Tanganjike Nie-rereja in premiera Nigerije Balevo. Nobenega dvoma ni, da bo konferenca dosegla soglasje o nekaterih bistvenih vprašanjih, med njimi o sodelovanju na gospodarskem, političnem in kulturnem področju, dekolonizaciji in rasni diskriminaciji, afriškem skupnem trgu in razorožitvi ter sprejela ustrezne dokumente, ki bodo osnova za nadaljnje delo. Kot se je zvedelo, so zunanji ministri na zadnji seji sprejeli dva pomembna dokumenta, od katerih prvi priporoča šefom držav, naj politiko nepovezovanja razglase za uradno politiko afriške celine, drugi pa obsoja obstoj vojaških oporišč na afriški celini. Se vedno je negotova usoda temeljne listine organizacije afriških držav. Gre za veliko in pomembno listino in po prvotnem navdušenju je v konferenčnih dvoranah zavladala trezna premišljenost. Po vsej verjetnosti se bodo šefi sporazumeli o načelnih smernicah takšnega dokumenta ter nato podrobnosti prepustili posebnemu organu. Včeraj so imeli predstavniki še neosvobojenih ozemelj posebno sejo, na kateri so sprejeli listino, ki terja od konference, naj Afrika z odločnimi in konkretnimi ukrepi pomaga njihovim narodom v boju za neodvisnost. Kot je sporočil sekretariat, bodo šefi držav zasedali za zaprtimi vrati. MARJAN SEDMAK Predsednik ministrskega sveta ZSSR Nikita Hruščov je v pozdravni poslanici predsedniku konference šefov držav in vlad neodvisnih afriških držav zaželel udeležencem kar največ uspeha. Premier Hruščov pravi, da v ZSSR s simpatijami spremljajo odločnost afriških patriotov, da nadaljujejo boj za popolno neodvisnost. Prav tako poudarja, da v Sovjetski zvezi popolnoma razumejo idejo afriške enotnosti, ki je v središču pozornosti na konferenci v Adis Abebi. »Uresničitev te ideje, ki se je rodila med narodnoosvobodilnim bojem afriških narodov, je naletela na razumevanje in podporo vseh tistih, ki se zavzemajo za mir in prijateljstvo med narodi,« je rečeno v poslanici. AFP poroča iz Washingtona, da je konferenci v Adis Abebi poslal poslanico tudi ameriški predsednik Kennedy. V poslanici je zaželel konferenci popoln uspeh in izrazil mnenje, da konferenca »jasno priča o vdanosti načelom neodvisnosti, enotnosti in svobode ter da je otipljiv dokHc važnosti vloge, ki jo igra Afrika v svetovnih vprašanjih. » zaslugi vaših prizadevanj, se bodo lahko tudi druge države navdihovale ob cilju, ki ste si ga zastavili — izboljšati poti za medsebojno razumevanje in sodelovanje v miru.« Uveljavljanje nove ustave je odvisno tudi od kvalitetne sestave in dela bodočih skupščin Razgovor z Albertom Jakopičem-Kajtimirom* predsednikom GO SZDL Slovenije, o dosedanji in nadaljnji predvolilni aktivnosti Sodelavec »Dela« ie imel s predsednikom Glavnega odbora SZDL Slovenije, Albertom Jakopičem-Kaj-timirom, naslednji razgovor o rezultatih dosedanje in programih za nadaljnjo predvolilno aktivnost. Katere so po vaši sodbi poglavitne značilnosti dosedanje predvolilne aktivnosti in kako le-to ocenjujete? — Vsekakor kaže najprej poudariti, da izredno ustvarjalno politično razpoloženje, ki je bilo značilno za obdobje ustavne razprave, tudi po sprejetju ustave ni prenehalo. Nasprotno! Začetek uveljavljanja ustavnih določil o graditvi predstavniških organov je spodbudil delovne ljudi, da so se z enako ustvarjalno prizadevnostjo lotili tudi te naloge. Potem, ko so si delovni ljudje v ustavni razpravi s svojimi razglabljanji, predlogi in sugestijami prizadevali oblikovati takšna ustavna nrčc,r' in določila, ki naj omogočijo še hitrejši razvoj naše socialistične stvarnosti, težijo v nadaljevanju te svoje aktivnosti po čimbolj akdekvatnem uresničevanju sprejetih ustavnih načel. Odtod izredno zanimanje občanov za bodoče skupščine in pri tem za ljudi, ki naj pridejo vanje in ki naj prevzamejo odgovornost za uveljavljanje ustave v našem vsakodnevnem praktičnem življenju. V kolikšni meri je izbira kandidatov upoštevala u-stavno načelo rotacije in premike v naši družbeni stvarnosti? Kakšni problemi se ob tem pojavljajo? — Za 3803 odbomiška mesta v bodočih občinskih skupščinah kandidira 5376 kandidatov. Med njimi je le 12,2% dosedanjih odbornikov, kar kaže, da so volivci odločno upoštevali ustavno načelo rotacije. Uveljavljanje žensk v gospodarstvu in družbenih službah je dobilo konkreten izraz v tem, da je med vsemi kandidati za občinske odbornike 19,3 % žensk, s tem, da je med kandidati za občinske zbore 13,6%, med kandidati za zbo- re delovnih skupnosti pa 25,9 odst. žensk. Glede na razmerje med številom odbor-niških mest in kandidatov iz vrst žensk pa kaže računati na zavestna prizadevanja političnih sil, da bodo tudi na samih volitvah dobile ženske takšno mesto in vlogo v bodočih skupščinah, ki ustreza njihovemu deležu v proizvodnji in družbenih službah ter v organih delavskega in družbenega samoupravljanja. Podobno velja reči tudi za mladino, ki v sedanjem kandidatskem sestavu s 7,6% — če upoštevamo le kandidate do 25. leta staro*-sti, medtem ko je kandidatov od 26 do 35 let 42,9% — ni dovolj zastopana. Med občinskimi kandidati je 1530 ali 28.5% delavcev in 760 ali 14,2% kmetov. Inženirjev in tehnikov je 523 (9,7%), agronomov iri kmetijskih tehnikov 305 ( 5,7%), socialnih in zdravstvenih delavcev 194 (3,6%), prosvetnih in kulturnih delavcev 400 (7,4 odst.). Dalje je med kandidati 130 političnih delavcev (2,4%), 43 pravnikov (0,8%) in 103 ekonomisti (1,9%). Ob takšni kandidatski strukturi lahko računamo na zelo u-spešno delo bodočih skupščin. Članov ZK je med kandidati 3084 ali 57,4%. To govori o velikem ugledu in zaupanju, ki ga uživa Zveza komunistov med delovnimi ljudmi, hkrati pa tudi o širini, ki je bila upoštevana pri izbiri kandidatov. Vse to priča o prizadevanjih delovnih ljudi, da bi ideje, ki so jih prispevali v procesu oblikovanja uatav-nih načel, začeli odločno uresničevati že na bližnjih volitvah, ki pomenijo prvi pomembnejši korak na poti uveljavljanja nove usteve. Široka razprava o pomanjkljivostih v delu dosedanjih ljudskih odborov in o nalogah bodočih skupščin pomeni bogato osnovo za de- javnost teh predstavniških teles. Obdobje, v katerem se pravkar nahajamo, ko kandidati neposredno razpravljajo s svojimi volivci, spoznavajo njihove probleme, mnenja in sugestije, pa bo to osnovo še obogatilo. Zato bi bilo želeti, da so ti razgovori kandidatov z volivci čimbolj stvarni in da bi temeljili na tistih težnjah, ki so jih delovni ljudje vnesli v novo ustavo. Pri tem gre za težnje po nadaljnjem razvoju delavskega in družbenega samoupravljanja, sistema delitve po delu, po hitrejšem povečevanju produktivnosti, modernizaciji proizvodnje, podružbljanju kmetijske in gozdne proizvodnje itd., kar vse je pogoj tudi za zbolj-ševanje družbenega in osebnega standarda. Hotel bi opozoriti tudi na naloge, ki so pred nami spričo tega, da bo prisilo v skupščine ogromno novih in mladih ljudi. Poskrbeti bo treba, da se bodo ti odborniki in poslanci čimprej in čimbolj seznanili z nalogami novih skupščin in s svojim delom v njih. Reči pa kaže tudi, da bi spričo ogromnega števila ljudi, ki so v zadnjih letih šli skozi šolo samoupravljanja, lahko izbrali toliko ustreznih kandidatov; da bi mogli izvoliti v vsaki občini ne samo po eno, marveč po več kvalitetnih občinskih skupščin. Ljudje, na katere je opozorila ta naša množična kadrovska akcija, a niso prišli to pot na kandidatske liste oziroma ne bodo izvoljeni, pa bodo seveda prav tako lahko odločilno vplivali na celotno družbeno dogajanje in razvoj s svojim delom v raznih organih samoupravljanja in v političnih organizacijah. Katere_so poglavitne naloge,'tl čakajo organiza-cije Socialistične zveze v nadaljnjem predvolilnem obdobju? —> V splpšnem vzeto, gre zlasti -ga dve nalogi: prvič, v obdobju neposredno pred volitvami je pred organizacijami SZDL naloga, da za- gotovijo, da bo sleherni občan natančno vedel, kdaj, kje in kolikokrat bo volil, kar je še posebno pomembno spričo tega, da volimo razen splošnih zborov še vrsto samoupravnih zborov. To pojasnjevanje ne gre pojmovati zgolj kot organizacijsko-teh-nično delo, marveč tudi kot zelo važno politično nalogo. Drugič, gre za programe nadaljnje konkretne aktivnosti organizacij SZDL. Občinski odbori SZDL kakor tudi večina krajevnih vodstev hitijo v tem času, da bi analizirali mnenja, pripombe, predloge in sugestije glede urejanja odprtih družbenih problemov, ki so jih nakazali delovni 'ljudje na vseh področjih na zborih volivcev in na raznih predvolilnih zborovanjih ter razgovorih. Na podlagi teh analiz ocenjujejo dosedanje delo ljudskih odborov, krajevnih skupnosti, samoupravnih or« ganov na področju gospodarstva in družbenih služb ter pripravljajo konkretne programe za nadaljnje delo. Tako so, recimo, v jeseniški občini sestavili zelo kvalite- 009 Nadaljevanje na zadnji strani Tito naslovil poslanico konferenci v Adis Abebi »Vaš boj in njegovi plemeniti cilji so nam blizu« Normalizacija v Turčiji Meje spet odprte - Številne aretacije ANKARA. 22. maja (AFP-AP-Reuter). Čeprav še niso ukinili izrednega stanja, ki so ga uvedli v največiih turških mestih Ankari. Istanbulu in Iz-miru včeraj po neuspelem vojaškem uporu, se položaj v Turčiji normalizira. Po vesteh tujih agencij vlada v državi popoln mir. Po dosedanjih informacijah je v spopadu vladnih sil z uporniki polkovnika Ajdemi-ra padlo sedem ljudi, medtem ko je več ranjenih. Razen polkovnika Ajdemira so po uradnih vesteh aretirali 22 oficirjev in kadetov. Polkovnika Ajdemira so v uporu podprli ne samo njegovi najbližji sodelavci in kadeti vojaške akademije, v kateri je prej predaval, ampak tudi okrog 6000 oficirjev, ki so jih bili prisilno upokojili zaradi lojalnosti režimu bivšega premiera Mende-resa. Vlada v Ankari je objavila, da bodo polkovniku Ajdemiru in njegovim pristašem sodila nagla sodišča. Turški zakon določa za ne-tivce uporov smrtno kazen. M. Todorovič na zboru v Bitoli BITOLA, 22. maja (Tanjug). — Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta in kandidat za poslanca zvezne skupščine Mi-jalko Todorovič je danes popoldne govoril na velikem predvolilnem ljudskem zborovanju v Bitoli. Na zboru se je zbralo približno 30.000 občanov iz Bitole in okoliških krajev. Ves prostor na Trgu 29. novembra in bližnjih ulicah je bil napolnjen prav do posled- □ Nadaljevanje na zadnji strani OTVORITEV KONFERENCE SEFOV AFRIŠKIH DR2AV - Predsednik ZAR Naser ob otvoritvi afriškega »vrha« v Adis Abebi. Levo od njega Jameogo, predsednik Zgornje Volte. V drugi vrsti za Naserjem zunanji minister ZAR Favzi, v tretji vrsti prvi z leve pa premier Ali Sabri. Felefoto: AP. BEOGRAD, 22. maja (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal konferenci šefov držav in vlad neodvisnih afriških dežel v Adis Abebi naslednjo poslanico: »S posebnim zadovoljstvom izražam v imenu narodov in vlade Socialistične federativne republike Jugoslavije in v svojem imenu najboljše želje zgodovinskemu zborovanju najvišjih predstavnikov svobodnih in neodvisnih afriških držav. Hiter proces osvobajanja * afriških dežel kot rezultat vztrajnega boja njihovih narodov, rastoča in konstruktivna vloga afriških držav v mednarodnem življenju in zlasti njihovo zavzemanje za mir in enakopravno medna- #9 Nadaljevanje na zadnji strani »KURIRČKOVE TORBE« iz vse Slovenije so se včeraj sešle v Ljubljani. Zadnji v dolgi vrsti pionirjev. ki so jih te dni nosili v najrazličnejših okoliščinah, so pisma iz torb predali predsedniku Glavnega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije Janku Rudolfu. Na sliki: predsednik Rudolf je tudi podpisal kurirske knjige in potrdil prejem partizanske kurirčkove pošte. Foto: Deniša Priprave na pragu volitev LJUBLJANA, 22. maja — Poročila o razgibani in predvolilni dejavnosti prihajajo iz vseh predelov naše države. V Makedoniji bodo imeli ta teden več zborovanj, na katerih bodo govorili volivcem poslanski kandidati. Na zboru v Bitolju bo govoril danes podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič. Sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Makedonije Lazar Koliševski se je pogovarjal pred kratkim s študenti skopske univerze. Poslanski kandidati so se pogovarjali z volivci tudi v S tipu, Gostivaru in Titovem Velesu. V Mariboru se je danes sestala volilna komisija pri okrajnem odboru SZDL in analizirala predvolilno dejavnost v posameznih občinah. V zadnjih dneh so republiški in zvezni kandidati obiskali volivce v delovnih organizacijah in na terenu ter se seznanili s problemi posameznih območij. V nekaterih delovnih organizacijah, kot na primer v tovarni glinice in aluminija v Kidričevem in v nekaterih železniških kolektivih bodo volili v petek že v zgodnjih jutranjih urah, da bi omogočili udeležbo na volitvah tudi nočni izmeni in dežurnemu osebju. Številni mladinski aktivi so sklenili, da bodo pomagali okrasiti volišča; v nekaterih primerih so si napovedali tudi tekmovanje pri tem delu. V Kopru je bilo danes popoldne predvolilno zborovanje v tovarni Tomos, na ka- 99999 Nadaljtvanie na zadnji strani PROCES Prihodnji mesec bodo v začeli soditi oseki jih obtožujejo, da so jvale o secesionističnem gibanju, ki je zakrivilo odcepitev Sirije od ZAR leta 1961. Med njimi je tudi 14 oficirjev, ki so taikrat izvedli državni udar in izzvali razpad unije. Vseh obtožencev jt več kat 75. _ Alžlr: DIREKTOR ODHAJA Tovarna Michedn v Alžiriji proizvaja avtomobilske gume. Alžirski delavci v tovarni so nedavno demonstrirali zaradi samovoljnega odpuščanja in diskriminacije, saj niso imeli niti tistih pravic, ki jim jih je zagotavljala btvSa francoska zakonodaja. Direktorja tovarne so včeraj izgnali iz Alžirije. Port-au-Pirlnce: ČESTITKA V glavnem mestu Haitija se pripravljajo na zopetno proglasitev Duvaliera za predsednika. Predsinočnjim in včeraj je v raznih delih Port-au-Princea eksplodiralo več bomb. Sest pripadnikov policije je bilo ubitih. Pravijo, da so bombe podtaknili nasprotniki predsednika Duvaliera. Woshington: BEGUNCI V Miamiju na Floridi so ustanovili novo centralno organizacijo kubanskih beguncev. Okrog sto petdeset delegatov, predstavnikov raznih struj je izvolilo skupni odbor. Nova organizacija uživa podporo ameriške vlade, vsaj tako piie »Walstreet Journals. Nadaljevani« na zadnji strani Kompromisni zaključek konference 6ATT v Ženevi Premalo upoStevan akcijski program 21 držav Velik miting v Sarajevu Govoril je poslanski kandidat Djuro Pucar-Stari ŽENEVA. 22. maja (Tanjug). Pozno sinoči je bilo v Ženevi končano izredno zasedanje ministrov za irgovino držav, ki so članice GATT. Objavljeni dokumenti izražajo vzdušje, ki je vladalo na konferenci in na katerem po mnen ju velikega št svila udeležencev ni bilo čutiti dovolj širokega razumevanja za probleme nezadostno razvitih dežel in tudi ni bilo potrebnega splošnega soglasja o tem. da je treba sprejeti konkrstne in neposredne ukrepe za znižanje carin in odstranitev di'ugih pregrad v mednarodni trgovini. SARAJEVO, 22. maja (Tanjug). — Več kot 40.000 občanov Sarajeva in okolice se je danes udeležilo veličastnega predvolilnega zborovanja, ki je bilo popoldne v Sarajevu. Na mitingu je govoril predsednik Ljudske skupščine Bosne in Hercegovine Djuro Puca)-, poslanski kandidat za republiški zbor republiške skupščine za volilno enoto Sarajevo-Center I. Kar zadeva razširitev trgovine nezadostno razvitih dežel kot sredstva za pospešitev njihovega razvoja, so ministri v načelu sprejeli principe, podane v akcijskem programu 21 držav, ki teži za tem, da bi zagotoviti pogoje za enakopravnejšo in širšo trgovinsko izmenjavo med razvitimi in manj razvitimi državami. Nekatere delegacije, zlasti predstavniki držav Evropske gospodarske skupnosti, pa niso pokazale pripravljenosti, da bi štafeta mladosti v Vojvodini SUBOTICA, 22. maja. (Tanjug.) Štafeta mladosti je prispela davi v Subotico. Na Trgu svobode jo je sprejelo kakih 20.000 prebivalcev. Na mitingu so prebrali pozdravno pismo prebivalcev in mladine Subotice tovarišu Titu od njegovem rojstnem dnevu. Potem je štafeta mladosti nadaljevala pot prek Bačke Topole proti Novemu Sadu. Ze dolgo se v tem mestu ni zbralo tako zelo veliko število ljudi. Skoraj uro pred začetkom zborovanja je bila ulica Maršala Tita od zgradbe Pokrajinske banke pa vse do Centralnega higienskega zavoda v dolžini skoraj celega kilometra na gosto prekrita z zborovalci. Djuro Pucar se je v svojem govoru dotaknil predvsem naših gospodarskih in tudi drugih uspehov, bistvenih smernic naše zunanje politike in nove ustave. Ko je govoril o novi ustavi, je med drugim dejal: »Pomembno novost v naši novi ustavi predstavljajo načela o izmenjavanju in ponovni izvoljivosti. To je treba poudariti predvsem zato, ker se to načelo začenja uveljavljati prav na teh volitvah. Za razvoj družbe je nujno, da bodo javne funkcije dostopne čim večjemu številu sposobnih ljudi, da se pri raznih javnih družbenih funkcijah vrši obnavljanje in osveževanje z novimi močmi, da nove energije in nove ideje pridejo do bolj polnega izraza. Da bi se ta princip uveljavil kar najbolj dosledno, uvaja naša ustava načelo, ki omejuje ponovno izvolitev istih oseb za določene državne funkcije. Sistem rotacije, omejevanja ponovne izvolitve ter tudi odstranjevanje pretirane kumulacije javnih funkcij v eni osebi popolnoma ustreza sistemu družbenega samoupravljanja, kjer naj sodelovanje v javnih službah postane vsakodnevna praksa vsakega našega delovnega človeka. Ta izredno pomembna ustavna norma bo prispevala k hitrejšemu usposablja- sprejeli program kot instrument, ki bi ga začeli takoj uresničevati. V resoluciji, posvečeni temu vprašanju, so ministri priporočili, naj države, ki so članice GATT, ustanove »akcijski odbor«, ki bi imel nari oblikovanju festivalov in festivalske politike tisti, ki dajejo materialno osnovo in ki so .Hm prireditve namenjene. V tem smislu je treba pozdraviti tiste prireditve, ki se razvijajo v neke vrste usklajevalen organ za svojo žvrst kulturne ■ dejavnosti.' Festivalske prireditve najrazličnejših zvrsti imajo zelo pomemben reprezentativni, propagandni in gospodarski pomen. Zato naj sodelujejo pri oblikovanju njihovih zares specifičnih programov in njihove kvalitete vsi poklicani. JANKO SVETINA Pomemben obet: arheološka karta Po VI kongresu Zveze arheologov Jugoslavije Doslej najbolje obiskani kongres arheologov Jugoslavije — udeležilo se ga je o-krog sto petdeset članov — je s svojimi rezultati zarezal pomembno sled v delovanje zveze, pa tudi posameznih arheoloških ustanov in njihovih članov. Odprl je široke probleme, ki nakazujejo pot in nadaljnjo dejavnost arheologije v Jugoslaviji. Med novostmi, ki jih je za razliko od dosedanjih skupščin (te so šele zdaj začeli vrednotiti kot kongrese!) vpeljal ta kongres, je bil tudi dan, posebej posvečen slovenski arheologiji, njenim problemom in stanju vede na našem področju. Novost, ki naj bi postala stalna oblika obveščanja udeležencev s problemi republike, v kateri bo pač takrat kongres, so vsi člani sprejeli z odobravanjem. Novost so udeleženci sprejeli še tem ugodneje, ker so’ jo prireditelji tudi praktično ilustrirali z enodnevnim i7’e‘om po pomembnih arheo- loških , terenih in najdiščih. Nemara, so vsi pričakovali ogled že svetovno znanega in često publiciranega Šempetra v Savinjski dolini z znamenitimi rimskimi nagrobnimi kapelami, ali pa Bleda, kjer so v ■ zadnjih letih izkopali pomembne priče slovanske zapuščine iz dobe med VII. in XII. stoletjem Namesto tega pa so jih domači prireditelji popeljali na teren, ki je bil večini kolegov iz drugih republik še neznan: najprej skozi gozdove Hrušice mimo dveh rimskih postojank na limesu — poznoan-tičnem obrambnem sistemu zidov m utrdb — to je La-nišča in same Hrušice (Ad Pirum) in od tam v Ajdovščino, bivši Aidovium in še prej Castra. Udeležence je navdušila tudi vipavska pokrajina in predeli ob naši zahodni meji. Ogled gradu Rihenberka nad Branikom pa jim je posredoval v splošnem okviru velike nžpore naše spomeniško-varstvene službe in njenih * RIMSKI STOLP V AJDOVŠČINI - Pred dvema letoma so strokovnjaki Zavoda za spomeniško varstvo SR Slovenije konservirali ohranjeni stolp rimskega tabora v današnji Ajdovščini. posameznih, redkih uspehov. Za nas m posebej seveda za slovensko arheologijo pa ima ta kongres še poseben pomen. V marsičem so namreč prav priprave nanj pospešile delo za arheološko karto Slovenije. Saj je največja naloga sedanje arheološke generacije prav rekapitulacija dosedaj znanih najdišč in arheoloških objektov. To pa iz več vzrokov: predvsem, ker je to potrebno za napredek arheološke vede pri nas, za vzpostavitev ustreznega režima spomeniškega varstva na takih območjih ter za morebitno nadaljnje, boljše turistično izkoriščanje najpomembnejših arheoloških spomenikov Arheološka karta bi nam omogočila — s prikazom se-lišč v posameznih zgodovinskih obdobjih — pokazati populacijska stremljenja in ‘okove; s podrobhejšimi obdelavami najdišč bi lahko tudi določneje prikazali in potem lažje J fc’’ prouče- vali kontimi?tšftr^&voja posameznih kulturno pomembnih skupin na našem ozemlju. To delo je zelo pomembno za poznavanje preteklosti našega ozemlja m pozneje tu-ai naroda. Arheoiogi se tega zavedajo in so zaio, da bi aooili podatke za arheološke karto, pregledali v zadnjih aveh letih nad pol milijona strani raznih strokovnih člankov. razprav, knjig ... Pri tein so registrirali okrog dva tisoč osem sto najdišč. (Med njimi zavzema Emona v tem seznamu kar osem sto podatkov!) To naj bi v naslednji fazi, verjetno preko zime 1963-1964 obdelali v dokončni obliki. Tako bomo slednjič prišli do pregleda vseh arheoloških najdišč. Kako pomembno je tako zbiranje gradiva, vidimo lahko že na razstavi v Narodnem muzeju, kjer so prikazana samo pomembnejša prazgodovinska najdišča balistatske (starejše železne) dobe, ki obsegajo obdobje nekako pet sto let (od približno 800 do 300 pred našim štetjem), iz tega prikaza šele dobro vidimo, kako se oblikujejo posamezne kulturne skupine in civi-lizatorična območja prazgodovine. S tem smo dobili vzorec tudi za vsa druga zgodovinska obdobja, ki jih za-iema v svoji dejavnosti arheologija. JANEZ MESESNEL v Ohridu četrti kongres Jugoslovanskih slavistov in bo trajal do 90. maja. Ker je na tretjem kongresu, ki je bil predlansko jesen v Ljubljani, prežel sedež tveze slavističnih društev Jugoslavije za dve leti v Makedonijo, so pripravili . četrti kongres Makedonci. S predavanji in referati bodo seveda sodelovala vsa republiška-slavistična 'društva'. . Za letošnji jugoslovanski slavistični kongres bo značilnih vsaj troje stvari. 'Na tretje* kongresu je bilo postavljenih v ospredje nekaj perečih zadev s področja jezika in književnosti v šolah oziroma s področja šolstva na sploh. Četrti kongres bo lahko soočil takratne probleme s tistim,'kar je bilo storjeno poslej. Razen delovnega značaja — pretresal bo položaj stroke v šolah in obravnaval znanstvene probleme — bo Imel ta kongres tudi manife-stativni značaj, ko je posvečen spominu bratov Cirila in Metoda. Njimi vlogi in zgodovinskim odsevom njunega pionirskega dela bo posvetil kongres nekaj predavanj. Pomembno je tudi to, da bo četrti kongres jugoslovanskih slavistov nekakšna priprava za mednarodni slavistični kongres, ki bo letos jeseni, od 17. do 23. septembra,-v Sofiji. Del referatov je prilagojen temu značaju kongresa. Na njem bodo prediskutirali in preverili teze, s katerimi bodo šli jugoslovanski slavisti pred mednarodni forum. Slavistiko na Slovenskem 'bodo zastopali na kongresu predstavniki vseh naših slavističnih znanstvenih institucij, zastopniki podružnic Slavističnega društva Slovenije in ustreznih zavodov. Referate so pripravili iz Slovenije dr. Marja Boršnik, Vatroslav Ka-lenič, dr. Bratko Kreft, Mira Medvedova in Francka Varlo-. va, dr. Boris Paternu, dr. Dušan Pirjevec, dr. Jakob Rigler, Blaže Ristovski, Viktor Smolej, Rozka Stefan, Stane Suhadolnik, dr. Emil Štampar, dr. France Tomšič in Pavle Vozlič. S. K. JUGOSLOVANSKE IKONE. - Narodna galerija v Ljubljani je zbrala 75 primerkov ikonske umetnosti iz dobe med XIII. in XIX. stoletjem. Razstavo bodo odprli v petek. 24. maja, ob 18. uri. Na sliki: sv. Demetrij ubije bolgarskega carja pred solunskim obzidjem, delo mojstra Nikolaja iz 1. 1890. Koncerti Mladi solisti Tri Mozartova dela in Brahmsov koncert — to je bil spored, ki so ga izvajali štirje mladi glasbeni umetniki in ki jim je Slovenska filharmonija omogočila prvi pomembni javni nastop z orkestrom. Bili so to dirigent Fajdiga, klarinetist Karlin, pianist Dekleva in violinist škerlak. Bil je prijeten večer mladih glasbenikov, ki stopajo na pot koncertantov. Pokazali so precejšnje sposobnosti. Fajdiga že stalno dirigira v Novem Sadu, ima veliko prakso z orkestrom, kar se je videlo v načinu interpretiranja, čeprav je bil v nekaterih delih prvič pred tako nalogo. Najbolj se je izkazal v samostojni točki — Mozartovi uverturi k Figarovi svad-bi, kjer je bilo dovolj plastike in jasnosti v tematični gradnji. Karlin je izredno lepo, stilno vzorno, čisto in z lepo muzikalno deklamacijo odigral Mozartov koncert za klarinet. To je izvrsten instrumentalist, ki se bo gotovo pomembno plasiral na naših koncertnih odrih. Pianist Dekleva je včasih nekoliko plaho, -vendar izrazito muzikalno odigral svoj part v Mozartovem koncertu v C-duru. Ce smo v tehniki pogrešali nekoliko briljance, so bila pa spevna mesta lepo in pomembno zaigrana. Violinista škerlaka poznamo že nekaj časa. To je znaten talent in čeprav si je zadal težko nalogo — Brahmsov koncert — je vendar mestoma ustvaril s svojo interpretacijo trenutke, ko smo prisluhnili zavzeto in brez pridržkov. Napredek mladega škerlaka od lani je tako velik, da moremo od njega pričakovati samo najboljše. N. K. Slovenski glasbenik v Nemčiji Pjigovot s,pfo(. KI arom M. Mizeritom, dirigentom Renske filharmonije Te dni Je prispel domov na obisk prof. Klaro M. Mizerit, šef-dirigent Renske filharmonije s sedežem v Koblenzu. Prof. Mizerit je naš rojak, rojen 1914 v Tržiču pri Trstu; študiral je violino, kompozicijo in dirigiranje v Ljubljani in na Dunaju, ustanovil in vodil je godalni kvartet, nato je bil profesor za harmonijo in kontrapunkt na ljubljanski Akademiji za glasbo. Pozneje je bil zborovodja in dirigent. Leta 1951 je kot dirigent odšel na dubrovniški festival, kjer je vzbudil pozornost tujih glasbenikov. Iz Dubrovnika je odšel večkrat gostovat v Nemčijo in bil stalen gost na festivalu v Koblenzu. Ko se je leta 1958 izpraznilo mesto glavnega dirigenta, so mu v Koblenzu ponudili, naj prevzame vodstvo Renske filharmonije. »Povejte, prosim, najprej kaj o orkestru, ki ga vodite.« »Tam sem, kar veste, od leta 1958 kot šef-dirigent. To je samostojen orkester, ki se vzdržuje s koncerti tn z javnimi subvencijami. S koncerti zalagamo vse področje med Frankfurtom in KSlnom. Na leto jih priredimo nad 60. Sedež imamo v Koblenzu, vendar veliko potujemo, ker imamo največ abonmajskih koncertov v raznih mestih. Naša programska orientacija sega od predklasike do modeme. Občinstvo, kakor drugod po svetu, zelo ceni romantiko, posebno v manjših mestih, medtem ko Je v veli- kih mestih bolj živo zanimanje za moderno glasbo. Med deli, ki sem Jih v Nemčiji kot prvi izvajal, so bila tudi Šostakoviče va XI. simfonija, Dvorakov Requiem m Szyma-nowskega Stabat mater. Priljubljeni so tudi razni oratoriji. Na radiu Deutscher Siid-vvestfunk sem mnogo tudi snemal. Med jugoslovanskimi skladatelji sem dirigiral Gotovca, Dobroniča, Hrističa, Škerjanca.« »Znano je, da ste z uspehom dirigirali tudi v drugih državah.« »Bil sem v Ženevi, na Dunaju, v Berlinu in v Parizu. Na Nizozemskem, v Rotterdamu in v Haarlemu sem dirigiral koncerte s tamkajšnjimi simfoničnimi orkestri (Bartok in drugi avtorji). Za naslednje leto imam pogodbo za koncerte v ZDA. Z Jugo-koncertom sem v dogovoru za turnejo po Jugoslaviji, po vrnitvi iz ZDA. Sicer pa sem za svoj orkester angažiral več naših umetnikov. Dubravka Tomšič bo imela z Rensko filharmonijo deset koncertov, angažiral pa sem tudi Dejana Bravničarja in Igorja Ozima.« »Ko sva že pri naših umetnikih — kakšne so možnosti za plasiranje jugoslovanske glasbe?« »V Koblenzu Je precej zanimanja za jugoslovansko glasbo, zlasti za tisto, ki je zgrajena na folklornih elementih. V tem pogledu je pomemben zlasti ' radio. Tako sem že izvajal dela Keleme-na, imam pa v načrtu še druge avtorje.« Prof. Mizerit je tudi sam skladatelj — piše simfonična dela, ki so bila prvič izvajana v Koblenzu in Frankfurtu (Tretja simfonija. Koncert za čelo in orkester. Tri skice za orkester) — vendar ga njegov dirigentski poklic tako zaposluje, da le stežka najde čas za komponiranje. Njegov izredno obsežni repertoar zajema vsa pomembnejša dela starejše in novejše glasbene literature,' od simfonij do vokalnih del, ustvarja pa še zmerom nov repertoar, kajti, kakor je dejal ob slovesu, .muzika mi ne pomeni samo poklic, temveč tudi slast in življenje’. FRANCE NOVSAK Srečanja s kandidati 0 usklajevanja interesov Govori Matjaž Kmecl V kabinetu nove filozofska fakultete ob Aškerčevi ulici, v katerem je — kot je na začetku pripomnil asistent za slovensko literarno zgodovino Matjaž Kmecl, ki kandidira za zbor delovnih skupnosti občine Ljubljana Center — a ceste nepretrgoma okoli 50 do SO fonov hrupa, sva si z intervjuvancem hkrati drug drugemu zastavila vprašanje: kaj je pravzaprav v življenju In delu posameznika takšnega, da mu daje osnovo za zastopanje interesov neke širše skupnosti v katerem koli družbenem upravnem telesu? — Ker sem bil precej nepričakovano postavljen pred takšno dolžnost, je s svojega stališča začel kandidat, in ker nimam glede tega nobenih praktičnih izkušenj, lahko seveda govorim le o ustreznih človeških lastnostih, ki lahko ob idealni realizaciji vseh možnosti upravljanja in samoupravljanja, kakršne predvideva nova ustava, omogočijo plodno delo v predstavniškem organu. Ker gre v teh telesih dejansko za usklajevanje različnih interesov manjših delovnih skupnosti, ki žive in delajo na določenem (občinskem) območju, zahteva to seveda od slehernega odbornika ne samo kritično strpnost v vrednotenju različnih dejavnosti, marveč tudi izdelan in samostojen nazor o širših vprašanjih družbe, v kateri živi; o mehanizmih, ki uravnavajo njeno življenje. njene pravne, etične, delovne in druge odnose. — In konkretizacija takšnih izhodišč? — Težko je v nekaj besedah zajeti vso problematiko visokošolskih ustanov (fakultet, NUK in podobno), ki naj bi jih osebno v zboru občinskih delovnih skupnosti zastopal. Tudi razpon teh vprašanj je zelo širok. Od vrednotenja znanstvenega in pedagoškega dela do povsem praktičnih vprašanj, ki se pojavljajo sproti v komunalnem sožitju. Prav zadnji čas se je na primer vrsta kulturnih oziroma visokošolskih ter zdravstvenih ustanov ob Aškerčevi cesti zaradi urbanističnih posegov znašla v skrajnje nezavidnem položaju: s svojo pomanjkljivo akustično izolacijo in neprimerno lokacijošo se znašle ob eni najbolj prometnih mestnih magistral. Jasno je, da je pri tem cenejša zadostitev določenemu tehničnemu interesu zaradi neustreznosti urbanističnih projektov neposredno nasitila človeka v njegovem delovnem okolju. Za različno vrednotenje intelektualnega dela je mogoče po praktični plati simptomatično »reševanje« stanovanjskih problemov visokošolskega pedagoškega osebja, zlasti še mlajšega. Itd. Skratka, gre za vrsto načelnih in praktičnih vprašanj, ki se sproti porajajo in ki jih je treba pač sproti urejati. JOŽE SNOJ ROMAIN GARY 52 Obljuba ob zori iiiniHHiiinH R E K L A M P U B L 1 C podjetje za ekonomsko in turistično propagando MARIBOR — Pupinova 4 sprejme VEC POTNIKOV Prednost imajo kandidati. ki imajo lasten avtomobil. Pogoji so ugodni. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ali ustne ponudbe v upravi podjetja Maribor, Pupinova 4. 4222 Od tedaj me nobena ženska ni več prevarala — pravzaprav hočem reči, da nisem nikdar več čakal na dežju. Šestindvajseto poglavje Tisti čas se Je moj študij prava bližal koncu. Bil sem v zadnjem letniku. Toda še veliko pomembnejše je bilo, da se je bližal koncu tudi moj višji tečaj predvojaške vzgoje, zaradi katerega smo morali dvakrat na teden na praktične vaje v Montrou-ge, na poljano, ki smo ji pravili Cma krava. Eno izmed mojih novel so prevedli in objavili v Ameriki, nezaslišana vsota sto petdesetih dolarjev, Id so mi jo nakazali za objavo, pa mi je dovolila krajše potovanje ni Švedsko. Iskal sem Brigitto, toda bila Je že poročena. Skuša! sem nekako urediti za deve z njenim možem, toda fant je bil očitno brez srca. Ko sem končno postal že precej nadležen, me Je Brigitta izgnala k svoji materi na otoček, ki je bil verjetno najsevernejši v Stockholmskem arhipelagu, kjer sem potem lahko Uval med borovci v pokrajini, ki je spominjala na nordijske legende, medtem ko sta se nevesta in njen mož šla pregrešno ljubezen. Da bi me ysa| nekoliko pomirila, me je Brigittina mati silila, da sem vsak dan preživel eno uro v ledenih vodah Baltika. Bila je neizprosna. Z uro v roki je nepremično stala na bregu, medtem ko so se vsi moji Organi krčili, ko me je telo počasi zapuščalo m ko sem drgetal ves tog, nesrečen in čemeren. Ko sem £btem ležal na skali in čakal, da se me usmili sonce ter mi stali kri v žilah, sem videl pod nebom letalo s kljukastim križem. To je bilo moje prvo srečanje s sovražnikom. Tedanjim dogodkom v Evropi sem samo raztreseno prisluhnil. Pa ne zaradi tega, ker bi se ukvarjal izključno s seboj. Mogoče veliko bolj zaradi tega, ker me je vzgojila ženska in ker sem ves čas rastel v senci ženske nežnosti in ljubezni, tako da sploh nisem $11 zmožen trajnega sovraštva in da mi je tako manjkalo tisto bistveno, brez česar sploh nisem mogel razumeti Hitlerja. Zato me tudi ni skrbela molčečnost Francije pred vsemi histeričnimi grožnjami, prav nasprotno, zdela se mi je kot najbolj zgovoren dokaz mirne mo« in samozavesti. Verjel sem v francosko armado in njene slavljene voditelje. Mati je la veliko prej, kot se je generalštab spomnil na naše meje, zgradila okrog mene Meginotovo linijo mime gotovosti in predstav o pravljični deželi, ki Je niso mogli porušiti nobeni dvomi In nobene Skrbi. Tako sem na primer šele v liceju v Nici prvič zvedel, da so nas Nemci leta 1870 porazili: mati mi tega ni hotela nikdar omeniti. Pristaviti moram tudi, da mi je bilo vedno izredno težko zbrati v sebi vso tisto res čudežno količino norosti, ki Je nujna, če hoče človek resno verjeti v vojno in se pomiriti z njeno možnostjo - pa čeprav sem ustrelil v življenju marsikaterega precejšnjega kozla. Vem, da sem včasih precej nor, toda priznati moram, da mi še nikdar ni uspelo, da bi se dvignil do tistih vrhov norosti, na katerih se človeku lahko zazdi ubijanje sprejemljiva rešitev. Smrt sem vedno imel za obžalovanja vreden pojav, da bi jo komu vsiljeval, pa je popolnoma proti mojemu značaju: moram se prisiliti. Seveda, zgodilo se je že, da sem ubijal ljudi, da bi se podvrgel soglasnemu in svetemu dogovoru v tistem trenutku, toda to sem vedno storil povsem brez vneme in brez pravega prepričevanja. Noben vzrok se mi ne zdi dovolj pravičen, vsaj moje srce ga noče priznati za takega. Ko je treba ubiti sočloveka, ni v meni dovolj pesnika. Ubijanja ne znam začiniti, ne znam ga pospremiti s himno kakega svetega sovraštva, zato ubijam brez sijaja, živalsko, ker pač ni nobene druge poti. • Verjetno je vsega tega precej kriva tudi moja egocentričnost. Ta moja egocentričnost je tako huda, da se v hipu prepoznam v vseh, ki trpijo, m da me bolijo prav vse njihove rane. Toda to ne velja samo za ljudi, pač pa se razteza tudi ria živali in celo na rastline. Nešteto ljudi lahko gleda bikoborbe in opazuje ranjenega in okrvavljenega bika, ne da bi jih to kaj prizadelo. Jaz ne. Jaz sem bik. Vedno me prizadene in boli, ko sekajo drevje in ko lovijo jelena, zajca ali slona. Nasprotno pa lahko precej neprizadeto pomislim, kako ubijajo piške. Nikakor mi ne uspe, da bi se videl v piški. Pripravljal se je Mtinchen, povsod so govorili o vojni in v slogu materinih pisem, ki sem Jih dobival v svoje sentimentalno pregnanstvo v BjOzfcO, je bilo že čutiti zvoke vojnih fanfar. V enem svojih listkov mi je z energično in naprej nagnjeno pisavo, ki je vzbujala vtis, ko da že naskakuje sovražnika, povsem preprosto najavila, da bo »Francija zmagata, ker je Franclja« in še danes se ml zdi, da ni nihče nikdar tako Jasno napovedal naš poraz leta 1940 m bolje izrazil, kako se sploh nismo pripravili. Pogosto sem se skušal vsaj nekoliko orientirati med vsemi temi »zakaj« in »kako«, ki jih je vsiljevala nenavadna ljubezen stare Rusinje do moje domovine. Toda nikdar se mi ni posrečilo priti do kake vsaj malo bolj sprejemljive razlage. Na mater so gotovo vplivale meščanske ideje, ocene in vrednote iz obdobja okrog leta 1900, ko je bilo v Franciji »vse najboljše«. Mogoče je bil prvi vzrok za tako nenavadno ljubezen kak boleč dogodek iz mladosti, nekaj, kar je doživela med svojima dvema potovanjema v Pariz. Vsaj mene, ki sem vse svoje žjvljenje zadržal do Švedske neko izredno ljubečo prizanesljivost, to ne bi prav nič presenetilo. 2e od nekdaj rad iščem za vzvišenimi stvarmi neko drobno, povsem osebno vzpodbudo in rad prisluškujem. kdaj bo med donečo simfonijo prišel do mojega ušesa krhek in nežen zvok flavte. Ostane-pa še seveda najbolj preprosta in tudi najbolj verjetna razlaga, da Je mati ljubila Francijo brez kakega pravega vzroka, pač tako, kot je pri vsaki pravi in veliki ljubezni. Toda naj bo kakorkoli že, verjetno si lahko predstavljate, kaj so v takem duševnem svetu pomenili našitki letalskega podporočnika, ki bi morali v kratkem okrasiti moje rokave. Z vso resnostjo sem se oprijel zadeve. Diplomo na pravni fakulteti sem si sicer pridobil s precejšnjimi težavami, zato pa sem končal višji tečaj predvojaške ragoje kot četrti v vsem pariškem vojaškem okroktu. Materin patriotizem, ki se je navduševal nad mojo bližajočo se vojaško veličino in slavo, pa Je nenadoma udarU na povsem novo pot. In v tistem času je prišlo do mojega neuspele* ga atentata na Hitlerja. ~ delavca Milana KopaCa. Za zaklju-tak bo i» tekma med zagrebško ju ljudi pa so 'tudi Se neprimerno večje. Zanimivo, je tudi, da je- 70% poškodovanih samifa krivih za poškodbe, V zaupanje proizvajalcev, ki so me predlagali v občinsko skupščino. Kot graditelj po si najbolj Selim, da bi naše delo potekalo še vnaprej take uspešno in varno. Pri gradnji dosedanjih mostov ▼ Vuzenici, Vuhredu,' Ptuju in pri sedanjem v Mariboru se nihče izmed sodelavcev ni resneje ponesrečil, čeprav Je delo precej nevarno — nam je dejal ob našem obisku na gradbišču. (JF) MUTI. Kandidati so Kako' trošimo sredstva? Tesna povezanost življenja v podjetju in na terenu zahteva tudi v delovnih organizacijah, predvsem v organih samoupravljanja in na zborih delovnih ljudi večkratne razprave o kmunaini, Kulturni in športni' problematiki. Tako bodo ljudje laže doumeli nujnost usklajenega gospodarskega investiranja in vlaganja v negospodarske dejavnosti. Večja javnost poslovanja raznih občinskih institucij s področja kulture, telesne vzgoje itd. pa naj bi omogočila tako v kolektivih kot tudi v občinski skupščini lažje odločitve pri dodeljevanju materialne in druge pomoči. Zdaj pogrešam predvsem podrobnejših in zgovornih podatkov posameznih društev in organizacij o tem, za Dve zmagi prvih favoritov Brazilija : Franclja 77:63 Ih SZ : Portoriko 64:55 • me ski si delo kc kaj in kako so potrošila posamezna družbena sredstva. Ni dovolj, da vsi proizvajalci sodelujejo le pri delitvi sredstev, vedeti morajo tudi, kaj je bilo s temi sredstvi storjenega. Kot mladinec sodim, da doslej pri dodeljevanju sredstev ni bila vedno dovolj upoštevana dejanska družbena vloga posameznih društev, ki jo odigravajo med mladino. Nekoliko smo zanemarili npr. skrb za skladen razvoj vseh športnih panog, mladina je pogrešala u-rejeno družabno življenje. V Teznem bi bil zelo potreben kulturni dom, ki bi lahko pritegnil in koristno zaposlil predvsem mladino tega znanega industrijskega dela Maribora. Tako meni Blaž Topolovec delavec v montaži TAM, ki kandidira v občinski zbor delovnih skupnosti občine Maribor — Tezno. JAK Dolžnost: zamenjati slabega odbornika Jožeta Kanduča, preddelavca v strojnem obratu Tovarne avtomobilov v Mariboru so proizvajalci izbrali za kandidata v občinski -zbor delovnih skupnosti občine Maribor — Tezno. Kanduč meni, da bodo morali biti člani nove občinske skupščine že skraja podrobneje se- Najprej nova Pavle Cesar, električar v železarni Ravne, 'kandidat v splošni zbor občinske skupščine Ravne na Koroškem, nam je dejal: — Nova občinska skupščina bo morala kot zelo pereč problem obravnavati šolstvo in postaviti kot eno izmed prvih nalog na tem področju izgradnjo nove osnovne šole. Sedaj sta na Ravnah dve osnovni šoli. Prva dela v stari šolski stavbi, druga pa gostuje v prostorih gimnazije. Z novim šolskim letom RIO DE JANEIRO, 22. maja. Na svetovnem košarkarskem prvenstvu je v V. kolu finalnega turnirja Brazilija premagala Francijo 77.-63 (38:31), reprezentanca SZ pa Portoriko 64:55 (29:18). V tolažilni skupini je Argentina premagala Urugvaj 97:83 (46:45). -Peru pa japonsko 95:85 (53:46). znanjem s svojimi pravicami in dolžnostmi ter s sistemom dela občinske skupščine in občinske uprave. Temeljitejše spoznavanje celotnega življenja občine pa bo njihova trajnejša skrb. Le dobro in-formiran in široko razgledan odbornik bo lahko zadovoljivo opravljal svojo družbeno funkcijo. Zato bodo dobrodošli obiski različnih gospodarskih organizacij, kulturnih in drugih ustanov ter razgovori s predstavniki posameznih samoupravnih 'organov. V pomoč odbornikom bo moralo biti tudi več podrobnejših analiz s posameznih družbenih področij v komuni. Ce bo odbornik poznal širšo občinsko problematiko, bo v njegovem delu vse manj neutemeljenih in včasih že kar škodljivih ozko lokali-stičnih tendenc in prizadevanj zgolj za neko podjetje, za neko ustanovo, kar se je doslej tu m tam še dogajalo. Disciplina nekaterih dosedanjih odbornikov ni bila vzorna; neopravičeno so izostajali s sej ljudskega odbora. Volivci so bili do takšnih odbornikov preveč popustljivi. Kanduč trdi. da bi se morali v prihodnje, če se bodo takšni primeri še ponavljali, bolj posluževati pravice za odpoklic neaktivnega odbornika. JAK Želim opravičiti zaupanje Anton Domanjko, gradbeni delovodja podjetja »Tehno-gradnje«, kandidat za občinski zbor delovnih skupnosti občine Maribor-Center, sodi med tiste kadre, ki so rasli z našo socialistično graditvijo. Trenutno vodi tesarska in betonerska dela na novem dravskem mostu v Mariboru. — Želim, da bi opravičil bodo morali glede na normalen 'prirastek in na večjo doselitev preiti na šolanje v treh izmenah. —N Trije iz obilne Radlje Trije mladi kandidati za občinske odbornike iz Radelj so nam pripovedovali: Ivan Draušbaher: — V ob-čini Radlje imamo jasno zastavljen načrt gradnje športnih in rekreacijskih objektov. Uredili bomo zimsko športni center v Ribnici. Nadaljevali bomo z gradnjo športnega parka na Muti. Pri vseh šolah v naši občini pa bomo zgradili manjša športna igrišča. Mirko Smolnik: — Veliko, skrb posvečamo kvalitetnejši dejavnosti mladinskih aktivov. Zelo delaven je postal aktiv ZMS v Podvelki. Za d mn mladosti je pripravil pisan športni in kulturni program. Kmalu bo začel graditi tudi športno igrišče. Milka Krautberger: Z delam pionirskih organizacij na nekaterih šolah nismo zadovoljni. Deležne so premajhne pomoči celotnih učiteljskih zborov. Tudi delo mladinskih aktivov bomo morali s skupnimi močmi še izboljšati. Stiki med posameznimi aktivi so preslabi. Pomagati kmetovalcem Jože Tigeli, mladinec iz Ljutomera, kandidira v občinski zbor občinske skupščine v Ljutomeru. Povedal je, da mu je kooperacijsko, sodelovanje z zadrugo, s katero sodeluje že več let, zagotovilo uspešnejše gospodarjenje. S sodobnimi agrotehničnimi ukrepi je dosegel lani lepe uspehe v travništvu. O-pustil je nerentabilno pridelovanje po šest in več kmetijskih kultur na majhnih površinah. — Storiti moramo vse, da bodo še preostali kmetovalci spoznali, kako neučinkovito in brezperspektivno Je takšno kmetovanje, je dejal. Stanka Vizovišek je učiteljica v šoli Razkrižje pri Ljutomeru. Kandidira v občinski zbor delovnih skupnosti. O delu v mladinski organizaciji, kjer je že več .et aktivna, meni: — Premalo je povezave med mladino, ki živi na vasi in v mestih. Mladina v ljutomerski občini si želi več pomoči od krajevnih organizacij SZDL in drugih družbeno političnih organizacij. Ne smemo pustiti mladine same sebi, pozneje pa Jo kritizirati. Tako bi bila ena izmed skupnih nalog mladih in starih ureditev ustreznih prostorov za delo in razvedrilo mladine in drugih občanov. Poman|kon|« višjega strokovnega kadra Iva Peršaka, sekretarja ObK ZMS Ljutomer so volivci izbrali za kandidata v republiški gospodarski zbor. Peršak meni, da bo treba v ljutomerskih podjetjih bolj skrbeti za strokovno izpopolnjevanje na delovnih mestih. Občutno je tudi pomanjkanje višjega strokovnega kadra v obratu MTT, v Tehnostroju, Marlesu, mizarstvu in delno v Imgradu. STARA KOVAČIJA V V ne kat vrstah VIDEM PRI PTUJU — Občani so predlagali, naj bi za cesto v Lancovi vasi določili cestarja. Pristojni organi so predlog upoštevali. •o PODLEHNIK — Na zboru občanov so se ljudje zanimali, zakaj lani niso popravili ceste iz Kozminc proti Strojni. -n PTUJ — Na enem izmed zborov občanov smo slišali predlog, da bi kazalo urediti klub za mladino in dobiti prostore za upokojence. To bo možno urediti šele z izgradnjo delavskega doma. -r RAVNE NA KOROŠKEM — Tukaj ugotavljajo, da prostori gradu niso racionalno zasedeni. Zato obstaja pred-log, da bi v gradu ured.li nekaj prostorov za spalnice in konferenčne razgovore. V železarni in na oDčinskem ljudskem odboru namreč trdijo, da jim primanjkujejo ustrezni prostori za konferenčne razgovore in skl^pa nje raznih pogodb. -k J. Gal Milijardo za negospodarske investicije V občini Radlje ob Dravi so dali v zadnjih petih letih tudi precej za druibenl standard Razen 13 milijard dinarjev investicij v gospodarstvo so v zadnjih petih letih v občini Radlje ob Dravi namenili znatna sredstva tudi za negospodarske investicije in družbeni standard prebivalcev. Elektrika je zasvetila v najoddaljenejših krajih: na Suhem vrhu, v Dravčah, Pernicah, Orlici, na Planini, v Hudem kotu, na Brezovcu in še nekaterih krajih. Blizu 50 milijonov je za ta dela vložilo prebivalstvo, 25 milijonov pa družba. Uredili so tudi kultumo-prosvetne domove, klube in druge prostore v Radljah, Vuhredu, Vuzenici in Podvelki. Tudi za šole na Slivniku, Planini, Braniku, Vuzenici in Gortini so dali blizu 70 milijonov dinarjev. Urejali so tudi hudournike v Radljah, Vuhredu. Vuzenici in nekaterih drugih krajih. Cez Dravo so zgradili mostove v Vuzenici, Vuhredu, Podvelki in na Cerkvenici ter Cermenid. Za preskrba prebivalstva s pitno vodo je bilo zgrajenih in preurejenih vodovodnih naprav in vodovodov v skupni vrednosti več kot sto milijonov dinarjev. Tako so Izboljšali preskrbo z vodo v Gortini, Slivniku, Dravčah, Kapli, Ribnici na Pohorju in v nekaterih drugih krajih.' Občinski ljudski odbor je prispeval tudi sredstva za gradnjo - in rekonstrukcijo cest ter za ureditev kanalizacije v Radljah in Vuzenici. Za izboljšanje zdravstvene službe je bilo vloženih približno 9? milijonov dinarjev. ki so jih porabili predvsem za zdravstveni postaji v Radljah in Vuzenjci ter za prispevek pri gradnji bolnišnice v Slovenjem Gradcu. Z dograjenimi 14.580 kvadratnimi metri stanovanjske površine je dobilo 235 družin nova stanovanja, v katera se je vselilo kakih 900 občanov. Računajo, da so v zadnjih petih letih vložili v negospodarske investicije v občini več kot 1,1 mijijardo dinarjev. Za .radeljsko občino je značilen velik prispevek prebivalcev pri izvajanju posameznih negospodarskih investicij, saj so prebivalci vložili za elektrifikacijo, izgradnjo kulturno-pro-svetnih objektov, ureditev hudournikov, gradnjo cest tri mostov, vodovodov, izboljšanje zdravstvene službe in v nekatere druge dejavnosti po nepopolnih podatkih več kot 150 milijonov dinarjev v denarju, materialu in prevozih. -mar Več kot tri milijone toniignita v Velenju 0 čem so govorili na predvolilnih zborovanjih v velenjskem rudniku Na predvolilnih zborih v premogovniku lignita Velenje so zlasti razpravljali o perspektivnem razvoju Šaleške doline, posebej pa še rudnika, dalje o nezgodah ter o prehodu na zmanjšan delovni čas. Perspektivni razvoj velenjske občin« temelji na naravnih bogastvih — premogu, zelenem kamnu in lesu. Podrobneje so govorili o tem rudarji, ki tudi letos dosegajo zelo- ugodne proizvodne uspehe. Zaradi tega je realna osnova, da bo velenjski premogovnik proizvedel letos več kot tri milijone ton lignita. Tretjino tega bo porabila ter-mocentrala Šoštanj, tretjino industrija, ostalo pa široka potrošnja. 2e prihodnje leto naj bi v Velenju nakopali približno štiri milijone ton lignita. Pojavil se je nov, večji potrošnik, to je toplarna Zagreb, ki bo potrebovala prihodnje leto samo iz Velenja 300.000 ton premoga, pozneje pa že 800 tisoč ton. Ker bo v prihodnjih letih jama »Vzhod« že maksimalno izkoriščena, bo nujno začeti z odpiralnimi deli na jami »Zahod«. V bližnji perspektivi nekaj let bo premogovnik Velenje proizvajal letno 6 milijonov ton lignita in tedaj se bosta že znanim odjemalcem pridružila še »Energokemokombinat« Velenje in nova elektrarna Šoštanj B. Dosedanji uspešen razvoj premogovnika Je nedvomno zagotovilo, da bodo tu z nekaterimi ukrepi za izboljšanj« mehanizacije novim in večjim nalogam tudi Pomembno mesto v spektivnem razvoju velenjske občine ima tudi »Energokemokombinat«. Zanj se že pripravljajo, avgusta pa bodo začeli z gradnjo objektov. Za predelavo premog« v plemenitejšo energijo bo prav tako pomembna Tpova termoelektrarna ŠoštSinj B. Vzporedno se obeta tudi razvoj ostalih podjetij: tovarne gospodinjske opreme Velenje, »Crom-metal« tovarna usnja Šoštanj in tovarna galanterije. V minulih petih ; letih je dosegla velenjska občina 100% povečanje narodnega dohodka. Na Zborih so velenjski rudarji razen tega razpravljali o povečani skrbi - glede nezgod in bolniških izostankov. Samo lani šo izgubili 19.513 delovnih dni, izgube nazdrav-'tudi še nepri- prihodnje bodo zato posvetili vso pozornost vzgoji rudarjev, zlasti na novo zaposlenim. Letos bodo v rudniku opravili sistematične zdravstvene preglede vseh zaposlenih. Ž uvedbo 42-umega delovnega tedna velenjski rudarji ne bodo čakali do zadnjega. Predvsem bodo morali proučiti probleme okoli izvoza nakopanega premoga, ker so obstoječe naprave tehnično prilagojene delu v treh izmenah' po osem ur. V zvezi s tem so opozorili še na neizkoriščene rezerve, na še boli-šo organizacijo dela, večlo notranjo mehanizacijo po etapah, odpravo zastojev v transportu in večji nadzor nad transportnimi napravami. Vse te in druge momente bodo skrbno proučili, preden bodo uvedli skrajšan delovni čas. P. K. Tekmo > reprezentanco Francije Je Brazilija dobila teže kakor kaže rezultat. V prvem polčasu so »trikolori« celo vodili 22:18, vendar seje domačim ob navijanju publike posrečilo izenačiti rezul- Milono zmagovalec evropskega pokala LONDON, 22. nuj*. Italijanski nogometni klub Milano je premagal Benfico 2:1 (0:1) in tako osvojil .naslov najboljše klubske enaj-storice v Evropi in prejel pokal evropskih prvakov v osmi izvedbi tega tekmovanja. Ljubljana nima sreče Po nedeljskem III. kolu v zvezni konkurenci sta oba naša zastopnika Ljubljana in Hoče še zmeraj brez točk. Ljubljana je bila kljub dobri in boljši igri od Crvene zvezde v Beogradu poražena zaradi slabega sojenja. V lem dvoboju so bili kar trije nizi igrani na razliko. Hočani pa so bili premagani prepričljivo in so že po tem kolu kandidati za odhod. Za zdaj je v vodstvu Mladost pred Crveno zvezdo. železničarjem in Brdkim, ki imajo vsi po 6 točk, nato pa se vrstijo Jugoslavija, Pazova, Ljubljana, Partizan, Zemun in Hoče. V republiškem prvenstvu so bili doseženi pričakovani izidi. Toda zmagi Jesenic v Novem mestu in Cmuč v Mežici lahko štejemo med majhna presenečenja. Rezultati: Tegrad : Jesenice 3:2, Maribor : Kanal 3:1. Zoriš : Črnuče 3:1, Novo mesto : Jesenice 2:3. Branik : Kanal 3:0. Mežica : Črnuče 1:3 in Maribor : Zoriš prekinjeno pri 2:2 in 4:2 v petem nizu za Maribor. Branik Jesenice Novto mesto Fužlnar Maribor Tegrad Kanal Črnuče Zoriš Mežica LESTVICA 5 5 tat in nato tudi zaključiti prvi del igre v svojo korist. Razliko v koših so nato Brazilci v drugem polčasu še povečevali, tako da se je tekma končala a 14 točkami razlike zanje. Razen gostiteljev svetovnega košarkarskega prvenstva Brazilije je še ekipa Sovjetske zveze edina neporažena ekipa v Riu. Toda košarkarji SZ so se morali temeljito zavzeti, da so premagali borbene in požrtvovalne igralce Portorika. V prvem polčasu je bila ekipa SZ ves čas v premoči, v drugem delu igre pa je Portoriko, nekako sredi polčasa, zmanjšal razliko na pičle štiri točke razlike. Proti koncu tekme se je v ekipi SZ razigral visoki (2.12 metra) center Aleksander Petrov, ki Je s skupno 19 koši zagotovil zmago svojim. Po mnenju strokovnjakov imata reprezentanci Brazilije in SZ največ možnosti za osvojitev najvišjega naslova. Obe moštvi pa čakata do konca prvenstva še po dve težki tekmi. Razen medsebojnega obračuna ima Brazilija še srečanje z ZDA, Sovjetska zveza pa nastop proti šlaviji. Jugo- Brazilija Jugoslavija Franclja SZ ZDA Portoriko Italija 3 4 0 3 0 V VI. kolu Igrajo (ozir. 11,30 po krajevnem času): Italija — Sovjetska zveza in Portoriko — ZDA. LESTVICA TOLAŽILNE SKUPINE Argentina Mehika Peru Kanada Urugvaj Japonska Odmor za jugoslovanske košarkarje RIO DE JANEIRO, 22. maja — Jugoslovanski košarkarji so imeli včeraj po sedmih napornih Tekmah in šestih zmagah prvi dan resničnega počitka. Igralci so bili na plaži in v kinu, zvečer pa jih je jugoslovanski poslanik v Braziliji Barišič povabil na večerjo. Ob tej priliki je sindikalna podružnica jugoslovanskih uslužbencev v Braziliji nagradila igralce in jim čestitala k dosedanjim uspehom. Jugoslovanski košarkarji so zadnje dni prejeli številne brzojavne čestitke iz Jugoslavije. Lista strelcev RIO DE JANEIRO, 22. maja. — Po petem kolu tekmovanja v finalni skupini svetovnega košarkarskega prvenstva je na vrhu lestvice strelcev Francoz Dorigo s 85 koši. Slede Amaury (Braz) 72, Vicens (Portoriko) 65, Daneu (Jug) 64 itd. Kečkešu Bratovžev pokal Špan 3:51,1 in Kovač 3:51,4 - na 1500 m iz včerajšnje druge izdaje ČRNOMELJ — Med zaposlenimi v občini odpade ena tretjina na žensko delovno silo. Vendar je zaposlitev vse proste ženske delovne sile iz leta v leto bolj pereča, ker v občini ni toliko novih delovnih mest. Letos bo končalo osemletno osnovno šolanje blizu 230 deklet. Potrebne bi bile poklicne šole za mladino, ki konča osnovno šolo. To je izhajalo iz poročila in razprave na seji stalne občinske konference za družbeno aktivnost žensk. RADOVLJICA — Na zadnji seji ObLO so najprej sprejeli odlok, ki dovoljuje gradnjo na mestnem zemljišču le. če je to komunalno urejeno, nato pa še odlok, s katerim so določili ureditev in opremo avtobusnih postaj ter pravice. in dolžnosti uporabnikov in upravnih organov teh postaj. Na seji je bilo precej razprave pri izdaji poroštvene izjave za kmetijsko zadrugo Jelovica. Ta je najela 153 milijonov din posojila za odkup 712 ha privatnih zemljišč. — Za novega direktorja Park-botela na Bledu so imenovali Jožico Senico iz Ljubljane, za novega direktorja gostinskega šolskega centra na Bledu pa Franca Jazbeca. fe včerajšnje tretj - LJUBLJANA — Na seji komiteja za koordinacijo stanovanjskih skupnosti občine Center so pregledali izpolnjevanje sklepa, ki ga je ta komisija sprejela letos aprila: skrb za čimvečjo čistočo in turistično ureditev mestnega središča. Ugotovili so, da je večina stanovanjskih skupnosti dobro opravila svojo nalogo. Na seji so sprejeli priporočilo stanovanjskim skupnostim, naj bi v okviru svojih finančnih zmogljivosti stimulirale čim lepši zunanji videz mestnega središča. Med hišnimi sveti naj bi razpisale tekmovanje, tako da bi se najlepše urejene hiše potegovale za prvo, drugo, tretjo ali četrto nagrado. Glavni graditelj kolektorja na Titovi cesti — gradbeno podjetje Gradis — je precej v zaostanku. Po prvotnem načrtu bi moralo podjetje SloveniJa-ceste začeti gradnjo cestišča že 10. maja, neopravljena dela na kolektorju pa so to onemogočila. Cevi za kolektor so že v glavnem položili, niso pa še montirali napeljav in priključkov ha kolektor. Gradis je s gradnjo podhoda pri Drami v zaostanku za dva dni, z gradnjo podhoda pred nekdanjo poslovalnico DZS na Trgu revolucije pa Je v zaostanku kar za sedem dni. Primorski akademski zbor »Vinko Vodopivec« je s celovečernim koncertom v Slovenski filharmoniji proslavil 10. Obletnico svoje ustanovitve. Naš fotozapisek V zahodni IT. republiški ligi so igrali: Triglav : Trnovo 1:3, 2irov-nica : Brestanica 3:0, Kamnik Postojna 3:2, Kropa : Kočevje 3:2 Vodita Žirovnica in Trnovo z 8 točkami pred Triglavom, Kočevjem. Kropo. Kamnikom, Brestanico in Postojno. V naslednjem kolu se srečajo: zvezna liga: Ljubljana — 2eljezni čar, Hoče — Pazova: I. rep. liga: člani: Mežica — Fužinar, Maribor — Jesenice, Fužinar — Jesenice, Zoriš — Mežica, Novo mesto — Tegrad, Kanal — Črnuče; članice: Branik — Ljubljana, Maribor — Ljubljana, Novo mesto — Triglav, Jesenice — Kamnik; II. republ. jiga: Brestanica — Kamnik, Kočevje — Triglav, Postojna — Kropa in Trnovo — Žirovnica (petek). -to Reprezentanca za akrobatsko letenle ZAGREB. 22. maja. — V jugoslovanski reprezentanci za mednarodno tekmovanje v akrobatskem letenju, ki bo 25. maja v Moskvi, so letalci Matuka in Trifunovič iz Zagreba in Vizjak iz Ljubljane. Ljubljanski balinarji zmagali na medmestnem dvoboju Preteklo nedeljo je bilo v parku inž. Stanka Bloudka v Ljubljani »ekmovanje mestnih reprezentanc v balinanju. Zmagala je reprezentanca Ljubljane pred Novim me-| -+cm, Sežano in Mariborom. Posamezni izidi: Ljubljana : Novo mesto 13:4, Ljubljana Sežana 13:12. Ljubljana : Maribor 13:6, ^ožana : Maribor 13:10, Sežana : Novo mesto 4:13, Novo mesto Maribor 13:8. Pred 500 gledalci je sodil zvezni sodnik Martin Hodalič. Lesnoindustrijsko podjetja z zračno puško Na prvenstvu lesnoindustrijskih podjetij s zračno pufiko Je hll med moškimi ekipami naJbolJH UK Vrhnika s 115« krogi pred U Jelovico (Sk. L.) 1150 krogov. Med ženskimi ekipami Je bilo najuspeš-nejže podjetje Slovenijales Iz Ljubljane pred Jelovico. Pri posameznikih Je bil najboljil Jože Kogoj (Podvelka) 250, pri tenelrat) pa Jožica Kaztello is Ljubljane. Po domačih krajih MURSKA SOBOTA. — Preteklo nedeljo sta bili odigrani v pomurski nogometni ligi dve vatni tekmi. med Planiko ln Beltinci, ki se potegujeta za vrh tabele, ter Bogojino ln Salovcl, ki Jima gre za obstoj v lipi. Prvo srečanje se je kantato z zmago Beltinec 4:2, drugo pa neodločeno 4:4. Ostali rezultati: Pužta : Bakovci 2:1, Brazda z Puconci 3:5 ln Gradbenik : Sobota B 3:0 p. f. Na lestvici te nadalje vodi moštvo Beltinec pred Gradbenikom. (St. M.) Mariborski drobiž KOPAČEV ROKOMETNI MEMORIAL V ponedeljek so prltall no malem stadionu v Ljudskem vrtu tekmovati za »Kopačev memorial«, in sicer 30 tolsklh ekip- Finalne tekme bodo v petek popoldne, ko LJUBLJANA, 22. maja. — Atletski miting Olimpije-Svo-bode v spomin padlega borca Vida Bratovža je v me-morialni disciplini — skoku v višino navrgel prepričljivo zmago mladinskemu državnemu rekorderju Kečkešu iz Sente. Ta je v prvem poskusu preskočil 200 cm, ni pa uspel na 205 cm. Celjan Vivod je bil drugi s 190 cm, ki jih je premagal v trenerki, neuspešen pa je bil na višini 195 cm. Za začetek sezone odlična sta bila Span (3:51.1) in Kovač — oba 2AK (3:51.4) teku na 1500 m, v katerem se je izkazal tudi 20-letni začetnik Branika F. Kovač (4:02,0). — Najboljši rezultat med ženskami je dosegla Sta-mejčičeva v teku na 80 m z ovirami z 11,2. Temu in verjetno tudi drugim rezultatom v sprintu pa je deloma botroval veter v hrbet, ki ga pa niso merili. Pomembnejši rezultati: člani — 100 m: I — Kočevar (L) 11,0, Filipi (OS) 11,2, II — Pirjevec (T) 11,1. Galjot (T) 11,2, III — A Pestotnik (OS) 11,3, IV — Kulovec (OS) 11,3, V — Miklič (OS) 12,0, 400 m: Stanovnik (OS) 49.9, Verbič (OS) 51,5. 1500 m: Span (L) 3:51,1, Kovač (L) 3:51.4, Štajner (B) 3:56,2, Kovač (B) 4:02. 6, 3000 m: Hafner (L) 18:47,2, 110 m ovire: Zup.ec (OS) 15,6, višina: Kečkeš (S) 200, Vivod (KI) 190. Torkar (L) 185, kopje: Rajk (L) 58.82, članice — 800 m: Žunko < B) 2:40.6, 80 m ovire: Stamejčič (OS) 11,2. Ostrovška (B) 11,8, krogla: Komel (L) 12.08. Hudobivnik (OS) 11.43, čelesnik (OS) 11.33. disk: čelesnik (OS) 44, 66, Hudobivnik (OS) 39. 92. 4 x 100 m: Ljubljana 52.5, pionirji — višina: Kržič (OS) 155 E. B. Plavalec Kuridža v zaporu SPLIT, 22. maja. Uprava -splitskega plavalnega kluba Mornar j© izkl jučila iz svojih vrst jugoslovanskega rekorderia Nenada Kuridžo. Do tega je prišlo zaradi niza prestopkov. ki jih je Kuridža naredil v zadniem času. Nedavno ie bil zaradi krais avtomobila obsojen na dva meseca zapora, pred dnevi pa je skupaj z dvema prijateljema posilil neko dekle. Kuridža je v preiskovalnem zaporu in bo v kratkem prišel pred sodišče. Novo na tujem VARŠAVA — Vsrečanju moških rokometnih ekip je beograjski Partizan premagal noriško moštvo GunrrHo z 28:23 (12:13). LONDON — Angleško nogometno prvenstvo je zaključeno. Novi prvak je Everton. medtem ko sta ia lige izpadla Orient in Manchester Citv. Nova člana sta Stoke Citv ln Chelsie. BUDIMPEŠTA — Prvenstveno nogometno tekmo Vasas : MTK bo sodil Jugoslovan Bajič, Vasas : Fe-renzvaros pa Taslidžič. Ob vpisovanju na VŠTK PRESENEČENJE NA PTUJSKEM TRGU za mariborsko gospodinjo, ki morebiti zaid- v Ptuj, niso dobro založene prodajne mize. kot bi jih sredi rodovitnega Dravskega polja pričakovali, marveč cene. tri niso nič nižje kot na mariborskem trgu. Solata je bila minuli teden tu celo mnogo dražja. Foto: PeStaj tek bo še tekmm med zagrebško Mladostjo, rokometnim prvakom Hrvatake, ln Branikom. PRIZNANJE HAUPTMANU Predsednik občinske zveae Maribor—Temo Jože Kuntner ja v restavraciji hotela »Zamorca priredil sprejem aa evropskega mladinskega prvaka ▼ Judu Hauptmana, U so mu mimo vodstva Kovinarja, katerega član Je, prisostvovali tudi zastopniki drugih družbenih orga-nlaacij v občini. Ob tej prilošhbeti Je predsednik občine obljubil judoistom Kovinarja, da Jim bo občina preko okrajne sveae ca telesno vagojo omogočila nakup blaslne, medtem ko Je slavljencu društveni predsednik. Izročil v primarija •lat pečatni prstan. KOŠARKARJI BRANIKA Z REPREZENTANCO AVSTRIJE Kakor smo IsvedeU od predeed-KK Branik Toneta Grudna, bodo košarkarji Branika, okrepljeni e igralci Olimpije Dermastij«). Jelnikar Jem ln Tlascinom v nedeljo nastopili proti repmasntand Avstrije. Tekma bo. v Murski Soboti ob otvoritvi športnega parka. Svet Visoke šole za telesno kulturo je pripravil razpis za vpisovanje slušateljev v novem šolskem letu 1963-64, ki mu je uprava šole dodala še poseben informativni prospekt. Izdaja pomeni sicer preprosto, toda dodatno in dovolj izčrpno obliko Informiranja vseh tistih, ki se zanimajo za študij na tej šoli. Oboje bo še te dni odšlo na naslove gimnazij, učiteljišč in drugih srednjih šol, medlem ko bodo o pogojih za vpis posebej seznanjene tudi telesnovzgojne in športne organizacije. Prav Je, če ob novem vpisu poudarimo, da pri nas še zmeraj potrebujemo samo za potrebe poučevanja več sto strokovnjakov in se žele tudi telesnokultume organizacije pri delu vse bolj naslaniati na strokovno usposabljanje delavcev, svesti si pač, da prav više in visoko usposobljeni kadri lahko odločilno posegajo v prizadevanja za nadaljnji napredek naše telesne kulture. Vrh tega ni mogoče mimo ugotovitve, da je visoka šola prav preteklo leto začela novo obdobje razvoja in delovanja, naj bo glede poglobljenega dela pri vseh štu-dijsko-programsklh vprašanjih, ki zadevajo predvsem lik prihodnjih diplomantov kot strokovnjakov in družbenih delavcev, kakor tudi glede uvajanja raziskovalnega dela. Vse to je plod prizadevanj šolskega sveta, uprave in vsega učiteljskega zbora. Ce ob tem ugotavljamo, da so p r-/ i sadovi že vidni, tedaj z gotovostjo lahko trdimo, do ima šola sama in z njo vred slušatelji ob—Sosedanjih temeljih najlepše perspektive zlasti po bližnji preselitvi v no-e prostore, kier bo imela v izboljšanih pogojih vso možnosti za uspešen razmah. Ko ugotavljamo, da se visoko šola postopoma uvršča med visokošolske zavode, tudi po vsebini dela. dodajmo še željo, da bi se za študij telesnokuiturne stroke odločilo čimvečje število najboljših mladih kandidatov, saj je tudi to pomemben pogoj za nadaljnjo rast šole in s tem naše telesne kulture v celoti. •nik BEOGRAD — Komisija za sestavo in priprave državne reprezentance Je določila 19 kandidatov za srečanje mlade reprezentance (do 23. leta) z ustrezno ekipo Anglije, ki bo 29. maja v Beogradu. Partizan pred Novinarjem Mednarodni Šahovski festival na Bledu BLED, 22. maja. — Štiričlanska ekipa beograjskega Partizana vodi po III. kolu mednarodnega šahovskega festivala na Bledu s točko prednosti pred ljubljanskim Novinarjem v prvi ekipni skupini za pokal predsednika Tita. V včerajšnjem najpomembnejšem dvoboju vodi Partizan proti Verbundu (Dunaj) z 2:1 (1), ljubljanski Novinar pa proti zagrebški Mladosti z enakim rezultatom. V prekinjeni partiji ima Gllgorlč v borbi z velemojstrom Robatchem minimalno pozicijsko prednost, medtem ko se Kržišnik v partiji z Matovičem bori za remi v končnici kraljic a kmetom manj. Rezultati Al. kola: Verbund (Dunaj) : Partizan (Beograd) 1:2 (1). Robatch : Gllgorič, prekinjeno »boljšem po lota Ju za Gligorita. DUckanstein : dr, Trifunovič, remi, Gregor : Karaklajič 0:1, Jana-tschek : Sokolov, remi. Novinar (LJ> : Mladost (Zgb) 2:1 (1). Farma : Udovčič 1:0, Bajec : Damjanovič, remi, Kržišnik : Marovič, prekinjeno v boljšem položaju za Matoviča, Plavtec : Neme t, remi. Velemojster Bruno Parma Je zabeležil drugo blejsko- zmago, tokrat z velemojstrom Odov-člčem. 2e kmalu po otvoritvi Je Parma krenil v napad na kraljevem krilu, Udovčič ae ni najbolj posrečeno branil in Parma Je a žrtvijo trdnjave postavil nasprotnika pred neubranljiv mat. Udovčič ae Je sicer poskušal rešiti a žrtvijo kvaliteta, toda vse Je bilo zaman. Odločilno igro Je pokazal mojstrski kandidat Bajec, ki je s črnimi figurami remiziral z mednarodnim mojstrom Damjanovičem, katerega položaj je bil ob sklenitvi remija morda celo nekoliko slabši. Kržišnik je prekinil partijo z mojstrom Marovičem v končnici kraljic, v kateri ima zagrebški zastopnik dva kmeta proti enemu, vendar ima Kržišnik realno možnost zg remi z večnim šahom. Mojstrski kandidat Plavčak Je zamudil izredno priložnost, da bi zagotovil ljubljanski ekipi visoko zmago. V končnici v partiji Nemet : Plavčak Je imel črni v končnici trdnjav in lahkih figur dva kmeta več in lahko dobljeni položaj, toda z eno neoprezno potezo je dovolil nasprotniku, da izsili remi. Kurjačkl (Pančevo) : Lokomotiva (Sofija) 2:2. Hamburger Schach-klub : Maribor 3:1. Pfeiffer : Puc, remi, Helnecke : Guzelj 1:0, Ah-nes : Mlkunda 1:0, Schmidt : Franc Piberl, remi. Titograd : Essen 3,5 : 0.5 Sla-vija (Beograd) : 2elezničar (Niš) 3.6 : 1,5, Sarajevski šahovakl klub: Napredak (Beograd) 3:1, Metalao (Skopje) : Poštar (Segreto) '1.5 : ■ . - ? n % % t . Stenje po m. koto: Partizan 8 j tl). Novinar (l), Verbund T (1), Hamburger Schachklub, Kur-7. Mladost 6.3 - tiva Mtonja) 6,5, Sara-Bub in Slavi ja 6. to Železničar (NIŠ) s, Po-*-6 Teesn 6. Napredak to Me-nun 3,3. , “ boe ta v odločilnem dvoboju v borbi za Fpkgl predsednike Tita pomerili »kipi zagrebške Mladosti to beograjskega Partizana v prvem ter ljubljanski Novinar in dunajski Verbund v drugem dvoboju. BRUNO PARMA ZADNJI PREIZKUS nove avtomatske talefonske centrale v Murski Soboti ELEKTROTEHNA LJUBLJANA - KOTNIKOVA ULICA StEV. 12 SPOROČAMO VSEM CENJENIM POTROŠNIKOM, DA SMO SE PRESELILI IZ CANKARJEVE CESTE STEV. 3/1 (BIVŠI RADIO - TELEVIZIJSKI SERVIS) V KOTNIKOVO ULICO STEV. 12. — V SVOJIH RADIO-, TV- IN ELEKTRODELAVNICAH POPRAVLJAMO vcv ir^sTE RADIOAPARATOV, TRANSISTORJEV, GRAMOFONOV. OJACEVALNIH NAPRAV, PLESEV, OPRAVLJAMO MONTAŽE STALNIH OZVOČENJ, POSTAVLJAMO VSE VRSTE TV IN UKV ANTEN, POPRAVLJAMO VSE VRSTE TV SPREJEMNIKOV (TUDI NA DOMU). — POPRAVILA IZVRŠUJEMO V 24 URAH. V specialni alaktro delavnici popravljamo vso v.— likalnikov, sesalcev, loiiilcov, fttn aparatov, mixerfev, bojlerjev, hladilnikov in električnih Štedilnikov. - Izvriujemo vse vrste priključkov gospodinjskih električnih aparatov. Lastniki brivskih aparatov, pozori V specialni delavnici vam hitro popravimo vse vrste brivskih aparatov. POPRAVILA IZVRŠUJEMO V GARANCIJI IN IZVEN GARANCIJE. sprejemamo tudi po telefonu, in sicer sa TV tjemnlke telefon St. 36-706 Int. 006, za gospodinjske 'ate pa telefon St. 33-350. Za kvalitetna popravila Jamči in se priporoča ELEKTROTEHNA - SERVIS Trgovsko podjetje Slovenijašport Ljubljana sprejme v delovno razmerje: trgovskega pomočnika za delo v skladišču skladiščnega delavca Pismene ponudbe poSljite upravi podjetja, Mestni trg 10. 4194 davo, Gornjo Radgono in Radence pa bodo za sedaj povezovali z Mursko Soboto le prosti vodi. Vse dosedanje centrale v Pomurju so bile zastarelega tipa z zamudnim ročnim posredovanjem. Nove naprave so tipa »Crossbar« s koordinatnimi stikalniki, ki omogočajo hitro in zanesljivo zvezo. Velik delež pri dosedanjem razvoju telefonije pri nas ima predvsem domače podjetje »ISKRA«, ki je izdelalo in montiralo skoraj večino modemih avtomatskih telefonskih central. Podjetje edino v državi proizvaja oba med. narodna sistema, t. j. koračnega' in »Crossbar« sistem. Do sedaj je podjetje izdelalo telefonskih central v kapaciteti 203.000 telefonskih priključkov, namerava pa izdelavo telefonskih central še letos povečati in tako pospešiti razvoj telefonije pri nas. že v nekaj letih lahko tako z gotovostjo računamo, da se bo z izgradnjo telefonske mreže v Sloveniji bistveno povečalo število telefonskih priključkov. Z avtomatiziranim telefonskim prometom pa smo se tako postavili vštric z razvitimi državami, hkrati pa prispevali k večjemu gospodarskemu razmahu, saj je izmenjava poročil na daljavo osnovni pogoj za napredek vsega gospodarskega in družbenega življenja. KRALJ Veletrgovina »PREHRANA« — Ljubljana — Direkcija maloprodaje sprejme za delo v svojih poslovalnicah VEČ kvalificiranih PRODAJALK V poštev pridejo inte-resentke, ki stanujejo v Ljubljani. — Zglasijo naj se osebno v upravi Direkcije maloprodaje Veletrgovine »Prehrana« v Ljubljani, Kersnikova ulica 2/V. 4221 zvrst IMG. BORIS NAVINŠEK Kratko #ir slej boljše telefonske zveze v industriji razvijalci m drugo opremo, »KLIMA« z varilnimi sodobnimi mizami in o&tallmi ventilacijskimi napravami, tudi prevoznimi, za odsesavanje plinov pri varjenju; podjetje »ALPOS« — fientjur razstavlja sodobno Varjeni pohištvo iz aluminija, praške za varjenje in spajkdhje aluminija in aluminijskih legur. Emajlirka Celje pa razstavlja celo vrsto sodobno varjene posode, radiatorjev na izredni sodobnih in hitrih varilskih avtomatih, s katerimi se je opremila nedavno, »Kovinotehna« razstavlja vrsto materiala bi pribora iz u-voza itd. Od podjetij iz drugih krajev sodelujeta še Železarna Jesenice z vrsto na novo razvitih, igrpflno produktivnih elektrod in is-: KRA s svojimi mehaniziranimi m avtomatiziranimi napravami za varjenje v nevtralnih in aktivnih zaščitnih plinih, pfedtaem argona in CO. Tudi Zavod za varjenje SRS, iniciator in osnovni razvijalec opreme za varjenje, je nastopen na razstavi s nekaterimi prototipi naprav za varjenj«, s Številno dokumentacijo s področja raziskav, s prikazom »varnih spojev težko varfiaJh materialov in vartlno-tehnično pravilno oblikovanih elementov konstrukcij. V tein paviljonu je tudi razstava strokovnih knjig, kt jih izdaja Društvo za varilno tehniko SRS. Estetsko lepo urejena razstava bo, nedvomno, izpolnila željo prirediteljev, da bo, na eni strani, še bolj ohra^ brila domačo industrijo za proizvodnjo še novih in še bolj kompliciranih naprav za varjenje, na drugi strani pa nudila strokovnjakom in učeči se mladini v šoli in na delovnem mestu obilo koristnega za strokovno izpopolnitev in za pridobitev poklica na področju varilne tehnike. Na strokovnem posvetovanju so razpravljali predvsem tudi o čimprejšnji uvedbi mehaniziranih n avtomatiziranih CO, v na osnovi že v letošnjem letu pogoji in s čimer bo možno v primerjavi z dosedaj poznanimi načini varjenja na mnogih področjih varjenih konstrukcij prihranili od 50 do 70% na času Izdelave in 30 do 50% na stroških, kar dokazuje izredno pomembnost varilne tehnike za povečanje produktivnosti v industriji. Za dolgoletno u-spešno delo na področju varilne tehnike so na občnem zboru izvolili tovariše dipl. teh. Jožeta Furlana iz Cmuč, mojstra Alojza Platišo (Ljubljana) in Franca Tavčarja (Mežica) ter ing. Bojana Engelmana (Maribor) za zaslužne člane Društva ter jim izročili diplome Ob izčrpni obrazložitvi njihovih zaslug. Za predsednika Društva so ponovno. isvoUi pitat. tng. Dobromila Urana. Na občnem zboru, na katerem so sodelovali tudi delegati ostalih republiških društev, sipo zvedeli, da so vsa republiška društva za varilno tehniko zaupala vodstvo Zveze društev sa varilno tehniko SFRJ SR Sloveniji in Je sedeš Zveze odslej v Ljubljani. P. S- Prodamo TRI karambolirane avtomobile Zastava 600 Vse informacije in ponudbe sprejema Zavarovalnica Ljubljana, Miklošičeva :esta št. 19 — do 12. ure ine 27. maja 1963. 6190 z elektronskim snopom Težave, ki spremljajo varjenje kovin z visokim tališčem in močno reaktivnih kovin, kot n. pr. molibdena, tantala, vrolframa, titana in cirkonija, so bile vzrok, da so začeli posvečati večjo pozornost varjenju z elektronskim snopom. Ker pa so se ti materiali tudi vedno bolj uveljavljali v reaktorski in raketni tehniki, je bilo nujno potrebno izpopolniti tudi njihovo obdelavo. Pri običajnem varjenju je povzročalo največ težav širjenje toplote od mesta, kjer varimo, v okolico in tvorba raznih oksidov med samim varjenjem. Ce vzamemo kot toplotni izvor elektronski snop, smo istočasno izločili oba na-zaželjena pojava. Ker se elektroni gibljejo lahko le v vakuumu, tudi varimo z elektronskim snopom v vakuumu. Vakuum pa nam daje zagotovilo, da material med varjenjem ne bo oksidiral. Poleg tega že vemo, da je toplota ostro omejena na mesto, kamor pade elektronski snop, in je zato tudi področje taljenja pri varjenju bistveno manjše kot pri klasičnem varjenju. Na sliki 1 vidiimo primerjavo med območjem taljenja pri klasičnem varjenju (toplota se razširja približno radialno od površine, kjer varimo v notranjost — ratovanju, medtem ko smo pri odnašanju materiala običajno delali z impulznim pogonom. Od trajne moči naprave pa je odvisna njena velikost in zato moramo, glede na moč, ločiti dve vrsti naprav za varjenje: ene so naprave za mikrovarjenje (potrebne moči nekaj 10W) in druge za varjenje kosov z običajnimi dimenzijami in globinsko varjenje (potrebne moči nekaj 100W do 3.000 W). Mikrovarjenje Danes je varilna tehnika že tako izpopolnjena, da iščemo nove postopke le še pri naj-preciznejšem varjenju in pri materialih s posebnimi zahtevami. Fini elektronski snop je tudi pri mik rovarjenju pomemben, posebno pri obdelavah elementov v elektroniki in pri materialih, ki jih tudi sicer težko'obdelujemo (trde kovine, materiali za trajne magnete itd.). Za mikrovarjenje uporabljamo običajno kar napravo za rezanje in druge obdelave, ki ima moč nekaj 10W. V njej lahko varimo pločevino z debelino le nekaj mm. Ce pa vzamemo tanjši, n. pr. dve 50 mikronov debeli jekleni pločevini, ju lahko zvarimo s 50 W in pomikom elektronskega snopa s hitrostjo 50 mm v sekundi. Trde materiale lahko režemo s hitrostjo 1.000 mm v sekundi, če pločevina ni debelejša kot nekaj desetink mm. skl snop, premera nekaj desetink mm, ki ga lahko poljubno vodimo po materialu, ki ga režemo, deluje kot najostrejše škarje, ki igraje režejo tudi debelo pločevino; 8 mm debelo pločevino iz medenine lahko n. pr. režemo s hitrostjo 2 mm v sekundi, pri tem pa bo zareza v materialu široka le 0,4 mm. Rezanje z elektronskim snopom pride predvsem v poštev pri rezanju trdih kovin, feritov in visoko legi ranih jekel. Obdelava materiala Spoznali smo torej nov postopek za fino obdelavo materiala. Danes že nekaj tovarn serijsko izdeluje naprave za rezkanje, varjenje in druge vrste odnašanja materiala z elektronskim snopom. V prihodnosti bo potrebno rešiti še vrsto elektronsko optičnih, vakkuumskih in tehničnih problemov, da bomo lahko obdelovali materiale z e-lektronskim snopom povsod tam, kjer nam ta način obdelave prinese določene prednosti. Medtem ko imajo v ZDA že vrsto let simpozije o tehnologiji materialov pri obdelavi z elektronskim snopom, pri nas šele ugotavljamo velike prednosti te metode. Gotovo imamo tudi že pri nas potrebe in zahteve, ki segajo na to področje obdelave materiala. Glede na to, da imamo že precej izkušenj pri izgradnji elektronsko-optičnih Čoln doseže maksimalno hitrost 45 km na uro, ima moč 21 KM, porabi 41 goriva v eni uri in tehta okrog 75 kg. Avtomatizirani tanker Na Japonskem so izdelali prvi docela avtomatiziran tanker. En sam tehnik upravlja in kontrolira prek komandne mize pretakanje nafte, delo sesalk, nagib ladje, pogreznjenje ladje v morsko globino itd. V posebnem, 50 m- velikem prostoru, je v aparaturi več tisoč relejev, več desettisoč žičnih vez in mnogo transistorjev. Vse delo se odvija prek ustreznih gumbov. V kritični situaciji lahko ves potek krmilijo celo iz daljave. Avstrijci delajo načrte za cestne predore pod Alpami Švica, Francija in Italija se zadnja leta zelo trudijo, da bi povezale važnejše kraje s predori pod Alpami in tako omogočile tudi pozimi promet z motornimi vozili. Avstrija kot izrazito gorata dežela ima iste težave. Zato pripravljajo sedaj načrte za gradnjo velikih cestnih predorov pod Alpami. Predor Reschen bo povezoval Vorarlberg z Italijo, Brenner—Innsbruck z Italijo, Felber-tauem—Kitzbuhel z Lienzom, Katschberg—Salzburg s Koroško in Schober—Gradec s Salzburgom. Gradnja predora Felbertauem se je pravzaprav že pričela. Cesta bo dolga okrog 40 km in 6 m široka. Sam predor bo imel 840 m višinske razlike. Začetek in konec predora bosta še v gozdnem delu, tako da cesto ne bo pozimi oviral sneg, oziroma jo bo mogoče plužiti. Ko bo cesta dograjena, bo lahko v eni uri vsaj 300 vozil prešlo predor v vsaki smeri. "fcfefrftajd’ imMoriV s |fcii«>C| oi 69fi rv*t jcmt ODDELEK: LJUBLJANA, TITOVA 1, TELEFON 21-896. - PRODAJNI ODDELEK: LJUBLJANA, TITOVA 3, TELEFON ZA LJUBLJANSKE NAROČNIKE 20^63 ZA ZU ^N^^NAROCNIKE^9I msTm plr DAL 29 - BRZOJAVNI NASLOV: »DELO« LJUBLJANA ŽIRO RA-'UN PRI NARODNI BANKI: LJUBLJANA 600-11-1-167 - MESEČNA NAROCNINaI550 DINARJEV.-I^OTISOV1*E VRAČAMO Telefon dežurnega urednika: 20-646 Gledališče RTV Ljubljana DRAMA Četrtek, 23. maja, ob 20. uri: Krleža: V AGONIJI (tridejanska verzija). Abonma G. t Vstopnice so tudi v prodaji). Petek, 24. maja, ob 20. uri: Be-han: TALEC (tragikomedija). — Abonma A. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Abonente reda G posebej opozarjamo na njihovo nocojšnjo predstavo, ki smo jo naknadno uvrstili v spored; abonenti reda A pa ima* je namesto v tedenskem programu najavljene četrtkove »Administrativne balade«, predstavo šele jutri, v petek. 24. maja — uprizorili bomo »Talca«. Predstava za abonma Dijaški 8 večerni bo odigrana kasneje. Izpremembam se nismo mogli izogniti in prosimo oproščenja. Opozarjamo na izvcnabonma.iski predstavi v soboto. 25. in v nedeljo, 26. maja. ob 20. uri — prvi večer uprizori Drama SNG Beha-novega »Talca«, drugi večer pa Slovensko gledališče iz Trsta Millerjevo »Smrt trgovskega potnika« — obakrat izven abonmaja. Vstopnice lahko dobite od 10.30 do 12. ure in od 18.30 do 20. ure pri blagajni v Drami (tel. 21-402). OPERA Četrtek, 23. maja, ob 20. uri: Pon-chielli: GIOCONDA. Abonma D. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Petek. 24. maja, ob 15. uri: Verdi: RIGOLETTO. Zaključena predstava za gimnazijo Jesenice. — (Razprodano.) V torek, 28. t. m. bo gostovala ▼ naši Operi v naslovni vlogi Puccinijeve »Madame Butterf!y« Japonka Michico Sunahara. Gostja je pri nas že nastopila v tej vlogi pred leti in zapustila v vseh obiskovalcih nepozaben vtis. predvsem zaradi originalnega podajanja lika male Japonke. Vstopnice za gostovanje v torek bodo v prodaji od danes od 17. ure dalje. MESTNO GLEDALIŠČE / LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Četrtek, 23. maja, ob 19.30: Smeh ni greh, literarno satirični kabaret. Premiera. (Vstopnice tudi v prodaji.) Petek, 24. maja. ob 19.30: Smeh ni greh, literarno satirični kabaret. Abonma Petek. (Vstopnice tudi v prodaji.) • Kot zadnjo premiero v letošnji sezoni je Mestno gledališče ljubljansko pripravilo krstno uprizoritev literarno satiričnega kabareta »Smeh ni greh«. Režijsko vodstvo predstave je v rokah Jožeta Tirana, scenograf je Sveta Jovanovič, komponist Borut Lesjak in kostumograf Eva Paulinova. Nastopa malone ves igralski zbor Mestnega gledališča ljubljanskega, sodeluje pa tudi balet LJ 10-61 pod vodstvom Majne Sevnikove. Krstna predstava danes ob 19.30 je za abonma Red premierski in izven. Nekaj vstopnic je še na voljo. Rezervacije po tel. 21-660. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE — Levstikov trg 2 Četrtek, 23. maja, ob 17. uri: Ci-nybulk-Dežman: Igračke na cestah. MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Dvorana Soča Četrtek, 23. maja, ob 17. uri: Peroci-Battelino: DVE NEDELJI. Vstopnice so v prodaji dve url pred predstavo. ' EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE — LJUBLJANA Viteška dvorana Sobota, 25. maja, ob 20. uri: Dy-lan Thomas: POD MLEČNIM GOZDOM. Zadnjikrat. Opozarjamo na zadnjo uprizoritev »Pod mlečnim gozdom« v soboto zvečer v Viteški dvorani Križank. Vstopnice so v prodaji od petka dalje, rezervirate jih lahko po tel. 21-838 in 22-011. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Četrtek, 23. maja. ob 16. uri: PRINCESKA IN PASTIRČEK. Uprizorijo učenci šole Simona Jenka Kranj. Zaključena predstava , za šole. Koncerti JUTRI, 24. t. m. koncert za izredni abonma. Gostuje odlični violinski virtuoz Hen'ryk Szeryng. Pod vodstvom dirigenta Boga Leskovica bo izvajal violinske koncerte Vivaldija, Mozarta, Brahmsa. Vstopnice dobite pri blagajni SF. K SPORED ZA ČETRTEK 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar); 8.05 Maj in ljubezen v zborih in samospevih; 8.35 Dva orkestra — dva stila; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) O naši novi ustavi; 9.25 Obisk v operni hiši; 10/15 Pet minut za novo pesmico — Švedska: Majina pesem in Pozdravi za mlade risarje; 10.40 Tečaj ruskega jezika — 86. lekcija (ponovitev); 10.55 Vsak dan nova popevka; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (Oddaja za voznike in potnike motornih vozil); 12.05 KN — Emil Gabrovšek: O sečnjah v zasebnih gozdovih; 12.15 Nastopa ansambel Milana Vitka; 12.30 Do trinajstih v vedrem tonu; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Ni-colo Paganini: Koncert za violino in orkester št. 1; 14.05 Tri pesmi Srečka Koprca; 14.15 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Ansambla Stan-Iey Black in Billy Bell: 15.30 Turistična oddaja: 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena križankd štev. 16; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Zvoki iz Ukrajine; 18.25 Prvi večerni ples; 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Akordeon in valse musette; 21.00 Večer umetniške besede — Marija Noblocka; 21.40 Lucijan Marija Škerjanc: Osem skladb za godalni orkester (Godalni orkester Slovenske filharmonije dirigira Jakov Cipci); 22.15 Skupni program JRT, studio Ljubljana — Za ljubitelje jazza; 23.05 Romantičnim plesalcem; 23.20 Skupni program .JRT, studio Zagreb — Naši umetniki muzicirajo — Pianist Darko Lukič (Pintarič. Chopin. Su-!ek); 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. DRUGI PROGRAM 19.00 Napoved II. programa — poročila; 19.05 Seznanite se s Parker jevimi — 34. lekcija; 19.20 Dmi-trij Šostakovič: Leningrajska simfonija (Češki filharmonični orkester dirigira Karl Ančerl); 20.30 Radijski dnevnik II. programa; 20.45 Komorni intermezzo; 21.00 Melodije po pošti; 22.00—22.15 Na poved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II programa za naslednji dan. TELEVIZIJA Na kanalih 5, 6, 11 s pretv«3miki 10.00 TV v šoli (Zagreb) 11.00 Boj za obstanek v morju — reportaža (Ljubljana) 17.55 Poročila (Beograd) 18.00 Slike sveta — filmski žumal za otroke (Beograd) 18.30 Britanska enciklopedija — reportaža (Ljubljana) 19.00 Domače aktualne teme (Ljubljana) 19.30 TV obzornik (Ljubljana) 19.45 TV pošto (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Rezerviran čas (Beograd) 20.55 Sejemski vodnik — propagandna oddaja (Beograd) 21.05 »Zvoki mladosti« — glasbena oddaja mladih umetnikov — (Ljubljana) 21.50 Zborovanje v Kosovski Mitroviči (Beograd) 22.20 Vojni muzej Beograda — oddelek NOB (Beograd) 22.35 Poročila (Beograd) Na kanalu 9 19.30 Ljudje z južnih morij — filmska reportaža (Beograd) Kino SPORED ZA ČETRTEK KINO UNION: amer. VV film ALI LJUBITE BRAHMSA. Režija: Anatol Litvak. Igrajo: Ingrid Bergman, Anthony Perkins, Yves Montand. Tednik samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 15., 17., 19. in 21.15. Ob 10. uri matineja istega filma. KINO KOMUNA: zahod, nemški film DEZERTER. Režija: Volf-gang Staudte. Igrajo: Juliatta Mayniel, Gotz George. Tednik FN 20. Predstave ob 15., 17.30 in 20. uri. KINO SLOGA: sovj. barvh. film ČLOVEK AMFIBIJA. Režija: Ge-dadij Kazanskij, Igrajo: Vladimir Gomejev, Anastazija Vjor-tinskaja. Tednik FN 20, Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. Zadnjikrat! KINO VIC: italij. film AS A80V. Režija: Diho Risi. Igrajo: Vitto-rio Gassman, Dorian Gray, Ana Maria Ferrero. Tednik FN 20. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. KINO SISKA: angl. barvn. film USODNA CIGANKA. Režija: Joseph Losey. Igrajo: Melina Mer-couri, Keith I Michell. Tednik. Predstave ob 15., 17., 19., in 21. uri. KINO SAVA: ital. CS barvni film HERKUL IN KRALJICA LIDIJA. Režija: Pietro Francise!. Igrajo: Steve Reeves, Sylvia Ko-scina, Sylvia Lopez. Tednik FN 19. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 14. ure dalje. LETNI KINO BE2IGRAD: prem. angl. filma C AS BREZ USMILJENJA. Režija: Joseph Losey. Igrajo: Michael Redgrave. Ann Todd. Tednik. Predstava ob 20. uri. Prodaja vstopnic uro in pol pred predstavo. LETNI KINO DOMA JLA: nemški film SATAN MAMI Z LJUBEZNIJO, ob 20.30. KINO »TRIGLAV« — LJUBLJANA: amer. barvni CS film OBSEDENA 2ENSKA. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. — Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. MLADINSKI KINO: sovjetski film BELI SUŽNJI, ob 10. uri. Film za mladino od 14. leta starosti dalje. Zadnjikrat. KINO »SVOBODA« — CRNUCE: ital.-franc, film KAKO JE LEPO ŽIVETI, ob 20. uri. KINO »SVOBODA« — ŠENTVID: amer. film GOLO MESTO, ob 18 in 20. uri. KINO ZADOBROVA: angleški film ULICA BREZ DREVES, ob 20. uri. KINO DRAVLJE: italijanski film ŠKANDAL ZA KULISAMI, ob 20. uri. KINO VEVČE: domači film NASILJE NA TRGU, ob 20. uri. KINO ŠMARTNO PRI LITIJI: ital. film DRZNI PODVIG, ob 20. uri. KINO »CANKARJEV DOM«, VRHNIKA: franc, barvni film SLABE ŽENE, ob 17. uri. Ameriški barvni CS film OKO ZA OKO, ob 20. uri. KINO DOMŽALE: španski film VI-R IDI JANA, ob 18 in 20. uri. KINO MENGEŠ: amer, film VRAGOV UCENEC, ob 20. uri. KINO DUPLICA — KAMNIK: japonski film LUKA ZADOVOLJSTVA, ob 19. uri. KINO »DOM« — KAMNIK: jugoslov. film ABECEDA STRAHU, ob 17.15. KINO BLED: nemški kriminalni film TISOČ OCI DR. MABUSA, ob 18 in 20.30. KINO »SORA«, ŠKOFJA LOKA: amer. barvni film BITKA ZA OBSTANEK, ob 20. uri. KINO »CENTER« — KRANJ: amer. barvni CS - film OKO ZA OKO, ob 18 in 20. uri. KINO »STORŽIČ« — KRANJ: nem. barvni VV film GORSKA ROŽA, ob 16, 18 in 20. uri. KINO »RADIO« — JESENICE: ital. film VOJNA SE NADALJUJE, ob 18 in 20. uri. KINO »PLAVŽ« — JESENICE: franc, film RAZSODBA, ob 18 in 20. uri. KINO DOVJE: amer. film RAZBURKANO MORJE. KINO »KRKA«. NOVO MESTO: sovj. barvni CS film VRSTNICE, ob 18 in 20. uri. KINO DOM JLA, NOVO MESTO: amer. film ZORO MAŠČEVALEC, ob 18 in 20. uri. KINO »UNION« — CELJE: amer. barvni VV film ENOOKI JACK, ob 16, 18 in 20. uri. KINO »METROPOL« — CELJE: madžarski film DVA POLČASA V PEKLU, ob 16, 18 in 20. url. LETNI KINO - CELJE: italijanski film TV X MINA V RITMU, ob 20. uri. KINO SVOBODA II, TRBOVLJE: slov. film TRENUTKI ODLOCIT-XVE, ob 17. za mladino po enotni ceni 20 din, ob 19. uri za odrasle, cena 40 din. KINO »DELAVSKI DOM« — TRBOVLJE: franc. CS film LOLA,, ob 18. ari. 1 KINO »DELAVSKI DOM« - ZAGORJE: angl. film LIGA GEN-TLEMANOV, ob 18 in 20. uri. KINO SVOBODA II, HRASTNIK: aovj. film ALEKSANDER NEVSKI, ob 19. uri. KINO »PARK« — M. SOBOTA: jugosl. film POKLICAN JE 5. C, ob 17.30 in 20. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: ital .-jugosl. CS film UGRABITEV SABINK, ob 18.30 in 20.30. KINO »80CA« — NOVA GORICA: poljski film SAMSON, ob 17.30 in 20. url. KINO »SVOBODA« — SEŽANA: češki film ČLOVEK Z DVEMA OBRAZOMA, ob 20. uri. Zapora REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PROMET SRS obvešča, da bo cesta Kamnik—Gornji grad v odseku Cm«—Črnivec dne 24. maja t. 1. zaprta za veš promet med 10. in 13. uro. O Maribor DEŽURNA LEKARNA: Četrtek, 23. maja: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. KINO: UNION: sovj. komedija STARI IN MLATIT Sovj. film: BITKA NAŠIH DNI. PARTIZAN: jugosl. film ROJAKI. UDARNIK: franc .-Špan. barvni VV film: PROTI JAMAJKI. KINO PTUJ: franc, kriminal, film DENAR PRI ŽENSKAH, predstavi ob 17.45 in 20. uri. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE: Četrtek, 23. maja, ob 19. uri: Nu-šič: DR. Zaključena predstava za industrijsko kovinarsko šolo pri TAM. or Šolstvo SOLA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE — JESENICE razpisuje 1. vpis v 1- razred v šolskem letu 1963-64. V I. razred odseka za bolnično-ambulantno smer bomo sprejeli 30 učenk(-cev). Pogoji za sprejem so: uspešno dokončaiia osemletka, ustrezno zdravje, ki se preveri na zdravniškem pregledu in ga organizira šola. Kandidati vložijo do 20. junija 1963 v ravnateljstvu šole s 50 din kolkovano prošnjo za sprejem (na obrazcu DZS — 1,20). Prošnji priložijo s 30 din kolkovane priloge: rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, življenjepis, mnenje osnovne šole, potrdilo o vzdrževanju — štipendiranju — v času šolanja. Ker so za gojenke obvezne zaščitne ob-letke v času prakse v zdravstvenih ustanovah, morajo prinesti 30.000 din kot kritje za nabavo delovne obleke. Sprejemni izpit je iz slovenščine in matematike in psihološko testiranje (snov osemletke), pričetek za vse prijavljene kandidate bo 21.6. 1963 ob 8. uri v prostorih šole. Prednost imajo odlični in prav dobri dijaki. Sola nima dijaškega doma. Kandidati lahko zaprosijo za sprejem v dijaškem domu Železarne Jesenice. Mesečna oskrbo valnina znaša okoli 12.500 dinarjev. Za vse učence je stanovanje obvezno na Jesenicah. 2. vpis v I. razrde v šolskem letu 1963-64 za ambulantno-bolnič-no smer za izredne gojenke(-ce). Pogoji za sprejem so: dokončana osemletka in 4 leta zaposlitve v zdravstveni službi. Ostale priloge koi pod toč. 1, poleg službene o-cene in mnenja zavoda. & Čestitka METKI CIRMAN čestitava za diplomo na Ekonomski fakulteti. Ivanka — Ado. Obrestih POČITNICE NA MORJU! Prijetno počutje, zdravje, okrepitev v toplem morju. Penzion 1000 din. Pojasnila: »Turističko letovali- šte« — Unije, otok pri Lošinju. KONTRABAS prodam. — Ponudbe pod »Gotovina«. 6210-4 NOVO ŽENSKO italijansko kolo Bianko — Legnano — kupim. — Ponudbe pod »Kolo«. 6209-5 DVE LONČENI PECI in okna — prodam. Ljubljana, Tugomer jeva 38. 6207-4 DEKLB _dobi stanovanje za pomoč v gospodinjstvu. Vodmatska 25. 6206-6 ŠOFER CE kategorije, s prakso, išče službo v Ljubljani. Ponudbe pod »Trezen — vesten«. 6194-2 POTREBUJEM gospodinjsko pomočnico, pstalo po dogovoru. — Skaberae, Mestni trg 10-11. 6195-1 TELEVIZOR in ček dam za rabljen Fiat 750. — Ponudbe pod »700.000«. 6197-3 POTREBUJEM prazno sobo. plačam dobro, po potrebi pomagam v prostem času. — Ponudbe pod »Miren mizar«. 6202-6 ŠTUDENT, 'miren in pošten, išče sobo. Ponudba pod »Dobro plačam«. ' .* 6204-6 HRANO in sppo dam za delno pomoč v gospodinjstvu. Rus, LoČ-nikarjeva 4. 6169-6 ŠOFER B in C kategorije v vojski, v civilu tudi B amaterske kategorije se želi zaposliti. Živu-lovič Aleksander, Ižanska 162. 6098-1 POPOLNOMA NOVI magnetofon »Telefunken 85«, prodam. Ogled vask dan od 14. ure dalje. — Ocvirk, Zadružna 11. 6115-4 PLETILNI STROJ »KmiUuc«. popolnoma po v, prodam; plete . vse vzorce. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Hoič, Zadružna 11. 6116-4 KOMFORTNO STANOVANJE s centralno kurjavo v Zagrebu zamenjam za stanovanje v Ljubljani (81 kv. m.). Bregar. Zagreb. Ul. Proletarskih brigada 224-IV — 8. 6159-6 PREPROGE vseh vrst popravlja SELMAN, Ljubljana, Poljanska c. 13, tel. 32-680. 5566-8 SAMSKO SOBO dam za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Dogovor po telefonu 37-614. 6t8t-6 ABSOLVENT elektrotehnike išče sobo. Ponudbe pod »Neporočen«. 6156-6 PIANINO, krasen, prodam pod ceno. Lanberger & Glass. Jože Mihelič, Kauškova M8, Šiška. 6173-4 ZARADI hitre izselitve poceni prodam hišo. Trzin 129. 6172-7 GOSPODINJSKO pomočnico potrebujem k štiričlanski družini. — Dremelj. Zagrebška 29.. 6637-1 URO Gruen, izgubljeno 17. maja od kina »Vič« — Gosposka, vrnite proti nagradi na naslov: Mam, Gosposka 3. 6168-8 GOSPODINJSKO pomočnico išče štiričlanska družina. Vprašajte popoldne: dr. Vid Lajovic, Ljubljana, Dvofakova 8-II. 6135-1 Umrla je naša draga, dobra mama, stara mama ^ in sestra Katarina Sivic rojena KLEINDINST Pogreb pokojnice bo v petek, 24. maja, ob 16. uri iz hiše žalosti, Dobro polje št. 3, na pokopališče ria Brezjah. Žalujoči: otroci Franjo, dr. Albin, inž. Ciril z družinami, Kati, brat inž. Matej in ostalo sorodstvo. Dobro polje, Ljubljana, Beograd, Adis Abeba, dne 22. maja 1963. Utihnilo je zlato srce... Dotrpel je naš najdražji Franjo Derenčin diplomirani pravnik Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v petek, 24. maja 1963, ob 16. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju pri Mariboru. Neutolažljiva žena Svetluška, hčerka Jana, brata Stane in Drago ter ostalo sorodstvo. Maribor, Prevalje, dne 22. maja 1963. Umrla je naša zlata mama, stara mama in prababica Nežka Glašič rojena TRINKAUS Pogreb drage pokojnice bo v petek, 24. maja 1963, ob 16. uri iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah. žalujoči: . sin Franc z družino, vnuki z družinami, pravnuki, družine Trinkans, Studen, Vovk Ljubljana, 22. maja 1963. Za vedno nas je zapustila žena, mama in stara mama Fani Jesse rojena BIZILJ V petek, 24. maja 1963, ob 17.30 jo bomo pospremili iz Nikolajeve veže v njen poslednji dom na Zalah. Za njo žalujejo: mož Anton, otroci Ančka, Nada, Tone, Staško, vnuka Irenca in Iztok, snahi Anica in Justi ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 22. maja 1963. Umrla je moja mama Anica Masten, roj. Maver stara 72 let. Pokopali smo Jo na pokopališču v Kranju v torek, 21. maja 1963. — Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so ji med njeno boleznijo stali ob strani, posebno Pepci Gantar, ki ji je v najtežjih letih življenja požrtvovalno in nesebično stregla. Dr. Marina Masten v imenu vsega sorodstva. V globoki žalosti sporočamo, da je po dolgi bolezni umrl Jože Baucon finančni preglednik v pokoju Pogreb bo v petek, dne 24. maja 1963, ob 16. uri na mestnem pokopališču v Celju. Družine Baucon, Tollar, Vukovič. Celje, Dunat, dne 22. maja 1963. XVin. TURISTIČNI Danes ob 16. mi nadaljnji ogled ljubljanskih turističnih znamenitosti z zbirališčem pred Križankami. Ob 18. uri koncert godbe LM pri Figovcu. Jutri, v petek, na predvečer praznika mladosti ob 18. uri koncert godbe JLA prt Figovcu. Zvečer kres na Ljubljanici. — Turistično društvo Ljubljana. I O PRED JEDJO Dt PO NJEJ ste p riali j eni misliti na avo.i želodec, Id ga morda zdravite brezuspešno z raznimi medl-kamenti. ste že poskusili » preizkušenim ln učinkovitim priročnim zdravilom rogaškim -DONAT- vrelcem? -Zahtevajte ga v svoji . trgovini, te pa ga dobe pri -Pre hrani- m Mericatorju v Ljubljani. Mati oglasi RAZPRODAJA dežnih plaščev: U-Uon 3900, N;lon gabardaln 6900 lir. Mako dvojni Sootgard M900 lir. Trgovina RICCARDl, Trst, Ul. Battlstl 13. Mtl-4 POTNIŠKE AVTOMOBILE, terenska vozila, avtobuse in kamione, kupuje za svoje komitente »Agencija Beograda. Beograd, Doelte-jeva 21-ni, tel. 633-8*2. 1746-3 PRODAM dobro ohranjen klavir. Ponudbe pošljite na Delo, Kranj pod »Klavir«. 833-4 SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST. DA SE JE PRI IZVRŠEVANJU SLUŽBENIH DOLŽNOSTI SMRTNO PONESREČIL NAS DELOVNI TOVARIŠ PAVLE SKODA AVTOMEHANIČNI MOJSTER DRAGEGA POKOJNIKA BOMO SPREMILI NA ZADNJI POTI V ČETRTEK, 23. MAJA 1963, OB 16. URI IZ HISE ŽALOSTI V KAMNI GORI NA POKOPALIŠČE V TREBNJE VESTNEGA IN POŽRTVOVALNEGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU! KOLEKTIV INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO NOVO MESTO. 22. MAJA 1963 MOSKVA —£ Satelit »Kos-mos-17«, ki so ga včeraj izstrelili v Sovjetski zvezi, obkroži Zemljo v 94 minutah in je na svoji poti največ 788. najmanj pa 260 km daleč od zemeljske površine. Po prvih podatkih delujejo oddajnik in aparati v njem brez okvar. CATANIA — Na severovzhodnem pobočju Etne na Siciliji se je odprlo novo ognjeniško žrelo, iz katerega se vali žareča lava približno 400 m daleč proti borovemu gozdu. Prebivalci mesteca Linguaglossa (6.500 ljudi) so v prvem preplahu zapuščali domove, vendar so se kmalu vrnili. Glede na možnost ponovnih, še močnejših izbruhov so oblasti pripravile načrte za izselitev iz ogroženih vasi pod pobočjem ognjenika. MOSKVA — »Boeing 707«, osebno letalo predsednika Kennedyja, ki je pripeljalo Glenna Seaborga, predsednika ameriške komisije za atomsko energijo, in druge strokovnjake na razgovor in izmenjavo informacij o atomski energiji med ZDA in Sovjetsko zvezo, je preletelo razdaljo med Wa.s'.iingtunom in Moskvo v rekordnem času 8 ur in 39 minut. ATENE — Grška policija, ki ji je uspelo odkriti in raztrgati mednarodno mrežo tihotapcev mamil, je v pristanišču zaplenila 28 kg hašiša. CAGLIARI — V Ilbonu na Sardiniji so se otroci igrali na gradbišču. Ogrodje je popustilo, podrl se je na pol dograjen zid, pod ruševinami so obležali štirje otroci v starosti od treh do petih let, OSLO — Po skoraj 200 letih postopnega tajanja so začeli norveški ledeniki ponovno naraščati, je ugotovil gla-ciolog Olav Liestol. V lanskem letu so se ledeniški jeziki podaljšali povprečno za 125 cm. — Živinorejci v severnem delu Norveške so pregledali svoje črede severnih jelenov. Zima je bila prehuda — ne toliko zaradi mraza, kolikor zavoljo dolgotrajnosti — tudi za te živali, ki jih je precej poginilo. NEW YOBK — Wall Street, znana newyorška ulica, ki pooseblja linančno moč in dejavnost ZDA, bo postala »navadna cesta«; v novo palačo na drugem koncu velemesta se bo preselila new-yorška borzi, z njo pa tudi »Wall Street Journal«, ki je tam izhajal 74 let. LONDON — V »antibiotičnem« ieuu konservirane ribe ostanejo sveže dlje časa kakor pa tiste, ki jih hranimo v obicajmn hladilnicah, so ugotovili britanski znanstveniki, ki pravijo, da ribe v ledu z dodatkom antibiotikov zelo dolgo obdržijo svež okus. ŽENEVA — Santiago de Chile je po podatkm statistične sluz De Združenih narodov najcenejše med skupno 45 glavnimi mesti, v katerih deiajo nameščenci svetovne organizacije. Potem se zvrstijo Rio de Janeiro, Bogota in Quito, med evropskimi glavnimi mesti pa je glede življenjskih stroškov po teh podatkih najcenejši Haag. Najdražje glavno mesto je Monrovia (Liberija), kjer so življenjski stroški za 15 odstotkov večji kot v New Torku. Za dobro voljo »MOZ, KI JE UKRADEL POKAL« — Na kratko: izginil je pokal, ž veliko požrtvovalnostjo priborjena nogometna trofeja, ki jo po vrsti zapletljajev najdejo trije prijatelji: komika Grande Otelo (v sredini) in Ronald Golias ter njuna plavolasa spremljevalka Angela Bonatti. Pariški velesejem: aliunjqij _ . m N-- mm' ’ ..v 'b •> *. in vrsta .... velesejmu, ki »rli včeraj » kP ga •5J kot doslej, sodelujejo ivljalci iz 34 dtM, med nitmi tudi Iz -Jugoslavije. Račka tradicionalnih., udeleženk, kbt so .ZDA* fodjjft, Zailodna Nemčija, Italija, Kanada:,Jer vzhodnoevropske, in . skandinavske države, razstavljajo na letoSnji pariški JMredltvl tudi Alžirija. Ind^fetja in nekatere afriške dežele. Največ prostora sp. Odmerili 'organizatorji jferiškšga velesejma razstavi »Aluminij 1963«, i čimer so hfcratf zaznamovali 'OO-letnico: pridobivanja iluminija z elekt To. metodo je leta 1863 zasnoval francoski znanstvenik Paul- Heroult, ki je’, pridobil nekajkrat po dese^ kUogja-mov aluminija. Za primerjavo: letna svetovna proizvodnja tis lahke,' nd-: mnogih področjih-' uporaben kovine presega zdaj pet milijonov ton. \ . Se- nekaj posebni#«! Oziroma zaključenih razstav letoš- razstav Brazilski film: največ športa Zgodbe o tekmah in trofejah navdušujejo brazilsko občinstvo Brazilski nogometaši na turneji po evropskih deželah niso izpolnili dolžnosti, ki jim jih nalaga sloves svetovnih prvakov: vsako poročilo o novem neuspehu je v njihovi domovini stopnjevalo razočaranje, ki se j s iz začetne osuplosti sprevrglo v pravo nacionalno žalost, med katero je bilo slišati tudi zahteve, naj moštvo prekine gostovanje, da ne bo povsem skazilo pojmov o slavi brazilskega nogometa. Vedeti je treba: Brazilija, velika južnoameriška dežela (8.5 milijona kvadratnih kilometrov. okoli 62 milijonov prebivalcsv), kjer se te dni bliža vrhuncu svetovno prvenstvo v košarki, se silno navdušuje za nekaj športnih panog, med katerimi je nogomet daleč na prvem mestu. Nič čudnega torej, če gradi na »okroglem usnju« tudi filmska industrija in če znani režiserji radi snemajo športne filmske komsdije, ki so zanesljiv vir poslovnega uspeha in tudi sredstev za druge filmske stvaritve. Prizor iz komedije »O ho-mem que roubou a copa do mundo« (Mož, ki je ukradel svetovni pokal), ki so ga nedavno snemali v -Riu de Janeiro pod vodstvom tudi v Ho-llywoodu znanega režiserja Victorja Lime: Počasi se oči treh — plavolaske, drobnega črnca in plečatega belca v ponošeni obleki — privadijo teme; temnopolti igralec s kodrastimi lasmi tipa za stikalom, medla žarnica osvetli hotelsko skladišče, polno kovčkov, kosov pohištva, strganih žimnic in druge krame; vsi trije iščejo in najdejo v škatli iz lepenke pokal, za kakršne se potegujejo tekmo- m IZVIRNOST ZA VSAKO CENO - Pod oboki pariškega Pont-Neuf se je spet našel umetnik, ki si hoče na vsak način pridobiti veljavo in sloves: mladi grški slikar Nonda je izdelal trojanskega konja, v katerem prenočuje in upa, da bo tudi prodal slike, ki jih razstavlja v bližini. »Prosim, umaknite peto z mojega čevlja, sicer bom zamudil vlak ...« »In kakšno bolezen bi radi to pot?« [i ? ~ 3~ i. 5 r~ r~i 8 m 9 10 11 55 12 15 11» S S 10 17 S2 19 20 21 — — __ Križanka VODORAVNO: X. poljski pisatelj, avtor »Kmetje«, 8. sovjetsko mesto ob Kubanu, 9. pokrajina v severni Španiji, 10. središče vrtenja, 12. kralj Živah, 13. poželenje, 15. kemični znak za silicij, 16. utrjena otesejn« črta starih Rimljanov, 19. pesniška stopica, 21. tropska dišavnica. NAVPIČNO: 1. slovansko moško Ime, 2. kemlčrU znak za erbij, 3. ime znamenite peruanske pevke Sumac. «. slovenski zgodovinar, 5. podolgovata posoda, «. »PansKo žensko ime, 7. ena najpopularnejših Verdijevih " izloček ustnih žlez, 14. glavno mesto Jordanije, I7.pripo-vedne pesnitve, 18. kurir, 20. začetnici slovenskega pesniaa lz prejšnjega stoletja. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. rin, 4. TAM, 7. oda, 8. ara, 9. sep, beg, 11. toaleta, 13. alkallj, 14. Noe, 15. Ann, 1*. G(elin), 17. oa. 10. D(aniel) valci na velikih športnih prireditvah. Hip zatem se utrgata iz teme visoki postavi, med silnim vrvežem in ropotom se razvname boj za pokal, od nekod se vzame še Japonec, ki tudi prispeva k zmešnjavi . .. Glas za snemalcem: »Dobro!« Prizora je konec, prižge se luč, brneti začne ventilator, ki meša zrak in vsaj navidezno prinaša svežino v soparni prostor. »Vidite, takšne komedije si želijo povprečni Brazilci, takih je devet filmov med' desetimi- ki jih posnamemo pri nas. Gledalci hlastajo po razvedrilu te vrste, zato se le kdaj pa kdaj odločimo za — kako naj rečem umetniško zahtevnejše filme, ki se uveljavijo tudi v tujini, kakor na primer »O pagador de promessas«, ki si je priboril 'zlato palmo’ na lanskem festivalu v Cannesu,« je pojasnil režiser Victor Lima. V brazilskih filmskih komedijah športne zvrsti seveda ne igra kdorsibodi, v vsaki nastopa nekaj igralcev, ki jih pozna vsa Brazilija, tako da lJ}S»S8lJBrigBtX»i9 fcdKSJfeS- mil ndaivu občinstva.. Mož- v, ponošeni obleki iz opisanega prizora je po vsej deželi zelo znan komik Ronald Golias, njegov temnopolti, kodrasti partner je varietejski igralec Grande Otelo, ki se zanj pulijo vsa zabavišča Copacabane, plavolaska pa ni zgolj »lepotni dodatek«, marveč prav tako popularna plesalka in pevka Angela Bonatti. Torej filmski obrazi, ki jih pozdravlja staro in mlado, povrh vsega pa še nogomet, v Braziliji tako zelo priljubljena športna panoga — spomnimo se nedavne burje in ogorčenosti spričo govoric, da utegne biti naprodaj Pele, »črni biser« — da v očeh velike večine brazilskih gledalcev navse- 0 starosti težkih atomov Ameriški atomski fizik Do-nald Clayton trdi, da so težki atomi v naši galaksiji in torej tudi na našem planetu stari deset do petnajst milijard let. Svojo domnevo je zasnoval med proučevanjem radioaktivnosti in jo tudi podprl z dokazi. Metoda za preučevanje starosti atomov temelji na naravnih zakonih radioaktivne dezintegracije. Radioaktivni element renij 187 zelo počasi prehaja v osmij. Po Claytonovih računih mine okoli 600 milijonov let', preden se en sam odstotek renija spremeni v osmij. Atomski fizik pravi, da so nastali renijevi atomi šest do deset milijonov let prej, kot se je izoblikoval naš sončni sistem- zadnje niti ni važno, če je filmska zgodba šibka, malce za lase privlečena, samo da gre za umetnika z žogo, za pokale in take reči. M. H. njega velesejma v Parizu: uporaba plastičnih snovi v sodobnem svetu, razstava orodja in drugih mehaničnih sredstev, dalje turistični salon ter vrsta paviljonov, na. primer naravoslovni, lovski in ribiški. Zraven tradicipnalne vinske razstave šb- letos pripravili tudi prvo razstavo mlečnih izdelkov, predvsem francoskega sira, ki ga je menda 237 vrst. V okvir letošnje velesejem-ske prireditve sodita tudi razstava sodobne umetnosti In prvi mednarodni salon znanstveno-tehnične založniške dejavnosti. Igla pri zdravljenju glavobola Londonska zdravnika Fe-lix Mann in Anthony Half-hide, ki sta zdravila hud glavobol kakih dvajset bolnikov po Sistemu akupunkture, s tem da sta z iglami prebadala njihovo kožo, sta zapisala v reviji »Medical World«, da sta dosegla v celoti 90-odstotni uspeh. Akupunkturo, s katero so na Kitajskem že pred mnogimi stoletji zdravili ne le glavobol, marveč celo vrsto bolezni, še zdaj predavajo na vseh kitajskih medicinskih šolah, drugod po svetu — tudi v vrsti evropski dežel — pa jo zadnje čase raziskujejo v čedalje širšem obsegu. Po podatkih omenjene revije se zdaj specializira v akupunkturi več sto evropskih zdravnikov. Pastor o turistkah Pod povečevalno steklo raziskovalca je vzel pastor Rieger iz Tutzingena tiste Nemke, ki se brez'moškega spremstva odpravljajo na dopust — v Italiji jih je bilo po približnih podatkih v lanski sezoni okoli 150.000. Pastor je pod tujim imenom potoval po italijanskih turističnih krajih in* zbiral podatke za študijo, ki jo je objavil pred kratkim. Nemke, ki gredo same na dopust v Italijo, je razdelil v tri skupine: v prvi omenja tiste, ki se rade odzovejo vabilu na ples in se delajo zaljubljene, vendar .-potem odslovijo kavalirje; v drugi so naivke, ki se na plesiščih ob obali poljubljajo. zr.vsakomer, letoviščarke iz tretje skupine — po Riegerjeveijn mnenju jih je deset na vsakih sto — pa se vedejo v skladu s svojim prepričanjem, da preživljajo dopust v deželi, kjer se piše »amore« z veliko začet- nico. »Med njimi je največ tistih,« pravi pastor, »ki se jim je že pred vrsto let obletelo cvetje prve pomladi.« .Atomske' konserve? V letošnjem poletju bodo strokovnjaki več evropskih dežel poskusno obsevali razna živila. Namen zamisli, ki jo bodo uresničevali pod pokroviteljstvom Evropske agencije za atomsko energijo: ugotoviti, ali utegnejo takšna živila škodovati človeškemu zdravju. Hkrati bodo znanstveniki podrobneje proučevali nekatere probleme sevanja, mikrobiologije in industrijskih pošto; dejavnost je AVštrijs nudila svoj jedrski center v Seibersdorfu. Letošnje raziskave se bodo nanašale predvsem na sadje in sadne sokove. MN n j vsAKj>RUčj ©- Jesse se je odkašJjal. »Ce bi Ju lahko ka- so se med delovno sobo in jedilnico veno-korkoli pripravili da bi prišla sama iz hi- mer spreletavali šušljajoči glasovi. Bilo js še — potem seveda ... Na begu ...» Ni povedal do konca. »Ali naj ras pospremim košček poti?« »Moram — si vzeti taksi.« »Him.« Potem: »Kako bi bilo s kakšnim revolverjem?« Dan Je stisnil aktovko k sebi in odmahnil z roko. »Ali vas preiščejo, ko pridete?« Dan je prikimal, toda ko. je že zagrabil za kljuko, se je ustavil in pomislil. »Mnogo sreče, HUliard,« je rekel Jesse Webb. »Premislil sem si — zastran revolverja.« »Ali bi ga vendarle hoteli s seboj?« V Jes-sovih besedah je bilo brati presenečenje in previdnost. »Da.« »Na ta način bi imela ona .dv% notri enega več. Pravite, da imata zdaj samo enega. Poslušajte, HUliard, kakor hitro bo kdo v hiši streljal, bomo vdrli.« Prišel je odločen- odgovor: »Lahko dobim revolver?« Jesse je segel v žep in pomolil Danu svoj brovvning. Bil je težak. Prvi trenutek Dan ni vedel, kako ga naj zagrabi, toda samo trenutek. Potem je potisnil aktovko pod pazduho, pobral naboje in jih stresel na dlan. Stopil je spet k pisalni mizi. »Ali ste znoreli, Hilliard?« je vprašal Web. težko po odtrganih stavkih jasno presoditi položaj. r Nekako sl je ustvaril podobo: ob 11.30 pričakuje mož, ki straži sprednjo stran hiše — bil je tisti z mladostnim glasom, bržčas Glerm Griffin — telefonski pogovor z nekom. Chuok ni mogel prav razbrati, za kakšno ime gre. Vsekakor je bilo v glasu, ki ga je nato slišal, brati nezaupanje in strah. »Če'mu dekle ni dalo podkupnine ... Kaj se je zgodilo? Kaj misliš, Robish — kaj se je utegnilo zgoditi? Zakaj ne pokliče in ne pove, da je stvar urejena, kakor smo se domenili?« »Saj vendar ne poznam tega bratca,« je odvrnil Robish iz delovne sobe. »Mi ne bi hodilo na misel, da bi dal kos zlata za kaj takega, kar lahko sam opravim. Jaz bi to storil zate, Griffin. Daj mi samo kak pihalnik!« Bilo je že drugič, je ugotovil Chuck Wright, da je mož na ta način govoril o revolverju. Ali to pomeni, da ga nima? Da imata torej oba samo enega? Nič se ne prehitevaj, si je dopovedoval Chuok. Ne dovoli si nobene napake! Nič napadov! Z obema lahko opraviš, če imata res en sam revolver. Saj ne veš, kaj se lahko zgodi Hilliardovi in dečku, če bi to po- »Mogoče. Samo kak norec bi šel s praz- skušal. Torej mir! Ostani samo še trenutek nun revolverjem v takšno hišo, ali ne? tu, kjer si! Griffin me nima za bedaka, šerif. Računam na daljno, zelo daljno možnost, toda kakšne bližje se ne spomnim. Veste za boljšo?« Jesse je odkimal, in ko je Dan Hilliaird spet stopil k vratom, se je jezno oglasil: »Se nekaj, Hilliard!« Potem je bilo prepozno, da bi se prekinil, razen tega ga je k temu gnal čut uvidevnosti. »Se ena karta je v igri, te vam doslej nisem omenil. Za zdaj še ni obrnjena, toda leži: mlad mož, po imenu Wright, Charles K. Wright.« »Da? In?« Toda zven glasu mladega moža zgoraj je še kar naprej dražil Chuckove živce. Spominjal ga je na nekoga ali na nekaj, vendar se ni mogel domisliti, na kaj. Ce bi lahko oba pobil, tako od zadaj, med tem ko sta Hilliardova žena in deček še zgoraj .. . Začel je razmišljati o tem, prisluškoval je korakom, ki so odmevali v jedilnici. Koraki so bili počasni, v enakomernem ritmu so spominjali Chuoka na divje zveri, ki jih »Nisem si povsem na čistem. Nič ne vem. ie videl v kletkah. V tem spominu je prišla Toda obstaja velika možnost, da se skriva Podoba tistih žalostnih, zmedenih in ven-v bližini vaše hiše.« dar grozljivih, divjih oči. »Nemogoče!« je bruhnilo iz Lana Hilliar- Nenadoma je spet slišal glas Glenna Grif-da. Bil je povsem omamljen in je komaj fina: »Kje je Hilliard? Zakaj še ni prišel?« doumel, da so obstajale stvari, ki so še bolj — Chuck je vedel, na kaj ga je spomnil ta otežile njegov položaj, strah in skrt). brezbarvni glas. Misel je prišla iznenada, »Kakor pravim — ne vem ničesar. Mislil da ga je po vsem telesu prevzelo razburje-sem samo, da je prav, če veste tudi to.« nje. To ni bila divja zver, na kar je mislil, »Hvala, šerif,« je rekel Dan Hilliard in pač pa narednik Thomas, eden najbolj trdo- se okrenil k vratom. Njegova povešena ramena med trudno hojo so jasno kazala, kolikšno breme nosi v sebi. »Ubogi vrag,« je žalostno zamrmral Jesse Webb. XXX živih in grobih ljudi, kar jih je poznal. Spomnil se je visoke, od sonca ožgane zajetne postave narednika Thomasa, kako se je v džungli zvijal po tleh z dvignjeno karabinko, ki se je zdela kot del njega samega. Chuck Wright ni pozabil na ta prizor, tudi ne na poročilo, ki je prišlo pozneje. Pod kletnim stopniščem si je Chuok ko so nezavestnega narednika Thomasa od-Wright prizadeval najti pametno rešitev, peljali v bolnišnico v Združenih državah: Ali bi šel raje gor, Chuck? Koliko časa že njegovo zdravje se je izboljšalo, toda neke-stojiš tu in prisluškuješ? Njegova ura je mu čuvaju v oddelku za umobolne je razkazala 11.30, in prav ta trenutek se je zdel bil lobanjo. Samo tedaj je Chuok Wright za oba moža v hiši odločilen. Chuok je spo- videl, kako se je človeško življenje zlomilo, znal slabo stran svojega položaja: ni mogel toda v trepetavem glasu tam zgoraj je preslišati vsega, kar sta zgoraj govorila, čeprav poznal enako grozo, isto notranjo 6trtost. TVOJ UPRAVNI ODBOR IN KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ PRI KOLINSKI TOVARNI HRANIL — LJUBLJANA — ŠMARTINSKA CESTA ŠT. 30 razpisuje naslednja delovna mesta: 1. VODJO računskega sektorje 2. REFERENTA v prodajnem oddelku 3. STROJEPISKE 4. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA Pogoj: tč. 1. visoka strokovna izobrazba s končano Ekonomsko fakulteto in petletno prakso na enakih ali podobnih delovnih mestih; srednja strokovna izobrazba z desetletno prakso na enakem delovnem mestu — tč. 2. srednja strokovna izobrazba z nekaj prakse — tč. 3. končana administrativna šola — tč. 4. ustrezna kvalifikacija. Osebni dohodek za razpisana delovna mesta se obračunava po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in prakse pošljite TAJNIŠTVU PODJETJA. Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest. 4225 IKAR NA PETI AVENIJI — Ob 142. obletnici nacionalne neodvisnosti svoje stare domovine so priredili grški izseljenci in njihovi potomci v ZDA parado na newyorški Peti aveniji. Nad cvetličnim vozom se je peljal z razprostrtimjj perutmi tudi prvi letalec Ikar, junak iz grške mitologije. Nad njim (na sliki) je »sonce«, ki se mu je Ikar preveč približal, tako da so žarki stopili vosek in je bajeslovni letalec utonil v morju. Foto: AP Sporočamo žalostno vest, da je umrl moj dragi mož, oče, stari oče in tast Leopold Gruden upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 23. maja, ob 18. uri izpred Križišča na kranjsko pokopališče. Žalujoči: žena Pepea, sin Marjan z družino, hči Jožica z družino ter ostali sorodniki. Kranj, Logatec, Hotederšica, dne 22. maja 1963. Veli po to= u vam Piše: ie ?K Kišer-mk i 10. »Tako, fanta, zdaj vama bom pa pokazal nekaj, česar verjetno ne bosta videla nikoli več v življenju,« je rekel kuhar Lovro, ju še opomnil, naj ne pozabita na navodila, in ju odpeljal po ozkih uličicah starega mesta. Boris in Saš sta skušala s pogledi prodreti skozi zamrežena in zastrta okna, da bi videla — nekaj. Karkoli že. Nekaj, nekaj — recimo nenavadnega. Kljub njuni zvedavosti ju je kuhar Lovro sreč- no pripeljal na velik prostor, kjer se je fantoma zazdelo, da so tam zbrane vse kamele tega sveta. »Kamelji trg,« jima je razložil Lovro. Lastniki kamel in mešetarji so vpili, hvalili svoje živali, vabili kupce. Saš je vprašal: »Lovro, misliš, da bi posodili kako kamelo? Rad bi jahal!« Lovro se je na ves glas zasmejal. »Pa ti ne bo žal?« Kje pa! Lovro se je pogovoril s »šejkom«, kakor je Boris krstil lastnika dveh prijaznih kamel. »Sejk« je zakričal. Kameli sta takoj legli. Hitro sta fanta zlezla vsak na svojo. Saškova kamela je poslušno zaklokotala. Svet se je postavil najprej na glavo, potem spet na noge, toda Sašku je kljub temu uspelo, da se je obdržal na hrbtu, ko je žival obstala n» vseh štirih DELEGACIJO SVETA MADŽARSKIH ŽENA, ki jo vodi sekretarka tega sveta Zsuzsa Ortutai, je včeraj sprejela predsednik Ljudske skupščine Socialistične republike Slovenije tovarišica Vida Tomšič. V razgovoru je razložila gostjam principe naša ustavne ureditve. Foto: Dolinšek DVAJSET PIONIRJEV iz vseh krajev Slovenija je včeraj zjutraj odpotovalo iz Ljubljane v Beograd, noseč s seboj darila in pozdrave svojih mladih tovarišev predsedniku republike in velikemu prijatelju mladine Titu. Foto: Agnič SLIKOVITA IN SONČNA KORČULA - Mesto Korčulo na istoimenskem otoku obiskujejo najzgodnejši turisti, saj sodi s Hvarom in Visom ter sosednjimi otoki mad kraje, ki imajo najblažje podnebje v Evropi. Foto: Švabič PO NEUSPELEM DRŽAVNEM UDARU - V torek ponoči je prišlo v Turčiji do poskusa udara, ki pa so ga kmalu zatrli. Na sliki je kordon vojaških policajev, ki stražijo poslopje radia v Istanbulu. Foto AP Nadaljevanje s prve strani Svetovni tisk o V. plenumu drugi, so včeraj in predvčerajšnjim objavili nove članice o delu plenuma, pri čemer so posvetili posebno pozornost Rankovičevi razpravi. Vsi indonezijski listi, z izjemo glasila KP Indonezije, so prav tako objavili dolga agencijska poročila o delu plenuma. Indonezijski tisk se zlasti ustavlja ob Titovih ocenah kitajske politike, enako tudi indijski tisk, ki objavlja razen tega tudi odlomke iz razprave Veljka Vlahoviča. Tudi ameriški tisk poudarja pomen V. plenuma. »New York Times« je razen obširnih agencijskih vesti in poročil objavil zidaj tudi nov komentar, v katerem zlasti poudarja, da »odprta okna na Vzhod za Jugoslavijo ne pomenijo, da namerava zapreti okna na Zahod«. Današnji madžarski listi objavljajo odlomke iz razprave Rankoviča in Vukma-noviča, poudarjajoč zlasti dele, v katerih je govora o ustvarjanju boljših odnosov z drugimi socialističnimi državami. iskreneje pozdravim vašo konferenco in njene ugledne udeležence ter vam zaželim plodno in uspešno delo.« Razgovor z Albertom Jakopičem Titova poslanica rodno sodelovanje manifestirajo globoke spremembe v sedanjem svetu in pričajo o zgodovinski misiji afriških narodov v sodobnem svetovnem dogajanju. Jugoslovanski narodi so šli tudi sami v svoji zgodovini skoz podobne izkušnje in preizkušnje, zato s posebnim zanimanjem in simpatijami spremljajo in podpirajo veliki boj Afrike za popolno svobodo in neodvisnost vseh afriških narodov, za njihov hitrejši gospodarski in družbeni razvoj in za odstranitev razlik med razvitimi in nerazvitimi deželami. Visoko cenimo vsestransko podporo svobodnih afriških držav narodom, ki se na afriški celini še borijo za svobodo in neodvisnost, kot tudi njihov prispevek pri reševanju perečih svetovnih problemov, kakor so razorožitev, opustitev jedrskih poskusov in drugi. Takšna prizadevanja afriških držav so docela v skladu z duhom in načeli ustanovne listine OZN. Prepričani smo, da bo vaša konferenca, na kateri se tako očitno manifestirajo skupni interesi afriških narodov, pomembno prispevala k enotnosti afriških narodov in držav, k boljšemu razumevanju in zboljšanju medsebojnega sodelovanja na raznih področjih kakor tudi k temu, da se bodo še ne-osvobojeni afriški narodi hitreje osvobodili in dosegli neodvisnost. Sodelovanje in usklajevanje vaših naporov bo ne samo olajšalo reševanje problemov na afriški celini, ampak bo prispevalo k nadaljnji afirmaciji konstruktivne vloge afriških držav, k miroljubnemu reševanju sedanjih mednarodnih problemov in k okrepitvi miru na svetu. Vaš boj in njegovi plemeniti cilji so zelo blizu težnjam jugoslovanskih narodov, ki se vztrajno zavzemajo za mir, svobodo, enakopravnost in napredek. Zato sem posebno srečen, da lahko v imenu vseh delovnih ljudi Socialistične federativne republike Jugoslavije naj- ten program za konkretno politično dejavnost v naslednjih tednih. V tem času nameravajo z volivci nadalje razčiščevati aktualna vprašanja, dajati nanje odgovore, hkrati pa se že tudi lotiti njihovega reševanja v skladu s stvarnimi možnostmi, ki obstajajo v občini, v posameznih krajevnih skupnostih oziroma v delovnih organizacijah. Ob taki dejavnosti se bodo tudi organizacije Socialistične zveze še močneje uveljavile kot najširša tribuna delovnih ljudi. Kot sploh doslej so se tudi v dosedanjem predvolilnem obdobju organizacije ZK, SZDL, sindikati, mladinske in druge organizacije močno uveljavile kot osnovni nosilec naprednih teženj delovnih ljudi in kot pobudniki za uveljavljanje ustavnih določil v vsakodnevni praksi, zlasti še ob nalogah v zvezi z volitvami. Na splošno je moč reči, da je ta prva množična akcija uveljavljanja nove ustave v nekem smislu po svoji kvaliteti tudi napredovala, ker gre zdaj predvsem že za konkretno uresničevanje sprejetih ustavnih načel in določil, ob jasni zavesti občanov, da je uveljavljanje ustave odvisno predvsem tudi od kvalitetne sestave in dela občinskih, okrajnih, republiških in zvezne skupščine. MIRO ZAKRAJŠEK • ••• Velik miting v Sarajevu nju in dvigu mladih kadrov in njihovemu vedno močnejšemu uveljavljanju na vseh področjih našega družbenega življenja.« Govor predsednika Pucarja so zborovalci često prekinjali z dolgotrajnim aplavzom in s skandiranjem »Tito-Stari«. Ob zaključku veličastnega zborovanja je kandidat za prosvetno kulturni zbor Republiške skupščine v občini Vogošča Moni Finci prebral pozdravno pismo občanov Sarajeva predsedniku republike Titu. Priprave na pragu volitev terem sta govorila poslanska kandidata dr. Marijan Brecelj in Milan Vižitin. Marijan Brecelj je v kratkih besedah orisal naš gospodarski razvoj, Milan Vižintin pa je pozitivno ocenil letošnje napore delovnega kolektiva Tomosa pri odpravljanju težav in ovir v proizvodnji in notranjih odnosih; poudaril je, da so problemi Tomosa naši skupni problemi, ki jih ne gre reševati ločeno; izrazil je prepričanje, da bo kolektiv Tomosa ob koncu tega leta lahko z zadovoljstvom gledal na opravljeno delo, če bo le dosledno vztrajal na začrtani poti. O živahni predvolilni dejavnosti poročajo tudi iz Ljutomera. kjer je organiziral krajevni odbor SZDL predvolilne pogovore. Občani šo se zanimali za komunalne in gospodarske probleme svoje- Društvo novinarjev bo letošnje Tomšičeve na-' grade vključilo v praznovanje 20. obletnice Kočevskega zbora in jih bo podelilo jeseni na slavnostnem zborovanju novinarjev. Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije ga kraja, predvsem o gradnji zimskega in letnega kopališča, električnega in vodovodnega omrežja in drugem. Na območju Murska Sobota sklicujejo krajevni odbori Socialistične zveze razširjene seje, ki se jih udeležujejo tudi kandidati. V Beltincih so na primer razpravljali o nalogah krajevne skupnosti in o komunalnih problemih. Tudi v delovnih organizacijah imajo te dni sestanke kolektivov in razširjene seje delavskih svetov. Na njih razpravljajo o gospodarjenju v prvi tretjini letošnjega leta, o statutih delovnih organizacij in drugih aktualnih nalogah. Volivci v občini Laško so razpravljali o komunalnih problemih, med katerimi so omenili tudi vprašanje bencinske črpalke, ki je postalo zelo aktualno z naraščajočimi nalogami turističnega razvoja. V Mežici so volivci obravnavali predvsem vprašanje industrijskega razvoja, ki je za to območje eno najpomembnejših gospodarskih vprašanj. © Kompromisni zaključek konference GATT novili poseben »odbor za pogajanja«, ki bo do 1. avgusta pripravil načrt o pogajanjih in podrobno sestavil predlog o znižanju carin. Odbor naj bi proučil kriterije za določanje izjem v splošnem znižanju carin, to ie v primerih. ko gre za disproporce v višini ameriških in zahodnoevropskih carin. Prav tako naj bi odbor sestavil pravila, ki bi veljala v teh primerih. Kakor ugotavljajo v Ženevi, pa ti okviri kompromisa ne zajemajo vseh večiih trgovinskih problemov. V kompromisu se izraža boli nriza-devanie obeh strani, da se ogneta peo-oehu. Vi hi lahko oovrroč‘1 nenriietne "o-'■nodarske in politične posledice. □ Todorovič na zboru v Bitoli njega kota z občani, ki so no sili partijske in državne zastave, parole in transparente. Podpredsednik ZIS in poslanski kandidat za zvezno skupščino Mijalko Todorovič je opozoril na pomen bližnjih volitev in poudaril, da so minula leta karakteristična po globokih in močnih spremembah in preobrazbi na ekonomskem, družbenem, političnem in kulturnem področju našega življenja, pa tudi drugod. Ko je podrobneje govoril o gospodarskih vprašanjih, je med drugim dejal: »Se vedno je mnogo podjetij, ki precej zaostajajo za našim razvojem. Seveda, mnoga med njimi zaostajajo zaradi objektivnih vzrokov; toda so tudi taka, ki ne glede na objektivne in subjektivne faktorje za svoje težave in probleme iščejo vzrokov in rešitev drugod in ne pri sebi, ki se ne obnašajo kakor samostojne samoupravne organizacije. ampak kot neke vrste državne budžetske ustanove, za katere bi morali skrbeti drugi. Toda samoupravljanje pomeni, da mora vsaka orga-nizacija t&bvarjati akumulacijska sredstva, da bi mogla neprekinjeno napredovati proizvodnja in delo. Vsekakor je skupnost dolžna, da omogoči vsem, tako tudi tistim gospodarskim organizacijam, ki zaradi objektivnih vzrokov zaostajajo, da se rešijo težav, toda ne z nekimi paliativnimi začasnimi ukrepi, popusti itd.; to samo zavlačuje rešitev, zavaja delovne kolektive in škoduje skupnosti.« Ob koncu govora je množica zborovalcev navdušeno pozdravila izvajanja tovariša Todoroviča z vzkliki in ploskanjem. Reaktor »Triga« dograjen prihodnje leto Zasedala je zvezna komisija za jedrsko energijo BEOGRAD, 22. maja (Tanjug). — Na realni seji Zvezne komisij3 za jedrsko energijo, ki je bila v Beogradu pod predsedstvom Avda Huma, so ob-ravnali pereča vprašanja s področja jedrske energije, predvsem možnosti .esnejšega povezovanja jedrskih inštitutov z gospodarstvom, zlasti z industrijo. Ugotovili so, da so jedrski inštituti kot najbolj razviti centri za eksperimentalne raziskave v naši deželi raz vili mnogo metod ter izdelali naprave in aparate in da so njihove izkušnje in strokovna pomoč zelo važne za raziskovalno delo in opremljanje laboratorijev v naši industriji. To sodelova nje se lahko izčrpneje uveljavlja v različnih oblikah, znatne koristi pa je mogoče doseči pri uvajanju sodobnih metod za merjenje in kontrolo v proizvodnih procesih, pri proizvdnji standard ne laboratorijske opreme, v specializaciji kadrov in podobno. Jeseni novinarska katedra v Ljubljani LJUBLJANA, 22. maja. Jeseni bo v okviru Visoke šole za politične vede začela z delom novinarska katedra. Odprta bo na drugi študijski stopnji slušateljem Visoke šole za politične vede, prav tako pa tudi študentom katerekoli fakultete v Ljubljani. Študij bo trajal dve leti. Katedra naj bi vzgajala novinarski kader za časopise, radio, televizijo in informacijsko službo, prav tako pa usposabljala tudi ljudi na drugih področjih v uporabljanju informacijskih sredstev. Delegacija JLA v Grčiji BEOGRAD, 22. maja. Delegacija Jugoslovanske ljudske armade pod vodstvom generalpodpolkovnika Petra Matiča je danes odpotovala z beograjskega letališča na devetdnevni obisk k oboroženim silam kraljevine Grčije. Delegacija je že prispela v Atene. Da bi bilo takšno sodelovanje učinkovitejše in da bi obojestransko bolje prenašali izkušnje, bi bilo zelo koristno, da bi nekaj strokovnjakov . iz jedrskih inštitutov delalo nekaj časa v laboratorijih in obratih industrijskih podjetij, strokovnjaki iz podjetij pa v labo-ratorijih jedrskih inštitutov. Po mnehju' komisije so takšna posvetovanja zelo koristna in jPpmenijo eno izmed potrebriih oblik tesnejšega povezovanja raziskovalnega dela s proizvodnjo. Zato komisija meni, naj bi se jedrski inštituti v prihodnje še -'bolj usmerili na čim neposrddnejše sodelovanje z industrijo in da bi bila v te*Arpogledu koristna strokovr&^^^pbsvetovanja ne samo sodelavcev jedrskih in- štitutov, marveč tudi strokovnjakov iz industrije in drugih gospodarskih organizacij, ki uporabljajo rezultate teh raziskav. Na seji so potem obravnavali nadaljevanje graditve reaktorja »Triga« v jedrskem inštitutu »Jožefa Štefana« v Ljubljani. Sklenili so zgraditi reaktor do konca prihodnjega leta. Investitor projekta je inštitut »Jožef Štefan« v financiranju investicijskega programa pa sodelujeta izvršni svet Slovenije in zvezna komisija za jedrsko energijo. Moč reaktorja bo znašala, kakor je bilo predvideno že prej, 100 kilovatov, zgradili pa ga bodo tako, da bo mogoče njegovo moč povečati na 250 kilovatov. ' Na isti seji so poročali tudi o sporazumu in protokolu o sodelovanju na področju jedrske energije med ZAR in SFRJ. Komisija je I informirana tudi o podpisu protokola o sodelovanju v letih 1963 in 1964 med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo v okviru obstoječega sporazuma med obema deželama. Sovjetska zveza predlaga »brezatomsko Sredozemlje« Washliffton in London: gre za propagando MOSKVA, 22. maja (TASS). — Sovjetska zveza je predlagala, naj bi celotno področje Sredozemskega morja razglasili za cono brsz raketno-atomskega orožja. Ta predlog je Sovjetska zveza sprožila v notah podobne vsebine, ki jih je poslala ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, Italiji, Grčiji, Alžiriji, Izraelu, Cipru, Libanonu, Libiji, Maroku, ZAR. Tuniziji in Španiji. Sovjetska zveza je poslala to noto ZDA zaradi stacioni-ranja ameriških podmornic, opremljenih z raketami »Po-laris«, na Sredozemlju. V noti je rečeno, da je vlada ZSSR pripravljena prevzeti obveznost, dane pošlje v vode Sredozemskega morja nobenega Vtdniskega orožja in sredstev za prevažanje tega. orožja, Č* prevzamejo podobno obveznost tudi druge države. Sovjetska vlada opozarja, da lahko' pošiljanje podmor- OBISK V JUGOSLOVANSKEM PAVlLJiGNU BUDIMPEŠTA. Predsednik pnezidija LR Madžarske Istvan Dobi in predsednik madžarske vlade Janos Kadar s soprogo sta včeraj obiskalav mednarodni ^Jepa v, Budimpešti in si ob tej priložnosti ogledala tudi jugoslovanski paviljon, ki stoji v osrednjem delu razstavišča. KRUPPOV ZASTOPNIK * ODPOTOVAL, — MOSICVA. Generalni zastopnik zahodnonemške firmo *Krupjp« -Bert-h°ld Beitz je po razgovorih s . sovjetskimi gospodarskimi predstavniki odpotoval iz Moskve. Razgovori se ^--nanašali na razširitev trgovinskih stikov med Kruppovo firmo in sovjetskimi združenji za zunanjo trgovino. K ' J- '■ STAVKA USLUŽBENCEV SODIŠČ — BUENOS AIRES Uslužbenci argentinskih sodišč so začeli: da hi podkrepili zahtevopo zvišanju %>lač. Stavko so organizirali po vrsti protestnih demonstracij, 1 - POSEBNE ZNAMKE ZA AFRIŠKI »VHŠH»t — ABIDJAN. Slonokoščena obala bo do konca tedha izdalk posebne znamke ob konferenci voditeljev af rit inv, držav v AdlS Abebi. ' ZAUPNICA PEARSONOVI VLADI —, OTTAWA Kanadski spodnji dom je izglasoval zaupnico vladi premiera Les te ra Pearsona. Za zaupnico je glasovalo 124 poslancev 113 pa jih je bilo proti. DELEGACIJA KP FRANCIJE V BOLGARIJI *— SOFIJA. Na povabilo CK KP Bolgarije je prispeht/vSohio delega r*K°»mUni!!-ilCne partijc rrtu>cl*!. ki Jo vodi sekretar CK Gaston Plisonier. ^ Pa ie to ( i i« L m ^ f NA VRSTI PSI — Na Kitajskem je že 10 let v vrtjavi zakon, ki predvideva postopno uniče- EL,7£.P"Sr- red,.nekaj tednl Pa Je policija v Kantonu mSn državljanom ukaz, da morajo najkasneje v treh dneh nic, opremljenih z atomskim orožjem, v vode Sredozemlja pripelje do tega, da tudi druga stran sprejme protiukrepe, zaradi česar bi bilo celotno področje s 300 milijoni prebivalci v nevarnosti. Nota izraža mnenje, da ameriško orožje, razporejeno na področju Sredozemlja, nikakor ni namenjeno obrambi in da lahko pomeni »samo provokacijo«, ker je »preračunano na tajni in nenadni atomski udar«. Na koncu izraža sovjetska vlada prepričanje, da bi uresničitev prediloga o ustanovitvi brezatomske cone v Sredozemlju veliko prispevala k ublažitvi splošne mednarodne napetosti. Agenciji Reuter in AP poročata iz Washingtona, da so uradni vvashingtonski krogi ocenili sovjetski predlog o ustanovitvi brezatomske cone na področju Sredozemskega morja kot »propagandni kejrak, naperjen proti sta-cioniranju treh ameriških atomskih podmornic na Sredozemlju«. S tem v zvezi opozarjajo ti krogi na to, da je Sovjetska zveza poslala noto tik pred zasedanjem ministrskega sveta NATO v Ottavi, na katerem bodo razpravljali predvsem o ustanovitvi multilateralnih atomskih sil NATO. Po vesteh iz Londona tudi diplomatski krogi v britanski prestolnici trdijo, da je sovjetska nota propagandna poteza, ki, so Jo napravili pred. zasedanjem ministrskega sveta Nato. Uradno pa London še ni reagiral na sovjetsko nbto. Uradni krogi samo opozarjajo na britansko stališče do načrtov o ustanovitvi atomskih con, ki so ga 28. novembra lani razložili v spodnjem domu. Tedaj so povedali, da britan-ska vlada nima nič zoper ustanovitev breza tomskih con na nekaterih področjih, če bi te cone ustanovili po volji zainteresiranih držav in če »ne bodo podrle sedanjega vojaškega ravnotežja«. Simič sprejel mehiške parlamentarce BEOGRAD, 22. maja. (Tanjug). V Zvezni ljudski skupščini je podpredsednik Vladimir Simič priredil danes slovesno kosilo na čast skupini članov mehiškega parlamenta. Podpredsednik Simič je v zdravici poudaril, da je bila Mehika vselej blizu Jugoslaviji ne le zaradi njenega herojskega boja za neodvisnost, ampak tudi zaradi skupnih prizadevanj za mir in enakopravno sodelovanje med narodi. Vodja mehiške delegacije Jose Lopez Bermudez je v svoji zdravici poudaril, da so v Mehiki še vedno sveži vtisi prijateljstva, ki jih je prinesel predsednik Lopez Mateos iz Jugoslavije. Poudaril je, da so tudi razgovori šefov obeh držav, Mehike in Jugoslavije, potrdili zgodovinske podobnosti in prijateljska čustva obeh dežel. Jose Lopez Bermudez je nazdravil predsedniku Titu in prijateljstvu med Mehiko in Jugoslavijo. Delegacija madžarskih žena v Ljubljani LJUBLJANA, 22. maja. Predsednik Ljudske skupščine SRS Vida Tomšič je danes dopoldne sprejela tričlansko delegacijo Sveta madžarskih žena, ki jo vodi sekretarka tega Sveta Zsuzsa Ortutai. V enournem razgovoru je tovarišica Vida Tomšičeva razložila gostom principe naše ustavne ureditve, Zsuzsa Ortutai pa je govorila o dejavnosti madžarskega ženskega gibanja. Madžarska delegacija si je v zadnjih petih dneh ogledala Beograd, Zagreb in nekaj hrvatskih krajev, jutri pa bo obiskala Maribor in tamkajšnje objekte družbenega standarda. Sprejel jo bo predsednik občine Maribor-Center. Gostje ostanejo V naši državi še štiri dni. Gosta iz ZAR odpotovala BEOGRAD, 22. maja. (Tanjug.) Danes sta odpotovala z letalom iz Beograda član predsedniškega sveta Združene arabske republike Ka-mal Rifat in minister za mladino ZAR Talat Kairi. Ugodni pogoji za širšo menjavo z Razgovori tudi o malem obmejnem prometu BEOGRAD, 22. maja (Tanjug). Zvezni sekretar za zunanjo trgovino Nikola Djuverovič, ki je vodil jugoslovansko gospodarsko delegacijo na štiridnevnem obisku na Madžarskem, je izjavil, da so imeli v Budimpešti zelo koristna razgovore o povečanju blagovne menjave in krepitvi drugih oblik gospodarskega sodelovanja med obema deželama. Jugoslovanska gospodarska delegacija je obiskala mednarodni sejem v Budimpešti, velik kombinat metalurgije in strojne industrije v Cse-pelu in tovarno elektroindustrije »Tungsram«. -Zvezni sekretar za zunanjo trgovino Nikola Djuverovič je poudaril, da se je delegacija konkretno pogovarjala o vprašanjih blagovne menjave, sodelovanja industrije, drobnega obmejnega prometa, turizma itd. »Ugotovili smo,« je rekel Djuverovič, »da so dane možnosti za nadaljnjo razširitev blagovne menjave in sporazumeli smo se, da bomo storili konkretne ukrepe za popolno in naglo izpolnitev sklepov razgovorov z nedavnega sestanka podpredsednika madžarske vlade Antala Aproa in podpredsednika ZIS Mijalka Todoroviča. Govorili smo o pogojih medsebojnih dobav strojev in kompletne opreme z?, industrijo in obojestranskem kreditiranju nakupa opre- Diskriminacija tudi pri preživelih žrtvah nacizma I. G. Farbenindustrie odklanja izplačilo odškodnine Delegacije bivših borcev odpotovale BEOGRAD, 22. maja, (Tanjug). Po desetdnevnem bivanju v naši deželi je odpotovala danes iz Beograda skupina Svetovne federacije bivših borcev. V njej so predstavniki nacionalnih združenj bivših borcev Belgije, Danske, Finske, Gvineje, Izraela, Kanade, Laosa, Liberije, Madagaskarja, ZDA in Švedske. Predstavniki organizacij borcev enajstih dežel med drugim poudarjajo v izjavi, ki so jo dali ob odhodu iz Jugoslavije, da so z zadovoljstvom lahko ugotovili uspehe, dosežene v Jugoslaviji na področju rehabilitacije in zaposlovanja vojnih invalidov. Pri tem so poudarili, da so videli tudi raznolikost ukrepov, ki jih uporablja naša skupnost, da pomaga družinam padlih borcev in uveljavlja sistem zaščite bivših borcev nasploh. Srečne številke V 21. kolu Lota so bile izžrebane naslednje številke: 21, 24, 30, 32, 41, 47 in dodatna številka 7. VARŠAVA, 22. maja. (Tanjug). List »Za svobodo in ljudstvo« — glasilo Zveze borcev za svobodo in demokracijo Poljske — je objavil izjavo profesorja J. Sehne, člana glavne komisije za ugotavljanje hitlerjevskih zločinov na Poljskem. Prof. Sehna podrobneje pojasnjuje diskriminacijski kriterij Zahodne Nemčije pri izplačevanju odškodnine žrtvam hitle-rizma. Pri tem razlaga, kako zahodnonemška zakonodaja in praksa delita te žrtve na kategorije, in poudarja, da to spominja »na gosto sito, skoz katero lahko pridejo samo tiste žrtve, ki jih zahodnonemške oblasti nočejo ali ne morejo diskriminirati, to pa so ljudje zlasti iz tistih držav, s katerimi ima Zvezna republika diplomatske odnose in katerih vlade imajo razne stike z bonn-sko vlado«. Podobno je tudi z odškodnino žrtvam fašizma, ki jo izplačuje koncem »I. G. Farbenindustrie« za delo, ki so ga prisilno o-pravljali v njegovih obra- Gospodarski razgovori z Izraelom BEOGRAD, 22, maja. (Tanjug.) V Beogradu se je danes začelo zasedanje jugo-slovansko-izraelske komisije za trgovinsko izmenjavo. Na zasedanju razpravljajo o blagovni izmenjavi med Izraelom in Jugoslavijo za leto 1963. | ' Nov sanator!) za zdravljenje pslhonevroz VELENJE, 22. maja. — V obnovljeni Marovškovi graščini v Ravnah pri Šoštanju so odprli prvi psihoterapevtski sanatorij pri nas. Sanatorij, ki ima 30 postelj, je oddelek celjske bolnišnice, ima pa najtesnejše stike s psihiatrično kliniko v Ljubljani. Himmlerjev pomočnik pred sodiščem ‘mUNCHEN, 22. maja (Reuter). Bivši nacistični general Karl Wolft, ki je bil pomočnik šefa. gestapa Himmlerjs, je obtožen sodelovanja pri množičnih umorih SHdov v Vzhodni Evropi med drugo svetovno vojno. Wolffa so a-retlrali letos januarja. Funkcionar pravosodnega ministrstva je izjavil, da še. ni do-ločeno, kdaj bodo sodili temu zločincu. tih na primer zaporniki iz Oswiecima, zlasti poljskega porekla, ali člani odporniškega gibanja na Poljskem. Prof. Sehna navaja, da so Poljaki doslej brezuspešno vlagali zahteve po odškodnini, in poudarja, da je ta praksa Zahodne Nemčije »usmerjena v legalizacijo hitlerjevske okupacije, ko diskriminira večino žrtev fašizma«. V 0ttawi se je začelo zasedanje NATO OTTAWA, 22. maja. — Tuje agencije javljajo, da se Je danes v Ottawi začelo zasedanje ministrskega sveta Atlantske zveze. Udeležujejo se ga zunanji in obrambni ministri 15 držav, članic te zahodne vojaške zveze. Na zasedanju razpravljajo predvsem o ustanovitvi atomskih sil NATO. Zasedanje je začel kanadski premier Lester Pearson, ki se je zavzel za postopno reševanje političnih problemov med Zahodom in Vzhodom, »če ne na podlagi za« upanja in sodelovanja, pa na podlagi medsebojne strpnosti in lastnih interesov«. Kanadski premier se je zavzel tudi za to, da bi Evropa in Severna Amerika e-nofto sodelovali v vodstvu Atlantske zveze. Takoj no začetku zasedanja je bila prva zaprta seja minstrskega sveta NATO. v remenska slika: Frontalne motnje so dosegle zahodne Alpe in zahodno Sredozemlje ter se počasi pomikajo proti vzhodu Nad naše kraje dotekajo toplejše zračne gmote, vtem ko je nad zahodno Evropo ponovno prodrl hladen in vlažen zrak. Napoved za četrtek: Ponoči bo pretežno jasno, Jutri od zahoda .naraščajoča oblačnost, vendar še deloma sončno. Popoldne in proti večeru bodo. v zahodni Sloveniji krajevne nevihte. Najnižje hočne temperature bodo med 3 in fi. v Primorki 12, n »j vi* i- dnevne med 19 in 24 stopinjami C. Kandidata sta povedala: Subjektivne napak« so še povečale objektivne težave Ker so se zadnji čas pojavile različne govorice o kritičnem stanju v koprskem podjetju »Fructus«, smo zaprosili Iva Kranjca, predsednika delavskega sveta v podjetju in kandidiata za občinski zbor delovnih skupnosti, naj nam pove o razmerah v podjetju. Takole je rekel: — Naše podjetje obstoja že od 1948. leta in se ukvarja, kot veste, z izvozom in uvozom kmetijskih pridelkov. S temi pridelki oskrbuje na debelo, zadnje leto pa tudi na drobno dobršen del Slovenskega Primorja. Res je, da smo konec leta drugič, odkar obstajamo, zašli v resne težave. Osnovni razlog zanje je v tem, da je izvoz kmetijskih pridelkov vedno bolj ali manj negotov, pa tudi v določenih ukrepih zunanjetrgovinskih upravnih organov. Nekatere omejitve v izvozu so namreč povzročile prekomerno povečanje zalog takih pridelkov, ki žal tudi na domačem tržišču niso mogli najti primernega odjemalca. Reševanje nastalih težav smo se lotili na dveh koncih. Na eni strani posegajo v to problematiko z vrsto ukrepov pristojni zvezni organi, mi sami pa si ob pomoči občinskih in okrajnih oblastnih in političnih čniteljev prizadevamo, odpraviti tiste subjektivne napake, ki so že tako velike objektivne težave še povečale. V glavnem gre za več- je organizacijske spremembe v koprski centrali podjetja, še odločneje pa bomo reorganizirali naša predstavništva in poslovne enote v drugih republikah. Ste zdaj pa je jasno, da bomo svojo dejavnost v Sloveniji nadaljevali kot doslej; upamo celo, da še v večjem obsegu. Sele ko bomo v hiši uredili vsa pereča vprašanja, ni izključeno, da ne bi začeli ra. zmišljati o združitvi s kakšnim drugim sorodnim podjetjem. F. M. Razvijanje krajevnih skupnosti Franc Skok, predsednik občinskega odbora SZDL Nova Gorica in kandidat za občinski zbor delovnih skupnosti Nova Gorica: — Naša prihodnja naloga-bo nadaljnje razvijanje krajevnih skupnosti, ki naj bi dobile predvsem večja kompetence, kot so jih imele doslej. Da bi pravilneje in koristneje uporabljali občinske namenska sredstva za komunalne namene, bodo odslej prav krajevne skupnosti odločale o porabi teh sredstev. N. L. Dve zmagi prvih favoritov Brazilija : Francija 77:63 in SZ : Portoriko 64:55 >. RIO DE JANEIRO, 22. maja. N«: svetovnem kofiar- nast°P $otl Ju*°- karskem prvenstvu je v V. kolu finalnega turnirja slav^i‘ Brazilija premagala Francijo 77:Q3 (38:31), reprezentanca SZ-pa Portoriko 64:55 (39:18). V tolažilni skupini je Argentina premagala Urugvaj 97:83 (48:45). Peru pa Japonsko 9>5:85 (53:46). KRKA VABI — Obnovljeno kopališče na Krki pri Brežicah samo še čaka toplih dni, za kopalce se ni bati. Obnovljeno gostišče Grič pri kopališču je prav tako nared za sezono, odprto pa j* že od aprila dalje. Foto: P. Romanič Poldrugo milijardo za turizem • Letošnje rekonstrukcije v zdraviliščih Dolenjske in čateške Toplice ter na Otočcu Upravni odbor Splošne gospodarske banke SR Slovenije je odobril investicijsko posojilo zdravilišču Dolenjske Toplice v višini 583 milijonov dinarjsv za rekonstrukcijo in povečanje zmogljivosti zdravilišča. Prav tako je odobril posojilo zdravilišču Ca-teške Toplice v višini 523 milijonov, ki bo porabljeno za izgradnjo turističnega hotela z restavracijo, za- hidroterapijo in športno kopališče. Pred tem pa je dobil posojilo 142 milijonov dinarjev tudi hotel grad Otočec za zgraditev moderne restavracija pri motelih ob avtomobilski cesti. Skupno z lastnimi sredstvi v kratkem odprli novo gosti- podjetij in sredstvi občin bo tako porabljeno za rekonstrukcijo in razširitev gostinsko turističnih objektov na Dolenjskem v dveh letih nad poldrugo milijardo dinarjev. Pred dograditvijo je tudi hotel v Metliki, na Mimi bodo šče z nekaj tujskimi sobami, hkrati pa v tem kraju reno-vira svoje gostinske prostore zasebno gostišče Kolenc. Z novimi investicijami bo zlasti omogočeno večje izkoriščanje naravnih toplih vrelcev v Dolenjskih in čateških Toplicah tako v zdravstveno rekreacijske kot v turistične namene. V Čateških Toplicah odteka brez koristi v Savo večji del termalne vode, ki dosega do 58 štopipj toplote, v Dolenjskih Toplicah pa je prav tako zdravilna termalna voda le delno izkoriščena. Predvsem pa gre v obeh zdraviliščih za modernizacijo prostorov in naprav ter povečanje zmogljivosti. V obeh zdraviliščih bo med drugim s temi investicijami pridobljeno kakih 350 novih ležišč, Cate-ške Toplice pa bodo razen tega imele nove restavracijske prostore hi pa zunanji, bazen. Tega še zlasti pogrešajo številni obiskovalci v poletnih mesecih, ki prihajajo sem. HRASTNIK Za 275.112 dolarjev izvoza V hrastniški steklarni so v prvih štirih mesecih letošnjega leta izvozili raznih stekle-nih izdelkov v vrednosti 275. 112 dolarjev, samo v aprilu pa za 77.000 dolarjev. Proizvodnja v štirih,mesecih je narasla na 921,688.000 dinarjev, plan pa je bil presežen za 2,2 odstotka. V steklarni menijo še letos začeti s podaljševanjem proizvodne hale za 50 m; opremili bodo tudi zmešamo, ki je bila doslej ozko grlo v proizvodnji, in preiti od plinskega na oljno kurjenje steklarskih peči. —pl V kinu nam kažejo Človek amfibija Sovjetski barvni film »Človek amfibija« so posneli v leningrajskih ateljejih po fantastičnem romanu Aleksandra Beljajeva, ki ga pod naslovom »Ihtiander« poznajo tudi naši bralci. Zrežiral ga je Genadij Kazanskij, glavni vlogi pa igrata Vladimir Gorenjev in Anastazija Vertin-skaja. Distributer je podjetje »Morava film«. V utopistični pripovedi o uspehu učenjaka, ki mu je uspelo razviti v človeškem organizmu poleg pljuč tudi škrge, so filmski prireditelji izrabili predvsem akcijske elemente, ob njih pa pisateljev nauk, da človeški pohlep in želja po bogastvu razbijata iluzije o možnostih srečnejšega, boljšega življenja- Ihtiandrovi poštenosti in iskreni ljubezni so postavili nasproti grabežljivost in zlobo pridobitnika, idili podmorskega življenja pa surovost sodobnega velemesta. Vso zgodbo o učenjaku Salvatoru in njegovem sinu Ihtiandru, ki lahko živi pod vodo in na suhem, so postavili v povsem sodobno in konkretno okolje, v katerem pa izzveni še bolj naivno, kot je usojeno fantastični literarni pripovedi. Kljub številnim zapletom jim ni uspelo, da bi film rešili razvlečenosti. Tudi v sicer dobrem filmskem triku se večkrat preveč očitno razkrijejo kulise. Kljub tem pomanjkljivostim pa je film ohranil čar, ki ga imajo domišljijski izleti v nove, neslutene možnosti znanosti. In ker je v našem programu utopistični filmski žanr le redko zastopan, si bodo »človeka amfibijo« (lahko bi povedali tudi po slovensko »človek dvoživka«) radi ogledali predvsem mlajši gledalci. S. G. V nekaj vrstah RAVNE NA KOROŠKEM — Tukaj ugotavljajo, da pio-6tori gradu niso racionalno zasedeni. Zato obstaja predlog, da bi v gradu ured.li nekaj prostorov za spalnice in konferenčne razgovore. V železarni in na uDčinskem ljudskem odboru namreč trdijo, da Jim primanjkujejo ustrezni prostori za konie-renčne razgovore in sklepa nje raznih pogodb. -k VIDEM PRI PTUJU — Občani so predlagali, naj bi za cesto v Lancovi vasi določili cestarja. Pristojni organi so predlog upoštevali. -o PODLEHNIK — Na zboru občanov so se ljudje zanimali, zakaj lani niso popravili ceste iz Kozminc proti Stroj, ni. -n /z včerajšnje tretje LJUBLJANA — Na seji komiteja za koordinacijo stanovanjskih skupnosti občine Center so pregledali izpolnjevanje sklepa, ki ga je ta komisija sprejela letos aprila: skrb za čimvečjo čistočo in turistično ureditev mestnega središča. Ugotovili so, da je večina stanovanjskih skupnosti dobro opravila svojo nalogo. Na seji so sprejeli priporočil'-' stanovanjskim skupnostim, naj bi v okviru svojih finančnih zmogljivosti stimulirale čim lepši zunanji videz mestnega središča. Med hišnimi sveti naj bi razpisale tekmovanje, tako da bi se najlepše urejene hiše potegovale za prvo, drugo, tretjo ali četrto nagrado. Glavni graditelj kolektorja na Titovi cesti — gradbeno podjetje Gradis — je precej v zaostanku. Po prvotnem načrtu bi moralo podjetje Slovenija-ceste začeti gradnjo cestišča že 10. maja, neopravljena dela na kolektorju pa so to onemogočila. Cevi za kolektor so že v glavnem položili, niso pa še montirali napeljav in' priključkov na kolektor. Gradis je z gradnjo podhoda pri Drami v zaostanku za dva dni, z gradnjo podhoda pred nekdanjo poslovalnico DZS na Trgu revolucije pa je v zaostanku kar za sedem dni. Primorski akademski zbor »Vinko Vodopivec« je s celovečernim koncertom v Slovenski filharmoniji proslavil 10. obletnico svoje ustanovitve. /z današnje /g/ve RADLJE OB DRAVI — Razen 13 milijard dinarjev investicij v gospodarstvo so v zadnjih petih letih v občini namenili znatna sredstva tudi za negospodarske investicije in družbeni standard prebivalcev. Med drugim je zasvetila elektrika v najbolj oddaljenih krajih. Za ta dela so dali prebivalci 50 milijonov, 25 milijonov dinarjev pa družba. Uredili so tudi kulturno-prosvetne domove, šole itd. Nova stanovanja je dobilo 235 družin. PTUJ — Na enem izmed zborov občanov so predlagali, naj bi uredili klub za mladino in dobili prostore za upokojence. To pa bo moči urediti šele z izgradnjo delavskega doma. ZASAVJE Mladina v predvolilni dejavnosti Mladinski aktivi v vseh štirih zasavskih občinah so se aktivno vključili v predvolilno dejavnost. Najuspešnejši pa so bili hrastniški mladinci, ki so imeli vrsto zborov mladih volivcev, na katerih so govorili o vlogi mladine v komuni in predlogih, ki so jih postavljali na ostalih zborih volivcev. Tako so se mladinci v tovarni kemičnih izdelkov zavzeli za ureditev klubskega prostora, na rudniku pa so predlagali, naj bi mladinci pomagali s prostovoljnim delom pri izgradnji letnega kopališča. Zborov volivcev in zborov v (Delovnih skupnostih se je udeležilo skorajda 500 mladih Hrastničanov. Na sestankih s predsedniki in sekretarji aktivov kot na razgovorih po aktivih pa so mladinci govorili o volitvah ln volilnem sistemu ter o sta-tutih delovnih organizacij. Hrastniška mladina pa se je v velikem številu udeležila tudi dosedanjih predvolilnih zborovanj v občini. V Trbovljah Je bilo tudi več zborov volivcev, na katerih so govorili o volitvah in volilnem sistemu. V ponedeljek popoldne je bilo v okviru predvolilne dejavnosti v delavskem domu posvetovanje mladih komunistov v občini. Osrednja tema posvetovanja se je nanašala na vlogo mladih članov ZK v družbenem razvoju in delu organizacije ZMS. Razen tega po posameznih aktivih' prirejajo razgovore o pomenu bližnjih volitev. Tudi v Zagorju in Litiji se je mladina vključila v predvolilno dejavnost. —pb— Teden mladosti na Primorskem Kakor po vseh naših krajih, tako so tudi na Primorskem pripravili več prireditev, s katerimi bodo proslavili teden mladosti. V Kopru so pripravili pester m obširen program praznovanja. Nekatere prireditve so že imeli, druge pa bodo te dni. Občinski odbor počitniške zveze Je organiziral raz. stavo svojega dosedanjega dela in demonstrativen »lov na lisico« skupaj z ljudsko tehniko. Ta bo poleg tega organizirala tudi razstavo tehničnih izdelkov svojih članov. V Kopru bodo še športna tekmovanja v košarki, odbojki, malem rokometu, streljanju, namiznem tenisu in šahu, ki jih bo organizirala občinska zveza za telesno kulturo. Dne 24. maja bodo imeli mladin- sko javno prireditev »Vse o športu«, naslednjega dne spretnostno vožnjo pionirjev z »go-cart« avtomobilčki, kar tere organizator je avto moto društvo, 26. maja pa mladinski festival, na katerem bodo sodelovali taborniki, gasile« ohladi prometniki, telesnovffOPtjne organizacije, člani LT, mladinci in drugi. Prireditev, bo trajala najmanj tri ure in bo na koprskem stadionu. V Piranu bodo organizirali v izložbenih oknih nekaterih trgovin razstavo o delu in uspehih poOffri&ke zvese in klubov OZN.= V Novi Gorici bq, koncert pevskega abora »Vinko VodOL pivec« in več športnih tekmovanj v odbojki, rokometu, ma- lem rokometu, tenisu, šahu in tekih. Sežančani bodo proslavili teden mladosti z okrajnim tekmovanjem v letalskem modelarstvu, ki bo na nekdanjem letališču. V Postojni bodo izbirna tekmovanja mladincev v koncertni dvorani Postojnske jame. Carting tekmovanje za pio. nirje in mladince na malih go-cart avtomobilčkih bodo imeli tudi v Tolminu. V Izoli bodo teden mladosti proslavili z tradicionalno istrsko regato, s katero bodo začeli tekmovalno sezono tudi veslači in jadralci. Na Primorskem bo še več prireditev, s katerimi bo mladina in ostali proslavili teden mladosti. E. j, =r NOVO MESTO Elektrifikacija podeželja gre h kraju Največja elektrifikacijsku dela so sedaj v Suhi krajini, kjer gre za to, da dobe elektriko še tiste vasi, ki je do sedaj niso imele. S skupnimi prizadevanji in sredstvi prebivalcev, elektro-podjetij in občine bo letos zgrajen daljnovod s tremi transformatorskimi postajami, ki bo dovajal elektriko v vasi Lopata, Sela, Visejc in Vrh. Na njem bo 74 novih trofaznih priključkov za 99 domačij; stal bo s transforatorskimi postajami vred blizu 17 milijonov dinarjev, zgradilo pa ga bo Elek-tro podjetje Kočevje. Za elektrifikacijo tega območja so pre bivalci sami zbrali v gotovini pet milijonov dinarjev, z delom in materialom pa bodo prispevali nadaljnja dva in pol milijona dinarjev. Nekaj bo dala občina, nekaj elektro podjetji Kočevje in Ljubljana- okolica, za preostali del stroškov pa računajo, da bodo dobili sredstva je iz drugih virov. n Ob letošnjem prvem maju je prvikrat posvetila. elktrič-na luč v znani partizanski vasi Kira' pod Gorjanci. Tudi tu je prispeval de investicij občinski ljudski odbor, del. pa prebivalci sami. Letos so dobili električno luč tudi prebivalci vasi Zagorica nad Srna-rjeto. Z letošnjimi deli gre elek-trifikacija .podeželja v novomeški oblini h kraju. Brez elektrike bodo le 50 posamezne oddaljene domačije v hribih, do katerih se napeljava elektrike v nobenem primeru ne bi izplačala. Ker se hkrati z elektrifikacijo zelo naglo ve. več odrezane od sveta, še večja pa je gospodarska korist, ki jo ima vsaka domačija od elektrike. (r) Tekmo s reprezentanco Francije je Brazilija dobila teže kakor kaže rezultat. V prvem polčasu so »trikolori« celo vodili 32:18, vendar seje domačim Ob navijanju publike posrečilo izenačiti rezul- B Otroci riiajo znamka Oktobra bo izšla v tednu otroka priložnostna znamka, za katero bodo narisali motiv otroci. Do sedaj so namreč motive za priložnostne in druge znamke risali znani Jugoslovanski umetniki. Skupnost PTT pa Je letos skupno s časopisom »Kekec« organizirala tekmovanje »Otroci rišejo znamko«. Najboljša risba bo za idejni osnutek. Razpisa se lahko udeleže vsi jugoslovanski pionirji do ča število radijskih in celo te- I vključno 8. razreda osemletk, Ievizijskih sprejemnikov, sedaj tudi oddaljene vasi niso risbe pa bo sprejemalo uredništvo »Kekca«- J. V. Več kot tri milijone ton lignita v Velenju 0 čem so govorili na predvolilnih zborovan|ih v velenjskem rudniku Milano zmagovalec evropskega pokala LONDON. 23. maja. Italijanski nogometni klub Milano Je premagal Banfloo 3:1 (0:1) in tako oevo-Jll naslov najboljše klubske enajsterice v Evropi ln prejel pokal evropskih prvakov v osmi Izvedbi tega tekmovanja. Ljubljana nima sreče Po nedeljskem III. kolu v zvezni konkurenci sta oba naša zastopnika Ljubljana ln Hoče še zmeraj brez točk. Ljubljana je bila kljub dobri In boljši Igri od Crvene zvezde v Beogradu poražena zaradi slabega sojenja. V tem dvoboju so bili kar trije nizi igrani na razliko. Hočani pa so bili premagani prepričljivo in so že po tem kolu kandidati za odhod. Za zdaj je v vodstvu Mladost pred Crveno zvezdo, železničarjem in Brčklm, ki Imajo vsi po 6 točk, nato pa se vrstijo Jugoslavija, Pazova. Ljubljana, Partizan. Zemun in Hoče. V republiškem prvenstvu so bili doseženi pričakovani izidi. Toda zmagi Jesenic v Novem mestu ln Cmuč v Mežici lahko štejemo med majhna presenečenja. Rezultati: Tegrad : Jesenice 3:2, Maribor : Kanal 3:1, Zoriš : Črnuče 3:1, Novo mesto : Jesenice 2:3, Branik : Kanal 3:0, Mežica : Črnuče 1:3 in Maribor : Zoriš prekinjeno pri 2:3 in 4:2 v petem nizu za Maribor. LESTVICA Branik 5 5 0 15:2 10 Jesenice 5 4 1 14:9 9 Novto mesto 6 3 3 14:13 9 Fužinar 4 4 0 12:4 8 Maribor 4 3 1 9:7 7 Tegrfcd 5 2 3 8:11 7 Kanal 5 2 3 8:12 7 Črnuč« 6 1 5 10:6 7 Zoriš 4 1 3 8:10 5 Mežica 5 0 5 5:15 5 V zahodni H. republiški ligi so igrali: Triglav : Trnovo 1:3, Žirovnica : Brestanica 3:0, Kamnik : Postojna 3:2, Kropa : Kočevje 3:2, Vodita Žirovnica in Trnovo z 8 točkami pred Triglavom, Kočevjem, Kropo, Kamnikom, Brestanico in Postojno. V naslednjem kolu se srečajo: zvezna liga: Ljubljana — Zeljezni-čar, Hoče — Pazova; I. rep. liga: člani: Mežica — Fužlnar, Maribor — Jesenice, Fužinar — ' Jesenice, ZOris — Mežica, Novo mesto — Tegrad, Kanal — Črnuče; članice: Branik — Ljubljana, Maribor — Ljubljana, Novo mesto — Triglav, Jesenice — Kamnik; II. republ. liga: Brestanica — Kamnik, Kočevje — Triglav. Postojna — Kropa in Trnovo — Žirovnica (petek). v or. -Ja Reprezentanca za akrobatsko letenle ZAGREB, 32. maja. — V Jugoslovanski reprezentanci za mednarodno tekmovanje v akrobatskem letenju, ki bo 25. maja v Moskvi, so letalci Matuka ln Trifunovič iz Zagreba in Vizjak iz Ljubljane. Ljubljanski balinarji zmagali na medmestnem dvoboju Preteklo nedeljo Je bilo v parku inž. Stanka Bloudka v Ljubljani tekmovanje mestnih reprezentanc v balinanju. Zmagala je reprezentanca Ljubljane pred Novim mestom, Sežano in Mariborom. Posamezni izidi: Ljubljana : Novo mesto 13:4, Ljubljana Sežana 13:12, Ljubljana : Maribor 13:6, Sežana : Maribor 13:10, Sežana : Novo mesto 4:13, Novo mesto Maribor 13:8. Pred 500 gledalci Je sodil zvezni sodnik Martin Hodalič. Lasnoindustrljska podjetja z zračno pulko Na prvenstvu lesnoindustrijskih podjetij s zračno puško Je bil med moškimi ekipami najboljši LIK Vrhnika a 1154 krogi pred U Jelovico <šk. L.) 1150 krogov. Med ženskimi ekipami Je bilo najuspešnejše podjetje Slovenijales iz Ljubljane pred Jelovico. Pri posameznikih Je bil najboljši Jože Kogoj (Podvelka) 380, pri ženskah pa Jožica Kastelic iz Ljubljane. tat in nato tudi zaključiti prvi del igra v svojo korist. Razliko v koših go Užito Brazilci v drugem polčasu še povečevali, tako da se je tekma končala s 14 točkami razlike zanje. Razen gostiteljev svetovnega košarkarskega prvenstva Brazilije je še ekipa Sovjetske zveze edina neporažena ekipa v Riu. Toda košarkarji SZ so se morali temeljito zavzeti, da so premagali borbene ln požrtvovalne igralce Portorika. V prvem polčasu je bila ekipa SZ ves čas v premoči, v drugem delu igre pa je Portoriko, nekako sredi ^ polčasa, zmanjšal razliko na pičle štiri točke razlike. Proti koncu tekme se je v ekipi SZ razigral visoki (2.12 metra) center Aleksander Petrov, ki je s skupno 19 koši zagotovil zmago svojim. Po mnenju strokovnjakov Imata reprezentanci Brazilije ln SZ največ možnosti , za osvojitev najvišjega naslova. Obe moštvi pa čakata do konca prvenstva še po dve težki tekmi. Razen medsebojnega obračuna ima Brazilija še srečanje z ZDA, Sovjetska LESTVICA 4 4 (T 310:351 8 4 3 1 304:294 7 5 2 3 306:339 7 3 3 0 197:177 6 3 1 3 228:211 4 4 0 4 227:266 4 3 0 3 199:233 3 V VI. kolu igrajo nocoj ob 20 (ozir. 11,30 po krajevnem času); Italija — Sovjetska zveza in Portoriko — ZDA. LESTVICA TOLAŽILNE SKUPINE Brazilija Jugoslavija Francija SZ ZDA Portoriko Italija Argentina Mehika Peru Kanada Urugvaj Japonska 4 3 1 3 2 1 3 2 1 3 2 1 3 12 4 0 4 365:336 229:215 218:316 214:214 233:233 303:348 Odmor za jugoslovanske košarkarje RIO DE JANEIRO, 22. maja — Jugoslovanski košarkarji so Imeli včeraj po sedmih napornih Tekmah in šestih zmagah prvi dan resničnega počitka. Igralci so bili na plaži in v kinu, zvečer pa jih je jugoslovanski poslanik v Braziliji Barišič povabil na večerjo. Ob tej priliki je sindikalna podružnica jugoslovanskih uslužbencev v Braziliji nagradila igralce in jim čestitala k dosedanjim uspehom. Jugoslovanski košarkarji so zadnje dni prejeli številne brzojavne čestitke iz Jugoslavije. Lista strelcev RIO DE JANEIRO, 22. maja. — Po petem kolu tekmovanja v finalni skupini svetovnega košarkarskega prvenstva je na vrhu lestvice strelcev Francoz Dorigo s 85 koši. Slede Amaury (Braz) 72. Vicens (Portoriko) 65, Daneu (Jug) 64 itd. Kečkešu Bratovžev pokal Špan 3:51,1 in Kovač 3:51,4 - na 1500 m LJUBLJANA, 22. maja. — Atletski miting Olimpije-Svo-bode v spomin padlega borca Vida Bratovža je v me-morialnl disciplini — skoku v višino navrgel prepričljivo zmago mladinskemu državnemu rekorderju Kečkešu iz S§nte. Ta je v prvem poskusu preskočil 200 cm, ni pa uspel na 205 cm. Celjan Vivod je bil drugi s 190 cm, ki jih je premagal v trenerki, neuspešen pa je bil na višini 195 cm. Za začetek sezone odlična sta bila Span (3:51.1) in Kovač — oba 2AK (3:51.4) teku na 1500 m, v katerem se je izkazal tudi 20-letni začetnik Branika F- Kovač (4:02,0). — Najboljši rezultat med ženskami je dosegla Sta-mejčičeva v teku na 80 m z ovirami z 11,2. Temu in verjetno tudi drugim rezultatom v sprintu pa je deloma botroval veter v hrbet, ki ga pa niso merili. Pomembnejši rezultati: člani — 100 m: I _ Kočevar (L) 11,0, Filipi (OS) 11,2, II — Pirjevec (T) 11,1. Galjot (T) 11,2, III — A Pestotnik (OS) 11,3, IV — Kulovec (OS) 11,3, V — Miklič (OS) 12,0, 400 m: Stanovnik (OS) 49.9, Verbič (OS) 51,5, 1500 m: Span (L) 3:51,1, Kovač (L) 3:51,4, Štajner (B) 3:56,2, Kovač (B) 4:02, 6, 3000 m: Hafner (L) 18:47,2, 110 m ovire: Zunec (OS) 15,6, višina: Kečkcš (S) 200, Vivod (Ki) 190, Torkar (L) 185. kopje: Hajk (L) 58,82, članice — 800 m: Žunko (B) 2:40,6, 80 m ovire: Stamejčič (OS) 11,2, Ostrovska (B) 11,8, krogla: Komel (L) 12.08, Hudobivnik (OS) 11,43, čelesnik (OS) 11,33. disk: Celesnik (OS) 44, 66, Hudobivnik (OS) 39, 92, 4 x 100 m: Ljubljana 52.5, pionirji — višina: Kržič (OS) 155. E. B. Plavalec Kuridža v zaporu SPLIT, 22. maja. Uprava splitskega plavalnega kluba Mornar je izključila iz svojih vrst jugoslovanskega rekorderja Nenada Kuridžo. Do tega je prišlo zaradi niza prestopkov. ki jih je Kuridža naredil v zadnjem času. Nedavno je til zaradi kraje avtomobila obsojen na dva meseca zapora, pred dnevi pa je skupaj z dvema prijateljema posilil neko dekle. Kuridža je v preiskovalnem zaporu in bo v kratkem prišel pred sodišče. Novo na tujem VARŠAVA — Vsrečanju mošk?k rokometnih ekin je beograjski Partizan premagal poljsko moštvo Guardio z 28:23 (12:13). LONDON — Angleško nogometno prvenstvo je zaključeno. Novi prvak je Everton, medtem ko sta iz lige izpadla Orient in Manchester City. Nova člana sta Stoke City in Chelsie. BUDIMPEŠTA — Prver/itveno nogometno tekmo Vasas : MTK ho sodil Jugoslovan Bajič, Varas : Fo-renzvaros pa Taslidžič. Ob vpisovanju na VŠTK Na predvolilnih zborih v premogovniku lignita Velenje so zlasti razpravljali o perspektivnem razvoju Šaleške doline, posebej pa še rudnika, dalje o nezgodah ter o prehodu ma zmanjšan delovni čas. Perspektivni razvoj velenjske občine temelji na naravnih bogastvih — premogu, zelenem kamnu in lesu. Podrobneje so govorili o tem rudarji, ki tudi letos dosegajo zelo ugodne proizvodne uspehe. Zaradi tega je realna osnova, da bo velenjski premogovnik proizvedel letos več kot tri milijone ton lignita. Tretjino tega bo porabila ter-mocentrala Šoštanj, tretjino Industrija, ostalo pa široka potrošnja. 2e prihodnje leto naj bi v Velenju nakopali približno štiri milijone ton lignita. Pojavil se Je nov, večji potrošnik, to je toplarna Zagreb, ki bo potrebovala prihodnje leto samo iz Velenja 300.000 ton premoga, pozneje pa že 800 tisoč ton. Ker bo v prihodnjih letih jama »Vzhod« že maksimalno izkoriščena, bo nujno začeti z odpiralnimi deli na jami »Zahod«. V bližnji perspektivi nekaj let bo premogovnik Velenje proizvajal letno 6 milijonov ton lignita in tedaj se bosta že znanim odjemalcem pridružila še »Energokemokombinat« Velenje in nova elektrarna Šoštanj B. Dosedanji uspešen razvoj premogovnika je nedvomno zagotovilo, da bodo tu z nekaterimi ukrepi za izboljšanje mehanizacije novim ln večjim nalogam tudi kos. Pomembno mesto v per- spektivnem, razvoju velenjske občine ime tudi »Energoke-mokombinat«. Zanj ae že pripravljajo, avgusta pa bodo začeli z gradnjo objektov. Za .predelavo premoga v plemenitejšo energijo bo prav tako pomembna nova termoelektrarna Šoštanj'B. Vzporedno se obeta tudi razvoj ostalih podjetij; tovarne gospodinjske opreme Velenje, »Crom-metal« tovarna usnja Šoštanj In tovarna galanterije. V minulih petih letih je dosegla velenjska občina 10O*a povečanje narodnega dohodka. Na zborih *o velenjski rudarji razen tega razpravljali o povečani skrbi glede nezgod ln bolniških izostankov. Samo lani so izgubili 19.513 delovnih dni, Izgube na zdravju ljudi pa so tudi še neprimerno večje Zanimivo Je tudi, da je 7oV» poškodovanih aamih krivih aa pottodbe. V prihodnje bodo zato posvetili vso pozornost vzgoji rudarjev, zlasti na novo zaposlenim. Letos bodo v rudniku opravili sistematične zdravstvene preglede vseh zaposlenih. Z uvedbo 42-umega delovnega tedna velenjski 'rudarji ne bodo čakali do zadnjega. Predvsem bodo morali proučiti probleme okoli izvoza nakopanega premoga, ker so obstoječe naprave tehnično prilagojene delu v treh izmenah po osem ur. V zvezi s tem so opozorili še na neizkoriščene rezerve, na še boljšo organizacijo dela, večjo notranjo mehanizacijo po etapah,'odpravo zastojev v transportu in večji nadzor nad transportnimi napravami-Vse te in druge momente bodo Skrbno proučili, preden bodo uvedli skrajšan delovni čas. 7. K- Dol«n|ska rokometna liga V odločilni tekmi prvenstva je Dobrepolje premagalo Grosuplje 23:15 (13:7) in tako praktično že zasedlo prvo mesto. Ostali rezultati: Kočevje : Ribnica 12:18 (8:6). Stična : Šentvid 12:13 (5:10). Vrstni red: Dobrepolje 14 (s tekmo manj), Grosuplje 14, Ribnica 8, Šentvid 6, Stična 5 in Kočevje 5 (s tekmo manj). Mariborski drobiž KOPAČEV ROKOMETNI MEMORIAL V ponedeljek eo pričeli na malem stadionu v Ljudskem vrtu tekmovati za »Kopačev memorial«, in sicer 30 šolskih ekip. Finalne tek me bodo v petek popoldne, ko bodo slovesno razdelili pokale občinske sveae za telesno vagojo Maribor—Center. Slednja je tekmovanje tudi organislral« v spomin na inanega, lani umrlega rokometnega delavca Milana Kopača. Za zaključek bo še tekma med zagrebško Mladostjo, rokometnim prvakom Hrvatske, ln Branikom. PRIZNANJE HAUPTMANU Predsednik občinske sveae Maribor—Tezno Joše Kuntner Je v restavraciji hotela »Zamorca priredil sprejem za evropskega mladinskega prvaka v judu Hauptmana, ki so mu mimo vodstva Kovinarja, katerega član Je, prisostvovali tudi zastopniki drugih družbenih organizacij v občini. Ob tej priložnosti je predsednik občine obljubil judoistom Kovinarja, da jim bo občina preko okrajne sveae aa telesno vagojo omogočila nakup blazine, medtem ko Je slavljencu društveni predsednik izročil v priznanje slat pečatni prstan. KOŠARKARJI BRANIKA Z REPREZENTANCO AVSTRIJE Kakor smo izvedeli od predsednika KK Branik Toneta Grudna, bodo košarkarji Branika, okrepljeni s Igralci Olimpije Dermaatljo, Jelnikarjem ln Baasinom v nedeljo nastopili proti reprezentanci Avstrije. Tekma bo v Murski So-bott ob otvoritvi športnega parka. Svet Visoke šole za telesno kulturo je pripravil razpis za vpisovanje slušateljev v novem šolskem letu 1963-64, ki mu je uprava šole dodala še poseben informativni prospekt. Izdaja pomeni sicer preprosto, toda dodatno in dovolj izčrpno obliko informiranja vseh tistih, ki se zanimajo za študij na tej šoli. Oboje bo še te dni odšlo na naslove gimnazij, učiteljišč in drugih srednjih šol, medtem ko bodo o pogojih za vpis posebej seznanjene tudi telesnovzgojne in športne organizacije. Prav je, če ob novem vpisu poudarimo, da pri nas še zmeraj potrebujemo samo za potrebe poučevanja več sto strokovnjakov ln se žele tudi telesnokultume organizacije pri delu vse bolj naslanjati na strokovno usposabljanje delavcev, svesti si pač, da prav više in visoko usposobljeni kadri lahko odločilno posegajo v prizadevanja za nadaljnji napredek naše telesne kulture. Vrh tega ni mogoče mimo ugotovitve, da je visoka šola prav preteklo leto začela novo obdobje razvoja in delovanja, naj bo glede poglobljenega dela pri vseh štu-dijsko-programskih vprašanjih, ki zadevajo predvsem lik prihodnjih diplomantov kot strokovnjakov in družbenih delavcev, kakor tudi glede uvajanja raziskovalnega dela. Vse to je plod prizadevanj šolskega sveta, uprave in vsega učiteljskega zbora, če ob tem ugotavljamo, da so prvi sadovi že vidni, tedaj z gotovostjo lahko trdimo, da ima šola sama in z njo vred slušatelji ob dosedanjih temeljih najlepše perspektive zlasti po bližnji preselitvi v nove prostore, kjer bo imela v izboljšanih pogojih vse možnosti za uspešen razmah. Ko ugotavljamo, da se visoka šola postopoma uvršča med visokošolske zavode, tudi po vsebini dela, dodajmo še željo, da bi se za študij telesnokultume stroke odločilo čirr./ečje število najboljših mladih kandidatov, saj Je tudi to pomemben pogoj za nadaljnjo rast šole in s tem naše telesne kulture v celoti. •nik BEOGRAD — Komisija za sestavo in priprave državne reprezentance je določila 19 kandidatov za srečanje mlade reprezentance (do 23. leta) z ustrezno ekipo Anglije, ki bo 29. maja v Beograuu. Partizan pred Novinarjem Mednarodni Šahovski festival na Bledu BLED, 22. maja. — Štiričlanska ekipa beograjskega Partizana vodi po III. kolu mednarodnega šahovskega festivala na Bledu s točko prednosti pred ljubljanskim Novinarjem v prvi ekipni skupini za pokal predsednika Tita. V včerajšnjem najpomembnejšem dvoboju vodi Partizan proti Verbundu (Dunaj) z 2:1 (1), ljubljanski Novinar pa proti zagrebški Mladosti z enakim rezultatom. V prekinjeni par-tlji ima Gligorič v borbi z velemojstrom Rbbatchem minimalno pozicijsko prednost, medtem ko se Kržišnik v partiji z Marovičem bori za remi v končnici kraljic s kmetom manj. Rezultati IH. kola: Verbund (Dunaj) : Partizan (Beograd) 1:2 (1), Robatch : Gligorič, prekinjeno v boljšem položaju za Gligorlča, DUckensteln : dr. Trifunovič, remi, Gragar : Karaklajič 0:1, Jana-tschek : Sokolov, remi. Novinar (Lj> : Mladost (Zgb) 2:1 XI). Parma : Udovčič 1:0, Bajec : Damjanovič, remi, Kržišnik : Marovlč, prekinjeno v boljšem položaju za Maroviča, Plavčec : Neme t, remi. Velemojster Bruno Parma je zabeležil drugo blejsko zmago. tokrat z velemojstrom TJ novčičem. 2e kmalu po otvoritvi Jo Parma krenil v napad na kraljevem krilu. Udovčič ae ni najbolj posrečeno branil in Parma je z žrtvijo trdnjave postavil nasprotnika pred neubranljiv mat. Udovčič se je sicer poskušal rešiti z žrtvijo kvalitete, toda vse Je bilo' zaman. Odločilno igro Je pokazal mojstrski kandidat Bajec, ki je s črnimi figurami remiziral z mednarodnim mojstrom Damjanovičem, katerega položaj je bil ob sklenitvi remija morda celo nekoliko slabši. Kržišnik je prekinil partijo z mojstrom Marovičem v končnici kraljic, v kateri ima zagrebški zastopnik dva kmeta proti enemu, vendar ima Kržišnik realno možnost za remi z večnim šahom. Mojstrski kandidat Plavčak je zamudil izredno priložnost, da bi zagotovil ljubljanski ekipi visoko zmago. V končnici v partiji Nemet : Plavčak Je imel črni v končnici trdnjav in lahkih figur dva kmeta več ip lahko dobljeni položaj, toda z eno neoprezno potezo Je dovolil nasprotniku, da izsili remi. Kurjačkl (Pančevo) : Lokomotiva (Sofija) 2:2. Hamburger Schach-klub : Maribor 3:1. Pfeiffer : Puc, remi, Heinecke : Guzelj 1:0, Ah-nes : Mikunda 1:0, Schmidt : Franc Piberl, remi. Titograd : Essen 3,5 : 0.5, Sla-vija (Beograd) : železničar (Niš) 2.5 : 1,5, Sarajevski šahovski klub: Napredak (Beograd) 3:1, Metalao (Skopje) : Poštar (Zagreb) IJS : 2.5. „ftoJa pp III. kolu: Partizan 8,5 (1). Novinar 7,5 (1), Verbund 7 (l)j Hamburger Sriutchkliib, Kur-‘P Titograd 7. Mladost 8.5 (1 >, Lokomotiv« (Sofija) BJS, Sarajevski šahovski klub ta Slavija 6, Maribor in Železničar (Niš) 5, Po- V današnjem IV. kolu se bosta v Odločilnem dvoboju v borbi za POkal predsednika - Tita pomerili ekipi zagrebške MhuioSi te beograjskega Partizana v prvem ter ljubljanski Novinar in dunajski Verbund v drugem dvoboju. BRUNO PARMA ŠKOFJA LOKA Mo£qn porast proizvodnje Občinski ljudski odbor v Škofji Loki Je na svoji zadnji seji najprej razpravljal o proizvodnji, realizaciji in izvozu, nato pa so med drugim sklepali o najetju posojila za gradnjo medobčinskega okrevališča v Novem gradu ter o sofinanciranju gradnje nove bolnišnice v Ljubljani. Po izredno ugodnih rezultatih v marcu, ko je Mia proizvodnja kar za 26 odstotkov večja kot lani, je bilo pričakovati,, da bodo zastoj iz prvih dveh mesecev nadoknadili že v prvi tretjini leta. Vendar pa je dinamika v a-prllu precej padla, saj se je proizvodnja zmanjšala kar za 100 milijonov dinarjev, to Je skoro za desetino. Industrija v škofjeloški občini je v prvih štirih mesecih proizvedla za 3,9 milijarde dinarjev, kar je 30,3 odstotka letošnjega plana in je za 21,7 odstotka več kot lani v tem času. Najvišji odstotek plana bruto proizvodnje so dosegli v Jelovici (34,6 odst.), predvideno dinamiko pa sta zabeležila tudi Odeja (34.6 odst.) in MLIP Češnjica (33,3 odstotka). Izreden skok pa s6 v aprilu dosegli v plačani realizaciji. V primerjavi z lanskim letom se je povečala kar za 94 odstotkov in je znašala skoro milijardo in pol din, to je 12 odstotkov letošnjega plana. S tem so precej nadoknadili zaostanek iz prvih mesecev, po deležu letnega plana pa plačana realizacija celo presega bruto proizvodnjo. Medtem ko je večina podjetij doslej zabeležila boljše rezultate kot lani in znaša povečanje v celotni industriji za 35,4 odstotka, pa je sedaj le predilnica nad letošnjo plansko dinamiko realizacije (40 odstotkov). Tudi v izvozu je bil v aprilu zabeležen precejšen napredek. Z 208 tisoč dolarji, za kolikor so izvozili v tem mesecu, so se že približali planirani mesečni dinamiki. . V prvih štirih mesecih so realizirali četrtino planiranega izvoza, zelo uspešen plasma na tuje tržišče pa sta že doslej imela predilnica (37,6 odst.) in MLIP (33,7 odst.). Najživahnejša razprava na zadnji seji je bila ob sklepanju sofinansiranja gradnje nove bolnišnice v Ljubljani. Odborniki so menili, da je vsota 7 milijard din, ki je predvidena za ta objekt, in s tem 86-milijonski delež škofjeloške občine previsoka ter da bi morali opustiti vsako morebitno luksuzno izvedbo ter pri tako veliki investiciji iti zgolj na funkcionalnost. Ob vse večjih potrebah v svoji občini teh sredstev verjetno ne bodo mogli zagotoviti iz proračuna, ampak bodo morali najeti posojilo. L. S. SPOZNAVAJMO POKLICE — Pionirski hišni sveti v Savskem naselju, kjer je več kot 2000 pionirjev o organizirali v počastitev dneva mladosti številna tekmovanja v rokometu, med dvema ognjema’ nanuznem tenisu, šahu, risanju, spoznavanju poklicev itd. Tekmovanje šs ni končano. Te dni tekmu- NT;iika en?!^rS svet bo do sobote, dneva mladosti, najlepše uredil okolico svojega bloka. Na sliki, na tabli narisane poklice ]e bilo treba uganiti v desetih minutah. ------ Foto: Vetrovec V Ljubljani včeraj danes jutri # Pogovor 'kandidatov z volivci V občini Ljubljana-Cen-ter je bil včeraj dopoldne v domu družbenih organizacij razgovor s kandidati za organizacijsko politični zbor nove republiške in zvezne skupščine. Tega razgovora so se udeležili kandidati za republi ški zbor Milan Žnidaršič in Silvo Cerjak ter kandidat za zvezni zbor v tej skupini Janez Zemljarič. Razpravljali so največ o različnih problemih v javnih službah, samoupravljanju in nagrajevanju po delu. Popoldne pa je bil še en razgovor v domu družbenih organizacij za delavce v zunanji trgovini z delovnim naslovom »Izvoz in problemi zunanje trgovine«, ki so se ga med drugimi udeležili tudi kandidati za gospodarski zbor nove republiške skupščine Tatjana Menna in Ivan Heller ter kandidat za zvezni gospodarski zbor Milan Vidmar. Dve zmagi prvih favoritov Brazilijo : Francija 77:63 In SZ : Portoriko 64:55 RIO DE JANEIRO, 22. maja. Na svetovnem košarkarskem prvenstvu je v V. kolu finalnegax turnirja Brazilija premagala Francijo 77:63 (38:31), reprezentanca SZ pa Portoriko 64:55 (29:18). V tolažilni skupini je Argentina premagala Urugvaj 97:83 (46:45). Peru pa Japonsko 95:85 (53:46). Tekmo z reprezentanco Francije Je Brazilija dobila teže kakor kaže rezultat. V prvem polčasu so »trikolori« celo vodili 22:18, vendar se Je domačim ob navijanju publike posrečilo izenačiti rezul- Sprejeti odloki o občinskih dokladah Na seji ljubljanskega mestnega sveta so ustanoviti tudi zavod za cene LJUBLJANA, 23. maja. Sinoči je mastni svet sprejel odlok o uvedbi občinske doklade na dohodke od samostojnih poklicev in drugega premoženja, odlok o dohodnini v stalnem znesku za občine na območju mesta in odlok o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva. Na seji so tudi ustanovili zavod za cene, sprejeli odlok o številu odbornikov* ki jih občine volijo v mestni svet, in potrdili pravila zavoda za upravljanje zelenega pasu. # Letošnji krompir no trgu Včeraj je bil ljubljanski trg dobro založen. Zelenjave je na trgu čedalje več, zlasti zasebni prodajalci je pripeljejo vsak dan večje količine. Na trgu so prodajali tudi letošnji krompir po 200 do 210 din. Letošnji paradižniki so še zelo dragi, saj so še vedno po 640 din, ne dosti cenejše so kumare po 230 din. Naj zapišemo še včerajšne cene: špinača 110, zelje 180, por 200, čebula 110 do 118, česen 400 fižol 260 do 288, grah 260 do 266, krompir (lanski) 40 do 42, korenje 100 do 200, redkvice 60 do 70, peteršilj 200. radič 110, solata glavnata 100 do 260, berivka 100, kislo zelje 140, češnje 160 do 180, jabolka 120 do 240, limone 310, jajca 28 do 30, in surovo maslo 1000 do 1080 din. 9 Kres no Ljubljanici Turistično olepševalno društvo Ljubljana-Prule bo priredilo jutri zvečer na Ljubljanici tradicionalni plovni kres, ki sodi med redne vsakoletne plovne turistične prireditve na Ljubljanici v počastitev rojstnega dne predsednika Tita in praznika mladosti. Ob tej priložnosti bo na ploščadi pri Figovcu tudi koncert godbe JLA. F. V. Odlok o uvedbi občinske doklade na dohodke od samostojnih poklicev in drugega premoženja v občinah na območju mesta določa najvišje stopnje občinskih doklad na dohodke storitvene obrti, gostinske dejavnosti, proizvodne obrti, na dohodke drugih samostojnih poklicev ter premoženja in na dohodke odvetnikov, kot jih določa okrajni odlok o okvirnih stopnjah občinskih doklad na dohodke od samostojnih poklicev in premoženja. V primerjavi s povprečjem dosedanjih stopenj je sedaj obdavčitev pri nižjih davčnih osnovah nižja približno za polovico, pa tudi pro-gresija pri višjih osnovah je precej omiljena. Tako bodo na primer od dohodkov storitvene obrti, ki dela neposredno za posameznega potrošnika, in od dohodkov gostinske dejavnosti plačevali od davčne osnove do 100.000 din — 2% občinsko doklado, do 150.000 — 2,5% ,do 200.000 — 3%, do 250.000 — 3,5%, do 300.000 — 4%, do 400.000 — 4,5 in nad 400.000 — 5% občinsko doklado. Občinska doklada je bila lani precej višja. Od davčne osnove nad 400.000 din je občinska doklada znašala lani 20 %! Od dohodkov proizvodne obrti in dohodkov drugih samostojnih poklicev ter premoženj bodo po novem odloku plačevali od davčne osnove do 100.000 — 4% občinsko doklado, do 150.000 — 5%, do 200.000 — 6%, do 250.000 — 7Vo, do 300.000 — 8%, do 400.000 — 9%, do 600.000 — 10%, do 800.000 — 11% in od davčne osnove nad 800.006 — 12% občinsko doklado. Lani je na primer od davčne osnove nad 800.000 bila občinska doklada 28%! Novi odlok predpisuje tudi odmero občinske doklade od dohodkov odvetnikov. Od davčne osnove do 700.000 din bo znašala občinska doklada 6%, od davčne osnove nad 700.000 pa — 7”/». Lani je znašala občinska doklada od 700 tisoč din davčne osnove — 22%. Zavezanci dohodnine od stavb bodo plačevali od letne davčne osnove do 50.000 din — 1% občinske doklade, od 50.000 do 80.000 din — 2%, in od osnove nad 80.000 — 3% občinske doklade. Odlok bo veljal za storitveno obrt, gostinsko dejavnost in zavezance dohodnine od stavb od 1. januarja 1963 dalje, za odvetnike pa od 1. januarja 1962 dalje. NOVE LESTVICE ZA DOHODKE OD KMETIJSTVA Odlok o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva deli zemljišča na pet lestvic. Lestvice občinskih doklad so predlagali občinski ljudski odbori z upoštevanjem priporočila okrajnega odbora SZDL z namenom, da bi bolj razlikovali nižinske in višinske predele. Nove lestvice ustrezajo strukturi kmetijstva v posameznih občinah glede na lego, oddaljenost in možnost plasiranja kmetijskih pridelkov. Zemljišča v nižinskih prede- lih sodijo v I. lestvico. Občinske doklade za I. lestvico so za vse mestne občine enake in se gibljejo od 40 % (od letne davčne osnove do 30.000 din) do 90% (od letne davčne osnove nad 500.000 din). Lani so se gibale od 30 do 80 %. Zvišane so predvsem z» radi omenjenih priporočil, pa tudi zato, da ni razlike med dokladami, ki so jih imele lani občine Škofja Loka, Kranj, Tržič, Radovljica, Domžale in Kamnik. V II. lestvici so kmetijska zemljišča, ki so oddaljena in ki nudijo slabše pogoje obdelovanja in vnov-čevanja dohodkov. V posameznih občinah se razpon občinskih doklad giblje med 11 % in 70 <% (lani med 19 in 50 %). V III., IV. in V. lestvici pa so predpisane občinske doklade za kmetijska zemljišča v hribovitih predelih, kjer je premalo delovne sile in slabi tržni pogoji ter so zato doklade znatno nižje kot v nižinskih predelih. Sinoči je mestni svet sprejel tudi odlok o dohodnini v stalnem znesku za občine na območju mesta Ljubljane. Odlok ima v primerjavi * odlokom OLO, ki je veljal doslej, nekatere spremembe. Določa enotno letno dohodnino 6000 din za snažilce obutve (prej 10.000 dih), postreščke (prej 4000 din) in perice (prej 2400 | Ekskurzija Študentov FAG6 po inozemstvu - končana V torek ponoči so se vrnili s strokovne ekskurzije študenti gradbenega oddelka din). Ta dohodnina Je izena- I PAGG. Ekskurzijo, ki je tra-čena z dohodnino za obrtnike I iala 12 dni po Italjji, Švici in brez stalnega poslovnega mesta. Povišana pa je dohodnina od 2400 na 3000 din za ulične prodajalce časopisov, srečk, kostanja itd. v. C. 9 Paketni oddelek ljubljanske poSte bodo preselili O vožnji poštnih avtomobilov na dvorišče in iz dvorišča pošte nasproti veleblagovnice Nama smo že dostikrat pisali.-Problem se je zdel skoraj nerešljiv, promet na Čopovi ulici pa tl avtomobili ovirajo čedalje bolj. Z dograditvijo novega poslopja Telekomunikacije II bo ta problem odpravljen. Ker ima nova stavba več nadstropij, kot je bilo prvotno predvideno in ker vsi prostori ne bodo- takoj povsem Zasedeni, se bo v novo poštno poslopje lahko preselil tudi paketni oddelek ljubljanske pošte. Paketov torej ne bo treba več voziti, po Čopovi ulici na dvorišče poštnega poslopja. V novo poslopje se bodo razen paketnega oddelka pre- Avstriji, so zaključili v Gradcu, kjer jim je priredil večerjo župan mesta ing. Gustav Scherbaum. Na večerji Je bil tudi jugoslovanski generalni konzul v Gradcu Miloš Mora-ča ter profesorji, asistenti in študenti graške visoke šole. Večer je minil v prijetnem in prijateljskem vzdušju. B.G. 9 šiška: akademiia v počastitev dneva mladosti Osnovna šola Hinka Smrekarja bo priredila jutri zvečer ob 19. uri v prostorih kina Šiška veliko akademijo v počastitev dneva mladosti Na prireditvi bodo sodelovali pionirji iz osnovne šole Hinka Smrekarja, plesalci folklorne skupine France Marolt in gojenci glasbene šole Franceta Sturma. E. J. #,Otroci rišeio znamke Oktobra bo izšla v tednu otroka priložnostna znamka, za katero bodo narisali motiv otroci. Do sedaj so namreč motive za priložnostne in druge znamke risali znani selili še nekateri oddelki pošt jugoslovanski umetniki. Skup-Ljubljana I in Ljubljana II, ki sedaj delajo v težavnih pogojih zaradi premajhnega prostora. j, v. Praznovanje tedna mladosti v Ljubljani Kakor vsako leto. tako bo tudi letos Ljubljana proslavila teden mladosti s številnimi športnimi in kulturnimi prireditvami. Počitniška zveza Slovenije bo med tednom mladosti izdala poseben lepak in poseben almanah »10 let počitniške zveze«. Poleg tega bo 25. maja zvečer velik piknik za ljubljansko mladino v Zajčji dobravi pri Polju. Predvidevajo, da se bo piknika udeležilo blizu tisoč fantov in deklet. Po partizanskih poteh bodo organizirali, več pohodov in srečanj z mladinci iz drugih krajev. Pripadniki Ljudske tehnike bodo poleg tega, da bodo sodelovali na prireditvi v Tivoliju, pripravili še razstavo »Mladina fotografira 1963«, razstavo tehničnih izdelkov v Križankah, pripravili tekmovanje mladincev in pionirjev v fotografiranju itd. Ko boste 25. maja marsikje opazili kres, se spomnite: kurijo člani planinske zveze. Poleg kurjenja kresov bodo priredili še več lokalnih štafet, tekmovanje »Gore in mladina«, ki bo trajalo eno leto, In sodelovali pri drugih pri- reditvah. Zveza za telesno kulturo Slovenije pa je pripravila teniški turnir za pionirje in mladince, odprto prvenstvo mladincev v rokoborbi in dviganju uteži, boksarsko prireditev mladincev, in članov za. četnikov pod naslovom »Revija mladih«, rokometno tekmovanje občinskih prvakov, košarkarski turnir mestnih moških reprezentanc Dunaja, Milana, Budimpešte in Ljubljane itd. Pripadniki Zveze Partizana pa bodo sodelovali pri izvedbi centralne prosla- ve v Beogradu z osrednjo točko. Poleg tega bo na stadionu za Bežigradom še nogometna tekma med Olimpijo In Ljubljano, na strelišču tradicionalno nočno streljanje, republiško prvenstvo mlajših mladincev v košarki in mladinski medrepubliški turnir v košarki. !z današnje prve RADLJE OB DRAVI — Razen 13 milijard dinarjev Investicij v gospodarstvo so v zadnjih petih letih v občini namenili znatna sredstva tudi za negospodarske investicije in družbeni standard prebivalcev. Med drugim Je zasvetila elektrika v najbolj oddaljenih krajih. Za ta dela so prebivalci 50 milijonov, 25 milijonov dinarjev pa družba. Uredili so tudi kultumo-prosvetne domove, šole itd Nova stanovanja je dobilo 235 družin. PTUJ — Na enem izmed zborov občanov so predlagali, naj bi uredili klub za mladino in dobili prostore za upokojence. To pa bo moči urediti šele z izgradnjo delavskega doma. /z današnje druge NOVO MESTO — Skupno z lastnimi sredstvi podjetij in s sredstvi občin bodo porabili za rekonstrukcijo in razširitev gostinsko turističnih objektov na Dolenjskem v dveh letih več kot poldrugo milijardo dinarjev. Z novimi investicijami bo zlasti omogočeno večje izkoriščanje naravnih toplih vrelcev v Dolenjskih in Cateških Toplicah, tako v zdravstveno-rekreacijske kot v turistične namene. V Cateških Toplicah odteka brez koristi v Savo večji del termalne vode, ki dosega do 58 stopinj toplote, podobno pa je tudi v Dolenjskih Toplicah. Največja elektrifikacljska dela so sedaj v Suhi krajini, kjer gre za to, da dobe elektriko še tiste vasi, ki Je doslej niso imele. Z letošnjimi deli gre elektrifikacija podeželja v novomeški občini h kraju. Brez elektrike bodo ostale le še posamezne oddaljene domačije v hribih, do katerih se napeljava elektrike ne izplača. V kinu nam kažejo Človek amfibija Sovjetski barvni film »Cio-vek amfibijam »o posneli v leningrajskih ateljejih po fantastičnem romanu Aleksandra Beljajeva, ki ga pod naslovom •Ihtianderm poznajo tudi naši bralci. Zrežiral ga je Genadij Kazanskij, glavni vlogi pa igrata Vladimir Gorenjev in Anastazija Vertin-skaja. Distributer je podjetje »Morava filme. V utopistični pripovedi o uspehu učenjaka, ki mu je uspelo razviti v človeškem organizmu poleg pljuč tudi škrge, so filmski^ prireditelji izrabili predvsem akcijske elemente, ob njih pa pisateljev nauk, da človeški pohlep in želja po bogastvu razbijata iluzije o možnostih srečnejšega, boljšega življenja. Ihtiandrovi poštenosti in iskreni ljubezni so postavili nasproti grabežljivost in zlobo pridobitnika, Idili podmorskega življenja pa surovost sodobnega velemesta. Vso zgodbo o učenjaku. Salvatoru in njegovem sinu Ihtiandru, ki lahko živi pod vodo in na suhem, so postavili v povsem sodobno in konkretno okolje, v katerem pa izzveni še bolj naivno, kot je usojeno fantastični literarni pripovedi. Kljub številnim zapletom jim ni uspelo, da bi film rešili razvlečenosti. Tudi v sicer dobrem filmskem triku se večkrat preveč očitno razkrijejo kulise. Kljub tem • pomanjkljivostim pa je film ohranil čar, ki ga imajo domišljijski izleti v nove, neslutene možnosti znanosti.. In ker je v našem prpgramu utopistični filmski žanr le redko zastopan,. sl bodo »Človeka amfibijo* (lahko Irt povedali tudi po slovensko »Človek dvoživka*) radi ogledali predvsem mlajši gledalci. S. G. nost PTT pa Je letos skupno s časopisom »Kekec« organizirala tekmovalce »Otroci rišejo znamko«. Najboljša risba bo za idejni osnutek Razpisa se lahko udeleže vsi jugoslovanski pionirji do vključno 8. razreda osemletk, risbe pa bo sprejemalo uredništvo »Kekca«. J. V. d | Mladinski zbor volivcev na Poljanah Mladinski aktiv vseh šol, zavodov in krajevnih skupnosti na Poljanah priredi v četrtek, 23. maja, svoj skupni mladinski zbor volivcev. Na zboru bosta govorila književ-Med kulturnimi prireditve- Inik 111 sekretar za mi pa bi omenili zabavno- Pro<5veto hi kulturo Beno Zu-glasbeno prireditev ih j«m- P8««15 ter mladinski kandi-session, ki bo 25. maja. na dat-za ljubljanskega odbomi-njem pa bodo sodelovali tudi I kA Tone Dular. Sodelovala pripadniki JLA. Svet Svobod bosta mladinska godba iz in prosvetnih društev pa bo Moet in pevski zbor s Sole 22. maja ob 17. uri priredil v Toneta Tomšiča. Na zbor vo-domu JLA revijo mladinskih Hvcev, ki bo na igrišču Do-godb na pihala, zvečer istega ma Ivana Cankarja na Po-dne pa v Križankah veliko 1 Janški 26 (v primeru dežja plesno-glasbeno prireditev, v dvorani doma) in ki se bo Nedvomno zelo zanimiva bo začel ob 17. uri, vabi mladin-tudi javna mladinska oddaja ski aktiv tudi mladino iz so-»Spoznavaj domovino in še sednjih krajevnih skupnosti, bolj jo boš ljubil«. pa še vse druge občane s Po- Zveza prijateljev mladine | ljan. B. 2. pa je organizirala za 23. maj prireditev »Mladi zvoki« in naslednjega dne prireditev »Pisana livada«, na katerih bodo nastopili pionirji ljubljanskih šol. Kot vidimo, je prireditev za teden mladosti v Ljubljani precej. Vseh niti omenili nismo, saj smo izbrali le največje in najzanimivejše. E. J. Milano zmagovalec evropskega pokala LONDON, 22. maja. Italijanski nogometni klub Milano je prema« gal Benfico 2:1 (0:1) in tako osvojil naslov najboljSe klubske enaj-storice v Evropi in prejel pokal evropskih prvakov v osmi Izvedbi tega tekmovanja. Ljubljana nima sreče Po nedeljskem III. kolu v zvezni konkurenci sta oba naša zastopnika Ljubljana in Hoče še zmeraj brez točk. Ljubljana je bila kljub dobri in boljši igri od Crvene zve-' s v Beogradu poražena zaradi slabega sojenja. V tem dvoboju so bili kar trije nizi igrani na razliko. Hočani pa so bili premagani prepričljivo m so že po tem kolu kandidati za odhod. Za zdaj je v vodstvu Mladost pred Crveno zvezdo, Železničarjem in Brčkim, ki imajo vsi po 6 točk, nato pa se vrstijo Jugoslavija, Pazova, Ljubljana, Partizan, Zemun in Hoče. V republiškem prvenstvu so bili doseženi pričakovani izidi. Toda zmagi Jesenic’ v Novem mestu in Črnuč v Mežici lahko štejemo med majhna presenečenja. Rezultati: Tegrad : Jesehice 3:2 Maribor : Kanal 3:1, Zoriš : Črnuče 3:1, Novo mesto : Jesenice 2:3, Branik - : Kanal 3:0, Mežica : Črnuče 1:3 in Maribor : Zoriš prekinjeno pri 2:2.in 4:2 v petem nizu za Maribor. LESTVICA Branik 5 5 0 15:2 10 Jesenice 5 4 1 14:9 9 Novto mesto 6 3 3 14:13 9 Fužinar 4 4 0 12:4 8 Maribor 4 3 1 9:7 7 Tegrad 5 2 3 8:11 7 Kanal 5 2 3 8:12 7 Črnuče 6 15 10:6 7 Zoriš 4 13 8:10 5 Mežica 5 0 5 5:15 5 V zahodni II. republiški ligi so Igrali: Triglav : Trnovo 1:3, Žirovnica : Brestanica 3:0, Kamnik Postojna 3:2, Kropa : Kočevje 3:2, Vodita Žirovnica in Trnovo z 8 točkami pred Triglavom, Kočevjem, Kropo. Kamnikom, Brestanico in Postojno. V naslednjem kolu se srečajo: zvezna liga: Ljubljana — Zel jezni-čar, Hoče Pazova; I. rep. liga: člani: Mežica — Fužinar, Maribor — Jesenice, Fužinar — Jesenice, Zoriš — Mežica, Novo mesto — Tegrad, Kanal — Črnuče; članice: Branik — Ljubljana, Maribor — Ljubljana, Novo mesto — Triglav, Jesenice — Kamnik; II. republ. liga: Brestanica — Kamnik, Kočevje — Triglav, Postojna — Kropa in Trnovo — Žirovnica (pet^k). •la švedska 1:0 (1:0) SZ Jahalni turnir v Stožicah Konjeniški klub Ljubljena prireja v nedeljo, 26. t. m. ob 10. uri na hipodromu v Stožicah propagandni turnir ob dnevu mladosti. Na sporedu so šolsko dresurno Jahanje, uvodno jahanje za mlajše jahalce, kasaške dirke in preskakovanje zaprek. Po končani prireditvi bo prosto jahanje za mlade ljubitelje tega športa. Vstop prost MOSKVA. 22. maja. — Nogometna reprezentanca Švedske Je v Moskvi pred 100.000 gledalci premagala SZ 1:0 (1:0). Tekmo je sodil Bolgar Dinov. Gol je dosegel Martinsson v 23. min. KIJEV, 22. maja. — Olimpijski nogometni reprezentanci SZ in Švedska sta igrali neodločeno 2:2. VARŠAVA, 22. maja. Nogometna reprezentanca Poljske je premagala Grčijo 4:0 (3:0). Zmaga Amplerja DRESDEN, 22. maja. — V 12. etapi kolesarske dirke Praga—Berlin—Varšava Je na 57 km dolgi progi na kronometer zmagal Nemec Ampler s časom 1;18:39 in Je prevzel vodstvo tudi v generalnem plasmaju. Uvrstitev Jugoslovanov: 16. Boltežar 1;23:08, 31. Bilič 124,30, 51. Valčič 1:26:38, 62. Levačič 127:51. Včeraj je odstopil Jugoslovan Roner. Generalni plasma: 25. Boltežar, 47. Valčič. 69. Levačič. 71. Bilič. Med ekipami je Jugoslavija sedma. PESCARA, 22. maja. — V 4. etapi kolesarske dirke po Italiji je zmagal Carlesi, ki je 208 km dolgo progo od Campobassa do Pescare prevozil v^.-SliSŽ. Nosilec rumene majice je Ronchlni, ki je prišel na cilj v času zmagovalca. OBVESTILO OBČANOM OBČINE UUBLJANA-CENTER Vsak volivec v naši občini bo prejel na dom (v četrtek ali najpezneje DBtek) posebno vabilo, na katerem bo označeno, kje je nje-ffovo volišče, in Številka, pod katero ie v volilnem imeniku. Zeieli bi, da bi prinesel vsak volivec vabilo na volišče, da bi tako volilni postopek hitreje potekal. Ce vabila ne boste prejeli, opozorite o tem kraievne organizacije SZDL oziroma občinski odbor SZDL Ljubljana-Center, telefon 32-634, Komenskega 11, soba 5. Za vse nejasnosti se obračajte na občinsko volilno komisijo Ljubljana-Center v Zupančičevi 6 oziroma na pisarno volilnega imenika v Beethovnovi 3; poslujeta vsak dan neprekinjeno od 7. do 19. ure, do vključno 26. maja. Vabimo vse občane, da se volitev polnoštevilno udeležite. Občinski odbor SZDL Ljubljana-Center Kongres FIS ATENE, 22. maja. — Prvi dan kongresa mednarodne smučarske federacije (FIS) so sklenili, da se tako imenovane »svetovne igre« v alpskem smučanju, ki so bile 1962 v Chamonlm. proglasijo za uradno svetovno prvenstvo. Reprezentanca ža akrobatsko letenje ZAGREB, 22. maja. — V Jugoslovanski reprezentanci za mednarodno tekmovanje v akrobatskem letenju, ki bo 25. maja v Moskvi, so letalci tat in nato tudi zaključiti prvi del igre v svojo korist. Razliko v koših so nato Brazilci v drugem polčasu še povečevali, tako da se je tekma končala s 14 točkami razlike Zanje. Razen gostiteljev svetovnega košarkarskega prvenstva Brazilije je. še ekipa Sovjetske zveze edina neporažena ekipa v Riu. Toda košarkarji SZ so se morali temeljito zavzeti, da so premagali borbene ln požrtvovalne igralce Portorika. V prvem polčasu Je bila ekipa SZ ves čas v premoči, v drugem delu igre pa je Portoriko, nekako sredi polčasa, zmanjšal razliko na pičle štiri točke razlike. Proti koncu tekme se je v ekipi SZ razigral visoki (2.12 metra) center Aleksander Petrov, ki je s skupno 19 koši zagotovil zmago svojim. Po mnenju strokovnjakov imata reprezentanci Brazilije in SZ največ možnosti za osvojitev najvišjega naslova. Obe moštvi pa čakata do konca prvenstva še po dve težki tekmi. Razen medsebojnega obračuna ima Brazilija še srečanje z ZDA, Sovjetska zveza pa nastop proti Jugoslaviji. LESTVICA Bresillja 4 4 0 910:251 0 Jugoslavija 4 3 1 804:304 7 Franclja 5 2 3 305:33» 7 SZ 3 3 0 107:177 6 ZDA 3 1 2 228:211 4 Portoriko 4 0 4 227:366 4 Italija 3 0 3 100:233 3 V VI. kolu Igrajo nocoj ob 30 (osir. 11,30 po krajevnem času): Italija — Sovjetska svesa In Portoriko — ZDA. LESTVICA TOLAŽILNE SKUTINE Argentina 4 3 1 365:336 7 Mehika 3 2 1 230:315 5 Peru 3 2 1 318:216 5 Kanada 3 3 1 214:214 5 Urugvaj 3 1 2 233:233 4 Japonska 4 0 4 303:348 4 Odmor za jugoslovanske košarkarje RIO DE JANEIRO. 22. maja — Jugoslovanski košarkarji so imeli včeraj po sedmih napornih tekmah in šestih zmagah prvi dan respičnega počitka. Igralci so bili na plaži in v kinu, zvečer pa jih je jugoslovanski poslanik v Braziliji Barišič povabil na večerjo. Ob tej priliki je sindikalna podružnica Jugoslovanskih uslužbencev v Braziliji nagradila igralce in Jim čestitala k dosedanjim uspehom. Jugoslovanski košarkarji so zadnje dni prejeli številne brzojavne čestitke iz Jugoslavije. Lista strelcev RIO DE JANEIRO. 22. maja. — Po petem kolu tekmovanja v finalni skupini svetovnega košarkarskega prvenstva je na vrhu lestvice strelcev Francoz Dorigo s 85 koši. Slede Amaury (Braz) 72, Vicens (Portoriko) 65, Daneu (Jug) 64 itd. Kečkešu Bratovžev pokal Špan 3:51,1 in KovaC 3:51,4 - na 1500 m LJUBLJANA, 22. maja. — Atletski miting Olimpije-Svo-bode v spomin padlega borca Vida Bratovža je v me-morialni disciplini — skoku v višino navrgel prepričljivo zmago mladinskemu državnemu rekorderju Kečkešu iz Sente. Ta je v pivem poskusu preskočil 200 cm, ni pa uspel na 205 cm. Celjan Vivod je bil drugi s 190 cm, ki Jih je premagal v trenerki, neuspešen pa je bil na višini 195 cm. Za začetek sezone odlična sta bila Špan (3:51.1) in Kovač — oba ZAK (3:51.4) teku na 1500 m, v katerem se je izkazal tudi 20-letm začetnik Branika F. Kovač (4:02,0). — Najboljši rezultat med ženskami je dosegla Sta-mejčičeva v teku na 80 m z ovirami z 11,2. Temu i» verjetno tudi drugim rezultatom v sprintu pa je deloma botroval veter v hrbet, ki ga pa niso merili. Pomembnejši rezultati: člani — 100 m: I — Kočevar (L) 11,0, Filipi (OS) 11,2, II — Pirjevec (T) 11,1. Galjot (T) 11,2. III — A Pestotnik (OS) 11,3, IV — Kulovec (OS) 11,3, V — Miklič (OS) 12,0, 40« m: Stanovnik (OS) 49.9, Verbič (OS) 51,5, 1500 m: Span (L) 3:51,1, Kovač (L) 3:51,4, štalner : Partizan (Beograd) 1:2 (1), Roba teh : Gligorič, prekinjeno v boljSem položaju sa Gligoriča. Ddckensteln : dr. Trifunovič, remi, Grager : Karaklajlč 0:1, Jana-tschek : Sokolov, remi. Novinar (Lj) : Mladost (Zgb) 3:1 (1). Parma : Udovčlč 1:0, Bajec : Damjanovič, remi, Kržišnik : Marovič, prekinjeno v boljSem položaju za Maroviča, Plavčec : Ne-met, remi. Velemojster Bruno Parma Je zabeležil drugo blejsko zmago tokrat z velemojstrom Udov-čičem. že kmalu po otvoritvi la Parma krenil v napad na kraljevem krilu, Udovčlč se ni najbolj posrečeno branil ln Parma je z žrtvijo trdnjave postavil nasprotnika pred neubranljiv mat. Udovčlč «e je sicer poskušal rešiti s žrtvijo aolitete. toda vse ja bilo aamsn. [ločilno Igro je pokazal mojstrski kandidat Bajec, ki Je s črnimi figurami remiziral z mednarodnim mojstrom Damjanovičem, katerega' položaj je bil ob sklenitvi remija morda celo nekoliko slabSi. Kržišnik je prekinil partijo z mojstrom Marovičem v končnici kraljic, v kateri ima zagrebSkl zastopnik dva kmeta proti enemu, vendar ima Kržišnik realno možnost za remi z večnim Šahom. Mojstrski kandidat Plavčak Je zamudil izredno prilož-nost, da bi zagotovil ljubljanski ekipi visoko zmago. V končnici v partiji Nemet : Plavčak je imel čmt v končnici trdnjav in lahkih figur dva kmeta več ln lahko dobljeni položaj, toda z eno neoprezno potezo je dovolil nasprotniku, da izsili remi. Kurjački (Pančevo) : Lokomotiva (Sofija) ,3:2. Hamburger Schach-klub : Maribor 3:1. Pfelffer : Puc, remi, Helnecke : Guzelj 1:0, Ah-nes : Mikunda 1:0, Schmidt : Franc Piberl, remi. Titograd : Essen 3.5 : 0.5, Sla-vija (Beograd) : železničar (Niš) 3.5 : 1,5, Sarajevski šahovski klub: Napredak (Beograd) 3:1, Metalao (Skopje) : Poštar (Zagreb). IJS : 2.5. „?*aSe_po m’ ko!uj fMUma SA (1). Novinar 7,5 (1). Verbund 7 1>, Hamburger Schaohklub, Kurjački ln Titograd 7. Mladost 6.5 (1), Lokomotiva (Sofija) 0,5. Sarajevski šahovski klub in Slavlja g. Maribor ln železničar (NIŠ) 5, Poštar 4,5, Esaan 4, Napredak ln Me-talao 3,5. V današnjem IV. kolu se bosta v odločilnem dvoboju v borbi za pokal predsednika Tita pomerili ekipi zagrebške Mladosti ln beo-grajskega Partizana v prvem ter ljubljanski Novinar ln dunajski Verbund v drugem dvoboju. ^ BRUNO PARMA DELEGACIJO SVETA MADŽARSKIH ZENA, ki jo vodi sekretarka tega sveta Zsuzsa Ortutai, je včeraj sprejela predsednik Ljudske skupščine Socialistične republike Slovenije tovarišica Vida Tomšič. V razgovoru je razložila gostjam principe naš3 ustavne ureditve. Foto: Dolinšek DVAJSET PIONIRJEV iz vseh krajev Sloveni j 3je včeraj zjutraj odpotovalo iz Ljubljane v Beograd, noseč s seboj darila in pozdrave svojih mladih tovarišev predsedniku republike in velikemu prijatelju mladine Titu. Foto: Agnič SLIKOVITA IN SONČNA KORČULA - Mesto Korčulo na istoimenskem otoku obiskujejo najzgodnejši turisti, saj sodi s Hvarom in Visom ter sosednjimi otoki med kraje, ki imajo najblažje podnebje v Evropi. Foto: Svabič PO NEUSPELEM DRŽAVNEM UDARU - V torek ponoči je prišlo v Turčiji do poskusa udara, ki pa so ga kmalu zatrli. Na sliki je kordon vojaških policajev, ki stražijo poslopje radia v Istanbulu. Foto AP Nadaljevanje Svetovni tisk o V. plenumu drugi, so včeraj in predvčerajšnjim objavili nove članke o delu plenuma, pri čemer so posvetili posebno pozornost Rankovičevi razpravi. Vsi indonezijski listi, z izjemo glasila KP Indonezije, so prav tako objavili dolga agencijska poročila o delu plenuma. Indonezijski tisk se zlasti ustavlja ob Titovih ocenah kitajske politike, enako tudi indijski tisk, ki objavlja razen tega tudi odlomke iz razprave Veljka Vlahoviča. Tudi ameriški tisk poudarja pomen V. plenuma. »New York Times« je razen obširnih agencijskih vesti in poročil objavil zdaj tudi nov komentar, v katerem zlasti poudarja, da »odprta okna na Vzhod za Jugoslavijo ne pomenijo, da namerava zapreti okna na Zahod«. Današnji madžarski listi objavljajo odlomke iz razprave Rankoviča in Vukma-noviča, poudarjajoč zlasti dele, v katerih je govora o ustvarjanju boljših odnosov z drugimi socialističnimi državami. Titova poslanica rodno sodelovanje manifestirajo globoke spremembe v sedanjem svetu in pričajo o zgodovinski misiji afriških narodov v sodobnem svetovnem dogajanju. Jugoslovanski narodi so šli tudi sami v svoji zgodovini skoz podobne izkušnje in preizkušnje, zato s posebnim zanimanjem in simpatijami spremljajo in podpirajo veliki boj Afrike za popolno svobodo in neodvisnost vseh afriških narodov, za njihov hitrejši gospodarski in družbeni razvoj in za odstranitev razlik med razvitimi in nerazvitimi deželami. Visoko cenimo vsestransko podporo svobodnih afriških držav narodom, ki se na afriški celini še borijo za svobodo in neodvisnost, kot tudi njihov prispevek pri reševanju perečih svetovnih problemov, kakor so razorožitev, opustitev jedrskih poskusov in drugi. Takšna prizadevanja afriških držav so docela v skladu z duhom in načeli ustanovne listine OZN. Prepričani smo, da bo vaša konferenca, na kateri se tako očitno manifestirajo skupni interesi afriških narodov, pomembno prispevala k enotnosti afriških narodov in držav, k boljšemu razumevanju in zboljšanju medsebojnega sodelovanja na raznih področjih kakor tudi k temu, da se bodo še ne-osvobojeni afriški narodi hitreje osvobodili in dosegli neodvisnost. Sodelovanje in usklajevanje vaših naporov bo ne samo olajšalo reševanje problemov na afriški celini, ampak bo prispevalo k nadaljnji afirmaciji konstruktivne vloge airiških držav, k miroljubnemu reševanju sedanjih mednarodnih problemov in k okrepitvi miru na svetu. Vaš boj in njegovi plemeniti cilji so zelo blizu težnjam jugoslovanskih narodov, ki se vztrajno zavzemajo za mir, svobodo, enakopravnost in napredek. , Zato sem posebno srečen, da lahko v imenu vseh delovnih ljudi Socialistične federativne republike Jugoslavije naj- iskreneje pozdravim vašo konferenco in njene ugledne udeležence ter vam zaželim plodno in uspešno delo.« Razgovor z Albertom Jakopičem ten program za konkretno politično dejavnost v naslednjih tednih. V tem času nameravajo z volivci nadalje razčiščevati aktualna vprašanja, dajati nanje odgovore, hkrati pa se že tudi lotiti njihovega, reševanja v skladu s stvarnimi možnostmi, ki obstajajo v občini, v posameznih krajevnih skupnostih oziroma v delovnih organizacijah. Ob taki dejavnosti se bodo tudi organizacije Socialistične zveze še močneje uveljavile kot najširša tribuna delovnih ljudi. Kot sploh doslej so se tudi v dosedanjem predvolilnem obdobju organizacije ZK, SZDL, sindikati, mladinske in druge organizacije močno uveljavile kot osnovni nosilec naprednih teženj delovnih ljudi in kot pobudniki za uveljavljanje ustavnih določil v vsakodnevni praksi, zlasti še ob nalogah v zvezi z volitvami. Na splošno je moč reči. da je ta prva množična akcija uveljavljanja nove ustave v nekem smislu po svoji kvaliteti tudi napredovala, ker gre zdaj predvsem že za konkretno uresničevanje sprejetih ustavnih načel in določil, ob jasni zavesti občanov, da je uveljavljanje ustave odvisno predvsem tudi od kvalitetne sestave in dela občinskih, okrajnih, republiških in zvezne skupščine. MIRO ZA—' \JSEK Velik miting v Sarajevu nju in dvigu mladih kadrov in njihovemu vedno močnejšemu uveljavljanju na vseh področjih našega družbenega življenja.« Govor predsednika Pucarja so zborovalci često prekinjali z dolgotrajnim aplavzom in s skandiranjem »Tito-Stari«. Ob zaključku veličastnega zborovanja je kandidat za prosvetno kulturni zbor Republiške skupščine v občini Vogošča Moni Finci prebral pozdravno pismo občanov Sarajeva predsedniku republike Titu. Priprave na pragu volitev terem sta govorila poslanska kandidata dr. Marijan Brecelj in Milan Vlžitin. Marijan Brecelj je v kratkih besedah orisal naš gospodarski razvoj, Milan Vižintin pa je pozitivno, ocenil letošnje napore .delovnega kolektiva Tomosa pri . odpravljanju težav in ovir v proizvodnji in notranjih odnosih; poudaril je, da so problemi Tomosa naši skupni problemi, ki Jih ne gre reševati ločeno; izrazil je prepričanje, da bo kolektiv Tomosa ob koncu tega leta lahko z zadovoljstvom gledal na opravljeno delo. če bo le dosledno vztrajal na začrtani poti. O živahni .predvolilni- dejavnosti poročajo tudi iz- Ljutomera. kjer je organiziral krajevni odbor SZDL predvolilne pogovore. Občani so se zanimali za komunalne in gospodarske probleme svoje- Društvo novinarjev bo letošnje Tomšičeye nagrade vključilo v praznovanje 20. Obletnice Kočevskega zbora in jih bo podelilo jeseni- na slavnostnem zborovanju novinarjev. Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije : 1 ['-A 1 - •' ' ______ ga kraja, predvsem o gradnji zimskega in letnega ko-, pališča, električnega in vodovodnega omrežja in drugem. Na območju Murska Sobota sklicujejo krajevni odbori Socialistične zveze razširjene seje, ki se jih udeležujejo tudi kandidati. V Beltincih so na primer razpravljali o nalogah krajevne skupnosti in o komunalnih problemih. Tudi v delovnih organizacijah imajo te dni sestanke kolektivov in razširjene seje delavskih svetov. Na njih razpravljajo o gospodarjenju v prvi tretjini letošnjega leta, o statutih delovnih organizacij in drugih aktualnih nalogah. Volivci v občini Laško so razpravljali o komunalnih problemih, med katerimi so omenili tudi vprašanje bencinske črpalke, ki je postalo zelo aktualno z naraščajočimi nalogami turističnega razvoja. V Mežici so volivci obravnavali predvsem vprašanje industrijskega razvoja, ki je za to območje eno najpomembnejših gospodarskih vprašanj. O Kompromisni zaključek konference 6ATT novili poseben »odbor za pogajanja«, ki bo do 1. avgusta pripravil načrt o pogajanjih In podrobno sestavil predlog o znižanju carin. Odbor naj bi proučil kriterije za določanje izjem v splošnem znižanju carin, to je v primerih. ko gre za disproporce v višini ameriških in zahodnoevropskih carin. Prav tako naj bi odbor sestavil pravila, ki bi veljala v teh primerih. Kakor ugotavljajo v že-e-vi, pa ti okviri komorormsa ne zajemajo vseh večiih trgovinskih problemov. V kompromisu s« izraža bolj prizadevanje obeh strpni, da se n