262. številka. Trst, v ponedeljek dne 17. novembra 1902 Tečaj XXVII „EDINOST" tshmia enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri popoludne Naročnina znaša : ta celo leto........24 kron ca pol leta........12 „ ca četrt leta........ 6 „ ca en meneč........ 2 kroni Naro<*-nino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priloiene naročnine ae oprava * ozira. Po tobakarnah v Trftu »e prodaiajo po-t&mezne »tevilke po 6 "totink (1 nvć.l; 'rren Ti>t* pa po 8 ^totink nvć > Telefon 8jo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravništvo ln sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo >tv. 3, II. nadstr. idajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Merjeve osnovne poteze. in. Ako po ie Nemcem jako zgladili pot do ločenega nen-^kura ozemlja, in ako te vidi, da odi ne odmhajo, dokler n-i dosežejo svojega k< nčnega cilja, kolikor Bi ga še p stav-Ijajo v mejth Avstro-Ogeiske; in ako viši činitelji ne kažejo več toliko moči in poguma, da bi t>e odločno uprli nemškim naporom; in iko, naposled, n majo z vladn h stramj toliko polnom« čja. da bi vilic hf gemonisti-škim poželjivostim dali narod« m kar jim gre po ig« do v Ini in u-tav : p mladi«. Čehi tolažijo ostale zanemarjene slovanske narode s tem. da pooserejo posled nj m, ko d« sežejo za se, kar potrebujejo. Vlade pa se opirajo na svojo m>*, češ: *ko pomirijo Nem<*e in Cehe na Češkem, d -ežejo sporazumljenje tudi v drugih deželah z mešanim prebivalstvom. Kje imajo Cehi in vlade poroštvo za to. da ee Nemci ali nj h zavezniki po drugih pokrarDah zmešan m prebivastvom »dajo potem? Cehi se opirajo V!-aj la svoje število, kulturno in ekono-miško ra< č. Na kaj naj se opirajo Slovenci in M a 1 o r u 8 i ali istrski Hrvatje?!! Saj so še češki govorniki v debati o Koerberjevih potezah povdarjali, da pomirjenje med Cehi in Nemci je v p r a-š a n j e moči !! In Veenemec dr. Bareuther ie v i-iti debati zaključil svoj govor z besedami: »V nasprotju z ministerskim predsednikom moramo reči: sprave Di, tu gre za vprašanje ra o č i, s tem vprašanjem je postopati kakor z vprašanjem sile! Ko so Nemci hoteli po sili vreči Ba-denija. so se na vladni strani zbali rogovi je nja po dunaVfcem Kiogu; kako naj torej zaupajo vlade dal e ca me sebi, opiraje se na svojo moč ! Kar pa velja za Cehe vsaj kolikor to-i ko, nima materijalne podstave pri šibkejših Slovan h ! In še Cehi se l»orč in boič, a posledica je bila vselej ta, da so svoje vspebe dosezali na škodo celote češkega I* i. I H 0*. Konec enega polka. Po Jan-onu poslovenil Leopold M »dir ml. Na ravnini, glede katere so drag >nci kmalu opazil', da je mnogo širja. nego so si domneval', je hkratu mogočen prah ogrnil ves polk v neprodoren oblak. Dragonji ao }>oče li kašljati in bljuvati, bojevitost ee je počela topit v pekoči solnčni vročini, ki jim je delala čelade težke kakor stote. Da-si so že četrt ure leteli v vedno jeinakem diru, ni se daljava kar nič hotela zmanjšati med njimi in ono grudo sovražnika, vedno je bila ista videti iednako daleč. Polk se je podil do sedaj v polnem redu, ali sedaj se je zmešal v kepo ter se zopet razvil iz kepe ter je bilo videti nered. Mesto da bi naskočili v redu, spremenilo se je dirjanje v navadno gonjo ali tekanje za stavo. Vsi so bili skoro oslepljeni od prahu, častniki so vedeli, da gre narobe, da naskok k ralj e s t v a. Ako se Cehom n. pr. podelja zavod za pospeševanje umetnosti, morajo dobrote iste institucije uživati tudi češki Nemci. Ako zahtevajo Cehi drugo vseučilišče v Moravi, zahtevajo je tudi Nemci! In to celo v istem glavnem mestu dežele, kjer naj bi bila tudi češka univerza, od koder pa to poslednjo podč v druga mesta ! T rej niti mnogostranska moč češkega nareda ne zadošča, da bi dosegli kaj, ne da bi ob enem tudi Nemci dobili zato jednako-veljavnih, če ne še večih koncesij ! V trm ravno je razvidna huda, načelna napaka Čehov in vlad, da so se oboji omejili na spi»razumljenje v čeških, in še to samo v dveh čeških deželah ! Interes države in interes tostranskih šibkejših slovanskih narodov torej zahteva, da se Čehi zložijo z ostalimi Slovani za skupno taktiko. A ne le to ! Stremljenja Nemcev na Češkem in sedanje Koerberjeve osnovne poteze celd silijo na to, da ee vlade s Slovani vred sporazumejo tudi za skupen program, tak program, ki je vključen v ustavi sami, kateremu torej ne more ni kaka (torej tudi ne nemška pravičnost) očitati ničesar. Ta program — in naj se vidi Čehom in izlasti tudi Poljakom še toliko paradoksen ali neizvedljiv — ne more biti drugačen več, nego je obsežen v programu Nemcev v kraljestvu (eškem. To, kar zahtevajo in so po velikem delu že dosegli Nemci v kraljestvu Češkem, to mora postati skupno načelo, skupni program za vse dežele in narode, kolikor potrebujejo narodnostnega in jezikovnega izravnala in poravnanja. Zakaj i Prvič: ker Čehi sami z vladami vred ne morejo več iz zagate, v katero so globoko zagazili v raznih stadijih političnih borb zlasti od TaafiVja dalje! Drugič: i-er Čehi sami z vladami vred ne morejo Nemcev ugnati v meje, katere so jedino možne za obstanek države in njenih sosebno šibkejših narodov! Toliko manje bi ostali šibki narodi z vladami vred mogli ugnati Nemce po drugih deželah z mešanim prebivalstvom. Tretjič: ker niti v interesu države, niti v interesu slovanskih narodov ne m ore dalje trajati ne položenje v Galiciji, in Bukovini in ne v jugoslovanskih deželah. Poleg Nemcev in Italijanov treba Poljake ugnati na postavi skupnega, ustavno utemeljenega, to je tistega programa, katerega hočejo Nemci izvršiti samo za češko kra Ijestvo ! Nemci, izlasti Vseneitci hočejo izrecno ohraniti prvenstvo (»Vorherrsohafc«) v Avstriji : tega jim država ne more prepustiti, ni pravilen, a menili so, tla čast mora poiku ostati ter se dir ni nič pomanjšal. Najbolji konji so vzdržavali, mejtem ko so slabeji zaostajali in opizovaleu se je čudna zdela ta slika. V malih gručah, raztrešenih, vsaka posebej, dospeli so dragonci k cilju ter so našli — nikogar. Nekateri so omahnili v sedlu bri9aje si zopet pot s Cela ter izkašljevali si prah iz euhih, zadrgnjenih grl; bili sj tako zdelani, da nekoliko časa niti preklinjati niBO I mogli. Pred njimi ee je razprostirala zopet nova ravan, kateri ni bilo opaziti konca ; da si so si nekateri napenjali oči, vendar niso mogli opaziti žive stvari na tej ravnini, afco niso vzeli v ptštev par roparskih jastrebov, ki so krožili v zraku nad mrhovinarai konj. Zazvenelo je iz trobente znamenje >na rede in vrste so se vzravnale nekoliko. V teku do semkaj je kakih dvajset dragoncev ostalo za polkom, katerim so konji popadali in so si nekateri tudi nekoliko kosti polomili. To je bila vsa izguba. Vsa njih prizadevanja in ker bi si s tem sama izpodkopala tla. Nemci se sklicujejo na vprašanje moči. Ne sprava pravičn« sti, temveč »sprava« sile naj napravi konec sedanjim nacjonalnim borbam. Tako naglasajo celo v državnem zboru. Za lostno je, ali je tako, in potem treba ravnati. Torej notranja sila proti drug; notranji sili. Doslej so bili Čeh i nemodri, da so postavljali svojo silo proti nemški sili. Nemci vseh dežel so Be postavljali proti osamljenim Čehom, osamljenim zato, ker so Čehi namreč hoteli sami dreti naprej, brez dejanske pomoči drugih slovanskih narodov. Vlade so (hotč a!i nehote) gnale po isti poti. Sad te separatistične, tudi s stranij vlad nemodre politike pa so bile najprej Dunajske punktacije, potem Badenijeve jezikovne, potem Gautsoheve, s češkega stališča poslabšane naredbe, in naposled Koerberjevi programi, načrti in sedaj njegove osnovne poteze. Vsi ti programi z raznovrstnimi zasnovami in osnovami imajo svojo politično slabost v omejevanju na par čeških dežel in že vsled tega tudi programatično slabo s t v nacijonalnem pogledu. Koerberjeve osnove so zagazile najgloblje proti ustavi, proti državnim interesom in proti interesom češkega naroda. Iz zagate, v kateri tiče sedaj Mladočehi z vlado vred, ni druge dejarske in vspešne rešitve, nego v izpremembi taktike in izpre membi stvarnega programa za rešenje narodne in jezikovne jednakopravno sti. Ta prtgram mora obsezati skupnosti za vse narode, in izvršiti ga je možno le potom državnega zbora. In to ravno zato, ker isti je in mora biti skupen ! Izprememba taktike pa bodi v tem, da ee Čehi z vsemi slovanskimi skupinami, kater« hočejo, da se izvrši narodnostni pa jezikovni člen osnovnih zakonov, da se Čehi, pravimo, združijo za skupno postopanje, ne pa oddeljeno, kakor doslej. Tem taktično in programatično združenim Slovanom bi moral pomagati tudi sam vladni zistem, ker je to sedaj najočitnejše tudi v skupnem interesu te polovice in potem vsega cesarstva. Nevarnost, ki bi nastala v o s a ni 1 j e n e m razk rojenj u češkega kraljestva, grozi ne le Cehom in toBtranski polovici cesarstva, temveč vsej monarhiji, kakor so to doslej (oziroma do Gautscha) pripoznavali toliko državniki kolikor strategi naše armade. Sila proti sili ! Tako hočejo Nemci ! Pamet in modrost državnikov pa slovansk h politikov naj vsprejmeta ta očitno napo vedani boj ! Potem pa se nikdar več ne pri javijo nikake osnovne poteze samo za Češko pa Moravsko. Fran Podpornik. napenjanja so bila torej zastonj; polastila se jih je nekaka glupost in sramovali so se sa inih sebe. Neki poročnik je omenil, da Buri nimajo konjice ter je opazil nadalje, naj bi se poslale za njimi četnice, da bi pregledale sestavo sovražnika. Se predno je oni izgovoril te besede, so ee vseh oči obrnile vanj, kakor da ga hočejo preboeti. To je bilo razžaljenje za nje, za polk, ako se svetuje kaj ta ega. Ako Buri rt s nimajo konjice, kako naj ne bi torej dohajali par Burov — pešcev s takim dirom ! In polkovnik je velel govorniku, naj drži usta in naj ne govori kar tako tja v zrak! Dosegli niso s svojim dirom in navalom ničesar; sovražnika, katerega so menili videti, ni bilo nikjer; tudi sedaj ga ni videl nihče. Mejtem je dospela preko reke na to stran ostala četa, katero je vodil glavni poveljnik in neki adjutant je prijahai k dra goncem ter jim čestital v imenu glavnega poveljnika na srečno izvedenem naskoku. Iz razprave o izjavi dr.a Koerberja. ii. Govor posl. J. Biankinija v seji zbornice poslancev dne T. novembra 1902. (Dalje.) Dalmatinski deželni zbor, deželni odbor, občine po vsej Dalmaciji, vsi avtonomni zavodi, izvzemši one mesta zaderskega, rabijo hrvatski uradni jezik. Zato zahtevajo že 20 let sem obSine Dalmacije, dalmatinski deželni zbor in ves narod, izvzemši le jako malo renegatov, naj se hrvatski jezik uvede tudi v javne vladne urade (Poslanec Skala : Ali to bi bilo pre-pravično, kaj tacega ne more avstrijska vlada!) — no, seveda — tem bolj, ker ne obstoji noben zakon, ki bi v Dalmaciji predpisoval italijanski uradni jezik ; tembolj, ker je italijanski jezik v Dalmaciji preostanek beneškega gospodstva, preostanek starih krivic, hud abusus. (Mej klici). Le za više deželno sodišče Dalmacije obstoji neka naredba cesarske dvorne kancelije od začetka prejšnjega stoletja, ki je predpisala italijanski jezik. Za vse druge urade Dalmacije ne obstoji torej tildi nikaka naredba, niti list papirja, kakor je ekscelenca g, ministerski predsednik imenoval naredbe, po kateri bi bil italijanski uradni jezik v Dalmaciji opravičen. (Prav res). Pač pa obstoji naravno in narodno pravo hrvatskega naroda, obstoji železna plošča člena XIX. državnih temeljnjih zakonov (Pritrjevanje), po katerem bi moral le hrvatski jezik gospodovati v uradih Dalmacije. Ukljub t^mu, gospoda moja, da dalmatinski deželni zbor že 20 let v vsakem zasedanju zahteva hrvatski uradni jezik, se brez zakonite podlage, brez kakoršnje-koli naredbe, ne le nadaljuje z italijanskim uradnim jezikom, ampak se marveč sedaj često rabi tudi nemški kakor uradni jezik (Čujte! Čujte!), da si ni tam nikakih Nemcev. (Poslanec Skala: To je šs veča zmešanica.) Torej še veča krivica. Posledica tem krivičnim in nenaravnim odnošajem v Dalmaciji je ta, da si hoče irre-denta sedaj priboriti tudi Dalmacijo, tisto Dalmacijo, katero je bila po bitki pri Visu izbrisala iz svojega programa. GospoJa moja! Zastonj je, ako bi se hoteli varati, in čas je, da se oči obrnejo na Dalmacijo. Anormalni odnošaji, kakor sta jih protislovanska politika vlade in italijanska propaganda ustvarila in jih vzdržujeta na vzhodni obali morja Adrijanskega, dozorevajo tudi že v Dalmaciji sadove in jih ni smeti več trpeti s pa- Javil je ob jednem polkovniku, da polk, ki je iz lastne volje armadi na čelu, tudi nadalje ostane Bpredaj. Pridodal je še zapoved, da naj vedno pridno vzdržuje zvezo, da bodo vedno v obližju sovražnikovem. Čeravno se napad ni posrečil, je vendar ugajalo dragoncem, da ee vsaj njihova dobra volja pri poznava. Polk ee je zopet pomikal naprej pred glavno četo ; in čim se je pre-plazil preko nekih nizkih gričev, da je bil glavni četi iz vida, ustavil se je, a to zato, ker konji niso hoteli več naprej. Nad trideset konj je postalo popolnoma nesposobnih, mejtem, ko je kakih sto konj bilo potrebno počitka več dni, da bi se nekoliko okrepčali, ker za sedaj niti nog niso mogli več prestavljati. Častniki so obledeli, dragonci so poru-dečeli v obraz, polkovnik je melanholično gledal pred-se. Nič ni koristilo več zapovedovati dotičnikom ; morali so ostati za polkom in polk sam, kolikor ga je bilo, je jahal naprej. (Pride še.) sivnosti-. (Klici pritrjevanja). Ako se tem od- večemu tej ali oni vladni predlogi pripomoči nosajetn skoro in energično De Btori konec, do rešitve, ali rešitve krize ne prinese!! izskusimo in bomo občutili prej ali slej, kako Prosimo! Če pride do koalicije brei predid-drago nas stane tisto namišljeno prijateljstvo šega sporazum ljenja v glavnem spornem nezanesljivih italijanskih zavetnikov. vprašanju, v jezikovnem, ho koalicija kakor Zato mi Hrvatje in Slovenci iz Istre in kup pepela, pod katerim živo tli žerjavica. Dalmacie ne smemo dalje molčati, kakor smo Naj le kdo malo podregne v ta kup, pa do sedaj, ter ravnodušno vladi poverjati za- zaplapola zopet in plamen osmodi — koa-u pa nje, ako nočemo iz dajati s v o - i licijo ! jega naroda, ki na-4 je poslal semkaj, j Če pa je možno priti do s porazu m ljenja Mi innramo staviti na stran vse obzire in ' jn ge pride pred koalicijo do takega spo-moramo, naj ntane kar hoče, govoriti jasno in razumljenja v glavnem spornem vprašanju, postopati energično (Pohvala}, kajti to, kar če je torej možno priti do predpogoja za se dogaja v Italiji in v naših južnih pokra- normalne parlamentarne odnašaje, potem pa jinah, nam jasno kaže, da so pri nas vladni ne moremo umeti, čemu naj bi bil eksperi-organi aii kratkovidni in nesposobni, ali pa \ ment, kakoršnjega more opravičiti le zadrega se nas hoče žrtvovati italijanskim aspiraci- nenormalnih odnašaje v ? ! Koalicija, ki bi bila jam. (Poslanec Spinčič : Žrtev za zvezo z količkaj trajn3, med dosedanjimi sovražniki Italijo). To ni neverjetno ! Gospo ia moja! V sled nove smeri v ita- ni možna, ako se ne odpravijo vzroki, radi katerih je navstalo sovražtvo. Oe pa se spor lijansk' politiki nasproti orijentu in vsled so- I kako reši, da nastanejo normalni odnašaj i, rodstva savojske hiše z dvorom črnogorskim < potem pa more bit' jedina logična posledica je v zadnjem času irredentizem v Italiji našel pot iz nižih plastij naroda v vladne kroge in vsled tega moramo tudi mi Hrvatje v Dalmaciji opazovati najčudneje pojave. Omeniti hočem le nekatere. Društvo »L°ga Nazionale«, ki ni nič druzega, nt-go |>odružnica društva »Dante Alighieri« v Italiji za razširjevanje italijan-stva preko mej kraljestva —(Poslanec S ra p.jkazati, na katero stran zadobi duška sedanje neznosno in nevz Iržljivo kritično stanje. Ze v svoji številki od sobote je praška »Politik« — in poročila čeških listov moramo jemati v prvi vrsti v poštev. ker od Cehov v prvi vrati je odvisen način izhodu iz sedanje zagate — prinesla dolgo brzojavno situvaci jsko sliko z Dunaja, v kateri zagotovila, da se z idejo koalicije bavijo v vplivnih parlamenta-riških krogih. Dvojni sti glavni vprašanji : občutili, da se v nevzdržljivi poziciji in narava saras, narodnostna sestava države, jih bo siiila iz te pozicije. Ako bi pa se dogodil čudež, v katerega mi danes absolutno ne verujemo, da bi se Nemcih izvršila evolucija v zmislu pravičnosti in narodne zaosljivosti, potem pa že celo ne bo čas za češko-p olj sko-nemske koalicije, ampak pride čas za razvrščanje strank po političnih, mesto po narodnih nazorih, kakor je bilo do sedaj. Veterinarski nemir. V soboto, ali prepozno, da f»i jo mogli priobčiti v listu, smo dobili z Dunaja brzojavko, da slušatelji takoimenovane ži vinozdravniške visoke šole štrajkajo. Pozneje pa smo prejeli nastopne podatke : Povoda za štrajk imajo dovolj, povod je dal rektor! Njihova šola je res izredno it, morda edina svoje vrste na vsem svetu. Kakor se je izrazil rektor, je gospodar te 11 ride ša.) vojno ministerstvo, naučno pa n;ma be- sede, da-si so civilni slušatelji, od katerih se zahteva matura, podrejeni zadnjemu. Noben hlapec ne more dvema gospodoma služiti oojednem. Brez dvoma tudi na isti visoki šoli, kjer naj se goji vedi, ne moreta biti dva gospodarja, izmed katerih pa še eden nima zmi*la za to vedo. Čudno je sploh, da je ta nepopolna šola, ki pa pravzaprav ni ustanovljena vis. š^la, marveč le po odloku pritisnjena živiuozdravniškemu institutu, ob- a:ajala že 4 leta tako mirno in brez vsake preosnove, kajti neverjetno je, da so se akademiki tako do!go puščali potiskati v en in isti koš s »kuršmidi«. Morali so biti ti ljudje res čez duše socijalni deraokratje, da jim ob obstoječ h državnih razmerah ni prese lala ta naredba. Sicer se pa dobro pozna razločok Pod katerimi pogoji bi Čehi vstopili v koa- mej preje in sedaj. Odkar se vojaški institut licijo z Nemci in Poljaki ? Naj ee li ta koa- j tudi nazivlja visoka šola, je vsako leto le licija izvrši z gospodom K.'.rberjem ali brez kakih 50 slušateljev vpisanih; pop reje pa jih D jega ? je bilo po več stotin. Pomanjkanje na živi- Zaupnik praškega li*ta hoče vedeti, da nozdravnikih je že danes občutno v Avstriji, so stranke in vlada uvidele, da češko vpra- i Ako se pa ne odpomore temu v kratkem, *anje se ne reši z nas Ijem. Iz tenorja izva- nastane polom! Značilno je, da je vesprofe-janj v »Politiki« je saditi, da Čehi niso | »rski kolegij na strani djaštva! Ker pa je brezpogojno nasprotni tej ideji. ;v svoji celoti v službi vojnega ministeratva, V zadnjem svojem izdanju pa povdarja nima potrebne svobode! Ako se Časopisje pa Politik« zopet, da že v tem tednu bo situ- državni zbor ne zavzameta za stvar, ni upa-vacja toliko pojasnjena, da Ikj možno skle- nja, da bi se j« j odpomeglo, ker vojno mi-pati z neko verjetnostjo, kau» pr.hodnjo ob- nisterstvo niti el šati noče, da bi izgubio liko dobe stvari. To domnevanje je podkrep- preljube »kuršmide«, da-si dobro ve, da I i eno še posebno {»o dveh nadaljnjih vesteh, druge države izhajajo brez istih veliko ceneje Prva bi bila, da so členi načelstva mlado- in l>oljše. Štrajk veterinaicev je umljiv! Za češkega kluba odpotovali v Prago, da se zi »olo ne daje država ničesar preje nego z grda. zložno postopanje sporazumejo s predsedstvom Naiavncst smešoo pa je, da se akademikom, izvrše val nega odbora stranke. Druga vest pa, ki imajo po statutih dovoljeno zborovati tudi da je dr. Kr.rber pozval k sebi na posveto- o stanovskih razmerah, zabranjuje govoriti o vanje vodjo Nemcev na Češkem, dr.a Eppin- istih, češ, da se deluje proti obstoječim obi- čajem, kar ne bi bilo po volji vojnemu mi-Situvacija sili torej na razrešenje na to nietru ! Akademiki so se naravno čutili ražali ono stran. Kar se tiče eventulne koalicije žaljene.od rektorja in prikrajšane na pravi-Ćehov z Nemci in Poljaki, so posebno aktu- cah, katere so si pa sklenili pridobiti do velni članki, ki jih priobčujemo ravno sedaj zadnje. Suum eaique! -- zahtevajo. Izvršena uvodnem mestu. Opozarjamo torej čita- valni odbor dunajskih veterinarjev je stopil telje na iste še posebno. Povdarjamo pa vno- v zvezo z odborom onih v Lvovu in onih v vič svoje prepričanje, da koaliciji utegne k Pešti ter jih je pozval, da p stopajo solidarno v boju za najlepše ideale visokošolcev: aka-demiško čast in pravico ! Atentat na kralja Leopolda. Ko se je v soboto zjutraj belgijski kralj Leopold vozil iz cerkve Sv. Gandule, v Brusolju, kjer je bila maša-zadušnica za obe zadnji belg'jski kraljici, je neki človek trikrat ustrelil iz revolverja na vozove, v katerih so se vozili kralj in spremstvo. K sreči pa ni nikogar zadel. Orožniki, ki so napadalca takoj prijeli, so morali braniti istega pred razdraženo množieo, katera ga je hotela ubiti. Napadalec je Italijan (Seveda ! Op. st.) in se '"menuje Rubino! Isti da seje rodil leta 1859 blizu Neapelja. Revolverja ni9o našli pri njem. Kralj je sedel v prvem vozu, a Rubino, o katerem §e trdi, da je anarhist, je zadel v treji voz, v katerem je sedel najviši dvorni maršel grof d' Oultremont. Voz, v katetem so Rubina odvedli na policijo, bil je ves pre boden z noži. Množica, ki je tekla za vozem je upila ; »Smrt napadalcu! Živio kralj!« Zitrjuje se, da je Rubino prišel iz L radona v Bruselj nalašč za to, da bi ubil kralja Leopolda. Na zaslišanju je izjavil, da je bil tudi v cerkvi, a tam da ni hotel streljati na kralja, ker Meje bal, da bi zadel druge osebe. Kralja da ni ta dogodek prav nič vznemiril ter se je po zajutrku v avtomobilu odpeljal na luksenburški kolodvor, odkjer je odpotoval v Groenendael. Na zaslišanju da je Rubino dalje izjavil, da je prišel iz Londona (kjer je zastonj iskal dela) v Bruselj, a tudi tukaj da ni mogel najti dela in da je vsled tega sklenil ubiti kralja. Ravno ko je hotel ustreliti na prvi voz, v katerem je sedel kralj, so se konji spustili v dir in je zadel v tretji voz. Rubino je nadalje izjavil, da je anarhist in da svojega Čina ne obžaluje. V žepih so mu našli razglednice, na katerih so bile slike kralja in druzih členov kraljeve hiše. Na njegovem stanovanju so našli tudi več anarhističnih časopisov. Osebe, ki so bile blizu Rubina v hipu, ko je streljal proti vozovom, trdijo, da je bila žnjim tudi neka druga oseba, katera je pobrala revolver in se izgubila v množici. Rubino zatrjuje, da ni imel sokrivcev. Pozneje se je konstatiralo, da se je Rubino rodil v italijanski pokrajini Bari, ne pa blizo Neapelja. Italijanskim listom je 3eveda silno neljubo, da je ta napadalec zopet Italijan in pravijo, da je to sramota in da treba najnujneje skrbeti za to, da se temu odpomore. Da, da, tudi mi soglašamo s tem nasvetom. Italijani bi pač bolje storili, da bi širili prosveto med svoje pokvarjene mase, nego da jo silijo tja, kjer nihče ne vprašuje po njej : v Afriko, Albanijo in med avstrijske Jugoslovane. Ko se je Rubino vozil v zaprtem vozu v ječo, prepeval je anarhistične pe^mi. P.>-vprašan, je izjavil, da je denar, katerega je prejemal od italijanskega poslaništva v Londonu za nadziranje tamošujih laških anarhistov, delil se svojimi tovariši. Slednjič so ga anarhisti vendaile izključili iz svojega društva, ker mu niso več zaupali. Zato je sklenil izvršiti atentat, da si »opere roke« pred tovariši. Gennaro Rubino je v 17. letu svoje starosti vstopil v italijansko vojsko. Pozneje je postal narednik, a so ga kmalu degradirali, ker ee je izkazalo, da je anarhist in da oistr > piše proti militarizmu v anarhistične časopise. Tudi pozneje je dopisoval v anarhistične liste. Postal je tudi denuncijant in denunciral višim oblastim sleparije, ki so se dogajale v polku in vojaški bolnišnici. Vsled njegovih ovadb prišel je na dan velik škandal. A tudi Rubino je bil obsojen na 5 letno ječo radi insubordinacije in anarhizma. Odsedel pa je le tri leta in je bil potem radi bolezni na očeh odpušSen od vojakov. Pozneje je bil tudi v civilu obsojen radi nekih sleparij na 4-letno ječo. Slednjič je oilprl majhno prodajalnico, ki mu je precej dobro nosila. Ali tudi v tem ni imel obstanka ter sa je popolnoma posvetil anarhizmu, katerega je tudi izdal, ko je kakor ovaduh istega anarhizma stopil v službo italijanskega poslaništva. To vse smo posneli po italijanskih listih ; zato tudi ni pravega soglasja med podatk5. Te podatke treba tudi vsprejeti z rezervo, kajti utegnejo imeti tendenco v ura, da sli kajo napadalca kolikor možno črno kakor nevrednega Bina ovojega naroda, radi katerega torej ni smeti dolžiti naroda samega. Tržaške vesti. f Kanonik t'erne. Danes ob H». uri predpoludne se je vršil pogreb kanonika stolne cerkve sv. .I usta, veleč, gospoda Frana Černe ta. Sprevoda se je udeležil ve-, kapitelj stolne cerkve in mnogo duhovnikov iz mesta, iz okolice in tudi iz drugih krajev škofije. Lepo so bile zastopane cerkvene bratovščine, tudi italijanske ; odlikovale sti se pa po svoji obilni udeleležbi slovenska bratovščina sv. Cirila in Metodija in slovenska Marijina družba. Točno ob 10. uri so vzdignili mrtvo truplo blagega pokojnika. — Sprevod je vodil prost Petronio. — Dolga je bila vrsta spremljevalcev, precej za krsto so bili porod-niki pokojnika. — Pri sv. Justu je bila tiha sv. maša, po maši je odpel pogrebne molitve kanonik Flego, ki je spremljal potem zadnje ostanke pokojnikove na pokopališče k sv. Ani, kjer se zakoplje na posebnem prostoru, odmenjenem za svečenike, na strani blagopokojnih škofov : D »brile in Si-erka . Pokojni kanonik Černe se je rodil 30. januvarja 1822. 1. v fomaju. — Bil je svoje-časno župnik v Rojanu, potem na OpČinah in slednjič pri Sv. Jakobu, 1. 1SS4. pa je postal stolni kanonik in je bil parkrat kapi-tularni vikar. Kakor smo povdarjali že zadnjič, bil je pok. Černe značajen mož, ki ni skrival pred nikomur, da je sin slovenskega naroda. Zato pa je bil ob sedanjih razmerah na škofiji med kanoniki tega kapitlja kakor nekak anakroni-zem, osamljen preostanek iz nekdanjih — pa-metnejih in pravičnejih časov. Z njegovo smrtjo se še povspeši tisti proces, ki S9 vrši v viših plasteh cerkvene hierarhije v naših krajih in ki slovenske dijecezane mora navdajati z veliko bojaznijo za bodočnost. Sploh je menda ni nade, da bi Cerne dobil sebi vrednega naslednika. Ostudno je vedenje naših nasprotnikov, lati »Piccolo«, ki se je zgražal nad nasprotniki trancozkega pisatelja Zole, češ, da niti pred veličastvom smrti nimajo spoštovanja, kar da je znak poživinjenja čutstev — isti »P ccolo« je metal včeraj kamenje na oder, na katerem je ležalo truplo pok. kanonika Cerneta... Na zasramovanja »Piecolo«-va odgovorimo nekoliko jutri. Vedno enaki. Iz delavskih krogov nvim pišejo: Zadnja »L'Istria«, organ istrskega deželnega odbora, oziroma istrskih irreden-tistov, prinaša na uvodnem mestu cele skladišče blatenja, naperjenega proti našim državnim poslancem, proti naši narodnosti in proti nem Jugoslovanom sploh. Ta umazana irredentarska duša nam predbaciva vse polno umazanih napadov na laško posest in na laško — civilizacijo '. Tu je zopet umesten oni izrek v — »reci mu, da ti ne poreče!« Oni, ki na^ slikajo ob v*aki mogoči priliki; za rusotile »najnevarnejše vrste« ; oni, ki dan na dan sramote v 33 kar je slovanskega; on;, ki u s Lajaj o kakor en mož proti vsaki naši narodni zahtevi ; oni, ki nam ne privoščajo v Trstu niti ene slovenske šole; oni, ki ee ne sramujejo kratiti 20.000 istrskim slovanskim otiokora — slovanske soie; oni, ki na sleparske načine vsiljujejo Hrvatom iu Slovencem laške šole; oni, ki nam, ob vsakem ljudskem štetju na zvite in sleparske načine kradejo po najmanje 100.000 naših duš, ter jih pretvarjajo v pristne Lahe, z namenom, da dokažejo Italiji, da je to jabolko zrelo za — Italijo; oni, ki odganjajo našega delavca le zato, ker ni prišel iz Italije ; oni, ki preganjajo našega kmeta z namenom, da zase de njegovo mesto kak k&labrež — oni so tako drzji, da napadajo nas in sramote naše zastopnike in nae, ter nam predbacivao — nesramnost! ! Ne »invidia«, ne »edio« in ne nizke »passioni«, kakor nam jih predbaoivajo, niso vzrok naši mržnji proti vam irredentistom, da se mi zgražamo pred vami in vašo prestaro »civili a«, na tt m f-ti krivi vi sami, in pa vaša deviza »osar tuttoc, kakor tudi vaša prevelika požrešnost — do vsega, kar je bilo naše in kar je naše po vsakem pravu. Dalje je vaša »civiltš« vse dtu*o prej, nego narodom v blagoslov, o čemer vam pričajo bodala v rokah raznih — Luchenijev. Le sleparite javnost, le pretvarjajte se v nežne ovčice, ali mi vas predobro poznamo, da ste nenasitni volkovi! Zato hočemo iabiti proti vam vsa možna, dovoljena sredstva, da se ubranimo vaših dobrot ! Ukradli ste v Trstu na tieoče slovenskih duš, kar se vam je Bvoječasno dokazalo ; po Istri ste nam v čisto ali pretežno hrvatskih krajih našteli same Lahe — ali vse to obtiči v želoJeu vam prej ali slej in tedaj l»o in mora biti konec vašemu zi mim-, medsebojno ž vljenje kakor strup nevarnemu gospodrtvu. X Za enakopravnost. Prejeli ?mo : Gospod R. A., doma iz Skrilj na Goriškem, nam je pokazal laško hrvatsko tiskovino v obliki terjalnice za vojaško takso. Izpolnjena pa je — laška stran in na nastan le v bivših sodnih dvoranah in pisar- ' Iz Srbije, nah v Križankah. Poleg tega pomanjkanja BELGR AD 17. (15) Posvetovanje me l je tudi s:cer draginja v Ljubljani. Jajce strankami traja dalje. Med vlado in večino stane 5 nvč., stženj drv 9 gld. skupščine se ni doseglo b poraz-unije nje. Ni * Defravdacija v »Umetniškem dru- izključeno, da ministerstvo odstopi. Da ne dcsežete oneea, po čemer ' z li-' isti strani tudi pritisneno ime občine Skrilje, Stru« v Ljubljani. Pred deželnim sodiščem knr delate noč in dan na vseh med tem ko je hrvatska stran tiskovine — v Ljubljani se je vršila v soboto razprava hujete in za koneih ii krajih, bomo skrbeli mi vsi, in še poeebe mi narodni delavci s tem, da preprečimo prehajanje naših sinov in hčera v vaš nenasitni tabor. Mi vam privoščamo, da se ohranite, kar vas je pravih Lahov, ali nočemo, da bi n? m še na dalje zavajali našo kri. našo mladino in da bi si z našimi močmi sokolili svoio armado ! Mi hočemo ra-3e svoje, slovanske moči! Priprave za štrajk v Belgiji. BRUSELJ 17. (B.) Kongres premogar- prazna. Do sedaj je dotičnik dobival ve Ino proti bivšemu blagajniku »Umetniškega dru- jev v Hornau je sklenil ukreniti v-;e pri- slovensko nemško tiskovino, ki je bila izpol- štva«, slikarju Ivanu Groharju. Tožen je bil prave za splošni štrajk belgijskih prem^gar- njena le na slovenski strani in v slovenskem radi poneverjanja. Po odbitju tega, kar seje jev. V vseh premogovniških okrožjih so bila jeziku _ nedaj so pa gospo 1 a državni urad- pri Groharju dobilo denarja in vštevši vred* zborovanja ter pojavi za dosego s nrn°ga de- niki postali kar naenkrat — enakopravni in nost pri njem dob jenih slik, znaša ponever- lavnika in rente za starost, zato terjHjo Sloveaee z laškim pnz;vom! Do- jena svota OfiO kron. Kakor priča je bil - " tična tiskovina nosi na čelu st. 20. Rado- zaslišan g. dr. Zamik in prečitala s5 je v II. izkaz darovalcev »Podpornemu vedni smo, kedo je utisnil ime Skrilje na preiskavi dana izpoved priče g. Jakopiča, društvu za slovenske visokošoloe na Duna;u< dotični list. Ali je storil to občinski urad, Toženi Grohar, katerega je branil gisp. dr. v dobi od meseca aprila do meseca oktobra ali je to st rila c. k. gospo la ? Na vsaki N-»vak, je pripoznal in je bil obsojen na tri , 1002 : (Zvršetek.) Slavna posojiinica v Celju je darovala Zato bomo skrbeli da se naši otroci nauče j način je tako postopanje od strani c. kr. mesece s postom vsak mesec poostrene ječe ? ^ . . že državnih uradov vre Ino, da se je obsoja! * Konj je štrajkat. V petek po polu- 100 K, goriška ljudska posojdnica v G >rci Naj nam že enkrat nehajo s tako — enako- dne j3 na Radeckega cesti v Ljubljani Pe- 100 K, si. kmetska posojilnica okolice 1)U- pravnostjo! tričev konj štrajkal. Naenkrat je obstal na bljanske 60 K, si. posojilnice in sicer v Slo- l eitelj Marchi. Današnji »Piccolo* c-sti in ni hotel več potegniti naprej s pa- venski Bistrici 4<> K, v Post »jni 40 K, v prinaša dolgo pismo znanega učitelja Mar- pirjem obtovorjen-ga voza. Hlapec Franc Oemomlju 30 K, v Brežicah 30 K v Smarji Vh.ja, ki obširno pripoveduje, kako so ga po Mole ga je srcer nagovarjal, a njegove be- : pri Jelšah 30 K, v Framu 20 K, v < >rmoži nedolžnem odgnali v ječo, ker je bil obdol- sede le niso konja pripravile do tega, da bi 20 K, v Ribnici 20 K, v Logatcu (no g.u žen — b?je po krivem — žaljerj* veličan- premaknil voz. Prišli so ljudje, da so pori- Puklu) 20 K, v Gornji Radgoni 20 K. t Alo",- ske p^rote na dež. s idisča v Trstu je nadalje 1 Btva. Simptomatiko je pa vsakako to, da nili voz in konja naprej. Sedaj p t je konj z zij Kremžar, mag. svetnik v p. 20 K, Jakob 'Marchi piše revno v »Piccolo«! Nadalje je vozom ušel in dirjal ž njim do vogala pri Pukl, pos-stmk v Mana Lizeradortu -0 Iv tudi v*žno, kako »Piccolo« sodi o tem uči- Bohoričevih ulicah, kjer je padel in še voz telju; imenuje ga namreč: »neki slovenski prvo svoj slovanski jezik, da jim vcepimo v neždi mladosti v srce ljubezen do svojega naroda — vaših m<»či in pomoči pa mi ne potrebujemo ! Umazanci pa ste — zapomni si »I^tria« — vi in le vi, ne pa mi in na u stopniki ! ! Za osnovo slovenske oziroma hrvat- ulož la prošnjo na ministarstvo zr. pravosodje občina Dutovlje. Shod težakov. Včeraj popoludne so imeli težaki t-hod v prostorih Hocijalističaih prevrnil učitelj sovražen od hrvatskih agitatorjev radi društev v ulici Boschetto. 8 urni. Za težake, ki so pri Pulji. V programu vožnje ni bilo do'o< čeno, da vlak p .stane na lupoglavski postaji; temveč je bilo le določeno, da bo dvorni vlak skozi buzeško postajo počasneje vozil na d-lu pri uvažanju žit, zahteva se 4.40 ter da nekoliko minut postane na postaji v kron dnine (sedaj i m*j o 4 krone), ob nede- Cerovljah. Vsakakor pa se je hotela ce- Ijah in praznikih 5 kron za ves dan in 4 s a r j e v a vožnja zlorabiti z a u p r i- krone za pol dneva. Izredne ure po 80 not. zorita v hrvatske politične d e - Za težake v lesni trgovini zditeva se 4 krone inonstracije na lupoglavski postaji. dnin*> : ob nedeljah 'n praznikih pa 4 krone Zbrali so bili tropo nezavednih kmetov; iz s O župnišČa je izšlo prccejšnje šte\ ilo hrvatskih Nadejati se je torej, da ne pride do trobojnic, katere so vihrale na postaji in so se štrajka. To bi morali pozdraviti le z zado- usilile celo učeucfin*. In tak*ga človeka se je hotelo svoje-časno kazati kakor slovens keoa libe promet, izla^ti pa dotični trgovci. Posebno raln^ga narodnjaka; prioobSevali so se nje- bi bdo želeti, da bi prišli do take ure Ibe, govi dopisi in branili ga proti narodaim ki bi veaj za gotovo razdobje zagotovila toli listom v Trstu in Istri, ki s» se borili prot ščenjem, kajti štrajk bi zahteval žrtev od delavcev, a trpel bi občutno tudi ves javni potrebno stalnost ! Zgubljeno. Zgub:l se je z'at prstan z njegovi i talijanski politiki. Nočemo sedaj preiskovati, da-li je bilo d ve m h kamnoma na poti od društvene krčme uvodoma omenjeno aretiranje učtelja Marchi ja opravičeno ali ne (po tridnevnem zaporu je bil namreč zopet izpuščen na svobodo), nasproti današojim jeremijadam »Piccola« o »neopravičenih« pregaijanjih učitelja Mar V R janu po zdolnji cesti »M ramar« v mest<». K I< r je našel ta prstan, naj ea blagovoli prinesti v naše ureiništvo, kjer dobi primerno nagrado. Dva plesna veneka. Pevsko društvo chija, pa naj omenimo le to, d a so bili »Kolo« pr re li prihodnjo pustio nedeljo in tudi italijanski členi koper-pustni torek p'e^na venčka v dvorani Mali v, skega mestnega sveta za to, da idica Torrente št. 16. Ornih* or^^i^nln. V t>rek, is. nov. ob 10. a»i Drfllpo':nln bodo Bdrt v■•» tu':, e z?. >«ra «ioi'.4-$s vile* etvati vri t *iede-*« Iraž'^r pre u;>?rn : ulica dele Ac«[ue štev. 14, blagajna, v Sv. Ivanu št. 4, liker'. Vremenaki restuik. V^ert»j : to-jt . - r ob 7. nri zjutraj 9° l ob 2. ur: p._,u # 15.— C. — 1'lak.ooMr »o 7. ur< ejutr&j 7GG 0 — Dfii>e« plina '> 8.1 pitdp. ;n oi> 8 HO p»»S'.; tiMEs • 'J. li? j»r» ii.h'« iu ot> 2 6 pop >iuiin -t. Vesti iz ostale Primorca X zna smrt železniškega sprevodnika. X t že e« » š-ti progi blizu sežanske post. je so v noči med soboto in nedeljo našli grozno razmesarjeno truplo železn škega sprevodnika Jo« pa -Jeraja. Truplu ste b li o ire zani obe negi in ena roka, tudi po glavi in obrazu je bilo zapaziti več ran. Jeraj je odpotoval s tovornim vlakom št. 1*32 iz Lju bljace proti Trstu in je bil na zadnjem vozu tega vlaka. Bog%e iz kakega uzroka moral je blizu Sežane pasti z voza in obležati nezavesten n>t tiru. Pol ure za tovornim vlakom pa sta prihajala v Trst dva stroja, katera sta šla preko Jerajevega teles«. Na tr žaškem kolodvoru so včeraj na dotičnih strojih tudi res zapaz li krvave sledi. Truplo nesrečnega Jeraja so prenesli na sežansko pokopališče. se Mare h i predčasno penzijo* ni ra ! I < narodnega nasprotstva gotovo ni-io storili tepa. X Občinske volitve v Tinjann si razveljavljene. Tako je priobčil »Piccdo« in on more vedeti take stvari, sij ima jako dobrih prijateljev v Poreču. R »doljubje so opozorjeni ! Xa d elo ! Vesti iz Kranjske. * Skrivuosteu dogodek. V »Slovencu« Vesti iz Štajerske. — Atentat na slovensko ljudsko šolstvo. Mi smo že zadnjič omenili slučaja v Ljutomeru, kako hočejo ta trg pipolnoma »očistiti« od slovenskih šol. Ta ljutomerski slučaj je tipičen. Povsodi gledajo, da bi ljudsko š d^tvo kolikor le možno decentralizirali, da bi se šole, skupne za cele župnije odpravile, in da se ustanovljajo obSin^ks šole. Posebno pa gledajo, da se to zgoli, kjer je središče župnije ponemčurjeno in kjer že imajo nemško šolo. Deželni šolski svet pa je vedno pripravljen, da te nemške š >le razširja, doč rn so one nove šole le eno- alt dvrrazrednice. Posledica je ta, da stariši, ki žele Bvojega otroka pošiljati v v^črazredno šolo, ga morajo pošiljati v nemško in izpo staviti germanizaciji. V sliČen namen hočejo za lati smrtni udarec izborno vspevajoči 4-razrednic;, oko-l ce Ljutomera. Ta je namreč na poti nemški šoli v L utomeru, ustanovljeni od sehulve-reina, in prevzeti v deželno upravo. V ta namen, da bi gori omenjeno 4-razrednico ubili, so letos otvorili novo ljudsko šolo — šesto v tej župniji — v S^arice^ti v okolici L; u to m era. Aii vspeh ni bil tisti, ka^'or s) se ga na iejali, kajti obe okoličan ^ki š >l;, 4-razrednica in ta nova šola, vspevati dobro. A česar niso dosegli s šesto, hočejo doseči s sedm > š )l», za katero agitirajo sedaj in love starše z najbolj umazanimi sredstvi. A kir je pre-pol d Poljanec, c. kr. pr. frsor v Mariboru 10 K, si. okr. posojilnica v Ljutomeru 10 K, Anton Slamberger, c. kr. notar v Kranju 10 K, dr. Nikolaj Tonkli, odvetnik v Gorici 10 Iv, vč. g. Fran llra3telj župnik v Ribnic;, 3edaj nadžupnik in dekan v Konjicah 10 K, Z ga Scžun, c. kr. kontrolor blagajne drž. dolgov na Dunaju 10 K, s', upravništ^o »Slovenskega Naroda« pošlje darilo go-spe Cecilije Budinak, nabrano v Kranjski gori 6 K 44 st., Ferd. Seidl, real. prof. v Gorici 'o K, g. dr. Fr. Rosina odvetnik v Mariboru, pošlje darili gospoda dr. Feliks Ferka 4 K in vč. g.da Franger-ja, župnika pri sv. Marjeti '2 K. Slednjič so dstrovali gg.: dr. Jos. Vošnjak, z Iravn k in posestnik v Slov. liistrfci o K, dr. Jos. T^minšek, c. k. prof. v Kranju 4 K, dr. Franč. Kogoj, zdravnik v Kranjski gori 4 K. — Za toliko blagih darov izreka društveni odbor naj iakrenejšo zahvalo z uljudno prošnjo, da blagovole slovenske domorod-tinje in rodoljubi i nadalje pošiljati darove za to potrtbno društvo I. društvenemu blagajniku, gosp. dr.u Klem. Sesbun-u, dvornemu in solnemu odvetniku na Dunaju, I. Smg-erstraase 7. Loterijske Številke, izžrebane dne 15. novembra : Trst 73 4 80 2 79 xunnnn******t * * * n Svoji k svojim! ZALOGA č tamo : K ničeln ci sirot:š% v Kočevju je be»ku na Spodnje n Štajerskem so prijeli te dni prišia neka ženska in je zahtevala, naj jej izroče 17 l«-tno hčerko nekpga gostilničarja v Delnicah, češ, da je njen oče na smrt bolan in da jo hoče še enkrat videti. Načeln ca pa jej ni izročila dekleta, marveč je dejala, da prej brzojavi v Delnice, ako so ti podatki resničui. Cim je neznana ženska slišala to, je izginila. Na brzojavko je iz Deln c prišel odgovor, da je oče popolnoma zdrav. Neznana ženska je gotovo hotela 17-letno dekletce dobiti v roke, da jo izroSi nepoštenosti. * Pomanjkanje stanovanj v Ljnb -Ijani. Vkljub temu, da se v Ljubljani toliko zida, primanjkuje vendar — kakor posnemamo iz »Siov. Naroda« — izlasti srednjih stanovanj. To ?e je pokazalo izlasti o sedanjem celilnem terminu. Kakih deset druž n fjploh ni moglo dobiti nikjer stanovanja in «40 se mjrale potakniti v razne kote za silo. Nekaj teh in pa 12 deložiranih bo se k« carico Terezijo Zima in njenega sina Antona. D^lže ju, da sta lani zažgala svojo lastno kočo in tako neko zavarovalnico oškodovala za 350 K. Brzojavna poročila Katoliški Schulrerein. DUNAJ 17. (B.) Katoliški Schulverein je imel danes svoje vsakoletno slavnostno zborovanje ob veliki udeležbi. Nuncij Tagliani je doposlal na zbor pismo, v katerem priob-Čuje, da papež goji vedno simpatije do tega društva in sledi razvoju istega. Papež po-delja voditeljem društva in vsem členom svoj blagoslov. Društvo je zborovalo popo-ludne in zvečer. Cesarjevo stanje. DUNAJ 16. (B.) Njeg. vel. cesar je tudi za Inja dva dni preživel v Sehoabrunu ter se je čuval. | pohištva m dobro pozoaoe 3t toiariie mizarske zadruge i Gorici (Solkan) st K X X n H n n vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej y?nton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna poliii\\n primorste dežele. Solidnost zajamčena, "cajti les se osuši v to nalašč pripravljenih proatorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. ■V Album pohištev brezplačen. X X X X X X X X X X X X X X X X X XXXXXX0 letn;ca. Bož. Tvi rc iv. K-luira. — Fantazije iz ljutomerskih fore. S;>evpl V. S. Fedorov. Dunaj. — Magdalena. J. S. Macbar. Z do voljenjem ~~~ snikovim prevel Ant. Derrm ta. Praga. — L ^ pad Ftva. Trst. — Boris 1 i od u nov. A. S. Puš-; n. Prevel Edv r. — Is'ino človekoljubna i napredna postava. jfcidar Tvore v. Kaluga. — P<» t'«ji sreči... Utv«. Trst. — Izvedenca. F. J. Doli a o- — Nove knj'g-*. Silve* likerjev v sodčih in bu*Htkah Perhauc Jakob ^tiZ^ Hn n hutel k Postrežba točna, cene zmerne. k avarne. Anton Šorli ^Z^tT^- jalif/e Slovencev. Na razpolago »o vsi elo^easki in nnogi drugi časniki. Najugodnejše cene. MU** Obuvala! Skladišče slavnoznanih platenin ir in namiznih prtov iz Fiandre iz tovarn v Countrai (Belgija) *e nahaja v novi prodajalnici platenin in bombaževin Ca regiS^ i Peter Klansich Piazza Nuova (Gadol*) 1, zraven knjigarne Chiopris. Izključno zastopstvo se Skladiščem : za Trst, Goriško, Reko, Istro in Dalmacijo. Vel dohod nopvic vseh vrst za pspe, gospode in to. t« ^! N 'Ji Najugodnejše cene. „Alla Gostilna m snrRjia". U Naznai j^.m slavnemu O' č t Bfc* u. < a em na nor o i dpr! g ti n, ,.A.lla buona sorella v ulici Solitario 12.. kj r t čm \ino Inlo v:j>a^«ko in črno is-ter--ko prve vrste po nfiin /. h cenah. Kulr n a domača, vedno j rrskrbljena z gork1'm: ju m>zlim jedili. Pritoročam se -v. - TKST hMar io izdelovalec čepic. ODLIKOVAN NA RA/STATI v TRSTI V olik a /aloca ko/iiliovine in čepic za civilne in vojaške ofcebe. Izvršuje vse jirave Lajhitreji in «-ko-noničuo. ifhrairuje ki žulovino in zim t-ko « bi«-ko ter Jamči 7.1 vsako škodo proti mul« m in t giu. 3van Semulič Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša). priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo ic bogato zalogo pohištva. A nalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugi vrste, iz trdega in lielega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. m Čudovita novost! 325 komadov za 2 gld. 20 nvč. Ena krasna ura točno idoča z verižico, L2 letno jarn-st' o ; 1 < udovita magična 1 a t e r n a s 2f> krasnimi podobami ; t najnovejša broša : 1 lepa špila za fcra-vato; 1 fcrasei koljer iz orijenta'skih biserov, modern kim" za dame; 1 najfinejša novčarka; 1 eleganten ustnik od jantarja; 1 garnitura gumbov i/, doublfe zlata s patent, zaporkami ; i najti jejši žepni nož od niklja; 1 najt. toiletno ogledala z belg. stekla v etviju ; komadov za dopisovanje in :iOO raznih rečij. ki so d> mu zelo l oristne. Vseh teh pred- metov, med katerimi je sama ura tolike* vredna, pošilja po postnem povzetju le za gld. 2.20 S. KOHANE, KRAKOV Pf. 944. Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra iPiazza Rosario pod ljud šolo Bogata zalo?a raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. Poštne naroČbe se izvrše takoj. Pošiljatve so poštnine proste. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in C. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, krpi iv. avstr. Lloyda. Gustav Bonazza v Trstu. Piazza Barricra veccliia^. (vogal Androna deli'Olnio). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvh je v in ta pecari j. — Popolno opremljene sobe. Konkurenčne cene. j Naročbe se dostavijo raz ven embalaže I franko na kolodvor ali brod v Trstu Prodaj alnica ur f. JCaslingcr zaprisežen izvedenec in urar c. kr. pri v. južne železnice Via delie Poste (Palača Galatti) nasproti stev. 12. Velik izbor ur vseh vist. Poprave se izvrše v katsrisikoli množini in kateresiliodi vipte, kakor kronometri itd. z vso natančnostjo in t »čnosijo na jamstvo Brezkonkurendne cene. Za kar ne ugaja. se denar povrne. Izvleček priznalnih pisem : Enako pošiljate v kakor g. Storferju, pošljite tudi meni. Spoštovanjem ERNEST KLEIN S >. Vikor (Bukovinai, paroa žaga. Za Vašo pošjljatev se Vam toplo zahvaljujem. Pošljite mi še 1 steklenih podob. Spoštovanjem G. I. KhlEC St. Vid n. <1. (Koroško). se takoj vsprejme. Oglasiti se ima v Tiskarni ,,Edinost". O B U VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske 111 otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Kebar. „Aiflei ie Fran t krčma v ulici Geppa štv. 14 Toči vina prve vrsie: Bela vipavska . . . l.ter po 4-0 kr. Orna istrBka .... , 40 Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Drnž nam se pošilja na dom od 10 litrov naprej: Ipavako belo liter po 36 kr. črno isterako liter po 36 kr. Priporoča se tudi kramarjem, katerim dajem j vino o 1 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip F ur lan, lastnik- L3JjUL'ItTClll OlUfllifi&U ^uopuillll Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-JVIcto dijevo cikorijo, oooooooooooooooo srnini za domačo rabo in obrtnike. pil cn < o r ttv^B ~ co 5 letno jamstvo Meliacik-srecijalist za popravljanje strojev vseh vrst RUDOLF ROTTL TR>T. - Piaz/a S. tatenma štv. '2. — TRST. Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, z vživanjem] pomaukljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanja je že i/./a več let preskušeno. I o zdravilo je znano prebavno in kričistilno sredstvo Hubert Ulirich-ovo zeliščno vino. OTo zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, 0 ^ i. __t___i_______A* "Ki ieln hiln Čistilo. Z@liŠČnO villO ođ- A O jači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliščno vino od- ^ stranjuje vse nerednosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvann, ki provzro- V čajo bolezni in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi. Q S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne -labosti že v kali. N"e smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. V-i pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih l bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju te-n vina. 7Qni»*Qnfp rln\/PČI*P nntrphp in nje neprijetne posledice kakor: stiskanje, Ščipanje, £.d|JIl cllijc IlUVCCnC jJUll dud bitje srca, nespanje in tudi strmele krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se se zeli- u i m vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo. podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Al Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi. oslabljenje navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. Pri } opoluem pomankauju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kak.>r tudi pogosti glavobeli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. g^ Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodhujo. Zeliščno vino podeljuje človeku voljo uo jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-ienje krvi. olajšuje razdražene čute iu podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazuieio mnogoštevilna priznanja in zahvalna ui^nia. - - - - " • - " lekarnah v Trstu. f?ežani; m* i Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah. udi razpošiljajo: lekarae v Trstu Piazza grande št. 3 Via Nuova št 27 in Via del Pešce po o ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnine ^n zaboja prosto. Sj^s* Svari se predponarejarj em B Zahteva naj se izrečru _Hubert Ullrich-ovo_/eliscno vino.__ Zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina OU), vinskega špirita 1.0-glicerina 100,0, rudečega vina 240,0. jerebičnega soka 150,0, črešnjevega soka ?• 2-3,0. mane 30,o, koprive, janeža, onianovih korenik. umerikanskega lapuha, leejanovih in kolmežnih korenik Tsacega po lt>,0 le tvarine naj sž; pomešajo.