Štev. 11. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 17. marca 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M.,List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5D. vekša. A-merikanci plačajo za Novine, M.List 4 do. ravno tak naročniki iz Canade, Australije i Jüžne Amerike. Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., M. Usta 25 Din. Plača se v Čensovcih na upravništva, naročitev: Tiskarna Panonija M. Sobota. Glasilo Slovenske Krajine Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga i Népujság. ! Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: em2 75 par, 1/4 strani, dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih o-giasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.5O D., v .poslanom" 2'5O D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase -od 5 % do 50% popüsta pri več-kratnoj objavi. Ček. Položnice Št.: 118O6 Rokopisi se ne vračajo. Mil po odküpi agrarne zemlje. Kak sem že popisao, stalnoga agrarnoga zakona ešče nega. •Agrarno zemljo odküpiti je zato jedino mogoče po tak zvanom fakultativnom odküpi. Po našem to pomeni: po dovoijenom odküpi to je ki šče, jo lehko odküpi, a dužen neje to včiniti i ravno zato je ne zgübi, čeravno je ne küpi, kda njemi ide po zakoni. Ka je pa z arendov, štero agrarni interesent plačüje veleposestniki? Ki ne küpi zemlje, de jo dale plačüvao kak dozdáj. Ka pa tisti, ki küpi zemljo, de jo tüdi dužen plačüvati, dokeč zemljá neje na njega tabulerana, to je dokeč zem/ja neje njegova. Kda se pa spela zemljá na küpca? To níšče neve. Čas neje določen i zato se zna zgoditi, kak se je že tüdi zgodilo i dozdáj navadno godilo, ka se odobrenje pogodb leta dugo zavleče. Dokeč najmre minister pogodb ne odobri, se agrarna zemljá ne sme tabulirati ali knižiti na küpca. Nastane zdaj te pitanje, kakši hasek pa ma tak küpec od toga, če küpi agrarno zemljo, ne da bi se za arendo posebi pogajao? Ma te hasek: 1. da mora plačüvati redno arendo tak kak tisti, ki ne je odküpo agrarne zemlje; 2. zgübi intereš od vplačane šume; 3. zemljá neje njegova, čeravno jo je stokrat plačao i na zadnje neje ešče gvüšen, ka bo pogodba odobrena, i zato lehko znova začne celo delo i znova troši. Ne smemo najmre toga pozabiti, ka ministerstvo po obstoječih odredbaj žele. naj se paicele sküpno odájo, ka tak z ednim podpisom se lehko vnogim küpcom odobri pogodba. Eden-dva zato če küpita, ta mog- la dugo čakati, dokeč küpijo i drügi z te parcele i samo te pogodbe odobrio. Mogoče so pa, se zna, izjeme. Ka se včimo z toga ? Z toga se to včimo, ka se pri küpili ne smemo prenaglati, i ka se moramo Čedno pogoditi, tak Čedno, ka više omenjena nevarnosti od-padnejo. Agrarna zadruga v Črensovcih ma v svojih pravilaj, da na to pazi, ka te i vse drüge nevarnosti odstrani i zato svojim kotrigam ni ne dovoli nikše pogodbe podpisati, dokeč je tüdi sama ne pregledne i ne podpiše. Agrarna zadruga pa ne podpiše pogodbe i ne dovoli svojim kotrigam podpisati, če se ne zaveže veleposestnik, ka od časa podpisa pogodbe več ne de brao arende. Dobro si morejo vse kotrige zapomniti dužnosti, ki so jih podpisal, kda -so v Zadrugo stopile. Med drügimi se v”§ 15. pod k (i 1) etak glasijo pravila odnosno dužnosti, na Šterih obdržanje so se koirige zavezale: „da se za zemljo posebi ne pogajajo, njene cene ne povekšavajo, nego jo z vodstvom zadruge sküpno določijo, da pogodbe brez odobrenja zadruge ne sklepajo i ne podpišejo". Te oster paragraf je tista Obramba agrarnoga intere-senta, štera ga reši vse morebit-ne nesreče pri odküpi agrarne zemlje i zato vsaki mora spreviditi, da ki te paragraf prelomi, nema mesta več v zádrug! i ga ta more vözbrisati, ar na to se je navezala. KLEKL JOŽEF, vp. pleb. predsednik agr. zadruge. Velika pomoč oblastnoga komisarijata za Baše po toči poškodüvane sirote. Oča. Mater lübimo očo spošttije-nlo. — Reči, štere se večkrat čüjejo, ne bi pa mogli praviti, da povsem odgovarjajo človeče-mi Srci. Istina je, do matere čütimo vsigdar nekše posebno nagnenje, nekšo posebno mehko lübezen i odkritost, s šterov se pred Očom nigdar ne pokažemo. Mati je tista, k šteroj smo v svojoj mladosti pribežali v vsej nevolaj pa tüdi te, gda smo bili od očé kaštigani. Mati nas je vzela tüdi pred njim v svojo obrambo. Če se pa malo zamislimo v očove trüde i skrbi, če se za-gledamo v njegovo razerano čelo, v njegove žülnate roké i vidimo, da dela i trpi od ranoga dneva, do kesne noči i to nigdar za sebe, nego za mater i deco, — da pri vsakšem žmet-nejšem deli drüge odrine i sam prime za tisto, da je pripravljeni z lastivnim telom očuvati i ohraniti dom i drüžino, te se spoštüvanje do očé v nas povekša i srce napuni z lübeznijov. Na te trüde i skrbi svojega očé, svoji starišov nesmlmo nigdar pozabiti. Vse delajo iz ne-sebične lübezni do svoje familije. Na žalost se pa ravno zavolo toga, ar zvečine živimo vküp s svojimi starši, redkokrat spomnila na to, kelko dobrot vživamo od svojih starišov. Njüve napake i slabosti radi vidimo, na dobrote se pa ne spomnimo. Zato je dobro, da konči v ednom leti ednok globše premislimo vso veličino lübezni i samozatajeva-nja starišov. Na den sv. Jožefa obhajamo Spomin svoji očov. Naj ne bo niti ednoga deteta, šteri se te den ne bi Spomno svojega očé, či je te že med živimi ali mrtvimi. Lepo je, če matere že naprej pripravijo svojo deco, da se konči te den spomnijo svojega očé. Deca štera spoštüjejo svoje Stariše, se lehko vüpajo, da bodo vživala že na tom sveti posebne milosti, ar njim je to sam nebeski Oča obečao, ravno tak kak ostro kaštigo tistim, šteri delajo proti štrtoj božoj zapovedi. Podperajte ,, NOVINE" ! Novi minister za socialno politiko je zbrisao tisto pomoč, štero je bivši parlament zglasao po prizadevanji našiva bivŠiva poslanca, najmre dva milijona dinarov, štero šumo bi dobili od toče poškodüvani za tista javna dela, štera bi na našoj domačoj zemlji opravili, ka bi bila vsem na hasek. Regulira^ bi se Müra, popravljate bi se poti, kopali bi se stüdenci z zdravov pitnov vodov itd. Vse to je vu vodo spad- nolo dozdáj, ar na naš priziv, šteroga smo vložili kak smo to v našem listi že objavili, dozdáj ešče nesmo dobili odgovora. Nesmo dobili tüdi odgovora od tistih milijon dinarov, štere so nazadnje ešče spravili bivši pó-slanec g. Klekl. Da se izplačajo te podpore, se oni že tüdi urgerali, a dozdáj na urgence nega odgovora. V téh nevolaj pa ne se z naših sirot spozabo mariborski komisarijat oblastnoga odbora. Te je našim sirotam poskrbo prav lepo, vugodno posojilo v zneski od poldrügi milijon dinarov, štero šumo bo mariborske oblastna hranilnica zplačala našim ponesrečencom na deset let samo na 6%. to je samo na šest procenti intereš. Kda z zahvalnostjov povdarjamo veliko dobroto oblastnoga odbora, Podamo svoje mišljenje, kak naj bi se to posojilo izplačilo. Naše mišljenje je to, ka bi se to posojilo razdelilo med posojilnice tistih krajov, kje je bila toča, te naj bi je dale pašnikom, ti bi plačali njim, one pa pa oblastnoj hranilnici potom čeka, ka bi bili tem menjši stroški. Posojilo bi dobili ponesrečenci za stroške, štere so meli pri popravlanji hiše i gospodarskoga poslopja, prí popravlanji poškodüvanih njiv, goric, travnikov, šum; sadovnjaki itd. širitelom. Oprosimo širitele Novin i M. Lista naj dajo do rok tistim Népujság, ki so na njega naročeni v njihovoj občini. Népujság z naslovom naročnika dobijo vsele z Novinami. Népujság je najmre postala priloga Novin. Uprava Novin. NEDELA. (V posti petaj Čarna ali tiha. Evang, sv. Janoša B, 46—59) V tisti časaj, bravo je Jezuš vnožini židovsko]: „Sto z med vas me more karati zavolo greha? Če vam istino govorim, zakaj mi ne verjete. Ki je od Boga, poslüša reč božo. Vi pa zavolo toga ne poslüšate, ar ste nej od Boga. Odgovorili so teda Židovje i pravili: ,,Ali ne govorimo mi istine, da si Samaritan i da maš vraga ?“ »Jaz vraga nemam, častim pa očo svojega, ví mi pa čast jemlete. Jez pa ne iščem dike svoje; jeste pa, ki išče i sodi. Zaistino, zaistino Velim vam: če bo što spunjavao reč mojo, nede vido smrti na veke". .Jeli si ti vekši kak naš oča Abraham, šteri je mro? I proroki so mrli. Za koga ti sebe držiš?" Jezuš je odgovoro: „Če jez dičim samoga sebe, je moja dika nikaj. Oča moj je, šteri mene diči, šteromi ví pravite, da je vaš Bog. Pa ga ne poznate, poznam ga pa jez. I či bi pravo, da ga ne poznam, lažnivec bi bio kak ví. Nego poznam ga i reč njegovo spunjavala. Abraham, oča vaš, se je veselio, da bi vido den moj. I vido ga je i se razveselo. Pravli so zato Židovje njemi i „Ešče petdeset Iet nemaš, pa si vido Abrahama?“ Jezuš njim je pravo: ..Zaistino, zaistino Velim vam, prvle nego je Abraham bio, sam jez. Teda so Popadnoli kamenje da bi v njega lüčali. Jezuš se je pa skrio i je šo iz cerkvi. Navuk. Pot istine pela skoz točo zasraművanja i laži.. 2. NOVINE 17. marca 1929. Slovenska krajina — Zakaj je minister prepovedao dijaški pies? To nam pove glasilo „Vzajemnost“ št. 4. gde se pravi: »Važna Prepoved. Odredba, ki bo moralnemu prospehu dijaštva izdamo koristila, je Prepoved Plesnih vaj. Ravnateljstva srednjih šol so vplivala na prosvetnega ministra, ki je sprevidel, da je najbolje, če jim astreže in mladini srednjih šol krat-komalo prepove vse plesne vaje. Znano je namreč, kako je plesna norost mlade udeleženke in udeležénca ovirala pri napredka v šoli, jih na-vdajala s sanjavostjo in rastresenost-jo, zavajala pa v marsikaj, ker mo-rožnoga živlenja ni krepilo, marveč razdeljevao in uničevao." — Nas najbole to veseli, ka so cilo sami ravnatelji srednjih šol prišli na to pametno misel, da so prosili ministra, naj to včini. Mi kak dobo, Odkriti, zaneslivi državlani ščemo to odredbo popolnoma spoštovati. — Novi gladnikL Faflik Franc bedenički gospod plebanoš so Prijavni znova štiri familije, ki si nemajo kaj v zobe djasti. Tak jih je samo tam v tom malom koti 21. Perša I-van, sebeštjanski g. plebanoš so pa Prijavni dve družini z desetimi kotrigami. Tak mamo zdaj 23 glad trpečih drüžin. Odbor za Zidanje sirotišnice v Črenovcih je potom svojega predsednika, Klekl Jožefa, vp. pleb. poslao prošnjo na oblasni Rdeči križ v Ljubljano za pomoč tem gladnim. Rdeči križ njim je dao za odgovor, ka bo drage volje podpirao naše gladne, naj dobi samo poročilo od krajevnoga odbora v Soboti. Sreski glavar, g. Lipovšek so že zavzeli v imeni krajevnoga odbora pri vodstvi v Ljubljani za gladne i kak pišejo g. Kleklni v Črensovce, se vüpajo lepe podpore za te naše gladne brate i sestre. Pri tom obvestili ešče ednok Opominamo i prosimo v imeni gladnim sirot g. dühovne pastere i župane, naj napravijo dva izkaza od svojih gladnih, v šterom 1. navedejo kakšo vrednost ma gladna družina, 2. pa-kelko dece je v familiji. Eden izkaz naj pošljejo v Črensovce na odbor na Zidanje sirotišnice v Črenovcih, drügoga pa v Soboto na krajevni odbor Rdečega krila. — Vsi majo Marijine liste. Drüga občina, kde vse kat. familije majo M. List, so Küpšinci. Hiš je 26, listov pa 28. mata tüdi dve arendaškivi drüžini. Širiteo: Ščančar Jožef. Pomoč za gladne je zaproso odbor za Zidanje sirotišnice v Črensovcih od komisariata oblastnoga odbora v Maribori. Prošnjo so podprli skoro vsi zastopniki občin iz dolnjelendavskoga sreza. Odbor za gladne je naročo gladnim k Sv. Sebeštjani sto kil mele kak prvo pomoč. Da to melo more plačati, bodo občine pomagale. Njihovo podporo bomo proti Objavljali v naših Novinaj. — Delavcom pri Müri na znanje. Bivši poslanec g. Klekl Jožef, so se obrnoli na g. Velikoga župana z prošnjov, naj se zavzeme za naše siromaške delavce, ka ti že ednok prido do svoje tak teško zaslüžene plače. Gospod Veliki župan je sledeči odgovor dao na pismo g. Klekla: ,,Na Vaš cenjeni dopis z dneva 5. t. m. Vam morem dnes sporočiti, da je kredit za regulacijo .Müre konečno otvorjen. S tem bo v najkračišem časi podana mogočnost, za izplačilo neporavnanih delavskih plač, ka se bo taki zgodilo, kak mi bo penez nakazan. Delavcom lehko naznanite to veselo novico." — Navuk za tretjired bo v Črensovcih dnes tjeden, to je na Cvetno nedelo po večernici ob trej. Oprosijo se tretjeredniki, ki majo obljübo čistosti, naj prinesejo s sebov redovno knigo i jo od pol dveh do poltreh izročijo voditeli. Po navuki naj prido vsi voditelje i Voditelice v segeštijo na sestanek. — Lepi dar za Zidanje sirotišnice v Črensovcih. Komisarijat ma-riborskega oblastnoga odbora je darüvao za Zidanje sirotišnice: »Dom sv. Frančiška" v Črensovcih, 10.000 Din. Za plemeniti dar se njemi v i-meni sirot kak najtoplej zahvali: Odbor. — Kmetijska podružnica v Beltincih je 10. te mesec mela svoje zborovanje. Želeli bi, da bi se takšni sestanki večkrat vršili ar so poučni i koristna Obsodimo pa yse nenavzočne malomar-ne člane, šteri se za nikoj ne brigajo, če prav se drügi trüdijo za njihov napredek i se v tom pogledi popolnoma pridrüžimo g. tajniki, da brez zanimanja i brez včenja nemo napredüvali. Gosp. predsednik, ki so strokovnjak v kmetijskih panogaj, pa so dali članom dragocene nasvete glede uporabe umetnih gnojil, o sejat-vi itd. S slikami so pokazali razne bolezni krumplov; prav tak zanimivo je bilo tűdi o ploditvi kukorice. — Spremembe pri poštaj v našoj krajini. Pošta v Cankovi, Križevci, Rogašovci, Dobrovniki i Gor. Lendavi nedo več državne, nego pogodbene pošte. To se pravi, te pošte lehko pred-zema štera šteč oseba, štera je za to sposobna i preskrbi’ za poštni urad potrebne prostore. „Slovenec" piše, da za te nove pošte leži že vnogo Prošenj na ravnateljstvi v Ljubljani. Opozarjamo naše lüdi, da pazijo na to i vložijo tüdi sami prošnje, ne, da bi se sledi čemerili, či na njüvo mesto pride kakši človek, Šteri je ne naš domačin. — Poljskim delavcom se naznanja, da se sprejme 30 moških in 50 ženskih poljskih delavcev za poljsko delo v Franciji. .Moški morejo biti prosti vojaščine, ne pod 23 in ne nad 40 let stari, ženske pa ne pod 15 in ne nad 40 let stare. Vsi pa morejo biti pismeni. Delo je na polji, a z vekšega pri živini. Delavci morejo znati zlasti hraniti živino, čistiti in dojiti zvün toga morejo ženske delavke razmiti hižna opravila, delo v kühinji in pospravljati sobe i 't. d. Tej delavci dobijo mesečno plačo od 180*— do 200’— frankov ali do 450*— Din. Zvün toga se sprejme do 500 moških delavcev samo za delo pri živini (švajceraj). Plača za te delavce je mesečno od 240’—, 250‘—, 310‘— in do 330*— frankov ali od Din 450 do Din 720'— na mesec. Oboji gor-nji delavci imajo zvün te plače ešče kšenki kvarteo, pranje i dobro hrano. Potniški list za izseljenje v Fran- cijo košta .Din 73'— Polovična vožnja do Zagreba Din. 31'— in v Zagrebi za vizume, zdravniški pregled, 6 fotografij i t. d. se more plačati Din. 68'— Sküpni stroški so torej Din. 172-— Stroške za pot od Zagreba do kraja dela na Francoskem plača delodajalec, a more delavec ostati na deli eno leto, če pa delo preje ostavi pa se njemi tej stroški odtegnejo od njegove plače. Za Železno fabriko je ešče potrebno do 60 delavcev zato naj se tisti, ki namenijo iti kak naj prvle zglasijo pri podpisanem uradu. Prvi transport delavcev za Francijo se odpošlje 18. t. m. — Delavce za Nemčiio pa začnemo pošljati z 16. t. m. Prvi transport smo že pozvali na podpis pogodbe, tak bomo postopali tüdi z vsemi nadaljnimi transporti. Vse delavce, štere namenimo poslati v Nemčijo, bcmc sami pozvali i je nej potrebno, ka bi sem hodili tesnočo delat, vsak naj le mirno počaka, dokeč ne pride na vrsto. Povedati moremo ka dozdáj imamo zasigurano samo za okoli 2300 delavcev mesta v Nemčiji. Gda nam bo naznanjeno za več, bomo to objavili. Ar je Število potrebe proti zglašencam málo, sme prisiljeni v prvoj vrsti jemati delavce siromake, ki so brez zemle ali pa njim je tisto malo pova ka so imeli vničila toča, najbole pa tiste, ki so dozdáj hodili vsako leto na delo i nej samo letos gda se troštajo jezerk, če pa toga nebi bilo bi itak nikdar nikam nej šli! Što ma več od 8 plügov zemle i je nej dužen naj se ne trüca ar bi njemi bio ves trüd zaman vse tečas dokeč nede trbelo prek 3000 delavcev, te ešče komaj takši bogatejši pridejo na vrsto! Pravico moremo deliti in ta pripada samo tistim, ki so je resam vredni a stokrat bole potrebni. Delavci! V Nemčiji je nej med sladkej- Po Iv. Cankari. V samoti. •Ta ga moram odnesti, kama je Bog zapovedao. Inan ne drži pot kak v brege. Sam se je napoto ta i Bog me je poslao za njim. Najprle sklonckam pri kmeti pod klancom, zato da zbüdim življenje, či ga ešče kaj je v tom teli." Hiža pod klancom je bila že tiha i kmična, kda se je povračao hlapec z bremenom na rami. Potrüpao je s pesnicov na dveri i zvao. Po dugom lasi se je oglaso v hiži kmet. ,,Što trüple ?“ .Hitro hodi odpirat i posvet vüžgi!" V hiži se je zosvetilo, dveri so se odpirale i nazadnje so zaškripale predkleti dveri. rKa, ti si, Šimon ? Ka pa pre-našaš v tom časi ? Kesno je že." »Človeka prenašam, le na steže odpri! Nato pa zagrabi dobro grüdo snega i ga prinesi v hižo!" Kmet je skimao z glavov, pa je venda zagrabo Sneg i je stopo za hlapcom. Simon je položo popotnika na klop i njemi razkapčo nadra. Kmetica se je zdramila i je zdignola glavo. Posvet je sijao naravnoč na na popotnikov obraz. »Sveta Mati boža !“ je skričala kmetica. ,,Što leži na klopi?" ,,Krščanski Človik", je odgovoro hlapec i je voščo popotnika s snegom po golom životi. ,,V Sneg se je prevrgeo, je zaspao i se ne več predra- mo. Kmet, dáj en požirek žganice, da njemi natnočim vüsta 1" ,,Ka ga ne Poznaš, Šimon ?" je djala kmetica." Po materinom obrazi ga poznam, Lužarov je." Hlapci je trpetela roka, kda je vlevao žganico kaplo za kaplov na popotnikove lampe. Kda ga je zagledno v snegi, ga je zima stepla i je djao v svojem srci: ,,Vido sam že te obraz i rad sam ga meo." Zdaj ga je vido v svetlosti i se je čüdivao. Lica splehana, čuntasta, obraščena, na vüstaj resnoba starca, tenke gübe na čeli. ,,Ka, to je tisto dete, štero sam jaz negda noso prprapreš na pole i štero se je tak veselo smejalo ? se je prestrašo hlapec. Kmet pa je stepeo glavo. ,,Ne, to je ne Lužarov. Ne je ešče pet let kak se je zgübo i te je ešče bio dete." Hlapec je postavo žganico v kot i je obrisao popotniki vüsta z rob-com. ,,Naj bo kakšteč, sam ne pove svojega iména nikdar več. Naj počivle v miri!“ ,,Ka je mrtev ?“ je nastrahoma zakričala kmetica. »Mrtev 1“ ,,Ka pa boš z njim ?" je pitao kmet. »Tvoj je mrtvec, ti si ga najšeo? Hlapec je zakapčo popotniki kaput, prijao ga naráhi pod pazjami i si ga naložo na rame. Nikaj se ne boj sosid, nede ti na nevoló; mrtvec je moj i de šo z menov, kama se je nameno. Vendar či si krščanski Človik, spravi se zajtra i stopi na farov k plivanoši. Glej, vso noč sam hodo i stare so moje noge." Odpro je dveri i je šo. ,,Na vse gojdno bom šo!" je kričao kmet za njim. ,,I sam pridem z gospodom, da bom vido, kak je kaj tam gor. ,,Bog plati pa lehko noč!" je odgovoro hlapec na klanci i je težko fükao na prisionje. ,,Žmeten si, dragi moj, žmeten za moj stari hrbet," je premišlavao spotoma. ,,Nego kak bi mrmrao, či mi je Bog naložo fo breme 1 Zaistino tak duga je bila pot, kda sam romao farofa dol počinjeni i krepek, i tak kratka je zdaj, kda füčem na prislo-nje trüden i z žmetnim bremenom na rami. Čüdo bože I Straj me je bilo prle, kda nosim na rami mrtveca samoga. Preložo je mrtveca na drügo ramo, tak na rahi i pazlivo, kak da bi noso speče dete. Ozdaleč je zagledno Čarne hiže na brežčeki. »Glej dospeo sam že skoron. Glej, Popotnik moj, dospeo si, kama si se nameno." Čüdivao se je hlapec, da se je ne svetilo niedno okno; ešče kda je bio sto stopajov od hiže, se njemi je vidlo, da vidi trak na snegi; zdaj pa so bila okna kmična, odniked ne svetlosti niti glasa. »Vej pa sam dolejao oli; tak hitro je pač ne dogorelo!“ Odsüno je predklitne dveri, odpro i stopo v hižo. Samo belo nebo je svetilo v njo; plamen je vgasno i vüra na sfeni je mučala. Skrbno je položo hlapec mrtveca na klop kre peči, s trepetajočov rokov je nažgao posvet v knpici i je stopo k posteli. ,,Mati I" Položo njoj je roko na čelo, na lice, na roke; oči so se njemi zasku-zile, velka žalost je segnoía v njegovo srce. Prekrižo je njo i sebe, nato je stopo k mrtveci i je položo na posteo tüdi njega i ga je odeo. Plamen je goro visoko, sijao je naravnoč na oba obraza, ki sta ležala na zglavniki tesno eden kre ovoga. Hlapec je postavo stolec k posteli i je seo. Čüdno žmetno njemi je bilo pri srci iz njegovi oči nenavajeni skuz, so kapale kaple na lica. Više je vsekeo plamen, hlapec se je zgledno na mrzliva i blediva obraza, mirno spe-čiva i te ga je spreletelo kak spoznanje. V svetlom posveti so se obema Smejala mrtva vüsta, radost je razlejao po lica], sveta nebeska svetloba. ,,Da je prišeo snočkar, da je dospaeo Popotnik, kda so ešče materna vüsta odihavala i kda so ga ešče iskale njene oči, nikdar bi se ne več smejale njene lampe i njegove skuze bi tekle po tej licaj v skrad-njoj vüri." Stano je i je položo njegovo roko v njeno. ,,Ne zazovem sosidov v tom časi", je pomislo. ,,Sam Počakam do jütra." Trüden, kak je bio, Se je naslono, na zglavnik i je zadremao. 17. marca 1929. NOVINE 3. Ši kak pri nas zato se pa pripravite na vse, naj bole pa na to ka nete bogatoga stola meli ali bodete zato dobro plačani! Delajte verno i marlivo, bodite zmerni i potrplivi najbole pa pošteni i ne zapravite slüža drügim svojim bližnjim. Javna borza dela v Sobnti. Fr. Kerec. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro ,,INKA". Pri reumatizmi, smicanje prehlajenji, iSiasi, bolečina] kosti pomaga „INKA". Eden glažek z natančnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. — čuvajte svoje male prašičke! Da te meli vsigdar zdrave, debele i črstve prašičke, küpite redilni prašek .MASTELIN". Za male peneze dobile i si prišparate vnogo. Pakeci koštalo v vsej trgovinaj 3 i 6 Din.— Glavna zaloga A. Kosec, Maribor. Prostovoljno gasilno drüštvo v Črensovcih priredi dne 17. marca 1929 ob Ve 4. uri v prost, osnovne šole svoj redni občni zbor z naslednjim sporedom: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo .poveljnika. 3. Poročilo tajnika in blagajnika. 4. Volitev novega odbora in 5. Slučajnosti, ter naproša vse člane, da se zbora polnoštevilno udeležijo. Za drüštvo: BAUER t. č. tajnik. Seni« Županstvo občine Cankova razglašüje, da se v občini vrši prvi letni živinski in konjski sejem v torek, dne 26. UL 1929. Povabi vse prodajalce in na-kupovalce živine. Povabjeni tüdi trgovci tüji držav. 10.000 vceplenoga trsja ■a podlago Rip-Portalis in Göthe z Pošči, veliki rizling in Muskat Skaner. Cena po dogovori. Dobi se pri Sršen Franci, Veržej. Razglas licitacije. Što šče fal zidati, naj pregledne prvle stari farof v Martjancih i naj pride 24. t. m. to je na Cvetno nedelo ob 3. vöri v Martjance, ar te se bodo na licitaciji odavao stari farov vu celoti tak, kak je gorstoječi. Sprejem ponüdene šume prodajalec zadrži sebi. Pozor! Polsnim delagcem Da znanje Podpisani sem za tekoče leto prevzel polsko delo pri Ma-nojloviči i Főldiji v Bački. Delavci, ki ščete dobro zaslüžiti i v dobro mesto priti, ne zamüdite te dobre prilike, ar se dobro mesto friško napuni. Delo je samo Žetva štirimesečno i šestme-sečno. Zaslüžili so lani preveč dobro, letos je pa ešče bogša plača. Več se lejko zve ustmeno ali pismeno kak tüdi pogoditi se je lejko pri palejri ANDREČ STEFAN-i v Pečarovcih štv. 19, Pošta Mačkovci i pri ZRINSKI FERENCI v Bodoncih. Prekine Podpisani Anton Titan, posestnik v Murski Soboti 281 obžalüjem in preklicujem vse svoje žaljive obdolžitve, ki sem jih govoril o Kolomanu in Ludoviku Krčmar iz Murske Sobote, češ, da sta kokoši kradla, kot popolnoma neosnovane, ter se njima zahvaljujem, da sta odstopila od zasebne obtožbe proti meni. Murska Sobota, 15. III. 1929. Anton Titan. Semena vsake vrste deteljna, travnata, Vrtnarska in cvetlična najboljše kakovosti priporoča M. Berdajs, Naribor Ustanovljeno 1869 Telefon 351 Vsakovrstne surove in svinjske kole küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191. PODPIRAJTE »NOVINE* Oda se včasi edna g dobrom stanji mladina garnitura z bencin motorom. Istotak se oda včasi ena zidana hiša in vse drugo zraven spadajoče gospodarsko poslopje. Več se Zvedi pri Koša Jožefi, Petešovci 14 p.D. Lendava. Lepo kmetijsko posestvo 10 minut od farne cerkve tri četrt ure od zdravilišča in železniške postaje. Posestvo v izmeri 28 oralov obstoji iz njiv, travnikov, gozda, sadonosnika in vinograda. Hiša in gospodarsko poslopje, novo zidana z opeko pokrita se zaradi bolezni po ceni proda. Lahko se kupi zraven nekaj inventarja. Vse drugo se izve pri lastniku Anton šutja KAPELA pošta in postaja Slat. Radenci. MALI OGLASI V slüžbo se včasi sprejme eden gulaš. Plača po dogovori. — Vse drügo se zve na grofiji v Polancih pri Krajni. Vinogradniki, ki želijo kupiti trsje, zelo lepo vko-renjeno i dobro zrašeno Jorkomadero ter (Klinton) na primer Otelar za brajde, naj se zglasi prí meni, ker cena je zelo nizka. Moj naslov: Matjaš Kukovec v Prenoviti št. 43, pošta Sv* Tomaž pri Ormožu. Opozarjam vsakega, da moj sin Ivan Šifton mlajši v Zenkovcih nema oblasti nikaj ne odati brez mojega znanja ali dovoljenja, ar je celo verstvo moje. Ivan Šifton stárejši v Zenkovcih Št. 3. Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanji in perilu FRANC REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Kolezijska ul. 18. čevlari pazite! Začno sam tržiti tüdi z usnjom (ledrom) vabim Vas, da si poglednete moje blago i moje cene. VINKO KLEPEC Beltinci Ste že prišli, ali samo tisto priti iz Amerike f Preskrbi vam za küpiti velka ali mala imanja, mline i vse drügo ka želete. Delam brezplačno hiža k imanji pa pride navadno kšenki. Slivar Ljutomer Jugoslavija. Konjske opreme od navadne do najfinejše, dežne ponjave za konje ia vozove, v vsaki velikosti nudi IVAN KRAVOS, MARIBOR, Aleksandrova 13. Mlin k Odali v dobrom stanji, poIeg farne cerkve* lehko se tüdi Žaga napravi poleg, rentabilen promet. Cena 40.000 Din. Pitati je v uredništvi Novin M. Soboti.. Trgovina z mešanim blagom na jako prometnom' kraji se oda s inventarom vred in celov zalogov blaga v Murskosobočkom okraji. — Naslov se dobi v uredništvi Novin. Vabile na VII. redni občni zbor, Prekmurske posojilnice v Murski Soboti r. z. z o. z. ki se bode vršil dne 25. marca 1929 ob 10. uri v posojilniškem prostoru. Dnevni red: 1. Čitanje in Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje in Odobritev revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva o poslovnom in računskem zaključka za leto 1927. 4. Poročilo nadzorstva o pregleda poslovanja in računskoga zaključka. 5. Sklepanje o odobrili računskega zaključka in podeliti absolutorja. 6. Sklepanje o dodelitvi čistega dobička k rezerva, zakladu. 7. Dopolnila volitev dveh članov načelstva. 8. Dopolnila volitev članov nadzorstva. 9. Slučajnosti. Načelstvo. Küpüjem v dobrom : stanji že nüčane : žakle za melo (ne Hülnjaste) po najvišoj dnevnoj ceni u vsakoj množini Messinger, pri Jožef Bejek, Mur. Sobota Nova ulica Štev. 5. PONJAVE za mlatilnice, vozove, konje za fal peneze. — Muštri so na upogled. - Ivan Šega, Mur. Sobota 4. NOVINE 17. marca 1929. Pavel Gašperšič, Puconci oblastveno izküšenj tesarski mojster, prevzema vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike, razna tla, stopnice (stube) ledenica, verande, ograje, itd. Gradbá lesenih mostov, jezov in mlinov. : Načrte in proračune napravila po najnižjih cenah. Trgovina stavbenega lesa, desk, lat, apna, cementa. Solidna postrežba. Kmečka posojilnica v Bogojini registrovana zadruga z neomejenov zavezov Sprejema hranilne vloge po 8% vezane po 8 1/2% Daje posojila pod najugodnejšimi pogoji. Svoji k svojim! Točno na sekundo Štev. 100. Dobra švicarska Anker-Remont Roskopf vöra samo 49 Din 60 p. Praga Švicarska Štev. 105. Prava Anker büdita 16 cm. visoka samo 64 Din 20 p. Štev. 111 z radijovim šte-vilnikom i ra-dijovimi kazal či samo 69 D. 20 para. Triletna garancija! Nevarnosti nega 1 Ka ne odgovarja se vö mini, ali se pa penezi nazaj dajo. Prave švicarske Žepne vöre, vöre za na roko, büdilke, vöre z nihalom, Jančeki, prstani, ringli i Srebrni predmeti skoro po t vörni š ki,, če naj v ogromno] izbiri v velkom ilustrovanom ceniki, šteroga dobite brezplačno, če pošlete Vaš naténčen naslov ma tvrdko H. SUTTNER, LJUBLJANA, 945. Suttnerova „Iko“ vöra je vöra za celo živlenje. Ka je „Mastelin“? ,,MASTELIN“ je prašek za svinje po živino-zdravniško preizkušenom recepti, sestavni iz aromantični zelišč, kakti Halmus, Eencian i dr, ka povzroča prebavo i tek. ,,MASTELIN“ vsebüje bridko sol, povzroča 'čiščenje notranjih organov. ,,MASTELIN" utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od Praška . debelile; bi bila neutemljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, z njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. .MASTELIN" Stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da prí predčasno^ klanji živine nega dobička nego zgübiček. ,,MASTEL1N" dobite t vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din. Kak se rabi, je napisano na pakeci. Glavna zaloga: A. KOSEC Maribor. IVAN ŠEGA, M. Sobota prek židovske cerkvi gospodarske, obrtne in industrijske mašine i potrebščine. Lokomobil bencin, gasmotor - elektromotor - transmisije - žage - kugellegerje-gonilDi jermeni. la. cilindersko, auto olje i masti Itd. MLINSKE POTREBŠČINE, valeki i vsi deli, koperej, trijerí, kamni, svila, gurte, peharčki, aufzug železje u cilinder, potače itd. GOSPODARSKI MAŠINI, mlatilnice, »jalni mašini, plügi, Sadni I grozdni mlini, preše, sečkari, reporeznice, pumpe, vetrenjače, vage itd. Konkurenčne cene! Tüdi na rate! Prvovrstno blago ! Močne mišice, zdravi živci, redna dnevna skrb za telo je najbogša proti betegom. Zato so že naši dedeki meli stalno v hiži i z haskom dnevno rabili izprobano domače vrastvo i kosme-metiko Fellerov prijetnodišeči „ElsafIuid‘. Rabi se odznotra i Odzvüna Fellerov ,,EIsafluid“ i čuva od prehlajenja i zastruplenja, ar je ravnotak desinfekcijsko sredstvo i kozmetika za roko, lica, zobe, vüsta i zavolo toga dober tüdi proti gripi. Pomešani z vodov se lehko rabi za grgranje i odstrani kašeo i zamuknjenost. Dobi se po apotekaj edna Po- trošna kantica 6 Din, dvojna 9 Din, velka špecijalna 26 Din. Po pošti, konči eden pak, šteri ma 9 pokusni. o dvojni ali dve velke špecijalne kantice samo 62 Din. Trije takši paki samo 139 Din s poštov i, pakivanjom. Naročila trbej nasloviti natančno na Eugen V. Feller lekarnik Stubica Donja Central 146. Hrvatska. Kak dobro vrastvo za želodec, naročite tüdi obednim Fellerove Elsa pilule. 6 škatulic 12 Din. le gostilne iermene za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni IVAN KRAV OS, Maribor, Aleksandrova 13. Original Francozi« ECLAIR VERMOREL je najbogša Šprickajca na sveti. Generalno zastopstvo: BARZEL D. D. SUBOTICA Iščite ceniki Dobi se povsod. Bűkevca (bükov žir sühi nelüščeni) küpüje trgovina Fr. Senčar LIutomer-Mala Nedelja. Zaloga vsakovrstnih semen. Polskim delavcom na znanje Od zdaj naprej se delavci, šteri namenijo iti na državno imanje v Belje na lejko delo priglašenih do zdaj stalnih gazdaj lejko na vse marofe pogodijo i po želji na šteri marof se ščejo. Delavcom je pri pogajanji na razpolago pismena pogodba, od štere edno tüdi po edini marofaj delavci dobijo na razpolago. Zdajšnja pogodba dá priliko delavcom na zadovolen i dober zaslüž, šteroga delavci v domačoj državi samo na Belji lejko dosegnejo. Pogoditi se je na marofe Kneževo, Zeleno polje, Brestovac, Jesenovac i na Mirkovac pri NÉMETH MIHALj-i, Čentiba (Dolnja Lendava), i HORVAT PETER v Pečarovcih. Na pismena pitanja ali pogajanja pa odgovarja Gašpar Josip deloprevžematel v Prosečkoj vesi posta Mačkovci. * Nadale pogoditi se je na püste Širina i Mecce pri Nabor Štefani v Odranci p. Beltinci. Pogoditi se je pa na Zlatna-Greda, Sokolovac, Kozjak i na Podunavlje pri Palatin Aleksandri«! v Pečarovci p. Mačkovci. »MLATILNICA" Ježekova prevozna širokost bobna 800 m/m z dvojnim čiščenjem 21etnisezoni Fabijana v dobrem stanju se po ugodni ceni proda z elektro-motorjem za 9 konjskih sil ali berz njega na licu mesta ko se pogleda pri. Stefan Sauman-u posesti in gost. v Ra£ah pri Mariboru. Kovčeki za potovanje, torbice iz usnja, lističe, denarnice, gamaže, nahrbtniki v veliki izbiri in po najnižji ceni prí IVAN KRAVOS, MARIBOR, Aleksandrova 13. Za TISKARNO PANONIJO r. . z o. z. v Murski Soboti LUDVIK NORČIČ. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC BAJLEC.