Primorski dnevnik . začel izhajati v Trstu
PrpH^aja 1945’ nie9°v Khodnik PARTIZANSKI bra yN|K pa 26. novem-
Co L -43 V VaSi ZakriŽ nad
rii,i m' razmnožen na W?Stil' 0d 5- d0 17 seP-v j°ra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v S|0Vcu pri Gorenji Trebu-d' °d 18- septembra 1944 J;.1- maja 1945 v tiskarni Dri .Henija“ P°d Vojskim ldriji, do 8. maja 1945 ki v. osvobojenem Trstu, ki rJe izšla zadnja števil-♦i ■ Bl1 je edini tiskani par-“.jnski DNEVNIK v za-sužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 190 (13.723)
Trst, sobota, 25. avgusta 1990
Ob vdoru iraške vojske bo ES zahtevala sklic Varnostnega sveta
Za ambasade dan X
Ultimat podaljšan do danes zjutraj - Včeraj v Kuvajtu obkolili 10 ambasad ZDA o kršitvah blokade - Živahna diplomatska dejavnost za mirno rešitev
Gorbačov
zagrozil
Huseinu
ftori^SKVA — Ugibanj o tem, do a se je pravzaprav pripravljeni spustiti Sovjetska zveza glede °«ade Iraka, je bilo včeraj kon-0 konec, ko se je sovjetski kj^edn,k Mihail Gorbačov od-r da z »nujnim osebnim spo-c‘lom« Sodama Huseina sezna-
sovjetskimi stališči in priča-
li s
^nji glede nadaljnjega razvo-sn Zal‘vske krize. Gorbačovovo koročUo je dokaj ostro in Husei-[Q,ne pušča dosti izbire. Kot po-r. a ogencija Tass, je Gorbačov dci principialno stališče SZ, Prit?0 zani° zasedba in kasnejša dgjiučitev Kuvajta nezakonito rf.jknje, ki do skrajnosti ogroža nri. v Zalivu in tudi na širšem Pfočju.
T«° je Gorbačov, kot poroča va|S' °d Sodama Huseina zahte-OvjJkkojšnje izvajanje resolucij Slede iraške zasedbe in pri-cje c,,Ve Kuvajta, kakor tudi gle-Hh Pj?blema tujih državljanov, ki ;fQ/'Usein zadržuje kot talce v pfe ,U' V sporočilu sovjetskega ZqJfSednika je v nadaljevanju UpJiano’ da v kolikor Irak ne bo b0 steval teh resolucij, »potem nui*0ra, Varnostni svet OZN ki s° sprejeti še dodatne ukrepe, lrake VsHjujejo sami po sebi. Od {j(e° N torej odvisno, kakšno odlo-g oo sprejel Varnostni svet« Verioffn sporočilom si je po vsej ZQtj kosti Gorbačov želel odve-Zve2 °'<e - kolikor jih je pač imel jetSkane zaradi tesne iraško-sov-Povezanosti na gospodar-Pocjf».^e bolj pa na vojaškem v 2q,9u - za bolj odločen poseg tiogn IVska dogajanja. Le malo Vqj °sti je, da bi Husein upošte-Pq l Orbačovove zahteve, s tem Oiožn° Sovjetski zvezi tudi dal n0stst, da povsem mirno v Var-ki p,e ? svetu glasuje za ameriš-tni svet^' P° katerem bi Varnos-tabo J.,noral odobriti tudi upo-[Qcj e za izvajanje popolne
bl°kadee, z?
°dobrit ra^a- Za čim hitrejšo VQrno,fev ustrezne resolucije v ^dvsrm svetu se zavzemajo “SPoroču* ZDA, po včerajšnjem /fuseir,, U<< Gorbačova Sadamu Izrekih se bo najbrž tudi SZ rebitnt Za talio rešitev, ki bi mo-hidi nc^orabi sile v Zalivu dala
Pečat Ozn.
KUVVAIT CITY — Irak je včeraj začel uresničevati svojo napoved, da bo s silo zaprl tuja diplomatska predstavništva v Kuwait Cityju, če ta ne bodo upoštevala ultimata, ki jim ga je postavil Sadam Husein. Ultimat za zaprtje ambasad je potekel že včeraj zvečer, toda iz španskega veleposlaništva v Amanu so sporočili, da naj bi rok za zaprtje amabasad Irak podaljšal do danes do 6.30 zjutraj po srednjeevropskem času.
Zahtevo po zaprtju ambasad je zavrnila velika večina od 68 držav. Doslej so svoja predstavništva zaprli le Brazilija, Filipini, Libanon in Indija, za vse ostale, ki vztrajajo, pa se začenja mučno čakanje, ali bo Irak res uresničil svojo grožnjo in s silo izpraznil vsa poslopja, ljudem v veleposlaništvih pa odvzel diplomatski status in jih dejansko spremenil v nove talce.
Zanesljivih vesti o namerah Iraka sicer ni. Ze včeraj popoldne so Iračani obkolili deset ambasad (na sliki AP japonska ambasada), med katerimi je tudi ameriško veleposlaništvo, med
NADALJEVANJE NA 2. STRANI

■sms* * '	'	~ ♦ .iioiim/1^*!
;	. - ».v	“
**«»*•»
’ 7 1
Gre za protiukrep ministra za prevoze na avstrijske ukrepe
Mejni prehodi z Avstrijo zuprti za promet s težkimi tovornjaki
RIM — Ob polnoči je začela veljati prepoved za vožnjo tovornjakov nad 7,5 tone, ki so v Italijo prihajali iz Avstrije, danes ob 13. uri pa podobna prepoved začne veljati tudi za tovornjake, ki zapuščajo državo v smeri proti Avstriji. Odlok o zapori italijansko-avstrijske meje za tovorni promet je včeraj podpisal minister za prevoze Bernini, ki je s tem tudi razveljavil vse dvostranske dovolilnice za izstop oziroma vstop na italijansko državno ozemlje čez mejne prehode pri Brennerju, Trbižu, Prato Dravi in na Passu Resia.
Za tak odlok so se že nekaj časa zavzemali italijanski avtoprevozniki, iz ministrstva za prevoze pa pojasnjujejo, da je bil ukrep neizbežen zaradi stalnega slabšanja položaja na brennerski avtocesti in drugih mejnih prehodih kot posledica sklepa deželne vlade Vorarlberga, da za tovorni promet zapre enega izmed dveh možnih koridorjev na avstrijskem ozemlju. Ta odločitev je še poslabšala že tako težko stanje na cestah zaradi delnega podrtja mostu v Kuf-steinu. V sporočilu prevoznega ministrstva je še rečeno, da je zaprtje mostu povzročilo precejšnje dodatne stroške italijanskim prevoznikom, ki so morali iskati druge poti, k temu pa so svoj delež prispevale še odločitve avstrijskih deželnih oblasti. Ob zaprtju meje z Avstrijo, ki pa bo po trditvah Berninija takoj preklicana, »ko se vse skupaj vrne v prejšnje stanje,« pa bo najbrž prišlo tudi do povišanja tarif za prevoze po cestah.
Zaplet s tovornim prometom bodo ministri za prevoze Italije, Avstrije in ZRN obravnavali že v ponedeljek na sedežu ES v Bruslju, kjer bo prisoten tudi komisar EGS za prevoze Van Miert. Na splošno predstavlja tovorni cestni promet v tem delu Evrope precejšen problem. Položaj je z italijansko prepovedjo zdaj še težji, temu italijansko-avstrij-skemu »obstreljevanju« s prepovedmi za tovornjake pa je treba dodati tudi švicarsko prepoved cestnega prometa za vsa vozila, ki so težja od 28 ton. V sporočilu italijanskega transportnega ministrstva je omenjen tudi ta problem, ki naj bi ga reševali tako na bilateralni ravni kot na ravni EGS z uvedbo recipročnih ukrepov v komercialnem prometu s Švico.
Zaprtje mejnih prehodov z Avstrijo pa so včeraj takoj pozdravili predstavniki združenja italijanskih avtoprevoznikov ANITA. Predstavnik združenja je izjavil, da je bil tak ukrep edini možen po zadnjih omejevalnih ukrepih, ki so jih že sprejeli oziroma napovedali v Avstriji. Avtoprevozniki se bodo danes zbrali na skupščini v Veroni, kjer se bodo tudi dogovorili o morebitnih novih akcijah.
Na avstrijski strani je včeraj ob polnoči začela veljati prepoved prometa za vozila nad 7,5 tonami po arlberški hitri cesti, ki povezuje Vorarlberg s Tirolsko. Prepoved prometa so avstrijske oblasti opravičile z izrednim povečanjem prometa po zaprtju mosta v Kufsteinu in naknadnem zaprtju bavarskih prehodov Fern in Achen med Tirolsko in Bavarsko.
Po zadržanju fronte za NE v zbornici položaj v KPl vm bolj nejasen
RIM — Kaj se dogaja v KPI? Dober mesec pred programsko konferenco se v političnih krogih in v stranki sami vse bolj vsiljuje sum, da je dokončen razkol stranke za vogalom in da so nesporazumi že presegli »varnostno« mejo. Zadržanje komunistov, »novih in starih«, v senatu, zlasti pa v poslanski zbornici, je bilo resnici na ljubo tako, da ne more vzbujati optimističnih napovedi.
Zagovorniki raznih strankinih struj si sedaj ne dajo miru, najbolj razorože-ni pa se zdijo melioristi. Gianni Pelli-cani meni, da so diferenciacije sicer dopustljive, vendar postanejo nesprejemljive, ko je treba odločati o tako pomembnih stvareh, kot je zalivska vojna. Tisti, ki so povzročili razhajanja v poslanski zbornici, bi se morali danes globoko zamisliti nad posledicami, meni Pellicani, kajti, še opozarja, če bi morala taka zadržanja postati pravilo, bi lahko že sedaj podvomili v sam obstoj komunistične stranke. Podobnega mnenja je tudi drugi ugledni član KPI, Macaluso, ki pojasnjuje, kako so na seji vodstva odločili, da bo tudi strankina manjšina, fronta za »NE«, spoštovala odločitev večine, čeprav se z vsebino vladne resolucije ni strinjala. KD je v podobnih okoliščinah imela toliko poguma, da je umaknila pet ministrov in se dogovorila za spoštovanje strankine discipline, utemeljuje Macaluso in meni, da bi bila tudi v KPI potrebna nova disciplinska merila, zlasti ko gre za ustavna vprašanja.
Medtem pa se je v Ulici Botteghe Oscure razširila vest, da bo fronta za »NE« prihodnji teden sklicala širše vodstvo iz česar je mogoče sklepati, da je pripravljena ponuditi roko »sprave«. Po škodi, ki jo je naredila, je nemara malo prepozno, menijo nekateri. Izvedelo pa se je tudi, da se je glasovanja vladne resolucije v poslanski zbornici vzdržalo 23 komunističnih poslancev, medtem ko je Ingrao, potem ko je pojasnil svoje stališče, zapustil dvorano in torej ni glasoval. Tako zadržanje je včeraj precej ostro ocenil podpredsednik poslanske skupine KPI Violante. Izjavil je, da ima občutek, kot da se je KPI razdelila v dve popolnoma ločeni skupini, kar je po njegovem mnenju toliko hujše, ker je to storila v kočljivem trenutku. Violante ne nasprotuje izbiri in stališčem posameznikov, vendar obžaluje, da strankina večina ni naletela na odziv, kakršnega je pričakovala. Skratka, za Violanteja so odločitve strankine večine nepreklicne, posamezne strankine struje jih morajo spoštovati, kar še ne pomeni, da se tako podrejajo in izgubljajo svojo istovetnost. KPI je največja opozicijska stranka, meni Violante in ima največ volilcev, temu primerna pa mora biti njena odgovornost pred domačo in tujo javnostjo.
Hrvaški Sabor skuša najti kompromis za rešitev spora v Kninski krajini
tl°v Saj)0ra® Na izredni seji vseh treh zbo-ernu n y 7a9rebu, ki je posvečena poli-rs 0dgov°l0zaiu na Hrvaškem, poskušajo medu na vPrašanje, ali je mogoč spo-srk kfez ^vaškimi Srbi in njihovo domo-tig kih Polirj?^.avania velikih scenaristov iz n i ^erkvn ■ nih struktur, srbske pravoslaven 0 katerik tukajšnjih sredstev obvešča-SA^varteg "delovanju« v kontekstu tako >• -	itj^g |au^neobstoječega memoranduma
Vasi uha id ‘'='-’u!>i.ujecega memoranouma ke tudi k kretariat za notranje zadeve Hr-
Po°?k[etne P°datke-Sti tlstem- kar so govorili predsed-pfgltrvašjfg Ee Mesič in predsednik Republi-
Rnin0?0 SrhiV ^KH-SDP, je sporazum mogoč, gajil?ki vrnUi orožje, ki so ga ukradli v tettoi; Pri tem‘i *11 če se začnej0 s Hrvati po-vati / 'n	. morali Srbi spoštovati suve-
o, ‘ 131 morali Srbi spoštovati i Pa nacin^hsko celovitost Hrvaške, Hr-nalne in kulturne posebnosti Sr-
bov na Hrvaškem. Če pa sodimo po edinem predstavniku SDS Ratku Ličini, dogovor ni mogoč, ker je hrvaška oblast »to stranko imenovala teroristično« in ker so »Srbi politično starejši narod kot Hrvati«.
Ker pa Srbe na Hrvaškem predstavljajo v Saboru s svojo večino tudi predstavniki drugih strank levega bloka, se zdi, da bi sporazum lahko prevladal nad spori. Največji aplavz in osebna čestitka predsednika Hrvaške predstavniku ZKH-SDP - Srbu Simi Rajiču -je le ena izmed potrditev dobre volje, ki je vendarle prevladala na včerajšnjem zasedanju Sabora. Simo Rajič je omenil kulturne posebnosti Srbov v teh krajih in potrebo po tem, da se končno navadijo na pridevnik »hrvaški« in se ob vzajemnem spoštovanju prenehajo pogovarjati na mitingih in zborovanjih ter raje sedejo za skupno mizo. Brez pomoči s strani bi se morali pogovarjati o nači-
nih skupnega življenja na Hrvaškem, kar je tudi temelj pogovorov za prihodnje življenje v Jugoslaviji.
Odnos hrvaškega vodstva do zveznih organov deloma ilustrira odprta kritika neproduktivnosti, deloma zamenjava Stipeta Šu-varja v zveznem predsedstvu, kar so uradno pojasnili z dejstvom, da je Šuvarja izbral prejšnji enostrankarski Sabor. Zahvalili so se mu za njegov prispevek k varovanju hrvaških interesov v Beogradu, vendar bo moral položaj prepustiti dosedanjemu predsedniku hrvaške vlade Stipetu Mesiču.
Potrditev tega, da ne varujejo strankarskih interesov, temveč interese Hrvaške, kot je dejal Tudjman, je tudi dejstvo, da bo prihodnji obrambni minister Hrvaške generalpolkovnik v pokoju, dosedanji poveljnik 5. vojaškega območja in član ZKH SDP na Hrvaškem Martin Špegelj.
Otrok spet žrtev okrutnega nasilja
BALSORANO (L'AQUILA) — Tragični dogodki, v katere so vpleteni nedolžni otroci, se te dni prav grozljivo vrstijo. Zadnja žrtev tega krutega seznama je 7-letna deklica, dogodek pa se je odigral v majhnem naselju v Abrucih.
Cristina Capoccitti se je v četrtek po večerji pridružila skupinici vrstnikov, ki so se igrali na travniku ob njeni hiši. Malo po 21. uri se je otro-čad vrnila na domove, Cristine pa ni bilo od nikoder. Starši in sesedje so jo zaman iskali nekaj ur, nato pa so obvestili karabinjerje. Iskanje se je s pomočjo izurjenih psov nadaljevalo vso noč. Sele ob šestih zjutraj so psi zavohali dekličino sled, vendar prepozno. Le dvesto metrov od doma je v škarpi ležalo iznakaženo golo trupelce. Takoj po prvem pregledu so preiskovalci ugotovili, da je neznani zločinec dekletce najprej spolno zlorabil in ga nato do smrti pobil z večjim kamnom, ki ga je odvrgel v bližnji grm. Poskrbel je tudi za to, da je za seboj zabrisal vsako sled.
V spopadih v Azerbajdžanu padlo 50 oboroženih Armencev
Sile notranjega ministrstva posegle proti nacionalistom
MOSKVA — Napetost med Armenijo in Azerbajdžanom se ponovno stopnjuje. Prišlo je večkrat do vdorov oboroženih tolp armenskih nacionalistov na ozemlje Azerbajdžana, tako da so morale poseči posebne enote zveznega notranjega ministrstva. V svojem pogovoru z novinarjem Izvestij je poveljnik teh posebnih enot general Mi-hail Kolesnikov povedal, da so njegovi možje morali dvakrat poseči zelo ostro na območju Azerbajdžana, da bi zaščitili življenja civilistov. V teh spopadih pri azerski vasi Baganis Ajrum so spe-cialci bili primorani streljati, pri čemer je padlo 50 armenskih ekstremistov, kakih sto pa je bilo ranjenih. Ko-
lesnikov je tudi dejal, da imajo Armenci podporo helikopterjev, ki sicer nimajo nobenih oznak, ki pa bržkone pripadajo armenskemu departmaju za kmetijstvo.
Na meji med Armenijo in Azerbajdžanom so že dalj časa v teku neprestani spopadi med oboroženimi skupinami obeh narodnosti. Azerbajdžanski predsednik Mutalibov je v začetku tedna poslal posebno poslanico parlamentom vseh sovjetskih republik, da bi opozoril na dejstvo, da »do zob oborožene armenske skupine« vdirajo na ozemlje Azerbajdžana. Istočasno je tudi obsodil »šibkost« predsednika
Gorbačova, ki da doslej še ni storil nič, da bi preprečil razsajanje armenskih tolp.
Pri tem je treba poudariti, da je Gorbačov 25. julija izdal ukrep, s katerim je dal ilegalnim oboroženim skupinam v Sovjetski zvezi deset dni časa, da izročijo orožje oblastem. Nekaj dni zatem je veljavnost tega ukrepa podaljšal za dva meseca.
Armenski tisk pa medtem trdi, da imajo v Azerbajdžanu več armenskih talcev, ki so jih ugrabili iz obmejnih vasi. Iz moskovskih virov medtem sporočajo, da v Armeniji deluje v raznih tolpah približno 10 tisoč oboroženih mož.
Za ambasade dan X
Po dveh tednih krvavih spopadov je vlada predsednika De Klerka uvedla izredno stanje
PRETORIA — Proces pomiritve in popuščanja napetosti v Južni Afriki se je včeraj nenadoma ustavil, še več bil je storjen krepak korak nazaj. Južnoafriška vlada je spričo neredov, ki že dva tedna pretresajo črnska mesta med Pretorio in Johannesburgom, uvedla neke vrste posebno stanje, ki daje več pooblastil policiji in omogoča v nujnih primerih tudi poseg oboroženih sil. Ukrep De Klerkove vlade je, skoraj bi rekli, logična posledica zadnjih neredov, v katerih je izubilo življenje več kot 500 ljudi. Spopadi potekajo med Zuluji kralja Butelezija in njegove organizacije Inkatha (ki jo njeni politični nasprotniki obtožujejo mlačnosti v boju proti apartheidu in proti južnoafriškemu režimu nasploh) ter plemenoma Xhosa in Šoto, ki se prepoznavajo v politiki ANC in njegovega voditelja Mandele.
Izredne ukrepe so že objavili v Uradnem vestniku, obrazložil pa jih je minister Za varnost Adriaan Vlok, ki pravi, da je bila vlada prisiljena sprejeti take ukrepe, kljub določenemu napredku v procesu pomiritve, ki je bil uspešen tako rekoč povsod, razen v pokrajini Natal, kjer so spopadi med Zuluji in Xhosi v treh letih povzročili že 4000 smrtnih žrtev. Odslej bo prepovedano ne samo sleherno strelno orožje, temveč na protestnih manifestacijah ne bo več dovoljeno imeti s seboj nožev, kopij, palic, vil, sekir in podobno.
Vodja ANC Nelson Mandela je imel včeraj, na predvečer svojega spornega potovanja v Norveško, Libijo in Alžirijo, enourni pogovor s predsednikom De Klerkom in ministrom Vlokom. Ob koncu je dejal, da se je že pred časom izkazalo, da so izredni ukrepi nekoristni in da tudi ti, ki jih je vlada sprejela sedaj, ne bodo prispevali k pomiritvi. Mandela je v prejšnjih dneh ostro kritiziral policijo, češ da pomaga Zulujem v spopadih z ANC, danes pa je nepričakovano obtožil policijo, da ni zaščitila naselbin, v katerih živijo Zuluji, ki da so tako postali tarča napadov ostalega prebivalstva. Dal je tudi razumeti, da so v teku pogovori med ANC in Inkatho.
Avstrija miri turiste, ki gredo v Jugoslavijo
DUNAJ — Položaj v kriznih področjih Hrvaške se je umiril, tako da ni nevarnosti za tuje turiste v Jugoslaviji, piše avstrijski dnevnik Neue Zeit, ki se sklicuje na sporočilo ministrstva za zunanje zadeve na Dunaju.
»Kot se je izvedelo v ministrstvu za zunanje zadeve so člani avstrijskega veleposlaništva obiskali krizna področja na Hrvaškem in ugotovili, da so povsem zagotovili varnost tujcem, ki preživljajo dopust na jugoslovanski jadranski obali,« piše časopis in ugotavlja, da ministrstvo obvešča Avstrijce, da ni razlogov za to, da bi se odrekli načrtovanim potovanjem v Jugoslavijo.
Časopis tudi navaja, da je podobno obvestilo izdala Avto moto zveza Avstrije, ki je sporočila, da je promet na glavnih jadranskih cestah v Jugoslaviji še precej gost, vendar pa poteka normalno.
Orožje? Kvečjemu kakšna lovska puška.
KNIN — Včeraj je bila spet tiskovna konferenca SDS v zvezi z najnovejšimi dogodki v Kninu in njegovi okolici. Ognjen Ignjatovič, predsednik SDS je novinarje obvestil o tem, kako so na Reki miličniki zaplenili približno 500 glasovalnih lističev in aretirali Milorada Paviča, odgovornega za glasovanje. Na drugi strani v Saboru govorijo o tem, kako so pripravljeni na pogovor s predstavniki SDS. To je še en dokaz pogojenosti hrvaške politike, je dejal Ignjatovič. Uradnega stališča o zasedanju Sabora sicer še ni, vendar to kar je povedal Ignjatovič, kaže, da bistvene spremembe odnosa ne bo, kar lahko tolmačimo kot nadaljevanje trenutnega stanja, ki pa je še vedno precej napeto in nestabilno. Ignjatovič je ves čas govoril o tem, da se nadaljuje protisrbska kampanja v hrvaškem tisku, na radiu in televiziji. Novinarji so v glavnem spraševali kaj je z orožjem, ali je res, da so orožje s kninske postaje milice razdelili ljudstvu in kdaj ga bodo vrnili. Ignjatovič je dejal, da o tem ne ve nič in da razen nekaj lovskih pušk ni opazil nobenega drugega orožja. Istočasno pa je na naslovni strani beograjskega Nina izšla fotografija nekega moža iz okolice Knina s polavtomatsko puško.
Ob dogajanjih v Kninski krajini izraža upravni odbor Društva novinarjev Slovenije javni protest zaradi ravnanja oboroženih straž, ki so v nedeljo 19. 8. 1990 okoli 18. ure na barikadi nekaj kilometrov od kraja Kistanj, na cesti od Knina proti Benkovcu grozili z avtomatskim orožjem novinarjema, jima na silo iztrgali fotoaparat in uničili posneti film.
NADALJEVANJE S 1. STRANI
tem ko italijansko včeraj zvečer še _
bilo obkoljeno. Težko je reči, ali si b Sadam Husein upal prevzeti odgovor-nost za začetek oboroženega spopad^ do katerega bi po vsej verjetnosti Prl' šlo po vdoru v tuja in še posebej v ameriško veleposlaništvo v KuvajN' Toda nekaj znakov o tej skrajni m°z-nosti je bilo vidnih že včeraj. Tako naJ bi po trditvah italijanskega veleposla-nika Colomba Iračani odklopili eleK triko britanski ambasadi, glasnik Bel hiše Mariin Fitzwater pa je po veda' da je Irak v nasprotju z obljubami Pre. prečil odhod iz Iraka 110 uslužbence111 ambasade v Kuvajtu, ki so bili prisili®' ni ostati v Bagdadu. Fitzwater je ’
dejal, da ZDA razpolagajo z informa1
id'
jami, da nekatere države ne spoštuje]® blokade Iraka, vendar ni hotel postr® či s konkretnejšimi podatki.
V tem time-outu, ko vsi čakajo in ^ obenem bojijo, da ne bi prvi prižgf1 iskre spopada, pa se nadaljuje mrzln no iskanje diplomatske rešitve zalj^ ske krize. Tako je zunanji minister J® Michelis včeraj po telefonu govoril
ameriškim državnim sekretarjem Ba
kerjem in sovjetskim zunanjim minlS' trom Ševardnadzejem, bil pa je tudi stalnem stiku z zahodnoevropski1?
bo ES zahtevala takojšen sklic Val
nostnega sveta, če bo Irak s silo sku!
Huseina, da iz Iraka in Kuvajta izpul
vse tujce in preveri vse možnosti mirno rešitev zalivske krize.
Kriminalna dejavnost na Jugu avgusta dosegla krvavi višek
NEAPELJ, COSENZA — Deželi Kampanija in Kalabrija sta tako rekoč stalno v središču pozornosti zaradi skoraj vsakodnevnih umorov, ki so sad medsebojnih obračunavanj med kriminalnimi organizacijami. V Neaplju in drugih mestih Kampanije kraljuje komora, v Kalabriji pa 'ndran-gheta, obe organizaciji pa urejajo in vodijo razne tako imenovane družine. Interesi so ogromni, maščevanja ne prizanašajo nikomur; na šahovnici so predvsem močno razpredena mreža z mamili in javni zakupi, nad katerimi imajo nekatere družine pravcati monopol.
V Sorrentu, nekoč zasanjanem mestecu blizu Neaplja, je policija izvedla akcijo, da bi preprečila obračunavanje med kamorističnima klanoma D -Alessandro in Imparato. S pomočjo psov in helikopterjev so možje postave prišli na sled nevarnim kriminalcem, ki so se pripravljali na pravcato vojno s konkurenco. Klana D'Alessan-dro in Imparato sta si prišla navzkriž pred tremi leti, ko so v Castellamma-reju di Stabia ubili tri člane družine Imparato. Odtlej je maščevanje terjalo že štirideset mrtvih.
Gothe institut
tudi v Ljubljani
BONN — Odprtje Gdthejevega inštituta v Ljubljani je zamisel, o kateri, kot se je včeraj izvedelo v krogih zahodnonemške vlade, resno premišljujejo tudi v Bonnu. Ne razmišljajo pa o odprtju konzulata v Ljubljani, navajajo obveščeni zahodnonemški sogovorniki, ki opozarjajo, da tudi ustanovitev Gdthejevega inštituta v Ljubljani »v doglednem času ni uresničljiva iz finančnih razlogov«.
Gdthejevi inštituti so kulturna predstavništva ZRN v tujini, v katerih poleg drugih dejavnosti organizirajo tudi zelo kakovostne tečaje nemškega jezika.
Druga akcija, ki jo je izpeljala policija v neapeljski četrti Forcella pa je privedla v zapor enajst kamoristov, med katerimi sta tudi brata Stolder. Slednja veljata za nevarna kriminalca in hladnokrvna morilca, preiskovalci pa menijo, da sta dejanska voditelja podtalnega kriminala, čeprav sta še razmeroma mlada. Stara sta namreč 25 in 30 let. V Forcelli sta razpredla do potankosti organizirano prekupčevalsko mrežo, preko katere gredo v glavnem mamila. Brata Stolder sta med drugim naročila umor bratov Saltalamacchia, kar je v bistvu sprožilo novo verigo maščevanj. Med policijsko akcijo so agenti zasegli 600 gramov najboljšega heroina, več pušk in pištol ter nabojev. Kriminalca sta se hotela arzenala znebiti tako, da sta orožje zmetala skozi okno, vendar stase tako dejansko izdala.
Pravi poboj pa je letos terjala kalabrijska 'ndrangheta. Od začetka leta je pod maščevalnimi streli padlo že dvesto osem oseb, samo avgusta pa je bilo umorjenih triintrideset. Tudi v Kalabriji, tako kot v Kampaniji že zdavnaj ne gre več za umore, s katerimi želijo posamezne »družine« oprati in ohraniti čast. Dežela je skrajno problematična tudi v geografskem pogledu. Skoraj nemogoče je namreč nadzorovati 800 kilometrov s kopnega nedostopne obale, ki praktično meji z Bližnjim vzhodom. Prav od tod prihajajo v Kalabrijo ogromne količine mamila, ki ga 'ndrangeta prodaja na sever, predvsem v Milan, Turin in Genovo. Boj za nadzorstvo nezakonitega trga postaja iz dneva v dan bolj krvav in ne izključuje niti otrok, še manj pa krajevnih upraviteljev in političnih predstavnikov. Najhujša maščevanja se odigrajo prav poleti, ko se kriminalci, ki se običajno skrivajo v severnih mestih, vračajo domov, se srečujejo z znanci in sklepajo nova »prijateljstva«. Oblast pa ugotavlja tudi, da ima že vsako, tudi najmanjše središče, svoje »šele«, ki se uveljavljajo in iščejo prostor pod soncem. Zapoved molčanja pa je bolj kot kdajkoli prej glavno jamstvo za preživetje.
cct™''’
CCT
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO — PETLETNI
# CCT se koristijo s 1. septembrom 1990 in zapadejo 1. septembra 1995.
• Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,30% bruto, bo izplačan 1. 3. 1991.
• Naslednji kuponi bodo enaki šestmesečnemu bruto donosu BOT na 12 mesecev plus premija, ki znaša 0,50 točke.
•	Obveznice se nudijo po 97,25% ceni in se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 29.
avgusta do 13.30.
•	CCT bodo dodeljeni po marginalnem
sistemu (asta marginale); po ponudbi, ki je sestavljena s seštevkom emisijske cene in zneskom »pravice do podpisa (diritto di sottoscrizione)«. Ta vrednost je izražena v 5 stotinkah ali mnogokratniku.
•	Cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju.
•	Dodeljene obveznice je treba poravnati 3. septembra po ceni, ki jo bo določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
0 Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
Rezervacije do 29. avgusta
Najvišji letni donos
Bruto
Neto
13,80%
12,04%
zahodnoevropsK
kolegi, s katerimi se je dogovoril, d
ša1
doseči zaprtje ambasad v Kuvajtu.
Na mirovno misijo se je podal
’ rial
. gg
avstrijski predsednik Waldheim, ki5,
je včeraj o krizi v Zalivu že pogovad z jordanskim kraljem Huseinom (oD_
na sliki AP), danes pa bo odšel v Ba? dad, kjer bo skušal prepričati Sadari.
za
Po sestanku Saro - Rosenmrth v Trbižu
Bodočnost rabeljskega rudnika je še nejasna
^ TRBIŽ — Usoda rabeljskega rudni-I ,ie po dolgotrajnem zavlačevanju in ezkih pogajanjih na raznih ravneh na ^ar naPrej nejasna. Družba . H ki upravlja rudnike, torej tudi Fbr' trc^' c*a ie 13162 denarja, Dežela j R' ki je upravljanje rudnika tej hzbi poverila, pa zatrjuje, da bo sku-narediti vse za to, da rudnika ne zaprli, denarja pa ne more dati, ker q odvisna od države. Kaj potlej? T i!e!n j® tekla beseda na sestanku v odh U' 50 se 9a udeležili deželni , “Ornik za industrijo Ferruccio Saro, "fajevni župan Herbert Rosenwirth, “inski odbornik za industrijo Paolo r®9orutti in drugi.
vsi skupaj so se soglasno izrekli za ■ da se ustanovi mešano podjetje, ka-^re del bi bila seveda avstrijska druž-: ' ki ima čez rudnik v Bleibergu (ta .jjta podobne značilnosti kot rabeljski) ki je tudi že pripravila, kakor je aho, študijo o ponovnem ovrednote-Jd rabeljskega rudnika: najprej bi ga ^ “Ustrojili, nato pa ga izkoriščali za .PP° desetih let in zaposlili od 120 do j u ljudi. Ker pa SIM nima denarja, ? avstrijska družba vezane roke. r^Upan Rosenwirth je pozval odbor-s Ra Sara, naj čimprej skliče sestanek sindikalnimi predstavniki, deželno Pravo kot tako pa, naj vendarle
sprejme kakšno konkretno odločitev. Deželni odbornik za industrijo je dal sogovorniku in njegovemu spremstvu prav, vendar je pojasnil, da ne more Dežela sprejeti zaenkrat prav nobene odločitve, če se poprej ne posvetuje z vodstvom družbe SIM.
Zbrali so se mladi kmetje iz Poljske Slovenije in Italije
ČEDAD — Včeraj se je začelo v Čedadu 12. pokrajinsko srečanje kmečke mladine iz vrst Coldirettija v priredbi furlanske organizacije Club 3P. Organizatorji so povabili nanj tudi predstavnike Slovenske kmečke zveze, ki jo zastopa parlamentarec Marjan Podobnik, in poljske Kmečke solidarnosti, za katero sta navzoča Tadeusz Szymanczak in Jacek Smalcerz. Goste je sprejel čedajski župan Giuseppe Pascolini, ki je tudi deželni odbornik za kmetijstvo. Prisoten je bil tudi vsedržavni predsednik Coldirettija Paolo Micolini. Sledila je debata o spremembah v Vzhodni Evropi, o stanju tamkajšnjega kmetijstva in o tem, kako sprožiti tvorno sodelovanje čez mejo ob izmenjavi strokovnih izkustev in opreme.
Po sladoledu - salmoneloza
REKA — Kakih 60 oseb, pretežno italijanskih turistov, se je okužilo s salmonelozo in štiri so morale v bolnišnico. Tega je kriv sladoled, ki so ga kupili v Fažani pri Pulju. Bakterija je začela delovati nenavadno hitro, saj so se simptomi infekcije pokazali že po šestih urah. Sladoled je okužil eden od sladoledarjev, ki pa naj bi bil zdrav nosilec bakterije. Zgodilo se je že 6. avgusta, zvedelo pa za to šele zdaj, kot poroča Voce del Popolo, ker pristojna inšpekcijska oblast ni ukrepala, kot bi bila morala: ni namreč dala zapreti sladoledarne, temveč je samo začela strože nadzorovati njene izdelke. In res so med kontrolami v dneh 7., 8. in 14. avgusta inšpektorji odnesli v laboratorij več vzorcev okuženega sladoleda.
Rezultat poizvedovanja v Furlaniji-Julijski krajini
Krhkega ravnotežja pri doraščajoči mladini naj bi bili krivi zlasti starši
VIDEM — Na vsakih sto mladih od 10. do 14. leta, ki obiskujejo zavode za šolsko in poklicno usmerjanje v deželi Furlaniji-Julijski krajini, je kar sedem problematičnih. Ta zaskrbljujoč podatek izhaja iz poizvedovanja, ki ga je izpeljalo strokovno osebje omenjenih ustanov med 20.000 dečki in deklicami. Rezultate ankete, ki je bila sicer vsedržavnega značaja, so zbrali v publikacijo "Preadolescenza: le crescite nascoste", ki sta go oskrbela Severina De Pieri in Giorgio Tonolo.
V veliki večini primerov vedenjskih odklonov, psiholoških motenj, odtujenostnih pojavov in značajnostnega "čudaštva ", ki so jih raziskovalci dognali pri povprašanih, je prišlo do izraza, da deček oziroma deklica občuti popolno pomanjkanje spoštovanja do lastne osebe s strani odraslih. Pogosto s strani samih staršev, ki da z otroki ravnajo prav tako, kot ravna lažni ljubitelj živali s psičkom. Natanko 2,6 odstotka mladih med 10. in 14. letom je pojasnilo, da očetu in materi sploh več ne zaupajo, 5,5 odstotka pa jih obtožilo naravnost očete, ker da sploh ne skušajo razumeti njihovih potreb in z njimi ravnajo kot z neljudmi. Poizvedovanje je torej samo še potrdilo, do kako kritične točke se je v premnogih primerih pomaknil odnos starši-otroci.
Anketa pa je pokazala še nekaj drugega zanimivega, namreč to, kako ravnodušni so v teh letih mladi do vere. Odstotek tistih, ki pravzaprav ne vedo, ali v kaj verujejo ali ne, je še višji od odstotka onih, ki so jih raziskovalci označili kot problematične. V Jezusu Kristusu vidijo na primer predvsem zgodovinsko osebnost, bolj malo pa ideal, po katerem naj bi se ravnali. Število takih, ki redno zahajajo k nedeljski maši, je zelo nizko, še manj pa je tistih, ki hodijo kolikor toliko redno v spovednico. Nič čudnega torej, če je na vprašanje, kakšne odnose imajo z domačo župnijo, večina odvrnila, da ti odnosi škripljejo.
Paolo Bemes odide na njegovo mesto pa Giovanni Bellarosa
Trst — Dr. Paolo Bemes, od 1. ^75 generalni tajnik deželnega “bora FJK, odhaja v pokoj in v “rek ga bo uradno nasledil dr. 'ovanni Bellarosa. Bernes, rojen v Nri 1. 1920, se je zaposlil 1. 1949 .. računovodskem oddelku za-ladnega ministrstva, na začetku ^. Jet pa pri finančnem uradu v,v*e zavezniške uprave v Trstu. a Deželi je služboval 26 let.
Giovanni Bellarosa - 44 let, Žai 0ma 32 Prava' službuje v de-Jhem upravnem aparatu od 1.
Leta 1979 je napredoval do let,'
Jedilnega staleža, zadnjih deset
[ Pa je bil šef kabineta.
Promet, premočno navita glasba (in turisti) Pirančanom ne dajo miru
Naj občan kar sam izmeri decibele?
PORTOROŽ — Zaradi vse številnejših pritožb piranskih občanov na račun hrupa (in tudi turistov) se je v tej občini vnela prva bitka med tistimi, ki hočejo hrup spraviti v še normalne okvire, in tistimi, ki se temu na vse kriplje upirajo. Tako so na primer Zeleni Pirana zahtevali od koprske sanitarne inšpekcije, da odredi meritve hmpa v Luciji zaradi vse bolj intenzivnega prometa, take meritve pa vse bolj zahtevajo tudi drugi občani, ki jih na primer moti pretirana glasba s piranskih in portoroških plesišč.
Koprska sanitarna inšpekcija je prizadetim in odgovornim v teh dneh poslala odgovor, v katerem zatrjuje, da nima na voljo dovolj denarja za plačilo ekspertize in niti ne za izvajanje rutinskih analiz, prav tako nima na razpolago niti merilnih naprav. Tako bi morali meritve naročiti pri pooblaščenih organizacijah, ki pa bi to delo seveda primerno zaračunale.
S tem pa prizadeti prebivalci piranske občine niso zadovoljni. Nek občan je tako že kar sam izmeril hrup, ki ga povzročajo glasbene skupine v Fiesi in na piranskem Tarti-
nijevem trgu. Ugotovil je, da raven hrupa teh ansamblov v povprečju presega 65 decibelov, konice dosegajo lOOdBA, zakon pa menda dovoljuje le 45 decibelov po deseti uri zvečer. Po veljavnem občinskem odloku sme pet dni v tednu glasba na gostinskih terasah trajati največ do 23. ure, ob petkih in sobotah pa do 24. ure (seveda še zmeraj v dovoljenih mejah glede hrupa).
Ta občan - in tudi drugi - so že večkrat obvestili portoroške miličnike o pretiranem hrupu, ki pa so se občanom vedno izgovorili, da imajo prireditelji vsa dovoljenja s strani občinskih upravnih organov. Ko pa so občani vztrajali, da imajo ansambli (kljub dovoljenju) pretirano navite zvočnike, so miličniki imeli pripravljen nov izgovor - da tudi oni nimajo merilnih naprav za merjenje hrupa. Mar potemtakem piranskim občanom res ne preostane drugega, kot da si sami priskrbijo merilne naprave in najamejo pristojne strokovnjake, ki bodo izmerili hrup?
BORIS ŠULIGOJ
^adar vrh Slavnika le Po dogovoru z ljudmi
vqjC). RŽ AN A — Hrpeljci, Kozinci, Podgorci in drugi prebi-cfo j aežanske občine so zmerno zadovoljno ocenili vest, jeli k °do pristojni posvetovali z njimi, predno bodo spre-^ntr^šen odločilen sklep glede izgradnje radarskega lo, sa Vrh dobrih tisoč metrov visokega Slavnika. Kot zna-(rtli inPreci nedavnim Podgorci protestirali proti temu na-k ffPr0'. so s kamenjem zabarikadirali cesto, ki se vije Pfe^s proti Slavniku. Na četrtkovem sestanku med s^kref.!^°m slovenske vlade Peterletom, republiškimi *1ičlro ari* Jazbinškom, Rejcem in Ostercem ter direktorjem hi]/ ^oteorološkega zavoda Slovenije Pristovom so skle-benj^0330vifev nekaterih postopkov za pridobivanje grad-vQf dovoljenj, poleg tega bo republiški sekretariat za SfečQn° okoIja in urejanje prostora sklical posvetovalno ske s prizadetim prebivalstvom in zastopniki sežan-
Znamka Stefanel odslej še v Ljubljani
LJUBLJANA — Na Trgu osvoboditve v Ljubljani bo Emona Obala Koper odprla v petek trgovino s ponudbo znanega italijanskega konfekcijskega podjetja Stefanel. Emona si je zagotovila ekskluzivno prodajo Stefanelove-ga blaga v Sloveniji in Istri. Stefanel ima danes po svetu že kakšnih tisoč trgovin, tako tudi v Budimpešti in Pragi. Ljubljanska trgovina bo v prostorih dosedanje prostocarinske prodajalne, ki jo je podjetje Emona temeljito preuredilo in prilagodilo slogu Stefanelovih trgovin. Kot vidimo na sliki, gredo zdaj dela h koncu in pričakovati je, da bo v novi prodajalni velik dren - tudi zato, ker bodo izdelki spočetka za 5-10% cenejši kot drugje.
logaška Slatina najmlajše slovensko mesto
^Nrje^^KA SLATINA Bližnji praznik občine Rfebiv ]Tri -Jelšah bodo posebej slovesno proslavili “Qd0 f c* Rogaške Slatine. V nedeljo, 9. septembra, skoraj v Slovitl zdraviliški kraj, ki ga poznajo po *a poj Jsern svetu, v ožji domovini pa že dolgo velja !*li 111 vrhunskega zdraviliškega turizma, razgla-^Slceij,11!65*0' Tako bo postala Rogaška Slatina za Najs- 'k1 je bil proglašen za mesto 1964. leta, naj-
t sIatin°Vensko mest0-
lNi prj ^frd bodo skupaj s krajani Kristan vrha ob oh in S0511461!3 Jetošnje osrednje sloves-
itv
srio D“ao zgodovinsko obeležje. Razvoj kraja je i^Jpi v0riVezan 2 vrelci mineralne vode in prav mine-ti a Za 1 zdraviliškemu turizmu gre največja za-.,lt3e. 0|j je}3k in vsestranski napredek Rogaške Sla-i,!)biia aljnega leta 1805, ko je s staro direkcijo h bil Vl 2draviliški objekt, do let po zadnji vojni,
feb*;
skonkot 5000
r razol, o436jnskem prazniku Šmarij pri Jelšah, ki bo r^rrih Vijo R°9aške Slatine za mesto dobilo tudi ~ 330 Zoodovinskn nbpležie. Razvni kraia ie

S ^“J^0333 Sava sklenjen krog najpomemb-domačega zdraviliškega turizma.
prebivalcev najbolj razvite krajevne
C “juje PV o4>“3ni Šmarje pri Jelšah nedvomno iz psV rtlestnple^a naizahtevnejših pogojev za pridobi-(i . Jjpji r s.4a4usa' saj je predviden izredno hiter Cf>st'lrip azvoi Rogaške Slatine. Načrtujejo gradnjo tpTRale ter^raVe' P°večanje vozliščne telefonske pf^Dkrear'12!®^13^0 kuRurno-kongresnega in špor-,'Tovil| Rskega centra in plinovoda, z leti naj bi Obudili Vz41d3 mestno jedro, uredili kanalizacijo, Pieetavni jR^J31?varstveno ustanovo in še marsikaj. lig,s4a so seaCr,i* ^Ddočega najmlajšega slovenskega (Rnp9a turiJ^A9 tesno povezani z razvojem zdravi-f*s Ridrič •a’ steklarske in konfekcijske industrije 133 KORS), trgovine in gradbeništva.
Zgodovinarji zatrjujejo, da je bila Rogaška Slatina naseljena že v davnih časih. To trditev potrjuje njena lega blizu, stare vzhodne meje nekdanje noriške rimske province, bližina starih rimskih cest (Ce-leia, Celje-Poetovip, Ptuj) in okoliščina, da je bil pri župnijski cerkvi sv. Križa sedež prafare in pozneje dekanije, ki je bila 1. 1789 združena z rogaško. Prva skopa poročila o Rogaški Slatini izvirajo, po navedbah zgodovinarja dr. Ivana Stoparja, iz srednjega veka. V listini, ki jo je 1. 1141 izdal nadškof Konrad v Brežah na Koroškem grofu VVolfradu in njegovi ženi Hemi, je omenjeno posestvo Cezt, kot mejnik pa tudi studenec z marmornim kamnom. Posestvo je zgodovinar F. Kovačič enačil z današnjo vasjo Ceste, studenec pa naj bi bil eden od rogaških vrelcev. Ta je bil obzidan, o čemer priča kamen s fragmentarnim napisom, ki so ga 1. 1834 našli pri podiranju Dietrichove gostilne. Marmorni kamen naj bi opozarjal na antični nastanek napisa, sloviti nemški klasični filolog T. Mommsen pa je sodil, da je iz srednjega veka.
V novejši dobi so bili slatinski vrelci znani tudi v evropskih znanstvenih krogih. Omenjata jih alkimist L. Thurneysser v delu Pison, v katerem je predstavil prvo analizo rogaške zdravilne vode (knjiga je izšla 1572 v Frankfurtu ob Odri), in J. Tabernaemontanus v knjigi Neuw Wasserschatz, ki je izšla 20 let pozneje v Frankfurtu ob Maini. Pred 300 leti (1685) pa je izšlo prvo samostojno delo o Rogaški Slatini, Roit-schocrene, ki ga je v latinščini napisal mariborski fizik J.B. Grundel ter ga nato popravljenega in dopolnjenega objavil še v nemščini. Takrat so začeli natančneje preiskovati zdravilne vrelce in ugotavljati njihove sestavine, obenem pa so v Rogaško Slatino prihajali na zdravljenje imenitni gostje, med ka-
terimi tudi eden izmed slavnih hrvaških grofov Zrinjskih. Ko je 1. 1665 ozdravel grof Peter Zrinjski, ki ga imajo za utemeljitelja zdravilišča, so v Rogaški Slatini začeli pisati zdraviliško zgodovino svojega kraja. Tako mineva letos že 325 let, odkar se je od gostoljubnih domačinov, zdrav kot dren, poslovil grof Zrinjski, v krajevno kroniko pa so z velikim zadovoljstvom vpisali prvo leto delovanja tega zdravilišča z blagodejnimi slatinskimi vrelci. Ko je 1. 1836 prevzel upravo zdravilišča dr. Sock, je dobila Rogaška Slatina današnji videz. Dr. Sock ima največ zaslug, da je' nastala nova urbanistična zasnova, edinstvena po svoji jasnosti in organski sklenjenosti ter obenem edina svoje vrste v Sloveniji.
Kot svojevrstno zanimivost naj še omenimo, da je prvi zdraviliški dom, ki ga je Rogaška Slatina dobila že 1. 1813, postavil tržaški arhitekt Nikola Pertsch. Svoj načrt si je zamislil tako, da je s podkvasto tlorisno zasnovo z jugovzhodne strani sklenil podobo prvotne klasicistične aglomeracije. Kmalu pa se je pokazalo, da razmeroma skromni dom ne zadošča naraščajočim potrebam zdravilišča, zato so 1. 1846/47 postavili vzporedno s hotelom Styria drugi zdraviliški dom s slovito Ferdinandovo dvorano, prvega po Pertschevem načrtu pa 1857 porušili. Potem so novi objekti rastli kot gobe po dežju in se odlično vključili v že uveljavljeno urbanistično zasnovo zdravilišča ter prilagajali svojemu okolju. Prav zato je Rogaška Slatina do danes ohranila najdragocenejše primere klasicistične arhitekture na Slovenskem. Tako kot prvi zdraviliški dom, je tudi Tempelj, enega naj lepših objektov Rogaške Slatine, 1. 1819 postavil arhitekt N. Pertsch. Tempelj stoji na mestu, kjer izvira osrednji slatinski vrelec, ki je tudi poimenovan po tem izjemnem zdraviliškem objektu.
IVAN VIRNIK
--- propagandno obvestilo -
KORF01
Ameriko vzburja nova vročica
Na poti k večni mladosti
NEW YORK — Letošnje poletje je za privržence mladosti izredno vzburljivo: odkrita je bila namreč nova molekula, ki je sposobna povečati učinek retinola v boju proti gubam od osem do dvajsetkrat. Zdi se kot pravljica za odrasle, ki se je še enkrat rodila v Združenih državah Amerike, in sicer v državi New Jersey, kjer sta se raziskovalca Geoffrey Brooks in Hans Shaeffer odločila, da bosta za vsako ceno našla čudežno formulo mladosti. Vse kaže, da sta jo tudi našla.
S preprostimi besedami gre za sposobnost te nove molekule, da si poišče pot v kožo.
Brooks in Shaeffer sta odkrila, da predstavlja ključ nek biološki reaktor, ki na molekulo retinola - že doslej uporabljeno v boju proti gubam - veže serijo atomov, ki sestavljajo polipeptidično verigo.
Ta reaktor naj bi novi molekuli - lahko bi ji rekli super molekula - omogočil večjo hitrost in moč.
Ameriški raziskovalci, ki so opravili testiranje, so izjavili: »Nova formula spremeni retinol iz avtomobila formule 1 v reaktivno letalo in poveča njegovo učinkovitost proti gubam od osem do dvajsetkrat.«
Novo molekulo, ki so jo krstili za »super retinol«, so po opravljenih testiranjih raziskovalcev Brooksa in Shaefferja uporabili za izdelavo kozmetične kreme, ki jo proizvaja in prodaja v ameriških lekarnah multinacio-nalna družba Korff iz New Yorka.
Ta nova močna krema proti gubam, ki so jo poimenovali Anti-Age Super s super retinolom, bo kmalu prispela tudi v evropske lekarne.
Reakcije avtoprevoznikov
Tudi v Trstu ugodno sprejeli Berninijev odlok
Tudi tržaški in širše deželni avtoprevozniki pozdravljajo odlok, s katerim je včeraj minister za prevoze Ber-nini dejansko zaprl italijansko-avstrij-sko mejo za tovorni promet zaradi vse večjih težav, ki jih delajo avstrijske oblasti zlasti tujim avtoprevoznikom (O tem podrobneje pišemo na 1. strani). »Ukrep je treba pozdraviti, saj dokazuje, da italijanska vlada vendarle ni pripravljena popuščati v nedogled avstrijskim enostranskim ukrepom,« nam je povedal Giovanni Tarondo, deželni predstavnik FITA, ene izmed najmočnejših stanovskih organizacij italijanskih avtoprevoznikov. »Avstrijske zahteve so večkrat utemeljene in se z njimi v teh primerih tudi strinjamo. Tako so npr. brez dvoma na mestu njihova prizadevanja proti onesnaženju, ki ga povzročajo tovornjaki. Toda po drugi strani je treba tudi priznati, da takšnih problemov ni mogoče reševati z enostranskimi ukrepi, pa tudi, da se je v odnosih med Italijo in Avstrijo s časom ustvarilo stanje, ki na nedopusten način privilegira avstrijske avtoprevoznike.«
Da je res tako, nam je potrdil tudi ravnatelj tržaškega združenja Associa-zione degli artigiani Franco Rosso, ki je dejal, da se s prevozom v Avstrijo oziroma preko Avstrije ukvarja vsega največ kakih sto tržaških avtoprevoznikov, in še to večinoma sporadično. V glavnem gre za prevoz blaga iz tržaškega pristanišča ali vanj. Dejstvo je, da so na teh progah avstrijski in delno tudi nemški .avtoprevozniki povsem izpodrinili italijanske. »Temu se ni čuditi,« nam je pojasnil predsednik av-toprevozniške družbe "La Bora" Bravo. »Kot je znano, je treba imeti za vožnje po avstrijskem ozemlju posebna dovoljenja, ki jih tamkajšnje oblasti delijo zelo skopo. Manj znano pa je, da moramo mi za vsak kilometer po Avstriji odšteti približno tisoč lir, medtem ko avstrijski avtoprevozniki plačujejo pri nas pavšalne mesečne cestnine za 48 tisoč lir! Prav zato smo prevoze v Avstrijo ali prek nje praktično opustili.«
Podobno sliko nam je razgrnil tudi ravnatelj konzorcija avtoprevoznikov Transcar Ivan Širca, ki nam je povedal, da se s prevozi v Avstrijo njegov konzorcij praktično ne ukvarja, razen v izrednih primerih. Takšen primer bi lahko predstavljala prav sedanja zapora italijansko-avstrijske meje, ki bi lahko preusmerila del prometa z Avstrijo po Jugoslaviji. »To se je že zgodilo marca letos, ko so zaporo iz protesta povzročili italijanski avtoprevozniki. Jasno pa je, da obvoz po Jugoslaviji tudi nekaj stane in da se ga tudi v teh izrednih primerih redkokdo poslužuje,« je zaključil Širca.
Predsednik Pokrajine srečal načelnike skupin
Imenovanja novih članov v razne javne ustanove
Predsednik Pokrajine Trst Dario Crozzoli je včeraj zaključil krog posvetovanj za imenovanje predstavnikov Pokrajine V nekatere gospodarske, znanstvene in kulturne ustanove. Gre za predstavnike, ki jim je zapadel mandat in jih mora zato Pokrajina nadomestiti ali pa potrditi.
O imenovanjih so v torek razpravljali načelniki svetovalskih skupin, ki sestavljajo večino na Pokrajini in Občini Trst, sestanka se je udeležil tudi tržaški župan Richetti, včeraj pa se je Crozzoli sestal z načelniki vseh svetovalskih skupin v pokrajinskem svetu. Imenovanja so seveda tudi (upati je namreč, da ne samo) politične narave, zakon pa določa, da imajo pravico biti v ustanovah tudi predstavniki opozicijskih strank, kar je treba pri imenovanjih upoštevati.
Predsednik pokrajine je na včerajšnjem sestanku naglasil načela, ki ga bodo vodila pri imenovanjih. Slednja bg seveda moral odobriti pokrajinski svet, ki se bo predvidoma sestal 17. septembra. Pri delitvi mest bodo torej upoštevali težo, ki gre večini, pravično zastopstvo opozicijskih strank in končno tudi strokovno kvalifikacijo kandidatov, saj gre pretežno za mesta, ki zahtevajo dokajšnjo kompetenco.
Konkretna imena ljudi, ki bodo predstavljali Pokrajino Trst v nekaterih ustanovah druge stopnje niso še znana, znano pa je število predstavnikov, ki bo pripadalo posameznim strankam. V gledališču Verdi bo predstavljal Pokrajino zastopnik PSDI, v upravni svet gledališča Teatro slabile bosta šla predstavnika KD in PSDI, v Tržaško velesejemsko ustanovo bodo imenovali predstavnika iz vrst KPI, v vodstvo Tovornega postajališča bo pokrajina imenovala štiri predstavnike in sicer dva iz vrst KD, enega iz vrst PSI, enega iz vrst PRI in enega iz KPI.
V upravni svet Slovenskega stalnega gledališča bodo imenovali predstavnika Slovenske skupnosti (sedaj predstavlja Pokrajino član SSk Saša Rudolf), v Inštitut za morsko biologijo pa bodo imenovali enega predstavnika večine (SSk) in dva predstavnika manjšine.
Pokrajinsko upravo čaka še vrsta imenovanj v razna upravna telesa, vendar bodo imenovali predstavnike, ko bo starim zapadel mandat. Imenovanja bodo izvedli pokrajinski svetovalci ali odborniki, nekatere pa bo na podlagi pooblastila imenoval sam predsednik Crozzoli.
Med včerajšnjim sestankom so nekateri predstavniki manjšinskih strank izrazili svojo nejevoljo zaradi piremaj-hnih jamstev, ki jih imajo pri imenovanju opozicijske sile. Priznali pa so korektnost postopkov in odobravali načelo o strokovni usposobljenosti kandidatov, ki ga je naglasil tudi . predsednik Crozzoli. Slednji je zaključil sestanek z ugotovitvijo, da so bila dosedanja srečanja koristna za uravnovešenost izbir.
O vprašanjih male industrije
Predsednik Pokrajine Trst Crozzoli se je včeraj srečal s predsednikom Odbora za malo industrijo v okviru tržaškega združenja industrijcev Ugom Verzo. Na sestanku je bil govor o perečih vprašanjih industrije na Tržaškem in predvsem o možnosti, da bi ukinili olajšave iz paketa za Trst. Verza je seznanil Crozzolija še s pripravami na konferenco o mali industriji.
Uradna otvoritev bo 11. septembra
Izdelan program seminarja za vzgojitelje in učitelje
Tradicionalni, tokrat že 26. po vrsti, seminar za vzgojitelje in učitelje vrtcev in šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem se bo odvijal od 3. do 14. septembra v prostorih tržaškega Kulturnega doma v Trstu.
Seminar bo razdeljen v posamezne cikluse, predavali pa bodo znani slovenski strokovnjaki. Ciklus za vrtnarice se bo pričel 3. septembra, predaval pa bo dr. Bojan Brumen s Pedagoške fakultete v Mariboru na temo "Novi vidiki predšolske vzgoje - Waldorfska šola." Naslednji dan, to je 4. septembra, bo predavanje na isto temo, vendar bo bolj praktičnega značaja, saj bodo pokazali tudi videoposnetke konkretnega eksperimenta v vrtcih. Koordinator seminarja bo mag. Lucija Čok iz koprske Pedagoške akademije.
Učitelji osnovnih šol se bodo razdelili v dve skupini, zanje pa bo seminar pričel 5. septembra. Predavanje za prvo skupino bo naslovljeno "Predstavitev in delo z učbeniškim kompletom za opismenjevanje", govorili bosta dr. Ljubica Marjanovič - Umek z ljubljanske Pedagoške akademije in prof. Darinka Sivec iz Zavoda za šolstvo v Ljubljani. Druga skupina pa bo poslušala predavanje mag. Lidije Magajne s Centra za mentalno zdravje v Ljubljani na temo "Otroci s specifičnimi učnimi težavami". Naslednji dan, to je 6. septembra, pa se bosta skupini zamenjali tako, da bodo učitelji lahko sledili vsem posegom.
Prvo skupno predavanje za vse pedagoške delavce bo 10. septembra, govoril pa bo dr. Ludvik Horvat s Pedagoške akademije v Ljubljani, njegovo predavanje bo naslovljeno "Razvojna psihologija
mladostnika - ustvarjalnost mladih". Sledilo bo predavanje mag-Irene Torkar - Lipovec z zavoda za šolstvo v Ljubljani, ki bo govorila na temo "Evropski šolski sistem 1992 (kako se vidi v teh sistemih šolstvo majhnega naroda)".
Uradna otvoritev seminarja bo šele 11. septembra ob 11. uri, pred tem pa bo zbranim pedagoškim delavcem govoril član predsedstva Slovenije Ciril Zlobec na temo: "Slovenstvo v luči političnih sprememb pri Slovencih". Uradni del otvoritve predvideva prisotnost upravnih in šolskih oblasti, pozdravnim nagovorom bo sledil komorni koncert.
Naslednji dan, to je 12. septembra, bosta dr. Martina Tomori in dr. Ziherl s Centra za mentalno higieno na ljubljanski univerzi govorila na skupno temo "Naši odnosi do mladostnika". Skupna bodo tudi predavanja 13. in 14. _ septembra. Prvi dan bo dr. Viljem Ščuka govoril o "Bioritmih mladostnika in vključevanju v šolsko dolo". Isti dan bo dr. Ada Muha s Filozofske fakultete v Ljubljani govorila na temo "Besedotvorje in slovenščina za neslaviste". Splošnejše bo zaključno predavanje seminarja, hi bo 14. septembra. Tema bo tokrat naravovarstvena, saj bo mag. Aleš Bolje z Inštituta za biologijo ljubj Ijanske univerze, ki- ima svoj sedež v Piranu, govoril o "Onesnaženosti Jadranskega morja in ekološkem, ravnovesju severnega Jadrana -Omenjeno predavanje bo na Morskem raziskovalnem centru v Piranu in se bo pričelo ob 9. uri, to je uro pozneje kot ostala predavanja-Seminaristi si bodo ogledali tudi prostore tamkajšnjega raziskovalnega centra.
Tovarniški svet ostro kritičen do načrtov družbe Fincantieri
Delavci Tržaškega arzenala zahtevajo nujni sestanek s Fincantierijem in Deželo
Tovarniški svet Tržaškega arzenala sv. Marka zahteva nujno srečanje z generalno direkcijo družbe Fincantieri, v okvir katere sodi tržaški ladjedel-ski obrat, in s člani deželnega odbora FJK. Zahtevo so člani tovarniškega sveta utemeljili v dolgem sporočilu za tisk, v katerem podajajo svoje poglede
Predsednik Pokrajine o nezastopanosti Trsta v novem deželnem telesu za menjavo s tujino
V polemiko, ki se je v Trstu sprožila ob vesti o ustanovitvi Deželnega odbora za blagovno menjavo s tujino (ki mu predseduje podpredsednik deželne uprave Francescutto), se je včeraj oglasil tudi predsednik Pokrajine Trst Dario Crozzoli. Polemika namreč zadeva dejstvo, da v novem odboru niso zastopani tržaški oziroma goriški predstavniki, še zlasti ne predsednika obeh trgovinskih zbornic. Ali gre za pravočasne ugovore, ki bodo pomagali odpraviti to neupravičeno emarginacijo Trsta in Gorice - se sprašuje Črozzoli - ali pa so prišli prepozno? Vsekakor pa gre po mnenju predsednika Pokrajine za ugovore, ki imajo precej pristranski značaj: odgovornost posameznega odbornika (Rinaldija, op. ur.) namreč ne izključuje odgovornosti predsednika Dežele oziroma deželnega odbora.
Če pa bi ugotovili, da tako nesorazmerje v ozemeljski zastopanosti znotraj novega deželnega telesa povzroča dejansko škodo Trstu - dodaja Crozzoli -potem bi bila ne glede na ugovore enega odbornika potrebna koordinirana politična iniciativa na pokrajinski ravni. Čas bi namreč bil, da bi namesto teženja pravočasno in združeno ukrepali in tako preprečili toliko zapoznelih sporov -zaključuje Crozzoli in izjavlja svojo pripravljenost za koordiniranje akcije, s katero bi zahtevali vključitev tržaškega predstavnika v novo deželno telo.
na položaj in razmere, v katerih se tačas nahaja tržaški arzenal.
Predstavniki delavcev izhajajo iz letošnjega načrta družbe Fincantieri (ki je le eden iz cele vrste), po katerem naj bi temeljito skrčila svoje dejavnosti oziroma kar zaprla štiri obrate za ladijska popravila (v Genovi, Neaplju, Tarantu in Benetkah). Ostala dva obrata (v Trstu in Palermu) pa naj bi-nadaljevala svojo dejavnost glede na to, da je le-ta komplementarna z ladijskimi transformacijami in gradnjami, ki zaposlujeta dobršen del notranje delovne sile v okviru Fincantieri.
Načrt in uradne izjave predstavnikov družbe so se članom tovarniškega sveta takoj zdeli sumljivi, že iz preprostega razloga, ker v pomembnih uradih primanjkuje delovne sile in ker bi bilo nujno potrebno prenoviti oziroma posodobiti naprave in stroje v ATSM. Voditelji Fincantieri so te dvome opredelili kot neosnovane in celo zatrdili, da bodo tam, kjer naj bi primanjkovala delovna sila, poskrbeli za nove, namestitve, in to ne glede na morebitne predčasne upokojitve.
Toda delavci tržaškega arzenala tem zagotovilom prav nič ne verjamejo, nasprotno, nič se ne bi čudili, če bi bil med štirimi obrati, ki jim je usojeno zaprtje, tudi tržaški. Res je sicer -pravjjo v komunikeju - da v arzenalu
potekajo nekatera preureditvena dela, vendar gre žal samo za ureditev fasade (asfaltiranje, beljenje, popravila oken in vrat itd.), ne pa za tehnološko prenovo oziroma za posodobitev strojev, ki bi edina lahko prispevala k povečanju proizvodnosti in k hitrejšim delovnim rokom.
Drugo, že leta nerešeno vprašanje zadeva organizacijo dela oziroma odgovornost, ki ga tovarniški svet vztrajno postavlja na dnevni red, v odgovor pa Fincantieri pošilja na odgovorna mesta v Trst osebje iz drugih ladjedelnic in tako domačinom dejansko preprečuje vsakršno možnost kariere.
Nič boljši ni položaj na področju delovnih naročil, kjer imajo v okviru ladijskih gradenj v delu eno samo naročilo, medtem ko bi se morali v okviru ladijskih transformacij lotiti zahtevnega dela na motorni ladji, ki naj bi jo specializirali za prevoz sladkorja. Vendar se ob tem naročilu glede na opisani položaj v arzenalu zastavlja vprašanje, ali ga je obrat sposoben opraviti. Če ga ne bi bil, bi namreč to avtomatično lahko pomenilo zaprtje arzenala.
Skratka, delavci imajo v tem nespodbudnem položaju kaj malo jamstev za prihodnost arzenala, zato je povsem razumljiva njihova zahteva po soočanju s Fincantieri in z Deželo ter po sodelovanju pri iskanju najboljših rešitev za ohranitev tega obrata.
Sindikati zahtevajo garancije od Dežek za zaposlene v hotelu Europa
Odločitev deželnega odbora, proda hotel Europa v Nabrežinsk« bregu, odpira tudi vrsto vprašanj 5 dikalne narave, zlasti kar zadeva dočo usodo zaposlenih v hotelu-tem je bil govor 8. avgusta na s . ku, na katerem se je delegacija s'2,i f kata deželnih uslužbencev CD j CJSL in UIL sestala z deželnim raV!:v. teljem za osebje Ranconejem in zAjC, nateljem deželnega zavoda za P0.. no izobraževanje IRFOP TerzuohJ® j. Kot beremo v sindikalnem sP0^0rla lu, je delegacija CGIL, CISL in sestanku najprej obžalovala, da QeZ 0 ni odbor ni imel za potrebno, d®., us-prodaji hotela neposredno obvestil lužbence oziroma njihove sindik3 ,ja predstavnike. Poleg tega pa je izra ^ zahtevo, da bi ob prodaji hotel3 j, prišlo do klestenja delovnih mest, „ ziroma naj bi vsi zaposleni v gjn postali deželni uslužbenci. O .vtj v tem bi sindikat želel razpravi)31^, najkrajšem času s predsednikom ,e. želnega odbora Biasuttijem ali z govim pooblaščencem.	, jjji
Rancone in Terzuoli sta sindik3 'predstavnikom zagotovila, da “ [,j storila vse, kar je v njihovi moči, o jti ugodili nakazanim zahtevam. O® n]<a velja še, da so bili z izidom seScurO' že seznanjeni zaposleni v hotelu u pa na skupščini 10. avgusta.
Popravni izpiti ne povzročajo samo skrbi dijakom, temveč so tudi nemajhno finančno breme za starse
O razvitem tržišču in cenah zasebnih lekcij
(Foto Križmančič)
Pred pričetkom novega šolskega leta čakajo mnoge dijake popravni izpiti. Gre vsekakor za veliko nevšečnost in nemilo kazen za pomanjkljivo delo med šolskim letom. Kdor je imel popravne izpite ve, da so prava šiba, saj se počitnice spremenijo v vročično učenje in seveda nestrpno čakanje. K temu je treba dodati še kanček zavisti na račun prijateljev, ki se brezskrbno potepajo.
Popravni izpiti pa ne pomenijo neprijetnosti samo za dijake, temveč tudi za njihove starše, ki so mnogokrat prav tako nestrpni, skoraj vedno pa morajo krepko seči v denarnice in plačati drage lekcije. Dejstvo je namreč, da so popravni izpiti tudi pravi biznis s svojimi pravili in cenami.
Težko je natančno ugotoviti, kako se odvija tržišče privatnih lekcij, prav gotovo pa je, da gre za razvito dejavnost. Konec junija in v začetku julija se v malih oglasih časopisov pojavijo številne ponudbe profesorjev in univerzitetnih študentov. Malokdo navaja ceno, ponudba pa je dokaj pestra. Največkrat ponujajo svojo pomoč prav univerzitetni študentje in to iz najrazličnejših predmetov. Ponudba se prilagaja povpraševanju in tako se objavljeni oglasi tičejo predvsem tujih jezi-
kov in znanstvenih predmetov, predvsem matematike. Med oglasi najdemu tudi ponudbe za latinščino, očitno pa je, da predstavljajo izpiti iz klasičnih jezikov precej problemov tudi glede na razpoložljivost učiteljev. Malokdo resnično obvlada latinščino in grščino. Precej je ponudb tudi za italijanščino, manj znano pa nam je, kako je na primer z lekcijami za tiste dijake, ki imajo težave s slovenščino...
Poglavje zase so seveda cene lekcij. Vprašati študente in profesorje, koliko zaračunajo za svojo pomoč, je seveda indiskretno, čeprav majhna anketa med starši, ki plačujejo in tudi med tistimi, ki poučujejo, pokaže, da so tarife dokaj različne. Določene razlike je opaziti že med slovenskim in italijanskim "tržiščem", saj je le to dražje. Pii določanju cene lekcije, ki jo računajo na uro, pa je bistven predmet. Najdražje so učne ure tujih jezikov, drage pa so tudi lekcije iz znanstvenih predmetov, saj je prav pri teh predmetih največ dijakov, ki potrebuje pomoč. Tretji odločilni faktor je seveda "ime" tistega, ki uči. Od nekdaj so bili najdražji profesorji, ki so sloveli kot dobri pedagogi in seveda temeljiti poznavalci določenega predmeta. Prav lekcije po-
menijo mnogokrat selekcijo, saj starši p za predvsem tistega, ki daje največja i3®* se tu uspeh. Ministrski kriteriji in točkovanj ^ p0-
razblinijo in ugleden profesor račun® ’ jro, vprečju od 25.000 do 30.000 tisoč hr nekateri pa zahtevajo še več, baje tuo v 40.000 lir. '	. or7itetn®
Manj zahtevne so ponudbe unive QSe0' študentov in tistih, ki ne razpolagajo P arinimi "kvalifikacijami". Med	to ^
li tudi ponudbe po 10.000 lir, ve;ncTrr.toV tl9" sumljivo nizke cene. Ponudbe štude seVed3 vadno presegajo 15.000 lir, odvisno J tudi od predmetov.
Lekcij pa ne nudijo samo Pos,i7jrani ampak tudi inštituti, ki so sPecl^ar prec®J nadoknadnih tečajih. Le teh je n na Prl’ in nudijo raznoliko ponudbo, kot nejše, _ mer skupinske lekcije, ki so sev®dfctv0 je t1® verjetno tudi manj učinkovite. Gel. ^ r3Z mreč, da dijaki potrebujejo poleg ® jvečk® lag tudi pravo "vzpodbudo", ki 1° k0 izku. nudijo ljudje s precejšnjo Pedf9°*st sV°L njo. Seveda ima tudi ta sP0Sa n je t0' ceno; kar je pri vsem tem .abs®dta PredvS se znanje in strokovnost vnovči ^
"na črno" in sicer z lekcijami za
izpite-
Do tragedije je prišlo v počitniški hiši v Ligndnu
Električni tok iz prhe ubil mlada tržaška brata Calzolari
Cardarellijeva družba potrjuje svojo finančno likvidnost
Delavske zadruge izdelale protipredloge za Finsepol
Nesreča žal nikoli ne gre na počit-ce; Lahko doleti človeka, ko jo naj-Pričakuje, tudi takrat, ko nesreče
sPloh
ne izziva, ko je njegovo obnaša-
si; .P°polnoma normalno ali celo in?110 Previdno- Taka nepredvidljiva _ tragična nesreča, ki nehote vsiljuje sy 0 tem, da je usoda večkrat nera-stri V0 ^ruta' ie v četrtek zvečer kot j ., z jasnega razdejala življenje tr-ggSke družine Calzolari iz Ul. Giulia p ,ln ji iztrgala oba sina, 13-letnega Perta in 17-letnega Alessandra.
Ha lU^*na Calzolari je bila v četrtek ,. letovanju v Lignanu Sabbiadoro, uJ®r inia v Ul. Tirolo 4, to je v prečni j Cl znanega Tržaškega nabrežja, ^onadstropnci počitniško hišico. Do (jQSreče je prišlo okrog 19.30, ko so bili A.rn® le mali Roberto, njegov brat Sandro, 43-letni oče Giorgio in asi5 Roberto, ki je letos opravil oh rnaturo na nižji srednji šoli, se je Qs nsti uri vrnil s košarke in si zaželel ezujoče prhe na vrtu, kjer so nje-starši tik ob hiši uredili tuš s niti ° *n *:0P^0 v°do. Iz še nepojasnje-Drh raz^°90v Pa je z vodo udaril iz a ki je povezana z bojlerjem, tudi je0čan električni tok in 13-letni fantek 'J11 pri priči mrtev. Njegov brat nariSSandro' ki je s terase v prvem tak Stropiu 0Pazit- kaj se je zgodilo, je tahk st;ekel na vrt v upanju, da bo jko še pomagal bratu. Očitno mu tok misel ni prišlo, da bi električni ^ lahko poškodoval tudi njega. Ob p llcu z bratovim telesom in z vodo bijl? električni tok, ki je sicer že zgu-p lakost, ubil tudi Alessandra. Isto v je storil tudi oče Giorgio, ki je ^ kakorkoli pomagal svoji-Pra Otrok°ma, zgubil razsodnost in se tokv tako spravil pod prho. Električni seL te k sreči že začel pojenjati. Pri-sosed, 53-letni hotelir Renato S0, je medtem končno izključil
električno napeljavo in preprečil še •hujšo tragedijo.
Maso je nato poklical tudi reševalce Rdečega križa in karabinjerje. Ko so ti prišli na kraj nesreče, pa za fanta seveda ni bilo več pomoči. Na zdravniško sporočilo so v bolnišnici, ki je od hiše oddaljena le en kilometer, zapisa-' li le, da sta fanta prispela v bolnišnico mrtva.
Pretor videmskega sodnega okrožja Francesco Venier je naročil obdukcijo trupel, pravdništvo pa je uvedlo preiskavo, ki naj bi ugotovila, zakaj je. iz prhe udarila tudi elektrika. Hišo so namreč prav pred enim letom prenovili in namestili tudi poseben varnostni sistem (salvavita), ki ob kratkih stikih izklopi tok in ki naj bi preprečil podobne nesreče. Prav zaradi tega si karabinjerji v četrtek niso mogli razložiti, kaj je povzročilo tako veliko tra-
gedijo. Že včeraj pa so tehniki državne družbe za elektriko ENEL ugotovili, da je prihajalo do disperzije toka in so nekatere vodne pipe v Calzolarijevi počitniški hiši imele električno napetost. Iz tega je mogoče sklepati, da je elektrika iz enega ali drugega razloga prišla v stik z vodo, ki je — kot je znano — zelo dober prevodnik električnega toka.
Roberto in Alessandro sta bila iz ugledne tržaške družine. Oče Giorgio je generalni direktor ene najbolj znanih tržaških industrij, to je družbe Fissan, in član upravnega sveta družbe Ledy-san. Mati Violetta Passagnoli je bila v mladih letih prvakinja v plavanju, stari oče Claudio Calzolari, pa je bil včasih predstojnik tržaške fakultete za ekonomske vede. To pomembno mesto je zasedal kar 22 let. Ko je šel v pokoj, mu je nasledil sedanji rektor Giacomo Borruso.
BARBARA GRUDEN
Člani upravnega odbora Delavskih zadrug, ki so sinoči zasedali pozno v noč, »iz korektnosti do družbe Finsepol« niso hoteli dajati uradnih izjav. Znano pa je, da so na večurni seji sestavljali protipredloge, ki naj bi jih Finsepol sprejela, če hoče, da bi se spor v zvezi z imovinsko prodajo v trgovskem središču Dreher rešil mimo posredovanja tržaškega sodišča.
Verjetno ne bo odveč, da obnovimo glavne faze tega spora, ki je po interpelaciji svetovalca Zelenih z znakom golobice VVehrenfenniga odjeknil predvčerajšnjim tudi v deželnem svetu. Delavske zadruge so leta 1985 podpisale z družbo Finsepol preliminarno kupo-prodajno pogodbo za dva tisoč kv. metrov obsežen prostor v okviru trgovskega centra Dreher in takoj izplačale predujem v višini milijarde in 200 milijonov lir. V pogodbi, trdijo Delavske zadruge, je bilo določeno, da bo prostor v pritličju, torej na ravni ceste. V prvih mesecih leta 1989 so zadruge začele urejati prostore in za razna dela vložile 250 milijonov. Zatikati se je začelo, ko je proti koncu istega leta Finsepol predlagala spremembo lokacije: s pritličja naj bi se veleblagovnica preselila v podzemlje. Delavske zadruge niso sprejele nove lokacije in Finsepol, ki trdi, da je bila v preliminarni pogodni lokacija le približno opredeljena, je razveljavila pogodbo.
Zadeva se je še bolj zapletla, ko so predstavniki Delavskih zadrug na katastru spoznali, da je 29. decembra 1989 Finsepol prodala celotno zgradbo družbi Fin.Tour, to je družbi, ki sodi v sklop Finsepola in ki upravlja načrt za Sesljanski zaliv. Konec maja je ta družba oddala poslopje v najem podjetju »Centro Giulia«, to pa je nato podpisalo najemniško pogodbo z družbo »Scambi commerciali«, ki je v bis-
Kako se lahko zgodi
Vzroke tragične nesreče, v kateri sta umrla brata Roberto in Alessandro Calzolari, bo razčistila preiskava, ki jo je naročilo državno pravdništvo. Včeraj pa smo z izvedencem Alessandrom Beltramijem skušali razumeti, kako lahko pride do take nesreče. Izvedenec je najprej ugotovil, daVje varnostni sistem verjetno odpovedal in da so take nesreče pod prho zelo redke (vodni tok namreč ni kontinuiran). Nesreče pa si po njegovem ni mogoče razložiti drugače, kot da so cevj vodne in žice električne napeljave prišle v stik in da so kovinske cevi postale zaradi vlage odličen prevodnik za elektriko. Cevi naj bi na ta način imele isto napetost kot električne vtičnice, tok pa naj bi prevajale »navzven« po pipah.
Tok torej ne bi mogel stresti fanta ob prvem dotiku s pipo (ko je bil še suh in obut). Ko pa je želel stopiti izpod prhe in se je z mokrimi rokami dotaknil pipe, ga je tok udaril z vso močjo in ga priklenil na pipo: tok namreč »ohromi« mišice, tako da se človek ne more premakniti. Ko je Alessandro prijel bratovo telo, da bi ga iztrgal izpod prhe, je še sam ostal priklenjen, ker se je brat spremenil v neke vrste prevodnik. Oče (ki ga je rešil sosedov poseg) bi se zaradi večje fizične moči in s sunkovitim gibom mogoče rešil sam, 13-letni fant pa.je bil prešibak, (bg)
Včeraj je ladja za križarjenje priplula iz Dubrovnika
»Canberra« in čudovite sanje 0 romantičnem morskem svetu
>n doji6,Za križarjenje vzbujajo sanje ^je aU^jijo, čeprav je danes križarje-tialjl§a “opnejše kot nekoč, ko so bila lr>du Potniška potovanja v dometu ZVeždniiJSkih magnatov in filmskih ^redsta1 i?v' vsaj tako nam vso zadevo ®ki jjj vljajo stari in cukreni holivud-*epa v,®1,. Kljub dostopnosti, pa ima OjvC tnNka ladja še vedno svoj čar. MiL^Jen čar nedvomno oddaja tudi "Canberra" (na sliki D. Križ-}h se Ki je včeraj priplula v Trst adjo kSlclrala ob sedmem pomolu. Z i ckson T Poveljuje kapetan Philip ■?00 n 1 le prispelo v Trst približno ;nikov, ki pa so si predvsem i Canv, trzaško daljno okolico, i 9jariiClerra", ki je last angleškega ydje J2 ' s°di med največje in najlepše yena n križarjenje na svetu, saj šteje a spela Sl nos^ 44 tisoč ton. V Trst je , ah na ;lz Dubrovnika, že v večernih 9 Lout -1® pdplula proti grškemu mes-(J? kri*-.' Potniki so tako romantič-* z nrRepie po Sredozemlju preki-r,a. ha inT. m v našem mestu, kaže k^itiaV1 I® ostalo v Trstu bolj malo.
S
-Psi ajS® je namreč s posebnimi avto-
rt?9ež ?® Jala v Postojno, Oglej ___ S Trs'tr, kateri pa so šli do Benetk. -JP pot-1?.so se zadovoljili bolj utru-ito? kl; šli so do Miramara, obi-° pri Briščikih in obredli zna-
kof1 ^iepje ^f in trgf, . . ...
Zsk J® ' C ,na veliki potniški ladji, C>o,tnnb®rrak je dokaj pestro in slično \,n^ar ni samo in vedno ro-va Piinjajo a stvarnost, ki nas obdaja, oJ-Postni ,na primer izjemno stroge h^Pje Sp kontrole. Vsi potniki in tln!??. vkrrJnora na primer pri vsakič-kliaj a^P jegitimirati, tej obvez
tena „ ne izogne niti kapetan. pQT'aaii v^Zp°lagai° g°stie 5 saloni, ki ^Prju Pperjami in plesi. Skratka, (le«v .Ptarsif. ei° na potujočem mestu, Pot 'Sfač m spominja na Ostržkovo
Camberro" po Sredo-11 Pretirano drago (seveda
je vse to relitivno), saj se cene sukajo od dveh do štirih milijonov lir na potnika. O ceni odločata predvsem kakovost kabine in postrežbe, seveda pa so vse usluge na visoki ravni. Nekdanje potniške ladje, kjer so bila tretjerazredna prenočišča pekel za izseljence, so le spomin... Danes so velike ladje, kot je "Canberra" namenjene pretežno turizmu, saj se poslovni skoki čez lužo odvijajo z letali. Morje pomeni za večino zabavo, vsaj če se preveč ne razjezi...
Karabinjerji s Proseka prijeli včeraj štiri Romune
Karabinjerji s proseške postaje so na državni cesti 202 blizu Proseka ustavili včeraj zjutraj skupino štirih mladih Romunov, ki so ilegalno prešli mejo med Jugoslavijo in Italijo. Namenjeni so bili v Tržič, pri sebi so imeli potne liste, bili pa so brez sredstev za preživljanje. Najmlajši je imel 23 let, najstarejši pa 33. Enega od njih so karabinjerji prijavili sodni oblasti, ker sumijo, da je sonarodnjakom pomagal ilegalno prečkati mejo. Vse štiri so po opravljenih formalnostih izročili jugoslovanskim policijskim organom na železniškem mejnem prehodu pri Opčinah.
Tržaško skrbništvo v Trstu sporoča, da so od 21. avgusta dalje na oglasni deski šolskega skrbništva in liceja F. Prešeren razobešene dokončne pokrajinske lestvice diplomiranih kandidatov za poučevanje na slovenskih srednjih (nižjih in višjih) šolah za šolsko leto 1990/91.
Marku Tenceju-Ketiju v spomin in slovo
V Križu in med tržaškimi Slovenci,
posebej pa še med najožjimi prijatelji, je boleče odjeknila vest, da je po težkem kirurškem posegu v tržaški bolnišnici v 75. letu starosti umrl zavedni kriški rojak Marko Tence - Keti za vaščane in znance. Njegova smrt pomeni ne samo za družino, pač pa za vso kriško slovensko skupnost hudo izgubo, saj je bil Marko tako med vojno kot vsa povojna leta eden od najbolj predanih in zvestih domačinov.
Pokojni Marko-Keti se je rodil v Križu 15. aprila 1915 v ugledni družini gostilničarja in vaškega načelnika. Mlada leta so mu tekla v šolanju in delu v rodnem kraju, v goriškem Aloj-zjjevišču in v zavodu Volta v Trstu. Že zgodaj je bil v vrstah narodno zavedne kriške mladine, ki je na razne načine kljubovala fašističnemu nasilju. V skladu s tem je bila tudi njegova opredelitev za narodnoosvobodilno gibanje, v katerega se je vključil med prvimi in bil med drugim tudi tajnik in obveščevalec vaškega odbora Osvobodilne fronte že pred kapitulacijo Italije. V partizane je stopil sredi marca 1944 in bil pripadnik Juž-noprimorskega odreda, s katerim je sodeloval v marsikateri akciji proti nemškemu okupatorju. Iz odreda je prešel v obveščevalno skupino 9. korpusa in v tem svojstvu opravljal razne odgovorne naloge. Tako mu je med drugim preko sodelavca uspelo zvedeti za predvideni vdor nemške soldateske v Križ januarja 1944 z namenom, da odpelje v taborišče velik del vaščanov. Njegovo obvestilo je omogočilo, da se je marsikateri vaščan rešil koncentracijskega taborišča. V oktobru istega leta pa je med drugim pripravil prihod v Trst predvidenemu vodji mornariške skupine 9. korpusa Ratku Pečovniku, ki ga je povezal s takratnim tržaškim pristaniškim poveljnikom kap. Clodichem. Ko pa so esesovci por. Pečovnika prijeli in jim je januarja 1945 srečno pobegnil na osvobojeno ozemlje, je Marko ostal v Trstu vse do osvoboditve kot obveščevalec in domači terenski delavec, ob prihodu jugoslovanske vojske v Trst pa se je priključil pomorskemu obalnemu poveljstvu Trsta, nato pa služboval v štabu mornarice v Portorožu in nazadnje v Pulju, od koder se je šele leta 1950 vrnil v Trst, potem ko je bil še pred povratkom nekaj časa zaposlen v ladjedelnici Ulja-nik. V JLA je dosegel čin poročnika.
Kmalu po povratku domov se je usmeril v gospodarsko dejavnost, sprva z družabniki pri na novo ustanovljenem lesnem podjetju in zanj nekaj časa delal v Manzanu, nato pa z ustanovitvijo izvozno-uvoznega podjetja Mercantile, ki ga je poslovno uspešno vodil še do pred malo leti, ko se je začel postopno umikati v več kot zasluženi pokoj.
Ob poslih pa Marko-Keti ni nikoli niti za hip pozabil na svoj rojstni kraj, na Križ, v katerem je v povojnih letih pomagal k njegovi vsestranski rasti. Od vsega začetka je sodeloval pri obnovljenem prosvetnem društvu Vesna, bil je med ustanovitelji športnega društva Mladina, član upravnega odbora Doma Alberta Sirka in njegov tajnik, član vodstva krajevne organizacije VZPI-ANPI, bil je med požrtvovalnimi graditelji mogočnega spomenika NOB v Križu, vsa leta se je zvesto udeleževal vseh vaških prireditev tako v Domu Alberta Sirka kot v Ljudskem domu, nazadnje odkritja spominske plošče v počastitev prvega odbora OF v Križu in njegovega predsednika Josipa Tenceja in bratov, bil pa je tudi med ustanovnimi člani zadruge Naš Kras in več let član upravnega odbora Tržaške kreditne banke. Pa tudi sicer je bil Marko živo zainteresiran za vse, kar se je kakor koli tikalo naše zamejske in vse slovenske skupnosti od gospodarskih do kulturnih in političnih vprašanj tja do zagretosti za šport in posebej za športne uspehe naše mladine.
Njegovi in družinski prijatelji smo v zadnjem času z zaskrbljenostjo opazovali, da mu še do nedavna močne življenjske sile pešajo. Vse manj je bil tisti živahni, veseli, prijetni pa tudi polemični Marko, kakršnega smo bili vajeni v neštetih večjih ali ožjih družbah, na izletih in raznih prijateljskih priložnostih. Vse bolj se je umikal morda tudi v lastno nemirno slutnjo in v lastno bolečino, toda ko smo se pred dobrim mesecem in pol poslednjič dobili pri Dolenčevih v De-vinščini, le nismo mogli slutiti, da je bilo tisto običajno srečanje tudi poslednje.
Zdaj dragega prijatelja Marka ni več. Težko ga bodo pogrešali žena in vsi njegovi, kriški rojaki in tudi vsi mi, ki smo mu bili prijatelji. Naj ti bo miren pokoj v domači kriški zemlji, dragi prijatelj.	JOŽE KOREN
tvu predstavnica konkurenta Delavskih zadrug — družbe Eurospar. Ne samo torej, da Delavske zadruge ne bi imele več dogovorjene lokacije, nad sabo bi celo imele konkurenta. Po prijavi Delavskih zadrug je zadeva končala na sodišču, ki je konec junija odredilo pri Finsepolu jamstveno zaplembo v višini 6,5 milijarde lir. K temu je treba pripomniti, da so Delavske zadruge zahtevale sodno zaplembo (to pomeni, da bi se vsa dejavnost v centru Dreher ustavila), in le kot podrejeno varianto jamstveno. Kot predvideva sodni postopek, so zahtevo podprle z bančnim jamstvom za tri milijarde lir.
Toda povrnimo se k aktualnosti. Družba Finsepol je pred časom predlagala zadrugam, naj v podzemskih prostorih odkupijo 3.700 kv. metrov površine. Od teh bi dva tisoč kv. metrov plačale po 2 milijona lir za kv. meter, preostalih 17 tisoč pa po 3.800.000, lokaciji v pritličju pa naj se odpovedo. V prihodnjih dneh se bo morda izvedelo, kakšni so protipredlo-gi zadrug. Zaenkrat se ve le, da zahtevajo spoštovanje preliminarne pogodbe iz leta 1985, verjetno pa sledijo načelnim še druga, morda bolj spravljiva stališča. Glede konkurence so njeni predstavniki lapidarni: najprej hočejo rešiti vprašanje lokacije, nato se bodo lotili drugih. Vsekakor opozarjajo, da se je Finsepol v 9. členu pogodbe obvezala, da drugih prostorov v poslopju ne bo prodajala ali dajala v najem za dejavnosti, ki naj bi bile podobne onim Delavskih zadrug.
Glede dolgov, hipotek in finančne izpostavljenosti Finsepola, na katere je opozoril svetovalec Wehrenfennig, pa je družba včeraj objavila tiskovno poročilo, v katerem poudarja, da se zaplemba nanaša le na omejen del celotnega trgovskega poslopja Dreher. To pa je povsem brez hipotek, njegova vrednost pa znaša 80 milijard lir, trdi Finsepol. Glede 100 milijard lir dolga, o katerih piše VVehrenfennig, je odgovor družbe tak: »Opozarjamo, da so v bilancah tudi pozitivne postavke. V našem primeru je v aktivi premoženja družbe Finsepol 31. 12. 1989 pozitivni saldo za 237.951.278.094 lir, v katerega so vključeni nepremičnine, krediti in finančne razpoložljivosti.« Družba se tudi ostro obregne nad ljudmi, vedno istimi, piše v komunikeju, ki zeleno zastavo izkoriščajo le za stalne napade podjetniški dejavnosti grupe Finsepol.
N. F.
Svojci
Marka Tenzeta
sporočajo, da bo pogreb danes, 25. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Križ.
Križ, 25. avgusta 1990
Ob izgubi dragega strica Ketija izreka Elviri in družini iskreno sožalje
družina Starc
Ob izgubi prijatelja Marka žalujeta z Elviro in njenimi dragimi
Eida in Zlatko
Ob težki izgubi dragega očeta izreka Zoji Tenze Drasič in družini iskreno sožalje
ŠZ Sloga
Ob težki izgubi dragega prijatelja Marka Tenzeta izrekata iskreno sožalje gospe Elviri in družini Zora in Libero Polojaz.
Ob smrti Marka Tenzeta izrekata iskreno sožalje družini prijatelja Fe-lix in Danica.
Ob izgubi drage mame izreka ŠD Primorje Milanu Mikušu iskreno sožalje.
V Lonjerju se zaključuje letošnji poletni center
Danes se v Lonjerju zaključi poletni center, ki ga že tretje leto zaporedoma prireja domače kulturno društvo »Lonjer-Katinara«. Vsako jutro od 8. do 13. ure se je na dvorišču društva zabavalo, skakalo in kričalo kar sedemnajst otrok iz Lonjerju in bližnje Katinare. V primeru slabega vremena so imeli otroci na razpolago dvorano, v kateri so- imeli nekakšno risalnico in tudi skladišče za igrače in druge predmete. Na srečo pa jim je bilo vreme ves teden naklonjeno, zabavali so se, igrali in risali na dvorišču in na lepem travniku v bližini društva.
Za sedemnajst otrok so skrbele tri vzgojiteljice in sicer: Minka, Darja in Jasna, ki so že izkušene, saj so že nekaj let zaposlene na raznih poletnih centrih. Omeniti moramo Minko, požrtvovalno članico domačega društva, ki od vsega začetka vestno sodeluje s centrom, udeležencem pa vsako jutro pripravi dobro in obilno malico, (mm)
Kaj se skriva za čudnimi večkrat grozilnimi dopisi
Velikokrat so ljudje prav v času počitnic najbolj osamljeni. Nič čudnega torej, če razne brezimenske organizacije in ustanove izkoriščajo to priložnost, da se preko pošte - tokrat s tiskovinami, ki jih v teh dneh puščajo v poštnih predalih - oglašajo z raznimi napovedmi, priporočili in celo ustrahovanji.
Takšno tiskovino z naslovom »Poljubi takoj osebo, ki jo imaš rad, čim prejmeš to pismo«, so prejeli v teh dneh mnogi tudi v našem mestu.
Vsebina pisma je za normalnega človeka lahko samo smešna in morda niti omembe vredna. Na žalost pa je veliko, prav starejših oseb, ki takšnim pismom nasedajo. Tako smo lahko slišali v teh dneh v trgovinah in v pouličnih razgovorih med starejšimi ljudmi, ki so se med seboj spraševali, če naj pošljejo 20 kopij tega sporočila svojim znancem, ali ne. V pismu namreč piše, da ima vsakdo 96 ur časa, da odpošlje dopis, potem se lahko pripetijo razne nesreče, smrti itd.
Pismo naj bi prihajalo iz Venezuele ter naj bi že devetkrat obkrožilo ves svet.
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki
spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella pa »Aktualnosti neoklasicizma«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00, ob četrtkih in petkih 10.00-22.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in 17.00-20.00.
V	bivšem anglikanskem templju je
na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-
13.00	in 17.00-19.00.
V	Palači Costanzi bo do 30. t. m. na ogled razstava z naslovom PRIMA DELL' URAGANO. Razstavo je organizirala tržaška letoviščarska ustanova v sodelovanju s Krožkom Maritain. Umik razstave ob delavnikih od 10. do 13. ure ter od 17. do 20. ure in ob praznikih od 10. do 13. ure.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava »Načrti za ce-
»Ne gre za izmišljotino, temveč za srečo. Ce se boste držali navodil, boste lahko dobili veliko denarja na loteriji, lahko boste postali bogati dediči, zdravje se vam bo izboljšalo, vsa vaša družina bo deležna le srečnih dogodkov.« »Če pa ne boste odposlali dvajset pisem in nam ne boste verjeli, si lahko pričakujete samo slabo in morda .celo smrt,« nadaljuje pismo, kjer navaja, kako je neki funkcionar nato dobil veliko vsoto denarja, nato pa vse izgubil, ker je pretrgal verigo poštnih pošiljk. Nekdo iz Filipinov je izgubil ženo, ker ni verjel vsebini pisma. Neki Costantino iz Bologne je poslal 20 pisem in je dobil na nogometni stavi 110 milijonov. Njegova znanka je pozabila poslati pisma, pa je izgubila službo.
Takšnih in podobnih obljub in groženj je v pismu še in. še. Pošiljatelji teh sporočil so le toliko previdni, da ne povedo ne svojega imena, ne naslova, odkoder pošiljajo ta pisma, katerim na žalost nekateri le nasedajo.
(N. L.)
Na sliki (foto Križmančič) starejši ljudje, ki včasih nasedeje raznim grozilnim dopisom.
sarja«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00.
V	konjušnicah in v nekaterih dvoranah Miramarskega gradu ter v dvorani Franco na Trgu Liberta je'na ogled do konca avgusta razstava »Stanovanjska kultura na periferiji cesarstva«. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure.
Na Gradu sv. Justa bo do konca avgusta na ogled razstava ruskega slikarja, kostumista in designerja Erteja. Urnik: vsak dan od 10. do 19. ure.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah je odprta do 31. t. m. razstava "Padri e figli t continuita nellarte triesti-na".
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu je do konca avgusta odprta razstava "La grafica della bottega del Tintoretto".
V	občinski galeriji v Miljah - Trg republike - bodo 31. t. m. ob 18. uri odprli razstavo slikarja Silvia PECCHIARIJA-PEČARJA. Razstava bo na ogled do 8. septembra.
SK Itmil.VA
priredi
danes, 25., in jutri, 26. t. m., na Opčinah v Prosvetnem domu
Smučarski praznik
Danes ples z ansamblom ZVEZDE ter jutri ples z ansamblom HAPPV DAV.
Odprtje kioskov ob 16. uri.
Vabljeni!
Sekcija KRI J. VERGINELLA
vabi
danes, 25. t. m., v Ljudski dom v Križ na
PRAZNIK
KOMUNISTIČNEGA
TISKA
Ob 18. uri okrogla miza o delovanju rajonskega sveta za Zahodni Kras. - Zvečer ples z ansamblom ZODIACO.
Slovenski klub v Trstu, Drjiš-tvo slovenskih izobražencev ter predsednik in člana pripravljalnega odbora za Svetovni slovenski kongres Bojan Brezigar, Ravel Kodrič in Boris Pahor vabijo
v ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah na
-	predstavitev priprav za sklic Svetovnega slovenskega kongresa in
-	oblikovanje področnega odbora Svetovnega slovenskega kongresa za Furlanijo-Julijsko krajino
šolske vesti
Glasbena matica Trst naproša, da kdor ni še potrdil vpisa za šolsko leto 1990/91 naj to stori do vključno petka, 31. t. m.
Na liceju France Prešeren se bodo začeli popravni izpiti v soboto, 1. septembra, ob 8.30. Razpored je na oglasni deski.
Dne 7. t. m. je bil objavljen v Uradnem listu razpis natečaja po naslovih za stolice in mesta na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah: Natečaja se lahko udeležijo tisti, ki so med šolskimi leti 1982/83 in 1988/89 poučevali vsaj 360 dni s predpisano diplomo in ki imajo habilitacijo za poučevanje oziroma usposoblje-nostno diplomo.
Rok za vlaganje prošenj zapade 5. septembra.
Vse informacije in obrazce nudi Sindikat slovenske šole,. UL Carducci 8, II. nad, tel. 370301, ob torkih od 16. do 17. ure in ob četrtkih od 11. do 12. ure.
razna obvestila
Radio Opčine vabi vse tiste, ki bi radi spoznali šport za radijskim mikrofonom in ki jih zanima športno poročanje, naj telefonirajo na Radio Opčine, tel. 212658 ali 211043, in pustijo ime, priimek in telefonsko številko.
V zakonski pristan pripluje danes barčica
ROBIJA »ČITE« in MARTINE
• Vso srečo in kar se da številno posadko jima želi
ŠD Kontovel
kino
ARISTON - 21.00 Nato il 4 iuglio, r. O. Stone, i. Tom Cruise.
EXCELSIOR - 17.30, 22.15 Chi ha paura delle streghe, r. Nicolas Roeg, i. Anje-lica Huston.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Melancholia, r. Andi Engel, i. Susan-nah York.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Sepolti vivi, srh., □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Major Le-ague - la sguadra piti scassata della lega.
NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Mondo New York, 1'altra faccia della mela,
NAZIONALE IV - 17.00, 22.15 Acgue di primavera, r. Jerzy Skolimowsky.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 La časa 5,
■D
MIGNON - 17.00, 22.15 La chiave, r. Tin-to Brass, i. Stefania Sandrelli.
LJUDSKI VRT - 21.15 L'attimo fuggen-
te.
EDEN - 15.30, 22.00 Donne bestiali, porn., □ D
CAPITOL - 17.00, 22.00 Senti chi parla,
i. John Travolta.
LUMIERE - Zaprto.
ALCIONE - 18.00, 22.10 Un mercoledi da leoni, r. John Milius, i. Michael Vincent, William Katt.
RADIO - 15.30, 21.30 Bocche infuocate di piacere, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom 0 - 18. letom □ □
razstave
KD FRAIV Vi:.VHRI\I - DOM JO
vabi na tradicionalno šagro na Krmenki Danes, 25. t. m., ob 20. uri ples z ansamblom KARAVANKE Jutri, 26. t. m., ob 17.30 kulturni program, ob 20. uri ples z ansamblom TAIMS
V ponedeljek, 27. t. m., ob 20. uri ples z ansamblom HAPPV DAV
Delovali bodo dobro založeni kioski-
gledališča
MIRAMARSKI PARK
Poletna prireditev LUČI in ZVOKI
Danes, 25. t. m., ob 21.00 in ob 22.15 predstavi v italijanščini.
Naslednje predstave: v torek ob 21. uri predstava v angleščini in ob 22.15 v italijanščini; v četrtek ob 21. uri predstava v nemščini in ob 22.15 v italijanščini.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev organizira izlet na Brijone in Labin dne 19. septembra. Vpisovanje bo 7. septembra ob 9. uri na sedežu društva v UL Cicero-ne 8.
KD Primorsko - Mačkolje priredi v nedeljo, 9. septembra, izlet za svoje člane v mestece Caorle in bližnje lagune. Vpisovanja sprejema Danica Smotlak, tel. 232114, do 1. septembra.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 25. avgusta 1990
LUDVIK
Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 19.57 - Dolžina dneva 13.40 - Luna vzide ob
11.45	in zatone ob 21.34.
Jutri, NEDELJA, 26. avgusta 1990
IVANA
PLIMOVANJE DANES: ob 6.03 najnižja -33 cm, ob 12.34 najvišja 41 cm, ob 19.06 najnižja -28 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,2 stopinje, zračni tlak 1022,7 mb Ustaljen, veter 8 km na uro vzhodnik, vlaga 48-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,3 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
razne prireditve
Župnija sv. Jerneja na Opčinah vabi na slovesno praznovanje svojega .zavet' nika SV. JERNEJA. Jutri, 26. t. m., oD
8.30	pritrkovanje, ob 9. uri slovesna ma=a - ob lepem vremenu procesija okrog c®r' kve, ob 20. uri Paganinijev večer: Branko Brezavšček - violina, Andrej Varl - kitara (Ljubljana - Slovenija). Prisrčno vablja111’ Združenje krvodajalcev priredi svoj praznik danes, 25., in jutri, 26. t. m-, Ločniku (Lucinicco). Oba večera bo pleS z narodnozabavnim ansamblom KRT * 1 Kamnika. Lepo vabljeni!
___________prispevki________________
Namesto cvetja na grob Franca marja darujeta Irene in Edi Emili 20.0UO lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Franca Ukmarja darujet
Ernesta in Lado 20.000 lir za Kulturn dom Prosek-Kontovel.	,
V	spomin na Franca Lipovca (Tineta! daruje Carlo Pirjevec 40.000 lir za Ku turni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Franca Lipovca darUL Lucijan Štoka 50.000 lir za Bolnico Fra njo.
V	spomin na Viljema Čoka daruje dru žina 15.000 lir za Kulturni dom Lonjer.
Namesto cvetja na grob Draga Ote darujeta Majda in Fulvio Kuret 50.000 lir za ŠD Breg.
V	spomin tovarišu in prijatelju Dra97 Oti darujeta Miro in Lidija Žerjal IS.OO11 lir za MPZ upokojencev z Brega.
V	spomin na Draga Oto daruje Slava Slavec 20.000 lir za KD France Prešeren-
Namesto cvetja na grob Draga Ote daruje družija Kraljič (Koper) 50.000 l'r zv vzdrževanje spomenika padlih v NOB Boljuncu.	.
V	spomin na Pepija Ferlugo daruje1 Karleto in Nada 30.000 lir za Godbo Par'
RODILI SO SE: Martin Guštin, Luca Lancini, Eleonora Martinolli, Fabiano Moso.
UMRLI SO: 76-letni Arturo Falcone, 70-letni Virgilio Degrassi, 84-letni Fran-cesco Carlovatti, 87-letna Rosa Titonel, 61-letni Agostino Pahor, 59-letna Liliana Žitnik, 79-letni Bartolomeo Coslovich, 68-letna Nelly Spetti, 76-letni Umberto Zangrando, 83-letna Dolores Gemelli.
OKLICI: zidar Aurelio Zamolo in uradnica Silvana Battilomo, uradnik Giorgio Maddaleni in uradnica Alessandra Gro-pazzi, tehnik Fabrizio Braico in delavka Gabriella Padovan, finančna straža Giorgio Zazzetta in gospodinja Carla Topazi, delavec Fabio Bonaldo in uradnica Laura Patron, kovač Iztok Turco in čistilka Marina Bursich, točaj Fulvio Caiulo in točajka Monica Florianc, delavec Gallia-no Michieli in tipkarica Serena Kuhar, mesar Stefano Sandri in prodajalka Roberta Corazza, zobotehnik Roberto Me-dos in tajnica Ester Vecchiet, trgovec Giuseppe Vasta in trgovka Daria Ladich, uradnik Giorgio Gianolla in socialnoz-dravstvena pomočnica Ginevra Monte-duro, zobozdravnik Marco . Ganeva in uradnica Cristina Piccini, industrijski izvedenec Franco Poropat in prevajalka Michela Kraus, uradnik Paolo Zemanek in Solnica Isabella Detela, agent javne varnosti Pietro Rocca in delavka Sara Germani, bolničar Marco Zidar in bolničarka Livia Bicego, šofer Alberto Bossi in socialnozdravstvena pomočnica Maria Carinola.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. avgusta 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), UL Zorutti 19, Lungo-mare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, UL T. Vecellio 24, Lungoma-re Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 db 8.30
Trg Oberdan 2, UL T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
ma iz Trebč.
V	spomin na Franca Ukmarja daru) Vera Puntar Bizjak z družino 10.000 Hr 2 cerkev sv. Martina na Proseku.
V	spomin na Franca Ukmarja daru) Lucijan Štoka 20.000 lir za Kulturni do Prosek-Kontovel.
V	počastitev spomina Cveta Hrovatih daruje Marta Fredotova 30.000 lir za v drževanje spomenika NOB na Opčih3.^
V	spomin na Ivana, Radija, Rudija * Venceta daruje Marta Fredotova a lir za gradnjo novega Ljudskega dou1 na Opčinah.
mali oglasi
OSMICO je odprl Stevo Zahar v Boršt3 OSMICO je odprl Mario Milič v Repn‘ ču št. 39. Toči belo in črno vino. DOBRO založeno osmico z domačo pP čo in prigrizkom je odprl Drejče v tni ulici v Doberdobu.	(
ODDAM v najem prostor 100 nF skladišče v Gorici. Ponudbe med H-15. uro na telefon (0481) 521303. PRODAM fiat regata 100 weekend, ptember '87. Tel. v uradnih urah na 213570.
PRIKOLICO za 3 osebe v dobrem stanj prodam po ugodni ceni. Tel. 828251-IŠČEMO uradnico/ka z dobrim znanLe-slovanskih jezikov in nemščine. B!SILr. ne ponudbe poslati na upravo Prih1 g skega dnevnika, UL Montecch* 34137 Trst, pod šifro »Uradnik«. OBRTNIŠKO PODJETJE iz dolinske ° čine zaposli 15-letno vajenko. P^sir}^ ponudbe poslati na upravo ga dnevnika, Ul. Montecchi 6, 3
Trst pod šifro »Vajenka«.
menjalnica
24. 8.
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIKING MILAN
Ameriški dolar ....	.. 1159,150	1140.	Japonski jen 		7,903
Nemška marka ....	.. 743,940	735.	Švicarski frank		.	907,700
Francoski frank ...	.. 221,710	218.	Avstrijski šiling		.	105,500
Holandski florint .	.. 659,750	652.	Norveška krona		.	191,250
Belgijski frank ....	..	36,177	35,-	Švedska krona		. 201.—
Funt šterling		.. 2269,100	2200,	Portugalski eskudo	8,430
Irski šterling 		.. 1994,500	1980.	Španska peseta ....	11,943
Danska krona		.. 194,500	190.	Avstralski dolar		.	960,250
Grška drahma		7,599	7. -	Jugoslov. dinar 		
Kanadski dolar		.. 1020,600	990.	ECU		. 1543,100
ban£?t
tud'
IŠČEM zaposlitev kot prodajalka part-time na območju mesta G0/. Poznam dobro slovenski in ki jezik. Tel. (040) 208896 v popolda skih urah.	. n 2
40-LETNA vešča gospodinjskih del n željo pomagati starejšim ljudem delo na Opčinah med tednom dan, v soboto in nedeljo. Tel. (005
72207.	hišha
MLADA gospa sprejme službo kot n pomočnica. Tel. (003866) 58806. ca-CVETLIČARNA ANGELA iz Boljm' gi obvešča cenjene odjemalce, da h ponedeljka, 27. t. m„ spet odprta.
ŠD BREG išče osebo, stanujočo v 0° |0-ski občini, za čiščenje občinske jjj vadnice 2 uri dnevno. Tel. v veče urah na št. 228607.	unim'
ŠD BREG išče osebo, stanujočo v d gs ski občini, za urejevanje nogometnega igrišča. Tel. v ve« urah na št. 228607.
jr^rrrr	banca di credito di trieste
dLIKd	tržaška kreditna banka
Telef.: Sedež « g3i-1a’ Agencija Domj° 4l1.6i1 Agencija Roian
film
sobota 22.00 RAI 3 II mistero del falco (krim.) nedelja 21.20 RAI 2 L'indiscrezione (krim.) ponedeljek 21.30 RAI 3 Destinazione Piovarolo (kom.) torek 20.30 RAI 2 Gli ammutinati del Bounty (pust.) torek 21.30 RAI 1 II bi e il ba (kom.) sreda 20.40 RAI 1 Joe Kidd (vestern) četrtek 20.30 Italia 1 Love Dream (lant.) petek 20.35 Italia 1 Ai confini della realta (fant.)
glasba
nedelja 16.15 RAI 3 Ljubezenski napoj (opera)
šport
sobota 12.50 TMC, 12.55 RAI 3 Poskusne vožnje F1 sobota 21.00 Italia 1 Nogomet: Lazio-Milan nedelja 11.50 TV Kp, 18.00 Italia 1 Motociklizem - VN ČSFR nedelja 13.15 TMC, 13.45 RAI 2 Avtomobilizem F1 - VN Belgije nedelja 22.00 RAI 3 Nogomet: Juventus-Koln nedelja 24.00 RAI 3 Nogomet: Napoli-Amerika sreda 21.30 Italia 1 Nogomet: Real Madrid-Milan EP v atletiki
na RAI 1 od pon. do pet. ob 17.00 na TMC od tor. do pet. ob 19.00
ali
ponedeljek 21.35 RAI 2 Intervju Natalije Ginzburg (proza)
RAI 1 nam ta teden ponuja enega od Mozartovih biserčkov, opero buffo v dveh delih Cosi /an tutte (v ponedeljek in v četrtek ob 22.35). Postavitev je iz letošnjih Mednarodnih glasbenih tednov v Neaplju, orkester pa dirigira violinist Salvatore Accardo. Zdi se, da je navdih za igrivo vsebino opere, ki jo le naročil sam cesar in so jo prvič uprizorili na Dunaju pred točno 200 leti, ponudila neka resnična afera iz dobe jožefinskega Trsta. Delo so romantiki odklanjali, Wagner pa je Mozartu priznal, da je »ob plehki in nevredni predlogi dosegel zlato blesteče glasbene stolpe«. Šele 20. stoletje je to opero buffo zares ovrednotilo kot vrhunec ironije.	^
\T/\\_\vlANSKE TV W\ R E Z E
RAI 1________________________
9.00 Risanka: Tao Tao 9.25 SP v kanuju (s Poljske)
11.55 Vreme in dnevnik
12.05 Poletni maraton: The Big Parade (kor. Zoltan Imre, glasba Carlos Miranda, rež. Kemp-Haughton)
13.30 Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Diario di un condannato -Sotto il sole rovente (vestern, ZDA 1952, r. Raoul Walsh, i. Rock Hudson, Julia Adams)
15.20	Sobotni šport: SP v kanuju
18.00	Risanke
18.20	Žrebanje lota
18.25	Variete: II sabato dello Zecchino
19.25	Nedeljski evangelij
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Igre brez meja
22.15	Dnevnik
22.25	Posebna oddaja TG1
23.15	IX. festival avtorske pesmi in nagrada Rino Gaetano
0.15 Nočni dnevnik in vreme 0.25 Film: una donna distrusse (dram., ZDA 1947, r. Stuart Heis-ler, i. Susan Hayward, i. Lee Bowman)
RAI 2	_____________________
9.00 Nanizanka: Lassie in risanke
10.10	Nanizanki: Oliver Maass, 11.00 La mia terra tra i boschi
11.25 Film: La vittoria del dr. Kildare (dram., ZDA 1941, r. W. S. Van D.ycke, i. Lew Ayres)
13.00	Dnevnik in med. rubrika
13.50 Nadaljevanka: Beautiful
14.35	Nanizanka:.Saranno famosi
15.20 Variete: Ghibli
16.40 Nanizanka: Mr. Belvedere
17.05 Žrebanje lota
17.10	Film: Viva Las Vegas (glas., ZDA 1964, r. George Sidney, i. Elvis Presley)
18.30	Večerni šport
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Poklon Totoju: L'imperatore di Capri (kom., It. 1950, r. Luigi Co-mencini, i. Toto, Yvonne Šanson), vmes (22.00) dnevnik
23.00	Osebnosti rocka, popa in jazza
23.35	Nočni šport: košarka - turnir v Todiju, tenis - turnic WCT, it. prvenstvo v plavanju
RAI 3_________________________
6.55 SP v kolesarstvu na dirkališču (iz Tokia)
11.55	Epistolar Vincenza Bellinija
12.55	Avtomobilizem F1 - VN Belgije (poskusne vožnje)
14.00	Deželne vesti
14.10 Pred 20 leti
15.00	Tenis - turnir ATP (prenos iz San Marina)
16.55	Nogomet Under 18 - Memorial Scirea (iz Sanrema)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Videobox
20.30	Film: II giustiziere della notte (dram., ZDA 1985, r. Michael Winner, i. Charles Bronson, Deborah Raffin)
22.00	Film: II mistero del falco (krim., ZDA 1941, r. John Huston, i. Humphrey Bogart, Mary Astor)
23.40 Nočni dnevnik 0.10 Film: La bella di New York (glas., ZDA 1952, r. Charles Wal-ters, i. Fred Astaire, Majorie Main, v originalu s podnaslovi)
Festival avtorske popevke v Termoliju
V južnoitalijanskem mestecu Termoli poteka letos že deveti ies-tival avtorske popevke. Prireditev je posvečena spominu na Rina Gaetana, duhovitega in nadarjenega kantavtorja, ki je umrl leta 1981 komaj 31 let star. Nocoj ob 23.15 bo po prvi mreži RAI na sporedu zaključni večer festivala. Med gosti bodo nastopili Alberto Fortis, Goran Kuzminac in Tullio De Piscopo (na sliki s pevko Paulo Rose, ki bo skupaj s Pinom D'Angiojem odigrala vlogo gostiteljice).
ZASEBNE TV ROSTAJE
CANALE 5_____________
8.00 Nanizanke:	Simon
Templar, 9.00 Marcus Welby M.D., 9.55 Un dottore per tutti, 10.45 Arabesgue, 11.15 Helena
11.45	Kviz: O.K. II prezzo e giusto!
12.45	Superclassifica Show
13.45	Film: La mia vita (kom., ZDA 1944, r. Leo McCarey, i. Barry Fitzgerald, Bing Crosby)
15.20 Nanizanke: Dalle 9 alle 5, 15.50 Mannix, 16.50 Diamonds, 17.55 Mai dire si, 18.55 Top Secret
19.50 Kviz: Quel motivetto...
20.30	Film: Piu bello di cosi si muore (kom., It. 1982, r. P. Festa Cam-panile, i. Vittorio Cap-rioli, Enrico Montesa-no)
22.30	Aktualno: Una roton-da sul mare
23.00 Variete: Stupenda -Bellezze dltalia
23.30	Nan.: Due come noi 0.35 Film: L uomo che fug-
gi dal futuro (fant., ŽDA 1971, r. George Lucas, i. Robert Du-vall)
RETE 4_____________
8.00	Nanizanka: Bonanza
9.00	Film: Processo cbntro ignoti (dram., It. 1952, r. Guido Brignone, i. Lianella Carrell)
11.00 Nad.: Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.00	Nanizanka: Lou Grant
12.45 Otroška oddaja: Ciao
ciao in risanke
13.40 Nadaljevanka:Sentieri
14.30	Nanizanka: California
15.30	Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini
19.00	Nan.:General Hospital
19.30	Nad.: Febbre d'amore
20.30	Film: Ambra (pust., ZDA 1947, r. Otto Pre-minger, i. Linda Dar-nell, Cornell Wilde)
23.15 Film: Ritorno a časa (kom., ZDA 1987, r. Daniel Petrie, i. Jason Ro-bards, Jane Alexan-der)
1.30 Nanizanka: Cannon
ITALIA1	_________
8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flip-per, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Benson,
13.00	Tre cuori in affit-to, 13.30 Appartamen-to in tre
14.00	Variete: Musiča e!
15.00	Nanizanka: Llmmor-tale
16.00	Otroška oddaja, vmes nan.Teneramente Li-cia in risanke
18.00	Nanizanke: Batman,
18.30	Supercopter,
19.30	Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30 Variete: Mai dire Ban-zai
21.00	Nogomet: prijateljska tekma Lazio-Milan,
nato (23.00) za Pokal Italije Lecce-Empoli 1.05 Nanizanki: Sulle strade della California, 2.05 Benson
ODEON_______________
9.30 Nanizanke: Le spie, 10.30 Ouattro in amo-re, 13.00 T and T
13.30	Rubrike: Odeon šport, 14.00 Top motori, 14.30 Blue news
15.00	Nanizanka: Il super-mercato piu pazzo del mondo
15.30	Film: Pallal di fuoco (kom., ZDA 1966, r. VVilliam Asher, i. Fran-kie Avalon)
17.00	Nanizanka: Gli inffer-rabili
18.00	Rubrika: Beyond 2000
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: I maghi del ter-rore (groz., ZDA 1963, r. Roger Corman, i. Vincent Priče, Boris Karloff)
22.15 Aktualnosti: Chic • 22.45 Film: La citta dei naostri (srh., ZDA 1963, r. Roger Corman, i. Vincent Priče, Debra Pra-get)
TMC_________________
10.00 Risanke: Snack
11.30 Morski planet
12.15	Rubrika o motorjih
12.50 Šport show: avtomobilizem F1 - VN Belgije (poskusne vožnje)
17.15	Nanizanke: Societa a irresponsabilita illimi-
tata, 18.00 Cassie & Co., 19.00 Masguerade 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Missili di ottobre (dram., ZDA 1974, r. Anthony Page, i. VVilliam Devane, Martin Scheen)
23.05 Teniški turnir WCT (iz Forrest Hillsa)
TELEFRIULI__________
12.00	Rubriki: Motor News, 12.30 Voglia d'estate
13.00	Nanizanka: L'albero delle mele
13.30	Film: Nebbia a San Francisco (dram., ZDA, i. Bette Davis)
15.30	Nanizanka: Navy
16.00	Nadaljevanka: Il paria
17.00	Risanke
18.30	Nanizanki: L’albero delle mele, 19.00 Riu-scira la nostra carova-na di eroi a...
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Voglia d'e-state
20.30	Opereta: L'acqua che-ta (Giuseppe Pietri, r. Vito Molinari, i. Gian-rico Tedeschi, 1. del)
22.00	Nan.: Il brivido e 1'av-ventura
22.30	Nočne vesti
23.00	Nanizanka: Navy
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi
I TV Slovenija 1	~l
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, 9.10 Zlata ptica,
9.20	nadaljevanka Moja družina in ostale živali (8. del), 9.50 nanizanka Čudežna leta, 10.15 Zgodbe iz školjke
10.45	Večerni gost: Franc Petrič
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Dok.: Mesta mostovi
18.40	Spored za otroke in mlade: Cvetlične zgodbe, 18.50 Ciciban, dober dan - Pridite na razstavo otroških žepkov
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.54 Utrip in Žrebanje 3x3
20.30	Film: Najsrečnejši milijonar (kom., ZDA 1967, r. Norman To-kar, i. Fred MacMurray, Greer Garson)
22.30	Dnevnik in vreme
22.50	Poletna noč, vmes nanizanke Pri Huxtablovih, Sin z otoka in Rožnata nanizanka
0.55 Video strani
j TV Koper__________________________j
13.45	Nogomet - nemško prvenstvo
15.30	Nogomet - nemško prvenstvo (prenos)
17.15	Nogomet - angleško prvenstvo (posnetki)
19.15	TVD Novice
19.30	TVD Stičišče
20.00	Jadranje: Kenwood Cup (pon.)
20.30	Tenis - finale turnirja v New Havnu (posnetki)
22.30	TVD Novice
22.45	Avtomobilizem - SP prototipov: VN Nemčije (posnetki)
23.15	Boksarski prvaki: Boxe d'estate 0.15 Nogomet - angleško prvenstvo
TV Slovenija 2_________________
17.00	Poskusni satelitski prenosi
19.00	Danes skupaj
19.30	Dnevnik
21.00	Glasbena oddaja: Šanson
21.35	Poročila
21.40	Dok. oddaja: Živi pesek
22.00	Struški večeri poežije (prenos)
23.00	Dubrovniške poletne prireditve 0.10 Poskusni satelitski prenosi
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.);
8.40	Valčki in polke; 9.10 Radijska igra: Goriški slavček (M. Mahnič);
10.00	Dnevni pregled tiska; 10.10 Koncert: harfistka Jasna Corrado Merlak, mezzosopranistka Rieko Katsumata, violinist Črtomir Šiškovič in pianist Igor Lazko, pozavnist Kiril Ribarski in pianistka Milica Šperovič; 11.30 Južnoameriška folklora; 12.00 Poletne razglednice; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 In exilium;
15.00	Vroči val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Antologija humorja; 18.30 Jazzovski utrip;
19.20	Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Pionirski tednik;
9.05	Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Radijski kabaret; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke;
14.40	Radijski Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Na dopustu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.47 Orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: napovedi in koledar; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.00	Kruh in sol Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije naj po telefonu; 18.35 Glasbena starinarnica;
19.30	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletni spored; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okoli sveta; 9.15 Clic; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Na prvi strani;
10.10	Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 V istrskem narečju; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.30 Turistični napotki za tujce; 15.00 Poletni spored; 16.00 Igre; 18.30 Najlepše popevke; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot hits; 18.00 Discoteca sound; 19.00 Souvenir d ltaly; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 23.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Malteški sokol
IL MISTERO DEL FALCO — The Maltese Fal-con, ZDA 1941
Režija in scenarij: John Huston □ Fotografija: Arthur Edeson □ Glasba: Adolph Deutsch □ Montaža: Thomas Richards □ Scenografija: Robert Haas □ Igrajo: Humphrey Bogart, Mary Astor, Peter Lorre, Barton MacLane, Sydney Greenstreet
V soboto, 25. avgusta, ob 22. uri, na RAI 3
Filmska detektivka. Z legendarnim Malteškim sokolom je veliki starec ameriškega filma John Huston (1906-1987), ki je sklenil svojo plodno avtorsko kariero s pravo filmsko oporoko Smrt, debitiral v filmski režiji. Za scenarij svojega prvega celovečerca je Huston izbral eno naj lepših črnih zgodb pisatelja Dashiella Hammetta. Čeprav je zavit v neprodorno tančico pripetljajev in zagonetk, značilno hammet-tovski zaplet deluje kot perfektno navita švicarska ura. Izkušeni in hladnokrvni detektiv Sam Spade (Humphrey Bogart) od skrivnostne plavolaske Brigid 0'Shaughnessy (Mary Astor) dobi naročilo, da poišče dragoceni leseni kipec s sokoljim obličjem. Spadeu ubijejo zvestega družabnika in še sam ostane usodno zapleten v umazano igro, v kateri se kriminalne mahinacije prepletajo z lažnimi čustvi. Ob neizprosnem boju z gangsterjema Joelom Cairom (Peter Lorre) in šefom Kasparjem Gutmanom (Sydney Greenstreet) se lepa Brigid izkaže kot res usodna »dark lady« in le po številnih zapletljajih Spade-Bogart odkrije skrivnost malteškega sokola.
S tem črno-belim klasikom se pravzaprav začneta dve zgodbi. Delo je postalo pravi kultni film in je kot pravzor vplivalo na nadaljnji razvoj ameriške filmske detektivke 40. in 50. let. Malteški sokol pa je bil tudi odskočna deska za uveljavitev očarljivega talenta Humphreya Bo-garta, ki je najbolj vzblestel prav v vlogah samotnega, ciničnega in obenem romantičnega detektiva z neurejenim dežnim plaščem.
I MAG HI DEL TERRORE — The Raven, ZDA 1963.
V soboto, 25. avgusta, ob 20.30, na Odeon.
Filmska grozljivka. Ameriški filmski režiser, producent in mecen Roger Cor-man je v svoji bogati proizvodnji nizkoproračunskih del največ pozornosti in ljubezni posvetil prav izdelavi fantastičnih grozljivk in srhljivk. Pri filmskih priredbah iz klasikov gotske literature je pred vsemi privilegiral velikega Edga-ra Allana Poeja. V mrtvaško-humoresknem delu I maghi del terrore, povzetem po znani Poejevi povesti Vrana, je Corman za nameček združil nekaj res vrhunskih igralcev tega posebnega žanra: priljubljenega Vincenta Pricea, legendarnega Borisa Karloffa, odličnega Petra Lorrea. Trije prekaljeni čarovniki se spopadejo med seboj kar se da neusmiljeno in z veliko potrato trikov ter čarovnij. Končno čarovnik Raven v sodelovanju s kolegom Bellogom premaga čarodeja Scarabusa in njegovo pomočnico Eleonoro, bivšo Ravnovo ženo.
/	\
VIDEO NOTES
Oddaja: ............._.:.
Postaja: ______________
Ura:____^^_____________
\_______________________S
\T/\\_\J/\NSKE TV W\REZE
■



tl
ki o.
RAI 1________________________
9.00 Nadaljevanka: II mistero di Ci-necitta (r. Mario Ferrero, i. Paolo Stoppa, 1. del)
10.00	Dokumentarna oddaja: I tesori del passato
11.00	Maša in nabožna oddaja
12.15 Zelena linija
13.30 Dnevnik
13.55 TV igra: Fortunissima
14.00	Film: La conguista del West (vestern, ZDA 1937, r. Cecil De Mille, i. Gary Cooper, Jean Arthur)
15.50	Variete: La Domenica in... degli italiani
19.50	Vreme in dnevnik
20.40 TV film: A viso coperto (dram., It. 1985, r. Gianfranco Albano, i. Marlene Jobert, Ray Lovelock, 1. del)
22.25	Zabavna oddaja: Colosseum -Igre z konji (7. del)
23.25	Športna nedelja poleti: jahanje in jadranje
0.30 Nočni dnevnik in vreme
0.40 Tenis - turnir v Forrest Hillsu (finale, povzetki)
| RAi 2_____________________________
9.00 Nanizanka: Lassie in risanke
10.20	Glasbeni prostor: Hubert Sou-dant dirigira Simfonijo št. 6 v b-molu »Patetično« (Čajkovski)
11.15 Nanizanka: I figli delFispettore
11.45	Film: La luce fantasma (dram., VB 1935, r. Michael Povvell, i. Bennie Hale, lan Hunter)
13.00	Dnevnik in med. rubrika
13.45	Avtomobilizem F1 - VN Belgije
16.00	Nog. turnir Meazza U 16
17.20	Film: Sfida nella citta morta (vestern, ZDA 1958, r. John Stur-ges, i. Robert Taylor)
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik
20.20	Rubrika: Domenica sprint
20.30 Nanizanka: Hunter
21.20	Film: L indiscrezione (krim., Fr. 1982, r. Pierre Lary, i. Jean Roc-heford, Dominigue Sanda)
23.00	Dnevnik - nocoj in vreme
23.10 Rubrika o židovski kulturi
23.40 Osebnosti rocka, popa in jazza
0.15 Film: Infedelmente tua (kom., Fr. 1976, r. G.Lautner, i. Miou Miou)
RAI 3__________________________
6.30	SP v kolesarstvu na dirkališču (iz Tokia)
12.20 Film: Aldebaran (dram., It. 1935, r. Alessandro Blasetti, i. Evi Maltagliati, Gino Cervi)
14.00	Deželne vesti
14.10 Tenis - turnir ATP (finale)
16.15 Popoldne v operi: L elisir d amo-re (Gaetano Donizetti, Giuseppe Patane dirigira Orkester Scale, pojeta Claudio Desderi, Alida Ferrarini)
18.35 Rubrika: Domenica gol
18.55 Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45 Videobox
20.30	Film: Paolo Roberto Cotechino, centravanti di sfondamento (kom., It. 1983, r. Nando Cicero, i. Alvaro Vitah, Carmen Russo)
22.00	Nogomet: prijateljska tekma Ju-ventus-Kbln
23.30	Nočni dnevnik
24.00	Nogomet: Napoli-Amerika (ekipa iz Ria de Janeira, iz Neaplja)
1.30	Filmske novosti
1.40 Oddaja o kulturi: Fuori orario
Pripravljalni tekmi za italijanska kluba
V pričakovanju, da se začne državno prvenstvo, nogometni klubi izpopolnjujejo tehnično pripravo svojin igralcev s prijateljskimi tekmami. Nocoj bosta po tretji mreži RAI na sporedu kar dve zanimivi srečanji, ki vsaj na papirju veliko obetata. Ob 22. uri si bomo lahko ogledali spopad Juventus-Koln, tisti, ki bodo zdržali do polnoči, pa še tekmo Napoli-Amerika z ekipo iz Ria de Janeira. Za Napoli bo nastopil tudi Careca (na sliki).
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
8.00	Nanizanka:	Simon
Templar
9.15	Film: La freccia avve-lenata (krim., ZDA 1936, r. Bruce Humber-stone, i. Warner Oland)
10.45	Nanizanke: L'uomo del mare, 11.15 Nero Wolfe, 12.00 Ellery Queen
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Nanizanki: Un trio in-separabile, 15.00 Gio-vani avvocati
15.45	Film: Salome (dram., ZDA 1953, r. W. Dieter-le, i. Rita Hayworth, Steward Granger)
17.45	Nanizanke: Infermiere a Los Angeles, 18.45 La baia dei delfini, 19.45 Love Boat
20.30	Nadaljevanka: Nord e Sud (7. del)
22.30	Nan.: Due come noi
23.30	Aktualno: Sette scena-ri per il 2000 (vodi Maurizio Costanzo)
0.50 Film: Un amore perfet-to o guasi (kom., ZDA 1979, r. Michael Rit-chie, i. Monica Vitti)
RETE 4_______________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Nanizanke: Bonanza,
9.30	Due onesti fuori-legge, 10.15 Shane
11.00	Film: Vento di prima-vera (kom., It. 1958, r. Arthur Rabenalt, i. Ferruccio Tagliavini)
13.00	Nan.: Joe Forrester,
14.00	Hawk l indiano,
15.00	Barnaby Jones
16.00	Nadaljevanka: Was-hington a porte chiuse
17.40	Film: II tesoro del san-to (kom., ZDA 1964, r. VVilliam Dieterle, i. Ginger Rogers, Ray Milland)
19.30	Nanizanka: Attenti a guei due
20.30	Film: II marchio di sangue (vestern, ZDA 1951, r. Rudolph Mate, i. Alan Ladd)
22.20	Film: II West ti va stretto, amico... e arri-vato Alleluya (vestern, It.-Fr.-ZRN 1972, r. Gi-uliano Carmineo, i. George Hilton)
0.15 Nanizanki: Cannon,
1.15	Barnaby Jones
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja
10.30	Nan.: Nata libera, 11.15Luomo di Singa-pore, 12.00 Manimal
13.00	Tednik: Grand Prix
14.00	Poletni nogomet
14.30	Nan.: Chopper Sguad,
15.30	Mork & Mindy
16.00	Otroški spored: Bim bum bam, vmes nanizanka in risanke
18.00	Motociklizem: VN ČSFR (iz Brna)
19.00	Risanke
20.30	Variete: Drive in Story
22.30	Festivalbar'90
23.05	Film: American Way (kom., VB 1985, r. Mau-rice Phillips, i. Dennis Hopper)
1.10	Avtomobilizem F1 -VN Belgije (povzetki)
ODEON_______________
8.30	Nanizanki: Captaine Nice, 9.30 Ouattro in amore
13.00	Rubrika o zdravju: Traguardo salute
13.30	Film: Mazinga contro Goldrake(anim.)
15.00	Nanizanka: II super-mercato piu pazzo del mondo
15.30	Film: Cerco il mio amore (glas., ZDA 1934, r. Mark Sandrick, i. Fred Astaire, Ginger Rogers)
17.00	Nanizanki: Gli inaffer-rabili, 18.00 Doc Elliot
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Benny Hill Show
20.30	Film: I tre moschettieri (pust., ZDA 1948, r. George Sidney, i. Lana Turner, Gene Kelly)
23.00	Film: California Drea-ming (kom., ZDA 1979, r. John Hancock, i. Dennis Christopher)
TMC________________
10.00	Risanke: Snack
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Dokumentarec: L'oro-logio di 25 ore
13.15	Avtomobilizem F1 -VN Belgije (prenos)
16.15	Film: Gli emigranti (dram., ZDA 1974, r. Tom Gries, i. Claris Leachman)
17.45	Film: La monaca della domenica (dram., ZDA 1972, r. Jeannott Szwac, i. Joan Pettet)
19.00	Nanizanka: Tuono blu
20.00	TMC News
20.30	Film: Il mistero della signora Gabler (dram., VB 1975, r. Trevor Nunn, i. Glenda Jackson, Peter Eyre)
22.20	Odlomki iz varietaja Ladies & Gentlemen
23.00	Tenis - turnir WCT v Forest Hillsu (finale)
TELEFRIULI__________
12.00	Rubriki
13.00	Nanizanka: L albero delle mele
13.30	Film: Il fantasma ga-lante (kom., r. Rene Clair, i. Jean Parker)
15.00	Film: Laura (kom., r. Lida C. Ripandelli, i. Renzo Palmer)
16.30	Nanizanke: Uno sce-riffo contro tutti, 17.30 Skag, 18.30 L'albero delle mele, 19.00 Riu-scira la nostra carova-na a...
19.30	Poletni šport
20.00	Rubrika: Voglia d'e-state
20.30	Opereta: Lacgua che-ta (2. del)
22.00	Nanizanka: Il brivido e 1'avventura
22.30	Poletni šport
23.00	Nanizanka: Navy
24.00	V Francinem salonu
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
TV Slovenija 1________________|
9.20	Video strani
9.30	Otroška matineja: Živ žav, 10.20 nanizanka Pet prijateljev
10.45	Dokumentarno glasbena oddaja: Zgodbe iz mest - Čajnice
11.30	Domači ansambli: Ansambel Trim
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Video strani
15.05	Video strani
15.15	Prisluhnimo tišini
15.55	Nanizanka: Praški panoptikum
17.00	Dnevnik in poslovne informacije
17.10	Film: Očkov mali dobitek (kom., ZDA 1951, r. Vincente Minelli, i. Spencer Tracy, Joan Bennett)
18.30	Zabavnoglasbena oddaja: Top Hat Show
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Nadaljevanka: Pozitivna ničla (4. del)
20.55	Zdravo
22.15	Dnevnik in vreme
22.40	Reportaža: Triatlon jeklenih (iz Bohinja)
23.10	Video strani
j TV Koper________________________
11.50	Motociklizem: VN Češkoslovaške, vmes (12.45) dokumentarec Čampo Base, (13.15) Juke Box, (14.00) rubrika Fish Eye
17.00	Tenis:turnir v New Havnu (pon.)
19.15	TVD Novice
19.30	Tednik: Sportime
20.30	Šport na ameriških univerzah
22.00	TVD Novice
22.15	Avtomobilizem Fl: posebna oddaja o VN Belgije
22.45	Poletni nogomet
23.30	VN Češkoslovaške (pon.)
TV Slovenija 2_______________
10.00	Oddaja za JLA
13.05	Prijavo kazalište
14.10	Avtomobilizem Fl: VN Belgije
16.30	Nedeljsko športno popoldne
19.30	Dnevnik
20.00	Dok.: Veliki tektonski jarek
20.55	Avtomobilizem Fl: VN Belgije
21.25	Pozdrav iz Slovenije
22.00	Poročila in TV razstava
22.15	Filmski festival v Nišu
23.00	Športni pregled
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Jutranji koledar; 8.30 Soft mušic; 9.00 Maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Vsakodnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Prehlajena Sneguljčica (Žarko Petan); 10.30 Revi-val; 11.00 Filmi na ekranih; 11.15 Glasbeni potpuri; 11.45 Vera in naš čas;
12.00	Na počitnice; 12.30 Orkestralna glasba; 12.40 Pihalni orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Antologija humorja; 14.40 Priljubljene melodije; 15.00 Poslušali boste; 15.15 Rock zvezde; 15.40 Priljubljene melodije; 16.00 Počitniški rendez-vous; 16.20 Potpuri; 17.00 Roman: Ljud-je ob cesti (zadnji del); 17.45 Evergreeni; 18.30 Glasbeni portret Urbana Kodra; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Koledar; 7.00 Kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.37 Pop rock za mlade; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij;
10.05	Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Humoreska Marka Twaina; 18.32 Operne melodije;
19.35	Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer;
22.00	Žrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
14.30,	17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah;
12.30	Aktualno: Primorski dnevnik;
12.45	Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset;
18.30	Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 8.25 Popevka tedna; 9.00 Nedeljska oddaja; 9.30 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 15.00 Poletna oddaja; 17.32 Folk studio; 18.30 Lestvica Long Pla-ying plošč; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Ivan Capelli
Capelli je na trnju vse od dirke v formuli ena za veliko nagrado Nemčije, konec julija. Tedaj so mu pri Ferrariju rekli: »Počakaj, ne veži se z nikomer,« a odtlej molk. Obupal sicer še ni, saj odgovarja opisu pilota, ki si ga želi Agnelli, a Prost ga ima na seznamu tistih, ki bi jih »prenesel«.
Svoj talent je 27-letni Milančan dokazal vsakokrat, ko je imel v rokah avtomobil, vreden tega imena. To se mu je žal le redkokdaj primerilo, nazadnje prejšnji mesec v Franciji. Tedaj mu je veselje pokvaril Prost in mu pobral zmago, ki je Capelli v formuli ena še ni doživel, čeprav je edini italijanski pilot, ki je osvojil prvenstvo v vseh kategorijah, v katerih je nastopil.
V formulo ena je Capelli prišel leta 1985. Začel je pri Tyrrellu (samo dve dirki) in nadaljeval v formuli dva, na Japonskem, kjer je tekmoval za Akira Akagija, predsednika Leyton Houseja, velikana v nepremičninskem sektorju. Prvo leto pri Leyton House v Fl je bilo dokaj skromno, leta 1988 pa je Capelli zasedel 2. mesto na VN Portugalske. To je Akagija tako navdušilo, da je prevzel dejavnost Marcha v formuli ena. Lani Capelli ni imel sreče, a sedaj čaka, da pri Ferrariju uresniči svoje sanje.
LA LUČE FANTASMA — The Phantom Light — Svetlobna prikazen, VB 1935.
V nedeljo, 26. avgusta, pb 11.45, na RAI 2.
Dramatični film. Od prejšnjega tedna je nedeljski jutranji filmski spored RAI 2, ki ga ureja filmski urednik in kritik Nedo Ivaldi, posvečen nizu trinajstih filmov, ki sta jih skupno ali ločeno režirala Britanca Michael Powell in Emeric Pressburger. Od teh jih bo kar osem sploh prvič predstavljenih v Italiji in je RAI prav za to priložnost poskrbela tudi za sinhronizacijo. Med premierne naslove spada tudi Svetlobna prikazen. Na osamljenem svetilniku ob waleški obali, kjer je prišlo do raznih nepojasnjenih pojavov, nastopi službo novi čuvaj. Ta kmalu razkrije zagonetno ozadje skrivnostnih dogodkov in nezgod: tolpa hudodelcev hoče onesposobiti svetilnik in ga nadomestiti z lažnim, da bi nič hudega sluteče ladje preusmerila na čeri in se nato polastila dragocenih tovorov...
\
VIDEO NOTES
Oddaja:......l|||_
Postaja::,____c..
Ura;.iy-::#{|-'.' ■ - - ; V:''	.
__________________/
RAI 1_________________________
9.00 Nad.: Una cascata d oro (6. del) 9.30 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.15	Film: Spiaggia libera (kom., It. 1966, r. Marino Girolami, i. Do-minigue Boschero)
11.55 Vreme in kratke vesti
12.05 Nanizanka: Hooperman
12.30	Dokumentarec: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00 Variete: Ciao fortuna
14.15	Film: Bandido (vestern, ZDA 1956, r. Richard Fleischer, i. Robert Mitchum, Uršula Thiess)
15.50	Risanke
16.10	Nad.: Madame Bovary (1. del)
17.10	EP v atletiki
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Nadaljevanka: A viso coperto (dram., i. Marlene Jobert, Ray Lovelock, 2. del)
22.20 Dnevnik
22.30	Filmske novosti
22.40	Opera buffa: Cosi fan tutte (Mozart, dir. S. Accardo, 1. del)
0.20 Nočni dnevnik in vreme 0.30 Film: Tilt (dram., ZDA 1978, r. Rudy Durand, i. Brooke Shields)
RAI 2_________________________|
9.00 Nanizanka: Lassie in risanke 9.50 Nan.: La mia terra tra i boschi
10.15	Dokumentarec: Gli anfibi 10.40 Rubrika o protestantizmu 11.05 Nanizanka: Monopoli 11.55 Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in gospodarstvo
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Nanizanka: Saranno famosi
15.15	Variete: Ghibli
16.10	Nanizanka: Mr. Belvedere
16.35	Film: La spia (dram., ZDA 1952, r. Russell Rousse, i. Ray Milland)
18.00	Miting za prijateljstvo
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nan.: II commissario Kbster
21.35	Proza: LJntervista (Natalia Gin-zburg, r. Carlo Battistoni)
23.10	Dnevnik - nocoj in vreme 23.20 Aktualno: O stanju it. filma
0.10 Dnevnik, vreme in horoskop 0.25 Film: I come Icaro (dram., Fr. 1979, r. Henri Verneuil, i. Yves Montand)
RAI 3_________________________
11.20	Atletika
12.05	Film: Come le foglie (dram., It. 1935, r. Mario Camerini)
13.25	Opera v salonu (fl. Giorgio Zag-noni, ki. Alessandro Specchi)
14.00	Deželne vesti
14.10 Dokumentarec o Avstraliji
15.05	Nanizanka: Vita col nonno
15.50 It. prvenstvo v bezbolu
16.20	Nog. turnir Perla del Tirreno
16.45	Film: Pinky, la negra bianca (dram., ZDA 1949, r. Elia Kazan, i. Jeanne Crain)
18.25	Drobci
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55 Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	EP v atletiki
20.30	Variete: Blob. Di tutto di piu
21.25	Dnevnik - nocoj
21.30	Film: Destinazione Piovarolo (kom., It. 1955, r. Domenico Pao-lella, i. Toto, Paolo Stoppa)
23.00	Tednik: Volta pagina estate, vmes (23.45) nočni dnevnik
1.45 Italija pred 50 leti: Dolga pot povratka
Kraljica športov vsak dan na ekranu
Po vsemogočih uglednih in manj uglednih mitingih, ki so se zvrstili v preteklih tednih, je končno na vrsti evropsko prvenstvo v atletiki, letos v Splitu (vsak popoldan na RAI 1 in TMC). Nekaterim atletom so dosedanja srečanja služila predvsem za preizkušanje moči in forme, sedaj pa je napočil trenutek, ko se bodo Evropejci res pomerili med seboj in ugotovili, če lahko Italijani ohranijo svoj prestiž, Nemci pa bodo zadnjič nastopili v ločenih reprezentancah.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE5______________
8.00	Nanizanke:	Simon
Templar, 9.00 Marcus Welby M.D., 9.55 Un dottore per tutti
10.30	Aktualno: Forum
11.15	Kviza: Doppio slalom,
11.45	O.K. II prezzo e giusto
12.45	Superclassifica Show
13.45	Film: Dono d'amore (dram., ZDA 1958, r. Jean Negulesco, i. La-uren Bacall, Robert Stack)
15.20	Nanizanke: Dalle nove alle cingue, 15.50 Mannix, 16.50 Dia-monds, 17.55 Mai dire si, 18.55 Top Secret
19.50	Kviz: duel motivetto...
20.30	Film: Ashanti (pust., Švi. 1979, r. Richard Fleischer, i. Michael Caine, Peter Ustinov)
22.45	Nan.: Charlie's Angels
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.10	Film: Giallo a Barcel-lona (krim., r. A. De La Lo, i. Linda Hayden)
RETE 4______________
8.05	Nanizanka: Bonanza
9.05	Film: II bacio di mez-zanotte (glas., ZDA 1949, r. N. Taurog, i. Kathryn Grayson)
11.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.00	Nanizanka: Lou Grant
12.45	Otroška oddaja: Ciao
ciao in risanke
13.40	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Falcon Crest
15.30	Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini
19.00	Nanizanka: General Hospital
19.30	Nad.: Febbre d'amore
20.30	Nanizanka: Colombo -Il canto del cigno
22.30	Film: Ouella carogna di Frank Mitraglia (kom., It.-Fr. 1968, r. John Berry, i. Johnny Hallyday)
0.20 Nanizanki: Cannon,
1.20	Barnaby Jones
ITALIA 1____________
8.30	Nanizanke: Super-man, 9.00 Ralph Super-maxieroe, 10.00 Boo-mer, cane intelligente,
10.30	Skippy il cangu-ro, 11.00 Rin Tin Tin,
11.30	Flipper, 12.00 La famiglia Addams,
12.30	Benson, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 Appartamento in tre,
14.00	Starsky & Hutch,
15.05	Giorni destate
15.20	DeeJay Beach in Ibiza
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke
18.00	Nanizanke: Batman,
18.30	Supercopter,
19.30	Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Film: Ferragosto OK (kom., It. 1986, r. Sergio Martino, i. Gianni Ci-ardo, Gegia)
22.30	Nanizanki: I Robinson,
23.00	Cin Cin
23.35	Rubrika: Ai confini dello šport
0.05 Catch in poletni boks
1.35	Nanizanka: Benson
ODEON_______________
9.00	Nanizanki: Ouattro in amore, 9.30 Captain Nice
12.30	Filmske novosti
13.00	Risanke
15.00	Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo
15.30	Film: Ad un passo dal-la follia (dram., ZDA 1986, r. Lee Grant, i. Ray Baker)
17.00	Nanizanki: Gli inaffer-rabili, 18.00 Doc Elliot
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Benny Hill Show
20.30	Film: Bisturi, la mafia bianca (dram., It. 1973, r. Luigi Zampa, i. Enri-co Maria Salerno)
22.30	Film: Non aprite pri-ma di Natale! (srh., VB 1983, r. Edmund Pur-don, i. Belinda Mayne)
24.00	Nan.: NightHeat
TMC_________________
12.00	Risanke: Snack
12.30	Nanizanka:	Mago
Merlino
13.00	Športne vesti
13.30	Dnevnik
13.45	TV film: Una famiglia americana (dram., ZDA 1988, r. Michael Toshiyuki, i. Guy Boyd, 1. del)
15.00	Film: Storia di una madre e di una figlia (dram., ZDA 1980, r.
Burt Brinckerhoff, i. TuesdayWeld)
17.00	Risanke: Snack
18.00	Nanizanke: Lui, lei e gli altri, 18.30 Segjni particolari, genio,
19.00	Petrocelli
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: U velo da sposa
(dram., Šp. 1982, r. Ma-nuel Butierrez Arago-na, i. Angela Molina)
22.20	Dok. oddaja: Tajnosti in skrivnosti
22.50	Večerne vesti
23.05	Športne vesti: EP v atletiki (iz Splita)
TELEFRIULI_________
12.00	Risanka in rubrika
13.00	Nanizanka: L albero delle mele
13.30	Film: T-men contro i fuorilegge (krim., r. Antony Mann, i. Den-nis 0'Keefe)
15.00	Nanizanki:	Navy,
16.00	Police News
17.00	Risanke
18.30	Nan.: L albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a...
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Voglia d'e-state
20.30	Nanizanki: Skag, 21.30 Mister Horn
22.30	Nočne vesti
23.00	Nanizanka: Navy
24.00	V Francinem salonu
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
TV Slovenija 1_________________j
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: Nina in Ivo, 9.15 nanizanka Aliče in njena druščina
9.30	Utrip in Zrcalo tedna
10.00	Nacionalni folklorni ansambel Venezuele Dancaz Maracaibo
10.30	Video strani
14.35	Zdravo (pon.)
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Mozaik. Utrip, 18.25 Zrcalo tedna
18.40	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, 18.50 Ciciban, dober dan - Zmajev ples
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	TV drama: Da capo (Slobodan Ščepanovič)
21.25	SP v kajaku in kanuju: finale (iz Tacna)
22.00	Dnevnik in vreme
22.20	Poletna noč, vmes nanizanke Pri Huxtablovih, Sin z otoka in 'Alo, 'alo
0.20 Video strani
I TV Koper_________________________
13.45	Šport na ameriških univerzah (ponovitev)
15.15	Tenis: finale turnirja v New Havnu (pon.)
16.15	Avtomobilizem Fl: posebna oddaja o VN Belgije (pon.)
16.45	Tenis: turnir v Flushing Meado-wu (prenos srečanj prvega kola)
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tenis: turnir v Flushing Meado-wu (prenos srečanj prvega kola)
22.00	TVD Novice
22.15	Tenis: turnir v Flushing Meado-wu (prenos srečanj prvega kola)
24.00	Motociklizem: VN Češkoslovaške (pon.)
TV Slovenija 2________________
16.40	EP v atletiki (iz Splita)
20.30	Žarišče
21.00	Poletni dan v Stinici (pon.)
22.00	Dok.: Po sledeh napredka
22.25	Igre brez meja
23.55	EP v atletiki: dnevni pregled
■ RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00, 23.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Na počitnice; 8.40 Slovenska lahka glasba;
9.10	Radijska igra: Mak cveti rdeče (B. B. Battelino); 9.45 Orkestralna glasba;
10.00	Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Morje - včeraj, danes, jutri; 12.20 Orkestralna glasba; 12.40 Ljubljanski oktet; 13.20 Priljubljene melodije; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.10 Poletni mozaik;
16.00	Večna ženska proza; 16.30 Orkestralna glasba; 17.10 Klasični album: teden Wolfganga Amadeusa Mozarta;
18.00	Aladinova svetilka; 18.30 Znani ansambli; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00,
21.00,	22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Popotovanje; 8.30 Lepljenka; 8.50 Izberite pesmico; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Za goste iz tujine; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00;
14.05	Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Radijski Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Od melodije do melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21,05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan,
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis;
13.00	Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10,30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Žgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja;
8.25	Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj;
9.00	Okoli sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje;
11.00	Knjižne novosti;12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Poletna oddaja; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot hits; 18.00 Mixage; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir dTtaly; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro;
12.00	Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Potujte s Putnikom;
20.30	Loža v operi, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
New Kids on the Block
STEP BY STEP
Decembra je manager skupine New Kids on the Block poklical k sebi pevce in izročil vsakemu po en milijon dolarjev kot predujem vsote, ki jo je skupina zaslužila v zadnjih mesecih. Gotovo bo mlada skupina z novim LP Step By Step, s poletno turnejo, z videokaseto, ki je komaj izšla, in s filmom, ki ga bodo začeli snemati oktobra, imela še velike dohodke.
Kljub temu, da je skupina sklenila uporabljati še naprej besedila, ki jih piše Mau-rice Starr, torej človek, ki jo je odkril, so New Kids on the Block želeli sodelovati pri ustvarjanju plošče in so zato podpisali koprodukcijo. Sicer trdijo, da jim Starrova besedila ustrezajo in da se jim ne nameravajo odpovedati.
Velika plošča vsebuje dvanajst pesmi. Motiv Step By Step, po katerem nosi album naslov, je že postal uspešnica. Dvanajst pesmi se poslužuje najrazličnejših glasbenih stilov, kar dokazuje, da skupina ne namerava ustvarajti glasbe le za mlajše poslušalce, kot se je dogajalo doslej, temveč da si jeli pridobiti spoštovanje kritike in ugled tudi pri starejšem občinstvu.
Pesmi na plošči so raznovrstne: Tonight, denimo, spominja na Beatlese, Baby Belie-ve se glasbeno navezuje na 70. leta, Time Is On Our Side spominja na ansambel Bee Gees, Funny Falling na Stevieja Wonderja, medtem ko je Stay With Me podobna Jo-vanottijevim pesmim. Plošča vsebuje še mirnejše pesmi, kot so Let's Try It Again, Call It What You Want, pa druge, primernejše za sodobne plese, kakor Games, Ne-ver Gonna Fali In Love Again in Happy Birthday. Prav gotovo bomo v kratkem še marsikaj slišali o plošči Step By Step in o skupini New Kids on the Block.
BISTURI, LA MAFIA BIANCA — Bela mafija. It. 1973.
V ponedeljek, 27. avgusta, ob 20.30, na Odeon.
Dramatični film. Zdravnik Gabriele Ferzetti je ugleden univerzitetni profesor in cenjen lastnik zasebne kirurške klinike, a v resnici se za bleščečim videzom skriva cinični trgovec z življenji, ki je vpleten v nič koliko umazanih poslov, od prekupčevanja z zdravili do raznih mafijskih manevrov z bolniškimi oblastmi. Pokvarjeni primarij sprejema na zdravljenje le petične bolnike, smrtno !bolne pa nemudoma odslovi, da ne bi umrli v njegovi kliniki in tako omadeževali njen ugled. Vsi uslužbenci prenašajo to sramotno stanje, le pogumni zdravnik Enrico Maria Salerno se upira in namerava nepravilnosti prijaviti policiji... Luigi Zampa je s tem delom, čeravno v bolj dramatičnem tonu, dopolnil svoj prejšnji satirično-kritični prikaz italijanskega zdravstva iz II medico della mutua (1968).
VIDEO NOTES
Oddaja:....‘...........
Postaja:____—______———
Ura:__________________L
V________________________S
RAi 1_________________________|
9.00 Nadaljevanka: Una cascata d oro
9.20 Pravljična nan.: Žabji kralj
10.10	Film: II capitano di ferro (pust., It. 1963, r. Sergio Grieco, i. Gustave Rojo, Barbara Steele)
11.55 Vreme in kratke vesti
12.05 Nanizanka: Su e giii per Beverly Hills - La missione di Jerry
12.30	Dok.: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Ciao fortuna
14.15 Film: II magnifico avventuriero (vestern, ZDA 1945, r. Stuart He-isler, i. Gary Cooper, Loretta Yo-ung)
15.45 Nadaljevanka: Madame Bovary
16.50	EP v atletiki
19.50	Vreme in dnevnik
20.40 Dokumentarec: Quark - Odkritja na planetu Zemlja
21.30	Film: II bi e il ba (kom., It. 1985, r. Maurizio Nichetti, i. Nino Frassica, Marco Messeri), vmes (22.30) dnevnik
23.10	Italijanska rockovska noč
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
RAI 2________________________
9.00 Nanizanka: Lassie, nato risanke
10.15	Nan.: La mia terra tra i boschi
10.35	Dokumentarec: Tiger 11.05 Nanizanka: Monopoli
11.55	Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik in gospodarstvo
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Nanizanka: Saranno famosi
15.15	Variete: Ghibli
16.30	Nanizanka: Mr. Belvedere
16.55	Film: Bellezze sulla spiaggia (kom., It. 1961, r. Romolo Guer-rieri, i. Ennio Girolami, Valeria Fabrizi)
18.30	Večerne športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco - Dopo il party
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Gli ammutinati del Bounty (pust., ZDA 1962, r. Lewis Miles-tone, i. Marlon Brando, Trevor Floward), vmes (22.15) dnevnik -nocoj
23.35	Dnevnik, vreme, horoskop 23.50 Film: L’ultimo spettacolo (dram.,
ZDA 1971, r. Peter Bogdanovič, i. Timothy Bottons, Jeff Bridges)
RAI 3	__________________
11.10	Prvenstvo v »elastični žogi«
11.40	Festival komičnega gledališča
12.00	Film: Scarpe grosse (kom., It. 1940, r Dino Falconi)
13.30	Opera v salonu
14.00	Deželne vesti
14.10	Dokumentarec: Avstralija - Morja pod Kozorogom
15.05 Nanizanka: Vita col nonno
16.00	Šport: jahanje
■16.30 Film: La buona terra (dram., ZDA 1937, r. Sidney Franklin, i. Luise Rainer)
18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti in Drobci
20.00	Dokumentarec: Divja lepota -Afriški praznik
20.30	Nanizanka: I Professionals 21.20 Film: Dossier Odessa (krim., VB
1974, r. Ronald Neame, i. Jon Voight, Mary Tamm), vmes (22.20) večerni dnevnik
23.40	Nanizanka: Il nero e il giallo 0.40 Nočni dnevnik
1.10 Italija pred 50 leti: Dolga pot povratka
Jutranje ure za otroke, pa tudi za sanjače
Zgodbi o žabi, ki ji je kraljična kljub omahovanju omogočila, da se je spet učlovečila v očarljivega jjrinca, ali o naivno zaupljivem cesarju, ki so mu »pametni« podložniki hvalili oblačila, čeprav je nesramno kazal svoje spodnje hlače, sta morda napol pozabljeni še skrivata v našem spominu. Prva mreža RAI ju ob zgodnjih jutranjih urah (danes in jutri ob 9.00) sicer posveča najmlajšim, a prav nič hudega ne bo, če bo na ekran poškilil tudi kak starejši sanjač.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5_____________
8.00	Nanizanke:	Simon
Templar, 9.00 Marcus Welby M.D., 9.55 Un dottore per tutti
10.30	Aktualno: Forum
11.15	Kviza: Doppio slalom,
11.45	O.K. Il prezzo e giusto
12.45	Šuperclassifica Show Story
13.45	Film: Baciala per me (kom., ZDA 1957, r. Stanley Donen, i. Cary Grant)
15.20	Nanizanke: Dalle nove alle cingue, 15.50 Mannix, 16.50 Dia-monds, 17.55 Mai dire si, 18.55 Top Secret
19.50	Kviz: Quel motivetto...
20.30	Film: La valle lunga (dram., ZDA 1973, r. R. Totten, i. Henry Fonda, Maureen O Hara)
22.30	Nan.: Charlie's Angels
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.10	Film: Butterfly Bali (glas., r. Rony Klinger, i. Deep Purple)
RETE 4_____________
8.30	Nanizanka: Bonanza
9.30	Film:	La favorita
(dram., It. 1952, r. Cesa-re Barlacchi, i. Gino Sinimberghi, Sophia Loren)
11.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.30
' Cosi gira il mondo
12.00	Nanizanka: Lou Grant
12.45	Otroška oddaja: Ciao
ciao in risanke
13.40	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Falcon Crest
15.30	Nad.: Amandoti, 17.00 . Andrea Celeste, 18.30 La valle deipini
19.00	Nanizanka: General Hospital
19.30	Nad.: Febbre d amore
20.30	Film: Joe Valachi - I segreti di cosa nostra (krim., It.-Fr. 1972, r. Terence Young, i. Charles Bronson, Lino Ventura)
22.50	Film: Voltati Eugenio (dram., It.-Fr. 1980, r. Luigi Comencini, i. Francesco Bonelli)
0.55 Nanizanki: Cannon,
1.55	Barnaby Jones
ITALIA 1____________
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 RinTin Tin, 11.30 Flip-per, 12.00 La famiglia Addams
12.30	Tenis-turnir US Open (iz New Yorka)
13.30	Nanizanke: Apparta-mento in tre, 14.00 Starsky & Hutch, 15.05 Giorni destate
15.20	DeeJay Beach in Ibiza
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka in risanke
18.00	Nanizanke: Batman,
18.30	Supercopter,
19.30	Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Festivalbar'90
22.30	Nanizanki: I Robinson,
23.00	Cin Cin
23.35	Rubrika: Ai confini dello šport
0.05 Catch in poletni boks
1.35	Nanizanka: Benson
ODEON_______________
9.00	Nan.: Ouattro in amo-re, 9.30 Captain Nice
12.30	Filmske novosti
13.00	Risanke
15.00	Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo
15.30	Film: Capitan Blood (pust., ZDA 1935, r. Michael Curtiz, i. Er-rol Flynn)
17.00	Nanizanki: Gli inaffer-rabili, 18.00 Doc Elliot
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Benny Hill Show
20.30	Film: Uragano di fuo-co (dram., ZDA 1981, r. Ernest Pintoff, i. David Huffman)
22.30	Film: I violenti di Bor-row Street (dfam., ZDA 1980, r. John Flynn, i. Theresa Sal-dana)
TMC_________________
12.00	Risanke: Snack ■
12.30	Nanizanka:	Mago
Merilno
13.00	Športne vesti
13.30	Dnevnik
13.45	TV film: Una famiglia americana (dram., ZDA 1988, r. Michael Toshiyuki, 2. del)
15.00	Film: Una nave tutta matta (kom., ZDA 1964, r. Joshua Logan, f. Walter Matthau)
17.00	Risanke: Snack
18.00	Nanizanki: Lui, lei e gli altri, 18.30 Segni particolari, genio
19.00	EP v atletiki (iz Splita)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: I giorni del vino
e delle rose (dram., ZDA 1963, r. Blake Ed-wards, i. Jack Lem-mon, Lee Remick)
22.35	Rubrika o motorjih
23.10	Večerni vesti
23.25	Športne vesti: EP v atletiki (povzetki)
TELEFRIULI_________
12.00	Risanka in rubrika
13.00	Nanizanka: L albero delle mele
13.30	Film: La figlia del ven-to (dram., r. William Wyler, i. Bette Davis)
15.30	Nanizanki: Il brivido e Favventura, 16.00 Ovest selvaggio
17.00	Risanke
18.30	Nan.: L'albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a...
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Voglia d'e-state
20.30	Film: Guerra, amore e fuga (kom., r. Jack Smight, i. Paul New-man)
22.30	Nočne vesti
23.00	Nanizanka: Navy
24.00	V Francinem salonu
TELE 4______________
SLOVENSKE MREŽE ■
TV Slovenija 1________________|
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke, 9.30 Živ žav
10.20	Mozaik. Alpski večer Bled '90 (ponovitev)
10.40 Video strani
15.15 Video strani
15.25 Žarišče (pon.)
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10 Spored za otroke in mlade: Zlata ptica - Od kdaj je koza domača žival, 18.15 nadaljevanka Čisto pravi gusar (M. Buh, zadnji del)
19.05	Risanka in TV okno
19.30 Dnevnik
19.50 Vremenska napoved
20.00	Nadaljevanka: Musič Hall (i. Simone Signoret, 3. del)
20.55	Zabavnoglasbena oddaja: Zvezdni prah
22.00	Dnevnik in vreme
22.20	Poletna noč, vmes nanizanke Pri Huxtablovih, Sin z otoka in 'Alo, 'alo
0.20 Video strani
| TV Koper_________________________
13.45	Tenis: turnir v Flushing Meado-
wu (posnetki srečanj prvega kola)	*
16.45	Tenis: turnir v Flushing Meado-wu (prenos srečanj prvega kola, poročajo Rino Tommasi, Roberto Lombardi in Ubaldo Scanagatta)
18.50 TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30 Stičišče
20.00	Tenis: turnir v Flushing Meado-wu (prenos srečanj prvega kola)
22.00	TVD Novice
22.15 Tenis: turnir v Flushing Meado-wu (prenos srečanj prvega kola) 0.00 Nogomet: predprvenstvena prijateljska tekma Lazio-Milan (posnetki)
TV Slovenija 2__________________
16.40 EP v atletiki (iz Splita)
20.30	Žarišče 21.00 Žrebanje lota
21.05 Nočni program iz kulture TV Beograd
22.30	EP v atletiki: dnevni pregled
RADIO • RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledarček; 8.10 Rezija 89; 8.40 Country club; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Aliča v čudežni deželi (Lewis Carroll, 1. del); 9.35 Instrumentalni solisti; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Usodni karakter;
12.20	Veliki uspehi Beatlesov; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Poletni mozaik;
16.00	Večna ženska proza; 16.25 Potpu-ri; 17.10 Klasični album: teden Wolf-ganga Amadeusa Mozarta;18.00 Najdaljša pot; 18.20 Evergreeni; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci; 8.05 Počitniško popotovanje;
8.30	Igraj kolce; 9.05 Glasba; 9.35 Za goste iz tujine; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Lahka glasba;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Radijska nad.: Inšpektor Jones pripoveduje; 20.39 Intermez-zo; 21.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.40 Minute za; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov;
23.05	Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta;
19.30	Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja;
8.00	Razglednica; 8.25 Pesem tedna;
8.40	Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okrog sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Popevka; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Poletna oddaja; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot Hits; 18.00 Mixage; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir dTtaly.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta.
FILMI NA MALEM EKRANU
1 N ŽARIŠČU
Poletje narkomanov
Poletna pobuda, ki jo je na začetku julija sprožila oddaja Droga, che fare? na RAI 1, je doslej priskočila na pomoč 9.300 narkomanom. Čeprav se prvi poskus te zamisli, ki jo je spodbudila državna TV mreža, še ni zaključil, so podatki dovolj zgovorni: v skoraj dveh mesecih je bilo dnevno povprečno 186 telefonskih klicev v skupno 22 italijanskih mestih, ki so povezana s centralo v Rimu. Po telefonu pa nudi pomoč skupina 30 strokovnih operaterjev, psihologov, socialnih asistentov in zdravnikov, ki so prostovoljno pristopili k tej pobudi in imajo za seboj vrsto izkušenj z rehabilitacijo narkomanov. Njihov doprinos so v glavnem informacije v zvezi z naslovi o javnih strukturah in prostovoljnih službah, ki na tem področju delujejo po raznih deželah, v najresnejših primerih pa nudijo tudi nasvete za prvo pomoč.
»Ti podatki dokazujejo pravilnost teze, da je poletje še posebej težavno za narkomane,« poudarja Carlo Cesarini, koordinator socialnega servisa oddaje Droga, che fare? Dejstvo pa podpira tudi primerjava med temi skoraj 10 tisočimi telefonskimi klici in »le« 12 tisočimi, ki jih je rimska centrala prejela v štirih mesecih od marca dojunija letos.
Žalostna praznina, ki večja mesta preplavi v poletnih mesecih, prisili mnoge narkomane, da iščejo pomoči v prvi osebi. Tako so se na pomoč sodelavcev TV oddaje v prejšnjih mesecih obračali sorodniki ali prijatelji, v zadnjem času pa narkomani sami, ki obupno iščejo rešitve. Poglavitni cilj te pobude - dokončne podatke bodo predstavili prvi teden septembra v oddaji Droga, che fare? - pa je predvsem razumeti, v kolikšni meri je novi zakon o mamilih vplival na dejansko stanje.
L'ULTIMO SPETTACOLO — The Last Picture Show — Zadnja kinematografska predstava, ZDA 1971.V torek, 28. avgusta, ob 23.50, na RAI 2.
Dramatični film. Ameriški režiser jugoslovanskega rodu Peter Bogdanovich izhaja iz filmske kritike in to izkušnjo oziroma ljubezen do klasičnega hollywo-odskega filma je čutiti v malodane vsakem njegovem filmu. V prvencu Targets posnema policijski film, v Ma papa ti manda tutta sola komedijo sennettovskega tipa, v nostalgičnem Vecchia America pa je dokumentarno-romansirano opisuje vzpon ameriškega filma od pionirskih nemih humoresk do blišča prefinjenega hollywoodskega studio-systema. Zadnja kinematografska predstava pripoveduje o zaprtju edinega kina v podeželskem mestecu 50. let in o smrti njegovega lastnika, ki predstavljata konec neke dobe. A vaški mladci, ki so vneto zahajali v kino, niso še pripravljeni na nove čase, ki jih naznanja vojna v Koreji...
/ " \ VIDEO NOTES
Oddaja:	■
Postaja:.... - '
Ura:__________________
V________________________J
RAI 3
j RAI1	/
9.00	Risanke
9.30 Pravljična nanizanka: Nova cesarjeva oblačila
10.15	Film: Ramon il messicano (vestern, It. 1967, r. Maurizio Pradea-ux, i. Robert Hundar)
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Nan.: Su e giu per Beverly Hills
12.30	Dokumentarec: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik, nato Ciao fortuna
14.15	Film: II passo del diavolo (vestern, ZDA 1950, r. Anthony Mann, i. Robert Taylor)
15.40	Nadaljevanka: Madame Bovary
16.50	EP v atletiki
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Film: Joe Kidd (vestern, ZDA 1972, r. John Sturges, i. Clint Eastwood, Robert Duwall)
22.10	Ob izvolitvi Miss Italije '90
22.25	Dnevnik
22.45	Film: Sei uomini d'acciaio (dram., ZDA 1980, r. Steve Car-rer, i. Lee Majors)
0.25 Nočni dnevnik in vreme
0.35 Rockovska noč
1.25	Rubrika: Mezzanotte e dintorni
/ RAI 2____________________________j
9.00	Nanizanki: Lassie, 10.15 La mia terra tra i boschi, vmes risanke
10.40	Dokumentarec: La storia piu in-verosimile
11.05	Nanizanka: Monopoli
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in gospodarstvo
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.15	Nanizanka: Saranno famosi
15.30	Variete: Ghibli
16.35	Nanizanka: Mister Belvedere
17.00	Film: La paura fa 90 (kom., It. 1951, r. Giorgio Simonelli, i. Silvana Pampanini)
18.30	Večerne športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nadaljevanka: II colpo (krim., It. 1986, r. Sauro Scavolini, i. Fabio Testi, Lorenza Guerrieri, 1. del)
22.00	Glasbena oddaja: II nuovo Can-tagirp, vmes (23.00) dnevnik
0.15 Dnevnik, vreme in horoskop 0.30 Film: L'ora della verita (dram., It.-Fr. 1952, r. Jean Delannoy, i. Michele Morgan, Jean Gabin)
l
7.00	SP v kolesarstvu na dirkališču (prenos iz Tokia)
12.00	Film: L'amante segreta (kom., It. 1941, r. Carmine Gallone, i. Ali-da Valli)
13.30	Opera v salonu
14.00	Deželne vesti
14.10	Dokumentarec: Avstralija - Evkaliptov gozd
15.05	Nanizanka: Vita col nonno
16.00	EP v off shoru
16.45	Film: Vivere insieme (kom., ZDA 1952, r. George Cukor, i. Judy Hollyday)
18.15	Poletje Magazin 3
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti in Drobci
20.00	Dokumentarec: Divja lepota
20.30	Nanizanka: I Professionals
21.20	Film: Borsalino and Co. (dram.,
Fr. 1974, r. Jacgues Deray, i. Alain Delon, Daniel Ivernel), vmes (22.20) večerni dnevnik
23.25	Nanizanka: II nero e il giallo 0.25 Nočni dnevnik 0.55 Pred 50 leti: Dolga pot povratka
Rockovska noč z bojevitima skupinama
Ljubitelji rock glasbe so baje nepopravljivi ponočnjaki, saj so vse njim posvečene televizijske oddaje na sporedu nekje okoli polnoči. Nocoj ob 0.35 bo prva državna mreža predvajala Rockovsko noč, urednika oddaje Cesare Pierleoni in Ernesto Assante sta jo posvetila skupinama U 2 (na sliki) in Simple Minds, ki imata marsikaj skupnega. Člani prve so Irci, druge pa Skotje, obe pa predstavljata najbolj bojevito in angažirano strujo sodobne rock glasbe.
■ ZASEBNE TV
POSTAJE
CANALE5______________
8.00	Nanizanke:	Simon
Templar, 9.00 Marcus Welby M.D., 9.55 Un dottore per tutti
10.30	Aktualno: Forum
11.15	Kviza: Doppio slalom,
11.45	O.K. Il prezzo e giusto
12.45	Superclassifica Show Story
13.45	Film: Lurlo e la furia (dram., ZDA 1959, r. Martin Ritt, i. Yul Brynner)
15.20	Nanizanke: Dalle nove alle cingue, 15.50 Mannix, 16.50 Dia-monds, 17.55 Mai dire si, 18.55 Top Secret
19.50	Kviz: duel motivetto...
20.30	Variete: Bellezze al bagno 2
22.30	Nan.: Charlies Angels
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.10	Film: I disperati della gloria (vojni, Fr. 1964, r. Henry Decoin, i. Curd Jiirgens)
RETE 4______________
8.15	Nanizanka: Bonanza
9.15	Film: Vertigine (dram., It. 1941, r. Guido Brig-none, i. Camilla Horn)
11.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.30 Gosi gira il mondo
12.00	Nanizanka: Lou Grant
12.45	Otroška oddaja: Ciao
ciao in risanke
13.40	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Falcon Crest
15.30	Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini
19.00	Nanizanka: General Hospital
19.30	Nad.: Febbre d amore
20.30	Film: Polvere di stelle (kom., It. 1973, r.-i. Alberto Sordi, i. Monica Vitti)
22.35	Film: Gli ottimisti (kom., VB 1973, r. An-thony Simmons, i. Peter Sellers, Marjorie Yates)
1.45	Nanizanki: Cannon,
1.45	Barnaby J ones
ITALIA 1____________
8.30	Nanizanke: Super-man, 9.00 Ralph Super-maxieroe, 10.00 Boo-mer, cane intelligente,
10.30	Skippy il cangu-ro, 11.00 Rin Tin Tin,
11.30	Flipper, 12.00 La famiglia Addams
12.30	Tenis - turnir US Open (iz New Yorka)
13.30	Nanizanke: Apparta-mento in tre, 14.00 Starsky & Hutch, 15.05 Giorni destate
15.20	Glasbena oddaja: Dee-Jay Beach in Ibiza
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke
18.00	Nanizanke: Batman,
18.30	Supercopter,
19.30	Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Nanizanka: 11 giustizi-ere della strada
21.30	Nogomet: prijateljska tekma Real Madrid -Milan
23.35	Rubrika: Ai confini dello šport
0.05 Catch in poletni boks
1.35	Nanizanka: Benson
ODEON________________
9.00	Nanizanki: Ouattro in amore, 9.30 Captain Nice
12.30	Filmske novosti
13.00	Risanke
15.00	Nan.: 11 supermercato piu pazzo del mondo
15.30	Film: Due donne spe-ciali (dram., ZDA 1987, r. Fielder Cook, i. Tra-cy Pollon)
17.00	Nanizanki: Gli inaffer-rabili, 18.00 Doc EUiot
19.00	Filmi in risanke
20.00	Benny Hill Show
20.30	Film: Ponzio Pilato (zgod., It. 1961, r. Irving Rapper, i. Jean Marais)
22.30	Film: Anni pericolosi (dram., ZDA 1984, r. Jan Egleson, i. John Savage)
0.30 Aktualno: Chic (pon.)
TMC__________________
12.00	Risanke: Snack
12.30	Nanizanka:	Mago
Merlino
13.00	Poletni šport
13.30	Vesti
13.45	TV film: Una famiglia americana (dram., ZDA 1988, r. Michael Toshiyuki, 3. del)
15.00	Film: L amore di Miss Leona (dram., ZDA 1980, r. Joseph Hardy, i. Lynn Redgrave)
16.50	Risanke: Snak
18.00	Nanizanki: Lui, lei e gli altri, 18.30 Segni particolari genio
19.00	EP v atletiki (iz Splita)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Simone 1'indiano
(dram., ZDA 1970, r. George McGowan, i. Burt Reynolds, Inger Stevens)
22.00	Glasbena oddaja: We Changed The Musič -Les Paul
23.00	Večerne vesti
23.15	Športne vesti: EP v atletiki (povzetki)
TELEFRIULI_________
12.00	Risanka in rubrika
13.00	Nanizanka: L'albero delle mele
13.30	Film: Peccato (dram., r. King Vidor, i. Bette Davis)
15.00	Nanizanke:	Navy,
15.30	11 brivido e Tav-ventura, 16.00 Police News
17.00	Risanke
18.30	Nan.: L'albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a...
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Voglia d'e-state
20.30	Okrogla miza
21.30	Nanizanka: Trauma Center
22.30	Nočne vesti
23.00	Nanizanka: Navy
24.00	V Francinein salonu
TELE 4_____________
TV Slovenija 1_________________|
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: Cici-
ban, dober dan, 9.10 nanizanka Aliče in njena druščina
9.30	Mozaik. TV drama: Da capo (pon.), 10.50 nadaljevanka Musič Hall (pon. 3. dela)
11.40	Video strani
15.25	Žarišče (pon.)
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Dok.: Po sledeh napredka
18.35	Spored za otroke in mlade: nadaljevanka Moja družina in ostale živali (9. del)
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Film tedna: Sreča gospe Blossom (kom., VB 1968, r. Joseph McGrath, i. Shirley MacLaine, Richard Attenborough)
21.35	Glas. oddaja: Sofijski solisti
22.00	Dnevnik in vreme
22.20	Poletna noč, vmes nanizanke Pri Huxtablovih, Sin z otoka in 'Alo, 'alo
0.20 Video strani
| TV Koper_________________________
13.45	Tenis: odprti turnir Združenih držav Amerike v Flushing Mea-dowu (posnetki srečanj prvega kola)
16.45	Tenis: turnir v Flushing Meado-wu (prenos srečanj tretjega dne prvega kola, poročajo Rino Tommasi, Roberto Lombardi in Ubaldo Scanagatta)
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Tenis: turnir v Flushing Meado-wu (prenos srečanj tretjega dne prvega kola)
22.00	TVD Novice
22.15	Tenis: turnir v Flushing Meado-wu (prenos srečanj prvega kola)
TV Slovenija 2
16.50	EP v atletiki (iz Splita , poročata reporterja Rožman in Stare)
21.00	Svet poroča
22.10	Mednarodni rokometni turnir (iz Doboja)
22.30	EP v atletiki: dnevi pregled
■ RADIO • RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 V Evropo in nazaj;
8.40	Revival; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Aliča v čudežni deželi (2. del);
9.35	Instrumentalni solisti; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Južnoameriška folklora; 12.00 Intervju; 12.20 Orkestralna glasba; 12.40 Naši zbori: Mladinski zbor Vesela pomlad in Trio Zvezde; 13.20 Priljubljene melodije;
13.40	Oblaki so rudeči; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Večna ženska proza; 16.30 Potpuri;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Wolfganga Amadeusa Mozarta; 18.00 Med zemljo in sanjami;
18.25	Znani ansambli; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00,
19.00,	21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Počitnice; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00;
14.05	Mehurčki; 14.20 Mladi mladim;
14.40	Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Jazz; 18.30 Na ljudsko temo;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije;
23.05	Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj-
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd;
7.35	Poletna oddaja; 8.00 Razglednica;
8.25	Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj;
9.00	Okoli sveta; 9.15 Clic, 9.35 Popevke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.40 Družina; 11.00 Srečanja;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke;
14.40	Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Živio poletje; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot Hits; 18.00 Puzzle; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila, 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Oškodovana Tumjeva
Te dni je na italijanskem glasbenem prizorišču dobesedno eksplodiral primer Tur-ci. Paola Turci se namreč ni udeležila ene izmed etap letošnjega Cantagira in je zaradi izostanka izgubila »roza majico«. Tvega pa do petdeset milijonov lir penalizacije in celo dokončno izločitev. Afere se je rodila 15. avgusta v Fiuggiju.
»Patron« Cantagira Radaelli je že izjavil, da bodo dokončno odločitev glede Turci-jeve sprejeli v kratkem, hkrati pa je tudi poudaril, da za neljubi dogodek menda ne nosi krivde sama pevka, ki se je doslej obnašala zelo korektno in resno. Vsega naj bi bil kriv poslovnež iz Catanie, s katerim je Turcijeva baje podpisala pogodbo za nastop 15. avgusta še pred časom, vsekakor preden se je odločila za nastop na Canta-giru. Omenjeni poslovnež tudi ni popustil prošnji pevke, ki je hotela nastop v Catanii premakniti na drugi datum. Radaelli je ob tem komentiral, da gre za naravnost absurdno zadržanje, ki ne bo brez posledic: Vin-cenzo Micocci, predstavnik diskografske hiše Paole Turci ga bo prav gotovo tožil zaradi povzročene škode.
Micocci je to tudi sam potrdil, saj meni, da je njegova varovanka, ki je bila med drugim prva na začasni lestvici Cantagira, utrpela zelo veliko moralno in materialno škodo. Naposled se je oglasila še sama Turcijeva, ki je poudarila, da so njeni predstavniki že na delu, da bi tako ali drugače rešili problem, svojim oboževalcem pa je že sporočila, da na naslednjih etapah Cantagira ne bg izostala.
SREČA GOSPE BLOSSOM — The Bliss of Mrs. Blossom, ZDA 1968.
V sredo, 29. avgusta, ob 20. uri, na TV Slovenija 1.
Filmska komedija. V filmu opisani dogodki so se zares pripetili v ZDA. Najprej je o tem napisal knjigo Alan Hynd, ki jo je nato uspešno prenesel na oder dramatik Alec Cappel, končno je nastala tudi ta radoživa in duhovita filmska priredba. Navidezno normalen in srečen zakon gospoda in gospe Blossom (Richard Attenborough in Shirley MacLaine) poteka po običajnih tirnicah, dokler ne dobi posebne »obogatitve«. Gospod Blossom je namreč prezaposlen s svojo tovarno nedrčkov, zato zanemarja ženo in ji celo pošlje na dom delavca, da bi ji popravil šivalni stroj... Brhki in dobrodušni mehanik Ambrose Tuttle se tako prikupi zdolgočaseni ženski, da ga le-ta vzame k sebi in ga na skrivaj naseli na podstrešju. Odslej je gospa Blossom res srečna: dopoldneve preživlja z ljubimcem, popoldneve z možem, noči pa kakor kdaj...
/	A
VIDEO NOTES
Oddaja: ...._...-.. .. . - ... —.
Postaja:______________
Ura:__________________-
V_______________________J
RA! 1
Evropske pravljice: Dobri duh V kraljevstvu pravljice: Zlati kodrčki in trije medvedki Film: La contessa azzurra (kom., It. 1960, r. Claudio Gora, i. Ame-deo Nazzari)
Vreme in kratke vesti Nanizanka: Su e giu per Beverly Hills - La mamma e sempre la mamma
Dokumentarec: Juha in lešniki Dnevnik - tri minute TV igra: Ciao fortuna Film: Tramonto di fuoco (vestern, ZDA 1956, r. J. Arnold, i. Rory Calhourn)
Risanke
Nadaljevanka: Madame Bovary
EP v atletiki
Vreme in dnevnik
Igre brez meja
Ob izvolitvi Miss Italije '90
Dnevnik
Opera buffa: Gosi fan tutte (Mozart, dir. S. Accardo, 2. del)
Nočni dnevnik in vreme Rubrika: Mezzanotte e dintorni
7 L
0.15
0.25
RAI 2
9.00	Nanizanki: Lassie, 10.20 La mia terra tra i boschi, vmes risanke
10.45	Dok.: I giganti della savana
11.10	Nanizanka: Monopoli
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in gospodarstvo
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Nanizanka: Saranno famosi
15.15	Variete: Ghibli
16.20	Nanizanka: Mr. Belvedere
16.45	Film: Ordine di uccidere (dram., VB 1958, r. Anthony Asguith, i. Paul Massie)
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: II colpo (krim., It. 1986, r. Sauro Scavolini, i. Fabio Testi, 2. del)
23.05	Dnevnik - nocoj
23.15	Dokumentarec: Mixer
0.05 Dnevnik, vreme in horoskop 0.20 Filmske novosti 0.30 Film: La battaglia di Fort Apac-he (vestern, It. 1964, r. Hugo Fre-gonese, i. Lex Barker)
Dežele Tihega oceana v novem tisočletju
Giovanni Minoli (na sliki), soavtor popularne »resne« oddaje Mixer, tudi poleti ne počiva. Z Aldom Brunom je pripravil poseben niz z naslovom Mixer Documenti: prvih šest oddaj je bilo posvečenih čudovitemu dokumentarcu pred nedavnim umrlega francoskega režiserja Frederica Rossifa o krhkem ravnovesju v naravi, nocoj pa bo na sporedu dolga reportaža Paola Brunatta o deželah Tihega oceana, ki hitijo novemu tisočletju naproti (na RAI 2 ob 23.15).
j RAI 3	j
12.05	Film: Catene invisibili (dram., It. 1942, r. Mario Mattoli, i. Alida Valli, Carlo Ninchi)
13.30	Opera v salonu (fl. Giorgio Zag-noni, ki. Alessandro Specchi)
14.00	Deželne vesti
14.10	Dokumentarec:- Avstralija - Velika puščava
15.05	Nanizanka: Vita col nonno
16.00	Rubrika: Rally
16.30	Film: Intrigo a Taormina (kom., It. 1960, r. Giorgio Bianchi, i. Be-linda Lee, Walter Chiari)
18.10	Poletje Magazin 3
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	EP v atletiki
20.30	Nanizanka: I Professionals - Per-che hanno ucciso Sammy
21.20	Film: Django (vestern, It. 1966, r. Sergio Corbucci, i. Franco Nero, Loredana Nusciak), vmes (22.15) večerni dnevnik
23.00	Nanizanka: II nero e il giallo 0.05 Nočni dnevnik
0.35 Oddaja o kulturi: Fuori orario
• ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE5_____________
8.00	Nanizanke:	Simon
Templar, 9.00 Marcus Welby M.D., 9.55 Un dottore per tutti
10.30	Aktualno: Forum
11.15	Kviza: Doppio slalom,
11.45	O.K. II prezzo e giusto
12.45	Superclassifica Show
13.45	Film: Can-can (kom., Fr. 1960, r. VValter Lang, i. Frank Sinatra, Maurice Chevalier)
15.20	Nanizanke: Dalle nove alle cingue, 15.50 Mannix, 16.50 Dia-monds, 17.55 Mai dire si, 18.55 Top Secret
19.50	Kviz: Quel motivetto...
20.30	Film: Zucchero, miele e peperoncino (kom., It. 1980, r. Sergio Martino, i. Pippo Franco, Edwige Fenech)
22.40	Nan.: Charlie’s Angels
23.10	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.00	Film: Un giorno, una vita (dram., It., r. Al Prince, i. D. Rocca)
RETE 4______________
8.00	Nanizanka: Bonanza
9.00	Film: La citta dolente (dram., It. 1949, r. M. Bonnard, i. Luigi Toši)
11.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.30 Gosi gira il mondo
12.00	Nanizanka: Lou Grant
12.45	Otroška oddaja: Ciao
ciao in risanke
13.40	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Falcon Crest
15.30	Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini
19.00	Nanizanka: General Hospital
19.35	Nad.: Febbre d amore
20.30	Film: Agatha Christie - L'uomo dalFabito marrone (krim., ZDA 1988, r. Alan Grint, i. Rue McClanahan, Toni Randall)
22.25	Nad.:Latalpa 0.25 Film: Matrimonio alla francese (kom., Fr.-It,-ZRN 1965, r. Denys De La Patelliere, i. Jean Gabin)
2.10	Nanizanka: Cannon
ITALIA 1____________
8.30	Nanizanke: Super-man, 9.00 Ralph Super-maxieroe, 10.00 Boo-mer, cane intelligente,
10.30	Skippy il cangu-ro, 11.00 Rin Tin Tin,
11.30	Flipper, 12.00 La famiglia Addams
12.30	Tenis - turnir US Open (izNew Yorka)
13.30	Nanizanke: Apparta-mento in tre, 14.00 Starsky & Hutch, 15.05 Giorni d’estate
15.20	DeeJay Beach in Ibiza
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka in risanke
18.00	Nanizanke: Batman,
18.30	Supercopter,
19.30	Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Film: Love Dream (fant., It. 1988, r. C. Finch, i. Christopher Lambert, Diane Lane)
22.20	Nanizanki: I Robinson,
22.50	Cin Cin
23.25	Rubriki: Ai confini dello šport, 23.55 Grand Prix
1.05	Nanizanki: Sulle strade della California, 2.05Benson
ODEON_______________
9.00	Nan.: Ouattro in amo-re, 9.30 Captain Nice
12.30	Filmske novosti
13.00	Risanke
15.00	Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo
15.30	Film: Un detective con i tacchi a spillo (krim., ZDA 1983, r. Jerry Ja-meson)
17.00	Nanizanki: Gli inaffer-rabili, 18.00 Doc Elliot
19.00	Filmi in risanke
20.00	Benny Hill Show
20.30	Film: Tradimento fata-le (krim., ZDA 1987, r. Robert Lewis, i. James Brolin, Pamela Bel-lwood)
22.30	Film: Ninja il cacciato-re (krim., Filip. 1987, r. Wu Kuo Jen)
24.00	Nan.: Night Heat
TMC_________________
12.00	Risanke: Snack
12.30	Nanizanka:	Mago
Merlino
13.00	Poletni šport
13.30	Dnevnik
13.45	TV film: La famiglia americana (dram., ZDA 1988, r. Michael Toshiyuki, 4. del)
15.00	Film: Il sogno di Robin (dram., Kan. 1986, r. Paul Lynch, i. Olivia DAbo)
16.50	Risanke: Snack
18.00	Nanizanki: Lui, lei e gli altri, 18.30 Segni particolari, genio
19.00	EP v atletiki (iz Splita)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Il rivoluzionario
(dram., ZDA 1970, r. Paul Williams, i. John Voight)
22.20	Morski planet
22.50	Vesti
23.05	Večerni šport: EP v atletiki in SP v motocik-. lizmu - superbike
TELEFRIULI__________
12.00	Risanka in rubrika
13.00	Nanizanka: L'albero delle mele
13.30	Film: La croce di fuoco (dram., r. John Ford, i. Henry Fonda)
15.00	Nanizanki:	Navy,
16.00	Trauma Center
17.00	Risanke
18.30	Nan.: L albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a...
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Voglia d'e-state
20.30	Nad.:Ilparia(5. del)
21.30	Nanizanka: Uno sce-riffo contro tutti
22.30	Nočne vesti
23.00	Nanizanka: Navy
24.00	V Francinem salonu
TELE 4_____________

_____TV Slovenija 1_________________j
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams
9.25	Nanizanka: Zakon v Los Angelesu (pon.)
10.10	Video strani
15.45	Video strani
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10	Mozaik. Izobraževalna oddaja: Noben gozd ni navaden gozd
18.40	Spored za otroke in mlade: nanizanka Čudežna leta
19.10	Risanka
19.20	TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Nadaljevanka: Mihajlo Lomono-sov (O. Osetinski-L.Nehoršev, r. Aleksander Proškin, i. Viktor Stepanov, Ilze Liepa, 4. del)
21.00	Tednik
22.00	Dnevnik in vreme
22.20	Poletna noč, vmes nanizanke Pri Huxtablovih, Sin z otoka in 'Alo, 'alo
0.15 Video strani
| TV Koper__________________________
13.45	Tenis: odprti turnir ZDA v Flus-hing Meadowu (posnetki srečanj prvega kola)
16.45	Tenis: turnir v Flushing Meado-wu (prenos srečanj drugega kola, poročajo Rino Tommasi, Roberto Lombardi in Ubaldo Scanagatta)
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Tenis: turnir v Flushing Meado-wu (prenos srečanj drugega kola)
22.00	TVD Novice
22.15	Tenis: turnir v Flushing Meado-wu (prenos srečanj drugega kola)
0.00 Nogomet: prijateljska tekma Real Madrid-Milan (posnetki)
TV Slovenija 2___________________
16.45	EP v atletiki (iz Splita)
21.25	EP v atletiki: dnevni pregled
22.40	Regionalni programi TV Slovenija
RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 8.00, 14.00 Deželna kronika; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Ekologija danes za boljši jutri; 8.25 Evergreeni; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Aliča v čudežni deželi (3. del); 9.35 Instrumentalni solisti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Rock zvezde; 12.00 Dobrodošlo poletje!; 12.30 Orkestralna glasba; 12.40 Iz naših festivalov; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Večna ženska proza; 16.35 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Wolfganga Amadeusa Mozarta; 18.00 Jugoslavija 1941-1945; 18.30 Soft mušic; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
8.05	Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Jutranja glasba; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 11.05 Izbrali smo;
12.10	Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Vedre note; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Big Band RTV-Lj;
18.30	Zborovske pesmi; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer;
21.45	Melodije; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Počitniški vrtiljak; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja;
8.00	Razglednica; 8.25 Pesem tedna;
8.40	Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okoli sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.40 Družinski svet: ideje in nasveti za gospodinje; 11.00 Pisali so nam...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna;
14.45	Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 18.30 Najlepše popevke;
19.00	Souvenir dTtaly; 20.00 Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Cest la vie; 18.00 Vede-ževalka; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU

Zvezda za Čito
Če že imata svoj delček slave med hol-lywoodskimi zvezdami pogumna psica Lassie in nagajiva žolna Woody VVoodpec-ker, zakaj ne bi prav tako priznanje šlo tudi navihani opici Cheeti?
S tako utemeljitvijo so Tarzanovi fansi odločno stopili na bojno pot in se sedaj zavzemajo, da bi nepozabna družica slavnega človeka iz džungle imela svojo »zvezdo med zvezdami« na ugledni hollywood-ski wolk of farne, ulici, na kateri ima vsak znani filmski interpret vklesano svojo zvezdico. Zdi se, da je pobuda zelo odločna, saj je o njej poročal tudi ameriški magazin Newsweek.
Morda vsi ne vedo, da je Čita (na sliki ena od njenih manj srečnih sorodnic) še živa in pri vseh življenjskih močeh, kljub častitljivi starosti 56 let. Živi pa v Kaliforniji, točneje v Thousand Oaksu, v družbi svojega 83-letnega vzgojitelja Tonyja Gen-tryja, s katerim redno in »bratsko« deli hrano ob jedilni mizi. Vsak dan si Čita z užitkom posrka steklenico piva, večkrat si za priboljšek privošči še dobro cigaro.
Čita, pravi veteran med »živalskimi« filmskimi zvezdniki, je očarala občinstvo s svojim prisrčnim pačenjem ob Tarzanu-Johnnyju VVeismullerju. Poleg zgodbe o človeku iz džungle je odlično zaigrala film ob Jerryju Lewisu, baje pa se je res dobro odrezala kot pravi protagonist filma Bedti-me for Bonzo z Ronaldom Reaganom.
IL RIVOLUZIONARIO — The Revolutionary — Revolucionar, ZDA 1970.
V četrtek, 30. avgusta, ob 20.30, na TMC.
Dramatični film. Ameriški igralec Jon Voight, ki se je splošno uveljavil z občuteno interpretacijo razvpitega, a dobrosrčnega Polnočnega kavboja, igra v tem filmu zanj atipično, a vsekakor prepričljivo vlogo. Pooseblja namreč mladega antikonformističnega študenta »A«, ki v vroči dobi mladinskega protesta konec 60. let preide na najskrajnejše pozicije družbenopolitične kritike in se končno odloči celo za oboroženo revolucionarno dejavnost. Sicer smo vajeni predvsem italijanskih, francoskih, nemških filmskih prispevkov, ki se na angažiran način lotevajo takšnih »političnih« tem, zato je toliko bolj dobrodošlo delo mladega ameriškega režiserja Paula VVilliamsa, ki podaja dokaj prepričljivo analizo okolja in presunljiv portret protagonista te usodne preizkušnje.
/	"N
VIDEO NOTES
Oddaja:.. .............
Postaja: __________-1___
Ura:/. "a •_____________
V________________________J
I RA!1	I
9.00 Čudoviti svet Walta Disneyja: Chango - H guardiano del tesoro Maya
9.45 Film: Cyrano e d'Artagnan (pust., Fr. 1963, r. Abel Gance, i. Jose Ferrer)
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05 Nan.: Su e giii per Beverly Hills
12.30	Dokumentarec: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik in Ciao fortuna
14.15 Film: II traditore di Fort Alamo (pust., ZDA 1953, r. Budd Boet-ticher, i. Glenn Ford)
15.35 Risanke
15.55	Nadaljevanka: Madame Bovary
16.55	EP v atletiki
19.50 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Film: Airport 80 (dram., ZDA 1979, r. David Lowell Rich, i. Alain Delon, Susan Blakely)
22.30	Ob izvolitvi Miss Italije '90 22.45 Dnevnik
22.55	Dok.: Neapelj prej in potem 24.00 Nočni dnevnik in vreme
0.10 Film: Ritorno alla grande (kom., Fr. 1980, r. Jean Marie Poiret, i. Victor Lanoux)
/ RAI2	R
9.00 Nanizanki: Lassie, 10.20 La mia terra tra i boschi, vmes risanke
10.45	Dokumentarec: Dalla banchisa al deserto
11.10 Nanizanka: Monopoli
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik
13.30	Rubrika o gospodarstvu
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Nanizanka: Saranno famosi
15.15	Variete: Ghibli
16.35 Nanizanka: Mr. Belvedere
16.55	Film: Giulia, tu sei meravigliosa (kom., ZRN 1962, r. Alfred Wei-denmann, i. Lilly Palmer)
18.30	Športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.40 Vreme, dnevnik in šport
20.30	Variete: Stasera mi butto
23.00	Dnevnik - nocoj
23.15	Petkov boks: Renzo-Becchetti (za lahko kat.)
0.10 Dnevnik, vreme in horoskop 0.35 Film: Sergente di fuoco (vojni, ZDA 1986, r. Terry Leonard, i. Fred Dryer, Brian Keith)
I RAI 3	]
12.05	Film: La bisbetica domata (kom., It. 1942, r. Ferdinando M. Poggi-oli, i. Lilia Silvi)
13.25 Opera v salonu
14.00	Deželne vesti
14.10 Dokumentarec: Avstralija - Voda in ogenj
15.05	Nanizanka: Vita col nonno
16.00	Superbike (z Japonskega)
16.45	Film: Cartagine in fiamme (pust., It. 1953, r. Carmine Gallone, i. Pierre Brasseur)
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55 Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci
20.00	Dokumentarec: Divja lepota -Sporočanje
20.30	Nanizanka: I professionals - La follia di Mickey Hamilton
21.20 Film: California (vestern, It. 1977, r. Michele Lupo, i. Giulia-no Gemma, Miguel Bose), vmes (22.20) večerni dnevnik
23.05	Nnanizanka: II nero e il giallo
24.00	Nočni dnevnik
0.30 Pred 20 leti
Oddaja za najstnike šestdesetih let
Bivši bančni uradnik Red Ronnie je z oddajo za nostalgike Una rotonda sul mate (nocoj ob 20.30 po zasebni mreži Canale 5) našel kokoš, ki nese zlata jajca - letošnji uspeh je celo večji od lanskega. V pričakovanju velikega finala, ki bo 14. septembra, bodo najstniki iz šestdesetih let lahko prisluhnili Roccu Granati, avtorju nepozabne Marine, in drugim tedaj popularnim pevcem. Za komični intermezzo bosta poskrbela Massimo Boldi in Teo Teocoli (oba na sliki).
• ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5
8.00	Nanizanke:	Simon
Templar, 9.00 Marcus Welby M.D., 9.55 Un dottore per tutti
10.30	Aktualno: Forum
11.15	Kviza: Doppio slalom,
11.45	O.K. II prezzo e giusto
12.45	Superclassifica Show Story
13.45	Film: Llsola nel sole (dram., ZDA 1957, r. Robert Rossen, i. James Mason, Joan Fontaine)
15.20	Nanizanke: Dalle nove alle cingue, 15.50 Mannix, 16.50 Dia-monds, 17.55 Mai dire si, 18.55 Top Secret
19.50	Kviz: Quel motivetto...
20.30	Glasbena oddaja: Una rotonda sul mare 2
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.10	Film: Come in un film (dram., Fr. 1982, r. Elie Chouragui, i. Francis Huster, Charles Azna-
13.40	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Falcon Crest
15.30	Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini
19.00	Nanizanka: General Hospital
19.30	Nad.: Febbre damore
20.30	Film: La lupa (dram., It. 1953, r. Alberto Lattua-da, i. May Britt)
22.20	Nadaljevanka: Ricordi di guerra (zadnji del) 0.15 Nanizanki: Cannon,
1.15	Barnaby Jones
ITALIA 1
	vour)	15.20 16.00
	RETE 4	
8.10	Nanizanka: Bonanza	18.00
9.10	Film:	La nemica (dram., It. 1952, r. Gior-	
	gio Bianchi, i. Elisa	20.00
	Cegani)	20.30
11.00 Nadaljevanki: Aspet-		
	tando il domani, 11.30	20.35
Cosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: Lou Grant 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
8.30	Nanizanke: Super-man, 9.00 Ralph Super-maxieroe, 10.00 Boo-mer, cane intelligente,
10.30	Skippy il cangu-ro, 11.00 Rin Tin Tin,
11.30	Flipper, 12.00 La famiglia Addams
12.30	Tenis-turnir US Open (iz New Yorka)
13.30	Nanizanke: Ap-partamento in tre,
14.00	Starsky & Hutch,
15.05	Giorni d'estate
bum bam, vmes nanizanka in risanke Nanizanke: Batman,
18.30	Supercopter,
19.30	Časa Keaton
zioTibia
Film: Ai confini della realta (fant., ZDA 1983, r. Landys-Spielberg-Dante-Miller, i. Vic Morrow)
22.35	Nanizanka: Venerdi 13
23.40	Film: Amityville Pos-session (srh., ZDA 1982, r. Damiano Da-miani, i. Burt Young)
1.40	Nanizanka: Ai confini della realta
ODEON________________
9,00	Nan.: Ouattro in amo-re, 9.30 Captain Nice
12.30	Filmske novosti
13.00	Risanke
15.00	Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo
15.30	Film: Signorine, non guardate i marinai (kom., ZDA 1942, r. George Marshall, i. Betty Hutton)
17.00	Nan.: Gli inafferrabili,
18.00	Doc Elliot
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Benny Hill Show
20.30	Film: Le spie vengono dal semifreddo (kom., It. 1966, r. Mario Bava, i. Franco Franchi, Cic-cio Ingrassia)
22.00	Aktualno: Blue News
22.30	Film: Rolling Thunder (dram., ZDA 1977, r. John Flynn, i. William Devane)
24.00	Rubrika o motorjih in Odeon šport
TMC_______________
12.00	Risanke: Snack
12.30	Nanizanka:	Mago
Merlino
13.00	Športne vesti
13.30	Dnevnik
13.45	TV film: Una famiglia americana (dram.,
ZDA 1988, r. Michael Toshiyuki, zadnji del)
15.00	Film: Carrie e Peter (kom., ZDA 1979, r. John Alonzo, i. Shiley Knight)
16.50	Risanke: Snack
18.00	Nanizanki: Lui, lei e gli altri, 18.30 Segni particolari, genio
19.00	EP v atletiki (iz Splita)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Banane
21.30	Nan.: Chicago story
22.50	Nočne vesti
23.05	Nočni šport: EP v atletiki (povzetki)
TELEFRIULI__________
12.00	Risanke in rubrika
13.00	Nanizanka: L'albero delle mele
13.30	Film: Amore tzigano (pust., r. R. Wallace, i. Katharine Hepburn)
15.00	Nanizanka: Navy
16.00	Nadaljevanka: Il paria
17.00	Risanke
18.30	Nan.: L albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a...
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Voglia d e-state
20.30	Nad.: Il paria (6. del)
21.30	Nanizanka:	Storie
straordinarie di Edgar Allan Poe - Il giocato-re di scacchi
22.30	Nočne vesti
23.00	Nanizanka: Navy
24.00	V Francinem salonu
TELE 4_____________

TV Slovenija 1________________j
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke in mlade: Kljukčeve dogodivščine, 9.30 nanizanka Delfin Flipper
9.55 Nadaljevanka: Mihailo Lomono-sov (pon. 2. dela)
11.05	Video strani
15.45 Video strani
15.55 Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne, informacij e
18.10	Mozaik. Dokumentarna oddaja: Mesta mostovi - Sanski most
18.40 Spored za otroke in mlade: nanizanka Pet prijateljev
19.10	Risanka in TV okno
19.30 Dnevnik in vreme
19.54 Zrcalo tedna
20.15 Dokumentarna oddaja: V 80 dneh okoli sveta (4. del)
21.10	Nanizanka: Zakon v Los Angelesu
22.00	Dnevnik in vreme
22.20 Poletna noč, vmes nanizanke Pri Huxtablovih, Sin z otoka in 'Alo, 'alo1
0.20 Video strani
1 TV Koper_________________________
13.45	Tenis: turnir v Flushing Mea-dowu (posnetki srečanj drugega kola)
16.45	Tenis: turnir v Flushing Mea-dowu (prenos srečanj drugega kola)
18.50 TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30 Stičišče
20.00	Tenis: turnir v Flushing Meado-wu (prenos srečanj drugega kola)
22.00	TVD Novice
22.15 Tenis: turnir v Flushing Meado-wu (prenos srečanj drugega kola)
0.00 Nogomet - nemško prvenstvo (posnetek)
TV Slovenija 2__________________
17.15 EP v atletiki (iz Splita poročata reporterja Rožman in Stare)
22.20 Koncert v Vatikanu: Gustav Mahler - Druga simfonija (posnetek)
23.30 EP v atletiki: dnevni pregled
RADIO - RADIO ■ RADIO •
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 8.30 Veliki uspehi Beatle-sov; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Aliča v čudežni deželi (4. in zadnji del);
9.35	Instrumentalni solisti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Revival; 12.00 Goriški Film video monitor 1990; 12.20 Orkestri; 12.40 Slovenski zbori; 13.20 Priljubljene melodije; 13.40 Dramatizirana glosa; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Večna ženska proza; 16.30 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Wolfganga Amadeusa Mozarta; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Zvočne kulise; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6)60, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.50	Dobro jutro, otroci; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Mer-kurček; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Melodije; 19.35 Lahko noč, otroci; i 19.45 Ansambli; 20.00 Za pomorščake;
20.30	Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis;
6.30	Jutranjik in cestne informacije;
7.00	Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.15	Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi;
18.30	Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Jutranji almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.30 Obvestila za pomorščake; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Okoli sveta v 81. dneh; 9.15 Clic; 9.35 Pesem po želji;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Superpass;
10.40	Družinsko vesolje; 11.00 Pismo od...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Pesem tedna;
14.45	Edig Galetti; 15.00-18.00 Vse o počitnicah v Jugoslaviji; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy;
20.00	Nočni-program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
^ N UQNQ^ \ %
1
Jesenska resnost
Z jesenskimi dnevi se bo TV ponudba bistveno zresnila: tako RAI kot Fininvest se bosta še odločneje preusmerili v žanr t.i. TV resnice in novinarstva v smislu poglabljanja aktualnih dogodkov. V bistvu gre le za korak naprej v vsebinski zamisli sporedov iz prejšnje TV sezone, obenem pa se v obeh vodilnih televizijskih krogih pripravljajo na spremembe, ki jih bo s prihodnjim letom terjal zakon Mammi.
Na prvi mreži RAI se bodo tako nadaljevali aktualno-informativni nizi TG1 Sette, Unomattina, Droga, che fare? in tedenske Posebnosti dnevnika. Poleg že »preverjenih« oddaj bosta jeseni novost Zavolijeva TV raziskava o mladinski problematiki in dnevni polurni komentar o aktualnosti, ki ga bo RAI 1 poverila znanim osebnostim iz novinarskega sveta. Tudi RAI 2 bo segla po uspešnicah prejšnje sezone in svojim gledalcem spet ponudila sicer že tradicionalni Mixer, tokrat z evropskim dodatkom Extra. Ob številnih TV raziskavah o aktualnih temah, kot so razvoj KPI, stanje v ZDA in ženski svet, bo od novembra na sporedu Cronaca - posebna oddaja s komentarjem Oliviera Behe. RAI 3 bo Samar-candi posvetila ves torkov večer, spet se bosta pojavili Chi Pha visto? in Telefona giallo, novost pa bosta novinarska vloga Piera Chiambrettija in tedenski Portobello v verziji Antonia Lubrana (na sliki).
Pred športno preobrazbo, ki se Berlusconijevi Italia 1 obeta v bližnji bodočnosti, bo TV mreža pozorna do mladih v oddaji Miti, mode e rock'n'roll, več aktualno-in-formativnih oddaj bosta med sporede uvrstili tudi Rete 4 in Canale 5.
Kljub novemu zanimanju za novinarstvo pa niti jeseni ne bo zmanjkalo prostora za TV filme, nadaljevanke in nanizanke.
Al CONFINI DELLA REALTA' — Twilight Zone The Movie, ZDA 1983.
V petek, 31. avgusta, ob 20.35, na Italia 1.
Fantastični film. Štirje režiserji, predstavniki novega hollywoodskega filma in strastni ljubitelji TV nanizank iz 50. in 60. let, so svojo ljubezen izpričali s skupinskim poklonom uspešni srhljivo-fantastični TV seriji Twilight Zone (Ai confini della realta). John Landis je poleg prologa režiral še prvo zgodbo: povprečni Amerikanec Vic Morrow kruto plača svojo rasistično nestrpnost do Židov, črncev in »rumenčkov« z morečo odisejado od Pariza pod nacistično okupacijo do linčanja Ku Klux Klana ter pekla v vietnamskem močvirju. Števen Spielberg je prikazal senilno pravljico o večno mladih starčkih v domu za upokojence. Joe Dante je pričaral vizionarno in hiperrealistično scenografijo za svojo srhljivo bajko o lepem dekletu in zlodeju z deškim videzom. Avstralec George Miller pa je režiral sklepno moreče ironično letalsko psihodramo...
y '	\
VIDEO NOTES
Oddaja:	j.'.	.	;__ji_1
Postaja: —
Ura:_^________________
V_______________________J
Pred dvema desetletjema je svet rock glasbe v kratkem času izgubil nekaj svojih najvidnejših predstavnikov: v letih '70 in '71 so zaradi takšnih ali drugačnih pretiravanj -takrat so jih imenovali eksperimentiranje - potegnili krajši konec Jimi Hendrix, Janis Joplin in Jim Morrison. V legendo so vsi trije vstopili še v času življenja, doslej pa so domiselni filmarji posneli na filmski trak.samo zgodbo Janis Joplin v odličnem The Rose iz leta 1979, medtem ko je Morrisona končno le ovekovečil Oliver Stone v delu, ki ga bodo v ZDA predstavili prav v kratkem.
Vendar Hollywood ni pozabil na genialnega temnopoltega kitarista, ki se mu je po žilah pretakala tudi kri indijanskega plemena Cheyenne. Najboljši pisci so sicer že poskusili, a jim doslej še ni uspelo napisati »dostojnega« scenarija, ki bi zadovoljil Alana Douglasa, odgovornega za marketing stvaritev prvega glasbenika, ki je znal do konca izkoristiti ogromne možnosti električne kitare. Douglas je izjavil, da se nobeden od scenarijev, ki so mu jih doslej predstavili, ne otrese klišejev, ki Hendrixa prikazujejo predvsem kot narkomana. Jimi pa je bil v prvi vrsti izreden glasbeni ustvarjalec, ki je dal rock glasbi nove dimenzije in ki mu sodobni glasbeniki marsikaj dolgujejo.
Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Danilo Bizjak ■ Glasba: Daniela Duic v sodelovanju z Radiom Trst A
Sodelujejo: Damiana Ota, Andrej Šik in Bojana Vatovec Foto: AGI, AP in Križ-mančič
Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.
ABECEDA ŠTEVILK. ,, „.
ŠTEVILKA 1
Pravzaprav, bi morali začeti s številko 0, pa nič hudega, kajti pregovor trdi, da »ena ni nobena«, črtano je, da ena lastovka ne prinese pomladi, zato pa jo branjevke z radičem, motovilcem in regratom, katerih cena ima tri ničle in eno enko ^Predaj. Razen v šoli, kjer je enka sovražnik šo-jarjev številka ena, je enica v življenju zelo pri-jjubljena: pravimo, da je življenje eno samo vese-jl6'. včasih živimo tja v en dan, mečemo vse v en *°š, trobimo v en rog, govorimo eden čez druge-9a, v eni sapi in po enem kopitu, vsak dan smo z hno nogo že v grobu, navadno začnemo z enim kozarčkom, potem pa jih je več in nato eno zapo-?mo. Lepo je, če smo vsi za enega, eden za vse ta ne eden zase!), grdo pa, če eden pije, drugi pa Plača. V takem primeru je temu drugemu najbo-1® primazati eno okrog ušes!
številka 2
Številka dve je pravzaprav enica v paru, to se hajlepše vidi pri rimski številki dve. O, kako smo Sl različni: medtem ko nekateri delajo za dva, taajo drugi dvojno moralo ali pa dve železi v tanju, pa v življenju dobro uspevajo. Pa tudi Podobni smo si: vsi hodimo po dveh. Ker pa ima »saka palica dva konca, se tudi moralne dvoživ-večkrat znajdejo med dvema ognjema in jih tabijo po bulici. »Dve let' in pol sva se midva ljubila,« se začne naša ljudska pesem, ki bi jo jtako sodobno nadaljevali z »potem pa sva dobila dvojčke, čez dve leti pa najine sanje - dvosob-110 stanovanje! Z dvojčki ubijemo dve muhi na mah, nastopijo pa težave, vstajanje ob dveh Ponoči zaradi dveh malih kričačev je - dvojno!
številka 3
Trojka je polovična osmica, s čimer se pa ma-taratiki ne strinjajo popolnoma. Iz zgodovine in
literature so znani trije kralji, tri gracije in trije mušketirji, iz sodobnosti pa trije krediti, ki jih ima povprečen Slovenec: enega za hišo ali stanovanje, drugega za avto, tretjega pa najbrž zaradi veselja do kreditov. Številko tri Slovenci spoštujemo: tri je tipično pravljično število, imamo jo celo v svojem grbu (Triglav!), pa tudi v Trieste radi hodimo po nakupih. Lovci zatrjujejo, da se da s trocevko ustreliti tri zajce z enim potegom petelina, člani društva prijateljev živali trdijo, da je to trojna laž. Resnica pa je, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Res je tudi, da so vse dobre stvari tri. Katere tri pa nam do zaključka redakcije še ni uspelo ugotoviti!
ŠTEVILKA 4
Številka štiri je pravzaprav združena dvojka: dve dvojki sta vedno štiri, pa naj ju seštevamo ali pa množimo! Trgovci zatrjujejo, da je dva in dva včasih tudi pet, če se poveča prometni davek, pa celo šest. Potrošniki se tej sumljivi resnici upirajo z vsemi štirimi, včasih pa trgovcem zagrozijo, da se bodo z njimi pomenili na štiri oči. Po mnenju znanstvenikov so na svetu natanko štiri dimenzije (širina, dolžina, višina in čas) in prav čudno je, da se politiki niso izmislili še kakšne. Nesporna in neizpodbitna pa je trditev, da so si dojenčki in pijanci podobni: oboji se plazijo po vseh štirih. Res je tudi, da imamo na vsaki roki ali nogi po štiri prste, če seveda enega skrijemo, ni pa res, da ima avto samo štiri kolesa. Peto je namreč rezervno!
ŠTEVILKA 5
Številko pet dobimo, če se dvojka postavi na glavo in se pogleda v ogledalo. Petica je neizpodbitno povezana z našo revolucijo in družbe-
nim razvojem: v partizanih smo imeli petokrake, po vojni pa petletke, danes pa življenje »za pet«! Čudno, da še noben družbenopolitični dalevec ni pogruntal tega, kajti potem bi lahko trosil takele parole: »Petka pronica v vse pore našega družbenega življenja«. Ali pa: »S petko v lepši jutri,« pa še kaj lepšega bi se spomnil. Petica je ponekod v čislih v šoli, vendar so učitelji z njo premalo ali preveč radodarni(odvisno pač od države). Tudi Prešeren je že vedel, »... da le petica da ime sloveče«, vendar je s tem mislil na denar. Iz stare zgodovine je znanih pet Mojzesovih knjig, več jih menda ni napisal. Kakšen revež bi bil Mojzes ob zdajšnjih avtorskih honorarjih! Za spodobno življenje bi jih moral napisati najmanj petkrat toliko!
ŠTEVILKA 6
Šestica je ničla z repkom ali pa devetka, ki rada telovadi, še posebno pa ljubi stoje. Slovenci, ki imamo velik talent za obiskovanja gostiln, poznamo zlasti ljubljansko Šestico, ljubitelji športa pa vedo, da hokejsko ekipo na ledu sestavlja natanko šest igralcev. To pravilo pa izgubi veljavo po kakšnem večjem pretepu na igrišču, ko obnemogle transportirajo v bolnišnico in ostanejo samo še kakšni trije. Skupini šestih pevcev se reče sekstet in samo pokvarjencem lahko pride na misel, da lahko to besedo izgovorimo tudi kot »seks (radoživih) tet«. V življenju vozijo ljudje, ki imajo dobro razvit šesti čut, brez kakršnih koli čutov pa je dobro biti, če nam zobar vrta po šestici levo spodaj. Zobarskih težav pa se navadno rešimo, ko si naložimo šesti križ. Tedaj ima večina ljudi že proteze.
Do dvanajstine pa prihodnji teden!
/Tt
Tedenski pregovor:
't
Ce bi norost bolela, bi
v vseh hišah stokali.
(italijanski)
kpl
Spominski, datumi:
□	Pred 80 leti: 28. 8. 1910 so v Barkovljah ustanovili podružnico Družbe sv. Cirila in Metoda.
□	Pred 70 leti: 30. 8. 1920 so delavci v Italiji začeli zasedati podjetja in jih prevzemati v upravo. Poskus prevrata je propadel zaradi neodločne politike splošne konfederacije dela.
A
^ORTOROŽ
Avditorij
^ nedeljo, 26. 8., ob 21. uri: premiera novega slovenskega filma 0 konca in naprej (rež. Jure Pervanja). Po filmu predstavitev Ustvarjalcev in koncert skupine Lačni Franc.
g V soboto, 1. 9., ob 21. uri: Maraton (Claude Confortes), rež. Zvone gtalbauer, igrajo Slavko Cerjak, Janez Hočevar-Rifle in Branko tafbej, poje Marjetka Falk-Neca, glasba Mojmir Sepe.
.,^ nedeljo, 2. 9., ob 21. uri: večer ljudskih plesov in pesmi z kademsko folklorno skupino France Marolt iz Ljubljane.
» petek, 14. 9., ob 21. uri: opereta Vesela vdova (Franz Lehar), tastovanje Opere in baleta SNG Maribor.
Jtljak
Patija ob Osojskem jezeru
Q Y CERKVI v nedeljo, 26. 8., ob 20.30: klavirski koncert Helene ttaaud (Bach, Busoni, Beethoven, Schumann).
Ponedeljek, 27. 8., ob 20.30: koncert godalnega tria Ernst Kova-
V
f(T *n Christian Altenburger - violini in Thomas Kakuska - viola 'ruvertsik, Dvoržak, Mozart, Kodaly). a,v četrtek, 30. 8., ob 20.30: koncert komornega orkestra Wiener Ij^ademie, sopranistka Marianne Hiršti in orglar Martin Hasel-ck, dir. Martin Haselbdck (Mozart, Schubert, Salieri). tagresna palača
l^v sredo, 29. 8., ob 20. uri: koncert orkestra The Academy of St. artin in the Fields, dir. Neville Marriner (Mozart).
^TISANA
9 Indipendenza
ftacoj, 25. 8., ob 21. uri: A tutto volume z Bando Osiris ^četrtek, 30. 8., ob 21. 30: kabaretni večer Striscia la notizia s takoma Raffaelejem Pisujem in Eziom Greggiom
Hn Daniele
talendor
-p N°coj, 25. 8., ob 17. uri: glasba z Andov s skupino Amaro Inka.
r9 Cattaneo
N°coj, 25. 8., ob 20.30: koncert skupine Evergreen band.
^Radež
‘°vl Ul. Dante
tacoj, 25. 8., ob 21. uri: koncert orkestra Societa Turriaco.
JJRona
fw?Coj, 25. 8., ob 21. uri: opera Tosca (Giacomo Puccini), dir.
Jtal Oren, rež. Luigi Sguarzina (ponovitvi 31, 8. ter 2. 9.). kj ^edeljo, 26. 8., ob 21. uri: balet Zorba il greco (kor. Lorca Pai SSine' glasba Mikis Theodorakis), dir. Mikis Theodorakis, nasto-s4lb PjUciana Savignano, Vladimir Vassiliev, Gheorghe Jancu, Ro-t,.v u^Garavelli, Diego Ciavatti in Balet veronske Arene (ponovi-
86^.P0nedeljek, 27. 8., ob 21. uri: Koncert tenorjev v spomin na damina Giglija, Orkester veronske Arene dirigira Anton Gua-
V	sredo, 29. 8., ob 21. uri: opera Aida (Giuseppe Verdi), dir. Nello Santi, rež. Vittorio Rossi (ponovitev 1. 9.).
V	četrtek, 30. 8, ob 21. uri (zadnja ponovitev): opera Carmen (Georges Bizet), dir. Daniel Nazareth, rež. Jacgues Karpo.
• Predprodaja vstopnic pri blagajni Arene pod Šestim obokom, lahko tudi pismeno s priloženim krožnim čekom ali poštno položnico za odgovarjajoči znesek. Urnik blagajne (tel. 045/596517 ali 8005151): vsak dan 8.40-12.20 in 15.00-17.50, ob sobotah 8.40-12.20. Informacije nudi Ente Urico Arena di Verona, Trg Bra 28, 37100 Verona, tel. 045/590109 ali 590966.
SEŽANA
Sejmišče
Danes, 25. 8., in v nedeljo, 26. 8., ob 9. uri: Kraški sejem.
Danes, 25. 8., ob 16. uri: koncert Godbe na pihala iz Divače. Danes, 25. 8., ob 18. uri: 60 minut domačih frajtonaric: ob 19. uri nastopa skupin Moped Show; ob 20. uri: zabava s plesom, igra ansambel BB Band.
V	nedeljo, 26. 8., ob 17. uri: nastop Mažoretk iz Nove Gorice; ob 18. uri igrata za ples ansambla Slovenija in Težka mnehanizacija.
V	nedeljo, 26. 8., ob 19. uri: nastop humorista Andreja Jelačina.
V	nedeljo, 26. 8., ob 21. uri: modna revija Boutigue Fenix iz Sežane, vmes nastop plesne šole Kazina iz Ljubljane.
Avditorij
Danes, 25. 8., ob 20.30: nastop Folklorne skupine KZ Vinakras Sežana s predstavitvijo igre Kraška ohcet.
Igrišče
Danes, 25. 8., ob 14.30: začetek košarkarskega turnirja za člane.
V	petek, 31. 8., ob 9.30: začetek 5. turnirja ženske košarke.
Športna dvorana
V	soboto, 1. 9., ob 16. uri: 3. turnir v rokometu.
Gasilski dom
IZPRED DOMA v nedeljo, 26. 8., ob 10. uri: Dan na kolesu (start).
Dom upokojencev
V	torek, 28. 8., ob 8. uri: tradicionalni balinarski turnir četvork moških za prehodni pokal Kraške regije upokojencev.
V	torek, 28. 8., popoldne: šahovski turnir Društva upokojencev.
Avla občinske Skupščine
V	torek, 28. 8., ob 14.30: razstava akvarelov Marjana Miklavca.
DIVAČA
NA STRELIŠČU GABERK, danes, 25. 8., ob 7.45: tekmovanje v streljanju z vojaško puško.
HRPELJE
Danes, 25. 8., ob 17. uri: turnir v rokometu.
SENOŽEČE
Restavracija Adria
NA VRTU v nedeljo, 26. 8., ob 17. uri: peto tradicionalno srečanje harmonikarjev.
Vila Maria
V	soboto, 1. 9., ob 20. uri: 290. ponovitev komedije Piknik s svojo ženo (Andrej Jelačin).
VILENICA
V	soboto, 1. 9., ob 10. uri: srečanje invalidov občine Sežana.
NADROŽICA
V nedeljo, 9. 9., ob 13. uri: otvoritev lovske koče.
poleti v križankah____________________________________
LJUBLJANA
Festival .
V	KRIŽANKAH nocoj, 25. 8., ob 20.30: klavirski koncert Chung Leeja (Schubert, Liszt).
V	OPERI v nedeljo, 26. 8., in v ponedeljek, 27. 8., ob 20. uri: musical v dveh dejanjih Cesar Franc Jožef v Zagrebu (Milan Gr-gič-Alfi Kabiljo), nastopa Kazalište Komedija iz Zagreba, rež. Vlado Štefančič, dir. Pero Gotovac.
V	KRIŽANKAH v torek, 28. 8., ob 20.30: koncert Ljubljanskega okteta, dir. Igor Švara (Gallus^ di Lasso, Palestrina, de Victoria, Hassler, Mokranjac, Mozart, Čajkovski, Janaček, Bartok, Gen-zmer).
V	STOLNICI v sredo, 29. 8., ob 20.30: orgelski koncert Christop-ha Schbnerja (Mendelssohn, Brahms, Reger, Liszt).
V	KRIŽANKAH v četrtek, 30. 8., ob 20.30: koncert podoknic, ljubezenskih in pivskih pesmi ter napitnic z Ljubljanskim oktetom, dir. Igor Švara (Volarič, Adamič, Mirk, Juvanec, Tomc, Marolt, Venturini, Mihelčič, Mirk, Simoniti, Lajovic, Gotovac, Švara, Ker-njak, Marolt, Vrabec).
V	KRIŽANKAH v soboto, 1. 9., ob 20.30: jazz večer z ansamblom Greentown Jazz Band.
V	KRIŽANKAH v torek, 4. 9., ob 20.30: ob 200-letnici Slovenskega gledališča Ta veseli dan ali Matiček se ženi (Anton Tomaž Linhart), rež. Zvone Šedlbauer, igralski ansambel MGL.
• Informacije nudi Festival Ljubljana (Trg francoske revolucije 1, tel. 003861/221948). Predprodaja vstopnic pri blagajni Festivala (tel. 003861 /226544) vsak dan od 11. do 13. in od 18. do 19. ure (razen ob sobotah in nedeljah) ter uro pred predstavo.
fotorazstave v f-jk
SPILIMBERGO
□	V PALAČI TADEA NA GRADU: Effemeride - sto fotografij iz arhiva Itala Zanniera; razstavo je uredil Paolo Costantini (do 2. 9.).
□	V GRAJSKIH KLETEH: razstava Popotovanje v Svevov Trst -fotografije Artura Giacomellija, uredila Fabio Amodeo in Nives Millin (do 2. 9.).
□	PAVILJON BARBACANE: Kaleidoscope - fotografije Franca Fontane od 1960 do 1990, uredila Franco Fontana in Franco Lefe-vre (do 30. 9.).
□	PAVILJON BARBACANE: Diego de Henriguez - obrazi vojne, uredil Antonio Šema (od 1. do 30. £).
• Vse razstave so odprte vsak dan 10-12 in 16-20.
Horoskop
od sobote, 25. avgusta, do petka, 31. avgusta 1990
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.-19.4.)
* I I - VI IN DELO: Pričakujete lahko ■ zanimiv in uspešen v . delovni teden, saj Izi/1 je nebo precej prijazno. rQKoristite naklonjenost Jupit-2a najpomembnejše načrte.
i? tafkatera želja se vam bo L-f/taila. Dobra sreča bo vse-jetp i1 na vaš' strani. Pričaku-ha f- hk° ugodne spremembe
uguuiie spremeni Dpj hančnem področju. VI tner-' ^kren pogovor s par-DrviJern vam lahko marsikaj torJ^- Ugodna dneva bosta rek m sreda.
V	_	BIK (20.4.-20.5.)
VI IN DELO: Na ¥	|	splošno se	vam
obeta prijeten te-p02j..	den. Zvezde	bodo
dei0	■ n°	vPlivale na	vaše
Počne11 Predvsem na osebno halnn ' Uspešno boste kos Ucjn^9111, ki ste si jih zadali. Prisn611 Peložaj Merkurja bo ni. Peval k razrešitvi nekate-
tade]0Y*emov- Nedelja in po-tgani*lek vam bosta precej Gl: fbtaklonjena. VI IN DRU-Priietn iena oseba vas bo ne-taeval. Presenetila. Ugodna bosta četrtek in petek.
^	DVOJČKA (21.5.-
f	1	20.6.) — VI IN
I	I	DELO: Teden bo
precej razgiban in vseskozi spremenljiv. Po vsej verjetnosti vam v torek in sredo ne bo šlo vse tako, kot bi si želeli. V tem času lahko naletite na težave, zaplete ali vsakovrstne nejasnosti. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd ob koncu tedna. Razveselile vas bodo ugodne novosti. VI IN DRUGI: Posvetite več pozornosti čustvenim zadevam. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
RAK (21.6.-21.7.) —
VI IN DELO: Te-den bo delovno us-pešen in predvsem poln zanimivih priložnosti. Ugoden položaj Merkurja in Marsa bo prispeval k uresničitvi nekaterih vaših načrtov in pričakovanj. Marsikaj se vam bo premaknilo v zaželeno smer. V četrtek ali petek vam grozita slabše počutje in spremenljivo razpoloženja. VI IN DRUGI: Spoznali boste, da nekdo vašega zaupanja ni vreden. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
LEV (22.7.-22.8.)
VI IN DELO: Pred JL # vami je sicer dokaj I|1 ^ ugoden, a precej nemiren teden. Tvegate, da se vam pri delu kaj zaplete, vendar boste težavam tudi uspešno kos. Bodite pozorni in ne zamudite izjemne priložnosti, ki se vam bo ponudila sredi tedna. Ponedeljek in sobota vam ne bosta preveč naklonjena. VI IN DRUGI: Podite previdni in ne razkrivajte svojih misli tistim, ki vas dovolj ne cenijo. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
DEVICA (23.8,-22.9.) — VI IN
I I If DELO: Zvezde so |	vam prijazne, zato
bo teden prijeten in zadovoljiv. Uspelo vam bo uresničiti nekaj, kar že dolgo načrtujete. Odprla se vam bo možnost, da pridete do boljšega zaslužka. Ob koncu tedna vas bo razveselila dobra novica. Ponudila se vam bo priložnost, ki jo je vredno čim bolje izkoristiti. VI IN DRUGI: Prijetna doživetja na družabnem področju. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
TEHTNICA (23.9.-22.10.) VI IN
DELO: Obeta se vam precej uspešen teden. Spremljala vas bo odlična delovna forma, istočasno pa boste pri delu spretni in iznajdljivi. Čas je ugoden za uspešno uresničitev vaših načrtov. Sreča se vam bo nasmehnila predvsem v finančnih zadevah. Precej muhasta dneva bosta četrtek in petek. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo pripravil enkratno presenečenje. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
_ . .	ŠKORPIJON
(23.10.-21.11.) — VI
I I I	IN DELO: Napo-
| Lf ved je za vas še kar ugodna. Prišlo bo do pozitivnih sprememb, ki vam bodo v spodbudo in zadovoljstvo. Pričakujete lahko dobre delovne rezultate in nekaj dobrih priložnosti, ki vam lahko olajšajo delo. Ne prenaglite se v neki odločitvi, ker se vam nepremišljenost lahko maščuje. VI IN DRUGI: Možnost nesporazumov na čustvenem področju. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
_ STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN
DELO: Teden bo pretežno ugoden, vendar nekajkrat tudi muhast in nagajiv. V ponedeljek in petek vam neprijazna Luna prav lahko prekriža načrte. Obstaja možnost kakšnih sitnosti ter slabšega razpoloženja. Druga polovica tedna vam bo precej bolj naklonjena. Čaka vas prijetno presenečenje. VI IN DRUGI: Razveselil vas bo obisk starega prijatelja. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
^	KOZOROG (22.12.-
I O 19.1.) — VI IN
■Ar DELO: Zvezde so I 1 vam prijazne.
Spremljala vas bo dobra delovna forma, odprle pa se vam bodo tudi nove ne-slutene možnosti za izpeljavo vaših načrtov. Teden vam bo prinesel enkratno priložnost, ki vam lahko spremeni dosedanji način življenja. Sobota in sreda vam bosta manj naklonjena. VI IN DRUGI: Poskusite biti strpnejši do svojih sodelavcev. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
VODNAR (20.1,-AA/ 18.2.) — VI IN
DELO: Teden bo sicer delovno uspešen, vendar občasno tudi utrudljiv in naporen. Glede na to, da sta vam Mars in Jupiter še vedno precej nenaklonjena, vam grozi nevarnost neprijetnih dogodkov. Izkoristite predvsem drugo polovico tedna, ko vam bodo zvezde vsekakor- prijaznejše. VI IN DRUGI: Ne nasedajte preveč obljubam, ki vam jih bodo dali. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
RIBI (19.2.-20.3.)
^ ^ VI IN DELO: Izko-ristite ugoden po-V V ložaj zvezd, da po-^	^ skusite izpeljati
najvažnejše načte, in ponudila se vam bo možnost za napredovanje. Marsikaj se bo premaknilo v pozitivno smer. Pri delu boste ustvarjalni in uspešni. Posebno ugodno stojijo zvezde rojenim od 26. 2. do 5. 3. in od 15. do 20. 3. Nekoliko težavnejši dan bo sreda. VI IN DRUGI: Srčne želje se vam bodo izpolnile. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
Deželno palačo v UL Roma začnejo obnavljati jeseni
Dve sezoni brez avditorija
Večji del prireditev bodo preusmerili v Verdijevo gledališče
Gorica se bo v prihodnjih dveh sezonah morala odpovedati eni od najpomembnejših kulturnih dvoran. Jeseni, najbrž že oktobra, bodo namreč začeli obnavljati deželno palačo v Ul. Roma, kjer je poleg uradov ustanove za razvoj kmetijstva ERSA in drugih deželnih uradov tudi avditorij ob njem pa še likovna galerija. Problemi v zvezi z moderno palačo v Ul. Roma so izbruhnili pred približno poldrugim letom, ko so ugotovili, da se v uradih nabirajo za človeško zdravje nevarna azbestna vlakna. Uslužbenci so protestirali, posegla je KZE in tako so prišli do zaključka, da bo treba zamenjati azbestno prevleko stropov. Od takrat je minilo precej časa, končno pa kaže, da je Dežela pripravljena na začetek del, ki bodo terjala milijardni strošek in najbrž več let dela.
Poleg sedeža ERSA, ki ga bodo predvidoma premestili v poslopje ur-
šulink v Ul. Palladio (ki ga delno preurejajo, saj se govori, da bo ERSA ostala tam kaka tri leta), bo namreč obnova zajela tudi avditorij ali bolje predvsem avditorij, saj v dvorani ne bodo samo nadomestili azbestne prevleke, pač pa bodo morali izvesti več zahtevnejših posegov. Predpisi glede varnosti v javnih dvoranah so se namreč v zadnjih letih močno zaostrili. Pristojna nadzorna komisija je tako ugotovila, da je na videz moderna dvorana v tem pogledu močno zastarela, saj njena ureditev ne ustreza številnim varnostnim predpisom.
Tako bodo morali pri obnovi zamenjati vso električno napeljavo, zmanjšati število stranskih sedežev ob koncu dvorane in razširiti prehod proti zasilnima izhodoma, obnoviti prestrme in preozke stopnice z odra v slačilnice pod njim, zamenjati sedeže in najbrž tudi pod z novimi, bolj odpornimi pro-
ti požarom. Še najzahtevnejši poseg pa bo potreben za "razredčenje" danes pretesno postavljenih vrst sedežev. Po novih predpisih mora namreč biti med eno in drugo vrsto več prostora. Ker pa je avditorij zgrajen v obliki amfiteatra s stopnišči, na katera so postavljene posamezne vrste sedežev, bodo morali povsem preurediti tudi stopnišča.
»Predvidevamo, da bodo dela v dvorani sami trajala približno 18 mesecev,« nam je včeraj povedal občinski odbornik za kulturo Rodolfo Žiberna, ki se ukvarja s problemom, kam preusmeriti vse dejavnosti, ki jih je v prejšnjih letih sprejemal avditorij. V njem se je redno odvijalo na desetine koncertov, šolskih nastopov, predavanj, posvetov, stalno pa je ob dvorani delovala tudi galerija z razstavami. Skupno to pomeni kakih 300 prireditev letno.
»Večje prireditve bomo preusmerili v Verdijevo gledališče,« pravi Žiberna, »to pa pomeni, da bomo morali najbrž vsaj še dve leti počakati z obnovo le-tega, čeprav lahko že računamo na 8 milijard finansiranja v ta namen.« Prilagoditi bodo morali oder, tako da se bodo na njem lahko na primer odvijale glasbene matineje nato pa še isti dan redne filmske predstave. Delovanje kinodvorane bodo namreč morali nujno zmanjšati in uskladiti z drugimi potrebami, vsekakor bodo kinu prepustili vsaj vse sobote in nedelje.
Kaj pa možnost uporabe drugih dvoran? »Pomislili smo na Fogarjev avditorij in Kulturni dom,« pravi Žiberna, »kamor bomo skušali preusmeriti nekatere prireditve in razstave, več razstav pa bo tudi na gradu. Nadalje razmišljamo še o kaki drugi varianti, o kateri pa je zaenkrat še preura-njeno govoriti.«
Na sliki (foto Marinčič) deželna palača z avditorijem v Ul. Roma.
Ob 25. obletnici pobratenja
Tristo Celovčanov danes v obeh Goricah
Množična delegacija prebivalcev in upraviteljev iz Celovca bo danes prišla na obisk v Novo Gorico in nato še v Gorico. Obisk sodi v okvir praznovanj ob 25-letnici pobratenja med Celovcem in obema Goricama. Novogoričani so Celovec obiskali že junija, tako da bodo danes Korošci na povratnem obisku. Sledili bosta še dve podobni srečanji: čez dva tedna naj bi Celovčani prišli spet v Gorico, 29. septembra pa je predviden množični izlet Goričanov v Celovec. V okvir praznovanj ob obletnici pobratenja sodi še planinski pohod iz Celovca v Gorico, ki je napovedan v prvem tednu septembra, in nekatere druge kulturne prirditve v naslednjih tednih.
Korošci - napovedujejo, da jih bo okrog 300 - se bodo na novogoriško železniško postajo pripeljali s posebnim vlakom ob 9.40. Tam jih bodo sprejeli predstavniki sosednega mesta. Nato se bodo z avtobusi odpeljali na Sveto Goro, kjer si bodo ogledali muzej prve svetovne vojne in baziliko. Po kosilu se bodo odpravili v Brda in si v Šmartnem ogledali likovni atelje, nato pa bodo skozi za to priložnost nalašč odprt prehod na Humu (ki je navadno namenjen samo malooobmejnemu prometu) prekoračili državno mejo in se skozi"Štever-jan pripeljali v Gorico. Okrog 15.30 jih bodo v parku županstva sprejeli goriški občinski upravitelji. Gostje bodo nato imeli par prostih ur za sprehod in morebitne nakupe v mestu, ob 18.30 pa se bodo spet zbrali na železniški postaji (tokrat na južni), kjer jih bo čakal vlak za povratek v Celovec.
Na Lokvah bodo jutri številne prireditve ob Turističnem dnevu
Turistično društvo Lokve nenehno skrbi za razne prireditve, ki naj bi v to turistično vas na Trnovski planoti privabile čimveč obiskovalcev.
Tako naj bi bilo tudi jutri, v nedeljo, 26. avgusta, ko bodo na Lokvah organizirali Turistični dan z zanimivim programom. Na prireditvenem prostoru pri Mini-golf igrišču se bodo pomerili igralci mini-golfa na prvem turnirju. Sodelovali bodo igralci iz Trsta, Gorice, Nove Gorice in Lokvi. Tekmovanje se bo pričelo ob 15. uri. Sledilo bo zanimivo tekmovanje v zelenem slalomu s skirolkami, ki so jih prizadevni člani _SK Lokve in TD Lokve nabavili v ČRS. Tekmovali bodo na izpadanje v paralelni tekmi. Ves čas
Sedemnajstletnik iz Štarancana izginil od doma
Policijski komisariat v Tržiču je včeraj začel poizvedovalno akcijo za 17-letnim Massimom Finottom iz Štarancana. Od doma je odšel 14. avgusta in ga od takrat niso več videli. Včeraj se je mati, Argentina Gatto, odločila za ta korak, v strahu, da se ni fantu pripetilo najhujše.
Massimo, ki je bil brez zaposlitve, je menda v zadnjem času že dvakrat pobegnil od doma, a se je vsakič vrnil v razmeroma kratkem času. Menda so bili v družini odnosi dokaj napeti, fant pa naj bi v zadnjem času zašel v družbo oseb, ki se ukvarjajo s preprodajanjem mamil.
Prav te okoliščine so menda mater napotile, da najprej zaprosi za posredovanje socialne službe na občini in da se zatem obrne še na policijski komisariat.
Na dan ko so ga zadnjič videli, je bil Massimo oblečen v jeans jopič, bombažne hlače in majico, na nogah pa je imel telovadne copate.
Visok je približno 175 centimetrov, svetlorjavih las in zelenih oči. To so osnovni podatki, ki so jih, skupaj s sliko, razposlali kvesturam v raznih krajih države.
Po nekaterih vesteh naj bi se fant namenil v Verono.
Dober obisk »počitnic« in drugih dejavnosti v bazenih na Rojcah
Obisk v bazenu lahko postane prijetna in zdrava navada za tistega, ki ne ljubi utrujajočega potovanja do bližnjih morskih kopališč in bi se rad osvežil. Poleg tega je plavanje šport, ki krepi vse mišice in bistveno pripomore k boljši koordinaciji gibov. Če k temu dodamo, da so vstopnice za bazen razmeroma poceni, je znaten porast števila obiskovalcev odkritega bazena na Rojcah razumljiv. Vsak dan se kar tre kopalcev, predvsem otrok in mladincev. Poletna sezona se bo zaključila v nedeljo, 2. septembra, zatem pa bo objekt nekaj časa zaprt zaradi običajnih vzdrževalnih del. Urnik je do 2. septembra sledeči: ob delavnikih in praznikih od 10. do 20. ure.
Združenje Gorizia Nuoto je z obračunom prvih sedmih mesecev tega leta zelo zadovoljno. Kljub pretesnemu prostoru, saj povpraševanje stalno narašča, so v prejšnji sezoni izpeljali precej tečajev in uvedli nekaj novih pobud. Med zadnje spadajo nadvse pomembni tečaji velikega socialnega pomena: tako so v spremstvu inštruktorjev in pod zdravniškim nadzorstvom vadile v gibanju ženske, ki so utrpele odstranitev dojke, poseben tečaj pa je bil namenjen članom centra za rehabilitacijo krajevne KZE. Nada-
ljevali so s tečaji za prizadete in za srčne bolnike, ki so že prejšnja leta naleteli na dober odziv. V sodelovanju z Večnamenskim socialnim centrom so v jutranjih urah organizirali plavalno uro za starejše in še bi lahko naštevali. To dokazuje, kako je dejavnost v objektu na Rojcah razvita ne le v športnem, ampak tudi v socialnem, rekreacijskem in nenazadnje tudi v terapevtskem smislu.
Vztrajni obiskovalci bazena so predvsem otroci, ki se lahko udeležujejo plavalnih tečajev ne samo samostojno, v popoldanskem času, ampak tudi v okviru šolske dejavnosti. Na pobudo šolskega skrbništva so v minulem šolskem letu že drugič organizirali tečaje, ki so privabili učence ne le z Goriškega, ampak tudi z Videmskega. To je vsekakor velik uspeh za upravitelje občinskega bazena, ki že več let čaka na potrebna posodobitvena dela. Tudi po zaključku pouka je Združenje namenilo šoloobvezni mladini posebne tečaje z naslovom "Počitnice v bazenu". Vsak tečaj traja dva tedna in nudi poleg plavanja tudi druge dejavnosti, ki so razvrščene v teku jutra (telovadba, skupinsko igranje), vse pod vodstvom animatorja.
K temu je treba dodati tudi športno udejstvovanje. Na tem področju so zabeležili v prvih šestih mesecih kar 21 tisoč prisotnosti. Poleg vaterpola, plavanja in potapljanja so letos prvič uvedli sinhronizirano plavanje, ki je seveda še v embrionalni fazi. V plavanju so se v zadnji sezoni povzpeli z lanskega 50. mesta do 45. mesta, kar potrjuje dobro pripravo. Nekatera plavalci so zelo znani: naj omenim Silvana Kravosa, ki je v Linzu v Avstriji postavil nov deželni rekord mladincev na 200 m prsno. Članska ekipa vaterpola je v vsedržavni C ligi dosegla peto mesto, kar je vsekakor spodbuden rezultat po lanskem prestopu v to ligo. Tudi potapljaška šola je na dobrem kakovostnem nivoju.
Če torej preidemo na številke, opazimo izrazit porast prisotnosti. Lani je do meseca julija prestopilo prag bazena 63.986 obiskovalcev, letos pa se število suka okrog 75 tisoč. Do polovice junija je plavalo v pokritem bazenu poleg raznih tečajnikov (teh je bilo približno 55 tisoč) tudi 4.600 kopalcev, v naslednjih dveh mesecih po odprtju zunanjega bazena pa so upravitelji kompleksa zabeležili preko 14 tisoč obiskov, (af)
Ermes Dosso: Dežela bi morala za CPAR poiskati trajno rešitev
Težaven položaj v katerem se je znašel pokrajinski konzorcij za socialno skrbstvo in rehabilitacijo, ne zaradi načina upravljanja, ampak zaradi manjših dotacij, predvsem s strani dežele, se bo odražal predvsem na manj zaščitenih in šibkejših družbenih slojih. Tako stanje je v zelo kričečem nasprotju s cilji ».deželnega zakona št. 33/88, ki naj bi omogočil novo usmeritev in nov zagon na socialnem področju. Finančno breme skoraj 1.300 milijonov lir, ki naj bi ga, v kolikor Dežela ne bo mogla posredovati, prevzele članice konzorcija, Pokrajina in petindvajset občin, je za te ustanove nevzdržno.
Te tri osnovne ugotovitve navaja v daljšem poročilu za tisk pokrajinski odbornik za socialno skrbstvo Ermes Dosso, ki obenem opozarja na nujnost, da se vprašanje dotacije zadostnih finančnih sredstev reši za trajno, sicer se bodo prihodnje leto ponovile in zaostrile težave. Med drugim naj bi, po navedbah pokrajinskega odbornika, odpadlo finansiranje, ki ga je doslej zagotavljala Pokrajina.
V smislu novih določil glede pristojnosti krajevnih ustanov, bo namreč Pokrajina opravljala le vlogo koordi-
natorja in po vsej verjetnosti bo morala spremeniti sedanji status enakopravne članice, ki je delovanje konzorcija finančno podpirala.
Na skorajšnjem sestanku med predstavniki pomembnejših občin, Pokrajine, predstavniki Konzorcija in Dežele naj bi tudi jasno opredelili možnosti izvajanja (z oziroma na razpoložljivost finančnih sredstev) načrta za posege na šocioasistencialnem področju, tako kakor predvideva zakon 33.
Odbornik Dosso napoveduje, da bi neuspeh glede sanacije finančnega položaja pokrajinskga konzorcija za rehabilitacijo CPAR in ohranjanje stanja skrajne negotovosti glede finančnega kritja za izvajanje zakona 33, pomenil, čeprav ob upoštevanju krčenja finančnih dotacij Dežele, pomanjkanje politične volje za reševanje vprašanj v korist najbolj šibkih družbenih slojev.
Do sestanka naj bi prišlo že v kratkem. Rezultat bo pokazal, če je deželni načrt za kakovosten skok na področju oskrbe socialno ogroženih občanov samo lep načrt na papirju in če ga je mogoče tudi v praksi uresničiti ali vsaj v kakšni stopnji.
Gasilci takoj ukrotili požar v delavnici-skladišču v Ronkah
S hitrim posegom so gasilci včeraj v prvih popoldanskih urah preprečili, da bi se požar, ki je izbruhnil v delavnici - skladišču Fernanda Bertinazzija v Ronkah, v Ulici Dobbia 132, razširil in povzročil še večjo gmotno škodo.
Zdi se, da je požar izbruhnil zaradi neprevidnega ravnanja ob varjenju. Iskre naj bi namreč vžgale tovor slame na kmečkem vozu. Plameni so se hitro razširili. Na kraj so prihitele tri skupine gasilcev, dve iz Tržiča in ena iz Gorice, in v približno eni uri in pol ogenj povsem pogasile. Plameni so poleg slame in voza uničili tudi nekaj orodja in opreme, spravljene okrog 120 kvadratnih metrov veliki lopi.
Kolesa postajajo ponovno zanimiva tudi za tatove
Kolesa postajajo spet zanimiva. Ne samo za tiste, ki bi se radi razgibali, saj je znan rek, vsi na kolo, za zdravo telo. V prodajo gredo zlasti gorska kolesa, sicer bolj znana s tujim izrazom
mountain bike. Nič čudnega torej, če se ob povečanem popraševanju za kolesa ponovno zanimajo tudi tatovi. Preprosto: kolo je mogoče razmeroma lahko prodati, direktno ali pa s posredovanjem kakega mehanika ali trgovca, ki si ne dela preveč pomislekov.
V tej smeri razmišljajo menda tudi na policijskem komisariatu v Tržiču. V mestu so namreč v zadnjem času ugotovili, da vse pogosteje izginjajo bicikli, pa tudi motorna kolesa. In tu je razlog za sum, da imamo spet opravka z organizirano skupino ali vsaj specializiranim posameznikom.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča, da je bil 7. avgusta v Uradnem listu št. 62 objavljen razpis natečaja, na podlagi naslovov, za stolice na nižjih in višjih srednjih šolah in zavodih s slovenskim učnim jezikom. Prošnje lahkop vložijo tudi profesorji, ki so v letošnjem šolskem letu opravili habilitacijski izpit na izrednem natečaju. Rok za vlaganje prošenj zapade 5. septembra 1990.
prireditve pa bo tudi prodaja malin p° tržni ceni. Podelili bodo tudi nagrado za najdebelejšo malino in za največjo količino nabranih malin.
Pokroviteljstvo nad to prireditvijo, ki jo letos Turistično društvo Lokve prvič uvršča v svoj program, je prevzela tvrdka Kosič iz Gorice, ki bo tudi prispevala vse glavne nagrade.
Čipkarski festival v Idriji
Na živahen obisk domačih in tujib gostov se danes in jutri pripravljajo tudi v Idriji. Danes bodo poskrbeli za voden ogled rudnika in rudniških naprav ter znamenitosti mesta. Jutri od 8. ure dalje pa bo vsakoletni čipkarski festival z razstavo čipk, tekmovanj en* v izdelavi teh dragocenih predmetov, prikazom zgodovine idrijskih čipk itd'
Za goste pripravljajo tudi bogato ponudbo tipičnih idrijskih jedi. Tudi priložnosti za zabavo ne bo manjkalo-
Letošnji čipkarski festival se uvršča v sklop prireditev ob 500-letnici rudnika živega srebra.
w
Sagra v Lečniku
Na športnem igrišču v Lečniku se drevi nadaljuje peti praznik piva, k1 ga organizirata krajevno Športno združenje in Združenje Krvodajalcev' Včeraj je bil na sporedu ples za mladi" no ob zvokih disko glasbe Radia network. Danes in jutri zvečer pa bD za ples poskrbel narodnozabavni ansambel KRT iz Kamnika. Jutri zvečat je na programu tudi bogata tombola, ki bo zaključila letošnji praznik.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.15 »Fronti a tutto«.
VERDI 18.00-22.00 »Sorvegliato speci8" le«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Non aprile quel cancello - 2«. Prep. ml. pod 14. letoni'
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 »L8111' bada«, 22.30 »Zelo nezvesta žena«.
SVOBODA Šempeter 20.30 »Življenje nje«.
DESKLE 20.00 »Dovoljenje za ubijanj®8.
ni"
pogrebi
Danes ob 9.45 Giulia Zanitti, vd. O ^ iz splošne bolnišnice v Moraro, ob 10-Vera Badali, vd. Peteani iz bolnišnice neza od Boga v Štandrež, ob 10.20 ^ v gero Marizza iz splošne bolnišnic ^ Gradišče, ob 13.45 Karla Sonja Feri8 bolnišnice Janeza od Boga v Sovodn)
V 70. letu je preminila
‘Karla Sonja Ferlat
(profesorica v pokoju) aV.
Pogreb bo danes, v soboto, 2Upr>j gusta, z obredom ob 14. uri v fevod cerkvi v Sovodnjah. Pogrebni sp ^0\. bo krenil ob 13.45 iz mrliške veze nišnice Janeza od Boga v Gorici- .j, Žalostno vest sporočajo ses nečakinja.	q0-
Gorica, Sovodnje, Miren, rica, Ajdovščina, 25. avgusta 19y
(Pogrebno podjetje Preschern)^^^
b vašem prvem obisku v ■ M Gorici, prve dni junija, V W ste župana Scarana sezna-.	niji z zamislijo o tesnejši
•ntegraciji med Novo Gorico in Go-rico; Pobuda je naletela na izredno zanimanje, ne samo v krajevnem berilu, ampak tudi na državni in ev-r°pski ravni. Je Obiina Gorica na pobudo uradno odgovorila?
V bistvu občina mi niti ni mogla odgovorit, ker uprava še ni bila formi-rana. Takrat je bilo dogovorjeno, da nai bi obe strani nekako do srede septembra pripravili konkretne predloge na osnovi te, bi rekel, splošne ide-le. Konkretne predloge na vseh tistih Področjih, kjer je možno sodelovanje,
. ler so že zdaj dobri rezultati in kjer je mogoče napraviti korak naprej. Po-tam bi obe strani pregledali, na kate-rm točkah sta zainteresirani in .recimo °d dvajsetih predlogov bomo oboji fKupaj ugotovili, da je mogoče v kratkem času, recimo na štirih, petih pred-°3ih, začeti že delati. Skratka dogo-v°rjeno je bilo, da naj bi strokovnjaki v tem obdobju že pripravljali predloge ln naša stran se za tovrstno delo že organizira. Na srečanju s Scaranom je orla samo načelno dana ta ideja. V komor bo sprejeta, jo bomo tudi na naši strani dalje razvijali. V bistvu je šlo le Zato, da sem predlagal dve stopnji po-9mbitve sodelovanja. Prva je ta, da bi tabelno sprejeli stališče, da vse zade-jj®' ki so skupne, od športnih, ekološ-jjrh, kulturnih, skupno rešujemo. Ne ja vsak rešuje na svoji strani. Tako bi u napravili prvi kakovostni preskok.
. pravi, da bi načelno bili za skupno reševanje in načrtovanje, kot da bi tsova Gorica in Gorica že’ bili eno Presto. V resnici, v urbanističnem po-gledu je to že in mogoče ga je tudi °9rajevati na ta način.
Drugi kakovostni preskok bi bil, da 1 nekatere projekte, ki so širšega polena, kot pa samo na ravni občine ali oeh pokrajin ali celo dežel, postavili a raven EGS in da bi zainteresirali S da bi te projekte podprla, tako hančno, kakor moralno.-Smatram na-, ref, da sta obe Gorici, če gledamo s ega vidika, eno mesto. In ker na maj-nem prostoru živijo skupaj različne . ^rodnosti, Italijani, Slovenci, Furlani, Je m	-	—
h^v malem. Zato naj bi tudi spod-
mogofe napravati eksperiment Ev-l P® v malem. Zato naj bi tudi spod-nrli nove skupne projekte, ki naj bi }, ?nže sledili temu sociološkemu raz-
v tem
in ugotavljali, ali ljudje sstu živijo iz leta v leto, ali pa iz sotletja v desetletje bolj skupaj. Ti ^Pjokti so različni. Recimo, da se . 0 načrtuje poenoteno, kakor smo r0* Pripravili projekt za natečaj Eu-UrojP' P° katerem naj bi del mesta gr	na^rtrlr. Načrtovati in
i0 piti moramo ob upoštevanju cilja, Rp^P' 'in Ko to nekdaj enotno mesto. ihdClrno' ne na eni strani gradili sj^Pstrijske cone, na drugi stanovanj-p., naselja, kar seveda ne odgovarja aeni logiki.
Vo,.en primerov je žal doslej bilo do-jjgi’ °d Gostola do apnence, ki sta a Postavljena sredi mestnega jedra. Doef Predloga pa izhajata iz pred-tavke, da bo prišlo, slej ali prej do jPrave meje.
r]p<n Prav glede tega so nastali prvi No^0razum'' Naj?1-6! bojazen, da bo tu Gorica poitaljenčena, nato, da bi in fS,;.ai0 nekakšno svobodno ozemlje )jj rntjič, tokrat s strani Italijanov, da GorPriŠl0 ci° slovenizacije italijanske Sa lc®. Čeprav vemo, da tam ne živijo itie ? italijani, ampak je od zmeraj v t)a stu Prisotna tudi slovenska manjši-
ra?e.®Ce >z preteklosti imajo še zme-^<>01 IP°tek° odnnsi meri narn-
ra rtapi
bnijo. Scaranu ste omenili usta-
fl0" apoteko nad odnosi med naro-Poh’ .V mislih imam povojne de-ra»v.eC’ie- Potrebno je, da se te sence
ilOvit«
te h V rePubliške komisije, ki naj Zme/ffodke razišče. Je zadeva še bjij J na ravni predloga ali pa so sragfjlnrjeni določeni koraki v tej
loqaacleva je še zmeraj na ravni predli«.' CePrav sem že takoj obvestil mi-
nistn
pub]., za zunanje zadeve na ravni Re-sku0i!e' gospoda Rupla, predsednika 0<iho tlnJ’ke komisije za mednaročlne komi!- Šinkovca. Oba soglašata, da bi ke, bS1ta morali biti na ravni republi-vij'ai e[ se je usoda deportirancev od-sta h tndi na drugih območjih, od Tr-hivj ° Gorice in ne samo tu. Tudi ar-okvinin Podatki niso razpoložljivi v hiijj , aaše občine. Potrebno bo, me-hi. ]' m sodelovanje italijanske stra-taka obstoji možnost, da bi bila iitiela ^raija meddržavna ali da bi Sv®tovSi0kovnjake z druge strani, kot Trstu a<;e' Veliko podatkov je tudi v tiran' Vidmu in tudi družine depor-Qbčiriab imajo te podatke. Pri nas v le, ke riimamo veliko dokumentaci-Po, ozi.S° arhivi po vojni šli v Ljublja-DrUQa^ Be°grad.
da itay. Plat je ta, da tudi tisti, ki so • djemu Ski strani nasprotni poglob-?cama o s°delovanju med obema Go-delalj to ° Zat;o, da bi strokovnjaki ob-a® Poinji^radivo in to problematiko in So9lasje Kl’ B tega vidika mislim, da je PPblijf P°Polno, naj bi na ravni re-Qbravtla a i Pa meddržavne komisije i ^az to Problematiko.
K balete] dal še drug predlog, ki pa tpvf za v aa.doloeene Pomisleke. En-.61cloSt; eiel le treba prekiniti s pre-,'rpboij■ Bostavili naj bi nekakšen 0ličetl t Prerez s preteklostjo, sim-P°menik, lahko bi bil v obli-
Cilj je raztopitev meje
Pogovor z novogoriškim Županom Sergijem Pelhanom o skupni graditvi Nove Gorice in Gorice
Vojmir Tavčar Vlado Klemše Marjan Drobež
ki drevesa, lahko bi bila to cerkvica ali spomeniški park, tako kakor je Marušič zapisal pred kratkim v vašem dnevniku. Možna je kakršnakoli oblika. Glavno je, da bi simbolično prekinili s preteklostjo in začeli graditi prihodnost.
Mislim pa, da je skupni spomenik pomemben, ker ni postavljen samo enim, samo deportirancem ali samo enemu obdobju, recimo od leta 1941 do 1945. Saj spomin Slovencev v teh krajih sega samo štirideset let nazaj, ampak vsaj sedemdeset let. Od leta 1918 naprej so bili Slovenci dejansko pod grobim pritiskom fašizma.
Ni nevarnosti, da taka pobuda, nekoliko zasenči obdobje od 1918 do 1941. Na to so bile tudi nekatere reakcije na vaše predloge.
Ne vem zakaj naj bi ga zasenčila. Pobuda, da obravnavamo samo obdobje deportirancev in njihovo usodo po vojni, ta bi po mojem zasenčila prejšnje obdobje. Pobuda bistvu obsega kompletno obdobje med vojnama in vojno ter povojno obdobje. Tako bi dejansko obe strani priznali zmote. Dejstvo je, da je bilo to stoletje konfrontacije na politični in razredni ravni in naj bi naslednje stoletje začeli gradit skupno v skupnem reševanju problemov.
Kaj je konkretnega bilo narejenega v tej zadevi?
To sem že povedal tudi v skupščini. Prvič naj bi imenovali republiško komisijo, drugič, Zavod naj bi obeležil grobišča in omogočil dostop do grobišč. Ob prvem novembru naj bi delegacija, v kateri bi bila Scarano in jaz položila venec na Trnovem kjer je spomenik postavljen vsem padlim med narodnoosvobodilno vojno in žrtvam. Ta delegacija bi tudi položila venec k spomeniku deportirancem v Gorici.
S tem bi obe strani priznali določene zmote. To je seveda za marsikoga morda vprašljivo, tega se zavedam. Tudi zaradi tega, ker so na spomeniku napisana imena še nekaterih živih oseb in ker je precej tistih, ki so tam zapisani umrlo že v letih pred koncem vojne. Vendar gre za to, da je od petstotih lahko samo dvesto takih, ki so po krivici izgubili življenje. Gre za to, da v bistvu priznaš, da so bile storjene krivice. Nekateri menijo sicer, da to še ni dovolj. Jaz mislim, da sem kot župan dolžan napravit.
Kako se to usklajuje s pobudami slovenske vlade, ki gredo v glavnem v isto smer?
Mislim, da se to usklajuje z intenci-jami strank, ki so prišle na oblast. Da bodo Slovenijo skušali napravit $uve-reno in jo navezovati na Evropo in da bi s spravo razčistili odnose in se začeli ukvarjati s prihodnostjo in ne samo s preteklostjo. Zato me čudi določeno nasprotovanje, ki se je pojavilo s strani Demosa tukaj v Gorici. Tako gledanje je preveč ozko, strankarsko. Sam sem svojo pobudo dal kot župan Nove Gorice in ne kot pripadnik stranke. Predlogov tudi nisem prej preverjal v stranki.
Govorimo o meji. Lahko opredelite vlogo meje v viziji združene Gorice?
Mejo lahko razumemo na ta način, kakor je pokazala sociološka raziskava leta 1986, to je da je meja ločnica, lahko pa tudi črta, ki povezuje. S tega vidika smo, lahko rečem, mejo zelo raztopili. Zelo težko je bilo začeti pred tridesetimi in več leti, sodelovanje z železno zaveso, in tudi zelo težko bo napravit naslednji korak, da bi vse skupno in skupaj načrtovali. Vendar sem prepričan, da bo mejo mogoče še naprej topiti. To pomeni, da bo meja še obstajala, ampak da je mogoče mesto graditi, kot da meje ni, oziroma ne bi bilo. To zavest moramo utrjevati tudi med prebivalstvom. Sam se počutim kot Goričan, tudi prebivalec (stare) Gorice.
Meja še vedno učinkuje. V mislih imam težave glede prenosa tiska, vrste na mejnih prehodih itd. Kaj ste naredili z vašimi direktnimi intervencijami?
Pripravljamo cel sklop predlogov, da bi to mejo še naprej topili. Recimo, da bi sprostili delo na meji, ureditev prehodov, tako kakor je recimo med Italijo in Avstrijo, samo ena kontrola.
Predlagamo uvedbo osebnih izkaznic tudi z naše strani. Predlagali smo naj bo Nova Gorica eksperimentalna občina. Nato naj se ta praksa uvede tudi drugod, recimo na meji z Avstrijo. To je predlog, ki se ga da uresničiti.
Tu ne bi smelo biti takih ali drugačnih zadržkov.
Kaj pa pomisleki glede poučevanja jezikov?
Tu je bilo res nekaj pomislekov, vendar menim, da se da vse premostiti. Na naši strani vsekakor ni bojazni, da bi se poitalijančili. Ne glede na predlog, če naj bi italijanščino uvedli v vse šole, menim, da bo pouk italijanščine v nekaterih šolah potreben in
nujen. Tak primer je recimo zdravstvena šola.
V	zadnjem času se zdi, da je sodelovanje na kulturnem področju med Novo Gorico in Gorico zdrknilo na minimum.
Težko bi rekel, koliko se je spremenilo, zmanjšalo, saj nikoli ni bilo posebno razvito. Dejstvo pa je, da je bil festival gledališč odgoden. To je bila ena od pomembnejših oblik sodelovanja. Vendar mislim, da je za realizacijo takih pobud treba razpolagati z ustreznimi strukturami, ki jih trenutno ni. Boljše je eno leto preskočiti, potem pa napraviti korak naprej, v smeri kvalitete.
Sicer pa nivo sodelovanja doslej na področju kulture ni bil razvit. Tudi zaradi vloge v katero sta bili mesti potisnjeni. Gorica je bila na periferiji Furlanije in tudi Nova Gorica je bila v podobnem položaju v odnosu do Slovenije.
Menim pa, da za nove korake in nove pobude niti ni treba veliko denarja. Bolj je potrebna dobra volja. Konkreten primer sodelovanja bi bili recimo skupni večjezični prospekti, večjezični podpisi na eksponatih v muzejih itd.
Obstaja možnost skupnega načrtovanja glasbenih prireditev, kjer recimo ni jezikovnih ovir.
Opremiti je treba mesto tako, da bodo prebivalci Nove Gorice in Gorice obveščeni, da bodo vedeli kje je kaj. Skratka začeti je treba skupaj živeti.
Vaša pobuda je predvsem kulturna pobuda. Vsi soglašajo s to vašo pobudo?
V	kolikor vem, to drži. So sicer določeni pomisleki, določeni pogledi, vendar se ne moremo ozirati na to.
V	razpravo se hočeš nočeš uvršča tudi problematika avtoceste.
Za Gorico, celotno Goriško in tudi območje na drugi strani je cestna povezava temeljno vprašanje. Vprašanje s katerim je povezan gospodarski in družbeni razvoj mesta in regije. Dovolj je 25 let dokazavanja, da rabimo to cesto. Dovolj je tudi izgovarjanja na take ali drugačne razloge. Če hočemo vprašanje rešiti, ga moramo začeti reševati, začeti cesto graditi. Zanimivo je recimo, da prav ta cesta odpira največ problemov ekološke narave, vendar vse ceste v Sloveniji so prav tako ekološko sporne. Če se bo stanje prometne izoliranosti nadaljevalo, se bomo čutili še zmeraj bolj povezane z
Evropo, kakor s Slovenijo. Tudi novo oblast v republiki bomo ocenjevali skozi način reševanja tega problema. Rešiti pa ga je mogoče samo z angažiranjem republike, kajti prizadevanja ene, dveh ali več občin ni dovolj.
Po vašem gre torej za politiko izgovarjanja spričo pomanjkanja finančnih sredstev?
Dejstvo je, da se letos ne bo začelo graditi. Krvavo potrebno je, da bi se ta cesta vendarle začela graditi. Ta problem je problem celotne Slovenije.
Vaše mnenje o sodelovanju in povezovanju na področju informiranja.
Obe mesti bi rabili več informacij s tega območja. Nekaj pobud je že bilo v preteklosti in ne vem zakaj niso bile uresničene. Gre za pretakanje informacij. Idej in pobud je tudi zdaj kar nekaj. Mogoče bi se dalo uresničiti dvojezičen tednik ali mesečnik, kakor je recimo primer Soče/Isonzo. Druga možnost naj bi bila postavitev radijske, oziroma televizijske postaje v -Novi Gorici. Dejstvo je, da smo se na naši strani dogovorili, da bo studio postavljen in da se zveze postavijo in da bomo del kapitala skušali dobiti z druge strani meje. Glede programa oziroma emisij, pa bo treba urediti stvari na medržavni ravni.
Urediti pa bo treba seveda tudi take drobne, lahko rečemo banalne zadeve, kakor je prodaja časopisov, italijanskih tu pri nas in slovenskih v Gorici.
Še eno vprašanje glede sodelovanja na širši relaciji. Občina Gorica je bila, je in bo privilegiran sogovornik. Za njo je tudi Pokrajina in še druge stvarnosti, konkretno Tr-žiška občina, gospodarske strukture na Tržiškem. Kakšna je vaša usmeritev?
Nismo zainteresiran partner samo z Gorico, ampak c celotnim območjem, vključujoč Videm, ki je bil z našega vidika doslej močno zapostavljen partner. Vendar bi rekel, da Videm kot mesto niti ni izjema, ampak je bila zapostavljena tudi manjšina na tem območju. Dalj kot do Trsta ali do Gorice interes Slovenije ni segel. To je že Rupel ugotovil pred kratkim v Tolminu.
Videm omenjam zato ker je to močan kulturni, gospodarski in upravni center in je smiselno z njim imeti sodelovanje na vseh ravneh.
Pa najbrž poteka tudi lažje, če recimo vzamemo primer šolskega centra Brelih in zavoda Malignani!
Menim, da je potrebno, da naša uprava v bistvu napravi prostor za vse te stike na področju gospodarstva, informacijskih potez, kulture. Na nas je, da odpremo poti, naprej pa si jih mora vsakdo urejevati. Lep primer lahko navedem glede sodelovanja s San Vendemianom, ko so nam priskočili na pomoč celo v primeru Ideala, ko so ponudili delo ža sto delavk za več kot leto dni.
Glede obeh Goric je treba ugotoviti, da sta bili mesti doslej vsaka zase pobrateni s kraji po neki čudni logiki, tudi če vzamemo gospodarski potencial in možnosti sodelovanja. Stremeti bi morali za tem, da bi navezovali stike s približno enako močnimi partnerji. V Gorici bomo predlagali, da bi se povezali s Pulo, Beljakom, ali še katerim drugim mestom.
Glede Gorice in Nove Gorice je nujno pobratenje obeh mest?
Enkrat sem to že omenil županu Scaranu, a je rekel, da ni potrebeno, ker sta to sestrski mesti, ker sta na istem nivoju. Zato sem potem dal predlog, naj skupno nastopata, kot da bi bili že eno mesto.
Danes smo recimo prvič podpisali skupno prijavo za Europan. Danes tudi jaz mislim, da formalno pobratenje ni potrebno.
Sodelovanje se odvija tako rekoč vsak dan, na različnih ravneh, v različnih oblikah. Velikokrat te oblike niti niso opazne. Skratka, sodelovanje postaja nekaj vsakdanjega, običajnega, del načina življenja. Mislite, da prihaja pri tem tudi do nesoglasij ali v mnogočem nerazumljivih situacij?
Ko govorimo o velikih načrtih in idejah večkrat ugotavljamo, da se stvari žal zataknejo že pri vsakdanjih, banalnih zadevah. Navedel bom zelo konkreten primer, ki ga nismo doslej uspeli rešiti: usklajevanje urnikov carine in usklajevanje praznikov. Izračunali smo, da bi lahko dva do trikrat povečali pretok tovora, če bi samo urnike in praznike nekako uskladili.
Kljub vsemu je treba začeti pri banalnih stvareh. Recimo usklajevanje urnikov, delovnih urnikov itd. Trikrat bi lahko pospešili pretok tovora, če bi samo urnike uskladili.
Mimo tega, menim moramo vztrajati pri uresničevanju više zastavljenih skupnih projektov. Ob tem se nobena stran ne bo odpovedala delu svojega ozemlja ali pa bo kako drugače prikrajšana. Gre za skupno graditev prihodnosti. Delati moramo na tistih nekaj skupnih projektih.
Ste že morda razmišljali tudi o imenu te nove realnosti "Velike Gorice", ali pa je ime le novinarska pogruntavščina?
Mislim, da ime ni bistveno in ga tudi najbrž ne bomo iskali. Uporabljati pridevnik "velika ", pa bi bilo precej posiljeno. Obe Gorici skupaj bi imeli recimo toliko prebivalcev kot Celje. Pomembna je vsebina, kakovost.
Na kolesarskem dirkališčnem SP
Začasno prvo mesto McLama pred VN Belgije v formuli 1
Hubner spet »dat«
Drzna vožnja Bergerja
MAEBASHI (Japonska) — Vzhodni Nemec Michael Hubner je obogatil svojo bero kolajn. Po zmagi v sprintu je bil najuspešnejši tudi v keirinu, v katerem si je Italijan Golinelli prislužil bron (v sprintu je bil drugi). Srebrno odličje je pripadlo Belgijcu Vaarte-nu. Preizkušnjo je sicer zmagal Avstralec Pate, vendar je žirija menila, da je bil preveč nekorekten (Švicar Freuler je dejal, da se je Pate vedel kot »kriminalec«) in ga je izključila. Veliki poraženci pa so ob Pateju (en
Sovjet Ekimov, zmagovalec predvčerajšnje dirke v zasledovalni vožnji za profesionalce
bron) tudi domačini, Japonci, ki so sploh ostali brez odličja.
Včeraj so bili finali tudi v hitrostni vožnji za ženske (žagala je Američanka Voungova pred rojakinjo Duprelo-vo in Sovjetinjo Razmaitovo) ter v zasledovalni vožnji ekipno (prvo mesto je zasedla SZ pred ZRN in Avstralijo).
Tudi danes bodo podelili tri komplete kolajn, in sicer v zasledovalni vožnji za ženske, v vožnji za točke posamezno za ženske ter v vožnji za motorji za profesionalce. Od slednje discipline si Italijani veliko obetajo, saj so lani z Renostom osvojili zlato, Brugna pa je pristal na 2. mestu. Tako Renosto kot Brugna bosta nastopila tudi danes, pridružil pa se jima bo še Bielli. Konkurenca je zelo močna (Avstralec Clark, Belgijec Tourne, Nemec Rellensmann in Švicar Steiger) in bo gotovo potegnila skupaj, da prekine premoč Italijanov v tej disciplini.
Italijo je včeraj zapustila zadnja skupina kolesarjev. Skupaj s tehničnim komisarjem Martinijem so odpotovali Bugno, Chiappucci, Fondriest, Ghirotto, Ballerini, Bombini, Cassani, Cenghialta, Cesarini, Giannelli, Gio-vannetti, Lelli, Moro in Volpi. Škupaj s profesionalci je krenilo na pot še šest amaterjev za cestno vožnjo, in sicer Baldato, Manzoni, Nicoletti, Caruso, Gualdi in Tarocco. Z njimi je bila tudi Maria Canins, ki so jo zadnji trenutek spet vključili v reprezentanco.
KOLAJNE PO 5. DNEVU
SZ 4 zlate, 1 srebrna, 1 bronasta; NDR 3, 0, 2; ZDA 1, 1, 1; Avstrija 1, 0, 0; Italija 0, 2, 1; Avstralija 0, 1, 1; Francija 0, 1, 1; Kanada 0, 1, 0; Belgija 0, 1, 0; ZRN 0, 1, 0; Švica 0, 0, 1.
Gerhard Berger
SPA (Belgija) — Sodeč po razpletu v prvem dnevu poskusnih voženj se na jutrišnji VN Belgije - po uspehu Willi-amsa na VN Madžarske - obeta obnovitev dvoboja med piloti McLarna in Ferrarija ozirama med Senno in Proštom za naslov svetovnega prvaka. Štirje predstavniki teh hiš si namreč delijo vodilna mesta na začasnem štartnem vrstnem redu. Najhitrejši je bil Berger, ki je najboljši krog prevozil v času 1’51"211, s povprečno hitrostjo 224 km na uro. Rekord proge še naprej pripada Ayrtonu Senni, ki je lani dosegel čas 1'50"8. Kaže, da je letos proga umazana, zato pa spolzka, tako da ni mogoče razvijati večjih hitrosti.
Za Bergerjem sta z zaostankom šestih desetink oz. ene sekunde Prost in Senna, četrtouvrščeni Mansell je bil že za poldrugo sekundo počasnejši od Bergerja, petouvrščeni Pi' guet na benettonu pa je za krog porabil še celo sekundo več od Mansella, tako da za ostale hiše pred jutrišnjo dirko ne kaže nič dobro. Očitno je, da na hitri belgijski progi v Francorchampsu spet pride do izraza moč motorjev Ferrari in Honda, ki imata veliko več konjskih sil od ostalih.
Berger je začasno »pole-position« dosegel z zelo drzno vožnjo, saj je pred ciljem celo zadel ob dvignjeni rob ovinka, vrh tega ga je oviral še Capelli, tako da je njegov dosežek pravzaprav »čudežen«.
Zelo zadovoljen je bil Prost, ki je med jutranjimi prostimi vožnjami imel velike težave z gumami. Prvak je prepričan, da bo njegov bolid med dirko hitrejši od mclarna. Prost zato upa, da bo tudi po današnjem drugem dnevu poskusnih voženj ohranil položaj v prvi vrsti.
DOSEŽKI BOLJŠIH; Berger (Av. - mclaren) l'51"211i Prost (Fr. - ferrari) 1'51''841; Senna (Braz. - mclaren) 1'52 '278; Mansell (VB - ferrari) 1'52"601; Piguet (Braz.' - benetton) 1'53 "689; Boutsen (Bel. - williams) 1"54"024; Aleši (Fr. - tyr-rell) 1"54"H6; Patrese (It. - williams) 1'54 "260; Gugelmin (Br. - leyton house) nT54"497; Capelli (It. - leyton house) 1'55"012.
Rainey (500 ccm) korak od naslova
BRNO (ČSFR) — Motocikliste čaka jutri na Češkoslovaškem predzadnja preizkušnja za SP.
V	pollitrskem razredu je praktično že vse odločeno, saj potrebuje Američan Rainey (yamaha) do konca sezone le še tri točke, da si prvič prisluži naslov prvaka. Razen če ne bo odstopil, jih bo zanesljivo dobil že jutri, zaenkrat pa je na včerajšnjih uradnih poskusnih vožnjah dosegel tretji najboljši čas (2'03"400) za rojakom Schwantzem (suzuki -2'02"888) in Avstralcem Gardnerjem (honda - 2,03"334. Oba vodilna sta doživela padec brez posledic.
V	četrtlitrskem razredu se je najbolj izkazal Nemec Bardi (honda) s časom 2"07 "723 pred Špancem Cardusom in Italijanom Cadaloro.
V	razredu do 125 ccm se dober nastop obeta Italijanu Romboniju na hondi, ki je bil včeraj najhitrejši, a kandidat za naslov Capirossi je zaradi ponesrečenih tehničnih izbir dosegel šele 19. čas, ki ga namerava danes bistveno izboljšati-
Na rallyju na Finskem
Kankkunen v težavah
JYASKYLA (Finska) - Po 13 posebnih vožnjah avtomobilskega Rallyja tisočerih jezer je na začasni lestvici 2. etape v vodstvu Španec Carlos Sainz (toyota). Sainz se je na prvo mesto prebil po 10. posebni preizkušnji, ko je dotlej vodilni Finec Kankkunen (lan-cia) zašel v težave: pretrgala se mu je namreč žica za plin. Za Sainzem je sedaj Vatanen (mitsubishi), sledi Šved Ericsson, prav tako na toyoti. Anglež Wilson (ford 4x4), ki je bil na 8. mestu, je zaradi okvare na menjalniku moral odstopiti.
Ko je do konca 2. etape manjkalo še 5 posebnih voženj, je bil vrstni red naslednji: 1. Sainz-Moya (Šp., toyota) 1.18'36"; 2. Vatanen-Berglund (Fin., mitsubishi) po 10"; 3. Ericsson-Billstan (Šve., toyota) 34"; 4. Salonen-Silander (Fin., mazda 323) 55"; 5. Ericsson-Pr-mander (Šve., mitsubishi) 1"22".
Ivaniševič uspešen
COMMACK (ZDA) — V 3. kolu mednarodnega teniškega turnirja v Commacku je Jugoslovan Goran Ivaniševič s 6:2, 2:6, 6:3 premagal Južnoafričana Ferreiro. Nekaj ostalih izidov: McEnroe (ZDA) - Stitch (ZRN) 6:3, 7:5; Gilbert (ZDA) - Uwe (ZRN) 2:6, 6:1, 7:5; Svensson (Šve.) - Noah (Fr.) 6:4, 6:4.
Na turnirju WCT v Forest Hillsu (ZDA) pa je veteran Connors (ZDA) v osmini finala s 6:2, 4:6, 6:0 odpravil rojaka Segusa, a Francoz Leconte s 6:2, 6:2 Španca Sancheza.
Na tradicionalnem košarkarskem turnirju v Lignanu
LIGNANO — Sinoči se je v znanem deželnem obmorskem središču pričel tradicionalni predprvenstveni košarkarski turnir Lignanobasket, na katerem nastopajo najkvalitetnejše ekipe iz naše dežele. Na tridnevnem turnirju, ki se bo zaključil jutri zvečer, nastopajo tržaški Stefanel, videmski Em-mezeta, Hitachi iz Benetk in Kleenex iz Pistoie.
Sinočnjima uvodnima srečanjema je sledilo veliko število ljubiteljev košarke, ki so do zadnjega kotička napolnili pretesno dvorano. Lignanski turnir je namreč prava poslastica za košarkarske izvedence, kjer seveda se manjka tudi atraktivnih potez igralcev, ki si sicer šele nabirajo moči za novo sezono.
Najprej sta se pomerila tržaški Stefanel in Kleenex iz Pistoie, za katerega igra tudi bivši jadranovec Marko Ban. Tanjevičevi varovanci so pričeli srečanje dokaj poletavno, saj so že v osmi minuti vodili s 15 točkami prednosti (24:9), toda v nadaljevanju so igralci iz Pistoie nadoknadili zamujeno ter zaključili prvi polčas v svojo korist.
V drugem polčasu sta si bili ekipi enakovredni vse do poslednjih minut, ko so Tržačani z Grayem na čelu zasluženo zmagali. Pri Stefanelu sta najbolje zaigrala oba temnopolta košarkarja, še posebej je gledalce ogrel Gray, ki je z nekaterimi izrednimi blokadami strl vse napore napadalcev iz Pistoie. Soliden je bil tudi Meneghin,
Bivši jadranovec Marko Ban je sinoči le malo igral
ki je v odločilnih trenutkih dokazal vso svojo neuničljivo moč. Med poraženci je bil nerešljiva uganka Rowan, ki je bil z 38 točkami tudi najboljši strelec srečanja. Marko Ban je zaigral le v prvih uvodnih petih minutah.
zmago
Izida sinočnjih srečanj:
STEFANEL - KLEENEX 89:82 (43:44)
STEFANEL: Middleton 16 (7:8), Pi-lutti 12 (2:2), Vilanovich, Gray 32 (6:9), Meneghin 9 (1:2), Cherin, Cantarello 7 (1:1), Bonventi 11, La Torre 2 (0:1), Bat-tini 0 (0:2).
KLEENEX: Crippa 4, Carlesi, Ban, Silvestrin 8 (2:2), Vitale, Campanaro 4, Rowan 38 (10:12), Valerio 5 (3:4), Capo-ne 8, John 15 (3:6).
PON: Silvestrin (39); TRI TOČKE: Rowan 4, Middleton 1, Gray 3, Bonventi 1.
SODNIKA: Deganutti iz Vidma in Cozzaro iz Benetk.
HITACHI - EMMEZETA 128:101 (63:55)
HITACHI: Binotto 9 (1:3), Pressacco 8 (2:2), Mastroianni, Valente 17 (6:6), Guerra 10 (1:2), Groppo, Brown 25 (3:4), Vitez 22 (0:1), Natali 4, Lamp 33 (5:6).
EMMEZETA: Maran 22 (2:2), Zam-peri, King 27 (6:8), Graberi 15 (1:3), Burdin 2, Bettarini 19 (9:10), Nobile 14 (2:6), Gnjesda, Castaldini 2, Giffoni, Adami.
SODNIKA: D"Este iz Benetk in Poz-zana iz Vidma; IZKLJUČENI: Castaldini, Mastroianni in Natali (12); PON: Burdin (35), Bettarini in Brown (36).
DANES: 20.30 Kleenex - Hitachi, 22.00 Stefanel - Emmezeta; JUTRI: 20.30 Emmezeta - Kleenx, 22.00 Stefanel - Hitachi.
Na ženskem odbojkarskem svetovnem prvenstvu na Kitajskem
Za nastop v osmerici boljših Italija proti Japonski, Peruju au Brazibji
SP v slalomu na divjih vodah v Tacnu pri Ljubljani
Danes in jutri končne odločitve
PEKING — Kot je bilo pričakovati, so italijanske odbojkarice na svetovnem prvenstvu na Kitajskem s prelahko zmago proti afriškim prvakinjam Egipta (15:4, 15:0, 15:0) zasedle končno tretje mesto v svoji skupini.
V	ponedeljek jih za uvrstitev v krog osem najboljših v Šenjangu čaka repe-sažna tekma proti eni od drugouvrščenih ekip iz ostalih treh kvalifikacijskih skupin. Nasprotnika Italijank bodo določili na drevišnjem žrebu v Pekingu, bo pa eden od naslednjih postav: Japonska, Peru ali Brazilija. Kdorkoli pač bo, azzurram ne bo lahko!
Neposredno v finalni del so se medtem že uvrstili zmagovalci skupin. To so Kitajska, Kuba, Sovjetska zveza in ZDA.
V	končnici za uvrstitve od 13. do 16. mesta pa bodo igrale reprezentance Egipta, ZRN, Kanade in Argentine, ki so bile v svojih skupinah zadnje.
Danes se vzameta
MARTINA MALALAN in ROBERT DANEU
Obilo sreče na novi življenjski poti jima želi
ŠZ Jadran
IZIDI 3. DNE
SKUPINA A: Italija - Egipt 3:0 (15:4, 15:0:, 15:0); Kitajska - J. Koreja 3:0 (15:4, 15:2, 15:5). KONČNA LESTVICA: Kitajska 6, J. Koreja 4, Italija 2, Egipt 0.
SKUPINA B: Tajvan - ZRN 3:1 (15:10, 11:15, 15:8, 15:5); Kuba - Japonska 3:1 (15:10, 13:15, 15:4, 15:13). KONČNA LESTVICA: Kuba 6, Japonska 4, Tajvan 2, ZRN 0.
SKUPINA C: Nizozemska - Kanada 3:0 (15:9, 15:11, 15:5); SZ - Peru 3:0 (15:8, 15:12, 15:6). KONČNA LESTVICA: SZ 6, Peru 4, Nizozemska 2, Kanada 0.
SKUPINA D: Brazilija - NDR 3:1 (14:16, 15:5, 15:1, 15:9); ZDA - Argentina 3:0 (15:2, 15:8, 15:5). KONČNA LESTVICA: ZDA 6, Brazilija 4, NDR 2, Argentina 0.
Danes polfinale
SAN MARINO .— V četrtfinalu mednarodnega teniškega prvenstva San Marina se je do zaključka redakcije takole razpletlo: Kulti (Šve.) - Joj-tisek (ZRN) 6:4, 6:2; Perez Roldan (Arg.) - Furlan (It.) 6:2, 6:3; Filippini (Urug.) - Arraya (Peru) 6:3, 6:2.
Izid dvojic: Mordegan/Prpič (It-Jug.) - Cierro/De Minicis (It.) 4:6, 6:3, 6:1.
LJUBLJANA — Letošnje tekmovanje za svetovni pokal v slalomu na dvijih vodah je pred zadnjim dejanjem. Potem ko sta za slalomisti dva nastopa na ameriških in dva na evropskih vodah, bo danes in jutri veliki finale v Tacnu pri Ljubljani. Zelo preurejena umetna proga pod zapornico na Savi bo dala končne odgovore o najboljših v vseh štirih kategorijah. Tekmovalcev (nastopali bodo kar iz 26 držav) po prvih vtisih pravijo, da je proga izredno zahtevna a tudi zelo aktivna, tako da se obetajo izjemne vožnje. Na svoj račun naj bi tako prišli tudi vse številnejši ljubitelji te atraktivne športne discipline.
Na razpenjeni in deroči vodi, na žalost tudi precej umazani, bodo danes dopoldne najprej vožnje za uradni trening in sicer v vseh štirih kategorijah. Popoldne ob 16. uri pa se bo začel tekmovalni del sporeda in sicer bodo najprej nastopile kajakaške in nato kanuisti. Ostali dve kategoriji, kanuji dvosedi in kajaki, pa bosta na sporedu jutri popoldne z začetkom ob 15. uri. . Štiri ure kasneje bo svečana razglasitev skupnih zmagovalcev tretjega svetovnega pokala.
Od jugoslovanskih slalomistov je pred finalnima vožnjama v daleč najboljšem položaju Rašičan Janez Skok,
ki se z Italijanom Pierpaolom Ferrazzi-jem bori za bronasto kolajno. Oba primorska predstavnika, Jernej Abramič in Marjan Štrukelj, pa letos nista prav v ospredju, saj sta na dosedanjih tekmah zbrala premalo točk in se bosta potegovala za mesto v prvi deseterici skupnega vrstnega reda. (Ervin Čurlič)
Vaterpolo: Koper - Mfadost za jugoslovanski pokal
KOPER Kot blisk se je po Kopru in na Obali prenesla športna novica o žebanju parov osmine finala vaterpolskega pokala Jugoslavije. Koper, ki ob kranjskem Triglavu predstavlja Slovenijo, bo igral v torek, 28. t. m., v Žus-terni s sedanjim evropskim klubskim pravkom Mladostjo iz Zagreba. Seveda trejeligaš iz Kopra ne misli na uspeh. Tekma pa bo vsekakor poseben športni dogodek: v Koper prihaja ekipa, za katero je nekaj let (v času študija) uspešno branil Koprčan Duško Lončarevič, ki je kot član Mladosti resno potrkal na vrata državne reprezentance, a danes še brani za Koper, kjer je tudi trener. Mladost bo seveda nastopila v najmočnejši postavi na čelu z nepogrešljivimi člani jugoslo-vanske državne reprezentance Milano-vičem, Šimencem in Bukičem. (Kreft)
Italijanski nogometni pokal
Lecce-Empoli bo že drevi
RIM — Zaradi televizijskega prenosa (po novem dogovoru med nogometno zvezo in Rai) bodo pokalno tekmo med Leccejem in Empolijem, s katero se v Italiji uradno pričenja sezona, odigrali že drevi ob 20.30. Svoj debut bo na klopi Lecceja opravil tudi 34-letni Boniek, najmlajši trener 'h lige' Empoli igra v C-l ligi.
Jutri bodo odigrali še preostalih m tekem prvega kola. Letos poteka p0' .kalno tekmovanje po novem »teniškem« ključu z neposredno izločitvijo. V prvem kolu nastopa 16 nosilcev skupin, sestavljenih iz zadnjih šest z laU" skega prvenstva A lige in uvrščenih od 5. do 14. mesta v lanski B ligi. igrajo proti zadnjim šestim B lige ih prvim desetim C-l lige. Zmagovalci teh dvojnih dvobojev (veljajo pravd3 evropskih pokalov, povratna tekma b° 2. septembra) se bodo v drugem kolu pomerili s 16 najboljšimi (prvih 12 » lige + prve štiri iz B lige).
Jutrišnji spored je sledeč (v oklep3' ju ekipa, s katero se bo zmagovalec pomeril v drugem kolu);
Cosenza - Barletta (Napoli); Fioren-tina - Venezia (Parma); Reggiana Como (Bologna); Reggina - Moden3 (Lazio); Cremonese - Mantova (Cese' na); Brescia - Salernitana (Sampdori3)' Verona - Palermo (Torino); Padova " Monza (Inter); Avellino - Taranto (Ju ventus); Udinese - Casertana (Pisf.« Foggia - Lucchese (Roma); Ascoli - H1’ arre (Genoa); Ancona - Messina (Barlr Pescara - Catanzaro (Atalanta); Lecce Empoli danes (Cagliari); Triestina - h cata (Milan).
Koper razmišlja le o prvenstvu
KOPER Potem ko so se nogohi® taši Kopra poslovili od pokalnega te movanja, v katerem so dosegli d°ss0 največji tekmovalni uspeh nasploh, se že obrnili k prvenstvu v tretji 1 goslovanski ligi, kjer imajo ambic1! za visoko uvrstitev. Jutri gostijo B
»Segesta je nepredvidljiva toda mi moramo zmagati,« je P°vejjfl kapetan rumeno-modrih Samir Zu ki pa se je na tekmi s Proleterjem V, škodoval in je njegov nastop jutri P^._ vprašajem. Zato pa bo ponovno v e pi Benedejčič, pa tudi Triper de polno močjo. »Sedaj nas čaka — - 0
ar311’
prašajem. Zato pa bo ponovno v , .i Benedeičič. na tudi Triner del^a
venstvo, lažje bo, toda najprej mor igralce od napornih non stop le'_ 9 osvežiti. Zato pričakujem, da bc1 Segesto z vsem srcem igrali im3) napoveduje trener Rora.	. c v
Sosednja Izola, ki je kot novin ligi izjemno ugodno startala, 9oSg[1o pri Mladosti, pri ekipi, ki načrtuj® vidnejših uvrstitev. V Izoli se pr® hodom na tekmo (igrajo danes) jg obremenjevali. Trener Katic na r0ti-previdno obrambno igro_ in hitre P a)j napade v režiji Žalka. »Če hoin?gt h3 vseh 90 minut disciplinirano k® v Bonifiki, se nadejam, da se b0^0 to Izolo vrnili nepremagani, če Pa ,aša' dovolj za točko, pa je drugo VP nje,« pravi Katic. (Kreft)
Od ponedeljka do sobote 15. atletsko EP v Splitu
Prvaki in rekorderji
D ponedeljka dalje, vse do 1. septembra, se bo v Splitu 1070 prijavljenih atletov (664 moških in 406 žensk) v o edstavništvu 33 držav potegovalo za naslove na 15. evropskem prvenstvu v atletiki. Objavljamo seznam branilcev nslovov z zadnjega EP v Stuttgardu in pa evropske rekorde.
BRUNO
KRIŽMAN
MALDIDO GRINGO
sr1
Moški
EVROPSKI PRVAKI IZ STUTTGARTA
EVROPSKI REKORDI
100 m 20o ju 400 m 800 m 1500 m 5000 m 10000 m Maraton
C°ja 20 km , °ja 50 km
400 m'ovire
^oo m ovire
3000
m zapreke
4x100 m
s,"
^lica
poskok
s®1*
Kladivo
Kopje
deseteroboj
ženske
100 m
20o m
400 m 80o m 1500 m
loooom
>^araton » 10 km 4^* ovire
s,-
Aljina
fe?*
Kopje
^ediiieroboj
Linford Christie (VB), 10"15 Vladimir Krilov (SZ), 20"52 Roger Black (VB), 44"59 Sebastian Coe (VB), T44"50 Steve Cram (VB), 3'41"09 Jack Buckner (VB), 13'10"15 Stefano Mei (It.), 27,56"79 Gelindo Bordin (It.), 2.10'54" Jožef Pribilinec (ČSFR), 1.21T5" Hartwig Gauder (NDR), 3.40'55" Stephane Caristan (Fr.), 13"20 Harald Schmidt (ZRN), 48"65 Hagen Melzer (NDR), 8T6"65 Sovjetska zveza, 38"29 Velika Britanija, 2'59"84 Igor Paklin (SZ), 234 cm Robert Emmijan (SZ), 8,41 m Sergej Bubka (SZ), 5,85 m Hristo Markov (Bolg.), 17,66 m Werner Giinthor (Švi.), 22,22 m Romaš Ubartas (SZ), 67,08 m Jurij Sjedih (SZ), 86,74 m Klaus Tafelmeier (ZRN), 84,76 m Daley Thompson (VB), 8811 točk
Marlies Gohr (NDR), 10"91 Heike Drechsler (NDR, 21"71 Marita Koch (NDR), 48"22 Nadježda Olizarenko (SZ), 1'57"15 Ravilja Agledinova (SZ), 4 01 "19 Olga Bondarenko (SZ), 8"33'99 Ingrid Kriastiansen (Norv.), 30'23 "25 Rosa Mota (Port.), 2.28'38"'
Maria Cruz Diaz (Sp.), 46 09'' Jordanka Donkova (Bolg.), 12 "38 Marina Stepanova (SZ), 53 "32 NDR, 41'84 NDR, 3"16 "87
Štefka Kostadinova (Bolg.), 200 cm Heike Drechsler (NDR), 7,27 m Heidi Krieger (NDR), 21,10 m Diana Sachse (NDR), 71,36 m Fatima Whitbread (VB), 76,32 m Anke Behmer (NDR), 6717 točk
Linford Christie (VB), 9 "97 (1988)
Pietro Mennea (It.), 19 "72 (1979)
Thomas Schdnlebe (NDR), 44 "33 (1987) Sebastian Coe (VB), 1'41"73 (1981)
Steve Cram (VB), 3'29 "67 (1985)
David Moorcroft (VB), 13'00"41 (1982) Francisco Mamede (Port.), 27"13 "81 (1984) Carlos Lopes (Port.), 2.07'12’"
Elmar Msjula (SZ), 1.18'54"' (1989)
Ronald Weigel (NDR), 3.38T7" (1986) Colin Jackson (VB), 13 "08 (1990)
Harald Schmid (ZRN), 47'48 (1982) Joseph Mahmoud (Fr.), 8'07"62 (1984) Sovjetska zveza, 38 "02 (1987)
Velika Britanija, 2'58 "86 (1987)
Patrick Sjdberg (Sve.), 242 cm (1987) Robert Emmijan (SZ), 8,86 m (1987)
Sergej Bubka (SZ), 6,06 m (1988)
Hristo Markov (Bolg.), 17,92 (1987)
Ulf Timmermann (NDR), 23,06 m (1988) Jurgen Schult (NDR), 74,08 m (1986)
Jurij Sjedih (SZ), 86,74 m (1986)
Steve Backeley (VB), 90,98 m (1990)
Daley Thompson (VB), 8847 točk (1984)
Marlies Gohr (NDR), 10 "81 (1983)
Marita Koch (NDR), 21 "71 (1979)
Marita Koch (NDR), 47 "60 (1985)
Jarmila Kratochvilova (ČSSR), 1'53 "28 (1983) Tatjana Kazankina (SZ), 3'52 "47 (1980) Tatjana Kazankina (SZ), 8'22 "62 (1984)
Ingrid Kriastiansen (Norv.), 30'13'74 (1986) Ingrid Kriastiansen (Norv.), 2.2T06"' (1985) Beate Anders (NDR), 43"08" (1989)
Jordanka Donkova (Bolg.), 12 "21 (1988) Tatjana Ledovskaja (SZ), 53 "18 (1988)
NDR, 41 "37 (1985)
Sovjetska zveza, 3T5"18 (1988)
Štefka Kostadinova (Bolg.), 209 (1987)
Galina Čistjakova (SZ), 7,52 m (1988) Natalija Lisovskaja (SZ), 22,63 m (1987) Gabriele Reinisch (NDR), 76,80 (1988)
Petra Felke (NDR), 80,00 m (1988)
Larissa Nikitina (SZ), 7007 točk (1989)
Mednarodni lokostrelski turnir
Zdenka Ferlat se je izkazala
p ^ kraju Salice Terme je te dni j dtemben mednarodni lokos-Ini Ki turnir, na katerem sode-tekmovalci iz Italije, Madžarske, Poljske, ČSFR, tel ie’ Ju90Slavije tu s Cipra. V stil Kakovostni konkurenci na-. Pa tudi predstavnica briškega k* c Va	prapor Sirion Zden-
do	ki se je prebila celo
en °s,ntne finala in tako dosegla ®9a svojih največjih uspehov. Fe tntadinski konkurenci je 1 Ird ov® zasettla 7. mesto s tvi ? *0^kami, na absolutni les-n .Pa je obstala na 22. mestu, t^snici na ljubo gre podčrtati, Ve slabo začela tekmovanje, od..^®r je v nadaljnjem delu z dil l®uini streljanjem nadokna-lia s lz9ubljene položaje. V ci-lifn U z r®zdalje 30 m je bila od-šal“® »n je s 335 točkami izbolj-^ svoj osebni rekord. pe . Primeru, da se bo Zdenka hiov prebila v četrfinale (tek-bj . ®nte se bo zaključilo danes), aSD j* to zanjo gotovo največji zbra ■ saj je v Saliceju Terme n® res močna konkurenca.
TPK SIRENA
ODSEK ZA ŠPORTNI RIBOLOV obvešča, da se bo tečaj športnega ribolova in uporabe opreme začel v ponedeljek, 3. septembra. Informacije in vpisovanje vsak dan od 18. do 20. ure na pomorskem sedežu, Miramarski drevored 32, tel. 422696.
KOŠARKARSKI KLUB BOR sporoča, da se bo v ponedeljek, 27. t. m., začela na stadionu 1. maj redna vadba za ekipe po sledečem urniku: ob 16.30 naraščajniki (1975/1976); ob 18.00 kadeti (1973/1974); ob 19.30 člani.
Igralci letnika 1978 in starejši - začetniki in tisti, ki so že igrali, kasneje pa vadbo opustili - naj se za informacije obrnejo na tel. št. 943680 (Fabio Sancin).
KK CICIBONA
sporoča, da je prvi trening mladincev v ponedeljek, 27. t. m., ob 19.30 na 1. maju.
SEKCIJA ŠG IN ŠRG ŠZ DOM obvešča, da se bodo pričele vsakodnevne skupne priprave za deklice ŠRG (pripravnica in selekcija) v torek, 4. septembra, ob 15. uri (do 16.30), za fante (orodna telovadba) isti dan ob 16.30 (do 18.00). Vodstvo sekcije obenem obvešča vse novince, ki bi se želeli vpisati k orodni telovadbi (ŠG) ali k ritmiki (ŠRG), da bo vpisovanje kar ob urah treningov v telovadnici Kulturnega doma v Ul. Brass 20 v Gorici.
ŠZ JADRAN - PRIHOD IZ PULJA ŠZ Jadran obvešča starše tečajnikov košarkarskega kampa IBA v Pulju, da je predviden prihod tečajnikov z avtobusom jutri, 26. t. m., ob 12.30 na mej-
nem prehodu na Pesku in ob 13.00 pred Prosvetnim domu na Opčinah.
NOGOMETNI KLUB BOR obvešča, da bo prvi trening v ponedeljek, 3. 9., ob 17. uri. Medtem se nadaljuje vpisovanje letnikov '80 - '84 tudi po telefonu (št. 51377) do petka od 17. do 19.30.
ŠD POLET
KOŠARKARSKA SEKCIJA obvešča, da se bo vadba v minibasketu začela v ponedeljek, 3. 9., na odprtem igrišču v Prosvetnem domu na Opčinah. Ob 15. uri bo vadba za letnike 1984/83/82 (trener Marko Burger), ob 16.15 pa za letnike 1979/80/81 (trener Igor Canciani). Vsi interesenti se lahko prijavijo kar neposredno na treningu ali pa na sedežu ŠD Polet na Opčinah (Prosvetni dom) od 27. t. m. dalje vsak dan od 10.30 do 12.30 (tel. 213403).
SK DEVIN
obvešča, da se nadaljuje predsmučar-ska telovadba na sedežu društva v Ce-rovljah vsako sredo od 18. do 19.30. Možen prevoz z društvenim kombijem. Za informacije tel. na št. 200939 (Kristjan Zidarič).
ZSŠDI
obvešča, da bo seja smučarske komisije v torek, 28. t. m., ob 20. uri v Domu Alberta Sirka v Križu.
ZADRUGA BIKE TEAM iz Prečnika priredi v nedeljo, 2. septembra, »1. kraški pokal« z gorskimi kolesi (mountain bike). Zbrirališče bo pred Občino v Zgoniku ob 8. uri, start pa bo ob 9. uri. Za informacije tel. 200939 (Marko).
Kot že nekaj dni prej iz Tuxtle, je
tudi avtobus iz Oaxace odpeljal okoli poldneva. To je obetalo, da bo prihod v Mexico ponoči, kar je v velikih mestih vedno povezano z manjšo dozo panike.
Na poti je šlo vse po starem. V vsakem večjem kraju so avtobus obkolili priložnostni prodajalci sadja, pobarvane vode v najlonskih vrečkah, cocaco-le, žvečilnega gumija »chicles«... odkril pa sem tudi nekaj dobrega. Celo odličnega.
»Pan de arroz«, kruh iz riža, je starejša Indijanka predstavila cvrte pogačice. To, da mi jih je par zavila v stran vodilnega časopisa »Excelsior«, sem moral prezreti, ker sem bil tedaj že cepljen proti kugi in pan de arroz sem slastno pojedel.
V	Puebli sem doživel strahovit zastoj v kaotičnem prometu, po avtocesti in ob prehitevanju tovornjakov brez vsake osvetlitve pa smo le srečno privozili do prestolnice, ki se je predstavila z blestečo in v vseh pogledih organizirano avtobusno postajo Tapo.
Po zelo kratkih informacijah sem dalj časa čakal, da se je v taksi za določen del mesta nabralo dovolj potnikov. Utaboril sem se prav v istem hotelu kot ob prihodu pred tremi tedni in naneslo je, da so me postavili prav v isto sobo kot tedaj.
V	zadnjih dnevih sem pogosto analiziral dotedanjo pot in v opravljenem načrtu iskal pomanjkljivosti.
Izkazalo se je, da sem potoval hitreje, kot sem si mislil. Dva do tri rezervne dneve za morebitne zamude na Vucatanu in v Guatemali sem imel v dobrem. Nekoliko, vendar ne pretirano, mi je bilo žal, da nisem obiskal Isla Mujeres na skrajnem vzhodu Yu-catana. Morda mi je bilo malo več žal za opustitev Tuluma, edinega središča Maya ob morju in za pot skozi džunglo vzdolž meje z Belicejem in Guate-malo. V prvih dneh še nisem poznal razmer, točnih informacij pa ni mogoče dobiti. Nanašal sem se samo na Američana, ki je pravil, da so imele v Chetumalu pod ležiščem podgane pravo slavje.
Bil sem na vsak način zadoščen s tem, kar sem dotlej videl in sem pot namenil skleniti predvsem s kulturnimi dosežki. Veliki premiki prebivalstva so v glavnem mestu že načeli nekdanji socialni ustroj življenja, marsikaj izbrisali, istočasno pa tudi ustvarili nova žarišča zanimanj.
Težko si je zamisliti obisk Mexica (izgov. Mehiko) samo preko njegovih znanih privlačnosti. Dejstvo, da gre za največji mestni aglomerat na svetu,
nalaga tujcu malo razmišljanja o nastanku metropole, ki šteje 20, morda pa tudi 25 milijonov ljudi in če bodo rezultati štetja, ki je bilo prav tedaj v teku, neugodni, tudi blizu 30 milijonov ljudi.
Kako je mogoče, da toliko ljudi živi v strnjeni gmoti?
Izredna urbanizacija ni v zadnjih 20 letih prizadela samo Mehike. S podobnimi pojavi se soočajo po vsej Latinski Ameriki in tudi v drugih državah tretjega in četrtega sveta. Vsaj za Latinsko Ameriko velja, da se demografski problem do relativno pred kratkim nikoli ni postavljal in je bil prvi važen dokument izdelan na mednarodni konferenci leta 1974, ko je prevladala nekoliko enostavna teza, da rast prebivalstva ne pomeni katastrofe, če se skladno razvija tudi gospodarstvo. Teoretsko to tudi velja, podlage za gospodarsko rast pa je bilo v Latinski Ameriki zelo malo.
Za Mehiko, ki je sedaj pri približno 90 milijonih prebivalcev, velja nič posebno razveseljiva slika, po kateri živi skoraj tretjina v glavnem mestu, milijonske številke pa presegajo še številna druga središča, ki so bila do pred nekaj leti le malo več kot večje vasi. Občasne študije, izdelane v zvezi s premiki prebivalstva, niso doslej nikoli služile kot delovno sredstvo za urejevanje naseljevanja.
Z begom iz pokrajine je bilo že pred 15 leti ugotovljeno, da je skoraj polovica prirastka prebivalstva pripadala mestom. Sedaj se vrednost že nagiba k 70 odstotkom, za leto 2000 pa računajo, da bo kar 90 odstotkov prirastka odpadlo na mesta, oziroma središča z več kot 100 tisoč prebivalci.
Na kratko te številke pomenijo, da je položaj v celoti izven vsakršnega nadzorstva in demografi občasno le podajajo razmerja.
Velika koncentracija produktivnih enot na zelo strnjenih območjih je ustvarila nenehen priliv ljudi s podeželja, ostale pa so in se povečale socialne razlike, ker ostajajo upi na boljše življenje v mestih največkrat neuresničeni.
Podobno kot v večini južnoameriških držav je tudi v Mehiki bogastvo silno krivično razdeljeno.
Za skrajna konca revščine in bogastva so statistiki izračunali, da 20 odstotkov najrevnejših porabi le 5 odstotkov celotne hrane in 3 odstotke oblačil in obutve. Na nasprotni strani pa se 20 odstotkov najbogatejših lahko redi s kar 55 odstotki vse uporabljene hrane in se odeva s 50 odstotki oblačil in obutve.
Priseljenci se v mestih srečujejo s »kulturno« ponudbo, od filmskih zvezd do
Kristusa
ODHAIANIA
DUŠAN
JELINČIČ
'^4
K°rakov iv10 sem se Poslovil od njega ter napravil nekaj duše ;?to Pa me je ostro spreletelo ter me zazeblo do razlagai k jPoninil sem se, da mi je pred uro ali dvema t ?ejo H k 0 Potujoči vedoželjneži po ogledu geta vedno laz. j!p0Vniku šop dolarjev v dlan. Enako sem storil ZrQči) teh dvajset dolarjev, ki sem jih že pred minuto , hi občutu 0nariu, me le še skelelo v roki. In nenadoma jhdeževj, n, da to ni bilo dvajset dolarjev, temveč trideset T, Pteiiiakn- ^ikov- Pa tudi scena je bila v bistvu enaka, hdeža ns ena v času, prostoru in namenu. Kot je Kristus > aPove(j jP^edal, da ga bo izdal, tako mi je tudi oče Ivo 0 0h s te' h9 mu bom naposled izročil denar. Saj, saj, kaj 111 denarjem? Organiziral bo malo bolj razkošno
večerjo za svoje bedne revčke, morda bo na koncu celo razdelil sladico, in, in... konec. Revščine s tem ne bo odpravil, obratno, morda jo bo še poglobil, ji začrtal še bolj globoke brazde. Sladico jedo bogataši trikrat na dan, oni pa v tistih redkih primerih, ko priložnostni vedoželjnež naključno obišče geto ter si nato zviška reče: »Tem otrokom moram pomagati,« nato pa seže po denar pod pas.
In,... in. Spet me je spreletelo, da sem zardel. Spomnil sem se njegove zadnje geste ob slovesu: narejeno si je popravil šop las. Torej,... torej mi je hotel le dati utvaro, da je on ostal "sociolog, Evropejec, študent, vedoželjnež", da bi me ne prizadel, da bi se jaz ne počutil izgubljen, poražen, odvečen in nekoristen na tem svetu, kjer lahko ljudem stvarno pomagaš, pa tega nočeš storiti iz lastne udobnosti, egoizma, lagodnosti in ošabnosti. Zato pa toliko bolj goreče bruhaš apokaliptične besede proti revščini in tistim, ki so krivi zanjo. Ob tem spoznanju lastne odvečnosti in nekoristnosti sem se opotekel.
Nagonsko sem pogledal proti soncu. Vsaj to je za vse enako. Vsaj to je pravično in deli svoje očiščujoče žarke tistim, ki si jih znajo zaslužiti, tistim, ki si jih najbolj strastno želijo, tistim, ki začenjajo svojo dolgo pot proti soncu samem, proti sreči. In naposled mi je sonce reklo: »Ozri se nazaj!«
Ozrl sem se in videl očeta Iva, ki se mi je smehljal, in Magdaleno, ki mi je veselo mahala v pozdrav. In ko sem jo zagledal, sem se spomnil njenih davnih besed, njenih štirih žebljev, ki mi jih je naklonila. »In ti nisi srečen?«. Zazrl sem se v njen oddaljeni obraz in na njem sem zaznal nasmeh sreče, sonca, prizanesljivosti in odpuščanja. Kot da bi mi
odpustila vse moje grehe, kot da bi odpustila vse grehe tega sveta, kot da bi z njega odplaknila vso umazanijo, hinavščino, raznovrstno gnusobo in navlako, ki se je nabirala v tisočletjih, kot da bi odpravila s sveta vso bedo in revščino ter ga napolnila s soncem, ki je izžarevalo z njenega obraza. In ti nisi srečen?
Moja mala drobna Magdalena, nekega dne ti bom morda odgovoril.
Francisco
Se že zgodi tako, da ne moreš predvideti, kaj se ti bo zgodilo naslednji trenutek, ali pa je morda res, da zadnja noč po neki čudežni logiki privede vedno do novih spoznanj.
Bil sem zelo truden in sem se kot senca komaj vlekel proti bližnji stavbi, kjer smo sezonski delavci-študentje spali. Pa na poti srečam Francisca, ki na travi sam zamišljeno kadi cigareto. Zlatko je že šel spat, Francisco pa me je poklical in rekel, da bi se želel pogovoriti z mano, predno bova odšla. Zleknil sem se ob njem na travo. Noč je bila tiha in topla, prijazna in naklonjena, Francisco pa je začel:
»Veš, kaj sem sedaj pomislil? Sem še zelo mlad, tako mlad, da so me starejši ljudje, ko sem razpravljal z njimi o vsem mogočem in niso znali odgovoriti na moje trditve in obtožbe, pogledali in mi zviška rekli: "Oh, ti si še tako mlad in ne razumeš teh stvari." Jaz pa bi jim najraje zatulil v obraz, da so oni tisti, ki, čeprav imajo že sive lase, ničesar ne razumejo, ker sivi lasje ne pomenijo nič, pomenijo samo to, da si dolgo živel, ne pa, kako si živel. Ali me razumeš? Ni važno, kam prideš, ampak kako prideš.«
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390,- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
Čedad - ui. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
sobota, 25. avgusta 1990

Italijan**« a*opi»nifl likov FIEG
Organizatorji prireditve so že pripravili načrt posegov v korist neevropskih priseljencev
Po mesecu dni v Villi Litemo končane prireditve v spomin na Jerryja Massla
NEAPELJ — Organizatorji »Naselja solidarnosti« v kraju Villa Literno v spomin na prvo obletnico nasilne smr-te Južnoafričana Jerryja Essana Massla so za zadnji večer le pripravili tako imenovani »poslovilni praznik«, na katerem so na temo solidarnosti nastopili krajevni in afriški folk ansambli. S tem so odpadla tudi vsa vprašanja o tem, če se bo enomesečna dejavnost, ki je potekala v šotorskem naselju od 24. julija dalje, zaključila s spominskim komemorativnim večerom ali ne. Javne manifestacije sicer ni bilo, ker župan »zaradi javnega reda« ni izdal ustreznega dovoljenja, zato pa je večji del prebivalstva aktivno sodeloval skupaj s številnimi priseljenci izven držav Evropske skupnosti (predvsem gre za afriške črnce) in v tem mesecu dokazal, da je odločno proti rasizmu.
Celotno enomesečno dogajanje v Villi Literno so organizirali prostovolj-
ci laičnih in katoliških organizacij, pomemben prispevek pa je dal tudi Rdeči križ, ki je poskrbel za ustrezno zdravstveno in higiensko varstvo. Pred včerajšnjo zaključno prireditvijo sta dve delegaciji na majhnem krajevnem pokopališču počastili spomin na ubitega Jerryja Massla. Najprej so predstavniki občinske uprave na grob položili venec rož, le malo zatem pa so številni predstavniki neevropskih priseljencev (na sliki AP) na spominsko ploščo poleg rož pritrdili tudi posebno plaketo, ki naj spominja na prvo prireditev te vrste.
Kot so povedali predstavniki organizatorjev, je bilo nekaj manjših problemov le v prvih dneh po otvoritvi »naselja« in da so podobno »naselje« pripravljeni ponoviti, imeli pa naj bi tudi že podroben program za celo vrsto posegov v korist neevropskih priseljencev na najrazličnejših koncih Italije.
Avtocesta Milan-Genova spet prizorišče hude nesreče
GENOVA — Vožnja po avtocesti Milan-Genova je bila vedno problematična, saj cesta pravzaprav, sprič° brezštevilnih ovinkov, ki jo označujejo, ne zasluži naziva avtocesta. V zadnjih dveh dneh je bila prizorišče dveh nevarnih prometnih nesreč, v četrtek se je na njej prevrnila avtocis-terna s solno kislino, včeraj pa je pri) šlo do nesreče, katere posledice še ni mogoče oceniti. Tokrat se je namreč prevrnila avtocisterna z ortoksilenonr zelo nevarno kemični snovjo, ki je strupena in vnetljiva. Kemikalija j® odtekla tudi v reko Scrivia. Po nesreči je prometna policija zaprla avtocesto, od postaje Serravalle Scrivia do postaje Vig-nale Berbera, poseči pa so morali gasilci, ki so izpraznili avtocisterno. V nesreči je bil hudo ranjen tudi šofer, ki je trenutno v bolnišnici v kraju Novi Ligure.
Promet so začasno preusmerili P° državni cesti.
V juliju močan padec industrijske proizvodnje v slovenskih podjetjih
LJUBLJANA — Industrijske organizacije na področju Slovenije so v letošnjem juliju izdelale 18,7 odstotka manj izdelkov kot v mesečnem povprečju lanskega leta. Ob tem je potrebno upoštevati, da je julij mesec, v katerem ljudje najbolj množično odhajajo na dopust. Zato je v tem mesecu sezonski vpliv najmočnejši in deluje v negativni smeri. Brez zavirajočega sezonskega in koledarskega vpliva bi letošnji julijski obseg industrijske proizvodnje zaostajal za lanskim povprečnim za 5,5 odstotka.
Glede na junij, sporoča Zavod Republike Slovenije za statistiko, so v industriji v juliju naredili za 12,4 odstotka manj. Za primerjavo velja pogledati lanski julij, v katerem so v industriji naredili kar za 27,3 odstotka manj kot lanskega junija. V prvih sedmih mesecih letos so v primerjavi z lanskoletnim enakim obdobjem v industriji tako naredili za 10,6 odstotka manj; po šestih mesecih pa je bilo zaostajanje 11,4-odstotno.
18,7-odstotno zaostajanje julijske industrijske proizvodnje v Sloveniji za lanskoletno povprečno je najboljši rezultat v državi. Vsi drugi namreč bolj zaostajajo: BiH za 22,3 odstotka, Črna gora za 28,3 odstotka, Hrvaška za 27,9 od-
stotka, Makedonija za 34,8 odstotka, celotna Srbija za 27,6 odstotka, Srbija brez pokrajin za 24,3 odstotka, SAP Kosovo za 45,4 odstotka in SAP Vojvodina za 32,2 odstotka. Povprečni zaostanek v vsej državi je 25,7 odstotka.
V juniju je bil povprečni osebni dohodek v organizacijah, skupnostih in podjetjih (razen v zasebnih podjetjih) 5455 dinarjev, v gospodarstvu 5183 din in v negospodarstvu 6783 din. Realni osebni dohodki so se junija v primerjavi z majem sicer povišali za 3,6 odstotka (v gospodarstvu za 3,8 in v negospodarstvu za 2,9); vendar kar za 30 odstotkov zaostajajo za lanskimi junijskimi osebnimi dohodki.
Junija je bilo pri Zvezi skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 41.620 brezposelnih, od tega 19.859 žensk, kar je za 3,2 odstotka več kot maja. V primerjavi z lanskim junijem se je število iskalcev zaposlitve povečalo skoraj za 60 odstotkov. Od vseh prijavljenih je bilo 13,7 odstotka nekvalificiranih, 36,8 polkvalificiranih, 23,2 odstotka visokokvalificiranih in kvalificiranih, 20 odstotkov s srednjo strokovno izobrazbo, 3,5 odstotka z višjo in 2,7 z visoko strokovno izobrazbo. Denarno nadomestilo je prejemalo 6482 oseb ali 15,6 odstotka vseh prijavljenih brezposelnih, (dn)
Ognjena ujma v Italiji se postopoma umirja
RIM, PARIZ — Siloviti požari, ki so prejšnje dni zajeli Srednjo Italijo in Sardinijo, se počasi umirjajo, predvsem po zaslugi gasilcev in prostovoljcev. Na otoku Elbi je položaj miren, gasilcem je uspelo preprečiti, da bi zublji dosegli turistična naselja in kampinge, včeraj ves dan pa so s helikopterji namakali ogromno pogorišče, več kot 1.300 hektarov, da se žerjavica ne bi spet razplamtela. Tudi na Sardiniji in v Toskani je položaj pod nadzorstvom, prvi obračuni škode pa so kar vznemirljivi. V Toskani je julija in avgusta zgorelo 8.500 hektarov gozda, pašnikov in mediteranske flore, škoda, ki so jo povzročili požari tudi drugod po Italiji pa znaša 400 milijard lir.
Ogenj povzroča precej težav tudi Francozom. Nekateri elitni kraji na Ažurni obali so ogroženi (na sliki AP), v zaledju Marseilla pa je goreče območje doseglo že 40 kvadratnih kilometrov. Ognjeni soj je mogoče videti tudi 50 kilometrov daleč.
Ruleta za velikane
Strastni hazarderji iz Bad Diirkenheima v Nemčiji, so uresničili svoj seU-^ ruleto, katere premer je 5,40 metra in številčnico, ki je široka 17 in dolg®, metrov, so dobili častno mesto v Guinnessovi knjigi. Igralna miza je p°vS. p) uporabna	■
Capalbio spet v ospredju
GROSSETO Lastniki kmečkega posestva Burano Agricola, ozemlje katerega je treba prečkati, da bi prišli do zadnje čase zelo znane plaže pri Capalbiu, so spet v težavah s pravico. Sodnik jim je namreč zaplenil 6 kmečkih hiš, ki so jih predelali v vikende za petičneže. Vseh vikendov je 22, dajejo pa jih v najem znanim osebnostim iz političnega, umetniškega in gospodarskega življenja.
Pred časom je sodstvo odredilo, da morajo lastniki omogočiti dostop do plaže prav vsem, ne samo stalnim gostom, kar je povzročilo med prisotnimi VIP ne malo negodovanja. Proti sklepu sodstva se je izrekel tudi WWF, ki ima tam v bližini, na obalah jezera Burano, naravni park.
Protesti na poljsko-Iitovski meji
Agenta KGB na poljsko-Iitovski meji budno pazita, da ne bi prišlo do kršitev meje med protestnim shodom ob obletnici zloglasnega dogovora Moiotov-Ribbentrop iz leta 1939 (Telefoto AP)
Ribarnice in trajekti pod drobnogledom NAS
RIM —- Posebni oddelek karabinjerjev NAS med 1®^. njo turistično sezono res ne počiva. Tokrat so se pod Pl ^ vim drobnogledom znašla številna turistična središča, v 0. terih so pregledovali higienske in sanitarne razmere, 7^ sebno pozornost pa so posvetili restavracijam na trajen in pa ribarnicam.	. bjjo
Pri tem so ugotovili 67 prekrškov, od katerih jih lezjrcr 31 upravnih, 36 pa kazenskih, sodnim, zdravstvenim so ma upravnim oblastem pa so prijavili 23 oseb. Tak karabinjerji pregledali 60 ribarnic in 26 restavracij j so jektih. Skupno so pri tem zaplenili 40 zavojev živil, vjji -----------— ajj pa zamrznjena, v nP^ljK
ikah pa so končale tudi mnoge naprave za gojenje » , neprimernih vodah v skupni vrednosti za milijardo J
bila nepravilno skladiščena rokah
5^
milijonov lir.	u tt'
Karabinjerji NAS pa vodijo tudi preiskavo o od^0^ 50 dih odpadkov s področja Firenc. Pri tem so ugotovili, so za prevoz odpadkov zadolžena transportna P°dje9a’gjjel1) uporabljala vozila, ki niso imela vseh potrebnih do za prevoz takega tovora. Zato so 148 oseb prijavili s ^ oblastem. Nepravilnosti so odkrili tudi pri Bariju, WeTgv, v nekem odlagališču smeti odkrili 100 kovinskih zaV katerih so bili strupeni odpadki.