Političen list za slovenski narod.
P« pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee X gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Tredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
JŠtev. 102.	V Ljubljani, v četrtek 3. maja 1888.	Letnili
Iz državnega zbora.
Z Dunaja, 1. maja. Budgetna razprava.
(Trinajsti in štirnajsti dan.)
Pričakovali smo, da bo razprava o proračunu naučnega ministerstva jako živahna, češki klub je hotel porabiti to priliko, da ministru Gautschu izreče svoje nezaupanje, in Hohenwartov klub se mu je pridružil brez pomisleka; tudi nemški konservativci so obljubili glasovati za nezaupnico, samo Poljaki so se malo pomišljevali, češ, da nimajo vzroka biti nezadovoljni z naučnim ministrom, ki jim je spolnil njihove želje v Galiciji.
Tako so stale reči v nedeljo, ko sem pisal zadnje poročilo. Toda ministerstvo se je vsled omenjenih sklepov izreklo, da odstopi vse, ako večina pritrdi resoluciji, češki klub in ž njim Hohenwartov klub sta se torej v tem zedinila, naj v ponedeljek dr. Rieger razloži pritožbe, ki jih ima desnica zoper ministra Gautscha, resolucije pa naj ne predlaga, ampak naj počaka, kaj bode odgovarjal minister na zahteve desnice.
Tako se je tudi zgodilo. Včeraj pričel je nemško-češki poslanec Krepek splošno razpravo o naučnem ministerstvu. Pokazati je hotel, da je liberalen kmet, zato je udrihal po klerikalcih in plemeniti gospodi, ki je prej kmetu vzela posvetno blago, zdaj pa mu hoče z versko šolo vzeti še duševno blago, ki ga je iz one temne dobe otel.
Sledil mu je mlado-češki poslanec dr. Herold, ki je ministru našteval njegove grehe zoper češko prebivalstvo ter mu očital nečimernost, prevzetnost in absolutizem, s katerim si je pridobil vsesplošno sovraštvo na češkem. Sklepal je, da je prevzetnost že veče može pokopala, da bode gotovo padel tudi pritlikovni minister Gautsch.
Na levici prišel je k besedi poslanec celovške trgovinske zbornice baron Dummreicher. Mož je bil prej tajnik v naučnem ministerstvu, pa je pisal nekaj brošur, v katerih je napadal naučno ministerstvo. Vsled tega je moral iti v pokoj; ker je pa še mlad in krepek mož, ni hotel izstopiti iz jav-
LISTEK.
Prevara.
(Dogodba iz lovskega življenja, zapisal y.)
(Konec.)
Kaj ko bi pa medvedu ponudil malo duhana? Puške tako nimaš, da bi se branil, morda to kaj izdii. Ravno pod menoj že čepi na veji. Naglo vzamem v desnico polu pesti tobaka, z levico se dobro oprimem debla in vsujem skoraj vse zverini v levo oko. Za zdaj se še ni bilo bati kakega napada, stric so se držali z vsemi štirimi za vejo.
Neznansko je zatulil. Z levo nogo si je začel mesti oko, pa skelelo ga je še bolj, ko si je še na dlako padle drobtine potisnil v oko.
Zdaj veljii! Naglo vzamem še eno pest duhana in tudi tega mu zapršim v desno oko. To je pomagalo za en čas. Sede si je zdaj z obema nogama brisal zdaj levo, zdaj desno oko. Opravljal je pa ta posel tako spretno, kakor kaka mucka, ko je posre-
nega življenja, ampak se je obrnil do celovške kup-čijske zbornice, katere poslanec pl. Pacher je bil ravno tedaj odstopil s prošnjo, naj njega izbero za državnega poslanca. To se je tudi res zgodilo. Mož misli, da je sposoben za naučnega ministra, ter je včeraj razkladal svoj program, da bi pozornost levičarjev obrnil na-se za slučaj, kedar zopet levica pride na krmilo. Vsa njegova modrost pa se je strinjala v glavnem stavku: Avstrija je nemška država, ona mora ostati v tesni zvezi z Nemčijo, ter mora nemščino in le nemščino pospeševati in razširjati. Zbornica je sicer pazno poslušala to modrovanje, noben glas pa, tudi med levičarji ne, mu ni pritrjeval in nekateri jako redki dobro-klici so se čuli le pri stavkih, v katerih je napadal vlado ali čehe. Zlasti možje, ki bi bili sami radi ministri, kakor n. pr. Suess, Beer itd. so se kislo držali, ker jih je menda sprehajala misel, da so v Dummreicherju dobili nevarnega tekmeca. Na koncu njegovega govora, v katerem je ministra še posebej napadal zavoljo obrtnijskih šol, so vendar mu nekateri levičarji le malo ploskali.
Zadnji govornik bil je včeraj dr. Rieger, ki ga je vse poslušalo z veliko pazljivostjo. V začetku je zavračal Dummreicherja in mu kazal, da je bil njegov program dober za dobo Marije Terezije, ali zdaj nimamo več absolutistiške vlade, narodi so se probudili, zakoni zagotavljajo vsem enake pravice, noben narod torej ne bode tako kratkoviden, da bi privolil v svoj pogin. Potem je dr. Rieger našteval pritožbe, ki jih ima desnica na srcu. Glede splošnega pouka se je treba ozirati na potrebe raznih dežel, na verske potrebe itd. ter v tem smislu premeniti šolski zakon. Minister pa v tej zadevi dozdaj še ni rekel ne bev ne mev. Cehi zahtevajo bogoslovno fakulteto na praškem vseučilišči, odpravo nemških izpitov po drugem letu dovršenih pravnih študij, dalje potrebne srednje šole; Poljaki razširjenje svojih vseučilišč. Slovenci hočejo izvršitev resolucij glede srednjih šol in učiteljskih pripravnic in primerno vravnavo ljudskih šol. Minister dozdaj ni hotel tem zahtevam ustreči, kar je pa tudi umevno, ker ima v svojem ministerstvu ljudi, ki so gluhi za potrebe in želje raznih narodov. Sklepal je, da druzega ne
bala mleko, pa nima robca, da bi se očedila. Prav prijetno pa ravno to delo zanj ni bilo.
Godrnjal je vedno, včasih tudi zamolklo zatulil, kedar ga je le preveč zaskelelo. Jaz bi se bil zdaj pač lahko rešil, ko bi le mogel z drevesa. Pa bila sva previsoko, po kratkih vejah se ni dalo spuščati navzdol in pri deblu mimo medveda ni bilo varno.
Zopet se mi povrne pogum. Gledam zver, kako jezno si trebi oči. Vedel je tudi, da sem mu to nezgodo jaz napravil. Sklonil se je namreč večkrat po konci, kakor bi se hotel prepričati, če sem še nad njim ali ne.
Kakor hitro bodo prosto kako oko, dam mu zopet peščico. Zopet zatuli, obrne glavo proti meni iu pokaže strašno žrelo. Roka moja se zopet zavihti navzdol in malo stlačou duhan pade naravnost v žrelo. Zdaj je pozabil na oči, briše so okoli ust, in sicer tako silovito, da sem pričakoval, zdaj pa zdaj bode omahnil na tla. Pa sedel je bolj varno na veji, kakor kak mehkužneš v naslonjači. Kar naenkrat nekaj zahršči močno, da se smreka strese in bi jaz sam kmalu omahnil. Kaj je bilo? — Medved je kihuil.
zahtevamo, kakor enake pravice za vse. Med govorom je govorniku donela pogosta pohvala, zlasti pa se je živahno ploskanje razlegalo po dvorani, ko je končal. Z galerije pa je bilo slišati sikanje, kar je zbujalo med poslanci veliko nevoljo.
Ob polu treh popoludne je predsednik sklenil sejo.
Danes je vse radovedno pričakovalo, kaj odgovori minister Gautsch na pritožbe Riegerjeve. Ponosno je prišel v zbornico in se zavedno oziral na vse strani. Ko se vzdigne in predsednika poprosi besede, gnjete se vse okolu njega, da bi ga tem bolje slišali. Ali vse je bilo iznenadjeno. Glede pre-memb šolskega zakona je minister rekel, da neče omejiti in krčiti ljudske omike. Čehom je pač obetal, da bode skušal ugodno rešiti vseučiliško vprašanje in da se mu ne zdi prav, ako se od juristov že v drugem letu zahtevajo nemški izpiti. Toda pozitivnega ni povedal nič in jim ni nič obljubil, ravno tako tudi Poljakom ne. Glede slovenskih para-lelk je govoril prav enako, kakor v budgetnem odseku, o ljudskem šolstvu pa je rekel, da mora biti po njegovem mnenji materini jezik povsod učni jezik, in da bode v tem smislu rešil vsako pritožbo, ki mu dojde. Da bi izdal splošen ukaz v tem smislu in deželnim šolskim svetom zaukazal, da se strogo drže tega pravila, tega minister ni obljubil. Ljudem pa ni dosti pomagano, ako bodo morale občine vsaka posebej še le pritožbe pošiljati ministru, da dosežejo svoje pravice. Ni torej čuda, da nihče ni pritrjeval ministru ne na desni ne na levi, in da se je med govorom čulo večkratno godrnjanje in oporekanje. Ko je minister izgovoril, mu tudi nihče ni čestital, še njegovi tovariši ne, samo poljski poslanec vitez Cbamiec mu je stisnil roko. Minister Taaffe se je takoj zmuznil iz zbornice, za njim so šli drugi ministri, poslanci pa so se zbirali v gručah in glasno obsojali ministrov odgovor, češ, da ne zadovoljuje nikogar. Sedemnajstorica, v katero je bil v ponedeljek iz Hohenwartovega kluba kot namestnik dr. Klaiča izvoljen dr. Poklukar, sešla se je precej in skoraj dve uri pretresala, kako in kaj.
V zbornici, ki je vsled tega postala jako prazna, nadaljevala se je splošna razprava. Prvi je govoril
Sivi stric zdaj poskušajo z drevesa. Nič več se jim varno ne zdi na ozki veji, moj duhan je za njih nosnice le prehud. Pa nazaj gre bolj počasi, kakor navzgor. Zdaj morajo stric potegniti na levo oko, zdaj na desno, in okoli ust tudi ni vse v redu, vedno si popraskavajo konec glave. Kdo se bo tedaj čudil, če je na zadnje prišel na vejo, ki je bila le prešibka za našega junaka. Premalo je poskusil, kako je trdna, zadnji nogi so le preokorni, preduji pa imate danes drugo važno opravilo. Veja se ulomi pod njim in sivi stric pade na tla. Nekako čudno votlo je zadonelo po zemlji, in medved jo bolestno zastokal, kakor bi si rebra polomil. Pa kmalu se zopet spravi na noge. Nima sicer več veselja plezati na drevo, a stran se še ne spravi. Z novega si začne snažiti zdaj oči, zdaj usta.
Sedaj pa le pogum. Urno se spravim s smreke, naglo poberem puško in jo za drevesom dobro nabijem. Že hočem pomeriti, kar nekaj zabobui, in kakor bi kdo iz možnarja ustrelil, tako odmeva jek od skalovja nazaj. Kaj je to? Medved je zopet močno kihuil. .le že dovolj te igre; pomerim, sprožim iu v tistem trenotku ste ze obe kroglji iz inojc puško v
starokatolik B e n d e 1 in tožil o zatiranji Nemcev na Češkem. Za njim je prišel na vrsto slovenski poslanec Klun. Govoril je celo poldrugo uro med pogostim živahnim odobravanjem poslušalcev. Minister Gautsch sedel je na ministerskem sedežu in pazljivo poslušal razpravo, ki je obsegala hude obtožbe zoper naučno ministerstvo. Spreminjale so ga vse barve, ker je govornik našteval zgolj dogodke, in proti koncu bil je bled ko stena. Ko je govornik omenjal imenovanja knjižničnega skriptorja, zapisal si je minister nekaj in govoril z referentom v ministerstvu.
Govor Klunov, ki Vam ga pošljem po steno-gratičnem zapisniku, obdelaval je v prvem delu obširno potrebo kranjske gimnazije in dokazoval, da jo je minister odpravil samo iz mržnje do Slovencev, ne pa zaradi varčnosti. V drugem delu je govornik omenjal, da naučno ministerstvo enako mržnjo razodeva tudi pri drugih prilikah in ljudskem šolstvu. V dokaz te trditve je ob kratkem opisoval šolske razmere na Kranjskem, Štajerskem, v Trstu, Gorici in na Koroškem. Koroški poslanci so mu pogosto ugovarjali, pa zastonj; zavrnil jih je, da inore z uradnimi pismi dokazati vse, kar trdi. Sklepal je, da Slovenci ne morejo biti zadovoljni z naučnim ministerstvom, da ministrovim besedam prav nič ne zaupajo, in da toliko časa ne verjamejo njegovim obljubam, dokler jim poroštva za nje ne dii bolj zanesljiv porok, kakor je gospod naučni minister. Gromovito ploskanje se je razlegalo po dvorani, ko je govornik končal. Govoril je še češki poslanec Hevera, ki je rekel, da parlament v svoji revščini sicer ne more podreti enega ministra, da mu pa vsaj more brez ovinkov povedati resnico.
Ob treh popoludne bil je sklep seje.
Interpelacija poslanca \afoergoja in tovarišev
do ekscelencije gospoda ministra za uk in bogo-častje.
Uvaževaje, da je dnč 20. maja 1888. 1. 1429 slovenskih, v Trstu bivajočih očetov po načelniku političnega društva »Edinost" v Trstu pri tamošnjem mestnem zastopu prosilo, da se ustanove ljudske šole s slovenskim učnim jezikom;
uvaževaje, da je mestni zbor preko te prošnje prestopil na dnevni red, kakor spričuje dopis z dne 15. decembra 1884, št. 33050/VL;
uvaževaje, da je c. kr. namestništvo v Trstu kot deželna šolska oblast odbilo priziv načelnika imenovanemu društvu do. 6. januarija 1885 proti dotičnemu sklepu mestnega zbora z dne 5. jul. 1887, št. 7770/VII.;
uvaževaje, da je isti društveni načelnik dne 6. avgusta 1887 proti temu odloku c. kr. namest-ništva vložil priziv pri visokem c. kr. ministerstvu za uk in bogočastje, a doslej ni še dobil rešitve; dalje
uvaževaje, da je po § 19. državnih temeljnih postav tudi narodu slovenskemu zagotovljena raba njegovega jezika v šoli, in glede na to, da je ta narod v Trstu zastopan, kar se najjasneje razvidi iz prošnje začetkom omenjene, ki jo je podpisalo 1429 očetov;
njegovi glavi. Še enkrat strašno zatuli, potem se pa zvrne mrtev na zemljo.
Vsak lovec, ki se rad baha, bi zdaj-le končal. A jaz govorim le resnico, zato Vam še povem, kaj se je potem zgodilo.
Nevarnost je bila za-ine pri kraji. Kolikor časa mi je smrt pretila, je ravno ta zadrega jačila moči. Ko pa zdaj spoznam, koliko sem prestal, čutim naenkrat slabost po vseh udih. V glavi se mi stemni, omahnem nezavesten na tla. Koliko časa sem tako blizu mrtvega medveda tudi sam skoraj mrtev ležal, ne vem, pa moral sem se kmalu prebuditi.
Mogoče, da ima sivi stric kakega tovariša v obližji. Lahko mu pride na pomoč, saj kihanje iu tulenje čulo se je gotovo četrt ure na okrog. Hitim torej po divjo kozo, zadenem jo na rame, iu brzih korakov* se bližam vasi. Tam povem, kaj sem vse storil, pa ljudje niso hoteli verjeti. Na zadnje se vendar odpravi kar cela truma možakov na ti^ti kraj, in kmalu se povrnejo z medvedom.
Mojega Angleža je glasno vpitje vračajočih se ljudi prebudilo. Skoči iz postelje pogledat, če morda kar cela vas ne gori. Na vsak način ie hotel on
uvaževaje § 62. državne postave o ljudskih šolah, po kateri mora mestni zbor tržaški skrbeti za ustanovitev potrebnih ljudskih šol in glede na §11. iste postave, ki določuje število učnih moči, ki so potrebne za določeno število šolskih otrok;
uvaževaje dalje § 6. državne postave o ljudskih šolah, po katerem c. kr. namestništvo v Trstu kot deželua šolska oblast odločuje v postavnih mejah o poučnem jeziku in o pouku v drugem deželnem jeziku;
uvaževaje, da je c. kr. šolska oblast za Istro, kateri je na čelu ista oseba, kakor tržaški deželni šolski oblasti, celo v krajih, kjer je prebivalstvo večinoma, in tudi v krajih, kjer je prebivalstvo iz-kjučno hrvatsko, ustanovila italijanske šole ali paralelne razrede; in
uvaževaje, da bi morale šolske oblasti proti vsem narodom države nepristranski ravnati, stavijo podpisani na ekscelencijo gospoda ministra za uk in bogočastje vprašanje :
„1. Zakaj ministerstvo za uk in bogočastje dosedaj ni rešilo priziva načelnika političnemu društvu »Edinost" v Trstu z dne 6. avgusta 1887 proti odloku c. kr. namestništva v Trstu z due 5. julija 1887, št. 7770/VII. glede ustanovitve slovenskih ljudskih šol?
2. Hoče li isto ukazati c. kr. namestništvu, oziroma mestnemu zboru v Trstu, da se ustanove slovenske ljudske šole v Trstu, iu tako ustreči želji in prošnji slovenskih očetov v Trstu?" Na Dunaji, dne 29. aprila 1888.
Nabergoj, dr. Vitezic, Klun, Hren, Borčič, Masovčic, Vojnovid, Bulic, dr. Rapp, Šupuk, VVeisssteiner, dr. Kathrein, dr. Ferjančič, Giovanelli, Šuklje, Stera-bach, Neuner, Lupul, dr. Žotta, dr. Bulat, dr. Tonkli.
Govor poslanca V. Pfeifeija
v državnem zboru dne 25. aprila 1888.
(Konec.)
Tudi sedanji gospod ministerski predsednik kot minister za notranje stvari je v seji dne 4. maja 1887 branil občine z ozirom na prevelika bremena in proti očitanju, da nič ne store, z besedami: „Le to morete zahtevati od človeka, kar more storiti, od občine pa se preveč zahteva." (Živo odobravanje na desnici.) Lahko je reči: to je stvar občiue, občina nič ne stori.
Občina pa tudi ne more nič storiti, železniškega prometa ne more ustaviti, potnikom ne more zabraniti izstopa na železniških postajah, iz lastne moči ne more — brez dovoljenja deželne ali osrednje oblasti — zaukazati razkuženja iz okuženih krajev prišlih potnikov in njihovih stvari; potujoči Izrael bi na vse grlo klical na pomoč proti neobrednemu ex ofio — očiščenju. (Veselost na desnici.)
Občina je obsojena, da mora križem roke gledati splošni svetovni promet; in ta promet je posledica državnih naprav. Železnice se niso toliko zidale za občine, skozi katere drdrajo, marveč iz državnih koristi; gibljejo se ua podlagi državnih postav, železniški promet je pod varstvom države.
Državne postave vravnavajo promet, občina pri tem nima nič govoriti, temveč mora le sprejeti, kar
kožo imeti iu dal mi je za-njo 30 šterlingov v zlatu, to je avstrijske veljave okoli 300 gld.
Mene pa ljudje v tistem kraji še dandanes slave kot najboljšega lovca in svojega velikega dobrotnika.
„A-a-a-a 1"
Pri tem zdihljeji je že vrgel moj tovariš ostanek smodke na stran, in se za mojim hrbtom stegnil po postelji. Pri tem je z nogama meni vzel plahto in še bolj spretno si podvil gorki kožuh pod svoj život. Ob enem jo začel tako glasno smrčati, da sam sivi medved bi bolj ne mogel.
Začetkoma sem kar strmel. Tako predrznega si pač nisem mislil tega Brenudorfa. On si prilasti mojo posteljo, vzame mi gorki kožuh za odejo i n uogi si dobro zavi je v mojo plahto. Jaz pa naj v mrazu, že ves prehlajen, v slabi obleki celo noč prebudim.
Da mi je prej debelo lagal, sem dobro vedel, a da bi bilo to le povod, kako mi bo uzrnal suknjo in plahto, o tem niti mislil nisem.
Tako se še nisem nikoli peljal!
Zgrabila me je jeza. Strgati hočem ž njega
ji prinese promet; k temu spadajo nalezljive bolezni, katere morejo zanesti železnice. Železniške družbe ali država imajo dobiček, občino pa morajo skrbeti za bolnišnice na postajah, akoravno bi postavno moralo za-nje skrbeti država ali železniške družbe: Kdor ima korist, naj ima tudi bremena.
Ker država skrbi pri železniškem prometu za varnost lastnine, da se po iskrah iz strojev ne užgo poslopja in vasi ob železnici, in ker za osebno varnost prepoveduje, da se ne stopa na železniški tir, tembolj je njena dolžnost, da obvaruje nevarnosti, katere v večji meri širijo železnice z nalezljivimi boleznimi, ker so nevarne obljudenim mestom in celim pokrajinam, in škodujejo v obče zdravju in orožni moči države, ker se morajo večkrat prepovedovati orožne vaje celih armadnih oddelkov zaradi nalezljivih bolezni.
Iz tega sledi, da mora država zatirati z vso resnostjo nalezljive belezni povsod in vedno, če tudi se prikažejo posamezno, in ne čakati na šest ali osem slučajev v kraji A. in tako dalje.
Boj proti nalezljivim boleznim je stvar države tudi že v prvem slučaji, ker so v nevarnosti tudi drugi državni deli.
Državno postopanje pa mora biti tudi odločno; ne zadostuje le nekaj ostrih tiskanih ali litografo-vanih ukazov občinam in nabirati tedenska poročila in sestavljati statistične zapisnike, kedar kuga poneha. To je sedanje delo državnih poročevalcev za časa epidemij, vsaj pri osrednjih oblastih, od katerih se eksekutivne oblasti ločijo le po nekaterih potniških izkazih. Tudi ne zadostuje ustanovljati državne zdravstvene urade, deželne zdravstvene postave vpe-Ijavati Y posameznih kronovinah in jim dajati stare naredbe za epidemije, ki so vzrok vsega zla.
Gospoda moja, tu se gre za varstvo državljanov, za zdravje ljudi, o katerih je nas cesarjevič Rudolf pri otvorjenji higienskega kongresa dne 26. sept. 1887 rekel to-le: „Najdražja glavnica držav iu družbe je človek. Ni le dolžnost človekoljubnosti, marveč naloga vseh društev, da skrbe za varstvo ljudi."
Ali se more v prvi vrsti država odtegniti tej nalogi? Ali se vjema postava iz leta 1830 s to nalogo, ker se je n. pr. v Ljubljani število bolnikov za osepnicami moralo pomnožiti na 20 (čujte! čujte! na desnici.), da je javna zdravstvena uprava pričela svoje delo?
Ko bi te določbe bile drugačne, ko bi bilo zapovedano, da se mora že prvi slučaj strogo nadzorovati, pod državnim nadzorstvom vršiti osamljenje in razkuženje, morda bi ne bila nastala epidemija.
Z enim goldinarjem se pri prvem slučaji ne privaruje mnogo, ker vsled zamude morejo narasti veliki troški, ako se ne obrne na bolje po slučaji, v čigar krilu je vesela iu žalostna osoda; mi Cislitavci imamo v obilni meri le žalostno, nikdo ne sliši naših prošenj v času sile — če pa na nebu Madja-rije vise sivi oblaki nevihte, hitro se prikaže: Pomočnik v sili. (čujte! čujte! na desnici.)
če je prenapolnjen peštanski živinski somenj, prikaže se kuga v sosedni Bosni, Rumuniji ali Srbiji (Čujte! čujte! na desnici.); ne le na gospodarskem polji, marveč tudi na narodnostnem polji, najdejo gorke želje Madjarije ušesa in usmiljenje.
Dne 19. m. m. je slavljeni rodoljub, zaslužni in plemeniti cerkveni dostojanstvenik, škof djakovski,
kožuh in plahto. Pa premislil sem si. Nočem, da bi mi on očital, da sem še bolj neotesan, kakor pa on.
Stal sem celo noč v uti, cepetal sem z nogama, pa ne za kratek čas; on pa je smrčal. Kaj ne bo pod tako gorko odejo 1
Prižgal sem si pipo in kadil. Umirilo me je nekoliko, na zadnje sem se celo smejal lovcu, ki me je tako opeharil.
Na jutro je res naš knez ustrelil medveda. Tudi v časopisih se je to bralo. Pa zravea ni bilo tiskano, koliko je zaradi tistega medveda prestal g. nadlogar. Štirinajst dni sem potem ležal v postelji, nogi imel vedno v gorkih povojih; naš spreten zdravnik mi je vendar še kmalu pomagal.
A kedar se še dandanes vračam z lova prazen, ali sem se kaj prehladil, da mi nagaja kašelj ali nahod, takrat me pa žena ošteva:
»Si pa gotovo streljal na sivega medveda, kaj ne?"
hotel praznovati svojo petdesetletnico mašništva —. vsled tega so bili Madjari razburjeni (Poslanec Klun: Prav res! — Smešno!) — nagloma pride rešilni angelj v podobi madjarskih osepnic. (Cujte! čujte! na desnici.)
Takoj so se brale dne 14. marca brzojavke v listih:
„V okraji djakovskem in v velikem delu vero-vitiškega komitata pokazale so se hude osepnice;. doslej je zbolelo 563 oseb, umrlo 79. Komitatna oblast je ukazala, da se zapro vse šole v Djakovu, in je prepovedala vse shode, potovanja in sprevode; vsled tega bo nameravani shod Strossmayerjevih čestilcev najbrže moral izostati."
Na srečo osepuice niso storile druge nadloge; ali so ponehale s črnilom, kakor so nastale, ali so rabili druga zdravila, tega ne bom preiskaval in si ubijal glave, je li potrebno, da se naše postopanje pri epidemijah vredi na enaki podlagi, kakor je madjarsko.
Navedeni razlogi, gospoda moja, gotovo zadostujejo. da je zastarela dosedanja epidemijska postava in da več ne zadostuje zahtevam časa in znanosti, zato nasvetujem naslednjo resolucijo (bere):
„0. kr. vlada naj prej ko mogoče predloži postavo o varstvu proti nalezljivim boleznim."
Potreba reforme te postave je očividna in neopravičeno bi bilo od državne uprave, ko bi ne spoznala te potrebe in roke mirno križem držala. Priporočim svoj nasvet visoki zbornici. (Pohvala na desni.)
Politični pregled.
V Lj ubljais i, 3. maja.
M©ts*a»$e dežele,
„Presse" pravi, da še sedaj ni določeno, kedaj se bodete sešli delegaciji. Le toliko je gotovo, da se bo to zgodilo v začetku meseca junija.
Glede dispozicij ske g a zaklada je sklenila proračunska komisija gospodske zbornice ua predlog barona Hye-a, da se v proračun zopet postavi znesek 50.000 gld.
„Deutsche Zeitung" je vsa razburjena, ker je dr. JRieger v svojem govoru naglašal avstrijsko zvestobo češkega naroda. Kdor je vsled tega razžaljen, obsodil je tudi že samega sebe kot Avstrijca.
Tnanj e države.
Papež Leon XIII. pripravlja okrožnico škofom, ki se obrača zoper liberalizem v vseh njegovih izjavah. Proglasila se bo že v nakaterih dneh.
Avstrijski veleposlanik na angleškem, dvoru, grof Karolyi, bo za gotovo odstopil. Vzroki temu so izključljivo zasebnega značaja; grof želi po 43letnem službovanji zapustiti diplomatsko pot ter v prihodnje živeti na svojih ogerskih posestvih. Kot njegov naslednik se imenuje grof \Volkenstein.
Bolgarska vlada upa, da bo Turčija preklicala svojo carinsko naredbo , kajti vshodno-rumelijsko prebivalstvo je vsled nje jako razburjeno. Pri vsem tem pa so sofijski krogi prišli vendar do prepričanja, da so bile njihove nade pulile, ko so se zanašali na dobrohotnost Turčije. Nekaj vladnih mož niti več ne upa, da bodo imele obravnave o turško-bolgarski železnični zvezi kaj vspeha, kajti boje se, da bo hotela Turčija spraviti to zadevo v zvezo s carinsko naredbo.
Pravda zoper bivšega bolgarskega majorja Popova in tovariše je končana. Popov je bil obsojen na 4letno ječo, ostali zatoženci pa so dobili po eno leto, 7 mesecov in 5 mesecev trdnjavskega zapora, ob enem pa so izgubili vsi svojo častniško dostojanstvo. Vlada je poizvedela, da pripravlja sofijska meščanska vojna naredbe, s pomočjo kojih bi oprostila Popova. Poojst^ila se je služba vojaških straž ter ukrenilo, da so vojaki noč iu dan pripravljeni braniti veljavo državnim postavam in oblastni jam.
Buski veleposlanik Lobanov je odpotoval predvčerajšnjim na Dunaj. V Petrograd je prišel veleposlanik v Rimu, Uexkuell. — Dopisnik petro-gradski v „Matin" trdi, da so vesti o zbiranji ruskih voju ob avstro-gališki meji le iznajdbe galiških listov, ki so jih dobili naravnost iz Beroiina. General Gurko se je izjavil, da kaže Rusija svojo miroljubnost najbolje s tem, da v treh letih ni pomnožila svoje vojne.
„Nodd. Allg. Ztg." piše o zdravji nemškega cesarja v svoji predvčerajšnji številki: Cesar se počuti danes manj dobro, kakor včeraj. Mrzlica se jo nekoliko shujšala. Ker visoki bolnik nima posebno dobrih noči iu se smejo sredstva jako previdno rabiti, postal je ce«; . jako slaboten ; zaradi tega pa se tudi ni še moglo temeljiteje razpravljati vprašanje, ali bi kazalo, da bolnik spremeni bivališče. — Ravno isti list naglaša nasproti trditvam, da je bila v razgovoru mej angleško kraljico in Bis- j
marckom
.■na
točka konečno vrav-
nanje brunšviškega prestolonasledstva: „To je popolnoma izmišljeno ; niti besedice se ni izpregovo-rilo pri navedeni priložnosti o tej zadevi". — Nekaj listov priuaša čudno uovico, da obsezajo molitve za nemškega cesarja po raznih protestantskih cerkvah (v Oderbergu, Potsdamu i. dr.) tudi nastopni stavek: „. . . da bi Gospod, ako je njegova volja, kmalu rešil cesarja Friderika njegovih muk". — Odstop prof. Bergmannov kot zdravnik cesarjev se tolmači tako, da je izprevidel Bergmann nevspešnost v skupnem zdravljenji z angleškimi tovariši.
Francosko ministerstvo je nesložno, kako postopati zoper Boulangerja. Med tem, ko hoče Floquet najodločneje ravnati z boulangisti in je tudi izdal povelja, da se brezobzirno zaduše izjave pred kavarno „Riche", je Freycinet popolnoma nevtralen in Lockroy naravnost za generala. — Redarstvo v Nancyju je zaprlo dopisnika listu „France", Margoneta, in predsednika radikalnemu odboru, ker sta z javnimi pozivi, nabitimi po cestah, pozivala k boulangistiškim izjavam. Neka tretja oseba imenom Aron, ki je bila tudi zapletena v to zadevo, je pobegnila. Hišna preiskava pri teh treh boulangistih je dala povod obtožuici zaradi pozivljanja k javnim izgredom. Redarstveno sodišče v Naucyju je minulo soboto zaprte cestne politike obsodila do treh mesecev. Vsi zatoženci so zatajevali Boulangerja, trdeč, da so hoteli edino le razsajati. Provzročitelj cestnih nemirov, nekdanji vojak v Tonkingu, je bil obsojen na trimesečen zapor. — Predvčerajšnjim je bil republikanski predsednik Sadi-Carnot v Rochefortu. Ogledal si je arzenal in bolnišnico. V slednji izročil je eni izmed usmiljenih sester križec častne legije z besedami: S tem, da Vas odlikujem, odlikujem celi red." Še dopoludne istega dne povrnil se je naravnost v Pariz, kamor je došel ob 8. uri zvečer. Ko je predsednikov voz zavil v boulevard Montpar-nasse, začuli so se glasovi: „ŽivilvBoulanger", pa tudi med sikanjem in žvižganjem : „Živela republika".
Včeraj je imelo italijansko ministerstvo, temu na čelu Crispi, jako britke ure. Razpravljala se je v zbornici afriška ekspedieija, s kojo ni zadovoljen skoraj nobeden Italijan. Tudi o zeleni knjigi čuli so se zelo neugodni glasovi. Liberalno časopisje, v prvi vrsti „Tribuna", sodi o zeleni knjigi skrajno črno. Navedeni list pravi, da stoji sredi vse te zo-perne zmešnjave kot poštenjak edino le neguš, ki je ostal do konca vstrajeu. Italijani so hoteli posnemati španjske osvojevalce v Ameriki, bili so le karikature svojih vzgleduikov. — V večerni seji rimskega mestnega zbora dne 30. aprila bila je na vrsti točka, kje naj mestni odbor dovoli prostor za spominek Giordanu Brunu. Na galerijah zbornice bilo je natlačeno občinstva, seveda večina bila je poulična druhal, ki v Italiji nikjer ne manjka pri enakih prilikah. Po raznih govornikih, ki so proslavljali Bruna, oglasil se je k besedi Righetti, eks-pref^kt in bivši vodja konservativcev, ter je predlagal, naj se odloži ta predmet do prihodne seje. Pobijal je ta predlog Baccarini, češ, treba se je preskrbeti za prihodnje volitve, z drugimi besedami, treba je nekoliko peska v oči volilcev. Righetti je povdarjal, da so bili vsi člani vsigdar složni, kadar se je šlo za izjave v patrijotiškem duhu. Tukaj pa se namerava vse kaj druzega. Pri teh besedah je navstal na galeriji strašen ropot, čuli so se klici: ,,Izdajice, klečeplazci!" in vsi opomini predsednikovi k redu so bili zastonj. Golo orožje je še-le izpraznilo galerije, da je pa pred zbornico navstal tem večji vrišč. Druhal se je vlekla pred stanovanje ministerskega predsednika Crispija, kojemu se je predstavilo nekoliko mož iz množice. Crispi jim je naglašal, da je mir prva meščanska dolžnost — lisjak, kdo je pa pravi provzročitelj tacih izgredov in komu so konečno ljubši nego njemu? Mestni zbor nadaljeval bo jutri svojo pretrgano sejo. — Prestolonaslednik se počuti povoljno. Vse njegove rane so le neznatne.
Suakimska posadka pričakuje z vsakim dnem napad vstajnikov, kojim vodja je Osman Digma in ki so dobili pomoč od nekega arabskega rodu, tako, da imajo sedaj 3000 vojakov in 8 topov.
Izvirni dopisi.
Iz Domžal, 2. maja. Žalostno je gledati, ako cela vas, cela občina hiti brzih korakov navzdol po široki cesti, ko moralno, fizično in materijelno propada leto za letom, ko se vedno očitneje kažejo slabe navade in strasti ter izginja stari ponos med kmetskim ljudstvom. Lenoba, mlačnost, črevougodje, pohotljivost, nemir, igre itd., enako plevelu tirajo ljudstvo v revščino ter prete uničiti vse, kar je dobrega, že v kali. In kdo je vsemu temu največ kriv? Žganje, je najkrajši odgovor; ono je tisto sredstvo, s katerim je moči ljudstvo prej ugonobiti, nego z ognjem iu mečem. Žalostno je gledati, kako stariši in gospodarji, udaui žganjepitju, popolnoma pozabijo na odgojo svojih otrok, česar posledica je, da rastejo kakor Jureta „naših ljudi" po svoji volji in poželjeuji, kakor neoplemeničeuo drevo. Taki v odgoii zanemarjeni otroci nostanejo že v 15. letu
starosti najprej igralci, potem ^nopsarji" in barabe. Baraba pa je, kakor cigan, za vsako spačenost sposobnejši, nego za pošteno delo. Največja nesreča za vsako vas je nedvomljivo štacuna, kjer se toči duh in telo moreče žganje. Iz teh kaluž izvira za marsikatero družino pogubna kuga, ki več škoduje, kakor slaba letina ali kaka vremenska nezgoda. Prav je pisal v Vaš list neki dopisnik v začetku tekočega leta, rekoč: Prej ne smemo mirovati, dokler ne pade zadnja šnopsarija.
Kaj je učinil „šnops" v domžalski občini minoli teden? Sin je svojega očeta malo da ne do smrti pobil, in kako je to prišlo? V obližji je bez-nica, kjer se žganje toči; zato tema človekoma po zimi mine v posejauji v pivni več časa, kakor pri domačih opravkih. Oče ga je vlekel dopoludne, a sin, angeljček, kakor ga naziva mati, popoludne, in konec je bil zvečer hudo telesno poškodovanje. Kar se je jelo v tej štacuni točiti žganje, je pol vasi okužene. Tu eden zapravlja po očetu s skrbjo obvarovano kmetijo in živino, barabe ga pa kakor trotje obletavajo od vseh strani. Rokodelec odloži orodje, kmet se ne meni več za domača opravila ter raje v družbi lenuhov zlasti po zimi cele dni presedi v žganjariji. Kadar je pijače že čez mero, tii se začno bratci prepirati, pretepavati. Mislil si bodeš, sedaj bo mir. Kaj še! Zjutraj zbero se bratci z obvezanimi glavami in rokami zopet v štacuni, obžaljujejo svojo naglost, ponavljajo prijateljstvo, pijo novo bratovščino in konečno začne se stara pesem — zopet pretep. Kaj pa dom&? Revščina, pomanjkanje, stradanje, jok in obup. Kaj pa šta-cunar? Ta si mane roke ter si misli, kakor Žid: Dobiček je le moj. Vodka le nese! In res mu nese lepe dobičke, lepše kakor kmetija, kjer obdelovalcem teče znoj po čelu. Ako pa o družbi treznosti kdo kaj omeni, pravijo bratci: To društvo ni potrjeno, toraj neveljavno.
Koliko ljudi v občini končtl svoje življenje vsled žganjepitja, je težko določiti, ker se pridruži še kaka druga bolezen, in mrtvaški ogleda bodisi iz nevednosti ali iz spoštovanja do teh ljudi raje postavi jetiko, pljučnico, naduho, in drugo v svoj zapisnik. — Najbolje bi bilo, da bi se povsod prepovedalo, točiti tako pokvarjeno žganje.
Dnevne novice.
(Cesarjevič Rudolf in Štefanija) potovala bodeta dne 10. junija preko Zagreba, kjer se bodeta jeden dan pomudila, v Bosno. Skupno bodeta obiskala Banjaiuko, Serajevo in še nekaj druzih mest, odkoder se bo nadvojvodinja prestolonasled-nica vrnila domov, cesarjevič pa pojde v M os t ar čete ogledavat in se bo vrnil preko Dalmacije.
(Nadvojvoda Ivan) bival je sedaj tri dni v Pulji, odtod se je odpeljal v Trst.
(Avstrijsko društvo ,,belega križa", podružnica za Kranjsko.) Društvo je razposlalo tiskano letno poročilo za čas svojega obstanka, t. j. od 1. januarija 1883 vsem p. n. članom in jim naznanilo, da se ne bo več imenovalo „Podružnica za Ljubljano" , temveč »Podružnica za Kranjsko". Društvo si je že pridobilo nekaj vnanjih udov in upa, da si jih bo še več privabilo. — Kdor hoče pristopiti k temu človekoljubnemu in rodoljubnemu društvu, ki je pod pokroviteljstvom Nj. cesarske visokosti cesarjeviča Rudolfa, naznani naj pismeno ali ustno predsedniku društva v Ljubljani. — Iz poročila posnamemo, da je društvo imelo začetkom tekočega leta 1 ustanovnika, 110 rednih članov, dohodkov 639 gld. 96 kr. Predsednik mu je g. Gustav Habit, načelnik tukajšnje postaje južne železnice; podpredsednik gosp. Ivan Lisec, ekspeditor na južnem kolodvoru; tajnik gosp. Juraj Mih ali č; blagajnik g. Blaž Zegner.
(Umrl) je včeraj ob 8. uri zvečer po kratki in mučni bolezni g. Martin Krek, učitelj v Smledniku, v 56. letu svoje starosti. Naj v miru počiva!
(Upravni odbor »Narodne Tiskarne") se je v torek sestavil ter volil predsednikom g. dr. Tavčarja, podpredsednikom g. dr. Vošnjaka.
(Razvrščevanje konj v Ljubljani) bo letos na starem živinskem trgu poleg parnega mlina, in sicer dne 7. maja za poljski in šentjakobski okraj, dne 8. maja pa za vse druge okraje. Gospodarje opozarjamo, da mora vsak pripeljati svoje konje na pregled; kdor tega ne bo storil, kaznovan bo v smislu ministerske odredbe z dne 30. sept. 1857, drž. zak. št. 198.
(Šest bikov muricidolskega plemena) prodajala bode c. kr. kmetijska družba v soboto 18. t. m. dopoludne ob 10. uri v Eibnici. Biki so nakupljeni iz državne podpore, ter bodo prodani potom javne dražbe onim kranjskim gospodarjem, ki se zavežejo bika najmanj dva leti za pleme obdržati.
(45.000 goldinarjev) volil je nedavno 1 o v-ranski občini v Istri ondi umrli podmaršal g. Schmelzer z namenom, da se obresti te glavnice porabijo vsako leto sproti za podporo bolnih in onemoglih ondašnjih revežev in pa za posebnega ubož-nega zdravnika.
(Na vrbskem jezeru) krstili so dne 1. maja novo jahto »Union Yacht-Club-a" z običajno slovesnostjo, katere sta se vdeležila tudi koroški deželni predsednik g. Šchmidt-Zabierovv in deželni glavar g. dr. J. Ervvein.
(V Dornbergn) na Goriškem bo v nedeljo, dne 6. t. m. vinska razstava, kakor navadno vsako leto.
(Vihar) je dne 27. aprila v Sesvetih pri Ormožu vrgel s zvonika križ in jabelko. Zvonik je bil popravljen pred štirimi leti.
(Nesrečo ladije „Greit'a) pri otoku Pagu je zakrivil, kakor je dokazala preiskava, poveljnik sam
(Nesreča.) Vrbskega župana na Koroškem, g. Vrana, zadela je dne 30. aprila nesreča. Hlapec njegov šel je triletnega žrebca kovat. Pred kovačijo stalo je več konj. Žrebec bil je nemiren, spenjal se je in hlapca vrgel ob tla. Vran je hotel hlapcu pomagati, a žrebec ga je s kopitom udaril po čelu.
(Umorjenega) £0 našli v Voloski graščaka Vinka P o š i c a v njegovem stanovanji. Umora sumljiva sta njegov brat in zet, ki sta bila s pokojnikom več časa v prepiru.
(Graško porotno sodišče) je znanega H a i d e g-gerja obsodilo na tri leta težke ječe.
Telegrami.
Berolin, 3. maja. Izvestje: Mrzlica je jako neznatna; cesar počuti se primeroma povoljno.
Rim, 3. maja. Zbornica je pričela debato o afriški politiki. Danes je vložil Baccarin|i predlog: Zbornica se izreka jako pohvalno o hrabrosti vojne in mornarice, toda ne priznava vojaške politike na obrežjih Eudečega morja v narodnem interesu primerno ter poživlja vlado, da odpokliče armado, potem pa naj se preide na dnevni red. Tudi skrajna levica je predlagala, naj se odpokličejo vojne.
Atene, 2. maja. Tukajšnji krogi so jako razburjeni, ker je Turčija odpoklicala svojega poslanika Feriduna beja. Grški poslanik v Oarjigradu bo prišel semkaj ter se ne bo povrnil v Carjigrad, dokler no bo imenovan turški poslanik za Atona.
Katanija, 2. maja. Iz glavnega žrela Etne dviguje se visok dim; zamolklo iiobnenje menda naznanja pričetek bruhanja. Nebo je zatemnelo.
Umrli so:
30. aprila. Anton Borštnik, kajžarjev sin, 8 dni, Ilovca št. 2, oslabljenje.
1. maja. Marija Strekel, delavčeva hči, 7 dni, Opekarska cesta št. 31, božjast. — Eajmund Zaletel, kovačev sin, 8 let, Poljanska eesta št. 18, škarlatica. — Frane Elsner, skladališčni nadzornik, 57 let, Dolge uliee št. 3, Uraemie.
V bolnišnici: 27. aprila. Marija Serše, gostija, 32 let, oslabljenje moči. 29. aprila. Marija Maček, delavka, 47 let, Vitium eordis.
Vremensko sporočilo.
C	X	>
g Cas Stanje S g - Veter Vreme J*-^; |
nimmini« zrakomera toplomera	»2
opazovanja r mra po'Colzyu	3 g
P/7u. zjut.l 738.8 IM si. vzlid. del. jasno 2. 2. u. pop. 738-6 214 si. jzap. „ 0 00 9. u. zveč. 739-0 16 6 si. vzhd. oblačno
Deloma oblačno, liad normalom.
Podpisani se uijudno zahvaljuje prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom v imenu pred nekaj dnevi umrlega očeta za zaupanje in mnoga naročila, naznanja, da bode nadaljeval
podobarski in pozla-tarski obrt,
m ter prosi za nadaljua obilna naročila, katera g hoče kakor do sedaj tudi v bodoče vestno, pošteno in ceno izvrševati.
Na željo pošilja načrte in podobe že izvršenih predmetov.
Aleksander Gotzl, mL
podobar In pozlatar v Ljubljani, (3)	Gledališke uliee št. 8.

Zlgld. 38 a.v. I
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 3S gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Avitoii Obreza
tapecirar in dekorater
"v Ljubljani, Ključarske uliee štev. 3,
(pod mestnim trgom).
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO «-1. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Ceniki s podobami zastonj in franko na zahtevanje.
Naznanilo in priporočilo.
Podpisani naznanjam p. n. občinstvu, da bodetn začenši z dnem 5. t. m. tudi na
Glavnem trgu v hiši št. 19
otvoril
prodajalnico za kruh.
Dalje se za mnoga naročila priporočam slavnemu občinstvu, kojemu se po želji katerikoli čas pošilja kruh tudi na dom. Dobivale se bodo tudi vsakovrstne in vedno sveže
katere se do sedaj še nikjer niso dobivale, kot biskviti, pince itd., kakor tudi ržen kruh in kruh na vago. Zatrjujem vsem častitim naročnikom, da jim bodem vedno postrezal z dobrim blagom, pošteno mero in najnižjo ceno.
Odličnim spoštovanjem	(i)
Jakob Zalaznik,
pcJcovsJci mojster, Stari trg št. 10.
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Mcdijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
M) H,.
politovane in likane-. altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divano, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe, in sicer
za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod,
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
Srednja temperatura 17 0° C., za 5'6°
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 3. maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 79 gl. Sreberna „ 5 % „ 100 „ „ 16% „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .
Papirna renta, davka prosta......
Akcije avstr.-ogerske banke ...'..
Kreditne akcije ..........278
London.............126
Srebro ............. —
Francoski napoleond.......... 10
Oesarski cekini .......... 5
Nemške marke ..........62
Radenska kisla voda in kopališče.
Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric.
r\f)ti ZnrflVllriP Vflflfl Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci največ j-i-^u iJU-iujv llllUi VUUOj. natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi človek vsled prevelike kislino v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
Kot TI HITI 1711/3 VOflfl Vsleii °Mlne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega _	V UUOj. okusa in močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj pri-
ljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
11 hvfl/mva 1 TI n 7fl "PP VI 1 n ''alco razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot V u v UU U V UU11U ZjU.1 a V HU. varstvo in zdravii0 zoper davic0i škrlatico, mrzlico in kolero.
rCDTlfill ITI St.P TI mrfl Tli P Kopeli se prirejujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno IlU^Uli lil OUdJllU V ClillJd« gorkoto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico, trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.)
Ogljeno-kisli litij kot zdravilo.
to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Koliko vrednosti jo ta jako močan lužnilc kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močno tekočine kalija, matrona in litija. Prvi dvo niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bilo protinastih snovi navzete kosti v kratkem prosto vso nesnage. To ga je napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniško prevlake so postajale vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enačili razmerah tudi drugi zdravniki.
Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Štajerskem.
(1) V zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz InMlhael Kastuer v Ljubljani.
Najnovejše delo o konfesijonalni šoli.
Interessante Beitriige zur gegen\v;irtigcn Tagesfrage.
„Die confesslonelle Schule."
Erster Theii: Offene Fragen an Herrn Dr. E. Hannak. Zweiter Tiioii: Die Nothvvendigkeit der confessionellen und nationalen Schule vom vvissen-schaftlich - pedagogischen Standpunkte aus dargestellt. 8°, 43 str. Gena žiO kr., po pošti S5 lci*.
Prvi del kaže jednega glavnih junakov liberalnega rav-sanja in označa v njem njihovo ravnanje, razkrivajo z uče-nostno ostrostjo vso neresnične trditve, ki jih je gospod vodja Hannak navedel v svojih spisih, ne da bi jih bil dokazal. „Offene Fragen" šibajo — od konca do kraja jako mikavno — lažnjive nauke liberalcev in kaže liberalski zadrugi tako zrcalo resnice, da se vidi njili lažnjivi obraz v vsestransko jasni razsvotljavi.
Drugi dol donaša z vednostno-pedagogiškega stališča novih zelo mikavnih podatkov, ki z jasno in določno besedo razkazujejo vprašanje konfesijonelne šole ter logično dokazujejo, da je neogibno potrebna konfesijonelna šola.
Ta spis je važen za slehernega, katerikoli se peča z dnevnim vprašanjem „konfesijonolne šole" ; vzbudil bo živahno pozornost pri prijateljih in nasprotnikih konfesijonelne šole.
Dunaj-Wurzburg.	Jeo ^oe,.),
H0T Dobiva se v ,,Katoliški Bukvami" v Ljubljani.	(1)
12nifit Eteei%
izdelovalca oljnatili barv, firnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
-BCJ ■■TR»H J s«.:**.«®,,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižjo cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v plosčevinastih pušicah (Bleehbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah.
Cenilce na neahtevanje.