Uto LUX. iL 24$ L}«*l)a«a, paaedel}«* *. cktotra l& Ctaa Dfai L- im^ij^ ^v&jl i»f> popoictnCb isvsem&i oooeije ni pcnmittoi ^ UMtfWb ftp M> 0001 rrst a Din 2, do 100 vzst 4 DU> *AU Od 100 do 800 vrat i OtĐ &. T*č& tnaeimtt petit rreta Din 4.«. Popust po dogovoru, tnoaratm dave* po— bej. — »8lov*na*J Narod« r«ii» naesećno v Jugoolavtjl Dto 12- sa tnosemBtvo Oto 35- Kokotu« e» oe vtmemjo ORKDNMTVO Oi OPRAVNITTVO LJUBLJANA. &*mflJevB ••©» 0000. * releton: 81-33. Sl-33. 81-14. 81-3» m Sl-M PođratBlo«! MARTPOR nimMimjoiJfltl 8b — NOVO NTJCSTO, Ljubljanska a telefon K. H — GBLJS: oeljntoo urođntttro: Strooanajerjer* altom 1. telefon ot. 65; podružnica upcvre: Kooenora uttom X telefon *t- 190. — JBSENIGB: Ob kolodvoru 101. Paetn* tamnltnlc« ▼ Lđabtjanl at. 10381. OBČINSKE VOLITVE V DRAVSKI BANOVINI Uradno porocilo o končnetn iziđu včerajšnjih volitev v 225 občinah dravske banovine Ljubljana, 26. oktobra Agencija A vala objavila naslednje uradno poročilo o i^idu volitev občinskih odborov v dravski banovini, ki so se vršile včorai L'fi. t. m.: Izmed 153.751 \ pisanih volilcev se jr ude.ležilo volitev 97.276 volilcev ali Gtisovalo je voliloev za W*Z 70.820 JRZ v kompromis-u z drugimi strankr.- mi 7.149 skunno opozicijo 17.157 JNS 921 Jujr nar. str. Cdr. Hodžera") 21 Nemce 1.208 V odstotkih sa JRZ 72.80 'a JRZ v kompromisu z drugimi straii-kami 7.34 zh. skupno opozicijo 17.64 za JNS 0.95 za Jug. nar. str. (dr. Hodžcra) 0.03 7/\ Nemce 1.24 Volitve so se vršile v 225 občinah Zrnaca lp so: JRZ 184 ->beirmh JRZ v kompromisu z druj^imi stranka- mi v 13 „ skupna opozicija v 24 „ JNS 1 Jug. nar. str. (dr. Hođžera) 0 „ Nemci v 3 „ V odstotkih: JRZ v 81.8% občin JRZ v kompromisu z drugimi strankami v 5.8% „ skupna opozicija v 10.7% „ JNS 0.4% Jug. nar. str. (dr. Hodžera) 0.0% Nemci v 1.3% ,, Vloženih in potrjenih je bilo skupaj kandidatnih list in lAccr za JRZ 261 JRZ v kompromisu z drugimi sfcrankami 40 skupno opozicijo 110 JNS 6 Jug. nar. str. (dr. Hodžera) 1 Nemce 3 Ako se k rezultatom teh volitev pri-Stejejo še rezultati volitev, ki so se v 75 občinah že prej izvršile, potem je dobila JRZ 88 % občin, opozicija pa 12% občin. Postani in ostani član Vodnikove družbe Obkolievanje Madrida se nadaljuje %Jp€*rt*iške čete so presekale zveze Aranjueza z ostalim svetom T»la\*era, >>. oktobra A A Konjenišln oddclki. tanki in topništvo polkovnika Mo-nasteriie so rmagovito končali operacije, ki ro jih včeraj /aeeli na cesti Tolcdo-Madrid tr» V7H0IŽ reke Mcramc. Včcra.i so scverno od Aranjue/a zavzcli ves teren do rcke Navarc. Tako je Aranjue/ popolnoma odrezan od ostalega sveta Te operacije se lahko smatra jo kot eden i/med zadnjih ina-nevrov /a obkolitcv Madrida Najbrže bo 5e kinaki prišlo do odloCilncga napada na prc-stolnico. V štabu uporniških čer, so bolj kakor kdaj prej prepričani o uspehu svojega dela. Madrid bo sedaj gotovo padel in je samo se vpra^anic kdaj in kako. Neka ten mislijo, da bo padel v t reh dneh, dragi pa pravijo, dsi bo padel v 10 dneh. Menijo. da general Franco ne namer^va žrtvovati elite svojih cet. da bi -/av/el Madrid nekaj dni prej. Tuđi hoče mesto nbvarovati pred pojjostimi napadi u /raka. Zato se povdatja potreba, Ha na 1 uporniška vojska ?av/amt Madrkl v enem samem naskoku. Mobilizacija delavcev Madrid. 2h. nLfnbra A A. Vse delavske organizacije mobilizira jo svoje člane, da bi .jih dale na ra/polago vladi. Nra ta naCin izvajajo splošno mobilizacijo. Glavni delav-5ki sindikat, v katerem so organizirani komunisti in jHKrialisti, vrši izbor med delavci, da bi vsakega nastavili na svoje inesto. <*'la-ne, ki bi mofili iz.vTŠcvati delo častnikov, prc-dlaga sindikat za vojne komisarje. Tišti, ki se ne bi mogli boriti, bodo morali dela ti na utrdbah ali pa bodo dodeljcm delov-nim oddelkom v o/adju. A\enijo, da bo vlada tako lahko sestavila artnado. ki bo šte-la kakih 4O.rM«) dn .^n.000 vojakov. Poraz leg^jonarjev pri Oviedn Madrid. 26. ofcfobra. A A. Radiopostaja Ela\*ne delavske /veze peroča, da so asturski rudarji uničili kolono legijonarjev pri Ovie- du. V bitki je padlo nad 700 ljudi. Vladnc čete so zopot popolnoma obkolile Oviedo. Mehi$Ke vojne lad]e za mađridsko vlado Madrid. 26. oktobru. AA. Zunanji mini ster del V'avo ie /ahteval od mehiške vlade, raj vrne špan^i vladi tri vojne ladje, ki so bile 7a McliiVo izdelane v Rilbau Te ladje so bile odpo*ilane že pred trem« meseci v Mehiko. Mada hoče na ta način nadome-štiti i/j>ubc svoje vojne morTiarice Caballerova prizadevanja Barcelona. l\ oktobra. 11. I vikat govore, da naniorava predčedni-k I-arcfo Cal>a.>'ero izvesti preo«>novo <*voie vla-ie. da b; ^pravil v kabinet v*e antifasistične sile in vzposta-vj.l enotnost vlade v koroni borbi za Madrid. Portugalski odgovor londonskenm odbora London, 26. oktobra A A. Portugalski odgovor odboru za nevmešavanje, k; obse-ga 21 s strojem pisanih strani, je napravil najgloblji vtis na vse diplomate, ki so imeli mo/nnst, da so ga proučili. Odgovor obsega dva dela, v prvem govori o sovjetskih ob-tožbah, v drogem delu pa dolži Rusijo, da krši določila o nevrnešavanju. Portugalska vlada tuđi izjavlja. da odgovarja samo iz uljudnosti do odbora za nevmešavanje, ni-kakar pa ne Rusiji na njene obtožbe. Globok vtis v Parizu Pariz\ 26. oktobra. A A. Sklep portugal-sc vlade, da prekine diplomatsko raznKc-je z madridsko vlado, je napravil v fran-coskih diplomatskih krogih glotook vtis. V političnih krogih mislijo, da je portugalski Korak samo priprava za priznanje burgo&ke vla-de kot edine redne Apanske vlado. Mislijo, da. bosta isto storili v kratkem ^asu tuđi Nemčija. in Italija. Gledc na razdor, ki se je pojavil v med-narodnem odboru za nevtralnost v L#dh-donu med Rusijo ter Portugalsko, Nemči-jo in Italijo zaradi dobavljan ja orožja v Spanijo, izjavljajo, da bo priznanje burgo-^ke vlade po prekinitvi diploanatskega razmerja z Madridom pomenilo tuđi pravno Uizakonitev dotoav vojnega materiala upornikom., ker bi postala za države, ki bi jo priznale, bargviS\a vlada edina redna španska oblast. V političnin Icroglh mislijo tuđi, da pomeni sklep portu^ralske vlade potnembno, obenem pa fcudi zelo koć-ljivo etapo v razroju mednarodnih razmer, nastalih z državijansko vojno na špan-skem. Politika bolgarske vlade ostane neizprcmenjena Pred parlamentarnim! Ko vlada izvedla občin&ke volitve Sofija, 2f>. okt. t. Kralj Boris je v soboto ^prejel v i^o^'ovilni avdijcnri bivša ministra Kožuhareva in Mišajrkova. takoj nato |>a šf nova ministra tienorala Jovova ^11 Niikoia j**va. V'laJa je dane*i izdala pflo^iari, v ka tfrom navaja razlf>gp. zakai ni*>o bile v drugi poiovici me^era oklobrn razpi^ane P«r Icni^ntarno volitve. \ ostal-Mi; ie pokala' način kaho i«* bila vlada i-zpopolniona, da *V ni eno paiilične sm«»rriip-e ne boda i-zpreiin* nilp in da bo bolgarska zunaoja in notra nja poklika še nadalje elo:iela na načelih. ki jih je kralj Borit* po^tavil v tvojem manifestu lani -1 aprila. Naloga nove vlado je obnoviti tradicionalne zveze med o»nov-ninii ucrtanovami bolganeke države »n njenim poglavanem brez slehernega posred« van ja bivših političnih Hrank. V državi se morajo obnoviti nonnaln? razmere, parla ment ip obd'-neke saiiK>uprave toda brez strank. Novi mtniater Nikolajev ie takole karakte riz i ral [x>litiko rekonstruirane«« kabineta: Brezpojioina in zveeia služba domovini, podred'iev o^ebn'h in »traiikartskih iptere tov občim in nacionakiini. Poteociranjo discipline in vere v boUarako bodooaret. ludi \iPti menJio v svoph komenLar>ih, da pomeni imenovanje dveh nepobfciČnih osebnosti za minULra. da &e je boigar«4ci reiini že boLi olcrentl ^Iran od političnih etraiik in stru i. Po končani sobotni seji ministrskega svt-ta je izšcl naslednji komunike: Razne nepričakovane okoliSCine, ki se jtni pridružuje želja, da se v đrtavi obrani popoln mir, posehoo glede na razburkani mednarodni položaj. 30 vlado pripravile do tega. da je odgodila za oktober dolo-Cene parlamentarna volitve na poznejAl čas. Obeaem s aklepom o oigoditvl volitev «e je ministraki svet bavi! tuđi z vprafta-njem ooćinskih volitev in Je vlada okleni-la najprej pripraviti občinake volitve. Vršile se bodo takoj, ko bo končana pre-uredftev občin in ko bodo aprejeti potrebni amandmani volilnega zakona m zakona o občin&h. Francoski komentarji o berlinskih razgovorih Francija In Ast^llja nisnata povcMla za vznemirjanj^ Pariz, i*fi. oktobra. A A. Lijiti so zelo prr-stMiečeni nad uradnim poročilom, ki jft bilo objavljeno 0 razjrovorih mori o stališču do dojrodkov v Spaniji, ničesar t^e pa. ne govori, kar bi se daJo slutiti, da sta Italija in Xe>mčija jas-neje m-čijo ki je zmanjšal vpliv lt.T]ijp na Duna-ju. »►Petit. Parisien^ porooa. \i Rima. drt s(» tam precej nezadovoljni z u radnim poroci-lom. Uradno poroČilo ne potrjuje pričako-vanj ki jih jp prieakoval fasiptir.ni tig.k rni rax|rovorov v Berlin«. \Ah\ pravi, da ti razgovori ni?o bili takšni. da bi &e Tno*rli zaradi njih vv.tiPTnirjati. Francija in Angrlija nimata 7a i-n no-bene^a povoda, da bi bili nemirni. >.Ioiit« pi^e. da sta s*1 ^i^no in N>urath gpopndla pri političnih fn zemlje-piRnih pro- bleniih. Iz uradne^a porobila 5»e j-^sno vidi, °n posebni položaj danes rmogoča, da prizna italijansko cesarstvo v Abesiniji, ne da bi ji mogel kdo kaj po*tiftno opore-kati. Problem je pa docela drugračea 25a driave, ćlanice r>N. Dejstvo, da je «ep-tem.ber»kj3 zasedanje DN potrdilo poobla-stila abesinske delegacije, jim za nedolo-č.en čas zakonito onemogrv^a. da bi priznale ane-Vsijo države, ki je netala ćlanica Društva narodov. Degrelle izpušcen Brusetj, 26. oktobra. A A. Ponoći so iz pustili voditelja reksistov Dcgrclla in njegove tovariše. ki so kljub prepovedi vlade horeli imeti shod na trgu sv. Gudule. Volitve v Avstriji Dunaj, 26. oktobra. A A. Včeraj so se v vscj Avstriji vršile prve volitve po novi korporativni ustavi. Volitve so se vršile v kmetijskem oddelku in so potekle v najlep-šem redu. Udeležilo se jih je povprećno 858/» volilcev. Vsi voditelji kmečkih organizacij *ao izvoljeni v svojih občinah. Izvoljcni &o tudi z as topnik i kmečJtega delavstva. RilHMflfta^OpOV OsUAOO v London Berlin, 26. oktobra, a. Novi nemški poslanik na a-ngleškem dvoru Ribbentrop je od-potoval včeraj v London, da nas top i svoje novo »hižbcno rnesto. SdiacMov oUtt v TurCiji Rim, 26. oktobra, o. Agencija Stefani poroča iz Ankare, da bo ob koncu okto-frna obi^dcal Turčijo nemSki gospodarski mirrTstec dr. Schacht. Z njim bo prišla v Anka.ro tudi večja. de4egAcrij« zastopni* kov nem&kih gospodarskih krojjov. k» se bo pogajaU s turSkio vlado o n,ida!)nji ure-drtvi gospodarskih odn-oaaj^v med ob«ina državam*. Obcnem bodo nemškj srtrokov-njaki preporfova-li -vso Ana folijo. Italijanafco-madiarska trgovinska pogajanja Budimpešta, 26. oktobra, b. Danes so pri-spcli v Budimpešto odposlanci italijan-ske vlade io italijajiskiih izvoznih krofrov, da se 7, domačimi stjokovnjaki posvetujejo fTlede novejra položaja, ki je nastal v itali-jansko-madžarski trgovinski izmenjavi po devalvaciji i talijanske lire in sklenejo nove dogovore za oživljen je trgovine, ki je v zadnjem ča«u zelo nazadovala. 1SOO amerišklli letal - za AngHfo London, 26. oktobra, b »Daily Ezpress« poroSa, da bo AngMja naroćiVa v Ameriki 1500 novih leta-1. ki morvjo bHš dobavljeni natjkasnej« do konca leU 1939. Ta vest je imeia rm posledico takojinic zvfcšamie akc»j vseh letalskih tovam na &ewy«rški horzi \ Dr. Stojadinović odpotoval v Atikaro Beoprad 26. oktobra p. l>aA*i je pre.i-««! iiik vlad^ in zunan-ifi miniifttpr •^^. Mihin >*o iad*novir odpotoval « ^jvojin *spreni^tvoni t v Ankaro. Carigrad, 26. oktobru A A. \'si današnji rarigrajski in aakarski listi so objavili danes naslednji elanek o |K>mrsnu ohiska dr. Sto jad inovira na Tiirškean: Predsednik ju pri-ho4nji t€^ien ?n. in da je- osebno pobratimstvo Tt\+t\ k-mljein Aleksandrom in Kemalom Atatfirtom iM»tvji-nlo nepornšljrv temelj prijateljstva med J«^os4avi)o in Turčijo. Zato srkiia vsa Jugoslavija p kar naJ^loMjim zaupanjem in simpatijaini pojrlahljanje t.nrško-jn»lovan&ko ivezo, nam ostan« najracionalnejša politika, ki nam jo je vsiltla rouhasta i^ra veltkih dr-žav. V Palkanski zveii imAjno majhno. pa čvrsto I>rn»tvo narodov. ki ne doživlja taVainih xapletkov kaJkor ženevsko. Torej popolnoma v teh vodilnih idejah wma-nje politike odhaja predsednik ju|ro»lov«m»ke vlade r» pot v TuTČijo. da v družbi vodilnJh turskih osebnosti v Ankari iideln že ohsro-je^e harmonično sodeloranje imvi tiirškiin in jn?ro?lovanRkhn narodrun. Sorzna porodila. INOZV3lfSK£ B0BZC Corih, 26. oktobra. Beograd IO, Pariz 2O.23, London 21.27, New Tork 435.125, Rruaelj 73^5, Milan 22.025, Amffterdam 234.50, Berlin 174.T5. Dunaj 75. Praga 15.40, Varftava S1.90, Bukareftta 3.25. K^H4 dMnate hlaso! &$ domaće poCiti&c Ni vse zlato, Uar se sveti! Iz za kuli* občinskih volitev v savski banovini posnemamo po »Jugostoi*. Sovinuh« te-le zanimive in značiine podrobnosti. Seja sreske organizacije Mačkovegu /v>-kreta v Zlataru. Odposlanci strunkinega vodstva: poslnnci Jakob Jclašič, dr. l'or-bar in dr. Pernar. Delegati srdito nupudmo strankino vodstvo. Jelašič grozi, dn bn vtakdo izključen, ki bo postavljal posebne kandidatske liste ali glasovat za nje. Delegati kriče: »Kaj ste do danas storili za nas?! I'i ste postali diktatori! S'e trebamo van! Burno si sami listine sestavili i glasu-vali za koga burno šteli!« Seja je bila zaključena v hrupu in trušcu. — i' Lob o r u istega dne popoldne: Prisotni isti člani vodstva. Razjarjeni kmetje so pretepli Fabija-na čelekoviča, predsednika sreske organizacije, ker je zagovarjal stalisče vodstva. — V M ihovl}anu Utega dne: Seljaki so pretepli iz istih razlogov Petra Jembri-ha, predsednika krajevne organizacije. Moral je iskat i z avet je pri oroznikih. — V Zlatar Bistrici 3. 10.: Poslanec dr. Josip Torbar roti kmete, naj zm boijo voljo glasu je jo za »službeno« mačkovvko listo. Kmetje rnu ogorčeno odgovarjajo: »Ni &>-vora o tem! Za nametnute ljude viie n# glasamo! Po tri mjeseca ste u Zagrebu, m sada dolazite med ju narod samo delatt zabunu!* — V občini Mače je bila na dan volitev dopofdne v %>ečmi neshtibena mačkovska Usta s 184 glasovi proti 79. 2. avtom sta prihitela pošlanca dr. Pernat to Torbar. (»Hrvatski Dnevnik* je proglasit to neslužbeno listo za listo JNS). Kmetje so se jima uprli in kričali nanfu: »Tu fišks-lov ne trebamo! Hajte u sud za pare branit razbojnike! Kaj bute nam vi nastavljati načelnika? Xiš se ne brinete za narod, vmi samo detate parade i prosletvef* Množica J* vdrla v volilni lokal in raztrgala »služben** kandidatsko listo. Dr. Pernar in dr. Torbar sta poiskala sreskega načelnika m g/a pmai-lat naj posije na volišče oroinike. Iz teh sličic je razvidno, da htdi M Hrvatskem ni \*$e zlato, kar se sveti ** da so se že ludi tam jeli kmetje puntati pmH diktaturi Mačkose okolice v Zagreba. „Hrvatski Buzdovrn** V Zagrebu se po javi ja jo v zadnjom časa novi listi, kakor gobe po dežju. PretekH t» den je jel izhajati nov tednik »Hrvatski Buzdovan^, \adel si je nalogo, da pobija »Hrvatsko Istino«, ki jo, kakor snano% ure-ju je dr. Mate Hanickorvič. V programskem članku piše med drugim: »Posnemajmo S'emce in prepustimo skrb za vodstvo politike našemu voditelju in Ijudem, ki jih je on za to določil. Bodimo disciplinirani člani, vršimo svojo dolinost, čuvajoč narodno slogo iznad i'sega, in ko priđe uaodni čas, naj zavzame vsak svoje mesti*, da se od-dolži domovini. Rodi tudi naše geslo: En narod, en vod ja in ena miscl!« Vrnimo se U starim idealom l" šiheniski »Tribuni* čitamo: *Pisec teh vrst, kt je sicer srbskega plemena, ne morm pozabiti, s kakšnim fanatizmom so svoje-časno proxta\'ljali splitski kmetje, ki sicer pripada jo hrx'attskemu plemenu* slavne zrna-ge srbske x*ojske na Kumunovu in na ostalih bojisčih v balkanski \*ojni. A kaj naj porečem o onih sprejemih, ki jih je prire-jdta hrvatska akademska omladina črno-grtrskim seljakom, ki so se \rračali iz Amerike v borbo za krst častni m svobodo zlatno. Saj še danes po stiriindvajsetih letih Še vedno zvene v mojih ušesih vetičastne in patriotske besede splitskega intelektualca, namenjene crnogorskim bojevnikom » splitske obalet ki so izvenele v vzklik: »Poj-dite, bratje, na Kosovo ravno in je maščuj-te pa povejte svojim bratom, da se nišo na tem Kosovem borili proti turski sili samo Srbi, marveč so se borili tudi Hrvati.* V našem driavnem in narodnem interesu jer da se odpovemo se danji bedasti polit ik i in se vrnemo tja, kjer nas je zatekla svet-ska katastrofa. Povrnimo se k onim idealom, ki so leta 1912. obvladuli celokupnt naš narod, zlasti pa naše ruzumnistvo, ker je samo v tem naša rešitev in naš spas!m Osmrtnica narodnemu edinstvu »davao toga t»u markovci priredili velik shod ▼ Dvbrornik«, na katerem ko govorili glavni voditelji tako zvane^a hrvitskega na-rodnega pokreta. Govorili •«, kakor *o pa* navajeni. • saverenem hrvatskem narodu, ki si boce izvojtr&ti »vo|e pravice, o vodji "dr. Mafko, ki ima edini pravico za »to pat, hrv atak« Inidstvo. O tem shod u ntoširno piše >SUb«diia Misao« v Nikšiću. kj je gladilo •■dota« JRZ. navaja rsebino posameznih ffOToroT na »hoda in • ~ -», da je treba vse t© govore 1 driavnega, predv^em pa tudi t ■arodnega stalitfa o»tro obtoditj. Svoja hva. Jaaja lakijičije Ifet takole; >Ve* polek »hoda *■ govor« na njem so rodoljubni in ua-rionalni Dubrovčani ii mosta in okrnja spremljali 1 bolest)* T dasi i* z hojami]o, da »e b* vile to *e mašfevalo nad Dubrovnikom. ZdeU ge jira jef da tnjtjo o*mrtni-00 narodnonMi ediastrm in naaredk« drtave«. Stran 2 •SLOVENSKI NABOD«. pooeMjek. 28. ofctobr* 198«. Sfev. 245 Težave z jadransko cesto Motvlrnat tere« v okolici Ljubljane bo onfiggjll izvedbo prvotaega načita — Nova trasa bo vrdmUt ttamkt ceste Ljubljana, 26. oktobra. Neki tujec, kl Je prišel s »kupino svojih rojakov na obisk v nado drlavo, je v cio-brem raspoloženju pri cvičku rekel med Sti rimi oćnrt, da je Slovenija res »avidanja vredna deftela, kar se tiče prirodnih lepot, o svojem bistvu identična s človekom. ki tuđi ni samo profesor, samo jurist, am-jwk živ žHovek, ki ga ne- moramo popoi-noma dojeti in rasnuneti Tako kakor So- krat s bvojo zahtevo: Spoznavaj samega sebe, subjektivno gledano iš£e samega sebe, objektivno gledaj pa filofijo. Preilava-telj jo pokazaj kako se najlažje razumemo stališoe filozofije na eni strani z vidika njenoga veličaetnega zgodovinake-ga razvoja, na dru^i pa z vidika človeka samega, S prvega vidika je filozofija od Platona, pa do 20. stoletja samo izkles&va-nje ene ali d*uge plati bimbolične Platonove »ideje«, s stalićča človeka g-ledamo, pa je vznikla filozofija iz potrebe, n skrbi sa nas same. iz neke notranj© nesigurnosti, ki jo najJemo izmed v&eh živih ©dino le pri človeku. V g'lavnean odločajo tu Štiri komponente: logični nemir živega človeka, kritičnost, moralični motiv osebne odg.; obliko valni, estetični motiv, ki ga naj še slabše razmere glede ka* losarjejija po pn^potih, kat ere graja nekdo v vašem cenjenem li»tu z dne 23. t. m, f4a-dajo tuđi na Tjrrievi oe®tL DoBm knajo pešci na Dolenjald ceerti veaf izrecno. detadi samo platoniono prepoved policijfifce oprave gleile Joolesarjenja po tamkajdnii pećpoti v tolažbo, je to na Tvrševi pedpoti — pač cands a non eanendo — poHcijško z Jsreealm dovođenjem ćelo sankcion^Tano. Tako smo de jure in de facto degradirani na obmano droge ali cek> niije vrate* pri čemer pa «e )e žal pozabUo za zapo0tKv&j«oe Beži^rejce od-praviti ali veaj proeentoakio «n.4ž»ij darke. Naravnost nererje*no Je, po kakili vratolomnih stezah in eteričan ali tuđi bres te-kili vozijo čez drn in stru kotesarji, Se pa * t-i>e do segovane državne Tyw6em ce^tm pa jim je le-ta na mah preslaba in jo zmvifrsjo na pelpot, Sije spodaji del od Ka*Bfe*» tjo9tilne do Linhartove ee*te je ie oekk o&-vidno v udobmo^t koleaarj«r, asfaltiran Pa ne samo drug za drugim, marvc^ ar po dva in trij« vdMc vozijo, vanee pa še mola kaka esdetsbo čutefia devaea, ki jo vozi fant pred seboj na koiemi, »voje ne&ne nožice d^eč od f»ebe. Med to kolono I~aLes&n*v m mlekaric z vozički p *. naj šoui^liraio ubogi peici, med ka ter i mi ,o adaj tuđi mnogobrojna mladež. ki po^eča nano Rintna^ijo in novo bežigraj-eko Solo, i ' £ried*ic, kako bodo odneeli sdra-ve ude. Ce upo&tevaT 3 de rasti^oa zdravju opAAna smetiftča r^ ♦ -adi nrfene lepote toliko hva-'.ieimti ce»t. kn .or pri" S»v. Krf&fcofu in pred Sokolom Ljubljane IH in neprestano tajenje nekega pBa r ofeofid fllaro mitak*, je p*S etorjeaio vee, da tajci prlhajajofii z avtomobrV t Ljubljano _- in teh je baš po T^rSevd. ce ett najvef — dobe najtoijfti vtis o wril iiro-kogmdiiofld in demokr«ti&io«ti. ZaAo prtčaknjemo % vm rigunio*^ da bo oo*i poliei|4ci direktor kratkim potom odpraril to lovrifino ki kr&mo kateooriM-ri'jo tokalftnjega prebmjstva *n držei «e po TOem 9weta velfawiega principa: pežpot — peSoem, odprarD uporabo banketa ob TTt~ Seni eemi po farfnUnffllrott voaOih kal&or ta-dl weh OBjbODi meatn% j^ipoM, za kar mu bođo, no iCMmnSi fttaotfAnchvie bofeflarte* B«agra)d te «W1 denar nih «red»tev. Tej zahtevi abaolutno ugovarjajo Slani društva Feoiksovih zavarovancev v drački banovini, ker so mnenja, da je od merodai-ne strani v*e potrebno ukrenjeno, da so brH bog v adinintetmrfji clrSeni ^datki. Pripo-rocati bi bilo. da &e izđatki prarvUno kreiio. da se n. pr. ne nH^ajo dohodki nHijih i»rad nitkov* katerih plače skoraj ne dosegajofcv ijenjnkefra minima — temreČ naj se okrčijo tuđi ptaos Tiiiega oradniitTS, Radi •dmuuftlrat»mili lwUlkoY se Feniks ne «me likvidirali. V iiKeresn *eeh savaro-▼ancer je« da se vsi Aupnj ■trnejo, ker le v akupooflll bonM) dosefb, da se ovire za sanacijo odpiravijo. Zate peaivame T*e a»Tar#vance dravske baa«Tia«s kf i« ais* Oaai 4rvŠira Pemikse-rib lavaravaacev v MaUlaai, da aenaae-ma pri*topi|». Ci ni čvr*teje borno naatapali. tem hHreje bonio do*egti svoj ci>j __ lo je fctanacijo, ki je Že davno urejena v ^rnob. dru-gih drzavah. Tuđi pri na« ne »niemo dopustiti, da bi •* zadeva doh?o lavLafevaAa, zato je treba hitrih ukrepov, da »e po vzor-cu drugih^driav sanacija v do^ednem £astt izvrši. * Prisadeti zavarovanc*. Letalski napad na Ljubljano Ljubljana, 26. oktobra. Po nalogu vojnega ministrstva se bo vršila tuđi letos vaja o letslskem napadu na Ljubljano m o pasivni obrambi prcbival-stva. Pred glavno vajo, za katero bodo objavljena ie posebna navodila za postopanje ljubljanskega prebivalstva se bo izvedla noćna pred vaja radi vežbanis »vzbune« (alarmiranja) ustavitve vsega prometa po ljubljanskih ulicah, ukinitve javne in privatne razsvctljavc ter prestanka nevarnosti V zvezi s tem in v sporazumu z upravo policije v Ljubljani se izdajo naslednja navodila za vedenje prebivalstva Ljubljane za noćno predvajo, ki bo dne 27. oktobra 1936. Znak »vzbune« se bo ob javni z 2 topov- rictaia streloma na Gradu, s taljenjem to-varnUkih siren, pi rt snjeni ieieaniUi loto-motiv tsr % rogovi na rasnih vvviienia to6> kah mesta. Ta snsk bo trajal 2 minuli. Takoj ob pofietku anaka »vsbune« ae bo zstemnila (v resnem primeru ukinila) javna razsvetljava. V vseh privatnih hišah, uradih in lokalih ae morajo vsa oIcm rapret^ in sa-streti, ter luči ugasniti, reklamna raavet-ljava pa ukiniti. Ves promet po ulicah se mora ustavi tL Prebi vala tvo po ulicah m lokalih ostan« mirno ia kar najbolj zavaro-vano na svojih mestih, kjer se bo nshajalo v tem trenotku; vsa vozila na ulicah se morajo ustaviti — tuđi tramvaj, potniki pa ostaoejo isjemoma v voaovih cestne elok-tričoe ielesnice. Luči na vseh na nvestu stojećih vozavih se morajo zastreti (za kar se mora že preje vse potrebno ukreniti). Vozila, ki morajo i* javnih službenih ozirov voziti, morajo imeti strogo zasenćene luči. Za razsvetljavo v hišah in lokalih naj bodo pripravljene sve&e ali iepne svetilke. Gledali&e in kino predstave ter koncerti se vrše nemoteno, zbiranje pred temi lokali ali zapuščanje istih za časa vaje je scveda prepovedano. Zatemnitev bo trajala do 10 minut, nakar bo dan znak »prestanak nevaroosti« z zvonjenjem velikega zvona na Gradu, ki mu sle di zvonjenje velikih zvonov vseh cerkva v mestu. Vzpostavljena bo normalna raz-svetljava, v mestu bo nasrtopilo zopet redno življenje. Kdor se ne bo ravna! po teh navodilih in se ne bo pokoraval pozivom organov javne vamosti, bo v smislu naredbe kr. banske uprave dravske banovine Pov. II. D. Z. No. 3548/1 z dne 12. X. 1935. kaznovan z globo 10—1,000 dinarjev, ob r.jplačilu globe pa z zaporom od 1 do 20 dni. Pred sporazumom v papirnicah V naših papirnicah ima kolektivno pogodbo 75^ delavcev Ljubljana, 26. oktobra. Veliko tarifno gibsnje, ki je zajelo skoraj većino delavstva v ind us tri ja h in obrtih ob koncu lanskega leta in v purvi polovici le^oinjega leia, je ra2gibaJo tuđi delav-stvo v neših papiraicah. Kakor dekivstvo v drugih industrijah, je tuđi delavstvo v papirnlcah zahtevalo uroddtev delovne^a ra-zmerja s kolektivnima pogodbami. Tarifno gibanje delavstva ni bilo brez uapeha. Ob koncu septembra letos je imelo v Sloveniji okoli 32-000 delavcev svoje delovno razmerje urejeno s kolektivnim! tx>godbami. V prvi polovici letoSnjejia Jeta se je število delavstva z urejenim delovnim razmerjem povećalo za ve-č kakor polovico, se pr*v:i od 32.000 delavcev s kolektivnima pogodbami si je pribori lo s kolektivnimi (pogodbama urejeno delovno Tazmerje nad polovico letos. Uspeh tarifnega gibanja našega delavstva je bil tak, da ima danes većina industrijskecia delavstva v Sloveniji kolektivne pogodbe. V naših p«r>irnicah je bilo rneseca av-gusta okoli 2000 deiavccrv. Od teh jih je imelo urejeno delovno razmerje s kolek- tivno pogodbo 1.j00 «H 75^. Sladkogor&ka tovaraa lepenke in papirja v Skdjccm vfhu ima zaposlenih 218 delavcev. Mezzači s postopanjem komisije v tem polćasu nišo hili zadovoljni, radi česar %o »prisojen«« darila demonstrativno odleVi-"*1, kajti kot sportniki so pričekovali zasluženih drr.l, ne pa morebitne milošcdaie. V rateresu sport« samega )e, da se tak primer več ne pripeti. |cer se ut«*gne zgo-ddti, da bodo v drugo tuđi vozači si«n: tvorili dol pasivne pubUike. ki se bo n^prern tako prisrranskj komisiji, kakor jo b:la včorajšnja. sevecLi tuđi primetno pristra«-sko zadržat. PHSwk Avjfust, Stožrce 47, kot priiadeti dirluič Akademska posredo-valnica za iastrtikcije Ljubljana, 26. oktobra Na dnrtxrittu untverase je pricel s poslo-•vvijflcn >A%a*Semnki urađ delac, sek&ka IMrm.^vvtr^^i^ m izvtrukcije, ki jih »Če-jo tfUiftl *a mlajie dij*ke In ki «i jih ftete rvvni ak*demiki ter akademi^arke. So to Muni ve«tni, sam zanasljivi revni ▼taokoJolci, ki ao jln Instrukcije vća^h ©dim vir aohodkor. Reden pouk oa Aolah se je p»v«*i te sacel. Z njim so priil? aa starte nove skrbi ki dottDOJrti. Pred tem ao iadaU de-nar za obleke, 6evlje, «omtoo, vse zato, da bodo ofeoci lahko bodi* v Solo, ki naj jfan ugladi pot v aivljenje. Ves trud star-šev pa ostane f"«", a^co otroci v doli zaoetajajo. Nekatere Sole ao prtfele a po-ir>mn Sele sredi oktobra. Hud uđarec je to za đijake. pre4plsana tvarina se bo morala kljub temu pređelati v pre zares, more s pomoCjo instruktor-ja doseći uspeh. Starši, obraćajte »e na »Alcademaki urad dela<, ki posluje na univerKi vsak dan o& 11. 12. ure. Mo-rete se tja obrniti ti*di pismeno. Nikoli ne bo staršem žal denarja za instrukcije, s skroTOnim izdatkom bo mesr> v mestni klavnici, so že delj oasa opa/a>M. kako }vm izgmjcjo ^njati. Ktjub podvojeni pazJjrvo&ti se jim ni posrećilo zaaavitj tatov. V petek je p* r.iv-natelj klavnice j^. PestotnUc Ivan pri ob-hodu slučajno opazil za. n.s'm sodom v «iasoljcva!n:ci dvp sve/i š^nk:. Takoj je sumi I, da sta snj-ati uk redani In je ukrc-nil vse po!rebno, da bi Uilu prijcili. Dtu2^> jutro je narovi! vratarju, »laj pa^i, kdio pr.ide rw šunko. Vratar se je pOstavil na pTežso. Mejila ie še ležala ned oko ico. ko je vratar opazil. da se bli/a nasoljeval-nici temna postavu. PoOi gospodinji mesarci Franci Ocvirkovi in jo hotel pod ceno predat5-Ko g« je vratar trdo prijel- je izpovedal. da je kra Din nekemu U, ki ga je v to nagovorili. Prirn*! je ri.iavi}o policiji, ki je še isti din a-rctT-jla oba pa;daša kakor tu-d? kuoovalca Arefiranca sta iz-povedak. da sta kradla razne me«tie \t-delke. rMirajši »lanino aH t»« šurtko me-sarjema Z«jcu in Žanu ter d*i ju j« v to nagovori! LT. katerf»mu sta vse blago pro-daia^a pod ceno Aretirant U., pr' kate r?m so naši preče? ukradenega Waico, od katare eo trvje UaiiU pod dvajsetim letom, isrotila mr dirta. KOLEDAR Daaec; Ponede j^, 26. oktobra k*loWjJii: Kv«j<»t. DANAŠNJE PRIREDITVE Kiae Malie*: Konfeti. Kiae Ideal: Kriatrji. Kiae Sleca: 2Uati kodr^ki. Ki»o UbIob: Čarobni zvoki. Kiae Šiika: Gospod brez stanovanja. Kiae Motle: »Tiralicac in >Hk>diiicac. Kin« Kodeljevo; >Katia< in »Vrag na ko-uju-c. DEŽURNE LEKARNE Dan©s: Mr. iiakar^, :>v. Jakoba trg 9t Rainor, M&lošiČeva ce«ta 20, Uartu«, Mo*te-* Zak*3kii o^ata. Naše gledalisče DRAMA. Panedeljok 20.: Zaprto, Torek 37.: Konjen&ka patrola. Red B. Slav- no&taa predstava v proslavo Cuškoelov. p/azoiika. Sreda 28.: Kralj Ldar. Red Sreda. Cetrtek 29.: F^ortuttm^ki »laiim-Jc. Red A. Petek 30.: Za uarcnlov blajior. Gostovanje v Celju. Sobota 31.; Kvadratura krocra. Prernierski abonnia. Proslava feško^Iovašk^a praznika v drami. V torek 27. t. m. LxKk> odigra bi v draiai za red U Lanjjerjevo voino dramo »Konje-nitika patrolav. t)dr*ko učinkovito zasnovano dejaiije je prežeto « toplo 6k>večnoetjo uji slika neomajiio tovarJšiio med šeMimi tova raži. 5eškoslovušk-mi le^ionarji ra Ča»a voj ne. Odlične kreacije \iseh ^od^lujočih «o pri-pomog-le drami do popolne^a u±*peha. i-^eJo rrtetm-ajo med najbolje sodobne dramo Kežieer: B. Kreft- OPERA'. PorjedeljeJt 2^.: Zaprto. ToreJi 27.: Zaprto. Sreda 28.: Hoffmarmov** prrpuv**dk«v Pr«» miereki abonma. Cetrtek 29.: Dvojno knjigovodstvo. OperMa Red Ce*rteJc * V »redo 28. t m, bodo trpdzorrtii v opeji prvd^ lotoinjo «ezono znano Offenhae,hoHoffniannove pri povedi e^ pod muzi kalnim vodistvom g. Nika Stritofa. Prod»Uva Ik> 2a prtaniierski abouma. O^fenbachov« •-rliasba je navdahnjena z Voltaireovim du-hoiii, protda, prešenia, vedra, »vetla In du hovita. Učinkoviti libreto te fantastične oj»e re je napieal Ju^es Baxbier. Zasodbo glav« nih pa>i»:j objavi UK) \u.ir'K Ujela sta se Ljubljana, 26. oki. Vdova in hišna posestnica Marija U. v Hrenovi ulici, je včeraj popoidne »edela ui-ma doma. Naentrat pa je začula na pod-strešju ropot. Počakala je še neJkaj čaaa a »e je ropot spet ponovil, obenem pa ae ji j« zazdelo, da čuje rudi korake. Ker »e je ropot ponovil, se je sicer prestrašila, vendar se je opogumila in sklonila pogledati kaj je. Čim je stopila po podstre£nih stopnicah je opazila razmršeno glavo neznanega mJa-denrea, ki se je preplašeno ozrl proti vratom. Deček je kriknil, nakar je ugledala po«oetrtica šc drugega mlademića, ki se j« aku&al akriti za omaro. Hišna lastiiica je takoj »poznala da sta v podstrešju drzna tatova, zato je brž zaJvlcnila vrata, m odhitela na ulico ter pozvala srražnika. Ta je arctiral podjet-na ptička, ki sta bila še vedno v pasti v postrešju. Bila sta %c mladolerna ključavnidarska va-jenca Franc R, ter Leon M. Oba sta po-begnila od svojega mojstra in se klatila po mestu brez posla, Seveda sta kjnalu prišla v 7,adrego. Lačna sta sklenila, da se bosta preživi jala s tatvinami in sta tuđi re« kar takoj Aia na poscl. Vtihotapljala sta se v podstre^ja hi^ na £abjeku, na Prulah in v Trnovem. Kradla sta vse, kar jima je pri$lo pod roke, ukradeno robo sta pa prodajala na drugom koncu mesta. Včeraj sta trvohala tuđi ugodno priliko v Hrenovi ulici, kjer sta se splaHla v podstre$}e imenovane hue. Tam sta že i-mela pripravljen« nekaj obleke, vdrla sta pa tuđi v podstrešje sosede ter ukradi a već orodja, ki sta ga hoteJa »praviti v denar. Pozornost Marije U. pa jima je prokri/ala račune in sta morala na policijo. Tam so ju zaslišali ter jima rzprašali vest. Mlada pokvarje-nca bosta najbrž romala v pobol j ievahiioo. Iz Ptuja — Avtomobilska neigoda. V M>boto po- puldne »e je pripetila na Ormoaki cesti tetka avt«junolul«ka nesreća, ki bi skoraj sa-htevala nilado človeško življeoje. Iz. Onuo-ža proti Ptuju je vozil tovorni avtomobil, nalo-ten 6 poru to ino. Ka kriŽiftču Novo c^§to pa u* priU-žai avtomobilu n-i^proti ltlemi dijak Franc Kixi«ia, doma h, Žeta-1, naravnost po era prepeljnji v bolnica. O«n ^.«n Je 1»ilo izvrsnih več vlainov v Halozah in tuđi nekaj drznib tatvin v Ptuju. Nemani vlomuVi si» vlonii'i v hiso posostnika Ka-rla KaAj>orja j>ri Sv. Trojici v llalotaih in o*ln«s-slt već pariln, iiveža in še eelo nekaj po-hišrva. V \>1. ukiću pa «m> vicmiloi ol> ukali !iiV> p<:^rsfnika F/ngvi Ferdinanda ter tuđi rvincsli vW* utvari, .^koda je za oba po*r»t-nika zf*lo ol^'itna. K.nkor vse kaž«. je v ;Ialozah n.a l»ro oraranizirana tatin -kn drn"*'l»a ki -**1 hoće z« /imo is»Wi' Inten tat V! »p v - 'ožil t rut.imi Pol^i'- t^ j€ tatu izsiisJil^ in g^ izro&la sodi^ču. Štev. 245 »8LOVKNSKI NAROD«. ponHHjek «L oktobra 19M. Sfran B DNEVNE VESTI — Stomatologi nadaljujejo borbo proti sobotehnikotn. VCeraj eo zborovaLi vZagre-bu nafti stomatologu organizirani v Zvezi etomatokjftkih druiterv. Za»topanf eo bMi osebno in po poob^tilih 103 delegati, ra zec iz Zagreba in Beograda tuđi u dravske in drinske banovi-ne- Minimalne zabteve i>tonxatok>gOv Sq njihova lzločitev iz skup-nega zakona z zobotehniki in njihov povra-tek v splofini zaikon o 6pecia*«tih zdravni-kih, prepoved medicinskih poeeganj nezdTav-nikom in obvezno polaganj« izpi-ta za v&e zobotehJiike. ki bi eventualno dobili pravico do dentistieoega de-U. Na clavni fikupšćini je bil izvoljen nov odbor, ki 6ta v njem ludi dva zaetopnika slovenskih stomatologov, narnreČ dr. Lojze Breneič kot podpredsed-nik vn dr. Ante Locar kot fclan nađzornega odbora. — Zahti'Te naših veterinarjev. Včeraj je bil v Zagrebu zakjucen lelošnji kongre« ve-terinarjev, na kateremi sta bili sprejeti ilve ot^rni revoluciji. Veterinarji zahtevajo v g'avnem naj vlada izda čnra prej veterinarski zakon, rnij veterinarske fakultete organi žira jo in vodijo veterinarski »trokotrojaki i-n konono naj se odpravijo nepotrebne in Škodljive dajatvp pri manipulaciji r živin-»kimi list-i. ZLATI KODRCK1 Shirlev Temple *"^^BC^^vri^HB i. a i^^p * inH a5^l ■■■) &■■■■■ * ^Ls^^^? KONFETI Friedl Czep&, H. Mosor, JL. Sleaak in R. Romanovskv ČAROBNI ZVOK1 Martha Eggerth, Paul Ha rt manu, oj;lo}>il «nii^el za varcevanje med na5:m ljudstvom — Skupština Jugo«iovenske«*a olimpijskega odbora. V -»oiioto je bila v Zagrebu redna fikupščina Jugo^'ovenekefra olimpiskega odbora Od 15 včlanj^nih Svavezov je bilo na fikupšeini zakopanih 14. Stari upravi je bila i*oglasno izrečena razrešnica Blagajna iz-ka/uje nad 50.000 suficita. Iz voljena je bila v giavnein dosedania ti prava ki ja v nji dr. Ciril Pavlin i-z Ljubljane III. podpredsed-nik, Na novo je l>ii izvoljem «>anio on- Na skupšeini je bilo ujiotovljeno- da $0 vee za htove cr!eile reorganizacije sfx>rta in *zpre-menihe pravil JCX) izraz enodu^ne želje veeh za stopan ih ^avezov, ne pa opebno prpdSed-nika ali poedinih oseb. SlednjU" je bilo ugo-tovi[eno, da so z i-zvolitvijo nove uprave pre-nohale funkcije vreeh krajem ih olimpijskih od borov __ >Ko'o< *z*topi!o iz JufcOsIovenske pe«- sk© iTfif. Hrvatsko pev^ko druMvo »KoJo< je imelo v ^oboto zvečer fiejo ki je na nji ^klenilo izstopiti iz .Ui2"O»loven«ke pev^ke zveze* in »icer zato. ker Zveza ni u^treg^a aJizte\i družtva. i7ražpni ob vstopu. — Nov grrob. V Mo^rtah Je umri peVicv-ski moj-ter g. Anton Videnšek. Pokojni je bil ustanovni ćlan in odbornik DruStva jugođlomiskih obrnikov v Mcstah In aploh je z vso vnemo deloval za povzdigo obrt-niškega stanu. Pogreb bo jutri ob 15.30 iz Predovi^eve ulice. Blag mu sp min, teiko priz&detim svojcem naSe Iskreno 30-žalje! — Zaradi popravila £eleznf$Ke proge bo železniSki prelaz na TržaSki cesti na Viču pri Dolgem mostu dne 29. t. m. zaprt** že od 5. ure zjutraj in ne sele od 7. ure kot Je bilo to pamotoma javljeno. — Se en polom hranilnloe. Včeraj je bil v ZagTebu občni zbor Pučke štedionice, ki Je v likvidaciji fzven konkurza. Na zboro-vanju je prišla na dan velika afera. Hrani lnica je izgubila tefke milijone po krivdi onih, ki so jo vodili, prizadeti so aeve-da zopet mali vlagatelji, Ijudje, kl so si trgrali od U3tt da bi imeli nekaj za stara leta. pa so jih brezv^?tneži pripravili ob vse. Govornlki so nagrlaAall, da je polom hr&nllnlce najvočji sovražnik varčevanja, ker Ijudje vidijo, kako se gpospedart Z njihovim denarjezn in ga nočejo veC zaupati denarnim zavodom, temveC gra raje drte doma. Brezvastneže. kl za.pravljajo tuj, po§teno in teiko sasluienl denar, bi bilo treba -'aznovati tako, da bi si enkrat ea vselej 2aprtnnlli, da *o sakrlvil! najgrrfti tloćin in da bi nlkc^rar v«c ne mlkalo. — Vreme. Vremenska napove^ pravi, 3a bo spreauenljlvo, delocna oblafiso vre-cne. veeraj je znaiala najvisja temperatura v Splitu 18, v Sarajevu 14, v Skoplju 13, v Zagrebu 1b BeogTadu 12, v Mariboru 11. v Ljubljani 10.8. Davi je kazal bare moter v Ljubljani 762.1, temperatura je rafala 3.6. — Napiulen rudar. V Stičnf In okolici feive strer mirni Ijudje. rudar Lovro Kal-^n,ge.r doma z Jesen ic, pa je snoCi ven-tarle -vi)er«»! družbico bojeviteiev, kl 30 Je pa. rt^janAkm totlli Kaltenegrer se je •n-aAai iz gozda proti Ivanćni gorici, v nralcu pa so mu p^li nasprot: vinjeni lATnjutef Jeli .«» se obregrovatl vanj, na-far je nastal preplr Zmerjanjfi. pa je bilo kmaJu kooec, i^ajU naeoknt je eden tz družbe potegnil do* tor KaJtenegerju pre-reea] ttce. Potftodovml gm je tud! po te-vem oćesu, drugi ao gi pt poJteoo oaru-vali. Napadale* jo Izcinili, napadeoec pa se je zatekel k orožalkocn. Huđo poAko-dovanega rudarja ao davi pravili v bolnico, đoćim napadeioe saatodujejo orotollcL — Za 20.000 Din nailvnlh pereš okrađB. V pišamo veletrfovin« a popifjem In pl-jsalnimi potrebićioami Jadran v Zagrebu je bilo v aoboto pcmoCi vlomljeno. Vlrtnil-ci ao odnesi! za 20.000 il>n »latib nattvnUi pereš. — I« 100 kf vtiliotapljeoet^ tob«ka. V soboto amo poroćali o veUkem tlbotapetvu tobaka v Zagrebu. Organi flnan&ne >on-trcle so a pomočjo policije ugotovili, da eo spravila tchotapci v Zaffreb ne samo 105 kg tobaka, kollkor so r* Pri enem na-Sli, temveC nad 200 kff- Tlnotapci Imajo torej skritega Se 100 kg hercegov« več \-rnil.i. Poiskal si je drugo to hnel 7. njo v divje.m zakonu troje otrok. Na ujo j** prepisal polovico svojegra pretnože-nja. V petek se je pa Peča kova zakonska Žena vrnila. Bila je eeveda presenećena, ko je našla ▼ hišl tujo ženo in otroka. Zdaj je tnož v radreg-i, ker ne ve. s katero žene bi Živci. — Tr*mr*fcna smrt mlade »In*13"*!! *e. V fioboto ponoći se je pripetiia v Zagrebu teSka nesreća. S plinom se je zastrupila 19-letna služkinja Roza Prokupec Zvefier v kuhinji ni dobro zaprla plinovoda, plin je \*so noč uhajAJ in ker so bila vrata po-seleke sobe odprta, je bila nesreća neix-ojribna. Vat kaže. da je služkinj*, ko je je že dužila, skočila iz postelje, da bi za« prfa pl-novod, pa j« je smrt deletela na pi-agu kuhinje. Iz Ljubljane —lj Proslava feSkoSloTa?k#>?a praznika v ^fslali^u Češka Obpc CeSko*lovačka Vga ii Zve^a vojnih dobrovoljeev poziva jo stojp C'tne. da se udeleže slavno^tne predstave d proslavo Pe?ko»«Iova§keffa praznika v torek zyorer ob 20. uri (27 oktobra) v Narodnem ^iedal-šču. Dramsko ifledalisče uprirori ta v^ečer Čeiko vojno dramo »Konj«v£ka patro J»<, ki pr-kazuie V>orbo Čei*koRlovačkih legio Ti*irjev na povratku v domovino. Dvignite ^'*1k)pni<>e že t>rj dnevni Marami —lj QI. pol judno-znanstveno prodavanje Prirodoslovne ga drudtvm. Dr. Hadži Jovan, univ. prof. Kako organizmi nado-meSČajo Izgubljene dele II Dočim nam je v prvem delu predavatelj po azal regene-racijo. t. j. obnavljanje izgubljenih delov erganov pri nižjin živaiih in pri rastlinah, nam ho v tem drugrem delu povedal, kako se v?e to vrš] pri višjih živaiih, t. j. v prvi vrsti pri vretenčarjih. Pri tem bo p6ka%al tuđi na izrodke regeneracije, >o se na podlagi podobnih dražljajev, kot nastopijo pri dejanski izgubi kakega de-la, razvijajb popetnoma nepotrebni in od-većni organi. L«p tak zgled imamo v kaci z dvama glavama, ki so jo naSli pred kratkim v Koćevju. Pri predavanju se bo predavatelj oziral v prvi vrsti na dela domaćih znanstvenikov na tem polju predavanje bodo p^jaonjevale stevlme barvne slike. Vrši se v torek 27. t. m. ob 20. uri v dvoranj Delavske zbornice, Vstopniaa 2, i, 6 Din. —lj Stenografi jo, s*rojepl«, knjijpovd-»tvo in nemAćno itd. se lah o naučite v dnevnern ali većernem tečaju na Chrtsto-fovem uftnem 2av^du, Domobranska 15. Honorar najnižji. Informacije In prijave vsak dan. —lj »Iđrijski kro^ek«. Pripravljate] cd-bor letošnjih priredi tev je na svoji obračunski seji prevzel pcslc pripravljabiega odbora za ustanovitev »Idrijskegfa krožk»€ v Ljubljani. Prva prireditev Ml lavier večer združen s prešlavo ruđirikeg-a pra«-nika sv. Barbare in dnriKbnim večerom bo v »~boto 5. decembra. —lj Udruženje konservatortstov v Ljubljani priredi dne 6. mare* svojo tradicionalno priređiter s plesom v vseh proi"to-rlh kazlnske dvorane In zats najvljudnej-še naproSa wsa drug-a druitva, naj na ta dan upuste arvoje prireditv*. Za mnogoSte-vilen oblsk «« *e aedaj toplo priporofia-mo. Odbor. —lj GoSpodarsfco-Kolturno đroltvo l.Jtib-ljana-Vi£ bo hlSnim posestnikom z ViČa dajaio bre^plafine informacije o đ&včnlh zadevaJi v tore * dne 27. in v 3re4o 28. t. m. od 14. do 18. ure p*ipoldne v piaarnl g. Jelo&ilka^ Rofea dolina C. 5 št. 2. —lj VeeernJ trgovskf t€^aj na Chrl^to. fovem očnem zavodu. Domobranska 15: Pouk prične v poneđ*ljek 2« oktobra. Informacije in prijave vsak dan, tudl do 7. ure zvečer. Pouftujejo se tudl poeamesnf predmeti. Iz Celia —c Predavanje dr. Ifflaiia VMbaH*Ja> Ljudsko vseii6iliš£e v Celju bo otv^orUo novo letno se»ooo v ponedelj«k 26. t. na. ob 20.15 v veliki dvorani Narodnoga doma s predavanjem u^leđiMga znanstvenika in Sahovakeffa mojatra univ. frof. dr. Milana Vidonarja o vtiaili^ id Jih prinaim s svojega potovaoja po Ameii'i Oo'aril bo o varokih, ki «o ga vedU na pot, • »odobnih probletnih Zdrotenlh đi*Bv. o Vtiarih v v-rfKKlni Am«Hv1 in K«"«^ tt«>-kar bo podal alateao tega svojega potova-nja. i PlaU postati sa^MHMttfJSSlVfC 99I^V0I Zato mora btu lep. Da bo tajtsan kupite blago pri nMaanfafctora44 U. dL trgovina, ki Vas zeii Doijse postreći a&aaail trg 17« ■ c £*T0dawnJe klufejas Pi'tsaev"* Pod okriljem Kluba primor* v Celju bo predavala v sređo 4. novembra ob 20. v mali dvorani Narodnega doma pesnica Ludja Rusa Petalinova o v^Uvu breadoaaovinstva na duševni raavoj mladina. —c Ma prarallr atjiiajssji dna 1. decembra Bveotr bo priredilo Celjsko pev-sko druitvo tuđi tetos koncert. Polag pev-akega abora bodo naatopili tuđi nakaierl solisti. —e Pregled motornih voalL Drugi let-nl pregled motornih vo»l» *i siulijo our&t-pemu prevaianju oaeb, kakor tuđi vseh ostalih motornih voaU, ki letos ie nišo bila pregledana, bo v torek 27. t. m. oo 10. dopoldn« v Celju.. —c »plaiei kravi sta povmroeilt poseat-nikovo smrt. V cetrtek Je peijai ao-letni poeestntk KrofUč s btrase pri Teharju % dvema kravama drva ia gosda domov. Ne-nadno sta se kravi spiaiiii, pri čemer je padel Kroflič pod vo*. Kolo Je 4o cezenj ter mu zdrobilo prsni ko* in mu tuđi po-skodovak> glavo. Krofliča so prepeljaU v celjsko bolmoo, \jet Je v petek zvećer poaiegei poškodbam. —c Napad s aotL Ko je sei 18-letni kro-jaski pomoćnik J Cretmk is Celja v cetrtek na Dobrovo, so ga na poU pn. Dobro vi napadli neznani moaki x noti n ga dva« krat zabodli v levo roko. Cretnik ae zdravi v celjski bolnici. —« Bapid : Attotlk 6K) (S:#). Celjski iVtleUlu so v nedeijo v teknu z Rap^dom doziveli kataatrofalen poras in ao sopet ostali brez točke na zadnjem mestu na tabeli. Na igriAču pri »Skalni klati« se Je zbralo okrog 300 gledalcev. Rapid je po-stavil vigrano enajstorioo, ki je v tehni-ki, kombinacijah In prodornosti Taiatno pre-kaSala domaćine. Atletiki so igrali rastrgano in brez prave volje ter nlso znali iz-rabiti niti ene zrele pozicije. Rapid je pri-čel ze takoj v začetku krepko pritiskati in je pot em ves polčas prevladoval. Prv^ gol za Rapid je zabii Prinčič te v 2 minuti po hitri kombinaciji s krila. V 36. minuti je povišal Rakar iz daljave 20 m na 2:0. v 40. minuti pa je bil Ernest uspešen. Po odmoru so se Atletiki znadli, a samo sa četrt ure, potezn pa so popustili. Rapid je postal skoimj abaoluten gospodar položaja. V 22. minuti je postavi! Heller s prostim stre-lom na 4:0, minuto pozneje Je Križane po-visal na 5:0, v 26. minuti pa je Verbnik postavil končni rezultat. Sodndk je v 19. minuti drugega polčasa izključil lgralea Atletikov Končana, v 39. minuti pa po ene-gra igrale* Atletikov in Rapida Ooha in Er-nesta. malo prej pa je moral Schuh II zaradi poškodbe zapustiti lgriAče. tako da so Atletiki igrali proti koncu samo z 8 igralci. Tekma je bila »icer živahna, % ne-zanimiva in prav malo prvorazredna. Rezultat je v primeri s potekom malo previsoko izražen. Sodil je g. Lukefdč očno In objektivno. Na Olimpovem igriSču bi bila morala hiti do pol dne odigrana Irugoraz-ređna prvenstvena tekma med žalcem in Jugoslavije. Ker pa žalec ni ia»topil, je Jugoslavija dobla tekmo 3:0 par forfait. —c V celjski bolnici je umri v ćetrte^ 50-Ietm upokojeni rudar Anton Hribar iz Lok pri Trb^vljan. —e Nearate ae pođvm. V oatetak popol- dne Je padel 8-letni sin irtsatnaga tajnika Frasc Wltavsky z Brega d^na na dvorl-Ku tako nearečao, da si Je slomil le«o roio v aapaatja. Na Osftarostoean pet Celju se je triletna bcerka sluškinje FranŽUUta Bukovakova v torek sv«čer polila z vroćo kavo In se moćno opekla po obrazu. Ko Je vozU 80-letni poaestnik Karol KrofttČ s StraAe prt Teharju v e>trtek z dvema kravama drva is goada, sta se kravx apla-šili, pri ćamer je padel KrofUč pod voz. Kolo je tlo čeoenj tn mu zdrobilo prsni fcc« m ga poekodovalo tuđi po glavi. V aređo ob 19.30 se Je neki pes na Grenadir-Jevi brvi na Populaa saletel v 8-letnega sina đninarice Ludvika Kostomaja ia Pe-ćovnika in ga podri na tla. Deček si je pri padcu zlomil leto nogo. Ponesreč«nci se zdravljo v celjski bolnici. Iz Radeč — Z Ijdiko mu je poaejal aj*vo. Te dni je oraJ kmetovalec MartlnĆid v 2*obniku njivo. Da katari je hotel naslednji dan ec->iti žito, Z velikim ogorčenjem pa je opa-zii. da mu je neki zlobne! ponoči posej:U njivo z Ijuliko. kar je storil nedvonmo iz, maščevanja. VpraSanje je. kako je prv>ol neznanec do tolike moožmie ljulike? Po-ee8tnik MartUjČič je moral preorati dru^ro njivo na katoro je seveda ta ni v njrb nainegta n*pov©danoga malinovca letoSnjega &ladke^a mošu ali cvička. Iz Maribora — V torek »Ciganski prima&«. V torek bo prva repriza ze4o uepele Kaimanove operete >Ciganski primaš«. Veljajo bi oki. — Proslava če&Uoslovaškega državnega praznina. Jugc€iovtnska»—češkoslova&ka liga v \Liriboru pru-edi skupno s Ćeškiiu klubom v srede ^l oktobra pri »Orlu« slav-nosrno aJcadem;jo v proaiavo česko«ilovaAke ga drža\naega praznika. — K sratm nesreći 2ižka. Te dni smo poročali o tragični »nirti 50l€^nteke in na koleeu voril svojo zaroćenko, KlemenčiĆ se je po nesreći več dni skrivaj in niti domov ni priftel. Koieearja so are-tirali is rzročili »odišćn. — Velik vlom. Neznani zlikovoi so »redi noči vdrJi v trgov-ino Mirka Drnovika in jo izropali. Napravili »o za 12 tieoč Din škode. — Smrtna nesreća storčka. Ko se je ođ-pravijnJ 7^1etni viničar Anton Pusnik iz Svećine na »enik spat, je stjrnogiavil i leetve in mrtev obležal. — S'ioraJ U bili zgoreli. V Kersnikori ulici 1. se je pripetiia huda neurefia. Shriki-nja Jožica Smole ae je po neprevidnoati pribiižala x gorečo viigalico posodi i petro-lejem, da te je U vnel in vsa soba je bila na ^^^ w nlafsssiflL ssasssss'VB) Ja* BSsVB%Ba sa* b kode opeklJsja, mjte* fos^ođsmj^ pa m * le pravoćasno resila. — Nevatea IJabasm Ia liaoL Ob aekesi ploia v Fbefeovi ulici eo Ijudje našli aeca-vostnega SSetiiega v Dajnkovi nliei stsao-jocegm tovamii&ega deUvoa Alojia B^ polog njega pa Je leiala prazna ftefeleafea, ki Je dišala po lkolu Poklicali so redeival-ce, ki so obttpanca odpeijali v bolnico, mla--1eni<< je tapoiodil, đs> Js botil HrrMU st> moraor zaradi nesretoa ljabesai Iz Kranja — Porottla se bos«m Jutri na BresjaH g. Pavel KonciUja. prUJuMJeni v«cUetnl pla^itni n>»^v>r v kmvarnl na j Kranja ter okelice. Skianilo >? j« tuđi, da ^e bo z delorn za to veliko prire-ditev tuđi takoj pričelo. O teh prtpravah Pa danes &e ni nobenega sladu ta se bojimo, da na bo aopet prcip^cno. Zatn počivamo vse naerodajne kroge. ako r«a n»- ! meravajo Izvesti napravljeni naA**t, da. «e ! takoj izvoli slro> i« vseh g^rpođ a nakiti t^ kultumin činiteljev sestavljen odl>3r, da »e delo porasdeli po odeekih,, da se prifcne že aedai m sistem a ticao propagando, s Ica-tero se bo za priredit ev zainteresiralo in pri tespnilo k sodeloranju vse moftčanv., hrv. In nem5kega jezika, vajena tuđi veeh picarniaktta dei jfič« »lul-bo takoj ali pozneje. Gre tudl za biagajntdarko tli pi*ami£ko «oč. Pooudbe na ogL odd. Jutra pod »Dolgoletoa praic«««. 2783 Beaeda 80 par. davek S T7m Naimanjsi zBsasU 8 Dia STAJfDVAJfJl etoosobao *a aiisubno z fond BjrltsVliassBi b maU fr&rmki oksS ter gospodarite po*)opj» pripravno za obrtnika se odda lakoj. Iatonnaeije v knjigovod* 4rvv Mestiis kranlsnifte lhtV|aii tke 2784 NOVO TRGOVINO na sv. Petra cesti it, 30 fe otvorila znano solidna tvrdka F. I. GORIČAR kjer bo imela APECUALNO ZALOGO platnenoga tn bom-bazastega blaga na pr.. platiM> — iifooe — konteniao — flanele — prte — ser\Tete — robe* — namlzne garniture — zavese — grad] sa zimnice — perje In puh — bombaš nm odeje — nankin — volnene is preslte odeje, ter lxg^>tovljeno motko, dsmako, otroAko in posteljno parilo, pletenine tn trikotažo Bogata izblra blasa xa porotoe opreme, — Praktična darila za razae prilike. V delo prevzamemo vae vrste perilo In posteljnlno, kompletne Opreme za neveste. kar izgotovlmo takoj po najnizjih oenah — Ob prtlikl nakupa Vaa vljudno vabimo v naa© trgovino. kjer boste postreSenl s prvovrstnlm blagom po naJnltjiB cenah Pri već jih odjemih Drtmeren Đormst. Maknlatnriii papit pros« ■avava „fnmwmtlkm%m NarWaM Lfvbnaa«, KMf&rrn «Bas ttev. § PBVA DOLENJSKA PO8OJILNIGA r,tii.i,T MetttM_____ VABILO na 60. redni obćnl zbor, ki ga bo imela Prva dolenjaka poeojilnlca, registrovana zadruga s zieomejeno zavezo v Metlikl v ponedelj«k, dne 9. novembra 1936 ob 3. ari v mrtnižnt pisarnl v Metlikt It. 15. 8pore4t L dUnje te odotoritar zapisnika o zadnjem oMnem zboru. X. Porodio naćelstva, Sa POrOAllO ** Am^u ^ y ^ 4. Čitanje In odobri tev rafiunskega aaključ-ka am poal. leto 19SS. ter aktepanje o uporabi Clstega dobitka. 5. Čitanje revizijskegm poročOa. 6. Raznoterostl in predlogl. OFOMBA, Ako oteni zbor ob dolo^eni uri ne bo skiep-den, se bo vrill pol ure pozneje drug obćni sbor, kl bo veljavno sklepal ne glede oa itevilo prisotaih Ćlaoov Clanl lahko pregledajo računski aakljućek tekom 8 dni pred 6b£nim zborom med urađnliai uraml v zadružni poslovnici. ^^ V MetIBd, đse W. ***** UM. Stran % •SLOVENSKI NAROD«, ponedotjek, «*. oktoHr* 19». §tev. 24^ Slovenski stenografi svojemu nestorju Lepa proslava 80 letnlce rofstra dlrefcfrfa g. Fnuui Novaka Ljubljana, 26. oktobra. Slovensko stenograf skn društvo je pri-vdif« včcrai ob 10 dopoltlne v slavnostni ivorani Trtjovskc akademije Itno proslavo SO-letnieo r.cstorja slovenskih stenografov vpokojcne«>a ojmna/ijskc;M direktorja g. Frana Novaka. V prisrčnih. roplih Kos od ah je čestita! priljubljenomu popalarnemu ju-bilari*"ii v imcr.u vsch slovenskih stenografov pre«Ntil .ik dru>xva profesor Trgovskc akademije v Ljubiiani g. dr. B Svete)i. Izmcd zastopnikov oblastev in sol je po/dravil g. prof Fcrj.-ma kot /astopnika banske uprave, giin»ta/iiske«?a direktor ja iz St Vida g. Rr^'nika. tlirokforja Trcnvske akademije 2-dr Karla Pirjcvca. direktorja državne dvora/redne Trgovskc ^ole g. Josipa Ciogalo, direktorja Srednje tehnične ^ole g. J. Rcisncrja in odpr>slanca hrvatskcj.«-i stoi.ografskejj.-* društva C- Jakliea I/med /nanih stenogra,-fov «o šc1 udele/ili proslave g pr.jf. Josip Marn. prof. Osana in deklamirala pe^mico. ki i<» ic prcvcc'e' nrof. Sam sa in *c glasi: f hn rađene govor, pomen sp<>znn\'a um rnkć p$ spretnost piše bri znak za zvočnt šum I tat kaže znak očesu. trho kor sliši glas in kratke znake dvšr prinese v hipu čas Pomcn teh znakov višji dozna razumu sluh. a 7vok besed in umitcJ prw jasno <*!eda duh Fr. X. (tabehherger Prof. Jernej Ptvlin je ▼ jedrnatih betedah orisal jubilantovo deto^anje nm stenograf-skem polju in njegove velike zasluge za razvoj slovenske fttenografije. Sledili je deklamacija dijakinje Trgovske akademije M Kramar je ve, ki je deklamirah v pre* vodu prof. Samsc n&slednjo peaem: Učeni sužen j brzih črk, priteci koj, sluiabnik mof! Odvij dvokrilo tablico, ki bogat govor ji je dan! Sapiiel pik pomamnih znak — končan je govor kot en g/a«. Debele knjige na) odprem, kot gosta toča sipi je nm} t jezika hudournik *t: uho ti u jame jasno v*e in ne napoini ti se stran. Desnica malo gibtje se, po vosku gladkem pa dru će mnogo govorim kot zdaj, kot ded otrokom za pečjo, ti misli že z jezika mi utisnes v vosek, tvoje so. Ko miset moja in razum, tak gladka bi bila kedaj, kot je desnice tvoje hejf/ Hitrejii *i kot go\*or moj — kaj vzrok je. prosim, kdo, povejf Kdo neki ti je ie odkril, kar mislit tem povedati? Kako vrsi na dnu srca krilata roka tip tatovi Kdo svetu Čudo to je dal. da v tvoje priđe pre i uho. kar jezik ni ie dokončat? Tega ni dala ti modrost Tak urna roka ni nikdar s/a bržega za kratko pot \arava ti je dala to in od Boga pre'tel si dar. da \rex poprej. kar govorim. in hr*čes to, kar hočem ja*. Za zakijučck lepe ilovesnosti ?c dfklami ral se (iiiak Trcovs-ke akademije J Oular v prevedu dr SJodniaka naslednjo pesmico- Duha z besedo v be%u dob u teti \- prostor \idcr: <<*m trujil «e — ideji rob — Jakter da k ciliu prident Kar znašef. vam sem bii podat. ♦ • korist da bo povsodi Xaj vsekdar isti ideal, predragi, z vami bodi' j Fr X Gabelsberger < Ljubitelji stenografije in slavljenćevi i čestilci so se /brali v tolikem številu. da i© I bila dvorana polna Proslava je bila najbolj-1 m df ka/ kako visoko ceni m ^poštuje na^ nanKl moža ki ie s svoiim delom pripo-motje! daa lphko ?rtopam»> tmU Slovenci na poliu stenografi ie v isti vrsti z drugrtni i kulturnimi narinli Otvoritev operetne sezone v Mariboru Priučen sprejem nove pevke Jelke Iglićeve — Uspeli Kalmanovega 1vCiganskega primaia44 Maribor. 25. oktobra. ^ V sohoto zvećer je mariborsko Narodno plcdaJia^e otvorilo ^lasbeno sezono. Upri-jjorili m peli so melodijozno Kalmanovo opereto tCiganski primaš . Dclo 3C eno najlepSih njegovih operet. poino mehke in ftustveno grlasbo. ki je prepletena z vedno lepimi vattki. Prvo opereto je mariborsko gladališko oočinstvo pričakovalo z velikim zanimanjem in to tem bolj, ker se nam je predstavila nova pevka gdč. Jelka Igličeva, Sicer nismo dvomili v uspeh njenega nrvega. na-stnpH. na mariborskom odru. saj nain je Igličcva znana kot odlična pevka po svojih nastopih v Ljubljanski operi in kon-certnih većerih v radiu. vendar so bili ljubitelji grledališCa prijetno presenećeni ob njenem tako uspelem nastopu. Ko se je na odru pojavila, nova pevka in je iz njer.eg^* grla privrel Čist. prije ten. zvonk in visoko ■ Izšolan g^las. io je prekinil oglušuioć { apiavz. ?aiak nadvse prisrčnega sprejema. j Ljubka. mlada in temperamentna pevka in igralka se je na mah priljubila občinstvu in prav nič ne dvomimo, da bo IgTčeva vredna naslednica primadone srdč. Pavle Udoviceve, ki nas je letos zapustila. Tg"li-čevo odlikuje, kakor že omenjeno. izredna i pevska rutina, melodijoznost glasu in naravna prikupljiva igra, kar vse ji bo sluzi-vo v dosego novih uspehov v naSem Taliji- nem hramu saninantna pevka j€ bila ob-darovana s krasnim lovorovim vencem in -•"•p#m cvetjem. prav tako tuđi dnipi igral- CL Opereto je 7:režiral g. Harajstovift s apret- no roko. Glas beno vodstvo je imel kapelnik g. Herzog Orkester je pod ijegovo taktirko zvenel polno in ubrano ter v veliki meri pripomogel k uspehu. Vai igralci in pevci so dali iz sebe najboljAc. Z*k> je ugrajal ciganski primaš g. Pavla Kov'ča. ki je bil tuđi pevsko n& visoki stopnji. I»to v*»lja tuđi za g. Sancina. ki je pel prima-ševegra sina. Tuđi pri njem je treba rabe-leži ti letos lepo napredovanje zlasti kar tiče pet ja. Gdć BarbiCeva je pela prinia-ševo hčerko šari. Njej se poznajo uspehi sole med po^itnicami. kajti pevsko se je Barhrčova letos zelo povzpela. PrimaAeva nećakinja JuliSka ie bila srrt* Isrltćeva O n-enom lepem uspehu smo *e poro6ali. Pri-kupna sta bila grof Gaston g. Harastovića in njegov oskrbnik g. Oorinška. ki sta ▼ po Ini meri skrbela za zabavo Dober je bil tuđi kralj g Verdonika Vsi ostali so se "harmonično prila^od'^ celoti in prfpomogli k lepemu uspehu prve operete. Pohvalno ie omeniti tuđi zbor. Lreto* je n«atop;1 nov balet, ki bo ob pridni va.1! in doni^dimsti dobro služi! v letoSnii jErlRSbeni sezoni. GledaliSče je bilo do vrha rasprodano in želeti je samo, da ostane t*ko vso sezono. I. G. Žepni radi jski aparati Vi»a ao^ležka porcija, razdeijcua v devet okrajev. bo ▼ «Ubii rvezu pa naj bodo po lic»ti ? »edlu. na kolegu ali moiot'ikJu. Vsi bodo ojunreč imeli Žepne radi«ke aparate. V Br^htonu ima Ze 90 poMefctov male ra dijflike apartte. « pomoćio katerih prejemajo navodHa in povela iz po* i ci jake radi jeke poetaje na «trehi mes*ne(fa mairwtrata. V Lrverpoolu delajo po*ku«e polic^ti na fcole •ih, v Lanca»hiru pa na konjih. Vsi dobivajo navođUa b oddaljeaih meet Dva polie**ta ▼ Wi^anu «U itpopoinila svoja iepna ra~ dij4ui aparata tako* da i% oo«ita na prs*h. To »U radij^ki postaji na kratice valove* ki •e lahko no*ita tuđi pod Se^ado in v iepu. Prve jroakufie z iepnimi radii^kinii aparati za policijo šo delali ž© pred šeetimi Wti. Pri tem eo nalete^i na mnoge ovire, ki «*> bile večrinoma odstranjene in zdaj je v glav-nem to važno vpca^anje zadovoljivo rečeno. Japonski tiskovni magnat 5>f»j(lŽJ Noiua- se>daiiji kra-Lj iapon^kejja ti* ska. ie bil rojen !eta 1S7S kot sin ^iromažaiih roditeljev in do isAoieiia :i0. leta Je živM brez^krhno bohonisko iiv^ienie. Menjal je več jjoklicev, toda v uobenem ni imel ^re<"re Konobo je j>oetal profesor l'-4eratnie zgodovi-ne na nekein ia|w»iSkem otoku. Tam *;e ]e «i^iubil v lepo nilado ufciteliiro i»n to mu je prines-lo preokret v življenju. Trdno je s»kle-nil napraviti karijero, knialu je posJa! »tajnik tok»jRke univer/e ui zaoel »e je zanimati za ti«3»k. Toda zainan ču |e prizadeval dobiti za^ožiniJca za »voie dr/ne nacrte, vtii «io po vr«ti odbili njegove predk)fre. »koga dne, ko je 1>Ž1 že ves obupan in ra/očaran, je telefon i ral menda šp edinemu raložni^vii v Tokiu. ki mu ^e ni Ki I [»omidil ^-vojeffa »h»-de-'ovania V nieciovo veliko presenećen je &e jo dal ravnate.!j prigovorili, da je prwtal na njegov predio*;. Zdaj i** Noina p-ed^edn^k *Dai Nippon Ju-benkai Kodao^a?. na.jvpo.]edaj med tri nahe^J^ davkoplarevalrp na Japonskem. S\*ojo p'^ar no ima v najmodprnejeem b^ton^kem ;»o-slopiti Tokia. dela pa najrajo doma, in eice-r ponori. Nov stroj Američki li^ti s^» yxj\r\i ra/niotrivanj o it-umu bratov Rustov. Izum je bil prijavljen i^ v aprilu, toda sel^ 7xlaj ;»o jra ob sprav-i Sja nju lx»mi»d7.H javno preizku&ili. Gre za ! stroj, ki obir^nombuž r, ombaia glavni vir dohodkov. Zato je na stopilo več Irstov odloono proti no-rojni! kumu. 6ei, da ne bo uničil tamo delavwv, temv^č tndi male phd«4o*atae bomba ža »Jackfon Dallv Xew*« zaiitev« naravnoet. naj Tržejo stroj z nacrta in opisom vred ▼ reko Mi««Ufeipi, listi v dri*vi Tenn^ssee pa rahtevajo po&eben zakon proti obiralnomu stroju. Izunitelja sta pa že prodala dva »troja t Ru*ijo. kamor je od-potovai John Rust. da nauči ruske kmoto-valec delati z novim strojem. Zbirka 24-M0 „malenkosti" V newyorški zabavni pa.la^H Radio Ck.y je bila otrorjena te dfti razutava. Adin»tv na njih aapiMae cole p«emi io Ba;onaDJ6i mikrofon na svete, velik kakor gumb na srajcL Veliko pokornost vri>uja v njegovi zbirki naprstnik, ki j» ▼ njem 20.000 vijakov in razglednica, na V* teri je napi«,\iui tmi SchUl«rjeva »Die Gk>k kf>c. Moi ima radijske ap«ja4« v cigaretnih do»ah ki cipiret«. doljr« wi-nv> Twkaj milimMroT. Ima tuđi «*lektrkm« žarnioe ▼ veliko sli riievcgn zjna, ZnaJnetrite drobnarije je vtčcl rbirifi nharh»«a« leta l!K>0 na svotovni r»xnt.i>H v Parizu, na pariški svetovni ra rutav i prihodu j« leto fta stopi « *v<-»jo ra7.(1 tavo prvi# pr«d evropsko javnost. Mrnas^r B^n Ha? rifton ffa yr n.unT^ pregovoril, da ho nt stavil svojp zn^m^nito^ti t Pariiu. kjrr ri jih bodo lahko ojrlMali tisf^fi in finoći p*> setnikov »vetovne ra^stare. Sađjarsko društvo za povzdigo sadjarstva Gtmrmi odbor 8VD si Je nadcl za bliinio tMMlodnost zelo ▼aiae naloge LjubJjaaa, 26. ottobra Zanadi Jrredno &labe ie4odnje «adne letlae oi mad sadjarji tistega živLj€*oja kakor smo 8a h£M ▼ajoni \wako jeeeu, ko *o «e vrstili po ^adjaiskih podružjiicah &adni ogledi, oad Bi •ojmi in lepo pr^rejene aedne rastave. Kakor pa je delavnoat ««djarjev na ^unaj nnkiJrn zastala. *o toliko živahnej&i pri de-Hl m pripravan za boljčo pribxMinjost. Od mnngih strana naai pri ha] a jo poroe4a, da ae ^iujejo nove »adjar^ke podružnice, v ka-tere Btopajo z^a^ti mlaruŠtvo bo načelo irdajati priroone re-nene brosurice, v katerih bodo poijudno ob-ravnavaaa najvainojža ^adjar^ka in vrtnar ftka vprasanjii. Prvi dve kjiiižici: x^kronij*j nje< in »Zelenjad« sta poverieni v «eert«vo oLrokovnjakoma ra\Tia4cljii Job. Pri*i in bodrili ^adjarje in vrtnarje po ^adjar^oih 'n vrtnars-kih podružnicah se ie izdatno pove-eal z mladi mi in dobro pripravljeni mi preda va t el ji- prakli ki. Tuđi y tem letu ee bodo vn&ili srt*ki uboffa jxMlruinic. Predlože in naevete Lanuskih zbo-rov proučujejo posebne ankete, ki bodo »c etavile smernicp /a letoKaje zt»ore. Za j»vzdigo ^adne trgovine bo prirediW> društvo prihodnjo je&en sadni ^ejeni s &ad-no razetavo v Mariboru. V ta nameti je iz-voljen jioseben odbor, ki bo pritegrril k eo-delovanju v«e jiodnižni0^. da bo na tem veli-keni «*ejrau in razstavi za*»topana «i eadjem ćela banovina. 0 pri i ik i radnoga spjma in razfttavei «© bo vrsil v Mariboru tuđi **adjar**.i kongres, na katorepa bodo prišli sadiar^i in Mrrokorv-njaki ~\7. vse državp. N^ d\rnuinvo, da bodo na^i sad+arji. p*v *iobno pa fcadjars-kp podružnice pokapale, da }t* na^e ^adjarstvo lepo napredovalo m je nače sad je *po*orvno ** ^v^ovno korvkur<%n Poleg sušenja *adja hor<» \ btKloče dru štvo prav jx>*ehno (-to^peAiti produkcijo brxu&lvo bo imeJo zaio^jo najoovejših \x> trebdd^n za brezalkoholno produktikx S tem bo interesentom izdalno o^ajp^aoia nabava potrebnih aparatov in ttredetev za napravo brezalkohotaih piiac. Pre-prkauii *nw, da bo obla*»t podp»rla to Atremljecje in bo odredila knv^LijAkim fr lani in kmetij^k^Tn za ni tun vrtnarakega družtva za b»1iž-njo bodočnoet, €*\ velfkoga gospoda r«ik ^ga pomeiuu zato prižakujeroo. da ho dHežsvt "vfr*3**^*«««*© potnofi in potpore. — MoftiCek, povej mi odJcrito, kAko H ubraja moj novi klobuk? — No, dužica, da ti povem po pravici... — Kar molči, si te tako zaftel, da vidim, da se na klobuke ne spoznaj. POURfT«NlCA DittT&TVA JTTOOSI.. OtHrTNIKOV \ >IOSTAH naznanja vsem članom obrtnikom in dragim tovarisem žalostno vest. da je preminul tovariš, Gospod Vldensek Anton pekovskl moj^ter, ustanovni ćlan in odbornik D. J. O. v Maštah. Pofrreb se bo vrSil v torek. dne 27. t. m. ote ^4. uri popoldne iz niše žalosti. Moste, Predovićeva, ulica, na. pokopali^« k Sv. Križ . LJUBLJANA — MOSTE, dne 2€. oktobra 1936. D. J. O. MOSTE ajamiitm •ređstvooi oo toorete doseći ena-kecm ottnJuu tcaltoi • ćasoptuUm jglBAom, Čkfau đelokros |e ae-omejen. Cftaopis priđe v r—lrn hlio tu govori dnevno deaettlsooeno atateljev. Redno 0*1». tenje « velUKem dne^-nikli Je oajospeinejsa tnreatlclja, Id prinese fcortstl trgovro to Kupeu. F.M1LE GABORIAU * ~> ZAKONSKI IH Clli NEZHKONSKI Ulil 9OMAN. — Vaša pi^ma ima. kos pod. — Saj ste sami rekli, da nrso odlooiiina. — To je res. gospod. a vendar so me prepričala, mene, ki mš je vedati resnico. Ka-; boste odgovorni? Pri tem tako naravnem vprašanju se je grofovo čelo zopet zmračflo. Bor*! se k s svoto častio. vkoreninjeno tako globoko v njem. — ReSI bi ime svoii'i prednitoov, — je odaovoril sledniič. Albert je zmaial z glavo rekoč: — Za oetio krive prisege, oče, t«ga nakoli ne bi verjel. Toda recimo, da bd se vendar Ie zgodilo to. — Potem bi se pa obrnil na gospo Gerdyjevo. — O. za nx> lahko jamčim! — ie vzkliknil grof. — Razmere same jo silio, da je najin saveznik. Ce bo pa potrebno, pojetom sam k nii. Da. — ie pripomnU po tcžkem prernagovaniu. — k nji T»e nadalieval miadenič. — Za dinar, da. Dam ji, koftkor bo hotela. — In vi zaupafte piačanemu molku, ode, kakor da bi se mogel zanesfci na kupikno versi? Kdor se je prodaj vam. se kahko proda tuđi drugemu. — Visoka nagrada b zamasi usta. §e viš;a ;th od pre. Znal W> bom zastrašiti. — Pozabljate, oče. da je biia Klavdma Lerougee-va Gerdyjeva ck>iiUa. da ii je mnogo lež. če na njegovi sreči. da ga ljubi. Ali vest«, da sr; ni zago-tovil riene podpore? Prebiva v Bougivau. bi! sem tam z vami. spominjani se. Nedvomno je cjjs&o za-hajal k nji; morda ga « ona pnvedla na sled vaših pišem, Govoril je o nj kot mož. ki se trdno za-naša na nteno pričevaroe. Pozval me >e skond. naj jo grem vprasat. koKftco ie resnice na njegovi trditvi. — Škoda, da ta Klavdina ni umrla, nametu zvestegn lermaina. — ?e vzkliknil grof. — V tore«, gospod. edma KJavdina Lerou" geeva bi prekrižala vse vaše nacrte, — je pripom-nil Albert. — Ne. zna! si bom pomagati! — je vzklikm* grof. Svojeglavi plemič se ni hotel spri;aznit: s tem čeprav ie bilo jasno, da tma vikomt prav ?^ dobro uro je gpvorH kar tja v en dan m govori! ie z dobrim namenom. Ponos njegove lastne krvi ;e dušil v njem zdrav. prakEćen zmisel in zastiral njegovo čudovato bistmumnost. Priznanje, da ga >e porazila Ž4v4jenjrska nujnost. ga je teiilo m zdek> se mu je. da >c nedostojno njegove časti. Ni se spominial, da bi bti v svojem dolgem živltjeniu na-Iete4 kdaj na ncnremaglflv odpor ali da bi bil kdaj doživel tak poraz. Pock>ben je lhiot Albert. — Opazil sem. da .^e bojite v prvi vrsti da bi U mučna zadeva ne prišla na dan. je deial. — Možnost skandala vas žene v obup. No. vik in krik bo strašen. zlasti če bova trdovrarno silila v borbo. Naj poseže jutri v to zadevo katerakoli instanca, najifi proces bo v štirih dneh predmet pogovora vse Evrope. Novine nograbro to senzacijo in bog-ve. s kakšntmi komentarji jo bodo opremire. Ce dopustiva to. po9de na ino ime po vseh novmah sveta. Če bi bila vsai prepričana, da dobiva proces. Toda izgubiti ga morava. oče. in izgubiva ga Po-tem si pa mislite bo škodože'inost! Pomislite, kak-šen žig nama pritisne iavno rrmenJe. — Ce govorite tako. ne morete čutilti do mene nooenega spoštovanja. nobene ljubeznii, — je dejal grof. — Moja dolžnost je. s?ospod opozoriti vas na v>e nevarnos-ti, ki se jih bojm, dokler k še čas izognit se jšm. Noe! Gerdv je vaš zakonski sin. prizna.ite ga, sprejmšte njegove pravične zahteve. Nai Dride. Skrivaj lahko dava pooravrti listine. Pomota so bo dala pripisati dopiln, recimo Klavdinj Lerousreevi. Ce borno s tem vsn sporazumni, ne bo nobenih ugovorov. Kdo lx> pa zabrantl novemu vikomtu de Commannu zapustiti Pariz in izginiti iz vida? Sti-ri aii pe«t krt hihko potuk po Evropi, potem bo vse pozabljeno in rtihće več se me ne bo spomnil. Grof ga ni poslu šal. bil ie zatopljen v svok misli. — Toda namestu borbe se lahko r>°iicaiava. vr komt. — .ie vzkltknil. — Ta pisma toliko kupiva. Kaj hoče ta mladenič? Položa, in imctio. Oboje mu zagotovim. Bogat postane tako. kakor bo sam hotel. Dam mu milijon. če bo treba dva. tn. polovico tega kar imam. — Prizanesrle mu jeospod vaš s*rn je. — Žaifbog! Jaz bi na želei, da bi ga vrag vrel. Dobro volio pokižem in pog;^i;il se bom Dokazem mu. da >e to boi Davida proti Goliatu in če ni tepec. bo razumel. Pri teh besedah si je grof mel roke Bi! ie na-vdusen pri misli na oogajanja CHja ni mogel zgre-5»ti. B;1 ie prepričan da bi bila to Drava not. Pripravlja' se «c torei kupiti izgubljeni mir Toda Albert ni delil z očetom te nade.