Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo.
Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ
Zašto naš saobraćaj
Sporost i nesigurnost transporta željeznicom, česte nesreće pa i katastrofe željezničke, visoke prevozne tarife, zakašnjenja vlakova itd., sve to su, simptomi, da naš sabraćaj nevalja i znak, da treba težiti njegovoj popravci. Podstaknuto našom grubom i nasilnom sredinom, za koju sila znači sve i može sve, ministarstvo saobraćaja tu popravku saobraćaja stalno čini pod parolom »discipliniranja i uvadjanja reda« medju saobraćajne službenike i radnike. U tom »discipliniranju« polazi se često do otvorenih brutalnosti, gazeči no-
gama bezobzirno sve što1 je željezničkom osoblju u cilju naplate dobrog i savjesnog vršenja službe dato i za-garantovano. Šta više, sa tom svrhom gaze i negiraju se najelementarnija gradjanska prava tog osoblja, kao što je, n. pr. pravo koalicije, zbora i dogovora. Pa ipak, i pored sviju brutalnosti i protuzakonitosti, saniranja saobraćaja nikako nema, več se i nadalje pada na sve niže i niže.
Mi smo, več u nekoliko navrata rekli, da su suštinu, zašto saobraćaj kod nas ne valja i zašto on nailazi na tako česte i ogromne zapreke, do da-
ne valja ?
nas još nitko nije ulazio. Učinili smo to samo mi. Činimo to i ovoga puta.
Naš saobraćaj ne valja i defekto-van je u prvom redu time, što mu je na čelu skroz nevaljala i nesposobna uprava, a u drugom i time, jer ga sa-danji broj saobraćajnog osoblja jednostavno nije moguć uredno i kako treba obavljati. Tome za dokaz neka nam posluži i slijedeća tabela, u kojoj su iskazani kilometri željeznica u pojedinim državama i broj zaposlenih željezničara po jednom kilometru.
Broj zaposlenih željezničara po kilometru kod nas je svega 7.5. Naše pruge u glavnom su pruge bivše Avstro-Ugarske i broj zaposlenih željezničara po kilometru nebi smio od-skakati od onoga broja na željeznicama u tima državama. Pa što vidimo: u Avstriji broj zaposlenih po km iznosi 15, u Ugarskoj 7.74, Rumunskoj 10.42, Italiji 10.23. Dakle u svim okol-njim državama je broj po km zaposlenog osoblja daleko veći i pored toga, što je u svim tima državama broj željezničkog osoblja sveden na najmanju mjeru. Kod toga je od naročitog interesa i to, da tamo, gdje je broj zaposlenog osoblja po km veći, da je tamo i saobraćaj daleko bolji i savršeniji, a gdje je manji, tamo je i saobraćaj nesigurniji. Iz svega ovoga jasno slijedi, da je mali broj zaposlenog osoblja jedan od jakih razloga slabom saobraćaju. A to je i razumljivo i to je prosti fizički zakon, da manje radnih sila može samo manje i producirati. Kad se tome pridoda još i činjenica, da su plate naših željezničara najniže i najmizernije, tek tada će se shvatiti i ta formalna nemogućnost, da se sa smanjenim silama može postizati i isti kvantum rada. Mirne duše možemo reči, da je saobraćaj kod nas gori i nevaljan najprije za toliko za koliko je smanjen i broj radnih sila, a onda još za toliko su te radne sile slabije plaćene i manje u mogočnosti, da sebe i svoju radnu snagu za rad sposobnu održavaju.
Iz svega ovoga jasno slijedi i to, da će se naš saobraćaj popraviti onoga časa, kada se u njegovom ustroju uklone i ove anomalnosti: kada se broj osoblja poveća u srazmerju tehn. i terenskih potreba, te kada se tome osoblju bude povećalo i plate u sraz-mjeri povećanog koštanja života. Prije nikako. »Discipliniranje« tu ništa ne pomože.
Konferenca o komer-cig'aElzaciji železnić.
Dne 5. dec. 1927 je sklical minister saobraćaja konferenco o komercializaciji železnic, na katero je povabil tudi naš »Savez železničarjev« ter nam dostavil osnutek nove uredbe o komercializaciji. Vabilo se glasi:
Savezu železničara Jugoslavije Ljubljana, Karla Marksa trg 2-II.
Koristeći se ovlašćenjem čl. 225 fi-nansijskog zakona za 1927-28 naredio sam područnoj mi Generalnoj direkciji državnih železnica, da mi izradi nacrt uredbe o komercializaciji državnih željeznica.
Pre no što bih doneo odluku po tom predlogu želim još saslušati i mišljenje stručnih i privrednih krugova, te mi je čast u tu svrhu dostaviti Vam jedan primerah rečenog nacrta s molbom, da bi izvoleli prisustvovati (odaslati jednog Vašeg izaslanika) konferenciji, na kojoj će se ovo pitanje raspravljati, a koja će se održati 5. dec. t. g. u 9 časova u sali srpskih sestara u Beogradu.
Da bi Vam se mogla blagovremeno dostaviti besplatna karta do Beograda, izvolite se obratiti Generalnoj direkciji o-značivši tačno ime Vašeg izaslanika.
Izvolite primiti uverenje mog poštovanja
Ministar Saobraćaja Svet. Milosavljevič.
Savez železničarjev je, zavedajoč se velike važnosti vprašanja komercializacije za osobje, poslal sodr. Stanka na Dunaj, da tam preštudira že izvršeno komercializacijo avstrijskih železnic ter ga je tudi delegiral na konferenco o komercializaciji v Beograd.
Tu pa je posegel vmes generalni direktor Gjuričić ter kljub ministrovemu pozivu odredil, da se sodr. Stanko ne pripusti na konferenco. Savezu je namreč generalni direktor poslal sledeči dopis:
Zemlja i željeznica		Ukupno stanje osoblja	Glavna uprava	Nuzuprava	Čuvanje i uzdržavanje pruga i zgrada	Služba na stanicama	—		 Vlakovna služba	Strojna služba isključivo radio- ničko osoblje *	Osoblje glavnih radionica i radionica za obično uzdržavanje	Ukupno slanje na svaki prometni kilometar
Njemačka: Društvo Državne željeznice			707.570	31.847 '		160.800	220.450	52.150	65.779	175.215	13-27
Austrija: Austrijske Savezne željeznice (1925) ....		87.7101)	1.681	320 '	16.751	28.094	8.744	13.270	14.397	15
Belgija: Nacijonalno društvo belgijskih željeznica : Činovnika i namještenika	 Radnika 			 . Ukupno . . .		22.058 86.909	1.659 245	1.534 131	822 17.717	10.636 26.270	5.061 3.659	1.658 21.341	688 18.146	4-61 18-16
		108.967	1.904	1.665	18.539	36.906	8.720	22.999	18.834	22-77
Bugarska: Državne željeznice (1, IV. 1925—31. 111. 1926j		15.3372)	459			4.966	" 4.4278)		3.325	2.160	7
Danska: Državne željeznice (1. IV. 1925—31. III. 1926) .		22 377	815	408	5.021	7.451	2.127	3.999	2.556	8-89
Estonska: Državna željeznica			4.607	145	215	1.210	1.516	490	559	415	3-92
Finska: Državna željeznica			24.6795)	680	146	5.377	9.6803) '		3.216	2.845	—
Francuska: Državne željeznice .... Privatna društva: Ceinture de Paris Reseau	du l’Est ,	du Midi ,	du Nord		 ,	P. L. M. Paris Orleans Željeznice Elsass-Lothringen, uključivo linije vojvodine Luksemburške		 . .		91.108«) 369.410 43.922	3.364 12.161 1.755	2.315 18.558 1.252	20.113 62.064 7.019	30.348 129.452 12.394	6.872 30.090 5.004	9.511 36.742 3.255	15.581 74.861 13.103	10-51 12-02 19-39
Luxemburg: Željeznica Princa Heinricha			2.377	69	56	556	472	265	285	662	12-38
Velika Britanija: Great Western Railway .London and N. E." London Midland and Scottish Railway Southern ,		590.873	42.520		67.421	216.137	120.324	2.481	141.990	19-01
GrčkkSi • Državna željeznica (1. IV. 1925-31. III. 1926)		7.648	90	386	3.283	941	427	540	1.981	6-1
Nizozemska: Holandijske željeznice			38.711	2.132	1.966	6.220	12.736	3.024	4.524	8.109	10-6
Madjarska: Državna željeznica Dunav—Sava—Jadran (1. Vll. 1925-30. VI. 1926)	. .		56.622	1.159	3.159	16.385	13.708	5.070	7.978	8.803	7-74
Italija: Državna željeznica			168 885	6.963	9.832	29.425	53.766	19.490	23.520	25.889	10-23
Letonska: Državna željeznica			15.576	819	576	4.821	3.610	1.167	1.227	3.356	6-16
Lltavlja: Državna željeznica			7.106	428	2.118	1.104	1.035	994	233	1.289	4-76
Norveška: Državna željeznica (1. VII. 1925—31. III. 1926)		16.127	528	590	4.324	5.043	1.287	2.412	1.943	4-99
Poljska: Državna željeznica					195 626	6.353	209	50.056	47.415	15.985	19.790	46.551	10-15
Rumunjska: Državna željeznica		 . . . .		114.764	3.301	3.896	29.881	22.918	14.395	14.479	25.894	10-42
Švedska: Državna željeznica			32.509	910	333	9.752	9 590	1.042	6.467	4.415	5-4
Švica: Savezne željeznice			34.1387)	756	689	5.745	13.334	3.863	3.724	5.647	11-60
Čehoslovačka: Državne željeznice	....		164.234	636	6.628	43.998	50.464	19.152	22.053	20.205	12-33
Jugoslavija: Državne željeznice		65.694	432	3.448	24.406		20.553	16 855	.	7-15
Savez železničara
Ljubljana.
Na Vaš dopiš od 22. tek. meseca» kojim označujete kao Vašeg izaslanika za konferenciju o komercializaciji državnih željeznica g. Jurija Stanko, Generalna direkcija mora da Vam izrazi svoje čudjenje radi neumestnosti i netaktičnosti takovog izbora.
G. Jurij Stanko je otpušteni željeznički činovnik, koji je tim, što je morao biti otpušten, najbolje dokazao, koliko mu je do napretka naših željeznica i sa kakovim bi intencijama raspravljalo na jednoj tako važnoj konferenciji.
Radi navedenog Generalna direkcija ne samo što Vam ne može da dostavi traženu besplatnu kartu za g. Stanka, nego ga, za slučaj da bi ipak hteo prisustvovati konferenciji, neće moći niti prepustiti istoj.
Generalni direktor Gjuričić.
Proti temu odloku geti. direktorja je »Savez« vložil najostrejši protest na ministra saobraćaja z zahtevo, da ta odlok anulira in odredi, da se na prihodnjo konferenco s. Stanka pozove. Presneto se vara g. generalni direktor, ako identificira našo razredno organizacijo z drugimi ter ako misli, da bo on za našo organizacijo odločal, kdo bo delegat in kdo ne.
Vprašanje »komercializacije« je pokrenil »Savez« že leta 1922, ko je s. Krekić predložil tozadevne zahteve — depolitizacij! železnic, odpravo korupcionističnega in birokratskega sistema, pomnožitev ekseku-tivnega aparata ter zmanšanje zavlačujočega administrativnega kadra itd. — kar edino bi moglo zavreti rapidno propadajoči voz železniške uprave. Tem zahtevam se je takrat smejalo, danes pa, po petih letih, pride dotični minister, ki je bil kot diktator določen, da železnice uredi, ko vidi da z »vojaško železno dis-
Gospodarska poslovalnica vse do letos ni vzbujala zanimanja raznih organizacij ter je stal »Savez železničarjev« osamljen v borbi, da se preneha sedanje nelegalno stanje in ustvari zadruga. Le nabavljačka zadruga v' Šiški je zastopala isto stališče. Čim pa je generalna direkcija izdala odlok, da se bo »gospodarska poslovalnica« likvidirala in da bo premoženje po kritju vseh obveznosti napram državi, na predlog direkcije in ministra pripadlo novoustanovljeni zadrugi, se je našlo takoj nekaj »sposobnih in edino poklicanih -strokovnjakov«, ki so se smatrali edino poklicane, da tako zadrugo ustanove in vodijo ter tudi seveda prevzamejo premoženje v svojo upravo.
Nacionalna organizacija v šprem-stvu malih podpornikov — kategorij-skih organizacij — je ustanovila zadrugo preko »Saveza« ter je imenovala v odbor razne gg. kot Juga, Ponikvarja, Fratino, Rodiča, Čeka, Bur-keljca in še več drugih.
Kako se gospodje opravičujejo, da so šli preko »Saveza«?
G, Deržič se je izjavil, da mu je g. Dr. Fatur rekel, da če bo le en komunist v upravi, ne dobe denarja. Po izjavah ostalih funkcionarjev se jim je dalo isto zagotovilo v Beogradu. — Gospodje so dejali, da so »taktični« in so zato upoštevali povelje direkcije. Ali pa je tudi to taktičnost, da so v nadzorstvo svoje zadruge imenovali onega gospoda, ki je dal gornji odlok, ki je član komiteja za ishranu, ki je dobival dosedaj bandi-jeme to je samega g. dr. Faturja? (Dr. Fatur je to imenovanje odklonil). Čudno se nam zdi in nelogično, ako sami imenujejo v upravo »svoje« zadruge glavne eksponente direkcije, da se deines sodijo, če direkcija potom svojih eksponentov tudi ustanavlja zadrugo.
O nedeljskem shodu v Ljubljani, ki ga je sklicala »Zveza« ne bomo pisali, ugotavljamo le to, da je s. Stanko predlagal,da se ima pri reševanju gospodarskega vprašanja pustiti na stran strankarske in politične ozire, kar naj se utrdi v posebni resoluciji in da se zlasti »Prometna zveza« pa tudi ostale organizacije izjavijo k pisanju »Mariborčana«, kjer Žebot to vprašanje izrablja izrečno le v strankarsko politične namene. Ta predlog se oficijelno ni dal na glasovanje,
ciplino od spodaj« ni dosegel nika-kih uspehov, ker se pač ni smel dotakniti birokratičnega in koruptnega centralnega aparata ter hoče s »komercializacijo« rešiti železnice.
Na konferenci dne 5. dec. 1927 je obdržal obširen ekspoze, v katerem je izrecno povdarjal iste napake na sedanji upravi, kot smo jih povda-rili mi; ostal pa je s svojim mišljenjem osamljen, ker so se proti njegovi uredbi izjavili celo vsi njegovi podrejeni organi — predstavniki sedanjega birokratičnega aparata — direktorji in razni načelniki, enako seveda zopet zastopniki industrije in kapitala uredbo odklanjajo, ker jim ne izroča železnic v popolno njihovo eksploatacijo.
Konferenca je končala s sklepom, da se sestavi komisija 22 strokovnjakov, ki naj na podlagi na konferenci izrečenih mnenj izdela osnutek uredbe, ki bo služil od ministra imenovani komisiji kot osnova za izdelavo definitivnega načrta. Nato bo minister sklical ponovno konferenco, ki naj da k načrtu zadnje svoje pripombe.
Po dosedanjih sporočilih ima stopiti uredba o komercializaciji v veljavo s 1. jan. 1929. Mi v časopisju tega vprašanja ne bomo obširno obravnavali, ker nameravamo izdati o tem vprašanju posebno brošuro, na katero že danes opozarjamo vse so-druge. — Vprašanje komercializacije je za železničarje odločilne važnosti, zato bo Savez ukrenil vse korake, da v uredbo spravi zaščitne paragrafe za osobje, da se mu zasi-gura personalne komisije, delavske zaupnike, stalnost, starostno, nezgodno in bolniško zavarovanje ter koalicijska svoboda.
dasi ga je z odobravanjem pozdravila pretežna večina prisotnih.
Vprašanje obstoja obeh zadrug (zvezarske in Planinškove) do danes še ni rešeno ter se še ne ve, kdo bo izigran. Skrb »Saveza« je, da ukrene vse korake, da pri tem medsebojnem izigravanju ne bodo prizadeti železničarji — konsumenti ter da bodo njih gospodarski interesi popolnoma zaščiteni.
Stališče Saveza smo že v zadnji ševilki povdarili, danes hočemo po-vdariti in pobiti nekatere najbolj demagoške agitacije:
1.	Agitira se okoli, da kdor ne bo podpisal izjave ne bo dobil sedaj povrnjenih procentov.
Taka agitacija je čisto navadna laž in vsak konsument tako pri gospodarski poslovalnici kakor pri na-bavljački zadrugi v Šiški bo dobil od letošnjega izkupička povrnjenih S".,,.
2.	Gotova struja agitira s tem, la če bodete podpisali njene izjave, bodo drugo leto izplačali več odstotkov.
Tudi tia agitacija je demagoška ter konsumentom direktno škodljiva. Vsakdo točno ve, da more zadiuga izplačevati povračila le iz dobička tekom poslovnega leta. Večje procente more plačati le, ako primerno poviša prodajne cene, ker že dosedanji procenti kljub dobremu gospodarstvu in velikim voznim ugodnostim že vplivajo na cene.
Stališče saveza železničarjev v | tem vprašanju je:
Čim najbolj poenostaviti upravo, spraviti režijske stroške na minimum ter nuditi železničarjem najboljša živila po najnižjih cenah, ne pa licitirati s procenti. Od takega poslovanja bo imel velik dobiček konsument in cene iz zadruge bodo vplivale na blagovni trg v privatni trgovini,
3.	Agitira se celo s tem, da se bo v zadrugi dalo konsumentom kredit za več mesecev.
Tudi ta agitacija je železnjčarjem naravnost škodljiva. Dosedanja uprava (direkcija) ter tudi kapitalistični lastniki konsumov svojih podjetij stoj ena stališču, da mora biti njih delavec tudi gospodarsko oopolnoma od njih odvisen in zasužnjen, ker kot tak sploh ne more voditi uspešnega boja za zboljšanje svojega gmotnega položaja.
Savez kot razredna organizacija tako stališče najodločneje pobija in
naloga naših zaupnikov v gospodarskih zadrugah je in. bo: gospodarsko popolnoma osvoboditi železničarja ter ga privesti do tega, da si bo s plačo, ki jo prejme za nazaj, kril živ-Ijenske potrebščine za bodoči mesec. Savez železničarjev se zaveda važnih nalog, ki ga čakajo; 'zbrali
Za par dana slaviti če pobožan krščanski svijet opet svoj Božič, vezujući za taj blagdan mnoge svoje nade za boljim i sretnijim životom, za većim veseljem i radostima, nego li ih je imao i uživao do sada. Te svoje Ijepe i pobožne nade ističu krščanski fanatici svake godine i svakog Božića, uvijek sa istim uvjerenjem i sa istom nadom, da će ipak, prije ili kasnije, doživjeti onu hiljade puta opetavanu: »Na tom mladom ljetu svega obilja«...
Ovo očekivanje »... svega obilja« imalo je svoj smisao i neku stvarnost u predkapitalističkom dobu, dok je još postojala neka mogućnost, da se bar na Božić prosjedi kraj punije zdjele, pa makar i ne bila vlastita već poklonjena od gospodara, što je omogućilo da se bar za jedan dan zaborave tuge i žalosti svagdašnjice, medjutim, polaganje ma kakovih nada u ova božična obećanja danas, u doba grube i bezobzirne kapitalističke eksploatacije čovjeka na čovjekom, sasma je suvišno i beskorisno. Hiljade i hiljade proletera, njihovih žena i djece skapavali su od gladi prošloga Božića, skapavali su pred 10 godina, a bez zalogaja naći će se na okupu i ove godine. Nada u »... svega obilja«, ako se još nije potpuno rasplinula, ona je na putu da iščezne. Glad i bijeda iz godine u godinu ubija i najokorjeliji fanatizam, pa će tako i ovaj božični izgubiti sve više na važnosti i privlačnosti. Prazna zdjela, golotinja i bosotinja i na sam Božić, pa kad se to svih Božića opetuje, razbija i najtvrdja uvjerenja U ma kakove milosti ili poboljšanja izvan vlastitih snaga i mogućnosti. Božić i milost, sila i zakon, kako su ih zamislili bogati i siti, gube pred bijednima historijsku i etičku vrednost. Bez kruha i bez ikakvog blagostanja nema ni Božića.
A kakav će biti Božić nas željezničara? Vrlo je mali dio takovih, koji će se osjetiti sretni! zadovoljni kraj »... svega obilja«. Tek
Gospod generalni direktor!
Povodom intervencije ste najprvo dejali, da sem slab uradnik in sem bil zato reduciran. O svoji službeni kvalifikaciji sem navedel sledeče svoje ocene:
1.	Pod južno železnico sem izredno napredoval v višjo stopnjo osnovne plače. (Gotovo ne zato, ker bi bil slab in neuporaben.)
2.	Koncem leta 1923, ko sem bil na zahtevo gotovih gospodov nasprotnega mišljenja kot »nezanesljiv« premeščen od personalnega referata, mi je dal direktor inž. Šega glede službe sledečo oceno: »G. Stanko je izvrsten uradnik.«
Za leto 1924 sem dobil sledečo uradno oceno: »Prav posebno sposoben, izvrsten uradnik, jako dostojnega obnašanja, zasluži višji položaj — ocena vrlo dobra.«
Za leto 1925:	»Prav posebno
sposoben, izvrsten uradnik, vzornega obnašanja, zasluži višji položaj — ocena odlična.«
Za leto 1926; »Prav posebno sposoben, izvrsten uradnik, dostojnega obnašanja — a ocena slaba«, ker sem bil disciplinsko obsojen,
Provodjenjem izbora za prestav-ništvo Radničke Komore, koji su izvršeni u mjesecu septembru o. g., dobila je ova Komora svoj redovni i legalni organ, koji će njezinim poslovima upravljati i izvoditi naloge, koji su Radničkim Komorama Zakonom o zaštiti radnika stavljeni u dužnost. Provedenim izborima do-
bomo iz svoje srede najbolj '.možne ter jim poverili nalogo, da tudi na zadružnem polju organizirajo in izobrazijo vse sodruge, da bo v bodoče naše strokovno gibanje marširalo jed-notno s zadružnim, se skupno borilo in skupno tudi zmagalo.
njih nekoliko stotina više gospode, koij su u položaju da vedre i oblače i da nešto od svoje zarade i doplataka »metnu na stranu«, a svi drugi, 60.000 njih, biti će i na sam Božič i samoga crnoga kruha željni. Ta što mogu oni imati posebnoga na Božič, kad im je več 15. decembra izmanjkalo sredstva i za redovno održavanje života. Ta njihova plata dopire tek do polovice mjeseca, pa ako se je prve polovice i jelo do site mjere, to je druga polovica obično gladna. A najmanje pak ostaje još za neke naročite dane, pa tako ne će se imati nikakvog pre-tička ni na sam Božić. Jasan znak, da je i željezničar bijednik, proleter, u kojem isto sve predrasude u milost i spas sa drugog sveta gube svaku vrednost i nestaje ih. Nestaje ih u toliko sigurnije, jer je to za željezničare već četvrnajsti Božić, koji ih snalazi ne samo gladne i ne-zbrinjene, već i potpuno obespravljene. Naime, željezničari od početka rata još uvijek su u posebno teškom stanju i nesredjeni moralno i materijalno. Nit imaju »... svega obilja« u zdjeli, niti imaju kakvoga »... mira na zemlji«. Pate se kao roblje iz godine u godinu, iz dana u dan, iz Božića u Božić, ali i postupak prema njima nije ništa bolji. Rade teško i pate se mnogo, a za slabu i gladnu nagradu.
I pravo je, da se prestane polagati nade u taj Božić bogatih i imućnih, i kojega sa pravom samo oni slave. Naš Božić, Božić siromašnih i potlaćenih, ima tek da dodje. On nesmije biti plod maštanja i sanjarskih nada, već plod stalne i nesma-laksale klasne borbe, borbe koja će nam donijeti manje muka, manje patnji, ali više plate i više prava, koja će nam donijeti i naše konačno oslobodjenje. Tek onaj Božić, kojeg ćemo slaviti u zadovoljstvu i u slobodi, tek taj Božić biti će pravi naš proleterski Božić. Budimo za to živi i neumorni u radu za našu organizaciju.
zato ker sem razkrinkal korupcijo, ki se .godi na železnici. — Ta ocena je diktirana po zakonu, glede moje sposobnosti pa se detajlna ocena kljub temu glasi:	»prav posebno
sposoben, izvrsten«.
V letu 1927 sem dobil zelo dobro oceno od načelnika fin. oddelka g. Arko, da sem zelo sposoben računski uradnik.
Enako oceno mi je dal tudi zadnji moj načelnik povodom odpusta iz službe. —
Obračam se do Vas, da javno objavite motive, ki so Vas privedli do tega, da ste me odpustili iz službe, zlasti ker se branite pokazati dopis velikega župana ljubljanske oblasti, s katerim je on glasom Vaše izjave zahteval, da se me kot protidržavnega elementa odpusti iz službe!
To zahtevo utemeljujem zlasti s tem, da sem dobil od merodajnih faktorjev pri ljubljanski policijski direkciji in velikem županstvu precizne izjave, da o meni slična poročila sploh ne obstojajo.
Ljubljana, 10. dec. 1927.
Jurij Stanko.
u Zagrebu
šlo se u toj instituciji konačno do normalnoga stanja i prestavnistvo Komore, buduć birano od radnika a ne naimenovano od Ministarstva, imati će i jače obaveze i odanosti prema radnicima, nego li je to prije bio slučaj kod naimenovane i privremene Komore.
U prestavništvo Radničke K*-
Likvidacija gospodarske poslovalnice.
Božić.
Zakaj sem bii odpuščen iz službe?
Konstituisanje Radničke Komore
more nisu ušli željezničari u onome broju, u kojem bi to prema snazi svojeg pokreta i prema važnosti privredne grane, trebali da udju. Razloga tome ima više. Jedan od glavnih je taj, što Ministarstvo Saobraćaja ne priznaje našeg članstva u Radničkim Komorama i što nam i formalno prijeći, da postanemo njihovim ispravnim članovima i ako to samo Ministarstvo nebi ništa koštalo. Drugi je razlog u slabosti našeg pokreta, koji i kroz težak i trnovit teren mora probijati put svagdje, pa i onaj koji vodi u Radničke Komore. Onaj prvi uzrok ima za posljedicu i to, da nas Radničke Komore pravom više smatraju za goste i nepotpune svoje pripadnike, ma da onakav naš odnos nije uzrokovan našom voljom.
Intervencije za železničarje.
V volitve delavskih zaupnikov.
Skozi štiri leta je Savez železničarjev vodil energično borbo za zopetne volitve delavskih zaupnikov, ki so bili ob podržavljenju ukinjeni. Ni bilo sestanka, shoda ali intervencije, kjer se ne bi vedno znova po-vdarialo in zahtevalo volitve delavskih zaupnikov. Vplivni funkcionarji so vedno vse te zahteve sabotirali; pomočnik ministra, Popovič, je označil institucijo delavskih zaupnikov kot boljševičko. Vse kategorijske, nacionalne in verske organizacije so se taktično izogibale tej zahtevi iz edinega vzroka, ker so volitve tajne in ker se zavedajo, da jim bodo železničarji ob teh volitvah izrekli še hujšo nezaupnico kot ob volitvah v bolniško blagajno.
Savez železničarjev si je izgradil v vseh večjih objektih, delavnicah, kurilnicah in postajah močne postojanke in naše dosedanje delo bo doseglo sedaj prvi večji uspeh, to je: volitve delavskih zaupnikov v delavnicah v Mariboru in Ptuju. Besno se zaganjajo sedaj naši nasprotniki v nas; javno kažejo nepoznavanje zakona o zaščiti delavcev. V času, ko smo že izvojevali ta uspeh, iščejo gotovi gospodje vsa mogoča sredstva, da bi volitve delavskih zaupnikov ukinili ali vsaj odgodili.
Sodrugi v delavnici Maribor in Ptuj! Na Vas je, da te nesramne načrte Vaših nasprotnikov preprečite, da se ne pustite begati od nikogar, da stojite trdno za Vašo razredno organizacijo, ki Vam je zaupnike iz-vojevala, da vsi kot en mož volite listo »Saveza železničarjev Jugoslavije«!
Prvi korak na potu k Vaši zmagi je storjen; ni pa zadosti, da daste »Savezu« svojo zaupnico le pri volitvah, ampak sleherni železničar v delavnici, ki hoče boljši kos kruha, mora postati tudi borec v vrstah »Saveza«!
Proč s klečeplazenjem in indiferentnostjo! Vsi v razredno organizacijo! Vsi, delavci in penzionisti, nastavljenci in uradniki bodo pri volitvah oddali svoj glas za listo »Saveza«. — Za izvoljene naše delavske zaupnike pa moramo postaviti dobro organizirano bojevno armado. Zato: Vsi v Savez!
Zahtevamo soodločevanje pri delavskem pravilniku.
Od leta 1923 dalje, ko se je začasni pravilnik skoro v vseh onih členih, kjer je vseboval kake količkaj sprejemljive določbe za delavstvo, ukinil, je »Savez železničarjev Jugoslavije« vztrajno nastopal za definitivno ureditev delovnega razmerja nenastavljenega osobja ter je postavil kot svoje glavne parole:
1.	Zagarantiranje stalnosti vsem delavcem in profesionistom.
2.	Vpeljavo delavskih zaupnikov in personalnih komisij.
3.	Vpeljavo avtomatičnega napredovanja in obligatno nastavitev vsega osobja po gotovih letih službe.
4.	Obvezno bolniško, nezgodno in starostno zavarovanje ter pripo-znanje polne penzije po 25—30 letih službe.
5.	Zagarantiranje osemurnega delavnika, službene obleke, dopusta.
Pored sviju ovih zaprijpka mi se nadamo, da će nam uspijevati i tribinu Radničke Komore iskoriščava-ti za interese i dobro željezničara, i ako to nije želja niti u intenciji sa našim poslodavcem. Nužnog razumijevanja za naše potrebe kod ostalih radnika, prestavljenih u Komori, nadamo se, da ćemo uvijek naći.
Upravni Odbor Radničke Komore u Zagrebu konstituisao se je kako slijedi: Predsjednik drug Vilim Haramina, tajnik Oblasnog Odbora URSSJ; potpredsjednik drug Pra-jo Kmet, funkcioner našeg Saveza; blagajnik drug Stjepan Pongračić, isto funkcioner našeg Saveza. Tajnikom Komore izabran je jednoglasno drug Vladimir Pfeifer, predsjednik Saveza privatnih namještenika Jugoslavije.
Proti urnim plačam smo nastopili v prvi vrsti zato, ker je danes železniški delavec in profesionist neorganiziran; v kolikor pa je organiziran, pa je razcepljen na pet organizacij in ni niti najmanj danes v stanju svojo delovno silo na trgu za pravo ceno prodati ter jo braniti, in to ne samo vsied velike razcepljenosti, ampak tudi vsied groznega števila brezposelnih.
Glavna in edina Savezova zasluga je, da je bil na anketi o delavskem pravilniku leta 1924 sprejet skoro proti vsem glasovom »zve-zarskih« delegatov iz Hrvaške, Srbije in Bosne tudi princip, da naj se zasigura železničarju stalnost, nastavitev in avtomatično napredovanje.
Od leta 1924 do danes je pravilnik, ki ga je nato izdelala generalna direkcija sama, romal iz ministrstva saobraćaja v finančno in zopet nazaj; študirali so se »finančni« viri, a g. Nedeljković (ki je bil pred kratkim upokojen), je znal ta pravilnik od leta do leta zavlačevati ter vsako leto izvesti nove redukcije delavskega osobja in plač.
Sedaj, ko se zopet bliža 1. april 1928, je vprašanje pravilnika postalo zopet aktuelno in prihajajo na dan vesti, da je pravilnik sedaj definitivno redigiran in so sestavljene tudi tabele plač ter da je vse to dostavljeno finančnemu ministru, da preštudira finančni efekt. Kako bo ta »študij« izpadel, si lahko predstavljamo, ako pomislimo, da je finančni minister še nedavno zahteval, da se železniški proračun zniža za /0%.
Savez železničarjev Jugoslavije je, čim je doznal za ta naj novejši atak na delavstvo in pfofesioniste, poslal ministru saobračaja nujno predstavko z zahtevo, da naj se takoj skliče anketa delavskih strokovnih organizacij, kateri naj se predloži v proučavanje in definitivno redakcijo ministrski projekt.
Savez železničarjev je tudi danes edini, ki hoče priboriti delavstvu soodločevanje v zanj odločilno važnih vprašanjih.
Železničarji! Kdor hoče, da se bo slišal in upošteval tudi njegov glas, ta naj moralno in materijelno podpre edino razredno železničarsko organizacijo, ta naj ne bo samo simpatizer, ampak tudi redni aktivni član Saveza. V borbo za stalnost, avtomatsko napredovanje, nastavitev, osemurni delovnik, starostno, nezgodno in bolniško zavarovanje, za personalne komisije!
Za odpravo davka na ročno delo.
Vsi sodrugi se bodete gotovo še spominjali, kako je »Savez« z dolgimi intervencijami predlansko leto dosegel, da se je vsem delavcem in profesionistom povrnil neupravičeno odtegnjeni davek na ročno delo ter so dobili posamezniki povrnjeno po 300 do 1000 Din tega davka.
Samo eno leto smo uživali davčno prostost in že se je našla vlada, ki je za leto 1926 davek na ročno delo zopet upeljala ter ga za leto 1927 še znatno povišala. Naši protestni shodi niso bili upoštevani, kar tudi ni čudno, saj je od 12 takrat obstoječih organizacij 10 trdovratno molčalo.
Vendar »Savez« kljub momenta-nemu neuspehu tega vprašanja ni
izpustil iz vidika, ampak je sedaj, ko se sestavlja finančni zakon za leto 1928, poslal vsem merodajnim faktorjem (ministrstvu, finančnemu odboru, parlamentarnim klubom) poziv, da naj se v ta zakon sprejme poseben člen, s katerim so oproščeni davka na ročno delo vsi delavci in profesionisti, ki so uslužbeni v državnih ustanovah ali prejemajo plačo iz državnih blagajn.
V prihodnjih dneh se bodo vršili po celi Sloveniji protestni shodi proti obdavčenju delavstva. Pozivamo vse železničarje, da se teh shodov udeleže kompaktno.
Poslanec Petejan za popravo krivic, ki so se zgodile ob prevedbi.
Savez železničarjev je že opetovano vložil nešteto intervencij, da bi se krivice, ki so se ob prevedbi zgodile, popravile. Koliko ljudi je bilo takrat prikrajšanih. Nešteto višjih gospodov je prišlo brez vsake šolske kvalifikacije v drugo, da, celo v prvo kategorijo uradnikov, pri ostalih pa se je postopalo rigorozno in le malo jih je bilo, ki so uživali protekcijo, da so prišli brez šolske izobrazbe v višjo kategorijo.
Direkcija je sicer izdala razpredelnice, kjer je bilo pisano, da so ta in ta mesta na položaju III. kategorije uradnikov, I. zvaničnikov, a osobje je jednostavno prevedla v II. kategorijo zvaničnikov, češ, da nimajo dveh razredov srednjih šol. Koliko vlakovodij, strojevodij, nad-premikačev, nadkretnikov, blokovni-kov itd. je bilo zapostavljenih in materijelno oškodovanih. Na podlagi direktiv direkcije so šli delati izpite, plačali visoke takse, a ko so spričevala predložili, so dobili odgovor, da »ni budžetske mogočnosti«.
Principielno stališče Saveza železničarjev Jugoslavije je bilo in je, da se izposluje revizija zakona, v katerem naj se zajamči prevedba po strokovni izobrazbi in zaposlitvi v vseh eksekutivnih službah. Kakršno delo vršiš, tako bodi preveden, ne pa da bi bil vlakovodja, ki ima slučajno dve gimnaziji, činovnik III. kategorije, drugi vlakovodja pa, ki vrši isto službo, ima isto odgovornost, a nima šolske izobrazbe, naj bo le zvanfčnik II. kategorije.
Vse dosedanje intervencije niso imele uspeha. Bivši generalni direktor Ilič je sicer osvojil naš predlog, da naj se osobje prevaja po uporabi, je obljubil izmeno tozadevnih predpisov v zakonu, a obljube seveda ni izvršil.
Da se stvar zopet spravi na dnevni red, smo zaprosili poslanca Petejana, da je vložil na ministra saobračaja sledeče vprašanje:
Gospodu ministru saobračaja
Beograd.
Povodom prevedbe železniških uslužbencev na novi zakon o državnem prometnem osobju, so prevedbene komisije naredile veliko napak ter materijelno zelo oškodovale zlasti nižje prometno osobje.
Medtem, ko so te komisije uvrstile nešteto uradništva le z osnovno ljudsko šolo ali par razredi gimnazij v II. in celo 1. kategorijo uradnikov, ker so se nahajali na tem kategorijam odgovarjajočih položajih, so iste komisije zelo različno postopale pri prevedbi v III. kategorijo uradnikov, kjer so nekatere s popolnoma enako šolsko in strokovno izobrazbo, ki so se nahajali na istih položajih, uvrstili v III. kategorijo činovnikov, ostale pa v
I.	, da, celo v II. kategorijo zvaničnikov. Pri zvaničnikih I. kategorije pa so v pretežnih slučajih komisije postopale rigorozno po mrtvem besedilu prvih členov zakona ter jih, dasi so na položaju zvaničnikov I. kategorije (nadkretniki, nad-premikači, blokovniki itd.), prevedle le v
II.	kategorijo zvaničnikov, kljub temu da tozadevna tolmačenja ministrstva predvidevajo prevedbo zvaničnikov ne oziraje se na šolsko izobrazbo.
Državni svet je pritožbe prizadetih na podlagi poročila direkcije, da nimajo predpisane šolske kvalifikacije, dosledno odbijal, dosti osobja pa tudi pritožb ni vložila, ker je bila v ljubljanski direkciji izdana okrožnica, da se bodo te napake pri prevedbi popravile administrativnu!: potom, za kar so posamezniki vložili prošnje na direkcijo, ki pa so ostale nerešene. Tozadevni materija! prilagam v prigibu.
Na podlagi prednjih navedb in priloženega materijala mi je čast staviti Vam, gospod minister, vprašanje:
1.	Ali ste o takem postopanju preved-benih komisij, zlasti pa one pri ljubljanski direkciji, informirani?
2.	Ali ste pripravljeni izdati vsem podrejenim direkcijam odlok, da se napa-
SAMO ŽIKA GARANTIRA okusno in redilno kavo. Zato je treba zahtevati v trgovini izrecno ŽIKO. Dobite jo samo v rdečih zavitkih. Ime »ŽIKA« zadostuje. Napišite to ime v nakupovalno knjižico in dobiti morate pravo »ŽIKO« v rdečih zavitkih.
ke, ki so jih prevedbene komisije pri prevedbi zagrešile, popravijo ter da se prizadeto osobje pomakne na one položaje in kategorije, katerim je odgovarjala njih službena uporaba na dan prevedbe, to je n. pr.: vlakovodje in strojevodje v III. kategorijo činovnikov, nadkretnike, blokov-nike, nadpremikače itd. v I. kategorijo zvaničnikov, svetilničarje v II. kategorijo zvaničnikov?
Beograd, 14. dec. 1927.
Josip Petejan.
Da ne bo zamer pri posameznih kategorijah, če niso v tem vprašanju navedene, pripominjamo, da se nam gre za izdejstvovanje načelne rešitve ter smo vsied tega v dopisu navedli le nekaj najbolj znanih napak in krivic, ne mislimo pa pri tem pozabiti na skladiščno, kurilniško in sekcijsko osobje.
Organizacija dela za vse železničarje brez razlike. Dolžnost vseh železničarjev, tudi brez razlike, pa bi bila, da organizacijo podpro, ker čim več organizirane moči bomo imeli, tem preje in tem več uspehov bomo dosegli.
Dopisi, skupštine, sastanci.
Zagreb.
Iz radioničke električne centrale.
U željezničkoj električnoj centrali, koja se nalazi u djelokrugu radionice, naše članstvo i naš upliv stali su na čvrsto tlo. Uspjeh naše radioničke sekcije u intervenciji za naplatu prekovremenog rada radnicima u centrali pokazao je svima jasno, gdje je radnicima mjesto i tko se za njih istinski brine. I tako su se svi, osim dvojice-trojice, or-ganizovali u naš savez i marljivo rade na tome, da se u savez orga-nizuju uopće svi radnici centrale. Medju neorganizovanima nalazi se i jedan ili dvojica tzv. »nezavisnih«. Njima samo što žuč ne puca radi toga, što je večina radnika složno i organizovano. Za čudo, oni u slozi radničkoj vide svoju vlastitu smrt. U tom smrtnom strahu oni ne pre-zaju ni od najnižih podlosti, samo da bi radničku slogu razbili. Tako je neki Starešinič, inaće bravar, najprostije napao našega člana Straha samo za to, što je bio zaposlen i nemoguć, da mu »brzo« donese vodu za ruke prati. Taj nedrug kleo je našem članu oca i mater i grdio ga najprostije i za to, što je kivaiG na njega jer je naš član. Osim ovoga ta ista dvojica nezavišnjaka silom radnike tjeraju na plaćanje članarine za neku svoju proturadničku organizaciju, a ako to radnici neće, onda im se groze otpuštanjem, premješteni em i denunciranjem kod pretpostavljenih.
Iznosimo ovo i pred ostalu radničku javnost, da uvidi i prosudi, sa kakovima se sve tipovima imamo boriti u našoj radionici i kakove sve zapreke nam stoje na putu. Dok radnici i hoće slogu i medjusobno drugarstvo, dotle ovaki nerazumni tipovi sve to kvare i time direktno pomažu poslodavca, da nam položaj pogoršava po svojoj volji. Kao protiv svih izrabljivačkih težnja poslodavca isto tako i protiv nesvijesti i nekolegijalnosti radničke uspješna je borba samo ona, koja propovje-da klasnu svijest, drugarstvo i or-ganizovanost.
Sisak.
Pred 2 mjeseca izvršena je kod nas redukcija radnika u većem obsegu: samo sekcijskih radnika otpušteno je 16, a od letečih partija i ložioničkih radnika 10. Bili smo mišljenja, da je sa tim redukcijama svršeno, ali smo se prevarili. Sa 1. decembra, kao iz vedra neba grom, objavljeno je ponovno nare-djenjem Direkcije Zagreb, da se ima reducirati iz ložionice 6 profesioni-sta i 7 nekvalifikovanih radnika. Dakle, upravo pred ciću zimu baca nas se na ulicu, nu da li je to zadnji
transport u domovinu bijede i besposlice, nikako još ne znamo.
Prigodom ove ponovne redukcije mi smo izvršili intervenciju i uspjeli smo u toliko, da povratimo na posao jednog našeg druga i revnog člana, ali za ostale nikako nismo uspjeli. Nismo uspjeli najviše s razloga, jer pored jedne složne i čvrste sredine organizovane u našoj podružnici postoji ovdje i jedan oveći broj nemočnih i neorganizo-vanih, koji svaki naš uspjeh čine teškim i zajedno sa sobom povlače u ponor i nas organizovane. Da tih neorganizovanih nema i da smo svi složni kao jedan, redukcije nebi bilo ili bi je još u početku osujetili. Neka na ovom primjeru uvide svi još neorganizovani, koliko je nužno da se organizuju i organizovani brane svoj položaj. Do zla i nevolje dolazi uslijed neorganizovanosti, pa ako hoćemo da ih u buduće otklonimo, moramo u organizaciju i u borbu kroz organizaciju.
Iz Savskega Brestovca se malo kaj sliši, lahko bi naši sotrpini mislili, da tu vlada največji red in zadovoljnost, pač pa se godi ravno nasprotno. Do sedaj se še ni dosti slišalo iz te postaje, uslužbenci so potrpeli dolgo časa, kakor božji voleki, a sedaj pa nočejo več, mera potrpežljivosti je polna, prikipelo je do vrhunca, ki presega vse meje. Delegat centrale, ki si je ogledal razmere, jo podal sledeče poročilo: »Postojanko št. 2, to je postavljalnica, kateri gotovo ni para v celi Ljubljanski direkciji. Utica, ki je bila postavljena leta 1924 se je tedaj zagotavljalo, da je ta samo začasno, za kaka dva do tri meseca, a sedaj je preteklo že cela 3 leta pa še ni nikakega govora od druge po-stavljalnice. Ta uta je tako velika, da zraven bloka, telefona in na steno pritrjene majhne mizce se dva človeka komaj obračata. Da se pri predaji, odnosno prevzemanju službe ne pohodita po bolečih in ozeblih nogah, se navadno pustijo vrata za ta ča sodprta, naj bo po leti ali po zimi, kadar najhujše mete. Tukaj se vsak boji opravljati službo iz navedenih vzrokov. Po zimi je na vednem prepihu, da se naleze revma, kakor imamo živi dokaz, in tudi lahko dokažemo, da je rajni sodrug Alojz Jarh dobil v tej uti neozdravljivo bolezen, katera mu je povzročila prezgodnji drob. Poleti je v tej uti nevarnost pred nalezljivimi bolezni, ker ni nikakega stranišča. Ker ni tukaj nikakega zavetišča, da bi se za-mogel kam skriti, so uslužbenci prisiljeni, da kažejo »zadnje lice« potujočemu občinstvu po močno obljudeni kranjski okrajni cesti. Žalostno a vendar resnično. Prosili so za stranišče raizne merodajne faktorje, a do danes vse zaman, ako ravno se jim je obetalo. Publika, idoča po močno obljudeni okrajni cesti, se zgraža nad njimi, ker gre vsak dan neštevilno ljudi po okrajni cesti, zlasti pa gre vsaki dan v in iz ljudske in meščanske krške šole neštevilno otrok in nedorasle mladine. Kje je tukaj toliko priporočljiv ugled? Kje so sanitetni predpisi? Večkrat so prosili tudi za posodo za pitno vodo ,in za umivalnike, namesto teh dveh so dobili le pljuvalnike. Ker pa si umažejo roke pri čiščenju sve-tiljk in kretnic, so prisiljeni, da si umivajo roke v pljuvalnikih, ako hočejo, da saj nekoliko držijo zapisnike snažne in čitljive, ker vpisovati morajo vsakih deset minut. V tej uti se vidi vse vrste golazen. Ali je to po sanitetnih predpisih? Tu se vidi za koga veljajo sanitetni ali drugi predpisi, samo le za višje osobje, nižje pa je izpostavljeno vednim nevarnostim. Prosili so tudi za sirkove metle, katerih nimajo že preko 15 mesecev niti enega komada več, dobili so le brezove, a sedaj pa tudi tistih nimajo več. Kje so sirkove metle, ki pripadajo za čiščenje službenih utic? Zakaj morajo ves prah vdihovati, katerega brezova metla dviguje? Ali je zdravo, da se zaredi vedno več mrčesa? Na vseh vidnih mestih so razobešeni razni pozivi za red in snago. Groze se s kaznimi, uprava pa sama vzdržuje skrajno nehigijenične prostore, ne preskrbi materijala za
čiščenje, da celo za postavitev na-»vadnega stranišča ne najde kredita.
Priobčujemo to poročilo z apelom na g. šef-zdravnika dr. Tičarja, da se o istinitosti navedb na licu mesta prepriča ter preskrbi remedure. Istočasno pa pozivamo osobje iz proge, da naj ne kritizira čez slabe razmere med štirimi očmi, ali pri zaprtih vratih, ampak da o vsem obvesti centralo, spravi pritožbe v javnost. Ako ne bo železniška sanitetna oblast naredila takim razmeram konec, imamo na razpolago še druga sredstva, da jo bomo prisilili k temu, da bo izvajala predpise o čistoči in snagi tudi tam, kjer se gre za delavce ali nižje nameščence,
Vrhovine.
Posle održane skupštine prošlog mjeseca prilike se kod nas vidno popravljaju u našu korist. Održanim sastankom udarilo se u ćelo nesvijesti i neorijentiranosti ličkog željezničara, koja zla ga teško pritišću i omogućuju svakome šugi, da nad njime nemilosrdno iskaljuje svoj bijes. Odstranjivanjem nesvijesti i stvaranjem organizacije nastupa za sve nas novo doba, doba u kojem nas ne će svatko moći gnjaviti i prodavati po svojoj volji, već će se i naš rad i naša vrednost morati poštivati. Ovo je bio poćetak i mi smo svijesni, da nam je do konačnog uspjeha još mnogo raditi i možda prepatiti. Odlučna volja i istrajnost pobijediti će.
Pošaljite nam oko 50 pristupnica, jer nam ona količina, koju nam je drug Korene donio, nije dostatna. Isto tako pošaljite nam i oko 30 kalendara, koje više drugova želi da ima.	S. F.
Zagreb.
Zbor sekcije viakopratnog osoblja.
Za 28. XI. bio je sazvan zbor svega viakopratnog osoblja u savezne prostorije. Odazvao se ponovno neočekivano ijep broj vlako-, pratioca. Zbor je u dupko punoj čitaonici otvorio drug Hanž, koji se ovom Ijepoin posjetu odmah u početku zahvalio i preporučio, da se sekcijske zborove uvijek posjeti u ovakovome broju. Po dnevnom redu govorili su drugovi Miklošič i Mikec iz Ljubljane. Prvi o općim potrebama viakopratnog osoblja, drugi pak o položaju službenika u slučajevima bolesti, nesreća, starosti i smrti, kada bi trebalo da su čim bolje zbrinuti i opskrbljeni, a što danas, po današnjim propisima i postupcima u bolesničkim fondovima, nikako nije slučaj. Drug Miklošič je odulje i popularno govorio o važnosti 8-satnoga radnoga dana, o turnusima, o neurednim i nehigijenskim kasarnama, o službenim odnosima, o organizovanim i neorgani-zovanim vlakopratiocima, o prekomjernim dužnostima, kaznama itd. Sve njegove riječi bile su dozivanje u pamet svakodnevnih dogodjaja, koji se oko željezničara zbijaju i u koje zapadaju. Iz tih svakodnevnih dogodjaja treba svi željezničari da crpe pouku: zlo i nepravda biju nas najviše za to, jer smo nesložni, neorganizovani i bezponosni na naš ja i na našu vrednost. Cim ćemo početi da poštivamo i sebe, pa naše žene i našu djecu, a da ne ćemo samo strepiti pred pretpostavljenima i klanjati im se, onim časom će i za nas da nastupi bolje stanje. Pošii-vajući sebe kao vredna čovjeka, mi ćemo odmah uvidjeti i potrebu organizacije i borbe, bez ćega nam se nikakva priznanja nikada ne će dati. Spas leži samo u organizaciji i slozi, a nesretni smo najviše radi ne-složnosti i neorganizovanosti.
Oba govornika bila su pažljivo i sa odobravanjem saslušana. Zbor je zaključen nakon dva sata trajanja, nu nijedan posjetioc nije sa zbora otišao neupućen ili nezadovoljan. Svak je otišao u uvjerenju, da je mnogo koristio sebi i svojoj stvari što je na zbor došao, a još više treba da se založi kako bi organizaciju medju vlakopratiocima pridigao i ojačao. I za očekivati je, da P0_ sie ovog uspjelog zbora svi još neorganizovani vlakopratioci znati gdje im je mesto: ne u bezbrizi i
neslozi, već u složnosti i organizaciji.
Zagreb.
Za utorak 6. o. m. sazvan je bio sastanak radioničkih radnika, koji je ijepo bio posjećen, a i po svojem radu dobro uspio. Sastanak se u glavnom zabavio pitanjem učestvovanja u izborima radničkih povjerenika, koji predstoje u zagrebačkoj radionici.
Sastanku je predsjedao drug Korene, a po dnevnom redu govorili su drugovi Brlić, Kmet i Pongračić. Svi govornici su polagali najveću važnost na činjenicu, da u zagrebačkoj radionici nema jake radničke organizacije, pa su uslijed toga i radnički povjerenici mnogo zapostavljeni i nemogući, da nešto učine za radnike. Iskustvo do sada nam to jasno potvrdjuje, a ako će se i u naredne izbore ići sa dosadašnjim metodama koje je prakticirala »nezavisna« organizacija, onda je za očekivati, da će povjerenici izgubiti svaku važnost i vrednost ne samo pred poslodavcem, već i pred radnicima, a to je ono što je najopasnije i što bi se bezuvjetno moralo spriječiti. Autoritet radničkog povjerenika moguće je pridići jedino jakom organizacijom, a ako te nema i u izbore će se ići pocjepano, onda će taj autoritet biti još više pokopan. Stoga su govornici predlagali i zbor je konačno prihvatio, da se u izbore za radničke povjerenike pod je i to zajednički sa »nezavisnom« organizacijom, u koju zajednicu će se tu organizaciju pismeno pozvati. Podjela mandata kao i časništva po-vjereničkog vijeća ima da bude paritetna. Ove predloge za zajednicu našao je sastanak minimalnima i potpuno drugarskima, a ako ih »nezavisni« ne će htjeti prihvatiti i ako će pokušati da manevriraju kao što su to do sada uvijek činili, tada se ima nastojati, da oni za ovaku izdaju pred radnicima i svu odgovornost podnesu. 0 rezultatu svega ovoga izvjestiti ćemo u narednom broju.
Isti sastanak još se zabavio i stanjem organizacije u radionici i konstatovao, da organizacija, pored svih zaprjeka i neprilika ipak dobro napreduje. Kako preduslovi za uspješan napredak postoje to se nalaže svim funkcionerima i članovima u radionici, da u svojoj okolini na jačanju i širenju Saveza zdušno rade.
Jasenovac.
27. XI. održavali smo redovni podružnični sastanak, koji su posjetili 21 organizovana člana i 3 još neorganizovana željezničara, a ostali članovi bili su od prisustvovanja opravdano spriječeni. Sastanak se zabavio:	postupkom nadglednika
pruge sa otpuštanjem radnika sa rada, o važnosti organizacije i agitaciji, kako da se organizacija proširi i ojača. Zaključeno je bilo: zamoliti pružnog nadglednika, da razdiobu rada posle nastalog »šparun-ga« pravedno vrši, kako bi svi radnici dolazili do neke zarade a ne da se u radu podržaje samo jedne a druge ne. Naročito da se vodi računa o pravednosti prema starijim radnicima i takovima, koji od zarade kod željeznice žive i nemaju ni-kih drugih sredstava za svoje održanje. Glede jačanja organizacije rješeno je, da nam je svima dužnost živo raditi na prosvješćivanju svih željezničara i tumačenju, što je organizacija i zašto moramo biti svi u jednoj organizaciji. Tek kad budemo klasno svijesni i čvrsti u jedinstvenim redovima, tek tada ćemo napredovati i popravljati si naš teški položaj.
Sa zadovoljstvom je primljeno na znanje dodjelenje drugu Rekari-ću potpore od 150 Din. Ova svotica mu je dobro došla u njegovoj bijedi za vrijeme bolesti i on će ovu Ijepu pomoć organizacije uvijek znati cijeniti. Na ovom primjeru pomoći drugu svi naši željezničari jasno vide, koliko je nužno i dobro biti or-ganizovan.
Maribor. — Sekcija strojevodij.
Akoravno smo že nekoliko pisali o sestanku, ki se je vršil dne 9. septembra, ka-
terega je sklical na zahtevo večjega števila strojevodij sodr. Bibič, nam da članek o glasilu »Društva strojevodij« povod, da moramo na istega zopet nekaj odgovarjati.
Za ta naš sestanek so gosj>odje iz društva strojevodij izvedeli in sicer tudi to, da je bil jako dobro obiskan, ker so strojevodje na lastno razočaranje čisto nekaj drugega dosegli v kategorijskem društvu, ne pa to, kar so jim demagogi obljubili. Gospodje kategorijci so smatrali za potrebno, da so tudi sklicali za 18. septembra protisestanek v šolsko sobo s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o komercializaciji (referent Dežman); 2. poročilo glede premogovnih premij (referent Rodič). Namesto Dežmana je prišel upravnik društva strojevodij g. Rupnik. Ko so strojevodje bili obveščeni, da je prišel namesto Dežmana Rupnik, so začeli mrmrati ter napravljati opombe, češ, Dežman se ne upa več k nam, on že ve zakaj itd. K poročilu je dobil Rodič prvo besedo, ki je podal poročilo o, potovanja v Čehoslovaško, katero je proglasil za strokovni uspeh. To poročilo so strojevodje vzeli hladno na znanje. Strojevodje so bili navidezno po obrazu mnenja, da bi bil že čas, da bi se ti intriganti pobrigali za boljše strojevodske razmere.
Prišel je g. Rupnik k besedi. V par besedah je nekaj povedal o komercializaciji. Čudež pa je bil, da na njegov govor strojevodje niso bili prav nič navdušeni. Povedal je, da se je Trgovska zbornica obrnila na društvo strojevodij ter zahtevala, da naj se ji da materijala, da ga bode imela za anketo, ki je poklicana v Beograd. Omeniti moram, da sem se čudil, da je to društvo morala Trgovska zbornica spomniti, da se za nekaj gre, kar je za strojevodje tudi velevažno, med tem ko se že »Savez železničarjev Jugoslavije« peča s to zadevo že par let in obdržuje tozadevno sestanke, konference in shode. G. Rupnik je prečital iz nekaj pol papirja vloge na Trgovsko zbornico. Vsebina v teh vlogah ni bila nič drugega, kakor da se morajo proge popraviti, pragi in mostovi izmenjati, predori, ki se že rušijo, se morajo tudi popraviti. Čital pa ni prav nič iz vlog, kako bodo strojevodje v komercializaciji zastopani, kako se bode njihove interese, kakor bolniško zavarovanje, nezgode, pokojnina, osemurni delovnik itd., zasiguralo. G. Rupnik se je končno spomnil in rekel: Zaprosili smo Trgovsko zbornico, da naj »pusti luknjo odprto še za kako eventualno vlogo. Seveda so bili na ta poročila strojevodje pobiti in so nekateri sestanek demonstrativno s kritiziranjem zapustili.
Po tem poročilu je g. Rodič v par besedah nekaj povedal o redukciji premogovnih premij ter povdarjal, da so se nam strojevodjem in kurjačem premije reducirale, ker nam teh krvavo zasluženih premij niti ena kategorija ni privoščila.
Na ta sestanek sem bil povabljen tudi jaz kot nečlan od velikega števila strojevodij. Nisem se ga nameraval udeležiti; ker sem pa bil prisiljen in se mi je beseda in udeležba zasigurala, sem se povabilu odzval. Ko se mi je dala beseda, sem podal svoje mnenje in pomen komercializacije železnic ter stališče Saveza železničarjev, ki ga zavzema že od leta 1925.
Kar se tiče premogovnih premij, sem povdaril, da ni niti ena kategorija članov, organiziranih v »Savezu«, delala kake ne-vošljive vloge proti našim premijam. Da se pa prejemki in krvavi zaslužki krajšajo, kakor tudi premije, je samo tedaj mogoče, kadar se kriči, da nočemo razredne bojevne organijzucije in boja.
Ako je pisal list »Strojevodja«, da sem skušal ovreči predgovornikove trditve, kar se mi pa niti najmanje ni posrečilo, moram, odgovoriti, da se je meni samo to posrečilo, da je bila udeležba dobra, da so strojevodje vaše demagogije zopet slišali ter so si začrtali smer, kam mora iti pot, ako hočejo dočakati kaj boljšega. Imel sem tisti uspeh, da sem strojevodje saj nekoliko prepričal, da brez boja ne bo nič, in to je moja največja sreča in uspeh, in si drugega ne želim. Meni se je posrečilo tudi, da ste se morali zadržati od gostilniške zabave do pol 2. ure, ker brez mene bi bili v eni uri gotovi. Na demagogije, intrige in fraze, ki so se izvajale, nisem smatral za potrebno na vse odgovarjati, ker drugače bi bili lahko do polnoči skupaj. Ker me pa mislijo intriganti društva strojevodij kompromitirati v njihovem glasilu, doprinesem na tem mestu njihove demagogije in na žalost tudi izzivanje.
Že v začetku navedenih poročil je omenil g. Rupnik, da so dandanes res slabe življenske razmere, ampak kdor si hoče pomagati, si lahko pomaga. On pravi: Jaz s svojo penzijo 560 Din tudi ne bi mogel živeti, ako ne bi znal pisati; ker pa znam pisati, sem z svojim življenjem zadovoljen in vsak, ki zna pisati, mu ni treba, da živi v slabem razmerju. Torej pen-zionisti, g. Rupnik je na strojevodskem sestanku dne 18. septembra rekel: ker ne znate pisati, zato vam gre slabo. Ali ni to izzivanje? Taki junaki so zastopniki danes že obupanih strojevodij.
G. Rupnik si je predrznil reči na tem sestanku: Savez železničarjev naj gre k voznim pralcem in po straniščih iskat člane, ne pa k strojevodjem. Na to moram g. Rupniku tudi na tem mestu odgovoriti. Vozovni pralci in straniščni čistilci so ze organizirani ter se ž njimi tudi ne postopa tako kakor s strojevodji. Vozovni in straniščni čistilci še niso dobili v službi klofut, kakor strojevodje v onih kiajm, kjer je smisel za razredne bojevne ^organizacije manjši in navdušenje za društvo strojevodij večje. Vprašamo Vas, voditelje društva strojevodij: Katere pravice imajo še strojevodje od tistega časa, ko ste jih prevarili in potegnili iz razredne bojevne organizacije v nacionalno kapitalistično društvo strojevodij? Nobenih! Od časa, ko
je 90 odstotkov strojevodij včlanjenih' v tem nacionalnem društvu — brez boja niso imeli najmanjšega uspeha — so največji sužnji od vseh drugih kategorij. Strojevodij se ne vpraša, ali bodo mogli plačati kazni; ..oni so kratkomalo obsojeni in basta. K izdelovanju turnusov se jih tudi ne pritegne več ter morajo voziti proti normali. Danes, ko imamo najslabše stroje, premog in olje, se jim še vsili turnuse, ki so proti vsaki kritiki in zakonskim predpisom.
Ako si pogledamo kilometražo, ki jo dobivajo vlakovodje, sprevodniki in zavirači, je tako mala, da si te kategorije niti dovolj kruha ne morejo kupiti na progi, strojevodje in kurjači pa imajo za njihovo naporno službo- 30 odstotkov manj. Naš Savez železničarjev je proti tej krivici vse podvzel, akoravno ni strojevodij v njem včlanjenih, kar je tudi vzrok, da ni imel uspehov, pač pa bi bilo moralo imeti uspehe društvo strojevodij, saj jih je v tem včlanjenih 90 odstotkov, ki se vedno s tem hvalite in bi Vi vsaj to pridobili na kilometraži, kar imajo sprevodniki.
Povedati je treba končno tudi na tem mestu, da so bili strojevodje proti Vama, gg. Rupnik in Rodič, razburjeni, ker se jih šikanira radi čiščenja strojev od strani direkcije. Nekateri strojevodje so trdili, da so to zakrivili ljubljanski strojevodje. Društvo strojevodij zopet ni ščitilo stroje-vodskega ugleda in ni direkcijo opozorilo, da strojevodje niso postavljeni za čiščenje strojev, in tudi to, da so današnji turnusi prestrogi, da ni mogoče kurjačem čistiti vzdolžne kotle in nositi zato odgovornosti ter kazni. Jako značilno je, kakšen odgovor je dal na to g. Rupnik. Rekel je: Ubijte vsakega tistega, kateri se bo plazil po kotlih! — Mi v razredno bojevni organizaciji vprašamo samo eno: kaj bi se zgodilo z našim funkcionarjem, ako bi se tako izrazil, če se ga zato preganja, ako zahteva samo človeško pravico?!
Tudi ta Rupnikov izraz so strojevodje takoj dobro premislili in sodili.
Končno Vas še vprašamo, zakaj se izstopne izjave iz društva strojevodij ne upošteva in se odteguje članarina proti volji strojevodij?	—ič.
Pokret željezničara u Bosni.
Drugovi željezničari u Sarajevo pregli su na živ rad oko širenja klasne svijesti i organizacije med ju tamošnjim željezničarima. Sa tim zadatkom izradio je oblasni odbor saveza za Bosnu i Hercegovinu opširan pla i već je prišao njegovom izvodjenju. Glavna pažnja posvećena je prosvetnom radu medju željezničarima sviju kategorija. Zapo-ćelo se je kod radioničkih radnika, nu čim prilike dopuste taj rad će se proširiti i na ostale željezničare izvan Sarajeva.
Pod konac prošlog mjeseca održane su dve prosvetne konferencije radnika, koje su bile vanredno posjećene. Na tim konferencijama govorili su drugovi Zima, Gjarić, Šubic, Ver one ze i Hrkačević o znaćaju samostalne klasne borbe radničke klase, o znaćaju sindikalnih i prosvjetnih proleterskih organizacija itd. Ova razlaganja su svaki put naišla na opće interesovanje i pažnju i naše je uvjerenje, da je ovaj poćetni rad dobro plasiran. Sa takim radom će se i u buduće nastaviti i uvjereni smo, da korisni re-zultati toga rada ne će izostati. Takim živim radom podići ćemo svijest radnika u potrebu samostalne klasne borbe, ojaćat ćemo organizaciju a ojačanjem organizacije postižemo i nužan preduslov svakom našem poboljšanju i napredovanju.
IlapTHaaHCTBO y capajeBCKoj »ejiea-HHHKOj aHpeKUHJH.
Obhx aaua nocraBajCH je aa nocao-BOby y paanoHHUH jeaau uoBeK Koju je y paaHOHHUH csera ase roanue h Koja ue-Ma sa raj noaoKaj ancojiyiHO HHKaKBe KBajiHipHKauHje. Obhm iberoBUM HMeuoBa-rbeM saneciaB^eu je umaB hhs crapax paaHUKa, Koja cy y paaaoaaua seft 20 a Baiue roaaaa a Koja noceayjy cse KBaaacpaKauaje sa to mccto. Me^yraM ohu aacy Kopremn BJiaaajyfie napxaje — a saro aM to mccto ae mojkc sanacrn. H äok ce rano HOBajjiajaMa aajy aajöo-jba Mecxa, äotjic ce crapavi pajmauuMa, Koja cy y paaaoaaua äubot ocxaBwiH h ©cjiaönjiH, ae aajy JiaKuia nocjioBn. Taao je obhx aaaa jeaaa pazrnaa, Koja je y paaaoaaaa Bek 18 roanua, no npeno-pyua neaapa samonao aa My ce aa jiaKuja nocao, aaa je oadajea c MOTUBaunjoM aa ra ce ae mojkc npeMCCTHTH aero je-auao — OTnycTHTa I Jleno npa3Haa>e sa ToaHKoroaHiua>H paa, saacxa!
Y HajaoBaje BpcMe ynpasa paaa-OHaue npaKTHKyje a to aa CBoje paa-HHKe Koja cy Mopaaa aa OTcayace Bojaa Pok aaH aBOMeceaay Be>K6y ae npawa
aaxpar y nocao, asaoBapajyka ce aa aaapar y nocao, asroBapajyka ce aa npaMa aa a.axoBa ynpajKH,eaa Mecxa aoBe paaaaKe, Koja aoaase pasaaM nap-TKCKMM npenopyuaMa. 3ap xo aaje Bpxy-aaa. napxKsaacxBa?! To ke paaaoaauy aaaeKo aoBecxa.
Položaj radnika u železničkoj radionici u Usori. — Aktiviranje podružnice Saveza B.-H. Železničara.
Položaj radnika u železničkoj radionici u Usori neobično je težak ne samo zbog očajno niskih plata nego i zbog nečuvenih šikanacija kojima su oni izvrgnuti sa strane raznih pretpostavljenih. Ti pretpostavljeni su najvećim delom korteši žute železničarske organizacije, koji radnike bilo milom bilo silom hoće da privedu toj organizaciji. Pri tome im oni obećavaju sve moguće, prikazujući tu organizaciju svemoćnom. Međutim radnici su uskoro uvideli da je ta organizacija samo na štetu radnika i počeli su je, ukoliko su u njoj bili organizovani, listom napuštati. To, međutim, nije išlo u račun žutim kaponjama i oni su počeli radnike na razne načine da šikaniraju kako bi ih opet nate-rali u svoju organizaciju. U tome šikaniranju naročito se iztiče poznati poslovodja Mesećko, koji je zakleti neprijatelj klasne železničarske organizacije. Međutim svi njegovi napori da uništi tamošnju podružnicu Saveza B.-H. Železničara ostali su dosad, blagodareći svesti radnika, bezuspešni.
To se najbolje videlo i po sastanku radnika železničke radionice koji je održan 9. XI. o. g. i na kome je izabran nov podružnički odbor, koji će produžiti življim radom na podizanju organizacije i popravljanju položaja radnika.
Želeći drugovima u Usori uspe-• šan rad, mi žutima preporučujemo da naše članove ostave u miru, kao što i oni njih ostavljaju u miru.
Delovni čas in odmori čeških železničarjev.
Osemurni delavnik je .bil vpeljan na Češkem s 28. januarjem 1919, ker pa se na železnici čisti 8 urnik ni mogel vpeljati, se je določilo, da sme znašati delovni čas na 28 dni 192 ur.
Na čeških železnicah je zaposljeno sedaj 139.651 oseb in sicer:
v upravni službi v iprogovni službi 28.481 v postajni in vozni 63.192 v strojni službi 20.981 v delavniški službi 18.814 v materijal, skaldišču 891 tiskarna-razsvetljava 202
7.090 delov, čas (>2U ur » 8-11 » » 8-10 » » 8- 9 »
» 8 » » 8 »
7>	8	»
A, Delovni čas v strojni in vlakospremni službi:
Delovni čas je določen s 192 urami na 4 tedne. V delovni čas se računa:
1.	Pripravljenost: strojno osobje, vlakovodja in manipulant eno uro pred odhodom vlaka, ostalo vlakospremno osobje pol ure; na lokalnih železnicah za celo skupino pol ure.
2.	Vožnja z vlakom po voznem redu:
(Zamude vlakov se ne vračunajo v službeni čas in ne plačajo s čezurnim delom; pri ponavljajočih se zamudah istega vlaka se primerno izpremeni vozni red).
3.	Posebna dela: Za strojevodje po prihodu vlaka v končno postajo, ako sami odstranijo stroj pol ure, ako pa to naredi posebna skupina pa le 20 minut; vlakospremno osobje za predajo vlaka četrt ure a to le na glavnih progah.)
4.	Za šolanje se računa mesečno 2 ure v delovni čas.
5.	Vožnja po vlak ali brez vlaka domov se računa v službo.
6.	Pomožna dela:	(strojevodje:	pred-
kurjava vlaka, držanje pare se računa v službo, za pranje lokomotive se računa 5 ur; vlakospremno osobje pa na pr. ako mora pred odhodom vlaka vršiti premik itd.)
B. Postajna služba:
Delo postajnega osobja sestoji iz faktičnega dela in pripravljenosti (Dienstbereitschaft). Ako pa je poleg faktičnega dela še pripravljenost, se sme delovni čas podaljšati čez 192 ur to pa le v slučaju, ako faktično delo na 4tedne ne doseže 144 ur.
Kdor vrši le dnevno službo ter pisarniško oosbje na postajah dela 8 ur.
Progovna služba; Za progovne čuvaje veljajo isti predpisi kot za postajno službo. Progovni delavci delajo 8 ur dnevno.
Turnusi: Strojno osobje: Delovni čas za eno vožnjo vračunavši predpripravo in odstavitev lokomotive sme znašati največ: pri brzovlakih 9 ur, pri osebnih vlakih 11 ur, pri tovornih vlakih in pri rezervi 14 ur, na lokalni železnici 16 ur.
Turnusi so mejeni tako, da mora imeti po 12 urah službe 24 ur odmora, po vsaki 4 turi pa 36 ur.
Vlakospremna služba: Delovni čas za vožnjo v eno smer ne sme prekoračiti 12 ur, le v najmanjših slučajih sme doseči 14 ur, na lokalki pa do 16 ur.
Ako so turnusi urejeni tako, da se po prihodu v končno postajo prevzame takoj vlak za nazaj, potem mora imeti osobje v tej postaji najmanj 2 uri odmora, vendar pa celokupna služba od odhoda iz domicilne postaje do povratka nazaj v tem slučaju ne sme presegati 18 ur.
Rezerva je dodeljena v turnus in sicer znaša do 10 odstotkov celokupne službe. Zadnji dan rezerve se porabi za šolanje.
Postajno osobje: Na postajah z dnevnim in nočnim prometom so vpeljani turnusi 12-24 s spopolnitvijo, da imajo po vsaki 4 turi 36 ur prosto.
Lampisti delajo po možnosti dnevno službo 8 ur enako snažilci voz. Ako so med delom velike pauze se sme podaljšati delovni čas do 12 ur.
Kot predpisano delo za en dan se smatra za kretnike in blokovnike odprava 24 vlakov.
Odmori:
Strojno in vlakospremno osobje: ■ Normalno znaša odmor po eni turi 10 ur v domicilni in 6 ur v končni postaji.
Postajno osobje dobi v eni turi odmor ene ure; enako dobi progovni obhodnik po izvršenem obhodu dnevno najmanj 2 uri, po nočnem obhodu pa najmanj 8 ur odmora.
Prosti dnevi:
Strojno in vlakospremno osobje mora dobiti vsake 3 tedne najmanj enkrat neprekinjeni 32-umi odmor; postajno osobje, ki dela dnevno službo po 8 ur mora dobiti enkrat tedensko prosti dan 32 ur (po možnosti nedeljo), oni ki delajo v turnusu pa najmanj enkrat na vsake tri tedne po 32 ur.
Progovni obhodniki dobe enkrat tedensko 32 ur, s pripombo, da mora vsaki tretji teden ta prosti dan pasti na nedeljo; progovni čuvaji, ki pa delajo službo v turnusu pa dobe vsaki tretji teden po 32 ur prostega dneva.
Redni dopust:
Delavci letno 6—8 dni, poduradniki in sluge 8—21 dni, gažisti. (poslovodje, strojevodje, itd.) 8—32 dni,
uradniki 8—40 dni.
Elzner in Ogrin morata priti nazaj v službo.
Dokazano pred sodiščem, da obustave dela ni bilo. S. Vuk obsojen na 3 dni in Din 150 kazni le, ker je prekoračil mero kritike.
Danes 15. dec. tl. se je vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem javna razprava proti s. Vuku po tiskovnem zakonu radi krive obdolžitve in žaljitve ravnatelja Knježeviča v našem listu, kjer smo poročali, da je navadna laž argumentacija uprave, da sta Ogrin in Elzner povzročila obustavo dela ter s hujskanjem ostale delavce pripravila, da so delo zapustili. Podrobni potek razprave, te-
kom katere se je ugotovilo, da sta bila oba sodruga po krivici odpuščena prinesemo prihodnjič,
Sodrug Vuk je bil sicer obsojen, vendar samo radi tega, ker smatra sodišče, da je bil izraz »čisto navadna laž« preoster in da je šel preko dopustne kritike.
Pri razglasitvi sodbe in utemeljevanju je predsednik senata izjavil dobesedno:	»Ako bi obtoženec rabil
milejši izraz na pr. to ne odgovarja istini bi najbrže sploh ne prišel pod obtožbo.
Internacionalni
pregled.
Francoski železničarji in obratne nezgode.
Zadnjo veEko železniško nesrečo (dz-tirjenje ekspresa Paris—Pirineje) je fanco-sko dnevno časopisje tolmačijo tako, kot bi se šlo za sabotažo železničarjev.
Francoska železničarska federacija je tem povodom postavila sledeče zahteve: Osobje, ki največkrat pade kot žrtev povodom nesreč, ali pa se nanj zvali kriv-
da za nezgode, zahteva od družb in oblasti, da ukrenejo vse korake, da se zaščiti varnost potujočega občinstva in osobja. V to svrho naj se poenostavijo in zjednačijo varnostne naprave in predpisi, imenujejo delavski zastopniki pri železniški policiji, vpokliče delavske zaupnike k vsaki preiskavi nezgod tako na licu mesta kot pri administrativnem postopanju, obvezno vpelje automatično spenjanje voz in skliče posvetovanje z zastopniki organizacij radi sprejema varnostnih odredb za preprečitev nezgod.
Jugoslawien.
(Komunique der ITF, Amsterdam.)
Das Königreich der Serben, Kroaten und Slowenen ist eines der vielen Länder, welche sich für fortschrittlich,' demokratisch etc. ausgeben. Es besitzt eine bewundernswerte soziale Gesetzgebung auf dem Papier, und die Zahl der Abkommen der internationalen Arbeitskonferenzen, die es ratifiziert hat, flösst Erfurcht ein. Das alles aber ist Schein, hinter dem Rückständigkeit, Konservatismus und Reaktion versteckt sind, während die Arbeiterbewegung, die einzige Macht, welche diese ausgezeichnete Gesetzgebung zu praktischer Auswirkung bringen könnte, von den Behörden verfolgt und in ihrer Entwicklung auf alle mögliche Weise gehemmt wird.
Angeblich richtet sich die Verfolgung gegen die »Kommunisten«, doch in Wirklichkeit ist dies nur ein Vorwand, um die Arbeiterbewegung als Ganzes zu bekämpfen.
In der Schrift, welche die Internationale Transportarbeiter-Föderation anlässlich der Besprechung des Koalitionsrechtes auf der letzten Internationalen Arbeitskonferenz in Genf herausgegeben hat. wurde aufgezeigt, was für ein glatter Schwindel das verfassungsmässige Koalitionsrecht der jugoslawischen Eisenbahner ist. Unter Berufung auf ein Vorschrift in einem alten, aus dem Jahre 1867 datierenden österreichischen Gesetz, das sonst nicht in seinem ganzen Umfange in Kraft ist, hat die Regierung die Genehmigung der Satzungen der jugoslawischen Eisenbahnerorganisation versagt und in der Fortführung der Verbandsgeschäfte gehemmt.
Dieses Verbot wurde nach den seitens der ITF in Belgrad und Genf erhobenen Protesten und den Vorstellungen der angeschlossenen Organisationen bei den jugoslawischen Gesandtschaften in den verschiedenen Ländern formell aufgehoben. Das sah demokratisch und vernünft aus, in Wirklichkeit bedeutete dies aber nur, dass das offene Verbot durch Verfolgung in der Form von Massregeiung des ersten Verbandsangestellten ersetzt werden sollte. Versetzungen, Entlassungen und Strafmassnahmen aller Art waren an der Tagesordnung.
Das ITF-Sekretariat erhielt nun die Nachricht, dass der Sekretär des Hauptvorstandes der jugoslawischen Eisenbahnergewerkschaft nach einer Versetzung im vorigen Jahre nun ohne jeglichen Grund aus dem Eisenbahndienst entlassen worden ist. Die Verwaltung hofft nun wahrscheinlich, den Verband, der sie so sehr an ihrer vorsintflutlichen Einsparungspolitik und ihren mit der Kommerzialisierung der Eisenbahner im Zusammenhang stehenden Intrigen gehindert hat, los zu sein.
Wir können aber heute schon prophezeien, dass sie wenig Grund haben wird, sich darüber zu freuen. Die ITE und ihre angeschlossenen Organisationen werden ihre jugoslawischen Kameraden nicht im Stiche lassen und der entlassene Sekretär wird jetzt wohl mehr denn je für die Organisation arbeiten können.
Der Arbeiterklasse der ganzen Welt ist es klar, dass die Scheindemokratie und der Scheinfortschritt Jugoslawiens um kein Haar besser ist als die Politik der reaktionärsten und rückschrittlichsten Staates.
Mednarodna zveza krščanskih železničarjev,
kateri pripada tudi »Prometna zveza iz Maribora«. je imela pred dobrim mesecem kongres v Budimpešti, na katerem se Je zlasti konstatiralo propadanje »rdečih« internacional ter zmagoslavni pohod krščan-, skega socializma, ki bo Irmalu obvladal ves svet. Delegat »Prometne zveze« iz Maribora je na tem kongresu poročal glasom poročila v »Slovencu« o razmerah v Jugoslaviji sledeče:
V naši državi se dobro razvija ideja krščanskega solidarizma. Mlada organizacija je že večkrat uspešno posredovala za svoje člane. Vodstvo »Prometne zveze« je delavno in odločno, njeni člani so zavedni. Največ podpore imamo pri Slovenski ljudski stranki in njenem Jugoslovanskem klubu. Mi smo del osrednje organizacije Strokovne zveze, katera podpira železničarje v največji meri.
Predsednik kongresa je govorniku čestital in poudaril, da je taka mala pa živa in trdna organizacija veliko boljša, ker je po mišljenju enotnejša, kakor velika, ki ne dela po določenih ciljih. Takoj nato se je jugoslovanska organizacija soglasno sprejela v Mednarodno zvezo krščanskih železničarjev in cestnih železničarjev. Predsednik je naznanil, da je s tem organizacija sprejeta kot stalna članica mednarodne zveze.
Pridobili so si s tem možnost, da bodo lahko brezplačno pošiljali delegata na seje svoje mednarodne zveze. Veliko bistroumnost teh gospodov pa kaže sledeče sklepanje:
Delegat Luksemburške je predlagal, da se tovorni promet ob nedeljah in praznikih omeji, da zamorejo železničarji obiskati cerkev. Ker pridejo vpo-štev vse evropske države, se je sklenilo, da se zadeva predloži mednarodnemu delovnemu uradu v Ženevi, oziroma v Amsterdamu.
Francoski delegat je predlagal počivanje dela na železnicah ob sobotah popoldne in ob nedeljah. Nemški delegat je bil mnenja, da je v Nemčiji popolno ustavljenje prometa ob nedeljah nemogoče, ker gre čez Nemčijo samo enega dne okrog 100.000 vagonov tranzitnega prometa. Samo mesto Berlin dobi na dan 100 vlakov mleka. Nemčija od tega živi in plačuje reparacije. Holandski delegat je izjavil, da je na Holandskem že delo«
ma ustavljen nedeljski tovorni promet. Ustavitev osebnega prometa ob nedeljah je zasedaj seveda nemogoča. Sicer imajo holandski železničarji en dan na teden (po možnosti nedelja) prost.
Ako bi gospodje res imeli pred očmi interese železničarja, bi zahtevali izvajanje čistega osemurnika, starostno, nezgodno in bolniško ter brezposelno zavarovanje. Tu se pa vidi, da se jim je šlo le za tem, da ne bi kak železničar zamudil ob nedeljah maše in krščanskega nauka, čeprav bi moral za to med tednom potegniti.
Konec poročila o njih kongresu pa se glasi:
Večerja dne 29. septembra, katero je priredilo budimpeštansko županstvo, se je razvila v krasno manifestacijo krščanskega mišljenja železničarjev iz vseh evropskih držav. Navzoči so bili mestni župan, dva ministra, visoki železničarski funkcionarji, zastopniki oblasti in časnikarji. — Upamo, da bodo naši železničarji, sedaj uvideli, kdo največ dela zanje in kje bodo dobili največ opore za svoje pravične zahteve. Zato naj vsi pristopijo k Prometni zvezi!
Mi k temu poročilu dodamo, da se je kongres in »večerja« vršila v Budimpešti, kjer vlada največ j a reakcija, kjer so zatrte vse razredne delavske organizacije, kjer na tisoče sodrugov trpi v ječah zato. ker so se borili za osnovne delavske pravice. Prometna zveza pa si najbrže šteje v čast, da je njen delegat prisostvoval večerji, kjer so bili zastopani glavni predstavniki tega protidelavskega kurza.
Konflikt na čeških železnicah.
Pasivna rezistenca na čeških železnicah se je izvajala od 2. do 9. nov. t. 1. Ko so se začutile občutne posledice pasivne rezistence, so se začela ponovna pogajanja med organizacijami in ministrskim predsednikom, ki je ponudil za nadaljna pogajanja sprejemljivo platformo. Ves čas do 1. dec. t. 1. so bili vsi strokovni listi pod cenzuro in niso smeli prinašati poročil o poteku pasive. Pogajanja doslej še niso zaključena.
Francoski železničarji zahtevajo moderno starostno zavarovanje.
Na francoskih železnicah (katere so last več privatnih družb), so bili doslej zelo različni predpisi o starostnem zavarovanju, ker je vsaka družba tolmačila zakon po svoje, kolikor le mogoče v škodo osobju. Organizacija je predložila upravnemu svetu francoskih železnic in ministru za javna dela projekt novega zakona ter je uvedla tudi politično akcijo s tem, da je ta projekt, podpisan od 200 poslancev, predložila parlamentu v uzakonitev. V parlamentu projekt še ni prišel na dnevni red, vendar se čuti vpliv te akcije že pri železniških družbah, ker so že vpeljale za vse proge enotno ureditev penzij. Odslej se bodo penzije odmerjale na podlagi povprečnega zaslužka zadnjih treh let (dose-daj 6 let). Poleg tega se bo upoštevalo v osnovo za odmero penzije tudi 25 odstotkov draginjske doklade ter se bo gotovim eksekutivnim kategorijam odmerila najvišja penzija tudi pred dosego predpisane starostne dobe. (Doslej je moral vsak za polno penzijo poleg predpisanih službenih let imeti tudi predpisano starost.)
Iz centrale.
Popravek,
»Glasnik stručnog ložača« je v štev. 11 od 12. nov. 1927 prinesel u-vodni članek pod naslovom »konferencija o komercijalizaciji državne železnice«, v katerem napačno informira svoje čitatelje, češ da je konferenco dne 25. sept. 1927 v Ljubljani sklicala trgovska in obrtna zbornica. Resnici nia ljubo ugotavljamo, da je ta informacija napačna, ker je to konferenco sklical in vodil »Savez železničarjev Jugoslavije«, ki je tudi izdelal projekt resolucije, ki je bila na konferenci sprejeta.
Zadnji »Glasnik železničara i brodara«
prinaša v slovenskem delu tudi lep dopis, da se »zamorec« Blaž (s. Blaž Korošec) pere ter ugotavlja, da se po Blaževem izstopu iz »Zveze«, njih (nacionalna) organizacija lepo kristalizira. Radi jim verjamemo, ker vidimo to »kristaliziranje« iz pristopnih izjav, ki jih vsak mesec dobimo lepo število in na katerih stoji v rubriki: »Dosedaj član organizacije.« Odgovor »Dosedaj član Zveze«.
Mi jim to kristaliziranje privoščimo ter v interesu železničarjev pričakujemo, da se bo »Udruženje« vsaj v Sloveniji v kratkem času popolnoma skristaliziralo.
Sodrug Blaž Korošec pa bo da^ ^Udruženju« v najkrajšem času priliko na primernem mestu dokazati »zlobnost, puhlo modrost, neznačaj-nost« ter ostale krilatice dotičnega članka.
Železniški koledar za leto 1928.
Vse one podružnice, ki koledarja doslej še niso razprodale, opozarja-
Tisbar Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru.
mo, da nam koledar, v kolikor ga ne bodo mogle prodati, ob prvi priliki vrnejo, da ga pošljemo onim podružnicam, Id ga še zahtevajo.
Opozarjamo vse podružnice, da koledar obračunajo najkasneje tekom januarja 1928.
Strokovna šola.
Zavedajoč se velike važnosti izobrazbe članstva je »Savez železničarjev« sklenil upeiijati strokovno šolo in sicer najprvo na sedežu centrale v Ljubljani, a kasneje po možnosti krajše večerne tečaje tudi v vseh večjih centrih.
Ni namen saveza v tej strokovni šoli si vzgojiti le agitatorje, ampak v prvi vrsti nuditi vsem bolj eksponiranim članom (odbornikom sekcij, zaupnikom) ter sploh vsem, ki se za pokret zanimajo, osnovno izobrazbo o temeljih delavskega gibanja, bodočih nalogah, istočasno pa jih tudi vzposobiti, da bodo v stanu, na vsako vprašanje članov o njih zadevah, pravicah, službenih nedostatkih, dati pravilne in dobre informacije.
Važna naloga te strokovne šole pa bo tudi pripraviti ono o s obje, ki stoji pred izpiti, na izpite in jim tako pomoči do nastavitve.
Z rednimi predavanji se bo začelo takoj po novem letu, prvi sestanek vseh, ki se zanimajo za strokovno šolo, pa se vrši v prostorih centrale na Turjaškem trgu 2/H v četrtek, dne 22, dec. 1927 ob 7. uri zvečer, Ta dan se bo določil čas, kraj in red predavanj ter se bodo sploh uredila vsa pripravljalna dela.
Dolžnost vseh odbornikov sekcij, zaupnikov je, da se tega sestanka u-deleže in pripeljejo seboj čim več članov.
Šola bo brezplačna in bodo vsi stroški že poravnani s članarino, ki jo plačate organizaciji. Upamo, da bodo vsi sodrugi z vpeljavo strokovne šole zadovoljni ter bodo ta korak centrale bolj pozdravili, kakor pa če bi osnovali kako »plesno šolo«, kot delajo nekatere druge organizacije.
Centralna uprava SŽJ.
Prošnje za podpore in posmrtnine.
Vedno večkrat se dogaja, da prihajajo prošnje za podporo direktno na centralo, ki jih mora šele vračati podružnicam v izjavo, kar povzroča nepotrebne stroške ter tudi zavleče rešitev.
Vsled tega opozarjamo vse, da vsako prošnjo za podporo ali posmrtnino pošljejo potom svoje podružnice, ki jo opremi z vsemi potrebnimi podatki.
Zahvale o prejetih podporah cen-trala ne priobčuje vsled pomanjkanja prostora v listu in tudi vsled tega, ker itak vsako četrtletje priobčimo skupen seznam izplačanih podpor.
SŽJ.
Slike kongresa.
Nekatere podružnice, ki imajo lastne lokale, do danes še niso naročile sliko zadnjega kongresa.
Opozarjamo vse na to, da si slike do novega leta naroče, da zamoremo obračun zaključiti.
Vsem podružnicam.
Vsako premestitev člana v drugo jedinico je takoj javiti centrali ter po možnosti sporočiti tudi novi naslov.
SŽJ.
I Ljubljanskim železničarjem!
Ali ne veste, da obstoji v Ljubljani v Gradišču št. 2 knjižnica kulturno prosvetnega odseka Delavske zbornice, ki je že danes krasno spo-polnjena v raznih panogah. Ali ne potrebujete več izobrazbe in spo-polnitve? Ali ne privoščite Vašim otrokom in ženam primerno knjigo bodisi za zabavo ali pouk?
Sami si knjig ne morete kupovati, ker so predrage. Upišite se v knjižnico delavske zbornice, kjer dobite vsakovrstne knjige proti najnižji iz-posojevalnini.
Ali že veš,
da si knjižnica prosvetnega odseka Delavska zbornica nabavlja vedno nolve leposlovne in poučne knjige? Razen lepih romanov in povesti dobiš vse nove pomembne
knjige o socialnih, narodno gospodarskih in tehničnih vprašanjih. V kratkem času po izdaji tiskanega seznama si je knjinžica nabavila med drugimi sledeča poučna dela:
a)	Delovna znanost:
Handwörterbuch der Arbeitswissenschaft. Doslej so izšli štirje zvezki. To je zbirka znanstvenih razlag in definicij vseh pojmov iz delovnega procesa, socialnega vprašanja itd.
b)	Socialna politika. — Delovno pravo:
Iz te panoge ima knjižnica sledeča sijajna dela znanega Kaskela:	Hauptfragen
des Tarifrechtesi Arbeitsrecht, Akkordlohn.
c)	Racionalizacija dela in delavstvo:
O tem velevažnem vprašanju se je pri nas že precej pisalo — toda izčrpnega malo. Vsak strokovni zaupnik naj preštudira tozadevno izčrpno delo dunajske Delavske zbornice:	Rationalisierung, Arbeitswissen-
schaft und Arbeiterschutz. 300 strani obsegajočo knjigo krasi 56 slik. Isto vprašanje obravnava tudi knjiga: Amerikareise deutscher Gewerkschaftsführer.
Vodilnim zaupnikom priporočamo, da si prav tako izposodijo sledeče knjige, ki obravnavajo isto vprašanje — z več ali manj kapitalističnega stališča: Tänzler: Aus dem Arbeitsleben Amerikas, Müller: Soziale und technische Wirtschaftsführung in Amerika, Birnbaum: Organisation der Rationalisierung.
d)	Narodno gospodarstvo:
Kdor ima osnovno narodno-gospodar-sko znanje, bo s pridom čital razpravo priznanega Cassela o značaju in vzrokih revščine narodov. Cassel je napisal to razpravo na mednarodno gospodarsko konferenco v Ženevi. Naslov knjige je: Cassel: Neuere monopolistische Tendenzen in Industrie und Handel.
Knjižnica ima tudi zbrana poljudna dela Diehia in Momberta.
Omenimo naj še dva angleška nacionalna ekonoma: Dalton: Einführung in die Finanzwissenschaft; Robertson: Produktion.
e)	Rusija:
O sodobni Rusiji ima knjižnica med drugim objektivno pisano knjigo katoliško-konservativno orientiranega Roban: Moskau in Fülöp-Miller: Der heilige Teufels Rasputin (bogato ilustrirano). Füiöp-Millerja poznajo oni, ki so čitali njegovo knjigo »Lenk und Gandhi«. Nadalje imamo Kischa k Woiskopfov »Umsteigen ins 21. Jahrhundert.«
f)	Druge države:
Dogodke na vzhodu, angleško kolonialno politiko in revolucijo proTnipijoče se Azije nam razložita prevoda organizatorja kitajske revolucije Sun-Jat-Sena: 30 Jahre chinesische Revolution in Die Grundlehren von dem Volkstum.
Anglijo in njeno politiko osvetljuje Kircher Rudolf, Engländer: Menschen, Gestalten, Politik, Pressmagnaten etc.
g)	Psihologijo delavca
obravnava z marksističnega stališča Hermes Gertrud, Die geistige Gestalt des marxistischen Arbeiters. S katoliškega stališča pa Kautz Heinrich: Im Schatten der Schlote.
V Mohorjevi družbi izišle poučne knjige: Pitamic: Država, Pirjevec: Slovenski možje, Steska: Slovenska umetnost in vsa druga dela v slovenskem jeziku so seveda v knjižnici. Vsem delavcem priporočamo končno v centralnem tajništvu Delavske zbornice izišlo knjigo:	Ishrana Covelta sa
socialnog i fiziološkog gledišta«. Knjižnica i svojo izbiro najboljših del vseh smeri nud delavskemu zaupniku možnost, da se res izobrazi in utrdi svoj enazore s tem, da čuje obe plati zvona.
Delavci, obiskujte svojo knjižnico!
Prosvetni odsek Del. zbornice.
Sibirski punt. V kratkem izide Pavla Dorohova roman »Sibirski punt«, ki popisuje velike dogodke iz. ruske revolucije, katere desetletnico je ruski narod ravnokar obhajal. Delo je eno izmed najboljših iz revolucionarne ruske literature skrajno napeto in zanimivo. Knjigo je prevedel Ivan Vuk predgovor pa je napisal mladi književnik Bratko Kreft. Že danes opozarjamo vse sodruge, da knjigo naroče. Primerna je tudi za novoletno darilo je opremljena z lepo naslovno sliko. Stane samo 15 Din in se naroča pri upravi Proletarske knjižnice, Ljubljana, Karla Marksa trg 2/II. Delavci in kmetje, podpirajte svojo literaturo!
Posmrtnina in podpora.
Od avgusta 1927 pa do 31. decembra 1927 se je podelila članom
a) Posmrtnina:
Dm
Lavrič Franc, profesionist v kurilnici I, Ljubljana, po umrli	ženi	250.-—
Jarh Alojzij, kretnik, Videm-Krško,
njegovi vdovi	500.—
Jevnikar Karl, premikač, Ljubljana,
njegovi vdovi	700.—
Verhovc Franc, prog. odh., Zidani-
most, njegovi vdovi	700.—
Fridau Jakob, premikač, Maribor
III, njegovi ženi	500.—
Schwarz Martin, prog. paznik, Lim-
buš-Bistrica, po umrli	ženi	200.—
Bajt L, profes. kurilnice I, Ljubljana, njegovi vdovi	500.—
Hubman Alojzij, kovač, Maribor I,
po umrli ženi	450,—
Starkež Ivan, premikač, Brezovica,
po umrii ženi	300.—-
Baraga Ivan, železniški čuvaj, Brežice, po umrli ženi	500.—
Hebein Josip, vozni mazač, Zalog,
po umrli ženi	250____
Mihovc L, sprevodnik, Ljubljana,
gor. kol., njegovi vdovi	500.—
Verovnik Franc, progovni delavec,
Vuzenica, po umrii ženi	250,—
h)	Podpora:
Škerjanec Franc, skl. pom, sluga,
Ljubljana	300.—
Jernejčič Franc, skladiščni delavec,
Ljubljana	300.—
Trošt Ivan, kretnik, Ljubljana	200.—
Sebastian Julijus, Zagreb	200.—
Dobič Martin, plesk, pomočnik, Maribor I	100.—
Jakopič Valentin, pleskar, kurilnica II, Ljubljana	200.—
Počivalnik Valentin, progovni delavec, Dravograd	150.—
Jelen Anton, premikač, Celje	300.—
Cimerman Josip, zavirač, Ljubljana 200.— Ungar Franc, sprevod., Ljubljana	200.—
Šauperl Ferdo, Maribor I	100.—
Valenčak Ferdo, ključav., Maribor I 100.— Žargi Alojz, ključavničar, Ljubljana, gor, kol.	200.—
Zupančič Anton, progovni delavec,
Trbpvlje	' 250.—
Ramšak Jože, delavec, Brezno	200.—
Agič Milan, delavec v kuril., Niš	200.—
Kajne Franc, premogar, Pragersko 100.— Lušetič Avgust, vlakovodja, Zagreb 250.— Ziringer Franc, pom. del., Maribor I 300.— Pfeifer Franjo, pom. del., Maribor I 250.— Tomič Filip, ključavničar kurilnica I,
Ljubljana	200,—
Cvetkovič Ivan, tesar, Brežice	200.—
Čop Karel, pomožni delavec, Sevnica ob Savi	200.—
Ernecl Franc, železniški zidar, Poljčane	200.—
aRkovič L, prog. del., Jasenovac	150.—
Klinar Franc, delavec, Lesce	100.—
Mori Tomaž, progovni delavec, Vuzenica	200.—
Perat Franc, kurilnica II, Ljubljana	300.—-
Šuster Štefan, tesar, Maribor I	250.—
Lončarič Lovrenc, zavirač, Ljub-, Ijana, gor. kol.	150.—
c) Brezposelne podpore:
Din
Vezijak Lenard, delavec, Brezno	200.—
Kuperti Lenard, progovni delavec,
Brezno	200.—
Ogrin Leopold, ključavničar, kurilnica II, Ljubljana	500.—
Elsner Ivan, ključavničar, kurilnica II, Ljubljana	500.—
d) Zavarovalnina koledarja 1927 ponesrečenim železničarjem:
Din
Verhovec Franc, Zidanimost, vdovi 250.—
Jevnikar Karl, Ljubljana, vdovi	250.—
Jarh Alojzij, Videm-Krško, vdovi	250.—
Mihovec L, Ljubljana, vdovi	250.—-
Vrbančič L, Čakovec, vdovi __________ 250.—
Skupaj 14.550.— Do konča julija 1927 izplačano	65.175.—
Vsega skupaj 79.725.—
Vsem podružnicam v vednost.
G. Gorše Franc je pristopil v »Savez železničarjev« povodom ujedinjenja iz tedanje »Prometne zveze«. Tedaj je nastopila v »savezu« službo tudi njegova hčerka. V drugi polovici novembra 1927 je bila njegovi hčerki vsled štedenja pri izdatkih za pisarniško službo odpovedana služba in dne 1. dec. 1927 je g. Gorše poslal sledeči dopis: »Izjavljam, da z današnjim dnem odstopam od Saveza žel. Jugoslavije. Franc Gorše.«
Obveščamo vse sodruge, da gosp. Gorše ni več član saveza.
Centralna uprava SŽJ.
Pridobivajte nove žlane za našo organizacijo!
KARO
nepremočljivi jesenski in zimski čevlji vseh vrst ^
DRAG. ROGLIC
MARIBOR» KOROŠKA C. 19
Pri osebnem nakupu tudi plačilne ugodnosti.
Predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Martin Pušnik v Ljubljani in Franc Smazek v Mariboru.