REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
MANDAT
ŽALNA SEJA
ALEKSANDER RAVNIKAR
SEJNI ZAPISI DRŽAVNEGA ZBORA
ŽALNA SEJA OB SMRTI POSLANCA ALEKSANDRA RAVNIKARJA
(8. julij 2009)
? i y % %\ %
i I ° ^ -i* «

UVOD
Državni zbor priredi žalno sejo ob smrti predsednika republike, nekdanjih predsednikov republike, predsednika Vlade, nekdanjih predsednikov Vlade, predsednika Državnega zbora, nekdanjih predsednikov Državnega zbora in ob smrti poslancev tekočega mandata. V preddverju velike dvorane Državnega zbora je od obvestila o smrti do dneva pogreba pokojnega odprta žalna knjiga.
Državni zbor žalno sejo zvočno posname in besedilo, zapisano v prvi osebi, izda v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora.
Sejni zapisi Državnega zbora. Žalna seja ob smrti poslanca Aleksandra Ravnikarja, 8. julij 2009
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt - Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2011
www.dz-rs.si
DZ/V/Zalna seja ob smrti poslanca Aleksandra Ravnikarja, 8. 7. 2009
Državni zbor V. mandat
Žalna seja ob smrti poslanca Aleksandra Ravnikarja 8. julij 2009
Predsedujoči: dr. Pavel Gantar................................................................predsednik Državnega zbora
Seja seje začela 8. julija 2009 ob 18.02.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovana družina Ravnikar, spoštovani predsednik republike, predsednik in člani Vlade, poslanke in poslanci, ostali prisotni! Začenjam žalno sejo Državnega zbora v spomin na preminulega poslanskega kolega Aleksandra Ravnikarja.
Spoštovani svojci, člani družine Ravnikar, spoštovani predsednik republike dr. Danilo Türk, spoštovani predsednik Vlade, gospod Borut Pahor, ministrice in ministri, cenjene kolegice in kolegi, gospe in gospodje!
Našega cenjenega kolega Aleksandra Ravnikarja ni več med nami. Življenje je ponovno pokazalo, kako nepredvidljivo je. Nekega dne se začne in žal neizbežno se nekega dne tudi konča. Smrt nam nepredvidljivo in nasilno ropa ljudi, ki so nas obkrožali, ki so nam bili dragi, s katerimi smo se družili, si pomagali in na katere smo bili navezani. Takšen je bil tudi Aleksander Ravnikar. Bil je dejaven in vsestranski človek. V svojem poklicnem in zasebnem življenju si je nabral veliko izkušenj in veliko znanja. Pred izvolitvijo za poslanca je vodil javno podjetje ljubljanske tržnice. Leta 1974 je postal predsednik Komisije za mednarodno sodelovanje pri Republiškem komiteju ZSMS. Od leta 1990 je bil vodja svetniške skupine Socialnih demokratov v Mestni občini Kranj. Bil je sekretar občinske skupščine v Kranju. Sodeloval je v različnih društvih in opravljal številne javne funkcije. V času ključnih sprememb je zasedal mesto podpredsednika republiške skupščine. Bil je tudi predsednik prve preiskovalne komisije v zgodovini slovenskega parlamentarizma.
V Državni zbor ga je zanesla želja po spremembah in prepričanje, da je mogoče oblikovati prav vsem državljankam in državljanom prijaznejše življenjsko okolje in bolj prijazno državo. Poslansko funkcijo je razumel kot funkcijo, ki mora imeti v prvi vrsti posluh za potrebe in težave ljudi ter jih upoštevati pri oblikovanju zakonov in predpisov. Imel je posluh za sočloveka, kar je večkrat dokazal. Ne nazadnje tudi takrat, ko je kot direktor ljubljanskih
tržnic že legendarnemu prodajalcu časopisov Rudiju na osrednji ljubljanski tržnici omogočil postavitev stojnice.
Aleksander Ravnikar je verjel v socialno pravičnost in strpnost, verjel je v vladavino prava in človekove pravice za vse državljanke in državljane, ne glede na medsebojne razlike. Kot pravega, izkušenega in predanega pravnika ga je zanimal celoten stroj pravnega sistema in razmerja med različnimi elementi državne oblasti. V večji meri se je želel posvetiti tudi razvojni politiki, enakomernemu razvoju države ter ekonomski dimenziji političnega organiziranja. Žal ga je smrt prehitela. Svojo življenjsko pot je sklenil prezgodaj. Z njegovo smrtjo smo izgubili dobrega in cenjenega sodelavca, prijatelja. Družina Ravnikar je izgubila moža, očeta, sina in brata. Z njim bo v srcih njegovih najdražjih ostala praznina, ki je ne more zapolniti in nič nadomestiti, lahko jo le ublaži lep in trajen spomin nanj.
Vsem svojcem, kolegom poslancem in poslankam ter ostalim, ki ste ga imeli radi, ob tej žalostni izgubi izrekam iskreno sožalje. V spominu ga bomo hranili kot poštenega, marljivega, načelnega in zanosa polnega človeka. Takšnega, kakršen je pač bil.
Spoštovani!
Besedo dajem vodji Poslanske skupine Socialnih demokratov Bojanu Kontiču, da Državni zbor nagovori v imenu poslanske skupine, katere član je bil pokojni poslanec.
Prosim.
BOJAN KONTIČ: Spoštovani žalni zbor!
Vedeli smo, da je naš prijatelj, tovariš, sodelavec Sandi resno bolan. Iskreno smo želeli, da bi ozdravel, da bi premagal bolezen s pogumom in borbenostjo, ki je bila tako značilna zanj.
Njegova neskončna volja do življenja je vredna občudovanja in vzor vsem nam, kako sprejemati izzive, ki jih življenje prinaša. Čeprav je huda bolezen dodobra načela njegovo zdravje, je
3
DZ/V/Zalna seja ob smrti poslanca Aleksandra Ravnikarja, 8. 7. 2009
kljub temu vestno opravljal svoje poslanstvo. Kar nekako samoumevno je bilo, da je bil Sandi kljub zahtevnemu zdravljenju na sejah delovnih teles in sejah Državnega zbora. Še več, nadomeščal je kolegice in kolege, ki so bili zadržani. Pogrešali bomo njegove razprave, s katerimi je na slikovit način znal kritično, a hkrati z odmerjeno duhovitostjo oceniti naša dejanja in naše načrte. Sandija se bomo spominjali tudi po njegovih jasnih stališčih, precizno pretehtanih ter argumentiranih, čeprav ne nujno vedno in vsem všečnih. To ne pomeni, da ni sprejemal drugače mislečih. Nasprotno. Vedno je bil pripravljen z dialogom poiskati skupne rešitve, pri čemer je pričakoval zlasti iskrenost. Tuje mu je bilo govoričenje, najbolj pa ga je prizadela neresnica. Ponosen je bil na svojo družino, na svoje prijatelje. Rad se je vračal domov. In ko smo v poznih nočnih urah sedeli v tem prostoru in kdaj pa kdaj tudi brezplodno razpravljali, je hudomušno vprašal: "Kaj vas doma res nihče ne mara?"
V življenju je opravljal pomembne naloge in skoraj nemogoče je našteti vse. Praznina, ki jo v Poslanski skupini Socialnih demokratov čutimo od trenutka Sandijeve smrti, boli. Boli toliko bolj, ker se zavedamo, da njegov odhod pomeni slovo za vedno. Ostajajo naši skupni načrti, ki jih bomo morali uresničiti brez njega.
Poslanke in poslanci Socialnih demokratov se poslavljamo od sodelavca, prijatelja, tovariša. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Dovolite mi, da ob tem izrečem iskreno sožalje sorodnikom in vsem, s katerimi delimo neizmerno bolečino.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Vabim vas, da se z minuto molka poklonimo v spominu na poslanskega kolega Aleksandra Ravnikarja.
/ minuta molka/ Spoštovani!
Zaključujem žalno sejo ob smrti poslanca Aleksandra Ravnikarja.
Njegovim svojcem v imenu Državnega zbora izrekam iskreno sožalje. Hvala lepa.
(Žalna seja je bila zaključena 8. julija 2009 ob 18.11.)
4