DECEMBER 1 P Elij-ij, škor + 2 S Bihijana 3~N1. Advent na 4 P Barbara, dev. fi T Saba, opat 6 S Nikolaj 7 ft Ambrož 8 P Spoč. M. D. 9 S Peter Kani7.ij fiTN~2. Adventna <3 11 P Damasua 12 T Otilija 13 S Lucija, dev. 14 ('■ špiridijon 1 r> P Kristina + 16 S Evzebij PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.. ŠTEV. (NO.) 232. CHICAGO, ILL., TOREK, 5. DECEMBRA TUESDAY, DECEMBER 5, 1939 LETNIK (VOL.) XLVIII. Finska armada se uspešno upira proti sovjetskemu vpadu. — Nedostopnost dežele nudi Fincem naravno obrambo. — Sovjeti ustanovili na Finskem svojo vlado, do-čim prvotna vlada apelira za pomoč na celi svet. . Stockholm, Švedska. — Sosednja država, Finska, izvaja, kar je zagrozila, namreč, da se bo z vsemi svojimi silami uprla napadu Rusije. V resnici zdaj divjajo boji na številnih točkah njenih meja. Dasi pa je njena armada brez primere manjša kakor je ruska, vendar kakor trdijo poročila, so bili Rusi doslej brez posebnih uspehov. Kakor kaže, bodo morali torej prav resno računati s tem, sicer malim, toda žilavim in odpornim ljudstvom. Kakor je Finska že prej pričakovala, ji nudi njena naravna lega najboljšo obrambo. Dežela je namreč hribovita in istočasno razjedena od neštevilnih malih jezer, vsled česar lahko tudi male čete uspešno zadržujejo veliko armado. Povrhu tega je, zlasti v severnem delu, velik sneg, ki onemogoča uspešne pohode, kar tvori nadaljnjo obrambo za Fince. Vendar pa je težko ugotoviti dejanski položaj, kajti vsaka stran objavlja svoja poročila, ki so si v marsičem različna, ako si celo naravnost ne nasprotujejo. Sovjeti upajo, da bodo dosegli več s politično propagando kakor pa dejansko, na bojnem polju. Prvi korak, ki so ga v to svr-ho izvršili, je bil, da so za Finsko ustanovili novo vlado s sedežem v nekem obmejnem mestu, ki se imenuje finska ljudska vlada. Ta vlada se je obvezala k političnemu in ekonomskemu sodelovanju s sovjeti in je z njimi tudi sklenila pakt, po katerem je pristala na vse zahteve, ki jih je Moskva že prej stavila. Nasprotno pa je redna finska vlada apelirala po svojem zunanjem ministru Tannerju na celi svet ne samo za simpatije, marveč tudi za resnično pomoč. -o- PROSLAVA UJEDINJENJA Chicaški Jugoslovani se združili z materjo domovino ob njeni 21. obletnici ujedinje-nja. REPUBLIKANCI SI NOMINI-RALI KANDIDATA New York, N. Y. — Nominacijo za predsedniškega kandidata za prihodnje leto so tukajšnji republikanci ponudili zadnji petek newyorskemu državnemu pravniku Th. E. Dewey u, katero je ta tudi sprejel. Mož je star 38 let in je vzbudil javno pozornost s svojimi odločnimi nastopi proti raznim raketirjem. Ali bo njegova kandidatura potrjena, ali ne, o tem bo odločevala konvencija republikanske stranke, ki se bo vršila najbrž meseca junija. Kakor se pričakuje, bo imel Dewey par vplivnih konkurentov, kakor na primer michiganskega senatorja Van-denberga, kansaškega senatorja Capperja, in morebiti že rlvncpfra. -o- ANGLEŠKA PROPAGANDA V RIMU Rim, Italija. — Tukaj se je o tvoril zadnji petek novi angleški zavod "za kulturne od nošaje s tujezemskimi državami," kar pomeni "za propagando." To kaže, kako zelo so se zbližali odnošaji mec Anglijo in Italijo, še pred ne-dolgim tako napeti. Chicago, 111. — Tukajšnji Jugoslovani so se zadnjo nedeljo nekako preselili v duhu v svojo staro dc/movino, da so tej izrazili svojo vdanost in čestitke ob 21. obletnici združenja v eno državo treh jugoslovanskih plemen, Srbov, Hrvatov in Slovencev. V ta namen je bila tukaj prirejena celodnevna veličastna proslava. Zjutrajšnji del proslave se je vršil v cerkvah. Prva je bila v slovenski cerkvi sv. Štefana, kjer je preč. g. župnik Edvard daroval slovesno sv. mašo ter imel pri tem tudi zanimivo in pomembno pridigo; drugo cerkveno opravilo pa se je vršilo v srbski pravoslavni cerkvi. Proslava se je nadaljevala popoldne, in sicer v paviljonu Pilsen parka, pri čemer je ljudstvo docela napolnilo velikanski lokal. Program je otvo-rila Ameriško-jugoslovanska legija z vojaškimi ceremonijami, na kar so se vrstili razni patrijotični govori, spretno prepleteni s pevskimi in glasbenimi točkami. Slovenska govornika sta bila Father Edvard Gabrenja in pa Mr. Leo Jurjo-vec. Oba sta povdarjala veliko pomembnost dneva, ne samo za priseljence iz stare domovine, marveč tudi za tu rojeno mladino, ter pozivala ameriške Jugoslovane, da čutijo z materjo domovino, zlasti še ob tem času, ko ji groze nevarnosti od vseh strani. Med raznimi zanimivimi pevskimi nastopi sta bila tudi dva slovenska. Prvega ste izvršili dve sestri, namreč Marie in Jean Koren-chan, ki ste poslušalce razvedrili s svojim prijetnim glasom ter zapeli dve ljubki slovenski pesmici, za kar ste želi buren aplavz. Pri drugem nastopu pa se je izkazalo slovensko pevsko društvo "Zarja" iz So. Chicage, katero je dovršeno izvedlo dva umetniška komada z enakim splošnim priznanjem občinstva. Celi program je 'bil zanimiv in povsem primeren za priliko ter v popolno zadovoljstvo navzočih. Proslava se je zaključila z običajno prosto zabavo. --o-- ITALIJA OB SOJA RUSIJO Sama sebe pere glede vpada v Albanijo. Rim, Italija. — Dočim uradna Italija molči glede afere med Rusijo in Finsko, pa fašistično .časopisje nasprotno o-gorčeno obsoja sovjetski vpad in pri tem kaže simpatije za Finsko. Ker pa se Italija zaveda, da i'mai tudi sama nekaj podobnega na vesti, ko si je na enak način podjarmila Albanijo, se fašistični listi trudijo, da pokažejo veliko razliko med obema slučajema. Pov-darjajo namreč, da Italija ravna z Albanijo "pravično in po človeško," dočim so "velike te-ritorijalne izpremembe," ki so se izvršile na severu, povsem drugačne. S tem so listi prikrito uradili tudi po Nemčiji. SMRTNA KOSA Chicago, 111. — V soboto je umrl nagle smrti rojak Mr. Jožef Rupar (p. d. Drajnar jev,) rodom iz vasi Pevno, fara Stara Loka pri Škof j i Loki na Gorenjskem. V Ameriki je bival od leta 1903 in je umrl v starosti 60 let. Na mrtvaškem odru leži pri hčeri Mrs. Frances Zumer, na 2039 W. 23rd Street. Pogreb bo "v sredo 6. dec. ob 10 uri dopoldne iz hiše žalosti v cerkev sv. Štefana in odtam na Resurrection pokopališče. Tu zapušča žalujočo ženo Franči-ško, in dva sina in dve hčere, ter 1 brata in 1 sestro v Chi-cagi. V starem kraju pa še tri sestre. Pogreb ima v oskrbi slov. pogrebn,ik g. Loujis Že-fran. Žalujočim naše globoko sožalje, ranjenemu pa RIP. -o- FINCI ZBIRAJO ZA DOMOVINO New York, N, Y. — Finsko prebivalstvo v Ameriki je pod-vzelo kampanjo, da zbere pomoč v denarju in v blagu za po'moč svoji domovini, ki se bori proti ruskemu vpadu. Razne organizacije so sestavile skupni odbor v to svrho in so objavile, da je njih cilj, zbrati milijon dolarjev. Poleg tega pa se je priglasilo tudi Več mož iz cele dežele, da bodo odšli dejansko branit svojo domovino. NASTOP PROTI RUSIJI Predsednik apeliral na aero-plantke družbe, naj ne pošiljajo letal državam, ki bombardirajo civilno prebivalstvo. RAZSTAVA NA ZAPADU SE NE OBNOVI San Francisco, Cal. — Odbor, ki je imel v oskrbi letošnjo razstavo v tukajšnjem mestu, se je zadnji teden odločil, da se razstava prihodnje leto ne bo ponovno otvori-la. Vodstvu je bila obenem dana naloga, da celo podjetje likvidira. PO KALSVETU — Pariz, Francija.--Zadnji teden je prispel semkaj poljski škof Gawlina, in sicer z veliko brazgotino na obrazu. Med vojno je bil namreč ranjen od bombe, katera je njegovega tajnika ubila. — Vatikan. — Prihodnji ponedeljek se bo vršil tajni konzistori.j, namreč sestanek papeža s kardinali. Domnevalo se je. da se bodo ob tej priliki imenovali novi kardinali, toda. kakor se ,z,($aj ugotavlja, bodo imenovani le novi škofje. — London, Anglija. — Ker je cerkev v bivši Avstriji zašla v skrajno stisko za gmotna sredstva, so bili tamkajšnji škofje prisiljeni, da so objavili pobiranje posebiiih prostovoljnih prispevkov ocl vernikov. Država je tamkaj ukinila vsako podporo cerkvi. — London, Anglija. — Iz Rima se poroča, da se poljski kardinal Hlond, ki točasno prebiva tamkaj, želi povrniti med Svoje rojake na Poljsko. Ako mu pa to ne bo mogoče, bo odšel v Pariz, da bo tamkaj izrazil svojo vdanost novi poljski vladi. -o-- RAZTEGNILI REKRUTACI-JO V ANGLIJI London, Anglija. — Po kraljevem ukazu, izdanem zadnji petek, so vpoklicani v vojaško službo vsi moški v starosti od 20 do 23 let. Pričakuje se, da bo dobila dežela s tem kakega četrt milijona nadaljnjih vojakov,kater i bodo nastopili službo bržkone s 1. jan. Washintgon, D. C. — Predsednik Roosevelt je pokazal, da je odločen, da bo, kolikor je v njegovi moči, podpiral Finsko pri njenem odporu proti Rusiji. Prvi njegov korak v tem oziru je bil, da je zadnjo soboto proglasil "moralni embargo" za pošiljanje aero-planov državam, ki bombardirajo civilno prebivalstvo. S tem ni izrecno omenil nobene držajve, toda popolnoma razvidno je, da je odredba naperjena proti Rusiji, ko so objavila poročila, da je ta izvršila bombne napade na finska mesta. Moralni embargo nima sicer nikake zakonite veljave, vendar pa je sigurno, da se bo izvajal enako, kakor bi ga proglasil kongres. Obstoja v tem, da se je predsednik obrnil na tiste tvrdke, ki pošiljajo aeroplane v inozemstvo, naj odklonijo naročila iz takih držav, ki napadajo civilno prebivalstvo z lbombami. Večina družb, ki izdeluje aeroplane, je takoj tudi indirektno odgovorila, da bo poziv upoštevala. Iz *f9ifgto®Iavije Prebrisan čin gorenjskega posestnika, ki se je hotel z iz-mišljenim vlomom rešiti pred davčno oblastjo, pa je prišel v "keho". — Trnovska cerkev v Ljubljani okra-dena. — Še druge vesti. NEGOTOVOST GLEDE OLIMPIJSKIH IGER Olimpijske spoi'tne igre so mednarodnega značaja in se vrše na 4 leta. Igre bi se imele vršiti zopet prihodnje leto, toda točasno je njih usoda1 popolnoma negotova. Po sklepu zadnjih iger, ki so bile 1936 v Nemčiji, bi se imele prihodnje vršiti na Japonskem. Zaradi homatijK ki jih ima s Kitajsko, pa jih je Japonska pozneje odklonila, na kar je bilo določeno, da se vrše na Finskem. Zdaj pa; je, kakor znano, izbruhnila vojna tudi tam in tako bodo 'morale igre, ako se bodo sploh vršile, iskati za prihodnje leto nov dom. KANADCI SE ODPRAVLJAJO NA VOJNO SLOVENEC POSTAL JUGOSLOVANSKI KONZUL Cleveland, O. — Zadnji teden je prejel tukajšnji zobozdravnik, dr. James Mally, po brezžičnem brzojavu poročilo iz Ljubljane, v katerem se mu naznanja, da je bil imenovan jugoslovanskim konzulom ■ za Cleveland in okolico. To je prvi slučaj, da je bil kak Slovenec imenovan konzulom v Ameriki. — Odličnemu rojaku i'skrene čestitke! Izmišljena storija o tatvini Gorenja vas, 10. nov. — Janez Oblak, tukajšnji posestnik, je pripovedoval sosedom, da se je v ponedeljek ponoči pritihotapil v zaklenjeno podstrešno sobo neznan tat in mu iz lesene škatle v predalu pisalne mize ukradel ves njegov prihranek, v znesku 18.000 din. Vlom da je moral biti izvršen med 20 in 21 30, ko se je on mudil na Trati pri svojem dekletu. To zgodbo je pri povedoval najprej kapetanu Oskarju Hudalesu in trgovcu Jelovčanu v Gorenji vasi, ki sta mu svetovala, naj zadevo takoj prijavi orožnikom. Oblaku pa se s prijavo ni nič kaj mudilo, tako da so na orožni-ški postaji o tatvini izvedeli šele okrog dveh popoldne. A ko so začeli Oblaka podrobneje izpraševati, so se pojavila razna protislovja. Orožnikom je pripovedoval, da je imel denar v pisalni mi zi v škatli, svojemu znancu Osredkarju pa, da ga je imel zavitega v krpo in shranjenega v nezaklenjenem kovčegu. ki se je nahajal v drugi manjši podstrešni sobi. Preiskava je takoj pokazala, da nobeden izmed Oblakovih sostanovalcev v hiši za tatvino ne pride v poštev. A najbolj so se orožniki začudili, ko "so našli v sobi, v kateri bi bil ukraden denar, vse razmetano. Oblak je to pojasnjeval, češ, da je v upanju, da mu je nekdo denar samo skril,, vse prebrskal po hiši. Ko so orožniki Oblaka prijeli malo bolj trdo, je nazadnje priznal, da si je vso storijo izmislil. Vlom je fingiral, da bi se na ta način kril pred davčno oblastjo, ki ga je terjala za njegove obveznosti, imel pa je tudi nekaj sitnosti zaradi šu-šmarstva. Oblaka so aretirali ih ga odvedli v škofjeloške sodne zapore. -o- Drzen vlom v cerkev Zle Oddelek kanadske pehote, ko se je odpeljal s pamikom iz Victoria, B. C., v Vancouver, kjer je bil nato odposlan z vlakom pro ti vzhodu in potem v Francijo. To je bil prvi kanadski oddelek, ki je bil odločen, da odide na bojišče. Ljubljana, 11. nov. pa ne beleži ljubljanska kronika tako drznega in brezvestnega vloma, kakor se je zgodil v noči od četrtka na petek v Trnovem. Vlomilec se je lotil ta'bernaklja farne cerkve v Trnovem, ga s silo odprl in odnesel monštranco z Najsvetejšim. Ni se ustrašil bogo-skrunstva, pri tem pa je z vlomom napravil le škodo. Monštranca je namreč iz medenine in le pozlačena. Poleg tega je okrašena z barvnimi kamni, ki so pa iz stekla. Je to namreč navadna monštranca za vsak dan in dragocenejših monštranc itak nikdar v nobeni cerkvi ne puščajo v ta-bernakljih. Vse, kar je vrednega na njej, je zlatarsko delo. Zato tudi vlomilcu ne bo prinesla nobenega haska. Proti večeru so našli na sosednem vrtu stojalo monstran- ce, dve okrogli stekleni šipi iz monstrance in tri četrtine ho-stije. Vlomilec je torej odnesel samo zgornji del monstrance, ki mu pa prav tako ne bo koristil, čeprav je zaradi vloma napravil bogoskrunstvo. -o- Nesreča pri delu Viničarka _ Ana Šlager iz Turjanskega" vrha je med delom padla in si zlomila nogo. •— Pri gradnji mosta v Petanj-cih je padel z visokega odra delavec Ivan Vlahek in si nevarno poškodoval prsni koš. — Močno se je poškodoval pri delu tudi posestnikov s i n Franc Trtnjek iz Bakovec. —• Ana Džerkiš iz Gomilice jo pa v hlevu privezovala telico, katera jo je sunila in jo nevarno poškodovala. -o- Smrtna kosa V celjski bolnici je kot žrtev materinstva izdihnila Ida Bleyer, rojena Supanek, žena gozdarja iz Luč stara 31, let. — V Ljubljani je umrla: Vlastimila Hanuš.—V Kamniku je umrla Ivana Vrhovnik, rojena Rotar gostilničarka. Okradena tesarja Maks Gregorič in Ernest Schmemitsch, oba tesarja iz Mozlja pri Kočevju, ki sta bila) zaposlena v Mariboru v letošnji stavbni sezoni, sta se nameravala podati domov na Kočevsko. Pred odhodom pa jimal je neznan tat odnesel nahrbtnika z novo obleko in perilom, ki sta si ga nabavila za trdo prislužene dinarje. -o- Tragična smrt mestnega sluge Žena mestnega sluge Ferdo Čudna, v Celju, se je nekega popoldneva odpravila, z otroci na pokopališče, da tam obišče grob matere svojega moža. Ferdo pa je izjavil, da se ne počuti prav dobro in je ostal doma. Ko je bil sam, se je v svoji sobi pražnje oblekel,prižgal svečo in jo postavil poleg postelje, se vlegel in si pognal dve krogli iz samokresa v glavo. Moža so odpeljali v bolnico, kjer je pa kmalu izdihnil. — Čuden je bil vesten uslužbenec in skrben družinski oče, ki je očividno v hipni duševni zmedenosti, napravil strašni čjn. -o- Otrok je pil strup V Zgornjem Rad van ju jo posestnica Romana Greifoner pustila svoje tri otroke v starosti od 3 do 11 let nekaj časa same doma. Med igranjem je triletni Dušan postal žejen in ko je opazil neko steklenico, je začel iz nje piti. Komaj je napravil požirek, že je obupno zakričal na pomoč in se onesvestil. Sosedje, ki so prihiteli na pomoč, so uvideli, da je fantiček pil octovo kislino in so ga takoj oddali v mariborsko bolnico. fe". tH5WHN "ŠF^MfUK'.HTSSff.'-f'K™ W-ti-Ti UKITCO FTATVPJt SV'JrHt-'ATPl lav Naenkrat ga preseneti zamolklo rjovenje, ki se je oglasilo prav v njegovi bližini. Perry se je nehote ozrl in zagledal komaj nekaj korakov pred seboj velikega leva, ki ga jc opazoval s krviželjnim pogledom. Ob tem ni Perry niti malo pomišljal, ampak sc v trenutku zavihtel na visoko drevo, Sledovi nog velikana* ki jih je opazoval so ga nazadnje privedli na ravno stezo, ki je bila, kot se je poznalo po shojeni travi, tudi steza slonov in naenkrat se razgubila v sledi številnih džungelskih zveri, zato se je Perry vrnil nekaj korakov nazaj, da zopet floženc pravo sled velikana. < Amerikanski Slovenec frvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.- Ishaja vsak daft razun nedelj, pone-Jtljkov in dnevov po praamikih. Izdaja ia tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. CeKmak Rd., Chicago Telefon: ČAKAL 5544 Naročnina) Za celo leto Za pol Itfta Za četrt ftta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celb l«!to ......................$6.00 Za pol leta „ , , 3.00 Za t«trt !»(«_______1.75 Posamesste Številka________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891, Published by: Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday!. EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year_____„__.___ For half a year --------- Fbr three months Chicago, Canada and Europe: For one year ...........................-...........$6.00 For half a year---3.00 For three montUs ........ . L7S Single copy------------------- 3c Dopiši vafnega pomena za hitro oisjavo morajo biti poslani na uredništvo vnaj d&n fn p61 pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko v tednu je Cas do četrtka žo*>«ldne. Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vraža. EftlSffed as second class matter Novenfber 10, 1925, at the post office at Chkigo, Illinois, undrar the Act of March 3, 1879. Nezaposlenost« osnovno vprašanje te dežele Chicaga zmagala! V letošnji kampanji "Novega Sveta", ki se je zaključila 30. novembra- 1939, je sijajno zmagala chicaška kandi-datinja Mrs. Mary Blai. V novo načelstvo zbora Vitezov in Princezinj "Novega Sveta" so bili izvoljeni sledeči: MRS. MARY BLAI, Chicago, III., načelnica, dobila 152,262 glasov. MR. FRANK LAV RICH, Chisholm, Minn., prvi pod-načelnik, dobil 78,565 glasov. MR. JOSEPH PESHELL, Ely, Minn., drugi podnačel-nik, dobil 76,300 glasov. Svetovalci in svetovalke pa so: MRS. URŠULA ZA1C, Hibbing, Minnesota; RT. REV. JOHN JI OMAN, kanonik, Cleveland, Ohio; REV. JOHN KAUŠEK, Virginia, Minn.; MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo, in MRS. AGNES MAHOVLICH, So. Chicago, III. Vsem naše iskrene čestitke k zmagi! Podrobnejše poročilo sledi. secev je na novo napadel. To je delal toliko časa, da si je skuhal vojno, s katero ima zdaj opravka. Neumno je bilo seveda za one, ki so ga svarili in mu grozili, da ga niso pograbili takoj pri prvem napadu. Mnogo sitnosti bi si pri hranili. Nezaposlenost v Združenih državah se je znižala za veČ kot 4 odsto v mesecu avgustu 1989, ali vzlic vsemu temu napredku je bilo število brezposlencev v tej zemlji 9,424,000, kakor to cenijo odlični gospodarski strokovnjaki. Postaja čim dalje jasnejše, da ameriški narod vsled tega obsežnega brezdelja ljudi in strojev ima opraviti z osnovnim in bistvenim vprašanjem narodnega značaja. National Resources Committee, odbor, ki ga je predsednik Roosevelt imenoval za proučavanje gospodarskih virov in sredstev te deželg, je dognal, da skupna gospodarska zgu-ba v narodnih dohodkih Združenih držav od 1. 1930 do vštevši 1937 vsled depresije znaša $200,000,000,000. "Kaj te številke pomenjajo, je težko pojmiti," pravi poročilo odbora, "ali more se bolje razumeti, ako se uva-žuje, kaj bi 200 biljonov pomenjalo v konkretnem blagu. Ako bi bili vsi nezaposleni ljudje tekom te dobe zaposleni v gradnji hiš, večji dohodek bi bil zadostoval, da se zgradi nova hiša za $6000 za vsako družino v celi deželi. Ako pa bi se zgubljeni dohodek bil vporabil za gradnjo železnic, bi se bil obnoval ves železniški sistem in zgradilo petkrat toliko železnic. Tak je obseg depresije na zgubi dohodkov, ker se niso vporabili razpoložljivi viri bogastva. Pomenjalo je to znižan življenski standard takorekoč za vsako skupino. Ako 10,000,000 ljudi more in hoče delati, mora pa biti brez dela, ker ga ni, tedaj je družba potratila viso-kovredne vire delavskih sil; in radi nezaposlenosti zgubili so posamezniki isvojo izurjenost in moralno silo. Narod pa je za toliko revnejši vsled blaga, ki ni bil produciran, in tudi vsled gmotnega in duševnega obubožanja posameznika." Najti način za učinkovito rabo vseh virov bogastva, ki so na razpolago, in obenem ohraniti ameriške tradicije svobode in demokracije, je problem, ki po mnenju odbora zahteva rešitev. Tocasno se viri bogastva tratijo in rabijo neprimerno; posamezniki ne najdejo najbolj koristno polje za vsako delavnost, med tem ko gmotno prirodno bogastvo ostaje nerabljeno. Najbolj važna pa je potrata delavskih sil: "sila posameznika, da producira, je vir bogastva, kakor neizrabljena vodna sila. Odšla je, ako se ne vporabi. Ne more biti shranjena." Odbor je mnenja, da ob tako širokem in važnem problemu ni lahko najti enostavne rešitve. Ako naj se najde demokratična rešitev, bo ista rezultat mnogih umov po dolgi dobi dela. "Trebalo bo večjega razumevanja problema s strani voditeljev poslov, delavstva, poljedelstva, političnih voditeljev in drugih voditeljev javnega mnenja." Kar mnogi ekonomisti sugerirajo, je, da se dela za stalno rastoči življenski standard v Združenih državah, tako da bo vsaka družina v stanu konsumirati vsaj za eno tretino več, kot dandanes. Trdijo, da, ako družine v tej deželi, ki imajo manj kot $1200 na leto, bi imele po $2 več na dan za svoje nakupe, bi industrija takoj morala vpora-biti približno dva milj ona več ljudi. Ako bi vse družine v tej deželi mogle povišati svoje nakupe za eno tretino, bi vprašanje nezaposlenosti postalo brezpomembno. Slika obširne nezaposlenosti ostaja temna, ali stalno prizadevanje, da se najde demokratična rešitev problema nezaposlenosti, nosi s seboj vsaj obljubo, da se najde ključ za rešitev tega problema. Mussolini je nagrabil nekaj pozicij v Afriki in pozicijo ob Jadranu. V sitnosti z velesilami se vsled tega ni zapletel. Stalin zgleda, da bo počasi vsaj v Baltiku dobil vse kar želi za večjo varnost Rusije, ne da bi se mu bilo treba zaplesti v vojno z velesilami. Hitlerju to ni uspelo. Zgleda, da sta Mussolini in Stalin boljša mojstra. LORAINSKE NOVICE Lorain, O. Pred kratkim smo spremili k večnemu počitku iz domače cerkve vsem dobro poznanega moža Johna Škrjanca, ki je po dolgi bolezni umrl v bolniš* niči. Ko je«bil še pri zdravju, je napravil mnogo dobrega svojemu bližnjemu. Vedno je bil pripravljen komu kaj pomagati, kadar ga je kdo za kaj poprosil, vselej je bil pripravljen pomagati. Prav tako je bil vselej tudi globoko veren katoličan in dober faran, ki je vedno rad in mnogo die-lal pri cerkvi in za cerkev, seveda le za boglonaj. Upamo, da uživa pri Bogu obilno plačilo za vse, saj je moral že na tem svetu mnogo pretrpeti. — Zapušča dva sink in dve hčeri in več sorodnikov tu in v starem kraju. Naj mu sveti večna luč, preostalim pa naše so-žalje. Pretečeni teden, v dnevih od 21. do 26. novembra smo imeli v naši cerkvi sv. misij on, katerega je vodil č. o. Teodor, iz reda oo. benediktincev. Sv, misij on je bil v angleškem jeziku. — Pa je 'bil pretečeni teden tudi teden porok in ohceti za našo faro, oziroma naših faranov in farank, četudi je bila v do'mači cerkvi le ena poroka.Kar štiri so bile v enem tednu. Najbolj razveseljivo je bilo to, da so se vršile vse štiri po cerkvenih obredih, četudi drugih narodnosti. Vsi, od obeh strani ženini in neveste, so sinovi dobrih katoliških družin. — V sredo 22. novemu bra se je v slovaški cerkvi poročil dobro poznani Stephen C erne, sin slovenskih staršev z Miss Iiose Katrick. Ker sta oba novoporočenca vsak v svoji župniji dobro poznana, se je poroka in vse vršilo kar naj- bolj slovesno. — Prav tako slovesno se je vršila poroka drugi dan, na zahvalni dan, ko se je poročil Henry Kom-pare, sin spoštovane Kompa-retove družine. Poročil se je z Miss Anno Kuzak, iz prav tako spoštovane Kuzakove družine, ki so poljske narodnosti. Nevesta je se ve bila roj. tukaj. Poroka se je vršila slovesno v poljski cerkvi.— Tretja in zopet nič manj slovesna poroka, katera se je vršila v domači cerkvi, je bila v soboto 25. novembra, ko se je poročila Miss Olga Virafit, hčerka Mr. in Mrs. Mike Virant, z Mr. Joseph P. Smitt, ki je sin Mr. in Mrs. George Kovacha, kateri je madžarske narodnosti. Poročal ju-je Rev. Ludvik Virant z Madison, Ohio., ki je nevestin sorodnik. — V angleškem dnevniku pa smo tudi videli obvestilo, da se je tudi v soboto 25. novembra poročil Mr. Frank M. Durjava, ki je prav tako fant iz naše naselbine in sicer z Miss Ruth K. Callahan iz New Baltimore, Pa. Kot po-ročano, se je vršila poroka v karmelitski samostanski kapeli v New Baltmore, Pa. Vsem skupaj, kot tudi vsakemu novoporoČenemu paru posebej, izražamo naše čaBtitke in jim želimo obilo božjega blagoslova v zakonskem stanu, J. P. MONROESKA SLOVENKA SE OGLASA Monroe, Mich. Najprej si usojam zapisati par vrstic v slovo č. Fathru Franku Srebrnaku, ki nas je zapustil. — Bog« vas je poklical č. Father, da ste prva leta svojega velikega poklica v vinogradu Gospodovem, delovali na fari sv. Jožefa, ki je bil Gospodov rednik. Tako ste tu-J potnikov, kaj v Monroe pasli njegovo čredo po božjih zapovedih in jo varno vodili preko nevarnosti v božji prištan.ki je in mora biti naš cilj. —Želimo vam, č. g. Srebrnak, na vašem novem delovnem polju v Sacred Heart Seminary, kjer so vas nastanili kot profesorja, kot oditelja študentov, mnogo uspeha in veliko božjega blagoslova v vsem vašem delovanju. Obenem tudi vesele božične praznike in pa srečno in zadovoljno Novo leto, naj vas Bog srečno in zadovoljno vodi proti blaženi večnosti! Obenem bi vas tudi prosili, da ne pozabite na nas v svojih molitvah. Lepo jesen imamo. Drevesa izgubljajo svojo odejo in tudi razne cvetice so vzele že slovo z naših vrtov. Kmalu, kmalu bodo naši vrtovi zasanjali pod zimsko odejo in zaspali zimsko spanje,samo da se prihodnjo pomlad prebude vsi mladi, vsi prenovljeni, k novem življenju. Da bi se le tudi svet prebudil kaj kmalu iz tega nesrečnega vojnega stanja in bi zopet zasijal pravi mir. — Kot sem že enkrat v mojem zadnjem dopifeu omenila, sem že leto dni opazovala sonce, ko je jutro za jutrom vzhajalo tako veliko in rdeče, da bi ga lahko gledala celo uro, pa bi nič oči ne trpele, kot bi človek gledal v mesec. Prav tako je tudi zahajalo. — No in v Evropi se je začela vojna. Hitler je pobasal Poljsko in se tepe še z drugimi. Komaj dober teden pozneje se je tukaj nebo spremenilo in sonce zopet vzhaja in zahaja čisto, kot je bilo poprej in ni več moči gledati vanj, da bi te oči ne skelele. — To se morda kateremu bralcu čudno vidi, pa je gola resnica in vem kaj pišem. Upajmo na boljše čase. —Pozdrav vsem čitateljem in naročnikom lista, pa tudi vesele božične praznike. Uredništvu lista pa veliko uspeha v novem letu! Monroeška Slovenka SPOMINI NA MOJE PRVO POTOVANJE V AMERIKO Maribor, Jugoslavija Odpotoval sem iz Maribora dne 12. julija letos z brzovla kom čez Nemčijo in prišel, naslednjega dne v Bremen. Vožnja je bila udobna in kraji po katerih smo se vozili, prav le pi. Sleherni košček zemlje je bil varno obdelan. — V Bre menu smo po pregledu carinskih oblasti oddali svojo prtljago društvu "Norddeutscher Lloyd" in so nam tudi nakazali sobe za prenočišče. —Dne 14. julija smo po zajutrpku ob 6 :45 s posebnim vlakom odpotovali v eno uro oddaljeno lu ko Bremen, kjer nas je že čakal parnik Bremen, da nas popelje proti New Yorku, ka mor, smo prispeli dne 20. julija, po šest dnevni vožnji. — Bremen je zares veleparnik.ki je pred 10 leti, dne 16. julija 1929 napravil svojo prvo vožnjo preko oceana in dobil plavi trak. Bremen je dolg 286 m, širok 31 m, ima 990 mož posadke ter vzame lahko bine in doseže do 28 morskih milj hitrosti na uro. Dalje ima moderno električno centralo, katera hrani z elektriko nad 30.000 žarnic ki so po vsem parniku, dalje električno kuhinjo, kopalnice in kino. So na parniku tudi prodajalne, vrt, kapela in moderna radio postaja ter še mnogo drugega. Nepopisen je prvi utis za človeka,ko po šest dnevni vožnji po morju zagleda prve o-brise suhe zemlje, prve ameriške nebotičnike ter velikanski kip Svobode na Long Island. Res, čudovito je, kaj se vse domisli človeški um in kaj vse zmore človeška roka napraviti. — Še istega popoldneva, ko smo prišli v New York, sem že tudi potoval proti Chicago ter premišljeval v vlaku, bom li prepoznal vse moje brate in sestre, kajti videli se nismo že od leta 1907. Po prihodu vlaka v Chicago., sem korajžno stopil z ostalimi potniki proti izhodu in res takoj zagledal mojo mater, brate in sestre, s katerimi sem se prisrčno pozdravil. Zelo zaupljiv je bil pozdrav brata Ivana in Franca ter sestre Ane, katere že 32 let nisem videl in jih tudi nisem takoj prepoznal. Veliko smo si imeli povedati in obujali smo spomine iz otroških let. — Naslednji dan mojega bivanja v Chicagi, me popelje moj brat Ivan k slavnosti 25 letnice zakonskega življenja Mr. Ureka in njegove soproge. Tukaj sem našel veliko poznanih in nepoznanih rojakov in rojakinj, ne samo iz Chicage, tudi iz bližnjih krajev. Ginjen sem bil, ko sem slišal, kako vedno lepo domače zapojo in goje svoj epi slovenski jezik. —Obiska) sem veliko svojih rojakov, vendar čas je ! bil prekratek, da bi bil mogel vse obiskati, zato mi naj cenjeni rojaki ne zamerijo, če jih nisem obiskal. Pa prihodnjič se vidimo, ko zopet pridem med vas in bom nadaljeval z obiski kjer sem zadnjič nehal, oziroma kjer sefm obiska dolžan ostal. Dragi ameriški Slovenci, lepa je vaša druga domovina in reči moram, da sem se med vami počutil zelo domačega, samo prekratko je bilo vse. — Kot je bil lep in vesel moj prihod v Ameriko, je pa bil moj odhod toliko žalostnejši. Srce me je bolelo in niti pomisliti si nisem upal, da je morda zadnjič, ko vidim svojo ljubo mamico. In ravno zaradi tega sem tudi prosil, ne pripravljati nilcake odhodnice, ker sem premehkega srca, ki ne prenese žalosti. Pa se je odhodnica kljub temu vršila in sicer po zaslugi mojega brata Ivana, rojakinje Mrs. Ehi Zorko in Mrs. Jurkas ter seveda tudi vseh ostalih navzočih, katerim se na tem mestu vsem iz srca zahvaljujem. Po poslovitvi od vas vseh, pridem 28. avgusta v New York in izvem, da parnik Bremen, ne vzame nobenega potnika na svoj krov. Po velikem trudu sem dobil švedski parnik, ki je 29. avgusta odplul v Goteberg. Iz Švedske sem se vozil preko Danske v Kopen- Dogodki med Slovenci po Ameriki Vest iz domovine Cleveland, O. — Anton Maurič z East 160th St. je te dni prejel iz starega kraja žalostno sporočilo, da mu je v vasi Hrušica na Primorske'm umrl njegov oče A. Maurič v visoki starosta 72 let. Zapušča ženo, tri sinove in eno hčer, tukaj v Ameriki pa že zgoraj omenjenega in še enega sina v Canton, Ohio. Vesti iz Gilberta Gilbert, Minn. — V tukajšnjem mestnem teatru se je te dni predvajala zanimiva filmska igra "Boys Town." Igra se je predvajala s sodelovanjem našega č. g. Župnika F. G. Schweigerja. Prebitek je bil namenjen naši župniji-Igra je napravila na vse, zlasti za one, ki se zanimajo za vzgojo mladine, globok utis. Vlak je povozil rojakinjo San Francisco, Calif. — Pred dnevi je tukaj našla smrt pod vlakom 76 letna rojakinja Margareta Pešel. Doma je bila iz Jelen je vasi pri Starem trgu na Dolenjskem. Zapušča eno hčer. Zadnja pošta za Evropo , Chicago, 111. — Poštni urad sporoča, da bo zadnji polet poštnega letala pred božičnimi prazniki fca Evropo iz Ne«' Yorka v sredo 20. decembra-Kdor torej nameralva svojcem voščiti božične praznike P0' tom zračne pošte, naj pravo* časno odda svoje voščilo, da bo pred 20. decembrom v Netf Yorku. Kratke vesti iz Clevelanda Cleveland, O. — Pred kratkim sta se v cerkvi sv. Vida poročila Miss Frances Slapflik-hčerka Mr. in Mrs. Ignac Slapnika, ki vodijo cvetličarno na St. Clair Ave. in Mr. Joh» Habjan, sin Habjanove družice z East 49th Street. — V Cleveland Clinic bolnišnici se nahaja Mrs. Josephine TopO' ris z East 39th Street. Srečno je prestala operacij0 Mrs. Mary Brodnik z Musko-ka Ave. in se že nahaja doma-— Žalostno vest iz starega kraja je prejel John Rutar iz Norwood Rd., d,a mu je v vasj Krn pri Tolminu umrla mati Marija Rutar v starosti 80 let. Tukaj zapušča že zgoraj om0' njenega, v starem kraju Pa več sinov. svoje velikanske prostore 2160 Ženejo ga štiri tur-|hagen in naprej skozi Nemčijo proti domu, kamor sem srečn0 dospel 15. septembra. — Bodi; te mi srčno pozdravljeni7 vsi moji poznani in nepoznani jaki in rojakinje. OdneS0' sem od vas vseh najlepše sp0' mine in tudi izročil in pozdravil sem vse vaše domače, lo oglašane t "Am. Slovencu" so vedno u-«peine. OKROŽNICA PAPEŽA PIJ A XII. KAKO ZNAJO V MINNESOTI Biwabik, Minn. Velikokrat se že brala, kako je bil ta ali oni presenečen s kakim partyjem ali kaj podobnega in vselej sem si misli-! la; mene bi pa ne potegnili tako, da bi nič ne slutila za kaj i-e. No pa so me in še prav pošteno dne 23. novembra. — Jaz in mož sva se ravno spravljala k počitku, četudi je bilo že bolj zgodaj zvečer. To pa zaradi tega, ker sva že dva večera čulal pri mrličih, katerih eden je' bil Litvinec, star 65 let katerega je ubila kara in je bil na mestu mrtev, druga je pa bila neka dobro znana blaga žena irske narodnosti. — Ko se torej z možem spravljava k počitku, zaori v kuhinji suprajz. V prvem trenutku nisem vedela kaj naj vse to pomeni, Mrs. Purkat iz McKinly moja nečakinja naju že objemlje, rekoč: Teta,stric, kaj mislita da smo vaju pozabili, da je danes 25 letnica vajinega zakonskega življenja? Nekaj sem hoteli reči v zahvalo, pa nisem mogla. Ne; čakinja je pa nadaljevala, da bomo. nocoj še veseli. Takoj so že tudi začeli prihajati skupina za skupino in hiša se je napolnila, ne samo z ljudmi, tudi z raznimi dobrotami, katere so prijatelji prinesli s seboj. Če bi bila jaz vsaj pol ure o tem le nekoliko slutila, bi ne bila tako zmedena, tako pa nisem vedela kaj delam. Se bolj je bil zmeden moj mož in vsaj trikrat sem ga morala o-pomniti, naj vsaj obuje, da ne bo bos. — Počasi sva prišla do "sape," da sva se častilcem začela zahvaljevati. — Potem pa, kaj bi vam pravila, saj sami veste, kaj. sledi. Vse jo bilo veselo in zadovoljno. Za vse pa naj dobri Bog stotero poplača vsem. Midva pa bova poskusila, kadar vas katerega kaj takega zadene, biti vam hvaležna ter se vam oddolžiti. Največ hvale sva dolžna nečakinji Mrs. Anton Purkat, naši nevesti Mrs. Dorez Delak in pa hčerki Memy. Te tri so vse to skupaj spravile. —Hvala za vse poslane darove, katere so poslali: Sestra mojega moža Mrs. Eny Grahek in njene štiri hčere iz Milwaukee, Silvija Sltedel iz Johnstown, Pa., mojega moža mamica in njeni nevesti Mary Delak, nečakinji Mrs. Math Banovec in Mrs. Oskar Jan-cen iz Ely, nečakinji Helen Lord iz Kalifornije. — Potem hvala članicam SŽZ za lep dar in Mr. in Mrs. Anton Purkat ter John Malavašič iz Mc-Kinley, Mrs. John Longer in sinu iz Eveletha, Mrs. Paul Bijondič, Mr. Jerry Prpic, Mr. Andrew Pleša iz Gilberta, Mr. in Mrs. Ignac Delak, Mr. in Mrs. John Zajlar, Mr. in Mrs. Math Tomec,Mr. in Mrs. John Sain, Mr. in Mrs. John Serek in Mr. in Mrs. Edward Delak, "dalje Mrs. John Stru-kel, Mrs. Frank Južna, Mrs. Pavlina Topolka, Mrs. Johama Grzina, Mr. Math Anzelc.Mr. Jack Zrnc in Miss Josephine Qtonicar. V tej družbi smo se zabavali dolgo v noč in še delj bi se 'bili, toda večina med temi so morali drugi dan na delo in in tako so se morali podati domov, da vjamejo vsaj še po par ur spanja. Še enkrat najlepša hvala vsem skupaj! Nama pa ostane ta dan v neizbrisnem spominu. Tudi midva sva pripravljena sodelovati z vam, kjerkoli naju bote potrebovali. — Vam hvaležna (Oglas) Louis in Mary Delak. Z današnjim dnem začnemo objavljati prvo okrožnico sedanjega papeža Pija XII. "Summi Pontificatus", ki je letos pred praznikom Kristusa Kralja šla po vsem krščanskem svetu. Okrožnica sama razodeva, da je sedanji papež v resnici "angelski pastir". Tako proseče in obenem svareče kliče človeštvo nazaj k( Bogu, da pač ne bi smelo biti katoličana, ki se ne bi seznanil z njeno vsebino. — Op. ur. Vsem Vastitim bratom patriarhom, primasom, nadškofom in ostalim ordinarijem, ki so v milosti in zvezi z apostolskim sedežem, papež Pij XII. Častiti bratje! Pozdrav in apostolski blagoslov! Po svojem skrivnostnem sklepu Nam je Bog, brez kakih Naših zaslug, zaupal visoko čast in težko breme papeže van j a prav v letu, ko obhajamo štiridesetletni«), odkar se človeštvo posvečuje božjemu Srcu Jezusovemu, kakor je velel Naš prednik neminljivega spomina Leon XIII., ko se je prejšnje stoletje že nagibalo h koncu, na pragu svetega leta. In prav takrat, ko smo kot no-vomašnik mogli reči: Stopil bom k oltarju božjemu — smo z veseljem, ginjenostjo in najglobljim notranjim pristankom, kot oznanilo iz nebes prejeli okrožnico "Sveto leto". In s kako gorečim navdušenjem smo se pridružili mislim in nasvetom, katerim je posvečeno to papeževo naročilo, ki je bilo v resnici delo Previdnosti in ki s tako ostrovidnostjo odkriva očitne znane in skrite potrebe in stiske tedanjega Časa! Kako torej danes ne bi čutili globoke hvaležnosti do božje Previdnosti, ki je začetek Našega papeževanja postavila v leto, v katerem obhajamo spomin na tako lep dogodek iz prvega leta našega duhovništva; in kako se ne bi z veseljem poslužili prilike, da se po svetih nagibih istega Našega prednika ob začetku Naše papeške službe najprej poklonimo "Kralju nad kralji in Gospodu nad gospodi" (1 Tim 6, 15; Raz. 19, 16)? Ta molitev naj bo temeljni kamen vsega našega hotenja in našega upanja, našega učenja in pastirskega delovanja, pa tudi trpljenja v bridkostih in težavah, kar vse posvečamo samo širjenju Kristusovega kraljestva. Če v luči večnosti premišljujemo zunanje dogodke in notranji razvoj zadnjih štiridesetih let in primerjamo uspehe na eni strani in pomanjkljivosti na drugi strani, nam še bolj jasno stopi pred oči, koliko svetega pomena hrani v sebi ta posveti- tev človeškega rodu Kristusu Kralju, kako vzpodbuja, očišču-je, povzdiguje, krepi in brani duše, obenem pa se nam tudi pokaže, kako istočasno nad vse modro podpira skupnost vsega človeštva, jo ozdravlja in vodi k resničnemu napredku. Zdi se nam kot glasnik plemenite pobude in božje milosti — ne same za Cerkev, ampak za ves človeški rod, ki je brez opore in vodstva zašel s prave poti, se zakopal v svetne stvari in se v mrzličnem iskanju za njimi potapljal vedno globlje: kot glasnil: človeštvu, ki se je v čimdaljt večjem številu oddaljevalo o<. vere v Kristusa in celo od priznavanja in izpolnjevanja njegovih zapovedi; kot glasnik proti tistemu pojmovanju življenja, kateremu so zapovedi ljubezni in nauk odpovedi iz govora na gori in križa zgražanje in neumnost. Kakor je nekoč Zveli-čarjev predhodnik vsem, ki so Ga iskali in spraševali po Njem. zaklical: "Glejte, Jagnje božje!" (Jan 1, 29) hoteč jih opomniti, "da on narodov pričakovani" že prebiva med njimi, čeprav šc neznan, tako jfe Kristusov namestnik vsem odpadnikom, dvomljivcem, neodločnim, ki niso marali hoditi za poveličanim Zveličarjem, ki vedno živi in deluje v svoj i^Cerkvi, ali pa so hodili za njim brezbrižno in malo-dušno, proseč in roteč jih zaklical: "Glejte, vaš kralj!" (Jan 19, 14). Razširitev in poglobitev če-ščenja Srca Jezusovega, ki je ob koncu preteklega stoletja v posvetitvah človeštva nastopilo svojo zmagoslavno pot in je zlasti v po našem neposrednem predniku blagega spomina vpeljanem prazniku Kristusa Kralja doseglo svojo krono, je krščanskim vernikom rodilo nešteto dobrih sadov, kot prihod voda", ki "razveseljuje božje mesto" (Ps 45, 5). In katera doba je bila bolj potrebna teh sadov kot naša? In katero dobo je — kljub vsemu napredku strojev in zgolj zunanjih pridobitev — izmučila duhovna praznina in bridko notranje obubožan je bolj kot našo? Ali se ne nanašajo na njo preroške besede Razodetja: "Praviš: Premožen sem in bo-gat in ničesar ne potrebujem — pa ne veš, da si beden in pomilovanja vreden in ubog in slep in nag?" (Raz 3, 17) (Dalje prih.) POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure do-poldne na WGE6 postaji, 1360 kilocycles. Božična darila svojim domačim v stari kraj bo prav, da letos pošljete malo preje, kakor ste druga leta. Vojne homatije v Evropi povzročajo zakasnitve pri parnikih in železnicah, itd. Zato, da bodo vaše božične pošiljke dostavljene do zaželjenega časa je prav, da letos kak teden ali dva, iste preje odpravite, kakor ste jih preje v normalnih mirnih časih. Mi pošiljamo denar v Jugoslavijo in Italijo redno po dnevnem kurzu. Včeraj so bile naše cene: _ JUGOSLOVANSKI . DINARJI: Za $ 2.50 .............. 100 Din Za $ 4.80 ............. 200 Din Za $ 7.00 ............. 300 Din Za $ 9.20 .............. 400 Din Za $11.25 .............. 500 Din Za $21.75 ..............1000 Din Za $43,00 ............-2000 Din V ameriških dolarjih zdaj ni mogoče nakazovati pošiljk. — Pri višjih svotah se dovoli popust. — Radi zmedenih razmer v Evropi je možno, da tu in tam kaka pošiljatev zakasni, vendar kolikor jo mogoče, se pošiljatve točno dostavljajo v Jugoslaviji in Italiji. Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois i ITALIJANSKE LIRE' Za $ 3.15 ............ 50 Lir 6.00 .......... 100 Lir ..... 200 Lir ..... 300 Lir ,..,. 500 Lir Za $ 55.50 ............1,000 Lir Za $109.00 ............2000 Lir Za $ Za $ 11.85 Za •$ 17.25 Za $ 28.00 'mm Stran AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 5. decembra 1939 Pll!ll!!!!!!l!lll lllllllll Ukrajina joče ALEKSIJ PELIPENKO Komisar je peljal župnika Nikandra v pisarno, pustil je župnika stati, sam pa je pisal izjavo, da nudi župnik Nikander za izpustitev obeh žena svoje tele. Potem je dal papir župniku v podpis. "Pustite mi prosim, da pripišem za svojo ženo še nekaj besed," je prosil župnik komisarja. "Vedeti mora, da vzamete tele z mojim privoljenjem. Naj ne joka, v misli, da ji tele s silo jemljejo. Tudi vaščani bi se razburjali. "Da, tako je boljše," je pritrdil komisar. "Volovodivčani že tako vedno kviče." Ponudil je župniku košček papirja in ta je pripisal: "Bodi potolažena, tele vzamejo z mojim privoljenjem in na predlog. Še živim." Komisar je vstal. "Takoj bom poslal jezdeca v Volovo-divko. Ko dobimo tele,, bomo ženi izpustili. Sicer so vam od doma nekaj prinesli. Tu je bila žena iz Volovodivke — menda je vaša dekla — in vam je prinesla jesti. Hotela je z vami govoriti, toda predpisi tega ne dopuščajo. Zato sem prevzel živila jaz." "Komisar je dal župniku košaro z dvema hleboma kruha in dvema steklenicami mleka. Po velikosti košare in drugih znakih, je bilo videti, da je bilo prvotno v njej še marsikaj drugega Župniku se je zdelo, da je boljše če molči in je košaro hvaležno sprejel. Komisar je Nikandra zopet peljal v klet, prej ga je župnik še prosil, naj ne izda ženama, kdo jima je pomagal. Župnik je razdelil kruh med vse jetnike, ženi sta dobili dvojni delež, otroka pa mleko. Komisar je držal besedo. Nista pretekli še dve uri, že se je zopet pojavil med vrati in izpustil obe ženi; dobil je iz Volovodivke župnikovo tele. Se štiri dni je ostal žtiphik zaprt. Nobenih živil ni več dobil. Košaro, ki jo je dobil, si je ponoči položil pod glavo, vendar ni mogel spati. Mučil ga je mrčes, katerega je bilo toliko v kleti. Še hujše je bilo pomanjkanje svežega zraka. Četrti dan še ni mogel več sedeti, še manj se dvigniti. Zaradi smradu, vlažnosti in mokrote v kleti je zbolel. Ležal je na tleh, glavo je imel naslonjeno na košari, niti misliti ni mogel več. Končno je globoko zaspal, da so ga sojetniki komaj zbudili, ko je četrti dan prišel komisar in ga hotel odpeljati v pisarno. Po dolgem tresenju in prigovarjanju se je zbudil in je slišal, da ga kličejo v pisarno. Hotel je vstati, toda niti glave ni mogel dvigniti, njegove moči so odpovedale. Tedaj je komisar poklical dvoje moških, ki so stali na dvo- • v v nscu. "Halo, pridita malo semkaj! Tovariš duhovnik je menda bolan, pomagajte mu ven!" V klet sta stopila dva moža in odnesla župnika na dvorišče. Glava je visela župniku preko ramen enega izmed nosačev in težko je dihal. Bil je nezavesten in ni nikogar izmed obeh spoznal, tudi razumel ni, kaj mu je kdo rekel. Na dvorišču je bil pripravljen voz, možje so prinesli nekaj šopov slame, položili nanje svojega župnika in voz je odpeljal. Dolgo je ležal župnik na vozu nezavesten, končno se je zavedel in spoznal mo- že. Bili so kmetje iz njegove vasi, ki so ga peljali domov. Vozili so korakoma, da bi prizanašali bolniku. Šele doma je zvedel župnik Nikander, da so njegovi verniki zbrali osemsto pu-dov žita in jih oddali državi, da bi rešili svojega očka. Nekaj dni je župnik počival. Ko se mu je zdelo, da je dovolj krepak, je poslal svojega cerkvenega starišino k oni mali deklici, ki je pred dnevi, ko je bil sam še v ječi stala pred jetniškimi vrati in tako jokala, ko je prišla iskat svojo mater. Ni mogel pozabiti onega joka in je menil, da se je morala dogoditi velika nesreča. Deklica je prišla. "Povej mi otrok," je začel župnik Nikander, "kaj se je takrat zgodilo, ko si prišla v ječo po svojo mater?" Deklico je oblila rdečica. Plaho in nerodno je stala in je gledala v tla. Ni se mogla odločiti, da bi izpregovorila. Župnik ji je dajal poguma. "Mislim, da se je tebi ali tvoji družini kaj žalostnega pripetilo. Kar vse mi povej in če je še tako hudo. Misli si, da sem tvoj oče. Torej povej mi, kaj je bilo. Mogoče ti lahko pomagam." Tedaj je dekletce začelo jokati. Župnik jo je prijel za roko in jo potolažil. "Bodi kar brez skrbi. Povej mi vse. Saj vidiš, da ti hočem le dobro. Tedaj je deklica pričela pripovedovati. "Vsi otroci onih, ki so bili v ječi v Obid-nu, so šli k Judu Lejbu in ga prosili, naj jim vendar pomaga rešiti mater ali očeta iz ječe. Nekateri so mi celo povedali, da jim je pomagal in zato sem šla k njemu, da bi tudi meni pomagal. Rekel mi je, da tega ne more opraviti zastonj. Pri njem sem videla mnogo deklet, ki so bila starejša od mene. Tem je dajal listke za komisarja. Šle so z listkom h komisarju in se kmalu vrnile s svojimi materami. Zato so dale Lejhu različne stvari. Na lastne oči sem videla, kako mu je neko dekle dalo veliko balo patna. Druga štiri kokoši. Ničesar nisem imela in šla sem zopet domov, da bi kaj poiskala. Vse sem prebrskala, a nisem ničesar našla. Mali otroci so doma od lakote kričali in grozovito jokali: Kje je mama, so kričali. Tedaj sem šla še enkrat k Lejbu. Ničesar nimam, da bi vam dala, sem mu rekla. Vendar vas prav lepo prosim, pomagajte mi vseeno rešiti mojo mater iz ječe. Ko bo prišla domov, vam bo že dala, kar ima. Poslal me je nato h komisarju in mi rekel, naj mu le rečem: da me on pošilja. Komisar je bil v pisarni. Peljal me je takoj v svojo spalnico . .." Zopet je pričelo dekle jokati in ni hotela dalje pripovedovati. "Kar mirno povej, kaj je bilo riaprej," je prosil župnik "in nič se ne razburjaj." "Rekel mi je, da naj ostanem pri njem preko noči in da naj z njim skupaj spim. Branila sem se. Tedaj mi je rekel, če ga ne bom ubogala, ne bom nikdar več videla svoje matere. Še mnogo drugih reči mi je pravil. Moja mati se mi je zelo smilila. Mislila sem tudi na male otroke, ki so doma kričali po materi, pa sem se udala. (Dalje prih.) Nesreča pri delu V strugami železniških delavnic v Mariboru se je ponesrečil 27 letni Pavle Semenč. S stružnice je odletel težak kos kovine in ga zadel z vso silo v prsi, da so ga morali reševalci odpeljati v bolnico. -o- Utopljenec V Krškem so nedavno našli na desnem bregu v Krki pod Štajnarjevo hišo za zaščitno škarpo moško truplo neznanega moškega, starega okolu 30 let. -o- Ogenj Pri Dr. Ogrizkovi tovarni v Rečici blizu Laškega je v skladišču tovarne "Zavora" izbruhnil ogenj in ga popolnoma uničil. V baraki je bilo shranjeno železo, premog in olje za tovarno ter je škode za okrog 15.000 dinarjev. Ba- je je ogenj nastal od cigaretnih ogorkov, ki jih je nekdo vrgel v žaganje. -o- Nesrečen padec Na Jesenicah na Gorenjskem je Franc Ferk, delavec pri Kranjski industrijski družbi tako nesrečno padel, da so ga morali odpeljati v bolnico. -o- Usoden padec V Gružah pri Žalcu se je 63 letna kuharica Marija Potnikova iz Križa pri Kamniku močno poškodovala pri padcu, da je morala v bolnico. Listen to and Advertise over PALANDEGH'S YUGOSLAV RADIO Folk Songs and Music Tamburitza Orchestra Station WWAE, Every Sunday 1 to 2 536 S. Clark St., Chicago — Har. 3006 Pisano polje J. M. Trunk 1 w 1819 Weil Ormak Road, CHICAGO, ILLINOIS I zdeluje vse vrste tiskovine, k* društva, organizacije In posameznike, lično in poceni Poskusite in prepričajte se! 300 SVETIH MAŠ LETNO v življenju in po smrti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard, Dept. L, St. Louis, Mo. M, KLARICH I SON STAVBENIK IN KONTRAKTOR 3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL. Telefon Calumet 6509 GRADIMO nove hiše, velike in male, prenavljamo hiše in razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave. Raztegnite božično radost preko celega leta! Naj PLIN izvrši 4 velika dela! Darilo za izboljšanje življenja — Trajna korist in veselje, katerega je lahko deležna cela družina. Ako je kdo uspešen, je pred širšim svetom na konju. Svet buli vanj, ne poprašuje dosti, kdo je,kako je prišel do uspehov, niti ne kakšni so uspehi. Ni nobenega dvoma, da je bil Hitler uspešen. Uspehi zaidejo v glavo tudi tistemu, ki je prišel do uspehov. Hudo visoko nosi glavo. V kakem spopadu, vojski vsak nasprotnika skuša potlačiti, z orožjem in tudi z besedami. Tu je mesto za propagando. Poljaki so morali klekniti pred premočjo sedanjih Nemcev, pred Hitlerem. Na svoj način je Hitler lahko ponosen. Ampak mrtvega leva brcati, ni znak lepega značaja. Že prej in sedaj so naciji zaničljivi govorili o Poljakih, kakor bi bili ljudje nižje vrste. Hitler sam se je spravil nad nje, in vihal nos, da se ne morejo ponašati z nobeno ali le klaverno kulturo. Kak strokovnjak bi lahko sodil tako ali tako, ampak težko bi mogel kdo Hitleru prisoditi kako strokovnjaško sodbo. Pa je les sodil in vrlo zaničljivo sodil. Well, težko bo sodba — pravična. Poljaki so imeli, kakor prav vsi Slovani, zelo hudo stališče pri kulturnem delu. Poleg notranjih borb in borb s sosedi, so prav Poljaki odbijali skozi stoletja mongolske napade, in tako ščitili Nemce, da so lahko mirno delali na svoji kulturi. Notranjih homatij, kakršne ovirajo vsako kulturno strmi j e-nje, niso bili le Poljaki sami krivi. Ko je šele prišel čas za kulturno delo, so jih razdelili, in zdaj so bili komaj kratkih dvajset let skupaj po razdejanju zadnje vojske in v težko-čah nove države. Kljiib temu so silno napredovali, pa jim je isti Hitler zadrgnil vrat. Mož brez šol sodi in govori zaničljivo, ker pač nosi glavo pokonci radi — uspehov. Ampak isti Hitler z ljudsko ■IIMBIK: | 1. PLIN ZA GRETJE VODE i 1 Brezskrbno, stalno postrežbo z vročo vodo si pridobite =x J z avtomatičnim plinskim vodnim grelcem. Nikakega | čakanja, nikake pažnje. Vedno pripravljena podnevi in ponoči za sto in eno uporabo. In z njo se tudi pri- | hrani. Mg •■■,.■■•. | 2. PLIN ZA GRETJE HIŠE j Sitnosti s "furnace" izginejo, kadar kurite s plinom. | Nikakega premetavanja ali skrbi. Nikakega pepela za | odnašanje — ničesar shranjevati. "Thermostat" obdr- i ži snažno, zdravo toploto za vas — avtomatično! | 3. PLIN ZA REFRIGERACIJO | Moderni, tihi plinski refrigerator obdrži živila sveža in varna za več dni — varuje zdravje — zagotovi tudi | izredni prihranek. Daljši obstanek, ker ni nikakih pre- | mikajočih se delov, da bi se obrabili. 9 m- | 4. PLIN ZA KUHANJE I To je nekaj za celo družino! Moderna plinska peč pri- | hrani čas, kurivo in živila — zagotovi hitrejše, boljše 1 rezultate pri kuhi in peki. Lahko za čistiti, lahko za 1 uporabljati — krasni in prikupni novi vzorci! 9 : ■ B | Za popolne informacije o plinski opremi za hišno | gretje, refrigeracijo, gretje vode in kuhanje vprašajte svojega | MASTER PLUMBERJA, KONTRAKTORJA | ZA GRETJE, TRGOVCA S PLINSKIMI PO- | TREBŠCINAMI ALI PUBLIC SERVICE COMPANY OF NORTHERN ILLINOIS. šolsko izobrazbo se spravi ee-lo nad Angleže, in se tudi mrda, ker se ne morejo postaviti, kakor se lahko postavijo Nemci. Nemcem nihče ne b6 oporekal in jim priznal uspehe na kulturnem polju, ampak na Angleže ni treba zaničljiv0 gledati, ker n. pr. v muziki ni' so taki, kakršni so Nemci. ^ zopet je vprašanje, kako ^ mogel kak Hitler o muziki soditi. Propaganda je, pa prop&" ganda vrlo dvomljive vredno* sti. * V Prahi so češki študentje malo pokazali zobe nemšk1 policiji, ko jim je zabrani'a slavljenje upostavitve češke republike. Nemške oblasti so razglasile to le za delo "Bene" ševih privržencev," ker drug1 Cehi ne kažejo nobenega odpora zoper protektorat. V Prf' hi in več industrijskih centi-'*1 so baje delavci nameravali štrajkati radi različnih P1'1' tožb. Vsaj nemške oblasti ljajo, da se bodo te pritožb preiskale in poravnale, in do štrajka ni prišlo. Ali je bil mera van štrajk v zvezi s k3' kim pojavom odpora pri Pr0' tektoratu, je težko uganiti, iz* gleda pa, da ni bil namerava11 za izraz odpora. Ko pride do protektorata, je pot iz protek-torata kočljiva zadeva. Pr°" tektirajo puške in se takoj tl1' di sprožijo, če se kdo le ne. Vse proglasijo za izdaj' stvo, in to bo sojeno po —- z&* konih, pravijo oni, ki so s1 znali dobiti oblast, in take za; kone naredijo isti oblastnik; po mili volji. Le če bi Nenicj sami kazali nezadovoljn°s nad naziji, bi kak odpor izd® tudi na Češkem, ampak nemški odpor ni misliti, in ce bi bilo treba zapasnik še skrčiti. Širite in priporočajte 'Amerikanski Slovenec"! j.j Pregleduje oči in predpisuje očala g | 23 LET IZKUŠNJE | j BR.J0HN J. SMETANA j § OPTOMETRIST ■ 1631 So. Ashland Avenue § Tel. Canal 0523 § Uradne ure: vsak dan od 9. | I zjutraj do 8:30 zvečer. ^UIIMilBII!IIB!l!WII!IIWIIllBllllinffiB!!millinilll«IU»Bii BXA IffiF Društvo sv. Jožefa štev. 53, KSKJ., Waukegan, 111. 39 leto pri K. S. K, Jednoti Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. —• Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 60. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta. Skupna društvena imetja znašajo nad $17,000.00. Skupno število članstva 491 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora: Frank Jerina, preds. Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blag. Društvo sv. Vida itev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1939. Predsednik: Leopold KuShlan, 6411 St. Clair Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str. Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur, Dr. J. F. Seliškar, Jr. in Dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:00 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 12:30. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v meseca. Družinsko Pratiko za prestopno leto 1940( smo pravkar prejeli. Letošnja Pratika ima 16 strani krasnih slik o krasno uspelem kongresu Kristusa Kralja. — Vrlo znamenit je članek v Pratiki: "Glejmo jasno!" — Sploh v Pra-tiki je vse zelo zanimivo. Naročite si jo takoj, dokler je na roki- Stane s poštnino 25 CENTOV Naročila sprejema: Knjigarna AMER. SLOVENEC, 1849 West Cermak Road, CHICAGO; ILL. VELIKA Blasnikova ■i.......... Mini................. m........... Pratika za 1940 je ravno dospela Vsebuje celo vrsto krasnih slik., Posebnost v tej letoinj| Pratiki je zemljevid Evrope, & pokaže s statistiko koliko prebivalcev so imele države pred vojno. Posebna tabela kaže, kako porastli Slovani v prebivalstvu-— Nadvse so zanimive letošnl® uganke. Takih še niste slišali. Stane s poštnino 25 CENTOV Naroča se pri: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.