SI. štarilta.
I Llrtllait. i snie.!. mm 1111.
XLV1I. leto
„Slovenski Narod* velja v L|nBllami
na dom dostavljen:
edo leto naprej • • •  • K 24'—
pol leto     m • - * • • 12*—
četrt leta    » V • •
na mesec   » • • « • • 2*—
v npravništv prejem**:
celo leto naprej , . • K 22*—
pol leta     m     . . . .   9 Kh—
četrt leta    „     • • • •   s 5*50
na mesec   .,     . . . .   -   190
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne \Tačajo. Uredništvo: Knaflovn ulica M. 3 (v pritUčju levo,) telefo« M. S4.
zvečer Isi
lnserati veljajo: peterostopna petit vrste za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserarj L t (L, to je administrativne stvari.
——— Poeameana številka voli« 10 vinarjev. ——
Ne pismena naročila brez istodobne vposlatvc naročnine se ne ožita, „lfaronna tiikarat- telefon it. M.
•Slovenski Narod" Tel j« po poeti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej    . K 25*—
pol leta     m       n    •  • • &—
četrt leta    „       m   • • m 6"50
na mesec   m      u    . . - 230
za Nemčijo:
celo leto naprej      ... K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele;
celo leto naprej   .... K 35.-
VpraŠanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravalatvo (spodaj, dvorišče levo), Knailova ulica it 5, telefon št 80«
ali Sturglih ali državni zbor.
Dunaj, 3. marca.
Spravna pogajanja na Češkem so razbita. Plenarno zborovanje nemških državnozborskih in bivših deželnozborskih poslancev je včeraj v Pragi izjavilo, da se Nemci ne marajo pogajati s Cehi na podlagi predlogov in elaboratov, ki jih je vlada v mesecu januarju predloži'a. Nemci zahtevajo, da vlada svoje predloge odtegne ter izdela nove in sicer take, da bodo odgovarjali »vsaj v glavnem« zahtevam radikalnih nemških šovinistov. Le potem bodo Nemci morda pripravljeni se zopet pogajati za mir s Čehi. Profesor Bachmann je torej zmagal. Vedel je naprej, da se šovinističnemu demagoštvu ne bo niti ena nemška stranka uprla in da )stane »zmagovalec . Licitačni značaj cele te nemške politike se ne da značilnejše označiti, kakor je to storil prof. Bachmann na sobotnem shodu zaupnikov napredne stranke sam poudarjajoč: Wir sind die ersten ge-veseal (Burno odobravanie). Včerajšnja praška zmaga pa je bila Pvrr-hova zmaga. Nemci so spravna pogajanja sicer razbili, toda obenem tudi svojo lastno enotnost in solidarnost, svojo parlamentarno in dežel-nozborsko zvezo, ki je združevala vse njihove stranke in kateri gre za-uga za mnoge nemške politične uspehe zadnjega časa. Nemški radi-kalci so škripale z zobmi slišali Bachmannov wir sind die ersten. slediti so morali politični potezi »židovske stranke, toda maščevali so se z z<topom iz skupne zveze nemških čeških poslancev, češ da je vsled Bachmannovega koraka solidarnost -rnške politike na Češkem razbita in da vsled tega tudi Deutschboh-misehe Vereinigung- nima nikakega smisla več. Radikalci groze iti še daleč in govore tudi o nepotrebnosti nemškega Nationalverbanda v parlamentu. Diference med posameznimi skupinami te parlamentarne orga-icije res še nikdar niso bile tako velike kakor baš sedaj. Po svojem predseclništvu.   ki   se je pred nekaj
dnevi izreklo za brezpogojno nadaljevanje spravnih pogajanj, se je postavil Nationalverband celo v direktno nasprotje z nemškimi poslanci s Češke, ozir. njihovimi včerajšnimi sklepi. Ravno vodilni možje nemškega Nationalverbanda, med njimi posi. Gross, S:einwender, Stolzl e tnali quanti so vladinovci za vsako ceno in zlasti alpski nemški poslanci vedo prav dobro, kako tečen je vladni kruh. Njihovi kolegi iz Češke pa kažejo opozicijonalne alure in po svojem praškem špektakclnu gotovo ne morejo kazati grofu Sturgkhu prijaznih obrazov. V sredo in četrtek ima nemški Nationalverband seje. Do for-melnega razbitja morda nc pride, nicgovega razpadanja pa ne more ni-kdo zadržati.
Močvirje   okoli  grofa Stiirgkha
staia torej čim dalje večje in nevarnejše, kamor stopi noga ministr-sl e g i predsednika, tam se mu ude-rejo tla. tja do kolena. Le tu pa tam se leži kak napol zanesljiv kamen — Po'jaki in slovenski klerikalci, katerih zvestobo 3 čuje ministrski predsednik s hekatombami. — na račun slovenskih narodnih interesov, napredne stranke in — moralicnega prestiža države. Toda klerikalna zvestoba je od danes do jutri in za-r ii kake malenkosti se bo spreme-mstveni reditelj kranjskega dež. zbora v rjovečega razbijalca dunajskega parlamenta . . .
V četrtek bo prva seja državnega zbora in ob enem morda tudi prvi dan obnovljene češke obstrukcije. Reformi hišnega davka se češki agrarci in nar. socijalci pač ne bodo protivili, uprli pa se bedo vsaki vladni predlogi,   torej tudi brambni no-
i. Jasno in odločno je to povedal včeraj duševni voditelj agrarno-radi-kalne Češke taktike, bivši minister poslanec Prašek. V dobi parlamentarnih počitnic si je sestavil idejologijo češke obstrukcije, nabral kopico argumentov za čim najostrejše postopanje čeških radikalnih strank. Jasno je označil posl. Prašek tudi končni cilj obstrukcije. Govoril je s er le pred svojimi volilci, toda pač v imenu celega agrarnega kluba in z to so njegova izvajanja dvakrat zai niva. Posl. Prašek   je najpreje ozn:  il su-
LISTEK.
Hristalni zamašeh.
Roman.
francoski spisal M. L e b 1 a n c. (Dalje.)
Lupin   je   stopil   k   oknu in fe odgrnil zaveso.   Pred hišo sta stala i moža: Grognard in Le Ballu.
— Še ne skrivata se ne, je dejal Lupin sam pri sebi. To je dobro znamenje. Uvidela sta torej, da brez mene ni ničesar opraviti in da se je patronu treba pokoriti. Zdaj se je pogovoriti še z lepo damo s sivimi lasmi. To bo težje. Na dobro srečo!
Našel je mater in sina ko sta se e vedno objemala. Vsa vznemirjena, i mokrimi očmi je mati vpraševala.
— Ali se ti ni nič zgodilo? Res ne? Ah. kak strah si moral prestati, moj mali Jacques.
— Prav krepek dečko je to, je izjavil Lupin.
Mati ni ničesar odgovorila, nego tako kakor že poprej Lupin preiskovala dečkove žepe, brez dvoma, da bi se prepričala, če je dečkov ponoćni izlet imel uspeh. Končno se je nagnila nanj in ga tiho nekaj vprašala.
— Ne, mamica ... res ne, je odgovoril dečko.
Objela ga ie novic, ga sti ila k sebi in ga nežno gladila. Utrujeni in izmučeni dečko se je ljubko stisnil k njej in počasi zadremal. Ostala je dolgo pri njem in videti je bilo. da je MM silno utrujena in potrebna počitka.
Lupin ni motil njenih razmišlje-vanj. Ogledoval jo je z živim zanimanjem, vendar tako, da tega ni zapazila in videl je, da so na njenem čelu in okrog oči zarezane že male gube. Vzlic temu pa je priznal, da ie lepa in da ima njena lepota tisti gin-Ijivi značaj, ki ga skrb in trpljenje ustvarita na človeških obrazih.
Izraz njenega obličja je med tem razmišljevanjem postal tako žalosten, da se ji je Lupin z instinktivnim sočutjem približal in ji rekel:
— Ne vem, kakšni so vaši načrti, a naj bodo kakršnikoli, to je gotovo, da potrebujete pomoč. Sami ne morete ničesar opraviti.
— Nisem sama!
— Ta dva moža tam zunaj? Jaz ju poznam. Ta dva ne štejeta nič. Prosim vas, porabite mene. Ali se še spominjate onega večera v gledališki loži? Takrat ste hoteli nekaj povedati. Zakaj ne tudi danes?
Uprla je vanj svoj pogled, ga dolgo časa gledala in kakor bi se ne mogla ubraniti njegove volje, je vprašala.
— Kaj prav za prav veste? Kaj
veste o meni?
— Marsikaj mi je neznano; tudi vaše ime mi ni znano; vem pa...
spenzijo češke ustave kot nasilnost Stiirgkhnve vlade, ki se je brezpogojno uklonila zahtevam nemških deželnozborskih obstrukcijonistov. Obžaloval je, da niso češke stranke ud ra čin takoj in čim najostreje odgovorile v državnem zboru. Razla-g i je, kako se je končno agrarna stranka odločila za obstrukcijo, da izsili uzpostavitev češke ustave ali pa požene kabinet v režim S 14. ter ga tako politično in parlamentarno diskreditira. Na nemška obrekovanja je odgovoril Prašek s konstatacijo, da se ogrevajo Nemci za konstitucijc-nalizem in parlamentarizem le dokler ščitita parlament in konstitucija njihove privilegije. Glej Badenijevo dobo. Leska opstrukcija ni negativna, ona ima marveč pozitiven cilj: konsolidirati državni zbor, ustvariti močno programatično večino, iz katere naj bi izšla odgovorna vlada. Parlamentarna večina bi premagala tudi težkoče česko-nemškega spora, ter rešila druga važna državna vprašanja. Čas nemškega gospodstva mora prenehati, in zlasti tudi v parlamentu se morajo odpraviti nemške pred-pravice. privilegij, da imajo Nemci 60—70 mandatov več, kakor jim pripada. Časi so resni, tem bolj bi se morali združiti vsi patrijoti, da na podlagi pravičnosti in enakopravnosti konzolidiraio državo. Dokler se to vsaj deloma ne zgodi, tako dolgo morajo češke stranke svoj boj nadaljevati in zlasti agrarna stranka ne more pripustiti rednega delovanja državnega zbora. Tako Prašek.
Položaj je torej danes že precej razjasnjen. V četrtek prične v parlamentu boj, v katerem mora eden pasti; ali Stiirgkii ali pa državni zbor.
Kranjski deželni zbor.
(Nadaljevanje seje dne 3. marca t. 1.)
Poslanec gosp. G a n g 1 je vložil sledečo interpclaciin:
Interpelacija
poslanca E. G a n g I a in tovarišev na Njega ekscelenco g. dež. predsednika glede na ustanovitev šole na Kovku.
V vasi Kovk, politični okraj Postojna, ie nad 100 otrok, ki ne obisku-
jejo nobene šole. Ker je imenovana vas P/2 ure oddaljena od najbližje šole, bi se morala za ta kraj ustanoviti samostojna šola, kar bi se moralo z ozirom na zakonite določbe že davno zgoditi.
Informacije interpelantov govore, da se je dne b. oktobra 1911 vršila na Kovku lokalna komisija c. kr. okr. šol. sveta v Postojni, ki ji je prisostvoval tudi odposlanec c. kr. dež. šolskega sveta. Ta komisija je priznala kot nujno potrebno, da se čimprej ustanovi na Kovku samostojna šola. Vkljub temu, da se je uradno priznala potreba ustanovitve napo-minane šole in da je bila zaradi tega tudi že stavljena interpelacija v deželnem zboru, vendar še sedaj ni ustanovljena na Kovku prepotrebna šola. in nad 100 otrok te vasi je brez pouka.
Glede na vse navedeno se uso-jajo podpisanci Vaso ekscelenco kot predsednika dež. šol. sveta vprašati:
1. Ali so Vaši ekscelenci navedena dejstva znana?
2. Kaj hoče Vaša eksceienca storiti, da se šola na Kovku čimprej ustanovi?
*
Reaično vprašanje. Govor poslanca g. dr. Trillerja.
Včeraj ob pozni uri se je razvila v tej zbornici zelo zanimiva narodnostna debata, v kateri je načelnik kurije veleposestva razvijal prav lepe teorije o narodni strpnosti. Danes imamo pred seboj živo potrebo in zahtevo kranjske dežele in njenega prebivalstva in prosil bi g. grofa Barbota, da svoje včerajšnje teorije pri tem vprašanju prestavi v prakso. Gospoda moja! Nobenega slepomišenja! Tu rje gre za sporno vprašanje glede relativno majhnega zneska par tisočakov, tu gre za skoz in skoz bolno reaično vprašanje, gre za korak Kranjske hranilnice na politični in narodnostni podlagi.
Zastopnik državne učne uprave je s temeljitostjo, ki bi bila vredna boljše stvari dokazoval, da sta dežela in mestna občina dolžni prispevati k vzdržanju državne realke v Ljubljani, prezrl pa je popolnoma dejstvo, da bi eventualna pripravljenost de-
žele in mestne občine ljubljanske bila lahko usodnega prejudicijalnega pomena. Ne gre namreč za to, kdo plačuje in koliko plačuje za namešče-nje realke. Javna tajnost je, da je poslopje že danes premajhno in da bo treba misliti že v najkrajšem času na to, da se pomanjkanju prostora odpo-more na ta ali oni način. Taka nova zgradba pa bi stala najmanj 1 milijon kron. Če pa mestna občina in deželni zbor danes slepo kapitulirata, sta s tem že tudi rekla, da bosta ta dva faktorja tudi zgradila to poslopje in krvavela oni milijon. Že zaradi važnosti tega vprašanja moramo nekoliko globlje pogledati v to zadevo, zlasti pa Še je to treba že zato, ker obhaja ljubljanska realka letos žalosten jubilej. Skoraj 50 let je tega, kar se bori kranjska dežela za realč-ni zakon, na podlagi katerega je dežela prevzela tudi začasno plačevanje za nastanitev. Drugi boj se zadeva uveljavlienja pravic slovenskega jezika, to je mukotrpna zgodovina naše realke. Ustanovljena leta^ 1852., se je preustrojila leta 1863. Že leta 1868. je deželni zbor pozval vlado, da naj predloži deželnemu zboru re-alčni zakon, ki bi zagotovil deželi vpliv na realko na podlagi onih predpogojev, ki so bili merodajni za prevzetje oskrbe. Leta 1872., potem 1879. in leta 1897. se je ta zahteva ponovila. Leta 1S99. je predložil deželni odbor realčni zakon, ki pa ni našel milosti. Leta 1909. je potem zbornica na usta poslanca gg. Jarca zahtevala zopetno predložitev realč-nega zakona. Takrat se je razmotri-val načrt že v odseku, dobili pa smo obvestilo, da tak realčni zakon nima upanja na sankcijo, zato zadeva še danes počiva. Ves naš boj je šel za tem, da priborimo realčni zakon na podlagi, po kateri je dežela Kranjska začela začasno plačevati za namestitev realke. Prav nič po naši krivdi, marveč zgolj po krivdi c. kr. učne uprave tega nismo dosegli.
Realka je bila ustanovljena leta 1S52. Že L 1856., torej v času najhujše reakcije je bil ugotovljen obliga-toričeu poduk slovenskega jezika za slovenske učence. Že leta 1863. se je ta obligatoričnost expressis verbis raztegnila tudi na višjo realko. Leta
Prekinila ga je z zapovedujočo kretnjo in to tako hitro in energično, da je Lupin umolknil.
— Nič ne govorite, je zaklicala. Kar morete vi vedeti, je v najboljšem slučaju le bore malo in nima nobenega pomena. A kake načrte imate vi? Ponujate mi svojo pomoč — v kateri stvari in v kateri namen? Ker ste se takorekoč z glavo zaleteli v to afero, ker jaz ne morem storiti nobenega koraka, ne da bi na svojem potu naletela na vas. morate vendar imeti kak namen. Kateri je ta namen?
— Namen? Mili bože, mislim, da je moje vedenje . . .
— Nič praznih besed, je rekla energično. Med nama mora biti popolna gotovost in da jo doseževa, je treba popolne odkritosrčnosti. Jaz vam dam izgled. Gospod Daubrecq ima stvar, ki sama na sebi ni dosti vredna, a je velikanskega pomena. Vi poznate to stvar. Dvakrat ste jo že imeli v rokah in dvakrat sem vam jo jaz vzela. Naravna moja pravica je, misliti, da se hočete tiste stvari polastiti, da bi jo mogli porabiti v svojo korist .. .
— Kako to mislite?
— No, da! Da bi tisto stvar porabili po svojih naklepih, v korist svojih osebnih podjetij, primerno vašemu poklicu . . .
— Kot vlomilec, kaj ne? je nadaljeval Lupin.
Ona ni ugovarjala. Poskusil je citati v njenih očeh niene naibo1; tal-
ne misli. Kaj je od njega hotela in česa se je bala? Če ona njemu ni zaupala toliko manj je on mogel zaupati njej. ki mu je dvakrat vzela kristalni zainašek in ga vrnila Dau-hrecqu. Najsi je bila tudi smrtna sovražnica Daubrecqova — do neke mere ic bila vendar podvržena njegovi \ olji. Če njej zaupa — ali se ni bati, da ga izda Daubrecqu? . , . Vendar si je Lupin priznal, da še ni videl resnejših oči in bolj odkritosrčnega obraza . . .
— Moj namen je preprost, je končno rekel Lupin; rešiti hočem Gilberta in Vaucherava.
— Ali je res?... Ali je res? je zaklicala vsa iz sebe in ga s pozornimi pogledi motrila.
— Če bi me vi poznali —
— Poznam vas___        Vem. kdo
ste ... že mesece sem zapletena v vaše življenje, ne da bi vi kaj slutili... a vendar... iz gotovih vzrokov dvomim še vedno.
Lupin je rekel še z večjo odločnostjo, kakor poprej:
—• Vi me ne poznate. Če bi me vi poznali, bi vedeli, da je ni stvari na svetu, za katero bi se zanimal, dokler nista moja dva tovariša — ali vsaj Gilbert, kajti Vaucherav ni nič prida človek — dokler ni vsaj Gilbert obvarovan pred grozno usodo, ki ga čaka.
Dama s sivimi lasmi je planila k Lupinu in se ga je oklenila z obema rokama.
— Kaj ste rekli... kaj ste rekli? Grozna usoda... torej mislite.., vi mislite ...?
— Jaz mislim res. je dejal Lupin, videč, kak vtis je napravil njegov migljaj na damo s sivimi lasmi, da je Gilbert izgubljen, če mu ne pridem pravočasno na pomoč.
— Molčite ... molčite ... je zakričala vsa iz sebe. Molčite ... prepovedujem vam, tako govoriti... Ni nobenega vzroka za take besede... To si samo vi mislite ...
■— Tako ne mislim samo jaz, nego tudi Gilbert___
— A? Gilbert? Kako pa to veste?
— Od njega samega sem to izvedel !
— Od njega?
— Da. od njega, ki sem mu jaz edino upanje, ki ve, da ga more le en človek na svetu rešiti, namreč jaz, in ki me je iz svoje ječe pred nekaj dnevi obupno poklical na pomoč. Tu jc njegovo pismo.
Dama ie naglo vzela pismo in z jokajočim glasom čitala:
»Na pomoč, patron... jaz sem izgubljen... Mene je strah... na pomoč ...«
Pismo je padlo na tla. Dama Je razprostrla roki. Bilo je, kakor da je pred njeno dušno oko stopila ona strašna vizija, ki je že tolikrat z grozo navdala Lupina. Zakričala Je obupno in se brez zavesti zgrudila na tla.
(Dalje prihodnji«.)
1871. se je storil velik korak naprej. Vpeljala se je obligatnost slovenske* ga jezika za vse učence ne glede na narodnost izvzemši le tiste, ki so prosili oprostitev. Eno leto pozneje se je uvedla slovenščina obligatno izrecno za celo realko, in statuiralo se je, da se morajo učenci ne glede na narodnost vežbati v slovenski tehnični terminologiji.
Dve leti pozneje — in čuden slu* čaj je to, da se je ravno takrat stavba realke zavlekla — je postal pod ministrom Stremaverjem zopet nemščina edini učni jezik na realki. Slovenski učni jezik Je bil sramotno iz-podrinjen. In še danes, ko imamo na realki takozvane slovenske para-lelke se godi, kar je splošno znano, slovenščini krivica in je postavljena na tako sramotno mesto, da tega dežela pač ne bo mogla naprej gledati.
V šolskem letu 1912./13. je obiskovalo zavod 334 Slovencev in 194 Nemcev, torej 64% slovenske narodnosti. Kljub temu vidimo, da na tem zavodu za naš domači profesorski naraščaj ni mesta. Komaj 25% učnih moči je deželanov. Ogromna večina pa je importirana iz tujine nalašč zato, ker slovenskega jezika zmožna ni in se ga tudi nj^dar ne bo naučila. (Klic: »Naši Slovenci pa stradajo!:«)
Sedaj prehajam k zgodovini stavbe realke same. Zelo interesantno je podrobno pogledati v ta dobrodelni čin Kranjske hranilnice. Do L 1869. ie bila realka velika beračica, potikala se je v nedostatnih prostorih. L. 1869. pa je Kranjska hranilnica ob priliki svoje 501etnice obljubila zgraditi čedno poslopje. V boljše razumevanje tendence tega dobrodelnega čina navajam pismo, ki ga je ravnateljstvo Kranjske hranilnice pisalo takratnemu občinskemu zasto-pu. L. 1874. pa je postala obljuba kri in meso. V navzočnosti naučnega ministra Stremaverja je bila slovesno otvonena realka. Kaka tendenca je vodila takrat funkcionarje. Kranjske hranilnice in koliko časa bi imelo služiti poslopje tem tendencam se jasno razvidi iz slavnostnih govorov. Prav zanimiv slučaj hoče, da sta govorila takrat župan vitez Laschan in takratni deželni glavar vitez Kalten-egger. ki sta stala prav blizo Kranjski hranilnici in bila prav dobro informirana o intencijah tega zavoda. Župan Laschan je takrat izrazil veselje, da je Kranjska hranilnica prepustila mestni občini poslopje *Fur alle Zeiten . In vitez Kaltenegger je govoril o tem namenu poslopja »Fur ;mmerwahrende Zeiten«. To se je dokumentiralo tudi v takozvani Griindungsurkunde . ki se je vzidala v temeljni kamen. Če bi se danes podrla realka, bi ta Griindungsurkunde ne bila častno znamenje za razumevanje tendenc prednikov pri Kranjski hranilnici. Že 1. 1874. pa je bil kranjski deželni zbor previden. Mislil si je pač, da za temi gospodi pri Kranjski hranilnici pridejo lahko drugi, ki ne bodo imeli istih tendenc in zato je prosil, da naj se prepusti poslopje deželi v last, da je ohrani za vse večne čase svojemu namenu.
Ravnateljstvo hranilnice je to prošnjo odklonilo, češ. da vsebuje Fin ungerechtfertigtes Misstrauen gegen die Intentionen de Sparkas-sa . Hranilnica ie stala takrat na stališču, da se v interesu vlagateljstva ne more odpovedati lastnini.
L. 1909. pa je razpolagala Kranjski! hranilnica lahko rečem z 9 milijoni rezerv. In tisto leto ni bilo nobenega povoda, da bi raztrgala obljube in blagodejne namene prednikov. Kot je že omenil vladni zastopnik je Kranjska hranilnica zaradi nekega majhnega spora z dež. odborom rekla, da rajši sklene pogodbo z mestno občino. To je bilo 1. 1874. In prepustila ie občini proti temu, da ta prispeva */m za vzdrževanje poslopja. Tako ie bilo do 1. 1888. Takrat pa je pavšalirala to pogodbo na okroglo 1000 goldinarjev. L. 1909. pa je Kranjska hranilnica to pogodbo odpovedala ter zahtevala za naprej 4 odstotno obrestovanje bilančne vrednosti. Takrat je torej izjavila, da noče ostati zvesta svojim prednikom, ter je pretvorila poslopje v spekulativno podjetje.
Ne bom polemiziral z vitezom Kalteneggrom glede pravne obveznost; pogodb in njih obstoja. To negiram. Rečem pa. s takimi sredstvi ne bo dosežen tisti narodni mir. o kate-rtfj je govoril včeraj zastopnik nemške stranke. S takimi sredstvi sc vi iva olje v ogenj in jaz obžalujem, da je moralo priti danes, do takega razmotrivanja.
Vem. kake tendence zasleduje hranilnica. Ona hoče, da postane zaloti čisto nemški in pravi: Mi pa koncediramo vam. Če vam hoče država dati, posebno slovensiko realko. Enkrat za vselej pa rečem, o takem paktu ne more biti govora.
V Bethovnovi ulici imamo učno !;iso. krog in krog obdano s kitajskim zidom absolutnega nemitva. Ta *o;a
ima namen samo fmportirat! nem-Stvo. profesorje iz tujine, kl na] kvarilo slovensko lice ddMo in vesta. Bilo le razpisano metlo profesorja Od šolskega sveta ie Ml predlagan primo in unico loco neki Slovenec. Prišel je k ravnatelju Puczka, ki ga je vprašal, če Je Nemec Ker tega ni mogel potrditi, om ie izjavil, da ie izključeno, da bi prišel na zavod.
Taka tore) Je ona enakopravnost, katero ste^ vi veleposestniki včeraj tako hvalili. Jaz pa pravim, da ni na Kranjskem učnega zavoda, ki bi bil zaprt domačinom, samo, Ker ne zna slovenskega jezika.
Delitev v slovenske in nemške zavode moramo perhorescirati. Dve realki v Ljubljani bi se mogle tudi težko držati, zlasti ker gre tendenca za tem. da se preustroji ena gimnazija v realno gimnazijo. Nemški elementi pa nimajo potrebe za izključno nemško realko. Nemcem, ki si hočejo služiti kruh na Kranjskem, bi bilo pač absolutno potrebno, da se nauče obeh deželnih jezikov. Nemški element mora priti vendar do prepričanja, da mora stremiti slovenski narod na jugu monarhije za vedno večjo veljavo, zlasti odkar se je slovanski jug naše monarhije tako razširi. Na tem slovanskem jugu leži vedno večja in važnejša naloga. Že v Gradcu so spoznali potrebo znanja slovenskega jezika in ustanavljajo pri raznih uradih takozvane slovenske kurze. Koroški deželni poslanec Dobernig je naglašal pred dnevi važnost prijaznosti s slovenskim elementom. Vi pa zahtevate vedno kitajski zid, ki naj vas loči od nas. To ni zdrava in dobra politika, če pa že hočete naprej Žaliti slovensko prebivalstvo boste napravili v deželi le strupene razmere. Vi pravite, da so bih krivi septemberski dogodki temu koraku Kranjske hranilnice. Kriv pa je bi sklep 14. januarja 1909., ko smo mi zahtevali utrakviziranje realke. Tudi bi morala Kranjska hranilnica stati na višjem piedestalu in bi ne smela delati s tako nizkotnim maščevanjem. Se enkrat vam kličem: Ne napnite loka preostro, da ne pride do skrajnosti. Caveatis consules, ne quid detrimenti res puhlica capiat.
Nisem pooblaščen od mestne občine, vendar pa lahko priznavam, da je pravno stališče občine ljubljanske popolnoma kongruentno s stališčem dež. odbora. Ne bojim se, da bi izšla mestna občina iz tega duela kot žrtev, predlagam pa vendar sledeči dodatni predlog:
Deželnemu odboru se naroča, da rebi in uredi vsa sporna vprašanja sporazumno z mestno občino ljubljansko.
Govorniku je odgovarjal posl. dr. Eger, ki se je pritoževal nad napadi na Kranjsko hranilnico, priznal deloma, da je storila hranilnica te kerake iz maščevalnosti zaradi sep-temberskih dogodkov, deloma pa tudi, da si ustanovi svojo realko. Pravi, da je ljubljanska realka »Unsere Anstalt, die sie uns nehmen \voIlen« in da je »deutsche Anstalt. die wir s.mon besitzen.*.
Končno je bil odsekov predlog snrejet. Dodatni predlog posl. g. dr. Triilerja odklonjen.
Deželni odbor in c. kr. iada se pozivljeta, da na vseh pristonih mestih posredujeta, da se čim preje zgradi železnica, ki naj sr.ozi trg Vipavo veže Ajdovščino in Postojno. Predloženi načrt zakona o zagradbi hudournika SnoviŠek v kamniškem okraju se ustavno odobri z nekaterimi dostavki.
Deželni odbor se pooblašča, da v I. 1914 sme cestnim okrajnim odborom, kateri dokažejo, da z 20% doklado k direktnim davkom ne morejo shajati, dovoliti potrebno višjo doklado. vendar ne nad 30%.
Deželnemu odboru se naroča, da poizveduje pod kakimi pogoji bi se pridobile vodne sile na potoku Hu-belj. Nadalje naj deželni odbor poizveduje, kako bi se električna sila v Vipavski dolini porabiti zamogla.
Poročilo upravnega odseka o zakonskem načrtu za upravo vodovoda v Logatcu.
Deželnemu odboru se naroča, da zadobi načrtu Najvišje odobrenje.
Poročilo upravnega odseka o prošnji občine Ćrmošnjice radi preložitve ceste Verčice-Kumpmatei
Prošnja se odstopi deželnemu odboru, kateremu se naroča, da vse potrebno ukrene, da se cesta Verčice-Kumpmatei preloži.
Poročilo upravnega odseka o prošnji občine Adlešiči za popravo ceste Adlešiči-Tribuče-Crnomelj naj se odstopa deželnemu odboru, kateremu se naroča, da vse potrebno ukrene, da se cesta Adlešiči-Tribuče-Črnomeli čimpreje popravi.
Sprejeta so bila nato sledeča poročila:
Deželni zbor naroča deželnemu odboru, da sestavi in odpošlje posebno spomenico ministrstvu, katero naj pri sklepanju novih trgovinskih po*
§odb v varstvo naše produkcije Ščiti omače producente, osobito pa, da se dosedanja varstvena carina ohrani za živinorejo in za pridelke iz iste, osobito za mlečne proizvode, maslo in sir, primerno zviša carina za tuje take pridelke, istotako mora za naše vinstvo veljati dotedanja carina. Z vso skrbnostjo naj državna vlada deluje pri teh pogodbah za ohranitev dosedanjega carine prostega izvoza našega lesa in skrbi, da se previsoka carina na kmetijske stroje primerno zniža.
Deželnemu odboru se naroča, naj stori vse potrebno, da se pospeši
zgradba vodovodov v kranjsko-lo-ški ravnini.
Deželni odbor naj stopi takoj z interesenti v dogovor glede vporabe deželne ceste za cestno železnico Škofja Loka - Železniki in naj se pri nameravani korekturi ceste ozira na bodočo gradnjo omenjene železnice. Deželni odbor se pooblašča, da iz garancijskega zaklada dolenjskih železnic dovoli primeren prispevek za napravo podrobnih načrtov za to železnico.
K besedi sta se oglasila poslanca g. dr. Triller in poslanec Demšar, Demšar je poudarjal potrebo zboljšanja prometa na tej cesti, posebno z ozirom na to, koliko je trpela ta zveza ravno pri gradbi nove alpske železnice.   Podpira predlog odseka.
Dr. Triller: Popolnoma sc strinjam z izvajanji poročevalca. Priznavam, da je Škofjeloška in kranjska okolica glede cest zelo zanemarjena. Zlasti Sevška dolina pogreša vsega, kar bi bilo potrebno. Dolina ima lepe vodne sile in cvetočo obrt ter zasluži gotovo dobrih komunikacij. Pred leti že se je započela intenzivna akcija za železnico Škofja Loka - Železniki. Žal. da je ta akcija propadla. Želim, da današnji sklep ne ostane samo na papirju, in da se napravi vsaj cestna železnica kot prvi zbolj-šek. Želim, da se odkaže iz garancijskega zaklada dolenjskih železnic, ki je itak namenjen v te svrhe, čim izdatnejša vsota, da bo mogoče efektu-irati ta potrebni načrt. Tudi posl. pl. Suklje se pridruži predlogu. — Sprejeto.
Deželni odbor naj stori, kar je mogoče, da se zgradi most v Zalužju.
O samostalnem predlogu glede ceste Mrib-^egova vas v Loškem potoku se naroča deželnemu odboru, da stori kar je mggoče, da se cesta popravi.
Proračun deželnega melijoracij-skega zaklada za leto 1914 se odobri.
Zbornica je sklenila: Vpokoje-nemu učiteljstvu Amaliji Regnard, Ani Bauer, Franji Škerij, Ivani Tomi-nec in Otokarju Alešu se izplača od 1. marca 1914 nadalje normalna pokojnina v znesku letnih 800 K.
Prošnja »Društva vpokoj. uči-teljstva^ za podelitev primerne stanarine vpokojenim učiteljem-vodite-Ijem in podelitev 25r"r draginjske doklade vsem onim, kateri te dosedaj še ne uživajo, in o prošnjah več vpo-kojenih učiteljev za povišanje pokojnine: Deželnemu odboru se naroča, da prouči prošnjo - Društva vpok. učiteljev« in poroča v prihodnjem zasedaniu o finacijalnem uspehu ter stavi primerne predloge.
Deželni odbor se pooblasti, da na podlagi javnega razpisa podeljuje gojencem raznih umetnostnih zavodov za normalno učno dobo 10 ustanov, in sicer 5 ustanov po 400 K, 5 ustanov po 600 K ter dve potovalni ustanovi po 500 K, dal je gojencem raznih glasbenih zavodov za normalno učno dobo 5 ustanov in sicer 3 ustanove po 400 K. 2 ustanovi pa po 600 K. Ustanove je nakazovati v četrtletnih obrokih dne 15. septembra, 15. decembra, 15. marca in 15. junija.
Agrarski centrali na Dunaju se dovoli podpore 100 K.
Deželnemu odboru se naroča, naj prouči vprašanje, kako bi se prizadete obč. z ozirom na meščansko šolo v Krškem razbremenile, oziroma kako bi se ta šola preuredila v kako srednjo ali strokovno šolo.
Prošnja slovenskih upodabljajočih umetnikov sc odstopa deželnemu odboru.
Prošnja glasbenega društva »Philharmonische Gesellschaft« v Ljubljani za podporo za 1. 1914. v znesku 1200 K se odstopa deželnemu odboru.
Samostojni predlog poslanca škulja in tov. glede odprave mitnice na cesti Nova vas - Rakek pri Bloški polici se odstopi deželnemu odboru z naročilom naj stopi v dogovor z cestnim odborom Cerkniškim in o izidu pri prihodnjem deželnozbor-skem zasedanju poroča.
Prošnja c. kr. kmetijske družbe o prevzetju inženirja Ivana Rataja kot deželnega živinorejskega nadzornika se reši s tem, da Je že v proračunu za leto 1914 v znesku 8000 K vpoštevana.
Poročilo finančnega odseka o
dovolitvi  najetja  posojil v znesku
900.000 K  in 200.000 K ljubljanski
mestni občini. Predlogu deželnega odbora se pritrdi.
Redu usmiljenih sester v Ljubljani se dovoli brezobrestno posojilo 16.000 K, in se pooblasti deželni odbor, da vzame to vsoto iz bolniškega zaklada. Redu se odteguje vsako leto 3000 kron od oskrbnih stroškov, ki se izplačujejo redu, dokler ni 16.000 kron vrnjenih.
Predlog deželnega odbora, da se razveljavi sklep deželnega zbora z dne 28. oktora 1910 glede adjuta se-kundarijev deželne bolnice se razveljavi in znova uveljavi sklep deželnega zbora z dne 16. januarja 1909, da se adjutum sekundarijev brez razlike določi na letnih 2800 K.
Prošnja Vincencijeve družbe v Kranju za zgradbo nove dekliške sirotišnice v Kranju in za vzdrževanje sirot za letos izredno sicer pa, če je mogoče stalno podporo, se odstopi deželnemu odboru v ugodno rešitev iz za te namene v proračun za 1. 1914 dovoljenega kredita.
Prošnja lastnice kopališča Ko-steletz na Moravskem, grofice Sei-lern. da bi se tam ustanovilo nekaj prostih mest za zdravljenje alkoholikov se odkloni. Deželni odbor pa lahko v danem slučaju dovoli takemu bolniku iz Kranjskega podporo iz kredita v proračunu za I. 1914 V. D.
Končno sta odgovarjala dež. glavne m dež. predsednik na razne interpelacije. Več predlogov je bilo tudi održanih pristojnim odsekom.
Tajna seja.
Nadupravitelj deželnih dobrodelnih zavodov g. Gustav Neben-fiihrer se pomakne ad personam v IV. činovni razred s 1. julijem 1914.
— Pritožba Alojzija Bučarja, bivšega paznika dež. prisilne delavnice, zoper razsodbo deželnega odbora z dne 26. oktobra 1913 se zavrne. — Alojziji Novak, učiteljevi siroti v Ljubljani, se podeli miloščina v znesku letno 300 K in sicer za dobo 3 let.
— Prošnja dež. šoferja Slamnjaka za stalno namestitev se odkloni. — Prošnja hišnika Barteljna se za sedaj odkloni. Deželni odbor se pooblašča, da po svoji previdnosti vrtnarja Va-lentinčiča stalno namesti. ■— Prošnja Josipa Miklavčiča za definitivno imenovanje se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da stavi deželnemu zboru predlog glede preskrbe Mikiavčičeve rodbine. — Prošnja Celestine Pieiferjeve za zvišanje vdovščine se odkloni. — Prošnja za pomaknitev v VII. plač. razred pis. asistenta F. Ahčina se za sedaj odkloni. — Prošnji adjunkta Mulačeka za pomaknitev v 1. stopinjo VIL plač. razreda se ugodi. — Prošnja Ane Hofbauer za zvišanje vdovščine se odkloni. — Prošnja Marije Kreč za zvišanje pokojnine se odkloni. — K. Kvartič se dovoli plača 1200 K in ak-tivitetna doklada 150 K. — Prošnja bolniškega strežaja Leopolda Preglja za stalno namestitev se za sedaj odkloni. — Prošnja Ane Stevr za zvišanje vdovščine se odkloni. — Marija Cvikl se definitivno namesti in se ji določi letna plača 1000 K in 100 K aktivitetne doklade. — Mariji Koletič se zviša preskrbnina na 15 K mesečno. — Mitničarju Antonu Ser-nelu na Rakeku se zviša plača na mesečnih 80 K in se mu zagotovi preskrbnina na podlagi letne plače 960 kron tako za njegovo osebo kot za njegove svojce po preskrbninskih določilih, ki veljajo za deželne služabnike. — Prošnja I. Kuntariča za milostno pokojnino se odkloni. — Mariji Schiffrer se dovoli milostna pokojnina 30 K mesečno.
Po tajni seji je otvori! dež. gia-var zopet javno sejo, izjavil, da so vse točke dnevnega reda rešene in c? je po najvišjem nalogu deželni zbor odgođen. Nato je zaključil sejo ob ?7, na 6. popoldne.
Štajerski deželni zbor.
Gradec, 3. sušca 1914.
Seja, ki se je začela ob 5. pop. v ponedeljek je trajala do 5. zj. v torek in je bila mestoma zelo burna, zlasti ob razpravi volilnih redov za spod-nještajerska nemčurska mesta. Ta predlog je utemeljeval dr. Benkovič, Kakor se je že naprej vedelo, oglasil se je na to dr. Negri, da bi »obračunal« z dr. Kukovcem zaradi ostre in pravične kritike celjskih razmer. Zagovor dr. Ambrožiča je pa bil zelo klavern in si ni mogel dr. Negri drugače pomagati, nego z osebnimi žalitvami dr. Kukovca, ki je pa dr. Negriju kot klubovemu tovarišu tatinskega Wastiana odrekel legitimacijo za kake nauke. Dr. Negri ie izjavil, da bi bila proporčna volitev v Celju- bankerot za Nemce. »Ker ste umetne rastline*, mu je zaklical dr. Kukovec Dr. Negri je izjavil, da raz-
bije deželni zbor, predno pripusti pravičen volilni red za Celje. Sumničil je tudi celjske Slovence, da so državi nezvesti. Dr. Kukovec je odgovarjal dr. Negriju, rekoč, da z obžalovanjem vzame tako ošabno stališče na znanje in bodo se Slovenci znali vživeti tudi v naprej v take razmere. Nemško stališče nam je pa nov opomin, da bomo svoje pravice na vseh nam pristopnih mestih neumorno naprej tirjali in ljudstvo v tem smislu vzgajali, zlasti pa v lastnem delu iskali pomoč. Neki nemški Gradčan je pred nekaj dnevi začudeno poudarjal govorniku, da je na Spodnjem Štajerskem v zadnjih 5 letih vse spremenjeno, povsod naobrazba in živahno gospodarsko delo. To je za nas dobro spričevalo. Toda vsled nemškutarske nestrpnosti se bodemo Slovenci še tesneje oklenili v gospodarstvu in kulturi krvnih bratov Hrvatov in Srbov in si na ta način pripravljali lepšo bodočnost. Kakor so balkanski narodi po 5001etnem suženjstvu štrli turško gospodstvo, tako bomo se tudi mi rešili jarma dr. Negrija in tovarišev. Dr. Verstovšek se je na to v jokajočem glasu branil proti očitanju nezvestobe državi, zlasti ne velja to očitanje za kmečko ljudstvo. Predlog zaradi spremembe volilnih redov v Celju, Ptuju in Mariboru se je potem po govoru Hoft-manna-Wellenhofa odkazal odseku, kjer se bode seveda pokopal. Graški volilni red se je izročil deželnemu odboru v ponovno poročanje.
Zelo burna je bila tudi razprava o klerikalnem predlogu zaradi podelitve stavbnih koncesij brez položitve izpitov. Dr. Kukovec je obširno govoril proti predlogu, ker se mora izpit na vsak način zahtevati, da se obrt ne skvari. Kdor je kot stavbni delavec izvežban in kaj razume, bode tudi brez šole mogel pridobiti teoretično znanje, da izpit napravi, kakor vsakdanja časniška poročila dokazujejo. Krivično bi pa bilo, da bi neved-neži in lenuhi smeli odjedati kruh pridnim in izkušenim mojstrom. S tem bi zlasti šibko slovensko obrtništvo najhuje trpelo in se zato mora protestirati, da bi bile koncesije za fušarje kaka pridobitev za slovensko ljudstvo. More se govoriti kvečjemu o pridobitvi slovenske klerikalne stranke, da kmetom peska v oči natrosi. Ker je pa ta koncesija za kulisami že dogovorjena in se bode dala večina preglasovati, predlaga dr. Kukovec dodatno, naj se olajšave dovolijo le v sporazumu s trgovsko in obrtno zbornico, kakor državni zakon predpisuje.
Slovenski klerikalec Roškar je izjavil, da klerikalci ne bodo več sodelovali v deželnem zboru, če se njih fušarski predlog odkloni. Pri poimenskem glasovanju so prodrli zagovorniki fušarstva s samo tremi glasovi večine. Pač je pa po hudem boju in kljub vsem spletkam propadel dr. Korošcev predlog, naperjen zoper dimnikarje, katere je hotel odpraviti. Večina se je izjavila, da je dr. Korošcev predlog vsemu ljudstvu nevaren, ker bi se požarji pomnožili. Razprava o proračunskem provizoriju Je trajala nad 4 ure in je podal poročevalec Foest zanimivo poročilo, po katerem bode kljub črtanja postavk za kmetijstvo in uravnavo rek in potokov in cest, primankljaj znašal blizu dva milijona. Temeljito sta kritizirala proračun soc. demokrata dr. Schacherl in Resel, drugi govori izvzemši poročilo dr. Kaana so bili manj temeljiti. Grof Franc Attems je poudarjal, da se bodo morale zvišati doklade za 15% in da se bode moral spremeniti poslovnik, da se onemogoči obstrukcija, kar dr. Korošcu ni šlo prav v glavo. Dr. Jankovič se je izjavil proti provizoriju z razlogom, ker je dr. Negri dolžil slovensko ljudstvo nezvestobe cesarju, kar je vsaj glede kmečkega ljudstva neutemeljeno. Iz besed dr. Jankoviča je pa bilo posneti, da slovenske inteligence noče braniti proti očitanju nezvestobe, za kar mu bode ista pač odgovor dala. Tako čuva deželnega glavarja namestnik celokupni slovenski narod. Proti glasom Slovencev in socijalnih demokratov je bil sprejet proračunski provizorij in mnogo manjših predlogov, tudi glede železnice Ptuj-Rogatec, seveda le kot želja.
V torek ob 10. dopoldne se je začela nova seja, v kateri se prepirajo Nemci in socijalni demokrati zajedi graških razmer. Važno je, da se predlagajo koraki za uspešnejše zatiranje hroščev in regulacija Pesnice, drugo se tiče Nemcev, na vrsti je tudi glasovanje o peticijah, kjer je prizadeto zlasti učiteljstvo. Danes zvečer je zadnja seja, kjer se bode sprejel predlog o učiteljskih plačah.
Rova republika v Evropi?
Zografos, voditelj revolucijo-narnega gibanja v Epiru, je progla-
sil republiko ter dal v vseh večjih krajih severnega Epira razviti zastavo nove republike. Ali se bo ta nova država dala uveljaviti?
Če bo to odvisno zgol od Albanije, je čisto gotovo,, da bo nastala med Grško in Albanijo nova državnopravna tvorba, ki sta jo poklicala v življenje Zografos in njegov pomočnik S p i r o m i 1 i o s.
Uvaže vati je treba, da razpolagajo vstaši v Epiru z armado okrog 20.000 izvrstno oboroženih mož, katere vodijo bivši grški častniki.
Vstaška vojska je opremljena tudi s strojnimi puškami in ima na razpolago tudi dobro izvežbano gorsko artilerijo.
Albanija, ki bi morala nastopiti proti tem revolucijonarjem, nima doslej sploh nobene armade in vprašanje je, ako bo sploh mogoče kar preko noči tako armado ustvariti. Brez zadostno močne armade pa ne bo mogoče vdušiti revolucije in Epi i ote prisiliti, da priznajo albansko gospodstvo.
Verjetno je torej, da si bo severni Epir v resnici izvojeva! svojo neodvisnost, ako ne bodo posegle vmes velesile.
V tem slučaju bo nastala med Grško in Albanijo mala republika, ki bo štela nekaj nad 100.000 prebivalcev. Takšen državni organizem pa, navezan sam na-se, le težko živi. zato se pač že sedaj lahko računa s tem. da se bo Epir v doglednem času združil z Grško in če si tudi sedaj iz-voiuie svojo državno neodvisnost.
Središča revolucionarnega gibanja so mesta Argirokastro, Deloi-no in Premedi.
V nedeljo je 700 inzurgentov zavzelo mesto Santi Kvaranta. Tem se e    pridružilo    še    500 nadalinih vstašev.
Tudi D e 1 o i n so že osvojili revolucionarji. V mestu samem se nahaja vstaška četa 2000 mož. dočim ie v okolici koncentriranih 2500 in-surgentov.
Spiromilios ie da! zapreti 20 albanskih prvakov ter jim zagrozil, da ho dal vse postreliti. ako bi se Albanci v Epiru vpirali revolucionarnemu gibanju. S tem je dosegel, da je albansko prebivalstvo napram revo-cijonarcem docela pasivno.
Staiersfeo.
Nemški nacijonalci in slovenski klerikalci tvorijo v štaierskem deželnem zboru, kakor je dobro povedal Rese!, izvrstno funkcirajočo večino. To se ie \idelo v oktobrskem in v pravkar minulem februarskem zasedanju. Meseca oktobra so slovenski klerikalci za skledico leče dovolili, da je mogel deželni zbor skleniti novo J6milijonsko deželno posojilo, ki je pomagalo nemškonacijolnamu deželnemu odboru iz vseh neprijetnih denarnih težkoč. V sedanjem zasedanju so pa slovenski klerikalci mirno odobrili vse računske zaključke iz leta 1909 do 1912. torej za dobo obstrukcije, ko se je nas Slovence oškodovalo za milijone kron. Kajti drugače kot odobrenje postopanja klerikalcev ne moremo imenovati. Od 11 njihovih poslancev sta ostala v soboto popoldne v zbornici edino dva, da sta bolj za šalo kot za resnico glasovala proti odobrenju vseh v obstrukcijskem času Slovencem pri-zadjanih krivic. Razun nemških naci-jonalcev in slovenskih klerikalcev so podale vse stranke v tej zadevi več ali manj ostro kritikujoče izjave — kar govori jasno dovolj, v čegavem taboru se nahaja danes junaški ob-strukcijonist dr. Korošec. Zato mu je tudi neprijetno, da je Kukovec zadnjo soboto izpregovoril v zbornici prav odločno in ostro besedo proti r.emško-nacijonalnemu dež. odboru. To svojo nevoljo je pokazat tudi v ponedeljkovi >Straži<. kjer pravi, da se je dr. Kukovčev govor v zbornici nikdo ni zanimal. A da se je kdo zanimal, kaže naravnost besen Ne-grijev odgovor v ponedeljkovi seji deželnega zbora. Ali ni čudno, da pomaga na ta način dr. Korošec v *Straži< Negriiu zmanjšati učinek Kukovčevega govora? Seveda, eno slabo lastnost ima dr. Kukovčev govor: govorjen je bil za naše narodne in ne za dr. Koroščeve strankarske interese, ki poznajo napram Nemcem ua ta ali oni način plačano ogavno o portun iteto.
701etnico obhaja danes v Celju čil in zdrav odvetnik gosp. dr. Josip S e r n e c. Odličnemu in za celjsko Slovenstvo tako zelo zaslužnemu možu k temu slavlju prisrčno Čestitamo. Še na mnoga leta!
Beli kipi Sokola v Žalcu. Sokol v Žalcu je založil serijo umetniških razglednic. Izdelane so po fotogra-fičnih posnetkih izvirnih belih kipov, ki jih je vprizorilo društvo na Silvestrov večer. Fotografije je strokov-njaško izvršil domači fotograf V. Fo-dermaver. S tem je dana prilika onim, ki kupujejo tuje takovzane umetniške razglednice, da segajo po
res umetniških in domačih razglednicah. Beli kipi so pa tudi najprivalč-nejša sporedna točka naših prireditev na odru, kar kaže dejstvo, da so se morali na zahtevo občinstva ponavljati, kajti učinkovali so silno, ne da bi žalili estetičnega čuta. Serije po deset razglednic prodaja po 1 K društvo Sokol v Žalcu, ki daje tudi glede vprizoritve radevolje pojasnila.
Iz Maribora. Na prodaj je, eno postajo od Maribora oddaljeno, malo posestvo z gostilno in kovačijo. Pogoji ugodni, dela za kovača dovolj. Važno je, da pride posetvo in obrt v slovenske roke, ker je v dotični občini glas vsakega slovenskega volil-ca odločilnega pomena. Vsa pojasnila daje podružnica »Branibora« v Mariboru.
Drobne novice. U m r 1 ie v Mariboru lastnik znane gostilne Pri grozdu, V. S p a t z e k. — Pri Sv. Križu blizu Slatine je za župana zopet izvoljen g. Smole.
Koroško.
Koroški deželni zbor. V zadnji seji koroškega deželnega zbora je bil sprejet v drugem in tretjem branju zakonski načrt glede davka na za-Jbavne prireditve. Ta zakon je poseben zakon za Celovec, ker se tozadevni deželni zakon ni obnesel za mesto. Dalje ie bil sprejet zakonski načrt glede dopolnitve § 2. občinskega reda. ki določa sedaj, da se smeta združiti dve (ali več) občini različnih političnih okrajev samo na podlagi deželnega zakona, katerega sklene deželni zbor. Ta zakon zadene pred vsem mesto Celovec, ki je nameravalo združiti v svojo občino več sosednih okoliških okrajev. Nato se je razvila skoro celo uro trajajoča debata glede lokalnih železnic, nakar je bilo več predlogov sprejetih. Sprejeti so bili tudi odsekovi predlogi glede deželne zveze zadrug. Nato je deželni glavar zaključil deželni zbor.
Strahovi. Pri smodnišnici celovške garnizije je opazil vojak, ki je bil na straži, več sumljivih oseb. Bilo je ponoči. Ko je zaklical. da naj se odstranijo, so dozdevni atentatorji izginili v gozdu. Vojaki so jim takoj sledili in so vjeli enega moškega, ki se ie legitimiral za Antona Helda. godca iz Tolmina. Povedal je. da je iskala njegova družba prenočišča in da je zašla nevede k smodnišnici. Pri njem so dobili tudi dva velika zavoja, v katerih pa je ime! mož samo razne instrumente in obleko. Helda so peljali vojaki v Celovec, kjer so ga pa po kratki preiskavi izpustili.
Celovška porota. »C o d a del D i a v o 1 o«. V ponedeljek se je vršila obravnava proti uredniku znanega tržaškega lista ^Coda del Diavo-k) . Viktorju Cuttinu in nekemu Ubaldu Benedettiju, ker sta priobčila v zgoraj omenjenem listu dva dopisa v katerih sta očitala bivšemu poveljniku mornarice, grofu Montecuccoli in bivšemu puljskemu pristaniškemu poveljniku, kontreadmiralu Ripperju umazane kupčije v škodo vojne mornarice. Obravnava je dognala, da so bile te obdolžitve neresnične in obtoženca sta bila obsojena in sicer Cuttin v šestmesečno in Bene letti v trimesečno ječo.
Aretirali so v Trstu 251etnega regnicola »Carbuna« in njegovo ljubico 21 letno Ivano Jane, ker sta ukradla v Pulju v trgovini Bernatovi za 600 kron blaga in v trgovini Fa-volato v Trstu za 7000 kron blaga.
Legar v Kopru in v okolici, ki se je pred nekaj tedni zelo razširil, je skoro popolnoma ponehal. Obolelo je 24 oseb, umrlo jih je 5. Ostali so že skoro popolnoma zdravi.
Napredek. Nemški listi priobču-jejo sledečo značilno in zanimivo vest: V zadnjem času so se nadomestili skoro vsi laški in hrvaški javni napisi v Opatiji s slovenskimi in hrvaškimi napisi. Tudi cestna železnica je odstranila vse nemške in laške napise. V carinskem uradu v Voloski se izdajajo sedaj samo hrvaške tiskovine.
Zopet bombni atentat na guvernerjevo palačo na Reki. K že včeraj omenjenemu bombnemu atentatu v vrtu palače reškega guvernerja grofa VVickenburga poročajo iz Reke sledeče: Grof VVickenburg je dobil v zadnjem času več grozilnih pisem. Zagrozilo se mu je tudi z bombo. Obenem je pisec pristavil, da pride, če ne bo dosegla uspeha prva bomba, na vrsto druga še veliko hujša. Vsled tega je bila guvernerjeva palača popolnoma zastražena. Ogrski korespondenčni urad pa poroča iz Reke, da je bil cel atentat nameravana mahinacija obmejne policije, da bi s tem pridobila obmejna policija en vzrok in eno utemeljitev več za podržavljenje cele policije na Reki. Nekateri opozicijonalni listi trde. da je obmejna policija vedela za atentat in je bila nanj pripravljena. Policija je tudi priznala, da so dobili že pred nekaj dnevi v gubernijski palači več dinamitnih patron in eno bombo, j vsled česar je guverner grof Wicken-burg prosil za strogo nadzorovanje gubernijske palače. Obenem se po~ roča, da je imel atentat veliko bolj nevaren značaj, kot se je prvotno mislilo. Bomba je vsebovala silno hudo razstrelivo, ki pa ni prišlo do veljave, ker se je užgalo na prostem, v sredi vrta, daleč od palače. O storilcu nimajo še nobene sledi, pač pa je dokazano, da je vrgel atentator bombo iz sosednega vrta na vrt guvernerjeve palače.
Primorsko.
Gorica trdnjava. Nemški listi poročajo pod rubriko »Militarische Rundschau« sledeče: Trdnjavski topničarski bataljon št. 10 pride kakor hitro bo izpopolnjen v Gorico. Kader bataljona ostane na Dunaju. To premestitev je odredila avstrijska vojna uprava samo zato, da bolj zaščiti južno mejo in da odgovori obenem novim utrdbam na laški strani, ki jih je napravila v zadnjem času Italija. Posebno je utrdila Italija v zadnjem času Benetke in sicer posebno proti severni strani. V Gorici ste bili že od aprila 1908 nastanjeni dve srotniji pionirjev, 1. 1912 je prišla še tretja stotnija. Mesto Gorica je imelo že pred vojno krizo poseben depo za utrdbe, o čemer se pa takrat ni vedelo, in je to vojna uprava povedala še le sedaj, ko ie vojna nevarnost popolnoma odstranjena, V tem oziru je bila Gorica že takrat ravno tako oskrbljena s potrebnim utrdbenim materijalom, kakor so preskrbljene naše najhujše trdnjave, kakor Lvov, Jaroslav. Brod, Plevlje itd.
Slov. akad. fer. društvo »Balkan« v Trstu priredi 7. t. m. v dvorani »Fenice« dijaški ples.
Angleška krizarka »Gloucesttt« je priplula včeraj zjutraj v tržaško pristanišče in počaka tukaj bodočega albanskega kneza princa \Vieda.
Stavka v Trstu. Vsled uvedbe novega disciplinarnega reda za delavce v javnih skladiščih je izostalo predvčerajšnem 600 delavcev od dela. Ker pa stavkujoči niso imeli večine, so se po poldnevnem o4moru vr-uUi zopet na delo.
Dnevne vesti.
Parlamentarna brutalnost. Naravno je, da so klerikalci pri razpravi o novih dokladah kar trepetali pred naprednimi poslanci, saj so si razkrivali nezaslišano početje klerikalne stranke sploh in zlasti njeno gospodarstvo. Vsaka beseda iz ust naprednih govornikov je bila udarec po živem mestu. Samo da bi napredni poslanci ne imeli časa natančno preštudirati klerikalne predloge o novih dokladah, so klerikalci s cesarjevim zaupnikom vred šele na koncu zasedanja spravili v deželni zbor. Bali so se napredne kritike. Samo da bi ne mogli napredni poslanci vzeti posamičnih točk natančno v pretres, so klerikalci v finančnem odseku ves proračun v dveh urah« rešili. In zopet le da bi napredni poslanci v seji deželnega odbora ne mogli po zaslu-ženju ožigosati klerikalce in se upirati zvišanju dokiad, so klerikalci sklenili konec 'debate. Kako so se oddahnili. Konec debate — konec ba-tin! In da bi le še kak napreden poslanec ne prišel do besede in tem po-žigalcem še katero povedal, so storili še grdo politično nedostojnost. V vseh parlamentih na svetu je navada, da volijo stranke večine enega generalnega govornika, stranke manjšine pa drugega. V kranjskem deželnem zboru pa se je zgodil ta škandal, da je brezobrazna večina izvolila iz svojih vrst oba generalna govornika in da je kot protigovornik proti dokla-dam in proračunu govoril človek, ki je potem glasoval za doklade in za proračun. Ta parlamenarna brutalnost pa Ie kaže, kak blazen strah so imeli klerikalci pred naprednimi govorniki — to pač tudi kaže, kako slabo vest imajo ti ljudje!
+ Pri koroški debati v kranjskem deželnem zboru so dični prijatelji prelatov Kavserja, Weissa in Podgorca poudarjali svoje narodno prepričanje. Predrzno je pač, da se ti ljudje sploh upajo vzeti take besede v usta, zakaj opijuvali, izdali in prodali so že vse najvažnejše narodne koristi in s tem v polni meri zaslužili brezmejno zaničevanje, ki so ga deležni pri vseh, ki še narodno mislijo in čutijo. Hrvaški madžaroni so stokrat bolj pošteni narodnjaki, kakor slovenski klerikalci. Ravno na Koroškem se je najbolje pokazalo, kakega sram notnega izdajstva so klerikalci zmožni. Pokazalo se je to pri volilni reformi. Takrat so klerikalci za Ju-deževe groše prodali koroške Slovence in narodnemu živilu na Koroškem zadali smrtni udarec.Ce se zdaj delajo vnete za koroške Slovence, je to samo hlinjenje; tako je, kakor če
bi kdo iz sebičnih nagibov slabotnemu človeku glavo preklal, potem bi pa sedel kraj njega in mu pripovedoval, da se mu strašno smili. Klerikalci se pač zavedajo, kako infernalno dejanje so storili pri volilni reformi in bi zdaj — čez leta! — radi krivdo od sebe odvalili. Profesor Jarc, čigar resnicoljubnost je zdaj v dveh krasnih slučajih sijajno izkazana, se je v deželnem zboru spomnil, da je — dr. Ploj kriv koroške volilne reforme. Ni nam znano, kako vlogo je dr. Ploj igral v klerikalnem klubu in kake nazore je zastopal. To nas tudi nič ne zanima. To pa je čisto gotovo: izdali in prodali so koroške Slovence klerikalci z dr. Šusteršičem na čelu. Ploj bi se bil lahko desetkrat na glavo postavil, pa bi ne bil nič opravil, da klerikalci niso bili voljni in pripravljeni prodati koroške Slovence. Tako jagnje pa Šusteršič že ni, da bi se bil dal PIoju okrog prsta oviti. Sicer pa ie pri taki kupčiji vedno vprašanje: Kdo je pobasal dobiček? Ploj ne, pač pa kranski klerikalci. Ti so namreč dobili na Kranjskem en mandat več, zato da so koroške Slovence prodali nemškim nacijonalcem in pročodri-niovcem: kranjski klerikalci so za umazan dobiček napravili to grdo kupčijo in zato so samo oni in izključno le oni odgovorni za to podlo izdajstvo!
4- Gorostasna laž. »Slovenec« je te dni zlegel tako gorostasno laž, da se mora človek res smejati. Trdil je namreč, da je celovški župan dr. Metnitz zaprosil ljubljansko občino, naj mu nemški dopisuje in da mestna občina to res dela. Nam je nazadnje vse eno, ali so zlegli to laž v Katoliški tiskarni v Ljubljani ali pa se je rodila v glavi kakega koroškega klerikalca, pribijamo samo, da je to gorostasna laž, kajti Metnitz ni nikoli prosil za nemško dopisovanje in ljubljanska občina tudi nikoli ne dopisuje celovški občini v nemškem jeziku, nego v slovenskem. To ie tudi nekaj tako naravnega in ob sebi umljivega, da se vsak človek le smeje »Sloven-čevi« laži. Saj na ljubljanskem magistratu niso kaki »rodoljubni koroški popje, ki vsem oblastem le nemški dopisujejo ter dajo s tem vladi povod trditi, da na Koroškem sploh nihče ne mara slovenskega uradovanja, ker še »najbolj narodni« duhovniki nemši uradujejo. Stvar na sebi torej ni vredna, da bi se o njej govorilo, ker je res preneumna. Toda profesor Jarc, to je tisti Jarc, ki se je šele pred kratkem tako »zmotil«, da je sebe blamiral in vsem Slovencem škodoval, je to stvar spravil v deželni zbor, čeprav je dobro vedel, da le to laž. Jarc ostane pač vedno Jarc! Pred Bogom in pred ljudmi je pač tako inferijoren človek, da ga še v lastni stranki le bolj čez ramo gledajo, a za kako prav izdatno nesposobnost je le poraben. To smo videli zdaj vnovič. Zadnjič je »Volk:? čital za »Vieh«, zdaj pa je vedoma nastopil z novo lažjo. Čast njemu in vsem tistim jogrom, ki so pri njegovih lažeh ploskali. — Brez falotstev klerikalci pač ne morejo izhajati!
+ Zadnja seja personalnega odseka deželnega zbora z dne 2. marca 1914. V zadnji seji personalnega odseka se je obravnavalo o znani aferi paznika prisilne delavnice — Bučarja, ki je vložil priziv proti odloku deželnega odbora na deželni zbor. Poročevalec dr. Zajec predlaga, naj se pritožba Bučarjeva zavrne in naj ostane pri njegovi odpustitvi iz službe. Na zahtevo dr. Novaka, naj prečita poročevalec dopis v »Dnevu«, ki je bil podlaga za razsodbo, izjavlja najpreje dr. Zajec, da ga je sram kaj takega čitati, no, potem pa se je le premagal in prečital dopis. Uboga sramežljivost g. dr. Zajca! Dr. Novak predlaga, da se Bučarja oprosti. Ko je Bučar prised-ši iz vojne službe domov zvedel od svoje žene, kaj je z njo počenjal Ora-žem, da jo je skušal zapeljati k pre-šestvovanju, je bil čisto naravno ogorčen in nadvse umljivo je, da je o tem, kar je izvedel od svoje žene, potožil svoji okolici. Zadeva je bila znana po Ljubljani. Tako so zvedeli o njej tudi listi in poročali o celem dogodku bolj ali manj obširno. Bučar sam gotovo ni pisal v »Dan«, vsaj tega ni zmožen; članka tudi sam inspirira! ni, kakor je poudarjal Bučar pri obravnavi pred deželnim odborom. Ce je na prvo vprašanje ravnatelja prisilne delavnice — Dolenjca — Bučar izjavil, da je on pisal v »Dan«, te izjave Bučarjeve vspričo njegovemu zatrdilu pri zagovoru pred deželnim odborom, da tega članka ni pisal in tudi ne naročil —, ni vpoštevati. Dolenjcu tudi ni bil zavezan Bučar o svojih privatnih rečeh podrobneje in natančneje resnico pripovedovati. Bučarja se hoče očividno kaznovati zato, ker menda pri volitvah ni volil s klerikalno stranko in pa ker se je v »Dnevu« označilo Oražma, ki je Bučarjevo ženo zapeljeval, kot »klerikalnega mogotca«. Dr. Zajec pravi, da se Bučarja kaznuje pravzaprav le radi tega, ker je stopil v zvezo z li-
stom »Dan« in ker je občeval z bivšim paznikom Ljubičem. List »Dan« je j>o mnenju dr. Zajca nečeden list, pa tudi ne zadosti patrijotičen. Dr. Novak pravi, da je v tistih časih bil -Dan« res v nasprotju z listom »Slovenec«, ker le-ta ni bil bogve kako navdušen za zmago slovanskega orožja na Balkanu, dočim je »Dan« v soglasju z drugimi listi takrat od vsega začetka želel zmago slovanskemu orožju na Baikanu. V toliko so bili nepatrijotični vsi slovenski listi. Je-Ii list »Dan<- čeden ali nečeden, o tem ne gre presojati deželnemu odboru. Nečeden je potem tudi »Slovenski Narod« že zaradi tega, ker je bil raz prižnic prepovedan. Ne glede na to pa deželni odbor ni nikjer publiciral svojega mnenja v listih in posebno ni navedel, katere liste sme kdo čitati in v katere sme kdo dopisovati. Tudi ni deželni odbor svojim uslužbencem naznanil, s katerimi ljudmi smejo govoriti in s katerimi ne. In klerikalni večini v odseku je bilo zaman navajati argumente; zaman je tudi bilo apelirati na mehko-srčnost teh gospodov, ki so, kot prvo kazen uslužbencu določili takoj odpust iz službe. Gospodje katoličani so v odseku spoznali, da se mora Bučarja odpustiti iz službe. Proti sta glasovala baron Lichtenberg in dr. Novak. — Kakor se nam poroča je deželni zbor v tajni seji dne 3. marca 1914 na predlog dr. Zajca, potem, ko sta se za Bučarja zavzela dr. Novak in grof Barbo, — pritožbo Bučarjevo zavrnil.
— O narodnem edinstvu Hrvatov, Srbov in Slovencev. Pod naslovom »Kriza našega nacijonalizma^ priobčuje • Agramer Tagblatt« vele-zanimiv uvodnik, ki razpravlja o narodnem edinstvu Hrvatov, Srbov in Slovencev. V članku čitamo med drugim: »Hrvatje, Srbi in Slovenci so en narod, čegar posamni deli so se v teku stoletij razvili v posebne individualnosti. To je polna zgodovinska resnica — Tuji kulturni elementi, ki so nas diferencirali, si niso tekom zgodovine nikoli priborili nadmoči nad prvotnimi, slovanskimi, marveč so se prilagodili in podredili jugoslovanskemu značaju. In ker so ti tuji elementi ostali vselej sicer odločilni, vendar pa podrejeni činitelji, je jasno, da si mora napredujoč razvoj slovanskega narodnega značaja iz-vojevati zmago nad onimi tujimi elementi, ki smo si jih tekom stoletij prisvojili. Dosledno in zavedno razvijanje hrvaške, srbske in tudi slovenske kulture v zmislu jugoslovanskega narodnega značaja mora pridobivati temu jugoslovanskemu značaju vedno odločilnejšo veljavo; na ta način se morajo Hrvati, Srbi in Slovenci vedno bolj in bolj drug drugemu približevati in vedno intenzivneje uveljavljati svoje kulturno edinstvo. Nadvlade ne bo imela in je tudi ne more imeti niti hrvaška, niti srbska, niti slovenska kultura, takšna, kakršna je dandanes: to, kar je vsem skupno, kar je specifično jugoslovansko, to mora in bo nadvladalo. To je razvidno tudi iz naše zgodovine.,. Specifično hrvaštvo, srbstvo in slovenstvo smo spoznali kot varijante jugoslovanstva, ki so jih povzročili zunanji vplivi. Dosledni razvoj našega pralastnega notranjega narodnega značaja mora odplaviti in bo odstranil vse sekundarne razlike in iz Jugoslovanov kulturno ustvaril zopet en narod. To so zgodovinsko realna dejstva, na katera dandanes po-največ pozabljajo tako prijatelji, kakor tudi nasprotniki jugoslovanskega edinstva. Na eni strani ne uvažu-jejo, da pomenjajo zgodovinska imena Hrvati, Srbi in Slovenci ravno zgodovinska nasprotja, na drugi strani pa pozabljajo, da je hrvaštvo, srbstvo in slovenstvo samo varijanta jugoslovanstva...«
'-r Obravnava proti župniku Ri-iiarjir, ki je, kakor je znano, kot predsednik volilne komisije v Mekinah kradel napredne glasovnice, je bila razpisana na danes dopoldne ob 10. uri. V zadnjem momentu je sodišče razpravo odgodilo na nedoločen čas. Iz kakšnih vzrokov, nam ni znano, skušali pa bomo to izvedeti. Skoro gotovo je, da so klerikalci s kako fin-to dosegli odgoditev njim neljube razprave.
— »Slovenska Matica«. Odboro-va seja bo v petek dne 6. t. m. ob 6. uri zvečer.
Iz tabora S. L. S. V soboto smo zabeležili, da se je v klerikalnem de-želnozborskem klubu posebno krepko branil nezaslišanega povišanja deželne naklade na užitnino gosp. poslanec Košak. — Kakor smo sedaj poizvedeli, je bil to gosp. poslanec Zurc, čigar odpor je bil pa, žal, tudi brezuspešen. Gosp. Košak je, kakor znano, bolan, sicer bi se bil gotovo tudi on postavil zoper neprimerno obremenitev davkoplačevalcev.
— Dvorni dobavitelj. Naslov c. kr. dvornega dobavitelja je dobil g, Robert Kollmann, veletržec x LJubljani,
— Izstop iz katoliške vere. Gospod Vitomir Fedor Jelene, sin predsednika Zveze učiteljskih društev, sedaj kr. srbski uradnik pri okrožni blagajni v Tetovem (Nova Srbija), je naznanil pristojnim oblastim svoj izstop iz katoliške cerkve in zaeno prosil za odpust iz avstrijskega državljanstva.
— Srebrna poroka. Danes praznuje višji oficijal c. kr. deželnega sodišča, g. Adalbert Pogačnik, s svojo soprogo gospo Marijo, rojeno U n a r j e v o, srebrno poroko. Premnogim gratuiantom se pridružujemo tudi mi ter jima kličemo: Na mnoga leta še!
Pritožba iz D. M. v Polju. Piše se nam: Neki oddelek belgijskega pešpolka št. 27 je imel tu vaje. V prejšnjih letih je bilo strogo prepovedano, pokvariti kake nasade. Kako sem se začudil, ko sem sredi smreč-Sega nasada, ki je ograjen celo z železno bodečo žico. zagledal vojake. Spomnivši se. koliko zemlje sem moral nanositi, da sc je nasad vkorcni-nil, koliko truda sem imel. sem prosil zapovedujočega poročnika, naj vendar ne pusti pokončavati mladih smrečic. Za odgovor sem dobil: Malts Maul! Kaj smo davkoplačevalci res le za to tu. da se nam za vojaške namene trga koža s telesa, na spoštljivo prošnjo, naj se vsaj naše imetje v miru pusti, pa se nas še žali?
Velike Lašče. Pred nedavnim časom smo na tem mestu zavrnili nekatere »Domoljubove■ laži in neslanosti ter povedali, da je za dostojnega človeka nespodobno polemizirati s takim listom. Orisali smo tudi nekaj markantnejših osebnosti, ki delajo našo lokalno politiko in tako radi zvone z velikim burovžem. se, kar je bilo zapisano, je samoobsebi umevno tudi resnično, vendar je povzročilo, da je stopil eden tistih murnov iz skrivališča ter se pod svoje psovke podpisal. Smatrali smo tiste izbruhe za nekakšno rehabilitacijo nasproti škofu, kajti zgodilo se je. da je neki hudomušnež pohvalil našega kaplana v naprednem časopisju kot mirnega, tolerantnega duhovnika, ki se ^riga samo za cerkev in svoj poklic. In ker želimo gorečemu gospodu vse tri blagre njegovega ideala, to to: dobro taro. zdrave zobe in obilno bero, smo tisto Ieir.enatar. vajo v političnem spisju z vsem tistim užitkom prečkali, kakor se spodobi takemu predpustnemu berilu; zaradi ljube dostojnosti pa nismo nič reagirali. Mislili smo tudi. da bo kaka višja 3noč — recimo ona. ki se je tako očitno žetiiraia Jernejčkove volilne vr-žinke — navila mlademu fantu dolga ušesa, in Če ne radi drugega, pa vsaj zaradi tistih nesrečnih številk, ki so strmečemr svetu odkrile, kje se ven-
c.ar v Laščah zbirajo--milijoni!
Naš molk pa gospodje nasprotniki napačno tolmačijo. Dostojnost je namer za °/omoljubovce • to, kar so barve za slepca. In zato se napadi v *DomoIjuhu.: množe in nadaljujejo, prav kakor bi hotel kdo delati >šti-mungo za prihodnje občinske volitve. Nam bi bilo to delo le dobrodošlo, prav kakor strašne doklade de-zelnozborske večine, kajti končno mora tudi slepec spregledati, kakšni možaki in gentlemani se zbirajo pod praporiem Domoljuba^. Ali nebr-7danost postaja prevelika in divjanje tistega časnikarskega kirazireka pre-bedasto. In zato bomo za nekaj tre-notkov slekli rokavice. — V zadnji številki i Domoljuba je čitati, kakor bi liberalci v Laščah kar kradli javno last in celo ženske že dolže tega dejanja. Zraven pa delajo dolgove, da se trg kar trese pod samimi obrestmi, zdaj, ko so že ves kapital zapravili, katerega je v potu svojega obraza našparal prejšnji naš gospod »župan« Ivane. Za božjo voljo, povej no, bedasti gospodine v -Domoljubu«, Vdaj pa so žu pano vali v Laščah ata Mavs? Ali se kdo sploh na to spominja? Ali pa morda mislijo klerikalci, da je bilo »županovanje« ponarejanje potnih listov, za kar so morali ata Mavs priti na ričet? Ata Mavs so bili nekaj časa le vaški načelnik, denar so spravljali za to, da so ga zabili za volovskpo kupčijo in tudi potov niso za to nič popravljali, da so lažje z voli barantali in z vaškim denarjem sebi žepe polnili. Celih šest let so rabili brezobrestno vaški denar. Treba bo tudi pojasniti, kam je izginil kotel iz občinske hiše in pa preostala opeka, ko se je ta popravljala. Ko so bili vaščani siti gospodarstva« Muhovega »Župana«, so si izvolili za naslednika njegovega žlahtnika Martinkovega Podplatarja. ki je tudi kristalnočist in kremenit značaj klerikalne stranke, pri vaških računih pa tako temeljit, da je imelo leto zaradi njegovih dohodkov 13 mesecev. To so tisti možje, ki naj gledajo — po mnenju ^Domoljuba« — liberalnemu županu na prste. Strokovnjaki so za prste, to je res! In v krajni šolski svet so poslali moža, vrlega nosilca § 181. k. z. <6 me-becev zapora), potem § 197. in tam naprej (1 mesec zapora) in nešteto
drugih. Taki tore) kvalificirajo nči-teljstvo pri temo predlogih. Nt vse to pride neveden bedak v »Domoljub« in meče okrog sebe s tolovaji ter velikodušno pripoveduje, da se imamo liberalci samo »Domoljubovi« dobrosrčnosti zahvaliti za obstanek in življenje. O prijatelj, če bi vi imeli kaj moči in bi šlo po vašem, potem bi napravili iz nas take grmade, da bi bile znane Neronove baklje proti nam prave mokre volilne vržinke kaplana Jerneja. — Zato pa le na junački megdan, mobojci katoliški!
Kaj je z dolenjsko avtomobllno zvezo? V jeseni se je vpeljala po dveh dolenjskih podjetnikih avtomo-bilna zveza med Krškem in Novim mestom, ki je res zelo potrebna in tudi se jo je občinstvo v resnici v obilni meri posluževalo, kajti vozovi niso bili ne le vedno zasedeni, ampak večinoma prenapolnjeni. Meseca januarja je podjetništvo vsled hudega snega z vožnjo prenehalo. Sedaj pa je že davno sneg skopnel, po Dolenjskem že prepevajo kosi in škrjančki in — n j e g a n i ! Prosimo podjetništvo, da prepotrebno avtomobilno vožnjo takoj zopet vpelje.
Iz Radovljice. Bralno in pevsko društvo »Triglav« je priredilo v nedeljo, dne 1. marca burko v treh dejanjih »Moj prvi^. Vprizoritev sama na sebi pomeni nekaj dobrega. Po dolgem času zopet majhen vtripljaj javnega dela na tem polju! Diletantski oder — samo po sebi umevno — moremo presojati le z gotovimi oziri. Vloge so bile v splošnem zadostno ugodno rešene.
Zblazneli čin 74letnega starčka. V vasi Kilovče na Notranjskem je 74 let star, po domače imennovan Ivane, vrnivši se od službe božje dne 2. t. m. s kladivom v roki napadel svojo nevesto (sinaho) in ji prizadel težke poškodbe. Tej je prihitela na pomoč njegova žena. katero je pobil na tla. dvignil približno sto kilogramov težki kamenit pokrov zraven stoječega vodnjaka in ga ji zvalil na glavo. Zadobila je tudi težke poškodbe na telesu. Sam pa se je vrgel v približno 5 m globok vodnjak, v katerem pa k sreči ni bilo nad 1 m visoko vode. Tukaj si je hladil moži-ček svoje razgrete živce, dokler ga niso prihiteli sosedje zopet potegnili na suho. Težkih telesnih poškodb mož pri skoku v vodnjak ni dobil. Odvedli so ga takoj na varno. Udeležil se je možiček uro pred storjenim činom še volilnega shoda poslanca Gostinčarja pred cerkvijo in si je mogoče napačno tolmačil slišane besede: Ne vdajmo se!
Strahote džunge!, neprekosljiva džungelska drama v dveh delih, dosegla je včeraj pri prvih predstavah najlepši uspeh. — V petek, 6. marca, specialni večer v Nordisk-Cowboi drami v treh delih. -Knežna Spinaro-sa pleše« z Ritto Sacchetto v glavni vlogi.
Dosedanja »Prva anončna pisarna« v Ljubljani, ki je uživala med ljubljanskim trgovstvom in občinstvom sploh najboljši glas, se je s 1. marcem t. I. spremenila v - Anončno ekspedicijo, Josip Hočevar^ in se je v svrho razširjenja delokroga n lažje postrežbe odjemalcev pre^ lila v Šelenburgovo ulico št. 6. P sporočamo ta zavod vsem, ki rab o kak oglas, kar najtopleje.
Pri včerajšnji zahvali rodbine Prohinarjeve sta po neljubi omoti izostali imeni gosp. predstojn ^a c. kr. okr. sodnije ljubljanske, sodnega svetnika Henrika S t u r m in g. sodnega svetnika Antona B u I o v e c, kar bodi s tem popravljeno.
Društvena naznanila.
Seja finančnega odseka za III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani, vrši se danes ob 8. zvečer v zvezni sobi v Nar. domu.
Sokol I. priredi v soboto 14. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma zabavni večer v večjem obsegu pod imenom: »Večer na vasi«. Na sporedu je koncert salonskega orkestra Sokola L, dalje petje. igra. telovadba in končno tudi ples. Začetek točno ob 8. zvečer, vstopnina za nečlane 1 K, za člane in članice 60 v. — Narodne noše dobrodošle. — Sokol I. hoče nuditi svojim članom in članicam ter društvu naklonjenemu občinstvu kar največ vsestranske zabave, zato vabi vsakogar ter zagotavlja, da bo tudi za telesni dobrobit v obili meri skrb-ljeno! Na zdar! Odbor.
Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov, krajevna skupina v Ljubljani priredi v petek, 6. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji »Schmidt«, Gradišče prijateljski sestanek, na katerem predava tov. Škornjak o borznih kupčijah.
Zabavni večer, katerega priredi N. S. Z. v soboto, dne 7. marca ob 8. zvečer v hotelu »Ilirija«, Kolodvorska ulica. Zabavni večer bo nudil obilo zabave in razvedrila. Veselični odsek se trudi vsestransko, ter je gotovo, da bode vsakdo zadovoljen.
Obenem se vrši tudi zakliačai veaček
plesne šole N. S. Z. Na sporedu je komični nastop, tudi tombola s krasnimi dobitki. Vstopnina prosta. Opozarjamo vse člane in članice N. S. Z. in prijatelje, da se s svojimi družinami udeleže tega večera! Za dobro jed ki pijačo Jamči ime krčmarjevo. Kdor se hoče enkrat dobro zabavati, naj pohiti v soboto v hotel »Ilirija«.
Občni zbor »Podpornega in pra-vovarstvenega društva državnih uradnih slug, poduradnlkov in pomožnih slug za Kranjsko«. V soboto, 2* februarja t. 1. vršil se je občni zbor gorenjega društva pri zelo obili udeležbi članstva. Zborovanje je otvoril predsednik društva g. Karel Zorko s pozdravom tovarišev ter je podal splošni pregled delovanja društva. Tajnik Hubscher je poročal, da je bilo v poslovnem letu 12 mesečnih sestankov in 4 odborove seje. Blagajnik gospod Jerman poda nato sledeče blagajniško poročilo. Ostanek premoženja leta 1912 312 K 20 v, dohodki leta 1913 219 K 78 v, izdatki leta 1913 31 K 65 v. Skupno premoženje znaša 500 K 33 v do konca februarja 1914. Računski preglcdova-lec g. Karel Pirman poroča, da je pregledal knjige in račune in našel vse v najboljšem redu. Blagajniku se poda potem absolutorij. Na predlog predsednika g. Zorko se določi pogreb-ščina po umrlem članu na 100 K. Za posmrtnico umrle žene pa 50 K. Za novo vstopivše člane se določi vpisnina na 2 K. mesečni prispevki pa po 60 v. Na predlog predsednika se pravila v toliko izpremene, da imajo pristop k društvu vsi državni uslužbenci in bode imelo društvo v prihodnje naslov »Podporno in pr.vo-varstveno društvo državnih uslužbencev za Kranjsko v Ljubljani«. V odbor so bili izvoljeni sledeči funkci-jonarii: predsednik Karel Zorko. namestnik Avgust Jeršek. tajnik Ivan Hiibsoher, namestnik Miha Kosmač, blagajnik Karel Jerman, namestnik Anton Čuden in odborniki: Anton Ravnikar. Ivan Svetlič. Fran Gabr-šek in Fran Zupančič, namestnika pa Alojzij Avanzo in Jernej Milavec. Pregledovale? računov pa Karel Pirman in Fran BrenČič. Ker se ni stavilo posebnih predlogov, zaključi predsednik zborovanje ob 11. zvečer.
Jugoslovanski železničarji so se zbrali v nedeljo popoldne k lepem in številnem zborovanju v salonu pri Mohariu v Spodnji Šiški. Domače člane so obiskali tudi zastopniki iz Maribora, in sicer gg. K a r b a, R e -bolj in M e d v e š č e k, delegat centrale gosp. Mrak in zastopniki društva jugoslovanskih železniških uradnikov s predsednikom g. Planinskom in zasopnik Nar. socijalne zveze gosp. C e r n y. — Zborovanje je vodil predsednik gosp. R o-b a s do volitve. Pozdravil je navzoče z izrekom zahvale za pozornost in obisk. Za zapisnikarja je imenoval gosp. Gregorca. Spomnil se je umrlih članov Bučarja in Šoberla, v znak spoštovanja so zborovalci vstali. Nato je sledilo obširno in temeljito tajniško poročilo, poročevalec gosp. Mlakar, iz katerega poročila posnamemo sledeče: Shod v Zalogu, ki je uspel izborno, manifestacijski shod 1. maja v zvezi z N. S. Z. Shod v Ljubljani pri »Levu«, shod v Litiji, udeležba na kongresu slovenskih organizacij, božičnica in razne druge prireditve. Društvo je štelo koncem leta 138 članov. — Iz blagajniškega poročila izvemo, da je imelo društvo
v tekočem letu 2100 K dohodkov in 1436 K 13 vin. izdatkov, ter je znašalo premoženje društva koncem leta z inventarjem vred 440 K 38 vin. premoženja. Na predlog pregledovalca računov gosp. D e ž m a n a, so podelili zborovalci blagajniku, odnosno celemu odboru absolutorij. Pri volit-
vi so bili izvoljeni z vzklikom: Za predsednika g. C o 1 n i k; za 1. podpredsednika g. M1 a k a r; za 2. podpredsednika g. R o b a s in za odbornike gg. Petri ček, Jermol, P I a n i n š e k Ig.. Tomšič, Av-sec, Petri č. Godec, S k e r -binšek in Teran; za namestnika gg. O j s t r i ž in D e ž m a n in za pregledovalca računov gg. Š e n k in Mam. Po teh oficijalnih točkah so prešli zborovalci k raznim predlogom. Vodstvo zborovanja je prevzel s prmiernim nagovorom novoizvoljeni predsednik g. Č o I n i k. Zaradi splošne važnosti predlogov za vse železničarje, navajamo v bistvu te-Ie sprejete predloge: Zastopstvo v personalno komisijo, v odbor penzijske-ga zaklada, v delavski odbor in v odbor zaupnikov naj se voli po propor-čnem sistemu. Pri tem predlogu se je razvila živahna debata, v kateri so vsi govorniki utemeljevali upravičenost te zahteve. Povodom te debate je pozdravil zborovalce tudi predsednik zveze jugoslovanskih železniških uradnikov gosp. Planin-š e k, ki je izrekel simpatije do društva in se odločno postavil tudi na stališče proporca pri vseh volitvah. — Delavcem naf se dovoli nakup'
službenih let (provizorična leta), kakor se je to dovolilo drugemu osobju. Poročal Je gosp. Mlakar. Isti poročevalec: Za Časa kontumaciranja (nalezljive bolezni) naj se izplača delavcem tudi 50/& akorda, ki ga navadno dobivajo. — Delavcem naj se dovoli službena obleka in dežni plašči, skrbi naj se, da dobe uslužbenci poštene službene prostore. — Poroč. g. Colnik: Vsem uslužbencem, ki opravljajo nočno službo, naj se dovoli nočna doklada. — Poročevalec g. Mlakar: Z ozirom na itak neznosne razmere in na silno draginjo, posebno pa z ozirom na nove davke, ki nam jih hoče naprtiti klerikalna večina, zahtevamo, da se pomakne Ljubljana v I. stanarinski razred. Dalje so bili sprejeti še predlogi glede voznih listkov za nakup živil, glede izpitov za prožne Čuvaje in glede delavnega razmerja pozimi. — Za zastopnika za glavni občni zbor sta bila imenovana gg. Mlakar od državne in R oba S od Južne železnice. Nato je govoril delegat centrale gosp. Mrak, ki je v na dolgo razpletenem govoru karal pred vsem stanovsko mlačnost nekaterih železničarjev, nato pa ostro bičal neznosne in Slovence naravnost za-sramujoče razmere, ki vladajo na goriškem kolodvoru pod sistemom goriškega postajenačelnika VVieser-ja, proti kateremu je vložil v zadnjih dneh primerno interpelacijo napredni goriški deželni poslanec dr. Podgor-nik v goriškem deželnem zboru. Govornik je navedel več drastičnih slučajev, ki natančno in nepobitno dokazujejo, kako se boža Nemce in kako se tepe in bije v obraz Slovence, dasi so ti na svoji zemlji in imajo pravico domačina, medtem ko so Nemci tujci, importiranci, privan-dranci. Nemci lahko kradejo, so zaprti, presede kazen, pa jih še ne spodi Wieser, marveč jih vakne za delavce, obenem pa podpira njihovo prošnjo na cesarja. Zato imamo posebno lep slučaj nemških divjih lovcev goriške postaje. Slovenec je osumljen tatvine, pred sodiščem se dokaže, da je popolnoma nedolžen, toda kljub temu dobi obenem s pra-vorekom oprostitve za zadoščenje pri železnici brco. Slovenci imamo pravico in dolžnost, zahtevati, da dobi na naši slovenski zemlji v prvi vrsti delo in kruh slovenski železničar. Mi ne želimo nikomur zla. zahtevamo pa z vso odločnostjo svoje pravice. — V imenu mariborske podružnice je pozdravil navzoče gosp. R e-b o 1 j. ki je med drugim posebno poudarjal, da se mora organizirati slovenski, odnosno slovanski železničar pri domači organizaciji, kajti Slovani nimamo zaslombe pri socijalni demokraciji, ki je postala v zadnjem času steber ponemčevanja. — Omenil je tudi Ciril - Metodovo podružnico mariborske podružnice, ki izborno uspeva, in ki je že mnogo pripomogla k dobri slovenski šolski vzgoji naše ljube dece. — Nato so govorili še gg. Karba, Mlakar in drugi o raznih internih zadevah, nakar je bilo zborovanje zaključeno.
Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju ima svoj III. redni občni zbor v soboto. 7. t. m. v restavraciji Budweiser Bierhalle (Kud-laček). IV. okraj. Schleifmtihlgasse 6 z običajnim sporedom. Slovanski gostje dobrodošli!
Prosveta.
Gostovanje hrvaške dramatske umetnice. Jutri, v četrtek zvečer gostuje v Wiedovi velezanimivi drami »Stari paviljon« prva igralka hrvaškega modernega repertoarja, odlična umetnica gdč. Micika M i h i č i č. Ta dama ima ogromen repertoar ter zavzema kot umetnica eno prvih mest na slovanskem jugu. Njena inteligenca, njen temperament in okus, njen zvonki organ in prefinjena igra, jo delajo prvakinjo med vsemi modernimi glumicami v Zagrebu. Poleg nje igra glavno vlogo gosp. B o r š t-n i k. Opozarjamo na to velezanimi-vo gostovanje. Naša čast zahteva, da bo jutri gledališče polno, ko nam zaigra velika jugoslovanska umetnica eno svojih najboljših vlog. Opozarjamo pa tudi v LJubljani živeče brate Hrvate in Srbe, da izrazijo svoji odlični sestri svoje simpatije.
Razgled po slovanskem svetu.
— V elelzdajnlškl proces v Lvovu. Jedva se je končal >veleizdajni-ški« proces v Mar maroški Sihoti, že se pričenja v Lvovu dne 9. t. m. nov »veleizdajniški« proces, v katerem so obtoženi tudi Malorusi. Glavni obtoženec je S. J. Bendasjuk. Razpravi bo predsedoval sodni svetnik Le-vickij, presedniki pa bodo svetnik Filip. Jasinskij in Gebultović. V ponedeljek se bo ves dan črtala obtožnica« y torek pa se bo pričelo z za-
| slišanjem obtožencev, ki bo trajalo najmanj en teden. K razpravi je priglašenih 40 poročevalcev raznih časopisov. — V zvezi s tem procesom je policija te dni izvedla v Ditkovcali hišne preiskave pri ženi obtoženega grško - katoliškega župnika Gudimi in pri njegovem očetu Filipu Gudim'.. Preiskovalna komisija je zaplenila razne molitvenike in obredne knjige, zgodovino počajevskega samostana in spominsko knjigo povodom 300-letnice vladanja carske hiše Romanovih. Brata župnika Gudime Ivana so aretirali. Istočasno so se vršile tudi hišne preiskave pri nekaterih kmetih v vasi Smolno. Kakor torej vse kaže, »veleizdajniški« proces v Lvovu še ne bo zadnji.
— »Narodni dom« v Nišu. Odbor društva »Narodne odbrane« v Nišu je sklical na sestanek vsa niška narodna in kulturna društva, da se posvetujejo o zgradbi Narodnega doma, v katerem bi se naj osredotočilo vse narodno in družabno življenje v Nišu. Na sestanku se je sklenilo pričeti z zgradbo Narodnega doma že letošnjo spomlad. Odbor se bo obrni na Slovensko in Češko, kjer imaj > že Narodne dome. da si preskrbi potrebne načrte za zgradbo.
— Člana »Kr. srbske akademije znanosti« v Belgradu sta postala zagrebška vseučiiiška profesorja dr. Vladimir Varićak in dr. E. Kram-berger.
— Cesarjev prispevek za hrv. gledališče. Na seji občinskega sveta zagrebškega pretekli ponedeljek jc župan Janko Moljac oiicijalno naznanil, da je cesar svoj vsakoletni prispevek za hrvaško gledališče zviša! na 40.000 K. Občinski svet je sprejel predlog, naj se vladarju pošlje za to posebna zahvala.
— Predavanja posl. dr. Rvbafa v Pragi. Na predavanju, ki ga je imti poslanec dr. Otokar Rvbar v »Narodnem klubu c v Pragi, je bil tudi bivši ljubljanski župan ravnatelj Ivan Hribar, ki se je takrat slučajno mudil v Pragi.
Izpred sodišča.
Obra\nava pri okrožnem   sodišču v Novem mestu.
Obsojeni kaplan ali »kdor drugim jamo kopije . . .« Pregovor: »Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade>. je že od sile star. ali sicer tudi ne več mladi  kaplan Korlček Gnidovec iz Žužemberka ga le še ne pozna. Pri zadnjih   deželnozborskih volitvah je ugledni žužemberški tržan g. Podboj med kmetske volilce delil letake neodvisne   kmetske   stranke. Kaplan Gnidovec,  ki je že kot  znan pravi Krisiusov namestnik na vse tudi sicer nemogoče načine skušal  pri teh volitvah naprednjakom škodovati in o katerem je znano,  da jako rad — denuncira, je tudi za to bilko pograbil in g. Podboja  ovadil. — Naš tiskovni zakon je zastarel in prepoveduje vsako tako   razširjenje letakov. Zoper ta zakon grešijo ob vsakih volitvah prav vse stranke, posebno duhovniki. Zato naprednjaki tudi klerikalcev niso ovajali zaradi kolportaže. To čast si je zopet pridržal božji namestnik kaplan Gnidovec.   Pa jo je pošteno skupil. Ko so namreč orožniki vsled Gnidovčeve ovadbe poizvedovali, kako je g. Podboj letake delil, so izvedeli tudi, kako je to opravljal tudi — kaplan Gnidovec.  Tudi ta poštena  krščanska duša«  je delila klerikalne volilne  letake.  Tako je prišlo, da je poleg g. Podboja na zatožni klopi sedel tudi kaplan Gnidovec.  Pa dočim  je  g. Podboj svoj »greh« odkrito priznal, je božji namestnik Gnidovec lagal in se prav po jezuitsko  zvijal.  Plačilo ni izostalo. Dočim je bil g. Podboj obsojen v naj-milejo kazen, 2 K globe, je bil kaplan Gnidovec obsojen na 10 K globe, ker je svojo krivdo tajil in s tem dal drugim grešnikom slab vzgled. G. Podboj je svojo globo lepo molče plačal, Gnidovec pa se je pritožil na vzklic-no sodišče.  Prišel je osebno, za asistenco pa si je izbral dr. Ogrizka, ki je kaplana pral, da je bilo že smešno ga poslušati. Kaplan sam se je izgovarjal, da je bil »moralično prisiljen« v ta greh, in  sicer kot poverjenik upravnlštva »Domoljuba«. Po pričah pa se je dokazalo, da tisto kar je kaplan razdajal, ni bil »Domoljub«, tudi tega ne sme razdajati, ampak navadni volilni letaki so bili, ki jih je kaplan dal takim na razpolago, ki niso naročniki »Domoljuba«. Kaplan predlaga zaslišanje prič, da je on res poverjenik za »Domoljubovo« upravništvo. Vzklicni senat je ta predlog kot čisto odveč odklonil, o stvari sami pa razsodil tako,  kakor je že prvi sodnik, namreč, da je kaplan Gn^lovec, ki je druge denunciral, tudi sam kriv istega pregreška.  In tako je čisto prav. Svoj čas je Gnidovec kot denuncijant ušel svoji usodi, ker se je skril za občinsko tajništvo, to pot se mu to ni posrečilo.
m
Razne stvori.
* Ustrelil se |e v nekem kopališču v Budimpešti zagrebški trgovec
Elia Schlesinger.
* Ponesrečen krotilec. V cirkusu Sarasani v Hamburgu so napadli levi krotilca Deutricha in so ga popolnoma strgali.
* Stavka odvetnikov v Zgornji Italiji se še vedno nadaljuje. Sedaj so se pridružili stavkujočim še odvetniki v sodnem okrožju milanskem.
* Roparica. V Bridgeportu je stopila na javni cesti pred stenogra-fistinjo Elzo Francis 30letna Mary Mc Cormick in z revolverjem v roki zahtevala od nje denar. Pri aretaciji je rekla, da ne more videti ženske, ->ki se ponašajo z dragocenimi oblekami in zlatim nakitom*.
* Ponesrečeni zrakoplovec. Poročnik I. M. Murrav se je pri poletu preko Pensacola Bav smrtno ponesrečil. V višini 500 metrov je motor odpovedal in zrakoplovec je padel s tako silo v vodo, da je bil na mestu mrtev. Ker je bil priznan letalec, se nekaterim čudno dozdeva, da ni za-mogel imeti stroja v oblasti.
* Pegoud se je odpeljal v soboto v Milan, kjer bo napravil več poletov s strojem, ki ga je prodal laškemu aviatiku Dalmistru. Obenem toži mehanika Freismutha zaradi obrekovanja. Freismuth vstraja pri svoji trditvi, državno pravdništvo je uvedlo na zahtevo Pegouda preiskavo.
* Velika tatvina na pošti v Benetkah. — Tat vrnil denar. Banca Napoli v Benetkah je dobila včeraj po pošti denarno vrečo, katero ie poslala banki v Veroni in ki je bila na pošti ukradena. V vreči je bilo za 110.000 lir vrednostnih papirjev. Tat je vrečo s silo odprl, toda ko je videl, da niso bankovci, marveč le vrednostni papirji, jo ie vrnil, ker si ni upal papirjev spečati.
* Vohunstvo. V Lvovu so aretirali dva gojenca grško-orijentalskega duhovniškega seminarja, ker se jima je dokazalo, da sta bila v zvezi z obsežno in nevarno vohunsko družbo, ki je delala za Rusijo. Oba sta Avstrijca. Obenem so aretirali tri podčastnike, ki so bili tudi člani te druž-
I be. Uvedla se je obsežna preiskava, kompromitiranih je še več oseb civilne in vojaške družbe.
* Posledice stavke v južni Afriki. Kakor smo že poročali, so izgnali na Tihem vse vodje delavcev, ki so vodih stavko, na Angleško. Na Angleškem se vrše sedaj zaradi te nasilnosti velike demonstracije delavcev, ki zahtevajo odločno zadoščenja. V ponedeljek se ie vršil v to svr-
I lio velikanski protestni shod vsega delavstva, na katerem je bilo navzočih več kot pol milijona delavcev vseh kategorij.
* Smrtna obsodba. V Solnogra-du je bil obsojen na smrt na vislicah :4letni hlapec Josip Viehhauser, ker ie zadavil posestnika Ruperta Pat-:;eba in mu ukradel *z skrinje 250 K. Viehhauser. kateremu so prišli na -led vsled neke anonimne ovadbe, ie spočetka tajil, končno pa ie priznal, da je ubil kmeta, toda le v silobranu. in da je odprl skrinjo, toda denarja ni vzel. Pri niem so našli pri aretaciji še 40 K.
* Putilov — Krupp. Kakor znano so razširili nemški listi svoječas-no vest, da je kupila Kruppova tovarna rusko tovarno Putilov v Pe-trogradu. Ta vest se je delj časa obravnavala po listih, ki so io različno komentirali. Končno se je izkazalo, da na vsem skupaj ni nič resnice. Kot zadnji odgovor nato je izdala uprava Putilove tovarne odredbo, da se ne vsprejme v tovarno noben nemški uslužbenec.
* Zopet bombni atentat na duhovna. V sredo ob 3. ponoči se je pripetila v stanovanju duhovna Josipa Formuša strašna eksplozija, katero je provzročila dinamitna bomba, ki je bila položena za vrata Formu-sovega stanovanja. En del hiše je porušen, eksplozija je bila tako močna, da so strto šipe tudi na vseh sosednih hišah. Poškodovan ni nihče, škoda pa je velika. Policija je mnenja, da je vzrok atentata maščevanje.
* Žrtev poklica. Avstralski učenjak dr. Fox, ki je še pred kratkim zastopnikom znanosti razkazal svoj ■ antitoxin« proti kačjemu piku, je umrl, žrtev svojega poklica. Učenjak se je večkrat dal pičiti od kač, da preizkusi učinek svoje iznajdbe. Ko se je zadnjič tudi dal vpičiti, je na štirih pičenih mestih zarezal kožo, pozabil pa je na peto mesto. Tn ker njegova protistrupna iznajdba deluje samo takoj po pičenju, je bilo že prepozno, ko so našli peto pičeno mesto.
* Obupen čin brezposelnih. V New Yorku je sedaj glasom najnovejših poročil več kot 300.000 delavcev brez posla. Parlament se bavi z vprašanjem, kako bi se vsaj nekoliko pomagalo tem revežem, ki žive v strašni bedi. V nedeljo zvečer je udr-lo okrog 1000 delavcev v neko cer- 4
kev, kjer so hoteli prenočiti. V cerkvi je nastala velika panika, obiskovalci so mislili, da hočejo delavci cerkev požgati. Končno je delavce razgnala policija. Nekaj pa jih ie ostalo v cerkvi, kjer so prenočili.
* Ritualni umor? V Lodzu v Galiciji se je razširila vest, da se je izvršil v hiši trgovca Steinmarina ri-tuani umor. Pred trgovino se je zbrala zvečer velika množica ljudi, ki so zahtevali, da se trgovca in njegovo soprogo izroči sodni ji. Ko je hotela policija množico razgnati je vdrlo več kot 100 ljudi v hišo. Privlekli so iz hiše trgovca in njegovo ženo in jih hoteli linčati. Končno se je policiji posrečilo, da jih je iztrgala množici iz rok. Oba sta težko ranjena.
* Častniki ogrske paiiamentske straže izzvali na dvoboj poslanca. Trije častniki ogrske parlamentske straže in sicer stotnika Gero in Bertl in nadporoČnik Horvat so pozvali na dvoboj poslanca grofa Bav-ja. Ta je pisal namreč v nekem članku, da bi se ne prodajali za take hlapčevske posle kakoršne opravljajo častniki parlamentske straže v parlamentu niti najbolj navadni ko-mitatni hajduki. Grof Gabriel Bay je poziv sprejel in imenoval svoje zastopnike.
* 6 let po nedolžnem v zaporu. Te dni so izpustili na pritisk poslancev v nemškem državnem zboru iz zapora vdovo Hamm, ki je bila obsojena v Berohnu pred šestimi leti na 14 let ječe kot soudeleženka pri umoru svojega moža. Njeni zastopniki so že pred delj časom zahtevali obnovitev obravnave in doprinesli nepobitne dokaze, da je žena nedolžna. Sodne oblasti pa se zato niso zmenile in so take predloge kratkim potom za-vračevale. Obravnava se bo v kratkem ponovila, odvetniki so trdno prepričani, da bo žena oproščena.
* Atentat v Debrečinu. Policija v Bukarešti ve, da je Cataracu, ki je pobegnil in ki je član družbe atentatorjev in najet morilec Ruš in ne Romun in da se piše Katarov. Mož je pobegnil iz Rusije zaradi ponever-jenj. On je član takozvane »Črne zveze«, ki je izvršila atentat. »Ave-tuU v Bukarešti piše, da je imel atentat dvojen namen. Prvič poslabšati odnošaje med Avstro - Ogrsko :n Romunsko in drugič med Rusijo in Romunsko. Politični krogi avstrijski tidijo. da atentat tega namena ni dosegel.
* Eksplozija in požar v tovarni.
V Rumelsburgu pri Berolinu je eksplodiral v petek ob pol 12. uri v tovarni za mlin parni kotel. Eksplozija je porušila en del tovarne, cela tovarna je začela goreti. Ko se je posrečilo ogenj pogasiti, so videli, kako ogromno škodo je napravila eksplozija. Kotel, ki je eksplodiral, je še skoro nov. Izpod razvalin so potegnili do sedaj 9 mrtvecev in sicer enega inženirja, dva mojstra in 6 delavcev. Vsi ponesrečenci, razun enega delavca, so oženjeni in imajo veliko otrok: 8 delavcev je težko ranjenih in veliko delavcev lahko ranjenih. Kaj je povzročilo eksplozijo, ni znano. Škodo cenijo čez pol milijona mark.
* Policaji demonstrirajo. V soboto je prišlo v Berolinu do elike demonstracije, katero so vp morili policaji proti polic, preds iniku Jagovu. Policaji so ustanovil; pred nekaj časom društvo za gojitev tovarištva in zvestobe do kralj . To društvo je štelo že čez 6000 članov. To društvo je Jagov razpustil in je kaznoval predsednika in podpredsednika s tem, da jih je prestavil. Ko se je v soboto odpeljal eden izmed teh iz Berolina na svoje novo mesto, je udrlo na kolodvor čez 1000 policajev v civilni obleki, z ženami in otroci, ki so demonstrirali proti na-silstvu Jagova. Policaji v službi so se jim pridružili in demonstranti so obvladali situacijo. Govorilo je več govornikov, vsi so strašno obsojali kruto in nečloveško postopanje Jagova. Po odhodu vlaka so se demonstranti mirno razšli.
* Slepi berač. Iz Budimpešte poročajo: Pred tukajšnjim sodiščem se je vršila te dni prav zanimiva pravda. Tožitelj je nek slepi berač, ki toži dva žurnalista. Časnikarja sta priobčila v časopisu notico, kako da živi ta »slepec« razkošno. Berač toži za odškodnino. Obravnava je dognala doslej to-le: Ves dan stoji slepi berač na vogalu ulice, oblečen v raztrgane cunje, tako da se vsakomur usmili. V roki ima tablico z napisom: »Popolnoma slep«. Skoraj nihče ne gre mimo njega, da bi mu ne podaril kaj. Ko pa se stemni, gre domu v svoje stanovanje, ki ima pet sob. Pa ne gre naravnost. Ima še mesečno sobo, kjer se preobleče v finega kavalirja. Doma ima soprogo, kateri dela obleke prvi krojač v Budimpešti, in dve slugi. Za stanovanje plača na leto 1800 K. Poletje preživi na letovišču. Poncči se zabava po nočnih lokalih in povsod velja za bogatega kavalirja. Zjutraj pa Čepi na
vogalu ceste in s hreščečim ghsom prosi vbogajme.
* FhHdeeHn i evropskimi če* stalni redovi. Razkritje velikanske sleparije s ponarejenjem i razpečevanjem evropskih redov vzbuja v Parizu in po vseh prestolicah veliko zanimanje in pozornost. Te dni so aretirali v Parizu zopet več odličnih oseb, ki so zapletene v to zadevo. Pri hišni preiskavi pri stotniku Mo-serju so našli ponarejenih več najvišjih evropskih redov in dotičnih diplom, kakor red Črnega orla in avstrijski red sv. Štefana. Kot sokrivca Moserja so aVetirali tudi avstrijskega državljana Hahna, ki je posredoval pri razpečavanju redov in diplom. Družba je imela ozke zveze posebno z Nemčijo in Avstrijo. Pravijo, da je dobila neka odlična oseba v Berlinu s pomočjo in s posredovanjem Moserja celo mesto generalnega konzula. Kje, policija ne pove, pač pa pravi, da je dotični generalni konzul že odpuščen.
* Vohunska afera bratov Jan-drič. V soboto se je, kakor smo že poročali, nadaljevala obravnava proti Aleksandru Jandriču. Vojaški izvedenec major generalnega štaba Ronge je poudarjal, da sta vohunila brata Jarrdrič ravno v najbolj kritičnem času za Avstrijo, ko so vsi gledali, kaj bo Avstrija storila in kako bo nastopila v slučaju, da izbruhne vojna. Brata Jandrić sta izdala v ravno najbolj nevarnem času tuji državi take vojaške tajnosti glede razvoja čet in glede utrdb, ki bi lahko povzročile državi velikansko nevarnost in so ji veliko škodovale. Potovanja Jandrića so bila zelo uspešna. Jandrić je kot strokovnjak nabral toliko gradiva, da ga skoro ni več mogoče dobiti. Njegova poročila polkovniku Zankieviču vsebujejo veliko tajnosti in njegovo delo je napravilo državi ogromno škodo. Njegovim izvajanjem se je pridružil tudi drugi vojaški izvedenec, stotnik Pavel. Državni pravdnik je poudarjal veli-kanso škodo, ki sta jo napravila brata. Dela, ki jih je izročil obtoženec ruski vojni upravi, so morala biti velike važnosti, kar kaže že dejstvo, da so bila tako dobro plačana. Da bi bil Jandrić pošiljal izmišljena poročila, je neverjetno, ker je imela Rusija tudi takozvane kontrolne špijo-ne v Avstriji. Jandrić je bil obsojen na to na 4 leta in 9 mesecev ječe. V kansko škodo.ki sta jo napravila bra-iskovalni zapor. Po prestani kazni bo izgnan na Hrvaško. Zastopnik je vložil proti sodbi ničnostno pritožbo.
* Atentat v Debrečinu. Policija še vedno blodi po raznih sledeh od ene na drugo. — Včeraj so aretirali v neki kavami v Zagrebu nekega neznanca in neko neznanko, katera je spoznal eden izmed gostov za Romuna Mandatescu in za Katarino Bugarsko. Gospod se ni hotel legitimirati, dokazal pa je končno, da ni osumljenec. Imen aretirancev, katere so še isto noč izpustili, policija ne pove. — Iz Bukarešte poročajo, da so prišli tja budimpeštanski detektivi, ki so baje na pravem sledu in upajo, da bodo zločince v kratkem zasačili. Avstrijski konzulat v Kijevu potrjuje, da se je Katarina Bugarska tam zglasiia in povedala, da je bila v Debrečinu, šla pa je obiskat otroke. Na zahtevo se vrne. Policija je izjavila, da ji ni treba hoditi nazaj, ker se je prepričala, da ona ni v zvezi z atentatom. Dalje ie dognala policija, da tudi Romuna Mandatescu in Avrah nista atentatorja, marveč so si pridobili atentatorji potne liste na ta imena. — V Bukarešti so aretirali vseučiliščnika Ivana Catarcu iz Bes-arabije. On je bil obenem tudi učitelj ruskega jezika na tamošnji vojni šoli. Aretirali so ga na ovadbo nekega šoferja, katerega je nagovarjal Catarcu, da bi mu pomagal pri begu. Ker se nista mogla zediniti za cenoje Catarcu šoferja pretepel. Catarcu je bil po mnenju policije najet in dobil za svoje delo že vnaprej lepo plačilo. Živel je v zadnjem času silno potratno in razuzdano in je zapravil ogromno denarja. Leopardova koža, v katero je bila zavita skrinjica z bombo, je bila kupljena v Bukarešti, kdo pa jo je kupil se Še ne ve.
Telefonska Ii brzojavna poročila.
Državni zbor.
Dunaj, 4. marca. Mnogo poslancev je že na Dunaju. Češki agrarci so imeli danes klubovo sejo. Istotako nemški nacionalci.
Deželni zbori.
Lvov, 4. marca. Deželni zbor se baje Šele danes odgodi, dasiravno so voditelji strank odpotovali že včeraj na Dunaj.
Dunaj, 4. marca. Nižjeavstrijski d»»žc;!ni zbor je včeraj sprejel proporcionalno volilno pravico z večino glasov*
Dunaj, 4. marca. Deželni zbor je zaprosil vlado, da odredi po Veliki noči še eno zasedanje.
Praga, 4. marca. Zastopniki čeških strank so soglasno konstatirali na včerajšnji konferenci, da pomeni nedeljski sklep Nemcev konec spravnih pogajanj. Vse stranke so izjavile, da so hotele kljub tehtnim pomislekom proti vladni predlogi sodelovati. Ker so se pogajanja vsled odpora Nemcev razbila, je konferenca soglasno konstatirala, da zadeva krivda nemške stranke.
Praga, 4. marca. Poslanec dr. Kramar je poslal kot predsednik spravne komisije ministrskemu predsedniku sledeče pismo: Ekscelenca! Pismo vaše ekscelence z dne 27. februarja 1914, v katerem ste označili skrajno stališče vlade, sem predložil zvezi čeških strank. Ne morem prikriti, da so vaša izvajanja splošno osupnila. Tudi Češke stranke niso smatrale vladne predloge za nič drugega, kakor za temelj k bodočim pogajanjem. Niso se pa mogle prepričati, da gre samo za združitev materijala in za neobvezne predloge. Vlada se namreč ni omejila na to, na kar so se stranke leta 1912. zedinile, marveč je ravno točke, ki so za češki narod najbolj nesprejemljive, pre-naredila v škodo češkega naroda. To je bil tudi vzro4c naše ostre kritike in zato smo tudi sklenili predložiti vladi spomenico glede tega samovoljnega postopanja.
Lvov, 4. marca. Gališki deželni zbor je sprejel danes ponoči predlogo o regulaciji učiteljskih plač in predlogo o pokritju deficita za 1914 potom amortizacijskega posojila 6 milijonov kron.
Grof Berchtold.
Dunaj, 4. marca. Grof Berchtold se je vrnil iz Monakova.
Kardinal Kott t. Opava, 4. marca. Danes ob pol 2. ponoči je umrl kardinal škof Kott. Pogreb se vrši v petek v Vratislavi ob navzočnosti nemškega cesarja in avstrijskega naučnega ministra.
župana Valerija- Jutri spremi princa Wieda na avstrijsko vojno ladjo »Taurusc, nakar se bo sam z neko italijansko ladjo odpeljal v Drač.
Rlm> 4. marca. Situacijo v Epiru smatrajo za zelo nevarna Italijanski krogi smatrajo kot potrebo, da Evropa poseže vmes. Med velesilami se vrše baje že tozadevna pogajanja.
Monakovo, 4. marca* »Miinche-ner Neueste Nachrichten« poročajo iz Petrograda, da je baje car privolil, da se princ Wied krona za albanskega kralja.
Srbija.
Belgrad, 4. marca. V finančnem odseku je izjavil ministrski predsednik Pasić, da ni pričakovati letos absolutno nobenih zapletljajev in da je mir za leta zasiguran.
Belgrad, 4. marca. »Tribuna« poroča: Po zanesljivih informacijah je predlagal ministrski predsednik Pasič, da naj Grška, Srbija in črna gora že sedaj zavzamejo stališče proti prevelikemu oboroževanju Albanije. Velesilam naj se pošlje skupna nota z izjavo, da bi bile zavezniške države prisiljene, nastopiti proti zopetnemu ogroženiu svojih mej s skupno akcijo te države, da preprečijo nadaljnje kaljenje miru.
Belgrad, 4. marca. Policija ie izgnala češkega časnikarja dr. Hass-manna, ki je prišel tja na priporočilo prof. Masaryka in je bil nastavljen v srbskem tiskovnem uradu, odkoder je pošiljal razne, Srbijo sramoteče vesti v svet.
Bolgarska.
Sofija, 4. marca. Položaj se jo zadnje dni izboljšal za vlado, ki upa na 40 glasov večine.
Orijentske železnice.
Dunaj, 4. marca. Kakor poročajo listi, se prično v četrtek pogajanja med Avstro - Ogrsko in Srbijo zaradi orijentskih železnic.
Belgrad, 4. marca. S 1. majem se vpelje direktni dnevni ekspresni vlak Pariz - Belgrad - Carigrad in dnevni ekspresni vlak Dunaj - Budimpešta - Belgrad - Solun.
Nemški Nationalverband.
Praga. 4. marca. Nemški radi-kalci so se včeraj in predvčerajšnjem na zaupnih shodih izjavili za izstop iz Nationalverbanda.
Ogrska zbornica. Budimpešta, 4. marca. Ogrska poslanska zbornica je nadaljevala včeraj debato o plovnih pogodbah. Baje hoče ogrska vlada ustanoviti samostojno paropiovno progo Reka-New Jork, ki jo bo prevzela baje družba Cunard.
Hrvaška.
Zagreb, 4. marca. Kralj je sankcioniral hrvaški proračunski provizorij do 3. junija 1914.
Atentat na Reki.
Budimpešta, 4. marca. Uradno je policija obvestila guberr.atorja grofa Wickenburga, da se ji je posrečilo aretirati izvršitelja atentata. Na-daljne preiskave se vrše. Policija molči tako o imenu atentatorja, kakor o podrobnostih atentata.
Italijani za Slovence.
Milan, 4. marca. Italijanski soci-jalistični list »Avantj« prinaša članek iz Trsta, v katerim se zgraža nad denuncijacijami tržaških Italijanov proti Slovencem ter poudarja, da bi morali biti Italijani napram Jugoslovanom pravičnejši in bi jim morali vsaj v Trstu nuditi šole.
Ljudsko štetje na Ruskem.
Petrograd, 4. marca. Ministrski svet pripravlja predlogo o izvedbi drugega splošnega ljudskega štetja, ki naj se izvrši 14. decembra 1915. Stroški ljudskega štetja bodo znašali 11 in pol milijona rubljev.
Spomenik Levu Tolstemu. Petrograd,  4. marca. »Novoje Vremja« piše. da je vlada zabranila zbirko za spomenik Tolstemu.
Francoska.
Pariz, 4. marca. Volitve v francosko zbornico se vrše 26. aprila.
Mednarodni položaj. Pariz, 4. marca. Francoski listi presojajo mednarodni položaj zelo pesimistično. Nemški listi opozarjajo baje na nevarnost ruskih vojnih priprav samo zato. da bi napravili razpoloženje za preventivno vojno Nemčije in Avstrije proti Rusiji.
Sneg v New Jorku.
London, 4. marca. Iz New Jorka poročajo, da je napravil sneg v mestu nad 50 milijonov škode. Včeraj je nastopilo vlažno vreme in sneg se je začel topiti. Celo mesto je pod vodo.
Dogodki me Balkanu«
Albanija. Trst« 4. marca. Esad paša je obiskal včeraj princa Hohenloheia In
Turčija.
Carigrad, 4. marca. Uradno se zatrjuje, da bo razpoložena emisija turškega posojila na Francoskem meseca maja.
Romunska.
Bukarešta, 4. marca. Končni izid volitev v senat je bil sledeči: 97 liberalcev, 12 konservativnih demokratov in 9 konservativcev.
Pokopali so predvčerajšnjim gospo Zebretovo. Pokojnica je bila vrla slovenska žena, ki ie. dasi živeč v skromnih razmerah, prav lepo vzgojila in preskrbela vse svoje otroke. Zapustila je tri otroke — hčerko učiteljico in dva sina — eden je podpolkovnik v Mostam, drugi sodni svetnik v Ljubljani. Kako je bila pokojnica spoštovana, priča njen pogreb, ki se ga je udeležilo izredno mnogo občinstva. Pevci »Glasbene Matice« so zapeli žalostinko pokojnici v slovo. Blag ji spomin!
Izgubila je neka gospodična na potu od Sodne ulice, po Dunajski cesti do Krisperjevega skladišča štiri ključe na obroču. Dva ključa od blagajne, dva navadna. Kdor jih je naše!, se prosi, da jih prinese eventualno proti primerni nagradi v uredništvo »Slovenskega Naroda«.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca februarja 1914. 1876 strank je vložilo 1,754.519 K 02 vin., 1556 strank ie dvignilo 1,626.241 kron 61 v. Stanje vlog znaša 43,709.568 K 41 v. Število viožnih knjižic 30.059.
— C. kr. priv. splošna prometna banka, podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer. Stanje denarnih vlog 28. februarja 1914 85,004.828 K.
— Dohodninski in rentni davek. Finančno ministrstvo razglaša, da velja odslej za čas od 15. marca do 15. aprila rok za napoved dohodninskega in rentnega davka samo za one, ki so dobili do konca marca plačilna povelja za 1. 1913. ali prejšnja leta. Finančno ministrstvo določa nadalje, da sme oni, ki do konca marca ni dobil dostavljenega plačilnega povelja, počakati, da se mu dopošlje in da naj šele potem tekom 14 dni izroči fassijo za leto 1914. pri davčnem uradu. Ker pa so te določbe nepopolne, se je obrnila zveza avstrijskih industrijalcev na finančno ministrstvo ter zahtevala takojšnjo odpomoč. Patent namreč ne more vedeti, ali se ni mcica posumil predsednik davčne komisje pluvice rekurza proti določitvi davka s strani prve instance, V tem slučaju ni plačilno povelje postalo i ravoinočno. Finančno ministrstvo mor* torej brezpogojno ukreniti, da se taki reknrzi ne vlagaj* tet to tudi spu;očitL
1L
Darila.
Upravništvu naših listov so poslal!:
Za »Ciril - Metodovo družbo«:
Gabriei Grilc iz Studenca pri Krškem 2 K, (Grilc 1 K in Senica 1 K) in dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani 10 K, iz kazenske poravnave gdč. Mery Vogričeve zoper gdč. Zebre in Planinšek. Skupaj 12 K. Živeli nabiralci in darovalci!
Družba sv. Cirila ta Metoda v Ljubljani je imela meseca januarja 1914 6ledeče prispevke i. s.:
L Prispevki iz nabiralnikov.
Podružnica Nabrežina, i. s. Rus-feah 20 K 21 vin., Nemec 15 K 22 vin.. Caharija 3 K 24 vin., skupaj 38 K 67 vin.; J. Zagradišnik. Šmiklavž, 2 K: podružnica Bazovica, i. s. pri Lipi 15 kron, »Društveni doni 4 K 75 vin., pri Grgiču 94 vin., pri županu 5 K. pri Francu 1 K 80 vitu skupaj 27 K
49 vin.; V. Ogorelec, Škofljica, 15 K 69 vin.; posojilnica !>teben 3 K 49 v; Miha Pirnat. Slov. Gradec 4 K 12 v; dr. E. Dereani, Gorica, 208 K 50 vin.; L. Cvetnič. Spodnja !>iška 1 K 40 v; moška podružnica v Gorici 129 K 33 vin.: moška podružnica Maribor i. s. »Narodni dom < 52 K. V. Vrtnik 3 K. skupaj 55 K: J. Pilgram. Wolfsberg, 3 K 48 vin.; podružnica Sv. Jurij ob Sčavnici i. s. Perger 13 K 78 vin., Domanjko 1 K 84 vin., skupaj 15 K 62 vin.; podružnica Sv. Barbara v Halozah i. s. Reicher 1 K 14 v, Blas
1 K 10 vin.. Zoreč 1 K 30 vin-. Korenjak 3 K 75 vin., skupaj 7 K 29 vin.; podružnica Dob i. s. Krč 7 K, Zarnik T K 78 vin., Videmšek 4 K, Detela 10 K. skupaj 22 K 78 vin.: podružnica Št. Peter pri Gorici i. s. Černič 32 K 55 vin.. Hmeljak 7 K 06 vin.. Furlan 3 K 78 vin., blagajničar 48 v, skupaj 43 K 87 vin.; železničarska podružnica v Mariboru i. s. »Narodni dom« 23 K, pri pošti 10 K. skupaj 33 kron; podružnica Št. Janž i. s. Re-povš 3 K. Majcen 2 K 60 vin.. L Prijatelj 10 K. skupaj 15 K 60 vin.: gostilna Robič. Limbuš, 10 K: Iv. Mihe-lič. Bovec i. s. Ostan 50 K. hotel Posta 1 K 36 vin., Mlekuž 6 K 36 vin., Kenda 5 80 vin.. Vole 3 K 10 vin., Kavs 4 K, skupaj 70 K 62 vin.; gostil. Krševan. Gradišče 6 K: podružnica Št. Rupert 22 K S9 vin.; ženska podružnica v Mozirju 8 K 12 vin.; gostilna Prinčič. Vrpolje, 13 K 50 vin.: Hotel Stelcer. tu 2 K 12 vin.: trnovsko župnišče. tn. 11 K: Adolf pl. Kap-pus. Kamna gorica. 2 K: podružnica Vransko i. s. Grobovšek (prej Šen-ak) 11 K 54 vin-. Brinov c 9 K, skupaj 20 K 34 vin.: moška podružnica Pr-vačina 13 K 60 v: G. Janežič, Slov. Bistrica i. s. hotel Avstrija 22 K. Krulc 10 K. Novak 6 K, skupaj 38 K; \ Ja Picek, Ribnica i. s. trg. Picek 5 K 40 vin., J. Klun 2 K 10 vin., posojilnica 12 K 60 vin., A. Podboj 15 K. Miklova 2 K 30 vin.. Lovšin 15 K 40 v in.. Arko 2 K 80 vin., M. Klun 2 K
50 vin., skupaj 58 K 40 vin.: g. Jerman. Krško 21 K 6 Ovin.: gostilna Jereb, Žiri, 5 K; dr. J. lirašovec. Celje, 5 K; Berta Rus. Grosuplje, 12 K f)6 vin.: podružnica Videm - Rajhen-burg 35 K 52 vin.
Nabiralniki v Ljubljani: Gostilna Kovač 12 vin.: hotel Štrukelj 41 vin.: pri Fajmoštru 7 K 72 vin.; pri Kolovratu 4 K 66 vin.; pri Sokolu 5 K 40 vin.; Zabukovec
2 K 50 vin.: Maček 70 vin.; Mrak 3 krone 30 vin.; Ogorelc (pod staro lipo); 50 vin.; Novak 2 K 36 vin.: krakovska kazina 5 K 70 vin.: De-bevc 82 vin.; Štepic 50 vin.; Zupan 5 K 20 vin.; kavarna Le;>n 63 vin.: Škulj 47 vin.: Kavčič 4 K 04 v; Šare S K 50 vin.; Češnovar 9 K 10 vin.; Turk 1 K 26 vin; pri Jurju 1 K 40 v; Rode 64 vin.: Volker 1 K 50 vin.; Činkole 6 K 90 vin.; kavarna Avstrija 7 K 10 vin.; Novi svet 2 K 12 vin.; trafika Mrzlikar 1 K 25 vin.; Zaje 2 K 47 vin.; Belič 1 K 30 vin.; trafika Ce-Sark 44 vin.; P. Mrak 16 vin.
Fr. Kržič, Trst, iz konzumnega društva 40 K; podružnica Cerkno i. b. Pod reka 7 K 60 vin.; pri Gorenjcu 2 K 75 vin., pri Jurmanu 3 K 57 vin., Makuc 1 K 09 vin., Štravs 4 K 22 v, skupaj 19 K 23 vin.; ženska podružnica Ptuj i. s. iz nabiralnika Marčin-ko 13 K 30 vin.; moška podružnica L s. narodna čitalnica 12 K 91 vin., pri Zupančiču 1 K 15 vin, Muršec 65 vin., Mohorič 1 K 19 vin., skupaj 15 K 90 vin.: moška podružnica Trbovlje i. s. Trbovc 1 K 50 vin., Ser-bec 10 vin.. Moli ml. 50 vin., Moli 1 K 36 vin., Prjelogar 12 vin., Kramer 1 K 50 vin.. Poček 1 K 20 vin., Muller 1 K 10 vin., Mahkovec 2 K. Španc 60 vin., Ocepek 1 K 20 viru Grebene 1 K 80 vin., Volker 2 K 73 vin., For-
te 3 K 46 vin„ Tratnik 1 K 74 vin., Goropevšek 3 K 42 vin., Počivavšek
1 K 53 vin., Pinterič 1 K 56 vin., nar.
fajmošter, Letnik 4 K 63 vin., skuopaj 32 K 05 vin.; I. Seidl, Šiška, iz nabiralnikov: Matija Filc 3 K, Matija Sila, Trzin, 3 K; Malči Golob, Vurberg,
2 K + 38 vin. = 2 K 38 vin.; gostilna Muha, Lokev, 10 K 50 vin.; Horvat, Jesenice, U K 01 vin; podružnica Polenšak i. s. Toplak 9 K, Lovrec 3 krone 71 vin., skupaj 12 K 71 vin.
(Konec prihodnjič.)
Umrli so v Ljubljani:
Dne 27. februarja: Frančiška Leveč, paznikova hči, 14 dni, Poljanska cesta 52.
Dne 28. februarja: Marija Zebre, zasebnica, 80 let, Emonska cesta S. — Mihael Mauser, hiralec, 72 let, Radeckcga cesta 9. — Ivana Preveč, zasebnica, 68 let, Ravnikar jeva ulica 11. — Josipina Fritz, bivša delavka - hiralka, 73 let, Radeckega cesta 9, — Josip Kagnus, Kranjske hranilnice blagajnik v pok., 72 let, Simon Gregorčičeva ulica 11. — Fran Krai-ner, železniški uslužbenec v pol:., S4 let, Marije Terezije cesta 13.
Dne 1. marca: Antonija Demšar, žena usnjarskega pomočnika, 56 let, Poljanska cesta 29.
Dne 2. marca: Filip Jakob Faj-diga, mizarski mojster in hišni posestnik, 63 let. Sv. Petra cesta 17.
Dne 2. marca: Marija Vončma, žena vpokojenega magistr^tnega ravnatelja, 65 let. Pod turnom 3.
Pne 3. marca: He^nn Pleško, mestna uboga, 85 let, Japlieva ulica 2. — Josipina Satler. užitkarica. 76 let. Radeckega cesta 9. — Marieta Kavčič, mestna uboga. S7 let. Japlje-va ulica 2.
V deželni bolnici:
Dne 28. februarja: Neža Ku-strin, vdova fin. straže respicijenta. 61 let. — Tenacij Pogačnik, poljski dninar. 49 let.
Dne * marca: Karel Satler. posestnik. 49 le*.
Dan^snt? !V *bse«ja 8 stran1.
Izdajate!! in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
M nog o stranska poraba. Gotovo ni do TT!3Čcea zdravila, katero cc da tako mnoeo-stransko porabiti, ne^o „Mollo-vo francosko žgani e is sol", ki je takisto bolesti utešuječe, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in ie zatorei dobro da se priliva kopelim. Steklenica S !• -- • Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik. Dtmaf, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno M0LT#-ov preoarat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 25
I —
S FOVBVE
I
I
I hgm
I
pristne sodenske mineralne ptstilje so skoraj 3 desetletja preizkušene pri kašlju, hripavosti, kataru *ocil itd 95
pristne sodenske mineralne pastilje — in sam< te! — se dobivajo iz zr nih, že od nekdaj za zdr ljenje odreianih občinsk zdravilnih vrelcev Št in 18 kopališča Soden a. mnus.
pristne sodenske p- eralne pastilje morate za evati, ako hočete dobit učinkovite soli imenovanih zdravilnih vrelcev.
Dobivajo se povsod škatlj. po K 1*25.
LJUBLJANSKI
MESECilIK Zl njl/FVBiisT IN PROSVETO
Letnik XXXIII. (1914).
'shaja po 3 po!« obscisn ▼ -sik; osoaork po sden pot m mesec v seoskih ter etej: im leto 9 K so h, po! Ista 4 K 60 h, četrt
lota s k 30 a. Za »sa jeevetrijek"- dežele 11 K so a na loto Posamosad sresk! 00 dobivajo po to a.
Nirodna Tiskarna" ▼ Liubliarr.
m laOSOB^OI     tmm%     nt^^^^_L^_ ■
MIVCtu n mIbk!
fez^Hk srfiftii Meta
dosledno rabi* vsak
dar, po naših današnjih
znaorstih kar najbolje
neguje r^be in ustn.
Vi steklenica (za cele mesece, K 2'— »/* steklenica K 1*20.
Borzna poročila.
Lfabllanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Vr     i  kurzi   dun. bor*e 4.  marca 914.
Denarni     ilap .. '
J3*Iorboni pa**s*-}i.
j ..lajeva renta
iZ* .i srebrna renta   . . . .
avstr. kronska ienta. , .
4° o ogr kronska 'rntn   . .
4° o kranjsko de2. posojilo .
4° o k. o. češke del. banke .
Srečke iz I. 1860 ' .-> .
„      „ . 1864 .....
„ tiske........
„ zemeljske I izdaje .
n *♦ II.       ., .
„ ogrske hipotečne . . „ dun. komuna ne • . „     avstr. kreditne     • .
ljubljanske.....
m     avstr. rdeč. križa . .
„ bazilika......
„    turške . . . .
Delnica.
Ljubljanske kreditne banke. Avstr. kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe
Južne železnice......
Državne železnice.....
Alrine-Montan.......
češke sladkorne družbe • . 2ivnostenske banke . . . .
83 15 87 4S
83*55 82 8r
88'25
4^9--670— 293-75 282-— 241 50 228-— 466 — 477-— 61-— 52-25 31 75 27-10 226-75
406-— 64V75 535-25 104-50 71625 845-25 318 — 280*50
83-35 87-65 «375 83-C5
89*25
449 -680 — 303-75 292*— 251-50 236-— 476 — 487-— 65-— 56 25 35 75 31-10 22975
409-— 642-75 536-25 10 -50 717 25 846-25 320- -281-50
Valuta.
Cekini.......• • • I  n*38    11 42
Marke..........i 117-4r 117*65
Franki   ..........;   95*171 9537
Lire........... °4"95    95 15
Rublji..........I 253-25 254*25
Žitne cene v Budimpeftti.
Dne 4. marca 1914. Termin.
Pšenica za apr. 1^14.   .   . za 50 kjr 1252
Pšenica za maj 1914.   . za 50 kg 1245
PPenica za oktober 1914. . za 50 1123
Rž za  arr. 1914   .... za 50 kg 9-33
Rž za oktober 1914 .   .  . za 50 kg 9 62
Oves za apr. 1914 .       .  . za 50 kaj 7*74
Ove«; za oktober 1P14   .  . za 50 ks* 7 73
Koruza za mai 1914 .  . . za 50 kg 6*84
Koruza za julij 1914      ,  . za *9 kg 6-97
EeieoralGšično poročilo.
Višina riđ morjem 306-2
Sredojt iračnl tlak 736 mm
fcb.	ČM opazovanja	Stanje barometra	2cj n <* — i_	1 i v'etrovi	Nebo
		v mm	U 13		
3. »»	j2. pop. 1 9. zv.	732 0 733-4	3-6 19	! si. jug sl. jvzh.	dež oblačno
4.	7. zj.	733*5	—20	brezvtr.	megla
Sredn-* včerajšnja temperatura 22°, norm.     1*6° Padavina v 24 urah  mm 23.
Zahvala.
Povodom bridke izguoe blago-pokojnega gospoda
Anton Gutnika
mi je došlo od vseh strani toliko izrazov odkritega sožalja, da mi je nemogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Zato pa tem potom vsem onim, ki so mi pismeno ali ustmeno izrazili svoje odkritosrčno sožalje, kličem s hvaležnim srcem : »Hvala lepa vam pretskrena!«
LJUBLJANA, 4. februarja 1914.
876 MUL Enp-
BfM|Mata aa tako]
2 vajenca
pri Jakob Babniku, vodovodni instalater Polianska cesta štev. 3. Ljubljana.
Prešernove slike
praSaja io piiilja po n>m ocvzaiiu Iv. Bonač v Ljubljani.
fen« sliki S kron.
Sprejme se take]
kontoristlnlo
zmožna nemškega in slovenskega jezika ter strojepisja. Plača po dogovoru.
Ponudbe pod »Poštni predal štev. 47* Ljubljana. 878
Dr. vitez jCagon pl. porenta
primarij dobrodelnega zavoda v TrstuJ
potrjuje, da .
tinktura za želodec
kbrnarja ficcoliia
v Liiibljani, Donajska cesta
pri motenju delovanja prebavnih organov vedno najbolje učinkuje.
Steklenica 20 vin.
Karel Gamern ik d Kc.
speci; a ina irgovma s kolesu av icmobiii, mciorji in p o sam. deli JlfehmiČna delavnica in garala
JL j ubijana
Dunajska cesta št- 9 —12
na
v a
11
Josojiiniti za sodni Ghral Veliko laški in okolico"
r- x« z n. x.
ki se vrši
v nedeljo, dne 15. marca 1914, ob 2 ur? popoldne v posojilniški pisarni.
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2. Odobrenje letnega računa,
3. Volitev odbora v načelstvo.
4. Sprememba pravil
5. Čitanje revizijskega poročila.
6. Slučajnosti.
Ako bi ob določeni uri ne bil ta
občni zbor sklepčen se vrši v smislu
§36 pravil pol ure pozneje brez ozira na
zastopane deleže in navočezadr. drugi
občni zbor v istih prostorih in z istim
dnevnim redom. __ x , .
Načelstvo-
Zahvala.
Povodom smrti našega nezozabnega soproga, dobrega očeta, brata in strica, gospoda
FILIPA FAJDIGA
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano srčno sočutje ser spremstvo k zadnjemu počitku, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev, toplo zahvalo.
Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom in prijateljem ranj-kega za premnoge obiske med boleznijo kakor tudi St. Jakob-skemu gospodu župniku Barletu.
LJUBLJANA, 4. marca 1914.
Žalujoči ostali.
Mihael Turnšek, steklobrusec
se priporoča za vsakovrstna popravila
steklobrusilske stroke.
Izdelujem tudi ogledala po nizki CCnU 872
SlTOlin "Roche
olajfta in ozdravi bolezni v prsih kašelj, katar, influenco, naduho.
Dobiva se so vses lekarnah.     Or<9>na>lni xavitek 4 K«     Dobiva se »o vseh lekarnah.
trm
Hennebere
0V8
fulardne
svile
enobarvne, potiskane, pasaste, karirane itd. navadne in 4volne iirokostt od K 1-15 dO K 14-50 meter
franko in ie ocarinjeno na dom.  Vzorci takoj. Poštnina v Švico:
pisma 25 vin., dopisnica 10 vin.
Tvornica svile Honneberg,
Owni dotarift* Mi. M ti nenSke cesarice; 210
Curih
51. Stev.
•SLOVENSKI NAROD*, dne 4. marca 1*14.
Strm 7.
Trgovina z ItteniN hi pifltfcHM itnji
Fp. Stupica v Ljubljani sprotno perioktnega
korespondentfl,
zmožnega slovenskega in nemškega jezika in strojepisja. Oziralo se bode samo na one, ki so
popolnoma vešči železninskestroke.
Ponudbe z zahtevo plače na gorenji naslov. 832
korespondenca.
Mlad Slovenec, samostojen trgovec v lepem primorskem zdravilišču, prijetne
zunanjosti in dobre vzgoje, želi radi po* manjkanja manja dopisovati s rodoljubno in izobraženo Slovenko is boljše obitelji, blagega enačaja, v starosti 18—22 let, ki bi imela v slučaju kakega resnega sporazumljenja primemo premoženje. 766 Dopisi na vpravništvo „Slov. ^a-roda* pod šifro „Opatija/766*.
Um\m
(trf.
vojaščine prost, spreten prodajalec aranžer, no t*\ko|
Ponudbe t natančno navedbo dosedanje prakse naj še pošljejo na upravn »Slov. Naroda« pod »jPrVe. '7st-. 788
Zaloga vina.
Rudolf Čeh, Roč, Istra,
ima na postaji zalogo pristnega belega I« ornega
Istrtjanca
po zmernih cenah.
758
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini
A, & E. Skaberne
Mestni trg lO. 522
atlas* X
Ki/.n\07.Hi\JF P!*A\F POTOV! KTlikl.FA F.
LOItE.
487
To je najnovejša iznajdba na tem polju, katero vpeljemo pod imenom ,,0*aloaTapnM odtisi, ki so napravljeni s tem aparatom, ne izgledajo kot kopije ampak kakor originalna t. j. osebna pisma (posebno i važno za odpošiljatelje ponudb itd.) Vsak nevajen napravi lahko od vsakega s tinto in peresom ali pisalnim strojem zgotovljenega originala (tudi skica ali ri?ba) reč tisoč kopij v zaželjeni barvi (cven. vsaka Neirrabljiva steklena spalna plošča.    kopija v različni barvi). Aparat je zelo preprost in
ne zahteva nobene stiskalnice in tudi ne pride nobena masa (želatin itd.) ali gosta tinta vpoštev. Ceniki, vzorci tiska in reference znstonj. BlUp"
THE RCX Co.f  Ljubljana, ielenbargora ulica 7.   Telofoa šts S a.
--——- Zaloga pisalnih is nznnoitnlnil! strojer, njih potrebščin ter pisaraiiktli oprav.   —---1---
11-50
Velika zaloga 15-50
najfinejših, trpežnih in nogi najbolj priležnih
čevljev
dame,  gospodo  in otroka-
Viktorija Sterniša
Ljubljana, Jurčičev trg št. 3«
Gg. učiteljem, učiteljicam in drž   uradnikom 15n o popusta.
Anton Bajec
umetni in trgovski vrtnar
udi a s!, p. t ikiiKtn. u m Mttji «j«n 12"
cvetlični salon
samo fod Jrančo štev. 2.
poleg Čevljarskega mesta.
.elita zaloga uliil nm.
\tit\mw šopkov, mm, trakov itd
Zunanja naročila toča«.
MiiiH na Ui [Rti SI. JI
4i -_ "/<.'?
1 SAH\TORIUM - EMONA
Ptt-»mnia^^ BOLEZNI.
m LULBLUAJslA icomdjbkega ulica 4 I/ sef-tepjvuk FraWj DR FR DERGANC
Ipreleneta m Inko]
dva knjiška Mika
k stanovitnemu delu ob dobri plači.
JL TLmmmi, krajač, Trbovlje.
Resna
28 letni mladenič v državni službi z letnimi dohodki do K 3800—, ne napačne zunanjosti, ▼ malem kraju ▼ Istri, je prisiljen na ta način iskati znanja s 22—26 letno gospodično, dobro in pridno gospodinjo, čedne zunanjosti in s primerno doto.
Le resne ponudbe s sliko, katera se takoj vrne, nai se blagovoli poslati na naslov: ,,Tusna Istra 35" — Trst, glavna pošta, poštno ležeče. Tajnost zajamčena. 862
Proti praha jem, loskinam in izpadanja las
deluje ssav|b*IJae priznana
TiM-cMn tinta
katera   okreofiuj«    laslfičo, odstranjuje luaka in preprečuje Izpadanja laa.
1 steklen le* r ntrodom i kronat.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medlo, svili, medicine!, vin, ftpecl'all-tet, najfinejših parfumov, klrurgiikih obvoz, svežih mineralnih vod itd.
Del lekarno MIlana Leosteko
iLMIj«! Rislim mu it I,
poleg novozgrajenega Fran Jo2efovega
iubli. mosta 10 ▼ tal lekarni dobivalo zdravila tndl Alani bolniških blagajn jnina ialomalee, a. kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v Mublianl.
Fr. P. Zajec
izprašan optik,
aalagatalj e. kr-. armade, vojna mornarice, domobrancev Itd. 123
LJubljana, Start trg it 9.
Očala in Ščipaloiki po strokovnjak ki h in zdravniških predpisih. — Z elektr obratom moderno urejena delavnica ■nn* Najnovejši cenik brezplačno! "nam
BpfMHvHIt^lvf^JvHafj^
2a g ospice)
JntaUgmtm. značajan gosood šali v svrha dopisovanja oyir. imnitvm znanja s pridno gofpico.
Jfasni  dooisi s sliko pod »Ljubljančan 27/369" na uprav. „Sl°v. /zaroda". 569 Jajnosi iastna zadava.
aasa* «_daa a_eb_# *a^a? *aaUa? *afa£ «a« %sns? ^enk? ^tČ 2annT *nua£ ^aUat
•rejTa sOJK ^Ve«s a^ara a^gs% eP^Pa aVaaa a^sV% e^a*a sP^Fa *^P** «"aV% v^gra aO«Va
Najboljša in naj zdrave i ša ....
aa o
C*
barva zo lose in brado
je dr. Drallea ,,N ERI L", k; daje sivim in pordečeiim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Tranfco £t. 1.
Lasno kito, podlago in mrežice ▼sok vrat; oiedalisčne in toaletno
aenenaaa   potrebščine itd. -
prodajalka
M ipooorijo z daljšo prakso.
Ponudbe na upravništro »Slov. Naroda« pod „Spretna proda-lnlka/S70"._sto
lite 00 za deželo k dvema malima
deklicama
iofpi vrtnarica
z dobrimi izpričevali, zmožna slovenskega in nemškega jezika.
Ponudbe nai se pošljejo pod •.vrtnarica 836" na upravn. »Slov. Naroda«. g36
proda se ali pa da v naj
poleg malega posestva (7< grunta) pol
ure oddaljen od državne ceste ter bodoče postaje Domžale-Blagovica.
Natančnejše podatke daje ,,PoSO«
lilnica in hranilnicn v Moravčah."
Pri nakupu različnega  oblačilnega blaga se
blagovolite obrniti na tvrdko 523
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10. Na debelo in drobno. Obstoji od leta 1883. Izredno nizke cene!
.l*JXTJM^LW.lfeU»m.UJM i$3
^/amp a nje c
9\£emofcfieg
O::o:te::0z ž<>t^a< :'orio*- Otr.o,r"0.^ovrb -roteč^*o*-£^i-iO
l
ll
Ravnatelistvo: Dunaj I., Aspernplatz I
se priporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za
Čas vojaSke službe po najugodnejših pogojih ter najnižjih cenah.
ZanrefiN glavnica kancem leta 1913 423 milijun krca. — Riztm koncem Ma 1)13 125 lilijam km Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu I., Schmiedgasse 40, klor strogo reeini, delavni s o trn dni ki vsak čas dobo dobro službo,
Nadzornik za Kranjsko:
Ljubljana, Hrvatski trg stev. 4.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel s 1. marcem t. 1. dosedanjo
„Prvo anončno pisarno11 ¥ Ljubljani,
ki jo bom vodil nadalje pod firmo
___________Ji. Josip KhT
v LJubljani! Šelesbnrgova ulica it 6.
Z reelno, todno in ceno postrežbo si bom skušal pridobiti naklonjenost slav. občinstva.
„Anončna ekspedicija" Jos. Hočevar.
3abelenilt
iz najboljših leg Štajerskega, čist, prirodno pristen, od 100 litrov naprej, liter po 20 vin. po povzetju razpošilja
Juri Jož. Stelzer, Wetzeis9orf pri jraicn
lilo naprodaj v Rili Toplicah!
Okoli 23 oralov zemljišča, 10 oralov hoste, 10 minut od kolodvora, drugo travniki a sadnim drevjem zasajeni in njive, nlaa s gostilno, ena vila s 4 sobami, stekleno verando, delano leta 1910, en VSOrul hlev za 8 govedov in 20 praSičev, delan leta 1912. Oddaljeno je 3 minute od kolodvora, pripravno tudi za pekovsko obrt, ker ga v tem kraju ni. &30 Natančneje se izve pri
3E
H
31!
3E
Radost: It i s e
Wiktorinova svetiljka.
Nadeateatllo luči v vaeh aluealUi motenja
kratkega stika zmrznjenja plinovoda eksplozij
WiktorinoT» •▼etiijk« no potrobaio napolfavo Wiktorinova »vetiljk« ne potrebuje instalacije WiktorinoT» »vetiljka se ne kadi m no dola saj
tlT" nraM« ta
rethCMtrme 120,
ViktKii S C«, &$», VU fi«pth\U 4.  •■££, J7y ^SSSTSS^'.
Iščei
za
parno žago a tremi jarmi mlajšega, izurjenega
brusača
za takojšnji nastop.
Ponudbe na naslov gar, Bakolu
865
Proda no Is prMto rofeO) radi preselitve pod zelo ugodnimi pogoji V bližini Ljubljane
tik de*, ceste, eetrt ure oddaljena od železnice, a krasno urejenim velikim vrtom, njivo In fosp. poslopjem, v salo dobrem stanju, pripravna aa pensijo« nista, trgovino tli gottfloo.
Ponudbe na uprav« »Slov^Naiodas pod „lOafaTO iillaaU It 79t*m
t
GY
5368
19
Silan 8«
NAROD*
IM 4.
51 Stev.
Si S KOLINSKO CIKORIJO S
g  gospodinjam g |
iz edine slovenske s tovarne v Ljubljani
zlatorumen, trčan, zajam* ceno čist, v deiicah s
4 Vi  kg vsebine, razpošilja po K 8-50 Čebelarstvo Ilirska
Lovski pes
(lermač Poenter), l leto star, bele
barve z rjavo liso na hrbtu in na ušesih,  se   za  nizko   ceno  radi selitve
proda« 796
Vprašanja pod „ Tre ti 50", Je-aenice-Fuilne, poštno loteče.
J. Zamljeiu
čevljarski mojster
v LJubljani, Gradišče 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave  gorske in telovadske čevlje.
Za naročila z dežele  zadostuje  kot mera priposlan čevelj 128
J. 0R0BELNIK
prej Franc Souvan sin
LJUBLJANA
naznanja, da ima tudi v svoji na novo urejeni manufakturni trgovini
posebno bogato zalogo
* Mestni trg št. 22
nasproti lekarne
suknu
za moška oblačila
Sidra-Thymol-mazilo
trn l*h\e doškodbe (rane), reiaceljene rase ix> opekline. Doza K - .80.
Sidro-Lifiiment
Capsici • compos.
Nadomestilo za sidro~Pain-Expeller
eole&oe olajšujoče mazilo za preblajonje, reuznaticen^ trganje po udib. itd.
Steklenici K — SO, 1.43, ?.-
Sidro-Mbuminat železna-tisktura
Za malokrvnost in bledico« Steklenica K 1.40.
Debi se skoro v vs&ki apoteki ali pa direktno v
Or. Bichter-jevi apoteki „pri zlatem levu'*, Praga I, Elizabeihstrasse 5.
Na novo došlo 600 najnovejših vzorcev po
brezkonkurencnih cenah S
Zahtevajte vzorce!
Neko j, bor   ni bilo:
4000 m različnih ostankov sukna  za hlače in cele obleke sem kupil v veliki torarni za polovično ceno.
Prej 1 m K 6-7, sedal samo E 3*60, cela obleka 3 m staae le
K 10-30.
frodaja se samo, dokler je kaj zaloge! Velika   partija   1000 tucatov modernih žepnih robcev za re-
klamnb ceno K 2*— tucat.
»%eee oeeeei
3
zmožni v stavbenem   delu,   se takoj
sprejmejo pri 859
]g. Toplak,mizarstvo, Crbovlje 2.
Mlekarja
izvežbanega v odpcšiljanju mleka, išče mlekarna v Istri. Nastop takoj. f63 Natančnejša pojasnila : mlekarna
Strafner, Trst, via Industria 10.
Ako se hočete zabavati in užiti par veselih ur, naročite si
kratkočasite zgodbea
Spisal Blaž Poblin. Broširano K 1 50, vezano K 2 40.
Dr biva se v 4285
prodni knjigarni v £jub!jani.
pristno brnsko biai
Spomladanska in poletna sezija 1914. Kupon m 3 10 dolg j , kapon    7 kroa
za BonBliio moško oDleko 11 ;j
(suknja, blače. telovnik) f j ^ttpon 17 kr„n ::    stane samo       ) 1 kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20'—, dalje bl&eo za površnike, turistovski lo-I den, svilnate kamgarne, blago za damske I obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah :   kot solidna in poštena vrlo znana : Zaloga tvornice za sukno
Siegel-lmhof v Brnu (Brunn),
Vzorci gratis ia frasko. ~fg?£
Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-Imhof na tvomiškem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost. Največja izbira. Stalne najnižje cene. — Tudi najmanjša naročila se izvrše naj-pozorneje in natančno po vzorcu. 615
! ! ! KDOR RABI ! ! !
bencin motorje, elektromotorje, pluge in brano, brzoparil-nike, kosilnice In flrnge stroje za košnjo, stroje za roko-
vratlla, predmete za mlekarno, dalmatinski cement, iraverze In iel-
delce lo razno orodje, stiskalnice za sadfe In seno, mlaiilstice
in slamoreznlce, *~ ^—lezno šine,
naj se obrne na   najstarejšo. Širom  cele Kranjske,  Štajerske in Primorske dobro znano tvrdko in razpošiljalnico poljcde ljskih strojev
v Ljubljani
Jrtarije Terezije cesta št. 1.
Dobra pos'rezba je vaakoiaur za-iantcena. Ifafnizfe cene! Priznano najboljši stroji. Ceniki brezplačno.
Stavbeno podjetje:
Prevzamem javne in zasebne stavbe, železobetonske mostove, strope itd. — Popravila izvršujem po najnižjih cenah. Izdelujem načrte tn dajem strofcovna navodila.
Parketna tovarna:     Strojno mizarstvo:
Velika zaloga hrastovih in bukovih deščic, katere dobavim zali brez p<Aaganja; prevzamem fm/i popravila in polagam deščice na stara že obstoječa tia.
Izdelujem vsa stavbeno-mizarstvo tičoča se dela, pohištvo le proti naročilu. Izvršujem tudi vsakovrstna popravila točno, povoljno in po nizkih cenah.
Tesarstvo:
Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela, kakor; strešne stole, sfrope, verande, barake odre i. t. d. — Popravila izvršujem  točno in solidno.
Parna žaga:
Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in žagam hlode tudi proti plačilu. — Po železnici poslan les se dostavi na žago po lastnem industrijskem tiru iz državnega kolodvora.
Ustanovljeno L 1900.
V. Scagnetti, JLjubljana.
Tehnična pisarna; za skladiščem državnega kolodvom.
436
asa   gub   aaffi.   *ađa. jetoftaT
Telefon štev. 299.
Ljubljanska kreditna banka v LJubljani
it   DelnUka glavnica «,000.000 k
Stritarjeva ulioa stev. 2.
Rciaranl fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
nlce v Spljotu, Golovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici In Celju, enfiilce ta aa tekeei raeea "jp ****** ta iw***i* ia vredaostn
obreataje ei ase vtefe
a a
lsea vrat pa dnevnem
36