Poštnina plačana t jjotnvinl
Leto XVI.. štev. 16
Ljubljana, sobota 19« januarja 193$
Cena t Din
„^iavuisivo wjuoijana tlnafljeva Ulica - 1'eietOD ftt 4122 3123,
3124 312ft S12b
oiseratni Kioeiea: L,juDljana Selen* Ourgovti Ul 4 - Tei S4»2 2492. foaruZnica Man nor .iospfisKa ulica
Al ll - Teieton si Z4.Sft Podružnica :eije Kocenova ulica St
2 - Teietor 41 l»(i rtaOuni on poŠt *.ek zavodih: Ljubljana št ll »4* Praga čislo 78.180. VVior St 10ft 241
as
Naročnina
Na prehodu
snaSa mesečne Din 25.— Za inozemstvi otn «0.—
Uredništvo-Ljubljana Knarijeva ulica 6 relefon
3122 3123. 3124. 3126. 3128 Man bor Gosposka ulica 11 Telefon St 2440 Celje. Str ssmaverjevs ulica it. X. Telefon %t 6ft
Rokopisi se ne rraCajo. — Oglasi po tartfu
Za leto 1935. so ugledni predstavniki mednarodne politike napovedovali velike preizkušnje. Leto odločitve so ga imenovali.
Začeli smo ga popolnoma v stilu teh napovedi. Najprej rimski sporazum, ki je prinesel obljubo splošnega sporazuma med Francijo in Italijo, ne da bi se mu že dc-sedaj posrečilo, podati že zares trdne osnove sporazumu samemu. Se pomembnejša sta odločitev v Posaarju ter zbltžanje. ki se je v zvezi s tem doseglo med Francijo in Nemčijo. Oba dogodka, zlasti pa zadnji, obetata postati izhodišče za nadaljnje diplomatske akci-;e v Evropi. Vsi ti dogodki so v medsebojni vzročni zvezi, dasi se to morda ne vidi že na prvi pogled.
Pred vsem se zdi cedaj, da je bil rimski sestanek nekoliko pospešen zaradi bližajoče se odločitve ob Saari. Dalje vidimo, da se je poljski zunanji minister Beck žui-no potrudil na sedanje zasedanje v Ženevo, dasi je v zadnji dobi kazal ako malo zanimanja za zadeve Društva narodov. Prav dobro se vidi, da je r>oij;-ka zunanja politika začutila, da se ru o opletajo stvari, ki bi megle pome-važen preekret tudi za njeno orientacijo.
Oba ta dva dogodka kažeta, da gre pr a v em za možnost spremembe v za-i .'.anju Nemčije. Hitler je izrekel s po-- 'bmm poudarkom, da smatra meje na sapadn za drfinitivne in da Nemčija napram Franciji nima sedaj nikakih teri-torialnih zahtev. Tu je treba pač razumeti odpoved eventualnim aspiracijam na Akacijo m Loreno. Prav za prav te-rou posebnega praktičnega pomena niti ne moremo pripisovati, zakaj lokarnski i•;,:m je postavil celo angleško ga-i za sedanje meje na zapadni n. Nemčije. Vrh tega so nedavno v ...-!:em parlamentu padle zelo ve-rre be:-:. ie o britanski meji na Renu. a.-:i siluaciji uči realna politika, da <-j:;e postavljati svoje politične ori-tacije na zahtevah po teritorialnih iz-remembah ob Renu. Zato se ni čuditi, i so Hitlerjeve izjave napravile raz-roma malo vtisa v Parizu, dasi jim u odrekati, da pomenijo krepko podčr-anje miroljubnih teženj, ki jim ie se-laj, vsaj na videz, vdano vodstvo zu-* zn^o p' 'tiv e v Geriinu. če primerjamo Hitlerjevo izjavo s ktom, ki ea je Nemčija sklonila s 'olj;ko, vidimo med niima podobnost, vendarle hkrati prav važno razliko. i:!f Hitler svoje resig-nacije glede te-•criahiih zadev na zapadu ni omejil z kakimi termini. Nasprotno pa je pakt Poljsko omejen na deset let. Formal-ie tedaj dana osnova, da se prepir a r adi pol.r-ko-nemške meje po preteku :--zetih ali osmih let obnovi. Morda je : vzrok, da se je to pot Beck vendarle netil v Ženevo, ne merebiti, da bi tem p ra janjem prav v sodobnosti pripisoval kak aktualni pcmen, ali ipak iz bri-ge, da ne bi sporazum napram zapadu končno obremenil — Poljske.
Ako se bo zares posrečil francosko-ttalijanski sporazum ter stvoril osnovo za krepko alianso, potem prav gotovo ni nikakih pogojev za kake praktične zveze med Poljsko in Italijo preko Madžarske, kakor se je že sklepalo tu in tam, pač pretežno še v obliki pobožnih želj. Kajti resnica je, da raste veljava Poljske dokler se bo gibala v sferah sedanje politike, čim bolj je Evropa razdvojena, zlasti čim večje je nasprotje med •rojico Pariz, Rim in Berlin, da o Mo-. vvi niti ne govorimo. Zakaj poljska te-da ie treba izrabiti prednosti jezička tehtnici, izgubi vse temelje, kakor hi-o se francosko zbližanje z Rimom in Berlinom približa realizaciji. Sporazum v Rimu. francoska konciliantnost, pa končno izid plebiscita ter temu sledeča -uravljiva gesta hitlerjevskega državnega vodstva, vse to ustvarja v Evropi atmosfero, ki pomeni konsolidacijo raz-ner v zapadni polovici kontinenta, hkra-i pa — devalorizacijo veljave vzhodnih držav. Zato ni prav nič čudno, da se je tudi sovjetska Rusija nekaj vznemirjeno zganila v bojazni, da bi moglo pomirjen je na zapadu značiti odtujitev napram vzhodu.
Vse to so razpoloženja, ki pa za enkrat ostajajo še bolj v ozadju, zakaj praktične parole sodobne situacije so mriogo bolj konkretne. Nemčija jih je konkretizirala pod geslom enakopravnosti, kar pomeni za njo pravico do neomejenega oboroževanja. To bo še trd oreh za evropsko politiko bližnjih mesecev. Tu je problem garancije za samostojnost Avstrije, ki se je zelo vznemirila nad hiUerjevskim usipehom, zavedajoč se, da so s strankarsko političnega vidika saareke razmere silno slič-ne avstrijskim. Potem je v bližini problem vzhodnega pakta, ki prihaja v programsko območje, kakor hitro bo likvidirana saarska zadeva. Ali se je razpoloženje zanj kaj spremenilo v poslednji dobi? Na nemški strani se adi. da ne, pač pa morda na poljski. Zakaj poljsko stališče bo vedno zavisno od celotnega evropskega razvoja, s katerim se pol.i~.ka pozicija zdaj ojači, zdaj oslabi. Saj morda ni dale? čas, ko bo Poljska spet prav zadovoljna. če dobi garantirane svoje meje, makar v zvezi ter kom-
Dalekosežni ukrepi finančnega ministra
Sedanja resnična in že stabilizirana vrednost dinarja je priznana tudi zakonito -Razčisčenje v Narodni banki — Znižanje obrestne mere za poldrugi odstotek
Beograd, 18. januarja, r. Na današnjo sejo upravnega odbora Narodne banke, na kateri so bili prisotni člani upravnega in nadzornega odbora, je prišel tudi finančni minister dr. Stojadinovič, ki ga je pred prehodom na dnevni red pozdravil vice guverner Narodne banke dr Mcljko ti:i grija s temi besedami:
V posebno čast mi jc, gospod minister, da vas morem pozdraviti v naši sredi. S tem, da takoj po nastopu svoie funkcije prihajate med nas in izkažete čast naše mu zavodu, ste dali dokaza v najlepši obliki svoji nameri, da ostanete v stikih z zastopniki Narodne banke in da z njimi tes no sodelujete. Za izkazano pozornost s<» vam vsi toplo zahvaljujemo Iskreno se veselimo tesnega sodelovanja, prepričani. d.» se bodo tako lažje dosegli skupni cilji
Gospod minister! Vi niste nov človek pri velikem delu. ki vam jc poverjeno Pred vami gre glas, za vami gre prošlost 1 eno i drugo upravičuje lepe nade. ki iih javnost polaga v vas. S svojo prirodno odločnostjo ste takoj šli na delo in upravi čeno pokazali, da med mnogimi velikimi problemi, ki nam jih sedanjost nalaga, problem ureditve denarnih odnoš.iiev v državi imperativno zahteva ureditve.
Najprej ste v tej smeri ustvarili koncentracijo državnih in poldržavnih ustanov v svrho sodelovanja, oziroma racionalizacije njihovega dela Takoj nato prinašal nn ve ukrepe, za katere mi dovolite, da iih obrazložim našim gospodom s tem, da pre-čitam pismo, ki ste mi ga izvolili včerai poslati:
»Gospod viccguvcrner! Čast mi je poslati vam v prilogi tega pisma besediio uredbe o likvidaciji revolving-kreditov Narodne banke: to uredbo je sprejel ministrski svet na svoji seji 15 t. m. Obenem mi je čast obvestiti vas. da bi rad prisostvoval prihodnji seji upravnega odbora Narodne banke, da se osebno seznanim s člani upravnega in nadzornega odbora, da pn tej priliki navedem nagibe krahevske vlade za sprejetje te uredbe — Izvolite spre jeti, gospod viceguverner. izraze mojega spoštovanja Dr. Milan Stojadinovič. finančni minister.«
Odplačilo inozemskih dolgov Narodne banke
Omenjena uredba se glasi: Na podlagi čl. 63 finančnega zakona za leto 1934/35 je na predlog finančnega ministra predpisal ministrski svet to uredbo o likvidaciji revolving-kreditov Narodne banke: (Revolving krediti so krediti, ki jih je najela Narodna banka v devizah predvsem pri francoski Narodni banki v Parizu. Op. ur.)
<51. 1. Narodna banka kraljevine Jugoslavije more začasno v nasprotju s čl. 5 zakona o denar iu kraljevine Jugoslavije in v svrho popolne likvidacije vseh revolving-kreditov v inozemstvu ohraniti kritje v zlatu in devizah, obračunanih po zakonitem tečaju obenem z že določeno »premijo« v višini 28.5 % v več od najmanj 25 % vseh svojih obveznosti na pokaz tako. da bo najmanj 20 % bankinih obveznosti na pokaz pokritih z zlatom v tresoriih Narodne banke.
Čl. 2. Narodna banka ne sme v nobeni obliki in z nobenim namenom obremeniti svojo zlato in devizno podlago.
Čl. 3. Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v Službenih novinah.«
Viceguverner dr. Čingrija je nato nadaljeval-
»Za ta ukrep, ki se v prvi vrsti tiče Narodne banke, vam je Narodna banka še posebej hvaležna. Tembolj, ker ste tudi ta ukrep izdali po zaslišanju in s soglasjem zastopnikov banke Izrekamo vam ponovno zahvalo, gospod minister, in Narodna banka vas zagotavlja, da vam bo lojalno pri roki pri reševanju vseh problemov in da bo srečna, če bo s svojim sodelovanjem mogla kakorkoli pomagati vam pri težkem delu za olajšanje gospodarskega in finančnega položaja v državi
ministra Govor finančnega
Nato je povzel besedo finančni minister, ki je izvajal:
Iz deklaracije vlade g. Jevtiča ste mogli videti, gospodje, koliko pomena pripisuje kraljevska vlada gospodarskim in finančnim problemom našega naroda. Prav tako ste mogli videti tudi duha, ki preveva kraljevsko vlado glede odlokov in sklepov, ki jih je treba izdati.
Mi želimo predvsem sodelovanja z vsemi gospodarskimi činitelji. V dosego sodelovanja med vlado in Narodno banko sein pričel danes med vas. Pričel sem ne zato, da prosim sodelovanja in podpore za državno blagajno, temveč da va6 prosim so-
brnaciji z drugimi, tudi s strani zapad-nih in vzhodnih sil.
Vsi ti problemi so tik na tem, da postanejo prav zelo aktualni; od tega, kako se bodo reševali, bomo mogli konkretno razvideti, kaj je prav za prav realnega na velikih preorientacijah, ki so se na tako viden način pričele uveljavljati ob prehodu v novo leto. To bo orva resnična ter zanesljiva preizkušnja zanje. Ako jo ugodno prenesejo, potem bomo mogli reči. da se nahaja Evropa zares na potu v novo dobo.
delovanja in podpore za naše narodno gospodarstvo. To sodelovanje se mora izvršiti na podlagi spoštovanja pravic in avtonomije Narodne banke v mejah obstoječih pogodb in zakonov Zato vam bom danes tu govoril o nekaterih vprašanjih, ki so ta trenutek največjega pomena in se tičejo funkcij Narodne banke. Prvo med tem) vprašanji je
vprašanje valutne politike
Ku sem posiednjič 1 iliajai iz £iuančneg:i m.nietrstva, to jc bilo aprila 1926, sem pustil dejansko stabiliziran dinar v vrednosti 9.12 švicarskega franka za l(Ki Din Nato, leta 1931, jc prišlo posojilo za zakon sko stabilizacijo dinarja v višini 2 milijard dinar.ev, totfa leta 1932 ni 100 Din več bilo vrejno 9 švicarskih frankov. Postopno in stalno je vrednost padala in dinar se je naposled v zadnjem času spet stabiliziral na temelju sejmih švicarskih frankov. Zaradi potrebe po devizah zara'1; stabilizacijskega zakona od leta 1931 so se sklepali na zastalo zlata tudi začasni tak" imonovni revolving-krediti, katerih vsota znaša danes 311 milijonov francoskih fran kov in na katere ?e plavajo obresti 3.5%.
Ua se tečaji deviz uradno in ua »črn' borzi« izenačijo, se je uvedla premi ia« ali dodatek 28.5% na zakonsko stabilizira ne tečaje deviz. Dejanski položaj je po toni takem naslednji;
Dinar je v Gurihu 7 švicarskih frankov namesto 9.12. Zlata podlaga se nahaja deloma z.istavliena v inozemstvu in je za radi tega vrednost zlate podlaae dejansko manjša za protivrednost 314 miliiono« francoskih fr?nkov.
To so dejstva. Ta dejstva niso nikak* tajnost za vse tiste, ki se za ta vprašanja zanimajo, vzlic t o mu pa vsa rcsnica dosi<' ni odkrito prišla na dan. AM je treba dalje zapirati oči pred dejanskim polo*»-jem in živeti v iluzijah? Ali je treba dalje trdovratno vztrajati na fikcill uradnega tečaja dinarja na 9 švicarskih frankov? Ali naj še dalje računamo v zliti, podlago tudi zlato, ki se nahaja zastavljeno daleč od tresorjev Narodne banke? M»-ni se zdi, da vse to ni več potrebno.
Odkritost in iskrenost sta prvi pogoj za napredek državnih financ. Takšno nadeli r tn zagovarjal ko* profesor na univerzi svojim študentom, to načelo me je vodilo kot ministra in po tem načelu se mislim ravnati tudi danes. Zato moram odkrito priznati sedanjo vrednost dinarja, tem prej, ker moj namen ni. da bi se le od daleč dotaknil te vrednosti.
Imamo ljudi, ki mislijo, da bi se dal«1 mnoge težave premagati, če bi znižali vrednost dinarja, ali pa če bi se zatekfc k inflaciji To verjeti se pravi verjeti, da je denar vzrok vse gospodarske krize m da je potemtakem v denar iu zdravilo za krizo. Jaz tega ne verjamem in tudi tpsa ne mislim Vsi vidimo težko gospodarsko krizo, ki je objela tako države z zlato valuto, kakor države s papirnato V raznih državah vidimo razne stopnie vrednosti nacionalne valute. Toda povsod vlada istt-ali skoraj ista kriza.
Kdor predlaga inflacijo, misli samo na dolžnike, pozablja pa na varčevalce, ki so morda z največjimi žrtvami hranili svoje imetje v vložnih knjižicah. Pozablja tiste, ki so kupovali državne papirje v veri v moč svoje države. Pozablja na uradnike, državne in zasebne, na delavce. katerih plača in mezda je urejena po zakonu ali s pogodbo in ki se ne bi tako lahko in tudi ne tako hitro mogla prilagoditi višini cen. ki bi hudo zrasle.
Znižati vrednost dinarja pomeni poma gati enemu sloju v škodo drugega, pomeni morda rešiti ene. a zanesljivo uničiti druge. To bi bila največja krivica, ki si jo moremo misliti. Danes gledamo države sred nje Evrope, kako se bore z največjim-težkočami strahotne gospodarske krize Toda nobeni izmed njih ni prišla na um inflacija kot zdravilo. Zato ue, ker so te države bolj kakor katerakoli druga okusile Inflacijo in vedo kaj pomeni pogorišče, ki ga inflacija pušča za seboi
Naš gospodarski organizem je bolan Boleha od več bolezni. Zato ne smemo zanašati vanj nove nevarne bolezni, ki se imenuje inflacija Takšne bolezni ne bi mogel vzdržati. Zato bo naša valntna politika tista, kar je povedano v vladni deklaraciji 3. januarja, namreč
ohranitev sedanje vrednosti dinarja
Toda za ohranitev te vrednosti ni niti najmanj potrebna fikcija Zato sem dovolil, da ee v našem domačem tisku lahko svobodno objavljajo tečaji dinarja v Curl-hu.
•lista fikcija je, če 6e zlata zastava za dolg vodi v računih kot zlata podlaga 7» izdajanje denarja. Tako vodimo mi v stanju Narodne banke relativno visoko stopnjo kritja okoli 60%, čeprav je dejansko znatno manjša Za ta gospodarski lesk plačamo v Inozemstvu na leto okoli 30 milijonov v devizah Od teca nI koristi nit? za državo niti za naše gospodarstvo Kraljevska vlada je zato mnenja, da mora Narodna banka odkrito ugotoviti svojo bilanco po današnjem dejanskem stanju. Ml smo bili v vladi mnenja, d« mora
Narodna banka vrniti posojilo 314 milijonov frankov
Ko bomo likvidirali ta revolving-kredit v inozemstvu, bo Narodna banka prihrani!;' okoli 30 milijonov dinarjev nn leto
Da se to izvede, ie kraljevska vlada ua moj predlos ipreiela 1"». < m uredbo z zakonsko moiMo katere hosertilo ie Narodni banki že sporočeno Ina	se "li
se stopnja kritja po tej uredbi zniža s .'15
do 25 '/•, oziroma pri zlatu s 25 na 20 '/'*. Treba jc pokazati resnično stanje brez slehernega frizirauja, ker se bo samo vrnilo tisto, kar na žalost ni več naše. Ko «e izvede člen 1. nove uredbe, bo n. pr. stanju Narodne banke od 8. januarja t. 1. izgledalo tako-le:
Skupno kritje 30.6 °'o, kritje v zlatu 27.50 "/o. Kakor se vidi, je zlato kritje ostalo ne samo na višini nad 20 kakor jih uredba zahteva, temveč tudi preko sedanjih 25. po zakonu določenih od«totkov.
I ripomnim. da politika Narodne banke nio«-a iti po moji sodbi v smer, da bo kritje čim prej po možnosti samo v zlatu in v devizah. pretvorljivih v zlato, iu sicer
v zlatu v tresorih naše Narodne banke,
ne pa v inozemstvu. Upam, da se bo lo kmalu doseglo. Da se pa ne bodo začeli ponovni revolving . krediti, kakor se je po-pre| dogajalo, pravi člen 2. uredbe izrecno: Narodna banka ne sme v nobeni obliki iu v nobeno svrho obremeniti svoie zlate in devizne podlage
Kakor vidike, ima kraljevska vlada namen ne samo zlalo podlago Narodne banke iilrditi, marveč jo tudi obvarovali za bodočnost pred sleherno izkušnjavo in zadolžitvijo Prepričan sem, da bo vse lo, kar sem vam povedal. n.ilHHo pri vas. Liosjiodi« iz upiave Narodne banke, ua |>o(>oliio razumevanje in na vaše |»o|>olno soglasje.
Ostane še ena točka, o kateri bi se želel z vami sporazumeti. To jo vprašanje, kaj bo >■ (istimi 30 milijoni, ki so hodo na lelo prihranili, ko bo izvajana uredba od 15 Januarja.
.laz jiji no zahtevam za državno blagajno, loda holel pa tudi ne bi, da se odstopijo delničarjem Nnrodne banko. Apeliram na vas. da jih odstopite narodnemu go«podar-stv u.
C&restna mera
Naradne banke
po 6.5 •/• spada danes med najvišje v Evropi. Tako visok,i obrestna mera zelo ovira gospodarsko delovanje v državi. Kredit je drag. Ker temelji moderno življenje popolnoma na kreditu, je gospodarsko življenj-? začelo propadati Prihranki, ki jih boste napravili 7 izvajanjem nove uredbe o likvidaciji revolving-kreditov, vam bodo omogočili
Znižanje eskontne mere s 6.5 na 5%
ra apel vam izrekam v imenu kraljevske vlade. Kakor hitro vi sprejmete ta predlog, bo minister za trgovino in indu«trij:i
mižal obrestno mero v vsej državi. Na ta
način boste ne za sebe, temveč za narodno gospodarstvo prihranili ne samo teh 30 milijonov, temveč še večkrat po 30 milijonov, tako da bosta sklep kraljevske vlade in vaš sklep velika pomoč gospodarskemu delovanju pri nas.
Prepričan sem, da se boste, gospodje, odzvali temu apelu kraljevske vlade in se okoristili s prednostmi, ki vam jih daje nova uredba, ter tako pripomogli k olajšanju stiske narodnega gospodarstva.«
Službeni komunike
Zaključek ministrovega govora so vsi prisotni člani upravnega in nadzornega odbora Narodne banke pozdravili z viharnim pritrjevanjem. Odobravanje, ki je sprejelo njeaov covor. je bilo očividno dokaz, da ee vsi člani upravnega in nadzornega odbora Narodne banke strinjajo z izvajanji finančnega ministra in z uredbo kraljevske vlade.
l'o seji upravnega odbora in izvršilnega komiteja je Narodna banka izdala naslednji uradni komunike:
»Na sojo upravneca odbora Narodne banko je prišel danes dopoldne tudi g. finančni minister dr. Stojadinovič, v želji, da se (»•sobno seznani 7. vsemi člani upravnega in n-dz^rne^a odbora Narodne banke in da Narodno banko seznani z nagibi, ki so vodili kraljevsko vlado pri izdaji uredbe o likvidaciji inozemskih revolvinekreditov Narodne banke
Finančnega ministra je s prisrčnim po-zdravnint crovoroin pozdravil vicecruverner dr Mol j ko Čin uri ia. Noto je finančni minister imel pomemben jovor. v katerem je orisal naziranie kraljevske vlade o valutni in e«kontni nolil'ki- Uredbo in izvaianj.i 5. niiirstrn sl i upravni in nadzorni odbor Narodne banko snreioto 7 izrednim zadovoljstvom in odobravnniem
V skladu z želio kraljevske vlade je Narodna banka sklonila, da se takoj okoristi s pravico, ki ji io daio uredba, da nemre? pavrne svoi revolvin^-krodit v inozemstvu in da nofen.ši s 1- februarjem t. 1- zniža lonihardno p"*ro s ".5Vo na 6V» in eskontno moro s 6-5 na 5*1*.
V<»st o znižanju obrestne mero Narodne banke se ie z bliskovito naeliro razvrila po vsej držav; že ianes poooldne- Z vgoh strani prihaiajo poroc;la. ki naglasa jo. da so ta novi ukreo vlade n Jevtiča za ozdravljenje (rospolarskih razmer v državi vsi sloji prebivalstva sprejeli z enodušno radostjo.
Nj. Vfs« knez-natnestnik za regulacijo naših rek
Na prošnjo ministra dr. Kramerja se je Nj. Vis. knez* namestnik uspešno zavzel za pospešitev regulacijskih del na Ljubljanici in Savinji
Beograd, 18. januarja, v. Kakor znano, je vlada lansko leto na intervencijo takratnega aktivnega ministra dr. Alberta Kramerja odobrila, da se dela na regulaciji Ljubljanice končajo v pospe-
nem tempu. V ta namen je ministrski svet s posebnim sklepom odobril, da se kredit za dovršitev regulacijskih del v zaključnem sektorju Ljubljanice v znesku 6,830.000 Din zagotovi preko Poštne hranilnice. Ljubljanska mestna občina je v to svrho dobila posebna pooblac "' ' od finančnega in notranjega ministra, da najame pri Poštni hranilnici posojilo v označeni višini, vlada pa se je obvezala, da bo državni prispevek v višini ene tretjine skupne vsote odplačala s pripadajočo letno anuiteto. Na podlagi tega aranžmana je ljubljanska občina razpirala za zaključna regulacijska dela licitacijo, čim je bilo posojilo pri Toštni hrf-ilnici zagotovljeno. Med tem pa so nastale v pogledu finančnega aranžmana gotove težkoče in dosedanje licitacije za regulacijo Ljubljanice se niso odobrile.
Ljubljanski narodni poslancc g. dr. Albert Kramer je zaradi tega interveniral pri finančnem ministru g. dr. Milanu Stojadinoviču, ki je pokazal veliko razumevanje za to življenjsko vprašanje Ljubljane. Včeraj je g. dr. Kramer imel ob priliki svoje avdience pri Nj. Vis. knezu-namestniku priliko, da Nj. Viso-čanstvu referira tudi o tem za, Ljubljano tako važnem vprašanju. Knez-na-mestnik, ki vedno z največjo pazljivostjo spremlja vse prilike v Sloveniji, je z največjo naklonjenostjo sprejel prošnjo ministra dr. Kramerja, da se osebno zainteresira za vprašanje regulacije Ljubljanice.
Danes je finančni minister dr. Milan Stojadinovič obvestil dr. Kramerja, da je na iniciativo Nj. Vis. kneza-namest-nika Pavla vzel vprašanje regulacije Ljubljanice v nujno postopanje ter že podnisal odlok, s katerim odobrava predvideni doprinos države za retrula-diska dela v vKinl 2.250.000 flln. Istočasno je (udi formalno potrdi' a ran ž- : m«** za na»e*ic no«»n»U»» nH P^"'	I
nilnici ter ukrenil tudi vse potrebno, da 1
se odobri licitacija za zaključna regulacijska dela.
O priliki svoje avdience je minister g. dr. Kramer opozoril Nj. Vis. kneza-namestnika tudi na nujno potrebno regulacijo Savinje. Finančni minister dr. Stojadinovič je na intervencijo kneza -namestnika danes odobril tudi licitacijo za prva regulacijska dela na Savinji pri Celju.
Uredba o kmečki zaščiti
Beograd 18. januarja, p. Gospodarsko-finančni odbor ministrov je proučil predlog poljedelskega ministra dr. DTagutina Jankoviča o spremembah in dopolnitvah uredbe o kmečki zaščiti. Cim 6e vrne ministrski predsednik iz Ženeve, bo ministrski svet razpravljal o tem novem zakonskem načrtu.
Uvedba korporacijskega sistema na Estonskem
Reval, 18. januarja, d. Na včerajšnjem zborovanju zastopnikov vlade in samoupravnih korporacij je imel estonski državni predsednik Paels načelen govor o novi ureditvi estonske države. Estonska bo dobila novo ustavo na poklicno-stanovski korporativni podlagi V to svrho bo sklicana ustavodajna skupščina, v kateri bodo sodelovali zastopniki stanovskih zbornic, občinskih samouprav, narodnih manjšin cerkve, univerze, varnostnega zbora, sodišča, bivših bojevnikov, ki so bili odlikovani 7. osvobodilnim križcem ter ljudski zastopniki ki so bili izvoljeni na podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice. Iz izvajanj državnega predsednika je razvidno. da imajo na Estonskem politične stranke popolnoma izginiti Na njihovo mesto naj bi prišle stanovske zbornice, združene v javno-pravnem najvišjem državnem organa
Zinovjev in Kamenjev obsojena v ječo
Moskva. 18. januarja, d. Sodišče je spoznalo Zi.novjeva. Kamenjcva in 17 drugih obtožencev sokrive protirevolucioname zarote ter umora Kirova Zinovjev je bil obsojen .na 10 let. Kamenjev pa na 5 let ječe dofrr bili ostal? obtoženci obsojeni na razne zaporne kazni.
Dve senatski kandidatni Osti v dravski banovini
Poleg nacionalne Je bila vložena tudi klerikalna kandidatna lista za volitve v senat
LJubljana, 18. januarja.
Danes je bil zadnji dan za vlaganje kandidatnih list za senatske volitve, ki bodo v nedeljo, 3. februarja. Se včeraj je kazalo, da bodo vložene tri ali celo štiri liste, ker je nespravljivo stališče znane skupine ogrožalo enoten nastop Jugoslovanske nacionalne stranke. Kakor pa smo že poročali je vrhov-. o vodstvo JNS vztrajalo na svoji zahtevi, da mora stranka, kakor v vseh ostalih banovinah, tudi v Sloveniji nastopiti z enotno listo. Strankino vodstvo je snoči določilo oficielno kandi to; ro listo, ki smo jo tudi že objavili. v stvo je na listo vzelo kandidate s p ga predloga, ki je na kandidacijski konferenci v Ljubljani sicer ostal za šest glasov manjšini, ki pa sta se zanj izrekli dve tretjini izvoljenih predstavnikov ljudstva, narodnih poslancev in delegatov sreskih organizacij. Pač pa je strankino vodstvo deloma spremenilo ta predlog glede namestnikov. Obe skupini sta se discipliniramo podvrgli odločitvi strankinega vodstva in tako je bila za JNS tudi v dravski banovini vložena samo ena kandidatna lista, ki je sestavljena tako-le:
Kandidati: dr. Drago Marušič, dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj; namestniki: dr. Milan Gorišek, Fran Janžeko-vič in dr. Dinko Puc.
Listo je pri okrožnem sodišču v Ljub-lja..ii, ki je po zakonu pristojno za vlaganje kandidatnih list pri senatskih vo-litva' danes popoldne vložila skupina gg. županov iz srezov Ljubljana okolica, Kranj in Logatec. Predstavnika liste za volilni odbor sta gg. župan Ivan Zakotnik iz Zgornje Šiške in Valentin Rabnik iz St. Vida nad Ljubljano, njuna namestnika pa nar. posl. Albin Ko-man in banovinski svetnik Ivan Tavčar.
Dopoldne so svojo kandidatno listo vložili tudi pristaši bivše SLS. Že par dni je bilo znano, da se pripravlja opo-
zici^ka klerikalna lista. Samo na sebi to ni bila nikaka senzacija, saj zadostuje za vložitev liste že 50 podpisov, ki Jih »prijatelji g. Korošca« — ta novi naziv je iznašel »Slovenec« — pač še zmorejo med 445 volilci za senat. Toda zbiralci podpisov za to listo so napovedovali, da bodo zbrali ali celo ie imajo zbranih nad sto podpisov. Zato je bila javnost na listo radovedna, posebno tudi na to, kdo bo na njej kandidiral in kdo vse jo bo podpisal.
Lista je bila, kakor že rečeno, vložena danes dopoldne in nosi 71 podpisov. Med predlagalci je bil tudi g. župan Umnik iz Šenčurja. Lista je sestavljena takole: 1. Fran Žebot, bivši narodni poslanec iz Maribora, 2. Janez Strcin, bivši narodni poslanec iz Komende pri Kamniku, in 3. Martin Steblovnlk, bivši oblastni poslanec iz šmartna ob Pa-ki. Namestniki so gg. Štefan Litrop iz Turnišča v Prekmurju, Jože Burger iz Smlednika pri Kranju in Ivan Mihel-čič iz celjske okoliške občine.
Vložitev kandidatne liste »prijateljev g. Korošca« vzbuja zanimanje in živahne komentarje zlasti zaradi tega, ker je med kandidati, med predlagatelji in, kakor se zatrjuje, tudi med podpisniki več takih gospodov, ki so v gotovih krogih veljali za spreobrnjene in »pridobljene« in so zato vživali ne le zaščito, marveč tudi izdatno podporo, največkrat na škodo že preizkušenih nacionalnih javnih delavcev in na škodo nacionalne misli.
Pri senatskih volitvah dne 3. marca bodo torej volilci v senat imeli odločati o dveh listah. Kakšna bo odločitev, o tem pač ni nobenega dvoma. V senat volijo, kakor znano, narodni poslanci, člani banovinskega sveta in predsedniki občin. Vseh volilcev v dravski banovini je 445, vendar pa jih 15 odpade, ker so nekateri župani ob enem banovinski svetniki, vsak pa sme samo enkrat voliti. Tako ie volilnih upravičencev v resnici le 430.
izmotavanja Madžarske
Madžarska vlada se izogiba izpolnitvi obveznosti, ki jih je prevzela v zvezi z marsejskim atentatom
Ženeva. 18. januarja, g. Po daljših diplomatskih pogajanjih je bilo danes opoldne objavljeno poročilo madžarske vlade o preiskavi proti vstaškiin teroristom. Madžarska dclegacija je žc ves teden silila v člane sveta Društva narodov, naj bi poročilo odobrili brez javne razprave, ker je upala, da med mrzličnimi pogajanji o posaarskem vprašanju, vzhodni pogodbi in rimskimi dogovori ne bo nihče opazil te njene šahovske poteze.
Toda taktika madžarske delegacije se je izkazala kot napačna, ker poročilo madžarske vlade ne ustreza naročilom, ki so bila izdana v resoluciji sveta Društva narodov lani v decembru. Vsemu temu se je priključila še svojevrstna metoda v pogajanjih madžarskega zunanjega ministra Ka-nye, ki je grozil, da madžarska vlada ne bo pristala na rimsko pogodbo, in da bo eventualno celo preklicala sedaj predloženo poročilo. Nihče ni mogel razumeti taktike madžarske delegacije, dokler ni bil šele danes razčiščen položaj, ko je bila objavljena madžarska spomenica. Sedaj se je namreč izkazalo, da madžarska vlada niti najmanj ni pripravljena izpolniti obveznosti, ki jih je prevzela nasproti svetu Društva narodov. Madžarska vlada pobija v danes objavljeni listini vse obtožbe, ki jih navaja jugoslovenska tožba proti madžarskim oblastem, pri čemer pa jih ne more ovreči.
V spomenici, obsegajoči 130 strani, madžarska vlada ponovno poudarja, da madžarske oblasti z niarscjsko tragedijo in delovanjem teroristov niso imele nobenega opravka, prizntva pa, da je bilo v zvezi s tem kaznovanih pet policijskih uradnikov ::aradl malomarnosti pri kontroli emigrantov. Kaznovani uradniki so: Emerik Zai-den, dr. Ludvik Bokor, Aleksander de Seo. Ivan Ferencz in Ivan C2inka. ki so bili vsi premeščeni v provinco ali pa kaznovani na zaporne kazni do 30 dni. Spomeni-
ca ne navaja natančno, kako in v zvezi s katerimi emigranti so zakrivili ti uradniki službene prestopke.
Poročilo priznava dalje, da je Ivan Per-čevič res prišel na Madžarsko, a baje samo na obisk. Madžarske oblasti baje niso vedele. tla so imeli teroristi na Janka pusti vojaške vaje. Glede potnih listov, ki so jih imeli teroristi, izjavlja madžarska vlada, da so vsi ponarejeni, za kar pa ne navaja nobenih dokazov.
II kraju ugotavlja madžarsko poročilo:
1. Po skrbni preiskavi je ugotovljeno, da med madžarsko vlado, njenimi oblastvi in marsejskim atentatom ni mogoče najti nobene zveze. 2. Nekateri uradniki se niso ravnali po predpisih o pregledu emigrantov in so bili zato kaznovani. 3. Madžarska vlada se zaveda, da bi morali biti predpisi o emigrantih strožji, posebno pri njihovem pregledu in pregledu njihovih potnih listov. S temi svojimi ukrepi je po mnenju madžarskega poročila madžarska vlada popolnoma izpolnila nalogo, ki jo je prejela v decembru od sveta Društva narodov.
V Ženevi pa nasprotno prevladuje mišljenje, da madžarska vlada ni izpolnila naročil resolucije sveta Društva narodov, da so argumenti madžarske vlade je-lovi in da v bistvu tudi ničesar ne dokazujejo. Zaradi tega je sedaj tudi jasno, zakaj je hotela madžarska vlada tako naglo likvidirati ta spor in zakaj je madžarska delegacija iskala zveze za skupno rešitev marsejske afere in rimske pogodbe. Prevladuje vtis, da se madžarska vlada boji izida preiskave, ki jo vodi francoska policija in ki najbrže ne bo soglašala z ugotvitvami madžarske vlade. Svet Društva narodov se bo zato v sedanjem zasedanju samo kratko bavil s to zadevo ter bo razpravljal o izidu preiskave madžarskih oblasti šele v prihodnjem zasedanju, torej Šele po -ridni razpravi proti teroristom.
Usoda naše manjšine na Koroškem
bo Se zanimiv predmet razprave pred Društvom narodov — Pritožba našega koroškega rojaka dr. Petka
ženeva, 18 januarja p. Poseben tričlanski odbor sveta DruStva narodov bo v kratkem predložil svoje poročilo o pritožbi koroSkih Slovencev proti postopanju Avstrije napram jugoslovenski narodni manjšini. Iz pritožbe je jasno razvidno, kako avstrijska vlada Izigrava določbe mirovnih pogodb in obveznosti, ki Jih Je pre» vzela napram Jugoslovenski narodni manjšini. Vložil jo je bivši poslanec koroškega deželnega zbora dr Fran Petek 28. sep-tpmbra 1933 zaradi nezaslišanega postopanja in terorja nad slovensko narodno manjšino na Koroškem o priliki lanskoletnega ljudskega štetja. Pritožba navaja celo vrsto konkretnih primerov nasilnega ponemčevanja Slovencev pri ljudskem štetju. Avstrijske oblasti so izdale popLsoval-nim organom nalog, da ne smejo nikjer vpisati slovenščine kot materinega jezika, marveč naj se ravnajo/^o občevalnem jeziku. v katerem poskfjejo s prebivalstvom uradi. Ker so v vseh\uradih najhujši heim-vvehrovcl ln nemški nacionalisti, je razumljivo, da je slovenska beseda iz državnih uradov na Koroškem že davno izginila in da je občevaint jezik samo še nemikl Zato so pri zadnjem ljudskem štetju na-Ateli tako malo Slovencev, seveda z na-
menom, da bi pred nepoučenim zunanjim svetom sploh utajili obstoj jugoslovenske narodne manjšine na Koroškem. Ker so ostale vse intervencije pri avstrijskih ob-lastvih brez uspeha, je preostala zato le še pritožba na Društvo narodov, ki je naročila posebni komisiji, naj točno proufti pritožbo. Seveda so se izkazale vse navedbe za docela točne in je pritožnik v teku proučevanja pritožbe doprinesel Se druge dokaze o nasilnem zatiranju narodne manjšine na Koroškem, v ženevskih krogih je izzvalo postopanje Avstrije veliko nevoljo. Avstrija neprestano moleduje v ženevi za vse mogoče stvari, podporo ih zaščito, sama pa prezira ne samo jasne določbe mirovnih pogodb in mednarodnih dogovorov o narodnih manjšinah, nego brl-»kira tudi vsa priporočila Društva narodov. Zato pričakujejo, da bo Društvo na rodov tokrat energično pozvalo avstrijsko vlado k Izpolnjevanju rtjenih dolžnosti.
ščitimo svojo nacionalno čast ter pristopafmo k Bran-i-boru!
JE SEDAJ CENEJŠI
več jas teki ' D/ 72 . 50 manjša s tek I D: 40.-
/ : ••:<.•.,<'.«!■ v.>vt-.-? -i«.-.. •VT-V".-.
Zasedanje banovinskega sveta
Ljubljana, IR. januarja. AA. Banovinski svet dravske banovine se sestane na svoje šesto redno zasedanje dne 4. februarja 1935 ob 9. uri dopoldne v Ljubljani.
Predmet 'zasedanja bo:
L Obravnava predloga banovinskega proračuna za leto 1935-36 s pripadajočim pravilnikom in uredbami v smislu čl. 11 cit. pravilnika.
2. Sklepanje o uredbi ra izvrševanje določb §§ 3.. 8.. IL, 17., 21. 24., 37., 39.. 75., 84., 89., 92., 96. in 108. zakona o lovu z dne 3. XII. 1931, SRužbcne novine od 6. XII. 1931 broj 2S5a XCIV (Službeni list št. 7/177 in št. 16/349 iz 1932) na temelju § 113 navedenega zakona in § 76 finančnega zakona za leto 1934/35.
Izpremembe v notranji upravi
Beograd, 18. jan. AA. Imenovani so: za pomočnika notranjega ministra Rado-mir P. Todorovič, pomočn?k bana pri banski upravi moravske banovine; za pomočnika bana pri banski upravi vardarske banovine J. M. Krasojevič, pomočnik bana v p.; za pomočnika bana pri banski uprav; dunavske banovine Branko SekulJč, pomočnik bana pri banski upravi vardareke banovine; za pomočnika bana pri banski upravi moravske banovine Dragotln An tič, generalni inšpektor v notranjem ministrstvu; za pomočnika bana pri banski upravi zetske banovine Vladimir M. Jevtič vrhovni agrarni poverjenik v Skoplju; za generalnega inšpektorja v notranjem ministrstvu Radivoje L. Jovanovlč, banski inšpektor pri banski upravi drinsko banovine. — Upokojeni so: Milan Petkovič, načelnik upravnega oddelka banske unrave moravske banovine; dr. Stojan Zdunjič, banski inšpektor banske unrave dnnske banovine: dr. Barišič, načelnik upravnega oddelka banske uprave dunavske banovine.
Obnova železniškega prometa
Beograd. 18. januarja. AA. Po poročilih, ki jih dobiva generalna direkcija državnih železnic, je obnovljen promet na vseh progah v na.ši državi, razon na delu področja beograjskega ravnateljstva, kjer je še zmerom ustavljen na delih prog Paračin-Zaje-čar, Zaječar-Prahovo. pristanišče, Gradsko-Prilep in Gornje Skoplje-Ohrid, kjer so zaposleni s čiščenjem prog. Na področju ostalih direkcij je promet popolnoma normalen.
Smrt dalmatinskega politika
Sibenik, 18. januarja n. Opoldne je umrl dr. Ante Dulibič, upokojeni predsednik tukajšnjega okrožnega sodišča. Pokojnik je igral svoječasno vidno politično vlogo. Bil je zastopnik feibentka v avstrijskem predvojnem parlamentu, nato narodni poslanec v dalmatinskem saboru v Zadru in L 1920. je prišel kot nosilec liste hrvatske pučke stranke v konstituanto. Narodni poslanec je bil do l. 1923., nakar je spet nastopil sodno službo ln postal predsednik okrožnega sodišča v šibeniku. Pred tremi leti je bil na lastno prošnjo upokojen.
Novi francoski generalisimvs
Parit, 18. januarja. AA. Ministrski svet je imenoval za podpredsednika vrhovnega vojnega sveta generala Gamelina, šefa generalnega štaba, ki bo tako imel dve funkciji. General Gamelin je naslednik sedanjega vrhovnega nadzornika francoske vojske generala VVevganda, ki je dosegel starostno mejo in pojde v pokoj.
Gamelinu bosta dodeljena generala Col-son m Georgcs, prvi kot šef armadnega generalnega štaba, drugi pa kot generalni major za primer mobilizacije.
Preosnova španske vlade
Madrid, 18. januarja, d. Ministrski predsednik Lerroux je izjavil, da bo preosnova vlade izvedena prihodnji teden. Vlada bo najprej proučila vprašanje, ali naj se obsedno stanje v raznih pokrajinah nadomesti z alarmnim. Od tega ukrepa bodo nekatere pokrajine izvzete. Na včerajšnji seji ministrskega »veta je Lerroux predloži« predsedniku republike Zamori načrt za narodno obrambo.
Pred izpremembami v Hitlerjevi vladi
Berlin, 18. januarja, d. Po zadnjih vesteh o nameravani preosnovi vlade naj bi postal minister za prehrano Lueninrk. ki je hll prej predsednik Zveze westlalskili kmetijskih društev ter je bil pristaš desnega krila centroma. Državni minister Darre se nahaja sedaj še na oddihu. V poučenih krogih smatrajo kot verjetno, da se bo moral pri preosnovi vlade umakniti tudi državni tajnik Keinhardt v finančnem ministrstvu. Državni tajnik Keinhardt je ustvaritelj velikih programov za preskrbo dela, ki so znatno prispevali k obnovi nemškega gospodarstva, na Srhachtovo pobudo pa se ima sedaj preskrba dela zaradi valutnopolitičnih in kreditnopolltičnih vzrokov povesti na mirnejši tir. Gospodarski svetovalec v sedanjem političnem uradu narodno - socialistične stranke Daitz bo odšel na potovanje v Južno Ameriko, zaradi česar ho v bližnjem Času prnv tako izločen iz nemške gospodarske politike.
Važna pridobitev Maribora
Uvrstitev Pohorja med klimatične kraje — Razvojno težišče Maribora se Je premaknilo na torišče tujskega prometa
Maribor, 18. januarja
Iz Beograda je prispela vesela vest,
ki bo v našem obmejnem ozemlju gotovo zbudila veliko zanimanje in umljivo veselje. Gre namreč, o čemer je »Jutro« na kratko že poročalo, za uvrstitev Pohorja, to je vseh krajev v višini preko 700 m, med klimatične kraje.
Tozadevno naredbo j« podpisal danes prometni minister in bo stopila v veljavo, čim bo razglašena v »Službenih No-vinah«. Obenem z naredbo bodo objavljena tudi točna določila glede fcsdajanja in uporabe zadevnih legitimacij.
Obiskovalci Pohorja bodo uživali v smislu te naredbe razne vozne olajšave. V juniju, juliju, avgustu in septembru bodo plačali za povratek polovično vožnjo; v oktobru, novembru, marcu, aprilu in maju četrti n*ko vožnjo za povratek; v zimskih mesecih, decembru, januarju ln februarju pa bodo imeli brezplačen povratek. Za časa božičnih počitnic od 26. decembra do 17. januarja bo zadoščalo za vozno olajšavo že 5-dnevno bivanje na Pohorju. S temi olajšavami je dana možnost, da postane Ma-
ribor naš jugoslovenski Semmering.
Uvrstitev Pohorja med klimatične kraje je izredne važnosti za razvojne
možnosti tujskega prometa in turizma na našem Pohorju. Ker pa pojde pretežen promet gostov, letovišearjev in drugih obiskovalcev naših pohorskih vrhov preko Maribora, pade na naše mesto dobršen delež, za kar gre prvenstvena zasluga vnetim prizadevanjem mariborske Tujsko prometne zveze, zlasti njenega neumornega ravnatelja g. Loosa. Maribor je izgubil kontrolo dohodkov, sledila je likvidacija velikega županstva ln mariborske obla3ti ter drugih ustanov. Stotine družin so šle iz Maribora ter zapajstile v pridobitnem, gospodarskem in trgovinskem življenju občutno vrzel. V vrsti kompenzacij, ki so sledite (nižja gozdarska šola), prihaja sedaj uvrstitev Pohorja v vrFto klimatičnih krajev na prvo mesto. Brezdvomno je, da bo ta odločba imela živahen odmev v tujsko prometnem ozira in da si bo Maribor s pohorskimi postojankami vred vsaj nekoliko opomogel v današnjih težkih časih.
Narodno-obrambno delo ob naši severni meji
Pomemben sestanek mariborskih narodno-obransbnih društev — Akcija za izboljšanje prilik na naši severni meji
Maribor, 18. januarja.
Na pobudo mariborskih podružnic Ciril-Mctodove družbe sc je vršil te dni v prostorih Narodnega doma važen in izredno dobro obiskan sestanek mariborskih na-rodno-obrambnih društev, ki utegne postati nekak mejnik v narodno-obrambnem delu ob naši severni meji, ako bodo našli idealni narodni borci dovolj razumevanja pri merodajnih činiteljih.
Sestanek je bil sklican o priliki poseta glavnega tajnika CMD v Ljubljani, ki že dalje časa proučuje nič kaj razveseljive razmere na naši severni granici. Sestanek je vodil predsednik moške podružnice CMD g. dr. Lašič, ki je uvodoma opozoril na pomlajeno delovanje CMD po zadnji glavni skupščini na Vrhniki, nato pa pozdravil navzoče zastopnike društev: ravnatelja Grudna, galvnega tajr ika CMD. dr. Jančiča za Narodno odbrano, Meddruštveni odbor in Strokovno zvezo, dr Irgoliča za obrambni odsek Sokola matica, g. Pirca za Z.vezo kulturnih društev, ravnatelja Detclo ln Mo-horka za Branibor, šolskega nadzornika Močnika za prevaljski srez, šolskega upravitelja Lešnika za Marenberg, sreskega šolskega nadzornika Ivana Tomažiča ter številne druge narodne delavce, zlasti odbor-nice iii odbornike mariborskih podružnic CMD.
Po govoru dr. Lašiča je glavni tajnik CMD, ravnatelj Gruden, predvsem opozarjal, da je CMD, ki praznuje letos petdesetletnico, odkar je začela delovati, danes baš tako, če ne še bolj potrebna, kakor je bila ob ustanovitvi. Razvil je program njenega delovanja v najbližji bodočnosti ter prosil navzoče zastopnike društev, naj podprejo družbo v njenem delovanju, zlasti s prispevki za nameravano izdajo poljudne bro-
Nove zgradbe na Bledu
Bled, IS. jami &r j a
Tudi lansko leto je bila gradbena sezona na Bledu kljub gospodarski krizi precej živahna in ni nič zaostala za predlansko. Po večini se je gradilo na periferiji, kjer so zrasle nove moderne zgradbe sredi zelenih travnikov in vrtov. 9 zgradb je bilo nanovo sezidamih, 3 pa »o prenovili in razširili.
Ob Ribenski cesti, kjer je najlepši razgled na vse strani, je zgradila zasebnica gdč. Jarc Regina lično enonadstropno vilo. Na drugi strani Ribenske ceste pa je zgradil inž. g. Killer krasno enonadstropno vilo. ki je ena najmodernejših na Bledu. Okrog vile se razprostira prostran vrt, kjer Jc velik bazen prirejen za kopanje na prostem. kamor se s pomočjo stroja dovaja topla ali pa tudi mrzla voda. V Zagoricah je sezidal g. Povšin Janez pritlično hišo, gdč. Mežanova Marija pa imenitno dvonadstropno vilo. Blizu kina »Bled« je dal napraviti g. Jakob Bernard svoji vili prizidek s prostrano teraso. Nasproti hotela »Toplice« je preuredila ln razširila gospa Povhe Andreja svoj penzion, ga. Moeniko-va Marija pa je razširila svoj gostilniški lokal z ličnim prizidkom. Ob Kolodvorski cesti so zrasle Iz tal kar tri lične enonad-stropne vile, katerih lastniki so: gg. Svetina Alojzij, Sikumavec Anton in ga. Ulčar Sarlota. Nadalje sta gradili ob Cankarjevi cesti Zagrebčanki gdč. dr. Ada in Milka Broch enonadstropno vilo in zasebnica gdč. Landhut Pavla iz Nemčije enonadstropno vilo ob Jezerski cesti. V načrtu pa ie šc več drugih norih stavb, ki sc bodo zgradile v letu 1935.
Zanimive razprave o ruski cerkvi v Bukarešti
Beograd, 17. januarja
»Stampa« je objavila daljši članek iz Bukarešte, ki razpravlja o zgodovini ln o lastništvu tamošnije ruske cerkve. Ta cerkev je bila že pred vojno zgrajena z ruskim državnim denarjem, po ruski revoluciji pa jo je nekdanji carski poslanik v Bukarešti. Poklevski, upravljal kakor vse druge nekdanje ruske ustanove, ker je ostal v Rumuniji kot predstavnik carske Rusije. Ko pa so »ovjeti uredili normalne odnošaje z romunsko drŽavo, je bivSl poslanik Poklevski poklonil cerkev, ki predstavlja z zemljiščem vred vrednost kakih 15 milijonov dinarjev, na« državi. Cerkvene ključe je Izročil našemu poslaništvu, ki je tudi poprej mnogo prispevalo k vzdrže-
šure ter z gradivom za narodno obrambno razstavo.
Zatem so vsi zastopniki društev poudar jali nujno potrebo po skupnem delu vsfh v poštev prihajajočih društev. Zlasti zan; mivi in izčrpni sta bili poročili g. dr. Jančiča in g. nadzornika Močnika. Prvi je govoril o nakupu posestev po inozcmcih, o nacionalnih in socialnih razmerah v naših industrijskih podjetjih, o delovanju med-uruštvenega odbora, ki jc bil ustanovljeu poleti na podbudo ZKD ter o Narodno strokovni zvezi. Drugi jc slikal razmere v obmejnem srezu Prevalje, ki so tako v narodnostnem, socialncm, ekonomskem in prosvetnem pogledu vse prej kot razveseljive. G. Robnik je poudarjal, da je treba obmejno prebivalstvo predvsem gospodarsko dvigniti in da mora biti skupno delo ekonomsko, tehnično in prosvetno
Končno je bil soglasno sprejet predlog, da se v svrho skupnega enotnega dela osnujejo v vseh krajih vzdolž meje meddruštveni odbori, ki pošljejo svoje zastopnike na skupno anketo, ki bo sklicana o Veliki noči v Maribor. Na tej anketi se bo ustanovila edinstvena korporacija, katere naloga bo, skušati doseči, kar jc potrebno za gospodarski, nacionalni in prosvetni podvig našega obmejnega prebivalstva. Pe-torica meddruštvenega odbora jc bila pooblaščena, da pokrene potrebno za realizacijo sprejetega sklepa.
Polnoč je že minila, ko je predsednik zaključil sestanek. Udeleženci so se razšli v trdnem prepričanju, da bo ta sestanek odlično pripomogel k zboljšanju prilik na naši severni meji, kar bo le v dobrobit državi in narodu, s čimer bomo izvršili del naše življenjske naloge, ki se glasi: Čuvaj-mo Jugoslavijo!
vanju cerkve in cerkvenega oseoja.
Kmalu po izročitvi cerkvenih ključev so začeli rumunski listi razpravljati o lastnf-štvu ruske cerkve. V listih so tudi vprašanja, zakaj ni rumunska vlada sama rešila vprašanja ruske cerkve, ko je reševala razne zadeve i Rusijo. Nekateri članki izražajo željo, naj bi zastopniki današnje Rusije proglasili ccrkev za rusko državno last. Vse to se piše z oči vidno sugestijo, da bi zastopniki Rusije Rumuniji prepustili cerkcv in njeno posest ravno tako, kakor so Bolgarom prepustili ruski samostan in šolo v Sofiji. Sovjetski zastopniki se na vse te migljaje doslej še niso ozirali. Pač pa so se spori prenesli med vernike. ki se zbirajo v ruski cerkvi. Nedavno je umrl župnik, ruski begunec, in po njegovi smrti je prišlo do očitnega spora. Ru-muni smatrajo cerkev za svojo last in proti volji pravoslavnih Jugoslovenov. ki živijo v Bukarešti, so namestili svojega župnika. ki je uvedel bogoslužje po novem koledarju. Rumunska pravoslavna cerkev je novi koledar sprejela že pred 10 leti. Naša kolonija je na ta način popolnoma izločena iz ruske cerkve v Bukarešti ln ravno tako tudi njena šola.
Te dni Je prispela v Bukarešto jugoslovenska cerkvena delegacija pod vodstvom bivšega ministra Voje Janjiča, da se bo razgovorila o lastništvu cerkve z romunskimi cerkvenimi in državnimi uradi ter s sovjetskimi predstavniki v Bukarešti.
Revija
ŽIVLJENJE IN SVET
POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Din SEGAJTE PO DOBREM 8TIVT!
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za dane*:
Precej vedro, prehodno oblačno, v ostalem stalno vreme. Zmeren mraz.
Dunajska vremenska napoved za pohoto: Morda bo še po malem snežilo, sicer pa mrzlo vreme, |>onekod oblačno.
Vremensko stanje 18. t. m.: Visok »C-tlsk nad severno, depresija in oblačno vr«>. mo nad ostalo Evropo, s snegom v vzhod nih in južnovzliodaih krajih. — V Jugosla viji je bilo oblačno, mestoma sneg gre«;' države in na vzhodu, deloma oblačno v ostalih krajih Mraz Je pritisnil na vzho du ln Jugu. Temperatura je padla na m nlmum v Skoplju —19, dosecla maksimum v Ercegnovem 10 C.
Novosadska vremenska napoved za soboto: Prevladovalo bo oblačno vreme po noči hud mraz.
Maši fcrafi in ljudje
NA
TOALETNO MIZO LEPIH DAM,
ki hočejo ohraniti zdravo kožo in zdrav naravni tain spada le
RIVIERA
TOALETNO MILO,
ki je izdelano po kemičnih strokovnjakih na bazi olivnega olja
Nadškof-koadjutor dr. Stepinac v Ljubljani
Ljubljana, IS. januarja Dines je na potu v Rim prispel v Ljubljano zagrebški nadškof-koadjutor dr. Stepinac V Ljubljani je imel s škofom dr Rozmanom daljšo konferenco, na kateri sta razpravljala o raznih cerkveno-politicnih zadevah Pred dnevi je bil g nadškof v Beogradu, kjer ie poleg cerkvenih dostojanstvenikov posetil tudi vladne kroge lz Liubljane je g nadškof s tržaškim brzo-vlakom odpotoval v Rim. kjer bo poročal Vatikanu. Kakor se doznava. je to potovanje v zvezi s pripravami za konkordatska pogajanja med Jugoslavijo in Vatikanom. Zato pripisujejo v cerkvenih krogih temu potovanju nadškofa - koadjutorja veliko važnost	v-
Licitacija za regulacijo Savinje odobrena
Celje, 18. januarja Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek nam poroča iz Beograda, da je finančni minister g dr Stojadinovič odobril licitacijo za regulacijska dela na Savinji pri tremer-skem mostu. Delo bo izvršila gradbena tvrdka inž Gliga Taškoviča iz Skoplja. ki je bil edini ponudnik.
Prebivalstvo bo sprejelo to vest gotovo z velikim zadoščenjem.
Do Maribora pridejo, potem se obrnejo
Maribor, 18. januarja Ministrstvo za trgovino in industrijo, odsek za tujski promet, ie izdalo posebno okrožnico mestom z vprašanji glede zdravstvenega in tujskoprometnega stanja. Mariborska mestna občina je pojasnila, da je Maribor zdravo mesto in da je zaradi tega dobil naziv našega Merana, da bi pa tre-balo nujno investirati večjo vsoto denarja za izboljšanje državne ceste preko št. IIja. Navaja se v imenovanem odgovoru, da prihajajo tujci in letoviščarji z avtomobili do Maribora, pa se zaradi slabe ceste pri Mariboru obrnejo nazaj preko meje, ker se bojijo za svoja vozila. Ne samo naTe mesto, tudi druga bližnja področja bi mnogo pridobila z modernizacijo glavne prometne žile.
V Mariboru spomenik Viktorju Parmi
Kje naj stoji? — Vprašanje Pappeinerje-ega spomenika — Nujne preureditve na Slomškovem trgu
Maribor, 18. januarja Ob 10. obletnici smrti velikega našega skladatelja in častnega dirigenta maribor-ke opere Viktorja Parme se je sprožila misel, da bi se mu postavil v Mariboru ■>omenik Pobuda, ki je izšla iz maribor-kih kulturnih krogov, ima v mislih skro-nen. toda po zasnutku ličen moderen spomenik. ki nai bi stal nasproti kazinskega ~>oslopja na Slomškovem trgu, in sicer na rostoru prehodnega parka, v katerega sredini je znani Tappemerjev spomenik. De \;~nih sredstev je zagotovljena približno mlovica, ostali znesek bo treba dobiti še d raznih kulturnih in gospodarskih usta-- ov Dasi je naša javnost angažirana v ve-kopoteznem pripravljalnem delu za postavitev veličastnega spomenika blagopo-kojnemu Viteškemu kralju, bi denarno vprašanje glede postavitve spomenika Viktorju Parmi ne bilo tako pereče, ker se !ahko odloži na čas po izvršeni zbirki za spomenik kralju Ledinitelju. Bolj pereče je drugo, to je prostorno preure-ditveno vprašanje.
Glede tega so v mariborskih kulturnih in drugih krogih precej različna mnenja. Ta raznovrstnost mišljenja se nanaša bolj ra nujne preureditve, ki so združene s postavitvijo. kakor na določitev prostora samega. Precej soglasno mnenje je. da spada takšen spomenik spričo pokojnikovega delovanja pred kazinsko poslopje ali vsaj v tamošnjo bližino. Ce se pa uedinijo pred-fogi na ta prostor nasproti kazinskemu poslopju, to je v nadaljevanju Tappemerje-vega spomenika, potem dozori samo po se-b' vprašanje Tappeinerjevega spomenika. Pa ne samo to Cisto odveč je vsako utemeljevanje. da bi zaradi takšne solucije ~as:ala neka neskladnost na prostoru prehodnega parka, ko bi na enem izhodu ime-spomenik, trije ostali pa bi zevali, ne
glede na to, kaj bomo potem s Tappeiner-
jem v sredini.
Iz teh razlogov je evidentna potreba dobrega premisleka, ki naj ima v svojem ho-ricontu dokončno izgraditev tega prostora. S tem v zvezi se poraja tudi vprašanje, da bi na izhodu proti stolnici dobil svoj ko-relativni spomenik s Parmovim škof Slomšek, na ostalih dveh izhodih nasproti palači Mestne hranilnice oziroma poslopju na Slomškovem trgu 11 pa dva druga zaslužna moža iz političnega, komunalnega ali gospodarskega življenja, katerih spomin ali zasluge so vezane na naše mesto. Izvedba preurejevalnih priprav naj bi računala s tem, da je treba dati po odločitvi temu štirikotu markantno poteznost, v kateri naj bi prišli vsi ti in morda še drugi momenti do svojega krepkega izraza. Na vsak način je potrebno pritrditi vodilnim ljudem pri našem mestnem gradbenem uradu, ki stojijo na stališču, da je treba najprej načrte dobro premisliti in potem šele pristopiti izvedbi spomeniškega načrta oziroma načrtov.
Izredna pridnost in vztrajnost
Ljubljana, 18. januarja
Nedavno je g. Alojz Pikel položil na tehniški visoki šoli v Gradcu drugi državni izpit in s tem diplomiral za strojnega inženjerja. Tako smo posneli iz graških časopisov.
To bi seveda ne bilo nič nenavadnega, povsem drugačno lice pa je dobila stvar za nas kroniste šele. ko smo se o njem pobliže informirali pri njegovih ožjih prijateljih. G. Pikel je namreč študiral le ponoči, ob celodnevni službi, brez vsakega študijskega dopusta in daleč od visoke šole. Kako in s kolik.mi vožnjami jc mogel kljub celodnevni zaposlenosti opraviti vse laboratorije, seminarje in konstruktivne vaje, za katere je osebna prisotnost strogo predpisana, to ve menda le on, kajti o težavah, ki jih je bilo treba s skromnimi sredstvi premagati, si ne more ustvariti prave slike noben slušatelj, kamoli laik Zanimivo je, da je vzporedno s tem študiral še neko drugo fakulteto, ki jo bo tudi kmalu dovršil, tako da bo v kratkem nositelj dveh akademskih naslovov.
Saj se ne zgodi redko, da vrže življenje človeka sredi razvoja iz temeljev življenjske zamisli daleč in za vedno drugam. Takšnih tihih tragedij je bilo vedno mnogo, posebno pa se je pomnožilo njih število zaradi svetovne vojne in nje posledic. Zelo redki pa so primeri, da se človek, ki ga je takšna vihra vrgla ob tla, kljub vsakdanjim borbam in skrbem »pet pobere, upre svoj pogled v prvotno začrtano smer ter usmeri korak proti cilju, ne ozirsje se na vsak dan nanovo nastajajoče ovire.
Gospodu inženjerju, ki ga poznamo tudi kot pisca iz »Ljubljanskega Zvona« in »Odmevov«, čestitamo ter mu želimo še mnogo enakih uspehov v življenju.
Vedno večje naloge reševalcev in gasilcev
Ljubljana, 18. januarja
Vodstvo naše reševalne in gasilske postaje, te najbolj budne in skrbne čuvari ce nad varnostjo im blaginjo prebivalstva, je pravkar zaključilo bilanco dela v preteklem letu, ki zgovorno priča o neprestano rastočih nalogah. Lani so mestni poklicni gasilci sodelovali pri gašenju 4 velkih, 4 srednjih, 30 manjših in 12 dimniških požarov. Prav tako so pomagali pri 300 primerih izžiganja dimnikov, enkrat so reševali človeka iz Ljubljanice, v več primerih pa so reševali živali iz vode. Reševalni avtomobili so imeli skupaj 2345 prevozov in so prepeljali 2376 oseb. Med vrstami bolezni, zavoljo katerih je treba voziti lju di v bolnico, so bile najbolj pogoste navadne telesne po-kod-be (3o0), /lomljenje nog (108), slepič (152), notranje bolezni (748), umobolnost (57), razna zastrupljenja (37). kap (20), angina (19), škrlatica (20), davica (27), poizkusi samomora (23), vna-nje bolezni (49), porodi (242), krvavitve (130) in splavi (56).
Ker se dobro zaveda, da spričo stalnega naraščanja mesta in zlasti spričo zmerom živahnejšega tempa v življenju in prometu tudi naloge reševalne in gasilske službe postajajo zmerom večje in težavnejst, si vodstvo stalno prizadeva, doseči postaji tudi vsa potrebna sredstva, da se bo poslovanje lahko prilagodilo novim razmeram in potrebam. Letos ima mestna občina v načrtu, nabaviti si nov reševalni avto posebej za infekcijske bolezni, ki je iz
razumljivih higienskih razlogov nujno potreben. Prav tako mora dobiti postaja aparat za čiščenje okuženega zraka, v noven proračunu pa je postavljen že tudi pr\i obrok za montiranje električne alarmne naprave proti požarom. Za tehnično izpopolnitev gasilske aparature si bo moraia mestna občina omisliti tudi posebne aparate za gašenje pri požarih, ki nastaja.o v obratih na električni pogon, in pa tkzv. »pulmoto«, aparat za oživljanje pri nezgodah, ter druge instrumente za prvo pomoč. Nujno potrebna je postala že tudi naoiva nove motorne brizgalne.^ Nikakor pa ne bo mogoče več dolgo odlašati, da dobe mestni gasilci nove prostore, ker so stari prostori v Mestnem domu že- zdavnaj postali pretesni in niti v tehničnem, niti higienskem oziru ne ustrezajo potrebam časa. Vsa Ljubljana, ki zmerom z vneto pozornostjo in hvaležnostjo spremlja delo mestnih gasilcev in reševalcev, želi. da bi reševalna postaja v tem stremljenju zagotovo uspela.
Neprilike zaradi nepopolno izvedene komasacije
Trbovlje, 18. januarja
Komasacija občin Trbovlje na eni in Hrastnika-Dola na drugi strani je uradno sicer izvedena menda definitivno, niso pa med novima občinama urejene še druge stvari, ki so posledica komasacije, vsled česar se nahajata obe občini v velikih ne-prilikah. Ker katastrska uprava še ni izvedla katastrske ločitve od občine Trbovelj na novo občino Hrastnik-Dol odpadlega teritorija, tudi davčna uprava še ni ločila k občini Hrastnik-Dol pripadlega dela in pobira občinske doklade ne glede na komasacijo po starem v razmerju kakor poprej za občino Trbovlje. Ker je višina doklad v obeh občinah različna (Trbovlje 111 odst., Hrastnik-Dol 170 odst.), sta občini občutno prikrajšani na občinskih do-kladah in tudi ne moreta urediti svoiih gospodarskih razmer, zaradi česar grozi zastoj v njunih gospodarstvih. Občina Hrastnik-Dol namreč še sploh ni prejela doklad za Hrastnik.
Nujno potrebno je, da se komasacija popolnoma izvede, torej tudi v pogledu finančnega vprašanja. To tudi ne bo tako težko, ker je točno do parcele znano, kai je po komasaciji odpadlo od Trbovelj občini Dol-Hrastnik. V' kolikor tega ni moči izvesti takoj, naj pobira davčna uprava v Laškem doklade v višini kakor so odobrene za občino Hrastnik-Dol na vsem njenem teritoriju in ne samo v stari občini Dol, torej tudi v katastralni občini Hrastnik, Sv. Marko itd. Davčna uprava naj pobrane občinske doklade razdeli takoj pri nakazovanju na obe občini v lazmerju, kakor tirna pripadajo po že odobrenih proračunih. Da se to ukrene, je nujno potrebno že za sestavo novega proračuna.
Nevaren požar v Slovenski Bistrici
Slov. Bistrica, 18. januarja
Pretekla noč bo ostala vsem meščanom dolgo v spominu, ker je bila polna strahu in razburjenja. Kmalu po 21. je središče mesta zažarelo v ognju in od vseh strani so se slišali klici: Hotel Beograd gori! Ko so zadoneli signali gasilcev in plat zvona, je drvelo vse skupaj v največjem razburjenju. Videti je bilo, da gori hotel Beograd, izkazalo pa se je, da gori gospodarsko poslopje za njim. Ogenj je nastal nekje pri hlevu ter se naglo razširil na vse stranske dele poslopja
Za domačimi gasilci so prihiteli n« pomoč gasilci iz Zgornje Bistrice ter z združenimi močmi zavarovali sosednja poslopja. V največji nevarnosti je bila na eni strani gostilna g. Valanda, na drugi pa hiša ge. Jagodičeve in stavbe g Mačka. Predsednik občine g. dr. Pučnik se je zaradi velike nevarnosti obrnil na pomoč tudi na komando mesta in na poveljstvo mariborskih gasilcev. Komanda mesta je dala na razpolago oddelek vojaštva, ki je bil ves čas vneto udeležen pri reševalnem delu. Mariborski gasilci so prispeli v dveh kolonah. Prvo je vodil g. Ivan Cerče, drugo pa poveljnik g. Anton Benedičič. Gasilci so vodo črpali iz potoka ter se tako spretno razvrstili, da se jim je lokalizacija požara kmalu posrečila. Gasilcem, ki so prispeli iz Slovenskih Konjic, ni bilo več treba stopiti v akcijo.
Gašenje je trajalo do poznih jutranjih ur, domači gasilci pa so še dalje ostali na straži. Požrtvovalnost gasilcev je v izdatni meri pomagal tudi sneg, ki jc pokriva
strehe poslopij, ki so tako blizu skupaj. Kako je nesreča nastala, še ni ugotovljeno, domnevajo pa, da jc bila vzrok neprevidnost kakega neznanca, ki se je .zatekel na prenočevanje v gospodarsko poslopje. Včeraj je bil baš dan sejma in je bilo v mestu mnogo sumljivih pohajačev.
Gospodarsko poslopje gospe Krulčeve je zgorelo do temelja, rešili pa so živino. Velika škoda je krita z zavarovalnino. Požrtvovalnosti gasilcev in srečnemu naključju, da je bilo dovolj snega, se je treba zahvaliti, da ni prišlo do hude katastrofe za velik del mesta.
Strašna noč smučarke
Beograd, 18. januarja
Na Kopaoniku so urejeni lepi tereni za vse panoge zimskega športa in so tam letos zlasti smučarji posebno številno zastopani. Za smučarska področja se briga smučarski klub Kopaonik, ki je letos organiziral tudi smučarske tečaje, na katere je tudi orožniško poveljstvo poslalo več orožnikov. Na Kopaoniku pa so tudi izven meja organiziranega dela najlepši tereni in se tja z velikim veseljem zatekajo izvež-bani smučarji.
Mlada vneta smučarka Kaja Stojisavlje-vičeva, doma iz Niša, ki študija na beograjski univerzi, pa je doživela na vrhovih Kopaonika strašno noč, ko se je podala tja v večji smučarski družbi. Družba je ostala precej časa skupaj, pozneje pa se je Kaja od nje ločila, ker jo je zvabilo lepo gozdnato pobočje. Zalotil jo je mrak in, ko je iskala smer, da bi se spet pridružila tovarišem, je zaslišala tuljenje volkov. Ko je presenečena obstala, ie na robu gozdiča že zagledala tolpo zveri. V svojem strahu jc storila pač to. kar bi storil vsak na njenem inestu. Popela se je na najbližjo visoko bukev in to baš ob pravem času, zakaj zveri so že v polkrogu obdale bukev. Na drevesu je mladenka prebila vso noč, ker so volkovi sicer tekali na vse strani, a je vedno vsaj eden ostal na preži ter upiral v njo svoje žareče oči. Mlada smučarka je napenjala vse sile, da je ni med hudim mrazom premagal spanec in da ni zdrknila z vamih vej med krvoločne zveri.
Tovariši so jo iskali vso noč, in ker k sreči ni več snežilo, so naposled našli njeno sled in na rob gozda so prišli zjutraj, ko je nekaj volkov še vedno krožilo okrog bukve. Volkove so prepodili s streli iz samokresa ter oteli svojo tovarišico
Priprave za celjsko obrtno razstavo napredujejo
Celje, 18. januarja
Dosedanje delo za obrtno razstavo napreduje zelo povoljno. Pokroviteljstvo ie prevzel g. minister dr. Drago Marušič. Razposlan« so povečini že vse prijavnice in okrožnice ter je prispelo že precej prijav iz bližnjih in tudi iz oddaljenih krajev. Prijave in povpraševanja so celo iz južnih delov države, tako da bo po dosedanjih prilikah sodeč še primanjkovalo prostora na razstavišču. Zaradi tega poziva odbor vse, ki imajo namen razstaviti, predvsem domače obrtnike, ki čakajo na
Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu. sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes. skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« gTenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo. da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri senu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
zadnji dan s prijavami, naj z njimi pohitijo, da ne bodo ostali brez prostora.
Pooblaščene so tudi podružnice DJO tli obrtniška diUŠtva ter združenja po večjih krajih, da sprejemajo prijave ter dajejo vsa potrebna pojasnila, ki se tičejo razstave. Zaprošeno jc tudi že za znižano vožnjo tako za osebni promet, kakor tudi za prevoz razstavnih predmetov iz oddaljenejših krajev. Zaradi pomena razstave upa odbor, da bo prošnja ugodno rešena. Seje posameznih odsekov in ožjega ter širšega odbora bodo v najkrajšem času, da se lahko pokrene vso potrebno za nadaljnje uspešno delo. Kdor ima veselje do dela in interes za zboljšanje položaja obrtništva in gospodarstva sploh, naj pripomore k temu s pozitivnimi dejanji, komur pa do tega ni, naj stoji molče ob strani in ne dela protiagitacije. naj ne razširja neresničnih vesti o razstavi.
Huda avtomobilska nesreča tik ob Savi
Radeče. 18. januarja
Na banovinski cesti Radeče-Zidani most se je pripetila v bližini šolskega vrta velika avtomobilska nesreča. Prodajalec kruha g. Trop je vozil iz Rimskih toplic kakor običajno kruh v Radeče. V nasprotni smeri je prihitel z veliko brzino tovorni avto. last tovarne Piatnik. ?ofer je v zadnjem času opazil vprežene sani. zato je zmanjšal brzino in se jim skušal ogniti. Ker je cesta na tistem kraju precej ozka — na eni strani je železniška škarpa, na drugi pa breg Save — se šofer ni mogel izogniti in je tako nesrečno zavozil v sani, da je konja na mestu ubilo Zgolj po srečnem naključju je voznik u^-cl smrti. Vrglo ga je sicer raz sani, katere je težki avto popolnoma stri. Ze dolgo opažamo, kako drve nekateri avtomobilisti skozi mesto. Mestno načelstvo jih znova opozarja, naj prenehajo z dirkanjem.
Matajev Matija na Šentjakobskem odru
Ljubljana, 18. januarja
Rado Munvik je napisal veselo povest o Matiji s Telebanovega. kako je romal v Ljubljano, kaj je tu doživel veselega in neprijetnega m kako so ga doma vaščani sprejeli, ko se je vrnil s tega pregre-nega potovanja. S'.abo mu je predlo doma in da ni bilo njegove klukonose in krivoglede sosede Mice Kobacajke. ki jo je njegov prijatelj, vaški malhar Hudopisk pregovoril, da je s svojo salomoiisko sodbo obvarovala Matijo pred najhujšim, bi bila tekla kri. Tako je pa Mica. ta »Salomon v kočemajki«, vse zaobrnila tako. da se je prehuda jeza Telebancev ohladila in se jim kri ogrela rajši v obči veselosti. Temni oblaki, ki so se zagrinjali nad Matajem. so se razvlekli in solnce je posijalo na srečni par — Matije in Mice.
Povest pa nikakor ni hotela prikazati našega kmeta, ali pa izzveneti celo kot satira, temveč hoče !e burkasto — zabavati Zato je Matija, vzlic temu, da je snubil v Malem Dolu na Gorenjskem in včasih zašel tudi v Zaplano ter romal celo v Ljubljano, vendarle doma v kraju, ki ga ni nikjer na Slovenskem. v imaginarni, revni gorski vasi, — Telebunovem!
Tudi dramatizator te povesti se je zavedal tega ter je poudarjal v svoji odrski priredbi burkasto bistvo povesti ter postavil na oder Teleba.novce kot ljudi čisto svoje vrste, kot tigure, ki so se porodile le \ šaliivi domišljiji avtoria te vesele povesti. Tudi režiser se je zavedal, da nc oblikuje niti narodne igre, ki bi kazala našega kineta. kakršen jc v resnici, ali pa mogoče satire na na-e podeže!a'.e. temvej jc izoblikoval Tclebanovcc jaač kot telebane!
Goepa Eiza Oeltjenova - Ka-simirova razstavlja rUbe z obmorskimi motivi: barke v pristanišču. Hiša na obrežju. Pri pa-stelih se omejuje na skalo nekaj srebrnih tonov: le-ti sami ne dopuščajo izražanja, ki bti segalo U.idi v globino. Kljuh tonom so tudi ti pasteJi zgolj risbe.
Nikakor se seveda ne morem ogreti za njeno plastiko, mislim razstavljene portrete v srednjem razstavnem prostoru. Upira se mi način takega izražanja: pre-mrtvo je. Ti obrazi ne žive, niso telesa, niso meso, mrtva glina so. ki kaže na pogled obrazom podobne oblike. Noben** sproščenosti, nobenega zanosa ni v njih: so le močno hotenje po zunanji podobnosti Pač pa ima gospa razstavljeni dve živalski plastiki, ki ne zanikujeta njenega oblikovalnega daru. L«ovski pes in Srnica pričata, da bi bilo tod hvaležnejše polje za deto. Posebno Srnica, porcelanasto pološee-na, ima v sebi vso tisto ljubkost in nežnost, a kakršno razumejo le ženske oblikovati tako drobno plastiko. Tu se žensk: naravi ni treba zatajevati. Njihova moč je prav v oblikovalni nežnosti, ki ima pri živalski plastiki najhvaležnejše polje za udejstvovanje.
Razstava kliče po obisku, že kot izraz marljivega življenjskega dela, ki sta ga mož in žena posvetila umetnosti. (Zlasti bi bilo želeti, da se tu kulturno izkaže na-9a nemška manjšina, ki sicer ne obiskuje naših kulturnih prireditev. Op. ured.).
C. 6.
KULTURNI PREGLED
Jan in Elza Oeltjen
Po daljšem času je Narodna galerija odprla vrata razstavnega paviljona dvema umetnikoma, ki ju na pogled sodimo za tujca. Ne popolnoma po pravici. Jan Oet-jen je Fridlanec, doma blizu Oldenburga, njegova gospa pa je Ptujčanka, sestra Luigija Kasimirja, grafika, dobrega znanca z vseh velikih grafičnih razstav, tudi tam preko morja.
Zakonca Oeltjen. ki imata v svojem skupnem ustvarjanju prav za prav dve domovini, saj preživljata dalje časa izmenoma v Ptuju in Oldenburgu, sta pri nas že razstavljala. Pred vsem menda v Ptuju in drugih štajerskih mestih m če se ne motim. tudi v Kočevju.
Oba Oeltjena rta na moč marljiva pri svojem delu Brez težav sta napolnila tri velike razstavne prostore in imata s seboj še toliko del, da bi dala še eno. prav tako obsežno razstavo.
Gospod Oeltjen dela v raaiih tehnikah: olju. akvarelu, radira in reže v les. Gospa pa razstavlja pastele, risbe in nekaj plastike.
Narodna galerija nam je že večkrat nudila priliko, da smo spoznali umetniško delo, kakršno je drugod. Na zadnji razstavi nam je predstavila v precej popolni sliki delo »štajerskih« umetnikov. Pričujoča
razstava utegne zato biti nekako dopolnilo prejšnji, saj ni dvoma, da imata oba razstavi jalca za razvoj umetnosti v malem mestu, kakršno je Ptuj, kaj pomena.
Oljnate slike Jana Oeltjena kažejo na pogled sorodnost s številnimi stvajjalci polpretekle dobe. ki so dajali tej dobi slikarsko modo. Vzrokov skoraj ni mogoče pokazati: preveč jih je bilo, ki so si bili v
izražanju podobni ko dvojčki. V nečem pa slikar nikakor ne more skriti svojega porekla. Mrzlo severnjaštvo se zrcali v še mrzlejših tonih, ki na njegovih oljnatih podobah nikjer ne preidejo v toplino, najsi je pokrajina vsa v zlatu solnčnega vzhoda ali zatona. Pač, na sliki »Pod večer« je slikarja premotila vsa toplota in milina somraka v slovenski pokrajini.
Nekako nasprotje hladnemu izražanju v tej tehniki so njegovi akvareli; tu nam postane vse bolj domač in prikupen. Vsi imajo svoje kvalitete, in skoraj ne gre dajati prednosti drugemu pred drugim. Od-
likuje jih lahkotna tehnika, na mah zadeto nastrojenje. n. pr. Pred nevihto, št. Vid v Halozah, Zasnežene strehe. Poleg drugih, je njehova odlika tudi v tem, da Oeltjen ume s pičlimi sredstvi mnogo izraziti. kar mu pri oljnati tehniki ne uspeva v toliki meri, prav zaradi tega zapuščajo njegove podobe v olju vtisk površnosti, nedognanosti. najsi sicer v zamislih očitujejo mnogo samobitnosti, ki jo še poudarja nekam arhaična kompozicija v vBem njegovem delu. Tako je tudi v radirankah in lesorezih, ki jih razstavlja lepo Stevao.
Jan Oeltjen; Led na Davi
Qm Oeltjenova: Barke
Danes originalna premiera ruako-aovjetske veleoperete
PASTI M
IKOSTJA
Godba, smeh, grohot, petje, zabava in mnogo veselja Fi'm je bil odlikovan na mednarodni razstavi z prvo zlato kolajno
Sodelujejo: A. ORLOVA, subreta — L. fTJESOV, pevec Glasba: DINAJEVSKY
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24
Predstave ob 4., 7.15 in 9.15 uri zvečer Rezervirajte vstopnice.	Predprodaja od 11.— '^lo.
a
če vesti
♦ Vseučiliški profesor admiral Bokel|-ske mornarice. V LSoki Kotorski je najstarejša mornarska bratovščina, znana pod imenom Bokeljska mornarica, ki prirej* vsako leto pred praznikom sv. Trifuna i. februarja svoje lepe tradicionalne svečanosti Ta bratovščina je bila ustanovljena že leta 809., ko so v kotorsko katedralo prinesli iz Azije ostanke mladega mu če-uika sv Trifuna, ki je patron starodavne bratovščine. Bokeljska mornarica je ohranila mnogo zanimivih ceremonij iz daviv b stoletij, ima svojo Slikovito uniformo, zastavo in razne predpise. Po starodavnih obredih si člani bratovščine volijo tudi svojega admirala. Doslej ie bila admiralska čast dosmrtna, lani pa so sklenili, da bodo admirale volili za dobo petih let. poleg velikega ima Bokeljska mornarica tudi 6vojega malega admirala, ki si ga izbere članstvo iz vrst naraščaja vsako letu pred praznikc.m sv Trifuna. l'o starodavnem obredniku nastopa mali admiral pri tradicionalni svečanosti. 1> dni so se v Kotoru sestali člani Bokeljske mornarice ter volili velikega in malega admirala Za velikega admirala je bil izvoljen profe sor zagrebške medicinske fakultete dr. Karlo Radoničič, ki je rodom iz Dobrote v Boki, dosedanji admiral Marko Dabčevič pa bo ostal do smrti ča-tni admiral Bokeljske mornarice. Za malega admirala na je bil po tradicionalnem običaju izvoljen 12 letni sin kotorskega trgovca Miloševi-ča.
E - LOP, L©P,
V višinskem soncu in snegu je Karr.ila krema nedosegljiva. Smučarji, rabite jo tudi pri vseh kožnih poškodbah!
KAMILA CVETNA KREMA
je v rumeno-modri škatlici.
« Predavanja ZKD. Sokolska četa Zalog priredi drevi ob 20. predavanje o Japoncih in Kitajcih. Predava predavatelj ZKD g. prof. Stepišnik. predavanje bodo spremljale skioptične slike. — Vajenski tiom v Ljubljani priredi pod okriljem ZKD dne 21. t. m. ob 19. uri predavanje. Predaval ho g. profesor Fran Dolžan o potresih. — Sokol škof j a Loka priredi 23. t. m. ob 20. predavanje o temi: »Zemlja nekdaj in sedaj«. Predaval bo predavatelj ZKD g. profesor Stepišnik Drago.
♦	Jubilej zagrebškega reševalnega društva. 25 let žc deluje Društvo za reževa-n« v Zagrebu, ki ima do lanski stat -dnevno najmanj po 10 intervencij. Reševalno društvo je privatna organizacija, ki dobiva sicer stalno podporo od mestna občine, a je drugače popolnoma navezana na privatno iniciativo in dobrodelnost Društvo šteje 839 članov, a iih tudi oh Dre-vratu m štelo dosti manj Ob svojem 25 letnem JubMeju je društvo sedai obrni lo z apecm na prebivalstvo, nai se v v-eč-j; mer zavzame za to dobrodelno orzam za<-i Jo
♦	2 ''Vsrn otvoritev ceste na otoku Kor-
čul T; r.-; bodo na slove sen način izročil' prr-rv - u ce - to. ki bo vezala vsa mesta na o to V i Km n! K slovesni otvoritvi so po
sa «» stim
§ T K U P I
^ za lisicc po najnižjih cenah v
DROGEfliJI I. K A N C
NEBOTIČNIK, LJl BLJANA Pošiljam tudi po pošti.

vabili ministra za javna dela g. dr. Koiu-lja, ki pa je, zadržan od važnih poslov, poveril svoje zastopstvo banu primorske banovine. Veliki slavnosti bosta prisostvovala, kakor smo ze poročali tudi preiloods--ka senata in Narodne skupščine
♦	Graditev velikega aerodroma pri Trogi-ru. Z otvoritvijo naših zračnih prog bodo letos uvedene tudi neke nove proge. Zagotovljena je že zračna zveza Susaka s Splitom, ki jo bodo vodili češkoslovaški letnici. Splitski aeroklub vrši sedaj priprave za zgradbo aerodroma pri Trogiru. Načrti so že gotovi, izbrano pa je tudi zemljišče. Novi aerodrom bo nosil ime kneza Pavla
+ Danes lunin mrk. Danes popoldne, če ne bo preveč oblačno, bomo lahko opazovali lunin mrk. Začetek mrka bo že okrog 15., mesec pa se bo pojavil po IG uri in bo tedaj že popolnoma pomračen. Na obzorju ga bomo videli kot teranordečo ploščo Mrk bomo lahko opazovali do 18.10. Potek bo naslednji: Luna pride v polseu-co, ki jo meče zemlja, ob 13.39 srednjeevropskega časa. V popolno senco stop; ob 14.r.I. Začetek popolnega mrka bo ob 16.04 konec pa oh 17.31. Pomračitev bo končana ob 19.55, ko bo luna izšla iz polseuce Faze mrka borno v naših krajih lahko opazovali blizu 50 minut, ker se bo luna prikazala do 16.40.
♦	Stoletni starec se je oženil. V va»i Rajinei pri Zvorniku se jc oženil 100 letni kmet Mujo Sulikanovič, ki upravlja s*-sam manjše posestvo Trdoživi starec se je oženil tretjič in si je za družico izbral 60 letno vdovo.
♦	500 Din nagrade za ubeglega kozoroga. Za svojo kolonijo kozorogov pri Sv. An; nad Tržičem je baron Boru importiral iz Sehonbrttnna samico, ki se je novim razmeram sicer hitro privadila, vendar pa se ji je lepega dne zahotelo še širše svobode, kakor jo je uživala v koloniji, ki je Itak večji del odprta. Od oktobra lani jo pogrešajo. Menda jo je obrisala čez Bogunj-ščico. Je na enem očesu slepa, toda sicer krasen eksemplar. Baron Born plača 500 Din nagrade tistemu, ki ubeglega kozoroga izsledi.
♦	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz M^Mjane
u— Ljudska univerza. V ponedeljek se otvori urugo polletje z javnim predavanjem v dvorani Delavske zbornice ob uri zvečer. Tredaval bo g. dr. Tomšič Ivan, docent na pravni fakulteti, o Zvezi narodov. Predavanje spremljajo skioptične slike. Tema je zelo aktualna, ker se običajno podcenjuje pomen te mednarodne ustanove. Poudarja se še posebej, da je vstop prost
u— Kulturen dogodek v Vajenskem domu. V nedeljo ob 15.30 bodo prebivale' Vajenskega doma v Liplčevi ulici in njihr vi redni gostje, ki so se že v lepem Ste vilu zbrali okrog poučnih in kulturn.L prireditev v novi dvorani zavoda, doživel nov pomemben praznik: otvorlli bodo svoi lutkovni oder. Ker so morali vneti in zme rom podjetni gospodarji doma iz gradbeni tehničnih razlogov opustiti prvotno zam sel, da postavijo gledališki oder, so vpra sanje dvorane prav posrečeno rešili s tem. da so pripravili nov domek Gašperčkovi umetnosti. Lutkovna igra, ki je enako dragoceno umetniško in vzgojno sredstvo, je brez dvoma še prav posebnega pomena za vzgojo obrtniškega naraščaja. Mladi va jenei imajo pri delu na GaSperčkovem odru zmerom zadosti prilike, da znanjt svojega ročnega dela družijo s plemenitim naporom umetniškega oblikovanja MaP mehanik in elektrotehnik, mali mizar, kro jač pleskar, dekorater in zastopnik prav 6lednje druge vrste ročnega dela je tu ki! can k sodelovanju, da se vežba v svoj1
stroki in da se obenem poglablja v svet lepote in duha. Vse široko zaledje, ki si ga je dvorana Vajenskega doma v kratkem osvojila, vsi ljubitelji mladine in obrtniškega napredka z vso pozornostjo pričakujejo dogodka, ki ga je pripravil kurato-ri.i doma pod predsednikom Rebekom predvsem po zaslugi požrtvovalne vneme mladega odrskega mojstra in umetniškega vodje novega odra g Verbiča in njegov h sodelavcev. K otvoritvi, za katero je na sporedu znana ftirolova igra »Poglavar podzemlja« so vabi'eni vsi prijatelji zavoda in obrtne mladine.
Danes poje
LAUEI VOLPI
v filmu
PESEM SOLNČA
ZVOČNI KINO ID K A L
Predstave ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer jutri ob 3.. 5., 7. in 9.15 uri
u— Pet decenijcv življenja ni mnogo.
ali če so Izpolnjena z vestnim delom in doslednim stremljenjem po uveljavljen ju v plemenitih smereh, jih moramo omenit: drugim za zgled. Danes praznuje srečanje z Abrahamom g- Franc T u m p e j. ofic: ji! pr' okrožnem sodišču v Ljubljani. Z žilavostjo in širokogrudnostjo Podraveev — doma je od Sv. Lovrenca na Dravskem polju — se u lejstvuje v javnem življenju. Sentpetrski ekraj mu je zlasti veliko in lepo torišče. Je tajnik okrožne organizacije JNS. ubožni oče, krepka opora sokol skesa Tabora, sploh udeležen pri vsem šentpetrskem nacionalnem, človekoljubnem in prosvetnem delu. želimo ugledne mu možu v ljubljenem družinskem krogu še mnogo srečnih let in uspeha!
Danes premiera senzacionalnega filma
DEMON VELEMESTA
Boji. napadi, ropi in ubojstva gangsterjev Senzacija l	Senzacija!
ZVOČNI KINO DVOR. telef. 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. uri. jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer
u— Znana glasbena strokovnjaka gospoda dekan dr Frančišek Kiniovec in mons. Stanko Premrl priredita na prošnjo Glasbene Matice v ponedeljek 21. t. m. ob 20. v Hubadovi dvorani zanimiv in poučen večer, na katerem bosta podrobno govorila o orglah in vršilo se bo tudi predavanje na posameznih spremenah z vsemi mogočimi zvezami. Opozarjamo na la večer vse, ki se zanimajo za glasbo.
u— Bachov koncert. V petek 25. t. m. bo v Hubadov, pevski dvorani Bachov večer v spomin 2501etnice rojstva slavnega mojstra. Izvajala se bodo izključno le
V soboto ob 8., v nedeljo ob 3., 5. in 8., v ponedeljek ob 8. uri Ramon Novaro v filmu petja in nežne ljubezni
LOTOSOV CVET
in sinehapolna burka
ZAPLETENA SITUACIJA
STAN LAUREL in OLIVER HARDY Vsakokrat ob 5. in 8. uri oba filma z običajnimi dodatki
Jod ilri krvne Sile,
manjša tlak krvi, rdeči in čisti kri. uravnava izmeno hormonov in krvi.
Radenska!
vsebuje jod v najprimernejši količini. Jod najbolje deluje v malih količinah in takšna primerna količina joda se nahaja prav v RADENSKI! Razen ^oda ima RADENSKA še ogromno količino drugih zdravilnih sestavin za srce. ledvice, seč. žolč, hormone in živce.
ZATO JE RADENSKA TAKO DOBRA, i PITNA IN ZDRAVA!
Bachova dela za sopran in bas-s oio a spremJjevanjem violine, oboe, angleškega roga. klavirja in orgel kakor tudi skladbe za orgle. Na ta intimni koncert že danea opozarjamo Točen spored S" priobčimo.
u— Razširjeno sejo bo imel odbor vi-škega poverjeništva društva -Delo In eksistenca- dne 19. t. m ob 20. v društvenem lokalu na Tržaški ce^ti 17 (gostilna Ma-rinko-Oblakl. Ta seja sp vrši z ozirom na bližnji občni zbor poverjeništva. Vabljeni vsi člani in brezposelni, da se te seje udeleže in da poročajo o svojih eksistenčnih razmerah PoverjentStvo potrebuje podatke zaradi posredovanja zaposlitve pri raznih tvrdkali.
u— Umrl je g. Friderik P a u e r ngled-ni pekovski mojster in posestnik na Sv. Petra cesti 48. Pogreb bo Jutri ob 15. — Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u— V počaščenje spomina pokojnega g. Nebenfuhrerja. nadupi avitelja Ljubljanske kreditne banke, namesto venca na njegov grob daruje 200 Din za Akademski kolegij Dolničar P res ker, kavarna Emona.
a— Slovenska starokatoliika služba božja bo jutri 20. t. m. izjemoma v I. nadstropju Narodnega doma.
u— Občni zbor društva Dom visoko&olk se bo vršil v nedeljo 2". t. m. ob 9. na Rimski cesti št. 11. Vabljeni vsi redni in izredni člani.
u— Nova domača lutkovna igra. Lutkovno gledališče Sokola I. na Taboru priredi jutri ob pol 16. krstno predstavo pravljične lutkovne igre s petjem v pet:h dejanjih Jurček gre na Triglav-, ki jo je spisal učitelj Daro Svetli«*. Tokrat Jurček ne bo reševal zakletih kraljičen v Indiji in Afriki, temveč ho pogledal v pravljični svet očaka Triglava, kjer bo doživel kaj čudne reči. Po lepih triglavskih dolinah se bo sprehajal, plezal po strmih stenah, se celo ponesrečil. — kar pri Jurčku ni običaj — a se bo vendar zdrav vrnil. Vsebina igre je pestra, zelo zanimiva in zadovoljuje okus starih in mladih. Krasne planinske dekoracije, petje in planinsko veselje bo presadilo glodalce v lepo planinsko življenje. Igra je pa t mi 1 turistično vzgojna. Marelkak lep nauk bo slišal mladi planine-* pri tej predstavi. Zato toplo priporočamo staršem, da izrOče svoje malčke pravljičnemu svetu lutk, v katerem bodo dobili vzgojni življenjski pouk in razvedrilo. In vi, malčki, posetite lutkovno gledališče, ki vini nudi ob nedeljah neprisiljeno zabavo. Nizka vstopnina to pač vsakomur omogoča. Deca plača za sedež 2 Din, stojišče
1 D!n; odrasli za sedež 4 Din. stojišče 2 Din.
u— Vodstvo v razstavi v Jakopičevem paviljonu bo jutrišnjo nedeljo ob pol 12.; o razstavljenih umetninah dvojice BIze ln Jana Oeltjena bo govoril g. dr. Štele. — Razstava Je s svojo kolekcijo slik. kipov, pas telo v, akvarelov, risb. lesorezov in ra-dirank vredna vse pozornosti in ogleda; paviljon je odprt od 10. ure do mraka.
u— Danes predvaja ZKD svoj film »Con-gorilla«. Ta film nam pokaže mnogo stvari. ki so nam bile do sedaj popolnoma ne-znane življenje živali in zveri v džungli je pokazano. kakor j«' v resnici. Na ta film posebno opozarjamo ljubitelje narave ter one, ki se zanimajo za lov nR divje zveri. Predstava danes ob pol 3., jutri ob 11. dopoldne. Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Din.
u_ v društvu »Soča« bo predaval drevi
v salonu pri Levu ob pol 21. uri naš rojak g. dr. Branko Vrčon o temi: »Mi in sodobni manjšinski problemi*. G. predavatelj bo govoril o manjšinskih problemih z meddržavnega stališča, v zvezi posebno z nekaterimi aktualnimi mednarodnimi vprašanji Sočane in prijatelje vabimo, da se tega predavanja, ki je zelo aktualno, udeležite polnoštevilno Potem se udeležimo policijskega družabnega večera v Unionu Vstop vsem prost. — Predavateljski odsek.
u— Z avtobusi na Polfcevo. Jutri bodo vozili izpred glavnega kolodvora v Ljubljani smučarje na Polževo trije veliki avtobusi Vožnja iz Ljubljane do Peščeni-ka in nazaj od Ivančne gorice (Stične) bo veljala 18 Dir za osebo. Smučarji izstopijo na Peščeniku, kjer si takoj pritrdijo smuči in pridejo skoraj po ravnem na Pol-
%agrebšho pismo
Minuli tei. -ri r-iuo lahko zabeležili uspelo domaČo prenliero Božena B e g o v i č e v a, b«>l siavn. .i Milana Begoviča je prvič stopila pred občinstvo kol avtorica drame in je takoj s prvencem pokazala mnogo smisla za odrsko dramatiko in sploh za življenje ua odru. Mene osebe žive. v njih ni odrevenelosti: -o prepričevalne in dostopne splošne; človeškemu razumevanju. Dialog ; ■ lehak in duhovit ter tolikanj živahen, da človek iiikj"i ne občuti: to je pa pisala en-ska roka! Ni dvoma kajpak, da so tudi v te:n delu — fcakoi* v vsakem začelniskem — poleg vHikih odlik tudi majhne napake m slal»osli toda ta preizkušnja bo pisateljici v bodoče dobra šota in lahko od nie pričakujemo še marsikaj lenega Najmočnejši lik njene igre ie M;»ja. poleg nie še njena -;e.;|ra Vilma. Avtorica. ki je lahko v svojem prvem deiu ustvarila tnko uspela lika, ima nedvomno močne dramatske spodobnosti Občinstvo je sprejelo izvedbo z velikimi simpatijami
Komer!: j a ruskega avtorja š k v a r k i n a »Tu ■<• d.* te * ima vpra v seuzarioralne rno nvr.t". Nov duh. ki vlada v Rusiji, je našel V tej komediji adekvaten izraz; stvar je polna duhovi lih opazovanj najskrajnejše smeri. Pote b no mikavna figura komediie >e Sener-k': Pen-a'kin ki i?a ie r,r' na> tnoHr--ki prikazni Strahin!« Petrovič Tn lik ie iz živa! salve meha in mu bo v sodobni ko mediji te? k o na iti enakega Dejanje konu-d i Je se odigrava na letovišču blizu Mo-
skve 1. 1933 Igralka Mnnja se uči vlogo, v kateri neka zapuščena mali govori o svojem otroku. To siiši njena prijateljica in misli, da Manja zares pričakuje otroka. Tako nastajajo zaplelijaji te zabavne in izredno duhovite komedije.
Izmed gostovanj v operi je treba posebej omeniti Marija Šimenca, ki je v »Tu-randotu« in »Aidi« požel nove uspehe. Nadalje je pri nas gostovala v »Hoffmannovih prijioVedkah« Zlata Ojungjenac - (Jave 11 a.
Doven naše opere Tošo Lesič je bil dalje časa bolan in je prebil težko operacijo. Sedaj si je že tolikanj opomogel, da je lahko zopet nastopil v svoji najboljši vlogi v »Sevilj.skeirt brivcut. Občinstvo mu je priredilo spontane ovacije.
tMuzitki kolegij« nadaljuje 9 svojimi prireditvami, pa smo poslušali pevca Milivoja Kučiča in goslača Viklorja Winter-fe I da (pri klavirju: Petar Dumičič in dr. Herman Armlnski). Te prireditve postajajo čedalje fiopularnejše.
V	vrsti večerov »Zagrebških madrigali-stov< je igrala pianistka Dora O u 9 s i c h na svoj 2e znani talentirani in seriozni način Ta prireditev se je vršila v proslavo -50letnice rojstvu J. S, Bacha in je nekam čudno, da je pianistka za to priliko izbrala poleg ene Bachove skladbe Se dela Uszta. Mendelssohna In Francka
V	našem gledališču pravkar pripravljajo: balel Krešimira Baranovifia »Tinbrek r nosom«, igro dr. Stavka B a t u š i č a »Komorni irioc, Humperdinckovo opero »Ivica
iti Marica«, vTežke čase«. Francoza Ddouar- t da Bourdetja in Zagrebško revijo v devetih slikah (na |K>dlagi teksta Nikole P i r n a ta) »Kaj nam pak moreiu« Premiera lega dela. ki ga je predelal L irski in uglasbil Ilirski, bo 29. januarja.
Žiga Hirschler.
študija o Otona Župančiču. Založba »lliaiut v Ljubljani je pravkar izdala daljšo literarno kritično študijo Josipa Vidmarja o poeziji Olona Zupančiča
Jubilej prof. S. V. Stejna. Jutri, dne 20. t. m. praznuje 851etnico literarnega delovanja prof Šergej Vladimir štejn. bivši znanstveni kustos Puškinovega doma Ruske Akademije in prevajalec iz jugoslovenskih literatur v ruščino Prof Stejn je bil nekaj časa župan mesta Pavlov-ki pri Petrogia-du, nato pa docent za slovansko filologijo in literaluro na univerzi v Jurjevu (Dorpa-tu). 2e kot mlad dijak je organiziral na pelrograjski univerzi »Slo\ansko besedo« in je pričel prevajati v ruščino najboljše pesnil vodilnih jugoslovenskih pesnikov. Tako je prevel iz srbskega •lovstva nekatere pesmi Zmaja Jovana Jovanoviča lova na in Vojislava Iliča. Alek»e šantiča, Jova na Dučlča. Nikole. črnogorskega kneza iz hrvaškega ulovsfva le prevajal Preradovida. 1b «loven«keea pa Aškerca In O. Zupančiča Del teh nrevodov je izšel v po sehni knjigi I 1908 Prof ^lein ie takMa deloval ra poglohilev gospodar kih *tfkov med Rusijo in Srbijo, zavzemajoč odgovor-
LEPO IN ZDRAVO
kot to dete bo tudi Vaše, ako mu boste dnevno dajali Ovomaltine. OVOMALTINE je pripravljena iz najboljših naravnih izdelkov, mleka, jajc in sladnega ekstrakta. ter nudi otroškemu telesu vse ono, kar je treba za zdravo rast, nadalje vs£ odlične re-dilne elemente za izgradnjo tkiva in kosti, v lahki, prebavljivi obliki, ki ima prijeten okus.
Ovomaltine ni nikaka mešanica.' Samo z uporabo Ovomaltine dosežete zares OVOMALT1NSKI USPEll! Novi zavvjček za otrobe Din 7.25 mala škatlica	» 15.—
ževo, vrnejo se pa bodisi v Ivančno gorico ali pa v Višnjo goro, kakor bo komu bolj ugajalo V Ivančni gorici (Stični) bosta čakala dva avtobusa (pri gostilni Fa-čini i pred kolodvorom in odhod bo okrog 17. v ViSnji gori bo pa čakal en avtobus pred gostilno Nadrah, kjer se bosta ustavila tudi onadva iz Stične, če se bo vrnilo s Polževega v Višnjo goro kaj smučarjev, ki se bodo vozili tja s tema dvema avtobusoma. V Ljubljani bodo pripravljeni avtobusi pred glavnim kolodvorom ob 7. zjutraj, odpeljali bodo pa oH 7.30. istočasno z vlakom. Opozarjamo na to ugodnost smučarje, ki se bodo vozili na Polževo in nazaj ceneje, kakor po žc leznici, zvečer jim pa ne bo treba čakati na vlak Avtobusi ne bodo vozili samo, če bo v nedeljo izrazito južno vreme, ki se ga pa za enkrat še ni treba bati.
»Kavarna CENTRAL"
Vsak večer prvovrsten dam*ki koncert.
Vsako soboto in nedeljo odprto do štirih zjutraj.
971
110 mesto generalnega tainika Kuske držav ne donavske paroplovne družbe. Med svetovno vojno je organiziral srbski oddelek ru>kega društva /a s|K>znavanje vzhoda Po vojni se je preselil v Jugoslavijo in pridno sodeluje v raznih naših revijah in dnevnikih Zadnja leta živi v Dubrovniku in med drugim pripravlja daljšo razpravo o odno-šajih med Dubrovnikom in Rusijo. Prevajalcu* Aškerca in Zupančiča želimo tudi mi, da bi še dolgo deloval v dosedanji smeri in dosegel še novih uspehov v rusko-jugo-slovenskem kulturnem zhližanju.
Lmberto Urbani, znan tudi kot prevajalec iz slovenske, srbskohrvaške in češke literature v italijanščino, je izdal pri Mosche-niu v Trstu knjigo »Nella Republica di Ma-sarvk«.
Letošnje slavnostne igre t Saliburgu bodo dirigirali Weingarlncr. Toseanini. Bruno NValter in Kreps. Uprizoriti nameravajo »Figarovo svatbo«, »Cosi fan tutte«, »Ifige nijo v Tavridi«. »Dona Juana«, »Falstaffa«, »Fidella« In »Kavaliria r rožo«
Češka dram • Mariji Antoinetti. Češka pisateljica J Gotzova je spisala dramo o Mariji Antoinetti. nesrečni francoski kralji ci. ki jo je pri nas popularleirala odlična biografija Štefana Zweiea v hdajl Tiskov ne zadruge Usoda kraljice |e prikazana ob enem r bofbo propadajočih revdalnih «11 in mladih nla«t' nove demokratične družbe Drr.mo Ootznve uprizori te dni Stanovsko gledališče ? Pragi v reiiji dr. K. H. Hi larja.
u— Za brezposelne v Ljubljani je daroval g. inž. Klinar 100 Din. Namesto cvrtja na krsto prijatelja g. Nebenfiihrerja.
u— Letna taksa za biciklje. Finančno ministrstvo je odredilo, da se od t. januar ja 1935. plačuje tudi letna taksa za biciklje v znesku 20 Din, v kolkih, ki Fe prav tako kakor kolke za prijavno takso 5 Din nalepijo na prijavi. Uprava policije poziva lastnike b'cikljev iz mesta Ljubljane ter okoliških občin: Moste, Vič in Zg Šiška, da za svoje bictklje pravo^n" pred lože s 25 Din kolkovane prijave skupaj s prometno kn'j'ž'Co v sob- fct.. 2-' nadstropje, šubičeva ulica 5, med 8. In 12 uro. Rok z* prijavo je samo od 1. t. m. do 28. februarja, kakor je bilo že objavljeno
Kaj pravijo „SMUCARJIM?
Da brez Petrič.kovega prepečenca Smuk ni — prave smuke!« Omot 6 kom. S Din.
u_ Nesreča mesarskega vajenca, iz
mestne klavnice so včeraj reševalci pripeljali na kirurgični oddelek bolnišnice iSlrtnega mesarskega vajenca Franceta Kiča. zaposlenega pri mojstru Francu čer nivcu v Kapiteljski ulici. Fant je v klav niči pomagal pri nakladanju bal pena ps je pri delu iznenada tako nesrečno na glavo padel z voza, da je obležal nezave sten na betonskih tleh in mu je kri ltla iz ust !n ušes Kakor so ugotovili v bolnišnici, si je nesrečni fant pretresel možgane.
u_ Drevi plesna veiba pod devlzo »V
Monte Carlu« v Jenkovi šoli — Kazina Jutri »popoldanski ples- od 4. do 8- ure.
u— Plesne vaje r>Zarje« se vrše vsako nedeljo popoldne od 3- do 7. zvečer. Poučujejo se zadnje plesne novosti.
iz Celja
e_ smrt dveh uglednih Celjanov. V četrtek ob 17. je unin po uaijtse;a bolehanju na svojem vclepose.sivu na Babnem pri Celju v starosti 53 let znani veleposestnik, pekovski mojster m gostilničar g. Mako J a n i č. Pokojnik je izhajal iz ugledne celjeke rodbine in je bil agden gospodarski delavec Bil je soustanovitelj, dolgoletni načelnik in sedaj podnančelnik Združenja pekovskih mojstrov v Celju, preglednik Združenja gostilničarjev v Celju, vnet podpornik gasilske čete v Celju Ln na Babnem ter častni čian babenske gasilske čete, cerkveni ključar in do 1. 1932. celjski občinski odbornik. Med prebivalstvom js užival velik ugled. Zapušča mater in ženo s tremi otročički. Pogreb bo danes ob 15. iz hiše žalosti na Babnem skozi mesto na mestno pokopališče. — V četrtek ob 20 30 je umrl v Celju (Glavni trg 5) po kratkem trpljenju v starosti 60 let restavrater in posestnik g Mihael K u s, bivši lastnik nekdanje Mayerjeve izdelovalnice soda vode na Glavnem trgu. Pokojnik je bil ana-čajen mož, ki so ga odlikovala velika do-brotljivost in originalna Segavost. Bil je splošno priljubljen in težko ga bodo pogrešali tudi njegovi lovski tovariši. Pogreb bo jutri ob 15 iz hiše žalosti na mestnč pokopalidče — Pokojnikoma bodi ohranjen časten spomin, težko prizadetim svojcem naSe iskreno sožalje!
e— Odpovedano predavanje na Ljudskem vseučilišču Za ponedeljek zvečer napovedano predavanje nonjr univ prof. dr. Lj. Bohma je zaradi obolelosti predavatelja preloženo na poznejši čas.
e— Za gostovanje ljubljanske drame, ki bo uprizorila v torek točno ob 19 v Mestnem gledalcu Krleževo dramo »Gospoda Glembajevi«, dobijo neabonenti vstopnice v predprodaji v knjigarni »Domovini«
e— S reško načel stvo v Celju poziva vse lastnike motornih vozil, fiiakarskih voz ln blclklov ki še ntso prijavili svojih voz:l za 1. 1935.. da takol dvlernejo pri svojih obftlnab predpisane formul »r je jih predložijo čimprej v odobritev, ker bo rok kmalu potekel.
ERASMIK
TOALETNA MILA IN PREPARATI
VafezoSe boste obvarovali z ERASMIK
MILOM INMSTO ZA ZOBE
Z* »gubo ERASMIK
MILO ZA BRIUE
e— Na notico o društvih v Olju, ki
nmo Jo objavili v četrtek na podlagi Informacij pn policiji, nam sporoča Savinjska podružnica TK Skale v Celju, da je že ustanovljena in deluje.
e— Kino Union. Danes ob 1G.30 In 20.30 zvočni velefilm »Iglu« (»Večni molk«) ln
zvočni tednik.
h Maribora
a— Kje naj stoji spomenik kralju Ue-dlnitelju? V četrtek zvečer je bila na
mestnem poglavarstvu soja cksekutive -pomeniškega odbora, ki je obravnavala aktualne finančno propagandne predloge V zvezi s tem vprašanjem se je tudi sprožilo vprašanje spomenika samega. Iz poteka obravnavanj je bilo povzeti tri stvari in vprašanja: ali naj se stavi spomenik <amu blagopokojnemu viteškemu kralj« Aleksandru I. Uedinitelju ali pa naj so združi kot simbol osvobojenja in uedmle-nja akcija za postavitev spomenika s svo-j<<-asno akcijo odbora za postavitev spomenika kralju Petru Osvoboditelju. S tem vprašanjem se še peča poseben idejni odsek, kjer bo v kratkem padla odločitev Kot najprimernejši trg za spomenik se smatra Trg Svobode. Načrt, da bi se Dn stavil spomenik na Piramidi, bi zahteval ozromne vsote denarja, ki jih Maribor na i-brž ne bi zmogel. Tudi ne Idejni odsek Se n: odločil, ali bo spomenik likoven, fisu-ralen ali arhitektoničen ter se v tej smeri še vodijo razprave.
a— Popularnost generala Maistra. Narodna šola pri Sv. Andražu pn Velenju se je preimenovala v »Narodno šolo generala Maistra«.
a— Gozdarski izpit so napravili včeraj pred tukajšnjo izpitno komisijo: Franc (Jermelj iz Hotemeža, Zvonimir Kajtne iz Rimskih toplic, Hinko Mlinarič iz Negove, Josip Paušič od Sv. Križa, Franc Rajh. Ivan K ogli 1 iz Ptuja in Meks Žitko iz Ce-reva. Izpet jih usposablja za vršitev eozdno čuvajske službe.
a— Iz železniške službe, železniški urad-n k Slavko Volk, ki je bil uelužben v delavnicah drž. železnic v Mariboru, je pre-me-ven k delavnicam drž. žel»-znic v Zagreb.
a— Osobje kurilnice koroški kolodvor z
ekspoziturami jo nabralo za spomenik bla-'pokojnega kralja Aleksan-lra znesek 1^.791 Din.
a— Pomožna akcija na Pobrežju raz-slaša: Beda narašča dan za dnem in vedno več je siromakov, ki se oglašajo za podporo. Krr so nam pošla že vsa sredstva, se obračsmn nn človekoljubno javnost, da ram v t»>m težkem položaju priskoči na po moč Te dai bodo oglasili naši nabiral-c\ ki bode pobirali za Pomožno akcijo. Prosimo vsakogar, da prispeva po svojih možnostih. Rade volje f=e sprejme denar, obleka ali živila.
a— Matičarji zborujejo. V četrtek 2v»-čer je bil izredni občni zbor Matičnega pevskega zbora Po poročilih načelnika Valenška, tajnice Pertotove in blagajnika -"'trn^a so bile volitve novega vodstva In f« b;H izvoljeni: upravnik glavne počte F ■ =r.i-č, načelnik, Jože Malenšek, podnačel-'rk. Molanova. podnačelnica, Bortoncelj 'ajnik, j Novak, blagajnik, Marčec, arhivar. dirigent prof. Kozina, dirigentov na-mestnik Fr. Avsensk, pot.ni maršal Pohar, Karničnikova. ?erbakova, dr. Crnek in .'irc, reditPlJI oz rediteljice. Jarc prapor-:-<'aU. Sna.ider praporščakov namestnik Stor in Sever, preglednika.
a— Sodba. V četrtek ponoči so jc zaključila dvodnevna obravnava proti 15 ob tožencem zaradi komunistične propagande. Apih Je bil obsojen na štiri leta ječe, izmibo častnih državljanskih pravic za dobo pefh let ter na Izgubo državne službe, Vrunč pa na tri leta ječe, 4 letno iz-gubo častnih državljanskih pravic ter Izgubo državne službe Ostali obtoženci, ki = o m'adoletni, so bili deloma oproščeni, deloma pa poa-ojno obsojeni na ječo od šestih do S mesecev
a— Drag kovčeg. Včeraj je sedel na zatožni klop; 38 letni brezposelni čevljarsk-pomočnik Franc DoroadrniK, ker je v no vembru 1934 vlomil v stanovanje Marije Belošičcvc v Taborski ulici ter ji ukradel kovčeg, ki Je bil z vsebino vred vreden 35u D.n Ima vrč tatvin na vesti Obsojen je bil na 14 me-ecev strogega zapora in izgubo častnih državljanskih pravic za dob'' treh let.
a— Požar. Na Janževem vrhu Je zgorela stanovanjska hiša in gospodarsko po-eiopje viničarki M. Pernatovl. Skoda Je okoli 1F..OOO Din Istotam je pogorela stanovanjska koča kočarja Tomaža Dreven ška.
<*— Vlom v vinsko klet Franca Kovači-6a v Po ilehntku je izvršil neznan svedrovec S ponarejenimi ključi je odprl klet ter odnesel sodček vina s 74 litri in dve steklenici žganja. V sodčku je bil sadjevec, ki ga je izlil v škaf. nato pa napolnil sodček z viuom in z njim vred odkuril v nr»č
d— Nič morskih ribic nI bilo na včerajšnjem ribjem trgu zaradi oviranega želez-n ške?a prometa Samo ščuke bo bile •*> 11 Din in krapi po 10 Din.
a— 55 beračev In postopačev Je polovila včeraj mariborska policija.
a— po pohorskih vrhovih. »Putnikovo« vremensko poročilo pravi in naznanja: Pohorski dom in Mariborska koča —6. mirno. jasno 35 cm pršiča. — Ruška koča —6. mirno, jasno, 40 cm pršiča. Klopni vrh —5, mirno, jasno, 45 cm pršiča — Koča na Pesku —7. m;rno, jasno, 60 cm pršiča. Skakalnica uporabljiva. _ Senjorjev dom —8, mirn.' jasno, 50 cm pršiča na podlagi 30 cm cesta do Ribnice v dobrem stanju. — Rimski vrelec —11, mirno, jasno, 25 cm prš'ča Cesta je za sani dobra.
_ Sv Lovrenc na Pohorju —5, oblačno,
mirno. 30 cm pršiča Skakalnica uporabna Smuka povsod idealna, izgledi aa nedeljo izbornl.
Gospodarstvo
Spomenica jugoslovenskega trgovstva
Od 13. do 15. t. m se je vršila v Beogradu pod predsedstvom g. Nedeljka Sa vida tretja redna seja Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj v Jugoslaviji. Ka nji so se obravnavala vsa aktualna gospodarska vprašanja in so bili zadevni sklepi v spomenici izročeni predsedniku vlade in pristojnim ministrom.
Olcde zahteve splošnega odpisa dolgov pravi spomenica, da bi bilo to. če bi se uresničilo, uničujoče za kredit, ki je osnova vsega gospodarskega poslovanja. Noben stan ne sme biti privilegiran na škodo drugega in je taka zahteva v nasprotju z osnovnimi načeli pravne države ter ruši ustavna načela o nedotakljivosti zasebne lastnine. Ta zahteva je uničujoča tudi za ugled našega gospodarstva in vse države doma in na tujem.
Davčne olajšave so nujno potrebne. Člen 7. zakona o izprimembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih naj se odpravi, ker so na podlagi njega številni davčni obvezanci že tako krivično obremenjeni. da ne morejo več nadaljevati svojih obratov. Znižati se mora stopnja osnovnega in dopolnilnega davka na pridobnino na znosno mero Prav tako ogromne samoupravne doklade. Prodajalnice delniških industrijskih podjetij in velikih trgovinskih tvidk naj sc obravnavajo kot samostojne cdinice in se obdavčujejo kakor vse druge trgovine. Zastopnike trgovcev in lrdu-strijcev v davčnih odborih izven sede/a 2bornic naj volijo pristojna obvezna združenja. Število rckiamacijskih odborov se mora znatno povečati in razdeliti na trgovinske. industrijske in obrtne. Člani teh odborov naj bodo samo obvezniki pridob nme. čim prej naj se izda zakon o finan-siranju samouprav in izvede naj se unifi-kocija vseh samoupravnih doklad.
Tudi takse je treba regulirati. Spomeni-
ca navaja nekatere tarifne postavke iz zakona o taksah, ki jih je treba popraviti, odnosno se jih točno držati, kakor ie zapisano v zakonu.
Dalje zahteva spomenica med drugim, da se popolnoma prepove izdelovanje gumijaste obutve kot škodljive za zdravje, da se izvede revizija carinskih tarif, ker je zaščita previsoka in koristi samo majhnemu številu velikih industrijccv. medtem ko je v škodo rabnikov in države, da se v Gjevgjeliji ali okolici ustanovi predilnica svile, da se ukine Prizad in da kupi vsako ponudeno količino žita dotlej, dokler sc ukinjenje ne izvrši, in da se za določeno dobo prepove izdajanje dovoljenj in kon-ccsij tujcem, ki kljub vsem protestom zavzemajo v gospodarskem življenju še vedno najboljša mesta.
Centralno predstavništvo zahteva takoj volitve v zbornice in enoten volilni red za vso državo. Volitve se morajo izvesti na načelu enega volilnega okrožja za vsako zbornično področje in ne vezajoč kandidate na stroke in davčni cenzus. Pri skupnih zbornicah naj bo število zborničnih svetnikov proporcionalno glede na število pripadnikov.
Naposled pozdravlja centralno predstavništvo deklaracijo vlade, v kateri jc rečeno. da bo vlada v bodoče posvečala največjo pozornost gospodarskim vprašanjem in da bo iskala sodelovanja t zastopniki gospodarstva.
Odposlanstvo centralnega predstavništva je 15. t. m. tudi obNkfllo gradbenega ministra g. dr. Ko/ulja in ga opozorilo na nujnost javnih del in na izboljšanje prometnih zvez. Opozorilo ga je na resolucijo skopskega kongresa, ki je zahteval, da se čim prej začne gradba železniške zveze Slovenije z morjem, to je želcznicc iz Ljubljane na Sušak in unske pro,jc.
Gospodarske vesti
= l/.plačilo terjatev naših izvoznikov v Nemčijo in Grčijo. Kakor smo že v sredo poročali, je Narodna banka sklenila, da bo odkupila domačim izvoznikom klirinške terjatve, ki jih imajo v posameznih državah. zlasti v Nemčiji in Grčiji. Narodna banka bo na zahtevo takoj i/plačala izvoznikom te terjatve po odbitku obresti. Obrestni odbitek pa zna*a pn terjatvah v Nemčiji do redne številke aviza 3130 5 %, do štev. aviza 3360 5.5 7o. do štev aviza 3401 6%, do stev aviza 30J9 6.5%. do štev. aviza 4163 7 %, do štev. aviza 4323 7.5%, do štev. aviza 4W 8% in končno do štev. aviza 4®35 8.5 % Pri terjatvah v Grčiji bo Narodna banka odbila obresti v znesku 12 %. Narodna banka bo po teh odbitkih stavila takoj na razpolago našim izvoznikom ustrezajočo protivrednost. Obresti se računajo na podlagi datuma, kadar uvoznik v Nemčiji ali v Grčiji vplača na kliring svoj dolg.
= Luksuzno blago in zadruge. Na poJ-lagi člena 11. zakona o dopolnitvah in iz-premenitvah zakona o neposrednih uavkih in v soglasju s finančnim ministrom je kmetijski minister sestavil seznam luksuznega blaga, ki sc nanaša na zadruge in njihove zveze. V zvezi s tem seznanom luksuznega blaga jc davčni oddelek finančnega ministrstva izdal pojasnilo, d", zadruge iz točke 7. in 8. člena 76. zakona o neposrednih davkih, čc sc žele okoristiti s pravico do oprostitve družbenega davka, nc smejo prodajati tistega blaga, ki je navedeno v seznamu in deklarirano kot luksuzno blago. Edino '.akšne zadruge nc bodo izgubile pravice do oprostitve od družbe nega davka, če prodajajo fin sir, izdelan doma. Prodaja vsega drugega blaga iz seznama luksuznega blaga, na katerega promet je odmerjen luksuzni davek, ima za zadruge posicdico izgubo pravice do oprostitve od družbenega da <rka.
= Promet na zagrebški borzi narašča. Tajništvo zagrebške borze nam je poslalo podatke o prometu v zadnjih treh letih Celotni promet v l. 1934. je znašal 775.4 milijona Din nasproti 509 4 milijona v letu 1933. in 555.9 milijona Din v l. 1932. Zlasti se je dvignil devizni promet, ki je dosegel lani 6717 milijonov Din (v I. 193J. 397.4 milijona in v 1. 1932 416.5 milijona Din). Močno je narasel tudi promet v dinarskih obveznicah: v 1. 1934 63.5 milijona, v 1 1933. 59.4 milijona in v I 1932 47.7 milijona Din. Promet v obveznicah v tuji valuti se je popravil od 6.1 milijona v letu 1933. na 9.8 milijona v I 1934.. medtem ko je v 1. 1932. znašal 47.3 milijona Dni Promet z valutami je v I. 1934. oslabel skoro za polovico, to je od 44.6 mili iona v 1. 1933 na 22.9 milijona Din v 1. 1934.. a v l. 1932. je dosegel 40.7 milijona Din
— Plačilo takse na motorna vozila. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal kr. banskim upravam odlok finančnega ministra. da lahko lastniki avtomobilov in motornih koles plačajo v zakonitem roku za leto 1935. samo eno četrtino letne takse iz točke 20 št. taksne tarife taksnega zakona Davčni oddelek je obenem s Sporočitvijo tega odloka zaprosil banske uprave, da ga takoj dostavijo upravnim ohla<*tvom. pri katerih se registrirajo prevozna sredstva Upravne oblasti bodo. kakor doslej. Izdajale dovoljenja v prometni knjižici, samo * pripombo, da bo lastnik dolžan plačati ostanek takse v roku in na način, kako' bo o pravem času razglašeno.
= Združenje trgovcev v Ljubljani ponovno obvešča trgovce na predavanje direktorja Velesejma v Leipzigu g Paula Vossa. ki je že predaval v Sarajevu, v Za grebu, Solunu in v Atenah Naslov njegovega predavanja je »800 let evropske zgodovine, predočene po zgodovini Velesejma v Leipzigu«. Snov je zelo zanimiva, ker ni navadno reklamno predavanje, temveč znanstveno razmotrivanje. ki bio za vsake ga poelušalca zanimivo in poučno. Predavanje bo v ponedeljek 21 t. m ob 20. v prostorih Trgovskega doma. Skiontične slike.
-- Promet tržaške luke. Kakor smo v zadnjem čaeu že ponovno poročali, se je po dolgih letih stalnega nazadovanja lani promet v tržaški luki zopet pričel dvigati, kar je deloma pripisati okolnonti. da se Avstrija v smislu lanskega trgovinske«;« sporazuma z italijo v znaLio večji meri n«t go prej poslužuj" tržaške luke kot svojt uvozne in Izvozno nike. Sedaj eo objavijo ni podatki sa vse leto 1931., iz katerih jc
razvidno, da Je lani prispelo v Trst po železnici In po morju 24.3 milijona metrskih stotov blaga (predlanskim 18.6), odšlo pa je iz Trsta po železnici in po morju lo.fl milijonov metrskih stotov (predi. 11.6), tako je znašal skupni blagovni promet 39 9 milijona metrskih stotov nasproti 30.2 milijonov metrek1*! stotov v letn 1933.
— Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Antona Legata, trgovca v Ljubljani. Miklošičeva, cesta 28. Poravnalni upravnik je dr. Ferdo Majaron. odvetnik v Ljubljani. Prijava terjatev do 17. februarja, poravnalni narok 22. februarja oh 9. dopoldne pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Ponuja 40"».
Borze
18. januarja.
V	deviznih tečajih na ljubljanski borzi ni bistvenih izpreinenib Bruselj je malo popustil, a London iu Trst sla malo čvrstejša. Tečaji so začeli po odloku finančnega ministra notirati z že prišteto premijo 28.50 V«.
Na zagrebškem efektnem tržišču so bile državne vrednote spel zelo čvrste. Vojna škoda se je trgovala za kašo po 305, 306, 368 in 370 nasproti 300 včeraj, za januar po 364 iu 365. za niarr po 365, za april po 368 in za maj po 300. Ostali zaključki: v 7"'/» investicijskem po 73, v 7*/« Blairu po 63, v 6°/« begluških po 63.50, za januar po 64 in za marc po 64.50, v Priv. agrarni banki po 247), v Trbovljah po 112 in 112.50.
V	privatnem kliringu so ostali avstrijski šilingi v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu nespremenjeni na 8.10 -- 8.20 (v Zagrebu zaključek po 8.15. Grški boni so notirall v Zagrebu '29.65 — »'.30 (30) in v Beogradu SO denar. Angleški funt šterling je notiral v privatnem kliringu v Zagrebu 223.50 do 224.35 (223.55) in v Beogradu 222.06 do '^23.65; španske pesete pa r Zagrebu io Beogradu 550 bi
D«vise.
Ljubljana. Z všteto premijo 28.50 •/», a v oklepajih brez premi ie: Amsterdam 2969.49 do 2960.85 (2309.63 - 2320.99), Berliu 1757.62 — 1768.42 (1310.60 — 1372.40), Bruselj 1025.84 _ 1029.78 (797.88 — b01.82), Curih 1121.80 — 1827.30 (1105 85—1111.35), London 214.67 — 216.47 (lOž.O-i _ 168.64), Newvork 4383.53 — 4411.79 (3403.30 do 3431*56), Pariz 289.76 - 2i»u.88 (225.37 do 226.49), Praga 183.55 — 184.41 (142.74 do 143.60), Trst 374.80 — 377.20 (291.41 do 293.81). Avstrijski Šiling v privatnem kliringu 8.10 - 8.20.
Curih. Beograd 7.02, Pariz 30.38, London 15.14, Nswyork 310.1250, Bruselj 72.15. Mi-lan 26.. 59, .Madrid 42.225o, Amsterdam 206.85, Berlin 123.8750, Dunaj 57.40, Stock-holm 78.05, Oslo 76.05, Kobenhavn 67.60. Praga 12.9150. Varšava 58.25. Atene 2.93. Carigrad 2 48, Bukarešta 3.05.
l>uii:ij ilečap v priv k 111 i ngu.) Beograd 12.28, London 26 49. Milan 45.96. Netvvork 539.67, Pariz 35.58, Praga 21.88, Curih 174.24 lOu S v zlatu 128 h par*.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 300 — 863, 7*/» inveaiitijako 71.o0 _ 72.50, 8«/o blair 71 do 72, 7"/» Blair 62.50 - 64.5o, 7*/» posojilo L»ri. hipotekarne banke 70.50 — 71.50, 4*/« agrarne 44 — 45,6° • bogluške 63 — 65.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaao 367 - 3.0. za januar 3® — .367. za februai 365 — 3/0. za marc .->65 370. za april .>67 — 37o, za maj 308 — 370, za ju nij julij 365 — 370. 7*/o investicijsko 71.50 do T3.o0. 4Vc agrarne 44.50 den., 7*/« Blair 62.75 _ 63. 7°/» Drž. hipotekama banka 70.50 - 72, 6V. begluške 64 _ 64.50, ja nuar 64 _ 64.25. niar<- 64. _ 64.50; delnico: Na. od na banka 4800 den., Priv. agrarna banka 2-15 - 2..0. Trbovlje 112 - 113, Na-šice -jO den.
beograd Vojna škoda promptna 367.50 do o6t>.50 >00/..^). 363). januar 366 — 367, februar 364 50 — 300 (304 5.1. .365.50), 7*« investicij ko 74.50 — 75.50, 4*/» agrarne 44 - 45 (43.50). «•/• begluške 6* - 64.25 (64.25). marc 64 - 64.25 (64.^5. 64), 7 Blair 62.5-I _ 64. 7*/» Drž hipotekama banka 71 — 73, Narodna banka 4750 — 4900, Priv. agrarna banka 249 _ 250 (250, 244).
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.80, Državne železnice 29.35, Trboveljska 15, Alnine-Montan. 11.9M.
Blagovna tr2IS&>
HMRI.J
-t- Žalec (18. t. m.) Povpraševanje, ki je bilo precej živahno, je spet nekoliko popustilo Srednji in dobri srednji hmelj se je trgoval po 20 — 35 Din, slabši pa po 10 — 20 Din kg. — V Vojvodini je bilo nekoliko živahnejše zanimanje pri neizpre-
JUTRI - V NEDELJO 20. T. M
ZAČETEK
NOVE S! IK ANICE »1UTRA«
O. TH. ROTMAN
BRATA
SMUKA
NA OBIČAJNEM MESTU MED »MALIMI OGLASU
MLADIM IN STARIM V ZABAVO IN SMEH!
menjenih cenah. — V Žatcu (CAR) so se cene pri precej živahnem povpra^vanju okrepile. V naši vrednosti se trguje žate-ški hmelj od 76 do 82 Din za kg. — V Nemčiji se gibljejo cene v raznih okoliših med 56 in 105 Din za kg — V Franciji so plačevali kg v zadnjem času po 47 — 49 Din kg.
J5IT0.
+ Cliicago. 18. januarja. Otvoritveni teč-j-ji: pšenica: za maj 97.50, za julij 88.87;0, za september b6.75; koruia; za maj S6.8750, za julij 81.8750.
+ VVinnipeg, 18. januarja. Otvoritveni tečaji: pšenica; za maj 82.50, za julij 82.50, za september 82.25
+ Ljubljanska borza (18. t. m.) Tendenca za žito živahna. — Nudi se (vse franko nakladalna posla ja): pšenica: baska 79 kg, po 122.50 — 123.50: oves: bosanski 89—9!; koruza: baška po 66 — 68, banatska po 62 — 64. moka: baška in banatska >0« po 197 50-217.50. baska »2« po 182.50-197.50. baška »5« pa |>o 162..7) — 177.50; otrobi: baški debeli 100 - 105, drobni 85 — 90.
+ Novo-ad-ka blagovna borza (18. t. m.) Tpiulcnca nespremenjena. Promet srednji. Pšenira: baška in sremska 118 — 120; ba-nalska 116-120, baska potiska 122.50-125; slavonska 119 — 120. _ Oves; baški i a srtniski 76 — 78. slavonski m — 83. — R/; baška 115 — 117.50. — Jermen, baški, sreuiski, 65 66 kg 110-112.50. iari, 67/68 kg 125 _ 127.50. — Koruza: baška in sremska 64 — 66, sušena 68 — 70; banatska 61 do 63; sušena 66 — 68 - Moka: baška in banatska (v oklepaiih sremska): -Og« in
SOKOL
Sokolski smučarski praznik v Zagorju ob Savi
Savezne izbirne tekme preložene v Zagorju
V nedeljo 20. t. m. slavi celjska sokolska župa velik praznik, otvoritev nove in prve skakalnice v njenem območju. Ob tej priliki bodo dopoldne tekme članstva in naraščaja na daljavo, ob 14. otvoritev skakal niče in tekme v skokih. Za tekme jc prijavljenih preko 150 tekmovalcev vseh oddelkov in bo to ena največjih sokolskih tc kem. Samo za skoke je prijavljenih 25 najboljših saveznih skakačev, ki bodo tekmovali za savez izbirno za Češkoslovaško, kjer bodo tekme za prvenstvo slovanskega Sokolstva.
Zaradi slabili snežnih razmer na Gorenjskem jc savez Skj preložil svoje izbirne tektne v Zagorje ter jih priključil k žup-nim tekmam. Tekme se pričneio /c dan-s popoldne in se končajo s tekmo v skokih v nedeljo popoldne Razumljivo je. da v celjski /upi zaenkrat ic ni dovolj skakačev. ker tudi doslej nismo imeli svoje skakalnice in tako bo omogočeno naši javnosti. da bo videla preko 40 najlepših skokov naših gorenjskih Sokolov in tudi skoke nj ših novincev.
Pričakujemo, da se bo v nedeljo napotilo v Zagorje ccljsko prebivalstvo in ostala članstvo, ki ne tekmuje, kjer boste imeli priliko blizu doma videti tekme naših naj
»Ogg« 187.50 — 210 (182.50 — 192.50); ;2: boljših sokolskih smučarjev. Odhod iz (>-167.50 — 190 (162.50—172.5'); 147.50— lik) Ija za tekmovalce v nedeljo i jutranjim
vlakom ob 6.55. Vožnja polovična na pod lagi objave, ki se je lahko poslužijo tudi drugi obiskovalci. Ostali lahko odpotujejo z vlakom, ki pelje iz Celja ob 11.17.
Pričakujemo, da bo udeležba tudi iz C« Ija častna 111 vam kliče prijazno Zagone: na veselo svidenje! Zdravo!
Smučarske tekme sokoJskc župc Kranj.
ki bi se morale vršiti 19. in 2*». t. m. v Skof-ji Loki, so preložene na nedoločen čas.
_IzTr2tča_~ ^ ^
NAZNANILO OTVORITVE.
Cenjenemu občinstvu, posebno Tržiča in njegove okolice, tem potom najvljudneje naznanjam, da sem prevzel
splošno znani
hotel, kavarno in restavracijo LONČAR
(142.50 — 152.50); »lk 130 — 142.50 (125 do 135); »7« 105 — 110 (105 - 110); 80 — 85 (80 — 85). — Otrobi; baški in sn-niski 74 — 7€. banatski 72 — 74 _ Fižol: baški in sreuiski beli 1S0—132.50. Jutri bo borza zaprta.
+ Somhorska blagovna boria (IS. t. m.) Tendenca je bila mirna. Promet 41 vagonov. Pšenira: baška, okolica Sombor, gornjeba-ška in banatska 117 — 119; sremska 118 do 119; slavonska 118 — 120, baška iu banatska potiska 120 — 122. — Rt: baška 115 — 117.50 Koruza; baška 63 — 65; baška in sremska sušeila 67 — 69. — Moka: baška »Og« m »Ogg«. 185 — 205; Ki5 do 185; >5« 145 - 165; »6« 127.50—147.50, »7< 1<0 — 110; 85 — 90. — Otrobi; baški 74 — 75.
+ Budimpcštanska terniin«k» borza (18. t. m.) Tendenca slaba Promet sreden. nifa: za marr 16.46 — 16.48. r.a inaj 16.f*> do 16.92. Koruza: za maj 11.76 — 11.7«. ŽIVINA.
4- Mariborski svinjski sejem (18. t. m.) Pripeljanih je bilo 65 svinj. Prodajali so so prasci, 7—9 tednov stari, |>o 85 — VM, 3 do 4 mesece po 140 — 100, 5—7 mesecev
po 220 — 250. 8—10 mesecev po 3 0 do I Potrudil se bom vsestransko zadovoljiti cen j. ifciO, enoletni po 50U - 650; kg šive teže po obiskovalce in jim nuditi prvovrstno hrano 4-5 in mrtve teže po 6.50—8.50 Din. Vsetja j in pijačo po nizkih cenah pri točni ln so-skupaj je bilo prodanih 39 svinj.	I lidni postrežbi. Na razpolago ho gostom
BOMBAŽ	moderno preurejena kavarna, restavracija,
+ Liverpool |7 januana. Tendenca ko- zimsko in letno kegljišče, kakor tudi lepe maj stalim Naključni teia, za januar o^i oprem jene tujske sobe LetovišCarjem, dan oonrei 6 84)	: FP°rinikom, turistom, obiskovalcem Zelenice
1 + Nenjirk 17 januarja. Tendenca čvr- ' iQ Kofc in trg potnikom Pn cenah znaten sta Zaključna tečaja za loko 12.V5 (12.60), P°Pust^ večjim skupinam pa po dogovoru, za jauuar 12 4o (12.34)
Iz življenja na deželi
BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes in jutri v nedeljo razkošno opereto »Kralji valčka«, predigra nov Paramoun-tov tednik.
POLJE. Dne 12. t. m. se je vršila glavna skupščina sokolskega društva v Polju, ki je bila prav dobro obiskana. Skupščina je izvolila z malo izpremembo dosedanjo 1 upravo. Med predlogi je bil najzanimivejši in vsega upoštevanja vreden predlog brata dr. Jenka Andreja, naj bi se pn sokolskem društvu v Polju ustanovil fond Viteškega kralja Aleksandra I. Uedhiitelja, i* katerega naj bi se v doglednem času povečal sedanji Sokolski dom v Polju, ki v nobenem oziru ne ustreza namenom društva. Skupščina je predlog soglasno in z navdušenjem sprejela. Da »e predlog br. dr Jenka realizira, sklicuje sokolsko društvo v Polju drevi ob 20. v šolsko dvorano sestanek svojega članstva, na katerega so po vabljene tudi vse ostale nacionalne organizacije v Polju. Na sestanku bo torej razgovor o ustanovitvi fonda. Udeležba Aaj bo častna.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 20. In jutri v nedeljo ob 15.15 in 20. zvočni film »Ljubezen v troje«. Za dodatek nov Foxov zvočni žurnal.
i Podeželskim voznikom na razpolago udoben | hlev za živino. Vsaki dan dopoldne prvovrstni goljaž, jetrca in raznovrstna druga gorka in mrzla jedila. Sprejmejo se tudi abonentje.
Prevzem oz. otvoritev hotela bo danes 10. Januarja 19S5 ob 8. url zvečer z godbo Jazz-orkestra iz Ljubljane ter petjem in prosto zabavo. Prireditev v vseh prostorih hotela.
Is Kamnika
ka— Kino Kamnik predvaja danes, jutri in v ponedeljek veselo filmsko delo
Za vsestransko naklonjenost ln obilen po-set, prosi in se priporoča
Janko Blagne, hotelir.
Iz Trbovelj
t— Občni zbor s predavanjem. — Na občnem zboru Kluba koroških Slovencev bo predaval koroški rojak g dr Fellacher. zaradi česar bo U občni zbor ie posebno zanimiv.
t— Popravek. Model planinske koče na Mrzlici je napravil slikarski pomočnik Ferdo Klančišar in ne Sušter. kakor smo pomotoma poročali. Kakor čujemo. se interesira za lepo izdelani model tukajšnja podružnica SPD.
Iz Ptufa
j— Občinska organizacija JNS v Rogoz-
nici pri Ptuju ima to nedeljo redni občni zbor ob pol 10 v gostiln' pri Bračiču Poročal bo narodni poslanec g Lovro Petovar o vseh aktualnih vprašanjih.
J— Kino predvaja v soboto ob 20 in v nedeljo ob pol 19 in pol 21 uri film »Poljubi me Aneta'« s slavnim tenorjem Han-
»Vesela ljubezen« V glavni vlogi Marta : som Sohnkerjem. Dodatek kulturni film in Eggerthova in Georg Aleksander.	i Foxov tednik.
Čuda življenja
Koliko zmore človeško srce — 300 m2 pl]nč — šest vrst vonja —
človek poje povprečno 11.000 jajec
Človek pozna v splošnem svoje telo tako kakor kakšen vozač svoj avto. Vemo, da je naš organizem najvišje, Kar je ustvarila narava, a le malokdo pozna zakone, po katerih ta organizem živi.
Razstava z geslom »Človek«, kakršno pripravljajo ta čas v Berlinu, je zmožna, da neznanje o človeških stvareh v najširših množicah z nazornim poukom spremeni v prepotrebno znanje. To ne bo kakšna higienska ali podobna razstava običajne vrste, temveč z živimi razstavnimi sredstvi hoče posredovati obiskovalcu znanje o njegovem biološkem bistvu in zakone, po katerih narava v človeškem telesu deluje Ogromna slika bo predstavljala n. pr. še ogromnejšo zmagljivost srca, ki proizvaja dnevno tolikšno silo, da bi zadostovala za dvig treh mož v dvigalu na vrh 138 m visokega stolpa.
V drugi dvorani bo razpeta 300 kvadratnih metrov obsegajoča mreža — to je površina naših pljuč, ki jih bodo na ta način v njihovi čudovito drobni razvejanosti prvič prikazali plastično Na podoben način bodo ponazorili potanjšo zgradnjo telesa, mehaniko stoje in hoje, nauk o krvi in njenem obtoku, dihanje, prehrano telesa in vse ostale njegove funkcije. Obiskovalec bo med drugim tu zvedel, da dojema nos šest različnih vrst vonja: vonj po cvetlicah, po ožganem, dišavah, sadju, gnilobi in eteričnih oljih. Mogočni modeli bodo ponazorili zgradbo in delovanje naših čutov ter možganov, pri katerih bodo pokazali, kako sprejemajo zunanje dražljaje in jih oddajajo po določenih živčnih vodih v podobi povelj Odveč bi bilo podrobneje opisovati, da bodo s prozornimi preparati pokazali tudi najmanjše enote telesa, Staniče in celo nosilce dednih lastnosti.
Ozdravljajoče roke
Skrivnost magnetizma * Dopolnilno zdravljenje
Mati polaga jokajočemu otroku roko na boleče mesto in že se je otrok pomiril, bolečina je popustila, dete je pod materino roko zaspalo. To je en sam in zelo običajen primer, kako more roka zdravega človeka vplivati zdravilno na oboleli organizem sočloveka. Ta primer je celo tako običajen, da niti ne razmišljamo dosti o njem in ne stičemo za njegovimi globljimi vzroki. Do danes se večina zdravnikov v svojem skepticizmu brani izvajati naravne konsekvence iz takšnih dejstev. Roka sama po njihovem mnenju ne ozdravlja, delati mora s kakšno kemikalij j ali kakšnim instrumentom, da bo imela kakšen učinek. Roka sama na sebi ni ozdravljaoč instrument — to je zmotno naziranje!
Ce se človek v poštenem namenu, da bi pomagal drugemu, osredotoči, gre iz njegovih stegnjenih prstov kmalu nekakšen žarkovni snop. ki spravlja stanice in soke v bolnikovem telesu v živahno gibanje in je sposoben obnoviti motnjo v harmoniji organskega življenja, ki jo imenujemo bolezen. Ta trditev se skeptičnim možganom kar tako sicer ne more videti posebno prepričevalna, lahko pa jo je podpreti z dokazi. Celo grobi človeški čuti so sposobni doznavati po teh skrivnostnih žarkih
povzročene pojave. Po nekoliko gibih z roko, ki se bolnika niti ne dotakne, temveč )o je treba držati kakšen meter od bolnikovega telesa, se pojavijo na njem vidni drgeti, ki se stopnjujejo do živahnih gibov. Cesto se bolnik sam upira tem mišičnim drgetom, a navzlic temu psihičnemu odporu doseže magnetizirajoči zdravnik zaželjeno reakcijo. Logična je tedaj domneva, da izvira nekaj materialnega iz človekovih rok in se prenaša na bolnika, da povzroči komplicirane gibe. Dr. Mesmer je to materialno imenoval »magnetsko ža-renje«, mi imenujemo isto stvar isto tako samovoljno »živčno žarenje«. Ne vemo namreč dobro, kje imajo ti žarki v organizmu svoj vir. Poznamo samo učinek, ki je pa lahko čudovit.
Seveda bi bilo neumno, če bi hotel zdravnik zavračati velike pridobitve moderne medicine in zdraviti iz principa samo magnetsko. To bi bila lahkomiselnost, ki bi izdajala nepravega zdravnika. Prav tako lahkomiselno pa bi bilo zavračati magnetsko zdravljenje, ki lahko dopolni učinke drugih zdravilnih načinov in v mnogih primerih doseže uspeh, ki ga vsi drugi načini ne zmorejo.
Angleške reforme
Skrbi, ki tarejo moški svet
Angleži imajo kot prvaki moškega oblačilnega bon ton a težko stališče, da si to prvenstvo ohranijo in da ne dado preveč prostora reformističnim stremljenjem, ki bi utegnila izzvati kakšno zmedo in jim odnesti prvenstvo.
Pravkar se prepirajo o tem, kako bi pripravili gospodinje do tega, da bi gostom v povabilih na domače večere nedvoumno pokazale svojo željo, kako naj se oblečejo za te večere. Od kar so uvedli današnjo moško večerno obleko in tega je že nekaj desetletij, se namreč dogaja, da prihajajo eni gosti s smokdngom in črno kravato, drugi pa s frakom in belo kravato. Zdaj si pa predstavljajte, da je dvajset velikih mož oblečenih po prvem nafti-
Francija in diktatura
Pariški »Petit Journal« je razpisal nagradno glasovanje o tem, koga bi si želel francoski narod za diktatorja, če bi bila Francija prisiljena uvesti diktaturo. Čeprav Francozi niso prijatelji diktatorskega režima, je vendar poslalo odgovor na zastavljena vprašanja okolu 200.000 čitateljev lista. Glasovi pa so bili zelo razcepljeni. Največ jih jfc dobi! sivolasi maršal Petain. Nanj je odpadlo 38.000 glasov. Za njim je dobil največ glasov zunanji minister Laval, namreč 31.000 Šele precej daleč za njim so se čitatelji lista izjavili za bivšega ministrskega predsednika Gastona Doumerguea, ki je dobil 24.000 glasov. Francoskemu listu se zdi zelo čudno, da je tako močno padel ugled Doumerguea, ki je bil še pred letoin dni najmanj tako priljubljen kakor maršal Petain ter bi bil tedaj gotovo daleko prekosil Lavala, ki pa je obrnil nase veliko pozornost, odkar je nastopil lanskega novembra v Ženevi. Ta dogodek ga je porinil ▼ najsprednejše vrste francoskih politikov.
nu, en sam pa po drugem, ali narobe: v
kakšni zadregi mora biti revež in kako čudno ga gledajo vsi ostali! To so stvari, ki utegnejo pristnemu Angležu zagreniti veselje do življenja. Zato je z njihovega stališča čisto pametno, da se je »tvorila fronta mož, ki stremi za tem, da bi gostiteljice pripravila do tega, da bi na svojih vabilih z domenjeno kratico označe vale barvo kravat (in s tem vrsto večerne obleke), s katero naj se pridejo gostje v njihovo hišo zabavat. Ob tej priliki so z loparjem udarili tudi po novomodni okrasni rutici v prsnem žepu, ki ima po njihovem mnenju pred očimi elegantov vse preveliko vlogo.
Kako se varujemo mraza
V mrzlih dneh se oblačimo topleje in se hranimo z jedrni, ki dajejo več kalorij. Takšne jedi so posebno maščobne. To vedo zlasti ljudstva na visokem severu, ki ogrevajo svoje telo z velikimi množinami slanine .ribje masti in podobno. Takšnih množin bi mi v naših manj ekstremnih temperaturnih razmerah niti ne prenesli.
Poleg toplejše obleke in izdatnejše ma-ščobne hrane nas ogreva posebno povečano gibanje mišic. Sem spada hitrejše stopanje in mahanje z rokami pri ljudeh, ki se morajo muditi ra prostem, kakor tudi drgnjenje kože. Kako važno je gibanje kot ogrevalni pripomoček, je najbolje razvidno iz tega, da so zimski športniki pri svojem delu tudi v najhujšem mrazu le lahko oblečeni ali celo ina pol soli. Pri tem pa jim ni prav nič mraz/
španska nevesta
Poseben oddelek je namenjen vprašanju prehrane, obleke in zdravja. Koliko poji človek v teku življenja? Neka tabela daje povprečne podatke tudi o tem in to nI malo: 10.800 jajc 6000 kg sadja, 18 000 kg žita, 13.860 kg zelenjave, 8100 1 mleka, 1092 kg masla in 720 kg mesa. Drugi oddelki bodo spet pokazali kakšne civilizirane in kulturne dobrine je ustvaril človek v teku tisočletij, kakšna so njegova dela ter načini njegovega odpočitka.
Princesa Beatrika v poročni obleki aredi rož po poročnem obredu v Rimu
Konec vročih in suhih poletij
Francoski profesor Magnon objavlja senzacionalno vest. ki veli. da je konec vročih in suhih poletij, človeštvo naj se po njegovi sodbi pripravi na 16 hladnih in mokrih poletij. Magnon se drži teorije, ki pravi, da se menjavajo suhe in vlažne dobe. V zadnjih tisoč letih so trajale te dobe povprečno po 15 do 17 let. V letih 1806 do 1825 je bilo n. pr. 19 mrzlih let. od 1. 1886 do 1900 je bilo vreme večinoma toplo in suho. od I. 1900 do 1917 so prevladovala hladna in mokra poletja, potem jc zopet sledila doba vročih in suhih let. Magnon pravi, da bodo hladna poletja trajala tja do 1. 1950.
Oporoka novinskega Kreza
Pred kratkim umrli angleški Krez novin Lord Riddel je ob svoji smrti zapustil 1.8 milijona funtov. Od te vsote dobi angleška država po zakonu 700.000 funtov. Te dni so na sodišču odprli pokojnikov testament, ki je povzročil veliko veselje. Lord Riddel je namreč razdelil svoje imetje med svoje prijatelje in nameščence. Svoji ženi, lady Riddelovi, je volil 100.000 funtov in stalno letno rento. Uredniki listov Riddelo-vega koncema so podedovali ogromne vsote. Med prijatelji se je pokojnik spomnil tudi Winstona Churchilla in Lloyda Geor-gea. Volil je vsakemu po 1000 funtov.
Boj megli v Londonu
Bolj kakor vsako leto ob tem časa trpi London letos zaradi megle. Na cestah morajo zaradi tega prižigati mogočne karbid-nice
Glavni urednik „Matina" umrl
Glavni urednik pariškega. »Matina« Ge-orge Abric je te dni umrl v starosti 62 let. Bolehal je že dalj časa ter je služboval pri »Matinu« celih 39 let.
General Georges in marsejski zločin
Na zahtevo preiskovalnega sodnika, ki mu je poverjena preiskava marsejskega atentata, je bil te dni v Parizu zaslišan general Georges, ki je bil tedaj hudo ranjen. Georgesove izjave so protokolirali in jih z generalovim podpisom poslali v Marseille, kjer jih bodo priložili ostalim sodnim aktom marsejske tragedije.
Turško narodno gledališče
Turška vlada je sklenila zgraditi v Ankari veliko turško narodno gledališče. Sklep se bo izvršil že v najkrajšem času. Gradbena dela so poverili nekemu ruskemu arhitektu. Načrt predvideva v orkestru prostor za 124 godbenikov. Ob otvoritvi gledališča bodo odprli tudi šolo za gledališki naraščaj.
„Lafayette" na čereh
Potniška ladja »Lafayettc« je po brzojavkah iz Le Havra te dni zapustila new-yorško pristanišče s 85 potniki. Kmalu potem je v debeli megli zavozila na čeri, zaradi čeaar je kapitan moral odgoditi vožnjo proti Evropi. Ameriški vlačilci skušajo zdaj zavleči ladjo zopet v pristanišče, kjer bodo izkrcali potnike.
Sestra vojvodinje Marine rodila sina
Grofica Torringova, sestra naše kneginje Olge in kentske vojvodinje Marine, ki je omožena z grofom Torringom v Monako-vem, je te dni povila zdravega sina. Par dni pred porodom sta jo še obiskala Kent-ski vojvoda in njegova soproga.
Divjačina postaja krotka
Zima in mraz sta storila divjačino na Angleškem tako krotko, da se ustavlja ob
avtomobilih in je potnikom iz rok...
Plaz podi smučarja
Nevarna tura na avstrijski strani Stola
V pogorju Stola, in sicer na avstrijski strani (meja med našo državo in Avstrijo teče približno po vrhu gore) se je odigrala te dni
razburljiva turistovska drama,
ki bi bila skoro vzela tragičen konec. Neki mladi športnik je moral dobesedno dre-veti pred smrtjo, ki mu je sledila za petami. V zadnjem trenutku se mu je posrečilo, da se je umaknil beli ženi s koso, k> je že iztezala po njem svoje koščene roke.
Dva smučarja iz Celovca sta se namenila na Pilšico. Medpotoma se jima je pridružilo štirinajst smučarjev, ki so jih srečali na poti. Srečno so prišli vsi do neke nizbrdi-ce. kjer sta se spustila celovška smučarja naprej. Pri tem pa je eden izmed obeh smučarjev
sprožil snežni plaz,
ki mu je sledil ves čas z bliskovito brzino. Z grozo in strahom so ostali smučarji čakali, kdaj bo plaz pokopal smučarja pod seboj. BiLa je dirka na življenje in smrt. Plaz je vedno bolj zajemal smučarja, ki se je skušal rešiti pogina z vihtenjem rok. Slednjič so videli smučarji, kako je obupa-nec še enkrat iztegnil roke kvišku. Potem
ga ni bilo več.
Plaz ga je zasul,
iz njega so molele samo smučarjeve rokavice.
K sreči se je snežni plaz ustavil. Vseh petnajst smučarjev — tisti, ki je že drevel z zasutim tovarišem v dolino in tisti, ki so opazovali dramo z mesta, kjer so ostali — so se tedaj odpravili na iskanje ponesrečenega tovariša. Več ur je trajalo, preden so odgrnili sneg in led ter oprostili nesrečnika strašne odeje.
Bil je še živ. Podprt od prijateljev je imel še dovolj moči, da je prilezel do Celovške koče. Tam so mu postregli z vročim čajem in prigrir kom. Napivali so mu od veselja, da je odnesel življenje in kožo, on pa je pri tem nenadoma posinel in se zgrudil s stola na tla. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer so zdravniki dognali, da je revež utrpel pri zasut ju
hade notranje poškodbe.
Da ni obležal na mestu mrtev, je bil pravi čudež. Zdravniki menijo, da bo ob primerni negi okreval.
Nova pravda
za staro dediščino
Poldruga milijarda francoskih frankov na kocki
Na pariškem sodišču se je te dni začel proces za ogromno dediščino 1. 1873. v Parizu umrlega vojvode Karla II. iz Braun-schweiga, ki je umrl v progna-nstvu na francoskih tleh ter je zapustil ob svoji smrti ogromno premoženje 350 milijonov zlatih frankov, kar znaša v papirnatih frankih poldrugo milijardo francoskih frankov.
Pokojni vojvoda je zapustil to vsoto mestu 2enevi. Toda po smrti so nastali zaradi dediščine veliki spori. Oglasila se je namreč pokojnikova hči, grofica iz Kolmar-ja, ki je vzela za moža francoskega vikom-ta Eagena de CKvrvja. Ženska pa ni imela srede na sodišču. Pri požaru braunschweig-
skega gradu je namreč ogenj uničil vse listine, ki bi lahko izpričale očetovstvo t Parizu umrlega vojvode. Kar ni bilo usojeno materi, pa bo, kakor vse kaže, dosegel sin. Grofica ima namreč sina Ulrika, ki si je z velikim trudom v desetletjih nabral vsa potrebna dokazila o svojem izvoru. S pomočjo vseh potrebnih listin je dosegel, da je sodišče ugodilo njegovi pritožbi in začelo obravnavo proti mestu Ženevi, ki bo moralo izplačati poleg poldruge milijarde papirnatih frankov dediču tudi ogromne obresti za primer, da izgubi proti vnuku imenovanega plcmenitaša.
Razočarana plavalka
Športni rekordi ne donašajo denarja • •.
Na Dunaju se je te dni skušala zastrupiti X veronalom plavalka Ema Faber-Johannv, ki je lani poleti po mnogih brezuspešnih poskusih zmagovito preplavala Rokavski preliv med Anglijo in Francijo.
Plavalka je spričo sklepa, da se poda v smrt, napisala več poslovilnih pisem, v katerih je obrazložila vzrok svojega koraka. Povedala je, da je zapravila pri poskusih, da bi preplavala kanal La Manche, vse premoženje. Tudi napori, da bi s tem činom obrnila nase pozornost javnosti, so se izjalovili. Vrhu tega je prišel ob službo tudi njen mož. Vse to jc na športnico tako porazno vplivalo, da je hotela storiti konec svojemu življenju.
Plavalko Faber-Johannyjevo so svojčas odkrili v dunajskem Reševalnem društvu za plavalce. Ko je videla, da so se nekatere ženske proslavile s tem, da so preplavale Rokavski preliv, je hotela tudi sama doseči to čast, o kateri je upala, da ji bo prinesla tudi gmotne ugodnosti. Trenirala je več mesecev v Donavi in je najprej preplavala Gibraltarsko ožino, da bi se za svoj končni rekord dobro pripravila. Toda poleti 1933 si je plavalka zaman prizadevala priti na cilj. Lani je po večmesečnem treningu vnovič naskočila La Manche — in res dosegla zaželjeni uspeh. Se več. Preplavala je Rokavski preliv v rekordnem času. Toda ti rekordi so zdaj postali že tako vsakdanji, da ne zbujajo nobene pozornosti več. Fabcr-Johannyjeva je to prepozno spoznala. Ko je premagala morje med Anglijo in Francijo, se ni živa duša zmenila zanjo. Na Angleškem, kjer se je tri mesece trudila, da bi se uveljavila kot učiteljica plavanja, ni mogla dobiti zaposlitve. Vrnila se je na
Dunaj, kjer pa so jo prezrli celo domača športniki. Niso ji podelili niti običajnega športnega odlikovanja za rekorde, dosežene v pretečenem letu. To jo je tako potrlo, da je segla po veronalu. Danes bi bila mrtva, c& je ni pri tem prestregel v zadnjem trenutku njen mož.
Bankir upornikov
Državni tožilec v Madridu je te dni sestavil obtožnico proti večkratnemu milijonarju in socialističnemu bankirju Echevar-rieti, ki je obtožen, da je dal na razpolago denar za oktobrsko revolucijo v Španiji. Z gmotno pomočjo socialističnega bankirja so uporniki nakupili orožje in municijo ter se hoteli polastiti državne oblasti. Državni tožilec predlaga zategadelj za bankirja najmanj pet let ječe. Obenem je vojaško sodišče v Madridu odredilo zaplembo premoženja rudarskih strokovnih organizacij. Z denarjem bodo popravili škodo, ki jo je povzročila oktobrska revolucija v Oviedu. kjer so Vjudje prišli ob 200 milijonov pe-zct.
ANEKDOTA
Velik list je prejel rokopis neke novele Gerharta Hauptmanna in ga objavil. Nekoliko dni pozneje je prispelo razjarjeno pismo, v katerem se je pisatelj zgražal, da so objavili tako slab in netalentiran spis t njegovim imenom, ko vendar ni njegov. List je odpisal sledeče: »Tudi nam se je videl rokopis, ko smo ga prebrali, slab in netalentiran. Objavili ga smo zato, ker je bilo podpisano vaše ime.«
VSAK DAN ENA
»Ce bi bil jaz na tvojem mestu, bi takoj poplačal dolgove ...«
»Prosim te, stopi nemudoma na moje mesto.
7
...—i—i-
Z isto pravico!
Tako delajo Nemci.
11
Znano je, da imajo vsi večji nemški li-iste stalno rubriko o »nemštvu za mejot, v kateri obveščajo svoje čitatelje o vseh važnejših dogodkih med Nemca v tujini brez ozira na njihovo trenutno državno pripadnost Tod naslovom »Das Deutsch-tum in der VVelt« — nemštvo po svetu — je z novim letom uvedel to rubriko tudi najvažnejši in največji narodno socialistični list » Volklscher Beobachter«, ki je v Številki z dne 13. t. m. napisal tej rubriki značilen uvod. v katerem pravi med dru-C.rrt: »Nemški narodni socializem vidi v rt-2av1 osnovo samostojnega narodnega ' vljenja. To .spoznanje pa zahteva obenem nrrvo stališče v razmerju naroda do narodi kot nosilcu države, ki ga je Hitler v •ojem manem govoru dne 17. maja 1933 o- -ačil takole: »V brezmejni ljubezni in zvestobi do svoje narodnosti spoštujemo istih razlogov tudi narodne pravice dru-rih narodov, zato živimo lahko z njimi v najlskrenejšem miru in najprisrč.nejšem prijateljstvu.« Kar velja tu za razmerje m»d narodi, volja seveda v enaki meri za r^rrr.erjc ne.roda do njegovih narodnih drobcev k' živ? v inozemstvu. V tem smislu je orientirano tudi narodno socialistič-
no nacionalno delo, ki je posvečeno ohranitvi duhovne m kulturne edinosti ter ja-čenju zavesti skupne pripadnosti nemške narodnosti v svetu. Razmerje med nemškimi narodnostnimi skupinami m njihovimi večinskimi državami ne more zaradi tega dela prav nič trpeti, saj ni in ne more biti lastna narodna zavest v nika-kem nasprotju z državlajnskimi obveznostmi. Zato se hočemo v znamenju ljubezni do naše lastne narodnosti v svetu in v spoštovanju do tujih — baviti v teh kolonah z nemškimi narodnostnimi skupinama in njih ureditvami drugod.«
Ali ne veljajo te besede tudi za nas, ko se zanimamo za svoje brate za mejo? Saj je to naravna pravica vsakega naroda — in ne samo Nemcev? Pa tudi ne samo Italijanov! Z isto pravico, s katero se Italijani v imenu svoje narodnosti zanimajo za usodo svojih sonarodnjakov v Ticinu, na Malti in celo v Dalmaciji, se smemo mi zanimati za življenje in usodo naših bratov onkraj Snežnika in Triglava, ne da bi to naše zanimanje moglo kakorkoli slabo vplivati na razmerje med našimi narodnimi drobci drugod in njih državami.
Iz dežele kornoracijskega gospodarstva
Kriza tudi v Italiji
ne popušča
Cva primera prikritega priznanja fašističnih listov
Trst, sredi januarja
Fašistični tisk v poslednjem Času izredno mnoge razpravlja o gospodarsko političnih funkcijah fašistične države in ne-jrestano napoveduje izboljšanje polažaja zlasti širšim ljudskim slojem. Kljub temu pa mora vedno znova in zmerom češče prednašati čitateljem prav žalostne ugotovitve o d-janskem gospodarskem stanju v dežnli Tre Da je le, da se človek potrudi in po<l navidezno nedolžnimi naslovi prečita dolge članke, kjer se v bogastvu fa-Metlčne retorike skriva jedro resnice, ki režimu ni nlc kaj prijetna in še posebno tip v letu 1935., ki pomeni vendar defini-f vni pričetek korporacijske dobe.
Seveda se fašisti izgovarjajo na svetov-r -konomsko depresijo. Toda fašizem je lar obljubljal, da bo vse gospodarske probleme m še posebej svetovno gospodar-krizo v Italiji rešil s svojim korpo-
-	' vklm sistemom' Kako izgleda ta te-
-	- -i v praksi, naj pokažeta zaenkrat le
kočljiva gos*podarska problema iz ož-domovine Jugoslovenov pod italijansko oblastjo
Težave istrskega ribarstva
/..nano je, da se na tisoče ljudi ob trškem zalivu, zapadni in vzhodni obali tre, na otokih Cre?tu. Lošinju i. dr. preži ja 7 ribolovom Samo v Istri je okrog . -Ou ribičev ki težko služijo svoj vsak-n;i kruh z napornim delom, katerega žave s*o znane vsakomur, ki je kdaj od zu opazoval zagorele ribiče na lovu. l»j io ne pozna našega ribiča od Sv. Križa drugih belih vasic ob kraški obali sl-jega Jadrana v Tržaškem zalivu? Kdo pozna Izole, Kopra, Umaga, Rovlnja, zane in drugih krajev v Istri, kjer je koč tako cvetela industrija konzervira-rib. zlasti sardin. Nad 40 tovarn je ■ v polnem obratu. Danes pa je polo-■ v tem pogledu drugačen. Tovarne, v Kopru. Rovinju i. dr. ao izgubile ~;e tržno zaledje in so se morale ome-pred vsem na domači konzum, ker so dne države zelo zavrle uvoz tega hla-;z Italije. Razen tega istrska produkta ki jo je Italija prva leta po vojni !o zanemarila, sploh ni mogla konkuri-
-	it; z neprimerno boljšimi izdelki španske n portugalske ribje industrije, ki se je po
svetu Že uveljavila. Italija je to, nekdaj tako lepo uspevajoče gospodarsko paongo zole zanemarila Tako je mesto nekdanjih 40 tovarn danes v obratu le 20 in Se t«« v občutno skrčenem obsegu.
Dr Bruno Coceam, fašistični poslanec in predsednik fašistične nacionalne federacije ribjih industrijcev. se je o tem vprašanju pred kratkim ra?;govarjal s tržaškim poročevalcem rimskega lista »Gior-nalr' d' Italia«, ki je vse te probleme istr-ribarstva precej odkrito objavil v .<• ojem časopisu. Iz tega zanimivega raz-, ora posnemamo, da se je položaj po m 1929. še neprimerno poslabšal, čeprav je z omejitvijo uvoza tujih produktov ušala kriza vsaj nekoliko omiliti. Dr. ani je priznal, da je. v vseh (tedanjih .o tovarnah za konzerviranje rib v Istri / •. poleni h le Ae '^000 ljudi, dočim jih je (>ilo nekdaj 8 d« 10 tisoč. Delavci so siabo ( ani; saj pravi dr. Coceani dobesedno; 'd 1. 1930 dalje kaže diagram plač stal-padajočo trto.t Fašistični poslanec iz evidnosti sicer ne navaja številk, ven-r si primeren zaključek lahko sami ustvarimo če pomislimo da je prisiljen dajati take izjave celo sam predsednik fa-,s: st:Ane ffderaHje ribjih industrijev.
Položaj tržaških paroplov-nih družb
Koncrm decembra je zasedal v Trstu pokrajinski svet korporacijskega gospodarstva za tržaško pokrajino. Zasedanju je predsedoval tržaški prefekt Tiengo, ki jr imel daljši govor o nič kaj rožnatem gospodarskem položaju Trst in okolice. Ob tej priliki je lastnik znane tržaške paroplovne družbe Anton Coeulich predložil prefektu spomenico, v kateri ga je naprosil r.n nujno rešitev v spomenici navedenih zahtev, ker bodo morale sicer vse tržaške paroplovne družbe ustaviti promet. Spo-menica pravi med drugim; »Leta 1933. je vlada v skrneh zaradi prevelikega prejemanja prometa tovornih ladij in da omogoči brodolastnikom čim večjo plovbo ter tako omeji brezposeln-:^, dovolila posebno plovno nagrado v znesku 70 milijonov lir L«'t a 1934. je bila ta nagrada znižana »k! 7(1 na 50 milijonov lir. kar predstavlja vsekakor nezadostno vsoto; če je vlada ne bo dopolnila (na prejšnjo višino), bo treba paroplovbo omejiti najmanj za 15 do 20 odstotkov Paroplovne družbe so pred časom predložile zahtevo po integralni obnovitvi nagrade za leto 1935., a kljub vsem korakom, ki jih jc podvzela naša federacija, smo že preko prve polovice decembra, ne da bi dosegli omenjeno obnovitev.
Z napetostjo pričakujemo dopolnitve nagrade že za leto 1934. in enako nagrado tudi za leto 1935., ker bi bili sloer, če se
to ne zgodi, prisiljeni ustaviti promet.«
Boljšega in kompetentnejšega komentarja in obenem demantija k fašističnim vestem o povečanju prometa v tržaški lu-ki, ki so o njem pred dnevi tako na Široko pisali tržaški in tudd drugi italijanski listi, bi pač nihče drugi ne mogel dati, kakor je to storil odlični predstavnika Italijanske trgovske mornarice Anton Cosu-lich.	Dr. B. V.
p - - Prwl sedmimi leti, 18. januarja 1928 so fašistične oblasti razpustile tržaško Zadružno zvezo, ki si je pridobila tekom svojega obstoja velikih zaslug za povzdi-go, napredek in razširjenje našega zadružništva v Julijski Krajini, posebno v Istri in tržaški okolici. Ob razpustitvi je štela okrog 150 zadrug, ki so zbirale pod svojim okriljem 47.000 članov. Tedaj so vse njene članice še izvrstno uspevale, danes pa je večina že likvidirala; tistim, ki so v težkem boju vzdržale še do danes, so oblasti razpustile odbore in nastavile komisarje, posebno v Istri. Tako propada počasi skrhno zbrano in varovano ljudsko premoženje.
p— Odvzete trgovske koncesije. O podeljevanju trgovskih koncesij odločajo, kakor znano, posebne komisije pod predsedstvom občinskega načelnika (podestata). Te komisije so imenovane in se jemljejo vedno le iz vrst zanesljivih fašistov. Naši ljudje jim morajo predložiti vsako leto tudi prošnje za obnovo trgovskih koncesij. Pred kratkim sta taki dve občinski komisiji odbili podelitev trgovske koncesije Tereziji Uršičevi v Cerknem in Francetu Brencetu v Idriji. Oba sta se proti odločbi občinskih komisij pritožila po zakonu na pokrajinski upravni odbor v Gorici, ta je pa njuni pritožbi 10. t. m. zavrnil in sta morala Uršičeva in Brence trgovini zapreti. Tako sta zopet gospodarsko uničeni dve slovenski rodbini...
.	V MiU Bt '»NI •
fitEPERTOAR
MAMA.
Začetek ob 9A Sobota. IV.: Siromakovo jagnje. A. Premiera
Nidelja, 20: ob 15.. Ougalniea. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20.: Matiček se ženi. Izven. Cene od 24 Din navzdol.
«PH»a.
Začetek ob 20 Sobota, isi.: Poljska kri. Izven. Znižane ee-
ne od 24 Din navzdol. Nedelja, 20. ob 15.. Sv Anton, vseh zaljub Ijeiiih patron izven. Cene od 80 Dlrt navzdol. — Ob 20.: Ples ¥ Savoju. Izven Cene od 30 Din navzdol. V Štefan Zweigori drami »Siroinakova jagnje« igrata v glavni vlogi ga. fcaričeva in g. Levar, Napoleona igra g. Ciril Debe ver. Režija je Kreftova. ritefan Zweig, »nani romanopisec, katerega zgodovinski romani se zelo čitajo tudi pri nas, se bo s tem delom uspešno uvedel tudi kol učinkovit dramatik. Na premiero of>ozarjamo!
Nedelja v drami. Jutri se uprizori ob 15. po znatno znižanih cenah izredno efektna slovanska veseloigra »Ougalniea«. Veljajo cene od 20 Din navzdol. Zvečer ob 20. pa eno najboljših dramskih del letošnje sezone »Matiček se ženi«. Obe deli sta zelo priljubljeni, zato obisk, ki je zaradi nizkih cen vsakomur omogočen, toplo priporočamo.
livrstna Nedbalova opereta »Poljska kri« se j>oje ponovno drevi v ljubljanski operi v znani zasedbi. Za predstavo veljajo izredno znižane cene od 24 Din navzdol. Zato vabi uprava k obilnemu posetu.
Nedelja ? operi. Ob 16. se poje prlljub Ijena češka opereta »Sveti Anton, vseh za ljubljenih patron«, zvečer ob 20. pa efektni »Ples v Savoju«. Za obe predstavi so cena od HO Din navzdsl.
Slavni tenor Pircaver gost t naši operi. V četrtek 24. t. m. nastopi prviC v naši ope ri svetovno znani tenorist Piccaver, in sicer v operi »Manont. Ker je to edino gostovanje tega slavnega pevca, že danes opo zarjamo ljubljansko občinstvo na četrtkov večer v operi. Predprodaja vstopnic bo od ponedeljka 21. t. m. dalje pri dnevni blagajni v operi.
4BNTJAKOBSR0 GLPDALISOR
Začetek ob 20.15. Sobota. 19.: Matajev Matija. Premiera Nedelja. 20.: Matajev Matija
VABIBORSKO GLKDALI6CR.
Začetek ob
Sobota. ID.: Od tore do mraka Premiera Ksdelja, 20. »b 15.: Stambulska roia. Znižane cen«._Ob 20.i Od zot» do mraka.
ŠPORT
Finale Hermes s Ilirija
Jutri ob 14.30 na Stadionu. Tudi nogomet je na 9portnem programu jutrišnje zimske nedelje. Ilirija in Hermes zaključita pokalno tekmovanje, ki ga je začetkom januarja razpisala Ilirija, a ga je slabo vreme prekinilo takoj po izločilnem tolu, v katerem sta izpadla SK Jadran in SK Sloga. Zmagovalec pfejme jutri od SK "lirijc razpisani pokal. Oba kluba nastopita že zaradi tega, pa tudi da izkoristita pri-"iko za trening, s kompletnim 1. moštvom.
Skakalno prvenstvo MZSP
Maribor »e pripravlja, da dostojno proslavi svoj zimsko športni praznik. Ugodns snežne razmere, krasni dnevi in zagotov-jena udeležba najboljših jugoslovenskih ekakačev so porok, da bo prireditev na višku. Se nikoli ni bila zbrana v Mariboru tako pestra družba dobrih skakačev. Mariborčani, ki so v športnih zadevah precej natančni, bodo pri tej skakalni tekmi brez-dvomno prišli na svoj račun. Konkurenca bo ostra in vsak skakač se bo bojeval za irestiž svojega kraja, eni za Maribor, drugi za Celje, Ljubljano in Gorenjsko.
Povabljeni tekmovalci se opozarjajo, da bodo nastanjeni v hotelu »Orel«. Tam se vrši tudi žrebanje, in sicer v nedeljo ob 10J0 v igralni sobi III. nadstropje. Opozarjamo gledalce, da jc začetek tekme točno ob 14. ter da se poslužujejo na poti k skakalnici prehodov, ki jih določajo reditelji. Avtomobili in druga vozila naj se poslužujejo prehoda pri Betnavskem gradu.
Smučarski klub ia športni teden v Celju
Smučarski klub Celje stopa v peto leto svojega dela. Zdi se, da nikakor ne bo odveč, če ob tej priliki spregovorimo nekoliko besed o njem, ki ga smemo brez dvoma uvrstiti med najagiinejše zimsko -športne organizacije Slovenije.
Prvi predsednik kluba, znani smučar g. Henrik Kodela, ki je pri Staničevi koči na Triglavu mnogo let vodil tečaje JZSS aa amučarje-učitelje, je imel nemalo dela, da je mogel ob koncu klubove poslovne dobe oddati seznam članov, kl je do takrat že dosegel številke sto vsakdo, ki količkaj pozna nasprotstva in zapreke, ki se redno pojavljajo ob ustanovitvi vsakega kluba, vsakterega društva, bo moral priznati, da je tako. V drugem in tretjem poslovnem letu se je Smučarskemu klubu pod vodstvom dr. Alfreda Juharta posrečilo pridobiti za predavanje v Celju >kralja Julijskih Alp« dr. Julija Kugyja, znanega po njegovih pred nedavnim izdanih delih, v katerih nam nepozabno opeva krasote naših planin in prelesti našega Triglava. V tem času je bil tudi nastop svetovne prvakinje v drsanju mlade HUde Holovske, ki je, kakor znano, pozneje tako tragično umrla, velik športni dogodek, že takrat je klub pričel z gradnjo smučarske skakalnice v bližini letoviščarske restavracije g. Ervina Petrička v Liscah. Da ta skakalnica v celjskem športnem življenju, kakor tudi za pospeševanje tujskega prometa zelo mnogo pomeni, nam dokazuje že dejstvo, da so slovesni blagoslovitvi po celjskem opatu g. Petru Ju raku prisostvovali poleg nepregledne množice občinstva tudi zastopniki oblasti in najvišji častniki celjskega pešpolka.
Na stotine in stotine ljudstva lz Celja in bližnje ter daljne okolice je vrelo takrat k skakalnici, saj so vedeli, da bodo tam imeli priliko videti poleg najbolj znanih inozemskih smučarjev še mojstra v skakanju Norvežana A m a Guttormsena.
V pomladi po tej teskmi je Smučarski klub osnoval še teniško sekcijo, ki jo je potem registriral pri teniškem združenju v Zagrebu. Ko je klubu načeloval v četrtem letu g. Edvard Pajdaš, se je moral odbor boriti z notranjimi in zunanjimi težavami, vendar se mu je posrečilo vse zgladiti ln urediti. In zopet so pričeli z delom. Izgradili so skakalnico in drugo tekmovanje v skakanju na njej skoroda ni zaostajalo za prvim, tako široko zamišljenim in izpeljanim V tem delavnem letu so pričeli tudi s prirejanjem smuških tečajev na Smrekovcu m na Mozirski planini. Te tečaje, katerim se je pozneje v aprilu priključil še tečaj na Okreftlju v Savinjskih planinah, sta vodila gg. Franc Zangger in Ervin Gračner, ki Sta si bila medtem tudi pridobila diplomo učiteljev smučanja, Izdano od JZSS. Clanl kluba so sodelovali in se uveljavljali pri vseh zimsko športnih prireditvah. Najbolj častno Izmed njih je rešil svojo nalogo Član Friderik Jelen, ki si je dvakrat zaporedoma pridobil pri sla-lomskih tekmah naslov smučarskega prvaka v slalomu, pri lanskem tekmovanju za državno prvenstvo pa je dosegel četrto mesto. Mnogo so storili tudi za otroke in doraščajočo mladino, tako da smemo po pravici trditi, da si je klub v zimsko športnem ozira priboril odločujoč položaj.
Sedaj, ko obstoja že peto leto m mu načelu je g. prane Zangger, hoče klub dokazati upravičenost svojega obstoja, svoj namen in pomen s športnim tednom v dneh od 2. do io. februarja. Naj omenimo posebej datume 3., 7., 8. in 10. februar. Dne 3. februarja bo prvenstveno tekmovanje za Slovenijo v damskem slalomu. Za 7. februar jim bo najbrž« uspelo pridobiti za športno predavanje znanega hrlbolazca Kr-tla iz Monakovega ,ki je oblazil že vrsto vrhov na Himalaji. Naslednji dan bodo gledalci lahko prvič v Jugoslaviji videli izvajanja smuškiL skokov v nočnem času. 10. februarja pa bo veliko mednarodno tekmovanje v skokih. Klub je pred nedavnim zaprosil prometno ministrstvo, da dovoli i obiskovalcem športnega tedna, kl bodo po- | tavali t vlaki, 50 odstotni popust nš vowne cene. Združenje gostilničarjev je sklenilo dati gostom popolno oskrbo po izredno zni-
žanih cenah, zato klub upravičeno priča« kuje, da bodo od vsepovsod v tem tednu obiskali Celje, saj jim njegova okolica bogata na idealnih smuških in drugih športnih terenih nudi toliko prtartnega športnega razvedrila in celo sama klubova skakalnica bo gostom na razpolago. Vsi, kdorkoli bo prišel, naj bo začetnik, naj bo razvajen smučar, bodo odhajali zadovoljni in polni najlepših spominov.
SK Ilirija. (Smučarska sekcija.) Sckcij-sko načelstvo je odredilo z« jutri izlet na Dolenjsko, kjer so snežne prilike še vedno iako dobre. Izletniki *c zberejo zjutraj ob 7. pred kavarno Miklič, nasproti glav. kolodvora. kjer naj sc javijo vodji izleta tov. Miklavčiču. Vsak naj zaradi polovične vožnje vaame s seboj legitimacijo JASS, odnosno SPD. Izletniki »e vofcijo do Zmlnt, od tam sc podajo na smučeh do Sv. Duha, odnosno na Polževo, vračajo pa »e iz Višnje gore. Izleta naj sc udeležijo v«e članice in vsi člani, ki niso zaposleni pri po-edinih tekmah. Na izlet pa s« vabijo tudi članice in člani ostalih klubovih sekcij ter vse dame, ki so posečalc gimnafctičnc treninge. Tiste, ki želijo na daljši izlet, vabi sckcijsko vodstvo v Planico, kjer priredi Ilirija medklubsko tekmo v teku. katere se udeležijo vsi najboljši smučarji. Tekma bo jako zanimiva, ker bo generalna preizkušnja naših tekmovalcev pred važnimi mednarodnimi prireditvami, ki pričnejo prihodnji teden na Pokljuki. Snežne razmere •O v Planici Jako ugodne. Snega je dovolj, smuka je idealna. Ti izletniki naj odidejo zaradi tekme v Planico ie dane« zvečer. Na postaji se bo zglasil član sekcijsk« uprave, ki bo oskrbel potrebno za polovično vožnjo, ako bodo imeli izletniki legitimacije JZSS ali pa SPD. Pri skakalnih tekmah v Mariboru startajo Čop, Pribošek in Bručan.
Brezplačni mladinski smučarski tečaj SK Ilirije. Smučarska sckcija Ilirije priredi, kakor hitro bodo snežne prilike nekoliko ugodnejše, v bližnji okolici brezplačni začetniški tečaj za mladino. Ker je potrebno, da se tečaj takoj pripravi, prosi vodstvo sekcije vse starše, ki nameravajo poslati svojo deco v ta tečaj, da isto takoj prijavijo na naslov sekcije, kavarna Evropa, odnosno osebno pri blagajni kavarne hvropc. Pismene prijave naj vsebujejo točen naslov prijavljenca. Pričetek tečaja in ostala navodila za tečaj bodo pravočasno objavljena. Tečaj bo vodil izprašani savez-ni učitelj.
Razpis damske prvenstvene tekme MZSP v Ptuju pod vodstvom SlC Ptuja 27. tega meseca ob 14. Start in cilj pri gostilni Novi svet v Ptuju. Proga vodi čez Panoramski hrib in je dolga 5 km. Proga je v splošnem lahka, vzpon znaša približno 12 odstotkov. Kategorije tekmovalk do 18. leta in od 18. leta dalje. Pravico do starta-nja imajo le verificirane tekmovalke. Pri-javnina 10 Din. Prijave do 26. t. m. na naslov Ernst Vcrsel, Ptuj, Miklošičeva 12, in eno uro pred startom. Žrebanje 26. t. m. Poznejše prijave dobijo prve številke, torej pazite, da se prijavite do 26. t. m. Darila za prvo, drugo in tretje mesto so Čast na. Ob slabih snežnih razmerah se bo tekma pravočasno odpovedala.
SMUČARJI!
masažo
URAN KREMA je specialna rok In lica. Velika iS dinarjev, mate 5 dinarjev.
Za II. tabla teniški turnir SK Reka, ki
se prične v nedeljo ob 9. dopoldne v areni Narodnega doma, te lahko oddajo prijave še danes do 20. na naslov Lojk Dore. Kožna dolina, ccata IX. aH telefonično št. 3206. Žrebanje bo danes ob 20JO v kon-zumu na Viču — Milarna.
SK Jadran. Danes ob 19JO naj bodo pri Sokliču vsi juniorjt.
2SK Hermes. (Nogometna sekcija.)
Pozivajo se vsi igrači nogometne sekcije, ki Imajo katerokoli klubsko opremo, da lato brezpogojno takoj oddajo proti potrdilu g. 'Jergantu na Celovški ccsti (hiša Bahovec). Proti onim. ki sc tudi po tem pozivu nc bodo odzvali ter oddali vso Opremo, bo klub kar najstrožje postopal. V nedeljo igramo finalno pokalno tekmo ž Ilirijo. Postava moštva je razvidna v članski knjigi. G. Korče bo igral pri tej tekmi.
Vremensko poročilo JZSS
JZSS je prejel davi telefonično naslednja vremenska poročila:
Kranjska gora: —5, barometer p«da. jasno. mimo. Vršič in Krnica 1 m pršiča. RateCe Planica: —5, barometer pada. po-oblačeno, lahko megleno, 8 cm p^^"-Tamar 40 cm. — Bistrica Bohinjsko jezero
—	4. *elo oblačno, v dolinah brez »nega.
—	Kamnik: —2, oblačno, drobno mede, na 2 cm podlage S cm novega pršiča. Smuka neugodna. Vogel: jasno brez vetra.
—	11, sneg suh. smuka odlična. — Pohorje: Mariborska koča: — 4, jasno, mirno, 30 cm pršiča. smuka dobfa. — Pohorski dom: —6, jasno, mimo, 36 cm pršiča, smuka dobra. — Ruška koča: —6, jasno, mirno, 40 cm pršiča. Smuka ugodna. — Klopni vrh: —5, jasno, mimo, 45 cm pršiča, smuka ugodna. Koča na Pesku: —7, jasno, mirno, 60 cm pršiča. smuka ugodna, skakalnica porabn*. — Seniorje\> dom: —8, jasno, mirno, 50 cm pršiča na podlagi, smuka izborna. — Sv. Lovrenc:
—	5. pooblačeno, mimo, 30 cm prMCa. — Rimski vrelec: —11, jasno, mimo, 25 cm pršiča, smuka Izboma.
Po!i evo: —3. staro podlago pokrila ponoči tenka plast novega snega, oblačno, »muka prav dobra
Po atanju z dne 17. t m.: Poljtdca —4, oblačno, severozapadbnik, na 20 cm podlago 15 cm pršiča, smuka prav dobra, skakalnica vporabna. — Rakek: temperatura 0, oblačno, snega 10 cm brez podlage, mestoma spihan, smuka manj ugodna. —
Radio
Sobota. 19. januarja.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Radio-orkester. — 18.15: Aktualnosti (L. Mrzel). — 18.30: Radio - orkester. _ 18.50: Francoščina. — 19.90: Cas, jedilni list, program za nedeljo. — 19.H0: Narionalna ura: Vojska in telesna vzgoja naroda (iz Beograda). _ 30: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug).
—	20.30: Kuplete poje Makso Reš, vmes dvospevi za sopran in alt (gdč. Kristanova in Rudolfova). —. 21.2»>: Cas, poročila, Radio * orkester.
Nedelja. 20. januarja.
LJUBLJANA 7.30: Kmetijsko predavanje: O lanu (inž. Sadar Vinko). — 8: Koračnice na ploščah. — 8.20: Poročila. — 8.30: Orgelski koncert (pref. Matija Tome). — 9: Versko predavanje (prior Valerijan UČak).
—	9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: lz Sohubertove maše (plošče). —- 10: Delavsko predavanje: Volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov (Delavska zbornica). — 10.20: Sekstet iz Drnice na ploščah. — 10.40: Koroške narodne a spremljevanjem radio - orkestra pojo ga. Nerstovs, gdč. Mišičeva, gg. Gostič ia Janko. — 11.40: Otroška ura (M. Kunčič).
—	12: Cas, Radio - orkester (po željah). — 16: Spevoigra »Pri zlatem sodčku«. — 17: Nekaj veselih orkestralnih točk na ploščah.
—	17.30: Pevski zbor »Zvezda« iz Most. — 19.30: Nacionalna ura: Sporerov poskus za izdajo prvega hrvatskega časopisa (dr. Fer-do Sišič iz Zagreba). — 20: Cas, Jedilni lift, program za ponedeljek. — 30.10: Akademski pevski kvintet pojo koroške narodne. — 21: Radio • orkester. — 21.30: Cas, poročila. — 21.60: Radio - orkester, vmes klavirske solistične točke (Vondraček, na ploščah).
Uspeh
uspehom
žanje kdor ee ob ki Drilikl poslužuje
»JlotrovegM matsn oglasnik« I
Javna sodna dražba
t ko n kuncu »Jngošporft« se nadaljuje od 15. januarja 1935 naprej dnevno od 9. do 12. in od pol 15. do 18. ure. Prodaja se vrši V Ljubljani v trgovini na Miklošičevi c. 94 v naslednjem vrstnem redu
Gramofonske plošče — velika izbira; Orjaški gramofoni na električni pogon z dinamičnim zvočnikom xa koncertne in društvene dvorane, restavracije, kavarne i. t. d. in nekaj manjših gramofonov; Zvočniki dinamični in gramofonski deli; Radio-aparatl ln radio-potrebščihe; Trgovski inventar, praktičen za vsako trgovino, se prodajajo tudi
posamezni komadi.
OMfa. u*M
Zapustil nas je za vedno naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod
FRIDRIK PAUER
pekovski mojster in posestnik
danes, dne 18. t. m. po mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 20. t. m. ob 3. uri popoldne od doma žalosti, Sv. Petra cesta štev. 48. na pokopališče k Sv. Križu.
Ljabljanft^Basel. dne 18. januarja 1935.
1161
žalujoča rodbina.
KUPIMO KOMPLETNO HLADILNO NAPRAVO
ki bi zadoščala za potrebe kuhinje ea prehrano do 800 ljudi. V poStev pridejo tudi večji hladilniki, dobro ohranjeni. Popudbe s priloženo fotografijo objekta, tipa in kapacitete in časa, odkar je v pogonu, poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Industrija P-3695«.
1152
TONKINO • APARATURO KOMPLETNO KUPIMO
po možnosti, da ae stavi v pogon ob priliki ogleda Aparatura mora biti novejše tipe, t enim ali dvema projektorjema. Ponudbe a priloženo fotografijo ln tehničnim opisom poslati pod »Industrija P-3695« na oglasni oddelek »Jutra«.	11.'i2
Kaznilniški zdravnik
Resnična zgodba iz francoske dobe.
—	Dan nato, — je nadaljeval jetnik, eva bila ujeta, ker sva bila brez potnega lista. Viljem je umrl v preiskovalnem zaporu, jaz pa sem postal edini lastnik velikega zaklada. Torej glejte, gospod zdravnik, moja last je zakonita, zakaj njen gospodar je mrtev. Ako ste pri volji, deliti premoženje z menoj, pustite mi, da zbe-žim Dobili me boste v Ponikvah in Vam dajem častno besedo, da ne bom storil brez Vas niti koraka, kakor gotovo m! iiog pomagaj v moji zadnji uri. Ali me torej pustite, da ubežim?
—	Spominjam se na ta dogodek. Toda v času, ki ga navajaš, da si bil podvzel rop in zakopal skrinjico, si bil že pri nas v ječi. Kako naj 6i to razlagam?
—	Saj sem Vam vendar povedal, da sva bila že prihodnji dan prijeta kot klateža brez potnega lista Bilo je to samo štiri dni po moji odslovitvi kot cestni delavec
—	Bajka je sicer dobro izmišljena, — jr pripomnil zdravnik po daljšem premisleku, vendar ne verjame zdaj nihče več na zakopane zaklade.
Kaznjenec je čakal, od strahu se tresoč, na zdravnikov odgovor.
—	Kako, Vi ne verjamete mojim resničnim besedam?
—	Verjamem, da si človek, ki bi rad živel na rovaš lahkovernih in preprostih ljudi.
—	Za božjo voljo, gospod zdravnik! Skrinjica je zares v jarku pri cerkvi nad
tremi križi ob cesti proti Šmarju. Velik kamen je na tistem prostoru.
—	Da, da! Dovolj je že tega, pojdi z
menoj!
—	Tudi biseri so v skrinjici, dragi kamni in mnogo zlatnine ...
—	Dovolj, pravim, niti besede več! Vstani in pojdi z menoj!
Kaznjencu se je izvil obupen vzklik; vrgel se je po dolgem na tla in zaklical:
—	Nočem vstati! Sam ne bom storil niti koraka. O, Vi nn ne verjamete! O, da nimam pri sebi skrinjice, da bi Vam dokazal! Kesali se boste...
Ustreljen na begu.
.Mladi zdravnik je bil skrajno razburjen, že je bil na tem, da bi sprejel njegov predlog. Toda sum, da ga jetnik morda vara in se mu bo pozneje rogal, slednjič pa tudi strah pred odkritjem sta mu branila. Da bi se zavaroval pred nadaljnjimi skušnjavami, je zgrabil kaznjenca za roko, da bi ga dvignil in vlekel v celico, k! je bila zanj določena. Toda ta se je upiral s poslednjimi močmi tako, da se je zdravnik odločil poklicati pomoč.
Iz mrtvašnice je hitel v ječarjevo sta novanje, kjer je naletel na dva paznika in jih poklical s seboj. Ko so dospeli na lice mesta, je bilo okno odprto in rahlo omrež je iztrgano. V bližini je odjeknil oster strel, ki ga je sprožila budna straža na dvorišču. Namenjen je bil beguncu ter ga je tudi zadel.
Bil je mrtev, zdaj zare6 mrtev!
Za strel se ni v mestu nihče zmenil. Bila je pač vojna hitra, ko so vsak dan vo-
: £ N E MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Din davKa za vsa« oglas in enKratnc pristojbino Din 3.— za Silro ali dajanje naslovov plaCaj« oni. ki Ifcčeji ilu/.b Najmanjši znesel* za enkratno objavo oglasa Oin 12.— Dopisi tn Zenitve se zaračunaj«, p« Din i.— za vsaKc besedo. Din 2.— davks sa vsak oglas in enKratnc pristojbino Din za Slfro aH dajanje oaslovov Najmanjši znesek za pnkratno objavo oglasa Din 2«— vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din I.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristolhinc Din 5.— za *itro ali dajanje naslovov Najmanjši rneseb r.a enkratno »hjavo oglasa Din 17.—
zlil ranjence In mrtve i Dolenjskega. Vsak je imel dovolj posla sam s seboj in z dogodki, ki so bili na vidiku. Na ulicah so postajale gruče ljudi, ki so se pogovarjale o dogodkih in čakale poročil.
Bilo je 22. septembra 1813, ko si Je
polkovnik Milutinovič priboril z gradiškl-ml graničarji in oddelkom Erdodyjevih. poznejših Radeckijevih huzarjev red Marije Terezije in plemiški naslov »pl. Vii-njegorski«.
Del avstrijske vojske, prihajajoč z Medvedjega vrha, je trčil pri Višnji gori na sovražnika. Boj je bil vroč. Pri Svetino-vili za plotom je obležalo pet mrtvih, ki eo jih kar tam pokopali. Od Loke navzgor so pridirjali Hrvati, po cesti proti Ljubljani pa huzarji. Kakor toča so udarjali streli v liiše. Ljuta bitka se je zavlekla do Zegnanega studenca, kamor je prihajalo drugo krilo avstrijske vojske od Ribnice sem proti Francozom in jih gnalo nazaj proti Ljubljani. Požeane, raz-streljene, od prebivalcev zapuščene hiše. opustošena polja in travniki so bile trofeje zmagovalcev. Vsa pokrajina okoli Treh križev je bila polna smrekovih šato rov zmage pijanih Avstrijcev.
Nekaj dni nato so kapitulirali Francozi tudi v Ljubljani, ko so se bili za kratek čas zaprli na Ljubljanski grad; nato so bili eskortirani v Karlovec. Ljubljana je postala spet avstrijska.
Mlad bogatin.
Preteklo je pol leta. V Dolenjskih Toplicah ee je pričela zdraviliška sezona
Prihajali so kopališki gosti. Med navzočimi gosti je vzbujal pozornost mlad mož elegantne zunanjosti, lepega vedenja in prikupnega občevanja. Bil je domačin ln očividno zelo bogat. Službo, ki jo je imel v dobi francoske okupacije, je zapu sti! In živel zdaj samo od svojega premi ženja. Mnogo je tudi potoval. Ker še nI bil poročen, je domneval ženski svet, da je pr!5e1 na oglede. Seveda so ga vabil' na vse strani v razne družbe.
Skrivno6tni mož se je pojavil v topli ški družbi sicer brezbrižen, vendar pa, kakor je bilo videti, z vsemi enako pozoren.
Med navzočnimi gosti je bila tudi mlada dama, Emilija pl. Rodern, ki je prišla v Toplice s svojo bolehno materjo. Bila je sirota. Očeta je izgubila v vojni proti Francozom in uživala z materjo Izdatno pokojnino. Ta in pa njuno premoženje sta jima omogočali udobno življenje. Gospodična pl. Rodern in njena mati sta poznali mladega tujca že poprej. V Brnu jima ga je bil predstavil domači prijatelj in izrecno priporočal za bivanje v Dolenjskih toplicah
Na Emilijo, ki je cvetela v mladi krasoti, je obrnil naš mladi rentnik vso svojo pozornost. Prikupljivo vedenje mu je olajšalo poznanstvo in ožje stike v kopališču Nekega dne je povabil mater in hčer na sprehod po parku, kjer se Jima Je razodel. Povedal jima je, da je zdravnik in je bil poprej v francoski dobi v kaznilnič-ni službi v Ljubljani. Umrl pa mu je stric v Ameriki ter mu zapustil dediščino, ki
mu bo zadostovala za vse življenje Nik dar mu ne bo treba živeti v pomanjkanju Zapustil je neprijetne službo kai je bila že davno njegova želja Od takrat aadalje je mnogo potoval križem sveta Prišel je tudi v Brno ln zdaj v Toplice kjer bi rad videl uresničene sanje o svoji sreči.. . Zaprosil je za Emilijino roko
Mati in hči ni«-*^ sprva zmogli od prese nečenja niti besede Toda mati je z enim samim pogledom na Emilijo, ki je obstala na mestu do las zardela, vse r»zume1a Občutila je, da odgovarja snubitev hčerki nim mislim in željam želela je «amo fto da bi ostala zaroka za sedaj Se tajna Dogovorili so se, da bo odpotoval iz Top lic najprej ženin, nato pa Emilija in mati čez nekaj časa, ko je šla kopališka sezono že h koncu, sta zapustili tudi obe dam Dolenjske toplice Medtem je kupil zdrav nik B. posestvo W in gr. je plačal z za puščino mrtvega zločinca, ki jo ie bil iz kopal in si jo prisvojil Kn je bil v«=e te uredil, se je odpeljal v Brno po «vojo no' vesto. Po poroki sta odpotovala na svoje posestvo. Vse se je srečno Izteklo Pumi nekaj dni nato se je čutil m'adi moj bol-neca. Tožil je o bolečinah v želodcu in glavi. Prvotna malenkostna bolečina se je hitro razvila v resno bolezen Mlada žena je bila vsa obupana Vsaka zdravnl ška pomoč je bila zaman, kratek čas nato je ležul mladi mož na mrtva^Vem odru. Nagle bolezni ln smrii zdravnikove nI mogel nikdo pojasniti. Slučaj? Usoda? fPo starih virih zapisal Rudolf nrvctal)
(Konec).
Ponudbam na Sirre ne nrflaealte znamk! Le. če zantevaie oo Oglasnega oddelka »Jutra« f\SM ♦ _ .M9mi,ah
od^vor nri!n*ite UlIJ	v znam Kan.
Vse pnstoibme za male oglase ie plačati pn predan naročila oziroma jih je vposlati v pismu obenem 2 naročilom, ali nn no poštni položnici na čekovni račun Ljubljana štev 11 «42 sicer se zaračuna k zgoraj navedenim oristoibinam še manipulaciiska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LtnMiana.
pwmsf
Be»da I Om. davek 2 Oio ui Miro al< dajanj« aa-tovt 9 Din Naimanjil znesel, 17 Oio
Dobre smuške obleke
modre in rjave, za gospo de in dame po 3Jj I>in pri Preskarju. Sv. Petra cesta 14.	31-6
Salonsko opravo
rokoko, jesenov«), nad 100 let staro. v brezhibnem st.inju. primerna za prvovrsten salon, z rdečo svilo tapecirano, kakor tudi razne starinske predmete, »like, narodne no-e itd. prodam. Ponudbe na o?), oddelek ».Jutrar pod šifro »Rriknko«	lOkjO-f.
Vso trg. zalogo
mannfak turno. galanterijsko i n špecerijsk » pod zelo 'nodiimi posoji takoj predam za hranilne knjižice dobrih zavodu*. Zalo?) eea VUmo r>in. Po nudbe na og'nsni oddelek = .Infra- pod znamko »Tirani'" • kn;i!re«
Beseda 1 Oin, davek 2 Din. za šifro ali dajanie naslova 5 Din Naimanjšl znesek 17 Din.
Radio-aparat
štiricevni. t zvočnikom in akumulatorjem, skoro nov za '«1 Din proda Ivan Ru?tja, Urfna sela
1033-0
E®3EZ30®
Beseda 1 Oin. davek 2 Din. za šifro ali daianie naslova 5 Din Naimanišl znesek 17 Din.
Avto Fiat
IVO A. ki troši zelo malo b"acina. prodam ali zame njam za dobro vino. Vpra v garaži v Kapitelj »k: olici štev. 3, kjer »e odda v naiem lepo diSče in garažo. 09S-1O
Kupim
Beseda I Din. davek 2 Dio. sa šifro aH dajani« aaslova 5 Din Naimanjil znesek 17 Dia
Večjo količino dog
od brinja, rabim za izdela vo sodov. Interesenti naj pijejo na naslov: Dušan J. Kovačevih, Prijedor.
9-11-7
Mizo
ovalno ali okroglo, veliko, staro, dobro ohranjeno takoj knpim pismene ponudb« z navedbo cene in kdaj se lahko ogleda na o:rlas. oddelek »Jutra« pod ?Dobro ohranjena 95«.
1182-7
Kapital
Beseda • Dio davek 2 OlD za iifro ali dajanje aaslova J Din Naimanjil znesek (7 Din
Vloge
Banovinske, Kmečke in M>stne hranilnice, do zne »ka 50.100 Din kupim. Jjihko je tudi Teč knjig, ponadbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izplačilo takoj«.	1004-16
Vložnice vseh bank
nakup, prodaja in zaloga, vseh vr»t posojila kulant ni in zanesljivo. »FINAN CIER«. Zagreb, Ilica 9 -telefon inter. 41-09 Naro čila z dežele se izvršujejo tik o j.
Poverenike (cel
traž mo za svako mesto u Jugoslaviji. — Poslovi DankarskJ l otplatnl. - Zarada odlična -Same pismeno lavitl 6e «a markom za odgovor: Depozltnoj bancl Beograd. po6t fah 431.
268-16
Vložne knjižice
od 10.00« -'i.non r»in ku pim na štiri obroke za polno vrednost. P )nudbe
na oglasni oddelek Jutra pod »Popolno jamstvo«.
1.17R-16
Vložne knjižice
ica 80.000 Din Mestne, cca 10.i)00 Ljudske ter Kmet i-ki hranilni in posojilni ilom ca -HJ.liOO. kupim naj ugodneje proti takojšnji gotnvini. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
1035-16
Knjižice
Ljubljanske mestne hranil-uiee, Z vlogo do 35.000 ali manj, kupim proti ta kojšnjemu plačilu. — Ponudi)« na ogla«ni oddelek Jutra- pod »Ljubljančana l:li3-16
Beseda 1 Din. davek 2 Din za 4ifro ali dajanie aaslova 5 Din Nalrmnišl znesek 17 Din-
Poslopje
r>rimt rno za ureditev stanovanja ali industr. obrat, h tekočo vodo. prodam v mestu, minut od želez-niee ponudbe na oglasni oddelek -Jutra« pod šifro -Kamnik«.	1OI0-20
Stavbna parcela
naprodaj v Staničevi ulici fza Bežigradom"). Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« M-19-20
tJS/ISlIHP
Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Na'manjil znesek 17 Din
Spalnico
prodam za 1.710 Din. N3 ogled v Rožni dolini, cesta Vni/i	11107-1(2
Prehrana
Be«eda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dva gospoda
sprejmem na hrano. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	1308-14
Lokali
Beseda I Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Naimanjil znesek 17 Din
Gostilno v Mariboru
izvrstno vpeljano in dobro ijočo, radi družinskih razmer oddam takoj v najem pod ugodnimi pogoji. V poštev pridejo samo strokovnjaki. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« M19-10
V najem
Beseda 1 Din. davek 2 Dio. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Nalmaniil znesek 17 Din
Trgovino
z mešanim blagom, dobro idočo, oddam v najem. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zdraviliški okraj«. lilSl-17
Sluf.be išie
beseda SO para. davek i Din z« iifro ali dajanje laslova S Din Najaianiil coe*ek I? Dio
Gospodična
vešča vseh pisarniških del z mnogoletnimi spričevali tukajšnjih in inozemskih tvrdk išče službo Cenje ne dopise prosi oa podruž nico »Jntra« v Mariboru nod »Večletna praksa«
ioei--'
MmMf.FIFIfi
beseda I Dio davek 2 Dio ca šifro al) dajanie aaslova S Din Naiipanii* tnesek 17 Dio
Dva pletilca
vajena modernih pletilmh strojev za nogavice »prej nemo takoj Pred vsem »elimii mlaj«» in tnt-ip £entne vojaščine proste Inlavce 1» jih izvežbami ui Ootton stroj Tovarna Vidmar Ljubljana Pred ikofijo 19	»70 l
Natakarico
čedne zunanjosti, kavcije zmožno, iščem za boljšo gostilno. Tomšič. Hrenova nlica 24	10«-1
Prodajalko
poslovodinjo za ljubljan sko trgovino sprejmemo takoj. Samo prvovrstne inoči, ki so vajene tudi angro trgovine naj stavi jo svoje ponudbe na to varno dež.nikov in nogavic Josip Vidmar, Ljub Ijana. pred škofijo 19.
969-1
Perfektno kuharico, natakarico
in služkinjo
za gostilno, sprejme Vioel. Maribor, Gosposka ulica 5
lilKJ-1
Mesar, pomočnika
vajenega čoka. prekajeva! ra, samostojnega, starega 35—311 let sprejme takoj Toni Bule ml., Mokronog.
1137-1
Natakarica
iobi takoj službo v vino-toču. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
Postrežnica
ali služkinja
mlada in neodvisna, dobi zaposlenje pri gospodu. — Ponudbe z opisom razmer in sliko na oglasni oddelek ^Jutras |>od znafko ■>Prilika 20«.	13M-1
Vrtnar
z večletno prakso, popolnoma trezen, star cca S5 let, kateri bi tndi druga dela pri gospodarstvu opravljal, dobi trajno službo. — Ponudbe na Aloma Oompanv d. z o. z.. Ljub ljaaa, pod »Vrtnar«.
IloO-l
Veliko industrij, jioduzeče u Savsko j Binovinl traii >posol>nog — samostalnog
vrtlara
koji je perfektan u vrt-ljarstvu, kulturi povrča i uzdržavanjn perivoja. Na-stup odrnah. Ponude sa po-dacima o predhodnoj na obrazbi, dosadanjem djelo kruga uz naznaku obitelj-skih prilika i plafevnih uvjtta imadti se opraviti na ogl. odd. »Jutra« pod iifrom »Vrtljar«. 1131-1
Gospodinjska
pomočnica
(kuharica) za vsa hišna dela ^pospravljanje sob) z večletnimi spričevali, dobi takoj službo v večji hiši na deželi. Plača po do-govoru. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro ►Boljša moče.	lilc'9-1
Sokolskora društva
Osijek-Matica, jvotreban je stalan društveni prednjak
za vodstvo dečjih i nara štajskih kategorija. Molbe neka se šalju izravno na društvo do 31. jan. !91" godi ne. Isti treba priložiti prepise svedodžbi o struč-noj spremi, podatke o rod-jenju, školskoj spremi, kratak opis dosadanjeg sitkolskog rada te naznaku plače.	1/177-:
Plačilna natakaricu
samo prvorazrodnn šilu. čistu i urednu, govoriti mora i nemški, kao i prvorazredna
hotelska sobarica
tražim. Hitoe ponnde sa fotografijam na Hotel Lika — Gospič.	l»164-il
Veriljo
za specijalni stroj (štika rico), v stalno službo sprejme J. Goldstein, Zagreb. Deteličeva 74. dvoriščna stivba, priUičje, desno.
1002-1
Mlajšega brivskega pomočnika
po možnosti rndulerja, in
frizerko
sprejmem takoj v stalr.j službo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
1.306-'
Dvosob. stanovanje
oddam v Novem Vodmatu — Društvena ulica št. .S.
lli.15-31
Spominjam
Ni mogoče, prosim ?4.
lil&VSI
dociia Kib jjvek e Om. t* šifro ali dajanje aaslova i Din Najmanjii znesek 17 Din
Učenko
sprejmem v tigovino mešanega in mamuakturn) ga blaga. t'čna doba 3 leta. Prosta vsa oskrba, hrana stanovanje, obleka in obu tev. Z znanjem francoščine ali nemščino imajo prednost. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dežela, sedež grem. šole« Ul 33-44
Naročnike »Jutra" stane posamezna številka lista, dostavljena na dom, po* vprečno le 1 Din. Naročnina na mesec znaša le 25 Din.

Jutri, v nedeljo bo „Jw tro" pričelo priobčevati nov sijajno pisan in na' pet roman nenavadnih ljubezenskih usod iz povojnega življenja: „Po' konci glavo !** Romanje delo istega avtorja, kakor „Garraganu, ki so ga vsi tako hvalili. Novi naročniki „Jutra", ki bodo list naročili za februar, bodo dobili zastonj vse januarske številke z novim romanom.
ODDA SE V NAJEM
RESTAVRACIJA
(menaža) OFICIRSKEGA DOMA v Ljubljani
Pogoji se dobijo od Upravnega odbora Oficirskega doma v Ljubljani, kateri prejema ponudbe do 10. februarja tega leta.
1134
ZDRUŽENJE PEKOV V CELJU naznanja tužno vest, da je njihov ustanovitelj, večletni predsednik in podpredsednik, gospod
MAKS JANIČ
PEKOVSKI MOJSTER IN POSESTNIK
v Celju, dne 17. januarja 1935, po daljši mučni bolezni mirno v Gospodu umrl.
Pogreb blagopokojnega bo v soboto, dne 19. januarja 1935 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na Babnem na mestno pokopališče.
Celje, dne 18. januarja 1935.
TMGOVSM
LOKAL
v sredini mesta
•	v w
i s c e m.
*
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal«. "26
Br-rdo I Oio. davek 1 Dio za šifro ah dalan!e naslova S Din Naimanjil znesek 17 Din
ia zimska jabolka
mo6ancgar. booovec. oruner Itd. vedno v zalogi oo konkurenčnih cenah. Pri večjem odjemu z-iaten pepu t — O^Ielte s; sadno razsta 'o Kmet! 1 ke družbo v Ljubljani. Novj trg 3
771-34
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam g^iepodu v Rožni nI. št. 3.	1145-23
Lepo, prazno sobo
v visokem pritli^io solno, z elektriko in parV tom oddam Informaei p v vseh poslovaln. ».Jut-ac lllŽJ-.B
OpremMero sobo
Čisto. « posebnim vhodom s stopnic, rečeni oddam v Levčevi ulici 7. pritličje.
k75-23
Beseda 1 D'n davek 2 Din '$ iifro ali dajanje aaslova S Din Naiiraniš' »nesel 17 Din
Dvosob. stanovanje
solnčno in snažno, išče državni unokojerec z ženo s 1. marcem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačujem točno 1. v me secu«.	lMl-?!.'a
Dvosob. stanovanje
išče mirna stranka za mesec april ali maj v centru mesta Točen plačnik. Po nudbe na oglasni oddelek -Jutra« pod šifro -Mirno
stanovanje«.	1139-31 'a
Sobe išče
Beseda SO oara davek 1 Oio zs iifre ali daiani* aaslova 1 Oio Najmaniš' me«»|i 12 O'o
Prazno sobo
po mogočnosti z uporabo kopalnice, iščem s 1. fe bruarjem v bližini cerkve sv. Jožefa. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Februar«.	1040-23'a
Sobo
primerno za pisarno, v sredini mesta — dostopno strankam, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »1. marec«. 100."-20 a
r tjjUMiT'
Beseda 1 Din. davek 2 Dio za šifro ali dajanie naslova 5 Din Naimanjil zGesek 17 Din
1 prazni sobi
veliki io solnčni, z balkonom, souporabo telefona in posebnim vhodom od dam v Gradišču št. 10III desno.	l<te0-23
Sobo
s posebnim vhodom, oddam v Streliški ulici 3i'I.
1154-53
Sobo
poleg univerze oddam 1 ali 3 gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
1.166-23
Opremljeno sobo
oddam s 1. februarjem v hiši Kmetske (»osojilnice v Dalmatinovi ulici štev. 1.
M63-23
V centru mesta
oddam mesečno sobo s po sebnim vhodom in soupo rabo kuhinje. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«
1147-23
Sobe
opremljene in orazno. tudi s hrano oddam na Grud novem nabrežja it. U — Hrenova ulica 31 Radelj Sprejmem tudi sostanovalce 1312-:C-
Beseda 1 Din davek 2 Din. ca šifro ali dajanie ia»'o\a 5 Oin Nairranii' znesek 17 Din
Kratek črn klavir
Stutzflugel) i mgieš.-io mehaniko, v telo dobrem stanju takoj prodam radi selitve. Ogledat! (»id Roj nik'<m. cesti I št 9 pritličje — vila »Jaz«.
1006-26
Cm klavir
v zelo lobrem «tan'H poceni naproda.l v Koseskes-a ulici štev. — Koleri
1C6S-26
8eseda 1 Oin. davek 2 Dio. za šifro ali dajan e laslova 3 Din Naimanjši znesek 17 Dio
Šivalni stroj
popolnoma oov. pogrezljiv, ugodno naprodaj v Dvofa kovi ulici štev. 3/1 levo.
1081-23
Prodamo
prevoz, lokomohilo »Clay-ton Shuttleworth«, polno-jarmenik -Piny Kay« 65 cm. eirkular. trasmisijo. brusilnik in ostali pribor, vse skupaj za 27.000 Din. Na igled v obratu. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Žaga <.
1134-29
Pisalni stroj
Smith. prav dobro ohri-njen, poceni proda MateliJ Josip. Ljubljana Gradišče St. Sb/III.	1311-29
CITAJTE
ŽIVLJENJE IN SVET
TEDENSKA REVIJA
2 Din ŠTEVILKA
uspehov
na en oglas v
»JUTRU«
Pazite
na svoje zdravje in obutev!
i uristi, lovci, smučarji in osi oni. ki imajc oodisi oklicno. oodisi v zabavo »pravka v vlažnem tere-iu ali v snegu naj upodabljajo mazilo »HEVfc-v.\« za Katere jamčim, la napravi vmini «»htite\ nopremočljivo Do-oltl lo te " vseh specialnih trgovinah ali pri slavnem založniku »LFKaRNa mr M. LETTSTEK Llubllana Reslleva resta St 1.
iremje Davorin Ravljen. — Izdaja ea konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Prane Jeserftek. - Za inaeratm del Je odgovoren AJ0J2 Novak. - Vsi t Ljubljani