i 0 Ust izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih državnosti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom - Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585 Ljubljana, Naslov uprave: Nazorjeva 1/1, telefon 22-284 - Poštni predal 355-VII. Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din — Št. tek. računa: 501-8-26/1. Tiska ČZP Ljudska pravica Ljubljana, 19. marca 1971 LETO XXII — ST. 6 />0 n'd ^ A pa j Opozorilo delovnim organizacijam družbenih dejavnosti o začetku tostopka za samoupravno sporazumevanje o delitvi osebnih dohodkov SM filnf A"! plT Republiški odbor Sindikata iZ aVcev družbenih dejavnosti je na XIII. plenarni j .J1 dne 12/3-1971 sprejel v 'S i®]62* S elenom zakona o sa-Ja j °upravnem sporazumevanju [10S“ in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov (Uradni list SRS, št. 4/1971; v nadaljnjem besedilu: zakon). Medlog za pripravo samoupravnih sporazumov! |erfl o I"- e °«noupravne sporazume o za delitev dohodka in arrC^^nih dohodkov naj bi skle-"icj6 nred seboj organizacije t Rženega dela oziroma delov-n državnih organov ^ drugih organov in organizacij nadaljnjem besedilu: delovna kavuPnost) razvrščene po tehle uiin javnostih: ira4, i>S?0JA j. '>Miovn :d 'v Posebni V Slasben ll ' delavsk ukvarjajo z izobraževanjem 8. vzgojno-varstveni zavodi ZNANOST 9. znanstveni zavodi KULTURA 10. gledališča in glasbena dejavnost 11. filmska umetnost, kinematografija in RTV 12. knjižnice 13. arhivi 14. muzeji in galerije 15. spomeniško varstvo (Varianta: — kultumo- umetniška dejavnost - kul-tumo-prosvetna dejavnost) ZDRAVSTVO 16. zdravstveni domovi 17. stacionarni zdravstveni zavodi neP elt .ovi" p(: IjiP* m rimf . nit' Iz vsebine: Od računstva k matematiki „Enake možnosti prizadetim11 Kateri republiški prosvetni listi izhajajo v Jugoslaviji Optimum možnega Graščine so njihov dom Domače skušnjave in tuje skušnje Lutkovni seminar v Senovem Ob dnevu prosvetnih delavcev občine Žalec Učitelj, ne protestiraj! Razstava Igorja Pleška v Škofji Loki „Mini“ in „maksi“ naše delovne prakse KjMH»5tt6gMgS. Z učnimi uspehi naših šol že dolgo nismo zadovoljni. Osip je veliko prevelik, pravimo, ko razmišljamo o številkah in odstotkih, ki ga poskušajo predstaviti in dokumentirati. Koliko to našo družbo stane, navadno vzdihujemo ob tem, ne da bi se prav zavedali vseh razsežnosti problema, ki še zdaleč ni le materialne narave. Slovenski pravopis navaja, da je osip, kot smo poimenovali to reč, v svojem prvotnem pomenu žitno zrnje, ki se osiplje iz klasja. In ko se osuje, gre po zlu. Zakorenini se sicer lahko in vegetira v jesen in zimo - do pomladnega pluga, ki mu izpodreže korenine in ga podorje, ne da bi se moglo podeseteriti, podvajseteriti. Ali smemo privzeti in aplicirati tudi to celovitejšo podobo, ko razmišljamo o osipu v našem šolstvu? -Najbržje odgovor lahko samo pritrdilen. Ne gre torej, da bi problem osipa merili samo materialno, saj je očitno, da ima tudi dru-' ge dimenzije. Koliko izpodrezanih upov, koliko podoranih načrtov je lahko skritih za številkami in odstotki! In koliko nezakore-ninjenih ali slabo zakoreninjenih mladih ljudi, ki potem več ali manj le vegetirajo! Da, problem je to, ki se zajeda v prav vse pore našega družbenega in narodnega življenja. Se zavedamo vse njegove usodne teže? SILVO FATUR V_______________________________________________________/ Nezadovoljni z uspehi Ljubljanska temeljna izobraževalna skupnost o osrednjih vprašanjih osnovne šole in predšolskega varstva Razprava na minuli seji skupščine TIS Ljubljana je opozorila na spoznanje, da je razmeroma zadovoljivo gmotno stanje ugodno vplivalo na dejavnost osnovne šole in da se rezultati popravljajo. Toda še zmeraj je vrsta stvari, ki niso rešene. V osmih letih še zmeraj ne izdela osnovne šole približno 25 odstotkov otrok. Z devetim in desetim letom šolanja se ta odstotek sicer zniža na okrog 18 odstotkov (nekaj jih pa konča osnovno šolo tudi kasneje v večernih šolah pri delavskih univerzah) — vendar se ni mogoče pomiriti ob podatku, da je še zmeraj toliko otrokom brez dokončane osnovne šole praktično zaprta pot nadaljnjega šolanja. To je toliko bolj aktualno, ker vemo, da učni rezultati niso samo posledica učenčeve sposobnosti oziroma nesposobnosti. Osnovna ugotovitev na seji skupščine je pravzaprav bila, da se sami učni rezultati količinsko najbrž ne bodo dali več bistveno popravljati (postopen napredek bo seveda neizogiben), temveč bo potrebno storiti vse, da se bo bistveno izbolj- šala kakovost pouka. Ob tem je bilo zanimivo slišati, da je sprememba na tem področju, se pravi sprememba v kakovosti učnovzgojnega dela, odvisna ne le od opremljenosti šol, od izobrazbe učnega osebja, od spremenjenih ocenjevalnih kriterijev (na primer pri oceni zadostno), od popravljenih učnih načrtov in podobno, marveč zelo močno od tega, če se bomo priprav in izvajanja pouka začeli lotevati bolj znanstveno, bolj organizirano, če bomo posvečali več skrbi tehnologiji izobraževanja in vzgoje. Kakor je bila vseskozi ustvarjalna in deloma tudi optimistična razprava o osnovnem šolstvu, pa utegne biti bolj negotova jutrišnja razprava o razvoju predšolskega varstva. V Ljubljani je v vzgojnovarstvenih zavodih okrog 6300, manjka pa že danes prostora vsaj še za 3500 otrok. Treba bo zagotoviti to, zraven pa še vrtce in jasli za otroke v naseljih, ki jih šele gradijo. Ali bo mesto našlo dovolj moči, da se bo lotilo nemajhne naloge s pospešenimi napori? Skupščina TIS bo jutri obravnavala osnutek programa razvoja vzgojnovarstvenih zavodov v ljubljanskih občinah za obdobje do 1975. leta. J. S. Prosvetni delavci se izpopolnjujejo ob prebiranju svojega glasila! Vsi člani šolskega kolektiva so naročeni na PROSVETNEGA DELAVCA: 1. Osnovna šola VITOMARCI, občina Ptuj 2. II. gimnazija v LJUBLJANI ALI JE'TAKO TUDI PRI VAS? POVERJENIKI, SPOROČITE NAM! Od računstva k matematiki Strokovni svet zavoda za šolstvo SRS je na zadnji seji po dolgi razpravi sklenil, da bodo začeli uvajati modernizirani pouk matematike v vse osnovne šole na Slovenskem že letošnjo jesen, se pravi, z novim šolskim letom. Uvajali bi ga postopno: letos v prvi razred, nato pa postopno vsako leto en razred više. V projektu modernizacije osnovnošolske matematike piše, da je poglavitna novost v prenosu dela učne snovi iz srednje na osnovnošolsko stopnjo, na primer teorije množic, osnov matematične logike, nedekad-nih sistemov in drugo. Odpadel naj bi dosedanji računski dril, učencem naj bi učitelj razvijal smisel za samostojno mišljenje in logično sklepanje. Učenec se ne bi več učil na pamet neštetih formul, šola mu tudi ne bi več tako kot do zdaj skoraj v celoti posredovala raznih matematičnih dejstev, temveč se bo moral učenec do njih dokopati sam s svojim delom. Projekt, ki ga uvajamo, je povzet iz ZR Nemčije. Naši strokovnjaki menijo, da je ta koncept izmed vseh, ki se zadnje čase uvajajo v številnih državah, najbližji našim spoznanjem in zahtevam glede smotrov moderne osnovnošolske matematike. Prevzeli bomo učni načrt in metodično-didaktični koncept. Nosilec projetka je zavod za šolstvo v sodelovanju z repu-bliško izobraževalno skupnostjo, obema pedagoškima akademijama in drugimi visokošolskimi zavodi. Ti bodo tudi poskrbeli za pripravo vseh prevodov in drugega gradiva ter za Kaj pomeni biti živ oziroma sposoben za reagiranje na občutljiv način? Človekovo življenje predstavlja nenehno poseganje po svetu. Poseči -napraviti premor - vzpostaviti kontakt - napraviti zopetni premor - ustvariti pomen - to je pravi človeški ritem, ritem, ki se ponavlja prav tako pravilno kakor dihanje. In nekje znotraj tega ritma se poraja odločilni boj med novim in tistim, kar je že znano. ^ I Učitelji, ki učijo starejše učence, morajo biti sposobni razumeti tiste lastnosti, ki jih drugi ljudje samo tolerirajo: neslane šale, pubescentski žargon, surovo deško hvalisanje, nepredvidene in bliskovite prehode iz otroštva v zrelost in spet nazaj, občasno nagnjenje do solzavih zgodb in srce parajočih oddaj, superiorno vedenje in vsevednost — torej vse tiste lastnosti, katerih sami najbrž ne bodo nikoli več občutili. PEGGY BROGAN usposobljenje učiteljev za spremenjen način pouka. Ko se je strokovni svet zavoda za šolstvo - to telo je pristojno za potrjevanje učnih načrtov v Sloveniji — odločal za uvedbo moderniziranega pouka matematike, pravzaprav ni imel pomislekov o sami uvedbi predlagane spremembe, kajti učni načrti so znanstveno pripravljeni in preizkušeni. Imel pa je pomisleke glede predloga, naj bi novost začeh uvajati v prvih razredih v celoti že letos jeseni, se pravi s šolskim letom 1971/72. Nekaj članov sveta je dvomilo, če je v tem času mogoče pripraviti vse potrebno gradivo, zlasti pa, če se bo dalo vse učitelje prvih razredov pravočasno in dovolj usposobiti za metodično precej drugačen način pouka. Prepričala je zagotovitev organizatorjev projekta, da so vse organizacijske stvari dovolj skrbno pripravljene in da bodo tudi v celoti izvedene. Ko se je strokovni svet za- Za Ljubljano se je že nekaj let sem vedelo, da ne kaže kakega pretiranega navdušenja za to, da bi tudi s svojimi močmi - te v finančnem smislu gotovo niso majhne - podpirala v večjem obsegu tudi šolarje iz ne-Ijubljanskih občin. To se je kazalo tako pri štipendiranju kot tudi v odnosu do dijaških domov. Zdaj pa lahko z zanimanjem in celo s presenečenjem ugotavljamo, da se je ta odnos začel bistveno spreminjati. To kažejo nekateri pomembni znaki. Tako je pred kratkim izvršni odbor ljubljanske temeljne izobraževalne skupnosti obravnaval predlog družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju učencev ter študentov in se zavzel za to, da se v tem dogovoru bolj kot dozdaj odpro možnosti štipendiranja tudi za tiste učence, ki niso doma iz voda za šolstvo naposled odločil za frontalno uvedbo moderniziranega pouka matematike v prvem razredu že letos jeseni, je obenem priporočil zavodu za šolstvo, naj s svoje strani poskrbi, da se bodo učitelji prvih razredov z novim šolskim letom lahko res kar najbolj uspešno lotih dela. Zavod bo angažiral okoli 30 svojih svetovalcev predvsem v priprave in spremljanje tega pouka. Strokovni svet se je na seji nadalje med drugim zavzel za učinkovitejše ukrepe pri razvijanju izobraževanja zaposlenih ter razpravljal o pripravljajoči, se znanstveni analizi pedagoške storilnosti. Sprejel je navodila in učni načrt za prakso učencev ekonomskih šol, osnove predmetnikov in učnih načrtov za poklice zidar, tesar in železo-krivec ter temeljne zasnove osnov predmetnika in osnov učnega načrta za izobraževanje poklicev frizerske stroke. J. S. ljubljanskih občin. Izvršni odbor TIS predlaga, naj bi ljubljanska podjetja bolj kot dozdaj mislila tudi na zelo sposobne učence s širšega območja Slovenije. Zelo podobno stališče je bilo še kako čutiti tudi nekaj dni potem, ko so se v mestni skupščini povabljeni pogovarjali o možnosti za popravljanje in zidanje dijaških domov v Ljubljani. Ves čas je bila prisotna misel, da je Ljubljana s svojimi gospodarskimi možnostimi moralno in finančno dolžna poskrbeti za normalno življenje mladine, ki obiskuje ljubljanske šole. Ob obeh pobudah, ki — upajmo - ne bosta ostali osamljeni, lahko nemara pričakujemo, da bo Ljubljana kot največje in najbogatejše slovensko mesto začela aktivneje posegati v nacionalno šolsko problematiko. Nova matematika na osnovnih šolah V zvezi s člankom ,JNova matematika v osnovnih šolah“ objavljenim v 5. št. PROSVETNEGA DELAVCA smo prejeli vest, daje Strokovni svet Zavoda za šolstvo že pooblastil Zavod za šolstvo SRS, da uvede z novim šolskim letom 1971/72 moderno matematiko na vseh osnovnih šolah v SR Sloveniji. Spremenjena vloga Ljubljane Glavno mesto Slovenije odpira vrata tudi šolarjem iz neljubljanskih občin li* Odločitve in odločbe Problemu odločanja v šolstvu posvečajo zlasti v zadnjem desetletju vedno večjo skrb tako doma kot po svetu. To vprašanje se je zaostrilo z valom šolskih reform, ki so preplavile zlasti srednje šole v šestdesetih letih. Na pragu so večje reforme osnovnega šolstva in šolstva, ki ga uvrščamo v tretjestopenjsko. Šolniki se v vsakdanjem delu srečujemo s široko mavrico vprašanj, ki se vrste od izrazito strokovnih do docela splošnih. Spremembe učnih programov in izbira ter uvajanje novih učbenikov prav gotovo sodita bolj k strokovnemu robu tega spektra. Pri tem gre za dvojno izvedenstvo: za poznavanje predmeta in poznavanje metodologije pouka ter metodologije same reforme pouka. Eno od pomembnih spoznanj pri uvajanju množice novitet v šolstvu je dejstvo, da se le-te slabo obnesejo, če učitelji niso bili dovolj aktivno soudeleženi pri tem delu. Ni na primer naključje, da je letošnja letna konferenca ameriških učiteljev naravoslovja posvečena prav odločanju v šolstvu. Da bi pri odločitvah v šolstvu sodelovalo čim več učiteljev, morajo biti ti najprej dobro seznanjeni s problematiko, glede katere obstajajo dileme in dvomi. Posebne institucije zato zbirajo informacije o novitetah v šolstvu po predmetih in starostnih skupinah, jih ocenjujejo, primerjajo ter o tem seznanjajo učiteljstvo. Oblike obveščanja so najrazličnejše: konference, literatura, informacijski paketi (trakovi, filmi, brošure), učiteljski izobraževalni centri, TV oddaje in podobno. Vedno večjo besedo pri odločanju imajo skupine ljudi, ki vključujejo predmetne strokovnjake, pedagoge, strokovanjake . za pedagoška merjenja, psihologe in sociologe. Zelo pomembno vlogo imajo učiteljska strokovna združenja in nekateri najboljši novi tečaji za srednje šole so predvsem ali skoro docela plod dela učiteljskih strokovnih združenj (npr. Nuffiel- dovi kurzi naravoslovja v Angliji)- Dmgo spoznanje, porojeno iz modemizacijskega vala, pa je, da modernizacija zahteva čim detajlnejšo metodologijo, ki mora temeljiti na solidnem. znanstvenem modelu. O tem je bilo dosti napisanega tudi že pri nas. O metodologiji šolske re-. forme je obširno pisal zlasti profesor Schmidt. Spet ni naključje, da so ravno šestdeseta leta dala prvi strokovni časopis, ki je posvečen ravno teoretičnemu delu na področju reformiranja šolstva: The Journal of Curriculum Studies. Preizkusna doba, organiziran feed-back, primerjave rezultatov novih kurzov s starimi, izobraževanje učiteljev za prehod na nov način dela ali na novo učno snov ali oboje — to so samo nekateri problemi, katerih reševanje je potrebno vnaprej planirati. Pred durmi je menda temeljita reforma matematike za prve štiri razrede osnovnih šol. To je neverjetno obsežno in odgovorno delo, saj bo vanj vpletenih po približnem računu kar okrog 100.000 učencev in učiteljev, ko bo stvar v polnem teku. Zato je kar malce presenetljivo, da širše občinstvo pol leta pred startom tako malo ve o tem. Zavod za šolstvo SRS, ki se je tega zares pomembnega dela lotil, bi morda prav storil, če bi šolnike podrobneje informiral o svojih-prizadevanjih. Vprašanj je cela kopica in odi govori nanje bi bili najbrž z3 mnoge zanimivi.. Naj naštejefll nekatere: Katere tečaje matematike osnovno šolo so strokovnjaki & |Q| vzeli v pretres, preden so se odločili za sedanjo izbiro? Katere specifične prednosti ima izbrani kurz pred drugim1 možnostmi? Kje lahko učitelj, ki ga stvan podrobneje zanimajo, dobi Ute-raturo, ki bi ga seznanila pred-. M vsem z izbrano različico, če pa °b vsem Z JLZUliuiu lazueieu, ^ r je mogoče, pa še z odklonje-, nimi različicami. ^ sj Katere strokovne institucije A so sodelovale pri izbiri poleg -^P Zavoda: PA, Univerza, Peda- dežf goški institut, Društvo materna- 5q tikov, fizikov in astronomov r SRS? . S Kako bo organizirano preiz^,' kušanje novega tečaja, kdo Uo 1 sodeloval pri tem delu, koliko^* časa bo trajalo preizkušanje? Kakšni so načrti izobraževa-. ‘ nja učiteljev za prilagoditev novi tematiki in novim metodam? 1 1 Kako je poskrbljeno za izgla- stu ditev nezveznosti med sedanjo U osnovnošolsko in srednješolsko matematiko? ,. e Najbrž bi se dalo še naštevati, r vendar je upati, da že odgovori, na ta vprašanja lahko učitelju, rj pojasne še eno dilemo: „Ali šlo pri novi matematiki za pre- r; mišljeno odločitev ali spet le za.° j odločbo? “ JANEZ FERBA^ POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO Fant ni vsega sam kriv! (»Zakaj imamo učni načrt?«) V zadnjem Prosvetnem delavcu sem nekajkrat prebrala oba članka iz rubrike Pogled skozi šolsko okno. Vzbudila sta mi veliko asociacij. Pa ne le meni, še bogve kolikim! Oglašam se zaradi prvega sestavka. Pred mano vstaja podoba mladega, nemara celo zelo prizadevnega, a komaj pečenega slavista. Čestitam mu, da je toliko snovi lahko odnarekoval učencem 7. razreda že v prvem polletju! Koliko znajo, pa vem. Točno toliko kot so znali moji nekoč. Eden za odlično, trinajst za nezadostno, drugi pa za dve in tri. Vsem skupaj pa — žal — ni jasna snov ne iz prvega ne iz drugega in ne iz tretjega zvezka. Zelo dobro še vse vidim: štirideset otrok (nekateri so pa res butasti, sem rekla takrat), jaz pa skačem od polomljene mize, ki stoji v kotu, do table. K mizi letam škilit v zvezek priprav ih se po isti poti vračam k tabli. Nanjo mažem vse mogoče, vse precej brez reda. Zelo dobro pa se spominjam tudi zveneče besede: pointi-lizem, dadaizem, enjambement... in neko neponovljivo pravilo o glagolskem vidu. Nepoznani kolega, povedali so ti, da si ga polomil. Tudi če ti ne bi, sem prepričana, da bi bil prav tako kmalu isto spoznal sam. Obupaj pa nikar. Tisti trije zvezki kažejo, da bi mimo vseh učnih načrtov lahko naučil še veliko, če ne bi izgubljal časa za narekovanje. Uredi si to drugače. Vse jim povej (saj veš komu) in pazi, da te bodo poslušali z odprtimi usti. Zapišite pa toliko, da se bo mlada glava imela kam opreti. Ko pride čas, da si bova morala ti in iaz pomagati z oporo, se bova opirala na palico, ne na lato iz komolca. Prepričana sem, da bo tov. T. O. s svojimi izkušnjami znala napraviti majcen čudež — tisti nesrečni učenec s tremi zvezki slavistične znanosti bo na koncu leta lahko imel pozitivno oceno. Mene zanima nekaj drugega: kaj je svetovalec (inšpektor) za slovenski jezik doslej storil, da bi njegov varovanec hitreje spoznal, na kakšen način naj se visoka znanost presaja na osnovnošolsko gredico, kako slavistu začetniku pomaga njegov mentor in ne nazadnje — njegov ravnatelj? BERTA GOLOB O vzgoji na osnovnih šolah „To smo mi“ - ali temelji socialistične morale - Povej, kakšne predmete imaš jutri! - Matematiko, slovenščino, angleščino, petje in to smo mi. - Kaj?! - „To smo mi“ pravimo predmetu temelji socialistične morale. - In kaj delate pri tej uri? - Tovarišica nas krega za pretekli teden, pobere denar za malico, revije in še kaf takega. - Kaj pa je značilnega za temelje socialistične morale? — Tega pa ne vem. TEMELJI SOCIALISTIČNE MORALE - DRUGIČ Precej učencev iz razreda je na nekakšni šolski akciji. Ura zgodovine je zato presneto neurejena. Tisti, kar jih je v razredu, so skrajno neresni. Vsi opomini nič ne pomagajo. Učiteljica se zateče v razlago. Praskupnost. Tudi rodovi so imeli vodje, tako kot imamo sedaj mi npr. maršala Tita. - Živio, Tito! - Andrej, takoj pojdi iz razreda! Imaš neopravičeno uro. Mati se s tem ni strinjala. Sinov komentar: - Kadar nismo vsi v razredu, ni prav, da tovarišica razlaga novo snov. Vsi smo bili neresni, jaz pa nisem prispeval k razpoloženj11^ nič slabega. Kaj še - Živio, Tito - ne bom smel reči? Mislim, & zla5 mi nismo več neandertalci. .. pre, JOŽA ZAGORC)* j Kdo je vprašan? dot itiaj žeji Neredko smo sami priča ali pa poslušamo razgovor mladine v izb javnem prostoru: KRIVIČNA OCENA! Pojem krivične ocene je4% dokaj spremenljiv. Docela individualno ga sami pri sebi razčlenjU' ton jemo. Zatorej je tudi v negodovanju KRIVIČNA OCENA v& Vse možnosti najti pravo smer pri samokritičnem dijaku ali študent v kot pri ostalih. želj Prenekatere pomanjkljivosti obstajajo še danes, ko omogočajo v$j neprimerne ocene, bodisi namerno ali ne. V primeru, da odgovarj11 dol več dijakov v skupini predavatelju, morajo prejeti vsrenako oceno- Vzg kolektivno oceno! Sicer pa je pravilo: VSAK DIJAK ODG0' .šqi; VARJA ZA SVOJO OCENO! Žatorej je nujno prekiniti vsak0 l „izpraševanje“ predavateljev, ki povabijo predse po več dijakov & žir; te izmenoma izprašujejo! Resnici na ljubo: NITI SAM PREDA'. V A TEU NE MORE SPROTI UGOTA VLJA TI, koliko je ta ali on‘ g| znal. Obenem pa pri tem nastajajo tudi „usodne“ borbe za oceni-V takem primeru, ko predavatelj s prstom pokaže proti skupil || ki je „vprašana“ dejansko ne morejo dijaki vedeti, komu je nami' njen KAZALEC: Tedaj pa seveda to izkoristijo oni dijaki, kiso^ |£ 'li je lažja ter odgovarjajo, določeno snov bolj pripravljeni, ali je lažja ... „ , , , SO MISLILI, da je predavatelj pokazal... nanje! Še več! Af kolegialna egocentričnost v boju za „najboljše“ zastre znanj1 mnogih počasnejših dijakov, ki potem prejmejo neprimerno ocen0' Zmaga sošolec, ki je na vsak „kazalčev mig“ govoril, odgovarjal ^ Ostali pa so prejeli resnično krivične ocene, ker po mnenju preda' vatelja niso bili „pripravljeni“! Jjgg Da se izognemo neprijetnostim in krivičnim ocenam, je NUJflmm PRI „SPRASEVANJU“ poklicati enega samega dijaka ali študenta da se tako .oceni njegovo znanje. Kajti kolektivnih ocen ni, naj zato tudi ne bo kolektivnega spraševanja. Zaskrbljeni ob učnih neuspehih isti iflli /aii it«' . ed'. Mariborski svet za vzgojo in pa^obraževanje je pred nedavnim rje-poravnaval poročilo zavoda za s°lstvo o učnih uspehih na ob-cije^očju svoje občine. Povprečen ilegPjdp na 40 osnovnih šolah je da- j/2 %, v mestu manjši, na po--na- aeželju večji. Neverjetno velike 1oV 5°.razlike npr. v Framu, kjer je že kar 63,2%, v Svečini eiz-b,3 %, na Velki 62 %, v Jakob-boslceni dolu 61,3 %. Poleg tega je jj. o Presenetljivo, daje največji osip je? 0(^ I- do V. razreda. Nihče za ;v3-?ed.aj ne more preučeno raz-tev °žiti, zakaj so take razlike med ;t0.Posameznimi šolami. Do neke rere je razumljivo, da so v megla-5tu ugodnejši pogoji, toda ne-njoVeijetno visoke razlike v učnih sko^ehih so tudi med šolami, ki trcer delujejo v zelo podobnih ati,Cmerah. /orii .M razpravi na seji sveta je ;ljU| ° poudarjeno tudi to, da bi bo Mrko na izboljšanje vzgojno iz-jre- ^raževalnega dela vplivii naj-»za60!] učitelji z delovno zavze-ostjo, globljim razumevanjem Opencev in njihove individualne M^ivljenjske perspektive itd. Te-gj željna izobraževalna skupnost >0^ Mariboru je lani opremila vse z nekaterimi modernimi crli, vendar je vprašanje, ko-jih učitelji uporabljajo. S rav gotovo bo potrebno bolj ggj pganizirano pomagati učite-Jem, da bodo sposobni razvijati sodobnejše metode dela in upo- v Goljati boljše pripomočke. v Svet za vzgojo in izobraže-fuje je sprejel vrsto smernic in Mepov, da bi po svojih močeh HgPoitiagal in spodbudil k večjim jgnaporom za odpravljanje že p|?rav nesprejemljivega vzgojno-^.^obraževalnega rezultata v osnovnem šolstvu. Vzgojno iz-^.^n^aževalnih uspehov ni mo-e obravnavati osamljeno, asti še ne brez povezave s ^šolsko vzgojo. V Mariboru Zajetih v organizirano vzgoj-u varstvo, ki pa še zdaleč ni °bro pedagoško urejeno, ko-^ 21 % otrok. Podatki ka- e ^’da so se usPehi zaradi tega d n,°ljšali povprečno najmanj za i/!/-1 -V šolskem letu 1971/72 bi ; / °rej naj zajeli vsaj v male šole •tu, v 6 otr°ke, ki niso bili vključeni £e,.0r8aniziran° varstvo. Svet aio ve- da se za to ukcij0 zavzeli tria dProsvetni delavci in razvijali no' ^Oločno sodelovanje med -/i. , 8°jno-varstvenimi zavodi in blatni. 1 fr naj bi individuali- 111 pouk tako, da bi sproti oni ni' id g ne-• in ER Se-nje no, in!! da- dobro opazovali in spoznavali vrzeli v znanju posameznikov ter jim pravočasno z organiziranim dodatnim poukom priskočili na pomoč. Samo redke šole so s svojo kadrovsko politiko uspele zagotoviti kvalificiran pouk. Svet zato priporoča vsem delovnim kolektivom v vzgojno-izobraže-valnih institucijah, da da načrtneje izboljšujejo kadrovski sestav in zasnujejo učinkovito permanentno izobraževanje. Sodelovanje družine in šole je zasnovano tudi na učiteljevem ugledu in celotna vzgojna naravnost šole se kaže prav v moči sodelovanja med domom in šolo. Potrebno bo krepiti medsebojne stike, pozorneje razvijati najrazličnejše oblike sodelovanja in posvetovanja s starši, kar bo nedvomno pripomoglo k boljšim delovnim uspehom. Svet se posebej obrača še na ravnatelje osnovnih šol, od katerih pričakuje, da bodo resnično zagotovili kakovostno delo učiteljskih zborov, skrbno razčlenjevali vsebino, oblike in metode dela učiteljev ter jim pomagali in svetovah s polno odgovornostjo in s tako družbeno naravnanostjo, ki bo krepila programirane napore občinske skupščine za izboljšanje vzgoje in izobraževanja. Materialni pogoji učiteljev in dela v špli se zadnje čase izboljšujejo. Poskrbeti je treba, da bodo pogoji za delo kar najbolj izkoriščeni in prav v tem je jedro osebne in družbene odgovornosti vsakega učitelja in ravnatelja osnovne šole. Vsakdo lahko ve, da brez osnovnih delovnih pogojev, ustrezne organiziranosti in opremljenosti šole ni mogoče pričakovati uspešnega vzgajanja. Pričakujemo pa lahko, da se ob izboljšanih delovnih razmerah, opremljenosti in organiziranosti šole izboljšujejo tudi vzgojno izobraževalni rezultati. V povzetku smernic in sklepov mariborskega sveta za vzgojo in izobraževanje je rečeno, da pričakujejo polno angažiranost vseh in vsakega posameznega učitelja in se bo tudi svet sam potrudil pri zaostrovanju odgovornosti za vzgojo in izobraževanje v osnovnih šolah. Dokument so poslali vsem, ki so s svojim delom neposredno povezani z vzgojno izobraževalnim področjem osnovnega šolstva. fi Kateri republiški prosvetni listi izhajajo v Jugoslaviji Dne 10. marca je bilo v Zagrebu srečanje urednikov republiških prosvetnih listov. Navzoči so bili tudi predstavniki centralnega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije ter predstavniki hrvaškega Sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Razpravljali smo o stanju našega šolstva - pa tudi o drugih družbenih dejavnostih. Sindikat si prizadeva skupaj s prosvetnimi delavci za napredek šolstva ter ugotavlja, da niso slaba naša načela, pač pa je nastal zastoj zato, ker nimamo trdne gospodarske politike. Prosvetni delavci so pripravljeni delati. Z dejanji so dokazali, da so se zmožni vključiti v današnje družbeno dogajanje — vendar je podpora skupnosti nujno potrebna. Na Hrvaškem so že uvedli nagrajevanje šol po učinku. Ustanove, ki financirajo šolstvo, so sestavile pravilnik, posebna komisija je pregledovala delo šol. Nekatere so tudi v težavnih pogojih dosegle neverjetne uspehe. Dokazale so, daje z voljo in osebno zainteresiranostjo mogoče doseči skoraj toliko kot z modernimi učnimi pripomočki. Ta velika akcija je uspela v vzgojnoizobraževalnem smislu. Potem pa je zmanjkalo denarja in tako nekatere res dobre in prizadevne šole niso dobile obetanih nagrad. Kako sedaj naprej? Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije je doslej podprl vsako akcijo prosvetnih delavcev. Tudi v prihodnje bo to njegova vloga. Vendar ni mogoče vseh stvari reševati iz centra. Prosvetni delavci se morajo sami vsak v svoji občini bojevati in si prizadevati za napredek šolstva, za boljše učne pogoje kot tudi za strokovnost pouka. Vloga sindikata - tako republiškega kot zveznega - pa je, da jih pri njihovih prizadevanjih podpre. Prosvetni listi so glasila prosvetnih delavcev. Prinašajo strokovne sestavke, hkrati pa seznanjajo prosvetne delavce s položajem našega šolstva in njegovim napredkom ali stagniranjem. Vsaka republika ima dokaj specifičen položaj šolstva kot tudi specifična prizadevanja za njegov razvoj. Vendarle pa obstoje v vseh republikah teme, področja in naloge prosvetnih delavcev — in torej tudi prosvetnih listov — ki so podobne — če že ne enake. Zaradi tega smo uredniki prosvetnih listov sestavili nekaj predlogov za sodelovanje: — Srečanja urednikov naj bi bila redna (ni nujno, da so pogosta), in sicer uglašena ha določeno temo, npr.: Dom in šola, Šolski listi, Kako uporabljamo časnike pri pouku, Popularizacija pedagoške literature itn. — Res dobre članke naj bi prosvetni listi posredovali drug drugemu, tako bi naši časniki pridobili na tehtnosti. — Zahtevnejše teme bi lahko obdelali skupno, tako zaradi kompleksnosti kot tudi zaradi izkušenj (npr. Petdnevni delovni teden. Spolna vzgoja v šoli itn.) — Za praznične številke bi lahko imeli nekaj strani skupnih, enakih (npr. za 29. november). To so bile ideje urednikov — prosvetni delavci — naročniki pa lahko sporočijo svoje želje v zvezi s sodelovanjem republiških prosvetnih listov in morda tudi glede prosvetnih delavcev posameznih republik. V Jugoslaviji izhajajo naslednji republiški prosvetni listi: PROSVETNI PREGLED, Beograd, Terazije 26; urednik Milija Kneževič Koliko truda je treba, da rečeš »mama« Dne 25. novembra 1970 so maturanti gimnazije pedagoške smeri iz Celja obiskali v Ljubljani pod vodstvom svojih profesorjev-pedagogov zavod za slušno ter govorno prizadete ter zavod za slepo in slabovidno mladino. Danes objavljamo poročilo o vtisih z obiska v zavodu za slušno in govorno prizadete, ki ga je napisala maturantka Adela Pertinačeva, v eni izmed naslednjih številk pa bomo objavili podoben sestavek o obisku dijakov — prihodnjih pedagogov v zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, ki ga je napisala Marija Felicijanova. UREDNIŠTVO ŠKOLSKE NOVINE, Zagreb, Maršala Tita 4; urednik Nenad Brkič PROSVETNI LIST, Sarajevo, Ul. Djure Djakoviča 4; urednik Puniša Kalezič PROSVETNI RAD, Titograd, Ul. Novaka Miloševa 9a; urednik Svetozar Piletič PROSVETEN RABOTNIK, Skoplje, pošt. fah 469; urednik Eljordje Kalanoski PROSVETNI DELAVEC, Ljubljana, Poljanska 6/1; urednica Neža Maurer Bežimo, tecimo, Cigani gredo 25. november 1970 Bilo je sivo, megleno jutro, ko smo se maturantje 4. a, b in c razreda gimnazije pedagoške smeri v Celju odpeljali proti Ljubljani. Vse je bilo mirno. Mnogim je še spanec legal na oči, drugi so v polsnu ob zvokih glasbe premišljevali o tem, kar bodo danes še lahko videli in spoznali^Tudi sama sem veliko mislila o tem. Obiskati dva domova, ki se ukvarjata z usposabljanjem prizadetih otrok, ni kar tako. Tam bomo srečali gojence vseh let in ti nas bodo spominjali na našo rano mladost, pa vendar se bodo v marsičem razlikovali od nas. Prikrajšani so za mnoge otroške radosti. Kdo ve, ali ni ta ali oni prikrajšan za ljubezen najbližjih. Toda družba jim želi pomagati, saj jim je zgradila ustrezen dom za vzgojo slušno in govorno prizadetih. Bližali smo se Ljubljani. Napetost med nami je naraščala. Ustavili smo se pred novo stavbo, na kateri je bil napis Zavod za slušno in govorno prizadeto mladino. Tovariš ravnatelj nas je seznanil z delovanjem zavoda, učnim osebjem ter njegovim usposlabljanjem. Nato smo odšli po razredih. V teh je zelo malo učencev, tako da se lahko pedagog posveti vsakemu posebej. Nihče izmed štirih učencev ni slišal, zato so pedagogove želje brali z ustnic. Ko sem pogledala zvezek nekega gojenca, sem bila presenečena nad lepo pisavo in urejenostjo. V tem ni razlik med temi gojenci in otroki, ki hodijo v osnovne šole. Marsikdo jih celo prekaša. Zelo težko je z njihovim govorom. Mnogo dejavnikov vpliva na njegov razvoj. Gojenci, katerih starši so se že v rani mladosti ukvarjali z njimi, veliko lažje in lepše govore. In kot smo zvedeli od tovariša ravnatelja, je to treba nenehno nadaljevati. Predšolski otroci imajo vsak dan govorne vaje, zato govore mnogo bolje. Govorne vaje so pri šolskih otrocih opuščene, zato je^ njihov govor iz leta v leto slabši. Vsi pedagogi se trudijo/da bi dobili ustrezna sredstva za izvedbo govornih vaj, da njihov trud v predšolski dobi ne bi bil zaman. Že v naslednjem razredu sem spoznala, kaj pomeni topla beseda, kaj ljubezen do gojenca. Potrebno je mnogo truda, zato se na koncu vedno pokaže uspeh. To pa je največje zadoščenje za pedagoge. Velika otrokova ljubezen do cvetic izraža željo po naravi, po delčku sveta, ki jim je zelo blizu. Polni vtisov smo odšli v predšolske oddelke. Zagledala sem veliko kodrastih glavic, ki se' uče prvih zlogov. Čeprav s težavo, pa vendar z ljubeznijo izgovarjajo besedo mama, ki vsakemu posebej pomeni nekaj drugega. Marsikdo niti ne ve, koliko truda, ljubezni in po- (Nadaljevanje na 4. strani) Ko sem bil še majhen, sem se vedno bal Ciganov. Kadarkoli so prišli v naš trg, smo se otroci skrili in izza kakšnega vogala opazovali črne ljudi in njihove otroke in se čudili, zakaj niso takšni kot mi, navadni zemljani. Nekoč smo se igrali. Nenadoma se je od nekod pojavil Ciganček naših let in nas gledal. Dobro se spomnim njegovega žalostnega in hkrati radovednega pogleda. Bilo je očitno^ da se je želel igrati z nami. Sli smo k njemu in se hoteli z njim pogovarjati. Vprašali smo ga, kam hodi v šolo. Pa ni odgovoril, ker ni razumel, meni pa se je zdelo, da je žalosten in da bi rad hodil v šolo. Prav kot mi... Nedolgo tega sem bil v Novem mestu, za katerega je znano, da ima precej Ciganov, pa sem naletel na male beračke, ki so prosjačili za dinar. „Daj dinar,“ sem večkrat slišal in to se je dogajalo dopoldne in popoldne, ko normalni otroci sede v šolskih klopeh in jim vtepajo v glave, koliko je šestkrat pet in podobno. Spomnil sem se dogodka iz mladosti in nehote pomislU: saj bi oni prav gotovo tudi radi hodili v šolo, če bi imeli možnost za to. Ne da bi dosti premišljeval, sem se podal naravnost k viru informacij, kjer sem upal, da bom kaj izvedel š tern v zvezi, na občinsko skupščino. Napotili so me k tovarišu Francu Bartolju, ki se ukvarja s tem problemom že več let in je menda strokovnjak na področju za cigansko vprašanje, sicer pa sekretar SZDL Novo mesto. Kar naravnost sem povedal, kaj me muči. Kdor sprašuje, mu bo odgovorjeno. To je stara stvar kot svet. Ali mali Cigani hodijo v šolo? Verjetno ne in če ne, zakaj ne? To je bilo bistveno vprašanje, na katerega sem želel vedeti odgovor. Za razjasnitev te problematike pa je bilo treba seči malo globlje. In že sva bila v sredini problema, za nekaj časa sva zaživela vse tisto, čemur pravimo ,,nomadsko“ življenje, nespoštovanje zakonov, prestopki, obračunavanja itd. „V bližini Novega mesta je okoli štiristo Ciganov, ki žive v 74 družinah. Nekako se nam je posrečilo, da smo jih lokalizirali in da se ne potikajo povsod naokoli, kot je bilo to doslej navada. Cigani se, kakor je znano, nikakor nočejo prilagoditi splošnim družbenim normam, ki drugače zavezujejo vse ostale državljane. Izsiljujejo najrazličnejše pravice, ki se jih prav dobro zavedajo, morem reči celo, da jih izredno dobro poznajo, dočim so do svojih dolžnosti indiferentni. Cigansko vprašanje visi torej nad našo občino kot Damoklejev meč: kradejo živila, pridelke, krmo, nemalokrat pa ogrožajo tudi osebno varnost ljudi. Treba je priznati, da smo takorekoč nesposobni, da bi kaj ukrenili. Saj smo že poizkusili to in ono. Zaposlovali smo jih, a so po enem mesecu zapustili delovno mesto. Vendar to m samo naš problem. Tu gre dejansko za nek fenomen, ki ni prisoten samo pri nas, pač pa po vsem svetu. Cigani nimajo urejenih življenjskih pogojev, to je menda vsakomur jasno. In če tega ni, je skoraj nemogoče govoriti o kakršnem koli obravnavanju šolanja njihovih otrok. Pri nas ti otroci skorajda ne obiskujejo šole, čeprav smo jim pred dve-mi leti kupili obleke, zvezke itd., a so vse po enem mesecu raztrgali. Poleg tega pa so bili v neprestanem konfliktu z okolico, se pravi z otroki, ki niso marali sedeti z njimi in so se torej cigančki počutili odrinjene in manjvredne. Zatorej so zelo neradi hodili v šolo. Iz tega sledi, da bi bilo treba najti nek način, kjer do tega ne bi prišlo, ali ustanovitev njihovih šol. Predvsem pa bi bila rešitev v tem, da bi jih začeli vključevati v male šole in vrtce in jih tako že v začetku navajati na civilizirano življenje. Te ustanove bi morale biti nalašč zanje in šele pozneje bi jih morali polagoma vključevati v ostalo okolico. Pri takšnem položaju, kakršen je, pa je to nemogoče, zakaj kje naj delajo cigančki svoje naloge, izpolnjujejo svoje obveznosti? Mar pod šotori? Po zadnjih podatkih obiskuje šolo vsega skupaj štirinajst ciganskih otrok in še to tistih, katerih starši so se že nekako vključili v normalno življenje. Vendar je tudi ta štirinajsterica zelo neredna. Poudariti je treba, da tudi sama pedagoška služba ni ukrenila ničesar, da bi bilo drugače, da bi sploh kaj razpravljali. Seje so sicer bile, a vedno brez udeležbe šolnikov. Menim, da je treba Ciganom omogočiti, da dobijo stalna bivališča s hišno številko, le tako bi bilo mogoče dobiti nad njimi določen pregled, lahko bi bili zaposleni in otroci bi lahko hodili v šolo. Morda bi bila rešitev problema v tem, da bi jim vsaj za sedaj postavili barake in da bi tam, v svojem okolju imeli svojo šolo. Cigani sicer niso nedostopni in so pripravljeni sodelovati, zato jih ne smemo izključiti pri obravnavanju njihovih problemov. Izobraževanje ciganskih otrok pa je prvi in osnovni pogoj na poti do rešitve ciganskega problema." Vse to je res. V petih letih pa se le ne bo dalo spremeniti to, kar je v njih živelo stoletja. Predvsem pa se bo moral spremeniti naš odnos do njih samih, da bodo v nas videli ljudi, ki jim žele pomagati in ne le tiste, ki jih stoletja sovražijo. MILENKO STRAŠEK Razširjajte svoj list! ..Prosvetni delavec" prinaša poleg strokovnih člankov tudi objave republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, prilogo Radio in šola in Filmske beležke. Za vse naročnike izhajajo brezplačni pravni nasveti, brezplačno vam objavljamo oglase za obletnice matur in diplom. Dvakrat na leto prinese ,JPro-svetni delavec" razpise vseh prostih delovnih mest v prosvetni službi. Vse to dobite v .Prosvetnem delavcu" za ceno 20 N-dinarjev. »Enake možnosti vsem prizadetim« Te besede so bile pravzaprav uvod v nedavno republiško posvetovanje, ki ga je organiziralo 11. marca Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam v dogovoru z republiškim sekretariatom za zdravstvo in socialno varstvo, republiškim sekretariatom za prosveto in kulturo, zavodom za šolstvo SRS in republiško konferenco za rehabilitacijo invalidov. Tema posvetovanja: Obravnavanje, delovno usposabljanje in zaposlovanje huje duševno prizadete mladine v Sloveniji — koncept delavnic pod. posebnimi pogoji. Kako je z obravnavanjem huje duševno prizadete mladine in njenim usposabljanjem pri nas, na Slovenskem? Podatki, ki nam jih je v uvodnem poročilu posredovala predsednica Društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam Ada Krivičeva, povedo naslednje: Domnevamo, da je pri nas huje prizadetih 2240 otrok in mladine (od teh jih je kategoriziranih le 856). V šestnajstih letih, odkar smo začeli z delovnim usposabljanjem teh mladih ljudi v Dornavi, se nam je posrečilo vključiti v proces usposabljanja 360 otrok (84 od teh jih je na predšolski stopnji, 31 pa je mladostnikov - adolescentov). Na Slovenskem se jih usposablja v sedmih zavodih in oddelkih od 2240 huje duševno prizadetih otrok le 16 %. In kako je z ostalimi otroki, potrebnimi takega usposabljanja? Zakone imamo, vemo pa tudi, da jih ne izvajamo dosledno. Zato je tudi za področje usposabljanja podoba precej drugačna, kot bi morala biti. V Črni in Dornavi — kjer sta zavoda za usposabljanje huje duševno prizadetih otrok, čaka 216 nujnih prošenj, zunanjih oddelkov oziroma ustreznih zavodov za usposabljanje pa v večjih središčih nimamo. Brez takih zavodov so kar cela območja. Dobro vemo, kaj rabimo: raz-šiijeno mrežo ustreznih ustanov, večje možnosti za načrtno odkrivanje in ugotavljanje števila in stanja huje duševno prizadetih, zgodnje obravnavanje ter razvijanje tistih oblik družbene pomoči, ki omogočajo, da ostane in živi tak otrok pri svoji družini. Čim več otrokom bi morah omogočiti socializacijo in delovno usposabljanje, predvsem v eksternih oblikah — zavodih oziroma oddelkih za delovno usposabljanje, ter zaposh-ti to mladino v delavnicah pod posebnimi pogoji. Kje se usposabljajo huje duševno prizadeti danes? Zavoda v Črni in Dornavi sprejemata otroke iz vse Slovenije — od predšolske stopnje do 17. leta starosti, v štirih eksternih oddelkih za delovno usposabljanje, ki so se razvih pri posebnih osnovnih šolah — Ljubljana-Jarše, Maribor-Pobrežje, Nova Gorica in Škofja Loka - sprejemajo tudi otroke tega starostnega obdobja. Prestarele mladostnike — adolescente, ki jih ni mogoče vključiti v redni sistem usposabljanja, usposabljajo v demonstracijsko eksperimentalnem centru v Vevčah. Kar štirje zavodi — Črna, Dornava, Jarše in Vevče — so pred tem, da se njihovi gojenci vključijo v zadnjo — šesto stopnjo delovnega usposabljanja. To sicer še neproučeno področje usposabljanja naj bi potekalo v posebnih delavnicah za priuče-vanje — v delavnicah pod posebnimi pogoji. Tako usposabljanje — z novimi prijemi in metodami — pa bi pomenilo nov korak na poti v življenje vseh tistih, ki so bili doslej obsojeni na životarjenje v azilih socialnih ustanov. Praksa je namreč pokazala, da so habihtacije sposobni tudi tisti otroci, za katere so včasih menih, da niso sposobni ne socializacije ne usposabljanja za kakršnokoli delo. Slehernemu huje prizadetemu otroku, „ki shodi", je treba omogočiti razvoj, tj. delovno usposabljanje. — To je načelo, ki ga priznava Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam. Ob tem opozarjajo, daje že sedaj — ob načrtih in snovanjih delavnic — treba razrešiti problem profila kadrov za te institucije (za to naj poskrbi PA in druge kadrovske ustanove), prosvetno pedagoška služba naj prevzame odgovornost za posebno posvetovalno službo za to področje, čimprej pa bo treba izdelati tudi program mreže ustanov za delovno usposabljanje v posameznih območjih Slovenije. Delavnice za delo pod posebnimi pogoji so torej nujnost. Zanimiv je na primer podatek, da nam bo dal že današnji — se- daj slabo razvit sistem usposabljanja, ki zajema trenutno le 360 otrok — v naslednjih letih okrog 200 mladincev, ki bi lahko delah v takih delavnicah. Prestareh mladostniki iz Dornave, skupina v Ljubljani in drugod čakajo na te aktivne socialne ustanove, ki bodo zakti-vizirale sposobnosti posameznika tako, da se bo spet počutil uporabnega, sposobnega živeti in delati. Pravijo, da imamo pravnih predpisov že več kot dovolj. Vse ah skoraj vse je že urejeno z zakoni; tudi za huje duševno prizadete. Česar še nimamo, bodo prej ah slej dopolnili. Kako pa splošna družbena zavest? se sprašujemo. In vemo, da 22 tisoč družin z razvojno prizadetimi otroki še vedno ne najde potrebne pomoči in razumevanja. To pa pomeni, da pri nas še zdaleč ni uveljavljeno sicer priznano načelo, daje zdrava družba sposobna povezovati zdrave in prizadete občane v tako sožitje, v katerem najde vsak svoje mesto v vsakodnevnem življenju? MARJANA KUNEJ Graščine so njihov dom... Vse jih zanima in prav nič jim ne uide. V njihovih mislih pa tiči vprašanje: Si bom lahko kdaj kupil kaj takega? Bo moje delo kdaj lažje? Sneg jih prav nič ne moti — to so velike stvari, oči žare, prihodnost je daleč in obenem blizu Koliko truda je treba, da rečeš »mama« (Nadaljevanje s 3. strani) trpljenja je treba, da tri leta staro deklico naučiš izgovoriti besedo mama, ki se zdi nam čisto preprosta. Vendar to dekletce, kot smo zvedeli, ob prihodu v zavod ni poznala nobenega pojma, prav tako ni znala izgovoriti nobenega zloga. Opazila sem strah na obrazu pedagoginje, ko je malčku pokazala sliko, na kateri naj bi prepoznal fantka in to tudi povedal. Ko se je vse srečno izteklo, je val navdušenja in zadovoljstva preplavil njen obraz. Njene oči so izražale neizmerno srečo. Trud je bil poplačan. Naslednji so nas pričakali s pesmico. Čeprav je bila kratka in preprosta, smo bili navdušeni, saj so jo recitirah z zanosom. Navdušeni smo zapustih za- vod. Razpravljanja o uspehih pedagogov ni hotelo biti konca. Vsak je premišljeval o vsakdanjih stvareh, toda vsem so se misli vračale k malčkom. Megla se je dvigala nad Ljubljano. V ozadju sem zagledala ljubljanski grad. Bilje čudovit v ozadju dreves v lepih jesenskih barvah. Vprašala sem se, kaj neki si predstavlja slepi deček, če mu rečešr „Kako lep je danes ljubljanski grad.“ Toda bližali smo se zavodu za slepo in slabovidno mladino in tam bomo to lahko spoznah. Vedela pa sem zagotovo, da se bomo vračali proti domu obogateni z mnogimi izkušnjami in marsikdo izmed nas je našel ob tem obisku smisel svojega prihodnjega dela. ADELA PERTINAČ, 4. c m * m Poslopje kmetijske šole na Grmu. Na videz zelo romantično, v resnici pa ni tako. Za današnje čase je popolnoma nefunkcionalno. Sicer pa so povečini vse kmetijske šole v graščinah. Spravili smo jih torej med fevdalno šaro Snežilo je kot za stavo, ko sem se odpravil v domovino Krjavljevo in Cvičkovo, v Novo mesto. Mogoče je, da me boste vprašali, zakaj in odgovoril vam bom. Moj namen je pisati o kmetijstvu. Kaj pa ima prosveta opraviti s kmetijstvom? O, pa ima! Tam, pri Novem mestu je namreč kraj, ki mu pravijo Grm in ki ima kmetijsko šolo. Tudi to je ena panoga našega šolstva, pa še zelo pomembna je, čeprav morda nekoliko zapostavljena. Naše kmetijske šole so več ali manj povsod nastanjene v graščinah in so torej naši prihodnji kmetijci nekaki graščaki, vsekakor imenitni ljudje, kar pa seveda ne bi mogel reči tudi za naše kmetijstvo, namreč, da je tako imenitno . . . Zadnji lastnik graščine GRM je bil neki plemeniti Smola, pred njim pa je graščino nekdo zakvartal. To seveda ni imeniten prehod iz lastnikovih rok. Po tem slavnem dejanju je graščina še naprej menjala lastnike, namenskost zgradbe pa je nato vseskozi ostala ista. Do danes je v njej kmetijska šola, ker boljšega prostora pač ni. Kmetijska šola v Grmu pri Novem mestu je začela delovati leta 1886 kot vinarska, sadjarska in poljedelska šola. Dejansko je grmska šola naslednica prve slovenske kmetijske šole, ki je bila ustanovljena leta 1873 na Slapu pri Vipavi in je bila ozke sadjarsko vinogradniške smeri. V želji, da bi dobili šolo širšega tipa, je bil sprejet sklep kranjskega deželnega zbora, da se na Dolenjskem ustanovi zavod za izobraževanje kmečke mladine. Odločitev je padla na Novo mesto, kije imelo močno kmečko zaledje in ugodne prometne zveze. V ta namen je bila odkupljena graščina Grm, ki je poleg glavnega poslopja imela tudi urejeno, okrog 54 ha veliko posestvo. Za tiste čase je bila tako preurejena šola dobra. Šola je v svojem precej dolgem obdobju večkrat menjala program dela, z njim pa se je menjaval tudi naziv šole. Menjavali pa so se tudi ustanovitelji. Tako so bili ustanovitelji šole občinski odbor Novo mesto, pa gospodarska zbornica, potem je šola prešla na medobčinsko financiranje, poslednja tri leta pa je njen „zaščitnik“ izobraževalna skupnost SRS, čisto zadnji pa novomeška občinska skupščina. Zanimalo me je vprašanje dveletne kmetijske šole, iz katere prihajajo potem takoimeno-vani ,kmetovalci". Takšen profil je nekoč že bil prav na začetku šole. Danes ta profil nima uradne potrditve saj njegov status do sedaj še ni legaliziran, čeprav obravnavajo to vprašanje v skupščini že štiri leta. Kako je s tem? „Takšen profil izobrazbe je morda bil potreben nekoč, ne rečem, da ni še danes. Vendar se mi zdi, da za naprednega kmetovalca to ni dovolj, kar se že kaže. Kmet bo moral biti čedalje bolj izobražen, če bo hotel kljubovati zahtevam časa. Poglejte, danes mora kmet poznati kar precejšnjo mehanizacijo, moramo ga torej podučiti v strojništvu. Poznati mora kemijo, biologijo in tako naprej. Vsega tega pa mu v tistih dveh letih ne moremo dati, vsaj ne v takšni meri, da bo lahko s pridom uporabil," je povedal ravnatelj Niko Rihar. Danes ima Kmetijska šola zmogljivost 150 sedežev. To ni mnogo. Kljub temu da pokriva precej veliko območje , to je dolenjsko, primorsko, kočevsko, ljubljansko, pa še Posavje in Gorenjsko, je opaziti znaten upad zanimanja za to zvrst izobraževanja. Zakaj? Vsekakor je glavni vzrok temu pojavu neurejenost razmer v kmetijstvu pri nas, pa tudi intenzivna industrializacija nekaterih področij. Poklic je torej neprivlačen in mladi raje odhajajo drugam. Zadnjih pet let število učencev rapidno pada, celo do 50 %. Tov. Rihar meni, da bo morda bolje sedaj, ko s? kaže nekakšna odjuga na področju kmetijstva. „Ne samo da ni zanimanja med mladimi za ta poklic, tudi predavatelje je težko dobiti. Saj jih dobimo, pa kaj ko kmalu odidejo. Kakor mladi tako stari. Vsi gredo raje v Krko", v „IMV“, kamorkoli, kjer so večji osebni dohodki. Imeli smo zelo dobrega učenca. Odšel je, čeprav eden redkih, domov na kmetijo in svoje znanje koristno uporabil. Nekoč sva se srečala in povabil sem ga, naj bi predaval pri nas. Odklonil je z besedami: „Doma toliko zaslužim, kolikor vi nikoli ne boste." Danes imamo 18 svojih profesorjev in 11 honorarnih, včasih pa smo imeli 95 % svojih kadrov. Tako je to.“ Med pogovorom se je izoblikovala ugotovitev: šolstvo je odsev gospodarstva. Po tej definiciji se da marsikaj razumeti, kar je sicer nerazumljivo. Glede na dejstvo, da imajo mnogi kmetje v drugih državah agronomsko fakulteto, zlasti Danska, me je zanimalo, kako je s tem pri nas. „Celotna situacija je taka: približno 25 do 30 % naših gojencev ostane na kmetijah. Ti so v sami špici našega sodobnega kmetovanja. Ne gre jim slabo. Skoraj nihče pa noče iti v kmetijske zadruge. To je razumljivo. Zato gredo raje v tovarne, za katere vedo, da bodo obstajale vsaj še deset let. Za zadrugo tega nihče ne more zagotoviti, ko pa je na dlani, da propadajo ena za drugo. No, nekaj malega jih gre naprej na fakulteto. Je pa še ena stvar. Za naše tehnike je zelo težko dobiti štipendijo, starši sami pa ne zmorejo financiranja. V zadnjih letnikih jih ima samo šest štipendijo, vendar smo dosegli davčne olajšave za tiste, ki študirajo pri nas." Vsi, kar nas je, upamo na boljše čase. Eni jih dosežejo, drugi ne. Vsak pa si po svojih močeh želi izboljšati svoj položaj . Grmska graščina in njeni „graščaki“ tudi. „Obetajo se nam boljši časi, čeprav smo skeptični. Eno pa je skoraj gotovo: dobili bomo novo zgradbo, vsaj tako nanefs obljublja tovarna IMV. Le-lj _ namreč hoče širiti svoje po^eljf jetje in to prav na našem zei^sodj Ijišču. Obljubili so nam, da naJ zgrade novo poslopje z vsefl' pritiklinami. Zemljišče je žj kupljeno, pod Trško goro je tem smo zadovoljni, saj bomo središču kmetijskega okoliš kar je zelo pomembno. Rečen je, da bodo temelji postavljen letos jeseni. L Povedal bi še, da imamo zeM dobre stike z ljubljanskim knje'~“ tijskim zavodom, kmetijskfj inštitutom in biotehniško faknj teto, ki pri nas dela tudi poi^ kuse, prav tako tudi institut. Ker se je tov. Riharju m1! dilo, sva se poslovila, za spren' Ijevalca po ,,graščinskih" plr ju štorih pa mi je dodelil tov. Aejš ho Žmavca, predavatelja. O gl1' N dal sem si prostore, ki sicer ratav niso ne vem kaj, a precej zak p ženi z učili. Bila sva v kemikajičn niči, v- učilnici za strojništwa; itd., pa mi je med ogledovanji a še on povedal nekaj stvari. gruj ,JPri nas je zelo velik osifcnai zato ker sem prihajajo otroci pot« napačnimi predstavami. Pok ^ tega pa vsi mislijo, da je za kiujbem tijsko šolo dober vsak, samo£ izdela razred. Največ dijakovJjizbc iz Gorenjske, ker so tam p^Pou najtrdnejši kmetje, pa tudi z Posavja, kjer imamo celo P°'■Zgc družnico. V Litiji je namr£; p dvoletna šola za .kmetovale2 Znai Organizirano imamo tudi vkljl2nai čevanje v pospeševalno služb ^ pri urejanju kmetij.“ cijsl< Da pa ne boste mislili, \ ..graščinski" samo kmetujejo f bf svojih 159 ha zemlje, vam mc ram povedati, da imajo pc S skrbIj eno tudi za razvedrikjprib Tako se poleg svojega dkP°n ukvarjajo tudi z raznimi krožk L in sekcijami. Hkrati pa se znanjajo z najnovejšimi prid0 edr bitvami na področju kmetijskUcs obdelave in takrat vsi navdušefl Jk zapuste predavalnice in si ogk°b ] dajo demonstracije. Tudi saf 'ti sem naletel na eno. Neka a' k strijska firma je prikazala ra? Sr>i pršilnik za umetna gnojila. Sne- .a 1 je kot ponorel, mladih Pafllv.v? oviralo, da ne bi šli na polje "j ^ si zadeve ogledali, saj so se pr"' es dobro zavedali, da jim bo 0 e nekoč še kako koristilo. .. °f Vendar, zdi se mi, da je te? 01 ko delati nekaj, za kar ne ve? tJ °: J delikti če bo jutri še imelo svoj pome Morah bi se bolj zavzeti za t,c « naše šolstvo, da ne bodo mlaj f odhajali v tujino, kamorkoh,0 S bodo ostali doma, na kmetu1, ui Zeleh bi še veliko takih izjaV .lv< kot sem jo shšal pri demonst'3 & ciji; mlad fant je rekel, ves rde' ^ v obraz: „Jaz pa bom - , : doma, pa naj bo karkoli, b dam se, nekoč bodo že sp0 a 1 znali, da niso delah prav." ' Pred grmsko graščino st0) I sejalec, velik, lep kip. Ali seje v veter? rj> Milenko Stras6 ^ sto, spri Domače skušnjave in tuje skušnje Kljub vse večji demokratizaciji na vseh področjih družbenega ^ejstvovanja lahko v našem šolstvu ugotovimo, da vse prelahko j Podležemo skušnjavi, da spremembe vnašamo ,,na komando11 potem, ko so jih zasnovali „kabinetsko“, kot se temu reče. Raz-Ogov za to je dosti. Šolniki smo daleč od tega, da bi bili kaki ^tivni uporniki in se navidez hitro vdamo, čeprav potem nasled-tjdi petdeset let potiho nergamo. Reforma „na komando11 je videti !udi hudo ekspeditivna in rezultate11 je moč hitro pokazati tudi 5ltši srenji. In če se naposled kaka reč skrotoviči in spleteniči, je ^tprej poskrbljeno za grešno kozlovstvo, ki si enakomerno porazni na mnoga hrbtišča napakice načrtovalcev. Kako počasi hite s šolskimi reformami drugod, je mogoče poka-! Pjdi s švedskim projektom Individualizirani pouk matematike • kije bil spočet leta 1963 in ki bo do letos spomladi preživel JjPoizkusno življenjsko dobo. Z dobro voljo se morda od IMU česa H^učimo. „ . IMU je tečaj matematike za splošno izobraževalne šole in je ^ttienjen vsem otrokom od 14. do 16. leta. Čeprav torej zapolni || r' leta, je posebej poskrbljeno za tiste, ki ga končajo hitreje. §f V preliminarni raziskavi leta 1964 so si sestavljalci zastavili na- jj - napisati in preizkusiti avtodidaktično učno gradivo za mate-ft^atiko za 7., 8. in 9. razred splošno izobraževalnih šol, - preizkusiti najuspešnejše učne metode za to učno snov, j 4 ' poiskati najprikladnejši način grupiranja učencev in razpore-^dve učiteljev in ^ - s sestavljenim gradivom izmeriti učinke docela individualizi-l^ega pouka matematike. ^ Raziskava, ki je zajela 700 učencev v 32 oddelkih, katerih ena #Polovica je delala po tradicionalnem, druga pa po individualizi-raiiem dopisnem sistemu, je dala naslednje sklepe: Učno gradivo za individualiziran pouk mora biti pred uvedbo v šolo preizkušeno po zelo ostrih merilih. Razvrstiti ga je treba v težavnostnih stopenj, ker vsi učenci ne morejo uporabljati istih nyekstov. 7 Učitelja je treba razbremeniti. Rutinski opravki, kot so raz-P°celjevanje učnega gradiva, statistika in popravljanje izdelkov, ne ^Nijo k njegovemu delu. selu ž> Id-Ehe j B2 I—l-Fl L_J LJ-, 4_J 0-EFEEH ren Pj.]:'— Individualno delo učencev je treba dopolniti z najpriklad-• ^ ejšim skupinskim poukom, ki ugodno učinkuje na motivacijo. 38*1 Na osnovi teh rezultatov so spremenili organizacijo dela in se-r ratavili nekatere nove učne enote. za7 Pred sestavljanjem učnih načrtov so napravili makroanalizo lik^čno vzgojnih smotrov. V mikroanalizi le-teh pa so jih poskušali ištwaziti v merljivi behavioristični obliki. n)e‘ Analiza učencev je obsegala očrt najpomembnejših značilnosti . Srupe, ki ji je novi učni načrt namenjen: inteligenco, sposobnosti, osilztianje, stališča do predmeta in do šole ter nekatere osebnostne poteze. ’°ei Analiza vzgojnega osebja je zajela predvsem učitelje (izobraz-struktura, delovne izkušnje) in starše (vzgojni standardi). 10 I Analiza vzgojne situacije je pretresla način grupiranja učencev, OVj?bor učnih sredstev, razporeditev učne snovi in dejavnosti pri Pouku. 1(b Z vprašalniki so dobili tudi potrebne podatke za analizo učno P ^gojnega procesa. Produkte vzgojno izobraževalnega procesa so razdelili na spo-vl,Zltavno intelektualne in čustveno socialne. Prve so merili s testi 'Kij žnanja in razumevanja, druge pa z različnimi vprašalniki. uZ Na osnovi teh podatkov so napravili izredno zanimivo organiza- jCijsko shemo za individualizacijo pouka, ki je ilustrirana s skico: l^T = diagnostični test, PT = prognostični test P? Snov je razdeljena v devet modulov. Vsakemu je namenjena inl Približno tretjina šolskega leta. V model je vključenih 6 do 8 kom-del-Ponent v obliki knjižic s 50 do 150 stranmi. ov- Uvod v modul je komponenta A, ki jo predelajo vsi učenci, ; se^ndar vsak z drugačnim delovnim tempom. Končajo jo v 3 do 4 rid .dnih. V komponento je vtkano več diagnostičnih testov, kijih ijsk’Ucenci popravijo sami. Sestavljalci upajo, da se bodo učenci na ta išeP^čin polagoma navadili usmerjati in kritično presojati svoje delo, ogle P pravem času povprašati za svet in ob primernih intervalih pono-satfVlti naučeno snov. 1 a' Komponenti A sledi diagnostični test, ki učitelju pomaga, da na r3?“snovi prejšnjih izkušenj z učencem in z njegovim soglasjem izbere Sn$ . učenca najprimernejšo komponento B. Ta je podana v treh te-ia f 7u'nostnih stopnjah — od najlažje 1 do najtežje 3, katerih osnovna jedrna pa je ista. Tudi B komponenta vzame učencu približno pra' | vesec dni časa. Diagnostično — prognostični test ob koncu nakaže o Cencu, katera od C komponent je zanj najprimernejša. Na tej - u°Pnh so seveda možni prehodi na sosednje težavnostne stopnje, tež' °t je nakazano s črtkastimi puščicami. Spet sledi diagnostični in v*' gnostični test. Boljši učenci si izbero lahko še individualno ali inef upn^]^ kj je zaobseženo v komponenti D. Rezultate tega 'a n P0vzarnej° na skupnih seminarjih. ni3: P° približno trimesečnem obdobju se lotijo vsi učenci spet no- M tJa niodula s komponento A, ki je za vse skupna. Vsi torej v ■ti n- intervalih vedno znova začenjajo na skupnem ,piičelnem“ Mr] te U' ^ejstv0 ip Pa vsakomesečna možnost prehajanja z ene isti ^vnostne stopnje na drugo napravi IMU sistem zelo prilagodljiv težave, katere besede je slabo razumel, kakšne rezultate je dosegel na diagnostičnih testih, o čem je spraševal učitelja za svet in podobno. Na ta način so zbrali za vsak modu! okrog 100.000 informacij in na njihovi osnovi pripravili drugo verzijo, ki sojo začeli preizkušati leta 1967 s 300 dijaki. Šele tretja verzija je zajela 2000 učencev v eksperimentalno delo. Precej več pa je tistih, ki gradivo uporabljajo. Opis preizkušanja sem podal podrobneje zato, ker nazorno kaže opreznost pri uvajanju vseh novosti in v kateri se zrcali resnična odgovornost ljudi, ki uvajajo novitete v šolo. Ob tem primeru je tudi očitno, kako prazen je izgovor nekaterih, ki opravičujejo eksperimentiranje s celotnim slovenskim šolstvom, češ daje slovenskih šol premalo, da bi kazalo izgubljati čas z dragim eksperimentiranjem, ki obrodi navadno le prav malo impozantne rezultate. Da bi tako individualizirano delo zares obrodilo sadove, ki bi bili vredni truda, je seveda potrebno opraviti goro administrativnih poslov: napredek učencevje treba kontinuirano spremljati in beležiti. Zato so dodelili učiteljem administrativno pomoč. Splošno oceno učne snovi, kije zajeta v novem tečaju, je morda mogoče podati takole: Tradicionalna matematika je podana na sodobnejši način. K temu prispevajo na eni strani nove metode, na drugi strani pa širši okvir, ki ji ga dajejo izbrana poglavja iz modernejše matematike, omogoča večje posplošitve in boljšo notranjo povezavo. Pri izboru gradiva so imeli načrtovalci v mislih tudi uporabnost matematike na drugih področjih. Uspelo pa jim je tudi prignati nekatera poglavja do znatno višje stopnje, kot to uspe nam v zadnjih razredih osemletke. Nekaj naslovov naj ilustrira zapisano oceno: Množice. Številska premica. Urejenost. Urejeni številski pari. Koordinatni sistem. Funkcija. Osnovni zakoni aritmetike . . . Razmerja. Procenti. Približni računi. Logaritemsko računalo . . . Statistika. Podobnosti. Matematični modeli . . . Geometrija v prostoru. Trigonometrija . . . Več o funkcijah. Polinomi druge stopnje. Odvodi . . . Izvajanje programa v petletnem preizkusnem obdobju (!) spremljajo obširne psihološke, pedagoške in sociološke raziskave po vnaprej izdelanem načrtu. Poleg primerjalnih raziskav, ki naj odgovore na vprašanje, v čem je novi tečaj boljši od starih in v kakšnih okoliščinah je to res, seže zanimanje načrtovalcev tudi na tako „obrobna“ področja, kot so: uspešnost učencev pri nadaljnjem šolanju in navezava na srednjo šolo, odziv staršev na „novo matematiko11, uporabnost novega tečaja za vidno in slušno prizadete otroke, za nevrotične otroke in otroke s težavami pri branju in pisanju. Staršem je namenjena posebna informativna knjižica, kijih tudi vpelje v duh moderniziranega tečaja. Očitno je modernizacija pouka interdisciplinarna naloga, ki zahteva dolgotrajnejše organizirano delo. Spoznanje, da je res tako, že tudi pri nas rojeva prve sadove. Od na novo zasnovanega pedagoškega inštituta si lahko obetamo, da bo vnesel v razreševanje šolskih problemov več studioznosti in tako rešil naše vodilne šolske organe neprijetne in nehvaležne dolžnosti, da pragmatistično in na oko razsekavajo prosvetno - gordijske vozle. „ JANLZ hhKt>AK Optimum možnega Prosvetnokultumi zbor slovenske skupščine o kadrovski politiki „V mejah možnosti moramo skušati doseči tisti optimum rezultatov, ki bi uspešno pogojevali tako našo ekonomsko kot siceršnjo družbeno rast,11 je na seji prosvetnokultumega zbora slovenske skupščine rekel predsednik Miloš Poljanšek, ko je sklepal razpravo o kadrovski problematiki na področju vzgoje in izobraževanja, kulture in znanstvenoraziskovalnega dela. Seja zbora je bila v sredo. V razpravi ob tej točki dnevnega reda seje so se oglasili Emil Rojc, Ludvik Činič, Slavko Bo-hanec, Vladimir Mušič, dr. Aleksandra Kornhauser, dr. Boris Kuhar, Boris Feldin, Roman Oberlintner, Jože Suho-dolnik, Jože Malenšek in Miloš Poljanšek. Razprava je imela predvsem namen povedati mnenje o tezah za pripravo skupščinskega dokumenta o nacionalni kadrovski politiki; opozorila je na izredno aktualnost te problematike in na potrebo, da tudi na tem področju naposled začnemo bolj sistematično delati. Saj je znano, da za objekte in opremo še poskrbimo, medtem ko so kadrovski načrti pre-nekaterikrat prepuščeni zgolj naključju. Razprava je opozorila, da zelo malo skrbimo za to, da bi iz mladih generacij razvili maksimalno intelektualno kapaciteto, s katero sicer nedvomno razpolagamo. Kadrovska problematika je prisotna rtjj ^(tteznikovim sposobnostim in interesom. Število vseh možnih N Nno C sistema je izredno veliko, saj jih je več kot 10 mili- ostfj .Sličic v- Učitelj je z njim dobil v roke zares mojstrsko izdelan načrt SP° Ce,ln(Kvidualizacijo pouka. Zanj je napisan še poseben priročnik za i IMU projekt in nato še za vsak modul posebej, stri S^ranie gradiva je bdo planirano v treh stopnjah. V prvi s Pnji je bilo v preizkus vključenih le 75 dijakov, ki pa so jih A sijali zelo natanko. Vsak teden so za vsakega ugotavljali, kate-ra*C ''ari na^°8 ni znal rešiti, kakšne napake je delal, koliko časa se je rzal pri posameznih poglavjih, kateri odseki tekstov so mu delali tako z vidika gospodarstva, ki mu zelo primanjkuje delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, kot tudi z vidika znanosti in samega šolstva Nasploh bo potrebno po mnenju razpravljavcev dosti več storiti za razvijanje trajnejše vezi med kadrovskimi potrebami v Sloveniji in med izobraževalnim sistemom. Razprava je tudi opozorila, da je treba človeku in njegovemu znanju tudi v sedanjem načrtovanju splošnega nacionalnega razvoja dati ustreznejše mesto, kot ga je imelo v tovrstnih načrtih doslej. NOVI ZAKONI Zbor je nadalje sprejel zakon o glasbenih šolah in zakon o strokovnih naslovih. S sprejetjem ZAKONA O GLASBENIH ŠOLAH se končuje v skupščini nekajletna razprava o vprašanjih, ki zadevajo problematiko osnovnega glasbenega šolstva. V razpravi je poslenec Miran Hasl izrazil zadovoljstvo ob sprejetju tega zakona in poudaril zelo velik vzgojni pomen glasbene vzgoje. ZAKON O STROKOVNIH NASLOVIH pa je pomemben kot dopolnilo tovrstnega zveznega zakona, sprejetega že pred osmimi leti. — Zbor je sprejel tudi OSNUTEK ZAKONA O VZGOJNO VARSTVENI DEJAVNOSTI ZA PREDŠOLSKE OTROKE in kaže, da bo slovenska skupščina sklepala o tem zakonu še pred poletnimi počitnicami, saj je zbor naročil izvršnemu svetu, naj pripravi predlog zakona do konca maja Pripombe k osnutku zakona so v razpravi povedali Janez Kerčmar. Janez Meglič. Jože Gazvoda in dr. Aleksandra Kornhauser. Na dnevnem redu so bila tudi poslanska vprašanja in odgovori nanje. Zastavili so jih Janez Švajncer, Boris Feldin, Majda Šlajmer-Japelj, Pavle Uršič, Jože Malenšek, Miran Hasl in Anka Pernuš. J. S. O sodelovanju učiteljev pri popisu prebivalstva Popis prebivalstva v letošnjem aprilu nedvomno predstavlja obsežno statistično raziskavo, ki sodi zaradi hkratnega popisa stanovanj in nekaterih dodatnih vprašanj za stalni register prebivalstva med najbolj zahtevne, akcije po vojni. Računajo, da bo v vsej Jugoslaviji pri tem sodelovalo okoli 100.000 ljudi, stroški pa bodo izjemno veliki. Že zaradi tega mora popis uspeti, ne glede na mednarodno obveznost Jugoslavije do Organizacije združenih narodov in domačih potreb, ki so velike. Leta 1953. ko je bil podoben popis. so državni organi domalega terjali sodelovanje prosvetnih delavcev oziroma učiteljstva. Tokrat uradnega apela ni, pričakujejo pa njihovo pomoč. Vemo, da je vloga učiteljstva v splošnem ljudskem prosvetljevanju izredna in nepogrešljiva. Učitelji, zlasti na deželi, so po drugi strani tudi najboljši poznavalci razmer in elementarni analitiki dogajanja, ki prav zato lahko marsikaj predvidijo. Poznane so analize razvojnih pogojev posameznih vasi in tudi večjih krajev ter problematike otrok samih, kijih učiteljstvo prispeva v razne revije in časopise. Razen tega so naši prosvetarji izven šole angažirani pri najrazličnejših sekcijah kulturnih in drugih društev in s tem temeljito spoznavajo socialne in družbene razmere. Kljub temu menimo, da občinske popisne komisije pri svojem delu ne bodo .mogle mimo učiteljstva in jih bodo skušale angažirati v tej ali oni funkciji. V Jugoslaviji, še manj pa posebej v Sloveniji, zelo malo govorimo o tako imenovani državljanski dolžnosti opravljanja določenih skupnih del, kot je to primer v nekaterih razvitih državah. Tamkaj so kljub visokemu standardu lani opravili popis gratis, kot lastno prevzeto dolžnost. V Avstriji ukinjajo v letošnjem maju dopust 15 tisočem uradnikom, ki bodo sodelovali pri popisu. Menimo, da vsega tega pri nas ni potrebno prakticirati, ker se popisu prebivalstva povabljeni k sodelovanju kljub razmeroma skromni denarni odškodnini ne odtegujejo. V tem pogledu je neprecenljive vrednosti prav pozitivno izražen vpliv učiteljstva, oziroma vseh delavcev iz prosvete. Kako prosvetni delavci še drugače pomagajo? Razumljivo je, da opravljanje funkcije popisovalca, kontrolorja, inštruktorja ali člana občinske popisne komisije ni edina oblika sodelovanja, tu so še druge možnosti, ki pridejo ob prej omenjeni obremenjenosti učiteljstva do izraza predvsem v njihovem delovnem okolju. Tako so otroci že za časa popisov v letih 1948, 1953 in 1961 pisali na to temo šolske naloge, se razgovarjali o pomenu popisa prebivalstva in stanovanj in tu izoblikovana mnenja prenašali na svoje domove. Prav s tem je bil odpravljen del konservativnosti in nerazumljivega odpora starejših do „številje-nja“ ljudi. Da popis ne služi za davčno obveznost, arondacijo terena, točkovanje stanovanj, odvzem živine in kdo ve kaj si še takrat izmislijo posamezniki, je ugotovljeno najprej v šoli. In to je nadvse koristno. Šole bodo letos prejele od Zavoda SR Slovenije za statistiko potrebno število izvodov drobne brošurice o popisu, v kateri je na popularen način in tudi grafično pojasnjeno vse najvažnejše o štetju prebivalstva, časopisi pa tako vsak dan prinašajo sestavke o tej raziskavi, delno splošne, delno strokovne, vsekakor pa poučne vsebine. Učitelju utegnejo prav priti, v kolikor se že sam ne ukvarja s temi vprašanji. Pionirski list prinaša v eni od mar-čevih številk nagradni natečaj za tiste otroke, ki se zanimajo za rezultate tega popisa. Koliko je prebivalcev v Sloveniji? Vsekakor več kot pri prejšnjem popisu (I. 1961 -1.592 tisoč), vendar za koliko več, to je vprašanje, ki ga naj reši otrok. Po izračunih statistikov, ki temelje na upoštevanju naravnega prirastka trojstva' smrti), toda ne glede na zunanjo migracijo (izseljevanje iz države in vrnitve oz. priseljevanje) je lestvica letnega (po registru konec marca) števila prebivalstva v naši republiki naslednja: leta 1970 1,723.323 mestno prebivalstvo 664.193 ali 38,5 % kmečko prebivalstvo 391.853 ali 25_t- % Tretja kategorija prebivalstva, ki pri tej delitvi ni upoštevana, je podeželsko prebivalstvo, ki ne živi več od kmetijstva ali pa samo delno, in sestavlja tako imenovana mešana gospodinjstva. Po letu 1971 so možne le še prognoze na podlagi trendov o gibanju prebivalstva v preteklih desetletjih. Prognoza celotnega jugoslovanskega prebivalstva je objavljena, za Slovenijo pa ne, ker je tveganost pri majhnem številu večja. Tako potem vemo, da bo v Jugoslaviji - če to potrdi in ne ovrže letošnji popis prebivalstva - naraščalo prebivalstvo tako-le: (v 000) leta 1970 20.573 leta 1971 20.799 leta 1975 21.708 leta 1980 22.834 Za Slovenijo je treba prav tako računati, da se letno poveča prebivalstvo za 20 do 25 tisoč. Potemtakem naj bi imela Slovenija po zelo grobih ocenah v prihodnje: (000) prebivalcev leta 1971 1 726 leta 1972 1 740 leta 1973 1 754 leta 1974 1 768 leta 1975 1 782 leta 1976 1 796 leta 1977 1 811 leta 1978 1 825 leta 1979 1 839 leta 1980 1 854 Kot rečeno, prognoza za prihodnjih 10 let je napravljena računsko in če bodo otroci ugibali - koliko bomo našteli prebivalstva letošnjega 31. marca, naj izhajajo iz prve zgornje številke (1 726 000), s pripombo, da le-ta predstavlja poprečni podatek za leto 1971. Več številk o tem lahko najdete v Letopisu SR Slovenije kakor tudi v žepnem Statističnem koledarju 1970 (novejši izide šele aprila), ki ga je mogoče dobiti v knjigarnah. Naj k doslej povedanemu dodamo le še to, da so oblike pomoči in sodelovanja učiteljstva pri popisu še druge in mnogotere. Prepuščamo to njim, v prepričanju, da bodo dobre volje podprli izvedbo te zahtevne družbene naloge. ZAVOD SRS ZA STATISTIKO ------------------------------------------------------^ DRAGI POVERJENIKI PROSVETNEGA DELAVCA! Je morda vaša šola med tistimi redkimi, kjer so vsi prosvetni delavci naročniki svojega glasila? Sporočite nam to! Ugotovljeno je, da ni mogoče mimogrede v zbornici ali pisarni zbrano prebrati strokovnega članka — kaj šele vseh člankov, ki jih prinaša PROSVETNI DELAVEC. In vendar je to glasilo, ki obvešča svoje bralce o vseh najnovejših dogajanjih na področju šolstva kakor tudi o političnih in sindikalnih dogodkih, ki zadevajo šolo in prosvetne delavce. Zato naj bo vsak prosvetni delavec tudi naročnik svojega lista. V._____________________________________________________J V Celju so začeli graditi posebno šolo (RAZGOVOR S PROJEKTANTOM INŽ. ARH. MILIVOJEM LAPUHOM) Razvoj posebnega šolstva za duševno prizadete na Slovenskem po osvoboditvi 1945 lahko razdelimo na tri stopnje: v prvo bi šteli dobo številnejšega ustanavljanja posebnih razredov pri rednih osnovnih šolah in ustanovitev več samostojnih posebnih osnovnih šol, kakor npr. v Celju, Kranju, Novem mestu, Gornji Radgoni itd.; druga etapa pomeni dobo zadnjih deset let, ko smo se lotili na osnovi pravilnika o kategorizaciji in evidenci otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju načrtnega strokovnega dela pri izboru učencev posebnih osnovnih šol, s čimer se je po kakovosti popolnoma spremenila sestava učencev. V to stopnjo lahko uvrstimo tudi izid zakona o usposabljanju telesno in duševno prizadetih otrok in mladostnikov. Tretjo stopnjo pa pričenjamo z zidanjem zgradb za delo posebnih osnovnih šol. Dobro se zavedamo, da prostori, v katerih poteka sedaj pouk učencev posebnih osnovnih šol, marsikje ne ustrezajo pedagoškim, šolsko-higienskim in humanističnim načelom, ne glede na to, da imamo na Slovenskem še cele pokrajine, kjer niti takšnih razredov nimajo. Daši imajo v nekaterih večjih krajih posebne šole svoja poslopja, moramo vsekakor poudariti, da niso bila zidana za potrebe usposabljanja duševno prizadetih učencev in pomenijo več ali manj le zasilni izhod za težje šolske situacije. Družba se je vendarle začela osveščati, da je treba zaorali novo brazdo in dati na voljo prepotrebna sredstva, s katerimi bi začeli zidati šolska poslopja za sodobno delo posebnih osnovnih šol. Led so prebili v Črnomlju, kjer so slavnostno odprli prvo novozgrajeno posebno osnovno šolo v Sloveniji na dan republike, dne 29. novembra 1970. Prvo zgradbo večjega formata pa so začeh graditi v Celju, kjer so vzidali dne 17. novembra 1970 v temelje slavnostno listino (o čemer smo v PD že poročali). Idejni projekt za šolo v Črnomlju in v Celju kakor tudi glavni projekt za celjsko zgradbo je izdelal inž. arh. Milivoj Lapuh. Naš projektant s svojo soprogo inž. arh. Maijanko, s svojo stalno sodelavko, je slovenski javnosti bolj znan s področja organizirane gradnje rednih osnovnih šol v SRS. Pripravil je shemo in realizacijo kompleksnega reševanja funkcionalno ustreznejše hitrejše in racionalne graditve šolske mreže na Slovenskem. Na podlagi izkušenj je s svojimi sodelavci izdelal predlog normativov za graditev in opremo osnovnih šol, ki je leta 1958 postal obvezen predpis in usmeija kot tak vse gradnje osnovnih šol v Sloveniji. Vzporedno s tem pa je bila izdelana študija „Kabinetm pouk v sodobni šoli - šola kulturni in športni center", ki bo izšla še ta mesec kot samostojna publikacija. Pravzaprav ima študija potrditev že v praksi, saj je inž. Lapuh izdelal vrsto projektov po teh novih načelih. Nekatere od šol danes že stojijo in rabijo uspešno svojemu namenu. Bo pa skupaj z normativi študija ustrezen pripomoček investitorjem in projektantom v prizadevanjih za zagotovitev ustreznih prostorskih kapacitet skladno s sodobnimi učno-vzgojnimi principi. Manj znan je naš projektant po delu na področju graditev za duševno prizadete, čeprav rešuje intenzivno to problematiko že vrsto let in pričenja tudi na tem področju pomembno pionirsko delo. Njegovo delo je adaptacija za usposabljanje huje duševno prizadetih v Črni na Koroškem, kakor tudi v Dornavi pri izdelavi predlogov za adaptacijo trakta za bivalnice za starejše gojence in za otroški vrtec za mlajše otroke ter učilnice za usposabljanje. Omenili smo že posebno osnovno šolo v Črnomlju. V zvezi s celjsko gradnjo smo se obrnili na inž. arh. Lapuha z nekaterimi vprašanji, na katera nam je ljubeznivo odgovoril. Kako ste si zamislili, tovariš inženir, na splošno koncept celjske osnovne šole? Podlaga za izdelavo funkcionalno ustreznega in ekonomsko utemeljenega projekta za izgradnjo institucije te vrste je nadrobno preciziran program. Priprava programa pa je odgovorna naloga širokega kroga strokovnjakov, ki dobro obvladajo svoje področje, kakor tudi družbe-nopolitičnih dejavnikov. Lahko rečem, da je končni, prečiščeni koncept nove posebne osnovne šole v Celju rezultat skupnih prizadevanj in plodnega sodelovanja predstavnikov skupščine občine Celje, uprave posebne osnovne šole — zavoda Ivanke Uranjekove v Celju in projektanti. Pred pričetkom izdelave idejnega projekta je bilo treba poprej vsestransko preučiti in se poglobiti v smoter zavoda, ugotoviti potrebe glede na kapaciteto in prikazati vključitev šole v dolgoročni načrt izgradnje mreže zavodov za duševno prizadete v SRS. Poleg tega je bilo treba preučiti učni načrt in predmetnik za posebno osnovno šolo in izdelati s pomočjo strokovnjakov - defektologov okvirni program dela z učenci. Pri našem delu smo izhajali iz spoznanja, da je za populacijo posebnih osnovnih šol posebnega pomena varstvo in varnost pri delu celotnega učnovzgoj-nega procesa. To spoznanje na- rekuje zasnovo šole kot celote in zasnovo ter opremljenost vsakega šolskega prostora 'posebej v taki obliki, da je omogočeno medsebojno dopolnjevanje izobraževanja, vzgoje, varstva in varnosti ter delovnega usposabljanja. Vemo, da bo zgradba posebne osnovne šole v Celju prva te vrste zgradba večjega formata na Slovenskem. Kje ste dobili pobude in vzore za svojo pionirsko zamisel, ko se zavedamo, da je ponavadi najtežji začetek? Aprila 1966 sem prisostvoval mednarodni delovni konferenci arhitektov v Kjoebenhavnu, kjer smo obravnavali problematiko načrtovanja in projektiranja objektov za duševno prizadete; meseca septembra 1967 pa sem se kot član sekcije arhitektov udeležil mednarodnega kongresa o tej problematiki v Montpellieiju. Tam je, med drugim, prek 50 arhitektov iz 18 držav zelo impresivno demonstriralo svoja dela, ki jih ni bilo malo; pomenila so mi dalj časa pravi vzor, o njih sem mnogo razmišljal. Drži pa, da nismo samo arhitekti podvrženi slabosti", da iščemo vzore! Vendar sem se tega — kakor bi rekel — psihološkega pritiska, ki je razumljiv za človeka v naših če-sto skromnih okoliščinah, v katerih se lahko počuti tudi nemočnega, sčasoma otresel. Vzorov nisem več iskal v končnem rezultatu, to je arhitektonski rešitvi objekta, marveč v silnicah, ki vodijo določenega arhitekta do konkretne zasnove. In nisem edini, ki so mu vzorniki Skandinavci! Le-ti namreč ne pojmujejo arhitekture kot enkratnega umetniškega dosežka, pač pa jo ocenjujejo po skupni vrednosti kompleksa funkcionalnosti, konstrukcije, racionalnosti in oblikovanja. Pri tem pa se smiselno podrejajo specifičnim lokalnim potrebam ter dani zmogljivosti. Vsa njihova socialna arhitektura ima tudi izredno poudarjeno humano noto. Temu sem tudi sam skušal podrediti projektno zasnovo za posebno osnovno šolo v Celju. Če bi se želel prav izraziti, to niti ni kaka nova, pionirska miselnost, saj so se teh načel držali in se jim podrejali že naši pradedje! Ob izdelavi projekta pa je sorodnost gledanja pogojevala harmonično sodelovanje med projektanti ter vsemi prizadetimi in torej tudi začetek ni bil preveč težak. Osnovna načela za delo s psihično prizadetimi so načela individualizacije, majhnosti števila učencev v razredu, nazornosti pouka, čuvanja zdravja učencev in praktičnega delovnega usposabljanja. Kako prihajajo navedena načela do izraza v vašem gradbenem načrtu? Specifične zahteve za tovrstno šolo, nenehen razvoj učno- vzgojnega procesa ter ekonomika terjajo projektno zasnovo, ki zagotavlja fleksibilno vsestransko uporabnost razpoložljivih šolskih prostorov. Objekt posebne osnovne šole v Celju sestoji iz posameznih skupin prostorov, katerih vsaka zase je lahko samostojna enota, le-te pa so v neposredni medsebojni povezavi in tvorijo skupaj kompleksno organsko celoto. Center zgradbe tvori večnamenski prostor s pionirsko sobo, ki se po potrebi vključuje vanj kot improviziran prireditveni oder. Okrog tega centra so nanizani naslednji prostori: gospodarski oziroma gospodinjski trakt s kuhinjo, trakt z delavnicami za predpoklicno usposabljanje, upravni trakt ter posamezni trakti z matičnimi učilnicami, orientiranimi na južno zeleno površino. Te trakte tvorijo ločene razredne skupine, vsaka ima po štiri učilnice, vsaka učilnica pa ima lastni zunanji dostop. Tako dosežemo intimnost in „obvladanje ožjega okolja", kar je za učence te šole še posebne važnosti. Trakti tudi v oblikovnem smislu poudaijajo individualno noto in učinkujejo domače, ker se podrejajo merilu otroka. — Matične učilnice so, skladno s pravilnikom o normativih števila otrok v oddelku, dimenzionirane za maksimalno 12 otrok v nižjih in 15 otrok v višjih razredih oziroma oddelkih. Učilnice so zamišljene in opremljene tako, da je njihova uporaba lahko čim večja. Z manjšimi premiki pohištva jih je možno urediti za frontalni, grupni ali individualni pouk katerega koli učnega predmeta, uporabiti jih je možno kot igralnico, prostor za ročne spretnosti in likovno vzgojo, prostor za projekcijo, varstveni oddelek itd. Univerzalna je tudi uporabnost ostalih skupnih prostorov šole, pri katerih smo s kompleksno rešitvijo objekta želeli doseči tudi to, da bi mogli rabiti še za potrebe prihodnjega internata ter celo prevzeti vlogo kulturnega, predvsem pa šport-no-rekreacijskega centra širše skupnosti. Tako se šola ne zapira vase, marveč se odpira navzven in funkcionalno vrašča v organsko celoto urbanega območja, kar je gotovo utemeljeno tako s pedagoško-psiholo-škega kakor tudi ekonomskega vidika. Včasih je pionirju težko prodreti s svojo zamislijo, posebno če gre za nekaj popolnoma novega. Zanimalo bi nas, na katere težave ste naleteli pri svojem projektiranju, kakšne so bile ovire, kje pa ste našli za svoje delo še posebno podporo? Težave nastopijo predvsem takrat, kadar se človek sam, morda celo nasilno, postavi v vlogo nekakega „pioniija“. V našem primeru je potekala stvar precej drugače. Imel sem veliko dobrih, požrtvovalnih in priza- Otroku smo storili pasjo uslugo Poznam otroke in rada jih imam vse, brez razlike. Tako različni so in prav zato tako ljubki kot cvetje na polju. Vem, vsi jih imamo radi. Prav zato se sprašujem, zakaj nekaterim našim otrokom naredimo večkrat prav pasjo uslugo. Gre namreč za to: zakaj otroku, ki v razredu ne more slediti pouku in ne obvlada snovi, kot bi bilo treba, milostno poklonimo dvojko ob koncu leta in ga odpravimo v višji razred? Zakaj njegovi nezrelosti, nesposobnosti dojemanja dodamo še velji občutek samote, ponižanja in bolečine? Zakaj snamemo odgovornost s svojih ramen in jo naprtimo drugemu učitelju, ki jo bo še težje nosil? To je res pasju usluga otroku, njegovim staršem in bodočemu učitelju. Človek (ali otrok), da bi bil to kar je, mora imeti potrdilo v lastnem okolju. Ali smo pomislili, kako se bo počutil otrok v višjem razredu, kjer ga bo nenehno zasipala nova, še bolj zahtevna snov in kjer bo postal predmet pomilovanja ali zasmeha součencev? To bi se reklo, posaditi otroka za mizo in zahtevati od njega, naj napiše učeno razpravo, ko še stavkov ne obvlada. Ali ni to okrutno? Verjetno ima levji delež krivde pri tem učni načrt, ki je vse preveč zahteven za poprečje in daje časovno premalo možnosti za ponavljanje in utrjevanje učne snovi. Morali bi se zavedati, da je osemletka splošna šola, v kateri ne moremo in ne smemo vzgajati strokovnjakov. Upam si trditi, da je poprečje znanja učencev, ki zapustijo osemletko, precej majavo, ker je gradivo preobsežno in prezahtevno. Saj otroške glave niso sodi, v katere z lijakom natakamo znanje. Dati moramo otrokom čas, da utegnejo požirati snov. Govorimo o višjih šolah, o strokovnih šolah, pa tudi o posebnih šolah. Kaj pa je vmes? Ali je vmes vakuum? Kam z normalnimi otroki, kateri so v večini? Ne moremo klasificirati ljudi le na genije in norce, marveč pomagati tudi poprečju, sredini. Tem poprečnim otrokom moramo najti mesto v življenju in jim pomagati do potrebnega znanja, do zaupanja vase, do trdnosti. Gotovo ni poklanjanje ocen prava pot. Če otrok ne zmore snovi v nižjih razredih, je najbolje, da razred ponavlja, ne pa, da ga pehamo skozi razrede in se potem sprašujemo, kako je le tako visoko prilezel. Mogoče je marsikje kriva tudi napačna zasedba učnih mest. Mislim, da morajo biti najboljši učitelji in pedagogi prav v nižjih razredih, ker so prav oni prvo srečanje otroka s šolskim življenjem in delom. Kar je zgrešeno v začetku, bo zgrešeno do konca. So primeri, da mora učitelj vsako dvojko zagovarjati zaradi osipa. Prav gotovo je, da je taka kontrola za učitelje žaljiva, škodljiva za delo, odnose in šolo sploh. Ne smemo spregledati otrokov odnos do dela in njegovo prizadevnost, saj vendar ni važen le inteligenčni kvocient!? Otroku moramo to upoštevati, toda ne tako, da mu bomo poklanjali ocene, ker bi s tem škodili njemu in skupnosti. Otroci niso drva, ki jih nalagamo na voz, ampak živa bitja. Vsako je delček življenja zase. Potrudimo se, da se bo vsak tak mali delček lepo vključil v mozaik našega skupnega življenja. Zato nikar ne delajmo otrokom pasjih uslug. Človeka - torej tudi otroka - moramo postaviti na pravo mesto, v okolje, ki mu ustreza in v katero se bo lahko vključil. TEA DOMINKO devnih sodelavcev, katerih vsak je obvladal svoje ožje strokovno področje in se je jasno zavedal, kaj hoče. Smoter nam je bil v končni fazi vsem skupen, interes pa tudi, da bi naše težnje povsem uresničili. In ko se je izkristaliziral končni predlog projekta, ni nikomur pomenil nekaj novega, morda celo tujega, marveč smo se vsi zavedali, da je nekaj našega. Glavna delovna pobuda je bila v nas ljubezen do nečesa povsem novega v naših razmerah. Bilje naš projekt in veseli smo ga bili! Pobude in podporo pri svojem delu pa sem našel povsod, koder sem to iskal. Očitno sem se obračal na prave naslove! Za konec še to: ali bo gradnja posebne osnovne šole v Celju imela kak vpliv na nadaljnje podobne akcije za usposabljanje psihično prizadetih v naši domovini? Vsekakor! Pojasniti moram, da rabi projekt celjske posebne osnovne šole kot podlaga za izdelavo predloga normativov za graditev in opremo posebnih osnovnih šol v Sloveniji, ki bo predvidoma v letošnjem letu izdelan in predložen vsem merodajnim dejavnikom dokončno v razpravo in potrditev. Takole sva pokramljala s tovarišem inženirjem Lapuhom. Ime našega projektanta smo za- sledili tudi v naših revijah, np1 v Zborniku za pomoč mental^ nezadostno razvitim (1970),1 katerem je objavil razpra' „Vloga arhitekta pri načrtov! nju mreže in programiranju H vodov za duševno prizadete1',' reviji Vzgoja in izobraževani (1970) razpravo ..Kabinet)1 pouk v sodobni šoli", v anglešf reviji The Voumal of Ment' Subnormality (1970) pa $ tično oceno pojmovanj nek* terih arhitektov .^Arhitekt) standardi, ki vplivajo na grad' tev in opremo zavodov za met talno nezadostno razvite otrok in mladino". Veseh smo lahk' dejstva, da se slovenski arhitef uspešno uveljavlja na področij dejavnosti za duševno prizadel1 in priznava s tem usposabljanj le-teh tisto vlogo, ki jo ta! otroci zaslužijo tudi v n$ družbi. Posebno osnovno šolo Celju, katere zidavo so člaf skupščine občine Celje soglasn odobrili, torej gradimo in bona • drugo jesen preselili vanjo na*' učence. Gradbeno podjetje grad" v Celju se je obvezalo, ^ jo bo izročilo njenim namenof že junija 1972. To bo gotovj praznik za vso Slovenijo! tem pa bomo postavili naj!ep* spomenik našemu resničneni socialističnemu humanizmu! 1 ALBIN PODJAVORŠE* »Izpred Spoštovani gospod urednik! Ker vas poznam kot moža, ki se ravna po geslu: „ Vsakemu svoje", prosim vas, dovolite mi toliko prostora v cenjenem listu svojem, da javno potožim svoje pregrehe in povem pokoro, ki me je doletela. Neuganljiva usoda me je zanesla v drugem letu mojega učiteljevanja v idilično - gorsko vas, obdano od divje krasnih gora; Čist, z duhom gorskih cvetic napolnjen zrak preveva naše gorsko gnezdo, in kristalno čista voda, izvirajoča iz strmih pečin, gasi nam poletno žejo in krepča ude. Za 25 % se že čutim krepkejšo od kar bivam tu in moja zdrava barva mi pravi, da postanem tako močna kakor ajdovska deklica v pravljici, ako ostanem še dalje tu. A nekaj pogrešam, kar mi greni življenje v tem čarokrasnem kraju. Saj znate, gospod urednik, da je človek družno bitje; in to podedovano pregreho, da rada zahajam v prijetno človeško družbo, sem prinesla tudi v ta naš raj. No, gospod urednik, sedaj si pa mislite: Temu je lahko v okom priti Ako je tako lep kraj, potem prilete vsako poletje gotovo tja tujci, liki lastovkam, in kje je domača družba? Gospod župnik, gospod nadučitelj, gospodi tovariši oziroma tovarišice, ali ni to dovolj družbe? Gospod urednik! Tujci nas ne obiskujejo in živega krsta ni videti celo leto tu. Gospod nadučitelj je sicer jako prijazen in ljudomil človek, ali živi le za svoj vrt, ker ima najrazno-vrstnejšo floro, a njegova boljša polovica se pa ukvarja dan in noč z gospodinjstvom ... Moj tovariš je samec, ki se pa noče ških planin« doma dolgočasiti in meni dt> ščine delati, ker ima baje str) pred ljudsko bujno domišljij Župnišča pa nimamo, hodi moramo v bližnji trg v cerkt' Tu v trgu je pa že več življenj Kmalu po mojem dohodu * me uvedle moje tovarišice v P1 jazne tržke hiše. Sicer je mo, bivališče oddaljeno od trga dlj bro uro, a vendar rada koraka! ob nedeljah in četrtkih tja. P stopila sem tudi tamošnjerP pevskemu društvu, katero vsak zimo priredi v zvezi z gledf liškimi diletanti nekaj veseli1 Tako so mi postale nedelje i četrtki dnevi duševnega už0 in veselja in vsikdar sem rado) nega srca pričakovala prostel' dne. Pa, ni sreče brez nesreč1 Našo šolo je obiskal c. kr. okd ni šolski nadzornik. Z menoj j bil nekako čudno čmeren i’ navdajal me je nekov strah, tila sem, da bo nevihta. V ^ se mi je obneslo vse dobro. $ dahnila sem se, ter lahke ve?' pričakovala konferencije in w sodbe. Pa varala sem se. Po jok strogi in pedantični kritiki ^ reče končno gospod nadzornik Od sedaj naprej boste poučev? ženska ročna dela po četr0 dopoldne; popoldne imate 0 še dovolj časa, da greste v trgst zabavat. In zdaj zopet sedim vedno' svojem gnezdu ter v duk obiskujem pevske vaje in gleo[ liške predstave v prijazni trgu...; imam pa vsaj mimo1 lahko vest, ker me navdaja * vest, da izpolnjujem voljo c. P okrajnega šolskega nadzornik1 Popolnoma brez lastne voljo ? vam klanja vaša Polonca. Popotnik 1895, str. 205-2^' 19. III. um PROSVETNI DELAVEC STRAN 7 Film — iluzija resničnosti in mladosti Če sledimo interesnim težnjam s področja umetnosti pri mladini od predšolske dobe pa do srednjih šol, potem ne bo težko ugotoviti, da je njihova afiniteta do filma spontana in v veliki večini večja kot do ostalih umetnosti. Seveda posamezniki zgodaj kažejo nagnenja do leposlovja, do glasbe, tudi do upodabljajoče umetnosti in umetniškega plesa ipd. Toda večina mladih ljudi, zlasti od šolske dobe dalje, z živim zani-manjem sledi filmu, če je le mogoče, bodisi v kinematografski dvorani ali za televizorjem. Filmski medij združuje več elementov, v nekem smislu več področij umetnosti v eno. Bistvene važnosti je gibljiva slika, ob njej besedilo, potlej zvok (v glasbenem smislu) ter vse ostalo. Spričo take lastnosti filmski medij zlito ponuja živo sliko z besedilom, kar povsem ustreza optični in akustični percepciji kot hkratnemu dejanju. Tu je tudi vzrok, zakaj je prav filmska umetnost (ali tudi neumetnost) neprimerno bolj razširjena med občinstvom kot pa druge vrste umetnosti. Pri branju leposlovnega dela je bralec povezan z besedilom, to mu sproži imaginacijo lastne predstave o ljudeh, dogajanjih ipd. Podobno je z glasbeno umetnostjo, slikarstvom; obseg percepcije poteka pri prvi samo v obsegu akustičnih učinkov, pri drugi samo v obsegu optičnih učinkov; kar je prek ene izmed osnov, je že soustvarja/ni delež tistega, ki sprejema umetnino. Tudi sinestezija pri umetniških delih ne more biti nič drugega kot domišljeni delež k osnovi neke umetnine. Če ponazorimo z nekaj primeri: ob branju Petra Klepca se pri bralcu poraja neka osebna, imaginarna predstava o Osebi, o dogajanjih, pri čemer je bralec aktiven sočasno pri spremljanju besedila in njegovem razumevanju in sprotni tvorbi predstav. Pri poslušanju Beethovnove sonate se sprošča emotivni svet pri poslušalcu, pri gledanju Groharjevega „Sejalca“ gledalec poleg motivnega sprejenianja podoživlja bogato lestvico barvnih senzacij kot priinarnih sestavin doživljanja. Pri sliki P. Mondria-na ali Moholy-Nagyja bi lahko govorili o sinesteziji barv in „orkestraciji“ barv. Pri filmu pa gre za sočasno dojemanje slike z besedilom in glasbo, kjer ima temeljno vlogo slika. Film je po svoji heterogeni osnovi lahko najbližji resničnosti; ne gre za resničnost v smislu realizma (npr. Rosselini „Rim - odprto mesto"), marveč tudi v smislu resničnosti fantazije (npr. Disney „Peter Pan"). Tu kaže poudariti res- 1971 2 w< tc ui 0.0 ničnost filmske iluzije, kot jo s pomočjo filma najlažje in najbolje sprejema gledalec, zlasti še za svet odprti mladi človek. Nujno je potrebno ugotoviti, da je za mladostnika filmska resničnost odvisna od starostne stopnje in dojemljivosti, ponekod tudi od možnosti in pred-izobrazbe. Če bi si mladostniki različnih let ogledali nek vojni film - tu vzamemo film kot konstanto in različno starostno dobo kot spreminjajoči del -potem bi lahko prišli do kaj različnih ugotovitev. Predšolski ali začetnošolski otrok bi ob krvavih prizorih, ob nasilju, nezavedno ali zavedno doživel odklon do take pojavnosti ali celo pretres. Srednješolec bo sicer lahko doživel odpor zoper nasilje in vojno, toda po svojih perceptivnih možnostih bo morda kos dojemanju take vsebine, ne da bi bil psihološko prizadet. Film ustvarja v gledalcu iluzijo resničnosti. Zlasti mladostniki pa so po svoji naravi, po starostni dobi nagnjeni, da enačijo iluzijo filmske resnice z resnico samo. Ta postavitev ne bi bila sama po sebi negativna, če bi proizvajali samo umetniške filme. Ker pa iz izkušnje vemo, da komercialni filmi preplavljajo filmske dvorane, utegne imeti poprej navedeno enačenje negativne posledice pri formiranju mladega človeka — na- mesto da bi ga jilmslta umetnina uvedla v svet, mu olajšala vstop v življenje, mu filmski kič to onemogoča, mu popači realne razmere,, idejne predstave in tudi etično uravnanost. Iluzija filmske resničnosti (ali neresničnosti) tedaj lahko odseva kot vplivni dejavnik pri mladem človeku, zlasti če je izpostavljen stalnemu, pogostemu vplivu filmov. Predznak tega vplivanja pa je odvisen izključno od tega, ali je film umetniški ali neumetniški. ■ Ob tej postavitvi je treba dodati, da mladostnik do sklepa pubertete ali celo kasneje (celo pri odraslih!) kaže željo po identiteti z . Junakom “ filma. Podobne težnje bi lahko odkrili pri mladostniku tudi, ko spremlja po lastni želji izbrana leposlovna dela, le da je pri filmu potreba po identiteti neprimerno večja spričo neprimerno večje iluzije resničnosti. Oboje, film kot iluzija resničnosti in potreba po identifikaciji, pa morata najti realno mesto pri filmskovzgojnem delu. Razmišljanje - in praktično delo sega tedaj v dvoje temeljnih osnov: ob upoštevanju filma kot iluzije resničnosti in s tem vse posledice, ki izvirajo iz tega, je treba upoštevati mladostnika (pač pa starostni stopnji in dojemljivosti) ter z njegovega perceptirnega obsega uravnavati filmsko-vzgojno prakso. I. G. Ustvarimo tržišče za mladinski film Če pregledamo fond filmov bomo začeli iskati vzroke pri naših distribucij, ki so primerni distribucijskih hišah samih, moža predvajanje otrokom in mla- goče še pri zvezni komisiji za dini do 16. leta, ne bomo imeli, pregled filmov. Kot ponavadi, preveč dela. Povsod vlada stra- vzroke bomo iskali zunaj nas sa-šanska suša. Normalno je, da - (Nadaljevanje na 4. strani) PROBLEM DISTRIBUCIJE MLADINSKEGA FILM A V KINEMATOGRAFIH Reproduktivna kinematografija že vrsto let preživlja globoko, vsem očitno krizo. Gre za vse manjši in manjši dohodek kinematografov, ki je zaradi načina, kako živi današnji povprečni človek, povsem razumljiv. Seveda ni mogoče za to kriviti le televizije. Zdi se, da je zanimanje za film upadlo — da ljudje zaradi višjega osebnega standarda iščejo nove možnosti razvedrila. (To se kaže v množičnem odhajanju na smučanje, na nedeljske izlete z avtomobilom in številne druge atraktivne in dražje prireditve, ki pa postajajo zaradi razvoja avtomobilizma vse bolj dostopne.) Film postaja nekaj obrobnega, rezervnega, kot zatočišče v skrajni sili. Distributerji in kinematografi žal še niso doumeli novega, izredno nevarnega položaja. Očitno so zadovoljni s stanjem, kakršno je, čeprav glasno in jasno tarnajo nad vse slabšim in slabšim finančnim položajem. Vse pa kaže na to, da imajo distribucije še ogromno skritih možnosti, ki pa jih še ne znajo izkoriščati. Film namreč dobiva neko povsem novo vlogo v kulturnih potrebah posameznika - kot zabava pa jo vse bolj in bolj izgublja. Iluzorno je seveda pričakovati, da bodo zdaj kakovostni filmi povsem nadomestili slabo povprečje in napolnili kinematografe. To ne bo mogoče iz več razlogov, ki jih vseh ni mogoče navesti. Oglejmo si le nekatere. Pojmovanje kinematografov in distributerjev o komercialnosti filmov je zelo zgrešeno in sploh ni v skladu s tokovi časa. Kdor vsaj malo pozna filmsko „štacuno“ - se mora vedno znova zgroziti ob načinu prodaje in kupovanju filmov. Povprečen upravnik kateregakoli slovenskega kinematografa z redkimi izjemami je - brez najmanjšega posluha in ljubezni do filma. Posledice so seveda jasne: film, ki prihaja, ni reklamiran, kot bi bil lahko, repertoar pa je veliko sračje gnezdo, v katerem se vse bolj izbirčen gledalec ne znajde prav in zato raje kar ne gre v kino. V večjih mestih bi bilo lahko stanje boljše zaradi številnejših kinematografov; izbirčen gledalec je namreč že programsko usmerjen in gre v kino z določenimi pričakovanji. Zato bi morali biti kinematografi že v osnovi kategorizirani. Eden bi bil strogo programski (tudi recimo najdražji), drugi bi bil malomeščanski, kjer bi predvajali izrazite melodrame, boljše kriminalke itd., tretji bi bil revolverski (westerni, akcijski, pustolovski itd.). S tem bi gledalcu že vnaprej olajšali izbor. Žal ob neposluhu vodstev kinematografov kaj takega še ni pričakovati, čeprav marsikje to že z uspehom uveljavljajo (Maribor). Zadnje čase je zelo važen moment filmske trgovine tudi čas -kdaj plasirati film. Žal kljub skrajni potrebi še ni nikogar v Jugoslaviji, ki bi se začel temeljiteje ukvarjati z okusom filmskega občinstva; tako nekateri filmi dosegajo nepričakovan uspeh v Sloveniji - v Makedoniji pa propadejo in nasprotno - ali pa določeni filmi uspejo ali propadejo nepričakovano povsod. Zadnje čase se je v sestavi obiska filmov pojavila velika in pomembna novost, ki bo prej ali slej prisilila vodstva distribucij in kinematografov k večjemu posluhu za želje gledalcev. Med najbolj gledanimi filmi leta je namreč zelo velik razpon v številu gledalcev, kar dokazuje, da je vse več ljudi, ki gredo le enkrat ali dvakrat na leto v kino, toda takrat „na gotovo". Pri tem pa ne smemo zanemariti dejstva, da zaradi neprimernega programiranja številni filmi še zdaleč niso dosegli učinka, kot bi ga lahko. Po tem precej dolgem uvodu, ki naj^ bi vsaj približno osvetlil splošno usodo filmov v kinematografih,' naj zdaj preidemo še na problem programiranja mladinskega filma, ki je še precej bolj zapleten in delikaten. Njegova usoda je na splošno žalostna, bolj kot usoda ostalih dobrih filmov. Distributerji in kinematografski upravniki v zmotnem prepričanju, da mladinski film ni in ne more biti komercialen, filma preprosto ne programirajo, če pa ga, ga kaj hitro umaknejo z repertoarja, ker „ne nese" in ga zamenjajo z drugim. Mladinski film res ,,ne nese", če je programiran kot drugi filmi. Vendarle ima prav mladinski film izredno velike možnosti skritih rezerv, ki jih je treba pametno izkoristiti. Praksa namreč '.dokazuje, da bolj kot drugi filmi prav mladinski potrebujejo posebno programsko pripravo, ki lahko rodi velike sadove. Pametno pripravljen program v popoldanskem času, v sodelovanju s šalami, skupinska prodaja kart po šolah in ustanovah ob dedku Mrazu ali po končanih polletnih počitnicah dosega daleč nadpovprečne uspehe. Teh skritih rezerv pa naši upravniki in distributerji nočejo izkoriščati, ker zahteva to delo ogromno časa, poznavanja filma in tesnega sodelovanja z družbeno-političnimi in šolskimi ustanovami. Ob njihovi družbeno-politični neosveščenosti jim tega niti ni zameriti, ker se po logiki najmanjšega odpora zatekajo k najpre-prostejši rešitvi, v množici filmov docela neorganizirano izbirajo filme, ki jih potem v kinematografu predvajajo - brez naknadnega prizadevanja za boljši obisk. To prizadevanje pa je pri mladinskem filmil nujno in kaj kmalu rodi dokajšen uspeh. Tega se v svetu marsikje že zavedajo - proizvodnja raste in svetovni distributerji te filme radi kupujejo. Celo pri nas dokazujejo predstave ob dedku Mrazu veliko zanimanje mladih gledalcev in ob malo večji prizadevnosti mirno lahko trdimo, da bi bili prav mladinski filmi med najbolj komercialnimi. Žal pri nas ob takem stanju celotne reproduktivne kinematografije še ni upati na bistvene izboljšave, ker pristojni za to še nimajo pravega posluha. MARJAN KOŠIR Knjiga o džungli je risanka, ki je nastala pred smrtjo Walt Disneya. Zrežiral jo je Wolfgang Reitherman STRAN 8____________________________________________________________PROSVETNI DELAVEC >—< :c Zapletli smo se Uvod v razpravo V slovenski javnosti je imel zelo velik odmev ukrep slovenske republiške komisije za pregled filmov, ki ni dovolila javnega predvajanja filma Boštjana Hladnika Maškarada. O potreb nosti ali nepotrebnosti, o koristnosti ali nekoristnosti tega ukrepa ne nameravam razpravljati. Vsekakor pa je ukrep posledica dvojne morale, ki jo naša družba sprejema. Paradoksalno je, da prepovemo domači film, ki govori o nekaterih seksualnih nevsakdanjostih na nekoliko bolj odprt način, kot smo ga vajeni — imenujemo ga lahko tudi pornografski — ko pa ob istem času naši najmlajši z vso zaščito družbe lahko gledajo uvožene podobne filme, ki nimajo niti malo umetniške vrednosti in so tuji naši miselnosti. Pri tem ne mislim zgolj na filme o seksu, temveč tudi na filme o nasilju, ki ne ustrezajo najosnovnejšim merilom dobrega filma, reproduktivna kinematografija pa jih reklamira brez sramu — na ves glas in s cenenimi gesli. Vzroki za takšno stanje niso nastali danes. 1. Predvsem je tu zakon o filmu, ki predvideva zvezno komisijo za pregled filmov. Le-ta odobri ali pa tudi ne — uvoz posameznega filma. Odločili smo se, da ukinemo starostno omejitev in dovolimo mladini ogled vseh uvoženih filmov. Zvezna komisija za pregled filmov (cenzura) pa je prejela nalogo, da uvozi le filme, ki ne bodo v škodo mlademu rodu. S tem pa so prikrajšali odraslega, zrelega gledalca, ki se je začel upirati temu sistemu. Pri taki obravnavi so za javno prikazovanje prepovedali predvsem umetniška dela, ki so nastala iz ustvarjalne nuje najpomembnejših avtorjev našega časa in ki nas soočajo z vso njegovo trdo resničnostjo. To so dela, ki spodbujajo k razmišljanju o pomenu človekovega obstoja in delovanja o odnosih med ljudmi in o morali sodobne družbe. Vsa ta dela so tudi po oblikovni plati zelo impresivna. Ker so bila kot takšna neprimerna za mladega gledalca, jih ni bilo mogoče uvoziti. Razumljivo, da se s takšno situacijo odrasli gledalec ni mogel sprijazniti in da je začel odločen pritisk javnosti na komisijo. Dosegli so, da v Jugoslaviji sedaj vidimo skoraj vse najboljše svetovne filmske stvaritve. Te stvaritve pa gledajo skupaj z odraslimi tudi otroci. Zakon jim to dopušča. Ne poznamo pa tudi nobenih sodobnejših ravnal, ki bi mladega človeka usmerjala k filmom, ki so njegovi starosti primerni. V tem smo edini v Evropi in mogoče tudi na svetu. Celo Danska, ki ima edina v Evropi izdelan predlog zakona o odpravi državne cenzure (mogoče tudi že izglasovan), predvideva to svobodo le gledalcem, starim nad 16 let. 2. Vzporedno z gospodarsko reformo je prišlo do sproščanja filmskega tržišča. Namesto 180 uvoženih filmov letno imamo sedaj 300 do 400 filmov in namesto 6 distribucij okoli 30. Sproščeno filmsko tržišče v Jugoslaviji pa pomeni tudi boj za zaslužek za vsako ceno in brez moralnih predsodkov. Pri uvozu filmov mislimo le na zaslužek, bolj malo pa na estetsko vrednost filma. V tej dirki za zaslužkom je ostal otroški film ob strani. Postal je neku-rantno blago, ne kupujemo ga več. Kinematografi opuščajo posebne predstave, nedeljske matineje za otroke sp vsaj pri nas, v Sloveniji, velika redkost. Resda je precejšen del TV programa namenjen otrokom, vendar so kljub temu kinematografske dvorane polne otrok med 10. in 16. letom. Zahteve po organiziranih šolskih filmskih predstavah ni. Ni pobude za nakup mladinskega filma, zato ga tudi ni na sporedu distributerjev. 3. Teoretično menijo, da lahko odpravi vse probleme, ki nastajajo v takšni situaciji, filmska vzgoja v šoli. Vendar pa je te vzgoje deležen le majhen odstotek naših otrok. Pa še ta filmska vzgoja se v večini primerov vključuje v že obstoječe oblike vzgoje in poučevanja. Naše šolstvo pa je še vedno na ravni avtoritativnega podajanja znanja ter moralnih vrednosti. V takšnem sistemu je težko ustvariti odnose, ki bi omogočili popolno medsebojno zaupanje ikomuniciranje med učencem in vzgojiteljem. To pa je prvi pogoj tako zamišljene filmske vzgoje, ki naj bi pomagala mladim ljudem, da se znajdejo v prostoru in času, ki ga žive in doživljajo prek filma. 4. Pogosto kažejo na vzpo-redje s cenenim tiskom, iz naših kioskov in filmsko plažo. Delovanje filma pa je močnejše. Dojemanje filma se razlikuje od dojemanja fotografije ali pisane besede. Filmski prizor, ki je upodobljena gibljiva resničnost, deluje veliko bolj impresivno. Mladi gledalec prisostvuje dogajanju, se z njim pogosto istoveti. In če si ne more pomena dogajanja razložiti, če so njegove življenjske izkušnje še prešibke, ostane v njem nerešena uganka, ki mu lahko povzroča mnoge travme še v zrelih letih. Vprašanje je tudi, če imamo pravico 10 do 16 let starega otroka, ki rešuje komaj konflikte v svojem najožjem okolju, posiljevati s problemi odraslega človeka. To ne pomeni, da hočemo tega otroka osamiti tudi pred pozitivnimi vplivi, ki jih ima lahko film. Čeprav ne bi videl vseh filmov kot odrasli, film ostane zanj še vedno sredstvo za spoznavanje sveta okoli njega in urejanje njegovih odnosov do tega sveta. Samo njegovim življenjskim izkušnjam primemo. Zato je tudi nujno pri filmu upoštevati načelo po- stopnosti, kot ga poznamo v vzgojnem procesu nasploh. 5. Pedagoška javnost je bila ves čas razvoja te liberalizacije uvoza in tržišča pasivna. Ne mislim, da bi morala biti moralistična ali didaktična v odnosu do drugih. Mislim na to, da je zavestno prepustila mladega gledalca stihiji tržišča. Če bi bila ta liberalizacija plod neke družbene in pedagoške pretehtane odločitve, bi bil proces podvržen proučevanju naših psiholoških, socioloških in pedagoških inštitutov. Če vse to ni igra ali premišljena poteza, je naša dolžnost do mladine in do pedagoške javnosti, da ta poizkus opazujemo in analiziramo, z rezultati pa seznanimo domačo in tujo javnost. Ni nujna prepoved filmov. Naša družba je verjetno kljub vsem spodrsljajem še vedno dovolj zdrava, da bi znala poiskati neke družbene regulatorje, ki bi omogočili normalen psihofizični razvoj naše mladine. Pri tem pa je potrebno več aktivnosti in prizadetosti. Pedagog se mora spoprijeti s tem problemom. Krivde za nastalo stanje ne more prenašati na reproduktivno kinematografijo. Izmuzniti se mora kleščam dvojne morale. In takrat tudi Maškarada ne bo več problem. Če se želimo rešiti iz tega začaranega kroga, moramo dokončno poiskati odgovore na vprašanja: 1. Kako primemo psihofizičnemu razvoju mladega človeka in v skladu s samoupravno ureditvijo naše družbe urediti stanje v reproduktivni kinematografiji. 2. Dognati, kdo je poklican in obvezan, da na znanstveni osnovi spremlja delovanje filma za mladega gledalca. 3. Kako dati filmski vzgoji pomen, kiji gre. MIRJANA BORČIČ Ustvarimo tržišče za mladinski film (Nadaljevanje s 1. strani) mih. Za nastalo situacijo bomo krivili vse ekonomske in družbene dejavnike. Potolažili se bomo mogoče z dejstvom, da predvaja televizija dokaj soliden program za mlade gledalce in godrnjali nad sporedom naših kinematografov, ki kažejo našim otrokom prav vse. Ob tem bomo pač obstali in si mirili našo vest. Argumenti so točni, čeprav le polovični. Namreč: po liberalizaciji tržišča kupujejo distribucije le tisto, kar jim omogoči dohodek in s tem tudi poslovanje. V takšni spremenjeni situaciji pa se je zgodilo, da ni v jugoslovanskem filmskem fondu več posebnih filmov, ki so namenjeni mladini do 16. leta. Da bi se to izboljšalo, so filme, ki so primerni za predvajanje mladini, oprostili nekaterih družbenih dajatev. Vendar to še. vedno ni bila dovolj velika stimulacija kinematografom, da bi zahtevali več filmov za otroke. Kinematograf pa je tisti, ki s svojimi zahtevami oblikuje spored distribucij. Sklep je jasen; ker ni gledalcev, filmov za otroke in mladino ne bomo kupovali. Kinematografske dvorane pa so polne mladih gledalcev. Televizija namreč ne nudi mladini od 12. ali 13. leta dalje več popolnega zadovoljstva. Gledanja televizije, osredotočenega na ozki domači ali prijateljski krog, podvrženega nadzoru starejših, ni mogoče v teh letih znamenjati z odhodom v kinematograf, ki ne pomeni več le gledanja filma in spoznavanja nečesa novega, temveč predvsem ustvarjanje — neodvisno od družine in šole — nekih novih družbenih odnosov. Odhod v kino s prijatelji, brez staršev, je pravzaprav ena od odskočnih desk za samostojno družbeno uveljavljanje mladega človeka. Ta potreba je v teh letih nenehno prisotna. Občasno pa se pojavlja tudi pri mlajših. Odhod v kino — s starši ali sestrami — pomeni zanje spremembo v televizijski vsakdanjosti. Eni in drugi, ker skoraj nikjer ni filmskih predstav za mladino, gledajo pogosto nekontrolirano tisto, kar je pač na programu domačega kinematografa. Vzgojitelji stoje ob strani. Nobene pobude ni za organizacijo posebnih predstav za mlade. Nikogar ni, ki bi naročal filme zanje v kinematografih. Le redki upravniki kinematografov obravnavajo mladega gledalca posebej. Filmov ne naro- Film Otrok in starec režiserja Claude Berriia je bil v Franciji eden od petih najbolj gledanih filmov v letu 1967. Žal pri nas ni bilo tako Beograjski festival vsakodnevnih tiskovnih konferenc, ob eni uri v Domu sindikatov. kjer so prav vsi hvalili festival — predvsem njegovo ne-tekmovalno vzdušje, ki je dopuščalo odprt, sproščen in odkrit pogovor o filmu, politiki, seksu, odnosu do filmskega ustvarjanja. Mnogi slavni režiserji in igralci so se spuščali v polemiko, saj so bili eni ..klasiki"; drugi pa „novovalovci“ in dokaj tolerantno sprejemali ali vsaj poslušali misli drugega. Čeprav razen Konfrontacij ves ostali program ni bil tematsko enoten, temveč je temeljil izbor predvsem na kakovosti, z nekaj manjšimi spodrsljaji, lahko vseeno zasledimo v današnjem filmskem ustvarjanju nekaj skupnih točk in t.e so predvsem: nasilje, socialno, politično, fizično, ekonomsko, seks in predvsem politika kot polje spopadov. Večina avtoijev v glavnem družbene pojave le registrira in ne zavzema do njih jasno opredeljenega odnosa. Vendar pa se da pri večini zaslediti pritajen odpor do vseh anomalij. Na nek način se pridružujejo tisti hippijevski misli o .ljubezni, miru in glasbi in vsem svetu in čeprav njihova pasivnost ne more spremeniti sveta, lahko na napake opozarja in v končni konsekvenci, je prav to funkcija umetnosti, mar ne? Filmi nam nudijo na svoj umetniški način razno tematiko in problematiko današnjega sveta in, ker vidijo danes mnogi gledalci pa tudi drugi v filmu zavestno angažirano umetnost, ki naj bi soustvarjala prihodnji svet in novo družbo, upajmo, da bomo lahko kmalu videli, kako to dela in če ji uspeva. NEVA MUŽIC Samo pritisk na upravo krajevnega kinematografa in na. njegovega ustanovitelja ne bi prav nič spremenil stanja. Mogoče le v posameznih primerih. Mladega gledalca je treba pripeljati v kinematografsko dvorano. Ti prihodi morajo biti organizirani. Brez tega ne bo niti kinematograf naročal niti distributer kupoval mladinskih filmov. V nekaterih slovenskih mestih (Ljubljana, Celje, Novo mesto) že potekajo filmski abonmaji, ki so namenjeni različnim starostnim stopnjam. Zakaj ne bi bilo tako tudi drugod? Zakaj ne bi organizirano in složno ustvarili ponovno tržišča za mladinski film? Zakaj ne bi dali mlademu rodu tistega, kar mu pripada? In navsezadnje ni to niti tako težko. Izpolniti moramo le svojo dolžnost, ki smo jo prevzeli nase, ko smo se odločili za vzgojiteljski poklic ali pa za to, da damo življenje svojemu otroku. MIRJANA BORČIČ čajo, ker ni naročnikov, ni torej niti nakupa in zato tudi ne ponudb distribucij. Film je tretiran kot trgovska roba. Sicer pa tudi na drugih področjih kulturnega življenja niso razmere nič bolj rožnate. Knjižni in glasbeni trg, gledališča in koncertne dvorane se prav tako prilagajajo potrebam in interesu poslušalcev, bralcev, publike. Programe vseh kulturnih hiš, zavodov, založb in podobnih ustanov oblikuje odnos potrošnja - ponudba. Kako se izkopati iz tega začaranega kroga? Rešitve od nekih forumov „tam zgoraj na oblasti" ne moremo pričakovati. To ne bi bilo v skladu z našim družbenim življenjem. Signal za preplah in akcijo bi pa morali dati vzgojitelji, starši in učitelji. Tarnanje nad usodo kulture pa pomeni kapitulacijo kulturnikov in kulturnih vzgojiteljev. Zato je potrebno pri tem poiskati vzroke in se bojevati proti tej bolezni prav tako, kakor se bojujemo proti vsem ostalim škodljivim in nalezljivim boleznim. Kakor pozna zdravstvo svojo preventivo, tako jo morata poznati tudi vzgoja in kultura. Ko pa spoznamo vzroke, moramo postaviti svoje zahteve. Brez ostrih zahtev, ki bodo zahtevale in če bomo zadovoljni že z brezuspešnim kritizerstvom ah nepotrebnim besedičenjem, ne moremo pričakovati lepših dni v repertoarni politiki naših distibuterjev. ,,Če ne bo festivala videlo vsaj 60.000 ljudi, ga ne bo," je izjavil Milutin Čolič. predsednik organizacijskega odbora za ves jugoslovanski tisk še v času priprav na januarski mesec filma v Beogradu, nekakšen uvodni akord v novo filmsko leto 1971. Danes, ko je prireditev že mimo, lahko rečemo, da je bila številka presežena. Organizatorjev namen — da je beograjski filmski festival za ljudi — je bil torej uresničen. Vendar pa tako revolucionarna izjava Politiki-nega kritika ni nič drugega kot pika na i, kajti ideja o tem množičnem prikazu uspehov filmske industrije je stara že več let in jo je porodila predvsem želja vključiti se tudi v kulturni in-ternacionalizem. Prav v letošnjem letu je dozorela in dosegla tisto ostrino in pomen, ko ni le mednarodna manifestacija, temveč obeta v času krize — zlasti pri repertoarni politiki in občutnem padu gledalcev v dvoranah izboljšanje. Izkazalo se je, da je za dober film vedno veliko zanimanja, posebno danes, ko se mladi zelo intenzivno in z upi obračajo k filmu. Filmski festival je trajal teden dni, od 8. do 16. januarja. Kdor je zdržal približno dvajset ur na dan v dvoranah, je lahko videl vse najboljše ali nagrajene filme svetovne filmske proizvodnje zadnjih dveh let. Videl je posebni' program nekaterih zanimivih režiserjev, in še zlasti Konfrontacije, najbolj hraber in najbolj „izven“ filmski program, ki so ga prepovedale mnoge cenzure po vsem svetu, s pogovorom na temo Film in družbeni razvoj, kjer je imel ogromno dela in glavno vlogo Dušan Makavejev. Seveda ne gre pozabiti tudi 19 lil. u)71 PROSVETNI DELAVEC STRAN 7 PROSVETNI DELAVEC______________________________' STRAN 9 Oi S HH S PROSVETNI DELAVEC RADIO IN ŠOLA NENAVADNI POGOVORI 22. marca ob 14.05 II. program NIŽJA STOPNJA: 24. marca ob 9.05 I. program 26. marca ob 9.05 I. program 26. marca ob 14.05 II. program NOČEM BITI ODLIČNJAK KAPLJICA, POTOK IN REKA Tema ..Nenavadnih pogovorov" s tem naslovom je neko posebno obnašanje mladostnikov, ki so dovolj inteligentni in dovolj prizadevni, da bi, lahko dosegli odličen šolski uspeh, a tega zavestno nočejo. Pojav je prav v našem času bolj pogosten kot običajno mislimo in zanj obstoji cela vrsta vzrokov tako v psihi mladostnika, kot v družbenih procesih sodobne družbe. Problem, kot ga obravnava oddaja, bi lahko na kratko označili takole: biti odličen, pomeni za mladostnika sprejeti kriterije „sveta odraslih", biti s tem svetom konfor-men. Taka „konformnost“ pa lahko povzroči, da odličnega učenca vrstniki odklonijo in tako njegovo NIŽJA STOPNJA: 26. marca: KAPLJICA, POTOK IN REKA 2. aprila: DOBRI VSAKDANJI POMOČNIKI 9. aprila: KAJ VSE VODA ZMORE 16. aprila: POPRAVA DOMAČE NALOGE 24. aprila: V ODMORU POD KOSTANJEM 30. aprila: MLADI SMO IN VESELI SREDNJA STOPNJA: 23. in 24. marca: OBISK V GLASBENI SOLI 30. in 31. marca: „PIRANO", PRVI HLAPON 6. in 7. aprila: GLASBENA 13. in 14. aprila: PESNIK IN PISATELJ VIDOE PODGOREC 20. in 21. aprila: XIV. DIVIZIJA 28. aprila: PO POTEH KOČEVSKEGA ROGA VIŠJA STOPNJA: 23. in 25. marca: KAKO SE VRSTE SPREMINJAJO IN KAKO SE PRILAGAJAJO OKOLJU 30. marca in 1. aprila: POGLEDI NA SLOVENSKI KNJIŽNI JEZIK OD SREDE XIX. STOL. NAPREJ 6. in 8. aprila: MARIJ KOGOJ 13. in 15. aprila: PRVA INTERNACIONALA 20. in 22. aprila: DOZOREVANJE IN LJUBEZEN 29. aprila: VOZILA ZA POTI PRIHODNOSTI 5. in 7. aprila: NENAVADNI POGOVORI 19. in 21. aprila: NENAVADNI POGOVORI prizadevnost „nagradijo“ z osamljenostjo ali celo prezirom. Pod takim pritiskom mladostnik navadno klone in žrtvuje šolski uspeh za družbo vrstnikov. Učenci neke šole, ki jih zanima delo v glasbeni šoli, so se povabili na obisk. Učitelji in učenci v glasbeni šoli so jih lepo sprejeli in jim pokazali, kako se njihovi učenci učijo posamezne instrumente. Najprej jih je Jelka peljala k svoji uri. Tovarišica, ki jo uči klavir, jim je dovolila, da-so si najprej ogledali in poskušali igrati, potem pa jim je Jelka zaigrala skladbico, ki se jo je pravkar naučila. Tovarišica jo je opozorila, naj pri igranju posebno pazi, da bo enakomerno igrala. Pri tem si je pomagala s štetjem, otroci, ki so jo poslušali, pa so v mislih izgovarjali zlog „TA“. Potem so vsi skupaj ugotovili, da že poznajo notno vrednost četrtinke. Potem so zmotili Ireno pri uri. Irena se uči igranja na blokflavto. Najprej so si jo spet ogledali, ko pa jim je zaigrala skladbico, ji je pomagal šteti dobe metronom. Učenci VIŠJA STOPNJA: Avtor ciklusa o razvojnem nauku v tej oddaji razvija, poglablja in širi snov iz prejšnje oddaje, ki je govorila o tem, kako in zakaj se vrste spreminjajo. Izhajajoč iz vednosti o spremembah, ki nastajajo kot posledica mutacij in naravnega izbora (to snov na kratko ponovi), razloži avtor, da se lahko vrsta tako popolno prilagodi svojemu okolju, da kot vrsta ne more več preživeti, če se okolje bistveno spremeni. Primer, ki ga obravnava, so predpotopni zavriji; bržkone so izumrli, ker so se v njihovem življenjskem okolju pojavili toplokrvni, gibčni in bolj prilagodljivi sesalci. Ob tem pojasni, da je „okolje osebka vse, razen osebka samega". To seveda velja tudi za živalsko ali rastlinsko vrsto. Pomembnost okolja, ki tako ali drugače ..ovrednoti" vsako mutacij sko spremembo, razloži avtor na V prvih pomladnih dneh je v šolskem učnem programu na vrsti razgovor o vodi. Tak šolski razgovor bi lahko dopolnila lepa črtica o kapljici vode, ali o potoku ali o reki. so ugotovili, da je skladbica napisana v o šminkah, na vsak metronomov udarec je zaigrala po dva tona. Darko, ki igra violončelo, pa jim je pokazal svoj instrument. Skladbica, ki jim jo je zaigral, pa je bila zapisana v šestnajstinkah. Ogledali so si tudi, kako se šestnajstinke piše in še enkrat poslušali, kako se jih zaigra. Ob koncu so se pridružili še učencem pri nauku o glasbi. Tu so se naučili kratko pesmico: Sonček sije, dežek gre, mlinar melje brez vode .. . Pesmico so potem spremljali še z bobnom, zapeli so jo s klavirsko spremljavo. Darko jo je zaigral na violončelu in Irena na blokflavto. Ritem pesmice pa so zaigrali na paličice, z bobnom pa so merili dobe. Ob koncu pa so si ritem pesmice zapisali še v notno črtovje. primeru metulja - brezovega pedica - ki je kot vrsta v kratkem času spremenil barvo v krajih, kjer je zrak onesnažen z industrijskimi plini. Od tod izhaja, da se osebki iste vrste, ki žive v različnih okoljih, tudi spreminjajo drugače. Ko gredo spremembe tako daleč, da se osebki teh različnih skupin ne morejo več križati med seboj, govorijo biologi o novi vrsti. To je — na kratko - vsebina oddaje. Seveda pa je tekst obogaten z mnogimi zanimivimi primeri, ki napravljajo snov dostopnejšo. Sklene pa avtor oddajo z razmišljanjem o vprašanju smotrnosti razvoja vrst in narave v celoti, z vprašanjem torej, ali je narava zgrajena po vnaprej ..napravljenem" načrtu. Ob tem vprašanju se mu tudi porodi novo vprašanje, vprašanje o življenju sploh. O tem pa bo govorila naslednja oddaja. ----------------------------------------- N Pedagoge, ki jim je radijska šola učni pripomoček VABIMO K SODELOVANJU to je k stalnemu ali občasnemu pošiljanju kritičnih opažanj o oddajah. Za podrobnejše informacije nam pišite na RTV Ljubljana, Tavčarjeva 17, redakcija za šole. Prispevke bomo honorirali. ^ SREDNJA STOPNJA: 23. marca ob 9.05 I. program •- 24. marca ob 14.05 II. program OBISK V GLASBENI ŠOLI 23. marca ob 14.05 II. program 25. marca ob 9.05 I. program KAKO SE VRSTE SPREMINJAJO IN KAKO SE PRILAGAJAJO OKOUU Oddaja, ki smo jo pripravili, je takšna dopolnitev. Strnili smo tri črtice: ..Kapljica", „Potok“ in „Re-ka“, ki jih je napisal Smiljan Rozman. „Nekega dne je bila rojena kapljica. Majhna kapljica v zgodnjem jutru. Rojena je bila tiho, brez vriska in smeha ob prvem čebljanju gozdnih ptic. Izmuznila se je iz naročja matere zemlje in se nenadoma zavedla, da je. Kajti prav takrat je vrhove gora pobožalo sonce, da so rdeče zardeli kot zrela pomaranča. In nebo nad gorami je bilo rdeče in gozdovi in jase med gozdovi in skale. Tudi skale so bile rdeče, ker seje sonce dotaknilo tudi njih. „0, kako lepo," je zašepetala kapljica. „0, kako lepo," je zaslišala kapljica in pogledala v smer, od koder je prihajal glas. Zagledala je drugo kapljico, lesketajočo se v jutranjem soncu ...“ In potem potok, v katerem so bili združeni trije potočki. Neumni, razposajeni potoček, ki ga je kasneje kmet Matjaž speljal na mlin .. . Dalje doli v dolini teče reka, na katero so ljudje ponosni in od katere so tudi odvisni. Prijazna reka, ki namaka polja - in strašna reka ob nevihti in povodnji. SREDNJA STOPNJA: 30. marca ob 9.05 I. program 31. marca ob 14.05 II. program »Pl RANO«, PRVI HLAPON V oddaji je živahno, domiselno in svojevrstno prikazana gradnja južne državne železnice Dunaj-Trst. Na Slovenskem ozemlju so začeli graditi „prvo lokomotivno železniško progo" trinajst let potem, ko je na Angleškem stekla prva železnica. Ko so ..pripeljali" železnico do Maribora, je bilo to mesto, ki ga je pešec lahko obšel v pol ure. Gradnja proge do Celja je bila precej težavna, ker je bilo treba premagati štiri razvodnice, vendar pa so jo 2. junija 1864 odprli za javni promet. % Vprašanje je bilo, kako priti do Ljubljane. Na voljo so bile tri poti, obveljala pa je tista skozi savsko sotesko. Med gradnjo proge do Ljubljane je bilo spet nemalo nevšečnosti, ki pa so jih zmagali, tako da je 18. avgusta 1849, torej na cesarjev rojstni dan, pripeljala na ljubljansko postajo (zgrajeno že leto dni prej) prva lokomotiva. Dokončno in z velikimi svečanostmi pa so železnico odprli 16. septembra istega leta. Spet ni bilo lahko odločiti, kako naj bi bila speljana železnica iz Ljubljane do Trsta, in sicer zato, ker je dostop k morju ovirala visoka in valovita kraška planota. Najprej so zgradili progo do Postojne (novembra 1856), nato pa do Trsta. „V so- boto, 20. junija 1857 je privihral v Trst prvi hlapon Pitano,“ sicer pa so tržaško železnico odprli za javni promet 27. junija. Gradnja železnice je prinesla v deželo veliko razgibanost, ustvarila nove možnosti za zaslužek, nove poklice ter nove vrste zaposlitve. Železnica je omogočila množičen prevoz lesa, premoga in gradbenih potrebščin idr., vendar pa vse le ni bilo tako rožnato. Z začetkom direktnega prometa Dunaj-Trst ni bilo prizadeto le cestno prevozništvo, temveč tudi ljubljansko trgovstvo in meščanstvo. 'Zamrlo je brodarjenje na Savi, utihnil je promet velikih pa-rizarjev po Tržaški in Dunajski cesti, poleglo se je vrvenje po ljubljanskih ulicah. O vsem tem pripovedujejo oživljeni hlaponi, letnice, časniki in ljudje. VIŠJA STOPNJA: 30. marca ob 14.05 II. program 1. aprila ob 9.05 I. program POGLEDI NA SLOVENSKI KNJIŽNI JEZIK OD SREDE XIX. STOL. NAPREJ Oddaja ima namen prikazati, kako so se ob vse bolj široki vlogi slovenskega knjižnega jezika sredi XIX. stoletja oblikovali pogledi na slovenski knjižni jezik v slovnicah, slovarjih in razpravah. Posebej je pokazano, zakaj so se dolgo obdržala nekatera gledanja na izvir slovenskega jezika, kako so bolj razgledani pisci zavračali poskuse, da bi se slovenščina zlila s srbohrvaščino in drugimi slovanskimi jeziki. Poudarjena je vloga nekaterih strokovnjakov, zlasti Antona Janežiča. Hkrati skuša oddaja opozoriti na nekatere predsodke v pogledih na jezik, ki jih pogosto slišimo ali beremo še danes, med njimi zlasti na slogovno napotilo o pisanju kratkih stavkov in na tako razglaševano moč slovenskega jezika v glagolu, pač glede na to, da so se ti predsodki ukoreninili v naši zavesti prav v času, ki ga oddaja obravnava. Aktualnost teh obravnav je ne le v preprosti obravnavi upravičenosti teh pogledov, ampak tudi v primerjavi odnosa do jezikovnih vprašanj, kijih zasledimo v tedanji publiciteti. Seveda je to živo zanimanje prav gotovo spodbujeno tako z razvojem jezikoslovja kakor z vlogo knjižnega jezika pri oblikovanju narodne zavesti, a vendar ni prav, če v današnjih drugačnih časih pozabljamo na živo in široko prizadevanje za oblikovanje vedenja v jeziku v drugi polovici XIX. stoletja. NIŽJA STOPNJA: 3. aprila ob 9.05 I. program 3. aprila ob 14.05 II. program DOBRI VSAKDANJI POMOČNIKI Človek je od naj starejših obdobij pa do naših dni vselej in povsod težil za tem, da si olajša življenje, da bi laže prihajal do hrane in drugih dobrin, tla bi si olajšal delo. Ustvaril si je delovno orodje, ga izpopolnjeval in ga še izpopolnjuje in delovno orodje je spreminjalo in še spreminja njegov način življenja, posredno ali neposredno pa tudi njega samega. Tale naša oddaja je imela namen opozoriti malega poslušalca na vsaj nekatere naprave, priprave, stroje -majhne in velike, preproste in komplicirane - na dobre pomočnike, ki nam že v vsakdanjem življenju lajšajo delo in ga celo namesto nas opravljajo. Pisec oddaje seje v zgodbi, ki jo razvije, omejil na prikaz življenja na sodobni kmetiji. Tako spoznata mestna otroka, ki sta na obisku, kolikšen pomočnik je kmetu traktor s svojimi najrazličnejšimi priključki in s prikolico, koliko si lahko pomaga z. motorno žago, hkrati pa vidita, da tudi na vasi niso več neznani električni gospodinjski stroji, da se tudi stric Tomaž brije z električnim brivskim aparatom, da ima pri hiši pisalni stroj, ki ga s pridom in spretno uporablja, in da tudi tu ne'manjka zabave, ki jo nudita radio in televizija. Človek dela, mora delati, toda danes pomagajo človeku pri delu mnogi pomočniki - bodisi na ročni ali bencinski ah električni pogon in mu tako lajšajo življenje. Kakor rečeno - oddaja bo s tem, kar daje, rabila predvsem za osnovo podrobnejšim in dodatnim razgovorom na temo o dobrih vsakdanjih pomočnikih — strojih. otrok še nima izdelane orientacije v času kot odrasli; ker njegova sposobnost časovnega načrtovanja tem šibkejša, čim mlajši je; ker je sposobnost razumske kontrole znatno šibkejša kot pri odraslih in zato mnogo težje kontrolira svoje želje in impulze (na primer željo da bi se še igral.). Vse te kvalitete se razvijejo v procesu zorenja in dosežejo svojo maksimalno stopnjo pri odrasli osebi. V času predpubertete in pubertete se pojavljajo posebno močni impulzi, ki zadržujejo doraščajočega izven doma. Takrat postane težnja po vključevanju v skupino vrstnikov in potreba po druženju z vrstniki izredno močna. Pubertetnik se mora v nekem smislu podrejati zahtevam grupe; če hoče biti vanjo sprejet. Zahteve grupe se marsikdaj križajo z zahtevami staršev. (Npr.: skupina sošolcev gre v kino, eden od sošolcev mora biti pol ure predno je konec predstave doma, zato ne more z drugimi v kino in tako postane nelojalen grupi). Pojavijo se tudi erotični interesi, ki terjajo čas in v tolikšni meri emocionalno angažirajo mladostnika, da mu je zares težko prihajati na minuto točno domov. Poleg tega je za puberteto značilen proces osamosvajanja in v tem procesu otrok težko prenaša toge in malenkostne zahteve staršev; upor zoper take zahteve narašča in se generalizira tudi na tiste vzgojne zahteve, ki so smiselne in otroku zares koristne. Skratka, priti na minuto točno, je zaradi psiholoških posebnosti mnogo lažje odraslemu kot otroku. Drugi vzrok zaradi katerega je marsikdaj težko priti na minuto točno domov je povsem objektivne narave. Tudi v življenju otroka niso vsi VIŠJA STOPNJA: MARIJ „Bolj ko prodiramo v zgodovino velikih umetnikov, bolj nas osupne, koliko bolečine se je nabralo v njihovem življenju." Tako je dejal francoski pisatelj Romain Rolland in njegove besede veljajo tudi za Marija Kogoja, saj mu je usoda ukazala umolkniti 24 let pred smrtjo — pa je bil eden največjih slovenskih glasbenikov. Rodil seje v Trstu leta 1895 kočarju Štefanu in Angeli, pevki v ope- dogodki vnaprej predvidljivi. Otrok se včasih ne more vrniti pravočasno z izleta, ker je zamudil vlak ali avtobus; iz šole, ker je nastal zastoj v prometu, Ud. Zahteva po vračanju na minuto točno navdaja otroka z napetostjo in tesnobnostjo. Ker čuti da so njegovi kontrolni mehanizmi slabi, se v igri ali zabavi ne more sprostiti, boji se, da ne bi zamudil, strah ga je kazni. Iz take bojazni se razvija tudi agresiven odnos do staršev, Ob starših, ki zahtevajo na minuto točno • vračanje zaradi pretirane zaskrbljenosti za otroka, bo otroka zamuda navdajala z občutki krivde, hkrati pa z jezo in agresivnostjo do staršev, ki s svojim vedenjem ta občutja krivde povzročajo. SREDNJA STOPNJA: 6. aprila ob 9.05 I. program 7. aprila ob 14.05 H. program GLASBENA Orffovi instrumenti se v modernem glasbenem pouku vedno bolj uveljavljajo. Njihovo število je precejšnje, toda prednost Orffovega in-strumentarija je.v tem, da tudi samo najosnovnejši in najpotrebnejši lahko izoblikujejo zanimiv in pester način obravnave glasbene snovi. Osnovne šole vedno bolj stremijo za nabavo teh instrumentov in za čimbolj popolno zbirko. Toda instrumenti so dragi in ponavadi obstanejo pri najbolj preprostih. Ustavimo se ob njih tudi mi. V šolski radijski uri vam jih bomo predstavili, povedali, s katerimi oblikujemo melodijo, in kateri nam služijo za ritmično spremlajvo, slušno pa sijih bomo utrdili ob glasbenih ugankah. 6. aprila ob 14.05 II. program 8. aprila ob 9.05 I. program KOGOJ retnem zboru. Dve leti mu je bilo, ko mu je umrl oče in je mati zapustila družino. Postal je občinska sirota. Z bratom ih sestro so ga poslali v Kanal in tu je pri vaškem organistu dobil prve glasbene nauke. Pozneje seje vpisal na goriško gimnazijo, a je ni končal; študiral je na dunajski akademiji. Bogato 'ustvarjanje se je končalo leta 1932, ko se mu je za vselej omračil um. NENAVADNI POGOVORI: 5. aprila ob 14.05 II. program 7. aprila ob 9.05 I. program TOČNO PRIHAJANJE DOMOV NIŽJA STOPNJA: 9. aprila ob 9.05 I. program 9. aprila ob 14.05 II. program KAJ VSE VODA ZMORE Mnogi starši zahtevajo od svojih otrok, da prihajajo domov ob določenem času na minuto točno. Motivi za tako zahtevo so različni. Marsikdaj ji botruje' miselnost, da je najbolj zanesljiv znak otrokove ubogljivosti in pokorščine to, če otrok absolutno izpolnjuje zahteve staršev - torej prihaja domov na minuto točno ob času, katerega so mu določih. Moto takega vzgojnega pristopa je: „Moraš ubogati na besedo. Moraš priti na minuto točno." Nekateri starši pa menijo, da se bo tako otrok naučil na red in discipli- no. Njihov moto je: „Te bomo že naučili reda in točnosti!" Drugi starši so čezmerno in že kar nerazumno zaskrbljeni za otroka. Če se zamudi izven doma, jih je strah, da se mu ni kaj zgodilo, da je zašel v slabo družbo in podobno. Na minuto točno vračanje zahtevajo predvsem zato, da bi sami ob čakanju pe .doživljali bojazni in tesnobe. Njihov moto je: „Če ne prideš točno na minuto domov, nas bo skrbelo in bomo žalostni." V vsakem primeru zahteva po prihajanju na minuto točno otroka hudo obremenjuje: ker Naslov nam dovolj zgovorno priča, o čem bo pripovedovala oddaja. V program smo jo uvrstili namenoma, saj je iz podrobnih šolskih načrtov razvidno, daje nekako v tem času tema šolskih razgovorov na elementarni stopnji prav voda, njene lastnosti, njena uporabnost, in koristnost — pa tudi škoda in groza, ki ju more povzročiti. Že uvodoma naznači „pripovedo-valec" kot vodilna oseba v oddaji osnovne točke, ki se bo nanje opiral celotni kasnejši potek pripovedovanja. V primernih presledkih prekinjajo pripovedovanje seveda pripo- vedovalčeve retrospektive dialogi in potrebni posegi. Najprej se bomo pomudili pri planinskem izviru, kjer se napaja čreda ovac. Priložnost bomo imeli za kratek pogovor s pastirjem. Nakazana bo dragocenost vode. V oddajo je uvrščen poseben prizor, ki nam posreduje vzdušje ob velikem nočnem požaru. Pomen vode pri gašenju izstopa iz zveze dovolj neprisiljeno. Pomudimo se nadalje na pregradi elektrarne, nad gladino umetnega akumulacijskegajezera, samo toliko, STRAN 10__________________________________________________________PROSVETNI DELAVEC St. 6 — 19. IT STRAN 10__________________________________________________________PROSVETNI DELAVEC St. 6 — 19. II da se seznanimo z najprepiostejšimi in najbolj splošnimi dejstvi! Pripovedovalec nam v posebnem prizoru pokaže vso njeno razdiral-sko in uničevalno besnenje . . . Naposled se kratko pomudimo še ob pogovoru o snegu, o njegovih koristnih in njegovih neprijetnih lastnostih, o ledu, ki je tudi dokaz o tem, kaj vse zmore voda. SREDNJA STOPNJA: Tako oddaja v glavnih potezah naznači nekatere najbolj bistvene momente v zvezi z vodo. Njen namen je, da vsaj nekoliko z živimi, tudi zvočno odprtimi in mestoma potenciranimi prizori razburi fantazijo, sproži razmišljanje in zanimanje ter tako podpre kolektivne razredne pogovore. 13. aprila ob 9.05 1. program 14. aprila ob 14.05 II. program PESNIK IN PISATELJ VIDCE PODGOREC Pesnik in pisatelj Vidoe Podgorec je naši mladini veijetno bolj malo poznan, vendar kdor’ prebira Cicibana in Pionirja, mu to ime le ni neznano. Nam pa se je zdelo potrebno, da tega makedonskega ustvarjalca naši šolarji tudi pobliže spoznajo, zato smo ga uvrstili v spored naše radijske šole. Naj navedemo nekaj biografskih podatkov: rodil se je v vasi Kolešino blizu Strumice1. To je približno 150 km jugozahodno od Skopja, tam, kjer se začenjajo pobočja Be-lasice. Mladost je preživel tu in sije tudi psevdonim izbral tako - Podgorec. Njegovo pravo ime pa je Vidoe Petrov, vendar ga pod tem imenom le malokdo pozna. Učiteljišče je končal v Štipu, Višjo pedagoško šolo in Filozofsko fakulteto pa v Skopju, nekaj časa je bil učitelj v vaseh okrog Strumice, potem pa urednik založniške hiše „Otroško veselje" v Skopju. Večino svojih del je namenil mladini. Naj omenimo samo nekatera: Gorski studenec, Srebrna školjka, Beli ciganček (tudi v slovenskem prevodu), Nemirno otroštvo, Gozdni razbojnik in druge. V oddaji smo ga predstavili kot pesnika in pisatelja. Odlomki iz njegovih del bodo gotovo pritegnili pozornost in mogoče vzbudili tudi željo spoznati njegova dela bolj podrobno. Vendar pa je, žal, v slovenščino prevedenega še zelo malo. Oddajo o Vidou Podgorcu smo namenili v čas pred prvim majem, saj zgodbica „Rdeče rože" uvede v občutje tega praznika. „V tistih dneh, ko nismo imeli svobode in kruha, nekega prvega maja, sem na mestnem trgu zagledal siromašno oblečeno deklico.'Bila je bosa, v rokah pa je držala košarico rdečih rož. Deklica jih je ponujala ljudem in upala, da bo bolni materi prinesla košček kruha. „Danes je prvi maj, kupite rože," je ponavljala. Približal se ji je mož v čeladi in ji s hladnim, jeklenim pogledom prepovedal, da bi cvetlice prodajala na trgu. „Danes je prvi maj, kupite rdeče rože." Tedaj sem zopet zagledal isto čelado- s trga; iztrgal ji je košarico s cvetjem in jih pričel gaziti s svojim škornjem. Toda hrabra deklica se ni preplašila. Zaslišal sem njen drhteči glas, poln trpke mržnje in odločne grožnje: „Zaman gazite in uničujete. Naši vrtovi so polni rdečih rož. Vsak dan se na novo razcvetejo in nekoč bodo prekrile barvo vaših čelad. Zaželel sem si, da bi objel to neznano deklico. Toda nenadoma se mi je izgubila med množico. Od tedaj se vsakega prvega maja spomnim nanjo in na njene rdeče rože, pohojene ha trgu." VIŠJA STOPNJA: 13. aprila ob 14.05 II. program 15. aprila ob 9.05 I. program PRVA INTERNACIONALA Po Marxovih teoretičnih pripravah - o njih je bil govor v prejšnji oddaji - in po organizacijskih izkušnjah, ki sta si jih Marx in Engels pridobila z nemškim delavskim združenjem in zlasti z „Zvezo komunistov", so bili ustvarjeni nujni pogoji za organizacijo, ki bi v mednarodnih razsežnostih povezovala delavski razred. Seveda se je bilo medtem v različnih deželah Evrope delavsko gibanje toliko okrepilo, da je bilo takšno združenje, ki naj bi zajelo najnaprednejše dežele Evrope in Amerike, sploh mogoče. Pri tem se je treba spomniti, da je bil „Ma-nifest komunistične partije", ki sta ga napisala Marx in Engels, objavljen že leta 1848 in da je bil potem preveden skoraj v vse evropske jezike. 28. septembra 1864 je bilo v Sant Martin’s Hallu v Londonu ljudsko zborovanje v podporo Poljske vstaje, ki jo je bila Rusija zadušila. Ob tej priložnosti je bil z navdušenjem sprejet predlog .za ustanovitev Mednarodnega delavskega združenja. Na zborovanju je bilo združenje usta- novljeno in hkrati je bil izvoljen tudi začasni generalni svet s sedežem v Londonu. „Duša tega kakor vseh naslednjih generalnih svetov — tako je napisal Engels — prav do haaškega kongresa je bil Marc. Prav on je sestavil tudi vse spise, ki jih je izdal generalni svet internacionale, vključno z inaguralno poslanico iz leta 1864. On je izdelal tudi pravila zveze. O teh dokumentih v zvezi z njimi pa tudi o celotnem delavskem gibanju v času L internacionale, govori oddaja. NENAVADNI POGOVORI: 19. aprila ob 14.05 11. program 21. aprila ob 9.05 L program NENAVADNI POGOVORI Učenci med šolskim letom zaidejo v težave, ki jih skušajo razrešiti na različne načine. Zelo pogost je neopravičen izostanek, motivi za izostanek pa so zelo različni. Učenec, na primer, ne gre v šolo, ker ni pripravljen za določen predmet, boji se slabih ocen, zvabi ga druščina, protestira proti nečemu in svoj protest izraža z neopravičenimi izostanki iz šole. Izostankom iz šole se pridružijo tudi drugi prestopki: ponarejanje opravičil, podpisov, spričeval, tatvine in podobno, kopiči se nerazumevanje obravnavane snovi in prepisovanja, pri učitelju pa slab vtis. Oddaja naj bi opozorila učence, učitelje in starše predvsem na vzroke, ki jih je treba najti in odpraviti, saj izostanek rešuje le trenutno neke težave, dober stik med učitelji in starši pa lahko izostanke prepreči in prihrani učencu velike težave. SREDNJA STOPNJA: 20. aprila ob 9.05 L program 21. aprila ob 14.05 II. program XIV. DIVIZIJA Oddaja se ne spušča v prejšnjo zgodovino XIV. divizije; pripoved se začne v trenutku, ko se je najboljša in najbolje opremljena divizija slovenske partizanske vojske z osvobojenega ozemlja napotila preko Hrvaške na Štajersko. Da bi si mladi poslušalci ustvarili pravo podobo o pomembnosti tega pohoda, jim je seveda treba vsaj na kratko opisati razmere v okupirani in med tri okupatorje razdeljeni deželi, posebej pa še razmere na Štajerskem, kjer je bil nemški raznarodovalni pritisk najhujši in pogoji za razmah osvobodilnega gibanja najmanj ugodni. Šele iz tega izhodišča bodo poslušalci lahko razumeli, da je tudi poraz v bitki lahko moralna zmaga in da izgubljena bitka še ne pomeni, da je boj v celoti izgubljen. Pohod štirinajste divizije na Štajersko nikakor ni bil parada zmagovite vojske. Divizija se je v nečloveško težkih okoliščinah prebijala od hrvaške meje na Kolpi proti Pohorju. Prebijati je morala obroč za obročem in na cilj je prišla prepolovljena in z velikimi izgubami. Toda samo dejstvo, daje tako velika enota operirala na ozemlju, ki ga je imel sovražnik za svojega, je zadostovalo za moralno zmago. In v tem smislu je bil pohod Štirinajste zmagovit. Raznetil je gibanje iz katerega se je v prav kratkem času obnovila tudi sama Štirinajsta. V narodnoosvobodilni vojni so partizani dobro vedeli, da naša zemlja ne premore boljšega skrivališča in močnejše naravne trdnjave, kot so gozdovi Kočevskega Roga.’Tu se je torej nastanil glavni štab narodnoosvobodilne vojske. V Rogu so gradili skrivališča in bunkerje in sem so hodili samo najzaupnejši kurirji in odnašali povelja glavnega štaba partizanskim enotam po Sloveniji. Fašisti niso te postojanke nikoli odkrili, tudi v roški ofenzivi ne. Med živahnim razgovorom, ki bo poslušalcem oddaje nudil še mnogo zanimivosti o roškem gozdu in o gozdovih nasploh, pripelje, pot v delavsko naselje na Žagah, to je pod vrhom 1100 m visokega Roga. Tu se nam odkrije v razgovoru z delavci in ob njihovem delu široko področje lesnega gospodarstva. VIŠJA STOPNJA: 20. aprila ob 14.05 II. program 22. aprila ob 9.05 I. program DOZOREVANJE IN LJUBEZEN Oddaja iz cikla tako imenovane spolne vzgoje je posvečena obdobju spolnega dozorevanja. Ker predpostavljamo, da taka oddaja ne more nadomestiti poučitve o fizioloških spremembah v času spolnega dozorevanja in ker to tudi ni njen namen, je tem vprašanjem v oddaji posvečeno kar najmanj pozornosti. Spolno dozorevanje in vse, kar je v zvezi z njim, je v naši oddaji samo nekakšen substrat za tipično obnašanje dozorevajočega mladega človeka v socialnem okolju. Prva sprememba v obnašanju, ki o njej govori oddaja, je spremenjen odnos mladostnika do družine, zlasti do staršev, in do ožjega okolja. Včasih moteča pretirana samozavest, ki je mladostniku potrebna, da bi se izvil iz pretesnih vezi otroštva, izguba značilno otroškega popolnega zaupanja v starše, prebujajoča se kritičnost in podobno so lastnosti, ki jih skuša oddaja razložiti tako, da imenuje njihov socialni pomen, vendar brez običajnega prizvoka, češ bo že minilo. Skupaj z vsemi temi spremembami pa je obravnavan tudi spreme- njeni odnos mladostnika do nasprotnega spola in pojav, ki ga starši včasih s premalo takta obravnavajo kot „petošolsko ljubezen". Oddaja skuša mladostnika opozoriti tudi na socialni smisel tega pojava, na ljubezen kot človekovo potrebo po tem, da se potrdi v drugem. Hkrati pa opozarja na nevarnosti, zaradi katerih je mogoče to priložnost za resnično socialno dozorevanje tudi zapraviti. NIŽJA STOPNJA: 23. aprila ob 9.05 L program 23. aprila ob 14.05 II. program V ODMORU POD KOSTANJEM Zgodba, ki smo vam jo namenili za te dni, ko se spet spominjamo težkih časov vojne in junaške borbe ljudstva za svobodo, je resnična zgodba. Takšnih, resničnih zgodb so slišali šolarji že veliko in vsaka jim je budila ljubezen do domovine. Današnja zgodba je nekaj posebnega. Obuja spomine na majhna junaštva otrok v okupirani Ljubljani v letih 1941-1945. Vendar so tajuna- štva le na videz majhna. Vsako teh dejanj, kj so jih storili otroci, ko so hoteli v boju za osvoboditev sodelovati, bi lahko teijalo življenje. Njihova dejanja so zapisana v zgodovini. Njihova dejanja so presenečala po svoji domiselnosti, kakršna je lastna samo otrokom, njihova junaštva so spodbujala odrasle borce in so vnesla v težke dni tudi vedrino in spet malo več sproščenosti. Zgodba „V odmoru pod kostanjem" govori o praznovanju 1. maja v času okupacije v našem glavnem mestu. Ne samo 1. maj, vsak praznik, ki so ga praznovali naši ljudje v času vojne, nas je združeval in nam vlival poguma. Partizanski radio „Kričač“ je pozival. Sodelovati so hoteli tudi otroci. Kako bomo praznovali, če ne smemo izobesiti slovenske zastave? so se vprašali. Vprašanje je terjalo odgovor in več različnih odgovorov: prišli bomo praznično oblečeni v šolo, deklice bodo imele v laseh rdeče, modre in bele pentlje.. Ko bodo sedle v klopi, bodo barve pentelj pričarale našo zastavo. Po Ljubljanici bomo spuščali čolničke, papirnate barčice z zastavami, in še veliko podobnih presenečenj, prijetnih presenečenj za meščane in neprijetnih za okupatorja. SREDNJA STOPNJA: 28. aprila ob 14.05 II. program PO POTEH KOČEVSKEGA ROGA Ponovili bomo oddajo, ki sodi v naš znani okvir: Naši kraji in ljudje. Pospremili bomo gozdarskega inženirja Martina Kodra in njegovega 14-letnega sina Martinka na izlet v eno izmed največjih lesnih zakladnic slovenske dežele. Ker odhajamo na te naše izlete navadno kar iz Ljubljane, bomo odšli na to pot s kamionom skozi-vas Željne in potem v Vedno bolj zaraščene samotne gmajne do Treh lip in od tod še dve uri hoda do Roških žag. Z Martinekom vred nestrpno čakamo, da bi zrasel pred nami gozd, ki bi bil lep kakor Pokljuka ali Mežaklja, a za zdaj nas Pelje pot šele skozi Laško gorico (Lahi so bili tod pred 70. leti). Takrat se je tu gozd bohotil po svoji volji, človek mu ni mogel do živega. Sem so prihajali italijanski oglarji. Oglarili so krog in krog po vnanjem robu gozda. Roški gozdovi pokrivajo vse velikansko področje med Suho in Belo krajino, med Krko na severu in Kočevsko ravnino na jugu. Teh gozdov ie riaimantlS .OOO ha. Najem ozemlju ni nobenih stalnih čldveških-bi- vališč, razen na njegovih skrajnih robovih. To je venec vasi: Željne, Koprivnik, Črmošnjice, Podturn, Soteska, Dvor, Stari log. Gozdovi so mešani sestoji bukev in jelk. VIŠJA STOPNJA: 29. aprila ob 9.05 L program VOZILA ZA POTA PRIHODNOSTI Prastare človekove sanje, da bi dosegel zvezde, v našem času iz dneva v dan postajajo stvarnost. S tem pa se .seveda spreminja tudi njihova vsebina: prej je bila to stvar pesnikov in sanjačev, danes pa je - žal — najprej stvar vojaških krogov. Vendar pa se z njimi ali pa vzporedno z njimi ukvarjajo s temi rečmi tudi ljudje, ki gledajo v prihodnost človeštva z drugačnimi očmi: računajo z energetskimi viri in rudnimi bogastvi sosednjih planetov in morda - v daljni prihodnosti - tudi z možnostjo, da bodo ljudje stalno živeli na drugih planetih. V vsakem primeru pa oboji posvečajo vse sile razvoju in izpolnjevanju rakete, edinega vozila za vesolje. Naša oddaja bo govorila o atomih in njihovi uporabi ter o razvoju raket. Človek bi pričakoval, da so rakete izum najnovejšega časa, a ni tako. Začetki segajo v srednji vek, ko so Kitajci rakete uporabljali v vojne namene. Potem je raketa pri- šla na Zahod in bila po nekaj desetletjih pozabljena. Med obema vojnama so delovali teoretiki ruskega rodu Konstantin Douardovič Ciolkovski, ki je položil temelj astronavtiki in pa manjše skupine v Nemčiji in Ameriki. Pravi vzpon je raketna tehnika doživela ob koncu druge svetovne vojne, ko je Hitler zasul Anglijo z raketnimi bombami. Zloglasni V-2 je vzorec, po katerem so narejene skoraj vse rakete, , ki so zletele do danes. S kemijskim pogonom, kjer zgoreva snov v posebnem porostoru -zgorevalni komori (raketni peči, kot ji tudi pravijo) lahko dosežemo le Luno ali kvečjemu bližnje planete. Če pa bomo hoteli leteti dlje, bo potrebno izdelati druge pogonske sisteme. Kar sama po sebi se nam danes ponuja atomska energija. Vse države, ki v raketni tehniki kaj pomenijo, poskušajo spraviti atomski motor v raketo. Kdaj jim bo to uspelo, je samo še vprašanje časa. Na žalost se vse to dogaja v okviru oboroževalne tekme. Tretji važen način pogona pa je fotonski motor. Ta pogon pa pride v poštev le v vesolju na dolgih relacijah. Fotonska raketa na bo mogla startati z Zemlje, ker bo imela premajhno potisno silo, ki bo večtisoč-krat manjša od njene teže. Takšna raketa bo morala imeti motor vključen več tednov, da bo dosegla primerno hitrost. Sedaj se nam osvajanje vesolja ne zdi več utopija, celo razočarani bi bili, če se ne bi vsako leto zgodilo kaj novega na tem področju. Kmalu bo nastopilo obdobje, ko bodo postali medplanetarni poleti gospodarsko in ne samo znanstveno pomembni. To bo nova pot za razvoj človeštva, to pa je, če bo raketna tehnika rabila osvajanju zvezd, ne pa tuje zemlje. NIŽJA STOPNJA: 30. aprila ob 9.05 I. program 30. aprila ob 14.05 II. program MLADI SMO IN VESELI Prihaja naj lepši mesec leta — maj. Zaželimo si z otroci vred pesmi in rajanja. Oddaji smo dali naslov PTIČJE PETJE S strehe je to jutro pala ~„Miadi-sino in veseli". Sredi šolske ure se želimo preseliti na pomladan- knjiga in brez črk ostala, . ski travnikrS^MffunrtTTrarrrernsftimi______ Ptice, velike in male, veseli mladini, bi radi ustvarili ozračje igre in rajanja. Opazovali bomo naravo, ki se je že vsa prebudila, poslušali bomo ptičje petje, gledali bomo čebelico in poslušali njeno brenčanje, veselili se bomo ob potoku, lovili se bomo in skrivali, ustavili se bomo pri pastirjih in letali za metulji. Da bi priklicali vso to lepoto in mladost v razred, smo izbrali pesmi Kajetana Koviča, Otona Župančiča, Frana Levstika, Grigorja Viteza, Nika Grafenauerja, Neže Maurer-jeve, Gitice Jakopinove, narodne pesmi, pesmi Marte Gromove, Mire Voglarjeve in drugih. In da bi vam priklicali že v napovedi malo tistega utripa, ki ga želimo z oddajo vzbuditi, objavljamo pesem Grigorja Viteza - v prevodu Toneta Pavčka. vse črke so pozobale. Zdaj črkujejo neugnane razne črke pozobane. Pa kričijo, žvrgolijo, žuborijo in čenčajo in žvegljajo in žužnjajo, ščinkajo, vrešče, ščrlijo, ped pedikajo, cvrčijo, kličejo, kriče, grlijo in cvrlijo in črčijo, frfotajo in fafljajo, gogotajo in furlajo, cvikutajo, čeketajo, ščebetajo, žlobudrajo in žvrlijo in žvrgljajo in šušljajo, gostolijo in glušijo in medlijo ... Vsak dan sonce jih sprašuje, iz zlate knjige jim črkuje, pa od zore se učijo dve, tri črke, da žgolijo. m os E HH S -J Juriju Hočevarju Blagajniku samopomoči prosvetnih delavcev v slovo Dne 23. decembra 1970 smo na Viču pri Ljubljani pokopali blagajnika naše Samopomoči tovariša Jurija Hočevarja. Ob grobu so mu spregovorili v slovo zastopniki Slovenskega narodnega gledališča in Samopomoči prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije. V svojem govoru je predstavnik Samopomoči povedal naslednje misli: Ko se je Samopomoč pred tremi leti znašla v težavah, ker nas je zapustil takratni blagajnik in računovodja, nam je tov. Hočevar, kot upokojeni računovodja Slov. nar. gledališča, s svojim znanjem in s svojimi idejami priskočil na pomoč in je na našo prošnjo prevzel blagajniške, računovodske in druge posle naše dobrodelne organizacije. To delo je nad dve leti opravljal vestno in uspešno. Dan za dnem je hodil v našo pisarno v Gosposki ulici in skrbel, da delo ni zaostajalo. Prizadeval si je, da bi se naša organizacija razširila in pritegnila še tiste prosvetne delavce, ki so doslej stali ob strani. Vedno je bil pripravljen pomagati članom, ki so bili v stiski. Bil je široko razgledan in v mlajših letih se je vsestransko uveljavljal in se razdajal. Preživel je dve vojni, prvo kot častnik na fronti, kjer je bil težko ranjen, drugo kot aktivist Osvobodilne fronte. Uveljavljal se je kot športnik, deM kot igralec in režiser na amaterskih gledaliških odrih itd. Njegova nenadna smrt je odbor Samopomoči težko prizadela. Toda Knjižnica pedagoške akademije v Mariboru šteje ob svoji desetletnici 13.359 enot. Vedno bolj se razvija v nepogrešljivega spremljevalca v delu študentov in učiteljev, hkrati je tudi kažipot večjega samostojnega študija. LanSco leto so mnogi učitelji prešli na organizacijo širšega seminarskega dela s študenti, promet v knjižnici se je takoj zelo povečal. Tako je bilo 1. 1968 izposojenih 6207 življenje teče naprej in ne moremo drugega, kot da našega dragega pokojnega Žorža ohranimo v spominu, kakršnega si je s svojo dejavnostjo, plemenitostjo in poštenostjo zaslužil. knjig, 1. 1969 že 9077, lani pa 14.097, ne da bi se število vpisanih študentov bistveno povečalo. Republiška izobraževalna skupnost financira samo eno delovno mesto, čeprav bi taka knjižnica potrebovala že tri strokovne moči. Akademski način študija zahteva samostojno delo, knjižnica je pri tem temeljni vir: pri izobraževanju sodobnih učiteljev jo bo treba še bolj razvijati. rl. Knjižnica — vir samostojnega izobraževanja PROSVETNI DELAVEC______________________________' STRAN 9 PO NAŠIH ŠOLAH Lutkovni seminar v Senovem Pod okriljem „Jugoslovan-skih pionirskih iger“ in kot študijska priprava na drugo sreča-J1]® mladih slovenskih lutkarjev je bil v Senovem pod vodstvom lutkovnega oddelka ljubljanskega Pionirskega doma dvodnevni seminar za učitelje in ^gojitelje varstvenih domov in Varstvenih oddelkov pri osnov-Uih šolah. Udeležilo se gaje nad dO ljudi iz osnovnih šol Sevnica, dobova, Krško, Brežice, Senovo in Brestanica. Vsi ti si ne želijo aplicirati lutkarstva samo v ''Unajšolski dejavnosti, marveč Sa hočejo vnašati tudi v vsakdane življenje šol in varstvenih Ustanov, Ij. v vzgojo in učenje. ‘Uk seminar, kot je bil v Senovem, bo prihodnji teden (19. in ^0. marca) za dolenjsko območje in 26. ter 27. marca za gorenjsko območje (oziroma Kranj) v Ljubljani v prostorih Pionirskega doma. Seminar V Senovem je uspel (uradi izvrstne organizacije občinske Zveze prijateljev mladine v Senovem, v prvi vrsti zaradi ujene predsednice tov. Rezke Pirc. Tudi osnovna šola Senovo, katere izredno kvalitetna lutkovna skupina je na lanskem Prvem srečanju mladih sloven-skih lutkarjev v ostri konku-renci zasedla tretje mesto, je s ; tem, da je nudila streho semi-. Uaristom, svoj lutkovni oder in pstalo opremo za lutkovno delavnost, mnogo pripomogla, da j J® seminar potekal nemoteno in kontinuirano. Šola je nudila se-L uiinaristom okrepčila. Ta bi ; rekli zgolj normalna poteza go- stitelja — upraviteljice šole tov. j Marije Kolar — je imela svoj [ Praktični vpliv na potek zgoščenega seminarja. Ta je imel v prvi Vrsti delovni značaj, skorajda funkcijo tečaja. Izhajal je iz na-jslednjega koncepta: P^er lutkarstvo adaptira različne umetniške in neumetniške discipline — literaturo, režijo, likovno umetnost, govor, glasbo, tehnična dela - v nedeljivo celoto, ki je lutkovna predstava, Predstavlja lutkarstvo kompleksno estetsko vzgojo. Kot jako seveda predstavlja spet raz-učna področja in delovne faze, ki so potrebne za postavitev lutkovne predstave. Seminaristi so se seznanili: — z dramaturgijo lutkovnega gledališča (razlika med lutkov-^im in živim gledališčem, izbor teksta za lutkovno gledališče Sede na obliko uprizoritve in fehniko lutk — ročne lutke, Javajke, marionete, senčno gledališče — in dramaturško razčlembo izbranega teksta); Lv~ z režijo lutkovnega gleda-Psča (princip izbiranja posa-oieznih igralcev — šolarjev za določene vloge, primer režijske knjige, ki upošteva vse komponente predstave - zvrst lutk, karakterjev, glasbo, igralsko interpretacijo, naris dogajanja, dPzansceno); — z odri (načrti improviziranih in profesionalnili odrov); — s principi sodobne lutkovne plastike in scene (fiziono-mija lutk, prototipi, izbor in materiali za izdelavo lutk in scene) tu so bile omenjene tudi improvizirane lutke; — s kostumografijo in osnovnimi kroji za lutke; — z glasbeno opremo lutkovne predstave (vokalna in instrumentalna glasbena oprema, predstave s klasičnimi instrumenti in otroškimi glasbenimi igračkami, karakterji posameznih glasbil); — z izdelavo lutk (vsak semi-narist je na seminarju izdelal lutko od osnutka, oblikovanja in barvanja glave, oblikovanja rok, trupa,las itd.); — z animacijo (vodenje ročne lutke, abeceda njenega gibanja — to so bile vaje); — z aplikacijo lutkarstva pri vzgoji in pouku (lutka pri vzgoji in pouku v vrtcu in šoli, pri predmetnem in razrednem pouku, primer delovne igre. O lutkah pri vzgoji in učenju bo tudi prosvetni delavec začel prinašati v prihodnji številki napotila s praktičnimi primeri.) Čeprav je bil seminar časovno zelo omejen, so seminaristi dobili vsaj v glavnem osno- ve o vseh naštetih področjih. Mnoga od le-teh pa jim bodo imenitno služila tudi pri pouku slovenščine ali pripravi proslav in prireditev (n. pr. dramaturška razčlemba' ali režijska knjiga), pri likovnem in tehničnem pouku (lutka in scena ter njena izdelava), pri glasbenem pouku (razvrstitev in sozvočje instrumentov) ter nasploh pri vzgoji in metodi pouka. Nekatere osnovne stvari, o katerih je bilo govora na seminaiju, bo prinesla te dni revija LUTKA, v št. 13. in 14. Veseli smo bili, ker smo na seminaiju izvedeli, da so nekateri teksti o lutkarstvu — predvsem igrsko besedilo „Za novoletno praznovanje", ki ga je lani objavil Prosvetni delavec - imeli odmev. (Omenjeno igro so poleg osnovne šole Beltinci igrale tudi šole v Senovem in Dobovi, in sicer po večkrat in z velikim uspehom.) Največje veselje pa je zavladalo' na seminarju v Senovem, ko so seminaristi ob koncu razpostavili čez 40 skoraj izgotovljenih, velikih, lepih lutkovnih plastik pred fotografski objektiv. To je bil konkreten rezultat seminarja, resnična stvaritev vseh ih vsakega posebej. Na take lutke bi bilo ponosno tudi poklicno lutkovno gledališče. LK Pogled na novo šolsko poslopje v MOSTAH pri Komendi. Pred vhodom čaka druga izmena otrok, da bo prva končala pouk (Foto: Branko Blenkuš) Ob dnevu prosvetnih delavcev občine Žalec Seminar v Senovem je uspel zaradi dobre organizacije pa tudi zaradi prizadevnosti udeležencev (Foto: Milan Mehane) Ob občnem zboru prosvetnih delavcev ormoške občine Osnovne misli in želje prosvetnih delavcev, ki jih ob svojih srečanjih izražajo, so vedno odsev življenja in razmer, v katerih delajo in iz katerih izhajajo. Njihove želje so v bistvu skromne, tako skromne, kot je kraj v katerem živijo, kot so ljudje s katerimi se vsak dan srečujejo. Zato so v takih razmerah in pogojih sposobni ustvarjati le ljudje, ki jih v njihovem delu preveva ljubezen do poklica, ki ob delu pozabljajo na svoje osebne težave in so svoje delo posvetili otroku — učencu naših goric. Če pri tem niso vedno uspešni, če ne najdejo vedno in povsod razumevanja, če včasih kritizirajo in dvomijo, to še ne pomeni, da so izgubili svoj pedagoški etos. Želja je ustvarjati in delati v mirnem vzdušju, brez vsakoletnih razprav okrog finančnih GABROVKA: Dramski krožek je predstavil »Kekca« Dramski krožek osnovne šole v Gabrovki, ki ga vodi učiteljica Svršina, se letos prvič predstavlja z večjim dramskim delom, ^študirali so predstavo KEKCA po znani mladinski povesti Josipa ^ndota. Na domačem odru so nastopili dvakrat, gostovali m jOlah in tako prišli tudi v Litijo, kjer so imeli predstavo v petek, '■ marca ob 16. uri v dvorani na Stavbah. V načrtu imajo tudi ^ttovanje v Šmartnem. za mladino zanimivo in vedno privlačno delo so pripravili v Cebti člani krožka sami, seveda skupaj z režiserko Ano Svršina, saj sami izdelali tudi sceno. Poleg učencev osnovne šole so v glavnih jjogah nastopili tudi nekateri mladinci, med njimi Vili Lošina (Be-ynec) in Ema Rappl (mama), ki obiskujete pedagoško gimnazijo v Fabijani ter Milan Resnik (Mišnjak), zaposlen v tovarni Presad v habrovki. ^ Naslovno vlogo Kekca je oblikoval Jože Prijatelj. Ob njem pa so J^čjih vlogah nastopili še Iztok Rappl (Kosobrin), Andreja Zavrl Ainkara) in Olga Oven (Menara). Dramski krožek osnovne šole Gabrovka je tokrat odigral za-,lntivo, dinamično predstavo in pričaral priljubljene junake Van-°foye povesti. Skupina iz Gabrovke je verjetno edina med šolami a litijskem območju, ki se je v tem šolskem letu predstavila z ffiirn dramskim tekstom in tudi gostuje po okoliških krajih. 'rK°da, da prav dramske dejavnosti, ki je otrokom najljubša, ne azvijamo toliko, kolikor bi jo lahko glede na zanimanje otrok. MILOŠ D JUKIČ sredstev, določiti kriterij do do-tiranih občin, naj ne obremenjuje in dela zmede v vrstah prosvetnih delavcev. V procesu, v vrenju aktivnih družbenih sprememb, ki so nujna posledica našega družbenega, političnega in ekonomskega življenja in burnega razvoja mora prosvetni delavec najti svoje mesto. To je toliko težje, ker za našo pot nimamo začrtanih vzorcev, kopiranja ni in ker moramo ob vsem tem sprejeti nujno tudi mnogo nepredvidenih težav in njih posledic. Za nas je v tej dani situaciji važno, kdaj in kako bomo sprejeli te spremembe, ta razvoj da ga začnemo s prepričanjem, brez dvomov. Žato je potrebno tudi v naslednjem obdobju nenehno strokovno izobraževanje in usposabljanje delavca šole v močno idejno politično osebnost; Družbena aktivnost prosvetnih delavcev je povezana z družbeno političnim dogajanjem na vasi. Razvoj krajevne skupnosti, kooperacijski odnosi, kmečko zdravstveno zavarovanje, vse to so vprašanja, ki ne morejo biti tuja podeželskemu šolniku. Če vse to združimo, potem nam je jasno, da je naš prosvetni delavec še vedno nosilec napredne misli na našem podeželju in da nadaljuje tradicijo slovenskega učitelja in da pripravlja generacijo za generacijo mladih ljudi za življenje. B.M. Prosvetni delavci občine Žalec smo dobili VABILO: Temeljna izobraževalna skupnost Žalec in Izvršni odbor sindikata prosvetnih delavcev Žalec vas vabita, da se udeležite dneva prosvetnih delavcev, ki bo 13. 3. 1971 ob 10. uri v dvorani Kmetijskega kombinata Žalec. Dnevni red: Otvoritev in pozdrav gostov. Priznanja prosvetnim delavcem. Nastop učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič; Po programu bo kosilo in družabna prireditev. Ker smo redkokdaj skupaj, vam želimo, da bi ta dan prijetno preživeli. Večina je bila z VABILOM prijetno presenečena, dobrih 10 odstotkov se vabilu ni odzvala. Mnogi izmed prisotnih so povedali, da je temu kriva druga točka dnevnega reda: Priznanja prosvetnim delavcem. Bol in obtožba, protest in razmišljanje in morda še kaj, je bilo prav v tem, da so bila PRIZNANJA tudi denarne vrednosti: OD TISOČ NOVIH DIN NA VZDOL. In še kratek komentar: Mnenja so različna. Mnogo učiteljev dela tudi zunaj razreda. Mnogo učiteljev se s šolskim delom ukvarja precej več ur kot nekateri v istem „rangu“. Najbolj „krvoločni“ so pribili: zunajšolsko delo naj plačajo organizacije (družbene), učitelj pa naj bo nagrajen izključno za šolsko delo. In še to: Kriteriji po šolah so bili različni, protesti in (za-vogalne) ogorčenosti prav tako. Zvedeli smo tudi to, da takega NAGRAJEVANJA ne bo več; resna prizadevnost v urniku in zunaj bo nekako drugače poplačana; vsi skupaj si bomo prizadevali najti eno samo stično točko. MERILO. In vendar je navkljub vsemu DAN PROSVETNIH DELAVCEV lepo izzvenel. Dan je bil resnično lep, dolina je bila eno samo marčevsko sonce. Dvorana Kmetijskega kombinata Želeč je bila ob 10. uri skoraj polna. V imenu Izvršnega odbora sind. prosv, delavcev obč. Žalec nas je pozdravila tovarišica Ostruh Tončka, ki si resno prizadeva, da bi sindikat dobil tisto pravo, srčno veljavo. Med nami so bili tudi upokojenci: tisti, ki so šli pred krat- Pošiljajte nam kratke vesti s šol! * V Stoletnica rojstva F. S. Finžgarja Draveljski pionirji so ob koncu prejšnjega meseca proslavili 100-letnico rojstva pisatelja Frana Saleškega-Finžgarja. V draveljskem domu družbenih organizacij so uprizorili edino Finžgaijevo mladinsko igro Vedež. Na proslavi sta sodelovali tudi voditeljica radijskega Tobogana Jana Osojnikova ter glasbeni krožek osnovne šole kim v pokoj in tisti, ki so se lani poslovili od šolskega dela. Skoraj osemdesetletna tovarišica mi je v solzah zašepetala: Takih srečanj bi moralo biti več; na ms, stare, tako radi pozabite — in vendar smo tudi mi orali to pedagoško ledino! Opomin, ki si ga je vredno zapomniti. Pa še to. Tovarišica Oštruhova je pred sestankom obiskala tovariša Silva Mehtiga, ki je "že več let v bolniški postelji, za slavnostna razpoloženja pa je vedno sestani satirico. Tudi tokrat. Takole se glasi: Da v Žalcu danes se prosvetni dan slavi, po diplomatski poti zvedel sem te dni. Ker po nesreči sem več let v ilegali, vabila za to slavje niso mi poslali. Sicer pa bi, čeprav bi rad, ne moger se odzvati, ker z vkovanimi kostmi in berglami ni moč plesati. Zato pa pesem skvašeno pošiljam na vaš zbor v zameno s pozdravi, dobrimi željami — vse iskreno! In mi vsi smo rekli: Silvester naš, ozdravi in pridi spet med nas. Da, tako prav je, da se ob takih prilikah spomnimo bolnikov, upokojencev in vseh, ki so zdaj delali, orali, kjer zdaj bra-mmo, sejemo, žanjemo. Za nas, žalske prosvetarje pa je bil dan lep tudi v tem, da so prišli med nas vsi najvidnejši občinski možje. Ko nam je tovariš Stojan Vrhovec povedal, kako je bilo, je in bo s plačevanjem našega dela, smo se lahko vsi prepričali, da imamo tudi v naši TIS sposobne in borbene ljudi, ki jih ni strah v imenu nas dvigniti glas; sam predsednik občine je dal izjavo, da bo občinska skupščina storila vse, da bo dala prosvetarjem tisto, kar jim pripada. V to smo trdno prepričani, saj so zadnja leta z občino res dobri odnosi. Nastop učiteljskega pevskega zbora ,,Emil Adamič“ je vse prevzel in do najglobljega kotička srca osvojil. Lepo, res lepo so zapeli in zagotovo lahko trdim, da ni bilo nikomur žal, če je. za tako kvaliteten zbor kdaj kaj (v obliki 1 din na me- Prizor iz igre VEDEŽ sec) prispeval. Pevke in pevci, stokrat hvala! V jedilnici osnovne šole Žalec nas je čakalo odlično kosilo. Tovarišica Marička Petkovški se je s svojo „kuharsko četo" zares izkazala. Vsega je bilo zadosti: jedače in pijače, vse okusno servirano. Marička, tebi in tvojim — hvala! Tovariš Kovač, ravnatelj glasbene šole je s svojim ansamblom „udariT‘ nekaj poskočnih viž, tako da je bilo razpoloženje zares prijetno. Ne samo na nebu, tudi v nas samih je sijalo sonce. Škoda, da nismo bili stoodstotni. Mi sami bi pokazali še večjo solidarnost, dali bi priznanje naši TEMELJNI IZOBRAŽEVALNI SKUP-. NOSTI in našemu IZVRŠNEMU ODBORU SINDIKATA, ki sta poleg obveznega dela zapisala: PO PROGRAMU BO KOSILO IN DRUŽABNA PRIREDITEV. KER SMO REDKOKDAJ SKUPAJ, VAM ŽELIMO, DA BI TA DAN PRIJETNO PREŽIVELI. In smo ga. In kaj naj rečem prirediteljem? HVALA! -dk- (Foto: Jože Glad) Valentina Vodnika iz Zgornje Šiške pod vodstvom prof. Bron-ke Saksove. V imenu Društva slovenskih književnikov je govorila o pomenu te obletnice pisateljica Mimi Malenšek, Finžgaijeva rojakinja — ki ji je bil pisatelj tudi mentor. S. SKOČIR Devalvirano poročilo Ne, dragi tovariši, vaša trdi- skrb zanje. In trud ni zaman, tev, da posveča javnost premalo Ljudje so obveščeni in to je pozornosti problemom prosvet- glavno. nih delavcev, je neosnovana. „Poglejte, poglejte, “ me je v Nasprotno, vsi občani so na- mesnici ogovoril mojster, „to-tančno pdučeni, koliko dobi v liko govorijo o osipu, plače vam kuverti vsak naš učitelj; še več, pa kar same rastejo. Pri nas je vedo, koliko bo dobil, ali naj bi nasprotno: več škarta - manjši po predvidevanjih dobil, pri- dohodek “ hodnji mesec in prihodnje leto. „Saj ni tako hudo,“ me je to- Mar niste zadnjič poslušali lazil sosed, „koliko zaposlenih radijskih poročil, ko so razgla- zasluži manj kot 1000 dinarjev, sili, da bodo prosvetarjem dvig- vi ste v primerjavi z njimi nili osebne dohodke za 18 %? gospodje; bral sem v časopisu." Res so skromno pripomnili, da Kako dobro dene človeku, bodo tri odstotke zadržali za da kaže soseska toliko zani-nagrade kvalitetnim posamez- manja za učiteljev družinski nikom, toda v globalu je pro- proračun. Hvaležen sem, saj to cent točen Tovariši pri sindi- neverjetno dviga mojo zavest, katu pa so se bojda borili za 20 krepi delovni elan in sploh boah celo 22 %. gati mojo osebnost. Gotovo niste bili presene- Na zadnji konferenci so nam ceni, članki o prejemkih peda- sicer povedali, da nam bodo gogov niso nič novega, saj je dvignili — učno obveznost, redno obveščanje javnosti o Morda samo začasno. To po-osebnih dohodkih učiteljev stal- meni: znižali osebne dohodke, ni način našega dela. O dose- Radio in tisk o tem še nista po-ženih in še zlasti o planiranih ročala. Seznanili so nas tudi, da plačah 'pišemo v tisku z mast- bodo pozneje upoštevali Ka-nimi črkami. talog — samo zmanjšali ga bodo Ste že kdaj opazili, da bi z za 10 %. In ko tako računam, enako zavzetostjo poročali, ko- mi od obljubljenih 18 ostane še liko so si dvignili osebne do- 6 %. hodke uslužbenci bank, zbor- Toda, prosim, prosim, to je nic, upravnih organov... Pri- pa že zasebna zadeva in o njej znati morate, da dajemo peda- ne bom javno razpravljal. Kaj bi gogom absolutno prednost in si pa mislil sosed mesar? tudi v tem se kaže naša velika VELIMIR BATIČ Prosti čas mladih Vprašanje prostega časa mla- Namen prvega kolokvija o dih vedno bolj vznemirja razvite prostem času mladih 1969 je družbe in odpira vrsto novih pe- bil zbrati znanstvene delavce, dagoških problemov. V Jugosla- da bi izmenjali osnovne misli o viji smo trčili nanj najprej prav problematiki prostega časa in s pedagogiko. Ni vseeno, kaj spodbudili raziskovanje tega počne mlad človek v času brez področja pri nas. Na drugem pedagoškega nadzora ali dolo- kolokviju l. 1970 pa so že bolj čenega dela. Ravno v prostem organizirano obravnavali polo-času lahko razvija otrok in mla- žaj in vlogo socialnih sistemov dostnik tiste aktivnosti, ki si jih mladih v naši samoupravni brez navodil izbira sam, zlasti še družbi, strukture in funkcije tedaj, ko je prepuščen sam sebi. otroških in mladinskih organi-Dve leti zapored so se v Ba- zacij ter modele notranje orga-škem polju pri Makarski že zbi- nizacije in dejavnosti formalnih rali pedagogi, psihologi in sodo- mladinskih organizacij. Zdaj že logi, vznemirjeni zaradi vedno potekajo priprave za III. kolok-večje razsežnosti prostega časa vij o prostem času mladih, ki mladih, in se skušali znanstveno bo sredi septembra letos spet v lotiti preučevanja tega sodob- Baškem polju pri Makarski. To-nega pojava. Center za zunaj krat je vodilna vsebina posveto-šolsko vzgojo Zveze društev vanja vprašanje ustvarjalnosti ,Naša djeca“ v Zagrebu je po- mladih. Kolokvij bo skušal budnik teh srečanj, ki so zajela osvetliti naravo in vsebino že širok mednarodni obseg, saj ustvarjalnosti in osnovne pogoje so se vanje vključili že Euro- razvoja ustvarjalnosti mladih, pean Centre of Leisure and možnosti razvoja talentov, Education, sodelavci sociolo- ustvarjalnost mladih v prostem škega in pedagoškega instituta času in probleme organiziranja iz Prage, sociološki instituti iz ustvarjalnih dejavnosti v pro-Helsinkov, Budimpešte in Buka- stem času. Doslej so se udeleže-rešte, Svetovna unija za zaščito vali posvetovanj iz Slovenije otrok in mladine iz Pariza, mi- predstavniki Zveze društev pri-verza v Hamburgu, ministrstvo jateljev mladine SRS, peda-za kulturo in rekreacijo iz Ho- goške akademije v Mariboru in landije, UNESCO pa je v skraj- DPM iz Maribora. Prav pa bi šani obliki objavil gradivo ve- bilo, da bi se vključile še druge čine udeležencev obeh kolok- institucije, ki se ukvarjajo s pe-vijev v Baškem polju v posebni dagogiko in socilogijo mladih, angleški izdaji. RL O obrambni vzgoji prosvetnih delavcev Vsi prosvetni delavci do 65. leta starosti, ki niso vojaški obvezniki ali obvezniki civilne zaščite, morajo po zakonu obiskovati osnovni in dopolnilni pouk za obrambo in zaščito, ki ga organizirajo upravni organi za narodno obrambo občinskih skupščin za nerazporejeno prebivalstvo. Čeprav so naloge in vloga prosvetnih delavcev v koncepciji o splošnem ljudskem odporu točno določene, na teh predavanjih ne spoznajo svojih konkretnih nalog, kijih imajo v primeru vojne. Prav tako tudi ne morejo izluščiti tiste snovi, ki bi jo lahko prenašali na mladi rod med učnimi urami ali prek svobodnih aktivnosti. Zato so odgovorni dejavniki, kot zavod za šolstvo, republiški štab za splošni ljudski od-ppr in republiški sekretariat za narodno obrambo, mnenja, daje treba prosvetne delavce ločiti od ostalih kategorij prebivalstva in jim nuditi bolj specializirano in poglobljeno obrambno vzgojo. Šolsko leto se nagiba že v drugo polovico, zato bi bilo treba takoj začeti s tem poukom. Program za obrambno vzgojo prosvetnih delavcev za leto 1971 naj bi obsegal splošni in strokovni del. lošni del programa bi obsegal 3 ue: mednarodne razmere in položaj Jugoslavije v svetu, - naša samoupravna družba v splošnem ljudskem odporu in - šolstvo v splošnem ljudskem odporu. Strokovni del programa pa bi obsegal: - vnašanje obrambne tematike v druge predmete. Strokovni del bo obsegal razprave o naslednjih vprašanjih: - kaj obsega učni program predmeta obramba in zaščita v osnovnih in srednjih šolah, - kako vnašati elemente obrambne vzgoje v posamezne predmete, - kako povezovati in primerjati učno snov z dogodki iz NOB in načeli o splošnem ljudskem odporu, - kako prek učne snovi približati učencem in srednješolcem bistvo in pomen splošnega ljudskega odpora in - katera so tista poglavja iz učne snovi posameznih predmetov, ki so za tak način obravnave učne snovi najbolj primerna. Pri tem seveda ne gre za razširjanje ali celo za spreminjanje učne snovi, kot bi nekdo mislil, pač pa za primerjavo, prilagajanje in poglabljanje nekaterih učnih enot načelom splošnega ljudskega odpora ter potrebam sodobne in prepričljive patriotske vzgoje. Poznano nam je, da je šola še vedno osnovna oblika za patriotsko vzgojo mladega rodu. Prednosti takega načina izvajanja obrambne vzgoje prosvetnega kadra so v tem, da je poceni, strokovno zanimiv, koristen in praktičen, saj se lahko izvaja v kolektivih. S tem deseturnim programom pa so prosvetni delavci tudi opravili svojo dolžnost, ki jo imajo po zakonu v okviru obrambne vzgoje po krajevnih skupnostih. Predavatelje bi priskrbela Zveza delavskih univerz in šolski kolektivi sami, predvsem za strokovni deL Strokovni del programa pa bi lahko obravnavali tudi na sestankih strokovnih sktikov, kjer bi prispevah svoje pripobme in predloge prav vsi,. Zavedati se moramo, da je odgovornost prosvetnih delavcev do mladega rodu v pogojih vojne in splošnega ljudskega odpora izredno velika in zahtevna. Zato je potrebno že sedaj storiti vse za te- meljite in jasne psihološke in idej-no-politične priprave. Še iz časov druge svetovne vojne in naše ljudske revolucijo vemo, kako je okupator poskušal izkoristiti naše šole za postopno in načrtno potujčevanje. Samo psihično . pripravljen in idej-no-politično močan vzgojitelj bo lahko kos tem poskusom in resnična opora učencem v najtežjih trenutkih odločitve. Vse to zahteva od nas, da posvetimo obrambni in idejno-poli-tični vzgoji prosvetnih delavcev največ' pozornosti. Vsa , šolska vodstva so te dni že dobila dopis zavoda za šolstvo SRS, v katerem jih le ta seznanja z novimi oblikami obrambne vzgoje prosvetnih delavcev. Hkrati pa je tudi republiški sekretariat za narodno obrambo poslal svojim upravnim organom po občinah dopis z navodili za izvajanje tega pouka. RUDOLF LIKAR Učitelj, ne protestiraj! Že spomladi 1969. leta se je govorilo, da bo v naslednjem šolskem letu prva pomoč nov učni predmet v osnovnih šolah. O tem namenu smo potem še mnogo slišali in v letu 1969j 70 so za poučevanje tega predmeta pripravljali tudi kader. Učitelji biologije in telesne vzgoje smo se lahko za pouk obrambne vzgoje (tako so imenovali novi učni predmet) dodatno specializirali na seminarjih, ki so jih organizirali nekateri občinski odbori RK. Tudi ravnatelje osnovnih šol so nekoč na nekem sestanku obvestili o namenu uvedbe novega predmeta (obrambna vzgoja) z naslednjim šolskim letom. JLA je prek občinskega odbora RK poslala spomladi 1970 vsaki osnovni šoli gradivo - učila (povoje, gaze, opornice itd.) za poučevanje obrambne vzgoje. Toliko napovedi, govorjenja in pisanja o tem je bilo, da smo bili vsi na koncu leta prepričani o nujni potrebi uvedbe smotrne, temeljite obrambne vzgoje v šolah. Nato smo tisti, ki smo bili pripravljeni poučevati ta predmet, čakali cele počitnice na uradno obvestilo o uvedbi. . . in na učni načrt. Toda nič. Že se je začelo šolsko leto, a o kakšnem sporočilu ni bilo ne duha in ne sluha. Potem, nekega dne v septembru pa je prinesla tajnica neko „obvestilo‘‘: „Učitelji biologije in kemije ter telesne vzgoje naj počakajo s sestavljanjem podrobnih učnih načrtov, ker bo potrebno v učnih načrtih upoštevati obrambno vzgojo. Navodila za sestavo učnih načrtov bodo v najkrajšem času poslali. Novega učnega načrta ne bo. Obrambno vzgojo bodo poučevali pri urah biologije, kemije in telesne vzgoje. Za ta pouk ne bo v predmetniku niti ure več. “ Potem čakam . . . Rok za oddajo podrobnih učnih načrtov je prišel. Tovariša ravnatelja prosim za podaljšanje roka zato, ker še niso poslali.. . Nato spet čakam in čakam .. . Ničesar ne dočakam. Proti koncu oktobra sem oddala v potrditev tov. ravnatelju pet podrob- nih učnih načrtov {brez obrambne vzgoje), ki sem jih sestavila po vzorcih razporeditve snovi. Vzorce je poslala prosvetno pedagoška služba že v juniju. O obrambni vzgoji, hvala bogu, je bilo vse tiho. Šele 20. L 1971. pa mi je tajnica pokazala knjižico Pouk o vseljudski obrambi v naših šolah. Torej šele na koncu 1. polletja je prišlo dopolnilo k učnim načrtom. Tov. ravnatelj je na redovalni konferenci poročal, da je treba učne enote o obrambni vzgoji za 2. polletje obvezno obravnavati. Če katera šola tega ne bo storila, bo kaznovana z visoko denarno globo. Kaj sedaj? Ne protestiraj, ti ubogi garač, tov. učitelj! Uniči 40- urno delo in trud, ki si ga porabil za sestavljanje učnih načrtov zato, ker smo si mi „ONI“ šele sedaj spomnili dati dopolnila učnim načrtom. Vže: mi svinčnik, pozneje pa pero, ravnilo in „zadnjo“ prilepi na „trd“ stol in spet „gruntaj‘‘, kako boš sestavil učne načrte, v katerih bo zastopana obrambna vzgoja. In učili so nas, da moramo biti m pouk pripravljeni, preden se pouk začne. Učili so nas in vemo tudi sami, da je vzgled najmočnejše, najučinkovitejše vzgojno sredstvo ne samo za otroke, marveč tudi za odrasle. Posnemamo pa - posebno slabe stvari - zelo radi. Le poglejte učinke takega posnemanja! Vsepovsod jih vidimo. Kaj smo pridobili z dopolnilno obrambno vzgojo v primerjavi s prejšnjimi leti? Nič. Še na slabšem smo. Prej so imeli učenci 7. razredov vsaj temeljit 20 urni tečaj prve pomoči. Na^ teh tečajih so se z veseljem mnogo naučili. Ta dopolnilni pouk obrambne vzgoje v biologiji, kemiji in telesni vzgoji še daleč ne bo dosegel istih uspehov, kot sistematični 20-urni tečaji prve pomoči. Bolje bi bilo, če bi se manj repenčili - ustili, a mnogo več smotrno delali. V tem so zlate rezerve. ~MARTINA HORVAT-Stojko Izobraževanje staršev za sodobno vzgojo Človeštvo XX. stoletja napreduje tako hitro kot še nikoli doslej. Ni takorekoč nobene znanosti, ki nas ne bi vse pogosteje presenečala z novimi odkritji. Odtod dejstvo, da si nihče ne more več nabrati v šolskih klopeh toliko znanja, da bi mu le-to zadostovalo za vse življenje. Zato je potrebno nenehno izobraževanje. Še zlasti pa velja ta ugotovitev za naravne in poklicne vzgojitelje, ki oblikujejo naj dragocenejšo in najobčutljivejšo snov — mlado človeško bitje v letih njegovega izredno hitrega in s spremembami tako bogatega telesnega, duševnega in socialnega razvoja. Daši je za uspešno vzgojno vodenje in usmerjanje otrok in mladine potrebna zlasti zrela osebnost, ki ima razum in srce na pravem kraju, je seznanjanje z novimi spoznanji na področju pedagogike, psihologije, sociologije in zdravstva (posebno še iz duševne higiene) še kako potrebno in koristno. Takšnega znanja ni nikoli preveč. Zato sta Zveza prijateljev mladine Slovenije ter Zveza delavskih univerz Slovenije izdali posebno publikacijo „Izobraževanje staršev za sodobno družinsko vzgojo". Članke v tej publikaciji so prispevali: - prof D. Marion „Vzgojne naloge sodobne družine in izobraževanje staršev"; - prof. J. Valentinčič ..Sistematično izobraževanje staršev osnovno-šolske mladine"; - prof. M. Adamič ..Roditeljski sestanki in vzgojna predavanja (odnos staršev do teh oblik dela šole)"; - prof. L Levičnik „ Vloga predšolske ustanove pri izobraževanju staršev predšolskih otrok"; - prof. dr. D. M. Savičevič ..Funkcija televizije pri izobraževanju staršev". VIATOR Skladno razvit, uren, okreten m h. Telesna vzgoja je nujni sestavni del sodobne vzgoje otrok in mladine. Z vključevanjem naraščanja v pestre oblike najrazličnejših razgibalnih aktivnosti na svežem zraku, svetlobi in soncu, ga krepi telesno in duševno . ter pogojuje skladen razvoj osebnosti. Žal nam naše razmere še ne dopuščajo, da bi vse šole opremili tako, kot to terjajo zahteve polnovredne moderne telesne vzgoje. Zlasti v nekaterih nezadostno razvitih predelih naše domovine smo glede tega še zelo na slabem. Primanjkuje nam tudi strokovno šolanih kadrov. Prav zaradi tega je dobrodošla vsaka akcija, katere namen je boj zoper nepismenost, neznanje in nevzgojenost na področju telesne kulture. Odločilen prispevek v tej smeri vsekakor pomenijo priročniki za telesno vzgojo, ki sta jih napisala profesorja telesne vzgoje A. Marinkovič in I. Stanojevič. Gre za pravo praktično športno enciklopedijo za osnovnošolce. »Abecednik za telesno vzgojo11 je namenjen učencem prvih dveh razredov, »Telesna in zdravstvena vzgoja11 3. in 4. raz- redu, »Telesna vzgoja in šport11 pa učencem in učenkam od 5. do 8. razreda. V skladu s sodobnim konceptom telesne vzgoje vsebujejo priročniki vrsto koristnih ^ .e potkov za zdravi način življenj® 0 ter opis številnih razgibaln1* ® iger in športov. Besedilo spre111' n Ijajo številne bogate barvne-H11' c stracije. Prva dva zvezka ima43 tudi dnevnik za individualn0 vodenje lastnih uspehov na p°! dročju telesne aktivnosti. Tret]1 zvezek ima priloženo računal0, e> s pomočjo katerega dečki ^ °‘ deklice od 11. do 14. leta lahk° ^ sami ugotavljajo in kontroliraj0 svoje zmogljivosti v nekateri!1 Jej športnih disciplinah. °i3 Navedene priročnike je v pre' vodu in priredbi izdala Dopis0® s’b univerza v Ljubljani. Povsen1 vk odveč je poudarjati, kaj smo s Se> tem pridobili. Pf Znani športni delavec uniVi Ca prof. Drago Ulaga je celo mfl°' v« nja, da ti priročniki lahko p° j0 menijo pravo prelomnico v ^a, odnosu slovenskih vzgojitelj0'1 sih do modeme športne vzgoje nd3' dine. Priročniki pa bodo kod' vei stili zlasti mladini (še posebn0 r°> podeželski), saj bo v njih dobil® ln odličnega in zvestega športneg3 svetovalca za polnih osem l°t 0ff to je v času velikega tele sneg1 °r in duševnega razvoja, ko se obli nr, kujejo navade neredko za vs< ^ življenje. ni( življenje. .vi Cena priročnikov je kljut oi obsežnemu besedilu in razkošt ( ______• ______ n,________vn opremi zmerna. Skupno stanej1 Vrt 51. - N. din, lahko pa kupit£| ^ sij Jl. - n. um, imuvu Fa _ tudi posameznega. viATOf Premišljena organizacija osnovnih šol Občinska skupščina je s temeljno izobraževalno skupnostjo Maribor pripravila študijo: Program razvoja osnovnega šolstva v občini, ki ga je izdelal ekonomski center. Z njim so se- ■ znanih volilce na nedavnih zborih volivcev. V študiji je podan pregled sedanje organizacije šolske mreže, stanje šolskih zgradb in opreme, kadrovska zasedba, opremljenost z učili ter perspektivna rast otrok po šolskih okoliših. Ugotovljeno je, da je sedanja mreža osnovnih šol v občini Maribor preveč razdrobljena ter da izvira še iz časov, ko je bilo dovolj, da je šola dajala le nekaj temeljnih znanj, računanja, pisanja in branja, saj je le skromen odstotek učencev nadaljeval šolanje v srednji šoli. Večina šol so majhne enorazrednice, ki Imajo v višjih razredih le po eno ali dve vzporednici. Na takih šolah pa seveda ni mogoče smotrno zaposliti kvalificirane učitelje za posamezne predmete. To teija združitev šol tako, da bodo v višjih razredih vsaj po dve vzporednici, ker le tam je lahko usposobljen kader primerno razporejen; ustrezno pa so tudi izkoriščena učila, funkcionalne učilnice in delavnice za posamezna predmetna področja. Osnovni smoter programa je, da je treba ustvariti materialne in kadrovske pogoje za sodoben način izvajanja učnovzgojnega procesa in za pouk v eni in pol izmeni. Za dosego tega pa je potrebno: — organizirati smotrno šolsko mrežo, ki temelji na tem, da je najmanjša popolna šola lahko le 16 oddelčna šola in da je v oddelku povprečno po 30 učencev, — vložiti v materialno osnovo šol določena sredstva, kar ■ pomeni zgraditi ustrezne centralne šole, bodisi nove ali stare dozidati in nabaviti sodobnejša učila in učne pripomočke. Bistvo organizacijskih sprememb na podeželju je v odpravi enovzporedničnih popolnih osnovnih šol in šol s kombiniranim poukom ter prevažati in usmeriti učence v centralne šole. Program ugotavlja, da je na mestnem območju mreža šol zadostna, le da je izkoriščanje šolskih prostorov med šolami zelo različno. Zelo različno je tudi.število učencev v oddelkih. Obstajajo šole, ki imajo skoh enoizmenski pouk, druge šol° pa se že približujejo dvem iž" menam. Zato je predvidena reorganizacija šolske mreže N mestnem območju, ki naj bi j° izvajali takoj s primerno razpO' , reditvijo otrok in učiteljev Zato bo treba odpraviti sedaj 77 vedno bolj neustrezne šolske okoliše na območju mesta ij1 uveljaviti dve temeljni območji-to je Maribor - levi breg in Ul' ribdr — desni breg. Program zadeva torej najve° podeželske šole. Predvidene s° novogradnje v Dupleku, Kanj' niči, Miklavžu, Zg. Kungoti Sladkem vrhu in Sentdju. D°' zidati pa bo potrebno šole v Hočah, Limbušu, Lovrencu n3 Pohoiju, Pesnici in Račah, i naslednjih krajih pa samo d°' _ zidati: Jarenina, Ceršak in J3' kobski dol. S tako organizacijo prihod'**, njih centralnih šol bi bil poten1 potreben reden in stalen prevoz učencev, ki bi se prevažali s šol skimi avtobusi na območju L šol in to na razdalji od najmanj 2 km pa največ do 12 km. Vse*1 1 učencev bi se dnevno vozilo ' — šolo okrog 1000. Stroški pr°' voza sicer ne bi bili majhni, vendar še vedno nižji, kot pa stroški dograditve nadaljnjih seden1 šolskih stavb več, kot jih pre°;Ž;v videva program. Predrago t%fo bilo tudi vzdrževanje takih šolg/0( ki ne bi bile sposobne samostoj si)^ nega življenja. $e ^ Program predvideva tuhnisi gradnjo nove posebne šole z infl/R ternatom na mestnem obmo°'Pra ju, ker je sedanja neustrezna. % Obsežna študija predvidet3 nic! tudi stroške in rok izvedbe pr° s°t grama. Po sedanjih cenah bice'?°i lotna obnova šol veljala oki0^03 11 starih milijard dinarje', , . Toda pristojni dejavniki pre° Z1 -videvajo namesto klasično Sra jenih stavb, cenejše montaži5 V šole, kar bi veljalo precej maj1!'ev Glede na sedanja razpoložlj5'' ^ uieue na seuanja lazjjuu^j- -sredstva, to je sredstva sklada3 w negospodarske investicije, sietjj stva TIS in temeljne skupno8 otroškega varstva bi lahko zgt3 e dili vsaki dve leti po eno no' °i šolo. Tako bi rabila občina 3 a izvedbo programa okrog 201° v izvedbo programa OKrog ^ , Toda občinski možje PrefvlV0Z šol' 1 lij n alf /set loC prfi' veH'_ stro-' derP MATRIARHAT na šoli v Gabrovem dolu ali pravljica o dedku, babici in Petru , . Živeli so dedek in babica ter mali Peter tam v Bukovem gaju. )Xe\j\eH so skromno, lačni pa niso bili, zadovoljno so glodali skozi ’ j ato>nski vek vsak po svoje. Glodala je miška posteljo dedkovo, iJ.Bal zajček malo drevesce pred hiško, glodala sta dedek in babica s J Sl,o/o skromno pokojninico, pomagal pa je tudi mali Peter in niso ,:Se Pritoževali. Bila pa sta njega dni dedek in babica šolnika in tega tu 00 nikoli pozabila in želela sta, da pojde njun dragi Petrček po 10Uni poti. Joj, ni ga lepšega poklica na ljubem tem svetu, kot je :T1° 0 ta! In tako sta govoričila in modrovala in živela v svojih spo- a- ,"}0h, Peter pa je poslušal in nekega dne je rekel dedku: „Dedek, idG Oicli jaz ij0m učitelj in bom učil prav kot ti in babica."Dedku pa pr° ofee v Q.. -n *e je Vlfira p0ietel skoraj po zraku k babici in ji V cef0dal, kaj je pogruntal njun vnuček. Zdaj sta se jokala oba. Bilo W »veselo tisti dan pri njih. vj6', ■ Leta so tekla, Peter je rastel, rastla je želja, starala sta se dedek Pre 0abica. Poleti je Peter šel na mladinsko delovno akcijo, bil je > 8raf delal je, da nikoli tako. Sprejeli.so ga v KP, bil je pre- tazn. Aje«, presrečen tudi zaradi tega, ker je bil prvo leto na uči-?0U- Kot priden, delaven mladinec je bil tudi predsednik aktiva žlj1', 0 na svoji šoli. Vsi so ga imeli radi, vsi so spoštovali, bil je fant .da ^ ^fare. ti d Večkrat je pisal domov dedku in babici, ki sta mu pošiljala ,n°s 0r, odtrgan od borne, preborne pokojninice. Ni se pritoževal, z Z&!S pje bil zadovoljen. Poleti pa je zopet šel na delovno akcijo in n0Vj ^ tolkel rekorde s svojo brigado, katere komandant je bil. na ^ Peter je bil večkratni udarnik in tega ne gre pozabiti kar tako. ■rleA/ - 0 s0 minila leta, nič več ni bilo delovnih akcij in konec je ^bodr S°k' ^ ie stiskal diplomo, ki je jasno in glasno govorila, in p Peter Trtnik na začetku svoje nove poti. ‘A i 0°^n Je PH idealov, poln navdušenja. Svet je zdaj pred njim, r hkfl s'e? sPreminjati ga bo treba, narediti ga bo treba lepšega, svetlej-AA A5- In že je dobil ponudbo za svojo prvo službo na oglas, ki ga je •ajse -orai v časopisu. Gabrov dol! Dobro, pa v Gabrov dol. In je šel z glavo polno načrtov. Takrat se je prvič srečal z Ifigenijo Trpotec. Vljudno se je m-smehnila, ko je predložil svoja spričevala, pohvale, priporočila, ko je povedal, da je član KP. Potem je povzela besedo -Ifigenija in povedala, da je na gabrodolski šoli tako in tako in da bo tako in tako tudi ostalo. Treba se je držati ustaljenih pravil, tovariš Trtnik in razumeli se bomo, bodite prepričani. Peter je začel. Kot sta mu svetovala dedek in babica. Razviti kulturno dejavnost v kraju, kjer je šola, izobraževati ljudi tudi zunaj šolskega prostora, če je na kmetih, pokazati otrokom, kako se reže trs, kako cepi drevje, kako koristno gnoji zemlja in še tisoč drugih stvari. Ze čez pol leta pa sta dedek in babica dobila takole pismo: „Draga dedek in babica!" Zelo vaju pogrešam. Zdaj že učim, pa ni vse tako, kot se_m si želel. Tukaj mi mečejo ne polena, pač pa tramove pod noge. Če bo šlo tako naprej, si bom lahko postavil kozolec. Nikoli se nisem pritoževal, saj vesta. Tudi takrat ne, ko sem moral v prenarejeni ustaški uniformi v šolo in so me vsi zbadali zaradi tega. Otroke učim vsemogoče, v šoli me imajo radi, pa tudi ljudje tukaj niso slabi, le ravnateljica me ne more. Pravijo ljudje - da menda zato, ker je prvič nekdo, ki hoče nekaj spremeniti. Pa bom že prestal. Organiziral sem igralsko skupino, pa lovsko društvo, zelo veliko ljudi ima tukaj puške. Ob večerih prepevamo, imam zelo dober pevski zbor. Tukaj je nekaj velikih talentov, ki naravnost čudovito pojejo. Če bo šlo tako naprej, jih bom peljal na prvo pevsko tekmovanje. Zadnjič sem bil na sestanku vaške skupnosti in sem jim predlagal, da bomo popravili cesto, ki je zelo slaba samo zato, ker so kanali zamašeni. Vsi so bili zato in smo se zmenili za naslednji dan, da bi bilo prvič. To sem povedal tudi otrokom v šoli in so bili navdušeni in so rekli, da bomo z združenimi močmi popravili to cesto. Ko pa sem naslednji dan prišel, so bili samo vaščani, otrok pa ne in ko sem jih pozneje prijazno vprašal, zakaj ne, so rekli, da jim je naša ravnateljica zagrozila, da bodo dobili ukore, če se le pritaknejo tiste ceste. Delati smo morali sami. Vidita, tako je to. No, drugič več, ko bom imel čas. Zdaj grem na pevske vaje. Nasvidenje. Vajin Peter. “ Ni se ustrašil Peter Ifigenije. Ne, to ne. Pač pa je bil zelo žalosten, ker je njegovo delo trpelo. Bil je še vedno v zanosu in zadal si je nalogo, da bo naredil iz Gabrovega dola raj. V naslednjem pismu je pisal: „Ko bi vidva vedela, kako so prijazni ti ljudje! Z vsem mi gredo na roko. Ko bi le še drugi bili taki! Tukaj, na naši šoli vlada pravi, pravcati matriarhat. Ničesar ne smeš narediti brez privoljenja naše Ifigenije. Zadnjič pa sem se ji do kraja zameril. Vprašal sem, ali imajo komunisti tukaj v Gabrovem dolu kdaj kakšen sestanek svoje celice, pa mi je zabrusila, da takrat, ko je treba. Jaz sem rekel, da bi tako moralo biti vsaj enkrat v mesecu, ona pa: MI že vemo in ne učite nas, vi, ki ste še zelenec v teh stvareh. Sploh pa sem opazil, da so tukaj v partiji ljudje, ki niso takšni, kakršni bi po mojem mnenju morali biti, to je ljudje, ki delajo z ljudstvom in za ljudstvo.. Tukaj skrbijo samo za svoj žep. Jaz pa se trudim, da bi nam vsem skupaj bilo lepše, pa me skušajo onemogočiti. Ne vem, kako dolgo bom lahko še potrpel. Tako ne gre več. Z otroci sem uredil okolje šole, da je sedaj kot v pravljici. Uredili smo tudi grobove padlih borcev, pa hodnike po šoli. Sedaj vsi pazijo na čistočo, za kar prej ne bi mogel reči. Ze v začetku sem odločno odklonil darila in sem rekel, da Tega ne maram, pa sem izvedel, da je Ifigenija rekla, da sem hohštapler. Ta teden bomo igrali igro, Finžgarjevo Verigo. Kako rad bi videl, da bi tudi vidva videla to stvar. Gotovo bi uživala. Sam sem naredil kulise. Še nekaj. Povedali so mi, da je Ifigenija doslej še vsakogar, ki je pokazal nekaj sposobnosti in samoiniciative, spravila iz šole. Bo tudi z mano tako? Zdaj še ne vem. Tukaj vama pošiljam nekaj denarja. Bodita pozdravljena in nasvidenje. Vajin Peter. “ Igra je lepo izzvenela med ljudmi in učitelj Peter je zopet zrastel v očeh Gabrodolčanov. Ta pa zna, ta. Tega pa ne damo kar tako, kot si bo kdo izmislil. Ifigenija pa je mislila in domislila. Nekdo je sedaj več kot ona. Jok, brate. Prišlo je debelo pismo, z okraja. Učitelju Petru Trtniku, šola Gabrov dol. Premeščeni ste na šolo to in to. Odlok velja štirinajst dni po dostavi pisma. S spoštovanjem, referent ta in ta. Pečat. Iz Gabrovega dola pa je odšlo še eno pismo, Trtnikovo. ,,Draga dedek in babica!" To je moj zadnji dan na šoli v Gabrovem dolu. Včeraj smo pili pri Gabrom. Jaz sicer ne pijem, včeraj pa sem. Bili so skoraj vsi vaščani. Hudo mi je bilo zapustiti te ljudi. Zelo so preklinjali. Ifigenija je dosegla, kar je hotela. Nasvidenje, jutri se vidimo!" Da je to tisti Peter Trtnik, ki sem ga omenil na začetku, je menda jasno. Dedek in babica sta že umrla, menda od žalosti nad svetom. LUPUS Izberite med novimi knjigami • Izberite med novimi knjigami Zbornik Rdečega križa Maribor Skoraj vse delo v organizaciji mladih članov Rdečega križa sloni na šolali in največkrat tudi v osnovnih organizacijah - na prosvetnih delavcih. Saj pa je to tudi organizacija, ki jc s svojim humanim delom ter s svojim zdravstvenim prosvetljevanjem najbližja pedagoškemu poslanstvu - vzgajanju mladega rodu k socialističnemu humanizmu našega učiteljstva. Pravkar dotiskan Zbornik RK Maribor, najbolje dokazuje, kako požrtvovalno je delo prosvetvnih delavcev v tej človekoljubni organizaciji, ki šteje danes v svetu skoraj četrt milijarde članov ogromne večine držav. Zbornik, edini te vrste v Sloveniji, z izredno okusno opremo akademskega slikarja Janeza Vidica, je natisnil Mariborski tisk, izdal pa občinski odbor Rdečega križa v Mariboru, Partizanska 15, kjer ga lahko kupijo tudi šole zunaj mariborskega območja. Knjižnica vsebuje 76 strani, ima 28 slik, posvečena pa je 25-letnici ustanovitve RK Maribor po osvoboditvi, 25-letnici osvoboditve severne slovenske metropole in 30-letnici Osvobodilne fronte. Bogata vsebina ni samo natančna kronika petindvajsetletnega prizadevanja Rdečega križa v okrajnem oz. občinskem merilu, temveč vsebujejo članki zelo poučno gradivo o razvoju RK sploh ter o široko razvejani dejavnosti te organizacije s svojimi trinajstimi komisijami, kot so npr. za zdravstveno prosveto, za krvodajalstvo, za socialno dejavnost in mednarodno pomoč, za počitniška letovanja, za delo z mladimi člani RK na šolah, za boj proti TBC' alkoholizmu, za male asanacije, propagando idr. Uredniški odbor, ki ga sestavljajo dr. Maks Pohar, dr. Srečko Koren in Lidunka Kranjc, ki so poleg drugih (dr. I. Amona, A. Koprive, R. Trpina in V. Vičarjeve) tudi avtorji člankov, je gledal na to, da nudijo člani tudi za informacijo in predavanja na terenu, v šolah, na sestankih odraslih. Zanimiva in poučna vsebina, pestra literatura z mnogimi citati RK in zdravstvenih vprašanjih, je hkrati bogato gradivo za predavanja in razgovore, za razmišljanje in uspešno akcijo na vseh področjih dela Rdečega križa. -a Stane Jagodič, Zapuščena domačija (risba, 1963) Rudi Lesnik: »Atomske toplice Podčetrtek« Prosvetni delavci smo eden od stanov, ki v skrbi za druge najmanj skrbimo za svojo rekreacijo. Še tiste učiteljske domove, za katere so predvojna učiteljska društva žrtvovala denarje, smo „širokosrčno“ darovali drugim ustanovam. Ponujene priložnosti za adaptacije in gradnje svojih počitniških okrevališč (npr. Pivola, Lovrenc na Pohorju idr.) ter prevzema zemljišč (npr. zemljišč nekdanje pedagoške centrale) smo odklanjali ali zamujali. Da ni bilo med mariborskimi prosvetnimi delavci nekaj podjetnih organizatorjev, bi tudi ne bilo nekaj let možnosti za sicer skromno a vendarle prijetno letovanje v prostorih portoroške osnovne šole. Šele lani seje posrečilo na pobudo mariborskega sindikata, odseka za prosvetne delavce, mediti obmorsko počitniško okrevališče v Vrsarju v Istri. Ako bi bilo v vrstah prosvetnih delavcev več čuta za skupnost in skrbi za zdravje, se ne bi dogajalo to, o čemer pištf npr. Nedeljski dnevnik 21. februarja 1971 v članku NOČ STRAHU IN TRPLJENJA o učiteljici s Strojne. Mnogi upokojeni prosvetni delavci in delavke ne bi bili tako strahotno osamljeni in zapuščeni. Rudi Lešnik, profesor na Pedagoški akademiji v Mariboru, je izdal zanimivo knjižico ATOMSKE TOPLICE PODČETRTEK. Te toplice imajo veliko prihodnost. Ker ozdravljajo tudi poklicne bolezni prosvetnih delavcev, bi bilo treba razmisliti, da tudi v doglednem času postavijo tamkaj svoj dom za tiste, ki bodo iskali v njih zdravja. Lešnikova knjižica obsega 79 strani na najfinejšem papirju s tremi barvnimi in devetimi črnobclimi fotografijami in z zemljevidom. Knjižico uvajajo izjave naših in tujih izvedencev in ozdrav-Ijencev. Sledi zgodovina kozjanske in obsoteljske pokrajine s kraji: Podčetrtek, Sodna vas, Olimje, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Kozje Bistrica ob Sotli, kar bo ustrezalo tudi domoznanskemu pouku v osnovni šoli. V poglavju „Pot atomskih toplic" seznanja bralca z izviri, sestavinami in zdravilnimi vplivi toplic. Sledi 97 izjav obiskovalcev teh toplic iz najrazličnejših krajev Jugoslavije, Italije, Švice, Avstrije, Nemčije in celo iz drugih kontinentov. V nadaljnjih poglavjih navaja rezultate znanstvenikov o atomskih topčicah ter izjave domačih in tujih ustanov, razvoju teh toplic, ki bi ob večji podjetnosti in dalekovidnosti pristojnih dejavnikov ter večjih finančnih sredstvih že imele veliko vlogo tudi v tujskoprometnem pogledu. Povzetki vsebine brošure v nemščini in italijanščini žele še bolj zainteresirati tudi tujce, ki žal mnogo bolj kot mi sami, prisojajo tem toplicam veliko prihodnost. Atomske toplice v Podčetrtku, edinstvene na slovenskem ozemlju z radioaktivno termalno vodo, ki vsebuje žveplo, z zdravilnimi fizikalnimi, biološkimi in kemičnimi lastnostmi, ozdravljajo vrsto bolezni, kot so npr, revmatizem, tromboza, gastritis, kožne bolezni, ohromelost, spondilozo, bolezni jeter, sladkorno bolezen, išias, srčno astmo, sklerozo, ženske bolezni, eksceme, pljučni rak, nespečnost, umrtvičenje živcev, ulcuse idr. Sicer pa: preberite zanimivo knjižico Rudija Lešnika: Atomske toplice Podčetrtek. Berite jo pazljivo in odločite se, da boste odšli tjakaj na zdrav-Ijanje! Prepričani pa smo tudi, da bodo naši sindikati - med njimi tudi sindikat delavcev družbenih dejavnosti - zainteresirani, da vsaj v doglednem času z grade, za svoje člane v atomskih toplicah v Podčetrtku zdravilišče in rekreacijske domove. Pesniški portreti v LIRIKI Dati mlademu svetu tisto liriko, ki mu je najbližja, v večjem obsegu podati pregled najboljših stvaritev ... To je bila vodilna misel urednikov, nove knjižne zbirke Lirika, ki jo je začela letos izdajati založba Mladinska knjiga. Naročniki so prejeli že prvih šest knjig, vezanih v belo platno, šole pa so lahko odbile broširane izdaje. Na naslovnih straneh pre- beremo šest znanih imen, nezmotljivo zapisanih v vrh svetovne literarne zgodovine, pa tudi v zavest vsega kulturnega sveta: Macha, Musset, Saptb, Carducci, Lermontov in Kosovel. Predvidevajo, da bo izšlo v tej zbirki približno sto knjig. Vsaka knjižica bb z izborom in komentarjem predstavila ne le individualno podobo ustvarjalca, temveč značilen pesnikov lirski portret. Na tiskovni konferenci, ki jo je ob izidu prvih šestih knjig Lirike pripravila Mladinska knjiga, je predstavnik založniškega sveta te založbe Franček Bohanec hkrati z Liriko primerjalno ocenil tudi zbirko Naša beseda. Pri tem je opozoril predvsem na pomen takih kvalitetnih izborov. Dejal je, da so najboljša protiutež v spopadu s potrošniško mentaliteto in mnenjem, daje klasično zasnovana zbirka več ali manj ,.zunaj življenja11. Pokazalo se je, da je zanimanje za Liriko izredno, veliko pa je tudi mladih bralcev. Tako bo Lirika zapolnila vrzel v knjižnem izboru mladih, ki bodo lahko iz Naše besede, Lirike in drugih podobnih zbirk prebirali najboljša dela domačih in tujih ustvarjalcev. M. K. Tilka Kren: »Otrok in šola« Pred mmi je že druga izdaja drobne, a zato nič manj važne brošure OTROK IN SOLA, ki jo je napisala ravnateljica Vzgojne posvetovalnice v Mariboru, profesorica Tilka Krenova. Knjižico je založila Vzgojna posvetovalnica, tiskal pa jo je Mariborski tisk. Stane 2. — dinarja, tako da je dostopna vsem staršem, ki jim je pravzaprav in predvsem namenjena, posebno tistim, ki so ,,pravkar vpisali svojega otroka v šolo“. Seznanja jih s paragrafom 44 zakona o šolstvu, svetuje, kdaj naj pošljejo otroka v šolo ter jim razloži mnenje pedagogov. Opozori jih, da vsi otroci niso enaki glede na telesno in duševno zrelost ter na merila pri sprejemanju otrok v šolo. Seznanja starše, da ugotovi otrokovo zrelost za šolo posebna komisija, ki pregleduje šoloobvezne otroke ih pojasnjuje njene predloge. Brošura nasvetuje staršem, kdaj in kako naj pripravljajo svojega otroka za4olo. Priporoča staršem, da vključujejo svoje otroke v vrtce in v male šole, kjer vzgojiteljice s pravilnimi delovnimi metodami in s svojimi ljubeznivimi in prizadevnimi odnosi do otrok pospešujejo otrokovo zrelost za šolo za najmanj 20 %. V primeru, če te priložnosti ni, pokaže ta knjižica staršem, kako ravnati z otroki, ki jih bodo vključili v redno osnovno šolo. ,, Vzgoja k samostojnosti je pogoj pravilnega usmerjanja v življenje in s tem tudi priprava za šolo“, opozarja avtorica starše. Posebno pa naj z otroki premišljeno ravnajo zadnje počitnice pred njihovim vstopom v osnovno šolo in prve dni pouka. Ob treh kratkih, nazorno in slikovito pisanih sklepnih poglavjih: Šola izobražuje otroke in starše. Knjižica za starše, Dober začetek — dober konec, rešuje z mnogo vedrega optimizma, h katerim jih spodbujajo še vesele risbe znanega ilustratorja profesorja Božidarja Kosa, starše „treme“ in skrbi pred vstopom njihovih miljenčkov v šolo. Knjižico pa naj bi prebrali vsi učitelji in učiteljice - ne samo elementarci in elementarke — pa tudi drugi odrasli iz okolja prihodnjega prvošolčka, ki so že pozabili, kako je bilo takrat, ko so prvič podrgnili s\’oje hlačke in krilca m šolski klopi. A. KOPRIVA Stane-Jagodič, Šmarski pejsaz (risba, (963) JESENICE: Na Plavžu so pričeli graditi novo stavbo za otroški vrtec Za novozrasli del Jesenic na Plavžu so prostori otroško-var-stvene ustanove ,.Angele Ocepek" postali že pred leti precej pretesni. V dosedanjem poslopju, ki je bilo ob Kurilniški ulici vse doslej v ta namen urejeno le za silo, se dnevno stiska približno 100 otrok, ki jih zaposleni starši dajejo v varstvo. Glede na to, da omenjeni prostori ne ustrezajo, jc občinska skupščina sprejela priporočilo (v prioriteto), da je treba ta problem čimprej rešiti. Oddelek za družbene službe skupščine občine Jesenice jc v sodelovanju z Izobraževalno, skupnostjo za . otroško varstvo poskrbel za načrte in ustrezno financiranje. Delo je prevzelo domače SGP Sava. Stavba, ki bo stala vzhodno sedanje zgradbe med cesto Cirila Tavčarja in Cesto revolucije, so pričeli 24. februarja zakoličevati. 4. marca pa se je za izkop temeljev zaril v zemljo prvi buldožer. Nova zgradba paviljonske oblike bo imela 6 prostornih igralnic in dva prostora za približno 20 dojenčkov. Vsega prostora bo za približno 160 varovancev. V dosedanji zgradbi bodo uredili moderno kuhinjo in ustrezno skladišče. Računajo, da bo nov objekt za otroški vrtec na Plavžu nared do konca tega leta. BRANKO BLENKUŠ »Mini« in »maksi« naše delovne prakse p Ppsi Gledano z vidika „višje-redne" kvalificiranosti (tiste, ,ki ni odvisna od šolske izobrazbe), je dokaj naravno, da je kakovost učiteljskega dela zdiferen-cirana v tri običajne vrednostne kategorije: nadpovprečno, povprečno in celo podpovprečno, dasi je prav pedagoški poklic tisti, kjer naj bi bila takšna diferenciacija najmanj zaželena in dopustna. Še vedno je od prirojenih dispozicij, ki pri svojem formiranju vzlic vsem prizadevanjem ne morejo čudežno spremeniti svoje danosti, kar najbolj odvisno, kdaj govorimo o uči-telju-fenomenu, o solidnem učitelju in kdaj o navadnem posredovalcu znanja brez vrlin, ki ga samo delovna zavest in službena disciplina rešujeta ostrih zob neusmiljene kritike. Saj tudi z umetniških akademij prihajajo diplomirani likovniki, glasbeniki in gledališčniki, ki vztrajajo v izvoljenem poklicu, čeprav se nikoli vidno ne dvignejo iz anonimnosti. Ž! pozitivnih sestavin dobrega Pys/a uka zaradi ohlapnega poj1”0Jiei/ vanja in grobega poenosU' os„( Ijanja poklicnega dela v razred11 sfa Najbrž niso preveč osamlj« Ha takšni in podobni labilni ^ fpl larv as n m . ‘p nutki, ko se učitelj na hitro | loča: Moral bi iti v kabinet iajPfe/ pripraviti modele bencins^To motorjev za učno demonstf iiat( cijo; menda so nekaj pokvarjeii nke in ne funkcionirajo . . . Kar t^Pou naj bodo, jaz jih nisem do& nižj popravljati. Sicer so pa foton?1 fije v učbeniku in še na tab'1 / jih bom skiciral — saj bo tak* tudi dobro ... .Itd. Medtem ko na drugih p1 ■od ročjih kulturnega življenja čutek za profesionalnost nag)' raste, v šolstvu — po rezultat sodeč — stagnira. Statistični d” kaz! Ob začetku izvajanja s(’ šo^°: ske reforme smo pribijali, • urv* ■ moramo čimprej doseči P^Žiž] zmago v izobraževanju: da i’je vsak naš otrok v osmih tedL 4petj končal osnovno šolo. Po Gla J, letih življenja v svobodi pa Sjg^ odstotek slovenskega povprecJ Toda, če likovnik ustvaija sjabe slike, ki publiki ničesar ne povedo, če pianist s svojo medlo igro ne pritegne poslušalcev, in če se nekreativen igralec leta in leta zaman prizadeva ustvariti umetniški stik z avditorijem, to še zdaleč ni tako hudo, kakor je tragično, če slab učitelj petintrideset ali štirideset let mrcvari vrsto mladih generacij, ne da bi eno samo zdravo zrno trajnovredne izobrazbe padlo na plodna tla. Nobenega dvoma ni, da mora družba takšno škodo v bilanci svoje kulturne rasti prej ali slej občutiti kot resno devalvacijo svoje eksistence. Osebno sem tobko optimist, da me je pripravila ob sapo izjava predsednika izvršnega odbora RIS na seji svoje skupščine (25. feb. tl.), na kateri so obravnavali finančni načrt in kriterije za delitev dohodka. Dejal je namreč, da „so rezultati naših šol na vseh stopnjah katastrofalno slabi in da je treba kaj storiti". Na citirano izjavo je predsednik nato naslonil svojo osebno misel, da bi iz predvidenega letošnjega 18-odstotnega povečanja osebnih dohodkov izdvojili ne le 3 odstotke za kvaliteto opravljenega dela, ampak celo nekaj več, kar bi bil po njegovem mnenju najučinkovitejši stimulans k poglobljenemu delu in boljšim rezultatom. Ker pa je bil ta predlog zavrnjen (češ da bi preostalih 15 odstotkov predstavljajo presiromašen linearni del povečanja), ostanemo torej pri stari formuli od-meijanja osebnega dohodka, ki je nekaterim tako zelo pri srcu. Ih zaradi te stare formule sem se odločil opredebti svoje, že vnaprej na rezerviran sprejem pripravljeno mnenje o diferenci-ranosti naše delovne dinamike, v kateri nam je iskati poglavitni vzrok očitanih katastrofalnih" rezultatov (kobkor seveda niso drugovrstno pogojeni). V zadnjem času se namreč v javnosti precej intenzivno širi mnenje, da vrsta šol, ki dela v optimalnih pogojih materialne opremljenosti, vzbe temu izkazuje nezadovoljive rezultate. Svetovalno-inšpekcijska služba, ki te neuspehe raziskuje, pa s čedalje manjšo prizanesljivostjo odkriva subjektivno krivdo vseh ,,skrivačev", ki so vse doslej znali rutinirano maskirati svoje neznanje ali nedelavnost s kulisami pomanjkanja opreme in učil. Naj se zdi pridevek ,,mini“ za tiste učitelje, ki pomagajo delati ,,katastrofalne" rezultate in osip, primeren ali ne, meni se visljuje ob kontrastiranem doživljanju trajne odstonosti vseh ,i2ves Ž3 2 V še zmeraj krčevito ustavlja F nič častnem številu 62, ob kat' rem sramežljivo povešamo §led- M Posebno tragična n®!ie S( „mini“ uspehov je v tem, d^Tiazj ustvarjajo tudi učitelji, ki (%eg mara zaradi lepšega videza) ce pelj; uvajajo v svojo delovno praks sodobne obbke dela, ki pa _ oi Anini" naporih — nikoli ne p , dejo iz poskusne faze. Na drugi strani pa imaiT,j tudi vrsto učiteljev, katerim sj J imamo zahvaliti, da odstotejRn uspeha ni še nižji. Med njimi nim najbolje tiste, ki se ne ai(V Is čejo v tokove avantgardam^10 ker jim do maksimuma raZ^JpO čut odgovornosti odtujuje te J ul njo po briljiranju. Največja 0(leta lika njihovega dela je nepopus™s Ijiva vztrajnost v pedagoške^et kontaktiranju z učenci m p stremljenju, da bi jim šolo m luž pravili trajno simpatično, da P° jo vzljubili, zakaj le indukcijsp k zbujena in pomnoževana ?r zen do šole zagotavlja tudi avkpo nomno voljo do znanja. i® Da pride do takšne ugodn°s!'k ne klime v razredu, mora učit£fKel nepopustljivo delati s samim sp'-1-boj. In kadar je koncentriral1/ur sam, najlaže pretehtava ne] va^la nosti in najboljše možnosti * aPJ konkretne učnovzgojne ukreM0r naslednjega dne, tako kok Rg 0 tivno kot pri posamezni Zato me ni presenetila aj3*' kolegice (ki že dolgo ni več ^ četnica), da za vsako uro poU^ porabi uro časa za pripravo. * mi je zaupala z rahbm strahot da bi jo sodelavci utegnili iip za dovolj nesposobno in neru nirano, ker ne more izhajaje ^ brez daljših priprav. — Da> rf/tv,6 tina .. ., prav to je tista »dam‘ft0s pabca, na katere učinek ., prav to je tista na” pabca, na katere učine^ j,;^ premnogi zanašajo in še ve .ife//) nočejo verjeti, da se v nji skfljL^ več pogubnosti kot uspešno8'^ V uličnem vrvežu se m°rpod včasih nehote nasmehniti Ppuii čudni simbiozi „mini“ Z(iQ „maksi“ mode, ki je v svoji8 ^ • ms časnosti nekakšen pojavni P‘,se/e doks, pa vendar — eksistira- svet moji zavesti pa se spremihPAafc metaforo raznolikosti /f,//®, vsakdanje pedagoške dinamipef J r ° — -"ati,- Če bi se hoteb toliko an&ni j rati, da nobeno uro svoje dojpVe^ ran, ua uoueuu uiu svyj>- --nosti ne bi izgubili izpred lah) dejstva, da bodo vsi desettis /oe) mladih ljudi, ki jih duševno 0 bil likujemo, katerih usode "Jih j , la tako zelo nosile pečat našo ii« j lovne volje, že čez deset le1/' prizanesljivo ostro sodili o skjj nji naše vrednosti, bi za ve ^ gorilno, imperativ svojega poklica je priznali „maksi“ za katego glede na to, koliko nas uteg3/ do] prihodnje prizadeti nevarn0 Aeč ali pa resnična devalvacija Jelj narja. JANEZ LAMP>f V; KOLEGOM V SLOVO < Angeli Žužek — i Pfed dobrim mesecem smo se : jdovili od učiteljice Angele fžek, roj. Lečnik, vzorne pe-delavke, ki je službo-’a. L. v Mariboru - na vadnici °J .. u^teljišča šolskih sester, v tat ju °^}0vni šoli v Apačah, meščan-’r.. j,šoli v Vojniku, od koder je na zagrebško VPS, kjer je 1 j furnirala iz kemije, biologije "“s ? geografije. Vrnila se je naj-* v Vojnik, nato pa na dekli-ins , meščansko šolo v Maribor ns. je zbežala z družino v Ve-5e Lašče. Po osvoboditvi je tr .1 j^čevato do upokojitve na III. gimnaziji v Mariboru. tabl' Za svoje delo je vedno dobi-i$Ma odlične ocene, posebno pod a ot' nag!j Jta*' d , ni d«' ' rof. dr. Franca Czigana sem a šot^°2nal, ko sem poučeval v znana pa je bila po svojem literarnem delu. Svoje pesmi in podlistke je objavljala v Večer-niku. Mladiki, v koledarjih Mohorjeve družbe, v Novih Obzorjih, v Novi mladiki, v prekmurskem literarnem glasilu in drugod. Že med dvema vojnama se je marljivo udeleževala tečajev nekdanje Pedagoške centrale ter sodelovala s posebno znanimi pedagoškimi pisatelji in praktiki - Dragom Humkom, Franom Martincem in Antonom Ostercem. Vse življenje je bila. skromna in zadržana, duševno bogastvo pa jo je izoblikovalo v nepozabno osebnost učiteljice, tovarišice, matere, žene in javne delavke. svojini prizadevanjem pomagal po vojni zgraditi. Prav po vojni je bilo vzgojno, izobraževalno, gospodarsko in politično udejstvovanje pokojnega tovariša Brezovarja še posebno pomembno. Vlival je voljo za delo mlajšim šolnikom, ki so ga z občudovanjem posnemali. Še danes velja za vzor. Toda zavedamo se, daje takega vzornika težko, skoraj nemogoče doseči. Tovariš Brezovar je bil za svoje delo odlikovan že v stari Jugoslaviji, dve odlikovariji pa je dobil še po vojni. Eno od njih je medalja z zlatim vencem. Čeprav ni delal za odlikovanj^, so mu le-ta veliko pomenila; upravičeno, saj jih dobi malokateri šolnik. Tudi v letih, ko je živel v pokoju, ni prenehal delati. Prizadeval si je, da bi njegov kraj napredoval; najbolj aktiven pa je bil kot predsednik krajevne organizacije Rdečega križa. Le-ta je bila med najbolj delavnimi v trebanjski občini. Skrbelo ga je za ogrožene ljudi in iskal je pomoči zanje. „Pomagal vam. bom, dokler mi bo dopuščalo zdravje!" Te besede so bile med zadnjimi, ki jih je izrekel na občnem zboru Rdečega križa. Na njegovi zadnji poti ga je spremila dolga vrsta njegovih učencev, prijateljev in še mnogih drugih, ki se ga bodo kot dolgoletnega šolnika in človeka s plemenitim srcem še dolgo s spoštovanjem spominjali. DANICA ZUPAN Dr. Francu Cziganu li, cl renšovcih, blizu njegove rojst-pjVC® vasi. Rojen je bil 1. 1908 v da b j kih. Po drugi svetovni vojni letif odšel poučevat glasbo in ,0 lilije na tedaj ustanovljeno gim-pa CjjMi0 za Slovence v Celovcu (1. prečj T^7). jej ustanovi je ostal [ja p* est do svoje smrti - letošnje-ikab, 5- februarja. 0 pti! Vsako leto je priredil prof. I?,gan ob koncu šolskega leta not'*avnostno akademijo, pri kateri dajif delovalo 250 gojencev gim- 1 (flV V tre^ Pevshih zborih. ) kfat je sodeloval tudi na irakr-^kem pevskem festivalu, kjer Matiju Brezovarju je prejel njegov zbor tudi posebno proznanje. Med počitnicami je obiskoval razne kraje slovenske Koroške in zbiral slovenske ljudske pesmi zato, „da ne pojdejo v grob". Več govornikov se je na Žalah poslovilo od pokojnika in mu izrazilo globoko hvaležnost za njegovo veliko in nepozabno delo, ki bo ostalo zapisano med slovenskim koroškim ljudstvom. Od prof. dr. Franca Czigana so se poslovili predstavniki slovenske gimnazije, Prosvetne zveze in Mohorjeve celovške družbe. STANKO SKOČIR Stani Gregoretič m a rt1] rim | Tovariš Matija Brezovar je bil itotdienavaden učitelj. Rojen je bil mi 1883 v Krapanu pri Labinu ie (b Istri. Tam je obiskoval zaseb-liziifo osnovno šolo. Od 1895 do raZ>904 je nadaljeval šolanje v e t£ Jubljani, od koder je bil 1904. ja o*ta poslan na prvo službeno opuVest° v Šentrupert na Dolenj-in edino;jovariš Ma-in Pa je namreč v Šentrupertu lo rt‘ užboval kot učitelj in kasneje da^Pravitelj polnih petdeset let. v pokojni tovariš Brezo- ljuVT prišel v dolenjsko kmečko iavt^kolje, so mu mnogi prisojali, a droban in slaboten, kot je <#1, - ■ - - - ■ itfieg im poznali, da se v njem skriva ne bo kos nalogam podežel-jčitej^ega ugj{ejja Toda kmalu so im ^Poznali, da se v njem skriva rirart ]na odločnost in volja do neV^ s katf^rn ip nrpmsacil \/cp NAS PRAVNIK SVETUJE nevT-*, s katero je premagal vse isti ^ aPreke. Vzljubil je Dolenjsko, ^ref Jene ljucjj jn onj so vzljubili kok ‘Jega in ga cenili. Prvih 16 let nikiL izjaf eč^l pouk /o. Tj ahotfl im«1 lerijl' :jiaj4e 'fPRAŠANJE: Ravnatelj šole ia, Vte'lotelrazrednim učiteljem pe--ar%5° razreda zvišati učno obvez-rek za dve učni uri. S tem po-\ei^t^.niern bi imeli razredni uči-skmLf ^ ur učne obveznosti na inosl! Ker s tem povišanjem ni nof^porf ie učiteljem S. razreda s i/«?°ro predmetnih učiteljev vrednost delovnega mesta 0jj s« uri tedensko. službovanja je učil po ves dan. Zraven je vodil še Kmetijsko podružnico, kasneje pa je skrbel tudi za vse delo kmetijske hranilnice in posojilnice. Kasneje je postal tovariš Matija Brezovar v Šentrupertu šolski upravitelj in na tem delovnem mestu dočakal drugo svetovno vojno. V stari Jugoslaviji je bil soustanovitelj društva Sokol in njegov poslednji starosta. Med NOB je ves čas sodeloval z OF. Leta 1942 so ga Italijani aretirali in ga odpeljali v Trebnje. Italijanske oblasti so ga tudi upokojile, vendar je bil dekret po vojni razveljavljen, M. Brezovar pa je ostal v aktivni službi do 1954. leta. Torej pol stoletja! Potem pa je še osem let pomagal urejati v šoli administrativne posle. Ni se mogel ločiti od šolske stavbe, ki jo je s Stana Gregoretič je umrla 29. decembra 1970. Doma je bila iz Trsta, po prvi svetovni vojni pa je s starši pribežala v Maribor. Tu je končala 1. 1932 učiteljišče in kakor desetine drugih mladih ljudi, ostala po maturi brezposelna in nato začasno zaposlena iz bednostnega fonda na vadnici žen. učiteljišča, dokler ni prejela namestitvenega dekreta v Lovrencu v Slov. goricah in nato v Lenartu v Slov. goricah. L. 1941 so jo okupatoiji pregnali prek taborišča Bori v Vel. Šilje pri Kru-ševcu, od koder se je spet zatekla k prav tako izgnanim staršem v Ježevico pri Cačku. Preživljala se je z ženskim ročnim delom, obenem pa je bila aktivistka NOB. Po osvoboditvi je delala do vrnitve v Maribor v Ugrčinu v Bolgariji, kjer je spoznala prizadeto in osirotelo mladino. Že takrat se je odločila, da se bo posvetila prizadeti mladini. Nadaljevala je študije za defektologinjo ter je postala 1. 1957 ravnateljica po- sebne šole. Tu si je ob nelahkih razmerah s požrtvovalnim delom in organizatorsko nadarjenostjo pridobila posebne zasluge pri reformiranju šole, pri čemer se je pokazala kot odlična pedagoginja, ki je z obzirnimi, razumevajočimi in kulturnimi odnosi znala povezovati svoje poklicne kolege, starše in otroke. Za svoje napore in uspehe je bila 1. 1961 tudi odlikovana z redom dela s srebrno zvezdo. Ves čas pa je kot izvrstna pevka sodelovala v učiteljskem pevskem zboru Emil Adamič, v Mariboru pri Glasbeni matici in pri učiteljskem pevskem zboru Slavko Osterc, kjer je bila tudi tajnica. Kot odbornica je sodelovala že pred vojno pri Sokolu, učiteljskih društvih in obiskovala tečaje Pedagoške centrale, po osvoboditvi v odboru Sindikata prosvetnih delavcev, Pedagoškega društva. Planinskega društva ter kot članica Zveze borcev in SZDL. B.P. Slavku Sicherlu Pokopali smo tovariša in iskrenega prijatelja Slavka Sicherla, predmetnega učitelja v Mengšu. Svoje pedagoško delo je začel pred štiridesetimi leti. Povsod, kjer je poučeval, pa je bil pravi ljudski učitelj: posvečal se je delu z odraslimi, bil je režiser, in pevovodja; delal je povsod, kjer smo potrebovali izkušenega in predanega človeka. Ne bodo ga pozabili Vrhpolj- čani, Trzinci, Artičani in ljudje s Potoka v Tuhinjski dolini, še manj pa prebivalci Mengša, kjer je preživel in delal vse do svoje bolezni. Priljubljenost Slavka Sicherla je pokazal tudi njegov pogreb - mengška godba, petje pionirjev in zbora upokojencev, udeležba številnih prijateljev in znancev. NACE VODNIK j pat le- a naši šoli je praksa, da na pa. 'jjž ne vabijo tistih članov inja £ajž’ ^ so na dopustih ali so n$ljav° drugače odsotni. Ali je ve-nrii^/e/ ^ s^leP> ki §a je svet spre-mga^i ’ if] katerega pa član sveta, ki teft.Ner! Vabijen, ne bi glasoval? :d član sveta bi ttis0foc,7° v PKmeru prisotnosti od-no ha ;no. vpHval, da sklep ne bi bo^Zj/j zSkisovan. Po kakšnih meri-išc ^na o.,, določajo delovna mesta |et n« 1 in kako jih zasedajo? ) st°p; Z. D. ved" n pridnost Učna obvez- ca "fje tr,iU1citel)ev za razredni pouk eg|,e!doloe 0 uSnih ur, kolikor jih lost^več i,a Precimetnik, vendar ne ija drtelj s,?/ ^ ur na teden. Ravna-MPlPevati - 0rej ni upravičen zvi-Ucno obveznost učiteljev za razredni pouk nad številom ur, ki jih določa predmetnik. Del dohodka, kije namenjen za osebne dohodke delavcev, razdeli delovna organizacija na posamezne člane svoje delovne skupnosti po merilih pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Kakršnakoli drugačna delitev je nepravilna. Organi upravljanja so sklepčni, če je na seji organa navzoča večina njegovih članov. Načelo večine je sestavni element neposrednega in kolektivnega odločanja. Organi upravljanja odločajo oziroma sklepajo z večino glasov navzočih članov, razen če se zahteva po statutu’za odločanje o posameznih vprašanjih določena posebna večina. Torej je veljaven vsak sklep organa upravljanja, za katerega je glasovala večina navzočih članov. Obvezna navzočnost delavca na sestanku organa upravljanja je določena v temeljnem zakonu o delovnih razmerjih, kadar organ odloča o delavčevi pravici ali dolžnosti v delovni organizaciji. To delavčevo pravico je treba zagotoviti tudi v splošnem aktu. Zakon o osnovni šoli določa v svojem 66. členu, da se delovna mesta učiteljev, ki opravljajo vzgojno izobraževalno delo poln ah najmanj polovičen delovni čas zasedajo po razpisu. S statutom osnovne šole se lahko določi, da se zasedajo po razpisu tudi delovna mesta učiteljev, ki opravljajo vzgojno izobraževalno delo manj kot polovičen delovni čas. Osnovne šole so dolžne razpisati tudi tista delovna mesta za posamezne učne predmete ali skupine učnih predmetov, za katere je ob upoštevanju učne obveznosti nezasedenih najmanj 20 ur tedensko. VPRAŠANJE: Zaposlena sem kot vzgojiteljica v domu srednje šole in imam pravico delati le štiri ure na dan. Težava je v tem, da se v domu ne moremo sporazumeti, koliko časa moramo delavke, ki imamo pravico do skrajšanega delovnega časa po porodnem dopustu dejansko prebiti v domu in koliko odpade na ostale dejavnosti. Zahteva se, da sem v domu prisotna tri ure in pol in da poleg tega opravljam še obiske po šolah, potrebno pripravo in podobno. Seveda je tako moj delovni čas daljši kot štiri ure. B. A. ODGOVOR: Skrajšani delovni čas matere z otrokom znaša 4 ure dnevno. Tak delovni čas torej ni polovica delovnega časa, če le-ta traja 7 ur dnevno in 6 dni tedensko. Ker spada v delovno obveznost vzgojiteljev poleg vzgojnega dela v samem domu tudi drugi delo, kot so. obiski na šolah, priprave in'podobno, je to potrebno tudi ustrezno upoštevati. Po mnenju zveznega sveta za delo bi morala učiteljica učinkovito delati nekaj več kot dve uri dnevno, za pripravo in izvenučne dejavnosti pa bi ji morali priznati nekaj več kot 90 minut dnevno. Vzgojiteljsko delo je v tem pogledu vsekakor sorodno učiteljevemu, zato smo mnenja da bi podobne norme kot jih je podal zvezni svet za delo ustrezale tudi za vašo delovno organizacijo. T. ŠAREC POGOVOR S PISATELJEM IN SCENARISTOM IVANOM RIBIČEM »Ukana« na TV — to je velik načrt! Potem ko je ljubljanska televizija objavila, da bo nadaljevala s prikazovanjem serije filmov o mestecu Peyton, je bilo čutiti v precejšnjem delu slovenskega televizijskega avditorija radostno olajšanje. Tako bo zadoščeno vsem tistim, ki so ljubitelji maratonskih filmskih nadaljevanj. Mnogo mnenj tako „za“ kot „proti“ je bilo izrečenih. Mnogo je bilo zapisanega v tisku in še več je bilo povedanega na cestah, v pisarnah, lokalih, pač kjer je naneslo. Naj bo tako ali drugače, eno bo verjetno le res. Filmi, preizkušeni po znanih in uspelih literarnih predlogah, naletijo navadno na zelo ugoden odmev med televizijskimi gledalci. Tudi slovenska televizija seje preizkusila z vrsto serijskih oddaj, ki so imele v naši javnosti kaj različen odziv. Bomo končno tudi mi Slovenci prišli do slovenskega mesteca „Pejton“? Nam bo uspelo posneti z našimi in med našimi ljudmi film, ko bodo ob času njegovega predvajanja več ali manj prazne ceste in lokali. „Da, res je,“ mi je pred časom odgovoril slovenski pisatelj in scenarist Ivan Ribič, „privolil sem, da napišem scenarij po znanem romanu Toneta Svetine ,Ukanah" Ivan Ribič ima na področju scc-naristikc vsekakor bogate izkušnje. Izmed dvajsetih scenarijev, kolikor jih je bilo uresničenih, naj omenim le nekatere: ,Dolina miru', ,Kala‘ (po Ribičevi povesti), ,Nc joči, Peter', .Nevidni bataljon', scenarij za TV serijo VOS, to, ki jo pravkar predvajajo in tisto, ki jo bomo lahko gledali od meseca aprila dalje. „To bo zelo drag načrt," pripoveduje dalje tovariš Ribič, „posebno za tako majhen narod, kot smo mi. Pojavila , se je ideja, da bi gospodarstvo gorenjskih občin primaknilo svoj delež in omogočilo televiziji uresničiti ta načrt. Moja vizija na filmski trak prenesene Ukane je natančno določena in se tudi avtor z njo povsem strinja. Pirotehnika-nerctvanski elementi -mo v Ukani ne zanimajo. V Svetinovem romanu me zanima en problem: slovenska družba v tem času in biti pravičen do nje, bodisi do tistih na naši strani in onih na nasprotni, ter drugih, ki so bili zmleti med obema kamnoma. Iz tega viharja potegniti človeka, pri tem pa naj ne bi težka atmosfera, ki je ležala nad to deželo in družbo, nikdar popustila. Z eno besedo: zanima me predvsem človek!' V pogovoru s scenaristom Ivanom Ribičem sem izvedel, da bo ekrani-zirana Ukana serija šestindvajsetih epizod ali šestindvajset enournih filmov, posnetih v barvah. Scenaristične priprave naj bi trajale dve leti. Režiser Štiglic, ki pa bo prevzel v roke režijsko taktirko, bo potreboval za priprave eno leto. Snemanje naj bi trajalo šestnajst mesecev — torej čez kakih pet let. Proračun? Približno milijardo in šesto milijonov starih dinarjev. Če pomislimo, da stane pri nas povprečen film 150 milijonov dinarjev, bi bili ti filmi posneti z dokaj skromnimi sredstvi. ,,Mislim, da ima filmana Ukana, vse možnosti, da postane načrt velike vrednosti in prodre prek naših meja," mi je ob koncu razgovora povedal svoje mnenje tovariš Ribič. ..Opozarjam pa, da tu ne gre za spektakel. Kar bo spektakularnosti, bo samo nujno dramaturško pomagalo pri razpletu karakteijev posameznikov in družbe. Tone Svetina je vložil v roman Ukana dolgih petnajst ali šestnajst let dela in je torej samo po sebi umevno, da bodo tudi priprave za ekranizacijo dolge in zahtevne." Torej če bo vse po sreči - čez pet let! Da si le ne bi do takrat prehudo pokvarili okusa! SILVO TERŠEK Kratkočasnice Neki učitelj vpraša v šoli go-stivničarjevega Anžka to le iz številjenja: ,,Anža, ti si bistra glava, ki te imam že davno rad, izštevili mi tudi ti kaj, poslušaj me: Jaz bi šel k vam v gostivnico, in bi spil tri verčke ola po 12 kron‘in bi snedel eno popoprano meseno klobaso za 10 kron in bi prigriz- _ nil zraven tudi za 1 groš kruha; koliko bi mogel plačati tvojemu očetu? “ Anžek odgovori: „Gospod učitelj, le pridite večkrat k nam, sej veste, da vam moj oče vselej radi zastonj piti in jesti dajo, kolikor vam je ravno za malo južino potreba.'' Učiteljski tovarš 1865, str. 28. I SC EM O OBČASNE DOPISNIKE za tednik »KMEČKI GLAS«. Zanima nas vsa pomembna krajevna problematika, zlasti s podeželja. Svoj naslov pošljite na naslov: ČZP »-KMEČKI GLAS« Ljubljana, Kopitarjeva 2. Izbrane kandidate bomo pravočasno obvestili o podrobnostih sodelovanja. Akcija »Ob mejnikih revolucije« Vsak dan zacvete naša ulica v raznih barvah, prav kot pisana livada. Kaj pa cvetje?. Ali ima prijeten vonj, vsiljiv ali vsaj indiferenten? Kar spomnimo se, kolikokrat zavihamo nos in kako neprijetno se počutimo, kadar nas zapahne duh po alkoholu, nikotinu ali postani hrani. To se nam večkrat zgodi ob vstopu v neprezračen lokal. Spomnimo se, kako neprijetno se počutimo ob sogovorniku, ki vonja po znoju. „Revež, poti se,"pravimo, pa nam zato ni nič manj zoprno. Zato ne dovolimo, da bi bili tudi mi eden teh „reve-žev“‘. Mislim, da je za moderno ženo ali moškega nujna uporaba Med najrazličnejše prireditve in proslave ob 30. letnici vstaje jugoslovanskih narodov spada tudi mladinska akcija Ob mejnikih revolucije. Republiška konferenca Zveze mladine Slovenije pripravlja v sodelovanju z rezervnimi vojaškimi starešinami, Zveze borcev, pripadniki JLA, specializiranimi organizacijami in odbori za splošen ljudski odpor na šolah akcijo pod nazivom Ob mejnikih revolucije. Namen akcije je zbiranje in iskanje podatkov, dokumentov in pričevanj o narodno-osvobodilni vojni, revolucionarnih gibanjih pred vojno in v obdobju obnove dežele. Vzporedno s tem pa je namen akcije tudi v tem, da mladina spozna kulturne in zgodovinske znamenitosti svojega kraja in okolice. V akcijo je vključena predvsem šolska mladina, zato bi o vsebini in poteku akcije malo več spregovorili. V aprilu, maju in juniju bo mladina organizirala pohode, izlete in obiske v ožji in širši okolici, kjer bo zbirala gradivo o dogodkih iz NOB, partizanskih akcijah, predvojnih delavskih shodih, pomembnih objektih socialistične izgradnje in narodnostnih zanimivosti. Večji del teh podatkov bo zbran s pomočjo proučevanj preživelih udeležencev in aktivistov NOB. Tako zbrano gradivo bi se v posebnih delovnih skupinah uredilo in izdalo v brošuri za vsak večji kraj posebej. Brošuri bi bil priložen tudi majhen zemljevid, kjer bi bili včrtani vsi ti podatki. Namen izdaje teh brošur je, da se ohranijo ti podatki in da ostala mladina spozna svoj kraj in okolico. Akcijo po šolah bi vodile v glavnem specializirane organizacije v zunajšolskih dejavnostih, kot npr. planinci, taborniki, ferijalci, fotoamaterji, radioamaterji, strelci, klubi mladinskih aktivov in drugi. S prikazom svoje aktivnosti bodo te organizacije opozorile na svoje delovanje in pridobile mnogo novih članov, mladina pa bo spoznala kulturne in zgodovinske znamenitosti svojega kraja in okolice. Med iskanjem gradiva o dogodkih iz NOB pa bodo lahko te skupine odkrile še nepoznane podatke in dokumente, ki jih potrebujejo vsi muzeji revolucije in druge znanstvene ustanove za popolnitev dokumentacije o naši revoluciji. O vzgojno-izobraževalni vrednosti te akcije ne kaže razpravljati, ker je razvidna že na prvi pogled, pač pa bi bila naša dolžnost pokazati mladim pomen te res edinstvene - mladinske akcije. Z masovno udeležbo v tej akciji bi najdostojneje proslavili veliko obletnico in prispevali svoj delež pri zbiranju gradiva o najslavnejših dneh naše zgodovine. Poleg Za1 spominsko ploščo Gustavu Šilihu so darovali: Poleg darovalcev, objavljenih v zadnjih dveh številkah Prosvetnega delavca, so poslali svoje prispevke še: Vilko Bežan, Murska Sobota, din 50; Janez Šiftar, Murska Sobota 50 din; učitelji osn. šole Kobilje-Do-brovnik 125 din; osnovna šola Žetale pri Ptuju 100 din; Gizela Bla-govid, Ormož, 50 din; Marija Novak, Ilirska Bistrica 30 din; Jelka in Emil Zirkovnik iz Horjula pri Ljubljani . 60 din; Jože Kmetec, Ljubljana 100 din; Vilko Kolar, Ljubljana 50 din; osn. šola Šmartno ob Paki 100 din; osn. šola Prevalje 70 din; Franjo Ko-ražinec, Šmartno ob Paki 30 din; Janez Rotar, Maribor, 20 din; Janko Plemenitaš, Maribor, 50 din; Vlado Šuster v imenu sošolk in sošolcev osn. šole Slavko Šlander 140 din; dr. Eman in Miša Pertl 50 din; Jožko Škilan, Maribor, 10 din; osn. šola bratov Polančičev, Maribor, 260 din; Alenka Glazer, Maribor, 20 din; Janez Dobrajc, Maribor, 20 din; Nande Kavčič, Maribor, 20 din; Stanislav Horvat, Ptuj, 25 din; Milan Kabaj, Maribor, 50 din; Zavod za šolstvo SRS, Ljubljana, 360 din; Ja- nez in Marija Švajncer, Maribor, 50 din. Jan Baukart, Maribor din 100, — Franc Karbaš, Miklavž pri Ormožu din 20, — Vlado Ivanec, Maribor din 14, — Tomaže] Milena, Maribor din 50, — Sindikalna podružnica osnovne šole Ivan Cankar Maribor din 410, — Pedagoški aktiv vzgojiteljic Maribor din 500, - Vzgojni dom Maribor din 100, — Novak Alojz Maribor din 50, — Medicinska srednja šola Maribor din 300, — Poklicna šola za ži-vdsko stroko Maribor, din 180, — Gsnovna šola Maks Duijava, Maribor din 330, — Višja tehnična šola Maribor din 352,70, — Zavod za šolstvo, organizacijska enota Celje din 110. Vsem, ki so prispevali zneske za spominsko ploščo pedagogu Gustavu Šilihu, iskrena hvala! PEDAGOŠKO DRUŠTVO MARIBOR Svet šole osnovne šole dr. Jožeta Potrča v Ljubljani, Potrčeva 1, razpisuje za šolsko leto 1971/72 naslednja delovna mesta: učitelja tehničnega pouka - PRU tehn. pouka - za nedoločen čas; 3 vodje varstvenih oddelkov PB za nižjo stopnjo - U ali PRU — razredni pouk — za določen čas — 1 leto. Prijave pošljite na upravo šole. Rok prijave je 14 dni po razpisu. , Redni razpis prostih delovnih mest Šolska vodstva obveščamo, da bo letošnji redni razpis prostih delovnih mest objavljen v prihodnji številki Prosvetnega delavca, ki bo izšla 2. aprila. Prosimo, da nam pošljete besedila razpisov čimprej, najkasneje pa do 26. marca. Besedilo naj ima oznako Za redni razpis in ime občine, v kateri je šola. tega bi zbrano gradivo lahko rabilo šolnikom pri pouku v šoli za boljše opisovanje zgodovine domačega kraja in okolice. Mladina pričakuje upravičeno v tej akciji našo vsestransko pomoč, saj bomo s svojo udeležbo podprli res nekaj velikega in vzgojno. Tako pripravljena akcija nam bo dala novih idej in nas prepričala o pomembnosti našega sodelovanja. RUDOLF LIKAR dezodoransa. Pri nas dobimo že zelo veliko teh pripomočkov za osvežitev telesa. Zal je večina teh (sprayev) sorazmerno zelo draga in se zelo hitro porabi; zato predlagam, da se žena ali moški odloči za dezodorans (štift), ki je cenejši, trajnejši in ga lahko nosimo v torbici ali v žepu. Ni dovolj, da „dišimo po milu". Važno je, da ne mučimo Kinematografi prikazujejo o IqQoI ©! gleda televizijo, se prepira in izgublja stik med seboj, ker sta mož in žena nesposobna rešiti medsebojne konflikte. To je film, ki ne predpostavlja, temveč dopušča tudi možnost časa za življenje. n. d. RDEČE KLASJE je slovenski film, ki je nastal po motivih romana Ivana Potrča Na kmetih in ga je posnel režiser Živojin Pavlovič. Pavlovič je eden od najbolj prizadevnih in temeljitih raziskovalcev našega sodobnega življenja. Človek z vsemi nasprotji v njem samem, ki jih ustvaijajo družbena dogajanja, je objekt njegovih raziskav. V filmu Na kmetih je posegel v obdobje kolektivizacije in obveznega odkupa. Vendar je zanj slikanje tega obdobja le okvir za razmišljanja o deformacijah, ki nastajajo v človeku, če se le-ta ne uspe povzdigniti do bitja, ki presoja in na osnovi te presoje tudi deluje. Vse drugo je podrejeno nekemu na videz progresivnemu mehanizmu, ki pa pomeni pravzaprav korak nazaj v razvoju človeške skupnosti. Brez tega pa ostane le krčevito iskanje stikov človeka s človekom. Film priporočamo za ogled in razgovor v višjih razredih srednje šole. m. b. BALZACOVE GREŠNICEje film režiserja Josepha Zacharja. Nastal je na nemškem komercialnem tržišču. Sočen Balzacov tekst je zlorabljen s slabo vizualizacijo za naivno pornografijo. Filma ne priporočamo. m. b. KRAJ ZA LJUBEZEN je solidna melodrama Vittoria de Sice. Marcello Mastroianni in Faye Dunaway sta mu bila v odlično pomoč. Njuna igra je pripomogla, da je film, čigar zgodba bi bila lahko osladna, le mogoče gledati. Vendar pa film nima tolike vrednosti, da bi ga priporočali ža razgovor. m. b. GOSPODIČNA IN POTEPUH je risanka Walt Disneya, ki je ponovno prijadrala na naše ekrane. V zadovoljstvo vsem gledalcem od 6 do 60 leta. SONČNICE (Fest. 71) je prav tako film Vittoria de Sice. Posnel ga je v italijansko-fran-coski koprodukciji z italijanskimi in sovjetskimi igralci. Zgodba o vojaku z ruske fronte, o njegovi ženi, ki ga išče in najde, o njegovem dvoženstvu je stereotipna, realizacija pa kaže, da je ustvarjalnost tega velikega mojstra drugačna, kot je bila nekdaj. m. b. m. b. MOŽ, KI SI JE IZMIŠLJAL je delo danskega režiserja Jensa Ravna. Akcija filma je grajena na znanstveno fantastični ugotovitvi, da je možna materializacija misli. To je akcija, kije bila osnova že marsikateremu znan-stveno-fantastičnemu filmu, katerega postavitev se uresniči v metafizičnem postavljanju človeka v svet, v kader. n. d. LABIRINT ZLOČINA je film, ki spada v zvrst kriminalk. Dogaja se nekje v puščavi Amerike, kjer je naenkrat kopica ljudi mrtvih, in tako dalje. Skratka film, ki ni vreden pozornosti. n. d. POLNOČ NA REEPERBAH-NU, film režiserja Rolfa Olsena z znanim igralcem Kurtom Juetgensom predstavlja popolnoma šabloniziran izbor zgodbe in načina njene postavitve. Filma ne priporočamo. n. d. LJUBIM TE . . . TUDI JAZ TEBE NE je film francoskega režiserja Pierra Grimblata. Hotel je posneti film o zakono-lomstvu in težavah, ki s tem nastajajo. Ostal pa je preveč na površju. Zato je tudi preveč „moralizatorski“, da bi za gledalca bil kaj več kot povprečen zabaven film. Povprečen je tudi po oblikovni plati. m. b. ČAS ZA ŽIVLJENJE je posnel režiser Bernard Paul. To je film, ki kaže različne pojavnosti štiričlanske družine, ki dela, je, VETER IZ JAMAICE je gusarski film, ki je namenjen mladi publiki. Vendar ga zaradi slabega scenarija in slabe filmske realizacije ne priporočamo. m. b. NIŽJA GLASBENA ŠOLA V TOLMINU razpisuje prosto delovno mesto tajnika — računovodje za 12 ur tedensko. Pogoj: srednja strokovna izobrazba z najmanj 5-lctno prakso v admi- • nistraciji v prosvetnem zavodu. - Rok prijav velja 15 dni po objavi razpisa. svoje okolice s svojim neprijetnim vonjem po potu, ki ga z jutranjim umivanjem ne moremo preprečiti za ves dan. Današnja naglica in živčnost še pospešujeta potenje in gotovo ni v prid naši svežosti. Zato uporabljajmo izbrani dezodorans. Vonj izberimo po okusu; prijetno svež, športni ali ostrejši. Naj se pogovorimo še o parfumih in njihovi uporabi Izogibati se moramo zelo močnih, ostrih vonjev, ki bi bili drugim lahko neprijetni. Ne pozabimo, da nekateri parfumi spremenijo svoj prvotni vonj na različni vrsti kože. Ugotovili smo že, da je treba pričesko, obleko in obutev prilagoditi osebnosti. Isto velja za parfume. Nežnemu tipu svetlolaske se bo lepo podal nežen, nevsiljiv vonj; energična črnolaska si bo brez škode lahko privoščila močnejšega. Dobro je, da smo pri uporabi parfuma zelo skromne pri količini. Vsako pretiravanje je zoprno in neokusno. Kapljica na prst je dovolj za eno in drugo stran ušesom, še kapljico na notrafi stran zapestij in na tilnik. Par‘ fuma ne denimo nikoli pod pal’ duho, ker bi sicer dosegli nH’ sprotni učinek od želenega. N uporabljajmo istega parfum1 kot naša prijateljica, zato ^ nam ugaja", temveč se odU čimo za svojega in ga potem vedno uporabljajmo. No; maji1’ no spremembo si lahko pri N ščimo. V zimskem času izbe rimo različen parfum od V stega, ki ga bomo uporabljale < poletju. Če že imamo rade izrazit pa1) fum po cvetju (ciklama, vrtnici ( šmarnica itd. ), bodimo zelo‘n skromne pri uporabi. Ti pat "a; fumi so še prav posebno močni izp, in postanejo zato zelo hitro vslZev, Ijivi. Svetujem, da si raje izbtoce rete drugačnega. °ba Naš vonj: dezodoransa, kčbgo lonjske vode ali parfuma naj $ ^ač tako prilagodi naši osebnosMi 5 da bo postal njen del. EdiiVnos tako bo toliko pravih ravnn težij, kolikor je nas samih. mil TEA Uh so Zbor delovne skupnosti otroškega vrtca Antona Medveda, Kamnik razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — 2 delovni mesti vzgojiteljice (VZG) — 1 delovno mesto otroške sestre Stanovanja ni. fe£i znc skh i?o, mo išč, Hat ^ Uči ta OSNOVNA ŠOLA RADA IRŠIČA MISLINJA pre UČI razpisuje prosta delovna mesta — 1 učitelja za tehnični pouk, pogoj: PRU, samsko stanovanje PODRUŽNIČNA ŠOLA PAŠKI KOZJAK — 3 učitelji za razredni pouk, pogoj: U s srednjo ah višjo izobrazbo Na voljo je brezplačno stanovanje, dodatek za težje delovne pogoje je 900 din mesečno, šolska zgradba je bila obnovljena leta 1968. Nastop službe 1. 9. 1971 za nedoločen čas. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. < pos I pot Razširjajte svoj list! RAZPISNA KOMISIJA PRI CENTRALNI OSNOVNI ŠOLI „OSMIH TALCEV" DOLENJI DOLATEC razpisuje naslednja prosta delovna mesta s polnim delovnim časom za nedoločen čas: CENTRALNA OSNOVNA ŠOLA DOLENJI LOGATEC: — 2 prosti delovni mesti učitelja za matematiko in fiziko profesor ali predmetni učitelj — 1 prosto delovno mesto učitelja za tehnični pouk in fiziko profesor ali predmetni učitelj Samska stanovanja so zagotovljena, učiteljskemu paru (eden od njiju učitelj matematike — fizike) je na voljo dvosobno stanovanje. PODRUŽNIČNA ŠOLA ROVTE: — 3 prosta delovna mesta učiteljev razrednega pouka učitelj Samska stanovanja so na voljo. PODRUŽNIČNA ŠOLA LAZE: — 1 prosto delovno mesto učitelja razrednega pouka učitelj Samsko stanovanje je na voljo. Nastop'službe 1. septembra 1971. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prošnje s potrebno dokumentacijo vložite v tajništvu Centralne osnovne šole „8. talcev" Dol. Logatec v 15 dneh po razpisu.