zii anilin. IMani. i nmoto, 19. septembra 1908. lil. leto. rtu dan arečer iimnD urili* * f»ra*»%* ter valja »o *0*ti prejtman aa —lit agizka delale n TJ« Scto 25 K, «9 pol leta 13 K, aa Četrt ieta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za L|ma>lja&0 • pošiljanjem na dom za vse leto liti aa pol leta 12 K, aa Satrt Mi 6 K, aa aa mas«* 8 K Kdar hodi sam poni, plača aa vsa lato 22 K, aa pol lata 11 K« aa Satrt lata 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za Memol|o celo lato 28 K. Za vsa Aruge dsiele in AaaaHka ji« lato $0 K> Nt naročbo brat latsdsaaa vp*ifi*ffltva aar&čnina ta na oaira, - gaaaaaaila sa plačuje od petarostopne patit-mtapo 14 h, če te oananlla tiska enkrat, po 12 h, če te tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat Stopiti naj ts izvole franko vatL — KakapitI sa s« vračajo* ~ lr«*matrva aa aamvmtttva ga v KnaHovik wi!eaa it. 5, — Upravnistvu naj sa blagovolilo posUJati naročnine, reklamaelie, oananlla, t j. administrativne stvari.. | $&al**va t v Ljubljani, dobro vedoč, da se ima tu na tem shodu odločiti, da-li s? »odo inogie med narodi slovanskimi oživotvoriti ideje, ki jih je vrglo na površje novo slovansko gibanje. In res tu v Ljubljani, v prestolnici Benjamina med slovanskimi narodi — slovenskega naroda, se je zgodil čudež, ki se je zdel še pred meseci nemogoč: Zastopniki vsega slovanskega časopisja, reprezentantje javnega mnenja slovanskega so se euodušno izjavili za ideje, ki jih oznanja neoslavizem, ter se zavezali delovati v njih smislu in duhu. Rusi iz carstva in Galicije, Poljaki iz kraljestva, iz Galicije in Poznanja, Slovaki, Hrvatje in Slovenci, Srbi in Bolgari, vsi ti so na ljubljanskem kongresu svečano proglasili, da smatrajo načelo »Svoboda, e-ia-kost in bratstvo med slovanskimi narodi« za edino spasonosno za slovan-stvo in da hočejo vse svoje sile posvetiti v to, da se ideje, izvirajoče iz tega načela, izvedo, ako tudi polagoma, in uresničijo. Knodušnost — ta redka cvetka med Slovani — pri tej manifestaciji že kaže, da se je tu šlo za veliko stvar, kateri pripisujejo vsi Slovani brez izjeme neprecenljivo važnost. Ako bi kongres slovanskih časnikarjev v Ljubljani ne imel nobenega drugega uspeha,bi že dejstvo, da so se na tem kongresu zastopniki vsega slovanskega časopisja postavili na stališče novega, za Slovane edino spasonosnoga blagovestja — neoslavizma. zadoščalo, da se to prireditev proglasi za eno najvažnejših točk v zgodovini sodobnega slovanskega gibanja. Praška slovanska konferenca je prvi, kongres slovanskih časnikarjev v Ljubljani je drugi vogelni kamen orjaške zgradbe, ki se ji pravi kulturno vseslovanstvo! Na praški konferenci so se zbrali stavbniki, inženirji, v Ljubljani pa delavci, zidarji stavbe slovanske vzajemnosti! __R. P. Pismo s Hruaškeso. (Rauehovi načrti za bodočnost. — Škandal v Koprivnici. — Hrvatje na interparlamentarni konferenci v B< -rolinu.) Zagreb, 18. septembra. Bliža se zadnji rok — L oktobri —, ko bi po zakonu moral biti sklican hrvaški sabor, da zboruje polne tri mesece, tedaj do konca leta. V zadnjih devetih mesecih je namreč imel sabor seje le dva dni, ni se niti konstituiral, a DO osnovnih zakonih bi moral vsako leto zborovati vsaj tri mesece. Dosedaj je poteptan za- kon o potrebi, da se votira proračun, ker baron Rauch vlada brez odobrenega proračuna. Sedaj bomo videli, ali se bo glede zapostavljanja ustave šlo pri nas še dalje. Zvedelo se je, da bi Rauch imel najrajši, da bi se naš sabor 1. oktobra razpustil, toda nove volive bi se naj ne razpisale v treh mesecih, ka-por predpisuje zakon, teinuč bi rad vsaj leto dni vladal brez sabora. Vladal bi rad kakor paša, kakor se danes niti na Turškem ne vlada več, da bi tako temeljito pripravil teren — za bodoče volitve. Ako bi najvišji faktorji res pritrdili k takemu demoralizatornemu absolutizmu na Hrvaškem, tedaj oni zgoraj res hočejo izzvati pri nas nedosledne posledice. Ako se z najvišjega mesta gazi zakon, zakaj bi se potem narod držal zakonov, in to še vseh preostalih zakonov, ki so napravljeni proti njemu. Med tem pa Rauch vendar le »dehi«. Dela zato, da se more pohvaliti, kako se polagoma obrača javno mnenje njemu v prilog. Na eni strani s silo, na drugi strani z mitro. Nadaljuje z zapiranjem Srbov, da ima čim več »veleizdajalcev«. Pri tem se postopa s tolikim cinizmom in brez vestnost j o, da je groza. Popolnoma je jasno, da so vsi ti aretiranci — sedaj jih je že *J7 — žrtve politične špekulacije. Saj je dokazano, da so v Pešti in na Dunaju vedeli za vso to navidezno »zaroto« že lani. a vendar »roka pravice- ni posegla v mes. Iz te$M je pač razvidno, da cela »veleizdaja« ni bila tako nevarna za monarhijo, da bi se ne bilo moglo počakati z zapiranjem. Vse to jasno priča, da se gre pri tem za politični kšeft, da se zdrobi opozicija. A da bi zaradi tega morali res trpeti takšni politiki in časnikarji, katerili drugi poklic je na Hrvaškem sedeti v ječi! Toda pri nas zapirajo popolnoma miroljubne vaške trgovce, ki o politiki niti pojma nimajo. Uničuje se jim eksistenca, zapirajo tuberkulozne uradnike z velikimi rodbinami, da se menda »zdravijo« v smrdljivih zaporih. Preiskovalni zapor, ki bi se zaradi prav jasnega »materiala« (srbske slike, emblemov, cirilice itd.) mogel hitro končati, ruzteguje se do brezkončnosti. imajo jih v preiskovalnem zaporu poglavitno zato, da prestrašijo druge. Najbrže si ne bodo nikdar upali s tem »materialom« priti v javnost pred sodišče. A kar je najhujše, v tem zapiranju se vidi stalni z i s t e m. Dosedaj jih zapirajo iz dveh volilnih okrajev: kosta jn iškeiva in virginmo- stovskega. V prvem okraju je prodrla koalicija samo s 3 glasovi večine proti madžaronom in frankovcem, a v drugem okraju je sploh le 88 volil-cev, od teh gotovo polovica uradnikov. Koliko volilcev je treba tu zapreti, da dobi vlada še s kakšnim drugim nasiljem večino? Takih okrajev na tak način bi mogla vlada pač še nekoliko »osvojiti«, a vse to bi bilo še z daleka premalo, da pride do večine 88 mandatov. Drugo Rauchovo »delo« je, da prepoveduje ljudske shode, ki jih sklicujejo poslanci. V Ogulinu je bil zabranjen shod bivšemu podbanu Nikoliču, ki je imel nato v svojem okraju nekoliko zaupnih sestankov. V Jastrebarskem je bil prepovedan javni shod dr. Bauerju; vršil se je nato tudi zaupni sestanek. Enako se je prigodilo dr. Pelešu v Glini. Tretja smer Rauchovega »dela« je, da zopet potuje po Hrvaškem. Rauch se da najprej informirati, katero mesto stremi najbolj po kakšni krajevni koristi. Kadar to izve, potem da po svojih oblastih pripravljati po neodvisnih elementih »šti-nmngo« zase. Obeta se jim izpolnitev njihovih želj, samo ako ne bodo demonstrirali, kadar pride ban, in da ga vsaj kaka oseba pričaka na kolodvoru. In seveda prepričavajo potem take lokalne patri jote: lahko ste kakršnegakoli hočete političnega mišljenja o Rauchu; tu se gre samo za poglavarja dežele. Na take zapeljive obljube se usedejo potem vendarle kateri naivneži na lim. Tako je bilo tudi v Koprivnici. Tam si je mesto zgradilo lepo gimnazijo, rado bi dobilo tudi trgovsko šolo. A sedaj se Koprivuičanom gre za to, da zdržavanje te gimnazije prevzame popolnoma dežela nase. Rauch je seveda za vse te želje vedel ter je pred prihodom v Koprivnico — drugače čisto opozicionalno, koalicijsko mesto — brzojavil načelniku, da za njihovo prošnjo za trgovsko šolo stoji zelo povoljno . . . In res je prišel načelnik z ostalimi uradniki pričakat Raueha na kolodvor. V mestu samem je od vedel bana v sejno dvorano mestnega zastopstva. — Ta dogodek je razveselil Rauchova glasila do ekstaze. Takoj se je naznanilo na vse strani, s kak-nim slavjem je bil sprejet Rauch v Koprivu ici. Koalicijski časopisi, v prvi vrsti »Pokret«, so najostreje obsodili postopanje koprivniškega načelnika. Sklicevali so se na ta slučaj, kako Rauch, ako ga kje direktno ne popljuvajo, takoj javlja v Pešto, da so ga s cvetlicami obsipavali. * Na interparlamentarno konferenco v Berolin so odpotovali trije zastopniki koalicije (dr. Šurmin, Roje in Zagorac). To dejstvo samo je silno razburilo Madžare, ki povsod na takih kongresih paradirajo kot veliki kulturni propagator j i miru. Hrvatje so se prijavili kot posebna narodna skupina, ter so bili brzojavno iz Berolina obveščeni, da jih je »Unija« sprejela. Med tem so začeli Madžari, ki so že prišli v Berolin, intrigirati na vse mogoče načine, da bi bili Hrvatje izključeni iz vrst boriteljev miru, češ, da se niso prijavili — v madžarsko skupino! Oni namreč augmentirajo, da naš sabor ni parlament, da Hrvatje morejo sodelovati le kot člani peštanske-ga sabora, a tedaj morajo spadati v madžarsko skupino. In res so s svojim spletkarstvom izposlovali, da so Nemci poslali nato drugo brzojavko, da Hrvatov — ne sprejmejo. Med tem pa so Hrvatje že prispeli v Berolin. In tako se bo na kongresu vendar sprožilo tudi hrvaško vprašanje ter se razsvetli naše razmerje napram Madžarom. Glasovi iz Idrije. Liberalci se pogajajo? »Slovenec« je v svoji resnicoljubnosti zabeležil vest, da se liberalci skušajo s klerikalci pogoditi glede prezidave mestnega poslopja. Ta vest je sama na sebi tembolj neresnična, ker je ravno nasprotno res. Klerikalci bi se radi pogodili; kajti jelo jih je skrbeti, kaj bo, če se prezidava izvrši vkljub njihovemu rovarenju in nagajanju. Gotovo bi bilo le pravično, da bi se klerikalce izključilo od dobrot prezidane hiše in oni sami bi v nasprotnem slučaju gotovo tako storili. Kaj enakega pričakujejo od na-prednjakov, ker po sebi hlače merijo. Zato jih skrbi: pametnejši in pre-udarnejši med njimi tudi pravilno u videva jo situvacijo, da se prezidava ne bode mogla za vedno preprečiti, in vsled tega bi radi dosegli, da bi se to ne izvršilo proti njim. Gosp. Goli, kakor star lisjak, je seveda že tudi prišel na to idejo. V pogovoru z nekaterimi našimi možmi, je izjavil, ko se mu je zagotovilo, da je mestni dom namenjen vsemu prebivalstvu, ne glede na politično prepričanje, — da je bil on doslej merjen, da se hoče samo naprednjake LISTEK. Nekoliko komentarja h cerkvenim govorom nate duhovščine. (Dalje.) L . ič. Polagoma pa je padala politična ln gospodarska premoč cerkve in s tem tudi njen kulturno - socialni po-m*n. Nastopi doba laicizacije, v kateri se je začela človeška družba s f^jimi institucijami odtegovati cer-*voni oblasti in vplivu.Administrati-v° družbe je prevzela država, ki je Ve-gaja! * * Goli obrača — Osvald obrne. G. Goli misli, da v svoji stranki nekaj velja, pa se krvavo moti. Ko bi ne bilo očeta Osvalda, bi že bilo, tako je pa žalostno z njegovim vplivom. Za-to je bilo nespametno od njega, ko se je zavezal, da bode svojo stranko pripravil do tega, da se sprijazni s prezidavo mestnega poslopja, — predno je slišal, kakšnega mnenja je Osvald. G. Goli je bil prepričan, da je za svojo stranko v Idriji največ žrtvoval, da bode torej tudi njegova beseda nekaj zalegla v stranki, tembolj, ko je pravo odločno na njegovi strani, toda uračunal se je. Osvald je kategorično izjavil, da ne bode miroval, da z liberalci neče paktirati, ker noče, da bi se mu Julče smejal. Tako vidimo, tla tudi Osvald uvideva opasnost položaja, da tudi njega skrbi bodočnost, ali Julče, ki ga vedno tako grdo gleda, če ga sploh pogleda, ta se mu ne bode smejal, pa naj se zgodi, kar hoče. In tako je pri kraju z Golijevim vplivom. Prijatelji ga lahko odvežejo dane besede, opravil ne bode tako ničesar proti Osval-dovi trmi. Osvaldu je političen boj, kakršnega namreč on vodi, postal druga natura, potrebuje ga kot riba vode, zato se tudi pameten mož ne bode mogel vzdržati poleg njega, ampak pod njim, tako, kakor se je zgodilo z Goli jeni! Ravno zavidanja vredna ta vloga ni. * * m Gangl - Šusteršič - Šuklje. V tej zadevi smo doslej samo od Gangla slišali določno in jasno izjavo. Dr. Šusteršič in glavar Šuklje se skrivata za »Slovenca«. Zato je v interesu javnosti želeti, da se tudi ona dva precizno izjavita. Zadeva je resna. Nam nikakor ne more biti egalno, če se smatra našega poslanca za lažnika, isto si mislimo o klerikalcih glede njihovih zastopnikov. Imenovana gospoda naj natanko povesta, kako se ie stvar godila, kaj se je govorilo itd., potem se bode šele dalo sklepati, ali je bilo mogoče kako nesporazum-ljenje ali ne. Torej! Zanimivosti. Iz Š e n t Jerneja na Dolenjske m. Zadnji čas se je dogodilo v našem kraju toliko važnih in pomembnih dogodkov, da je prava potreba spraviti jih v javnost, saj se itak kar po več let ne oglasi nihče s kakim dopisom. Predvsem je bila važna birma, ki se je vršila na Malega šmarna dan, važna ne sicer sama na sebi, ampak vsled okolnosti, ki so jo spremljale in ki so nadvse značilne za mišljenje našega ljudstva, ki je končno vendar začelo izpregledovati. Slovesen sprejem škofa se je klavrno izjalovil. Res je sicer, da se župnik Lesjak ni posebno poganjal, da bi se prevzvišeni slovesno sprejel, bal se je namreč, da bi kaj veljala ta nepotrebna reč, ker o župniku je splošno znano, da je velik stiskač pred Bogom in pred ljudmi. Bolj agilen je bil naš kaplan Polde, ki je alarmiral celo »Izobraževalno društvo«, da pripelje visok mlaj in ga postavi v čast nadpastirju. Toda Polde je sklepal, a šentjernejski fantje, ki niso v klerikalnem društvu, pa so sklenili drugače. Na predvečer je čuvala mnogoštevilna četa vaških, vnanjih fnn- bolj izpodrivale versko metafiziko vsaj v toliko, v kolikor je bila njena naloga razlagati prirodne pojave. Tako se je morala verska metoda, t. j. metoda avtoritete, vede, fantazije, vedno bolj umikati pravi znanstveni metodi, temelječi na empiriji. To je najvažnejši korak k padcu cerkvenega filozofičnega sistema in sploh verstva. Dokler je imela cerkev še posvetno moč in oblast, je z vsemi mogočimi nasilnimi sredstvi nastopala proti vedi in njenim zastopnikom.Dobro piše o tem John \Villiam Draper v uvodu svoje izborne knjige: Zgodovina konfliktov med verstvom in vedo: »Zgodovina vede ni le naštevanje posameznih iznajdb; to je pripovedovanje o konfliktu dveh se boju-jočih moči: ekspanzivne sile ljudskega razuma na eni strani, na drugi Strani pa pritisk, ki prihaja od tradicionalne vere in stanovskih koristi.« In nadalje pravi: »Kar se tiče vede, se ta ni nikdar skušala združiti s svetno močjo. Nikdar ni nikogar duševno mučila, telesno trpinčihi in končno usmrtila, da bi tako obdržala ali razložila svoje ideje. Ona ni omadeževana od nikake krutosti ali zločina. Toda v Vatikanu so bile roke, ki so se dvigale k blagoslavljanju, omadeževane z zločnom. Brodile so pO krvi.« . ... „ (Dalje prihodnjič.) tov pripeljani mlaj, da ga ob luninem svitu postavijo. AH glej spaka! Nekaj se zamotijo in mlaju je neznana roka z neznano žago odžagala cel vrh. To je bil hud poi>er. In k nesreči so pa tudi neznani ponočnjaki komaj dober meter nad zemljo odžagali že prej stoječi veliki mlaj, da se je z velikim hroščem zvrnil poleg svojega že ponesrečenegfa tovariša z odžagan i m vrhom. Nadomestila ni bilo mogoče dobiti in tako je prišel škof brez običajnega mlaja v Šentjernej. Bil je vidno užaljen in je kar kratko odgovarjal na razne opazke, ki so jih delali različni podrepniki farovški. Nadučitelju v pokoju Sa-jetu, ki se je na stara leta srečno prelevil v klerikalca, je na opazko, da imamo lep nov stolp, zabrusil v obraz značilne besede: »Ja, ker imate preveč denarja!« Pripomnilo se mu je dalje tudi, da je vsa cerkev prenovljena, a prevzvišeni, ki je po župnikovem mnenju človek kakor drugi, se je osorno zadri: »Kaj popravljanje! Nove cerkve je treba, ker je ta premajhna.« — Milo se mu je namreč naredilo, da ne dobi iz Šentjerneja skoro nič za svoje lačne zavode v Št. Vidu, zato mu je vsakega izdanega vinarja škoda. Kako je potem škof pridigoval, kakor bi pro-senico mlatil z ubitim cepičem, še ne omenjam, saj ga v tem oziru cela dežela pozna z najslabše strani. Misli so morda, pouekodi dobre, ali drugo, drugo. Vsak, tudi najzadnji kaplan, bi govoril bolje in prijetnejše. Pa še to: nikdar ne ve, kdaj je treba nehati! Loputal in loputal je venomer naprej, dasiravno je bilo nad 600 majhnih otrok v največji gnječi in vročini v cerkvi. Večje nesreče sicer ni bilo, kakor da je škof drugo jutro, ko je maše val pri podružnici v Šmarjah, imel še eno pridigo! Velik prevrat se je zgodil zadnji teden tudi v naši občini. Dobili smo novega župana v osebi trgovca Franceta Novoselca, ki ima, v manjšem slogu seveda, za seboj politično mišljenje dr. Žlindre. Pri občinskih volitvah je namreč zmagala v tretjem in drugem razredu stranka farovški podrepnikov, med tem ko so bili v prvem razredu izvoljeni narodni možje. Župan je torej iz večine. Navdušenje je bilo nepopisno, ko se je razvedel izid županske volitve in dobilo je duška, ko so zvečer naredili prisrčno ovacijo novemu županu v obliki prijazne »mačje godbe«. Drugo jutro pa je stal na štoru odžaga-nega mlaja sredi trga lep, v cunje odet slamnat mož s primernim pozdravom novega župana. To je bil smeh, da nikdar tega! Slamnat mož je stal do desetih na svojem odličnem mestu, ker ga ni hotel nihče odstraniti. Končno je prišel občinski redar ponj; v sveti jezi ga je pahnil in parkrat pošteno brcnil z desnim čevljem, potem pa odvedel v občinski zapor, kjer naj premišljuje svoje grehe. Kako se bo sodba glasila našega župana — Salamona, bomo BVO-ječasno poročali. Za sedaj mu pa le svetujemo, naj le lepo spravi slamnatega moža, morda mu pride še prav. _ Ricmnnjske razglednice pred sodiftem. R i c m a nje, 12. sept. Kakor vobče znano, založil je še meseca septembra minolega leta g. Maks Šeber, fotograf v Postojni, razglednice civilnega pogreba in civilne poroke v Ricmanjih. Brž ko je to izvedel za liberalce strogi orožniški postajevodja v Boljuncu (soprog »Marijine sestre«, poštarice v Bor-štu), g. Mučič, je bil ves iz sebe. Prišel je nekega dne pod noč (seveda z nasajenim bajonetom) v Ricmanje z namenom, da bode kupil te razglednice za ovadbo. Ker niso bile te razglednice po prodajalnicah še v razprodaji, je poslal nekega tujega moža, ki je slučajno delal v Ricmanjih, naj jih gre kupit k županu. Možu je zažugal, da ne sme povedati, za koga kupi te razglednice. Mož pa je slabo naletel: še predno je šel od strogega gospoda Mučiča, je bil župan že o tem obveščen. Zupan, vedši, da ga hoče ta njegov prijatelj spraviti na led, je rekel poslanemu možu, da ima razglednice, ali samo za svojo rabo. Ko je mož tako povedal strogemu g. Muči-ču, je prišel rdeč kakor rak. Jezil se je in se izrazil napram več osebam, da bo že on pokazal županu Berdonu, kako se poročuje. »Pa ne samo njemu,« je jezno nadaljeval strogi gospod Mučič, «pokazal bodem tudi priči Bonano in založniku Šeberju, kaj se pravi civilna poroka.« Končno je dostavil: »To pot jo je župan tako zavozil, da ne bo rešitve, če pridejo tudi vsi ljubljanski branitelji.« To je* bilo dne 10. septembra minolega leta. 2e dne 13. istega meseca, to je tri dni pozneje, dobila sta župan Brdon in priča civilne poroke Fran Bonano pozivne liste, glaseče se, da se morata predstaviti sodni j i v Kopru že drugi dan, 14. septembru. Ta dan je bil za g. Mučiča dan veselja. Mož je bil kora j žen, to se pravi: malce preveč »dobre volje«. Govoril je glasno nalašč, da so ga lahko Ricmanjci slišali, kake zasluge da si bo on po obsodbi stekel. Govoril je tudi o neki zlati kolajni, katero da mu bode škof Nagi po obsodbi podelil in katera da ga bo spominjala, ko bo v pokoju, na trud, katerega da so mu Ricmanjci na-pravljali. Obravnava je tekla skoro celo leto. Obtoženca sta bila v tem času večkrat pozvana pred sodnijo. Ker jih ni moglo sodišče v Kopru obsoditi, je poslalo obtožnico — sodišču v Trst. Sodišče v Trstu je zavrnilo obtožnico zopet sodni j i v Koper s pristavkom, da tržaško sodišče noče imeti več opravila z riemanjskim crkvenim vprašanjem, ker zadnjič da ni moglo župana, ki mrliče poko-puje, ne ono in niti ne kasacijsko sodišče na Dunaju obsoditi. Na podlagi pristavka tržaškega sodišča sta bila obtoženca na zadnji razpravi dne 5. septembra t. 1. oproščena. — To je bil velik udarec za strogega gospoda Mučiča. Ta dan ni baje od jeze niti večerjal. Vaša kolajna je šla po vodi, gospod Mučič! Iz verodostojnega vira smo izvedeli, da misli g. Mučič stopiti v pokoj samo radi Ricmanjcev, ker mu vsaka pritožba izpodleti. Izvrstna misel, samo že zdavnaj naj bi bil Mučič šel na njo! Dopisi. Mojstrana. V neizbrisnem spominu ostane šesti september skoro vsakemu, ki nas je posetil predpreteklo nedeljo, gotovo pa nepozabljiv vsakemu domačinu.Vkljub precejšnji skrbi med občinstvom, ki je bilo upravičeno v to vsled večkratne izkušnje in vkljub slabemu vremenu na predveselični dan, je bilo v nedeljo vsekakor* najugodneje. Jutranja zarja je oznanjevala krasen dan,Tri-glav je zapeljivo zvabljal vsakoga,ki ima še iskro goroljubja in razpoloženje med ljudmi je bilo najžidanejše, tako da sta bili vasi Dovje in Mojstrana trenutkoma praznično oblečeni in pripravljeni na sprejem gostov in njihovo pogoščen je. Ob polu treh popoldne dospe z vlakom jeseniški in javorniški naraščaj in močna deputacija (24 po številu) radovljiškega Sokola, poleg mnogoštevilnih drugih gostov. Sokoli odkorakajo takoj proti Dovjem, kjer se združijo z jeseniškim, ki je peš tja prikorakal. Pozdrav pred slavolokom: Na zdar! So- J kol! je bil zelo prisrčen. Domača dekleta v narodni noši, akrašena s slovenskimi trakovi, pripenjajo Sokolom in naraščaju šopke, jih z njimi obsipajo, dočim jih pozdravi gdčna. Jerica v kratkih, iskrenih besedah, g. Ivan Janša pa v imenu vaščanov. Navdušenje vsestransko. Ob spremstvu Na zdar-klicev odkoraka nato združeni Sokol skozi vas, ozaljšano s slovenskimi trobojnicami proti Mojstrani. Na meji med Dovjem in Mojstrano, pod slavolokom: narodnim boriteljem pozdrav, pričakujejo Moj strančam s svojimi Kranjicami na čelu ljubih gostov. Na jedrnat pozdravni nagovor gdčne. M. Luksove odgovori g. dr. Vilfan, župan radovljiški in deželni poslanec, naglasu je, da narod, ki prišteva tudi ženstvo med svoje, nikoli ne more omagati v boju za svoja življenska prava. Navdušenje narašča vedno bolj in bolj, dokler ne doseže vrhunca pred Ra-bičevo gostilno, kjer sprejme Sokola godba z »Naprej zastava Slave«. Pozdravljanja ni ne konca ne kraja. Prazničnost in židanost ne poznata višje stopnje. Prične se telovadba z nastopom naraščaja na orodju. Vse vaje se vrše z ono precizno gotovostjo, ki je lastna jeseniškemu Sokolu. Izvršitev vsake vaje pozdravlja občinstvo s ploskanjem in z oč i vidnim zadovoljstvom. Največje zanimanje pa vzbudi jeseniški in javorniški naraščaj, ki nastopi skupno v prostih vajah. Ne samo, da pogled nanje občinstvo zelo zelo navdušuje; temveč — in to lahko trdimo brez ugovora — vsakemu navzočniku se vzbudi tudi želja po lastnem domačem naraščaju. Telovadba traja skoro eno uro. Poudarjati moramo to dejstvo, ker so bili telovadci-Sokoli vztrajni in točni skozinskoz, tako da so mogli i štokasti čuki mnogo profitirati. — Ko odkorakajo telovadci raz telova-dišče, se prične oficialni del veselice. Tajnik družbe sv. Cirila in Metoda, g. župnik Anton Berce obrazloži v daljšem izvajanju pomen in namen imenovane družbe, dalekosežnost njene podružnice pri nas z ozirom na zemljepisno lego krajev, Dovje in Mojstrana in kako naj vse tudi denarno pomaga družbi. Govornika posluša občinstvo z zanimanjem in splošno odobravanje dokazuje samo, da je govornik pripovedoval, kar je vsakdo občutil, in da je ljudstvo pokazalo zrelost in dovzetnost do višjih narodno - kulturnih vprašanj. Prvomestnik podružnice za Savsko dolino, g. dr. Tičar, izraža svojo radost in pomen tega pojava, da se je dovjiška občina povspela do te samostojnosti tudi na obrambnem slovenskem polju. Sokolsko idejo vzbuja g. Špicar, tajnik jeseniškega Sokola. Njegove besede odjekujejo mogočno v navdušenih srcih navzočni-kov. G. Josip Zupan, predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev Ciril - Metodove podružnice, se zahvali predgovorniku in zaključi oficialni del. Sledi srečkanje, prodajanje šopkov, narodnih kolkov, razglednic, kratko vsega, kar je vrglo čistega dobička okroglih 190 kron. Vsekako častni prebitek pa priča tudi o vsestranski marljivosti prodajalk Gorenjk, ki niso ne malo pripomogle k gmotnemu in moralnemu uspehu te veselice. Veseli pa nismo samo tega materialnega dobič, ka, oveseluje nas veliko bolj zavest v spoznanju po potrebi organizato-ričnega dela med nami. Kot prvi sad bodemo beležili ustanovitev podružnice sv. Cirila in Metoda za Mojstrano in Dovje. Ko se je približevala 10. ura, se zbere znova občinstvo, da spremi drage in ljubljene Sokole na kolodvor. Mogočno še se glasijo slovenske pesmi na peronu, dokler nam vlak ne odpelje onih navdušenih narodnih borilcev, ki so osposobljeni v vsakem oziru braniti slovensko narodnost. Sokolom in drugim gostom: da se kmalu vidimo! Na zdar! — O škandalu, ki se je dogodil na postaji, spregovorimo, ko bode vse v pravem tiru, da posvetimo enkrat za vselej: svobodni smo in nihče nikjer nas ne bi nikoli bagatelizoval. Uradništvo je tu radi potnikov. Iz Žužemberka. (Sleparje-nje ubogegs ljudstva). Naj-sijajnejše se je pokazalo v naši fari. da škofovo podjetje ali zavodi v Št. Vidu niso pastavljeni za ubogo ljudstvo, akoprav so zidani iz ljudskih milodarov. Takrat so kričeči in širo-koustui kaplani vpili kakor kak jesi-har, da se bodo \ zavodih šolali otroci revnih stanov brezplačno ali proti mali plači Seveda to je bilo takrat, ko zavodov še ni bilo; sedaj, ko bi se obljube imele uresničiti, so pa dušni pastirji s škofom vred pozabili na vse lepe obljube in v zavode jemljejo le otroke bogatih staršev. Oslepar jeno ljudstvo sedaj vidi, da je le takrat dobro, kadar se gre za milodar' v farško bisago. Letos je v naši fari prosilo več staršev, da bi njih otroci vstopili v škofove zavade proti mali plači. Z najboljšo nado so lazile matere okrog našega oholega dekana in njegovega kaplana, da se bodejo njihove želje uresničile in da bodo brezplačno ali vsaj proti mali plači oddali svoje ljubljence v zavode, :la bodejo enkrat postali gospodje. S popolnim zagotovilom so smeli priča-kovati, da bode njihova setev vendar obiodlla nekaj sadu, saj so sejah enajst let vsake k vatre trdo prislu-žene denarje; vendar žetev je splavala po vodi. Prišle so prošnje rešene z izgovorom, da ne morejo vzeti učencev proti mali plači, kaj sele brezplačno, marveč proti polnemu vnaprejplačilu. To so matere pogledale, ko so to vest čule; opravičeno so godrnjale, zakaj so vendar plačevale toliko let v ta uanen, da sedaj, ko bi se imelo njihove nade uresničiti. Jim pred lastnim pragom zapirajo vrata. Seveda tal o se godi le revnejšim slojem, ne tako pa bogatinom. Nešemu županu je bila prošnja po vo?jno rešena, ker je Župan veliki posestnik in bogatin. Temu so seveda vrata na steza j odprta, ker ima d'v-nar, ker lahko plača. Ljudje, kdaj RC boste streznili in spoznali, da ste le tedaj dobri, kadar zahtevajo dušni pastirji od vas žrtev, žrtev in zoper žrtev. Kadar vn> bodo poslanci fa ro/škh ljudi y.ci>ot nadlegovali in vas molzli. povejte jim, naj grelo cdmole k svojim ljubljencem bo^a tlr»;m, ne oa k zaničevanim revir,in slojem. Osobito grabežljivega volka, ki dan na dan ]>od raznimi izgovori berači in l j ud*, skubi. se je pokazal naš vzorni g. Zavbij. Temu prevzetnemu in ololemu propadlemu kandidatu za dob:*niškega »fajmoštra, bomo morali enkrat pošteno izprašat' vest, da nas bo pomnil. Saj žužem berška in šmihelska fara je tako iz-mozgana, da malokatei a na celem Dolenjskem tako. Temu bode treba storiti konec ubogemu ljudstvu v korist! Iz Žužemberka. (Sad f a j m o s t rove ošabnosti). Tri četrt ure od Zužemberskega hfca proti Za-gradcu stoji na levi strani mala siromašna vas po imenu šmihel. Ta mala revna vas je toliko srečna, da M3 v njeni sredi redi in debeli po vseh človeških postavah rdeeelični, okro gli župnik. Po njegovi zunanjosti bi človek mislil, da je s svojim stanjem popolnoma zadovoljen, ker ima pri dobrem apetitu vsega v izobilju. Pa stvar ne ostane pri tem, on si hoče poleg telesnih dobrot lega sveta in pri skrajno poslušnih svojih ovčica h še slave in časti, palač in katedJ Njegov kmečko prismuknjeni napi ga žene tako daleč, da je svoj pojj popolnoma zgrešil in ?;vi edin J svoji ne u tešn i želji po slivi in čas Tboge kmete v skrajno slabih hiji cah in pri bornem grunta je pripJ vil do tega, da so n u nekateri prji dili, da je za čast in slavo božjo t v z veličan je š*niiielskih dnš ter hjj govemu fajmoštrovemu napuhu, J danja cerkev premajhna, da si j,j rajo zidati velikansk ) p ^lopje, zv] no katedralo. In ros so aaslepljej kmetje pritrdili temu bed usten fajmoštra vrednemu in kmetom J gubnemu načrtu. Podrl? so zidoj stare cerkve in iz ostal in in razvad se je jela zidali n >va crkev — krt drala. Pisma so švigala po širn^ svetu, po daljni Ameriki, do rad, darnih rojakov; prihn,rde so vsoy vsotice, beračiti so jeli po vaseh trgih, da so v potu svojega obra« nabrali toliko, d i zmagujejo j)n| vsote za najnujnejše stvari. Preval jeni kmetje delajo, voz*.JO, strelaj ali cerkve ni in ni moči ■gotovi' Denar je pošel, slaba letina je ti Amerika je ubožala, glavni vir <], hodkov se je posušil, materijala zmanjkalo, dela v 'i uhajajo gole su ne cerkve pa stoje in iHčajo o jJ poslušnosti in prevdaui pokornoj farnih ovčic napram s\..;emu žiijj ku ter o njegovi puli i i ošabnogj Ljudje nimajo sedaj denarja, ne re, ne nove cerkve. Ob deževju uboga para pere na •irostem, iJ tem ko župnik v zikiisti i stan- .] kve, ostanku podrt in, maaije in vp| je na prepokorue ovčice: Dajte, u te! Prišla bo tirna Kit i;odstvo J zmrzovalo med sr»limi neometani; stenami na mrzi i zem..i; tato, 1 žrtvuje za katedralo H;'UJ' Q kron! ti zaslepljenost m pokoi>i »na! MnnlfestncllsM shod pni tolovoistvom v Ptuju. Demostrocile. Miren narod smo Slovenci. trpežljivost in pohlevnost nam J prešla v meso in kri, kajti vceplji so jo našim pradedom stoletji in v| letja napram nemški in rimski v di. Kako usodepolne važnosti je pohlevnost, vidi stoprav tedanji venski rod, ko so ga jele pritisk^ zlasti mogočne nemške sile z vso vj luinenco ob tla, hoteč ga a K rani roditi ali pa pregnati z rodne jrniif Šele mi smo se predramili, da s nemškega nasprotnika priučeno nižnostjo ne opravimo nič, če hu| nio kot narod še nadalje obstaja. Posebno nam je pa to jasno [»<> grdkih zadnje nedelje, ko smo kot mirni prišelci, kot popotniki, padeni in rupani od Nemcev v 1| ju, kraju na čisto slovenskih tk Ptujski dogodki so nam \-m > vencem memento, da se nehaj pr Nemcu od naše strani vsak parJj še odločnejši opomin, da bodimo Sij venci vedno na straži proti Wni<" so pa včerajšnji dogodki v 1 ljubil ni. Kar se je zgodilo pri včerajšnjj demonstracijah, ki so jim dali nrf sreda] povod ljubljanski Nemci mi, kakor je razvidno iz sledeeej poročila, zahteva takega odganj ki ne bo nikdar prešel. V slco^ vrstah prinašamo poročilo o sh< 1 in dogodkih, ki ^o mu sledili. Manifestiranje Slovencev in Slovi zoper ptujska tolovajska. »Slovensko društvo« je -klu,; za snoči v »Mestni donu sli. 1 zar* nedeljskih dogodkov v Ptuja. M ga shoda še ni videla Ljubijo Dvorana je bila z galerijami n»M polna, vendar glavni kontingent roda je bil na trgu pred »MestM domom«. Do Mahrove hiše je bik>*j črno občinstva, glava pri glavi, t*j da se lahko reče, da je bilo *"ei 1(1 soč udeležencev. Bili so med "J sivi možje, ki se jim je kot v*| drugim bralo na obrazu, da vedo riti pomen shoda. Vladalo W s d u tako navdušenje, a tudi tako oCT čenje, kot ga še nismo videli > 11:1 ljudeh. Otvoril je shod predsednik venskega društva«, dr. Ko** I.'ekel je med drugim takole: Slovenci in Slovenke! Vzpričo nečuvenih dogodke^ so se prigodili preteklo nedeljo >M ščinarjein družbe sv. Cirila LB BIJ da v Ptuju, čutilo je »Sloveu-ke štvo« dolžnost, da priredi Ja* >! od, da se na njem spregovori krita, resna in dostojna besed* 0 ' dogodkih. Vaše velikansko priča, da se zavedate v P°lnJ svoje narodne dolžnosti. ! ^ odobravanje). Pozdravim vas najsrčnejš?, zlasti pa zastopnic* J šega narodnega ženstva, ki >bl !] šle v tolikem številu sem. (Dolgot ni živio-kiici). S svojo udeležbo kumentirate, da vam bije srce z» rodno stvar. To nas bo podkrepijo (Dalje v prilogi.) 1. rnioga „Slovenazemn Narodn" žt. 217. dne 19. septemora 1903. v boju proti krutemu sovražniku, ki ^edno objestne je nastopa proti Slovencem. Nato je nastopil kot govornik ar. T r i 11 e r. Rekel je : Preteklo nedeljo je slavila noiu-ika kultura svoj praznik. Tam ob pravi leži staro, na zunaj prijazno niesto Ptuj. Naslanja se na vinorodne slovenske gorice, ob vznožju mu je pa prostrano Dravsko polje. Nekdaj io bilo to' mesto slovensko, kar priča arhiv ondotne čitalnice, pri katere ustanovitvi je bilo ovito vse mes«o v slovenske trobojnice. Vse ugledccj-;t» meščanske rodbine so bile pri dotični slavncsti. Danes pa je drugače* "Danes veje z mestne hiše ptujske irtnikfurtarica (fej-klici), danes ga ni na slovenski zemlji gnezda, k;.cr |>i šel bolj v cvetje nemškutarsk' šovinizem. Kdo je kriv tega? Te^n je kriva naša popustljivost, največ pa naša avstrijska vlada, (ogorčeni Tej-]djci), ki je vedno vestno pošiljala v Ptuj nemško nacionalno uradništvo, ki je zalivalo borno nemško rastlinico, dokler se ni prevzetno in bohotno razrastla v veliko drevo. Dandanes so v Ptuju gospodarji naj zagrizene j-ši Nemci in nemčurji (fej-klici), ki bi pa morali v par mesecih poginiti gladu, če bi jih ne podpirali Slovenci iz okolice. Sredi slovenskega morja se vzdiguje ta nemčurski otoČič kot prava Potemkinova vas. Ta kraj si je zbrala za letošnji svoj občni zbor naša Ciril - Metodova družba, ki izvršuje prokleto dolžnost države in dežele, da rešuje slovenske otroke potujčevanja in raznarodovanja. Ni je tako defenzivne družbe, kot je naša! Ni še poslovenila niti enega nemškega otroka. Navzlic temu smo pa morali biti pripravljeni, da nas ne bodo sprejeli s kruhom in soljo v Ptuju. Pripravljeni smo morali biti na demonstracije. No, kar se je zgodilo, to niso več demonstracije, to so prava tolovajstva. Peščica skupšči-narjev je bila napadena tolovajsko kot od ljudi, ki branijo krivično ugrabljeno stvar. Ker se za ta boj niso čutili močne dovolj, poklicali so nemški mob iz vse Spodnje Štajerske. Pokazalo se je pri tej priliki, da je poturica hujši od Turčina. Danes prižiga v Ptuju luč nemške kulture človek, ki je še pred nekaj leti beračil okrog Slovencev in ki ga je jugoslovanska socialna dmokracija izbac-nila iz sebe. (Fej-klici). Pri spominu na nedeljske dogodke v Ptuju mora človeku zavreti kri, posebno pri točki dvojne mere. Kadar demonstriramo Slovenci, je pokonci vse orožništvo in vojaštvo do zadnjega moža, dasi demonstriramo samo zato, ker ne dovolimo, da bi se v srcu Slovenije šopirilo nemštvo. Kriče, da napadamo »mirne« someščane. A kako je bilo v Ptuju? Pod pa-tronanco policije je nemški mob pljuval na naše narodne dame in izvrševal hudodelstva, kakor poškodbe tuje lastnine itd. To je sistem, ki se uveljavlja proti Slovencem sploh. Tako je in bo ostalo. Nas zapirajo brez vzroka, Nemec nas pa sme pobijati kot pse. (Velikanske ogorčenje). Da bi hoteli to prenarediti, ne bomo sklepali papirnatih resolucij, ni ti odpošiljali protestnih brzojavk na Dunaj. To ne pomaga čisto nič. Imamo pa drugo sredstvo zoper to in to je samopomoč. Ta samopomoč ne sme nikdar obstajati, da bi vračali sirova nasprotstva nasprotnikom. Ako hočemo doseči uspeh, se ne sme končati shod s poulično demonstracijo, ki je za nas dvorezen meč, pod katerim krvavi potem ves slovenski narod. Vsi ptujski nemčurji niso vredni, da bi bila zaradi njih žrtev* le ena slovenska glava. (Klici: Res je! Prav gotovo!)Tem ptujskim nem-turjem izražamo svoje najpopolnejše zaničevanje. (Viharno odobravanje, ki je trajalo par minut). Nam je na razpolago drugi ostrejši meč in tega moramo vihteti proti sovragu. V naše narodno telo so se vsesale pijavke, ki mu pij o srčno kri. Odreži-mo te pijavke! Ko bodo te pokončane, bo ozdravljen na slovenskem tele* su prisad, ki se imenuje nemčurski ^UJ. (Viharno odobravanje). Vesel sem, da je tu zbrane tolik) naše mladine in toliko ženstva. (Viharni živio-klici). Le z vašo obojno Pomočjo je mogoč gospodarski boj, y se mora pričeti z vso intenzivnostjo po vsem Slovenskem, kjer imamo Nemca za soseda, Z železno eneržijo £a začnimo in ravno tako nadaljuj-m°. (Burno odobravanje). Prosim vas mladino kakor ženstvo: Kadar vam bo izdati krono ali vinar, pazita da ne pride niti vinar v napačne £°ke, da ne pride v roke, ki spletajo ti seka krvave rane v naše na-rodno telo. Kad ar izd as te krono ali vi-nar» recite vselej: Spominjam sePtnja!! Velikansko odobravanje je sle-£j«o tem besedam, bilo je navdušenje, tl ga ne najdeš zlepa. £ Nato je prebral predsednik dr. okalj brzojavke, ki so došle na 8nod. Brzojavke so se glasile: Trst: Tržaški slovenski delavci eestitajo ljubljanskim Slovencem k energičnemu nastopu proti nemškemu furorju. Skupna naj bo borba proti tujinskemu vsiljeneu na naši zemlji! — »Narodna delavska organizacij a«. Trst: Pridružujemo se protestu proti barbarskim napadom nemških fanatikov. — Politično društvo »E d i n o s t«. Kranjska gora: Kranjskogorski naprednjaki se pridružujejo naj odločnejšemu protestu proti tolovajskim napadom ptujske poulične pobalinske svojati ter izražajo željo, da bodi geslo slehernega zavednega Slovenca: Svoji k svojim! Brzojavke so bile sprejete z velikanskim navdušenjem. Nato je nastopil dr. O i a ž e n , ki je z ozirom na množico pred »Mestnim domom« govoril skozi okno. Rekel je: Moj namen ni govoriti danes o nasilnih činih v ratuju. Govoriti hočem, kak odgovor damo Slovenci na krute razžalitve od strani nemštva preteklo nedeljo. V Ptuju je tekla slovenska kri, mirni skupščinarji, ki so se prišli posvetovat, kako rešiti slovenske otroke potujčenja, so bili vsi od prvega do zadnjega napadeni. Vem, da ima kri magično moč, ki vpliva, če se že pripoveduje o tem. Vendar vam priporočam mirno kri, da ne bo dana prilika baronu Schwarzu (Ogorčeni fej in pereat-kiici) rabiti orožništvo in vojaštvo, ki je je poklical v zaščito tukajšnjin Nemcev. (Ogorčeni klici: Nam pa v Ptuju niso dali nobenega varstva!) Odgovorili bomo na naroono-gospo-darskem polju. Ako se ozremo na naš politični in gospodarski položaj, vidim, da smo povsod zapostavljeni od vlade, ki so ji pri srcu le Nemci in Lahi. Schwarz (silno žvižganje in pereat-klici) nastavlja Italijane pri nas, dočini naj Slovenci gredo v tujino! (Klici: Škandal!) Samo na Kranjskem imamo sodnike, ki razumejo naš jezik, na Štajerskem in Koroškem pa so nemški sodniki, ki sodijo Slovence, ne da bi razumeli našo materinščino. Nemška industrija se pri nas povsod šopiri in kjer je ta razvita, se ustanavljajo šulferajnske šole za slovenske otroke, ki morajo pohajati vanje, ker nam ne dajo dovolj slovenskih šol. Glede denarnih zavodov smo na slabem, ker so naši ljudje še taki, da nosijo v nemška hranilnice svoj denar. Te hranilnice so namenjene proti Slovencem, ker se porablja njih denar za potuje en je in raznarodovanje slovenskih otrok. Predvsem vrši to delo »Kranjska hranilnica« v Ljubljani. Kdo je pa krrv, da smo Slovenci tako tlačeni, da se tako šopiri prevzetni tujec me 1 nami? Krivi smo tega sami, ki vzdržujemo Nemce, jih redimo, nosimo denar v nemške hranilnice. (Klici: Ne bomo ga več!) Nemške trgovine podpirajo predvsem naše narodne dame. Ako hočemo, da beseda ne ostane sama fraza, biti nam mora geslo: Proč z obzirnostjo, proč s tlačnn-stvom! (Velikansko odobravanje). Sestavil se bo podroben načrt v kratkem, kako se nam je ravnati. Delalo se bo na tihem in videli boste in bodite prepričani, da bodo ljubljanski nemčurji postali pohlevni. Držite ce gesla: Svoji k svojim! Ne smem vam reči: Bojkotirajte nemške trgovce in obrtnike! ampak pravim vam: Slovenec in Slovenka, kupnj le pri Slovencih in Slovenkah! (Viharno odobravanje). Veliko ogorčenje vlada med vami, a prosim vas, bodite trezni! Ohranite današnje navdušenje in prisezide, da, ako hočete, da bo konec zaničevanja našega, da boste vsikdar in vselej zahajali samo k Slovencem! Ve slovenske žene in gospodinje, ko greste kupovat jutri in vsak dan, spomnite se, kaj sem vam rekel danes tukaj na tem mestu. Slovenci! Posnemajmo Cehe, ki so na narodno-gospodarskem polju ubili nasprotnika! Ravnajmo se po njih! Ko se zgodi to, bodo tudi na cesarskem Dunaju dobili pred nami re-špekt, spoznali bodo, da bo Avstrija ali slovanska ali pa ne bo. (Viharno odobravanje in ploskanje). Kot zastopnica slovenskega ženstva je govorila gospa Franja dr. Tavčarjeva, ki je bila najvi-harnejše pozdravljena. Govorila je * Odločnosto, kot je nismo vajeni pri Slovenkah; Rekla je: Tepli in pljuvali so v Ptuju žene, zate dovolite, da spregovori žena! Ponaša se oholi Nemec, da je tolkel ženo — ženo tepsti ni težko. To izvrši lahko najzavržencj?i culuka-fer. (Viharno odobravanje). Tukaj je pa to storil kalturonoKCc Nemec, kateremu zdržuje država toliko šol. Pa hodi Nemka v Prusijo ter tam kriči, kako slabo se godi Nemcem na Kranjskem in vendar se ni bila Nemka nikdar tepena in napadena po Slovencih! (Klici: Še nikdar ne!) Mi moramo prirejati shode ob meji slovenski, da vidimo, kam dajemo z žulji prisluženi krajcar, da ohranimo svojo deco potujčenja Skeli udarec na ženskem telesu, zastonj naj ne peče! Me matere in ve bodoče matere, ki dajemo krvni da- vek, ki ga daje Slovenka toliko — vzgojimo si tega, da bo ljubi! le tisto, kar ljubi nas, našo domovino in naš slovenski jezik! Zavežimo se, da vzgojimo sinove, ki bodo dali slovenski zemlji zopet slovenski Ptuj! (Velikansko odobravanje in živio-klici se kar niso hoteli poleči po teh besedah) . Predsednik shoda, dr. K c k a 1 j upa, da bo shod najlepše zaključen, če ga zaključimo pod vtiskom izgovorjenih besedi. Za nas pomeni Ptuj — Pfuj! (Viharno odobravanje), dokler ne bo slovensko mesto. Iskreno se zalivali za udeležbo. Proti nasprotnikom imamo izborno orožje. Ni treba pouličnih demostracij, ker smo kulturen narod. Povsod lahko pokažemo, da imamo drugo orožje. Imamo skrbno mater, našo c. kr. vlado (burni fej-klici), ki nam je preskrbela za danes orožnike in vojake, da se nam kaj ne zgodi. Bodimo ji hvaležni za to, predno se pa raziđemo, zapojmo »Hej Slovani!« Mogočno je zadonela slovanska pesem in shod se je s tem povsem mirno končal. Demonstracije Med petjem pesmi »Hej Slovani« so množice odhajale v mesto izpred »Mestnega doma« povsem mirno. Le par žvižgov se je čulo. Ko je prišla množica mimo hiše. v kateri je železna trgovina Nagy^eva. priletela je na ljudi tinta od te hiše. Metalec je bil tako neroden, da je v hitrici vrgel posodo s tinto v zid, odkoder je padlo potem, pustivši velik madež, na tla. To je bilo olje v ogenj. Nastal je žvižg in vpitje. Med množico je nastala razburjenost. To je povečal še neki Nemec, ki se je pomešal med ljudi In hotel vreči na hišo posodico tinte. Tinta se mu je pa razlila v roki in oškropila okoli stoječe. Imamo povsem verodostojno pričo za to! V ljudeh je zavrelo. Ko je množica prišla do Kordina, se je od tam zopet vlila tinta na spodaj idoče ljudi. Zdaj je pa bilo konec mirne krvi. Ljudje so bili vsi besni in bili kot vihar, ki ga ni moč ustaviti. Sledile so demonstracije tako velikanske, kot jih še ni bilo v Ljubljani. Razburjena množica je drla proti Wolfovim ulicam, kjei ji je pa policija zaprla pot. Ljudje so predrli kordon in odšli v »Zvezdo«, kjer so bile v par trenotkih razbite vse šipe kazine, od prve do zadnje okrog in okrog. Na demonstrante so metali Nemci iz kazine iz prvega nadstropja tinto. Ko je nekaj ljudi prišlo po Knaflovih ulicah in zavilo v Šelen-burgove, so., bili politi s tinto iz Ko-slerjeve hiše, ki stoji na oglu obeh teh ulic. Oni, ki so prišli od pošte, so bili politi s tinto iz Luckmannovega stanovanja, v kateri hiši je bila prej pošta. Ljudje so mislili, da je padla tinta od nasprotne strani in so lučali kamenje tja v stanovanje stotnika Fhdeja. Kmalu po desetih je prišlo v teku kakih 30 orožnikov, ki so izpraznili »Zvezdo« in ves Kongresni trg. Vseh demonstrantov je bilo takrat kakih 600 do 800. Od teh jih je odšlo kakih 150 proti deželni vladi, kjer so istotako pobili šipe, na kar so odšli proti »Kranjski hranilnici", kjer so razbili vsa okna, kolikor ji7i je doseglo kamenje. Tudi par oken v nemški gimnaziji je razbitih. V tem je druga gruča, tudi kakili 200 oseb, razbila šipe pri Mahru, zavodu Hutb, nemškem otroškem vrtcu, lil harmoničnem društvu. Pri raznih nemških trgovcih so potrgali nemške table in jih pometali v Ljubljanico, pri dragih so razbili šipe in svetilke. V tem je nastopil bataljon vojakov 27. pes-polka Belgijcev. Ko so razganjali vsako peščico ljudi, so se vedli skrajno sirovo, tolkli okrog sebe in suvali čisto mirne ljudi brez vsakega vzroka. Udirali so v privatne hiše z golimi sabljami in nasajenimi bajoneti in aretirali povsem nedolžne ljudi. Med ljudmi je vsled tega nastalo silno razburjenje in žvižgalo se je na vse pretege. Vojaki so gonili ljudi i/ ulice v ulico in kjer je bilo par oseb, zapodilo se je vanje po 20 vojakov. Mir je nastal šele okoli 2. popol-noči. Pripravljeni so bili »za ^ysak slučaj« tudi dragonci, ki pa jim ni bilo treba stopiti v akcijo in so okoli ene odpeljali konje v vojašnico. Po-stirani so bili na južnem kolodvoru. Aretiranih je bilo vsega skupaj 12 oseb, od policije 7 in od orožnikov in vojakov 5. Aretirani so bili povsem nedolžni ljudje, tako inženir Prelovšek in drugi. Oni, ki so bili aretirani od vojakov in orožnikov, so bili odvedeni v sodne zapore. Izpuščeni niso bili še danes popoldne ne. Orožniki in vojaki so delali z are-tiranci skrajno sirovo. Inženirja Prelovska je gnalo močno uklen j enega 6 žandar j ev na sodišče. Deželni ?bori. Grade o, 18. septembra. Poil. Wastian je interpeliral namestnika aaradi besed, ki jih je baje govoril napram državnemu poslancu dr. Banko viču Ta poslanec je namreč namestnik grof Clary na pritožbo, da «e pošdjajo Slovenoem na Spod Štajerskem uradniki, ki ne znajo slovensko, ki nimajo srca aa ljudstvo, od govoril, da se dudi, ker slovenski d a rod te razmere tako mirno prenaša. Interpelant je nujno zahteval, naj namestnik odgovori, ali je res rabil te besede. Celovec, 18. septembra. Posl. Ho fer je stavil samostalni pred og glede omejitve vožnje a avtomobili. — Na predlog finančnega odseka se ustanovi v Trgu (Feldkirehen) deska meščanska šola. Vsled dopisa deželnega šolskega sveta se je naročilo deželnemu c dboru, da de v tem za sedanju predloži revizijo šolskih za konov, posebno glede pravnih razmer ućteljstvii in disciplinarnega postopanja. Brno, 18. septembra. Pri razpravi o nujnem predlogu glede spre membe deželnega reda se je izkazala nesklepčnost, zato se skliče prihodnja seja pismeno. Praga, 18. septembra. Nemški poslaneo Mally je interpeliral namestnika, ker je praski upravni svet sklenil naročiti vodovodne oevi na Francoskem. Interpelant je trdil, da so davki mesta Prage do polovioe (?) nemški denar. > Za minoritetne šole« Dunaj, 18. septembra. Danes se je vršila ministrska konferenca zaradi minoritetnih šol na češkem. Določil se je poseben odbor, ki naj izdela in predloži tozadevne načrte ministrom. V odsek pridejo tudi zastopniki ministrov Praška, Pradeja in Marcheta. S to stvarjo se bo ministrska konferenoa bavila še prihodnji teden. Zadevo je mogoče rešiti le tako, ako se šolski proračun razdeli tako, da bodo morali Nemci nositi stroške za nemške, Čehi pa za Češke Šole po nekakem narodnem davčnem katastru. Ustanovitev ogrske samostojne banke. Bero lin, 18 septembra. Francoski generalni konzul v Budapešti deFontenav je stopil s Kossuthovo stranko v zvezo ter ponudil pri*kr beti francoski kapital za ustanovitev samostojne ogrske banke, za kar bi naj z ogrske strani delovali na razrahljan] e zveze z Nemčijo. Za te gonje je zvedel ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle, ki je bil zelo nevoljen, ker smatra ločitev skupne avstro-ogrske banke za škodljivo Še bolj nevoljni pa so bili na Dan a ju, kjer se je pokazalo, da ondotni francoski veleposlanik o stvari ničesar ni vedel. Francoski ministrski predsednik Clemenoeau, ki je bil domov grede iz Karlovih varov v Budapešti, je bil o celi spletki dobro poučen. Fontenavjevo stališče je vsled tega tako omajano, da bo brezdvomno odpoklican iz Budapešte. Budapešta, 18. septembra. Ge-ralni konzul de Fontenay je izjavil, da so nemške vesti o njem smešne izmišljotine. Fontenav je smeje pripomnil: rNe. jaz ne delam v tako visoki politiki. Trozveze ne mislim razgnati." Bolgarsko-turški konflikt Sonja, 18. septembra. Ministrski svet se je bavil z bolgarsko turškim konfliktom ter je sklenil, vztrajati na dosedanjem vladnem stališču ter zahtevati zadoščenje. Vladno Časo pisje izjavlja, da narodno pravna pozicija Bolgarije ne more trpeti škode vsled turških šikan, pač pa bodo v nevarnosti turški interesi, ako bo vlada turškega zastopnika smatrala le za kemisarja mohamedantikega verskega premoženja ter omeji njegovo delovanje le na ta oddelek Razpor med nemškimi so-oijalnimi demokrati. Norimberk, 18. septembra. Na glavnem zborovanju sooijalnih demokratov je prišlo do očitnega razpora med južnimi in severnimi nemškimi soo. demokrati. Interparlamentarna konferenca v Berolinu. Bero lin. 18. septembra. Cesar Viljem pravi v svoji brzojavki, s katero je pozdravil interparlamentarno konferenco, naj dela konferenoa za blagoslov svetovnega miru, ki mu je posebno pri srcu O obveznosti razsodišč je govoril tudi srbski poslaneo ogrskega parlamenta dr. Polit. Na predlog poslanca Breiterja so avstrijski delegatje po baronu Plener-ju predlagali, naj se pošlje grofu Tolstemu čestitka k 80 letnici z zahvalo za razširjenje mirovne ideje,— Trije hrvaški delegatje so odpotovali iz Berolina. Dnevne vesti. V Ljubljani, 19. septembra. — Poročilo o anočnjlh dogod- je vseskozi stvarno in smo na t ar dogodkov samih. Čitatelji si naj o dogodkih ustvarijo sami samostojno sodbo. Snočne demonstracije. Po ma- ni fastaoijskem shod u Mastnem rekel V državnem zboru, da mu je menoma izpustili vsak komen- domuu so se dogodile, kakor poročamo na drugem mestu, obžalovanja vredne demonstracije. Dasi so vsi govorniki na shodu rotili ljudstvo, naj ohrani mirno kri, in naj se vzdrži vsakih demonstracij, vendar ti opomini niso zalegli: množioa je dala duška svojemu ogorčenju, ki se je seveda v prvi vrsti obračalo proti onim, ki so znani kot gavna opora ljubljanskega nemštva. Mi teh demonstracij ne moremo odobravati in jih obsojamo, obsojamo pa tudi tiste faktorje, ki bi te demonstracije l*h>'> preprečili, a jih menda niso hoteli. Jn ta faktor je naša c. kr. vlada. Naša vladajo vedela za silno razburjenje, ki je vladalo v Ljubljani radi dogodkov v Ptuju, a ni ničesar storila, da bi pomirjevalno vplivala na razburjene duhove, marveč je oelo a umetnimi sredstvi netila razburjenje slovenskega prebivalstva. Že pred par dnevi, ko še vobče živ krst ni mislil na kako demonstracijo, je dala, brez dvoma po svojih organih, razglasiti, da se jje vzpričo napovedanega protestnega shoda konsigniralo vojaštvo ter poklicalo orožništvo iz vse dežele v mesto. Da so te vesti na ljudstvo vplivale skrajno rasburljivo, a ne pomirjevalno, pač ni treba naglašati. Ptujski pogrom se je pripravljal ves teden, vsa javnost je vedela za to, a državne oblasti niso ničesar storile v obrambo Slovencev. V Ljubljani ni nihče ničesar pripravljal, nihče ni mislil na kak tolovajski napad po vzoru Ptuja, a vkljub temu je dala vlada seveda neoficialno razglasiti, da je vojaštvo konsigriirano in poklicano v Ljubljano orožništvo. To dvojno mero je čutilo ljudstvo in ogorčenje v njem se je podvojilo. V tem razpoloženju se ni Čuditi, da je množioa jela demonstrirati. In Če bi bilo c kr. vladi na tem ležeče, da bi se preprečile demonstracije, bi bila to vtem trenotku lahkostorila. Imela je konsignirano vojaštvo, imela je na razpolago številno orožništvo, lahko bi bila pravočasno ukrenila vse potrebno, da bi se demonstracije razvile v najožjem viru. Dasi je a priori že imela namen poseči v občinsko avtonomijo, vendar je ukrenila, da je orožništvo in vojaštvo stopilo v akcijo še le po končanih demonstracijah, ko je bilo že vse končano. S tem je deželna vlada očitno pokazala, da je hotela za vsako ceno imeti demonstracije, kar izpričuje že vse njeno postopanje v zadnjih dneh. Zato a vsem upravičenjem trdimo, daje kriva in odgovorna za vse ono, kar se je snočiprigodilov Ljubljani, naša deželna vlada, oziroma predsednik baron Sohwarz in načelnik policijskega oddelka Vratsohko! Ako se bo iskalo krivce včerajšnjih izgredov, naj se poklicani faktorji v prvi vrsti obrnejo na gospoda Schwarza in Wrat8ohkota, ki sta s svojo brezprimerno nerodnostjo demonstraoije indirektno povzročila ter tudi zakrivila, da so se nedolžne demonstraoije razvile v pravcate izgrede. — Poročnik Maver od tukajšnjega 27. pehotnega polka je s noč i na čelu vojaškega oddelka vdrl brez vsakega povoda v gostilno pri »Lipi«. V veži so proti temu protestirali številni navzoči gostje. Na te proteste je odgovarjal poročnik Maver z besedami: »HalPs Maul«. Navzoči urednik R. Pustoslemšek je poročnika opozoril, da se takšnih izrazov v dostojni družbi navadno ne rabi. Poročnik Maver je na ta pouk znova zakričal: »Halfs Maul«. R. P. se mu je na to predstavil. Maver je, mesto da bi se tudi on predstavil, zopet zakričal: »Halt's Maul, was geht mich das an!« Nato se je obrnil in odšel proti vratom kričaje: »Das ist aber doeh gut, dass der Redacteur des »Slovenski Narod« hier ist«. Med tem je eden izmed navzočih gostov zaklical: »Deutsche Kultur«. Poročnik Mayer se je hipoma okrenil ter jel vpiti: »Wer bat gesagt »Deutsche Hundet« Dva prostaka sta na to vprašanje pokazala na urednika R. P. in Maver se je ves divji zakadil vanj vkljub temu, da so vsi navzoči izjavili, da se beseda »Deutsche Hunde« sploh ni rabila, še manj pa da bi jo bil rabil R. P. Ves besen je Maver kričal: »Sofort abfiihren, so-fort arretieren!« prijel P-a za rokav in mu ga strgal. Pustošiemšek je mirno opozoril besnega poročnika, naj mu napove aretacijo, ako ima pravico do tega. Mayer ni ničesar odvrnil na to pripombo, marveč še bolj divje kričal: »Vier Mami her, vier Mann her!« Pod stražo štirih mož je R. P. prišel do veznih vrat, kjer pa je poročnik Maver zginil. Tu mu je na straži stoječi poročnik Per- les, ki je vseskozi taktno postopal, kar posebno naglašamo, rekel, naj sj enostavno legitimira pri orožnikih. R. P. je to storil in orožnike obenem prosil, naj si zabeležijo njegovo ime. Orožniki so izjavili, da nimajo vzroka postopati proti njemu, vsled česar jim tudi ni potreba beležiti njegovega imena. — Napisali emo suho dejstvo, za katero imamo nebroj prič. Radovedni smo, kaj poreče k temu nastopu poročnika Mavra pristojna vojaška oblast? Pred vsem bi radi imeli pojasnilo, če je imel poročnik Maver pravico vdreti brez povoda v hišo? — K poglavju v dostojnosti. Pri preganjanju ljudi na Marijinem tr gu, kjer je bilo kakih 40 orožnikov in nad 100 vojakov ter dobrih 50 civilnih ljudi, je pri nekem naskoku vojaštva na občinstvo odšlo par oseb v kavarno »Prešern«. Poveljujoči oficir je planil z golo sabljo za njimi in jih vlekel ven, češ, da jih mora aretirati. Nato je zaloputnil vrata kavarne s tako silo za seboj, da so odletele črke napisa! Zahteval je, da se mora kavarna zapreti! Da se njegovi prevzetni, predrzni in neopravičeni* zahtevi ni ugodilo, je umi j ivo. — Poročevalci listov so imeli pri snočnjih demonstracijah silno hudo stališče. Da mora poročevalec biti povsod zraven, je umevno, tu pa so jih orožniki, policaji in vojaki preganjali semtertja kot najhujše demonstrante. Nekega poročevalca so suvali orožniki s puškinimi kopiti in ko se je umaknil vstran in hotel nekaj zabeležiti na papir, planili so nanj in zahtevali od njega dotični papir. Šele njegov stanovski tovariš ga je rešil. Drugod se poročevalcem listom godi vse drugače. — Pred »Tonhalle« se je odlikoval neki orožniški ritmojster, ki je kričal: »Haut die windischen Schweine nieder«. Ta izzivajoči nastop je množico tako razburil, da je za jezikavega ritmojstra h; sreča, da jo je hitro pobrisal. — Nemški vojaki — belgijci so bili včeraj vsi podivjani. Da se je ravno belgijce poklicalo, je bilo že samo na sebi izzivanje. Vsak pameten policijski nadzornik bi bil opustil tako provokacijo. Nemški vojaki so naglas kričali nad Slovenci, pred frančiškani pa j«J četa vojakov pod vodstvom nad poročnika Lacaronija s huronskimi »Heil, heilo-klici« naskočila množico. Tako je c. in kr. vojaštvo v Ljubljani »mirilo«. — Slovenski vlagatelji v »Kranjsko hranilnico« so dobili včeraj od demonstrantov dober nauk. Razbili so temu nemškemu bojnemu zavodu vse šipe. Varuh, ki straži hranilnico, je že poprej pobegnil, čeravno je bilo demonstrantov le malo. Slovenski milijoni v »Kranjski hranilnici« so torej preklicano slabo zastraženi! — Nemški šulferajnski vrtec v Streliških ulicah je prava ječa, v katero si nakupujejo Nemci male sužnje, da jih prevzgoje v janičarje. Z ozirom na včerajšnje dogodke svarimo slovenske starše, da naj raje otro-čiče obdrže doma. — Ljubljanska policija. Mi gotovo nismo ljudje, ki bo od mestne policije zahtevali, da ne vrši svoje dolžnosti, nasprotno, kakor zahtevamo, da drugod autonomne policije nastopajo pravično in odločno, tako bodi tudi pri nas! Zahtevamo pa v Ljubljani lahko, da policija nastopa nepristransko napram Slovencem. Včeraj pa stvar ni bila taka. Ljubljanska policija pod vodstvom svetnika Lauterja je nastopila nečuveno brutalno. Pod vodstvom koncipisti Jančigaja je zaprla promet pri Knafljevih ulicah. Ker je množica od zadej naraščala, so prvi bili nehote potisnjeni naprej. Teh pa se je policija neusmiljeno lotila. Bila in tolkla je po njih ter jih več aretova-la. Ko je nekdo hotel ljudstvo z nagovorom pomiriti, so ga policisti potegnili dol. Policijski šef Lauter je ukazal policiji, da na množico navali. Vsa ulica je bila polna vsklikov: pereat Lauter! S takim navdušenjem bi ne branili kazine ne celjski ne ptujski policaji, kakor je to storil Lauter s svojo gardo! Mera bo kmalu polna. Ko nekega Slovenca policaj ni aretoval, je Lauter zakričal nanj v notranjem uradnem jeziku ljubljanske mestne policije: »Warum habt's das Sehwein nicht der Gendarmerie iibergeben?« V množici je seveda to vedenje vzbudilo velikansko ogorčenje. — Policijski svetnik Lauter je stal poleg inženerjevega sina Stau-dacherja, ko je le ta kričal: »Win-disehe Schweine« v družbi s c. kr. preiskovalnim sodnikom (!!) Kai-serjem. Lauter se za žaljivo in izzi-vajočo psovko ni zmenil. — Slovenski fantje iz okolice s šopki. Danes okolu polu 11. ure pred poldan je stopala čez Ljubljano veja četa kmetskih fantov s šopki na klobukih in na palicah. Fantje so peli in klicali slovenski Ljubljani, a meščanstvo jih je povsod simpatično in veselo pozdravljalo. Pri kazini so si fantje ogledali razbite šipe, kar jim je zelo ugajalo in so svoje dopa-denje tudi glasno izražali. Meščanstvo, ki je bilo tukaj zbrano v velikem številu, je živahno klicalo krepkim fantom, a oni so ravno tako navdušeno pozdravljali meščane in klicali slovenski Ljubljani. Na prisotno meščanstvo je ta nastop kmetskih fantov napravil najlepši v tisk. — Mlekarski konsulent Legvart — Nemec. Legvart, čigar učenost in razsvitljenost je naš list že ocenil, je postal, odkar je nastavljen pri deželni vladi, Nemec. Nedavno je bil pri c. kr. okrajnemu sodišču v Ljubljani zaslišan kot izvedenec in glej ga spaka — oddal je mnenje na zapisnik v nemškem jeziku. Ne vemo, ali si šteje konsulent v smrtni greh, da bi kot uslužbenec deželne vlade »menil« slovensko, ali pa mu je ger-manizator Sclnvarz tako naročil. Eno kakor drugo je graje vredno — Anton Bona ven t ura v denarnih stiskah. Decembra meseca pr. 1. je umrl neki župnik ter dedičem imenoval škofove zavode. Ker cerkveni računi ob smrti niso bili v redu, kakor je to sploh navada pri kranjskih duhovnikih, tudi sodišče ne more završiti zapuščinske razprave. Ko pa se je začel bližati pričetek šolskega leta, je škof milo gledal iz gorieauskega gradu na šentvidsko l>olje; imel je namreč prazen žep, ker je gasilnemu društvu na Planini* daroval čez 900 kron. Da bi prišel do potrebnega denarja, je v silno robatem tonu — Kniggeja še ni čital — podrezal, da naj sodišče že vendar enkrat završi zapuščinsko razpravo. V mnenju, da zanj ne veljajo postave, ni dotične vloge kolkoval, zato ga bo pristojbiuski urad kaznoval, in ker revež nima denarja, bo prišel mož s cesarsko kai>o in mu bo kočijo zarubil. — Neveljaven testament. Nedavno je umrl premožen kmet, zapa-stivši pismen testament, pri katerem je fungiral kot priča Št. Ivanski kurat Remžkar. Dasi ravno je imel zapustnik starše in brate ter sestre, se je v testamentu na te le pičlo -pomnil, cerkvi pa je zapustil, čujte, — 4000 kron, reci štiri tisoč kron. Remžkar je obračal, sorodniki so pa obrnili. Testament je sicer po uua-nji obliki pravilen, vendar pa so sorodniki dognali, da zapustnik pri po-slednjevoljski naredbi ni nič govoril, marveč na stavljena mu vprašanja le kimal — karakter ist ikon naših kimovcev — in sedaj bo tožba, katere uspeh bo za sorodnike gotovo ugoden. Kurat se je že izrazil, da ne bo več testamentov delal. — Nemški izlet h Klanskim jezerom. Pišejo nam: Šulferajn je napravil na Malo gospoj. izlet h Klanskim jezerom. Ljudstvo se je dolgočasilo. Culo se je le nekaj vsenem-ških puhlih govoranc, katerim je sledilo ono znano haj lovsko rjovenje. Dasi so govorniki venomer poudarjali, da je zemlja pod mogočnim Mangartom nemška, se vendar niso upali svobodno gibati, ker so si bili vsi v svesti, da je zemlja, na kateri stoje, še vedno slovenska in da jo bomo branili Slovenci do zadnjega diha pred grabežljivimi nemškimi kremplji. To so tudi hajlovci spoznali, ko je prišla popoldne k jezeru kranjskogorska požarna hramba in vrle Ratečnnke v domači rateški noši. Bilo je krasno videti, ko se je zibal po modrem jezeru pisan čolni' z vrlimi Raterankami. Tja do sivega Mangarta je donela iz njih krepkih prsi ona krasna narodna pesem: »Prosila dekle je boga, da b1 šla meglica z jezera«. Da, da, megla, nemška in nemčurska megla se je začela vlegati čez naši krasni jezeri in čez naš sivi Mangart in hoče zakriti ta biser slovenske zemlje našim očem. in tu pride slovensko dekle in prosi boga, da bi šla ta nemška megla z jezera. Solza ginjenosti nam je stala v očeh, ko smo čuli odmevati to krasno pesem od strmih peči. In če bomo Slovenci pozorno stali ob naši meji in če nam bodo pomagala tudi naša dekleta, tedaj bodo naše vrie Ratečanke kmalu zapele vsem Slovencem v radost: »Bila je dekle uslišana in šla je megla z jezera«. Pa kakor je bila dekliška pesem mila in globoko v dušo segajoča, tako nas je navdušil izborni pevski zbor kranjskogorske požarne hrambe s prepevanjem naših narodnih pesmi. Ko je zaoril gromoviti »V boj«, so se nam stiskale pesti, hajlovci pa so trunio-ma bežali proti Fužinam. Zahvaljujemo se izbornim j>evcem za lepo petje z željo, da bi se še večkrat videli pod mišim sivim Mangartom, da pokažemo nemčurjem, da smo še mi gospodarji. — Tako je šulferajn napravil h krasnim Klanskim jezerom izlet in hotel natvesti rajhov-cem, da je to nemška last, pa so se zopet enkrat prepričali, da so se krasili s pavovim perjem. Do nemirov sploh ni prišlo. Seveda Tajč-Košir Joža, ki je znan pod imenom »der dum me August«, je zopet preobračal nemčurske kozolce, ker mu ni dala miru njegova nemčurska žilica. Ker se drugače ni upal znositi se nad na- mi, ščuval je otroke, da so hajlali. Pa s tem »pajacem« se ne maramo dalje baviti, ker bi bilo to pod našo častjo. — čemu zopet po nepotrebnem razburjati ljudi? Danes popoldne je dala vlada po orožnikih zapreti »Zvezdo« in pred vsako okno kazine postaviti po enega orožnika. Nihče ne misli na kak napad na kazino, nihče na kako zopetno demonstracijo, a vendar hočejo, kakor se zdi, gotovi krogi na umeten način izzvati zopetne nemire! Slovensko občinstvo, ne daj se izrabljati gotovim krogom v gotove namene! — Pojdite v kazino!« Piše se nam: Danes ]>opoldan je pred kazino orožništvo razganjalo občinstvo, ki se je tam — ravno vsled tam zbranega velikega števila orožnikov — zbralo. Orožniški stotnik je pretil z aretacijo nekemu Slovencu, ki mu je pa rekel, naj zapodi izpred kazine tudi ono nekoliko Nemcev. Stotnik je na to odgovoril Slovencu, da gre v kavarno tudi on lahko, ali mu je Slovenec dobro odbrusi 1, da za Slovenca ni mesta v nemškem kazinu. — Mi pa vprašamo: ali so orožniški oficir ji za to tukaj, da delajo reklamo za nemški kazino! — Izjemno stanje ¥ LJubljani. Deželna vlada je odredila, da se imajo do nadaljnega ukrepa zapirati gostilne ob enajstih zvečer, kavarne pa ob dvanajstih. — Deželni predsednik baron Sohwarz si je davi ogb dal v družbi domobranskega generala kazino Šk« da, da ga ni bilo sinoči, da bi slišal, kar mu gre; Škcddo bi mu gotovo ne bi. — Ptuj Izubijana K soočnjim demonstracijam v Ljubljani, jo treba pripomniti to-le: Dasi so bile demonstracije obširne, so le malenkost tega, kar seje zgodilo Slovencem v Ptuju Poudariti je treba, da se v Ljubljani ni no benemu Nemcu skrivil las, dočim so na8vPtuju pobijali na tla in do krvi pretep a 1 i t e r s p 1 o h spravljali življenje Slovencev v nevarnost. To je treba vpoštevati s prav mirnim srcem in treznostjo. — Častniki salutiralo Bismar- Cku. Iz popolnoma zanesljivega vira smo zvedeli, da so sooči trije Častniki 27. polka, med njimi neki stotnik na čelu vojaškega oddelka prezentirali z sabljami proti nemški družbi pred kazino, ko je Se družba vpila „Heil, heil Bsmark!" V tej družbi \e bil tudi medioinec Ritzi. O tem Še ni pregovorjena zadnja beseda. — Nadaljujemo seznamek članov in podpornikov „Sfldmarke" ▼ Ljubljani: Oroszi Rudolf age u tura in komisijsko podjetje, zastopnik P Majdiča. Frana J žefa o. 1; — Gerber Matija, prodajalna šolskih in pisarniških potrebščin, Kongresni trg 4; — Tonnies Viliem, stavbai mizar, Dunajska c 35; — Achtsohin Anton, ki juravniČar Kolodvorske u1.; — Perles Adolf, pivovar, Prešernove ulice 7; - Kosi er & Co., oivovarji, Spodnja Šiška; — Herzmanskv Frano, cvetličar in vrtnar, Prešernove ulioe 5; — Korsika Alojzij, cvetličar in vrtnar Selenburgove ul. 5; — Kastner Mhael, Kongresni trg in Gradišče 7; -- Treo Viljem, stavbenik, Marije Terezije oesta 10; — Kaiser Franc, puškar, izposojevalec bicikljev, Selenburgove ulice 6. — Bodtmo nadaljevali! — Nemci uranjani". Zunanji listi priobćupjo brzojavko iz Ljubljane, ki je gotovo inspicirana po ko-re8pondenčnem oddelku tukajšnje vlade, da je bilo pri snočnjih demonstracijah ranjenih mnogo Nemcev. Konstatiramo, da je to od konca do kraja izmišljeno in da ni bil sploh noben Nemec ranjen ali po škodo van. — Za ustanovni zaklad »Kočevskega Sdkola". V zadnjem času so se jeli krepko gibati Siovenoi v Kočevju. Nemcem to seveda ni po volji, zato skus&jo z znanimi nnem-škimi kulturnimi sredstvi" v kali preprečiti ta slovenski pokret. Poulični napadi v Kočevju na mirue Slovenoe se množe in skoro ni dneva, da bi kočevski zagrizenci tolovajsko ne napadli in pretepli kakšnega Slovenca. Peščica Slovencev v Kočevju bije torej neraven boj proti nemškim za tiraloem, zato je treba, da jih pod* pira v tem boju vsa Slovenija. Naj krepkejša opora za slovenski živeli v Kočevju bi bilo sokolsko društvo. Zato se naj čim preje osnuje „Kočevski Sokolu. Za ustanovni sklad ^Kočevskega Sokola" so darovali : deželni poslaneo in dež. odbornik dr. Ivan Tavčar 20 K, dež. poslaneo in župan ljub'janski Ivan Hribar 20 K, dež. poslaneo dr. Kari Triller 20 K, obč. svetnik dr. Ivan OraŽen 20 K, odvetn k dr. Alojzij Kokalj 20 K in tovarnar Viktor Rohrmann 10 K. Nabrano svoto 110 K smo izročili , Z vezi slovenskih sokolskih zadrug", da jo naloži plodonosno v „Kočevski posojilnioi". Slovenci, posnemajte darovalce in prispevajte sa sklad nKočevskega Sokola". —- Beseda o gospodarski osamosvojitvi Piše se nam: V zadnjih dneh se je v slovenskih dnevnikih mnogo pisalo o gospodarski osamosvojitvi in — Čisto po pravioi — se je poživljalo slovensko občinstvo, naj podpira le slovenske trgovoe in obrt* nike. Da bi le vsem tem besedam res sledila tudi dejanja s strani občinstva, kar smo doslej večinoma vedno pogrešali. Dodati pa imam vsem tem ČasniŠkim pozivom Se nekaj, kar se mi zdi prav važno. Naši slovenski trgovci v pretežni večini jemljejo svoje blago od nemških tovaren in nemšk h kapitalistov — ti pa s svojimi milijoni razvijajo se mnogo, mnogo uspešnejšo germanizujočo akoijo od nemškutarskih ptujskih, celjskih in ljubljanskih kramarjev. In zdaj poglejmo stvar nekoliko bliže. Pri nas se porabi pač ogromno Število svinčnikov, peres, tinte itd Odkod dobivamo vse to? Iz nemških tovaren na češkem. Svinčniki prihajajo iz Hardtmuthove tovarne v Budejovioah, kjer ravno ta tovarna razvija najhujše germanizatorsko delovanie. Tinta in peresa pa prihajajo večjidel iz nemških tovaren v Podmoklih na sev. češkem, in te tovarne so vredne sestre Hardtmuthu — po svojem ger-mauizujoČem delovanju. Kakor da bi za vse te stvari ne eksistirala Češka tovarna — akcijska družba „Narodoi podnik" (nar podjetje) v Budejovioah, ki bi od blaga prodanega pri nas gotovo dala kak odstotek naši „Družbi". Pričakujemo, da si bodo slovenske papirne trgovine naročile blaga pri nNarodnem podniku", ker je Čisto gotovo, da bo narodno občinstvo segalo izključno le po njem. — Nemške čokolade se pri nas mnogo preveč konsumira — čisto brez potrebe, ker imamo izvrstno slovansko tovarno za čokolado in bonbone: Maršner na K ral. Vinogradih pri Pragi. — Tudi nemškega sukna po rabimo vse preveč, ko imamo vendar solidne slovanske firme na pr. Ko-o i a n , Skorkovskv v Humpolcu na Češkem. — In slično stoji stvar povsod Ne zadostuje le izvajanje gesla „Svoji k svojim" v onem ozkem okvirju, kajti nemškemu kapitalu je pač vseeno ali se redi s pomočjo nemških ali slovenskih trgovcev, temveč zahtevaj mo vsloven-skih trgovinah le izdelke slovanskega izvora! — Tukajšnji c. kr carinski urad. Iz trgovs&ih krogov se nam piše: „Z ozirom na včerajšnjo Vašo notico, da je prevzal zagrizeni Nemec R-mzinger carinsko agenturo, moram pripomniti, da pride ta ondi le k „svojim". Kot trgovcu, ki imam prav mnogokrat opravka na carinskem urada (južni kolodvor), so mi razmere popolnoma znane. Ta urad je pravo nemSursko gnezdo. Med 3 posluj očimi uradniki se imajo vsi za „Velenemoe" ter so vsi le delema, oziroma bolje rečeno le za silo zmožni slovenščine. Da ta triperesna deteljica le nemščino naprej sili, je samo ob sebi umevno in tako imamo v središču Slovenije na o. kr. glavnem carinskem uradu pravi nemškutarski tabor. Med njimi odlikuje se po svojem velenemŠkem duhu, čuvstvu in naziranju neki asistent Eberwein. Ta si domišljuje, da je Ljubljano že kupila .Sudmarka," na njega pisalni in zi se vidijo Siidmarkine žeplenke, ki jih kaj demonstrativno razpolaga v pogled ž n im občujočim slovenskim strankam. O temeljitem umovanju slovenščine, kar bi se naj manj d od v Ljubljani poslujočega uradnika moralo zahtevati, pri tem heilovca niti govora ni in tako s o skoraj docela slovenske stranke prisiljene govoriti nemški, če hočejo, da se jih ume. To se dogaja meni, a tudi stanovski tovariši so mi tožili o tem Slovenske listine tolmačiti pa morajo stranke same, ker nemški možakar Ejerwein jih ne zna ali pa tolmači napačno. Splošno je pa ta mož ne malo grob te se obnaša surovo nasproti strankam V koliko škodo je lahko to slovenskim strankam, ume le, kdor ima s carinskimi predpisi opravka. — K temu dopisa pripomnimo: Kolikor nam je iz verodostojnega vira znano, veje pri tukajšnjem o. kr. carinskem uradu eno leto sem nemški duh. Znani so nam slučaji, ko v skladišču službujoči carinski asistent (najbrie omenjeni Sudmarkovec Ebervvein) ni razumel ali ni hotel razumeti slovensko govoreče stranke ter se je ta morala posluževati nemščine. Zopet druga stranka je nam pokazala vožnji list in pa carinsko pobotnioo. In glej Čuda, pečat glavnega carinskega urada, ki je na obeh listinah pritisnjeu, se glasi edino v zveličavni nemščini: „K. k. Hauptzollamt Laibachu. In vendar so že od nekdaj rabiti pri tem uradu dvojezični pečati. Kdo je odstranil dvojezične? Kdo naroČil samo nemške? Ali o. kr. finan. direkcija? Tudi o izzivajoče na pultu omenjenega asistenta razstavljenih Siidmark-inih žeplenkah smo že čuli. Da nismo o tem že poročali in prijeli omenjenega za naše razmere popolnoma nesposobnega asistentka, zahvaliti i* je le našim poizvedbam o resničnosti raznih pritožb. Pri poizvedbah smo se prepričali, da je tem pritožbam kriv sedanji načelnik carin, skega urada. Resnica je, da ima imenovani £berwein vsekdar v njem svojega branitelja, kateremu so vse. kako zmožnosti in dejanja tega Eber. weina auane toraj se vrše pod nje. govo patronanoo. Da si razni nemškutarji kaj tako drznega do. volijo tukaj v slovenski metropoli, je že škandalozno. Gospod dvomi svetnik Kliment! Ako so Vam bile dosedaj neznane razmere pri tukaj, šnjih uradih, vedite, da je uradnik za občinstvo in ne obratno. Vedite, da mora biti uradnik na Kranjskem po. polnoma slovenščine vešč. Gospod dvorni svetnik! Zahtevamo tako vi j od. no kakor odločno, da se takoj prepričate o navedenih nerodnostih in nemških izzivanjih potom uradne preiskave ter v najkrajšem času napravite red ter krivce eksem. plarično kaznujete. To pričakujemo od Vas z gotovostjo ker bi se sicer o t6h stvareh moralo spregovoriti v parlamentu. — Pomanjkanje krmo — do bava sena, „Zveza slov. zadrug" Y Ljubljani, je storila gotovo največ, daje oela pomožna akcija, ki je bila v za-četku v velikansko Škodo kmetoval-cev zavožena, prišla v pravi tir in da se je prvotna podpora takoj iz-datno zvišala, vsled katere se more oddati kmetovalcem čez 700 vagonov sena in sioer meter-ski stot po 5 K. V zahvalo za ves ta trud predlagal je v seji, katera se je vršila dne 17. septembro 1900 pri deželni vladi, zastopnik deželnega odbora g. Jaklič popolnoma resuu, da naj dobavlja vse seno edine le „Gospodarska zveza" — a „Zveza slovenskih zadrug", katero je hudo napadal, nič, ker tako zahteva večini deželnega odbora in tako zahtevajo poslanci. Ta predlog se je celo deželnemu predsedniku zdel čuden; ni sioer sa vračal napadov na „Zvezo slovenskih zadrug", a opozoril je, da se je pri predzadnji seji soglasno sklenilo, da pri dobavi sena sodelujeta „Zveza slovenskih zadrug" in „Gospodarska zveza"; temu ni ugovarjal niti deželni glavar dvorni svet nik S u kije, niti zastopnik o. kr. kmetijske družbe niti drugi. Za Jakličev predlog vnemah* so se seveda zastopniki „Gospodarske zveze" g. dr. L a m p e in „Zadružne zveze" gosp. dr. Pegan — a predsednik c. kr. kmetijske družbe g. Povšeje izjavil, da je kmetijska dru žba bila že kar v začetku a k-oijeza to, da se vsa dobava poveri popolnoma „Gospodarski zvezi". Končno se je pa sklenilo, da posredujeta pri dobavi sena obe zvezi in sioer „Zveza slovenskih zadrug" in „Gospodarska zveza* „Zvezaslisvenskihzadrug" naj dobavlja seno za tiste občine, katere se to izrecno zahtevale. Baje je to zahtevalo 6 občin, kar pa ni res, ker je več drugih občin tudi zahtevalo dobavljenje po „Zvezi slovenskih zadrug" i. s. popolnoma po lastnem nagibu. Seveda je „Zvezi slovenskih zadrug" storila vse potrebne korake, ker bi se marsikatera občina lepo zahvalila, če bi dobila seno po „Gospodarski Zvezi". Občine, kater e ž elij o s en o po „Zvezi slovenskih zadrug", morajo pač to deželni vladi takoj brzojavno ali drugače naznaniti. Ker je zgodovina cele pomožne ak« oije jako podučna in zabavna, jo bo-demo v poduk in zabavo po popolni d o vršit vi priobčili. — Goriški deželni zbor bo otvorjen v torek 22. t. m. Ali to mogel delovati ta deželni zbor, o tem se sedaj mnogo ugiba v goriški deželi. Ob volitvah se je pričakovalo, da se temeljito pomete v deželni hiši stare neznosne razmere ter prida deželni zbor goriški končno do dela, res koristnega za ljudstvo. Toda ko so se volilni viharji in navdušenja polegli ter se je začelo čisto treeno soditi položaj, je prišel marsikdo da zaključka, da v novem deželnem zboru goriškem vendarle ne bo tako, kakor se je mislilo prvotno Sloven 8kih klerikaloev je izvoljenih 5 in ti so že dosegli, da je imenovan iz njihove srede d-žalni poglavar. Takrat se je že videlo, da jih vlada rada vidi ter da je tu vmes tudi naklonje nost do njih od strani laških poslancev. Vse to že kaže na neko vea med slovenskimi klerikaloi in laškinn poslanci, liberalnimi in klerikalnimi-— Laški poalanoi obeh struj so se že zedinili za složno in solidarno na* stopanje v deželnem sboru v vseh narodnih in splošno laških rečeh. Na laški strani ostane nasproti Slovencem vse pri starem, le dva kluba bodo imeli, ki pa bosta, kakor rečeno, takorekoČ eno. Na slovenski strani bosta tudi dva kluba, toda ne verjamemo, da bi bilo klerikalce dobiti za kak skupen nastop pri Še tako (Dalje v prilog;!.) 2. Priloga ..Slovenskemu Narodu" it. 217. dne 19 septembra 1908. -vitalnih naših vprašanjih. Najbrže bodo hodili svojo pot, kakor v pretekli dobi, odvisni od Lahov, od katerih pričakujejo naklonjenosti že koj v početku. — Gorišao slovensko ljudstvo zahteva dobrega in koristnega dela od deželnega zbora, ker prebridko čuti posledice šestih suhih let. Če so klerikalci na slovenski strani upoštevali ta glas, potem bi se pridružili drugim poslancem v vseh narodnih in naših drugih znanih zahtevah ter bi skupno s temi zahtevali, da se začne pravično delo za deželo v zbornici. Prav bi bilo, da bi se tako zgodilo, toda najbrže h> tnfeo, da bomo videli v goriški deželni zbornici združeni obe laški stranki s priveskom slovenskih klerikalcev, „Slov. klub" z 9 člani bo pa sam nasproti vsem navedenim. Po skušnjah, ki je imamo z goriškimi klerikalci, moremo le tako soditi Kakor se nam poroča, ima „Slov. klubu danes sejo, v kateri se odloči postopanje kluba v zbornici ter kaj treba vse storiti za dosego resničnih uspehov za trpeče ljudstvo. Ljudski zastopniki v ^Slovenskem k!ubuu hočejo, da bo goriška zbornioa res poslanska zbornica in ne le nje karika-rikatura, da bo zborovala redno in res delala za ljudstvo. Deželni glavar Pajer bi imel seveda rad vse po starem; vsako drugo leto par tednov deželnega zbora s par dolgimi sejami, vse drngo pa bi opravljal lepo deželni odbor sam. Nakane Lahov pa treba preprečiti, kajti drugače se bo poznalo v deželni hiši zopet le Furlane, Slovence pa zapostavljalo in mačehovsko peharilo. — Kakor vse kaže, bo imel „Slov. klub" v goriški zbornici jako težko stališče, to pa je toliko bolj, ako se s pomočjo Lahov slovenskim klerikalcem posreči, da dobijo oelo eno odborniško mesto! Da pa bodo vse spletke najprimernejše ožigosane ter da bode ljudstvo podučeno o vsem, to pa je tudi tako gotovo kakor amen v očenašu. — 11 Hrastnika se nam piše: Nem« ška tolovaJ8tva v Ptuju so vzbudila kajpada tudi pri nas opravičeno ogor« čenje in razburjenje. Hrastničanje, zdržite se za sedaj vseh prenagljenih .korakov, pač pa izvajajte dosledno geslo: svoji k svojim! Nemčurska trgovina v Hrastniku je Woukova, nemčurska gostilna Rucklova, nem-škutarsko je v „baraki". Tod se odobrava roparski napad na S-ovence v Ptuju — s tem pravijo, da ne rabijo slovenskega denarja. Svoji k svojim! V kratkem se skliče v Hrastniku velik shod, na katerem se obsodi lumparija spodnještajerskih nemčurjev. Na dnevnem redu bodo še druge važne točke. Dva nova učitelja Šulferajnske šole že postopata po Hrastniku. Iz n ih oblastnega vedenja vidimo, da morata biti huda Germana. Fantka, le lepo mirno in pomnita, da sta v Hrastniku! Uverjeni smo, da se jima bo kmalu ohladila prevroča kri, saj se v naši dolini najde dobro mazilo za to. slovenski starši, bliža se začetek šolskega leta; naj se nihče ne izpozabi, da bi poslal svoje otroke v nemško mučilnico. Kake uspehe dosežejo na nemški šoli, ste videli v tem letu: naučili se niso ničesar, pozabili vse, kar so znali popred. Neki hrastniški Nemec, ki je pošiljal več otrok v to šolo, se je izrazil: „V zadregi sem, kam naj vpišem svoje otroke. V nemški šoli se niso naučili ničesar, v slovensko jih radi drugih Nemcev ne smem vpisati.44 No, rešil se je iz zadrege, ker je odšel. Boste li Slovenci pošiljali svoje otroke v tako šolo?! Spametujte se! — Pristna nemška imena. Zanimljivo je prebirati naslovno knjigo inesta Gradca za 1908 Tam se navajajo n. pr. imena odbornikov raznih društev, tudi dijaških. Neverjetno je skoro, da je bil v šolskem letu 19C708 načelnik „Germanige" Kaluža, njegov namestnik Volaritsch E., tajnik pa Volaritsch H.; „Gepide" je vodil predsednik Jezernigg, tajniko-val jim je Svoboda. „Alemanni" so ponoči razbijali laterne v mestnem parku pod vodstvom J. Čuiča, (piše se prav nepokvarjeno!) Schriftwart je bil pa Zablatnig. „Amelungia" je imela predsednika namest. Kratoh-vila, „Cbattia" predsednika Lorenzo-nija in tajnika Smeritschnika: „Spre-cher" društva „Gothie" je bil Petrovič, „Marchie" pa Sedlaček. „Oststei-rerbundu" je načeloval Doktoric (ne —itsch!) blagajnik je bil Poje. Načelnik „Rhaetogermanije" je bil Tratnik R , tajnik Tratnik E. — Hlava-ček je zapovedoval vrlim „Tevton-cem"; „Deutscher Sprachverein" je bil pod predsedstvom nekega gospoda, ki se piše Marek; namestnik mu je bil Gawalowski. Drnibl sv. Cirila in Metoda je poslal asistent I. R. 10 K povodom tolovajskega napada na skupŠčinarje dne 13. t. m. v Ptuju. Hvala za dar, hvala za simpatije! Na razstavo „Otrok". V nedeljo, dne 20. septembra priredi se iz Bleda izlet v Ljubljano za ogled razstave „Otrok". Kdor se misli tega skupnega izleta udeležiti, vabi se na postajo Bled ob 1. in na postajo Lesce ob 2. popoldne. Ker ima razstava tudi za tujski promet veliko važnost, se priporoča, da bode mnogoštevilna udeležba. Povratek z vlakom iz Ljubljane ob 7 35 m. Prihod na postajo Bled ob 10. zvečer. Otroški vrtel »Ciril Metodove družbi4 v Jesenicah, Tržiču, pri Sv. Ivanu v Trstu, v Skednju, Gaberju pri Celju, P e vrni, na Savi, Fužinah in Slov. otroški vrtec v Ljubljani so na razstavi ,j Otrok" izložili oelo vrsto prav čedno in prav lično izvedenih ročnih delec: izšivanja kartonov, pletenja papirnatih in blagovnih trakov, gubanja, verižna šivanja in dela z grahom. Zanimiva so ta od otroških ročio izvršena delca, ker kažejo, kako se otrok igraje privaja delu, ki mu krati čas, zaeno pa mu vceplja zmisel aa natančnost, vestnost in snažnost. Obenem pa pričajo ti izložki, ki jim gre nedeljena zahvala, da so naši vrtci prav izborni zavodi. Piohler-jeva vdova na Dunaju je na lastne troške razstavila svoja renomirana učila in dela: izgotovijena dela v tabelah, stavbne oblike, izšivanje na lepenko, dela z grahom, pletenje, naj -razuovrstnejse gradivo za dela v otroških vrtoih in razne igre v škat-1 j a h: risanje, slikanje, dela iz voska, pletenje, modelovanje, igre s kockami, ženska ročna dela, izdelovanje cvetlic, mozaik in raznoliČne igrače. — Opozarjamo tudi na to skupino, ki nam kaže veliko izber modernih zabavil, ki niso samo kratkočasna, temveč tudi poučna. Moderni deoi ni treba, da bi omrtvela v praznem dolgočasju. Dar uRadogoju". Gosp. Ivan K. r a m e r, trgovec v Trbovljah, je poslal 100 K od čistega dobička jubilejne slavnosti narodnih društev v Trbovljah. Odbor dijaškega podpornega društva „Radogoj" izreka trboveljskim društvom iskreno zahvalo za njih rodoljubno prireditev. Naj bi jim druga narodna društva sledila in tudi prirejala zabave ia veselice v korist „Radogoju" ter tako podpirala naše bedno visokošolsko dijaštvol Koncert v razstavi ,,Otrok11 bo jutri v nedeljo v nedeljo 20. t. m. od pol 10. do pol 12 dopoldne. Kcncertirala bo „Društvena godbau, ki jo je drage volje prepustila gospa Novakova, hotel „Ilirija". Ravnateljstvo slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani je izdalo za sezono 1908,9, ki se otvori dne 2. oktobra t. L svoj program. Drama, a) Pripravljene igre: Ksaverij Adrejev: »Zaklad«. Naroden igrokaz v treh dejanjih. — Dr. Fran Detela: »Dobrodušni ljudje«. Veseloigra v treh dejanjih. — Aut. Medved: »Kacijanar«. Žaloigra v petih dejanjih. — Ksaverij Meško: »Mati«. Igrokaz v treh dejanjih z epilogom. — Milan Pugelj in Cvetko Golar: »Snubači«. Komedija v štirih dejanjih. — A. Čehov: »Stric Vanja«. — Ip. V. Spažinskij: »Gospa majorka«. — B. Rakšjanin: »Nastop strasti«. — Nik. Potjehin: »Zanka smrti«. — M. Balucki: »Predlogi gospoda občinskega svetnika«. — Zyg. Prcvbvlski: »Vicek in Vacek«. ^— F. A. Subert: »Žetev«. — Vaclav Štech: »Vroča tla«. — W. Shakespeare: »Kralj Lear«. — O. Wilde: »Idealni soprog«. — Harry in E. A. Paulton: >Nioba«. — Moliere: »Skopuh«. — P. Bourget & A. Cury: »Razporoka«. — Rob. de Flers & G. Caillavet: »Ljubezen bedi«. — G. Gavault & Rob. Charvev: »Gospodična Josetta - moja žena«. — A. Guimera: »V dolini«. — Testoni: »Tisto posebno . . .« — Zambaldi: »Žena zdravnikova«. — Verga: »Kmetski vitezi«. — H. Ibsen: »Rosmersholm« in »Divja raca«. — Holger Drachmann: »Enkrat je bil...« — W. Goethe: »Faust«. I. del. — Fr. Grillparzer: »Morja in ljubezni valovi«. — F. Schiller: »Wallensteinov ostrog«. — G. Hauptmann: »Bobrov kožuh«. — Lud. Fulda: »Maskerada«. — R. Havel: »Tujci« in »Politiki«. — Fr. pl. Schontan & G. Kadelburg: »Gospod senator, Zlate ribice in Sloveča žena«. — K. Kraatz: »Hribolazec«. — Karel LaufTs: »Vražja misel«. — Angaževano osobje. Dame: Berta Bergantova, Zofija Borštnikova-Zvonarjeva, Štefanija Dra-gutinovićeva, Ludvika Kavcka, Marija Peršlova, Magda Ronovska, Kamila Šu-bertova, Terezija Thalerjeva, Jos. Nu-čičeva (sufleza). — Gospodje: Iv. Belič, Fran Bohuslav, Anton Danilo, Leon Dragutinović, Edvard Grom, Ljub. Iličić, Josip Križaj, Hinko Nučič, Josip Molek, Josip Povhe, Josip Toplak-Jurić. — Fr. Habič (inspicijent). — Opera in opereta, b) Pripravljena dela: A. Foerster: »Gorenjski slavček«, opera v treh oddelkih; Viktor Parma: »Hram Venere«, opereta v treh dejanjih; G. Puccini: »Madame Butterfly« ; Saint - Saens: »Samson in Dalila«; J. Massenet: »Wer-ther«; W. A. Mozart: »Cosi fan tute« in »Čarobna piščalka«; H. Marschner: »Jan Heiling«; Karel Goldmark: »Sab-ska kraljica«; O. Strauss: »Valčkov čar«; Karel Weiss: »Revizor«; Ed. Le-cocq: »Giroflč-Girona«; Ed. Audran: »La Mascotte«; L. {Fall: »Dolarska princezna«. Angaževano osobje.; Dame: Josipina Hadrbolcova, LillvNordgartova, Julija Šipankova, Marija Peršlova, Mada Peškova, Terezija Thalerjeva, Berta Bergantova (sufleza). Gospodje: Fran Bohuslav, Al. Fiala, Josip Florian, Josip Križaj, Josip Arno Hess, Josip Povhe, Bogumil Vlček, Bogdan pl. Vulaković (stalni gost), Hilarij Benišek, kapelnik. Operni in operetni zbor šteje 28 članov. Orkester: Koncertni orkester »Glasbene Matice« v Ljubljani (32 Členov). Abon-nement. Parterni ^deži: I.—III. vrste krajnji sedeži 144 K, ostali 129 K, IV.—VI. vrste kr. s. 123 K, ostali 108 K, VII.—IX. vrste kr. s. 117 K, ostali 102 K, X.—XI. vrste kr. s. 72 K, ostali 60 K. Balkonski sedeži: I. vrsta 69 K, II. do III. vrste 60 K. Galerijski sedeži: I. vrsta 36 K, II.—V. vrste 24 K. Najemnino za lože je plačati v dveh obrokih, in sicer 1. oktobra 1908 in 1. januarja 1909. Najemnino za sedeže je plačati v treh obrokih, in sicer 1. oktobra 1908, 1. decembra 1908 in 1. februarja 1909. Dosedanjim abonentom ostanejo lože in sedeži rezervirani do 23. sept. Kavarne, prodajalnice i. t. d. dobivajo gledališke liste zastonj. Za privatne osebe stane abonnement na gledališke liste za vso sezono 3 K. Priglasi najemnikov lož in sedežev se sprejemajo v Šešarkovi trafiki v Šelenburgovih ulicah. Istotam se naročajo glediški listi. Mestni dekliški lice) ima v I. razredu 43 gojenk, v II. razredu 44, skupaj torej 87 gojenk. Mestna višin dekliška šola. Sprejetih je 232 gojenk in sicer šteje I. A 51, I. B BO, II. A 32, II B 3B, III 39 in pedagoški tečaj 25 gojenk. Prvi poučni izlet „Prostote". Podpisani odbor naznanja slavnemu občinstvu, da se vrši prvi poučni izlet „Prosvete" v torek, 22. t. m. ob dveh popoldne v tukajšnjo 0. kr. glavno tobačno tovarno. Zbirališče ob tričetrt na dve pred glavnim vhodom tovarne. Vabimo vse Ljubljančane, da se udeleže tega zanimivega izleta v največjem številu. Vsakdo dobrodošel! Odbor akad fer. dr. „Prosveta". Nova hranilnica in posojilnica« V Dobličah v Beli krajini se je ustanovila kmetska hranilnica in posojilnica, ki je v naprednih rokah. Tetka nezgoda. Pri gradnji novega plinovega reservarja v Rojanu sta padla včeraj 261etni mehanik Josip Kranjcin 241etni kotlar Josip R ii g e r 10 metrov globoko ter se tako pobila, da je prvi umrl, drugi pa tudi najbrž ne ostane pri življenju. V predilnici se je 12. t. m. ponesrečil Jože Traven iz Kamnika. Na nogo mu je padel zaboj premoga in jo zlomil. Prepeljali so ga v deželno bolnico. Vojaško veteransko podporno društvo nHugon knez Windisch-grštz" za Moste in njeno okolico priredi v proslavo cesarjeve 60-letnice v nedeljo, dne 20. septembra ob 3. popoldne veliko vrtno veselico na vrtu in v gostilniških prostorih pri Heuffelnu v Novem Vodmatu v ulici nasproti kavarne „Mali slon" s sodelovanjem ljubljanskega orkestra pod vodstvom A. Zorniča. Slavnemu občinstvu se nudi prilika za zabavo in razvedrilo kar je le mogoče, kakor sreČolov, petje, Šaljiva pošta, korian-doli korzo, papirnata bitka in ples. V mraku se prižge umetalni ogenj in se spuščajo'rakete. Vstopnina 30 vin. Otroci do 10 leta prosti. Ker je Čisti dobiček namenjen v prid bolniški blagajni, se preplačila hvaležno sprejemajo. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica dne 27. septembra z istim sporedom. Jubilejna Slavnoat, ki jo je priredil „Žirovnikov zbor" preteklo nedeljo 13. t. m. pri „Slepem Janezu," se je prav lepo izvršila. Slavnostni govornik g. A. Koman je v živih slikah spisal prerojenje našega naroda, odkar vlada oesar Franc Jožef in poudarjal, da se nam ni bati narodne smrti, ako vztrajamo na poti omike in napredka. Deklamovaloa gg. F. Breoeljnik in Iv. Pipan sta prav dobro rešila svojo nalogo; seveda je posebno navdušenje še vzbudila deklamacija „V pepelnični noči," katero zna g. Pipan res imenitno povedati. Petje je bilo po navadi lepo. Pri plesu se je pa v največjem redu in prisrčni zabavi vrtelo dokaj veselih parov. K splošnemu dobremu razpoloženju so pa seveda po svoje tudi pripomogla okusna jedila, ter dober cviček in bizeljeo. Gostov je bilo domačih in iz drugih krajev toliko, da so zasedli ves obširni vrt. Tudi Šentviški „Sokol" je skoraj polnoštevilno pri kor a kal ob zvonkih „Sokolske koračnice" pozdravljen s krepkim „Na zdar!" Družbi sv. Cirila in Motoda V korist prodaja na debelo in na drobno čistilo (krema) za čevlje in usnje g. Iv. Keber, trgovec v Ljub-ljani na Starem trgu. Omenjeno čistilo so naročile sledeče še neobjavljene tvrdke: F. R. Iglic, Mestni trg v Ljubljani; A. Jerančič, Karlovska oesta; Berjak & Šober, Vodnikov trg; 1. Šteiner, Opekarska oesta; Jerman Kunigunda; Vaso Petričič, Mestni trg, vsi v Ljubljani. Vekoslav Plesničar, Trst, via Gaetano Donizetti št. 5; Anton Kocuvan, Šoštanj; Josip Robavs, Zagorje ob Savi; I. Zimerman, Za- gorje ob Savi; F. Korošec, Zg. Radgona; Al. Vršič, Ljutomer; A. Perko, Ormož; Jos. FerenČak, Brežice ob Savi; If. Vidmar, Brežice ob Savi; Kristjan Sta»kl, Sevnica ob Savi; Fr. Oset, Vransko; A. Primožič, Idrija; Fr. Lapajne Idrija; Anton Gerbič, Solkan; Sterle in drug, Ajdovščina. Ka „Družbo sv. Cirila In Metoda". Iz Trojan se nam piše: Z blesteči mi frazami, s katerimi naglašamo potrebo podpor dični naši Šolski družbi, ni veliko pomagano. Dejanje je treba. Od starega do najmlajšega rodoljuba se mora zahtevati, da postane boreč za našo šolsko družbo. Videl seru že mnogo mladih prijateljev naše „Družbe sv. Cirila in Matoda", a nad vse ganljiv prizor, ki se mi je nudil danes na Trojanah, je vreden, da se ga spominja v slov. časopisju. V vzorno rodoljubni hiši Konšekovi bila je zbrana večja družba. Na mizi poleg družbenega nabiralnika sedel je gospodarjev nežni sin Ček, ki je s svojim otroč jim glaskom „daj, daj ..." pobiral in spravljal drobiž v nabiralnik. Otročji prošnji se je težko ustavljati, posebno v tako plemeniti namen, in tako je ta, gotovo najmlajši družbeni junak, pripomogel do lepega zneska. Ljubezenska tragedija. V Kiju-Čarovoih pri Ljutomeru se je pred leti dogodila ljubezenska tragedija, ki se po naših krajih žal tako pogosto pojavlja. Mlad kaplan je zapeljal priprosto kmečko dekle J. K., ko je pa videl posledice, jo je odpravil v Gradec v znan zavod, kjer je sirota porodila sinčka Feliksa. Ko je pa prosila podpore, jo je Kristusov namestnik sirovo zavrnil in ji oelo pretil! Kaj čuda, da mu je 'vrnila milo z dragim in mu zažugala, da pride z otrokom v ljutomersko kaplani j o in ne gre poprej od tam, dokler jo ne preženejo orožniki, ako ji ne pomaga. Stara pesem je to, ki se pri nas tolikokrat ponavlja, a rodi toliko žalosti, gornja in nevolje! Dotični kaplan je danes župnik v celjski oko-lici in se na odličnem mestu bori za „pravo" vero in katoličanstvo. Ali ga nikoli ne peče vest? Menda ne, ker ljudje take baze nimajo ne vere ne vesti. Poznajo samo svoj trebuh m svoj žep. Slovensko društvo „Lipa11 v Zagrebu priredi dne 3. oktobra t. 1. svoj prvi koncert s plesom v prostorih hrvaškega društva „Kolo" s sodelovanjem svojega pevskega zbora in domobranske godbe. V kratkem Času, kar obstoji slovensko društvo „Lipa", se je oglasilo toliko slovenskih in hrvaških pevcev, da je upanje, da se prvi nastop dobro obnese in pokaže dobra volja in sloga med brati Hrvati in Slovenci. Pri prvem nastopu pela se bode slovenska koračnica „Lipe", ki jo je zložil njen član gospodar Stopar in uglasbil pevovodja gospod LuČič. Z ozirom na to, da ima mlado društvo s pevskim zborom velikih troškov, želeti bi bilo, da bi slavno občinstvo v polni meri blagovolilo se odzvati vabilu. Pozivnice in program razpošljemo pravočasno. Kakor čujemo iz zanesljivega vira, bode iz blagonaklonjenosti sodelovala na koncertu tudi priljubljena gospa Irma Polako va. Na zdar! Slov. esperantski krožek, nam piše: Sivi jubilant iz Jasne Poljane je rekel nekoč: „Volapiik se mi je zdel zelo kompliciran, esperanto pa je jako priprost. Tako lahko se je priučiti esperantu, da sem znal, ko sem dobil slovnico, slovar in sestavke, pisane v tem jeziku, po komaj dve-urnem učenju, če že ne pisati, pa vsaj gladko čitati." Na te besede se sklioevaje prosimo zopet na slovensko esperantiko slovnico novih naročil, ki jih je pošiljati odslej na naslov „Slovenski esperantski krožek, Maribor, Na parku 1, pritličje desno." Krožek ima pripravljenih zopet dovolj letakov in brošuric (Žal v nemškem jeziku), ki jih razpošilja zastonj. Mogoče se mu posreči, preskrbeti slovenske letake. Naročniki se oglašajo precej pridno. To navajamo radi tistih skeptikov, ki bi se mogoče naročili, pa niso imeli pravega zaupanja do novega podjetja. Cena (2 K) ni nikakor pretirana, pomisliti je treba, da bo knjiga obsegala okoli 220 strani. Iz Mojstrane nam pišejo: Cenjeni gospod urednik. Dolgo sem molčal in gledal, pa enkrat se človek le naveliča, če vidi kako nekateri sloji Človeštva delajo z nami sosebno a delavci. Tako na primer imamo tukaj v Mojstrani c. kr. pošto, pa kakor se mi zdi, samo za gospodo, ne pa za občni promet. Da rečem za gospodo, imam tudi prav, kajti tista dobi ob vsaki uri, naj si bo delavnik ali nedelja svoje pošiljatve, med tem ko delaveo ali pa kmet mora lepo čakati in prositi, da ob predpisanih urah dobi svoje po pošti dobljene reči. Ob nedeljah in praznikih pa še ne dobi nič, kajti c. kr. pošta je samo eno uro predpoldne odprta, potem pa za vse zaprta. In ravno to je škandal. Navadno ob nedeljah imajo delavci toliko časa, da bi radi kaj odposlali ali kupili znamke, pa jih ne morejo, ker jih nikjer ne dobe. Svoj čas je bila poŠta tudi popoldne za eno uro odprta, sedaj pa komaj predpoldne. Kako naj potem delavec, ki ves teden in v nedeljo predpoldne dela, svoje reči odpošilja ali dobiva, čez teden je od 6. zjutraj do 6. ure zvečer na delu, ob nedeljah pa do 12. ure; ko je prost, pa nima prilike, da bi svojih poštnih potreb opravil. Zato bi bilo res pripravno, da bi bila poŠta popoldne (ob nedeljah in praznikih) saj eno nro odprta za splošni promet. Ob delavnikih naj bo pa ves dan, ne pa kakor se večkrat pripeti, da mora Človek po oelo uro čakati, preduo se gospodični zljubi V pisarno priti in potem Še prav usorno s strankami ravnati. Slavno o. kr. poštno ravnateljstvo naj precizno določi uradne ure, da bode občinstvo znalo, kdaj sme na poŠto. Iz Rogatca na Spodnjem Štajerskem se nam piše: Pred nedavnim smo čitali v slovenskih časnikih o klasičnih besedah prodajalke, ki je tujcu, zahtevaj o Čemu slovenskih razglednic, odgovorila, da leži Rogateo na Nemškem in da potemtakem ni treba slovenskih. In resnično kažejo tukajšnje razmere precej sličnosti z onim Slovencev v rajhu. Slovenščina nima nobene veljave, govori se — izvzemši par Slovenoev — izključno nemški, dasi je zmožen skoro vsak tudi slovenščine. Napisi so po vsem Rogatcu samo nemški, v obeh trafikah se silijo Siidmarkine vžigalice, a narodnih seveda ni v nobeni. Posebno sedaj v počitnicah, ko je doma nadebudna nemčurska mladina, ki v svoji nestrpljivosti in zagrizenosti stare še daleko presega, so se razmere precej poostrile. Hajlanje je na dnevnem redu, drugače tihi trg odmeva po dnevu in po noči od nemških pesmi, ki prihajajo iz junaških prsi teh pristnih Germanov, pozdrav teh nadutih gospodkov proti rogaškim glavam je „heil" in lepo je videti, kako se jim razvesele obrazi, ko začujejo to svojo ljubljenko. In sedaj k dogodku, ki kaže v pravi luČi tukajšnje razmere. Za veselico, ki jo priredi 20. t. m. klub naprednih slovenskih akademikov v Celju, se je poslalo tudi sem par lepakov in z dovoljenjem gospodarja hiše pribilo na „Slovenski posojilnioi" in na dotični hiši. A glej — lepaki, ki so se dopoldne pribili, so še isti dan izginili raz zid. In kdo si je s tem junaškim činom pridobil nevenljive zasluge za rogaško nemčurstvo? Neki naduti pobalin z imenom Franc Bra-tanič — kot pravi ime, pristna germanska kri — ki naj bi se raje brigal za svoje gimnazijske stvari, kot da kaže na toli lep in olikan način svojo vzgojo, ki jo Črpa v ptujskem Studentenheimu. Vsa stvar pride naravno še pred sodišče in tam bodo Brataniča že poučili, da je treba tujo last pustiti v miru. — In kje leži vzrok, da se razmere tu ne boljšajo, ampak da so, Če ne slabejše, si vedno enake? Mnogo jih je, naj jih navedem samo par. V prvi vrsti nemška šola in slovenščine nezmožni učitelji, potem nebrižnost staršev, ki pošiljajo svojo deoo v to šolo in jo pozneje, ako jo sploh še nadalje izobražujejo, šolajo v nemških zavodih kakor Stu-dentenheimu, popolno okupiranje vseh vplivnih služb z Nemoi in nemčurji in slednjič velika odvisnost in deloma nebrižnost tukajšnjih Slovenoev. Naj bi te vrstice obrnile pozornost širje slovenske javnosti na to zapuščeno gnezdeče, razmere — dasi slabe — se dajo z nekoliko več pozornosti vendar obrniti na bolje. Zatorej, bratje, na pomoč in tudi tu „vremena Kranjcem bodo se zjasnila!" Iz Krtino. Otvoritev nove šole dne 13. t. m. in ž njo združena veselica se je vršila v najlepšem redu in v veliko zadovoljnost mnogoštevilnega občinstva, ki jo je posetilo. Med drugimi smo opazili o. kr. okr. glavarja gosp. Kresseta iz Kamnika, gospoda sodnega svetnika Koblerja iz Ljubljane, gg. sodnika dr. Furlana in sodnega pristava dr. Senčarja ia Brda in nebroj drugih odličnik gostov. Pred vsem pa se moramo spominjati učiteljstva, zlasti iz kamniškega okraja, ki je v častnem Številu prihitelo med nas, da povzdigne sijaj lepega dne. Naj bi naše ljudstvo spoznalo, da so to oni vrli možje, ki jim je dolžno v prvi vrsti izkazovati hvaležnost in čast, možje, ki stavijo v nedolžna in za vse lepo vneta, mlada srca prvo kal izobrazbe in znanosti in prvi čut do bližnjega in do lepe domače zemlje. Najprej je tukajšnji župnik gospod Ivan GrČar izrekel par besedi. V kratkih besedah je izročil g. o. kr. okrajni glavar šolo v oskrbo tukajšnjemu krajnemu šolskemu svetu. Zaklical je cesarju, kateremu v proslavo šestdesetletnioe je sezidana ta šola, trikratni: slava, na kar je zasvirala godba cesarsko himno med pokanjem topiČev in lepimi zvoki domačih zvonov. Nato je nastopil slavnostni govornik domačin profesor g. Makso Pirnat. Čudili smo se njegovi izredni zgovornosti in lepim mislim, ki jih je tako poljudno in s takim poletom razvijal pred nami. _ „In ti fante in ti dekle, ne zabi, ko grafi tod mimo v šolo, ko zazre tvoje oko travnik in log, njivo ob cesti in gozd v ozadju, da je to tvoj rojstni kraj, tvoja domovina. In de vidiš cerkev na griču, spomni se, da so tu odbiU naši pradedje, varujoč svoj rojstni kraj, ljutega Turka, ki je udarjal z mečem in konjskim kopitom ob" vrata, katerih znake še danes lahko ogleduje tvoje oko. — V tem prekrasno sezidanem domu vidiš Krista, največjega dobrotnika človeštva, ki je učil: „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.u Tu v tem domu se privadi ljubiti iz srca prekrasno svojo domovino, a ne samo ljubiti, ampak za njo tudi delati.u Ni čudno, če so nam pri takih besedah plapolala srca, posebno ko se je g. govorniku bralo raz obraz, da govori vse s čutom in srcem, ko se je na govorniku samem videlo, kako mu je pri srou naša mladina in koliko važnost polaga na njeno pravo vzogojo. Naj bode g. govornik uverjen, da kipi iz vseh naših src iskrena hvala za njegove besede, tako očarujoče in ljubeznjive. Tndi veselica V prostorih ge. Ane Zarnik je uspela nad vse dobro. Ves čas nam je krasno in neumorno popevalo si. moravsko pevsko društvo pod vodstvom g. Tomana. Naj bo g. pevovodju izrečena tem potom iskrena zahvala in tuli vsem gg. pevcem za prijazni odziv in veliko požrtvovalnost. Nadalje naj bo izrečena tu najiskrenejša zahvala vsem darovalcem prekrasnih dobitkov in sploh vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da je vsa slavnost nad vse pričakovanje tako krasno uspela. Med pavzami in plesom nikdar trudne, poskočne mladine pa so nas dvigali zvonki si. Kamnške godbe. Dobra postrežba, izvrstna kapljica ter krasni dobitki pri tomboli so pripomogli, da je vskipelo navdušenje do vrhunca in se je Čula marsikatera lepa napitnioa. ReČi moramo, da je bil to dan, kakršnega še ni doživela naša Krtina. — Naj bi torej ta stavba, ki je bila povod tako prijetne zabave in tolikemu navdušenju, zanetila tudi v mladih srcih veselje do učenji in vsega lepega, kar dviga človeški razum in dušo. Mi pa ponavljamo, besede, ki so krasile slavnostni dom pri otvoritvi: „Od tu do prosvete rosi naj blagoslov !u Paševsko uradovinje• Iz radovljiškega okraja se nam piše : V letu 1906 je vložil Šimen Mežek, posestnik v Žirovnici, občina Brez-nica, na dotični odbor prošnjo za dovolitev gostUničarske obrti. Občinski odbor je prošnjo vzel na znanje ter sklenil, da nova gostilna pri sodobnih okornostih pač ni potrebna, vendar pa, ko bi se pokazala potreba, ima Mežek prednost pred vsakaterim morebitnim prosilcem. Letošnjo spomlad pa si je g. An t Kržišnik, posestnik v že navedeni Žirovnici ter župan brezniški, na tihem omislil ter vložil na okr. glavarstvo prošnjo za podelitev gostilniČarske koncesije na svoje ime ter izrazil svojo vročo željo, naj se v tem ne vpraša za mnenje občinski odbor niti orožništvo. Tej pro-Imji se je dodal tudi lastnoročni županov prepis zapisnika obČ. seje v zadevi Možekove prošnje, toda kaj je patentirani župan Kržišnik napravil? Tiste odstavke zapisnika, ki njegovim nameram niso ugodni, je izpustil ter dostavil druge, ki jih v zapisniku ni —. Občinski odbor je nastopil protestno proti Kržišoikovi vlogi, da obstajajo v Žirovnici že tri gostilne, ki popolnoma zadostujejo vsem potrebam ter da tudi kraj, kjer stoji Kržišnikova hiša, ni ugoden za gostimo, in ko bi se ta obrt podelila, vztraja na stališču v korist za Možaka, kakor veleva obč. sklep. V tem smislu slovi tudi orožniško poročilo. Po daljšem presledku je prišla Kržišnikova prošnja do rešitve; pri odsotnosti gospoda okrajnega glavarja, kakor običajno, je vzel stvar v roke v to poklicani uradnik. Izšla je odločba, in sicer za KržiŠnika neugodno, proti kateri je vložil pritožbo na deželno vlado. V par dnevih je bila nova odločba tu, s katero se je podelila Kržišniku gosulničarska obrt in katero je podpisal o. kr. okr. glavar gospod pl. Detela sam. Gospod župan Kržišnik pa je dotično listino skrbno shranil ter previdno molčal dotlej, da je stopila v pravno moč. To je najnovejši čin korupcije v uradnih zadevah. Saj obstajajo vendar aakoni in uradna navodila, katera imajo namen, da se izvršujejo in kako je torej zamogel gosp. glavar podeliti gostilničarsko obrt, ko za njo ne govore ne potrebe in ne druge okolnosti ter s tem pokazal hrbet orož-ništvu in obč. odboru, da, oelo dež. vladi. Ali on, gosp. glavar misli, da se v Radovljici nahajata dve politični instanci, ali da je morda že kak referent pri deželni vladi? Tako se ia-kaže nekdanji samostojni (?) nemško-klerikalni kandidat za deželni zbor, kateremu v prilog si je Kržišnik a kulantno „izjavo" županovo stekel nevenljivih zaslug. Da je župan Kržišnik g prepisom zapisnika obč. seje ni ravnal prav v svojo korist, zlorabil župansko uradno oblast ter se s tem zapletel med kazenske paragrafe, je t akta m. On naj uganja sebičnost in išče dobička pri svoji konjski baran-tiji, nikakor pa ne v uradu. Dejanja, kakršna je vprizoril on spadajo med prejšnje turške bege in paše, a so se nehala, nikakor pa ne v Avstrijo, kjer obstoja že Šestdeset let baje ustava. Vpraša se torej, kako si mero-dajni krogi stavijo ta čin pred oči, kaj si misli v tem ukreniti in sploh koliko časa bo Kržišnik Še županoval na Breznici? Za ustanovno veselico Ciril-Metodove podružnice na Turjaku se vsa okolioa živahno pripravlja. Odbor neumorno deluje, da bi nudil vsem udeležencem največ zabave in razvedrila. Nabral je za srečolov do 120 dobitkov, med katerimi je nekaj posebno lepih. Veselioe se udeležijo tudi ljubljanski in ribniški „Sokoli", kar bo zlasti razveselilo naše ljudstvo, ki na Tarjaku še ni videlo „Sokolov" v kroju in v tolikem številu. Vabimo tudi vse prijatelje naše „Družbe", naj se pridružijo „Sokolom" in pri hi te 20. t. m. na prijazni JU Zgodovinsko znameniti Turjak, čimveč uieležencev bo, temvečji bo tudi moralni in gmotni uspeh veselioe. Društvo tiskarjev na Kranjskem slavi jutri Štiridesetletnioo svojega obstanka. Tem povodom priredi poleg drugega od polu 3. ure popoldne do 8. ure zvečer na vrtu, oziroma ob slabem vremenu v areni „Narodnega doma", koncert brez vstopnine s sodelovanjem ljubljanske „Društvene godbe" in oddelka slavnega pevskega društva „Slavec". Vsi prijatelji tiskarjev se na to prireditev vljudno vabijo. Iz Spodnje Šiške. Ker se je preteklo nedeljo vzdig Z ep pelinove ga zrakoplova na slavnostni veselici ponesrečil, se spusti v nedeljo, dne 20. od 3. do 5. ure ob ugodnem vremenu na vrtu restavracije Reiningshaus drug zrakoplov istega modela v zrak. Darilo gasilnemu in reševal« ne m u društvu Prvo ljubljansko skladišče Krisper-TomažiČ je podarilo ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu društvu za hitro in uspešno pomoč o priliki ognja dne 22. avgusta t. 1. izdatni znesek 200 K, g. Alojzij Zaje. vinotržeo in posestnik v Spodnji Šiški pa 10 K v pokritje primanjkljaja pri jubilejni slavnosti. Posnemanja vredno! Uboj V Trbovljah je nastal prepir med delavoi, ki odkrivajo novi premog na Dobrni pri Trbovljah, in sicer: med Petrom Murarjem 21 let starim z Ogrskega, Mojzesom Marku-neskom, 30 let starim iz Rumunije in Sigmundom Kovačem, 23 let starim in tudi na Ogrsko pristojnim. Murar je zgrabil za nož in zabodel Marku -neska, da ga je smrtno nevarno ranil na prsih do pljuč, tako da je na mestu obležal. Ko je bil že tako smrtno ranjen, hotel ga je še Kovač z lopato udariti čez glavo, kar pa so mu drugi preprečili. Tudi Murar je dobil lahko poškodbo z nožem na nogo, katero poškodbo pa si je najbrž sam prizadejal. Markuneska so takoj odnesli v rudarsko bolnišnico, Murar j a in Kovača pa so odpeljali orožniki v zapor. Nesreča se je zgodila dne 9. kimavca t. 1. popoldne okrog tretje ure v rudniku v Trbovljah. Ponesrečil se je v rovu oženj eni rudar Alojzij Lesjak, 42 let star. Lesjak je napravil za strel, in se od strelišča odstranil 64 metrov daleč; ko pa se je strel vnel, zadel je Lesjaka kos premoga v čelo tako nesrečno, da se mu je lobanja zdrobila, in mu je izstopilo nekaj možganov ven. Lesjak je smrtno nevarno ranjen in je ležal nekaj časa v rud. bolnišnici in so ga dne 11. t. m. peljali v deželno bolnišnico v Ljubljano, a je malo upanja, da ozdravi. Ponesrečenec je delal okrog 18. let pri trboveljskem rudokopu in je bil, kakor se sliši, dober in miren delavec; ima 4 Še nedorasle in nepreskrbljene otroke in ženo. Izmišljen napad. Poročali smo, da je dne 6. kimavca t. 1. okrog 10. ure ponoči, šel Peter Budimir na svoje stanovanje v Bevško pri Trbovljah in bil med potjo od Šest mu nepoznanih mož napaden in v desno nogo obstreljen. Napad si je pa Budimir izmislil in je bila stvar sledeča: Budimir Peter, 27 let star, je imel od svojega brata delavske knjige, ki pa so bile narejene za pet let mlaj šega človeka, kakor pa je Budimir v resnici star. Letos pozimi so Budi-mirja v Nemškem Gradcu za neko hudobijo zaprli in mu prišli na sled goljufiji, da nima svojih delavskih knjig in da se je s tem svojim vojaškim dolžnostim odtegnil in prikril. Ko je dostal svojo kazen, poslali so ga na vojaško nabirališče, na katerem je bil spoznan za vojaka, in bi bil moral meseca vinotoka t. 1. iti nositi vojaško suknjo; da bi se pa tej mu neprijetni suknji odtegnil, si je sam s samokresom prestrelil desno nogo. Trboveljski orožniki so to stvar natančno preiskali in dognali po zanesljivih pričah, kakor tudi po nje- govem samokresu, katerega je Budimir, ko je dne 8. t. m. ia trboveljske rud. bolnišnice šiloma ušel, nekomu za 10 kron prodal. Toda vse to mu ni nič pomagalo. Orožniki so njegov prodani samokres od kupoa nazaj dobili in z Budimir jem vred dne 9. t. m. oba skupaj izročili okr. sodišču v Laškem trgu Ali se bode še vnaprej skušal vojaški suknji prikrivati in odtegovati, ima sedaj čas natančno premišljevati v zaporu. Po hrast aiiki dolini so bili nalepljeni pretekle dni letaki, s katerimi se je s varilo ljustvo pred šulfe-rajnsko šolo. Mnogo teh listkov je neko noč namazala nevidna nemška roka — s človeškim blatom!! Res, jako dpleč ste že v kulturi, dragi strici Nemci, tako dale5, da se bomo morali z vami bojevati z rokavicami, kajti sioer se ob vas onesnažimo z blatom" . . . „Herbstmesse" v Građen bo te dni otvorjena. Izdajmo Slovenoi parolo: Ne v Gradec, kajti sramota bi bila za vsakogar, ki nese le en vinar graŠkim naoijonalcem. Umrl je v Št. Petru na Krasu Josip Princ. Pogreb bo jutri popoldne. Slovensko trgovsko društvo .Merkur11 opozarja svoje Člane še enkrat na društven sestanek, ki bo danes ob 9. zvečer v gostilniških prostorih v „Narodnem domu". Na dnevnem redu je poleg drugega prireditev učnih tečajev, pevskih in plesnih večerov. Gg. člane vabimo k prav obilni udeležbi Divji koštani v cvetju. G. Ne- deljko nam je poslal cvetje divjega kostanja z mladim listjem. Tako nenavadno prikazen gledajo prebivalci Gradaških ulic. Delavsko giban e. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 5 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 25 Slovenoev in Hrvatov. 25 Hrvatov je šlo v Heb, 10 pa v Inomost. Izgubljeno in najdeno* Neka dama je izgubila bankovec za 10, dijak Ludo vik Grum pa dva po 10 K. St. 30516. 3364 Someščani! Preteklo noč primerili so se v Ljubljani izgredi, ki so tembolje obžalovanja vredni, ker so bili naperjeni proti osebam, ki pri surovih ptujskih napadih na mirne Slovence niso bila udeležene. v v Svarim Vas kar najres-neje pred ponavljanjem ta-cih dejanj, kakoršna so razburjala nade mesto minolo noč. O kritičnih časih je najlepša meščanska krepost, ohraniti trezen razum in mirno kri. Someščani! Ohranite obole! Pokažite, da slabi zgledi od drugod ne vplivajo na Vas. Le s tem zasvedočite svojo zavednost in zrelost. Vedite pa tudi, da se bode proti vsakomur, ki bi kalil mir ali kakorkoli kršil red, postopalo kar najstrožje v smislu zakonov. Someščani! Čast Ljubljane in Vaša korist zahtevata, da uvažujete moje svarilo. V Ljubljani, dne 19. septembra 1908. Zupan: Ivan Hribar. Pozor! Danes zvečer zasede vojaštvo vse ulice in ima nkaz takoj ostro streljati. To smo izvedeli iz najzanesljivejšega vira. Slovenci, ohranite mirno kri in ne dajte se zavesti k nepremišljenim korakom! Drobne novice. — Reforme glede rezervnih častnikov. Madžarski časopisi poročajo, da namerava vojno ministrstvo upeljati za rezervne častnike vsako spomlad štiritedenski teoretični in praktični tečaj, ker enoletno službovanje ne zadostuje za popolno izvež-banje častnikov. — Klerikalizem na Češkem postaja zadnje čase bojevit. Deželni šolski svet je uvedel proti nadučitelju Mundri disciplinarno preiskavo, ker ga je nekdo anonimno ovadil, da gre le dvakrat na leto v cerkev, namreč v začetku in ob koncu šole. — Kolera na Ruskem. V Petro-gradu je predvčerajšnjem zbolelo za kolero 392, umrlo pa 125 oseb. Vs^ šole so za dva meseca zaprte. Iz šol so napravili bolnišnice. Tudi vzhod-njih provincijali se kolera silno Sir.. V zadnjih dveh dneh je zbolelo za kolero 240 oseb. — Glede ponesrečenega Wrig-htovega zrakoplova je izjavil Edison, da nima nobenega zaupanja v Wrightov zrakoplovni zistein. Problem zrakoplovstva ^e mogoče rešiti le z letalnim strojem, ki bo funkcioniral avtomatično. Tak stroj bo delal potem prave čudeže, ker bo mogoče priti iz Njujorka v London v 18 urah, okoli zemlje pa v 8 dneh. — Ljudožrci. Na otoku cesarja Viljema v Južnem morju so kanibali napadli in pojedli nemška trgovca Wollerja in Henriksena s petimi spremljevalci. Rožne stvori. * Pijančevanje v Berolinu. V Berolinu je 9341 pivnic in 3551 go-stilen. v katerih se toči vino, tedaj skupno 13.193 lokalov za točenje alkohola ali po en tak lokal na 157 prebivalcev. Lansko leto se je popilo v Berolinu 438,939.532 litrov piva. 24,704.525 litrov žganja in 19,955.062 litrov vina. Za vse to pijačo se je plačalo razen napitnin 250 milijonov iiKirk. Na vsakega berolinskega prebivalca prid«1 214 litrov piva, 13 litrov žganja in 10 litrov vina, tedaj skupno 263V2 litra opojnih pijaey kar znaša vrednost nad 100 mark. * Higiena pitja kave (Kofeina prosta kava). Ni je na svetu pijače, ki bi jo vsak dan velik del človeštva užival tako redno, kakor kavo, ki se je priljubila zlasti zaradi svojega prijetnega okusa in primeroma nizke cene. Zdravniki so pa že od nekdaj opozarjali, da nezmerno uživanje kave škoduje, osobito še bolnim na srcu in nervoznim. Prav priporočati bi pa bilo kavo, ako bi se me^to nje dobil neškodljiv nadomestek, ker surogati, ki se uživajo mesto kav«, največkrat ne ugajajo, pa tudi niso vselej brez hib. škodljivo pa dela kave samo kofein in zato so poizkušali ljudje, spraviti ga na tak iiačin iz kavnih zrn, da bi dobrota kave nič ne trpela. To se je sedaj tudi posrečilo s paro, pri čemer ostane kava ravno tako okusna in prav tako lepo diši, samo škodljivih sestavni nima nič. Vplivni zdravniki so dokazali, da tudi močno uživanje kofeina proste kave ne škoduje. Ker se taka ka-u dobiva že v vsaki boljši trgovini, se lahko o tem vsakdo sam prepriča. * Srkalec prahu* Opozarja se na novo senzacionalno iznajdbo, ki je vatami v vsakem gospodinjstvu povzročiti preobrat in izdatno olajšati čiščeje stanovanj. Med tem ko sedanji srkalci prahu komaj morejo v gospodinjstvu priti v poštev zaradi visoke cene, kompliciranega obrata in velikega zavzemanja prostora, jfi aparat za srkanje zraka, »Birum« zaradi majhne obsežnosti, preprostega ravnanja z njim in majhnih nabavnih stroškov, porabi j i v v vsakem gospodinjstvu. Strahoviti veliki dan čiščenja izgubi po »Birumu« vso svojo grozoto. Kakšna olajšava je za vsako gospodinjo, ako se velike preproge, težki divani in posteljni ostavki lahko temeljito očistijo kar na mestu, kjer so, ne da bi se vzdihoval najmanjši prah. Kakšna dobrota jo tak način čiščenja, je jpsno. V Ljubljani je že več takih srkalcev prahu v rabi. Pojasnila daje Ludvik Kolin v Ljubljani, hotel pri »Ma-liču«. Telefonsko in brzojavno poroilln. Proti ptujskim dogodkom. Novo mesto, 18. septembra. Občinski odbor je v današnji seji spre jel soglasno in z velikim odobravanjem protestno resolucijo zoper barbarske napade na Slovence v Ptuju. Ministri v Gradcu. Gradec, 19. septembra. Tu sem so prišli trgovinski minister dr. Fiedler, železniški minister dr. pl. Derschatta in minister za javna dela dr. Gessmann. Udeleže se otvoritve štajerske rokodelske razstavc Za splošno volilno pravico. Budimpešta, 19. septembra. So-cialnodemokratska stranka je skle- nila, da priredil na. pnedisečiiT otvoritve parlamenta dne 28. t. m. 25 ljudskih shodov in velik demonstracijski obhod po mestu za splošno in enako volilno pravico. Policija je vv« te prireditve prepovedala. Apelacija na cesarja, Budimpešta, 19. septembra. Socialni demokrati in narodnostni klub so sklenili, da pošljejo k eesarju posebno deputacijo, da intervenira v prid uvedbi splošne in enake volilne pravice. Socialni demokrat je se nameravajo obrniti na avstrijsko vlado, da izposluje deputaciji avdijenco pri cesarju. Kolera v Petrogradu. Berolin, 19. septembra. Iz Petro-grada poročajo, da se kolera rapidno širi vkljub najstrožjim obrambnim odredbam. Na novo je zbolelo na koleri 393 oseb. Umrlo je 127 bolnikov. Gospodarstvo. Z žitnega trga. Naš domači trg nudil je v teku tega tedna jako malo živahnosti in dogodivše se premene cen bile so malenkostnega pomena. (Sploh je videti, da je naš žitni trg Za tekočo kampanjo za večja iznenađenja zamrl in se bode tega načela — ako ne nastopijo elementarni dogodki — tudi zvesto držal. Temu nasprotno pa se zopet iz prekomorskih in drugih evropskih trgov poroča o večjem dviganju cen. Amerika ima trajno jako dober odjem za svoje prebitke, ker so dežele, ki žito uvažajo, v prvi vrsti navezane le na to žitno shrambo. Rusija in istotako balkanske države imajo letos slabo žetev in vsled tega v izvažanju zaostajajo. Franoija bode radi velikega pri-manjkljaja žita letos mnogo bolj, ce go sic?r, navezana na tujezemske pridelke. Isto velja tudi za južno Italijo in deloma tudi za Nemčijo, kjer je domaČe, mnogo odeževane kvalitete na vsak način potreba z jako finimi tujimi provenijencami z bolj lati. V Budimpešti zaključila je dne 10. t. m. oktobrska pšenica z K 11 34 april 1909 z K 11 63, dne 18 t m. zaključuje okt. pš. z K 11 30 april 1909 z K 11 60. V New Torku je notirala pšenica: loco dec. 1908 maj 1909 12. t. m. 104 3/s 105 V2 107 17. t. m. 108 V4 108 V; 109 . Berlin je notiral pšenico: dec. 190S maj 1909 12. t m. 202 25 204 - in je zaključil 17. t. m. 209 75 213 50 Tudi Liverpol je z 8 5.7f9 z dne 12. t. m. poskočil dne 17. t. m. na 7 8 3/ / 8* Trg pšeničnih mok kaža popolnoma isti obraz, kakor naš domači žitni trg. Vsak dan dogajajo se zmerne prodaje, nasprotno pa se na prejšnje, cenejše sklepe jako živahno od-poklicuje blago, kar seveea oznanja, da bode komzum zopet kmalu z novimi močmi posegel v kupčijo. Ta okoliščina, kakor tudi to, da se morajo tako mlini s pšenico, kakor tudi njih komisijske zaloge a moko še pred sklepom parobrodstva (po rekah) « zadostnim blagom preskrbeti, bode vkratkem kupčijo zopet precej oživilo. Cene krmnih izdelkov se niso nič spremenile, zaloge po mlinih so čisto izčrpane. Po južnih komitatih Ogrske se že lomi novo koruzo in se bode ta — ako bode vreme ugodno — za -do 3 tedne na kratke razdalje že odpošilja. Zaloge stare koruze so skoro čisto izpraznjene. Avstrijska vlada namerava k olajšanju pomanjkanja krmnih snovi je dnoletne mladike, ki pri trganju gro* zdja po vinogradih odpadejo, uporab ti kot živinsko krmo, in to zlasti po južnih vinogradnih krajih, ki & vsled suše mnogo trpeli. Te mladic — zmečkane in razrezane — imajo v primeri s senom približno 60% redil; ne vrednosti. V Avstriji odpade pn trgatvi vsako leto do 4 800.000 me-terskih stotov takih mladik, kar i©4 približno vrednost 2 900.000 meterskih stotov travniškega sena. Vse te inlft" dike so se dosedaj kot gnojilo ah P* kurjava uporabljale, sedaj pa se bode iz istih s pomočjo pripravljalnih stro* jev narejalo živinsko krmo. —& Izjava/) Pri snočnji demonstraciji so de-monstrantje pri meni pomotoma rac biH stekleno firmo, Češ, „da sem Da*' ftktltar", namenjeni pa so bili tablo razbiti pri Meisetau. Da sem doma&D in Sloveneo, ve vsak v Ljubljani & na razbiti firmi ni bilo niti ene črk6 nemške. Jaa sem Sloveneo in tudi moji uslužbenoi so vsi Slovenoi. Pf0' sim torej, da se slavno občinstvo Pv gori navedeni pomoti ne da prevar^ in se priporočam 3336 Fr. Iglic trgovina papirja, Mestni trg • Za vsebino tega aplsa Je urednic odgovorno le toliko, kolikor določa t**0* Zm prebivale© mest, urednike I. t. d. proti težko tam prebavljanja in ▼sem nasledkom mnogega sedenja in napornega dnSev-nsga delajo oprav neobhodno potrebno do mače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlits-Ij^k", ker vpliva na prebavljenje trajno [' ^ravnovalno ter ima olajševalen in topilen nCinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem Kvzetji razpošilja to zdravilo vsak dao ar A. MOLL, c. in kr. dvorni salagate'f Da DUNAJA Tucklanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOUL-ov preparat, zaznamovan z varaostno znamko in podpisom. 3 3 i—13 " Edine » rigirn J«" mmo THIERRVJEV BALZAM . celeno BTUSTO kot Tantreno inamko. Razpošiljam nsim*nj 1*/* *U 6/1 "S Pat- potov, rodb. steklenico a* 6 K. Zavojnin* saatonj. Thierryjevo centilolUsko mazilo jUijošiljam najmanj 3 ikatlji K 360 Zavoja, aaatonj. povsod priaoani kot najbal/ši domači zdraviti proti g.abosum ielodca, gorečiči, krčem, poftkodoam, ranam \.\ Naslov sa naročitve in denarne nakaznice : A Thierry. lekarna pri angelu varhu v Pregradi pri Rogatcu. 1359—23 Zaloga v vseh lekarnah. Proti zobobolu m gnilobi zeo izborno d.luj« dobro znan« antiseptična Meluaine uatna in zobna voda ki otrdi tii«>«DO ln octsj^rianjuje neprijetno ste po is asa« 1 ■telaJeniea ■ navodom f UL. 61 gorodnemu gospođu M- l^evutiUa, lekarnarju v Ljubljani. VaSa izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ost in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zon, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Meius. ustne in zobne vole. Dovolim, da to javno oznanite, ker & res hvale vredno. Leopold aangi, mestni tajnik. Metlika, 81 aprila 1906. Dsž. likarnft MIL Lcuetika T Ljubljani; RisIJifi čuti it 1 £cleg novo3grajenega Fran io&t****** *abt".. cc^ 25 38 Zahvala Prvo ljubljansko založišče Krisper-To-mažič je podarilo Ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu za hitro in uspešno pomoč o priliki ognja dne 22. avgusta t 1. izdatni znesek 200 K, gosp. Alojzij Zaje, vinotržec in posestnik v Spodnji Šiški pa 10 K v pokritje primankljaja pri jubilejni slavnosti. V imenu društva izrekava za prizi anje in naklonjenost najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 17. sept. 1908, Fran Barle, Ludovik Stric sij, t. č. blagajnik. t. č. načelnik. Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za dražbo sv. Cirila in Metoda G. Al. Kraje, trg. v Grahovem pri Cerknici 10 K mesto venca na krsto g. Dermelju. — G. A. Brezovnik v Vojniku pri Ceiju 5 K kot odgovor na nesramen napad iik skupščinarje. — G. Jakob Tomec, mestni nadkomisar 10 K mesto venca na krsto g. dvornega svetnika Sumana. — nNovi kazinotje" tu 3 K, ker v kazini niso dobili črne kave. — Gg. mestni uradniki ljubljanski 33 K ob priliki skupščine. — G. dr. Ivan 0razen 30 K mesto brzojavke na skupščino. — „Zaplotniki", vr-nivši se z letovišča v zimsko rezidenco v Seidlovem hotelu, tajniku šolske družbe g, dr. Žerjavu za „šnajt" na nov klobuk K 510. — Gospa Ivanka Petan za ukradeni klobuk dr. Žerjava 1 K — Cenj. rodbina Planinšek 10 K, mesto venca na krsto ponesrečenega g. Alojzija Terčka. — G. Pavel Ogorevc v Konjicah K 162-72/ in sicer: K 134-15 kot skupilo iz šotorov povodom slavnosti 25 letnice posojilnice v Konjicah, gospa Mafka Husova iz Vipaae nabrala 20 K povodom godo-vanja g. Anice Ogrevc v Jamnah, povodom prvega nastopa konjiških samcev na pihala pri veselici v Žicah se je nabralo ^ K, vesela družba v Narodnem domu v Konjicah K 3*57, skupaj torej K 162 72. — Štajerski Slovenci v Senožečah 1 K za dr. Žerjavov klobuk s srčno željo, naj bi se vsak Slovenec spomnil vsak dan ptujskega barabstva, potem bode kmalu oaklenkalo prepotenci spodnješta-jerske kulturonosne nemške fakinaže. ~ Planinčevi v Ljubljani K 4 04 kot maščevanje za Ptuj. — Gostje v Narodni kavarni K 15*20 vsled čudne aretacije g. inženirja Prelovšeka. — Neimenovan na oral pod geslom: „Odgovor na PcujM-?« K. Skupaj 326-06. — Srčna hvala! Živeli! Zt Trubarjev spomenik o. Lojzika Kristan v St. Vidu na Dolenjskem, 4 K, katere so darovali gg. Vrhovec in Draiček ter g. Kristanova v gost Kar-a lovšek v Šmarjeti na Dolenjskem. Živeli! Slovend hi Slovenke! de zdbltc dražte m. Orila In Metoda! Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v LJubljani". Oadnl kuni dan. ban* 18. septembra 1908 fleteoroiosfčno porotno. ntlna nad morjem l»oc. SradnJi s racal Oak 786 9 —m. Cas opazovanja Stanje barometra ? mm 18. 19. 9. zv. 7. zj. 2. pop. 743-0 744 1 7430 S H 11.1 47 178 Vttrovi Nab. •V: si sever j si. vzjvzh tr. s vzhod jasno megla jasno Srednja včerajšnja temperatura 13-0 «orm 146«. Padavina v 24 urah 0 0 mm ¥ t*. V" 4- tf»fc majska renta. fVV. srebrna renta #*L avetr. kronska K . zlata f** agrska kronska ♦< . zlata , posojilo del. i% posojilo masla % boa.-herc. tU Sposojilo 1902 . . . laika del. banka k m\ ff- *\ sast pisma giL dsL aipotečne banke . . *\„% pest. kom. k a. S tO0/« pr.....a sast. pisma Inoerst Rrantlnice..... sast. pisma ogr. ceatr. det. hranilnice . . . s. pis. ogr. hip. bse> •bi. ogr. lokalnih it* lezntc d. dr. ... , abl. češke ind. banka p— turske...... Jfc**»tik:a srečke . ■ • KredHnc „ . • • Inomoake m ■ • • Kr&Xovske B • • • Ljubljanske » • • » AvaU-. rdeć. krita m • • • ;-^gr. „ • 0 • • • ^•tdolfove , • • • :^lcburške 9 • • a Dnn»j»ke kom. m • • • DatafcM. Ivzae železnice..... N zavrte železnice . . . . x v tir .-ogrske bančne dela.. ptr. kredime banke . . pgrsfce - . • • Z:v^octtnske , Pl - logokop v Mosta (BHbp ^'^i^aslce montan ...» ?f«*ke iel. ind. dr. . • • ✓\*n*-Muraavi..... - )>eljgke prem. drafbe jvatr. orožne tovr. C*ikm ti sdk orna % Vi C kr. cetfa . D franki . . 30 marke . • %o welgM. . KiLfke . . . zi bankovci ^*blji . . . •^lara . . . žitne cene v Budimpešti Dne 19. septembra 1908. Denu 96 30 99 15 96 35 115 85 9280 ltl 15 98-10010 9920 97-90 97-95 96 50 99*20 103 70 98- 98 25 99 - 98-99 75 99 90 98-277 — 99-40 152-40 260 50 144 25 267 — 261 5 > 239 104*50 185*25 20 45 474-75 110-107 — 62 50 48*50 26-75 68-50 109-490- Blago 9650 99 35 96 55 116 05 9? 111 35 99-101'0 10020 98 90 98-25 97 50 100-20 104-70 99- 9925 100-- 99- 100 75 99-279 — h 0*40 156 40 264 50 14825 23-267 5) 245 — 1 0-50 186-25 22 45 484 75 120 -117 — 68 50 52-90 28 75 72-119 — 500 - 119 W 120-50 695-25 69625 1752— 1762 -64425 645-^5 744 50 745-50 ! 237 75 238-5 ' 145- 147-670 53! 67150 2651 — 2661-— ' 558 60 559-i 273 — 553 — 170-— 11 36 1909; 23 48 2395 117-35; 9515 2 51; 4-80 277 — 556" 172- 11 39 19 13 23 52 2403 117-55 95 35 2*52 5- ?Ženica za oktober . dl za oktober Koruza za maj 1909 Oves za oktober Termin. . sa 50 kg K . za 50 kg K . za 50 kg K . za 50 kg K Er~s**rv. Vzdržljivo. 11 31 9 3i 7- 29 8- 08 Zahvala. 3359 Pohodom smrti našega nepozabnega, ljubega očeta, ozir. starega očeta in tasta, gospoda Petra Spreizerja posestnika in kremarja ? Črnomlja izrekamo zahvalo vsem, ki so se nas spominjali s. tolažili, p. n. c. kr. uradništvu, čč. duhovščini, p. n. učiteljstvu, gg. pevcem, zastopnikom ognjegascev in vsem, ki so izkazali blagemu ranjkemu zadnjo čast. Žalujoči ostali. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo prežalostno vest, dn je danes, dne 19. septembra ob 3. zjutraj naš nepozabljeni oče, oziroma stari oče, gospod Josip Prime posestnik v Zagorju na Pivki po daljši, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 75. letu starosti mirno zaspal V Gospodu. Pogreb predragega rajnika bo v ponedeljek, dne 2>. septembra ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti. Svete maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi v Zagorju na Pivki. Zagorje na Pivki, dne 19. septembra 1908. Margareta, soproga, Franjo, Alol lil, Josip, sinovi, Marifa omožena Čelnik, hči 3361 Zahvala. 3358 Za mnogobrojne dokazo sočutja povodom bolezni in smrti svojega nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda Karla Šašlja izrekamo naj iskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo si. pevskemu društvu za ganljivo petje, si. požarni brambi, prijateljem in znance n za zadnje spremstvo in darovalcem krasnih vencev Mokronog, 18. septembra 1908. Žalujoča vdova ln otroci. Po ceni 3362 se prodajo: Avtomobil Dion*bonton za 4 osebe, salonski stativ z aparatom, satirnl stroj, bicikeli iu več drugih stvari na Rimski cesti št. 2, spodaj jfademoiselle firfim prevot (Paiisienne) 3nstitutr.ee brevetee donne des lepons de franpais comprenaut la leeture, la grammaire, la btterature. An ler Octobre, ouver- ture d' un cours spćcial de con-versation. s' adresser de 10 h. a Midi et de 2 h a 5 heures hiša Kirbisch, II. nadstr. levo. 33 5—i Prodal bodem v torek, dne 22. septembra stoječ smrekov les obstoječ iz štirih gozdov, ležečih v davčni občini Zgornji Brnik in Cerklje pri Kranlu. Kupci naj se zglase ob 9. dopoldne na Zg. Brniku pri gosp. Josipu Jenko (Babiču). Cerkle pri Kranju. Janko Vavkem. 336 5 kiti Ljubljana, Stari trg št. 13. Da zamoremo ustreči želji p. n. odjemalce nabavili smo osebno še različna vina samo prve vrste, za kojih pristnost se popolnoma jamči, ter zagotavljamo vedno točno in vestno postrežbo. l85 39 ■ er^mm« vlm Isabela črno . . 1/2 litra K 0 28 Furlansko črno • „ „ „ 0 32 Teran Istrski črn „ r ,, 036 Beloftko Istrski črn „ „ 0*40 Modra lrankln|a . „ „ „ 0*44 Cviček nalllne|čl „ n „ 044 Bnrgnndec . „ r „ 0 60 Teran kraftkl . . „ .„060 Vipavsko belo „ „ „ 032 Istrsko belo . . „ „ J 0'32 Oorlčko rumeno . „ r „ 0 36 Rebula prvo vrste „ „ „ 0 40 Bizling gorički „ „ „ 060 MuAkatelec . . 9 r „ 0 60 Pellnkovec (Wermoutb) „ „ 0*80 najboljša zdravilna in osvežujoča pijača, ki se je vedno dobro obnesla pri želodčnih in črevesnih boleznih, pri boleznih ledic in mehurja, in jo priporočajo naj-odličnejši zdravniki kot bistveno pod-jslrstliio sredstvo pri Karlovovar-ških in drugih kopalnih zdravljenjih, kakor tudi po rabi teh toplic in za na daljno zdravljenje. 1*9—I V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih fipecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Išče se primeren psi za trpvino z mešanim blagom. Ponudbe pod „prostor11 na uprav- niStvo -Slov. Naroda". 3339—1 Katera je najčistejša mast? jedilna mast. Iztiska se iz posušenih kokosovih orehov v lastnem zavodu in od vsega početka izdeluje v skrbno snažnih aparatih, ne da bi prišla v dotiko s človeškimi rokami. TTrevdLan.© d.©"V"ol3exa.ak fle 16 let obstoječa najstarejša ljubljanska posredovalnica stanovanj in mm G. FLUX Sesposke tl!5co it 6 3331 išče nuino: več kuharic, hišen, gospođini, dam v oporo gospodinj), gospodično k deklici brez matere, bone za Egipet, O-grsko in Berlin Velika izbira boljših deklic, zlasti z izpričevali. Stalna mesta, dobro plačilo. Predstaviti se je takoj. Vestoi« ln kolikor možno bttrc pottr«*b» Koa4eow»vljs>n«a« Zunanjim dopisom ie oriložiti znamko za odgovor. Prosi se aa natanenl nsilov. B 8Z p e klica ob vsakim vremenu! Jutri, v nedeljo, ZO. t. m. v hotelu JURIJA' K0NC6RT Ljubljanske društvene godbe Zadetek ob 8. Vstop prost. Za obilen obisk se priporoča fftartja Jfovak 3357 hotelirka. Poslano. Ker bivši mol soprog In ne* kateri nfegove vrsto dinjo neke neresnične stvari o meni, opozarjam, da bom od vsakega, ki bo to ponavljal, Iskala sodnijsko zadoščeni«. Postojna, 19. septembra 1903. Frančiška £ovšin poročena JaS. 3360 Zahvala. Za dokaze odkritosrčnega sočutja, ki so nam došli povodom nenadne smrti našega predraga, nepozabnega soproga odnosno očeta, Starega očeta, brata in tasta, gospoda V Josipa Sumana izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo vsem p. n. udeležnikom pogrebnega sprevoda in darovalcem prekrasnih vencev. Zlasti se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, velecenjenim gospodom zastopnikom državnih in samoupravnih uradov, si. šolskim zavodom itd. Bog povrni! V Ljubljani, dne 19. septembra isos, Žalujoči ostali. Dva lako lepa, avetlorjava psa jozbečorja sta naprodaj. Kje, pove iz prijaznosti upravni-Štvo „ Slo venskega Naroda". 33 H 2 Gostilna ▼ Ljubl|ani, z 2 sobama, se da v najem za november. Povpraša se v gostilniških prostorih. 3273-3 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". Lepo stanovanje v solnčni legi, obstoječe iz 2 sob, kuhinjo, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo perilnice in delom vrta se odda za november na Dunajski cesti it. 60. 3217-2 soba brez oprave, pripravna za pisarno ali kakega gospoda, a posebnim vhodom, se odda za novemker na Rimski cesti št. 6, spodaj 3288-3 ^bsolventinja praškega konservatorija uči za zmeren honorar igranje na Naslov pove upravniStvo „Slovenskoga Naroda". 3341—1 se dobiva pri: 3342 Jos. Miheliču v Ljubljani, Florjanske ulice štev. 37. Mlinarja za štule mleti takoj sprejmem v Kamniku, oziroma se da mlin v najem. Avgust Terpinc v Kamniku Kouočnico v Ajdovščini na Primorskem se Odda V najem z vsem orodjem in stanovanjem vred. Oglašajo naj se samo taki, ki imajo podkovsko šolo. Naslov pove upravoištvo nSlov. Naroda". 3212-4 Mile Marle Lonise Boncbago nee Francalse ouvre k par-tir dn 1 octobre un cours do grammaire et converaa-tlon S' ađresser Dunajska cesta Št 17. 3293 3 se takoj sprejmejo v modnem salonn 3340-1 Elize Hitzl-Huber Francovo nabrežje št 1. v Ljubljani Zahvala. Tem potom se podpisanci naj-iskreneje zahvaljujemo slavnemu Občinskemu »vetu, posebno pa g. Županu, ki je sprožil misel za ustanovitev zavoda „Saugrad", ki je pokazal kako blagodejno vpliva na zdravje in telesni razvoj otrok. Ob enem se zahvaljujemo nadzornikom in sploh vsem drugim prijateljem otrok, ki so prav očetovsko skrbeli za svoje varovance. hvaležni očetje: Stani Vrhunc Vrečar, Benišek, Trček, Aplenc, Slano tec, Hvalo, Bolhar, Mlakar. 3353 mwwwswwwwwmw .B 3G 55 51 24 93 Dijaki M »prejmejo pod primernimi pogoji na hrano in stanovao e. 2913—11 Naslov v uprav. „S)ov. Naroda". Lezioni italiane. Hranama ti ca, conversazione, litto-ratura. — Princlplo 11 L ottobre-8' annnncla dal 27 d i questo, dallo 11 fino lo 4 a Marilo Terezije cesta 4, pari. 3*32-3 Delež narodnega, dobro vpeljanega podjetja, ki nese 10 čistega dobička, se proda zaradi družinskih razmer. Pojasnila v uprav. „Slovenskega Naroda". .'2*6—3 Prodajalna z opravo in stanovanjem so odda tako) v najem« — Prostor izvrsten. Pismene ponudbe na Fran Cvek v Ljubljani Moste. 3302-2 Lepa prilika! Dobro idoča trgovina 1 galanterijskim blagom se tako} proda zaradi družinskih razmer. Pisma naj se oddajo na upravništvo ^Slovenskega Naroda" pod imenom ,.Prihodnjost 1 3235 - 3 Spretna dunajska siviha se priporoča oenjenim damam. Poučuje tudi kroj o o risanje in prikroje-vanje. Učenke se sprejemajo. Ulico na Grad št. 1, I. nadstr. 3343 Prodalo ao 3 majhne hiše zraven nahajajoča se gostilna, velik vrt ter stavbni prostor- 3290-2 Več se izve v gostilni fttev. 22 ▼ Spodnji Šiški Posestvo s staro, dobro idočo gostiln?, oddaljeno 3/4 ure od Celovca, ob glavni cesti, 80 proda pod prav ugodnimi pogoji. — Posestvo obsega okrog 24 oralov njiv, travnikov in gozda, vse v ravnini, poslopja so zidana in enonadstropna. 3 28—2 Kupci naj se blagovolijo obrniti na Simona Tauscnitscha, posestnika in gostilničarja, Grab sta j a, Koroško. Don čevljarska pomočniku dobro izurjena sprejme tak o j Mak s Henlgman, čevljarski mojster v Toplicah pri Novem mestu na Do« leniskem. 3309—3 Gospodinja zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, izvežbana v trgovskem občevanju s strankami in sposobna reprezentovati podjetje, 80 sprejme. Pogoji po dogovoru. 3263 3 j Ponudbe sprejme Jean Schrev, I Gradišče štev. 5 v Ljubljani. Zenitna ponudba. J^a d učitelj bi se rad seznanil S pridno in izobraženo gospico, staro 19—2? let* Jmeti mora nekaj premoŽenja* jfesne ponudbe s sliko* ki se takoj vrne pod naslovom n-^. G.", po Ste restante /Ljubljana. J/a anonimno se ne odgovarja. TtitTt t i t t t Optični zavod Jos. Ph. Goldstein Pod trančo štl priporoča 38 vse v s v c I o stroko apsdejoče predmete po zelo nizkih cenah. Poprave točno in ceno. Vrtanja naročila z obratno pošto. Svoji h svojim! Velika zaloga Svoji k svojim! vsakovrstnega pohištva od naoodne do najfinejše vrste po nslnlžjih cenah. PETER JERAJ TRST, ulica Vincenzo Bel ini štev. 13 3i7i-4 ter vogal ulice Sv. Katarina. F ž I 2915-3 jteprekosljiva je od mene Iznsjdena in na moji 8 letni hčerki, ki Ima 100 cm dolge lase, preizkušena, obi. var. lasna pomada „E(la" —— iz neekodljlh snovi —— k sestavljena, in je najzanesljivejši pripomoček proti hudemu izpadanju las, pospešuje rast las in brade, brani, da lasje prezgodaj ne o si ve, odstranja prhljaj, daje lasem blesk in polnost, kar jako olajšuje napravljanje kakršnekoli frieure Lasna pomada „Ella 1 pomaga že po kratki rabi. Lonček stane 2 E, 3 lončki 5 E Dobiva se pri gospe Kamili Mitzkv, Maribor, Štajersko, Gothejeva cesta 2 K, II. nadstr, vr 12. Zunanja naročila samo po povzetju ali denar naprej. k ? k / KvJSO^PBT* ■*» "^^BS Štajersko, Gothejeva cesta 2 K, II. nadstr, vr 12. g gj BBft^P^^^S^Mv7 f—J Zunanja naročila samo po povzetju ali denar naprej. If ? D Jlaznemile. Svojim p. n. podpornikom in znancem naznanjam, da prispem sredi oktobra in zopet priinem S Privatne družbe ter klube itd., # je nameravajo udeleževati pouka, prosim vljudno, naj se do mojega dohoda zanesljivo odločtfo. Cg. p. n. dijakom, ki Se hočejo združiti v k^be, jem pripravljen dovoliti posebne olajšave. Opozarjam na to, da noben od oblastva ne avtor&ran plesni učitelj nima pravice poučevati ples in sestavljati plesne družbe. 2 velespoštovanjem ^OrtCrrCl 3329—1 p h sm učitelj. I I Špecerijska trgovina I Dijaki s popolno opravo ao takol proda v i af s popolno opravo ao takol proda v Vodnu ta Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda." 3277-3 •i - 3Sv*- vaorceS BARHENTOV, E :: fuanel f MODNEGA BLAGA ■ platna, dam as ta, kanafasa itd., ^ vse novo, ki jih franko pošilja ■ znamenita uvozna tvrdka ■ V. J. Havliftek a br. Podebrady J 311—1 (Kraljevina Češka.) _ I Zavoj s 40 m raznih ostankov pralnega blaga letnega in zimskega pošiljam za ia kron Iranko po povzetju. Industrijsko veleposestvo na Spodnjem Štajerskem prekrasna graščina z velikim parkom, hlevi in gospodarskimi poslopji, okoli 1000 oralov dobrega zemljišča, veledonosno tvorniftko podjetje, ki se prav lahko vodi, industrijska stroka, sedaj v zakupu za letnih 20000 K. To posestvo je izmed najbolj donosnih na Štajerskem. — Cena z modernimi tovarniškimi napravami, gospodarskimi stroji, 200 glavami govedi, 20 konji, mnogo prašiči iu zalogami S 1 200.000. Na-plačila je treba okoli polovice. Pojasnila daje samo na reflek-tante same zemljiščni oddelek banke iu menjalnice L Wetss v Gradcu, Kaiserleldgasse 24 3327 Superfosfati rudninski in živalski so najbolj preizkušeno, najbolj zanesljivo In najcenejše Snojilo Iz fosforove kisline za vsa vrate satnije. Vsebina strogo zajamčena. Jamči najhitrejši učinek, na< višje Dalje 572 16 amonijaka kali in soliterjevt auperfoslati. Dobavljaj« j h vat tvornice za nmerna £coj la, kupcevalei iu kmet4jske zadrnge. Biro: PRAGA, Pri'opy 17. BO sprejme]O za prihodnje Šolsko leto na stanovanje s dobro krano in pod strogo nadzorstvo. Klavir stoji na razpolago. Stanovanje se nahaja na Marilo Terezije cesti v L nadstropju 2765 7 Natančneje pojasnilo da g. Jo-aiplna Lavrenčlč, Marila Terezija cesta it. 11. Sprejme so takol trsouslil pomočnik spreten špeeerist in ielezninar Le z dobrimi in priporočljivimi izpričevali se vpoštevsjo. — Sprejme se tudi učenec star 14 let, ki je dovrSil vsaj ljudsko šolo v trgovino s Špecerijskim blagom in železnino 3332—1 Franc Guštin trgovina z mešanim blagom v Metliki. SO Sprejme takol pri stavbni tvrd Filip Supančic, Bieiweisowa ce at. 18 v LJubljani. 3275 Več spretnih 3285. Mitu iirrtii, trgovsko izobraženega, popolnoma veščega slovenščine in nemščine v govoru in pisavi išče za takojšen nastop večja tovarna strojev in livarna železa na Moravskem. Gospodje z znanjem laščine imajo prednost. Ponudbe s prepisi izpričeval, ki se ne vrnejo, pod „Tovarnlškl uradnik" na upravništvo „Slo- i venskega Naroda4*. 3354—1 I ključavničarje se sprejme v Spodnji Šiški it, 167 pri Fr* Smoletu, ključavničarju. Nova hiš Z velikim vrtom, iz katerega proda za 800 K na leto, in ki ' vpeljano špecerijsko trgovino, pol te se lahko dobi gostilna in tra stoji na najlepšem prostoru v nem delu Ljubljane, se proda. Gotov ni treba velike. 3336-1 Pojasnila daje J. Toni, mesi< Llngarjeve ulico v LJubljani E 442/8 Dražbeni oklic. 33?« Vsled sklepa z 2. septembra 1 E 442 8 -2- se prodado dne 23. septembra 1908 ob 10. uri dopoldne na Javorniku štv. 45 na javni izvršilni dražbi kakor hišni gostilniška in prodajalnišica oprav« špecerijsko in manufakturno blago vino, žganje, posoda, 2 biciklji nekaj sena, i konj, kočija, biljardi kompletni acetilenski aparat. C. kr. okr. sodišča Kranjska gora, cdd,l dne 15. septembra 1908. Trgovsko učilišče in zgojeval šci v Ljubljani. 1834 Ustanovile -o 1634. Ustani Vpisovalo se bo za šolsko leto 1908 09 dne 26., 27., 28., 29. in 30. septembra od 9. do 11. dopoldne in od 3. do 5. popoldni Pouk se prične 1. oktobra 1908. fitlnr JVfahr ravnatelj in lastnik. 3352—1 Najbolje za zoba Zaloga pohištva v ljubljanskem „Kolizeju" na Marije Terezije cesti štev. 11 /"*^ dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo. Lastne delavnioe. 2825-H i i NARODNA KNJIGAMA Jurčičev trg 3 priporoča svojo bogato zalogo i i v raznih Jezikih Otvoritev jesenske in zimske sezone! popolnoma sortirana zaloga = za jesensko in zimsko sezono = In ncjgečja izbira moške In damske obleke ter konfei oije za deč»ke In ckVKiice. C vaclom f t«» nizke cene 1 »Angleško skladišče oblek"*! O. Bernatovič f jjBJBBll, MKIuI tlU flCV. 5. J ... ____"1 Pa7Ar I Priporočam slav. občinstvu svojo T?fl7Qfl U£U1 • ogromno zalogo umetno izdelanih Ji * nagrobnih spomenikov iz vsakovrstnega trpežnega marmorja in granita« Zaradi prenapolnjene zaloge prodajam sedaj BSF~ 30°|o ceneje nego doslej "VI in sicer nagrobne spomenike od 10 K naprej cementne nagrobne okvire več vrst od 5 K naprej. Pri vseh delih jamčim za popolno trpežnost. Prevzemam tudi naročila slik za spomenike po jako nizkih cenah. S spoštovanjem . FR. KUNOVAR poleg novega pokopališča pri Sv. Krtin v LfublJanL 3355—1 _ iiNNNNNNIlJljH Prodajalko dobro izurjena v trgovini s mešanim blsgom, vešča slovenskega in nemškega jezika, se spre]me takoj. Ponudbe, Če mogoče s sliko, naj se pošljejo na trgovino: Josip Boiič t Pregradi prt Rogatcu. 3303-2 Izurjen pisar in spreten strojepisec z enoletno sodno in dveletno notari -jatsko prakso, popolnoma vešč slov. in nemškega jezika v besedi in pisavi, išče primerne Nastopi takoj ali s 1. oktobrom 1.1 Ponudbe pod tlStroJ€ pisec 29" na uprav. „Slov. Naroda4*. 3284-3 38 lan. Kljnčavničarstvo Fasching-a vdova PoUonskl noslpiteo.8. Reichova hiša. Izvrstno In *o litin o drlo. Cene zmerne. Popravila ae> te en o iiir« ijJ e J o. tfiibn Sare Llubljana, S«. Petra cesto it 8 priporoča v lastni šivalnici izdelano perilo za otroke, gospe m gospode. Z» izdelovanje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in sifona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vezenje, prte in pršiće, brisalke itd. Kakor znano le dobro blago in zelo zanesljive cene. Naročila za venkaj točno In zanesljivo. Opozorim na razstavljeno perilo v ,.Narodnem domu". 3317—2 «bs*€MHtt«»* pji — « 1OM■1, neprekosljivo in neutrpljivo proti raoksvl koti, r- - , lahkim ranam na koli, opeklinam, ranam, odrgnjsnju nog, zaradi napora od športa, vročine, o prahu potu itd. nastalim kotnim bolečinam. Izpričevala prvih zdravniških kapacitet. V lekarnah, S drogerlj., parhirmorijah in naravnost pri tvorničarjih Dr. Oraf * Ko., Dunaj VI/I, Kopermknsg. 10, Fruncalse donne courc et lecons de trominolre et conoersotlon. Sv. Petra cesta it. 20, I. nadstropje. 8298 3 ^mumnuuuumununmmuuuuuuuuuuH Lopa zračna stanovanja vsake vrste z eno, dvema ali večinu sobami od 8 kron mesečno naprej so takoj ali sa posnele oddaja v novozgrajenih hišah v Pređo vicem Selu poleg Ljubljane. 937 28 Več se izve pri EUJu Prodovlta na Ambroževem trgu 7, LJubljana. 40 konjskih sil, oziroma pogorel mlin ležeč 25 minut od kolodvora Podroščioa, ob deželni cesti, pripraven za kak nmetni mlin ali ksj drugega ter poleg stoječa hiša se oeno proda. Več se izve pri Marko Kome iter na Bistrici! pošta it Jakob v Božu, Koroško. 3219-2 SUKNA In modno 2^ Maso za obleke priporoča firma M Kili!« I 10 I nko. H ■LH tvornica za sukno v Humpolcu na Češke Tvoruiške cene. Vzorci franko Jtft M V Bajt« 1x1 lin z nekoliko posestvom. 3243—3 Kdo, pove uprav. „Slov. Naroda". Ljudevit Borovnik puiksr v Borovljah (Ferlaoli) na Horoikeni. se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih posek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predelni e stare sam o k resnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnicl in od mene preizkušene. — lluatro-46 vanl oanlkl zastonj. 38 Jnežnotelo pere milo. Pristno somo z znanko Jelen" In imenom „Scnicnt". Prodajalka sa mešana blaga in moška oblaka, ki je dovršila trgovski tečaj in je tudi V vešča v govoru laškega jezika v &e sprejme, 3300—2 Naslov. V uprav. „Slov. Naroda". Vinske sode nekaj skoro novih, dobrih in močnih, približno od 600, 1200 do 3000 litrov, proda po nizki coni 2991 8 : FRAN CASCIO : §elenbur|ov« ulice ž te v. a« Proda ao is proste roke pod ugodnimi pogoji posestvo v Matih Viimariik štev. 68 (ob državni cesti). K posestvu spada vila s ograjenim vrtom in dvoriščem, sadni vrt in njiva ter nekaj travnika. Zelo ugodna lega. Pripravno za penzijo nista. Poizvedbe v LJubljani, Dalmatinova ulico št 0, I. nadstropja na desno. 3264—3 Hiša v Celju na Graški cesti, dvonadstropna, ki donaša mesečno 368 K, z vpeljanim vodovodom in plinovo razsvetljavo, polovica hiše Še 8 let davka prosta, se ceno proda. Več pove npravništvo „Slovenskega Naroda". 3283—S Proda ao lopa, majhna, nova hiša z vrtom njivami ali brez njiv, kakor tudi s gozdom ali brez gozda. Lastnik vrši v njej več let urarsko obrt, na kar se opozarjajo gg. kolege. Proda se prostovoljno radi družinskih razmer Cena se izve pri lastniku Valentinu KoSmerlu, urarju na Vrhniki. 3238 4 Veliko zalogo gramofonov m plošč tudi s slovenskimi k omadi; plošče od It 1»8#> naprej priporoča FR. P. ZAJEC, urar UnnUmii, S;url trg 26. ^ Kdor hoče oeno M žganje: brez žgnlnega kotla )K Radovana Popoviću, trgovcu )K ^ lz Novoga Sada I ssr knjigo, I ^šfC iz katere se nauči, kako se dela ^jkć žganje in manipulira z vinom; cena jfk je 6 L Istotako prodaja za naprav- tIv bg£ ljanje žganja potrebni materijal s W ffi praškom. Cena za 100 lit. je S K. cT5 M 3186 3 M. ,^v\ ^tv,^^..^^^^v^^v,^v\..^^.,^^^^v^v\..^vv^^^^\ 2291 14 Ker nameravam radi svoje visoke starosti opustiti lesne trgovino, prodam vse svoje posestvo v Mojstrani (Dovje) št 20, namreč: U Jqo eno nadstropna Z gospo- ■ lloa, darskim poslopjem, JVQ Trorii °^ stanovitni vodi Ufv ^Ctyi (ena na turbino)— vse v najboljšem stanju — in 170 oralov dobro nA7riC) zaraščenega yUZ.UCl. Natančneje se izve pri lastnika Tomažu Zupsnu. 3276 3 Karlovec _ IGNACIJ JELLENC Kiiwo Ueletrsovino z železom in izdeloudlnica bakrenega blosa. Vdiko skladišče gospodarskih strojev iz najglasovitejše tvornice, kovaškega, klju-====== čavničarskega in stolarskega orodja, vseh vinogradskih potrebščin, vsevknpnega gradnega materijala, Roman in portland cementa, nagrobnih križev, nepremoč-Ijivih pokrival za vozove, krovne lepenke, kovaških mehov, gotovih železnih plugov, vinskih preš, pump i. t. d. pr* lleliko in stalno skladišče traverz. ^6 Izvršujem tudi vse ostale vrste žganjskih kotlov po naročila ali po načrtu, kakor tudi vse ostalo bakreno blago. Jamčim za vsak kotel. Cenovnik pošljem na zahtevo zastonj in franko. jjakreno blago lastnega proizvoda. Žganjski kotli lastnega proizvoda. Jamčim za vsak žganjski kotel. 3349 IP 82145 Spretni zidarji se iščejo sa Zagreb, (plače do 5-20 K, delo traja vso zimo) pri arhitektih HONIGSBERG & DEUTSCH, c. in kr. dvorna stavbnika. 3331—2 Na svefovni razsTavi v StLouis 190^ najvišja odlika MGran d Prix" X0& šsr8 fl\lT Globus čistilni ekstrakt čisti bol i se kakor vsako drugo koviusko čislilo] 8 jNgttj mUmovUeno. 1.1858. Telefona ia Danoj fl. 350 In it 20585. Veletržec z vinom A. KAJFEŽ, Kočevje. LJUBLJANA, (prodaja na debelo). vig 2n DUNAJ I., Hohermarkt št. 3. (restavracija). DUNAJ XVI., Sechshaus. Viadukt štev. I (restavracija). DUNAJ XV., MariahllfergUrtel 33 (prodaja na debelo). J LJubljana Stan trs 26 priporoča svol dobro ureieni :: optični zavod:: kakor runa OSsđfc sćlpalce daljnogleda toplomerle, zrako- merje itd. — Očala in ščipalei se napravijo natančno po zdravniškem receptu. 38 Velika zaloga optično blago in separatni ceniki ur In zlatnine se razpošiljajo Iranko. zlatnine in srebrnlne. Kofeina prosta kava HAG (Varstvena znamka rešilni pas) napravljena po patentovanem postopanju trgovske delniIke družbe za kavo v Bremenu, ni surogat, nego resnična kava, ki ji je odtegnjena škodljiva sestavina kofein, zatorej popoln kavni okus brez Škodljivih posledic. Generalna zastopnika za Avstro-Ogr. TrOlOn&KoppOUema Dunaju, IX 2, Fluchtgasse štev. 2 Ponatis prepovedan. 3032—1 IV Lepo posestvo z njluaml, Mkl In gospodarskim poslopjem. z veliko hišo štev. 33 v Zgornji Šiški se bode dalo v najem sa dobo 5 tih let. Natančnejša pojasnila se dobe pri podpisa- nem županstvu. Javna dražba se bode vršila v nedeljo, t. j. 20. t. m. ob 3. pop. pri zgoraj omenjeni hiši. Županstvo občine Zgornja Šiška dne 16. septembra 1908. Jvan Zakotnik. " 3319 3 ————— Trgovski pomočnik dobro izurjen prodajalec sa trgovino ■ mesnim blagom in iz dobre meščanske hiše in primerno vzgojo sa spreimeta takol pri tvrdki M. Elsner v Litiji. 3294-3 "~^3ll0 2 ostankov 40 metrov flanele, voala itd. lepo razrezani v dele od 1 do 8 metrov pošilja po povzetju franko as »i 1 @ kVori vrlo znamenita iivozna firma V. J. Hovlfček o brotr v Podebradlh (Češko \ar«fllt* IhIaoJ. Prlporoello! Velecenjcni gospod I . . . Obračam se zopet do Vas, ker sem bil« doslej vselej z naročilom zadovoljna. Z vsem spoštovanjem R. C J i turamo v, 6. XII. 07. 35 27i6 Slavna saioga|v lekarni Ob. pl. Trnkčczy]a o LJubljani. ■ I 1 a u m 9 Primarius dr. O. Gregorlč Lj u t> 1 jana kronsbn ustna vodo EUODltl Zakonito varovano. Specijaliteta za kadilce. 10 9o 15 kapljic v'kozarec vode. Cena 2 kroni. 9 8 Ni # 9 I) r s a z 9 9 Glavna uloga*v lekarni UD. pl. Trnk6czyja u LJubljani. S ISIS E S S S S S Jfaroflna knjigarna v Ijubljani na Jurčičevem trgu št. 3 1 priporoča : as k k k k .k i k k k k k k k k k k k k k kancelijski, konceptni, Dokumentni, ministrski, pisesemski. ovitnifin barvanifpapir. Kasete";t "pisemskim papirjem. O O «S> trgovske knjige v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje. Oojematne knjižice poc^Cnih Zaloga šolskih zvezkov in risank. Zavitke za nra5e v vseh veiucosan. -Velika izber- vseh pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnlkov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic. Orali. Itd. Barve za šole in umetnike. - Razglednice- pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših. >Hbnmi za slike in dopisnice, vezane v pliš in v usnje. -poezijske knjige. — podobice za otroke. leseni okvirčki za razglednice. Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tnše, čopiče. Poteši in tintniki. i 2 i i 2 l Dne 21. septembra 1908 dopoldne ob 9. uri se bodo prodajali v Spodnji Šiški štev. 77 pri Ljubljani na javni dražbi v stečajni sklad tvrdke J. C. Juvančić spadajoč. prazn. frjn^rtnj sojj različne velikosti. Natančnejša pojasnila pri podpi. sancu. Dr. Viljem Schweitzer, 3233—2 stečajni upravitelj ■*s?o!,#" Fotografiški zavod ustanovljen IS 70 si usoja vljudno naznanjati, da je svoj novi, v modernem slogu zgrajeni atelier zopet otvoril v hiši ..Ljudske posojilnice" nasproti hotola „Union" in se priporoča cen j. občinstvu za izvrševanje vseh vrst fotografij samo najmodernejše izvršitve prve vrste. Obilega obiska prosi z velespoŠtovanjem . 3841-1 Julij MtLller, fotograf. Pozor krčmar ji! kadar kupujete vino ali grozdje! Stanujem v Poreču že mnogo let in poznam popolnoma tukajšnje razmere glede dobrih in man] dobrih vin in se zatorej priporočam vsem krč m ar jem, naj se zanesljivo obračajo na me pismeno ali ustmeno, ker posredujem v vseh razmerah brezplačno. 3279—3 Martin Sreboth, Po£n&. Senzacionalna iznajdba! P. n. Podpisani si usoja cenjenim prebivalcem v LJubljani in Okolici naj- topleje priporočati patentoranl francoski aparat za srkanje prahu ki je neobhodno potreben pri hiši, in vljudno vabi v ogledovanje ..BIRM.....'i-EM; "* MjctnejJl srKotec prati za preproge, oblazinjeno pohištvo, postelje, biljarde itd. Iztepitanje in krtačenje je poleg „Blruma" nepotrebno. BIRUM" Prah POp0lllOII,a P°srkai ne da bi škodil tkaninam in ne povzroča prahu. DIDIIM" z labk°t° opravlja ena oseba in ne zavzemlje skoro tiDlRUli prostora.-- nič Cena 60 kron. Cenjena vprašanja na LUDVIKA KOLM hotel pri „JKaliču" Ljubljana hotel pri „JKaliču". Dobi« me Je od 12.-2. in od 6.-8. zvečer v kavarni „pri Slona". Ha zeljo pridem na dom. Nikogar so ne sili, da bi moral kupiti. mu ■Zj, Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani, na Kongresnem trgu štev. 2. popolno zalogo vseh na tukajšnjih in zunanjih II. državni gimnaziji, na o. kr poučnim jezikom, na o. kr. višji ženskem učiteljišču, na mestnem šoli tukaj, na zasebnih, ljudskih učiliščih, slasti na o. kr. I. in državni gimnaziji s nemškim realki ter na o. kr. moškem in dekliškem liceju in višji dekliški in meščanskih šolah uvedenih šolskih knjij ▼ najnovejših izdajah In po najnižjih cenah. Zaznamki navedenih knjig se dobivajo zastonj 3213—7