ZB. fftfflta. Bitnu. *^*^B *^*^*H *^*^H ^*^H ^Ba ^■^H H^*^*^*H ^*^*V *^*H *^*B ■■■■1 ■■M ■■■1 HHbI -!■■■& HBB1 ^*^*B ^*^*^D ^*^*^*^^*^*^*^B *^*^*H *^*^H ^*^*H BHBi HHHi HBHb ■^B A^H HH ^H BBV ■■ GHS^V B^H ■■■ ^H ^B^H B^B B^H ■■H «^Hm B^H B^K HB B^h v^H B^h B^h ^^b ^^H B^H BV ■■^h ^bb^bbh ■^^D^^B ^b^b^bi Vb^b^b^K ■^^■^■V HbbIbbKb^v b^b^B^bb .ATBTflTfl bTbTbTM. ^BTflTflTflTl ^b^b^bT^ fl^BTflTflV bTbTbTbTa ^BBTflTflTflV BTflTflTflTi bTbTbTb ^bTbTbbH ■■■■■■■■ b^b^b^bb BTflTflTflTA ^b^bTATB ■flTflTJBM b^bTbTbp ■■&■&■&■& BTflTflTflT« B^SlB^B^B^B^BB^r ^^K^^^^^^^^^^l ^^B^^^^^^^^7 VSES^V BB^BHB^B^B^B^B^BH B^B^B^B^BH ^B^B^H B^B^B^B^B^B^B^bV^ B^B^LBb^BWBbKbB^B^bV ' BB^B^B^B^BH ^^^^B ^^HH ^^^B fl^BB^B^B^H B^B^B^B^B^H ^B^H^B^BB ^B^B^B^B^B^BBV B^B^BHBB^B^B^B^B^T B^B^B^I .Slovenski Ntrod* ?»i|a f* pci^i za Avttm-Ogrsk*: . tt NemHjor ćelo Ieto skupAJ oiprej . K 95*— I cdo leto nipftj - . . . K 30— K+rt^SL • " • • • ^ I M Amerike !n vse *«gc Mete I na mesee m m • • 9 2 30 v ćelo l«ft» aapcej . • . . K ftfc— Vpra?anjem fltde fnscrafoT se na] priloži ta odgovor đoplsnlcs ifl tnimka, Upravaltt*« foodaj, aVorOčc levo), Ksaflov« mllea ŠL S, UUfoa ti. i*. Inaerati veljtjo: pcterostopna petit vrsta ta enkrat po 20 vfn, a dvakr.it p* 16 viiL, ui trttcrat tU rtčkrat po 16 viti. Farte in rainraa vrsta 25 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri vcčjih fnaerdjalh po dogovora. OptavnOtr* o*J se ooffljajo oar«^iiinev rddunAdJ«, taleatt L t d, to je admfnlatratlviM chrarL ———— fosaaMiBa AUvilka v#l|ai 10 vla*rf«v. ^—— Na Ramena aaročtla brei istodobne vposljfvc ttaro6iisc ac a« odta. ^Hmr+tmm HAmgmm* Meta* *4. SaV .Slovenski Narod* velja ¥ L>nM|aal na dom dostavljen: • v upravnilivu prejemaa: odo teto mi . . - . K 24*— I ctlo teto na^rej . » . . K 22*— pol leta . ••••• 12*— I pol leta m • • • ,• • H'— cetrt teta % • ^ • • « 6*— I cetrt leta m • • «^'« 9 5*50 oa mesac m ' • • • • 2*— I na mesec . • • ^ » » 1*9(1 C ^) se frankirajo. Rokopisi ae ce vračajo. 1 dalit-re ^-: >▼• aJicm si. 0 (v pritnejn tevo.) telefon M. 14. le uralos palo. Dunaj, 2. novembra. (Kor. ur.) Uradnd se razgbša: VZHODNO BOJISCE. Fronta generala kavale-rije naa vojvode Karla. V prostoru jugovzhcđno od pre-laza Verestoronva smo še napredovali. Južnu in jugovzhodno od Bra-Seva na sovražnih tleh se borece avstro - ogrske in nemške čete so ravmile romunske napade. V južni Bukovini in v pokrajini Capu! uspeš-na podvzetja v predpolju. Fronta generalieldmar-šala princa Leopolda Bavarske g a. Nemške čeie armade ^eneral-ebersta v. Tersztyan«zkega so vrgle sovražnika pri Vitonjecu jugovzhod-no od Solotvlna iz močno utrjene pozicije. Vjeiih je bilo 22 ruskih čast-n*kov in !500 mož ter vplenfenih 10 Strojnih pušk In 3 metala min. ITALI.IANSKO BO.IIŠCE. Na Ooriškem se je pričsla nova italijanska ofenziva. Dru^a in tretja ifaiijanska arrnada. ki sta bf\i od zad-nilh velikih bojev sem dopoinjer.i s rvTežimi četami, sta napadii od Gorice navzdol. Prvi splošni naval je vsled hrabrosti naših čet zavrnjen. Ko se je močni sovražni ogenj tekom dopoldneva stopnjeval do izredne sile, je sovražna pehota opoldne na-^kocila. V Vipavski dolini naj bi bili za vsako ceno vzeli visine vzhodno od Vrtojbice. Seciera sovražniii bri-gad, zastavijenlh na ozkem prostoru, smo tu do zadnja zavrnilL Na se-vernera de!u Kraške visoke planote «e je pričel po U. dopoldne sunek rtalijanske pehote v masah, ki je nai-frej pridobil prostora preko naših 5estreljenili naj«prcdneM*h jarkov. Objemalno pri čet i proti napad i naših 6et so vrgli Itaiijane zopet nazajt Lokvica pa je ostala v sovražnih ro-kah. Osem Ualijanskih divini je bilo pri tem šunku udeleženih. Na iužnem Jeki visoke planote smo kliub hes-tiim napadom obdržali vse poeiciie. Pjsebno so se odlikovali pri tispohu Vcerajšnjega bojnejra dneva kranjski domobranski pO!k ^t. 27 in pre-izkušeni zapadno« ?Jišk i črnovojni-iki pofk št. 32. Zavrnila sta stoje sovražne napade ter «e držala proti največH prenioči. Tuđi polka št. 41. In II. zaslužila vso hvalo. Vjell smo nad 1000 mož in vplenili 7 strojnih tpušk. JUGO - VZHODNO BO.IIŠĆE, Neizpremenjeno. Namestnik načelnika jreneralneg3 Štaba pl. Hofer, fml. Ho iirai) poroio. Berolin, 2. novembra. (Kor. ur.) Wolfiov urad poroća: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJISČE. Fronta g f m. prestolona-slednika Ruprchta Davan V severni pokrajini Sonnae je Brtiljerijsko deiovanje od d&m do ča-«■ nekoliko oživelo. Andeški suiiek 'evernoodCourceletta smo z iahlcoto ravnWl!. Francoski napadi v o4seku Les Boeuis-Rancourt so priaeofi so-vTainiku majhne ufpebe severo-vrhodno od Morvala in na severo-^pađnem robu gozda Sahtt Pierre Vaast, vendar smo jih po većini krvavo zavrnKi. Naše iete so prodrle nasproii trdovratnemu franeoskemu E#om v sevemi del SoHbia. Armadna skupina nemške-ga prestolonaslednika. Većkrat se je stopnferalo stre-ijsnic nn dc?no od Moss da velike sile, tuđi ?o namerils Francozi do?lej ttžck raztiirn^n o^enj na trdnjavo Vaux, ki ?o jo naše Čete že ponoći na ukaz in nemotene od sovražnika, izprazmlc. Frej srao Je ra.^streiili važne dele. VZHODNO BOJISCE. Armadna fronta general-f e 1 d m a r 5 a 1 a princa Leopolda B a v a r s k c «; a. Pri arntfidn! skupini generala v. Lfnslngna so naskoCile we*tfalske in vzhodnofrlr!$ke čete pod \cć-stvorn gen*ra!m5;orja v. Dietfurtha ruske pozicije, potisnjene pri Vitonje-cu in jnžno od tam na Ievi breg Sto-hoda. Zraven visokih krvavih isgub je utrpel sovnžnfk na vjetih 22 čest-nikov in !50S mož ter pustH v nsš?h rokah 10 strojnih pušk in 3 metala min. Naše izdube so rraiJine. Bolj proti jugu pri Aleksandrovki smo pripeljali 2 uspe^nega izvidnega šunka nazai GO vjctifi. Armadna fronta generala ! Konjenice nadvojvode Karla. V Gozdnatili Karpatlh uspešr" podvzetja proti ru?kini prednjim p ricijsm severno cd Dome Vatre. C» sedrnograški vzlmdni fronti Je položaj neizpreTTie-ijeii. Rcmunski napadi na zaverniske Ćete, ki 50 prodHc preko preisza \Une in pri Predealu, st> se z izgubami ponesrečile. V|eii 5Tio S časCnHcov in 200 mož. Jr*?o \z»iotlno cd prciaza Verestoronye traja za nes uscđ^n hoj. BALKANSKO BO.TlSCE. Constanco ?o z morja brez iifpcha obptrsJjevali. MAKEDONSKO BOJIŠCE. Srbske sunk^ smo v lokn Crne in severno od Nidže planine zavmili. Na fronti ob StruniJ živahni boji v pr^dpcfja. Prvi generalni kvartirni moister v. L u d e n d o r f f. Ogromna bitka na Goriškem, .sa dan vsen svetih. Ko so tuđi po Italiji počaščali spomin svojih padlih junakcv in so jih proslavljali gotovo z lepo zvenečimi frazami o žrivah domovine, o hrabrosti in vojni za veliko '"talijansko bedočnost, na ta den, ko so lokale italijanske žene in dekleta za svojim! dragimi, ki *o padli na bojišcu ali podlegli ranam na domaćih tleh, in ko so druge prosile, naj Madona obvaruje njihove može in zaročence, na dan Vseh svetih je poskrbel Cadorna za nove grobove in no\ jok in stok. Naše nrad-no poročilo pra\'i, da 20 hoteli Itali-jani zavojevati v ravnini za Goric© ob Vipavski dolini nn vs?Jc način visine vzhodno Vrtojbics, to so visine ad Vrtojbe severno pfroti Rožni dolini. KtiT sedein brig-ad se ie trudilo na tem ozkeni prostoru par kilcmetrov, ^edem brifad, to je v itplijtnski ar-madi okoli 42.0H0 iriož (aproksimativna vojna mož brigade 6000), se je zgnetlo v boj proti nizkemu pogorju, ali opravili nišo Jtalijani nič. Vsc brigade so bile zavrnjene do zadnje. Na Krasu pa se je nđeležHo italijanskc-?^a šunka na scvernem delu osem di-vizii, to je okoli 100.000 mož. Itali-janske bojne čete 50 jurišale na Krasu na vsej fronti. Na južnem delu fo naši vtH branitelji obdržati vse pozicije, na severnem delu so protinapadi naših čet vrgrli italijanske mase raža j. le Lokvica ie ostala v sovražnih rokah. Ako je na tem ozkem prostoru severnega dela kraške fronte ita-lijansko ^rnadno vodstvo Dognalo v boj oso|Vdi\iz!J je gotovo tuđi na itižnelTiJoelu kraške fronte stalo v boju ofremno število italijanskih čet, tako da se lahko reče. da okoli 2no.ooo italijnski mož se je po artiljerijski pripravi v najbesnejši Ijuto-sti zac^na!« v naŠo kraško in vipav-sko obrambo, katera pa je vzdržala vefikanski nava! in odbila sovražnika z vsemi njegovim! masami. Res je padhi Lokvica v severnem kraškem delu v italijansk« last, ali 1» ne po-meni itafijanskeira prodiranja preli Kotnnu; hilco- silnega tmda in tolikih žrtev Lokvica ni bila vredna. Odli-koval %e je na dan Vseh svetih «op«t leraufski domobranski poJk št. 27. L«ftfl#, 2. novembra, (Ker. ur.) Najnovejše izknsnje na Krasu so im-nesle italijanskemu vojnemti vodstvu najbrže bridko razočaranje. >Stam-pa« je dobila s posebne strani iz vojne zone 28. oktobra opis kraške fronte, katerega resnost in pesirai- ..cm se moćno- razlikuje od popisov, j kakoršne so po navadi dobivali listi iz vojne zone se pred kratkim. Čia-nek govori o za^raji. katera se ne da da vzeti z jurišem, o neomajnosti av-stro-oprske pozicije na Ormadi. s katere bi se razlilo, kakor teki lave iz viiikana, na r.apadalce, in o so-vrazni volji, ki ni slabejša. marveč moCncjša v brezpo^ojnem trdriem držanju vsnke ped? zemlje. Najbrže dnbionrni brezuspešnost tc^a dejan-«ker:a stanja, izjavlja članck, da one ovirc, katerih ni mo^oče vzeti s sprednje strani, treha obiti in jih z napadi 5 strani ali iz znledja strmo-frlavitr. Seveda bo tud! to, kakor uče doredanje izkrisnje najdrastičneje, stalo mnoj^o ča?ta In bo vsek^kor rnatna naloita. Ako fcodo italijanske crte severnozapadno dosegfe Kosta-nievico in bndo Ttalijan? zavojevali ^elo, notem sele bo nazdevno mogo-če ornačlti nričetek ofclegđValnih operncij pri Grmadi. Kdor bi verje! vesti o iznraznienju Trsta ali misi i 1. da vodi kaka kraška pot v Trst. ali da bi mogla dospeii tja italijanska ka-va'erija, tega ♦reba poslati na Kras. kjer bi si strkrat zlomil no??e in bi rro«il za rrostorček v ambulanci Rdečejra križa, da era pošeljeio v ozadie. (Grmada je hrib. visok 323 metrov.) NAPAD NAŠIH mDROPLANOV NA ITALIJANSKA OPORIŠCA. Dunaj, 2. novembra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Dne 1. novembra zvečer je več naših pomorskih letalskih skupio na-padlo jako učinkovito Cervinjan, S» Giorgio di Nojcaro, Pieris, Gradež fn iadjedelnico pri Tržiču. Do«eglo se ie številne polne zadetke v voja^kita objektih in železniških napravah Ime« novapih kraicv in v jednem hansarju gradežke letalske postaje. Brodovno poveljstvo, Fkspteziteka katastrofa HaUJanske križarke »Ouarte«. Rotterđun, 31. oktobra. Kakor mano, se je potopila inalijanska križar ka »Ouarto«, dne 9. oktobra v Neapfju vsled požara in eksplozije municijske zaloge. Cloveških žrtev ni bilo mnogo, Preiskava je dognala, da se je zgodila nezgoda vsled ne-previdnega ravnanja z ognjem in lučio. v,.ittl. Minister f .kolati zadnje čaše j š$tfm Siru 2. ^^^^^^^^^^^^^ ^" ^^B^W ^^^^^^^^B^P V^^^^^V^^^r B ^^^^^Mflp ^^^W ^i^^W^^t^^^^^WIW^^^^^W ^p^P ^P^^^w 258 «tev. ii so vidi 315 mol Od Dofraosfeec* Jezera do Vardarja od časa do ča* prenehajoč artajcry*i boj. V oko* lici Crne so zavrnfli Srbi netnSko-bolgarske protinapade. Srbsko uradno porobio. 30. oktobra. Vslcd slabega vremena le slabotno delovanje. Na levem bregu Crne smo zavmili ponoći krajevni sovražni napad. Pri tej priliki smo napravili skok naprej. Dobili smo nekaj vjetnikov. Angleško uradno poročilo. 30. oktobra. Solunska fronta. Mornariška letala so metala bombe na žele miški most pri Simsiolfh vzhodno od Dojrana in ga poškodovali. Bitka ob Sommi in boji pri Verdunu. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 31. oktobra zvečer. Dan je bil na ćeli fronti razmeroma miren. Poroča se le o artiljerijskih bojib, kl so od časa do časa preneliali ter bili v okoHci Saillyja in v gozdu Saint Pierre Vaast precej živahni. 1. novembra popoldne. Francozi so tekom noči severo-vzhodno od Les Boeufsa in severno od Sornme iznova napredovali. Zjut-raj so izvršili Nemci silen napad s severa in vzhoda na Saillv-Saillisel; vse njihove poskuse smo v ognju slomili ter napadalce vrgli v izhodne jarke nazaj. Francozi so vjeli 70 mož. Na desnem bregu Mose je bila noč razmeroma mirna. V Vogezih se je zlomil poskusen nemški napad pri Largftenu, jugozapadno od Altkircha v našem zapomem ognju. Z ostalih front ni ničesar poročatl. Belgijsko uradno poročilo. 31. oktobra. Slabotno artiljerijsko delovanje na belgijski fronti. ANGLEŠKO URADNO POROĆILO, 31. oktobra p opol dne. Iz pretekle noči ni poročati ničesar. samo obojestranski artiljerijski ogenj s rresledki. 31. oktobra zvečer. Naša artiljerija in topovi v strelskih jarkih so dbstreljevaJi sovražno crto v so-sedstvu Hohenzollernskega okopa in kanala La Basseć. Močen so\Tažni artilierijski ogenj pri Hebuternu, v pokrajini pri Ypresu in južno od An-cre, zlasti pri okopu Stuff in pri Svabskem okopu ter pri jarku Re-gina. Sicer ni poročati ničesar. 1. novembra popoldne. Izvršili smo uspešne napade na so-vražne strelske jarke severovzhod-no od Festuberta in Messinesa. Brezdelnl Belgije!. Bruselj, 31. oktobra. (Kor. urad.) Zadnje dni se je pričel prisilni izgon brezdelnih Belgijcev iz ozemlia ge-nerafnega gubenrctorstva v ekrožju JMons. Odgon se je izvršil brez mo-tenja. Na kolodvoru v Monsu so dobili Ijutlje v jedfinic! za čete gorko kosilo. Enotna fronta. Lugano, 1. novembra. (Kor. u.) Francosko in i talijansko časopisi e govori zopet o potrebi uspešno zeno-staviti vojno vodstvo entente. Pariški porocevalec »Secola« je bale iz-vedel, da se vrše že nekaj dni poga-janja med Parizom.Londonom,Petro-gradom in Rimom, da se doseže v Parizu velik sestanek zavezniskih generalnih štabov in. če mogoče, tuđi velik politični sestanek entente, kl naj bi ustvari! traini vrhovni vojaški in diplomatični vojni svet entente. Vojna z Rusijo. RUSKO URADNO POROC1LO. 30. oktobra. Zapadna fronta. Poročati ni ničesar važ-■nega. Nov pomoćnik ruskoga omanjega ministra. Oddelni šef v zunanjem ministr-stvu Polovcev je bil imenovan na mesto Animoviča za pomoćnika zu-nanjega ministra. Arzjmovlč je bil imenovan za senatorja. Polovccv, bivši gcneralkonzul v Bombayu, je znan kot prijatelj entente. Murmanska železnica. Iz Petrograda poročajo« da se fao tovorni promet na ćeli Crti Mur-manske žeieznice od kolodvora Zvanke do raliva Kole pričel pred dolocenim terminom. Naglaša se, da je zadela konstrukcija te proge ob Ledeome morju na velike težkože, ki pa Jih je bilo mogoče vse prema-ggrtL Sedaj vofto vtaJri £e do 2aHya Novo mho yg|m MNlto Carjev ukaz naroča fr^p^-nr1! ministru, da nai iida kratkodobno vojno posolilo. Znesek posofla mala 3 milijarde rabljev. Obrestafe na] se po 51/.«* ter vrnc v 10 letih. Boji na moriti* PRED FLANDRSKO OBALO. Berolln, 3. novembra. (Kor. ur.) VVoli'fov urad poroča: V uoči cd 1. na 2. novembar so sunile lahke nem-ške bojne sile iz flandrskih oporiič proti trsovski cesti Therasa - Niz*-zemsko, ustavile već ladfj, da » iih prclskale ter spravili 2 ladB. ki sta jim bili suvniifvi, v pristaai§Če. Tret-ji parnik. kl b: h'l moral t«jdi sledid tja, še ni dospel. Pri povratku ic bilo neka) naših torpedovk brezuspešno kratko obstreilevanih od štirih angle-$kih križark. Naše pomorske sile so se polnoštevilno in neposkodovane vrnile. Šef admiralskesra štaba mornarice. »DEUTSCHLAND«ZOPET V AMER1KI? New London, (Connecticut). 1. novembra. (Kor. urad.^ Ncmška podmorska trgovska lad-j a »D eu t s eh 1 an d« j e dospe-1 z danes r j u t r a j s e m. V Bremen ni dospelo do sedaj še nobeno poročilo. da bi bila »Deutsch-land« priplula v Ameriko. Nemški krogi smatrajo, da Reu-terjeva vest o prjhodu podmorske ladje »Deutschland« ni resni^na. Lansirana je najbrž v namenu, da bi An-gieži izvedeli a I i in k e d a i se je »Deutschlcind ■ zopet odpeljdla iz Bremena. Angležem se pa ni intriga posrećila. Pomorska bftka v Kanalu. Londtm, 1. novembra. (Kor. ur.) V poslanski zbornici je rekel Balfour na vprašanje zaradi nemskega napada v Kanalu: Nemško porodio, da ni bil iz2Ublj»n noben rušilec. je bilo naoacno. Nr*š artiljerijski ogenj ie zadel nernške rušilce, mi pa nismo trdili. da bi jih tili s topovskim cg-njem potopili. Glasom poroci!, ki so dospela na admlraliteto, sta zadela dva nemeka rušilca ob mine, položene v mrežah, ter z!eteTa v zrak. Najbrže sta se potopila. Šest polagaiccv mrež se je potopilo, toda ■ Oueen<- bi bilo mogoče resiti, če bi bil mogel kapitan vedet!, rta se bo !adb. drf?la še f) ur nad vodo. Rušilec -Nubian«, ki je napade! nemško brodovje. je bil torpediran. Morda bi se bil rešil, če bi ne bilo viliarja. Rušilec ^Flirt« je bil v temi preseneten ter na kratko razdaljo torpediran in potopljen. Če ie bil sovražnikov cilj moćno motiti službo preko Kanala, se mu to ni posrećilo, dasiravno je imel na svoji strani ugodnosti napadalci glede u-blre časa in pofi. »Nubiaa.c *Nubian< je bil torpedni rusilec, zprajen leta 1909, dolg 85 m. Širok 82 m z 9R5 tonaroi in 15.500 konjski-mi silanr. Ime! je po^adko 70 mož ter je bil obrožen z 2 topoma po 40 cm. Vozil !e s hitrostjo 34 milj. Rušilec >Flirt* je bil zgrajen leta 1897, do-g je bil 65*S m, širok 6-3 m, s 380 tonaini in 6882 konjskimi silami. s hitrostio 30 mili. 60 možmi posadke ter oborožen z enim topom 7T» cm in 5 topovi kalibra 5*7 cm. Potopljene ladfe. Potopljeni so biii grški parnik »Massalia^. angleški parnik »Gabo-tia<\ norveški parnik KaleefjelI-% norveški parnik ^Thorsotal« in franco-ski parnik »IrmaMat!nuQra-zer Tagblatt« obširnejši članek. v katerem poudarja, da je bil Hochen-burger v svetu krone »unser Treu-\vardeinAgen-zia Stefani« poroča: Italijanski poslanik v Parizu Tomo Tittonl je prosi! za odpust, ker mora na nas*et zdravnikov preživeti zimo v milej-šcm podnebju. Ministrski svet je sprejel predlog runanjega ministra Sonnina, da se kralju priporoci dovo-liti Tittoniju. da odstopi in se mu za njegovo službovanje v Pariju podeli naslov državnega ministra. — T i 11 o n i ima neko kronično bole-zen v grlu. baje raka. Vendar je hotel po končanem dopustu še dalje voditi posianištvo v Parizu, ali radi rq-munskih porazov je prišlo med Parizom in Rrmom do takega nesoglasja, da smatrajo v Italiji za neobhodno potrebno, da vodi posianištvo v Parizu sveza moč, zato je odjtopil Tit-toni. Njegov naslednik bo "Biržč aJi italijanski poslanik v Pe^feradu Carlotti ali creneralni tajnik za izse-Ijcvanie v Rimu gro! Galima, ki je bil že jedno leto poslanik v Parizu. = Vesti o odstooa srbskega mi-nlstrskera predsednllui Pasi6t. »Po-Htische Korrespondenz^ !avlja, da je jako dvomljiva če Je kal 'esnice na vesteh, da odstopi srbsKf ministrski predsednik Pasić in da priđe na njegovo mesto srbski poslanik v Parizu, kjer si je kupil veliko palačo in da je že opetovano odklonil razfia mini-strska mestsu ki so mu bila ponuđena. =r PrebtTJdstvo Srbile. Poleti so našft okupacijske oblasti v Srbiji izvršile ljudsko Stetjckaterega rezultati se sedaj ob!avlja»o. Stara Srbila (nređbalkansko vojno) je Stela leta 1910. okrofiflo 2,912.000 nrrblvpJcev. Na podlnjri do^manc^a 8*3% prirast-ka bi bilo šteto prebivatetvo starih arbskft danim L 1916, v sonnalnih prilfkaii okroflo 3,170.000 dni. Na okraie, kl spadajo v področje" aV-striiskih okupacijskih oblasti bi od-padlo približno 1,700.000 preUval* cev. Leto&nje ljudsko štetie pa je dognalo v teh okrajih le 1,218.000 pre-bivalcev, katerih število se je torej tekom sedanje vojne zmanjšalo za 480.000 ali za 28*2%; od teh pripada na ffloške 309.911 oseb ali 38*3%, na ženske pa 40.110 oseb ali 5*3%. Naj-večje padanje moškega prebival-stva se kaže v Belgradu 65*6^, v Šabcu 47^^> in VaJjevu 427%, 2ensk je v Belgradu za 21*7?£>, v Šabcu za 16% manj. Pred vojno je prišlo v Srbiji na 100 moški 94 do 95 žen, sedaj priđe na 100 moških povprečno 144 žen ali na 100 žen 69 moških, v Belgradu pa na 100 žen le 58 moških. Avstrijsko okupacijsko ozemrje v Srbiji meri z (zgorej ne vpoštevanimi) albanskimi okraji 29.664 km*. = Vsleslovanski dan v Petro. grada. >Pester LIoyd« prijavlja na-slednjo brzojavko iz Malmo: »Slav-janski Jug« porhoča. da bo v decembru Ietošnjega leta v Petrogradu vseslovanski dan, na katerem se bo temeljito razpravljalo o načrtih s!o-vanstva za sedanjost in prihodnjost. Zlasti temeljito se bo razpravljalo o srbskem in jugoslovanskem vpraša-nju. Ta, v srbskih vprašanjih dobro podučeni odeški list, sodi že zdaj, da bodo na tem zborovanju jako oštro Kritikovali politiko ministrskega predsednika Pasića. Tuđi srbskemu kralju in srbski skupščini bo poslana resoluciia, da bi samo mmistrstvo Vesnić (Vesnić je sedaj srbski poslanik v Parizu) dalo jamstvo, da se vresnič! velika Srbija. Pričakovati Je tudi? da bo na tem zborovanju reše-no srbsko - italijansko nasprotje. List priznava, da se je med Srbi in Italijani nabralo toliko snovi za konflikt, da bi v drugih razmerah Srbi in Italijani drug proti drugemu na-stopili v očitnem sovraštvu. Zanimi-vo je. da se italijanski poslanik v Petrogradu močno trudi, na] bi ruska vlada prepovedate vseslovansk! dan. = Volllno g!ban|e v Združenih državah. »Frankfurter Ztg.« poroča, da je smatrati zmago republikanskoga kandidata Hughesa za. zasigura-no, ako se situvacija v zapadnih državah bistveno ne spremenl. Nemci volijo Hu^hesa. == WHsođov volfltil govor. Pre-zident Wilson je imel v Cinmo si s tem priborili prejšnje naše okot>e. ima naš polk veliko zasluge na tej zmagi. A višek slave Je dose-trel naš polk pri Jurkovcu. Jnrkovec, to ime se ne bo moglo nikdar imenovati, ko se bo govorilo ali pisalo o sedanii svetovni vojni, ne da bi se omenilo veliko hrabro delo, slavno vojevanje našega 97. pešpoika. Ni mojfoče opisati vedenja naših fantpv v bitkah pri Jurkovcu od 4. do 10. & nija 1.1. ni peresa, ki bt moglo v 2fv1 luči OTisati te velike čine! Ob naj-ve^em hobnečem ognju vztrajati hi hladno odbijati naskok pehotc 13 do 14 roinih vrst ćnm> M dnuseu U te i 253. Stev. •aLUV£N3JQ'ftA*O0» «■» & Miiltn iva* sctsd ub bila v veliki premoći, in ne samo k zadržati, temveč tri do Štirikrat ^ teh šestih dnevih jo vreči nazaj dc prejšnjih okopov, to more prestat1 edino le hrabri in smrt prezirajoč vojak — in taki so naši fantje! Dne 5. juni>a nanovo došla marškompa-nija je odšla pevajoc v boj. Kljub velikim naporom, ki jih je polk prestal pri Jurkovcu, se ni čutil utrujenega, nasprotno, uspešno je sodeloval pri zlomljenju zadnje sovražriikove ofenzive. Korajžen dečko. 131etni Cvetkc Bevčar, sin poštnega poduradnika Mihaela Bevčarja v Trstu, se je na-hajal do prihoda Italijanov v Gorici pri svoji materi. Dne 9. avgusta zjutraj opazi italijanske straže pc po ulicah in močno italijansko stražo, ki je jahala proti goriškemu gra-1 du. Dečko se ie korajžno vscdel na kolo in se nemudoma odpeljal. Med potjo ie nalete! na italijanske straže, ki so ga hotel ustaviti. Toda fant se ni zmeni! za njihove »fenna«-klice; ušel jim je ter se skrival po raznih bolj skritih ulicah. prežeć na ugodno priliko, ko Jo bo mo?el popihati. Na-posled je srečno pete odnesel ter do-spel v Vipavsko dolino, kjer ga je naše! oče ter ga pripeljal s seboj v Trst. — 2al pa se njegova mati ni mogla resiti ter je ostala v Gorici. Od teda] njen sopros ni ču! nič več o njej. Kdor bi tedaj ka] vedel o Mariji Bevčar. ki je v Gorici pred prihodom Italijanov stanovala v Fašte-Iu št. 29, naj blagohomo sporoči nie-nemu soproru M?^. Bevčarju, pod-uradmku c. kr. uošte v Trstu. ličeni svojo družino, ženo Aloj-zijo T e r * o n, z dvema otrokema in mater iz Klanca št. 9, županstvo Bre-stovica, okraj Sežana. Sporočila na naslov: Ivan T e r č on, k. k. Land-v/ehr-Spital, Eggenberg, Zimmer Nr. 123, Gradec. Dnevne vesti. — Odlikovanje. Gospod Miro Luznar, poštni uradnik iz Opatije, sedaj ne&je na južnem bojišču, je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križeem s krono. — Iz italfjanskega vietnistva se je oglasil te dni Slavko S i m o n č i č iz Ljubljane ter poroca, da je zdrav — Alice Schalek je zadnjic imela v Ljubljani predavanje, v kratkem pa bo imela na Dunaju obravnavo, pri kateri bo nastopila kot tožiteljica. Toži znanega dunajskega pisalelia Karola Krausa, ki je njena vojna po ročila o zavzetju Belgrada in o bojih na seski fronti v svojem listu strahovito zasmehoval. — Ljubljanski pastor Hegcmann In sanje berolinskega peka. LiubHan-ski pastor Hegernann ima v Berolinu znanca, ki je pek in teozobičen pisa-telj. Temu peku in pisatelju se easih sanja kaj takega, da ie pastor te sinje začel razlagati po Časopisi li. V mesecu juniju 1913. se je teozofične-mu pisatelju sanjalo, da je videl na Dunaju mrtvaški voz. na katerem je bilo zapisano »Franc Ferdinand« in pastor Hegemann konstatira, da se je njegovemu znancu eno leto naprej sanjalo o smrti umorjenega prestolo-naslednika. Zdaj se je berolinskemu teozofičnemu pisatelju in peku sanjalo, da se zgodi 4. novembra 1916 ne-kai posebnega za Prusko in pastor Hegemann razlaga v »Grazer Tag-blattiu, da se bo 4. novembra 1916, nekaj zgodilo, kar bo prineslo ali po-polno zmago, ali novo bojno STed-stvo, ki provzroči odločitev ali posredno ali neposredno približanje miru. Jutri bo 4. november — borno videli, kako se obnesejo sanje bero-Hnskega teozofičnega pisatelja in peka in Hegemannova razlaga. — Nemški časnikarji v Gradcu so imeli zborovanje, na katerem so spreieli oštro resolucijo proti cenzuri in proti zvršanju poštnih pristojbin. Obenem so z vso ponižnostjo namig-nili, da bi časopisje morda prišlo v neprijetni položaj, da bi vsa uradna razglasila moralo odkazati med m-serate. To bi bflo sploh najpametnej-še, kar bi se moglo storiti. Končno je zborovanje tuđi sprejelo resolu-cijo, opozorilo vlado na prizadeva-nja, spraviti vse avstrijsko časopisje v nekak trust. Guverner dunajske »Bodenkreditanstalt« Sieghart, pravi resolucija, ima že itak veČji del dunajskega časopis ja v rokah, zdaj na hoče tuđi nemško časopisje na Češkem, Solnograškem In Tirolskem spraviti v svojo oblast. Graška resolucija pozivlja vlado, naj temu pri-zadevanju naredi konec. Temu tA ćosti pristaviti. Siegrhart fe sam izšel iz stanu časnikarjev. ima torej malo drugačno obzorje kakor navađni špi-saifc ki so imeli velike liste v to- 1 \ | fcah. ni ne spadamo ved prltaldia r gosp. Siegharta, posvetili so ura že > prav pikre be?ede. ćelo konfiscirani i smo bili zaradi njega, a priznali mo-i ranio vendar, da ic graška resolucija ; precej smešna. Kdo pa more Sicg- - hartu ali komurkoli prepovedati ku- • povanje delnic ali deležev velikih ii-l stov? Zakonito se to ne da prepovc- • dati. Sieghart bi pa s svojimi priza-i devanji gotovo nič ne dosegel, če bi • bili deiničarji nemskih listov bol] trd-ni iu če bi bolje uvidevali važnost > časopisja. A če jim je več za dobičke, i kakor za neodvisnost časopisja, po- - tem se jim prav zgodi, da jih je bi-i siroglavi Sieghart potlačil v žep in i postal nekak vrhovni vladar nad nem-) škimi časopisi v Avstriji, kakor lord • Northcliif na Angleškem. — Izplačevanje vojaških nasta-i nitveriih prlstejbin se zepet prične na I mestnem magistratu vtorck.dne . 14. novembra 1916 v mesinem ' vojaškem nastanjevalnem uradu ■ (Mestni trg št. 27, III. nadstropje) i:i 1 sieer: Za stranke, ki stanujejo v I. ^ mestnem okraju iPoljanski ' okraj) in v II. mestnem okraju " (Mestni trg. Stari trg, Karlovška in ; Dolenjska cesta) v to r c k , dne 14. novembra; za III. mestni okrai (Trnovo in Gradišće do Franca Jožcfa cesta) v sredo, dne 15. n o v e m b r a: za ulice med Prešern.ovo ulico, Princa Jožeia cesto. Bleiweiscvo cesto. Cesto na južni kolodvor in Miklošičevo cesto v četrtek, dne U\ novembra: z a \\. mestni okraj »St. Pctcr-ski okraj in Vodmat vzhoclno od Mi-klosičeve ceste) vpetek. dne 17. novembra. ZaSpodnjo Š i,-Škoin vse one. ki bi bili zadržani v prori navedenih dneh. v soboto. dne 18. in v ponede-1 j e k . d n e 20. novembra. Urad-ne ure izpiačcvanja so od 3. do pol 6. popoldne. Stranke se Drosijo, da se natan:no drže teh do-I o č b. Z vlaka is skočfl v Zalogu služ-bujoči sklad;šCni delavec Jakoh Pet-kovšek. Istočasno je šia iz Zaiocra lokomotiva, ki ga je prijela in mu pri-zad.iala te^ke noškodbe. Nesreće. Posestnika sin Martin Fine iz Skofelice je doma drezal z neko žico v neko patrono, ki se je razpočila in mu poškodovala tri prste desne roke. — Frančiška Sedej, kočaria hči r.a Vrhnikf, 6 let stara, se je doir.a v kuhinji grela pred malo pečjo: pri tem se ji je na \nela ocie-ka ter se je težko opekla na več krajih života. Poškodbe so smrtno-nevarne. — Tiskarski vajenec Ivan ^"idm"T je v Mribarjevi tiskarni vlagal kuverte v stroj, ker pa ni pra-vočasno umaknil roke, mu je stroj poskodoval tri prste desne roke. Požar. Josipu AIbrehtu v Hote-dršici je pogcrel senik s senom in raznim gospodarskim orodjem vred. Škode je okeli 1200 kron. V potok KanomiHco je padla 6Ietna Marija Vončina iz Kanomelj ir se vtopila. Truplo so potee:nili iz vode kakih tisoč metrcv daleč od brvi. Sa^noinar. 51Ietna prodajalka Marija Tomec v Zireh je skočila v Soro in se vtopila. Storila Je to baje radi tega, ker ie močno bolehala. Na mizi v svojem stanovanju je pustila Hstek, na katerem je bilo zapisano: Kar je mojejra tukaj in v Kranju, zapustim revežem. S petro-e^em je hotela politi drva llletna Ana Štefin v Veliki Kostrev-nici. Petrolejska svetilka pa je eksplodirala in goreči petrolej je vžgal deklici obleko. Dobila je težke po-Škodbe, katerim je š©- isti dan podlegla. Oče je ležal'bolan v postelji. Hotel je pomagati hčerki, zato je vstal, ali pomagaJ ni nič. samo opekel se je težko na obeh rokah. Podružnica Rdečega kriza v Ilirski Bistrici se prav srčno zahvaljuje vsem onim. ki so na katerikoli načra pripomogli, da se Je naša do-brodelua prireditev v Tmovem tako izvrstno sponesla ter se ie zato mo-S^lo odposlati čistejra dohodka 509 K 20 v in udnine 120 K za namene »Da-rovalnih dni«. Iz Maribora. Umri je 26. oktobra lastnik Stanko Vrazovega doma v Cerovcu pri Svetinjah, Tranc Vrai. Zupanoval je nad 30 lej in ic bil okoli 25 let člaa onnoškega okndnega za- StOPSL f 77 Z ft . Nezvest kočljaž. V 2alec se je z dvema konjema pripcfjal čiovek, W }c rekel, da je begimec iz Vipave in je ponudi! krčmarju Franco Viranru konje in voz na prodaj. Dogovorila sta se za ceno 1200 K, a krčmar je videl, da so konji in \oz vredni vsaj 2600 kron. Zahteval je od prodajaJca do* ^^tnente In ker jih ta ni imcU ma Je dal le 20 K na račun, čes, ostali de-nar dob!, kadar prinese dokumente Krčmar je pa tuđi orožnikc obvettfl in ti so hitro dognali, da se bermec iz Vipave pač piše Leopold ,Pegan, da pa konji nišo njegovi, nego jth je j poneveril posestniku Francu Lončar- | I ja na Vrauskcm. ' . ) ltomicteaica m Hrvatske«. Dne 11. t m. bodo IzročSi prometi lokalno železniško progo Zabok-Stubica v hrvatskem 2^agoria. Išce se Frančiška Ckar. stara 18 let ki je odšla iz Preddvora pri Kranju pred dvema letoma in je nekaj časa služila v Ljubljani. Kdor bi kaj vedel. naj sporoči Kati Ekar, pri gospe Colnar v Kranju, Aprovizacija, -r Izvažanje živil iz dežele v de-želo je prepovedano, a vendar se to se dogaja. Čuje se, da romajo iz ižan-skega kota jajca in druge dobrote ne v Ljubljane ampak nekemu premož-nemu gospodu na Dunaj. punajčani včasih res lahko bolje plačujejo, toda i nač: sodeželani naj pomislijo, da I smo "drng na druge^a tako trono navezani za vsakdanje potrebščine, da bi eni brez drngega sploh ne mogli živeti. Kako bi n. pr. biio po dežeii, ko \}\ niesmi vejetržei in tovarnarji potrebščine. ki jih ljudstvo vsak dan rabi, — in takih ni malo — ne odda-jali po domači deželi, ampak le dru-gam. In tuđi ti bi svoje blago češče lahko prodali drugod dražje. kakor pa doma, toda se vendar ozirajo naj-rrvo na domače potrebe. To naj bi | imeli naši sodeželani pred ocrni, kadar rride k n:im kak tuj navijalec cen, na bi bilo v marsikakem vpogle-du na holjšcm. Če že postavodajstvo uvidi, da mj ostanejo živila doma, temV/ij bi morali to vnoštevati sc ljud:e sami, !co vendar dan na dan čutijo navezanost ćrue na dru^ejra. -*- Mileno v Berlinu. Berlinski maspstrnt }e odredil, da se srne v bo« đoče mleko oddajati le za otroke do f>. leta, bolnike in noseče žene. Drugim osebam Je uživanje mleka ure-pove^ano. , ' O«es za ljudi! V poročilih o 12. zborovanju svetovalstva .vojno-žitnega prometne^a zavoda*, ki je bilo dne 2.1 oktobra, se je nuino nasvetovalo, nsi bi prebivalstvo iedlo kolikor mo-i ?oče o v s a in i e č m e n a. Cvcs je bil I nekdai nri Slovanih zelo Cislan zaradi I svoie tečnosti, dandanes pa se govori o njem prezirljivo, ker smo preveč razvajeni Slovenci so v starih čas:h pripravljali iz ovsene moke razne jedi, ki so nriin dandanašnji skoraj neznane in nevabljive. Kisel moćnik iz stolcene ovsene moke, ki so ga jedli mrzlega, so imenovali kislico. Podobno jed, s kvasom okisano ovseno kašo, so imeli Rusi pod imenom k*sć1J (današnji po-men te ruske besede je »žele iz sadja*); že v Ipatjevski kroniki iz leta 997. po Kr. r. je ta jed omenjena. Izraz kiselica so prevzeli tuđi Romuni (chiš&-lita, izg. k'selice) in Madžari (kiszocze), ; toda s tem označujejo sedaj juho ali močnik iz češpelj. Med koroš. in tirol. Nemci v treh dolinarr (McJlltal, Iseltal , in pa Pustertal) je slovenska jed že j zrana pod imenom Geislitz. Vnem-; ški literaturi je Geislitz — ki šlica prvikrat omenjena v neki staronemški ' glosi iz 12. stoletja. — Druga jed je tolkno (od glagola tolči), to so ne* kaki žganti ali tuđi kaša iz stolcene (ne pa zmiete) ovsene moke; tuđi ov-sena moka sama se je tako nazivala. Beseda in stvar se je ohranila pri ko-roških Nemcih (samo v hribih) v obli-ki Tolggen, Talken (kar se pa ne srne zamenjati z neko češko močnato jedjo: vdolkv, ki jo Nemci zovejo Dalken). Že Henrik Frauenlob iz Mišnja == Meis-sen o men ja v 13. stoletju to jed iz ovsene moke. Rusi imenujejo tolvknć neko jedt gosto kakor kašo; pripravlja se tako-le: moka iz zavretega in v peči posušenega ovsa se zmeša z mrzlo, slano vodo. To rusko narodno jed so sprejeli tuđi Ćudi ali Finci, ki jo imenujejo talkkuna. — V koroŠkih hribih in v Jokelianda, to je v severo-vzhodnem kotu Štajerske, se je obranila iz dobe pred prihodom Nemcev se tretja špecialiteta: Munggen ali Munken, to je neka posebna jed iz stolcene ali spehane ovsene moke, tuđi moka sama; to je naša stara beseda monka = moka, ki je v tesni zvezi z glagolom manem, mleti. Benecke-MUHer, Mittelhochdeutsches Wčrter-buch, navaja besedo Munke v pomenu Speise sploh, ne ve pa, da je slov. izvora. Iz ječmena delajo Rusi g u • ščo, to je gosta kala. Naš stovenski izraz ješpren pa je iz nemikega Gerstenbrei, kar izgovarjajo alpski Nemci geiitnprajii, kakor imenujejo proseno kašo biršprajtL — Oves imajo kulturni zgodovinarji za prvotno evropsko krušno žito. Kelti« Slovani in Germani so ga pridelovati ie pred Kristom; Grki," Židje in Egipćani pa ga menda nišo poznali. Z nvedbo teč-nejSih, boijših vrst žita (rži, pšenice) se je moral oves ninakniti vedno bolj v manj roUovitne, hribovske kraje in na manj m«6tno zemljo. V nali dobi svetovne vojne je duža k revnej-|im ijudeiB in domaćini žtvalim. Na Skotaketn pa pečejo že ođ nekdaj iz ovsa kruh, ovsenjak. Vojne neprilike nas bodo zopet sprijacnile s prezira-nim ovscm. — Ječmen je menda ■ajrtirajH vnta 10a. EgipteL ladL Žkfle m Hdeni.» n gojfli ođ pradavnih čaaov. Pri egiptovskih mnmijah so se nasla jcCmenova zrna. Preko Egipta se je importiral ječmen v Ev-ropo. Grki in Rimljani so ga pridelo-van. Zdaj je ječmen poglavitno hranilo pri Keltih na Škotskem in Irskem, pri NorveŽanib in v Sibiriji. Tuđi mi mu moramo pomoći do nekdanje časti. — VeČ o tolknu, kislid in ovseni moki je najti v jako zanimivi razpravi Karla Rhamma v celovški „Carinthii", 99. letniku (1909) in v 2. atevilki V. letnika gonške nVedes, str. 125.—127. — Janko Koš. Književnost — »Ljubljanski Zvoo«. Vsebina oletoberskega zvezka: 1. Fran Al-brecht: Naš Bog. 2. Fran Govekar: Film. (Dalje.) 3. Uiis. Disharmonija. 4. Fr. Milčinski: Aprovizacija. 2. Kalo in režija. (Dalje.) 5. Utis: Obre-kovalccm. 6. Dr. Pavel Grošclj: Astronomski pomenki. (Konec prve-ga pogiavja.) 7. K. M.: Nekoć je bilo. 8. Utis: Jesen. 9. Dr. Jož. A. Glonar: Med reformacijo in rornantiko. (Konec prih.) 10. Fran Albrecht: Na Olj-ski gori. 11. V. K.: Fran ValenČiČ in drugi. 12. Književna porocila. — Zemaliski odbor za liječenje ! naobrazbu hrvatsko - slavonskih ratnih invalida u Zagrebu je izdal dr. Miroslava pl. Čačkovića zanimivo in koristno delo »Kako da pomognemo našim ratnin invalidiraa«, ki obsega pojašnjeno s ?A slikarrii na 36 straneh opis in navodila kako morejo tuđi invalidi brez roke ali noge, ćelo taki so izgubili obe roki in obe nogi, sami služiti sebi kruh. Poleg opisa protez nudi to tuđi za nas zelo koristno delo mnogo, kar bo dobro došlo tuđi ste-vilm'm našim invalidom, da si obrani-jo ali pridobe v družbi spoštovano in neodvisno mesto. Cena knjižice je 40 vin. IZĐRd ttđilClL I Tatinska družeta. Laura Sor^er, 19 let stara, židovske vere, šivilja, se je bila junija meseca 1.1. v Etociiin-pesti porocila z nekim Leopolđom Sorgerjem, ki služi kot desetnik v neki tukajšnji rezervni bolnišnici. Meseca septembra je pn^a obtožen-ka za možem v Ljubljano, ter s. vze-Ia v naiem stanovanje pri Neži Sta-riha v Ključavničarski ulici, kamor je tuđi njen mož zahaM. Ko je pa zvedela, da bo mož prestavljen. predlagala ie gospodinii, da bi ji polovico od mesečne stanarine pnvr-nila, kar pa ta ni hotela storiti. Zato sta zakonska sporazumno vzela £0-spodinji iz podstrešja ženske obleke v vrednosti 145 K. To obleko je mož odnesel, ter jo skril doma v strani-šču. kjer so io našli. Mož je vso krivdo naše vzel. a sodišče je obscclilo rudi ženo radi sokrivđe na 6 tednov ječe. Suzne stvari. * Japonci imaio tuđi crno listo. Novi japonski ministrski predsednik Teroši je odredil sestavo crne liste v namen, da se prepreci vsaka kupčija z Nemčija * Predrzna tatvina. Na Dunaju se je pri belem dnevu vtihotapila neka tatica v stanovanje ravnateljeve soproge gospe Margoschesove in ukradla 50.000 K denarja in za 2000 kron perila in obleke. * VeOkanska kazenska obravna-va se ie začela zdaj v Berolinu proti spekulantu z zemljišči Leonu Schiff-maimu. Ta je že tri in pol leta v pre-fekavi. Zaradi gdjnfiie. ki jo je iz\T-šil pri neki banki v Frankobrodu, je tuđi že obsojen. Obravnava proti Schiffmannu bo trajala štiri do pet mesecev in le zaslišanje Schiffmanna samega bo trajalo najmanj 14 drđ. Dokazil je na tisoče. * Iz obojML Na Dunaju so hoteli' aagnati iz stanovanja 381etno Marijo Haberler. Njen mož je pri vojakih. za 21/2letnesa otroka je morala sama skrbeti. Dolžna ie bik 300 K naiem-Ščine in jih ni mosrla plaćati Dne 30. oktobra so zapazili, da prihaja iz nje-nega ubožnejra stanovanja silen dim. Odprli so vrata in nalli ženo brez zavesti, omamljeno od dima na tleh. otroksi pa so dobili v postelji s prerezanim vratom mrtve^a. * Božične bajke. V Londonu bodo za Đožič izdali velikansko delo: »Božične bajke četverozveznih na-rodov«. Angleški pisatelj Edmund Oosse Ic zfcral najlepSe in najpo-membnejše bajke vseh narodov, ki pripadalo četverozvezl, odlični an- . Slišld risar Artur Rackham pa jih ie ilustrirah Seveda ima ta knjijra na-men, delatl propagando za vzajem-nost četverozveznih narodov in za nasprotovanje vsem dmgim • naro- ,j * Umor ia rop. V samotneni mH-» nu pri SchGnebenu na Gorenjem Av* strijskem so neznani zločinci ubfll mlinarja Bitziana in njegovo ženo io vso hišo izropali. * Nemški državni kancelar Bethmann - Hollwes je začel kazen-sko postopanje proti grofu Reventlo^ wu. Ta je na nekem zborovanju »od-seka za nemški mir« kancelarja osebno žala. Grof Reventlow zasto-pa v nekem bero4inskem listu najeks^ tremnejši nacijonalizem in zlasti se zavzema za najbrezobzlrnejši boj proti Angleški. * Friderik Adler — pi>tomec Bo-napartov? »Prager Tagblatt« piše: Morilec grofa Stiirgkha dr. Friderik Adler je potomec Bonapartov. Nje^ gova mati je hčerka pruskega generala pl. Krctschmanna. sestra nedavno umrle nemške pisateljice Lily Braunove. Mati Kretschmannovih sester je bila hčerka weimarskega 5\-etnika Gestedta in njegove žene Jenv. Gosna Jeny, prababica Fride-rika Adlerja, pa je bila nezakonska hčerka grofice Papenheim z \vestfaU skim kraljem Jer omom Bonaparte. bratom cesarja Napoleona I. * Zapeljivec in goljuf. V Pragi so zaprli nevarnega sleparja Josipa Schillerja. Prišel je sele pred kratkim iz kaznilnice, a je takoj zopet začel uganjati svojo specijalno slepari-jo: obetati dekletom zakon in jib ogoljufati. Seznanil se ie s 241etno uradnico Marijo Auerbachovo \z Pardubic in se ž njo v četrtek na podlagi ponarejenih dokumentov po-ročfl v Parđubicih. Koj po poroki je ćal zastaviti vso nevestino balo in ušel v Prago. Ogoljuiano dekle je bilo tako obupano, da se je poskusilo zastmpiti in ker strup ni zalegel, si je še žile narezalo. Zdaj leži v bolniš-nici. * Nalinienitnerši antfeški detektiv. Angleška policijažaluje: njen nai-taenitne?$i član, ki je bil Slaven tuđi v Ameriki, Alfred Ward, je umrL Razkril je mnogo velikih in senzau-jonalnih zločinov. Palicijskcga pa ni imel rričesar na sebi; bil je maihen in rejen ter imel jako dobrohoten obraz. V svojih prostih urah se je bavil z vrtnarstvom. Tik pred izbru-hom vojne je na zelo ženijalen način našel pri nekem pariškem juvelirju ukradeno biserno ovratnico vredno nad tri milijone kron. Tatovi so to bisernico več tednov pošillalf s po-' što iz Pariza v London in iz Londona zopet v Pariz, a Alfred Ward je verw dar iztaknil to ovratnico in tatove. * GovorJce o separataem miru na Danaju. Dne 28. m. m. je bilo na Dunaju, kakor poročajo listi, veliko-razburjenje. Poznalo se je to v ka-varnah, na šetališčih in na (Hrkali^ ščih. Vse je šepetalo: aJi ste že slisa*' li? Separatni mir z Rusijo 5e skle-! njen. NajbolJ Je ta govorica razvnela občinstvo, ki je Jbilo zbrano pri dirki v Freudenau. Ravno ie bil konj »Quatsch« proglašen za zmagovalca, ko se je raznesel »Ouatsch«, da je separatni mir z Rusfjo sklenjen. Mncn. go Ijndi je pohitelo v mesto vpraše-vst če so izšle posebne izdaje in telefoni po uredništvih so pe4i, da je! bilo kaj. Kako ie ta govorica nastala? Neki ogrski list je trdfl, da bo šepa-* ratni mir z Rusifo poeftrisan 2. no-* vembra in najbrž je to bil vzrnk go-vorici. Želja po miru, o kateri je nem- | ški kancelar rekel. da je človeško umljiva, da pa nikakor še ni dokaz * slabosti, je ostala neizpolniena. —' Pripomniti je treba, da so govorice o separatnem miru krožile tuđi v; Ljubljani, in ker gotovi modrijani v: Ljubljani še veliko več vedo. kakor njih tovarisi na Dunaju, so raznašal! ćelo natančne detajle: Ravnatelj nemške drž. banke je v Petrcsrađu, da se dogovori z Rusijo: Rusija dobi svobocien prehod skoz Dardanele id ođstopi to in to. V Ljubljani pa ni te-* ga noben razsoden čiovek verjel. 6tran 4. «*LUVfcN**j NAftOJLT. dne & flovemtt* I91& 253. Siev. Ubtg bivšega črnogorskeca ministra. Kakor znano, je bivši crnogorski vojni minister Vesović ustrclfl nekega avstrijskega nađporočnika, kl ga je Hotel odpeljati na vojaško poveljstvo, kcr !e Hl na sumu, da pripravlja vstajo. Zdaj poro^ajo, da se je Vesoviću posrećilo, poberniiti na Grško. PosamiČne osebe črnogor-skega prebivalstva. ki ?o mi' • nma-gale pobegniti, so bile kazuovane. DarHa. Slikarski fn plesknr&ki rao:strl so nabrali namesto vcnca na grob A'.iclfa Ebcrla 52 K, ter se je s\ota razdclil^ takole: 16 K za stepe vojake kranjske dežele, 36 K za revne vdove pad!ih vojakov pleskarskega ali sli-karskega obrta v Ljubljani. Umrli so v Utibliani: Dne 39. oktobra: Andreju Mi'etić, pešac, Stanisiav Sitenski, pijonir, oba v rezervni vojp-iki bolnici v Marijaniiču Dne 31. oktobra: KaLarina Ovcn, užitka-rica, 67 let lio vica 18. Dne 1. novembra: Ivan Brcdnik, posestnik, 64 let. Cesta v incstni log 33. — Danici Lju-hič, sin macisiratnega sluge, 3 nicscce in pol, Rožna u!icr» 29. Izđajateii i:i odgoverni urednik: Valeni'n Kopit3r Lastnina fa tisk »Naredne tiskarne« 3535 Vr Y! 451/16-22 Itai^jiii!^«! C. kr. deželna sodnija v Ljubljani ie pod predsedstvoiii c. kr. višje deželne sodnije svetnika Večernjaka, v navzočnosti c. kr. dvorr.ega svetnika Pajka. c. kr. deželne sodnije svetnikov Milčmskega in Regallv-ja, kakor sednikov in c. kr. avskul-tanta Jermana. kakor zapisnikarjn na obtožbo c. kr. đržavnega pradnl-štva z dne 21. avgusta 1916 opr. štev. St b74/ i6-2 zoper Matevža Jerasa. rojenega \2. septembra 1S67 v Čes-niicah. pristojneffa v Sinartno. kat. oženjen, posestnik v Sinartnem, že kaznovan. zavolio- presrreška po § 14/2 cesanke naredbe z dne 7. av-gusta 1915 d. z. štev. 223, katero obtožbo ie c. kr. višja đeželna sodnija v Gradcu z razsodilom z dne 17. septembra 1916 opr. štev. J 50, 10-1, dopustila, d&nes po dognam glavni raapravi, doloeeni vsled naredbe z dne £1. septembra 1916 opr. štev. Vr Vi 451/16-19. v ravzočnosti c. kr. državnejra pravdnika Stockla, pro-stega olnoženca Matcvza Jerasa, po predlogu obtczitclja na obsodbo v zmisl« obtožbe. razsodilo tako: Matevž Jeras ie kriv. da ie, zaradi prestrpka dražeiija po 5 7 cesarske naredbe z dne 1. avgn-sta 1914 d. z. štev. 194 že kaznovan, dne 9. junija 191C ** Kanr.iku izrah-!ia! Izredne. po vojnem stanju pozro-cene r.?zmere. zahteval za neobhod-no potrebne reci — mlade prašičke — očitno čezmeme cene in sicer: a) za 4 nrasičke domaće reje v skupni tčži 42 kqc ceno 4S0 K, b) za 4 prašičke V skupni teži 22 k«r, katere je dan preje kupfl za 244 K. cero 297 K, s čime- ie zakrivfl pregrešek draženja po § 14 št..2 ce-sars/ie naredbe z dnt 7. avgusta 1915, d. z. štev. 228. in se obsoia po § 14 odst. 2 cit. cesarske naredbe z uporabo > 260 b k. z. na 14 dni stro-gega 7?.rcra. ponstrcnega z enim tr-dim Icž^jem na rcden in na denarno ka^en 200 K. za slučaj neiztirljivosti iste v nadaijnjih 20 dni v zapot in po § 359 k. p. r. v povračilo kazenskib streskov. V z«ni!s!u ? 19 cit. cesarske naredbe se ima tji sodba objaviti do enkrat v časonisib »Slovenski Narod ■::. »Slovenec:« in »Domoljuba na strožke obtoženca. V zrnisht § 18 cit. cesarske naredbe pa se razsodi na izgnbo obrtne pravice za dobo enega leta. Ljubljana, 7. oktobra 1916. itajigmiD ejli dar vitaku u toiiSL zmožen voditi đeiavnico s# 0pr^|fll9 ▼ trajno delo pri Mafiji Trtfeftr, St. Petra cesta it. #. 3525 ===== Nama dal = f,Sif1a-medu44 k'. je nsjccnejSa in naj-^oli§a jeđ vsak. dan do-"o'dan in popoidan sa -oit»k kraha. Za vsako ružinn zdrava, tečna in •ajcenejsa hrana — zlasti v srdatvem č*.?u. 1 s«- vc^Ć^k stan« 3S vta. ^^» po?>ti se roSilia ^aimnnj '2 2avoičkov 2a 4 krone, Rafrov'ia'nica Jcsln Berđafs, LJvbl sna 3, Svilarska ulica. :• Pomoiniki •: ma paa!atv«aa mlmarprr* sa oar«5a«eio v trafaa Aeto. 3539 Sslaaiia »• lite taai -aX^^%^*-ta gwta|« a%rt UCW1«C« Kje se \tvc * talogi eoBlttta J. ttrat, 9aaa!sai& ceata M»v. 2^ VAlHCa sa t^ic^dik« ••rt spnjm Iran Ceroe, Oana|*ka ctsta 2Sr Potrobajem ta^oj ce^a] zlaiega denarja za carino plaćati, kateiega {jreiiamem če mofoće od 7 do 9 ure dop. ali od 12. do 1. ure pop. si er pa tuđi v Oruđem dnevnen^ r^^u crot? t nm#»roi cćštodnin L. 8cben!h9 •». ftiika, Zahvala. Za tolažiino sočutje in časteče spremstvo našega Ijubega soproga in oJeta, gospoda Jakoba Wi!dmona brfvske^a mojstra izreT-ramo vsem prijateljem in znancem, osobito pa frf: stan >vskim kolegom tur gg. Dečmanu in K^včiča na njihovi dobrohotnosti in gos. bnv. mojstru Deijancu na5o iskreno zahvalo. V LJUBLJANI, 3. novembra 1£»16. Žalatfoia s^pro^a z r tro cl. Velik bolsarski narodni film v jpjgP ^Rf C^u |^b ^aaa a^aV^^a^am aaaar^vaaft aaaT^^^^^ vCam aaa& ^^^^aaa^^^^ aaaar^^^aaft aaaaa* aaaaf v deielnem gledaliiiu. Iz bolgarskega velikega časa. — 5 dejanj. — V odlični meri sodelujejo v filmu Nj. Veličanstvo kralj Ferdinand, kraljica Eleonora bolgarska in kraljeve princese. Glavne vioge predstsviialo: Jurlj Reimars s c. kr. dvor. gledališča, Lota HeU^Ukjf s c. Vr. dvor. gledališča, Tflka Kulschera s c. kr. dvor. gled.ilisča. Kvaen Prank s c kr. dvor. gicdaliSča. E^rcnica Lucie Morpurao, iCarel G&tx ' nL-m*k. i;nd«;ke^a ^lcdališcA, Hans Lacknar z ncn?^k ljudskega ^ledalisč«, Marijeta PSccaver z nemšk. ljudskoga gledali§ča, Me Wred« in Karei Relia>ari|er oba z rezidenčnega odra. Samo 4 đai: Petck 3., sobeto $.-, n^delfo 5* in poneđelfek €> novembra 1916. Vsld izvanrednih nabavnih stroškov tega filma neznatno zvišanje vstopnine, samo 10 vinarjev. L IV Tuđi mlaxSlnl pristopno. *^9 Luiina ""kTSf** K. NM0MC NKh Mi IMOni. Poro ča naj se : alt so medene ali suhe ? Maozina in cena. 3402 Uohlnvanii rnhnl m**\i IflKUIUTdHU UluB v&atiiiB iUe *a pr»i december ^talen rinlni jjosDod fonudbe poi 98tAl09 3547* na upravni^tvo »SI Naroda 3547 I AfmAffliniA »prejm© za lilll Elllllllilll »tamo in tako] lllllllllllllllll 5amski gosrod uvvpvniaBjv postava ter čednost m vetnost jilavn« stvar. Ponuđbe na upravo »Si. Naroda« pod goajtođl&fa 3549- c# IS^if'ofillafa •• SlRlff srtstsega Id nemSkejfa Jezika *&? daje poisk ^M otroknm. 'iarr.um in račetnilc^ra v pusameznth ali skupnih urah Naslov se i/.ve v uprav »Slov. Nar« Ho naravne velikosti, kakor tuđi oljnate portrete na platno izvr>u e umetnišlto po vsaki foto* sraftji 24<51 Davoria Rovšek prvi fotografski in povečevalni zavod v £*ublUri, Kolodvorska ti. 24 a. P|AM^mA^mmt^ obstojeCe li 3 sob, Ira-alTUluValllK hinte ter ("''"din, aa braar za stalno ljubljansko rodbino. Ponudbc: „Fo*tBl predat fti. ti1*, 3536 Meblo¥ana soha '£' se odd«. — Ponudbe na upravntšt. »Sloveoskega Naroda« pod žt 5/3544 Eno ni! dne sobi, po možnosti s hrano ali vsai zajutrk, v sredini mesta, i§če samostojni gospod. Plačilo postranska stvar. — Ponudbe na upravništvo »SI. Nareda« pod „Samostofen 3550". Predam 6. novembra đopoidne vilo z vrtom pod agodnimi pogoji. Kupne ponudbe je podati najkasneie do 5. novembra na cesti na Rožnlk, vila 41, Ljubljana. 3559 Uć© se za tako] ISrolec i isrolko na glasoviru. Dobra plača ter postranski dohodki. Služba je od 8—11 ure zvečer. Predstaviti se je v kavarnl „Central'V Ljubljana, Sv. Petra nasip. 3546 Težake sprefmo ▼ slnibo tvrđha BEEE ft Ko, Dobrava pri Jesenlemh. Pojasnila se dobe v hotelu „Pri Maliču". 3562 :: Tovcmn pohlštun in stavUnesn mizorstvn:: produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev Tržaška cesta (Glince) 313o se prlporoča za vsa v n|eno stroko spadajoča —==— dola in popravila. ====== (lastnictf Jadvigs Sare) Llubifaiia, Seienburgova ulica Stev. 5. Posteljno HPUfI A životno PrHILD Cene zmerne. Solidno delo« $p*ei€)lni edd^lcl^ ze neue^tinc epremc. Pcrilo za gc5pcdc pe meru 1703 Velike zapreke smo premagali, da imo ti mogli nabaviti surovine, ie tuđi Ie v ometeni mori. Svojim starim odjemakem morino torej še postreti. Z ozirom na omejeno uporabo surovin naj se vsakdo, doHler traja lalopa, pravotesno prosfcfbi s v vojnem iasu tako valnim razkuževalftim sredstvom. Cene od 1. novembra naprej so: 1 originalna steklenica 100 g lysoforma K 1*60 1 originalna steklenka 250 g lysofforma K 3*20 1 koiiek Ivsofformovega mila K 4*— 1 steklenica poprove meteHysofforma K 2*50 Dr. Keleti & Muranvi, kemiina tovarna, Ujpest