IB 'Tj, I " if »1**1* ■ IX/ I jw i «i |1 ■ree BM —JM ML pr i ■ ■ MM MMH| M ■M’ ^M| tpj J&0’ - , ’ - JMHHA 'vs«r' s1 ammM MM MMM GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Letnik VIII. Maj 1979 St. 5 (85) Na slovesnosti so se pred prvomajskimi prazniki zbrali jubilanti in prejeli nagrade za dolgoletno sodelovanje OHRANIMO NARAVO Pravkar so končani ljubljanski ekološki dnevi in razstava Tehnika in o-kolje. Mnogo je bilo predavanj s koristnimi spoznanji, s sugestijami in celo prošnjami nekaterih predavateljev. »Varujmo naravo, da bo ta varovala nas!« V aprilu je stekla akcija »čista in zelena Ljubljana«. Geslo: »Očistimo Ljubljano in posadimo čimveč dreves!« Lunine podobe v okolici Žerjava so izginile. Ptice, ki več let niso prelete- le dolino, se vračajo. V Murglah bodo postavili solarno napravo. Rumeni oblak nad Jesenicami izginja. In mi? Leto in več je, kar smo kupili stiskalnico za odpadni papir. Ta pa sameva v lopi ob odlagališču odpadkov. Menda so birokratske ovire, ni dovoljenj za postavitev strehe nad stiskalnico. Leto je preteklo, morda ne bo še eno. Kupi odpadkov pa segajo že na dovozno pot. Denar, ki bi ga prihranili za odvoz stisnjenih odpadkov odhaja. Sprejeli smo pravilnik o ravnanju z odpadki. Določbe so jasne, jasno določene odgovorne osebe — spremembe pa nobene. Sortirajmo odpadke, da jih bomo lahko ponovno uporabili ali varno odložili! Položimo vrečo na vrečo, ko jo iz-praznemo, povežimo jih! Odložimo ločeno trde odpadke in ločeno tekoče! To je tudi vse. Odpadne palete ležijo po vseh kotih. Zavzemajo prostor, ki nam je ta-(Nadaljevanje na 2. strani) Nič nas ne sme presenetiti V mesecu januarju letošnjega leta je Svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri Predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije sklenil, da za krepitev obrambnovar-nostne pripravljenosti organizira vsesplošno družbeno akcijo. Akcija bo pod geslom »Nič nas ne sme presenetiti«. Akcija ima predvsem politično-mo-bilizacijski pomen. Poleg tega pa hoče poglobiti zasnove splošnega ljudskega odpora, varovanje življenjskih in delovnih razmer občanov ter pridobitev revolucije in samoupravnega socialističnega razvoja. Nosilci akcije so organizacije SZDL skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacij ami. Akcija NNNP bo tekla vse leto in dosegla višek 29. in 30. septembra 1979, ko se bodo praktično preverjali doseženi uspehi (vojna ogroženost, e-lementarne nesreče itd.) AKCIJSKI PROGRAM IO sindikata so skupaj z odborom za SLO in družbeno samozaščito pripravili v zvezi z akcijo NNNP naslednji program dejavnosti v DO Color: — V predpripravah čimbolj seznaniti preko »Colorjevih informacij« vse zaposlene z akcijo NNNP. — Organizirati do 10. junija seminar za člane družbenopolitičnih organizacij v cilju spoznavanja poteka in izvajanja akcije NNNP. (Nadaljevanje s 1. strani) ko zelo potreben. Še bolj bo potreben, ko bomo potrebovali dostop za gasilska vozila v primeru požara. Nekaj palet je zgorelo na kresu v počastitev 1. maja. 2e 29. novembra bi morale, pa se je nekje zataknilo. O ureditvi boksov za odlaganje odpadkov se dogovarjamo že nekaj let. Papir leti po dvorišču, včasih tudi na sosednje zemljišče. Kup se veča, seže na cestišče, prehode pa tako zoži, da kamioni silijo v sode. Ti sodi pa vsebujejo lahko vnetljive snovi, ki »ne marajo« isker iz izpušne cevi in ne udarcev. Pred polnilnico akumulatorjev je grmada uporabnega in neuporabnega. Pred saržirnico je nastala »Mala Šmarna gora« praznih sodov. Ni prevoznikov! Odlog reakcijske vode nas bo po znižanih cenah stal v tem letu 60 starih milijonov. To je začasna rešitev. V mesecu maju 1978 so bile opravljene preiskave o prepustnosti terena pri odlagališču v Smledniku. Hitrost znaša nekaj metrov na uro. Do Save ni kilometer, zato morajo tekoči odpadki na Reko. Koliko časa? Rihard Pevec COLOR2 — Konstituirati po TOZD komisije za SLO in družbeno samozaščito, ki bi bile istočasno štabi za izvajanje akcije NNNP. — Seznaniti vse zaposlene z nalogami v primeru vojne in elementarnih nesreč, ki so zajete v obrambnem načrtu. — Ažuriranje plana CZ (pregled stanja moštva, opreme, načina alarmiranja, pregled dvojne razporejenosti ipd.). — Dopolnitev opreme enot CZ (kompleti na 50 zaposlenih — nosila, material za prvo pomoč, material za dekontaminacij o). — Obnovitev opreme, ki ji je rok trajanja omejen (atropin injekcije, komparator za kontrolo sevanja). — Usposobiti enote RBK mestnega pomena. — Ažurirano moštvo enot CZ obvestiti o razporejenosti. — Izvršiti pregled delavcev, ki niso vojni obvezniki. Mandatna doba se je iztekla, 5. in 8. maja so bila volišča spet odprta in slovesno okrašena. Izvolili smo nove člane delavskega sveta delovne organizacije: TOZD »Smole« bodo zastopali delegati: Peter Mravlje Vinko Mlakar ing. Alojz Nučič Franc Osredkar V TOZD »Premazi« so se delavci odločili za delegate: Anton Brdnik Anica Bukovec Alojz Burja Gnetilni stroj za kit ima v svojem »delovnem stažu« že 970 delovnih ur Janez Dobnikar Duša Hribar Janez Kamin Anton Kern Vili Luštrek Jože Mežnarič — Oceniti uporabnost regulirane Prešnice za zaklanjanje in urediti dostope do struge in v strugo. — Vodje enot CZ in štab se udeleži sejma CZ v Kranju med 4. in 9. 6. 1979. — Organizirati komiteje za SLO v TOZD in skupnih službah. — Izvesti poskusno aktiviranje enot CZ. — Enota NZ bo v tej akciji delovala po načrtu za delovanje NZ oziroma po posebnem načrtu o delovanju NZ v DO Color. V primeru elementarnih nesreč se izvaja II. stopnja, v primeru vojne pa III. stopnja. Za tretjo stopnjo je' potrebno izdelati seznam možnih pripadnikov. Ker se v teh stopnjah predvideva ustrezna oborožitev pripadnikov NZ, je potrebno nabaviti pištole N 57. — V zaključni fazi akcije NNNP naj bi se tudi Športno društvo Color vključilo v športne manifestacije v okviru DO Color in Medvod. Jelka Modic Katja Pelc Branko Tomše. V skupnih službah pa so bili izvoljeni: Marinka Burja Helena Kern Ivo Lukanovič ing. Rihard Pevec Marjeta Štrukelj mgr. Ernest Trinkaus. Upajmo, da bo delo naših delegatov uspešno, da bodo kritično prerešetali vsa vprašanja in si prizadevali za razvoj in napredek delovne organizacije. V samoupravno delavsko kontrolo v TOZD Smole so bili izvoljeni: Janez Jeraj Tomaž Luštrek Anton Oblak Ivan Tomšič Štefan Zadravec. Člani delavske kontrole TOZD Premazi: Pavle Jerina Majda Košir ml. Franc Rozman Jernej Sajovic Ksenija Škrjanc, dipl. ing. Samoupravna delavska kontrola DS SS: Janez Ferbar Mimi Jamnik Fani Koželj Zvone Zorc Zvonka Zupan., Na ravni delovne organizacije pa bo v naslednjem mandatnem obdobju delovala delavska kontrola v sestavi: Uroš Gačič, TOZD Smole Ivan Tomšič, TOZD Smole Jože Jenko, TOZD Premazi Pavle Jerina, TOZD Premazi Jernej Sajovic, TOZD Premazi Dušan Čarman, DSSS Marija Pust, DSSS. Novo izvoljeni delegati JUBILANTI V LETU 1979 Kakor že vrsto let, so se tik pred prvomajskimi prazniki zbrali v veliki sejni dvorani delavci, da bi proslavili poseben jubilej — zvestobo naši delovni organizaciji. Letos jih je bilo izredno veliko, posebno tistih, ki delajo v delovni organizaciji deset let. Seveda je posebna pozornost veljala tistim petim delavcem, ki so skoraj vse svoje delovno obdobje posvetili delu v Colorju, to je tistim, ki že tri desetletja ostajajo in so šli skozi vsa dobra in slaba obdobja povojnih let. Mnogi, ki so se zaposlili s temi petimi, so odšli že pred leti, največkrat takrat, ko so našo organizacijo pretresale stiske in krize. Nekateri pa ostajajo in zato velja tem delavcem še posebna pohvala. Škoda, da vseh ni bilo na proslavi. Časovni jubileji prinašajo s seboj tudi staranje in bolezen. Te delavce bomo obiskali na domu. Na proslavi smo prvič slišali med-voški moški pevski zbor v tako številni zasedbi. Uglašena pesem, recitacije pionirjev iz šole v Preski, rdeč nagelj in pozdravni govor predsednika delavskega sveta delovne organizacije so ustvarili odlično razpoloženje, ki je doseglo svoj vrh v gostišču »Cir-mancc, Rihard Pevec LETOŠNJI JUBILANTI 10 LET 1. Bečan Rafael, Premazi 2. Bizjak Janez, Premazi 3. Bradeško Egidij, Smole 4. Bukovec Miloš, Smole 5. Češnovar Janez, Premazi 6. Dumešič Tomo, Premazi 7. Fidanovski Dimitar, dipl. ing., DSSS 8. Fojkar Alojz, DSSS 9. Fojkar Terezija, Smole 10. Gostič Jože, Premazi 11. Hafner Matjaž, dipl. ing., Premazi 12. Hodnik Alojz, Smole 13. Hudež Slavko, Premazi 14. Istenič Saša, Premazi 15. Jemec ing. Bernarda, Premazi 16. Koprol Mario, dipl. ing., Smole 17. Kosec Frančišek, Smole 18. Koželj Frančiška, DSSS 19. Kuret Jurij, Smole 20. Petač Milan, Premazi 21. Plešec Frančišek, Premazi 22. Pustovrh Pavel, Premazi 23. Stenovec Janez, Premazi 24. Sešek Avgust, DSSS 25. Škof Andrej, Premazi 26. Škof Majda, DSSS 27. Trampuš Alenka, Premazi Pevski zbor Medvode je ubrano zapel... Odlično razpoloženje naših jubilantov ... 28. Založnik Andrej, dipl. ing., Smole 29. Založnik Pavel, Premazi 30. Žnidaršič Marjan, Smole 20 LET 1. Hoj kar Andrej, Premazi 2. Hribernik Milena, DSSS 3. Jamšek Viktor, Smole 4. Jenko Stanislav, Premazi 5. Mežnarič Jožef, Premazi 6. Pevec ing. Rihard, DSSS 7. Polenšek Anton, Premazi 8. Rot Marija, DSSS 9. Sajovic Jernej, DSSS 10. Velkavrh Viktor, Premazi Ivanka Kozjek — 30 let zvestobe . 30 LET 1. Bergant Marija, Premazi 2. Kozjek Ivanka, DSSS 3. Rozman Franc, Premazi 4. Zemljak Drago, Premazi 5. Bezlaj Ludvik, Premazi Cedo Janžič prečrpava barvo iz manjše posode v večjo ... COLOR3 Stanovanjska vprašanja v »Colorju« in Medvodah pereč problem V sejni dvorani DO »Color« je bila 24. 4. 1979 problemska konferenca na temo »Stanovanjska problematika«. Na konferenco so bili povabljeni vsi vodstveni delavci v »Colorju«, predsedstva DPO, člani ZK DO, člani odbora za družbeni standard, predsedniki KS iz okolice Medvod, predstavniki DO v Medvodah in predstavniki: — Samoupravne stanovanjske skupnosti Šiška — Samoupravne komunalne skupnosti Šiška — Standardinvesta Šiška — Staninvesta Šiška — Predsednik gradbenega odbora pri KS Medvode. Udeležba naših delavcev na konferenci je bila slabša kot smo pričakovali. Pod vsakim pričakovanjem pa je bila udeležba vabljenih predstavnikov strokovnih institucij, ki bi lahko dali najbolj kvalificirane odgovore na pričakovana vprašanja. Edino Staninvest je poslal svojega predstavnika, ki pa se v diskusijo ni vključil. Udeležbi primerno je potekala diskusija. Prisotni so s strani vodje kad-rovsko-spl. sektorja, predsednika Krajevne skupnosti Medvode, tov. Breki-ča in predstavnikov medvoških DO kljub temu izvedeli večino stvari, ki so jih zanimale. Izrečeno je bilo precej kritičnih vprašanj, predlogov in mnenj. Diskusija se je v pretežni večini odvijala okrog stihijske stanovanjske gradnje v občini, še posebej pa v medvoški regiji. Določena vprašanja, na katera si prisotni niso znali odgovoriti, so bila zapisana kot sklepi, na katere je potrebno javno odgovoriti. Ob koncu konference so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Sklepi konference se objavijo v »Colorjevih informacijah« v »Javni tribuni«, glasilu SZDL občine Ljublja-na-Šiška in na oglasnih deskah DO »Color«. 2. Prek teh sredstev informiranja je potrebno javno vprašati in zahtevati odgovor zakaj se konference niso u-deležili (še več, ni se jim zdelo vredno niti opravičiti) naslednji predstavniki oz. konkretne osebe: — Tov. Zupančič Kristina, predsednica skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šiška, — tov. Dermoša Roman, predsednik IO Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šiška, — tov. Florjančič Frane, predsednik IO Samoupravne komunalne skupnosti Šiška, — tov. Bukovec Franc, predsednik gradbenega odbora pri Krajevni skupnosti Medvode, — sekretarji OOZKS v TOZD in DSSS, večina članov ZK v DO, predsedniki ostalih DPO v TOZD in DSSS COLOR 4 DO »Color«, večina članov odbora za družbeni standard in večina vodstvenih ter vodilnih delavcev TOZD in DSSS DO »Color«. 3. Zahteva se javen odgovor, kaj bo s stanovanjsko gradnjo v občini Šiška, še posebej pa v Krajevni skupnosti Medvode. 4. Samoupravna stan. skupnost Šiška naj javno odgovori, kdaj, po kakšni ceni, v kakšnem času in kdo bo gradil preostala dva stolpiča v »Preski«. 5. Na nivoju regije Medvod naj Krajevna skupnost Medvode čim prej skliče problemsko konferenco z enako tematiko oz. problematiko, kot je bila obranavana v DO »Color«. 6. Krajevna skupnost Medvode je dolžna čimprej urediti vse potrebno za izdelavo novega zazidalnega načrta Medvod. 7. Strokovne službe v DO »Color« naj skupaj z DPO TOZD in DSSS do konca leta pripravijo plan zadovoljevanja stanovanjskih potreb za obdobje 1981—1985. 8. Vse delavce DO »Color« je potrebno čim natančneje in v razumljivi obliki seznaniti z vsemi oblikami pomoči pri reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev, ki obstajajo izven DO. 9. Ukreniti je potrebno vse, kar je v (danem trenutku) možno za adaptacijo in razširitev Samskega doma »Color«. 10. Od Samoupravnih stanovanjskih skupnosti je treba zahtevati, da v pogoje natečajev za dodelitev kreditov iz naslova združenih sredstev vključijo možnost dodelitve sredstev delovnim organizacijam za adaptacijo stanovanj v njihovi lasti in upravljanju (samski domovi itd.) ter možnost kreditiranja nakupa stanovanj v lasti DO od zasebnikov, čeprav le-ti ne grade ali kupujejo nadomestne stanovanjske enote. 11. Sklepi konference se pošljejo vsem prizadetim, predvsem pa: — Izvršnemu svetu občine Šiška, kot sopodpisniku Samoupravnega sporazuma o gradnji stanovanj v Preski, — Občinskemu' komiteju ZK Šiška, katerega zadolžitev je bila organiziranje javnih razprav o stanovanjski problematiki, — Samoupravni stanovanjski skupnosti, Standardinvest, Staninvestu, Samoupravni komunalni skupnosti Šiška in GP »Megrad«, od katerih se zante-va odgovore na vprašanje oz. sklepe, — Krajevnim skupnostim in delovnim organizacijam v medvoški regiji. Kako do stanovanja? Izpolnjujoč 8. sklep problemske konference na temo »Stanovanjska problematika«, ki je bila v DO »Color« 24. 4. 1979 objavljamo najpogostejše načine oz. možnosti rešitve stanovanjskega problema, s poudarkom na pomoči izven DO »Color«. Načini reševanja stanovanjskih vprašanj v DO »Color« Najbolj ustaljena in pogosta oblika reševanja stanovanjskih problemov delavcev v DO »Color« je kreditiranje individualne gradnje. Delavci zgrade svoje stanovanjsko enoto s sproti zasluženimi oz. privarčevanimi sredstvi oz. s strani DO dodeljenimi krediti in veliko lastnega vloženega dela. Še pred leti je redek individualen graditelj namensko varčeval pri banki, s čemer je zamudil edinstveno priliko pridobiti kredit iz bančnih sredstev na podlagi privarčevane vsote in kreditov pri Samoupravni stanovanjski skupnosti. Tako je zamudil ugodno priliko, da bi svojo bivalno enoto zgradil hitreje, z manj napora in samoodpove-dovanja. Ker je prosilcev za stanovanjske kredite v DO iz leta v leto več, je nujno, da vsak bodoči graditelj v času, ko čaka na ustrezno gradbeno dokumentacijo, sklene ustrezno varčevalno pogodbo z Ljubljansko ali drugo banko, kajti sredstva za kredite v DO se ne povečujejo z isto dinamiko kot število prosilcev. Po drugi strani pa dovoljujemo, da kredite iz naših združenih sredstev pri SSS koristijo drugi, ki so iznajdljivejši od nas. Najemno stanovanje Za delavce, katerih osebni dohodki so tako nizki, da na nikakršen način ne morejo sami reševati svoje stanovanjske probleme oz. so dolgoletni člani kolektiva, oz. izpraznijo ob preselitvi najemno stanovanje last »Co-lorja«, kupi stanovanje DO. Postopek za pridobitev najemnega stanovanja se prične z vložitvijo vloge (prošnje) v tajništvu kadrovsko-splošnega sektorja. Načelno je DO letno pripravljena oz. v stanju kupiti 3—4 najemna stanovanja, vendar v dani situaciji glede na zgoraj navedeno (pomanjkanje stanovanj) še to ni možno. Pred vsako razdelitvijo oz. nakupom stanovanj v lasti D.O se na osnovi Samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev DO »Color« ponovno točkujejo že točkovane vloge in novo dospele, ter sestavi prioritetna lista. Stanovanja se dodele prosilcem, ki so do njih najbolj upravičeni. Vsak bodoči stanovalec mora pred vselitvijo v novo (in tudi staro) stanovanje vplačati udeležbo, tj. posodi-(Nadaljevanje na 5. strani) (Nadaljevanje s 4. strani) ti DO določeno višino sredstev za dobo 5 let po 2 % obrestni meri. Višina udeležbe je odvisna od vrednosti stanovanja in višine OD na člana družine prosilca. Udeležba se lahko vplača v gotovini oz. s kreditom iz namenskega varčevanja. Iz navedenega sledi, da je tudi pri tej obliki reševanja stanovanjskega problema potrebno namensko varčevanje! Nakup stanovanj v etažni lastnini Delavci, ki se odločijo za nakup gotovih stanovanj v usmerjeni gradnji, do teh lahko pridejo praviloma le z namenskim varčevanjem. Način plačila je namreč specifičen: v enem, največ treh obrokih (tranšah). Zagotovljena morajo imeti sredstva v višini celotne vrednosti stanovanja. Ti prosilci se tudi v največji meri udeležujejo natečajev za pridobitev kreditov iz naslova združenih sredstev pri SSS. Sredstva zberejo na naslednji način: — lastna gotovinska sredstva, — bančni krediti na osnovi vezanih vlog, — krediti DO, — krediti iz združenih sredstev. Trenutna situacija na tržišču s stanovanji je taka, da na žalost veliko tistih, ki že imajo zagotovljena sredstva za nakup stanovanj, teh enostavno ne morejo kupiti, ker jih ni! Samski dom Delavci samci (predvsem iz sosednjih republik), ki se zaposlijo v naši DO praviloma nimajo ustreznega stanovanja, zato si na tem področju pomagamo s samskim domom DO. Dom sicer ni na višini, ki bi nudila neko posebno udobje, vendar ustreza sprejetim normativom oz. družbenemu dogovoru. Stanovanjske razmere v njem bi bile lahko bistveno boljše, .če bi bil kulturni nivo nekaj stanovalcev višji. Z rekonstrukcijo obstoječe opreme v DO in delno razširitvijo kapacitet in s tem povečanjem proizvodnje bo v roku dveh let potrebno (po planu) zaposliti še 33 novih delavcev za delo v proizvodnji, ki pa jih, kot vemo, zelo težko dobimo. Zato je neobhodno potrebno pomisliti na razširitev samskega doma v spodnje prostore že obstoječe zgradbe, za kar so idejni osnutki in predračuni že pripravljeni. Na ta način bi za ca. 100 starih milijonov pridobili 12 novih ležišč (tri sobe) 2 WC, 2 kopalnici (tuš), klubski prostor in kuhinji-co. Problem so sredstva, katera bomo skušali pridobiti iz naslova kreditov iz družbenih oz. vezanih sredstev. Z izvajalcem adaptacije se bomo skušali dogovoriti za plačilo v dveh obrokih (polovico v letu 1979 in polovico v letu 1980). Načini pomoči pri reševanju stanovanjske problematike izven DO »COLOR« Namensko varčevanje Kot že omenjeno, je možno pridobiti kredite na osnovi vezave sredstev v banki. Banka se obveže varčevalcu zagotoviti posojilo na osnovi vezave sredstev za določen čas. Višina kredita je odvisna od višine vezanih sredstev, od časa in oblike vezave. Interesentom za namensko varčevanje bodo načine in obliko radi pojasnili v vsaki banki, kjer lahko zahtevajo o tem tudi prospekte oz. pismena navodila. Kredit na podlagi vezanih sredstev je moč uporabiti za: — individualno gradnjo, — nakup stanovanja, — nakup parcele v usmerjeno gradnjo, — večje adaptacije, — plačilo udeležbe za najemno stanovanje, — pod posebnimi pogoji za nakup starejšega stanovanja. Predvidevamo, da bo sčasoma namensko varčevanje tako v' Sloveniji kot v DO »Color« postalo obvezen pogoj pri reševanju stanovanjskega problema delavcev oz. prosilcev stanovanj. Prijave na natečaj iz naslova združenih sredstev Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana vsako leto (okvirno) v maju in decembru objavi natečaj za pridobitev kreditov iz naslova združenih sredstev. Pogoji so objavljeni v časopisih »Delo« in »Dnevnik«. Kredite je možno pridobiti za: — individualno gradnjo, — nakup stanovanja v bloku, — adaptacijo, — nadomestno gradnjo, — nakup parcele v usmerjeni gradnji, — nakup individualne stanovanjske hiše, zgrajene do določene faze (v usmerjeni gradnji). Pogoji so naslednji: — namensko varčevanje, — ustrezna potrdila DO, — urejena gradbena dokumentacija, — druga potrebna zahtevana potrdila oz. dokazila. Prijave na natečaj za dodelitev stanovanj iz solidarnostnega sklada Ta oblika je bila dosedaj v »Color-ju« najmanj uporabljena. Če bi delavce DO v petih letih, kolikor obstaja ta oblika, redno usmerjali na te natečaje, bi (po oceni kadr. spl. sektorja) na ta način lahko rešili najmanj 3—4 stanovanjska vprašanja namesto enega! Na natečaj se lahko prijavijo vsi delavci, katerih razmere in dejstva ustrezajo razpisnim pogojem, predvsem mlade družine in socialno šibke družine. Natečaji oz. pogoji natečaja bodo objavljeni v »Dnevniku« v prvi polovici tega leta. V bodoče se bomo zavzemali za maksimalno koriščenje te oblike reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev DO »Color« in jih o tem sprotno obveščali. Subvencioniranje stanarin V DO »Color« je nekaj družin, ki ustrezajo kriterijem, ki jih postavlja Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri SSS Ljubljana in imajo možnost in pravico subvencioniranja stanarine. Smatramo, da je umestno in potrebno delavce usmerjati tudi v to obliko pomoči, zato se DO obvezuje nuditi vso potrebno pomoč pri pridobitvi nadomestila stanarine vsem delavcem, ki ustrezajo kriterijem. V mešalnici je močno čutiti zastoj internega transporta... COLOR5 Povišanje cen surovin - dejstvo, povišanje cen izdelkom -vprašanje? Delovno organizacijo »Color« je odlok o cenah, ki ostanejo na zadržani ravni (Ur. list SFRJ št. 20/79) izredno močno prizadel, posebno še ob dejstvu, da je Zvezni zavod za cene v Beogradu na sestanku dne 17. 4. 1979 preko svojega predstavnika zatrdil, da mu je znana problematika zvišanja cen surovin, izdelanih na bazi naftnih derivatov. Od vseh proizvajalcev barv in lakov v Jugoslaviji je zahteval prikaz problematike z dokazilom o zvišanju cen surovin na domačem in tujem trgu z obljubo, da bo Zvezni izvršni svet odločal o potrebnem zvišanju cen gotovih izdelkov po kratkem postopku. Problematika je bila pripravljena v zahtevanem roku, vendar, kot izgleda, ni bila obravnavana, ker je bil med tem časom izdan zgoraj navedeni odlok. Ob dejstvu, da je delovna organizacija »Color« po zaključnem računu za leto 1978 pri celotnem prihodku 631,014.543,75 ustvarila samo 20,526.000 din sredstev za reprodukcijo, kar je samo 3,3%, smo o tem informirali Gospodarsko zbornico Slovenije in predlagali takojšnje ukrepe zaradi nenormalnega zviševanja cen re-promateriala v letu 1979 tako na domačem, še bolj pa na tujem trgu, kar velja predvsem za repromateriale, izdelane na osnovi naftnih derivatov. Bruto realizacija v DO »Color« se je zaradi zvišanja cen surovin povečala za 27,1 %! Če upoštevamo, da je DO »Color« v letu 1978 izvozila svojih izdelkov v vrednosti 7,010.392 $ in vemo, da je izvozna realizacija morala nenehno računati z ustreznim od-sto.tkom subvencije iz domače prodajne realizacije, ta pa se je cesto gibala komaj na nivoju kritja materialnih stroškov ali celo pod njimi, ter če za leto 1979 predvidevamo zvišanje izvoza za 5%, je razumljivo, da je situacija vse prej kot ugodna. Po določili Uradnega lista SFRJ, št. 8 od 23. 2. 1979 lahko izdelovalci barv in lakov zvišajo dosedanje cene za svoje proizvode za 2,00 din pri kilogramu s tem, da obvezno vse svoje proizvode dobavljajo do kupca. Od odobrenega zneska 2,00 din pa morajo trgovinskim organizacijam priznavati 0,70 din/kg za vse dobavljene proizvode široke potrošnje. Ker je v navedenem Uradnem listu določena tudi višina rabata (popusta), ki naj bi ga tovarna barv in lakov odobravala trgovinskim organizacijam, se pojavljajo vedno večje zahteve le-teh za zvi-(Nadaljevanje na 7. strani) Zrezek ali golaževa juha, to je zdaj vprašanje! Ne mine dan, da ne bi vsaj en delavec kritiziral kvaliteto malice v »Colorju«, se pritoževal vodji kuhinje družbene prehrane ali vodji kadrovsko-splošnega sektorja. Precej delavcev (in delavk) si je preskrbelo zdravniška potrdila, da morajo uživati dietno prehrano, ker so res bolni, nekaj pa (delno) tudi zato, ker je trenutno v modi hujšanje. Neka oseba je celo vprašala, če je (glede na to, ker ji hrana v »Co-lorjua« ne ustreza in mora nujno uživati drugačno, lažjo hrano) možno dobiti stalno dnevno prepustnico za odhod na malico v gostilno pri »Marjani«. (Ali tam kuhajo za dietetike?) Star ljudski pregovor pravi, da je »Glas ljudstva božji glas«. Članom odbora za družbeni standard DO so se »navadni« delavci (to so tisti, ki niso na dieti!) večkrat pritožili, da nekateri »ubogi« bolniki dobivajo bone za nakup hrane v trgovinah ABC »Loka«, obenem pa prav zdravo hodijo na malico, ali pa si j o. celo dajo prinesti na delovno mesto, posebno kadar je dunajski ali pariški zrezek oziroma ocvrt piščanec. Glasu ljudstva je potrebno prisluhniti. Resničen in pravičen je. (Vsaj v tem primeru!) Res pa je tudi, da se je mentalna raven zdravih (ali polzdravih) bolnikov dvignila. Sedaj (nekateri) ne malicajo več zastonj, ampak pogledajo na jedilni list za tekoči mesec. Ko vidijo, da je na »voznem redu« v mesecu recimo trikrat zrezek ali piščanec, kupijo tri bloke in malicajo v menzi samo takrat. Živela poštenost! Dne 4. maja letos je bil »na programu« dunajski zrezek in res smo lahko videli na malici tov. K. H. in tov. D. A. Ista smo lahko videli tudi 15. maja, ko je bil na vrsti pariški zrezek. Ce nekdo plača 20,00 din za blok za malico, naj se zaveda, da je cena izračunana iz povprečja med recimo golaževo juho in zrezkom. Ali koga zanima, koliko stane malica tisti dan, ko je za malico ocvrt piščanec? Pa poglejmo! Za en obrok je potrebno: Material Količina Cena za 1 kg Cena za en obrok Piščanec 25 dkg 52,60 13,15 din Moka ostra 2g 7,52 0,15 din Drobtine 3 g 24,58 0,75 din Jajca 1/4 2,50 kom. 0,65 din Olje (za cvrtje in solato skupaj) 5 dkg 22,00 1,10 din Kis 2 g 12,40 0,25 din Zelena solata 5 dkg 70,00 3,50 din Fižol v zrnju 5 dkg 28,30 1,40 din Kruh 7 dkg 10,00 0,70 din Caj 3g 9,45 0,30 din Sladkor 3 dkg 12,58 0,40 din Cena za 1 obrok 22,35 din Ce je za malico dunajski ali pariški zrezek, se cena suče okrog 25,00 din. Dietetikom, ki jim zrezki ne škodujejo, predlagamo, da v našem (sicer res ne preveč pestrem jedilniku) poiščejo za izravnavo 20,00 din recimo (sicer mogoče zdravju tudi ne preveč škodljivo) golaževo juho, joto ali makaronovo meso, česar en obrok stane od 14,00 do 16,00 din! Tako bodo za hrano res pošteno plačali 20,00 din. Kupiti pa morajo seveda šest blokov, namesto tri. (Tri za zrezke, tri pa za golaževo juho ali joto.) Poudarjamo, da naštete cene veljajo izključno samo za hrano. Če prištejemo še vodo, elektriko, amortizacijo osnovnih sredstev, OD zaposlenih v kuhinji itd., ceni obroka mirno priračunamo še polovico navedene izračunane cene! Amen! (Nadaljevanje s 6. strani) sanje dosedanjih rabatov in v tem v določeni meri tudi uspevajo. Ob upoštevanju navedenih dejstev praktično proizvodnim organizacijam premaznih sredstev od navedenega zvišanja cen ne ostane ničesar, posebno še ob ugotovitvi, da so se prav v zadnjem času zvišali stroški prevozov za 12 %, V delovni organizaciji »Color« smo že doslej evidentirali zvišanje cen surovin in embalaže glede na letne potrebe po materialni bilanci v višini 143.939.000 din. Cene surovin pa se še vedno niso stabilizirale ter nekatere še vedno naraščajo! Pri zvišanju cen našim izdelkom za 2.00 din/kg, kar predstavlja ca. 3 do 10% (glede na ceno izdelka), so se nekatere domače in uvozne surovine, ki jih uporabljamo v znatnejših količinah, povečale za 25 in celo za 173 % (stiren)! Zvišale pa so se tudi cene ostalim surovinam in embalaži, čeprav v nekoliko nižjih odstotkih. Na končno dinarsko ceno pa med drugim vplivajo tudi višji devizni tečaji, višje carine in vsi ostali stroški. Naj navedemo, da so se zaradi višjih cen surovin samo carinske dajatve zvišale po sedanji dokumentaciji za prek dve milijardi starih dinarjev, da ne omenjamo procentualnega zvišanja ostalih deja-tev, ki bremenijo DO. Doslej smo navedli le del problematike, ki jo moramo reševati zaradi nenormalnih podražitev uvoznih surovin. Ob ugotovitvi, da naj je bila za planirano proizvodnjo prenizko odobrena devizna kvota v višini 51,690.900.— deviznih dinarjev (po cenah iz oktobra 1978) ter da nam po sedanjih podražitvah to znese že preko 98,000.000 deviznih dinarjev, se resno postavlja vprašanje, kako naj uspešno rešimo nastalo problematiko, posebno še ob dejstvu, da tudi naši kooperanti nimajo dovolj deviznih sredstev. V kolikor pa nam del sredstev le odstopijo, zahtevajo tudi do 40 % višjo dinarsko vrednost. Posebej bi poudarili, da s kupci iz drugih republik do danes še nismo uspeli podpisati niti enega samoupravnega sporazuma o odstopu deviznih pravic. Prodaja naših izdelkov v druge republike pa znaša ca. 50 % naše skupne prodaje! Kljub podražitvam pa surovin na domačem trgu ni dovolj. To velja predvsem za anhidrid ftalne kisline in bencine za lake. Anhidrid ftalne kisline nam je v lanskem letu dobavljal »Iplas« Koper v zadostnih količinah, ker je bila cena na zunanjem trgu občutno nižja. V letošnjem letu pa cena na zunanjem trgu hitreje narašča kot cena na domačem trgu, kar vodi do tega, da so interesi »Iplasa« bolj usmerjeni na izvoz. Zaradi take tržne situacije in pa zaradi težav »Iplasa« pri oskrbi z o-ksilenom (INA je zaradi nizke cene ustavila dobavo, ter mora sedaj »Iplas« kupovati o-ksilen na za-padu), ostajamo v Jugoslaviji pomanjkljivo oskrbljeni z AFK, kljub novi in moderni tovarni, zgrajeni leta 1978 v Kopru. Zaradi tega ima »Color« in vrsta drugih tovarn težave pri proizvodnji poliestrskih in alkidnih smol, ki jih ne dobavljamo v potrebnih količinah niti v izvoz, niti domačim kupcem. Slednjim je uvoz zaradi kontingenti-ranja onemogočen ter že često ustavljajo proizvodnjo. Se težja je situacija pri nabavi potrebnih količin lak-bencina. Proizvajalci so zahtevali ■ zvišanje za 60%, odobrena pa jim je bila višja cena za 18%, zato so enostavno zmanjšali proizvodnjo lak-bencina na ca. 40% ter to frakcijo nafte usmerili v proizvode, kjer dosežejo boljšo ceno (npr. diesel — gorivo). Samo pri navedenih dveh surovinah znaša zvišanje glede na planirane nabave 30,815.548 din. Ksilol in tolu-ol smo v lanskem letu nabavljali na domačem tržišču od domačih rafinerij, deloma pa smo jih lahko kupovali iz vzhodnih držav. V letošnjem letu je IN A kljub dragim proizvodnim napravam, ki jih ima za izločanje in pridobivanje aromatov (toluol, ksi-loli) se-te enostavno prenehala proizvajati. Njihova odobrena cena na jugoslovanskem trgu je kljub skoraj 300% povečanju na svetovnem trgu ostala nespremenjena. Sedaj te frakcije INA izvozi, tovarne naše kemične industrije kot »Color«, »Iplas«, »Helios« in dr. pa smo vezane na nabavo iz konvertibilnega področja po najvišjih »spot« cenah, ker se pojavljamo kot »ad hoc« kupci. Za aroma-te v letu 1978 nismo trošili deviz, letos pa to dodatno obremenjuje že tako zmanjšano devizno kvoto kemičnih tovarn. Pri »Colorju« pomeni zaradi skoka cen samo na teh dveh surovinah podražitev za štiri stare milijarde. Problem oskrbe z aromati iz domačih virov (INA), ki je vezan na uskladitev domačih cen s svetovnimi, je zelo akuten, ker povzroča jugoslovanski kemični industriji veliko gospodarsko škodo. Problemi, ki smo jih prikazali za DO Color so isti v DO Helios Domžale in drugih tovarnah premaznih sredstev, zato smo Gospodarski zbornici Slovenije, Združenju kemične in gumarske industrije predlagali naslednje: 1. Primerno zmanjšanje carinskih in drugih dajatev za uvozne petrokemične surovine, pri katerih so se svetovne cene nesorazmerno povečale. 2. Vračilo že plačanih, nesorazmerno povečanih cerinskih in s tem povezanih povečanih davčnih dajatev. 3. Cene petrokemikalijam oz. naftnim derivatom (predvsem lak-bencin, toluol, ksilol), ki jih uporablja kot surovine kemična industrija, postaviti v odvisnost od svetovnih cen. 4. V sodelovanju z organi za cene uskladitev domačih cen za sintetične smole, premaze in razredčila s povečanimi cenami petrokemičnih surovin na svetovnem in domačem trgu. 5. V sodelovanju s SISEOT in RKOT ter ob povečanih izvoznih naporih DO iskanje rešitev za devizno pokritje povečanih potreb po deviznih pravicah zaradi izrednega dviga cen uvoznih petrokemikalij. 6. Re"sno odpreti medrepubliški dialog (SR Slovenije — SR Hrvatske) o sodelovanju in skupnem reševanju problemov akutne domače oskrbe s petrokemikalij ami (toluol, ksiloli, lak-bencin idr.) in dolgoročni politiki razvoja petrokemičnih projektov v Sloveniji. Naš dolgoletni sodelavec Franc Rozman pri pripravi črpalke ... . S : I Saržer Franci Krelj pri vsakdanjih opravilih ... »Colorjev« vsakdan, tokrat precej drugače ... Takoj po uničujočem potresu v Črni gori je »Color« v znak solidarnosti poslal prizadetim dve kamp prikolici. Kmalu zatem smo se, ne glede na priporočila občinskega štaba in sindikata, odločili za en dan solidarnostnega dela za pomoč potresnemu področju. Vsi po vrsti ugotavljamo, da se na soboto, ki je delovna, v tako imenovanih »režijskih službah« ne dela pretirano, zato je na sestanku DPO tovariš Hladnik predlagal, da bi nekaj delavcev iz režijskih služb priskočilo na pomoč proizvodnji, kjer so ozka grla, nekaj pa bi jih poskrbelo za čiščenje in urejanje dvorišč in okolice na vseh treh lokacijah »Color j a«. Predlog je vzbudil različne, vsekakor pa burne reakcije. Na koncu je obveljalo mnenje, da se s tem poskusi. S takim predlogom so bili seznanjeni delavci na svojih zborih. Podprli so ga brez pridržkov. V ponedeljek pred »usodno« soboto (19. 5. 1979) so se pričele priprave na to nevsakdanjo akcijo. Tekle so po zamišljenem načrtu. Obratovodje so pripravili spisek del, ki jih je bilo potrebno opraviti. Ker so le-ta različno težka, so bila označena tudi po spolu. Po njihovih predlogih je bilo potrebno okroglo 150 delavcev. V kadrovsko-plošnem sektorju DO so bili od števila zaposlenih v DSSS odšteti vsi delavci in delavke v predstavništvih, bolni, službeno odsotni in tisti, ki so bili nujno potrebni na delu na ta dan v DSSS. Dogovorjeno je bilo, da drugih izjem ni (razen nujnih dopustov). V petek do malice je vsak delavec DSSS vedel, kam je naslednji dan razporejen. Posebnih protestov ni bilo. V noči s petka na soboto nekaj odgovornih iz DO ni imelo prav trdnega spanca. V podzavesti jih je glodalo vprašanje, bo ali ne bo (uspelo)? Bo vreme lepo, ali ne bo? Rodilo se je lepo jutro. Dan, na videz kot vsi drugi, le s to razliko, da je pred šesto uro na delo v Presko, srce proizvodnje »Color j a«, hitela precejšnja množica delavcev, ki tja redko zaidejo, nekateri so bili tam celo prvič! Devetdeset delavcev iz DSSS je tokrat prišlo delati tja in tisto, kar doslej (velika večina) še ni, v Colorjevo »proizvodnjo«! Delo je steklo proti pričakovanju gladko in tekoče, kar je odraz temeljite predpriprave in organizacije. Tako delavci v proizvodnji, kot delavci DSSS so akcijo vzeli kot nekaj samo po sebi umevnega in vsakdanjega. (Nadaljevanje na 9. strani) Praktičen prikaz, da nekateri, ki delajo z glavo, znanjo dobro delati tudi z rokami... COLOR 8 Razgovor o delu ta dan ali o delu za naslednje dni? (Nadaljevanje z 8. strani) Presenečenje za presenečenjem, eno prijetnejše od drugega1. Skepsa in dvom v uspeh akcije optimistov in še posebej najbolj pesimističnih sta se od ure do ure bolj topila in približno ob enih popoldne povsem izginila. Lahko trdimo, da je akcija povsem in več kot uspela. V Medvodah je dvorišče čisto kot že dolgo ne, ne-kurantne surovine v skladišču sorti- rane, v Preski odpeljana z dvorišča tona in več smeti, stočeno precej ton barve, nalepljenih tisoče etiket, odpeljanih na pranje osem kamionov sodov itd. V Rakovniku so vrli kosci (ki so kosili »peš« s kosami in motorko), polepšali izgled lokacije, marljiva dekleta (in fantje) pa v petek popoldne in soboto dopoldne stočili deset ton barve. Potrebno je pohvaliti tovariša Rožnik Zvoneta (starejšega!), ki je za košnjo v Rakovniku pripeljal svojo (!!!) motorno kosilnico in z njo pokosil več, kot bi lahko šest ali celo več koscev. Za kosce »rokodelce« je ostal le teren, ki je za strojno košnjo veliko prestrm. Tudi tega ni bilo malo. Izkazali so se tudi: vodja investicijskega sektorja, direktor skupnih služb, eden naj izkušenejših servisnih tehnikov in kolega iz vrst planerjev proizvodnje TOZD »Premazi«, ki so v osmih urah naložili v prejšnjih vrsticah omenjenih osem tovornjakov sodov. Več niso mogli, ker tovornjak ni mogel večkrat peljati. Vesti o izredni pridnosti so dospele (v »Colorju« se vesti hitro širijo!) tudi iz skladišča gotovih izdelkov, kjer je vodja komercialnega sektorja diktiral tako hud tempo, da so ga sodelavci komaj dohajali. Takih primerov je bilo še in še, vendar imamo žal premalo prostora, da bi jih našteli. Ob takem elanu in dobri volji pa spravi v jezo človeka dejstvo, da najdete medtem, ko vodje in direktorji nalagajo sode, v garderobi TOZD mladega, zdravega fanta iz DSSS, ki brez dela čaka, da bo ura dve in ki na vprašanje, kaj tam počne, odgovori, da je svoje že naredil! Dela ne zmanjka in bi lahko priskočil na pomoč kjer koli! Pa še dve krepki iz tega dne: —O— Med malico, pred pričetkom »drugega polčasa« je bil tovariš generalni direktor v jedilnici, vendar zelo malo časa. Na vprašanje nekoga, kam se mu tako mudi je odgovoril, da ima strogega nadrejenega in mora takoj na delo. —0— Ko je zaradi košnje in pripekajočega sonca vodja kadrovsko-sploš-nega sektorja (in zaradi lovljenja barve!) slekel vse, razen kopalk, mu je gredoč na malico neka delavka povedala mnenje druge delavke, da se ne bi slekla, če bi bila tako rejena. Odgovoril ji je, naj ženski pove, da je sicer res debel, ona pa ne preveč pametna. Toda on lahko skujša, zanjo pa ni pomoči! Nekateri znajo še kaj drugega, ali: do kamor ne seže motorizacija.., COLOR 9 Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa Parni - neparni, ali kako varčujemo z gorivom! Zaradi prekomerne porabe bencina in vseh naftnih derivatov, nam je Zvezni izvršni po prvomajskih praznikih z odlokom navrgel vrsto prepovedi in omejitev v prometu. Avtomobilisti smo sedaj prepolovljeni na parne in neparne. Na kakšen odmev je ta odlok naletel pri nas, pa smo skušali izvedeti pri naših sodelavcih. Takole so nam povedali: Lovro BELČIČ, voznik viličarja: »Mene prepoved sploh ne prizadene. S sodelavcem imava lepo urejeno, da se izmenoma voziva z enim ali drugim avtomobilom. Kljub vsemu pa mislim, da bi bili boni boljša rešitev.« Zvone ŠKULJ, komisionar: »Če imam popoldansko delo, moram od doma (iz Zminca) že ob 10.55, iz tovarne pa ob 21.20, druge zveze nimam. Četudi grem zjutraj že pred 5. uro od doma, pred 7. nisem v tovarni, domov pa pridem ob 17. uri. Četudi mi za avto ne povrnejo stroškov, si z vožnjo s svojim vozilom prihranim COLOR 10 vsaj čas. Mislim, da bi bili boni veliko boljša rešitev.« Franc Dobnikar, varnostnik: »Delam v turnusih, tudi ob nedeljah, ko s Katarine ne vozi avtobus, tako, da jo je treba kar peš mahniti v službo. Avto imam zares samo za prevoz v službo, ne za luksuz. Mislim, da bi morali prej urediti avtobusne zveze, nato šele prepovedati. Tudi veliko časa izgubim zaradi slabih avtobusnih zvez. Bencina pa zaenkrat še nisem nič »prišparal«, saj moram opraviti enako število voženj!« Jože PERKO, vodja kadrovsko-splošnega sektorja: »V obeh tozdih in DSSS je 11 osebnih avtomobilov, vštevši gasilska, in samo dva sta neparna, to je kombi nabave in ekonomov, ki pa je trenutno v popravilu. Po verjetnostnem računu je to 1 : 1024. In kako prevažamo hrano ob »neparnih« dnevih? Naš šofer kombija vpreže lastnega fička in prikolico, pa gre. Le bencina s tem nič ne prihraniš. Tudi kurir se mora s svojim vozilom odpraviti na banko — njemu nadoknadimo stroške, tovarniški avto pa stoji. Mislim, da bi morali najti bolj pametno rešitev — recimo bencinske bone za npr. 100 litrov bencina na mesec, kar ga porabiš več, pa bi ga moral plačati po občutni višji ceni!« Žreb je odločil nagradna križanka - >ft E D f) ~ Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo javno žrebanje izvedli v prodajnem oddelku. Komisija v sestavi Mimi Jamnik, Majda Pivec in Viki Ažman je za dobitnika prve nagrade 120 dinarjev izžrebala Marico Košir, drugo nagrado 80 dinarjev prejme Marta Ribič, tretjo nagrado 40 dinarjev pa Jože Jakopič. Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu številke. Čestitamo! COLOR IN HUMOR NI »NEPARNA« Ko se je pod silo razmer (neparna štev. os. avtomobila!) Sašo na delo peljal z vlakom, je sedel nasproti simpatične sopotnice. Vprašal jo je, ali je ona tudi neparna. Odgovorila mu je, da je prepričana, da je parna, saj ima tri »lastnoročno izdelane« otroke. in smučarji pozimi Planinci Mimo okna preleti lastovka in nehote mi pogled zdrsne za njo, preskoči pusto betonsko zgradbo, se za hip ustavi na vedno trepetajočih listih topolov in objame vrhove Šmarne gore in Grmade, ki se kopata v pomladanskem soncu. Saj smo že skoraj v poletju! Kako hitro je minila zima. Prvič nam je pokimala za dan republike, ko smo na odeji belih kristalov zarisali prve smučine. Sneg se je dvigal izpod smuči in videti je bilo, kot bi se po sončnih strminah podile bele zastave. »Se bomo prišli«, smo rekli. In res smo prišli; nekateri prav kmalu, vsi pa za novoletne praznike, da bi se dostojno poslovili od minulega leta in bi nas slepeči jutranji žarki prvega dne novega leta pregnali iz toplih postelj v hladno, belo opojnost. Temu se ne moreš upreti. Čeprav so v nekaterih glavah še vedno pozvanjali zapozneli zvoki nočnega rajanja, smo se začeli spuščati po smučinah, eni bolj, drugi manj uspešno. Prvi so puščali za sabo lepe krivulje, drugi pa bolj okorne in na nekaterih težjih mestih rahlo poudarjene s sliko tistega dela telesa, kjer hrbet izgubi svoje pošteno ime. Ker pa bi prepogosto prisilno ohlajevanje tako zagretih smučarjev lahko imelo neprijetne posledice, smo se dogovorili, da organiziramo v začetku februarja tečaj za sistematsko odpravljanje takih in podobnih pomanjkljivosti. Dogovora smo se držali in določenega dne se je zbralo 20 nadebudnih smučarjev v prijetnem zavetju našega počitniškega doma. Trije smučarski vaditelji jeklenih živcev so se trudili, da so nekateri pridobivali osnovna znanja smučarskih veščin, drugi pa svoja skromna znanja izpopolnjevali. Brez dvoma je njihov trud obrodil želj ene sadove, saj jim je že v prvem poskusu uspelo »narediti« nekaj novih tekmovalcev. Seveda ima nesporne zasluge tudi naš smučarski kuhar, ki je ves čas vzorno skrbel, da smo nadomestili izgubljene kalorije. Konec februarja se je šestnajst smučark in štirideset smučarjev pomerilo v čisto pravem tekmovanju »med koli«. Med favoriti ni bilo presenečenj, zadnjih mest pa je bilo samo toliko kot je bilo starostnih kategorij; tistih, ki so imeli to smolo, da so »spregledali« kakšna vratca, je bilo tudi malo, nekaj jih pa tako mora biti, drugače ne bi zgledalo kot pravo tekmovanje. Teden pozneje se je 11 smučark in 15 smučarjev udeležilo občinskega sindikalnega tekmovanja v veleslalomu. Tu so se naša dekleta odlično odrezala, saj so dosegla v konkurenci močnih šišenskih ekip prvo mesto. Fantje smo bili s šestim mestom manj uspešni, vendar ne smemo biti nezadovoljni, saj je bila tudi taka uvrstitev še vedno v prvi polovici uvrščenih. Na teh tekmah so si pridobili pravico do nastopa na sindikalnem tek- movanju ljubljanskih občin štiri dekleta in trije fantje. Tekmovanje je bilo ravno na »ta lažnivi« dan in ker je bilo bolj kislo vreme, so se ga tide-ležila samo tri dekleta, ostali pa so »scagali«. Poleg alpskega smučanja jev minuli sezoni zaživel tudi tek na smučeh. Športno društvo je kupilo šest parov tekaških smuči in palic. Dokler je bilo še kaj snega v bližnji okolici, se je nekaj članic in članov planinsko-smu-čarske sekcije redno udeleževalo rekreacijskega teka na smučeh, štirje pa so tudi tekmovali na občinskih sindikalnih tekmah. Na začetku sem zapisal, da smo že skoraj v poletju. Res je, vendar, če se malo bolj nagnem skozi okno, mi v daljavi pogled zadene v bleščeče zasnežene vrhove, grape in gorska pobočja, ki s svojo belino vabijo tiste, ki nočejo biti vezani samo na žičnice in teptana smučišča. Vzeti je treba smuči in nahrbtnike, vanje naložiti potrebno opremo in nekaj za pod zob, pa pot pod noge. Če vzamemo s sabo še malo pametne previdnosti, nekaj informacij o snežnih razmerah in plazovih, še kakšnega tovariša za družbo, se lahko zagrizemo v strmino. Ko se bomo spuščali po nedotaknjeni beli odeji ter potem preznoj eni, 'utrujeni in od sonca ožgani, a vendar svežih misli vrnili v dolino, nam ne bo žal. Bogatejši bomo še za eno lepo doživetje. Janez Štrukelj Jože Lešnjak: Kače, moje prijateljice! Našega tokratnega sogovornika skoraj ne bi bilo potrebno posebej predstavljati, saj je že 18 let v tovarni. Pa vseeno zapišimo, da je to Jože Lešnjak, 42-letni kurjač. V tovarni je bil najprej električar, nato je delal v vzdrževanju, na sedanjem »delovnem mestu« pa je že četrto leto. Toda nas je zanimalo, kaj Jože dela v prostem času? »Ze od mladega me zanima narava, predvsem živalski svet. Že od 11. leta dalje lovim kače, predvsem po loških hribih. To so modrasi, goži, belouške in smokulje. Zalezujem, presenetim, ujamem, spustim. To je vsa »umetnost«. Ljudje sploh ne vedo, kako koristne so kače. Lovijo žuželke, miši. Ne vem, zakaj jih ljudje tako neusmiljeno pobijajo — skoraj jim že grozi iztrebljenje. Je pa tako: če kača vidi, da ji nič nočeš, potem ni nevarna. Zame je zalezovanje (včasih tudi pol ure) najbolj zanimivo, napeto . .. Doslej sem ujel že 2,15 metra dolgega goža v Poljanah. Tudi pičila me še ni doslej nobena, vsaj strupena ne!« Jože pravi, da je na odrejenem mestu »uredil« kačjo farmo. Če kdo želi kačo, mu jo mimogrede lahko ujame, oziroma dostavi. Navkljub prijateljstvu s kačami pa jih je tudi že jedel. Marsikdo se bo spomnil, da je takrat kar sam ostal v tovarniški jedilnici, ko je kače malical. »Seveda, modrasa sem jedel. Če lepega ujameš, je kar precej »pohanja«. Toda meni gre predvsem za recept — kako priti do mesa in seveda, kako ga pripraviti v primeru potrebe. Saj sem tudi mravlje in kobilice že jedel. Tudi zanje imam recept,« Jože ima. veselje tudi z ribami. V svojem bazenu jih proučuje. Postrvi, linje, kline ... Slednje je tudi sam razmnožil, vzgojil... In kaj dela v zimskem času? »Rezbarim les me najbolj privlači. Zanimajo me podobe iz kmečkega življenja. Zamislim si in — naredim. Naredil sem že »očeta« invalida, žensko z otrokom, ja, kar precej se je že nabralo vsega. Najverjetneje bom izdelke pozimi oddal na razstavo.« Tak je naš Jože z druge plati! In prav je, da smo ga spoznali! Dopisujte v naše glasilo! NAGRADNA KRIŽANKA COLORJEVE INFORMACIJE št. 5 (85), leto 8., maja 1979. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: dipl. arh. Janina Ferjančič, Alojz Izlakar, Anica Rozman, ing. Rihard Pevec in Franci Rozman, glavni in odgovorni urednik. Fotografije: Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 120 din 2. nagrada 80 din 3. nagrada 40 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor, z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. junija 1979. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! Dopisujte v svoje glasilo!