Leto IV., štev. 78 rusuuua povaBurDni« V Lfublfanl, torek dne S. aprila 1923 Posamezna stev. stan« i Din »thtto ob 4 gfotral. Sune mesečno 12*50 Din xa inozemstvo 25"— . neobvezna Oglasi do tarifa. Uredništvo: Miklošičev« cest« st 16/L Telefon it. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlètvo: Ljubljana. Prešernova ul. št M. Telet št 36. Podružnice: Maribor. Barvarska uL 1 TeL št 22. Celle, Aleksandrova a Račun pri pošta, čekor. zavodu štev. 11.842. Ljubljana. 2. aprila. Klerikalci kričijo po gospodarski osamosvojitvi Slovenije. V čem naj bi obstojala ta osamosvojitev, ne povedo jasno. Izogibajo se vsakega podrobnega opisa. Iz razumljivih razlogov. Poskušajmo pribiti glavne točke take osamosvojitve. Prva zahteva gospodarske osamosvojitve je po)»olna svoboda glfi-d e produkcije. Dežela, ki hoče biti v gospodarkem ozira nezavisna, mora imeti pravico do neomejene zakonodaje glede kmetijskega, obrtniškega in industrijskegi proizvajanja. Ravno tako mora imeti popolnoma slobodne roke glede uvoza, izvoza, kupovanja in prodajanja vseb teh proizvodov. V njen delokrog mora spadati tudi zakonodaja o vsakojakem prevozii blaga. Torej trgovina in promet morata spadati v njeno kompe-ienco. Ne le notranja ureditev, temveč tudi zunanja ekonomska politika, torej trgovinske pogodbe z drugimi državami. Končno mora imeti gospodarsko samostojna dežela tudi popolno svobodo v vseh vprašanjih d e-n a r j a. zlasti valutne politike. Ne, tako daleč mi ne gremo, se bo glasil klerikalni odgovor. Naš program je zaenkrat federacija, iz česar izvira, da pristajemo na gotove koncesije v prid skupni zvezni državi 6 Hrvati in Srbi. Trgovinske in prometne pogodbe z drugimj državami naj bodo enotne, tudi carinsko ozemlje bi bilo le eno. končno smo seveda pripravljeni skupno s Srbi in Hrvati urediti valuto "in promet. Na te pripombe bi se dalo predvsem odgovoriti, da klerikalna agitacija takih koncesij ne pozna. Ba-5 železniško in valutno ter carinsko vprašanje so klerikalci v volilni borbi zlorabljali do besnila in širokim masam so dokazovali, da bi si Slovenija te reči uredila sama tako briljantno, da bi zadovoljni Slovenci kar vriskali od blasrustanja, svet pa bj usta odpiral od občudovanja. Pa koneedirajmo klerikalcem svetega Li-guorija tudi v politiki in razpravljajmo o gospodarstvu federativne «popolnoma avtonomne» Slovenije. Ljubljanski parlament bo torej nstvarjal svoje slovenske gospodarske zakone. Morda smemo predpostavljati, da koncedirajo klerikalci isto pravico hrvat«kemu in srbskemu , arlam?ntu. In ker bi Slovenci naravno ščitili predvsem svo;e ožje interese, se ne da odrekati ista pravica Srbom in Hrvatom. Kakšno razmerje pa vlada med temi tremi novimi državami? Hrvatska in še bolj Srbiji sta predvsem agrarni deželi in povsem neodvisni od ostalih pokrajin naše države. Obe imata dobre zveze z industrijskimi državami Evrope, ki so vsak hip pripravljene, pod najugodnejšimi pogoji dajati svoje produkte za hrvatsko in srbsko pšenico, za prašiče iz Šumadije. Slavonije, Voïvodine. Obe imata svoje izhode na morje Solun, Sušak, Split V oboh bi se uveljavila z vso močjo tgndenca, da si čim bolj zaščitita domačo obrt in pospešita razvoj domiče industrije. In Slovenija? V agrarnem ozira smo globoko pasivni, zato r-a je naša obrtnišk-i in industrijsKa produkcija v Jugoslaviji na prvem mestu. Postavite federirani bratje ob Sotli ekonomske granice, uvedite na Hr- Tatskem in v Srbiji zakone, s pomočjo katerih se morete braniti proti «vsiljivim Kranjcem», vpeljite režim pre-voznic (Imeli smo ga že in demokrati *o ga odpravili!), pa prične za nas Slovence strahovito gospodarsko propadanje. ki mora končati s katastro-:o. Veliki evropejski industriji smo Slovenci konkurenti lu v veliki, nam široko odprti Jugoslaviji. Naša eksistenca je odvisna od enotnega gospodarskega ozemlja, ki se razprostira -¡d Triglava do Vardarja. Kdor propagiri plemenske gospodarske osamosvojitve v državi, ta propagira izbruh plemenskih gospodarskih V)jev. V taki borbi sn.o mi Slovenci ?o številu, po značaju svojega ekonomskega ustroja že v naprej porazni. ¿Popolna avtonomija» klerikal- Xev je popolna gospodarska polomija Slovencev. -^tonomištična ureditev države se morda da braniti z raznimi argitmen-Ti — toda z gospodarskimi ne. Ravno s stališča slovenske plemenske politike je gospodarska avtononija nesprejemljiva, ker našemu plemenu največ škoduje. Naj pristavimo se pripombo k pritožbam klerikalcev, da gre ves denar Nespremenjena politična siiuacifa VLADA SI ŠE VEDNO NE ZNA POMAGATI IZ ZADEGE. Beograd, 2. aprila, g. Splošna politična situacija se tudi preko praznikov ni izpremenila. Kljub vsem dolgoveznim razpravam tukajšnjega časopisja, v katerih se vedno in vedno zopet omenja tudi amputacija, razpravlja danes «Politika» to v vseh časopisih premlevano »amputacijo» in svari pred prenagljenimi koraki. «Mi na smemo — opominja «Politika» — niti za trenutek pozabiti, da je kirurgiški nož, ki je v naših rokah, poslednje sredstvo in da je treba prej poskusiti vsa druga sredstva- Ta sredstva pa morajo biti danes drugačna, kakor so bila pred 4 leti.» Beograd, 2. apriia. p. Nocoj je bila seja ministrskega sveta. Na tej seji se je razpravljalo o notranji politiki. Ministri se drže zelo rezervirano in ne dajejo nikakih izjav novinarjem. Kakor aozna-va vaš poročevalec, so posebno pozornost posvečali razgovoru o koaliciji z demokrati. O tem se bo razpravljalo po pravoslavnih velikonočnih praznikih. Danes dopoldne sta imela konferenco ministrski predsednik Pašič in minister za vere Jovanovič. Jovanovič je poročal Pašiču o svojem sinočnem razgovoru s kraljem. Vprašanje likvidacije pokrajinskih uprav. Beograd, 2. marca g- Včeraj in danes Je imel sejo poseben odbor ministrov, ki ga Je določil ministrski svet in v katerem so se nahajali ministri Markovlč, Trifkovič, Vujičič in Srskič. Razmotrivali so vprašanje, kako naj se tolmačijo posamezne točke zakona o oblastni upravi, ker iz besedila zakona ni povsem jasno, katere agende spadajo v kompetenco velikih županov in katere ostanejo pri min:strstvih. Beograd, 2. aprila, g. Na današnji seji ministrskega sveta so razpravljali tudi o vprašanju praktične izvedbe zakona o obči oblastni upravi, o vprašanju, kateri posli pokrajinskih uprav se preneso na velike župane in kateri posli ostanejo v kompetenci ministrstev. Ker se je pri teh vprašanhh pojavilo veliko spornih in nejasnih točk, se bodo naj-prvo te točke jasno določile, potem se bo še le realiziral zakon. Ugoden viis zavezniškega odgovora SKORAJŠEN SPORAZUM NA VIDIKU? London. 2. aprila, s. «Sunday Times» j vi odnošajev. V nj) izjavljajo zaveznik;, poročajo iz Carigrada: Nota zavezni-! da se bodo zopetna pogajanja vodila ir- kov, ki so jo sestavili v Londonu kot odgovor na protipredloge angorske vh-de, je 1. t m. došla semkaj in je napravila na tukajšnje politične kroge dober vtis, tako da politiki pričakujejo hitrega sklepa miru na podiagi obojestranskih popustitev. Nota je bila včeraj odposlana dalje v Angoro. Angora, 2. aprila. L Včeraj dospeli odgovor zaveznikov na turške protipredloge je Izmet paša komentiral parlamentarni komisiji za zunanje zadeve, nakar je odgovor ft-ravnaval tudi svet Sudskih komisarjev v navzočnosti Kemala. Nota je naredila v krogih politikov in parlamentarcev ugoden vtis. Turk' naglaša-jo, da je prežeta resnične želje po skorajšnjem sklepu miru in povoljnl uredit- ključno samo v svrho razpravljanja o gospodarskih klavzulah, ter izražajo na-do, da bo spričo obojestranskih koncesij kmalu prišlo do sporazuma. Podaniki zavezniških držav v Turčiij naj sam? urede svoje odnošaje do Turčije. Zavezniki so tudi večinoma ugodili turški želji po modifikaciji konvencije glede ureditve sodnih odnošajev tujih podanikov v Turčiji. Deportacija Bolgarov iz Tracije. Sofija, 2. aprila, s. Iz zapadne Tracije poročajo, da so Grki tamkaj >330 Bolgarov, mož, žen in otrok odpeljali v internacijo na Kreto, kjer so brez strehe in zadostne hrane izpostavljeni grdenr--ravnanju Grkov. Krvavi spopadi v Essnu NEMŠKI DELAVCI NAPADLI FRANCOSKE VOJAKE. - ENAJŠT MRTVIH. — VEČJE ŠTEVILO RANJENIH. 11 oseb. 32 težko in 50 lahko ranilL Od težko ranjenih jih bo deset gotovo še umrlo. Pariz, 2. aprila. L «Agence Havas» poroča: V soboto je v Essenu četa 11 vojakov z nadporočnikom na čelo hotela v garaži Kruppovih tvornic rekvirirati V mestu vlada silno razburjenje In pa- Pred novo qrupacijo Srednfe Evrope VSTOP AVSTRIJE V MALO ANTANTO? — NAČRT SREDNJE- EVROPSKE GOSPODARSKE ZVEZE. v trak, ker pa to ni pomagalo, so po j ki sedaj krožijo po mestu, dočira so se Praga, 2. apriia. s. Tukajšnji politični! predsednik grof Bethlen odpotuje po Ve- | pravilnem predhodnem opozorilu ustreli- j vsi Francozi umaknili v vojašnice, krogi pripisujejo bližnjemu obisku dr. liki noči v inozemstvo, da nadaljuje po 1 ¡e v gručo delavcev, od katerih je bilo j \est o essenskem mc.dcntu je pc Seipla in dr. Zimmermanna v Prairi velik ¡finančnem ministru Kallavu začeta po- r> mrtvih- 30 Pa ranjenih. , čila - «'"« i* nekaj avtomobilov. Delavci so na klic ! nika. Množica ustavlja vojaške avtomo-siren prihiteli iz tovarne in naskočili fran bile in je pretepla že več francoskih Sast coske vojake s kamenjem in jim grozili nikov. Popoldne so došle v Essen is s samokresi. Vojaki so oddali eno salvo okolice tri stotnije pehote z 10 tanki- povsro. v Berlinu silno ogorčenje. Za pri- političen pomen. Neka politična kombi-j gajanja pa trgovinske pogodbe in po-j Kmah> P°te"> so N'emci na c*8t> usta, | hodnje dni se organizirajo številne pro-nacija trdi. da je namen tega potovanja sojilo z inoiemstvom. Iz Prage doslej Se vi!i avtomobil in pretepli v n;em [testne m žalne manifestacije, vlada j sedeča francoska inženjerja, rudniška nadzornika, Snowdena m Sauveva in jima odvzeli ure. listnice in listine. Oba Inženjer.ia so odvedli v Krnppove pisar- nstvari komazacija malih srednleevrop- tu mnogo ležeče, ker si od sporazuma j Prve?a 60 imeIi ^ Angleža in so z Malo antanto obetajo najlažji izhod iz doseči zbližanje Avstrije z Malo antanto ni odgovora, ali bi bil češkoslos-aški vla. In sicer v obliki priključitve Mali antanti di in vladam ostale Male antante dobro- za gotovo dobro. Ba.ie namerava dati dr. došel Bethlenov obisk v Pragi. Madžar- Beneš ob tej priliki iniciativo za to, da se skim krogom pa je ravno na tem pose- skih držav v svrho ustvarjenja Srednjeevropske gospodarske antante. Države današn.e težavne politične ia gospodar-gospodarske antante bi si dovolile znat- j ske situacije. ITALIJANI BI SE RADI VMEŠAVALI. Rim, 2. aprila, s. Raralclno z ameriško akcijo glede mednarodnega kongresa trgovskih zbornic, ki se bo bavil z repa-racijskim vprašanjem in z rešitvijo mednarodnih dolgov s pomočjo ameriškega kapitala, je italijanski ministrski predsednik Mussolini povabil v Rim razne vodilne državnike in politike nasledstve- ne carinske in prometno-tarirne olajšave ter bi organizirale skupno gospodarsko sodelovanje ter medsebojno gospodarsko pomoč. Baje namerava tudi Madžarska zaprositi za vstop v to zvezo, če s»3 ustva ri, in praški politiki celo trdijo, da na-merja grof Bethlen na novo v to svrho posetiti dr. Beneša, katerega je aedav-no povprašal, ali bi r.jegov obisk v Pragi ne bil morda neprijeten. Bethlen doslej še ni dobil odgovora. Budimpešta, 2. aprila, j. Ministrski mu zato bolj prizanašali. Sauvevu pa 60 poškodovali oko. Vse te incidente so povzročili agenti organizacije «Scnuppo», ki se skrivajo v Kruppovih tvornieah. Ravnateljstvo tvornic Krupp je občutno kompromitirano, ker je s sirenami pozvalo delavstvo k napadu na naše vojake. Zdi se, da je bil napad že davno organiziran. NEMŠKA VERZIJA. šl e t kratkem antantinim in nevtralnim državam novo protestno noto. ARETACIJA KRUPPOVIH DIREKTORJEV. Berlin, 2. aprila. L Francoske sasedbe-ne oblasti so spričo zadnjih krvavih dogodkov v Kruppovih tvornieah aretirale danes vse štiri ravnatelje tvornic, Ruh-na, Rit terja, Osterleina in Bauerja, čei da so ukazali s sirenami pozvati delav. stvo k odpora. Francozi so v nedeljo zasedli pristani-: S6e v Mant.heimu in premogovna skladišča v Schleglu. v Dusseldotfu pa rad- Francozi hoteli rekvirirati avtomobil nih držav in stopil tozadevno v stike tu- ! Kruppovih tvornic v Essenu. so delavci di s poljskim zunanjim ministrom, Paši-čem in dr. Bencšem. FINANČNO-EKONOMSKI KOMITET. Beograd, 2. aprila, p. Jutri dopoldne ob 11. bo seja finančno-gospodarskega odbora ministrov. Na tej seji bodo razpravljali o izvozni carini na pšenico in koruzno moko. Stavil se bo tudi predlog, da se tovarne za svilo prenesejo v področje finančnega ministrstva. SPORAZUM Z BOLGARIJO. Beograd, 2. aprila, p. Danes pred-poldne je posetil ministra za zunanje stvari dr. Ninčiča naš poslanik v Sofili g. Rakič. Kakor doznava Vaš dopisnik, je Rakič prišel v Beograd po posebnem naročilu beograjske vlade radi ratifikacije sporazuma v Nišu. NOVA DOTACIJA ZA SVETOSAVSKE NAGRADE. Beograd, 2. aprila, g. Kralj je z ozi-rom na poročila vseučilišč, da dijaki po-voljno napredujejo, stavil vsaki fakulteti zopet večji znesek na razpolago kot svoje darilo za Svetosavske nagrade. Od tega se je nakazalo fakultetam beograjskega vseučilišča 12.000 dinarjev, zagrebškega vseučilišča 10.000, ljubljanskega 10.000. subotiškega 2000 in skop-lianskega 2000 dinarjev. IZ NEMŠKE VLADE. Berlin, 2. aprila, s. Državni predsednik je imenoval dosedanjega zakladnega ministra dr. Alberta za ministra za obnovo. nika Emseh in Lippe, kjer se nahaja nad Berlin, 2. aprila. L Ko so v soboto 30 tisoč ton že izkopanega premoga. BENE5 O POSREDOVANJU. Praga, 2, aprila. L Dr. Beneš je izjs-vil dopisniku lista «Češke Slovo» o po-ruhrskem konfliktu: «Ne dvomim, da se bo ta konflikt v kratkem tolitelji. Lani, ko je šlo za to. da bi razpolago, ali jih ii. če ne gre druga- postal naš ožji rojak, Slovenec, ravnatelj celokupne državne delavske zavarovalnice, kdo je bil tisti, ki je klical javnost na pomoč, naj to z vsemi sredstvi prepreči? Ravno klerikalci so bili, ki Gf slovenskega kandidata na vse mogoče načine sumničili, mu podtikali, kar so le mogli ter napeli vse strune, dokler ga niso strmoglavili in dokler ni bil postavljen — da govorimo v klerikalnem žargonu — tujerodec na to mesto, kjer te stekajo milijoni slovenskega, hrvatskega jn srbskega denarja. Tudi to je' res.da je naša uprava v marsičem slaba Mi morda upravičeno trdimo, da smo spodobni jo zboljšati. Toda nekake sistematično so se baš Slovenci in Hrvati odtegovali upravnemu delu v naši državi. Naša država je parlamentarna. V vseb parlamentarnih državah imajo vpliv na upravo države stranke, ki sodelujejo v vladi. Še mnogo bolj kakor v drugih državah, bi bila potrebna v Jugo-v beograjke roke. Na tem polju je go- slaviji trajna kooperacija vseh treh če, vsilili, bi bila naša uprava danes gotovo boljša nego je. Leta 1919. je bilo že precej naših in hrvatskih uradnikov v Beogradu. Odšli so. Mnogi radi pomanjkanja stanovanj in drugih materijalnib neprilik, mnogi pa, ker niso našli dovolj zaslombe. Ko so bili klerikalci na vladi s Protičem. niso ničesar na prani i. da bi jim oiaj-šali situacijo. Nasprotno. Preganjali so še tiste, ki so vztrajali. Zbog abstinence klerikalcev iz radidevcev je prešla uprava na enostranski tir, ki ni v korist države, pač pa v veliko škodo Slovencev in Hrvatov. Polagoma pridejo že tudi široki sloji naroda do spoznanja, da je korak «proč od Beograda» v prvi vrsti nam samim v ogromno škodo. Parola eproč od Beo na poziv siren odložili delo in se podali k vhodu, ki pa je bil zastražen po francoskih vojakih s strojnicami. Do pol 12. ure so dobili Francozi ojačenje in so po stavili pred delavce fl strojnic, iz katerih Tiel>a je le, da nastopi Nemčija s kon-bo brez opozorila in brez predhodnje sal- kretnimi predlogi, do katerih, kakor tu-ve v zrak ustrelili med delavce in ubili ¡di do posredovanja, mora gotovo priti:-. Kanceiar Seipel v Rimu SPREJET OD KRALJA IN PAPEŽA. — ROŽNATI IZGLEDI. Rim, 2. aprila. 1. V soboto ob 11.30 je kralj sprejel avstrijskega kancelarja Sei- pla v avdienci in ga je potem povabil ! razpravljala o položaju Avstrije ter o k obedu, katerega se je udeležil poleg italijanskih in mednarodnih interesih v italijanskih dostojanstvenikov tudi av- j Avstrri. Peipe! je razložil Mussoliniju sirijski poslanik v Rimu. Popoldne je tudi načrt, ki ga j<» Avstrija v svrbo svo-dr. Peipel odpotoval iz Rima v Monte- : je sanacije predložila Zvezi narodov, cassino in se je vrnil v Rim v nedeljo Mussolini je kazal živahen interes za po Kar se tiče konference z Mussolinijea v Milan :. je izjavil dr. Seipel. da sts zvečer. Dr. Seipel je izjavil dopisniku «Gior-nale dTtaiia». da se je kralj živahno za. nimal za razmera v Avstriji, za trgovinske odnošaje Avstrije in Italije in za železnice ter da je izrazil željo po zbli- treh« Avstrije in je obljubil storiti s svoje strani vse za njeno obnovo. Dr. Seipel je zatrdil, da je z uspehom gve-jega potovanji v Italijo povsem zadovoljen. Danes dopoldne ie bil dr. Seipel v av- i an ju in gospodarskem sodelovanju obeh dienci pri papežu. Zvečer se bo vrnil na- držav. i zaj na Dunaj. Obsodba bolgsrikih ministrov Pa^ei zasesti Vatikan? Sofija, 2. marca. g. Včeraj ¡e bila iz- j Pariz, 2. aprila. 1. *Echo de Pariš rečena razsodba nad ministri Radoslavo- j doznava od škofa v Lurdu, da /e ta po-vega kabineta. Na dosmrtno ječo so ob- zvan v Rim, da spremlja papeža na nesojeni Radoshivov, Sončev, Pcčcv, Po- \ sovem potu v Lurd. Potemtakem je tlc pov. Dilcev, Petkov, ostau pa so obso- \ iijanska vlada papežu dovolila izhod iz jeni na ječo 5 do 15 let. Razen tega so : Vatikana. Vendar pa ta vest še ni orač vsi obsojenci izgubili vsa državljanska j no potrjena, prava. AMERIŠKI PrtT>TETNIKI NA DUNAJU. KATASTROFA V RODBINI JAPONSKEGA CESARJA. Pariz, 2. aprila. 1. Svaka japonskega grada» je voda na velesrbski mlin in mednarodnega kongresa trgovskih zbor- Dana). 2. aprila, s. Na povratku iz ¡ mikada kneza Pita in Sirokava sta st bo lahko imela za posiedico še slabšo administracijo ter še hujšo centralizacijo. Ta parola lahko privede do tega, da ostane po ustavi predvidena samo- nic je prispelo te dni odposlanstvo ame- včeraj na avtomobilskem izletu Pariz-Cherboorg smrtno ponesrečila. Avtimr- riških podjetnikov «emkaj, da se podufe bi se je zaletel v bližini Pčrrierea v dre-o gospodarskem položaju in o možnosti ; vo in se razbil. Oba kneza in šofer sc iovo potrebna marsikatera remedura, ki .je dosegljiva z uvel ja d jen jem slovanskega vpliva [.»ri vodstvu države Klerikalci œ nfeo uoraviceni biti tu plemen. Na žalost j» se je odtegnil temu težkemu delu večji del Hrvatov in Slovencev. Če bi Hrvati in Slovenci dali državi svoie najboljše moči na uprava in decentralizacija na papirja, delegati so predsednik trgovske zborni-Pomagajmo ustavi do življenja ter sode-! ce v VVashingtonu Barnes in podpred lujmo vsi s sistematičnim delom na ^ sednik Butterworth. zastopnik trgovske zgradbi državne uprave — potem se' zbornice v Bostonu Montgomerj? in dru-r.am Slovencem ne bo treba bati niti! gi- Prihodnje dni pričakujejo še drugih Beozrada niti Jugoslavije. 'ameriških in holandskih delegacij. industrijskega razvoja v Avstriji. Med i bili na mestu mrtvi, Pitova soproga ta njuna družafcnica pa sta težko poškodovani. Avtomobil je vozg s hitrostjo 125 km na ure. DARUJTE ZA OR1L-METODOVO DRUŽBO. Resnica o 16 mililonih lir «Jadtanskl banki» žilica ne da miru. Ne more počivati brez politike in časopisnih napadov. Zopet se le spravila v svojem glasila, ki ie obenem glasilo ra-dikalske stranke, na boj in seveda gre vnovič proti dr. Žerjavu. To pot radi znanih 16 milijonov lir, ki lih je dobila naša vlada v St Marghe-ritski pogodbi na razpolago za razdelitev med denarnimi zavodi, oškodovanimi vsled konverzije avstro-ogrske krone. Jadranska banka zaman izziva bo). Ni vredna politične polemike in dr. Žerjava ni treba braniti pred njenimi malo vrednimi napadi. Vprašanje, kako naj jugoslovanska vlada razdeli teb 16 milijonov, ki jih ima dobiti od Italije za ureditev neprilik pri denarnih zavodih radi konverzije krone ni vprašanje Jadranske banke. To je obče državno in če hočete obče narodno vpra sanje. Ce je Jadranska banka že 7. aprila 1922 imela posebno svojo pogodbo v žepu, naprosto jej je, sklicevati se nanjo. Želimo jei pri tem uspeha. A pogodbe, sklenjene v St. Margherti, so pogodbe, sklenjene med dvema državama: Jugoslavija ima na razpolago 16 milijonov lir za ureditev škode, nastale denarnim zavodom ob konverziji. To drži, vse drugo je govoričenje. Državnik, ki bi dal le enemu kapitalistu, kar mu je dano na razpolago, brez te omejitve, bi bil zločinec, ki neizbežno pride na zatožno klop. Mi te zadeve ne bomo spustili iz oči. Ne radi Jadranske banke. Informirani smo in vemo, kakšnih sredstev se je poslužila banka in njeni zaupniki, da spravijo našo državo v sramoto. Jadranska banka naj si išče denar pri Capellu in Luccioleju. Bog blagoslovi. A ne potom Jugoslavije na račun našega zadružništva. 16 milijonov lir se mora razdeliti pravilno in pravično med dolžnike avstro-ogrskih kron za plačilo upnikom v Julijski Benečiji, ki bi brez tega prišli v krizo ali celo v katastrofo. To bomo zastopali, to je tudi prava vsebina St. Mar-zheritske pogodbe. Ce ima Jadranska banka še drnge pogodbe, mi nimamo nič proti njim. A teh 16 milijonov lir je Jugoslavija dobila, ko se je odrekla svojih tozadevnih pravic iz St. Germain-skega miru. Ce je kdo in bodi to ie tako visok gospod, kaj druzega obljubil, nego stoj« tiskano v «Službenih Novinah», to ne spremeni pravic, ki jih je steklo na omenjenih 16 milijonov iir pred vsem naše zadružništvo. Mi pa se bimo za to pravno stališče I borili tudi, če se zanj zavzemata gg. Korošec in Šček. Prepričani smo, da ie danes z nami vsa poštena javnost v Julijski Benečiji in v Sloveniji. kovnjafko in italijanski delegati so morali priznati vso stvarnost pripomb in kritike njihovega projekta, ki so ga nato revidirali. Spremembe so bile pa take. da nič ne popravljajo, temveč stvar samo že bol) komplicirajo in zato ni moglo priti do sporazuma. -f O prvem parlamentarnem porazu radikalcev. «Riječ» poroča iz Beograda, da je povsem izključena možnost obnove neke poslovne koalicije demokratsko - radikalske. To je pokazala tudi seja finančnega odbora. Ker &o demokrati dovolili današnji vladi nekatere nujne potrebe, kakor ono izenačenja dodatkov za železničarje, so radikalci mislili, da jim bo šlo tudi vse drugo v finančnem odboru tako gladko. Na zadnjo sejo finančnega odbora i« so prišli vsi iemokrati ter izjavili, da vsled političnetra nezaupanja napram vladi ne morejo votirati nikakih nadaljnjih kreditov. Vlada je tako ostala v manjšini in doživela prvi parlamentarni poraz. Radikali so se jezili. Ministri so si izmišljevali vsakojake izgovore, da ,>reprečijo ta poraz, a nič ni zaleglo, ostali so v veliki manjšini. 4- Radikalski načrti. Radikalci poskušajo vse. da se sporazumejo z Ra-dičem, obenen pa v časopisja, ki jim stoji blizu, propagirajo koalicijo z demokrati. Oni računajo tako, da ee morda vseeno najde podlaga za sporazum z Radičem in bo-'o čakali na to do 15. aprila. Ako do tega dneva ne pride do sporazuma. 6e bo obrnil g. Pašič s posebnim apelom na demokratsko stranko, da bi stopila v koalicijo z radikalci. V tej smeri razvija sedaj radikalna stranka vso svojo akcijo in pošilja v Zafrreh dr. Sispila. v listih, ki ji stojijo na razjtolago, pa vabi demokrate v koalicijo. V demokratskih vrstah se — pravi «Demo-kratija» — odločno zavrača vsako sodelovanje z radikalno stranko, ki identificira svoje strankarske interese z interesi države in je pripravljena za skupno delo samo takrat, kadar pride v nevarnost njena oblast. Prosveia Ljubljani je pisana jako preprosto in t i f.i* v a I razumljivo in je prava knjiga za pouk Ljubljanska drama. jna dvorazrednih in nadaljevalnih trgov- Torek, 3.: Ob S zvečer: Koncert operne-, ,kih teT se mora zaradi svoje pre- ga baritonlsta Aleksandra Balaban«. j gIednosU preprostosti ter praktične Sreda 4.: «Otok in Struga». B. porabljivosti priporočati zlasti praktičnim Četrtek, o.: cOthello». E. Liubljanska opera. Torek, 3.: Ob 6. popoldne: «V kraljestvu palčkov». Mladinska predstava. Izv. Sreda, 4.: «Vrag in Katra». D. Četrtek, 5.: «Nižava». Gostovanje gospodične Hare Pirkove iz Bratisla\e. ai poslovanje pri špedicijah in bankah in Abon. C. j najpotrebnejše iz meničnega nauka. Knji Mariborsko gledališče. ¡P» razjasnoje v bistvenem tndi ameri- Torek, 3.: Zaprto. ¡izdala kr. zaloga lolskih knjig in iE v pom!a-Iitieni situaciji, nastali po volitvah. V članku govor: o radikalskih načrtih, kako bi si prilastili vlado še v bodoče in dobili obenem pooblastilo, da narede «red v državi» in zavaruj3 jo državno in narodno eilinstvo. «Moramo predvsem konštatirati» — pravi «Demokratiia» — «da se tak eksperiment z radikalci ne sme več ponoviti. Ne sme se pustiti radikalcem. da oni Čistijo situacijo, k0 so dosti jasno dokumentirali svojo nesposobnost, da se i znajdejo v kompliciranih razmerah, in dokumentirali pomanjkanje vsakega realnega presojanja v politiki. Ali niso bili ravno oni. ki so to situacijo ustvarili?» članek končuje z besedami: «Dolgoletna izkušnja nam je pokazala, da je radikalcem oblast glavni cilj vseh želja in vsake akcije. Zato se v današnjih zamotanih razmerah ne sme dovoliti radikalcem, da po svojih strankarskih receptih rešujejo težka državna vprašanja in razčiščajo situacijo, ker bi v tem slučaju zašla država v ge težji položaj, iz katerega bi ne bilo več izhoda. -j- Resnost italijanskega projekta za reški konzorcij. Pod tem naslovom priobčuje «Primorski Novi List» izčrpen članek o vseh napakah italijan-«.kega projekta reškega konzorcija. Po tem projektu bi bila ne samo Reka. temveč tudi oni deli našega ozemlja, ki bi prišli v območje konzorcija, za nas — tuje ozemlje. Ako bi hotel človek potovati iz Sušaka v Crikvenico al. Dalmacijo preko točke, kjer končuje železnica, bi m orel imeti pri sebi ne samo potm list za inozemstvo. temveč bi se moral podvreči carinski reviziji pri izhodu iz našega carinskega področja, kakor tndi potem pri vstopu na naše carinsko področje. Enaki proceduri bi bilo podvrženo tudi vse naše blago, ki bi se vozilo iz naših v naše kraje preko ozemlja konzorcija! Zanimivo pri vsem tem je posebno to. da so Italijani trdili, da imajo oni strokovnjake za take reči. ki jih mi nimamo in so naglašali. da so oni predložili popoln načrt, izdelan r vseh detajlih, naši delegati pa tega niso storili. Naša delegacija Je takoj odgovorila na italijanski uroiekt stro- Po svetu — Proslava grške neodvisnosti. 25. marca se je vršila v Atenah proslava 102. obletnice grške neodvisnosti. Svečanostim so prisostvovali kralj, polkovnik Plastiras, voditelj poslednje revolucije in zastopniki tujih držav. Puložaj se je v Atenah v zadnjem času znatno izboljšal, tako da je vsaka nevarnost protirevclucije odstranjena. — Bolgarija pred volitvami. Dne 5. t. m. poteče v Bolgariji rok za vložitev kandidatnih list za volitev narodnih poslancev. V zvezi s tem dejstvom se opaža živahna delavnost strankarskih organizacij v celi Bolgariji. I zemljoradnlč-ki savez i opozicionalne stranke postavijo kandidature za narodne poslance. Ministrski predsednik Stambolijski bo kandidiral v šestih okrožjih. — Kreditne banke za umetnike v Italiji. Voditelj italijanskih futuristov Marinetti je izdelal načrt za ustanovitev denarnih zavodov, kojih edina naloga bi bila, subvencionirati umetniške manifestacije in oskrbovati umetnike z denarjem za izdelovanje njihovih del ter za umetniška potovanja in propagando. Marinetti je o tem svojem načrtu razpravljal tudi z Mussolinijem, ki je na ta predlog v principu pristal. Večina italijanskih časopisov pa govori zelo ironično o tem načrtu in pravi, da bodo težkoče velike, ker bi se radi ustanovitve takih zavodov brezmejno dvignilo število onih, ki bi se posvetili «umetnosti». — Osnutek modernega tiskovnega zakona v Češkoslovaški. Češkoslovaško ministrstvo pripravlja novelo za tiskovni zakon. Prvotni tozadevni osnutek je bil odklonien, ker so udruženja novinarjev stavila nova zahteve. — Kredit za olimpijske igre. Francoska zbornica je odobrila kredit v znesku 5 milijonov frankov za olimpijske igre, ki se bodo vršile prihodnje leto v Parizu. — Nemški komunisti proti italijanskim fašistom v Berlinu. Berlinska «Rote Faline» poroča, da se je 29. p. m. v Berlinu imela vršiti skupščina ta-mošnjih fašistov. Ob času ko bi skupščina imela biti otvorjena, pa je udrla v dvorano večja množica komunistov in razpršila zborovalce. Voditelj italijanske fašistovske organizacije v Berlinu, ka-petan Corraro, je sklical skupščino v svrho dogovora za skupno delo z nemškimi nacionalisti. — Uvedba porote na Japonskem. «Times» poročajo, da je japonska gornja zbornica v Tokiiu sprejela zakon, ki predvideva uvedbo porote v japonskem pravosodstvu. Nova institucija pa stopi na Japonskem v veljavo šele čez 5 let. — Ottokar Czernin na Holar.dskem. Več holandskih univerzitetnih mest je pozvalo bivšega avstroogrskega ministra za zunanje zadeve grofa Czernina, da naj predava o mednarodnem položaju Evrope. Czernin se je temu povabilu odzval in bo prihodnji teden Imel na Holandskem več predavnni. Cisti dobiček teh predavanj bo naklonil «ruhrskemu fondu». — Cene v Angliji naraščajo. Angleška veletrgovii.ska indeksna Številka je na-lasla od 193.7 meseca decembra 1922. na 190.1 meseca januarja in na 200.8 meseca februarja t. I. Najbolj so narasle v februarju cen« premogu, železu, jeklu in drugim kovinam, potem so nekoliko narasle tudi cene livilium (irovioam. Dobrodelna gledališka prireditev. V korist Dečjemti domu priredi Splošno žensko društvo dne 8. aprila 1923 ob pol 11. uri učenke porabljivosti priporočati zlasti praktičnim trgovcem in samoukom: knjiga obsega tako enostavno kakor dvostavno knjigovodstvo, zaključek trgovskih knjig, poslovanje trgovine na drobno, nauk o tr- SK0FJA LOKA. Koncert, ki ga je pri-govskih družbah, knjigovodstvo v ko- j redjla Glasbena Matica iz Liubliane v ne-misijskth knpčijskm podjetjih, zlasti tu- delj0> 25 marca v skofjj uspe; nad vse sijajno. Občinstvo, ki je napolnilo vse prostore obširne dvorane So-... , . . . . kolskega doma, je z Izrednim zanima- kansko kn.agovodstvo m podaja jako , nJem sledi,0 ,zvajanjem pcSameznih točk poučljiv vzgled amenkaosketra žurnala. , (cr daia,0 du kakor g-obcutljivo vrzel naše strokovne l.tera-j rna Glasbcna MaUca d vodstvotn lrustvo ane o. aprna ivza on pol t • j. . L-nii<"i hn»7 l-ntpr« no hn I . dopoldne matinejo. Sodelujmo "'* ^u SovoS noben m°iStra fIuhada' 50 izzvale v s!cer mrz" I. mestne dekliške šole pri st. i "h ^renjskih _srcih vihar navdušen T , , , , ..... 'maniši tnrovec in noben trgovski na- i Jakobu pod vodstvom učiteljice gdč. : si3vlienec. Cena je pri obšimosti knjige ' Milke Lmberger,*ve m mladinski orke- :ako r,nenla. s ter j)od vodstvom gosp. prof. Karla Je-raja. Uprizori se spevo-igra «Sirota Anka», ki jo je po Aškerčevi baladi sestavila gdč. Umbergerjeva. Razen tega zapoje zbor malih Slovenk v narodnih nošah več narodnih, oziroma ponarodelih pesmi deloma s spremljevanjem mladin- ; skega orkestra. Opozarjamo na to zani- ! mivo prireditev, pri kateri sodeluje sama mladina. Spori Turn- u. Sportverein München - S. K. Ilirija. Prvi dan: 1 : 1 (1 : 1); drugi dan: 2 : 1 (1 : 0). Za velikonočne praznike so nogome- i taši Ilirije imeli za gosta moštvo Turn-Koncert Aleksandra Balabana, ljub- 1 u" Sportvereina München, ki le že lani ' ' Mnr^ntMin , • T , itu! je izčrpno poročal o koncertih, sodelovanjih in diugih prireditvah društva, podal je statistiko vlanstva, pohajanja pev- ka mu leva roka — najboljši Igralec moštva. Pri srednjem krilcu se Je moglo videti, kaj pomeni tehnika pri nogometašu. Monakovska obramba je bila močna in sigurna. Pri drugi tekmi je v drugi polovici, ko ie bila Ilirija skozi v skih vaj itd. Blagajniško poročilo je po- j ofenzivi, odbila z lepimi akcijami vse kazalo, da se je druš'vo vkljub velikim : napade domačinov, ki so prvi dan v na-izdatkom za izdajo skladb, nabavo no- padu docela odpovedali. vega inventarja v finančnem oziru precej o;ačilo. Prav tako sta br. arhivar J. Jam-nik in gospodar br. L. Barič zaznamova- Moč Ilirije sta bila prvi dan srednii krilec in levi branilec. Ta pa je v ponedeljek taktično mnogo pogrešil. Desni la izdaten prirastek v njihovih poročilih, branilec je v nedeljo igral z geslom «Ko-Pevovodja br. Zorko Prelovee je v dalj- i ste es. was es wolle» in s tem rešil raz- šem govoru razmotrival dosedanji napre. dek zbora «Lj. Zvona» in začrtal smernice bodočemu delovanju. Br. revizorja L. Lombar in J. Meden sta predlagala absolutorij in zahvalo blagajniku in odboru za vestno in vzoino poslovanje. Vsa poročila je občni zbor sprejel z glasno pohvalo na znanje. Pn volitvah so bili izvoljeni v odbor sledeči bratje in sestre: Častni predsednik dr. Anton švi-gelj, posievodeči piedsednik Alojz Dre-tjovec, podpredsednik Jakob Lumbar, pevovod a Zorko Prelovee, l. tajnik Dore Matul, II. tajnik Anton Meglič, blagajnik Lojze Lombar, namestnik Slavko Gart-ner, arhivar Jože Jamnik, namestnica Minka Cizelj, gospodar Konrad Tavčar, odbornik Janko Krek. odhornica Marica Ramšak. zastavonoša Lojze Pip, namest- ne zelo nevarne situacije za ilirijansko' mrežo. Naloga sodnika Je bila te/ka. V nedeljo se Je tekma vršila v preccj ostrem tempu, drugi dan pa se je razvijala precej enakomerno in je Ilirija nezaslužcno doživela poraz, ker se jc zlasti napad mnogo razlikoval od prej- cam Cirmanovi in Zcrjavovi, kateri stz vse tako vzorno vodili in jima je bil trud ki sta ga imeli s skušnjami — s tako lepo uspelo igro — obilno poplačan. SLOVENSKA BISTRICA. Mestni občinski odbor Je v zadnji seji v glavnem razpravljal o dopisu okrajnega šolskega sveta v Maribora glede ustanovitve meščanske šole v Slovenski Bistrici. Sklenilo se je soglasno, da se to vprašanje z ozirom na važnost in nujnost ne spusti z dnevnega reda. Mestna občina prepusti lastno šolsko poslopje, prevzame tudi stroške ustanovitve in trajno vzdrževanje meščanske šole v kolikor prihajajo v poštev stvarne potrebščine te šole. Ravno tako bo mestna občina naprosila denarne zavode, industrijska podjetja in okrajni zasiop. ds dovolijo primerne prispevke za nabavo učil. Ker je ustanovitev meščanske šok izredne važnosti, upamo, da bodo tuc: okoliške občine znatno pripomogle, da se to nujno vprašanje v naikraišem čase ugodno reši. avtomobilska nesreča FRI MEDVODAH. šnjega dne."Mirno" lahko trdimo, da sta ; Posledice «čine» vožnje. - Dva šo-si bili obe moštvi enakovredni moštvi.1 ferja teiko ranjena, in Je bila zmaga odvisna več ali manj; V soboto, ob desetih zvečer se od sreče. Kvalitativno smatramo gol, ki j fer komandanta dravske divizije. Josir> ga je drugi dan zabila Ilirija za večji | Zupančič, odpeljal z avtomobila uspeh, kot oba gola gostov. ; Ljubljane na izlet proti Kranju. Z nJim Sodnik g. Vodišek Je bil prvi dan ne- j ;e šel tudi šofer pri vojaškem avto-ode-Koliko resiguren. \ lenju v Liubljani Anton Jerina, v avto- Prcdtekmi: prvi dan: II. moštvo Iliri- mobi.u pa sta sedela redar Bevc in meje : Svoboda Ljubljana 2:1; drugi dan: gcva soproga. Vožnja ni bila služher: Slovan : rez. Ilirije 1 : 0. in sta si šoferja kar na svojo roko izpo- sodila avtomobil pri avto-odeleniu drav-nik Jože Drenovec. revizorja Jože Mo- Druge nogometne tekme ob velike-! ske divizijske oblasti. den in Anton Gorjane. Odbor je bil sprejet z velikim navdušenjem. Dve in pol uri trajajoči občni zbor je zaključil predsednik brat Lojze Drenovec s toplo zahvalo častnemu predsedniku br. dr. Antonu Šviglju za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo v prid društva, obžalujoč, da zaradi zaposlenosti in bolezni ne more več aktivno posvečati svojih neprecenljivih zmožnosti društvu, ter je pozval članstvo na neumorno, vstrajno delo v čait jugoslovanski pesmi! nočnih praznikih. 1 Družba se Je ustavila v Kranju In se Zagreb, Po lepih rezultatih, ki jih Jc \ proti polnoči vračala zelo dobro razpe-Hašk dosegel pri svoji zadnji turneji j ložena nazaj v Ljubljano. Avtomobil jc na Češkem se je z napetostjo prlčako- 1 dirjal z vso naglico proti Medvodam, valo gostovanje Unicna Žižkov v Zagre- I u se je pri znanem klancu zgodila nebu, ki Je imel v programu dve '.ckmi in sreča. Zupančič je mislit ravi« v ser- sicer s Haškom in Concordijo. Češkoslovaški gostje so ostali oba dni zmagovalci, in sicer proti Hašku z 1 : 0 in proti Concordiji celo s 3 : 0. Derby : Penkala 2 : a Dunaj: Vse tekme v nedeljo in pon Poziv slovenskim oblikuiočim umet- . — , — ... , . . , ...,„„ deljek so bile izredno dobro obiskane. nikom. Dne 1. septembra 1923 se vrši otvoritev slovenske umetniške razstave v Hodoninu na Moravskem. Na sestanku slovenskih umetniških klubov, kj se je vršil v pondeljek dne 19. marca so vsi klubi izjavili, da se razstave udeleže. Izbrana jo bila tudi jury-ja sesto-ječa iz sledečih gg.: Jakopič. F. Kralj in S. Santel člani. Jama namestnik. Teh- Navestl hočemo le glavne. Od prvenst venih tekem Je bila le ena, in sicer so zmagali Amateurji proti Hakoah z 1 : G. V tekmah za pokai je Wacker premagal Nicholson z 2 : 0. Nadalje je prvorazredna Vienna porazila Slovana s 3 : 0 in Sportklub z istim rezultatom , Hertho. V pondeljek je Sportklub Igral i neodločeno z Vicnno z 1 : 1 in Hertha niška dela bo vodilo tudi v naprej S. U. J O U. — Udruženje vabi torej i ie premagala Slovana s 4 : o. Po.eg teh vse slovenske oblikujoče umetnike, da ' glavnih domačih tekem je videl Dunaj se te razstave udclrže s svojimi najbolj- i na svojih igriščih tudi tekme z zunanji-šimi deli Prijave je vposlati naipozneje j mi «osti. Najvažnejša je bila tekma med do dne 1. junija 1923 ter bodo dotične j Čechie Karlin In Amateurji, pri kateri tiskovine vsakemu umetniku na razpo- I so zmagali Cehi s 3 : 0. Ob tej priliki lago. Vsa za razstavo namenjena dela morajo biti z zaboji vred najpozneje do dne 15. junija predana udruženju. Kraj vpošiljatve se bo javil pravočasno. Umet niki. kateri niso včlanjeni v nobenem klubu se morejo seveda razstave tudi udeležiti, vendar se priporoča, da se priključi :o enemu izmed obstoječih klubov. Natančnejše informacije daje odbor (Tehnična srednja šola). Cebulan «Knjigovodstvo za dvoraz-redne tretovske iole». Ta knika, ki jo je je znani internacionalec Schafer (Madžar) nastopil za barve Dunaičanov. Ce-chie Karlin ie eden najstarejših čeških klubov in je bil lani na tretjem mestu prvenstvene tabele. Po rezultatih, ki jih je dosegel doma in v inozemstvu, zlasti v Španiji, se more prištevati v prvi razred srednjeevropskih klubov. Drugo mednarodno tekmo na Dunaju Je dobila Hakoah proti bivšemu madžarskemu prvaku FTC. z 2 : 0. FTC. je bil osem let pryak Madžarske ta * tudi mislil zaviti v serpentine, vendar očividno nI obvladal položaja. Avtomobil se Je z vso silo zz-letcl v tamkajšnjo gostilne. Posledica ie bila strašna. Avto se ie prevrnil in ra7-bD in pokopal pod seboj oba šoferja, ki sta s težkimi poškodbami na glavi obležala nezavestna. Policaju in njegovi soprogi se ni zgodilo nič hudega, ako izvzamemo prestani strah. Oba težko ranjena so prenesli takoj v gostilno. kj£< so Jima podelili prvo pomoč. Bila sta oba močno okrvavljena. Postaja na Kolodvoru v Medvodah je takoj obveza iiubliansko rešilno postajo, nakar sta se službuioča nastavljenca gg. Zdrav* m Cotman odpeljala ob po» P™»? * vozom na kraj nesreče. Oba ponesrečenca sta močno hropela. Naložila sta ranjenca v voz in prispela ž njima v nedeljo ob pol štirih zjutraj v Ljubljano ir ju oddala v bolnico. O nesreči Je bila takoj obveščena tudi komanda dravske divizije, ki Je odredila strogo preiskavo pri avto-odeleniu. Avto komandanta polkovnika Vučkoviča je ležal še včeraj razbit v Medvodah. Poškodbe šoferjev Zupančiča in Jerine so težke. Prvi Ima velike rane na čela in na ramah, drugI pa na očesu. Vrh tega ima močno raztrgane ustnice. Vendar pa po naših Informacijah njihov položaj ni kritičen in ne obstoja nobena neposredna nevarnost. Vsekakor pa Je «črna» vožnja končala dovoli tragično. omačs vesíi * Cena «Jutra?> v trafikah in v kol-portaži. Od 1. aprila naprej ostane cena «Jutra» le za navadne številke •iosedanja (1 Din), kadar pa ima «Ju-rro» vsebine bogato prilogo, stane v nadrobni prodaji 1 Din 50 par. Zadnji pasu-; je pomotoma 'zostal v našem sobotnem opozorilu, kar naj blagovolijo kupovalci ¡«edinih številk t: i znanje vz°ti Obenem vabimo vse Čitatelje našega lista, da postanejo redni naročniki «Jutra». Sorazmerno jako nizka naročnina za «Jutro» v znesku 12 Din 50 par. omogočuje vsakomur, da ima vsak dan poleg najnovejših vesti na razpolago koristen vsestranski pouk in odlično razvedrijo. — Uprava «J u t r a». * Naše posojilo v Franciji podpisalo. Iz Beograda poročajo, da je minister za zunanje zadeve dr Ninčič prejel uradno obvestilo iz Pariza, da je francoska vlada podpisala sporazum o kreditu naši državi v znesku 300 milijonov francoskih frankov. Sj>orazum xta podpisala zastopnik francoske vlade in naš pariški poslanik. Sporazum je bil takoj predložen parlamentu v odobrenje. Posojilo ce bo po poročilih beograjskih listov uporabilo za državne potrebe, osobito za državi potrebne artikle, ki se bodo naročali v Franciji. * Angleški gost v Jugoslaviji. Profesor slavistike na londonski univerzi gosp. N. B. Jcpson. dober poznavati j našega jezika in naše književnosti. jt? prispel v Ljubljano, kjer ostane nekaj tednov v svrho Studiva naših razmer. * Petletnica prisege «Zvestoba za zvestobo!» Pet let bo v kratkem od nepozabnega zgodovinskega dne, ko so si v Pragi zastopniki češkoslovaškega in jugoslovanskega naroda slovesno zaprisegli zvestobo za zvestobo. Bilo je v poslednjem letu vojne, ko se je imeta odločili U6oda bivše Avstrije in njenih narodov. Na obzorju se ie pojavljalo svitanje svobode. Prisego so doslej pošteno izpolnjevali Čehoslovaki in Jugoslovani. Ljubljanska češkoslovaška in jugoslovanska liga proslavi ta jubilejni dan dne 14. aprila t. 1. s prireditvijo akademije v gorenjih prostorih kazinskih. * Ivica Petranovič f. V Monakovem fe umrl v četrtek po težki operaciji Šef oddelka za socijalno politiko v Zagrebu, kr. banski svetnik Ivica Petranovič. Pokojnik je bil že v zirodnji mladosti neusrašen propovednik narodnega iedinstva med Hrvati in Srbi in se tej ideji ni nikdar izneveril. Kot izboren upravnik je bil korekten in pravičen napram vsem poirejenim in je zato užival velik uerled med urad-ništvom. Po prevratu je bil ¡manDvan za velikega župana v Gospiču in ¡x>-tem v Zagrebu, po smrM Ivana Ance-la pa .je postal šef oddelka za socijal- * Švicarski otroci pri nas. Mednarodni odbor za pomoč revnim otrokom v Ženevi se je do naše vlade obrnil s prošnjo, da mu v naši kralje- __I_' J „1 „X! ________ I..«,! «n nriiiV<«i Jb «pravil iz ravnotežja ne&atere rre3e, | nakar se je zrušila eela skladovnica, zasula prehod in zakopala pod seboj dva delavca, ki sta šla ravno skozi. Tovariši. ki so opazili nesrečo, bo reveža sicer takoj odkopali; bila sta sicer ie pri živ- j Gospodarstvo JUGOSLOVANSKA TRGOVINA Z ZEDINJENIMI DRŽAVAMI. Kot priloga tedenskega poročila Zed:- vini določi primeren kraj za Sotorišče noge. Ijenju, imela pa sta polomljene roke in ! njenih držav «Commerce Reports» je bil za približno 1000 slabotnih otrok iz Švice v starosti 12 do 1" let. Ministrstvo za socijalno politiko bo prošnji ugodilo. * Povračilo vojne škode. Kakor oziroma iz Mladenovca — baje vsled kriv poročajo iz Beograda, pripravlja ministrstvo za pravosodje pravilnik za povračilo vojne škode vsem onim našim državljanom, ki jim je vojna povzročila škodo na ozemlju izven Srbije in Črne gore. Pravilnik predvideva prvenstveno način prijave vojnih odškodnin in ustanovitev sodišč za vojne Škode. » Imenovanje na zagrebški tehniki. Na predlog profesorskega sveta tehniške ! priobčen pred kratkim obširen pregled med drugim tudi naše uradne statistične podatke o naši zunanji trgovini ter go- * Železniška nesreča. Kakor poročajo jugoslovanske trgovine in gospodarstva iz Beograda, sta na železmšk, postaj! y , ¡z , prcglc-tos od 1. do 10. septembra- se ie budi doma in na tujem veliko zanimanje. Do-šlih prijavnic je že lepo število, ki p» x vsakim dnevom raste. Vsak, ki se j« namenil letos razstaviti svoje proizvode naj v lastnem Interesu čimpreje pošlje izpolnjeno prijavnico sejmskemuq uradu, oziroma naj takoj zahteva prijavno tisko vino. S tem koristi le sebi. ker ei zasi-gura primeren prostor. Tudi uprava lažje sedaj upošteva razne želje udeležni-kov. Prijavni rok se bo brezpogojno zaključil s 15. junijem. Lani so morali odkloniti okrog 50 tvrdk, ker je zmanjkali prostora. Vsa pojasnila daje pismeno in ustno urad Ljubljanskega velesejma v Ljubljani, Gosposvetska cesta, telefon št 140. = Jugoslavija m kongres mednarodne trgovinske zbornice. Zastopnik trgovinske in obrtne zbornice zagrebške Pero-slav Paskievič se je vrnil s kongTesa mednarodne zbornice v Rimu. na kateri je bil navzoč kot edini delegat iz nai-ti kraljeviue. Kongresa se je udeleždo S2 držav, katere je zastopalo okoli 500 delegatov. Naš poslanik je na kongresu podal obširno poročilo o gospodarskih prilikah v nasi državi ter ie bil v avdi-jenei sprejet tudi od italijanskega kralja. Delegat zagrebške zbornice se je ob tej priliki razgovarjal z d»legaciio Zedi-njenih držav glede njenejra poseta v Jugoslaviji, ki pa je bil odložen za nedoločen čas. Na prošnjo predsedstva zbornico v Padovi se je Paskievič ustavil tudi v tem mestu ter z zastopniki zbornicc razpravljal o izboljšanju trgovinskih zver med Jugoslavijo in Italijo. = Nabava morske soli v Italiji. Iz Be-grada poročajo. da bo uprava državnega monopola naročila 32.000 ton morske soli pri neki italijanski tvrdki za cen" t.192.000 italijanskih lir. = Reparacijske dobave Nemčije. Iz Beograda poročajo, da je naša vlada prejela od 400 naročenih lokomotiv iz Nemčije na račun reparacij doslej 372 lokomotiv. Ostale lokomotive nam bo dobavila Nemčija do 1. maja. ■= Letni skupščini beograjske hi za grebške borze. Zagrebška borr.a ima letno skupščino dne 14, a beograjske dne 15. aprila z običajnima dnevnima redo ma. = Berlinska podružnica beograjske banke Brača Boškovič je spremenjena v cijsko ravnateljstvo pa poživljamo, naj izda primerna navodila tudi na stražnike da pazijo bolj na take vandale, ker je potemtakem hvalevredno delo mestnega vrtnarskega urada Sisifovo delo. * Konjunktura mariborskih mlekaric. Poročali smo, kako so mariborske mle-karice v dneh, ko so mamice pekle potice, navile cene mleku na 35 kron pri litru. 2e v pondeljek pa so ponujale mleko zopet po 16 kron liter. Lepa prime-.. .. rica za učitelje narodnetra gospodarstva. n°* Dragocena kaseta kralla Petra * 0 zanimivi borbi za marihorski sa" Dragocena Kaseta Kralja I etra. ^„¡j smo že dvakrat poroiajj. Sedanji Nas poslanik v Budimpešti je obvestil ___x: _:1„„ m„„:,.J ministrstvo vnanjih zadev, da se je našla tamkaj dragocena kaseta z ini-cijali kral jev. doma Karagjorgj -vi- čey. To kaseto je svojedobno poklonil Tav&lrji pri katerih je £ane4rii»I gene- pokojnemu kralj,. Petru sedanji jeru- ralni stab rad-,kalski/so ^Setarje k rep. zalemski patriarh. Nase vnanje ministrstvo ie v Budimpešti interveniralo, da se relikvija povrne kraljevskemu lomu. * Kruh v Beogradu ceneji. Po najnovejši naredbi mestne upravo se je cena kruhu v Beogradu znižala za pol dinarja pri kilogramu in ^tan i-edaj kilogram belega kruha 6 Din. kilogram črnega pa 5 Din * Nov vlak Beograd - Zagreb. S 1. aprilom je prišel v promet nov vlak med Beogradom in Zagrebom. Ta vlak ne gre preko Siska — po progi južne železnice — marveč preko Novske po državni progi. Iz Beograda odhaja ob 22-50 in prispe v Zagreb naslednji dan ob 16-16; iz Zagreba pa odhaja ob 13-29 in prispe v Beograd ob 4-50. * Promet s Sušakom. Vsled prošnje meščanstva na Sušaku ie minister; saobračaja ministrskemu svetu prad-ložil načrt, da se čim prej vzpostavi železniški promet s Sušakom. 4 Naša vojna odškodnina od Nemčije. Po statističnih podatkih je naša država prejela od Nemčije na račun vojne odškodnine raznega blatra za 116.873.235 zlatih mark. kar predstavlja vrednost dveh milijard 785 milijonov dinarjev. * Otvoritev prometa z Madžarsko. «Politika» poroča, da se 1. aprila otvori med .Tuguslavijo in Madžarsko reden železniški promet preko vseh mejnih postaj, med drugim tudi na progi Pragersko - Budimpešta. Razven tega se začne direktni promet z hrzo-vlaki med Beogradom in Budimpešto preko Osijeka in Belega Manastira. * Pozor pred laškimi lirami. Zadnje fa?e je v Italiji v prometu velika moožina ponarejenih bankovcev. Ker prihajajo iz Italije v nai^o državo v •'»bilnem številu italijanski trgovci, ki j ie s svoiimi spremil,ajočimi okolnoctui dela zelo olepšal Našli pa so se zopet ; Mvze, že rei prev^ tragikomično obli vandali. ki so komaj zasajena mlada dre- | ko ¡n zat0 ni .*udn0i da se razširjajo o ................ vesca do debel obrezali in jih s tem ob- niem vednn gu-osUsne stvari. 1 ud- z Jugoslavijo in so bili v položaju, da sodili na smrt. Poživljamo naše občin- je g0 v pptek in T iobcto veg ^ ^ iahko prepričal: o poštenosti tr- stvo, naj pazi na take vandale m jih če da„ h Etrah„ prsd v-,orji)oi skrbjo za- ! govcev v tej deželi, bodo nedvomno pri- Drrtc<1 ^ . jih zaloti, takoj naznani stražniku. Foli- klepaIj ¡n vrJla in se ,WIslr;.j ' §Ij do zakiiuika. da je umestno povečati j«lelnlglco družbo s predhodno glavnico 5T "" """ v nedeljo v trdni veri, da je ?Io ta april- j ¡n razživiti trgovcem kredit Ako se to i milijonov mark. ki *e namerava v krat sko šalo. Toda aprilski dovtip na to le ; zgodi, ne bo lokalni trgovec Imel toliko ; kem povišati na 500 nrlijonov mar! ni bil. preje halucinacija. Bomo vidii. ; kapitala navezanega na pošlljatve, ki trr ; = Pogajanja o trgovinski pogodbi mec kaj bo! jajo dolgo časa. To M omogočilo pro- ! jng0Siayjj0 in Avstrijo pričnejo, kakor * Z nožem. V soboto zvečer je v So- met večjih količin ameriškega blaga pri !porogajo. dne 10. aprila v Beogradu kličevi gostilni v Tmovem neki pijani ! ¡stl glavnici Nemški izvozniki poši!jajo, _ Banju «Bohemia». «Venkov» poro-hlapec tvrdke Fritsch na Cankarjevem velike množine blaga v Jugoslavijo na ciatlom predsedstva češke agrarm nabrežju v prepiru z nožem oklal dva , odplačevanie tekom časa, kakor se blago stranke gg je c.poročilo, da je predsfd Sokličeva sina. Nasilnež je bil aretiran ] ,azpcč*\a. nik banke «Bohemia» poslanec dr. Ku-in izročen sodišču. , prj več pošiljatvah iz Zedinjenih dr- hioek reg-^iral na svoj poslanski mar • Napad na cestL V noči od sobote se ¡e pripetilo, da ameriški izvoz- dat< da ge pri jzvedbi likvidaci« banke na nedeljo je v Spodnji Šiški neki vo- j niki „¡^ v vsakem oziru ustregli na- »Bohemia» izločijo politični vplivi, jak. ki je imel glavo zagrnjeno z zimsko ročnikom. To ie povzročilo vznemiijenje = jV. mednarodni veliki sejem v Li-suknjo, nenadoma potegnil samokres in in ¡zgubo časa, če že nič druzega. Da bercu_ od n do avgusta 1923 se vr-ustrelil v nekega mimo prihajajočega že- se ¿osežejo najnižje pristoibine, naj vsa- jj v Ubercu v Češkoslovaški mednarod lezniškega uslužbenca. Krogla se je od- | ko p^žiljatev spremlja spričevalo o iz- n\ reiiki sejem. Uprava velikega sejm.-, bila ob listnici m časopisih, ki jih jejVr za. i j« vkl mb vsem finančnim težkočam skle imel napadeni v prsnem žepu in obtičala j Jugoslavija izvaža v Zedinjcne drža- „¡ja 7ni?.ati seimske pristojl'ine ter br. potem v desni roki. Napadalec je bil are- ve Ie ma] odlomek tega. kar iz Zedinje-1 v trtrovskih in spedicijskih oddelkih pretiran. železniški uslužbenec pa prepeljan nih držav uvaža. Vrednost ameriškega : skrbela lastno postrežbo. Tudi vlada bo Y i*0.'!1."50" „ 1 blaga, uvoženega v Jugoslavijo, je zna- posetnikom velikega sejma dovolila pri- Ukradeno kolo. Mizarskemu mojstru šab. Ieta l020. 3,041.845 dolarjev in le- merne olajšave, kakor znižano vožnjo .....1 ta 1921. 1,927.057 dolarjev. Vrednost iz itd Prijavna pola naj se pravočasno za- Jugoslavije v Zedinjcne države uvožene- hteva od sejmskega urada v Libercu. ga blaga pa samo: leta 1920. 21(1279 do- ; kajti prostori se določujejo po redu dolarjev in leta 1921. 123.329 dolarjev. Iz-' hajajočih prijavnic, ki morajo bit; naj važaia je Jugoslavija v Zedinjcne drža- ; kasneje do 1. maja 1923 pri omenjenem ve celulozo, kože, bruse za britve, okra- uradu. šeno lončeno blago, žajbelj, umetno = Aktivnost češkoslovaške trgovinske gojene cvetlice, čipke (ročno delo), pre- bilance v letu 1922, preračunana v do-.,. ,„, — — . . , proge, papriko, itd.» I larje, se ceni na 144 milijonov dolar je v umorili lSletnega Hribarjevega rejenca j Tu prinašam0 samo odlomek omenje-1 napram 60 milijonov v letu 1921. Josipa Petemela. Roparji so izginili brez nega sp.;s3i ,z katerega se vidi veliko za- | = Obtok bankovcev v Avstriji se je e nimanje Amerikancev za našo državo.: od 15. do 23. marca zmanjšal za 20 mi- Zedinjene države bi dobile rade v Jugo- ! lijard na 4237.9 milijarde avstrijskih K. slavij! stalno odjemalko svojih izdelkov, j = Avstrijska zlata pariteta je določe-Naš izvoz v Ameriko se pa menda ne i na od 2. do 8. aprila na 14.450 avstri' bo nikoli znatno povečal, ker ml nima- ; skih kron. stadij znači epilog k volitvam. Mariborski radikalci so namreč vse svoje varovance invalide, želozjiičarje, viničarje in vse ostale švabe «potegnili», le bratje keje pograbili: te dni so dobili Tavčarji kot nagrado dovoljenje, da otvorijo sa-natorij v hiši, kjer imata že dva mariborska zdravnika, njihova sedanja nasprotnika, koncesijo za sanatorij. Zdravnika se bosta seveda proti temu nečuvenemu sklepu ministrstva za zdravstvo pritožila * Hackenkreuzlerji» na mariborskih ulicah. Na velikonočne počitnice je prišlo v Maribor nebroj nemških študentov, Ivanu Andlovicu v Ljubljani je bilo v soboto dopoldne pred Kreditno banko ukradeno kolo znamke «Globus», vredno 3500 kron. * Roparski umor. V Celevcu pri Smar-jeti na Dolenjskem so prošli teden roparji vlomili pri posestniku Alojziju Hribarju ter odnesli 16.000 kron ter srebr- * Čevlji domačih tovarn Peler Kozina & Ko. z znamko «Peko» so nal-boljši in najcenelši. Zahtevaite lih pr>-vsod. Glavna zaloga na drobno In debelo Liuhliana. Breg št 20 in Aleksandrova cesta št. L nakupujejo pri nas živino, ni izklju- j mrtvega mladeniča, ki ga doseda» še ni-Sena možnost, da 6e zanese penareje-; so spoznali. Po mnenju zdravnikov je m denar v našo državo, na kar se j utonil dve -iri pred dogodkom. ki so že par dni po mestu izzivali z raz- j no žeprTO Ilro pri fej prjliki so roparji nimi vsenemškimi znaki, zlasti z odzna. --- kom nemških fašistov Hackenkreuzler-jev. Na velikonočni pondeljek pa so jo skupili. Na promenadi jih je ustavila gru ča slovenskih miadeničev in zahtevala njihove znake; večina je takoj odložila bojna znamenja. Nekateri pa so se ol>o-tavljali in tako je nastala sredi dopoldneva ob splošnem grohotu občinstva po Gosposki ulici prava tragikomična dirka za mariborskimi Teutoni. Na bojišču .ie končno obležala cela zbirka germanskih insignij, celo podobic Vilhelma in Ilin-denburga ni manjkalo. * Zopet velikonočno streljanje. V mariborski okolici so proslavljali velikonočne praznike zopet z običajnim streljanjem, da je skoro noč in dan bobnelo okrog mesta. PosIed:ca pa je bila seveda ta. da so v nedeljo in pondeljek popoldne pripeljali celo vrsto obstreljencev v mariborsko bolnico. * Širjenje nemške posesti v Mariboru. V hiši mariborskega Nemca Pirhana v Gosposki ulic.i je bia doslej podružnica «Slovenske banke», ki pa se je sedaj združila s «Blavensko banko». Krasne lokale pri Pirlianu je zasedel nemški trgovec s pohištvom Karoi Prajs. Lepe prostore kavarne «Beograd» na Aleksandrovi cesti, doslej tudi v slovenski posesti, bo v poletju zasedel nemški trgovec s pohištvom Karol Wesiak. * Mrtvec v Soči Dva fanta iz štan-dreža, ki sta ribarila, sta našla v Soči VELIKA NOČ IN LJUBLJANČANI. Prazniki so letos prav zadovoljili občinstvo. Po stari ljubljanski tradiciji so poromale velike množice na prosto, da se oddahnejo. Izletni kraji v neposredni okolici, Ježica. St. Vid, Vič. dolenjski kraji, bili so dobro obiskani, dalje Smar-jetna gora in St. Jošt. kamor so poleteli " ~ mo večjih količin takih izdelkov in pridelkov, ki jih Amerikanc! rabijo. Gori omenjeno blago smo Izvozili v Ameriko le v neznatnih količinah, in še to menda samo slučajno. TRŽNA POROČILA. Položaj na žitnem trgu. Iz Vojvodine poročajo: Radi znižanja izvozne carine na pšenico is povpraševanje po pšenici iz inozemstva močno naraslo. Po naši moki ni povpraševanja iz inozem-tudi Kranjčani in drugi izletniki. Na stva. kcr je madžarska moka radi pad-Smami gori je bilo več tisoč obiskoval- j ca madžarske krone znatno cenejša ne-cev. Seveda sta kakor običajno tudi le- g0 naga. Italija uvaža sedaj ameriško tos trava in gozd na gori gorela... Obi- i pšenico, ki ji pride cenejše nego jugo-lo obiskana je bila Kamniška Bistrica, j slovanska. Po koruzi ie povpraševanje dalje Bled. Bohinj, nekateri so se povspe- , 02jvelo in se pričakuje da se bo razvil i; n. Ctrtl tn nnl'i*n fllftl V on,ni!lf/\ earl . , , , , živahen izvoz. Stanie posevkov je po- opozariajo intereeirani krogi. * Tehniška srednja šola v Beogradu. V Beosrradu se zgradi letos moderno poslopje za tehniško srednjo šolo. Ministrstvo za javna dela je v sporazumu s prosvetnim ministrstvom le odobrilo tozadevni projekt. Z dolom prično v najkrajšem času. Ta šola bo Drva svoie vrste v Beotrradu. •Težka nesreča v tovarn! olja v Trstu. V soboto zjutraj se je zsrodila v tovarni olja pri Sv. Ivanu v Trstu težka nesreča, pri kateii bi bila kmalu dva de- li na Stol in GoPeo. tudi Kamniško sed lo je dobilo svoje zgodnje obiskovalce. Smučarji so jo mahnili v Planico in na Vel Planino, več pogumnih turistov pa celo še na Ojstrico in Konja in dve drugi skupini na Triglav. Vsi vračajoči pripovedujejo o izredno lepem vremenu v gorah, zlasti na velikonočni pondeljek, ko smo tudi iz mesta in okolice vživali izredno lep in jasen razgled na naše planine. V noči od nedolje na pondeljek je v planinah snežilo in je temperatara zelo občutno padla. V Ljubljani je obilo občinstva poeetl voljno. Pomladanska dela na polju se vrše neovirano. Trg z jajci. V zadnjem tednu so cene precej nazadovale in se radi obilice blaga obeta še nadaljnje nazadovanje. Pred prazniki je bila povprečna cena za izvozna jajca komad 1.10 Din. Podoba je, da bo izvoz znatno padel, ker le po vseh državah sedaj dovolj blaga. DOBAVA. Dobava drv. V pisarni intendanture komande Dravske dlvizijske oblasti v Ljubljani se vrši 14. aprila ob 11. dop. ustmena licitacija glede dobave 11.117 lo nogometni tekmi, o katerih poiočamo | na drugem mestu. Izkratka. prazniki nam lavca ubita. V skladišču tovarne so v j letos enkrat niso bili pokvarjeni, marveč m* drv za potrebe garnizij Ljubljana, visokih skladih nagromadene vreče se-1 so nag nekoliko osvežili za razne druge ; Celje, Ptuj In Slovenska Bistrica v ča- men. Med skladi je ozek prehod za de- manj ugodne življenske prilike in nepri- ! su od 1. Junija do 31. decembra 1923. - " ------- lavce. Ko je v soboto neki delavec skočil Jike, v katere »e vračamo po dvodnav- j Predmetni oglas Js v trgovski in obrt- j Diilžba Ilirija, LjUbljaH&, = Vzorčni veliki sejem v Padovi se vrši od 1. do 15. junija. Obrazci za pri jave, pogoji cene za prostore in druge podrobnosti so na vpogled pri trgovsk' in obrtniški zbornici v Ljubljani. = Madžarska pospešuje izvoz. Iz Budimpešte poročajo: Poljedelsko ministr stvo je dovolilo poleg že dovoljenih pred metov se izvoz ovsa, prosa, ajde. grozdj» sadja, sliv, maka, lanu, konoplje, hmelj" in čebule. «= Obtok bankovcev v Nemčiji se jc po izkazu 23. marca povečal za 683.1 milijarde na 4.9 bilijona mark. = Padec marke — posledica neuspeha dolarskega posojila. Iz Berlina poročajo, da tuje devize zopet naraščajo, in sicf se smatra to kot posledica 6labega uspe ha dolarskega posojila. = Zlati carinski nadavek v Nemčiji j? določen od 4. do 10. aprila na 494.900^ = Mnogo živine v Argentinijl «Pester Llovd» poroča, da je v Argentinijj silno mnogo goveje živine. Teleta se iz bo jazni pred pomanjkanjem krme večinoma pokoljejo. Slično stanje je bilo v Argtr tiniji pred 15 leti Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik F r. Brozovič. Tisk Delniške tiskarne, d. d v Llobljan: Trboveljski premog in drva " stalno v zalogi vsako množino pri delu i enega sklada na dnuri sklad. I nem oddihu. •nijkl zbornici v Liubljani na vpogled. Kral]» F«U« trg 8. — T*L 220. VI. Zevae©* „Krvavi kardinal'4 Zgodovinski roman XXXIII. Oblega v alici Ourtean. Kraljeva hči povesi svojo roko, katere ubogo bitje pred njo noče sprejeti. da bi sege! vanjo. Iznova jej lica rarude jeze. Ravno isti občutek je nekoliko popreje zlomil njen ponos. Sedaj se gospodična obrne proti temni molčeči gmoti palače, ki se črni iz mraka, in ta okret naj bi bil morda sporoči! mojstru boretija. da je njegova avdijenca zaključena in kcr.čana. Njene ustnice drgetajo v nervoznem razburjenju, kajti njena volja mora krotiti močne občutke, ki prete, da jo bodo premagali, dasi dekletu njihova narav ni povsem jasna. In morda . . . morda se baš pripravlja zadnja njena beseda, trpka, ker bi ta beseda morala prikriti hudo duševno borbo dekletovo, borbo, za katero pa mojster bore-nja ne sme izvedeti nikdar . . . Toda 7 tem trenutku se pojava iz tirne po-Jtava. začuje se vzdih, potem krik, . . . potem stopi ona nedoločna in ne-jasua postava iz teme bližje. Pa saj !o je Lancelot. zvesti služabnik hiše, . . majav je, kakor da se le iz težita irž; na nogah: in z medlim glasom, oolnirn groze, krikne: «Pozor!» Annais plane. Trencavel se zravna. ~tna postava vikne iznova: «Pozor! Rešite se!» «Ti. Lancelot?» vprašaje vikne An-; nais. «?n ranjen? Kako to? Od koga? Kdaj? Kje?» Stari služabnik ne o-dgovarja na ta vprašanja polagoma, raz^vito. Vse lice mu je krvavo roke, siva glava, obleka okrvavljena, ker ie dobil strašno rano v grlo. Zato sedaj le slabotno zagrgra: «Prihajajo . . . več ko trideset . . . Saint-Priac jih vodi . . . Bežite . . . kardinalovci ... jaz . . .» In pade na lice, drgetaje se še zvije na suhem pesku in izdihne. Annais se zasolzl Rada je imela tega starčka, zvestega dolgoletnega služabnika hiše. Ta smrt vzbuja njeno najgloblje sočutje. Kaj še ne bo konca žrtev, preganjanja, krvi? Z nepopisno nežnostjo poklekne k truplu, mu zapre oči. mu prekriža roke na prsih. Pomoli kratko molitvico. Potem vstane. Odločnost jej sije z obraza. Nekje doli pred vTatmi nekaj strašno poči. «Vrata lomijo!» pravi Trencavel mirno. «Saint-Priac!» zamrmra deklica. iNe. . . . raje smrt!» «No torej!» dostavi Trencavel z nepopisno mirnostjo. «Vidite torej, da imam še vedno pravico in vzroka dovolj. da čuvam nad vami, ali pa, da se dam za vas ubiti . . Nov udarec, nov tresk se zasliši od zunanjih vrat Trencavel potegne meč in stopi pred Annais. «Ta meč. to kri, to življenje, , . . ali sprejemate vso to za svoje?» «Da!» pravi Anais, zmedena bolj radj naglasa teh besed, kakor radi njihov g vsebine in okolnosti tega strašnega trenutka. «Dobro! Naprej!» zakiiče Trecca- Razmišljanje njegovo je dolgo in vel glasno, z glasom, kakršnega slišimo sicer le v sanjah, kajti v takšnem glaou se izraža vsa sila in vsa duša z močjo, ki je v običajnem življenju ne poznamo . . . Saint-Priac in njegovi so dosoeli v ulico Courteau Četa se takoj razvrsti za spopad in napad. Baron je od Cori- trudapolno. Ko se bliža svojemu koncu, je noč že temna. Raseasse najpre-je misli, da bj sledil Corignanu po njegovih sledovih. In res mu sledi do onih vrtnih vratic. ki so zaklenjena «Jasno je. da je prokleti kozil frat-rovski šel todi!» razmišlja Raseasse pred zaklenjenimi vrati. «Vzel ie ključ in zaklenil za seboj. Sedaj ima pristop gnanovih ljudi izvedel, da ni nJkio i vedno prost. Potem je stekel do kar-zapustil palače. Deset mol postavi]dinala. Falot! Seveda' Zli se mi, da zato na vrata, po tri k vsakemu oknu sprednje fronte. Potem stopi f>od Corinna novim vodstvom do vratic, ki vodijo z ulice na vrt Seboj imata osem najboljših mečevalcev, najpre-drznejših napadačev. Kajti gre za to. da se polaste Trencavela . . . Stari Lancelot je baš ta hip obhodil svojo običajno večerno stražo in pristopil s svojo laterno k vrtnim vratom. najslabejši postojanki v trdnjavi lepe Annais. Zapustili smo Rascassa v premišljevanju, kako ti najlažje in najsigurne-je preprečil Corignan ov uspeh in se mesto njega sam najbolje in najsigur- j tom. ga kar slišim, kako se je pohvalil!... Da. todi je odšel in tod: «e vrne . . . Torej ga moram tukaj pričakati!» Tako razmišlja in se «krije pod nek grm. Kmalu tudi zasliši njegovo vajeno uho bližajoče se korake in pritajeni žvenket orožja Seveda takoj v6, kaj pomenijo ti glasovi. Zamrmra: »Pripei.ia! je oborožene hlapce seboj . . . Prihajajo . . . Naj pridejo, bomo potem videli, kako in kaj . . . Toda, kdo prihaja todi?» Svetilka se približuje z vrtne strani. Bil je Lancelot Naenkrat plane stari služabnik. Tu li on ie slišal šurn prihajajočih. Zato poskoči sedaj k vra- neje polasti! Trencave!a in lepe An-1 Zunaj koraka Coriznan na čem če-nais ter tako premaeral tekmeca in si tiče. Sedaj sune v vrata e komobem. sam zaslužil lepo nagrado in visoko ; Toda vrata ss upirajo. Obenem se za-pohvalo kardinalovo. In premišljuje,, sliši od znotraj kratko, hrepeče diha-če ne bi bilo najbolje da odloži uda- nje. rec proti žrtvam za poznejši čas. ko i Nekdo se upira!» klikne Corignan. se bo kardinalu zdel ta udarec še po- i Pot»m silno porine vrata, ki se poda-trebnejši in mirnejši, za sedaj pa di bi jo. Saint-Priac sune preko Corignano-b!!o morda, celo najbolje, da bi se vih ramen s svojim bodalom in zade-Trencavel in Annais rešila, samo ia ne v nekaj. Slaboten krik mu odgo-pride Corignan ob sadove svojega j vori, potem se zaslišijo nagli koraki, truda ... I ki se oddaljujejo «Zmaga!» rakliče .-:apuein in plai* | na vrt. V čemi pa ne vidi >ičesar. za-| to dostavi previdno. «Naprej, deški!» | in obstane, da li se skril za njimi. Ko pa ne sliši niti koraka niti ne vidi nikogar. ki bi mu bil sledil, se obroč iu ostrmi. Vrata so se bila za njim zo-I>et zaprla ključ -e je obrnil, tako se je vsaj slišalo v temi. ubogi Lancelot pa odhaja težko ranjen, da umre pr~d Annais in jo še pravočasno opozori na opasnost. «Odpri!» zarjove zunaj Saint-Priae. «Požuri se, hej. kozel katmeinski!» «Vrata so začarana!» zamrmra Co-rignan in lasje se mu naježijo. «Nikogar nisem videl, nikogar ni tukai. in vendar se je kliuč pravkar obrnil, sam sem jasne slišal . . .» «Ali odpreš brž. kapacar?» fcolr.e Saint-Priac iznova za zidom in glao-mu prihaja grozeč. Ves prestrašen pristopi Corignan fc vratom, ta hip pa tudi že odleti, ker je dobil silen sunek v trebuh, štiri korake daleč pade vznak, pa se v silnem strahu zopet pobere in klavrtw zakiiče: «Gospod baron, vrag rne jemlje . . . vrag mi ne dovoljuje . . .» «Vrac: naj te vzame!» rjove 'lešn-o Saint-Priac na oni strani. Poplačaš mi svoje izdajstvo! Na glavna vrata, z menoj, dečki!» In Sint-Priac se spusti v dir, njego< vi hlapci pa ž njim, da dosežejo v pravem času glavna vrata in si prib-> re pristop v palačo od tam. «V imenu kralja!» vpije >red njhri Saint-Priac in ropota s tolkačem po vratih. (Dalje prihnonji";. Obfave * Društvene vesti v fej rabriki stanejo do 30 besedi 3 Din, vsakih ijaeaijr.ih 5 bessd 1 Din več. Vse dni ¿e objave do 30 besedi stanajo 5 Din vsakih nadaljnjo 5 besedi 1 Din več. — Objave se plačajo vnaprej in jih sprejema uprava «.Jutra», Prešernova ulica 54, tel. 36. * Pevke in pevce Glasbene Matice v Ljubljani opozarjamo na predavanje go-;ps Darinke Grujičeva iz sremske Ka-/nenice, kjer so bili lansko leto njeni iostje. Predavanje je v sredo, 4. aprila ob 8. zvečer v veliki dvorani mestnega ;oma. — Splošno žensko društvo. " Splošno žensko društvo v Ljubljani ■¡zbi vse članice in prijateljice, ki hočejo pomagati pri dobri stvari, da se za-aesljivo udeleže sestanka v torek, 3. »prila ob 5. pop. na Rimski cesti 9. 4 Gremij trgovcev v Ljubljani poroča svojim članom: Izpričevala o preizkušnji za rokodelskega pomočnika so kolka prosta. Istotako so koika prosta učna pisma, katere izstavljajo stanovske obrtne zadruge o priliki oprostitve rokodelskih vajencev. Učna spričevala, katere izdajajo rokodelski mojstri sami svojim vajencem po dovršeni učni dobi, pa so navezana taksi 10 Din. * Ljubljanski mestni magistrat je nedavno po časopisih opozoril javnost, da je vožnja gnojnice po mestu dovoljena ?e med 10. uro zvečer in 6. uro zjutraj. Ker ima pa obstoječ! ljubljanski cest-no-pclicijski red v § 103. strožje določilo, ostaja tudi zanaprej pri tem strožjem določilu, t j. da se smejo stranišča prazniti in prevažati gnojnica ter drugi smrdljivi in ostudni predmeti le med 11. uro zvečer in 5. uro zjutraj. Proti ravnanju se policijsko kaznuje. ° Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani se najiskrcneje zahvaljuje vsem, ki ¿o na kakoršenkoli način pripomogli do nepričakovano lepega uspeha oljčnih dni. Občinstvo je pokazalo kolašicam svojo izredno naklonjenost ter ni zavračalo vejic miru in sprave, posekanih v naših solnčnih jugoslovenskih gajih, temveč je srav marljivo posegaio po njih ter s "em pripomoglo do lepe vsote, približno 58 tisoč kron. Vsakdo, ki je prispeval v ta namen, naj bo uverjen, da je izvršil plemenit, človekoljuben čin, kajti kola-išce so Cd tega nabranga zneska oddale 50 tisoč K za «Dečji dom». Naša iskre na javna zahvala velja g. ravnatelju Go-azdu in njegovim neutrudnim gojenkam _'a požrtvovalno pomoč. — Odbor. * «Samski dom* v Mariboru. Prejeli mo: Podnajemnikom, ki so še hujše iz- .'oriščani kakor so najemniki od gospodarjev in onim nestalnega bivališča, ki r-rihajajo po daljših opravkih v Maribor, 4sr so prisiljeni plačevati drage hotelske sobe, se nudi prilika, da si preskrbe samostojno, prijetno in zdravo stanovanje. Za te vrste stanovalcev, katerih je v Mariboru mnogo, namerava kreditna n stavbena zadruga «Mojmir» zgraditi prijeten «Samski dom». Reflektanti, ki • morejo primerno naplačilo ozir. nuditi garancijo, naj se čimpreje obrnejo na pripravljalni odbor omenjene zadruge, ki 'se nahaja v Mar-Stanu. * Deška meščanska šola v Ptuja. Trgovec Robert Rosenteld, Ljutomerska cesta 26 v Ptuju, je daroval deški meščanski šoli v Ptuju za nakup učil in učnih pripomočkov 250 Din za kar se mu ravnateljstvo najtopleje zahvaljuje. * Prostovoljno gasilno društvo v Blatni Brezovici, priredi letos vrtno veselico, ane 3. junija. Zato naproša vsa okoliška gasilna društva, da na to nedeljo ne bi prirejala svojih veselic. — Odbor. * Dražba občinskih lovov. Pri okraj-aem glavarstvu v Radovljici se bodo oddala v zakup občinska lovišča za dobo petih let, t j. od 1. julija 1923 do 30. junija 1928 in sicer sledeče dneve: v pon-deliek dne 23. aprila lovi občin Kranj-sV- gora. Rateče In Krona: v torek, dne i 24. aprila lovi občin Jesenice, Koroška ; Seia in Gorje; v sredo, dne 25. aprila i lovi občin Bohinjska Bistrica, Srednja vas in Bled; v četrtek, dne 26. aprila lovi občin Ljubno, Leše in Mošnje; v petek, dne 27. aprila lovi občin Lesce, Ovšiše, Radovljica in Predtrg. Dražba se prične ob določenih dnevih točno ob desetih v uradnih prostorih okrajnega glavarstva • Izgubljeno. V soboto zvečer je neki akademik Izgubi! v kavarni Zalaznik zlato dozo z monogramom A. T., na notranji strani pa se nahaja napis: «V spomin 5. oktobra 1919. M.» Pošteni najditelj se naproša, da odda dozo v upravi našega lista. PRISTNI • % • tirolski lOOni za športne obleke, solidno in trpsiao blago pri tvrdki 59/VI 3. s I Sirbis, Ljubljane, Mestni trg 10. evnike (ZOrgelhob), navadne gladke, politirane, luksuzne, težke (furmanske), pletene itd. izdeluje ša ccdi po primernih cenah Prva Jugoslevenska tvornlos, tržaških bidevnikov OGBIN * PERIC. Lave* c* pri LJubljani. 650 V urejeno trgovado ageuturo in komisijsko podjetje se sprejme družabnik z aktivnim sodelovanjem io nekaj premoženjem. Ponudbe pod „Sigurna bodofi- no*t 508" na opravo sju.ra». 508 Ravnokar Ooslo: 28/1 pomladanske — novosti fi. Šinksvic nasl. JC. Soss Ijubljana, Jiestni trg 19. Zamenj ate se v industFilsIiem bralo v Sloveniji trgovska in stanovanjska hiša, trgovina 2 vsem inventarjem z& graščinsko posestva Pri večji vrednosti se doplača. Cenjene ponedbe na spravo «Jetra» rod ,.Zamena". 551 lemljišče tik kolodvora v Ljubljani, najpriprav-nejše za skladišče se ceno proda. Vprašati pri anončnem zavodu Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica št 5, pod „Skladišče". 504 Zastopnike sprejmemo v vseh krajih Slovenije pod zelo ugodnimi pogoji. Pismene ponudlie na Olivno zastopstvo ,,L' UNION", francoska zafiuro> a.na družbo., Ljubljana, 5* Sv. I etra cesta it. 33. Trsije sa stropa izdelujem z uajm ueruimi stroii in is najboljšega ma-terijala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji ceni. bS I. Jugoslovanska tvornica Bakula Jos. R. Pucb, Ljnblisma GradaSka ulica 22. Tolst 531. z lepim, prostim trgovskim lokalom, t centrumu Ljubljane (100 korakov od glavne pošte) na najlepši in najprometnejši ulici. ugodno naprodaj Naslov pove uprava „Jutra0. 519 Tovorni avto nosilna teža 4000 kg, 35 HP, v zelo dobrem stanju, z novimi polnimi gumiji, je naprodaj ali se pa zamenja za dobri tovorni avto z 2000 kg nosilne teže. Vpraša se pri Štefanu Haselbachu, Celje. B10 se Iščejo v najem v prometnem kraju Slovenije, v mesni ali na deželi. Cenjene ponudbe se orosi na upravo „Jutra" pod „Promet". w «tart«fo c dritvnlm dsvfeam n« Vs.rit« vred do SO b*t«tfl D1» 5"—, n«lra mdttPnt« be»*4a 80 e»t .mi. — PI S •• v.Cr.o naprtti 'lahko tudi v inimkih , N« vprtten • od-ov,f i uprav« ia, ako 1« vprf prlioiona ««arnka sa odaovor ter r.-tanipulaoljaka priatoiblna (1 Oml. Zastopniki za komisijsko ali provizijsko prodajo «Komet» tekneegE. čistil« za parkete ee iščejo za Ljnbljaoo, Maribor in Zagreb. Ponmlbe na «Komet» tvornica, Celje. 1115 so bile že zapo?lene pri ena-uih usnjarskih podietiih. Po nudite z zahtevo plače nai se j pošljejo ua naslov: «Ilirija», I tvornica sandala i gv.rsaSa, 1 Dra{. Weiss. Bjtlo ir, Hrvatska. 1106 Le>ot strokovnjak z najboljšimi referencami io večletno prakso i$če mesta kot akvi'.iti-r ali kaj elic nega pri kakem večjem pod jetju. Ponudbe pod «Akvi-aiter» ca upravo «Jutra». 1117 Kontorlatlnja, zmožna slovenskesa, netc-ikeea in hrvatskega jezika v govoru in pisavi ter stroje-¡■isia, se sprejme- Rrflektira se iiključoo as. prvovrstno moč. Ponudbe je poslati ua tvrdko G>tei & Comp., Celje, tovarna zlatnine. 11 ¿0 Ijani. na zelo prometni eetii se ugodno proda. Ponudbe pod «Glavna poUa» na upravo «Jutra». 11C2 Hita 1090 Iščem 1105 mesto štepance. Naslov pove uprava «Jutra». Blagajnlftarka se sprejme v trgovino z mešanim blagom ua deželi. Prednost imajo gospodične kiznaio šivati. Ponudbe pod «K 40» na upravo «Jutra». io«i z vrtom in gozdom, sredi tri;.: v Železnikih, se ceno predi Ivan Tavčar, krojač, Zeletai-ki 93 uad Škcfjo Loke. Mlinar !n iagar se spreimeta ra takojšen nastop. Redektira se edinota na samoatoine mori. 8imci iraajo prednost. Plača po dogovoru. Lumir 4 i!rug v Križovcih pri Ljutomeru. 1082 Mala soba s hrano se takoj odda. Naslov eprava «Jutra». pove me se poceni proda, 1'/ konjske sile. 220 Volt, zaradi pre-membe toka, pri Auto-n Mervarju, Trbovlje J/88. Elektromotor 1118 Lep», sladke krme, Vajsneo 1110 za čevljarski obrt, ki Ee je že nekoliko čssa učil, se sprejme takoj poi dogovorjenimi pogo;i pri Francu Šifreriu, čevijarskem mojstru, Skofja Loka. več vagonov, ima naprodaj Matija Šmid, Nova ras, St. Jurij ob jnž. žel. 1113 Tihi družabnik za novoustanovljeno podjetje, ki ¡-¿deluje predmet, kateri ss j v Jugoslaviii ne isielnje se ižče. Podjetje je neodvisno j 0.1 uvoza sirovin in je vigoero i uobičkaoosno i'otreb<>n fes-I pital Din 50 000 —. Po ca-; tančna pojasnila pišite bi naslov; Poštni predal Štev. 5, Celje. 1H4 Učitelja 1108 sli učiteljico sa kiavir išče gospod. Ponuiibo je poslati pod «Klavir 300» na upravo «Jutra«. Dva delavoa za strojni obrat, eneg2 za pod platen je in dru-gejra za prirezovanje (Schnitt-und AI aat-fiäser) se iščeta sa tak.-jšnji nastop. O-.ira se samo na prvovretue moči, ki Kostanjevega lesa, ; nekaj vagonov, za takojšnjo dobavo n do konci maja 1.1. ter nskaj ragouov popoln ma suhih bukovih drv, cepljenih, za tsiojšujo dobavo kupi Rudolf jergan, trgovec, Laško, ter pr sim < bvezne ponudbe za :00 kg franko vagon na-i kladalss postaje. Istotam se sprejme trgovski pomočnik mešane stroke, dober prodala lec, proti dobri plači io vso • skibjo v hiši t«r se Oiin le ua dobro moč. Ponudbe je oodati ca gori imenovano tvrdko. 1112 Velika trgovaka hita prav blizu glavne ooHe v Liub- Vellka zaloga raznovrstnih otro-kib vozičkom, lesi-nih vozičkov ca 4 k<>les:h, dvokojesa naja-ivej-?.-ga tipa, malih na-novejših motorčkov, šivalnih str jev ia vsakovrstuih delov. Pnevmatika na debelo in na drobno poceni. Sprejemam se tedi vsa popravila. «TRIBi NAv, tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov. L nbijart Karlovsba cesta i. i