'j
Kupujte
mJNE BONDE!

Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte		-
VOJNE BONDE!		
. The Oldest		
	FWICTORY	
Slovene Daily	Mi	
in Ohio		
		
Best Advertising	jyffiswips	
Medium		
ŠTEVILKA (NUMBER) 231
XXV. — LETO XXV.
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), OCTOBER 2, 1942.
ŠTEVILKA (NUMBER) 231
Z«
DAN BOJEV ZA STALIN-«AD a NI PRINESEL OPLOtlTVE
je telefonicno ukazal iz Moskve: Vztrajajte in vzdržite!" - In brambovci vztrajajo in drže.
^^katerih krajih nemci za spoznanje

5 ^redujejo, na drugih so vrženi nazaj
i.'^SKVa., 1. oktobra. — Pod-
in	z onstran Vol
izstrelkih mornarice na ^ Rusi na povelje pre-Stalil
Proklamacija župana Franka J. Lauschefa
(fUliclanii
r»ANNV LAUeCMt
brambovci mesta so trdno odločeni, braniti z zadnjo kapljo kr-vsako dvorišče in vsako hi-
VI
šo stalingrajskih ulic."
21 \	ki ga je sporočil i Junaško zadržanje brambovcev
elefona iz Moskve, da ne'
Ib % K
P'^Pustiti, zagrizli naprej ■' t. ^^^Padno in jugozapadno
1(1 '»Mi	^ ^
it
obleganega in po ij. Sa Staiingrada stoje pred ^^^^^ejširn trenutkom" 5#' ila^ L^''^Jajočih nemških na-|(iif	je izjavilo včeraj o-
^"»grada. v - odločilnimi trenutki
;i% ''Usko vrhovno povelj-Joijj ° se nemški tanki za || ^	življenj in stro-
civilistov se bori ob
9" H , :
% Hh
zvezda," glasilo '■ ® armade, pravi, da je
se globlje v Stalin-
jaških vojakov v po-
ura supremne ne-^ da ni misliti na u-
10
Stalin je osebno spo->4^	poveljnikom svoj
t 3 Se ne umaknejo niti za
k
mesta
J 'bilQ radio naznanja, da preteklega tedna L^n Stalingrad ubitih 15,000 nacistov in pri-
ja ]e nevarna, toda
na Volgi
Kljub neprestanim napadom na mesto, ki jih izvaja 1000 nemških bombnikov, nadaljujejo mornarji na Volgi s prevažanjem čet in potrebščin.
MOSKVA, petek, 2. oktobra. • Nemška armada 300,000 mož je včeraj nekoliko napredovala v severnozapadnih predmestjih Stalingrada, toda južno od mesta je bila potisnjena iz nekaterih njenih postojank, kakor naznanja rusko poveljstvo 39. dan bojev 2|a Stalingrad.
šest zaporednih nemških napadov
Nemški napredek v severno-zapadnem predmestju je bil posledica šestih napadov v enem dnevu. "Šele po šestem napadu se je posrečilo Nemcem potisniti za spoznanje naprej", pravi ruski komunike. "V teh bojih je bilo ubitih 900 Nemcev."
Na južnem koncu mesta vrgli Rusi Nemce iz nekega obljudenega kraja, pri čemer je bilo ubitih 300 Nemcev ter zaplenjenih 6 topov, 10 strojnic, 15 trukov in troje municijskih skladišč. Na istem odseku so zavzele ruske armade troje na-daljnih naselij, ki so jih držali Rumunci.
ZBSfiiiiij&liSli
•* The United State« Navy remains our traditional first line of defense.
Our gallant Blue Jackets, carrying the battle to the enemy In all parts of the world, are devoting ^l)elr lived to protect us, and to Keep the vital sea lanes <^en<
To do the Job expected of then the Navy mw*t have more men.
WHEREAS, the Cleveland Navy Recruiting District Is asked to furnish ten thousand men between the ages of seventeen and fifty years,
WHEREAS, a Navy recruiting drive hae been scheduled to take place from September 1st to October 2?tb, 1942 - NAVY DAY.	^
THEREFORE, I, Frank J. Lausche, Mayor of th#
City of Cleveland, hereby proclaim the period from September 1st to October 27th, as a period of Intenslf#
NAVY recruiting In Cleveland.
I call upon all patriotic, civic and fraternal organizations, newspapersradios, and other organs of public opinion In Cleveland, to lend their full aid and' cooperation In every manner possible to make a succes# of this Indispensable undertaking.
"FOR YESTERDAY -- FOR TOMORROW -- ENLIST IN YOUR NAVY'TODAYI " TEN THOUSAND FOR VICTORY!
Uayor
Glavni stan generala MacAr-thurja, petek, 2. oktobra. — Avstralsko vojaštvo prodira danes, ne da bi zadelo na kako opozi" cijo od strani Japoncev, nevzdržno skyzi gorovje in džungle Nove Guineje proti kraju Menariju, ki leži 46 milj severno od Port Moresbyja. Težki zavezniški bombniki so razdejali ve-
Mornariški department je imenoval v Clevelandu odbor, Ai j	važnega mostu pri kraju
je poznan pod imenorti Cosmopolitan Navy Recruiting Commit"	^ erega gre
tee, in čigar načelnik je Mr. John E. Lokar, tajnik župana dobave japonskih vojmh zalog.
Lauscheta. Naloga tega odbora bo, pomagati mornariškemu de- Janonce zdai biieio v džun partmentu v njegovih prizadevanjih za novačenje in za končno zmago v tej vojni.
Danes priobčujemo tozadevno izjavo župana Franka J.
Lauscheta, jutri pa bomo objavili sliko tega odbora, v katerem je več znanih oseb.
POBIJANJE ITALIJANOV
ANKARA, Turčija, 2. oktobra. — Jugoslovanski krogi v Ankari pravijo, da je bilo tekom šestih tednov v bojih z jugoslovanskimi četniki in partizani ubitih 15,000 Italijanov, to je ena cela divizija vojaštva.
Avstralsko vojaštvo prodira skozi džungle za Japonci
ROOSEVELTOV POVRATEK Z DVOTEDENSKEGA TAJNEGA POTOVANJA PO DEŽELI
Predsednik je zadovoljen z moralo ameriškega ljudstva in z njegovim prizadevanjem za izvojevanje te vojne.
Na svojem prodiranju za u-mikajočimi se Japonci, ne |
na svojem potovanju preko dežele je prepotoval 8,754 milj
WASHINGTON, 1. oktobra. Danes se je vrnil predsednik
nalete Avstralci na nikak j Roosevelt s svojega tajnega po-odpor.	tovanja po Ameriki, tekom ka-
terega je prevozil >8,754 milj, ko si je ogledal delo v raznih tovarnah in drugih napravah. Ob svojem povratku je povedal predsednik ameriškemu ljudstvu, da sta morala in duh am-j-riškega naroda visoka, produkcija je zadovoljiva in da edini zastoj, ki ga je opaziti, je ravno tukaj, v Washingtonu.
Predsednik je za zavlačevanje obtožil kongres, ki se ukvarja z raznimi tehnikalijami, katere bi moral prepustiti v rešitev vojaškemu vodstvu.
Angleška armada je nacijski pozdrav
^	pred sodiščem
pričela % napadi v Egiptu
NEW YORK, i. oktobra. — Neka v Nemčiji rojena priča, ki je nastopila tukaj v razpravi
--I proti 25 vodit*?ljem nemškega
Osma armada je obnovila Bunda, je pozdravila v sodni
\(tk
^^itev glavnega stana za jugo-^Wansko pomoč v mestu New Yorku
Ok je bil prej urad nemških železniških družb.— te	je bil strgan s stene zemljevid Nemčije
1 ^^^doniesčen z veliko sliko generala Draže Mihaj-
boje ter končala mrtvilo, ki je vladalo na tej fronti, odkar so Angleži ustavili Rommelovo ofenzivo.
, 1. oktobra. — • °^^08ti prijateljev Ju-
4'

i	^ "-----u
[i ^ Hah T članov njene vlade, sedaj v Ameriki, J- Watson, predsed-i^ationai Business Ma-h '^^O'^ation ustanove, ^ Ufa	v poslopju biv-,
^ ^^mških železničnih ! s ^apadni 57. cesti, str-zemljevid Nemčije " SliltQ i^jegovo mesto ve-gftw^^^slovanskega juna-
f
Draže Mihajloviča.
k bil	Obenem s
^ Nož % °^^onena kampanja H ^G°8laviji, za katero f ^iv§ ^ milijona dolar-z nemškimi
v''
)v^^°slej glavni stan te pomožne akcije.
Nabranega ] denarja


je H	milijonov do
pomoč jugoslovanskim vojnim ujetnikom, za nakup živeža in drugih potrebščin, nadaljnih $750,000 pa se bo vporabilo za pomoč jugoslovanskih otrok doma, v Švici in v drugih deželah. Preostala vsota $500,000 pa bo vporabljena za pomoč jugoslovanskim beguncem, raztresenim po vsem svetu.
Navzočnost ministrov Med navzočimi so bili tudi sledeči: minister dr. Bogoljub Jev-tič, dr. Sava Kosanovič, minister in predsednik Centralno-^ evropskega odbora za rekonstrukcijo, in Ivan Sulolic, repre-zentant mednarodnega Rdečega križa.
V poslopju je istočasno razstava slik in fotografij, ki kažejo strahote, katere povzročajo sovražniki med jugoslovanskim ljudstvom v pregaženi Ju-
KAIRO, 1. oktobra. — Današnje oficijelno poročilo naznanja, da je angleška osma armada v Egiptu včeraj končala mrtvilo, ki je vladalo na tej fronti ter pognala čete osišča iz nekaterih njihovih pozicij v sredini Alamein črte.
Bitka, ki se" je pričela ob jutranji zori, se še vedno vrši. Angleži so zavzeli več močnih postojank osišča.
Sedanji boji so končali periodo daljšega miru, ki je vladal
dvorani z nacijgkim pozdravom — z dvigom desnice v vis.
Priča, Michael Priedrich \z Brooklyna, je avtomatično pozdravil z dvignjeno r6ko, ko je stopil na prostor za priče. Toda sredi dviga pa se je osvestil ter v zadregi povesil desnico.
Japonce zdaj bijejo v glih vojaki, iz zraka pa zavezniški bombniki. Avstralci so prodrli skozi goste džungle deset milj daleč, odkar so ustavili in pognali nazaj Japonce s točke, ki je oddaljena samo 32 milj od važne zavezniške baze v Port Moresby ju.
Potovanje je bilo tajno
Na svojem potovanju, o katerem ni javnost ničesar vMe-la, dasi je vedelo o njem vse a-tneriško časopisje, ki je prosto-
razne tovarne in naprave v De-troitu, Chicagu, Milwaukee-u, New Brightonu, Minn., Atholu, Ind., v Takomi in Seatlu, Wash. Zatem je obiskal Vancouver, Portland, C^kWnd, Long Beach in San Diego. Od tam se je obrnil proti vzhodu ter se ustavil v San Antonio, Fort Worthu, New Orleansu, Hattisburgu, Miss., in v Columbiji, S. C.
Pregled arzenalov in tovarn
Predsednik je ob tej priliki o-biskal arzenale, kjer izdelujejo tanke, tovarne letal, municij-ske tovarne, mornariške vežbal-ne postaje in ladjegradilnice.
Morala ljudstva je visoka
Predsednik je izjavil, da je morala ameriškega ljudstva visoka, da se dežela bolj zaveda resnoti časa in nevarnosti položaja kakor sam Washington, da
ameriški vojak ubit na irskem
BELFAST, Severna Irska, 1. oktobra. — Ameriško armadno poveljstvo naznanja, da je bil v izgredih in pretepih na ulicah kraja Antrima snoči ubit neki ameriški vojak.
voljno obljubilo, da ne bo olje vojna industrija 95 odstot-njem ničesar poročalo, dokler se j kov uspešna in da je zadovoljen predsednik ,ne vrne, je obiskal;s splošnim položajem v deželi.
ŠTIRI URE JE ISKAL SVOJO ROKO
CHARDON, Neb., 1. oktobra. — V koliziji trukov je bila Ross Thompsonu, staremu 50 let, odtrgana leva roka, nakar jo je polne štiri ure iskal ter prevozil štiri milje, preden je izgubil zavest.
Thompsona so našli nezavest-
Preden je bil boj končan, je padlo več strelov, toda ^.meriški k j vojak, ki je bil ubit, je bil zabo-den z nožem, ne ustreljen. Neka nadaljna oseba je bila nevarno ranjena.
ženske v municijskih tovarnah
WASHINGTON, 1, oktobra. — V vojni industriji je zaposlenih zlasti mnogo žensk v tovarnah, kjer izdelujejo municijo za topove, v bližnji bodočnosti pa bodo zaposlili še mnogo več žensk. Tako izjavlja Mary Anderson, ravnateljica ženskega v delavskem departmen-
tej fronti, odkar so Angleži I "^ga, nakar so ga prepeljali
na
meseca septembra ustavili ne srečno začeto Rommelovo ofenzivo proti Aleksandri ji.
Maršal Rommel, poveljnik o-sišča na tej fronti, je bil v sredo v berlinski športni palači, kjer je imel Hitler govor za nemško zimsko pomoč.
Tekom zadnjih tednov je bila angleška osma armada znatno ojačena ter je neprestano nadlegovala Nemce in izzivala manjše praske.
bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da ima priliko okrevati.
ocenih $750,000 za goslaviji.
Grki sejejo, Nemci žanjejo
^tvQ ' 1- oktobra. — Mi-naznanja, V jjN, ^ položaj na Grškem L	^emci zaplenjujejo
Anglija pa srna-pomoč vsaki blo-V Evropi — pomoč
Anguja p»
(ihS Domo?. vsak
^ Veg . zaplenili Grkom ^P1	oliv in prav
^^jujejo ogromne ko-
ličine rib, zelenjave mleka in drugih mlečnih izdelkov. Nemci so rekvirirali tudi ves pridelek grozdja, čigar alkohol jim bo služil za vojaško vporabo. Predsednik grškega Rdečega
NACISTI V STRAHU
LONDON, 1. oktobra. — Potniki, ki so pi-ispeli iz Stockhol-ma, pripovedujejo, da so nacisti mislili, da je bil napad commandos na Dieppe pričetek zavezniške invazije ter da so z mrzlično naglico spravili 100,-000 vojakov na ogrožena mesta.
Progresivne bodo tekmovale
Krožki št. 1, 2 in 3 Progresivnih Slovenk se bodo v nedeljo popoldne, točno ob 2. uri udarili na kegljišču Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. — Šlo bo namreč za prvenstvo in vsak krožek bo botovo pripeljal s seboj svoje prijatelje in znance, ki bodo nudili navdušenje in zanimpnje, da bo tekma tembolj napeta. Z balincdnjem se bo pričelo točno ob 2. uri, kajti tako; zatem se bo razvila prijetna domača zabava. Okusno večerjo bodo članice servirale že ob 5. uri, popoldne, torej ne bo treba, nikomur iti domov na večerjo. V nedeljo posetite Progresivne Slovenke in imeli boste par ur zabave in smeha.
proga beograd-
zagreb pretrgana
NEW YORK, 24. septembra. (Radio prejemna služba) — B. B. C poroča, da so čete generala Mihajloviča prejele precejšnje količine vojnega njiateriala, ter da so najmanj za teden dni pretrgale progo Beograd - Zagreb. Iz Ankare poročajo prestanih hudih bojih v slavi ji.
Nov grob
Po štiri mesečni bolezni je preminil v Glenville bolnišnici Joseph Rihar, star 58 let, stanujoč na 7218 Hecker Ave., pri j lease dobave. Ta omejitev
Takojšnja okmiter mesa za 20 odstotkov
To je prvi korak administracije proti racioniranju vsega mesa.
■ WASHINGTON, 1. oktobra. — Urad za administracijo cen je podvzel danes prVe korake proti omejitvi mesa, ko je odredil 20-odstotno^ znižanje prodaje govedine, svinjine in jag-njetine za dobo bodočih treh mesecev.
Tozadevna akcija je bila pod-vzeta, da se ohrani dovolj mesa za ameriške čete in za land-
je
o ne-Jugo-
družini Louis Fink. Pokojni za-^ takorekoč prostovoljna, toda pušča tukaj brata Franka Ri- pričetkom drugega leta pa bo
har, stanujočega na Thames Ave. Doma je bil iz Horjula pri Vrhniki, kjer zapušča brata Janeza. Tukaj je bival 29 let in je bil član društva "Lunder - Adamič" št. 28 S. N. P. J. Pogreb se bo vršil v ponedeljek zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Člair Ave., v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče. Bodi mu lahka ameriška gruda!
Darovi Glasbeni Matici
Pri sestanku ustanovnih in podpornih ter aktivnih članov Glasbene Matice zadnjo 'sredo
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Starman,
785 E. 236 St. in pustile v spomin zalo hčerko, prvorojenko.
Dekliško ime matere je bilo Slabe. Mati in dete se nahajata v | zvečer, so darovali v blagajnp:
uveljavljeno prisilno racionira-nje mesa.
Teletina, ki so jo nameravali okrniti za 20 odstotkov, ne bo okrnjena, ker je ne potrebuje armada in tudi ne lend-lease dobave.	'
Konzervirano meso (konzerve), klobase in slični mesni izdelki za enkrat še ne bodo okrnjeni. Prav tako ne bo okrnjena mast in mesnina kakor jetra, pljuča, srce, obisti in podobno.
Lakeside bolnišnici. S tem je Mrs. Mary Starman na Waterloo Rd postala stara mania, -r-Cestitamo!
brezmesni dan
ASHLAND, 30. septembra. — Tukajšnje mestne oblasti so z županom na čelu odločile,'da bo križa je izjavil, da je zaradi po-j poslej za ves čas! trajanj^ se-manjkanja hrane tekom zadnjih dan je vojne četrtek brezmesni dveh mesecev umrlo od vsakih dan, in se ne bo moglo kupiti v
desetih novorojenih devet.
otrok —i rnesnicah in,ostalih prodajalnah
nobenega mesa.
Kultura
PEVSKI ZBOR "SLOVAN"
Nocoj ob 8. uri se v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. vrši seja pevskega zbora "Slovan'?,,'čigar člani so prošeni, da se je udeleže.
Glasbena Ma+ico
ho dald V nedeljo 4. okt. zvečer
OPERO "Sevlljski brivec"
Opera bo dana ,v S. N. D. ob sedmih zvečer.
I^e zamudite je!
Mrs. Tončka Jevnik $5. Mrs. A-na Sterle in Mr. Frank Rupert po $2.00. Glasbena Matica se darovalcem iskreno zahvaljuje.
Soc. klub št. 49
Soc. klub št. 49 J. S. Z. ima svojo sejo nocoj, ob 8. uri v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Člani so prošeni, da se že v polnem številu udeležijo ob času.
Willkie naj poljubuje natakarice
WASHINGTON, 1. oktobra. T- Neki član kongresa je dal danes Willkieju dovoljenje, da ^me poljubiti vse natakarice in točajke v iKitajski, toda neha na] s svojo oratorško kampanjo za drugo fronto.
"Stalin je pričakoval,^ da bo storil Mr. Willkie še kaj drugega poleg poljubovanja natakaric, zato je naredil Willkie svoj govor," je rekel kongresnik Rankin.
"Willkie je sedaj v Kitajski,
Kongresnik John P, Rankin, | in če more kaj storiti za povzdi-d6mokrat iz Mississippi, je izja- lgo morale naših ondotnih za-
vil v skupščini, da je ustvaril "Willkie zmedo s svojim govor-j^jem o drugi fronti v Moskvi".
veznikov, tedaj želim, da bi poljubil vsako natakarico, kolikor jih je v Kitajski, preden se vrne domov."
IT
V
O % a X !0:Nq8 %
iiiilfffi
2. omBr^Mobra
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
99
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
dy Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta):
For One Year — (Za celo leto)_________________________________________________________________$6.50
Por Half Year — (Za pol leta) __________________________________________________________ 3.50
Por 3 Montlis — (Za 3 mesece) .................................................................................2.00
By Mall In (Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year — (Za celo leto) .......................................................................$7.50
For Half Year — (Za pol leta) .............................................................-..............4.00
I-'or 3 Months — (Za 3 mesece) __________________________________________________________2.25
Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko In druge inozemske države):
Poc One Year — (Za celo leto) ...........................................
Por Half Year — (Za pol leta) ___________________________________________
......$8.00
______ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1818 at £he Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
BLAGOSLOVI ŠPANSKEGA FAŠIZMA
Arthur Mandelbaum, sotrudnik angleških in ameri ških publikacij, ki je živel v Nemčiji, preden je dospel v to deželo, je mnogo potoval tudi po Španiji ter poroča o svojih vtisih V re^^iji "The Nation," odkoder povzemamo sledeče zanimive odlomke:
Otroci in psi! Ti vas nikoli ne zapuste po vsem potovanju po Španiji. Oni se priplazijo iz hičnih razvalin ter strmijo na okna vagonov. Neka mala deklica dvigne svojo umazano srajčico in ponosno vpraša: "Ali lahko preštejete moja rebra?"
Glad v Španiji! Tri unče kruha na dan, — rumenega, koruznega kruha brez okusa, kakor bi imeli pesek med zobmi. Glad poleg obilice; v oknih luksuznih delikatesnih trgovin so najizbranejša jedila—meso, sir, pecivo, slaščice, čokolada in Čudovit bel kruh. In to ni noben črni trg; vse to se legalno prodaja in vse to je dobiti za visoke cene. Funt kruha stane, na primer, deset peset (en dolar). Vse te čudovite stvari so pod zaščito oboroženih vojakov, stoječih znotraj in zunaj prodajaln. Vojaške straže so v vsaki večji trgovini, hotelu in banki. V veži turistovskega urada sem videl osem vojakov z nasajenimi bajoneti.
Na vlaku nas je deset v enem kupeju—delavci, kmetje, trgovci. Eden njih me vpraša, kaj mislim, kdaj bo konec te vojne—letos ali drugo leto?
"Ne vem; morda v deh, treh letih."
On pa se zakrohota. "V dveh ali treh letih? Kaj še! Ta vojna je že končana. To vojno so izgubili." ."kdo? Nemci?"
"I, kdo pa! Ni dvoma o tem."
Nenadoma pa gre v vlaku od ust do ust; Guadalajara! Vsi planejo k oknom. Nek mladi mož pojasnjuje: "Tukaj smo bili mi, tam so bili sovražniki." Na obeh straneh železniške proge je razločno videti zakope. Mož pa pripoveduje preprosto, toda impresivno o poteku bitke: "Tukaj je kraj, kjer. sem bil ranjen. Zadela me je italijanska krogla."
Pozneje ga je moja žena vrašala: "Kaj pa zdaj? Ali ste pozabili, za kaj ste se borili?" Mož je odgovoril z delikatnim, ponosnim nasmehom: "Madame, tega ni mogoče pozabiti. Toda to še ni končano." In zopet: "Tega ni mogoče pozabiti." Stari kmet, ki je dotlej molčal, se je obrnil k moji ženi, zmajal z glavo in ponovil: "Ne, gospa, to ne bo nikoli pozabljeno, nikoli."	*
Končno, po osemurni vožnji smo dospeli v Madrid. Nekdo me vpraša, če imam že stanovanje. Ne, nimam,ga ge.''Torej pojdite z menoj. Moj svak ima malo stanovanjsko hišo, do katere pridemo v nekaj minutah. Hoteli so prenapolnjeni. Jutri bo tukaj kalif iz Maroka, pojutrišnjem pa se bo vršila parada Modre legije, ki se je pravkar VI nila iz Rusije."
Mož je oženjen in ima četvero otrok,	, <
"Zakaj ste brezposelni?"
"Bil sem član milice (lojalistične armade), in od tedaj ne morem dobiti dela,"
"Ali se še vedno izvajajo represalije?"
"Ma«nih eksekucij ni več, toda če vas kak oseben sovražnik denuncira, da ste storili to ali ono, tedaj store z vami to, kar so storili z mojim bratom pred "nekaj ^ meseci. Izvlekli so ga iz postelje, zjutraj pa ga je pobral policijski avtomobil mrtvega v nekem parku,"
"Ali obžalujete, da ste delali tako, kakor ste?" "Če obžalujem? Nikoli! Ako bi se jutri zopet začelo, bi storil natančno to; kar sem storil leta 1936."
Parada Višnjeve legije je bila največji dogodek madridske sezone. Zvečer, ko so vojaki postavali po mestu, sem imel priliko, govoriti z enim izmed njih, z nekim pet in dvajset let starim možem,
"Bilo je strašno, senor. Teh 1,400 fanto\', ki ste jih videli v paradi, je vse, kar je ostalo od 5,000 mož, ki so preteklo jesen odmaršii ali od tu."
"Vi ste prostovoljci, kaj ne?"
"Prostovoljci?" Trpko se je zasmejal. "Izbrali so nas
iz različnih polkov, eno stotnijo tu, drago tam. Nihče nas
ni vprašal, ali smo zadovoljni ali ne."
* * *
Na potu v Lizbono smo se vozili v oddelku drugega razreda, kjer je bila tudi neka starejša zakonska dvojica in njuna hči. On je bil aristokrat in, veleposestnik.
"Da, Nemčija bo izgubila to voj^o. Ne sicer tako kmalu, toda drugega možnega izhoda ni. Vidite, oni so sovražniki cerkve. Cerkev pa je bila še vedno zmagovita nad svojimi sovražniki, kakor tudi v naši civilni vojni. Jaz sem jim dejal: 'Izpremenite, kar koli hočete, toda ne dotikajte se cerkve!'"
"Ampak Rusija je tudi brezverska dežela, pa se kljub temu bori proti Nemčiji,"
"Ruska vlada je morda brezbožna, toda rusko ljudstvo je bilo zmerom verno in pobožno, kakršno je še danes. Nemčija pa je Antikrist."
"Toda vaša vladna pomaga temu Antikristu.,," "Mi moramo odplačati svoje dolgove, senor, Odpla čujemo jih s krvjo in živili,"
In čez čas: "Da, senor, je res sramota,"
1300 let, in je tudi strogo kato-iški, ter da mora ta katoliški narod delati te barbarske zločine nad ubogim narodom, to nam ne gre v glavo. No, pa naj )o že tako ali tako, gorje in trpljenje, katerega more danes prenašati naše ubogo mirno judstvo v stari domovini kliče po rešitvi, kliče po pomoči. In kdo jim bo pomagal, ako ne v prvi vrsti mi ajneriški Sloven ci?!
UREDNIKOVA POŠTA
Opera za kulisami
Cleveland, Ohio. — Občinstvo poseti operno predstavo, uživa petje in glasbo, ter navadno ne pomisli koliko dela je zvezanega s tem. Da bo publiki nekoliko pojasnjeno, naj navedem ne, kaj podatkov.
govarjanja sledi pevcem in dirigentu.
Največje zadoščenje vsem tem ljudjem je, če občinstvo napolni dvorano ob prireditvi. Komur je za kblturni napredek in za resnično zabavo, naj pri-
Za uprizoritev "Seviljskega de poslušat opero "Seviljski bri-brivca" sem samo jaz porabil vec". S tem bo nagradil delo teh
957 ur dalavnega časa. Zdaj pa pomislite na glavne soliste! Rozina se mora naučiti na pamet 833 taktov petja, Berta 372, grof Almaviva 936, Figaro 984, Bartolo 667 in Bazilio 415 taktov. Koliko not, koliko besed!
požrtvovalnih ljudi. Vsi ti ljudje ljubijo petje in glasbo ter se mnogo žrtvujejo za lepoto i-eto, vi pa jih nagradite s svojo navzočnostjo.
Anton Šubelj.
Glasbena Matica uprizori Ros-
Naš spremljevalec na klavirju je 1 sinijevo opero Seviljski bri-pa pri vajah udaril že na stoti- vec' na odru Slovenskega na-soče not po klavirju.	rodnega doma na St. Clair Ave.
Moje delo se je že začelo lan- ' -feljo dne 4: oktobra^ Za-sko jesen, lo sem 5e v New
kestru bodo igrali dani Cleve-
Yorku začel popravljati slovenski prevod in prestavil^nekaj a-rij, ker je bil prevod pomanjkljiv. Nato podlaga teksta, da se ujema z muzikalnim akcentom, pisanje besedila v knjige za sohste in aranžma za zbor.
V delavne ure, ki sem jih preje omenil, so seveda vštete tudi vse vaje solistov za učenje na pamet, ansambelske in zbo-rove vaje
Vsi, ki imajo glavne partije se vežbajo tudi doma sami — u-redba recitativov, priprava programov in vstopnic, pisanje not, publiciteta, iskanje orke-stracije in orkestra, uredba za orkestralne inštrumente, iskanje kostumov, posvetovanje glede scenerije, luči in rekvizitov, režija, skratka vse, kar spada k yeliki uprizoritvi operie.
Tega ne naštevam zato, da bi dobil kakšne simpatije sloven-sksga ljudstva, temveč zato, da imate nekakšno sliko, koliko priprav je potrebno za eno operno pi edstavo.
Zdaj pa še pomislite, koliko tr ida so položili v to tudi vsi člnni in članice Glasbene Matice, ki pojo solistične v\oge in zborov part. Posebno solisti se žrtvujejo. Ves dan težko delajo, zvečer ponovijo vlogo doma sami ali pa pridejo na skušnje. Vaje so tudi ob nedeljah. Tisti, ki imajo vloge tudi v "Netopirju" pridejo včasih po petkrat na teden na pevsko vajo. In vse to za ohranitev slovenske besede. Kaj je njih plačilo? Nič! Pevovodja jih ozmerja, če sem-patje začnejo eno sekundo prekmalu ali prepozno v raznih duetih, terdetih in tako dalje. Toda vseeno #ada dobra volja med nami in po predstavi so v£e grenke ure pozabljene.
Dostikrat mi je žal takih incidentov ali muzikalna disciplina to zahteva. Dela se resnično "v potu svojega obraza", toda
landskega simfoničnega orkestra. Pri klavirju bosta Edward Kužnik in Reginald Resmk. — Vstopnice so v predprodaji pri Mrs. Makovec; Vsi sedeži so rezervirani.
Prireditev za JPO-SS—
okrožje SDD, Waterloo Road
Cleveland, Ohio. — Usoda, ki je zadela našo rojstno domovino je kruta. Preko leto dni je tam grozna moritev pod nacifa-šizmom. Ko čitamo razna poročila o teh grozodejstvih, katera prihajajo iz zasužnjene domovine, se človeku ježi jo lasje, ko pomisli, ali zamore res to biti. Ne le, da poroča naše tukajšnje slovensko časopisje, ta poročila vidimo tudi po tukajžnjih raznih časopisih, kot ameriških revijah, slišimo jih potom radia.
Sicer nekateri trde, da je to več ali manj propaganda itd. Pa ni vse to res. Recipio, da je ne kaj tudi omenjene, ampak če je le ena tretjina vsega tega gor j a resničnega, je dovolj za ta majhen narodič, kot je naš slovenski narod.
Pravijo, da nas je 2 milijona, ta dva milijona na tak krut način se da kmalu strebiti, kar je namen teh zakletih sadistov Hitlerja kot italijanskega fašija.
Res je, da so tudi drugi in še posebno slovanski narodi močno prizadeti. V^ to dela zakleta roka hitlerizma, ampak ueoda je tem krutejša nad našim narodom, ker smo majhen narod, ter je namen teh krvolokov, da se ga popolnoma izbriše iz zemeljske oble.
Drugi narodi, kateri 30 veliko večji od našega, bodo lažje prenesli to raznarodovanje kot mi. Hitler _yemo, da je postal obseden norec, to se je videlo in ve-
JPO. SS. si je torej nadejala nalogo, in se v to svrho organi zirala, da bo poskušala saj delno odpomoči temu položaju, v katerem se nahaja naš rod tam preko oceana. Svota, katera je dosedaj zbrana v ta namen, je zdaleka malenkostna. Med nami ni tistega pravega bratskega navdušenja za pomoč. Med nami je gotova stagnacija,- brez brižnost, opirajoča se, da za slovenski klerikalizem se ni vredno trudit, in naj si pomagajo sami, ali oni, kateri so vedno stali ob strani itd. Sicer naletiš na razne slične argumente, kateri seveda so le brez podlage, od ljudi, kateri nimajo nikake volje ali človeškega čuta do svojih. Se mi vidi, da so taki ljudje brez srca, ker ako ne bi bili, se ne bi "izgovarjali za takimi izgovori. Res je, da je bila naša domovina vedno več ali taanj zasužnjena tudi potom takoimenovanega klerikalizma, da je bila delavna masa zatirana kot vse povsod. Ampak, da bi taki poskušali malo bolje s svojo dosedanjostjo odpomoči k temu, tega niso nikoli poskušali, to je, da bi stali v vrstah zavednih demokratičnih delavcev — tudi teh so se izogibali. Pri tem ko to govore, in "skva-kajo" ne pomislijo, da še nikoli v naši zgodovini se', ni izvršilo toliko grozodejstev in krivic za raznarodit naš majhen rod kot sedaj. Pri tem nepomislijo, da se gre tudi tukaj za obstoj naroda. Prepričani smo v tem, da kadar mine to grozno klanje, da bode tudi temu našemu malemu narodu zasijalo jasnejše sonce, in da tisti, kateri mislijo, da se bodo povrnili zlati časi klerika-li^^ma, kot so bil teh vajeni, se motijo. Slovenski kmet kot de lavec bo znal tam, saj upajmo, tudi ž njimi obračunat.
vala, bi morali imeti zbrano že večjo vsoto.
Pred časom sem čital v nekem tukašnjem ameriškem časopisu, da so Ogri v E)etroitU priredili banket, kateri je obstajal iz kruha in vode, in kaj mislite, računali so vstopnice po $1.00 in prišlo jih je 3,500, torej so en večer spravili skupaj to lepo vsoto. Mi pa ne mislimo s tem zbrati denarja. Tukajšnja lokalna organizacija vam bo podala lep kulturni popoldan. Naši talenti so se v ta blag namen odzvali, in vam bodo podali tudi pa ur pravega duševnega užit ka. Poleg tega bomo imeli po programu tudi ples, za ravno i-sto vstopnino, in tudi večerjali boste lahko tam. Kuhinjski štab je pripravljen, da vam bo dal dobro večerjo za malo ceno v spodnji dvorani S. D. D. — malo več kot pa suhi kruh in vodo.
Sovražno casopW bojih v Črni gor''"!
Hercegovini
1,1 KUNi
Or
^opci in ok
bili kr ^ leti ] i^roit S 'j® 80 01 ^ jim i ^3 tud
suhih
gasi I
Štefani javlja iz Rii®^' hotna divizija Ferrara Ni
"b-PQ+lrirvi i^rrrrčilo "nrOtl * j
onei
Torej dragi rojak, ali si se odločil, da prideš tega dne v dvorano? Draga rojakinja, ali si pomislila katerikrat, da našim v domovini ni tega možno, da bi šla v svoje dvorane in prisostvovala k lepemu pevskemu in godbenemu programu za tako malo ceno in tako svobodno? Ali smo pomislili pri vsem tem, da je naša slovenska govorica izginila v naši rojstni domovini iz površja, da so tvoja mati, o če, sestra, brat pre^njani zato ker so Slovenec ali Slovenka. Da so obsojeni na umiranje in smrt?
Torej upam, da kadar vse to premišljuješ, da boš prišel do zaključka, da boš prisoten dne 11. pktobra v Slovenskem delavskem domu in tam čul poleg lepega programa govornike, ki ti bodo podali sliko trpljenja tvojih in mojih zasužnjenih bratov in sester.
Torej, da se vidimo! Odbor je bil na delu precej mesecev za to prireditev, mo smo pripravljeni, ali ste se odločili?
Vsi ki imate vstopnice ali druge listke v predprodaji želim, da mi jih vrnete ne kasneje kot do 10. oktobra. Prosim vašega sodelovanja !
Za odbor
J. F, Durn, tajnik.
kratkim izvršila proti kom v ozemlju Črne	z ajg)
cije čiščenja v velikem tekom Uporniške čete so se ^
dolini Pive; bile so iz*^ ^ borožene in odločene,
postojanke, izgrajene f^vrtu s nem terenu, žilavo braniJ veljnik divizije Ferrara f napasti četnike, ter jih F do, hercegovinske meje. ^	,
go je prevzel bataljon ^ ® srajc, oddelek udarnih ^
delek 47. polka pehote, 3 oklopnih avtomobilov, »
je in ženijski oddelki- u ske čete so začele z "'C ' na postojanke na	^
Bitke so trajale ves
sk#,.fes
noči je sovražnik	K* 'k
protinapadov, ki so jj uspeha. Naslednjega	^
itali
do ,
' 1)
lijanska kolona zasedla P ^ Vardi. čtte diviaje zasledovale umikajočega J 1 vraknkicbCbicka v ni, kjer so dosle v stik z ^ L skupinami, ki operirajo ho vi levici.	^
..	^ 8 8e
(To poluradno italija^
ročilo nam jasno pove, ^
nimi težavami se bore
in s kolikim junaštvo^ ^
uporni Jugoslovani.
kom in topovom,
premljenim udarnim ce ^ ženijskim oddelkom-
1
dr« '•^ko . «e C
Mraj es , noži
puškami in strojnicami
Kako je Nap^ misiri o vojni
1^
dru
Pred vsem, nam naj bo danes to, kako rešiti in ohraniti še na tej obli ta naš mali rod. Dalje naj nam bo to, ne oziraje se kaj je njih prepričanje bilo v preteklosti, za odpomoč, kadar bo prišel čas za to.
Pri tem moramo imeti pred očmi to — naši so, Slovenci smo vsi, in ako si sami ne bomo priskočili na pomoč in pomagali, drugi nam tudi ne bodo, ker drugi v tej zmedi sveta imajo svoje lastne potrebe in delajo za svoje.
Torej to nalogo si je nadejala tudi JPO.SS. in pri tem tudi naša tukajšnja lokalna organizacija za okrožje S. D. D. na Waterloo Rd., katera bo podala lep in bogat program dne 11. oktokbra ob 3:30 popoldne v avditoriju Slovenskega delavskega • doma na Waterloo Rd. In to le za 50 centov.
Program je bil že v podrob-nosteh priobčen, in^če ste ga či-talit ste spoznali, da je vreden teh borih 50c vstopnine.
Torej, če vam pe res še kaj na tem, če imate res človeško sočutje, sem prepričan, da ste se odločili, da ta dan, ne bo brez tebe in mene, da ne bi posetil te prireditve v, človekoljubni namen.
Storimo le svojo bratsko dolž-
Napoleon je o vQp^^ ^ oziroma napisal nasledOJ i ' Vojna je potreba,
Večni mir je
človeštvo ne more „ Večni mir je himera! dovina je prepletena ^ < svitom; Marsa imajo . starega veka in še ^
'Svet <>ttiii
Z""
% t-
IH
Euclid, Ohio. — Direktorij Slovenskega društvenega doma v Euclidu, naznanja vsem delničarjem Doma, da smo meseca septembra plačali na dolg Slov. dobrodelni zvezi $1,150.00 na prvo vknjižbo, in da smo kupili U. S. bondov za $500.00.
Direktorij je tudi sklenil, da povabi na prihodnjo sejo kluba društev, katera se vrši v soboto, dne 10. oktobra, ob 8 uri zvečer vse delavce, kuharice in sploh vse, kateri ste nam pomagali dne 9. avgusta. (Primorski dan), in za časa konvencije S. D. Z. na malo zabavo po seji.
Zahvala gre tudi Mr. Anthony Pluth and Son's, ki so nam napravili napis za Primorski dan brezplačno.
Hvala tudi Mr. Leo Troha in Mr. Anton Mramor, ki sta nam pripeljala in odpeljala mize brezplačno.
Torej, ne pozabite sobote 10. oktobra.
A. Ogrin, tajnik.
proglaša prventvo ro. čaščenje moči in najdemo tudi v krotkejših ljudstev, t)i?j jejo in nagrajajo vri vitosti tudi v dobi sostvujejo in, se	j -'n
telovadnih in atletiČi^',^
ki so priprava na mof In vsi igrokazi, ki
V
Ni
'(e %
C
ore
na vojno ali na vojn"
cijo, vznašajo ljudsko se pokdri neki £ dremlje v vsakem
M
zaka-3 . i
en",
:%] bb: 'h I . '1
0|
ddo takoj ob njegovem pojavu, I nost. Vsota, katera je dosedaj ampak katoliška Italija, katera! nabrana pri JPO.SS. bi morala ne* za denar, pač pa za širjenje i je .prinesla oziroma je hotela do-! biti zbrana že'samo med nami kulture. In naš pianist! Kako prinesti svojo "kultulE-o" nW v Clevelandu, 'saj trdimo, da nas mora paziti, da ne igra prehitro majhen "nekulturni" 'slovenski je 40 do 50'tisoč, torej če bi -ali prepočasi. Brez vsakega u- rod, kateri biva tam že preko vsaka glava le 1 "buck" prispe-
nam pojasnjuje mo ljudstvo ob prou ne napovadi pripr^^ / vsako žrtev. In konc" je armada? Ljudstvo,
Dalje je Napoleon " _ v ni: Neizbežne vojne pravične. Vojna je
k
X ''t
kateri smejo na
rodi
majhne vsote. Priso skovodje je neobhodn na: on je glava ar#*
1«'
vse. Niso bile rimsk® | f J'
%
"We cannot have all we went if our soldiers and Bailors are to have all they need."
—Franklin D. Roostvelt

BUY WAR
BONDS
so podvrgle Galijo,
r!f»7nr* ni hi la kartag^^^^t
ska, ki je vzbujali- " J
publikanske arm^^ skimi vrati, marv^
so bile macedonsk^
*

so prodrle do IndiJ^^^i, ,
Aleksander, ni bil^
esia ^ Wfj
k
armada, ki je zanes"* . fii' Wesero in Ino,
na; ni bila pruska je sedem let bra.ni pred tremi največjin^^^g^icK ,mi silami, marveč liki.
Oglašajte ^ EnakopraV^
tobra, 1942.
ENAKOPRAVNOST
STRAN S.
KUNAVšR:	sebno malo, so od rek izpeljana
OronŽ©	nešteta mala korita v sadovnja-
ke, oblast pa sama pazi na to, da se voda natančno razdeljuje. Strogi pazniki so vedno na potu in preiskujejo mndžine vode, ki teče po koritih in vedo natančno za vsakega posestnika, od kd^j do kdaj sme spustiti y ^ oranžo presadili A- j vodo v svoj sadovnjak.
je bila jako ljubo | Kdor si dovoli vzeti preveč vo-
^vropci, ki so poznali po-in okusili njen slad ki križarji, ki so pred ^ leti hoteli Turkom iz-, fok Sveto deželo.
;^3 tudi ne, ko v pekoči
južnih dežel tako
Sa«i neznosno žejo. Že
•^ftsih so jo dajali bol-
" onemoglim, da so se
^ fijenim dobrim, -hladom.
da je v Italijo prine-. oranžo sv. Dominik in še danes stoji na .^u samostana sv. Sa-. Večnem Rimu. Res'" je pomarančno drevo ne-^oživo.
. ko naša jablana ali ^ po nekaj desetletih •ftalone nepLodovita, o-evo rodi, ko pe osem-staro, kakor da je še ' o. In še po stoletjih ^era drevesa svoj div-d&d.
ne bi bilo čudno, ^^0 pomarančno drevo , ^0 danes ohranilo pri
pa se je to drevo tu-^ Franciji Jn najbolj •Jskem polotoku, kjer ®®Urata državi Španija .^Iska. Ko so pa Evrop-'■^je dežele, so jema-® Seboj semena doma-posebno raznih žit dreves, v toplo Sred-ko in sosednje deže-iL^ 4^^6s razprostirajo '^ajihe združenih dr-natrgajo tam neiz-°2ine tega lepega sa-
so z uspehom '^''a.nže. V Avstraliji so strani qdkazfili o-So lepega sveta. Tako g ^ tudi zlati oranžni in celo po oddaje-otokih največjega I %mlji, na Tihem oce-ki gase.
de, gorje mu! Vročekrvni juž-njaki so zelo hudi in priženo krivca pred posebno vodno sodišče. To sodišče zaseda vsak teden po enkrat. Sodniki sede na stolih, ki imajo svoja imena po navječjih dovodnih vodnih kanalih iz reke. To vam je govorjenja in prepira!
Nevoščljivi sosedje in priče in obtoženec govore kakor najboljši advokati, a krivcu nič ne pomaga kajti voda je v mnogih krajih Španije mnogo dražja kakor dobro vino.
Zato so kazni tudi ostre in vsa jezičnost nič ne pomaga sadjarju, ki si je po krivem prilastil za svoj ljubljeni sadovnjak več vode, kakor mu je bilo • predpisano. Kazen mu ne u-ide. Najhujša kazen, ki zadene vodnega tatu, je ta, da mu odvzamejo pravico do namakanja sadovnjaka. Toda to se redko kdaj zgodi, ker bi kaj takega v zelo suhih letih malone upropa-stilo posestnika.
Oranžni nasadi so vedno zelo lepi. Krasni so v zgodnjem poletju, ko cveto drevesa. Beli ali svetlo rožnati cveti razširjajo prijeten vonj po sadovnjakih. Še lepši pa so nasadi ko zore o-ranže. Toda to traja dolgo časa. Krasno sadje ostane na drevesu preko vse zime, ki pa je tam doli kajpada mila. Kjer rastejo o-ranže, skoraj nikdar ne zapade sneg, led pa je tam nepoznan. Zato sadje v miru zori in zadnji čas pomladi je popolnoma zrelo. Toda mnogokrat se zgodi, da najdeš zaradi počasnega zorenja istočasno na istem drevesu cvetje, zelene in zrele zlate sadove.
govedo. Le koze uspevajo, ker so zadovoljne tudi s trnjem in osatom, a dajejo kljub temu dobro in mastno mleko, ki pa ga je male. Ob, času obiranja o-ranž pa mora družina zgodaj na delo, a šele ob osmih zjutraj dobi zajtrlt — kos kruha, črnega in suhega — in morda nekoliko čokolade ali kave.
Tudi kbsilo ni kdove kako izdatno, Mesa je malo in še to je običajno kozje, če sploh pride na rtiizo. Pač pa pojejo Španci tudi na deželi precej polenovke — ribe, ki jo posušeno pripeljejo iz severnih morij. Poleg nje jedo še jajca, mnogo riža, krompir, čebulo, kumare in sadje, belijo pa vse z olivnim oljem, ki je v Španiji zelo dobro in zdravo.
'Po vaseh v Španiji skoraj zaman iščeš tako lepih šol, kakor jih imamo mi. Preveč ubožna je dežela. Učenci so le premnogo-krat prisiljeni, da se uče v temnih prostorih, kamor prodira le medla luč skozi vrata. Tudi takih udobnih klopi, kakor jih i-mamo mi nimajo. Sedeti morajo kar po tleh. Zato se tudi mnogo manj uče. Tudi je manj šol in mali učenčki morajo potovati po mnogo kilometrov do šole. Pomagajo pa si tako da jezdijo na oslih in mulah in po trpežljivo živinče nese včasih kar štiri mlade "učenjake" do oddaljene šole.
V ugodnem vremenu, ki ga Španija užije več, kakor druge dežele, pa gre učitelj z učenci kar ven na prosto in tam se uče, kolikor je na tak način sploh mogoče. Pa tudi ob nedeljah je učitelj tudi večkrat z učenci in tedaj grqdo na izlet v kak •'j'ilik oranžni sadovnjak, kjer jih posestniki, ki so gostoljubni, lepo pogoste, in če je ravno čas obiranja oranž, se tega dobrega sadja do sita najedo.
oranže,
^cirio
Jo	in mornarjem,

-Je
oranžne nasade pa Nekateri so Ž3
spa:
"M, a v
Se vedno dobro in druge pa na novo

, Oranže pa so tudi res vredni, da se jih človek naje. Njihov sok je redilen, ker imajo mnogo sladkorja, je pa tudi zelo zdravilen in krepilen, ker vsebuje še mnogo drugega dobrega v svojem soku. Posebno spomladi je dobro, če uživamo več oranž, ki nas močno požive in
pomagajo odpraviti iz nas strupene soke, ki so se tedom dolge zime : nabrali , v našem telesu. Posebno pa si zapomnite, da ap oranže koristne bolnikom, ki težko uživajo drugo, težko hrano, a oranžni sok jim hladi od vročice pekoča usta, vrača njihovo moc in jim prei^avlja kri.
Mali oglasi
Ženska
dobi delo za čiščenje prostorov v pekariji, štiri ure na dan. — Plača 50c na uro. — Vpraša se na 1723 East 55th St.
Išče se
Ustanovljeno 1908
ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO
PRESKRBI
Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave.
ZAVESE
Tu si lahko izberete kakor-šnekoli vrste zaves, katerih imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev.
ZA POPRAVILA NE RAČUNAMO
Odprto ob večerih do 9. ure
Parkwood Home Furnishings
7110 St. Clair Avd. ENdicott 0511
Vprašajte za Jennie Hrovat
r
. sadikami je pre-Sadovnjaku vsejejo ^6, kake posebno hi-
'^tih	A šele po
If Presade sadike v •i ^snico, kjer jih po ®®Pijo z izbranimi ce-
To vam je krasno ob času nabiranja oranž. In ta čas je dolg. To pa zaradi tega, ker morajo tiste oranže, ki jih pošiljajo po svetu, že obrati, ko še niso popolnoma zrele. Če bi nam poslali take, ki dozore na drevju, bi se med potjo mnogokrat pokvarile. Za domačo rabo in domači trg pa jih seveda šele trga-' jo, kadar na drevesu popolnoma dozore . . .
PrijateFs Lekarna
St. Clair Av^. vogal E. 68 St.
Prescription specicdiata
Zastonj pripeljemo na dom ENdicott 4212
DomaČi mali oglasnik
točajko (barmaid) za stalno ali delno zaposlenje. — Vpraša se na 747 East 185 St. po 5. uri popoldne.
naprodaj
1384 E. 45 St. — za 2 družini; 8 sob. Je sedaj prazna.
E. 47 St. — hiša za štiri družine. Cena $2800.
E. 71 St. — hiša s 10 sobami, za 2 družini.
Luther Ave. — hiša za dve družini, 10 sob. Cena $2900.
E. 78 St. — blizu White, Motor tovarne. — 2 hiši vsaka za eno družino. Cena $5500.
Za podrobnosti vprašajte pri
J.TISOVEC
1366 Marc^uette Ave.
blizu St. Clair Ave. in E. 55 St.
Mali oglasi
DELAVCI ZA, LESO-REZNE STROJE
strojni "Sanders"
2ENSKE POMOČNICE DELAVCI ZA LESNO SKLADIŠČE Stalno delo. — Plača na uro.
MARBLE & SHATTUCK CHAIR CO.
10200 FOSTER AVE.
a<at3tXK30ta0t80taatX»8KXX3a8KX3t306K»836KKK»t«3a6«at8t3838StXK96WtXK>aP
AVTOMOBILSKA POSTREŽBA

RE-NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov..
Popravljamo body in fender-je. — Welding! '
J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenvilie 3830
It jih presade v
%u pravijo oran-
Fantje in možje!
v naši trgovini dobite vedno -lajboljše spodnje perilo, srajce, kravate, klobuke in druge stvari. Izdelujemo obleko po meri,
JOHN MOČNIK
772 East 185th St.
pazijo, da
F
Oranžnih dreves či-
'jo zrahljana. Tudi i^' in drevo ved-,Paaljivo obrezujejo, ki postanejo o-visoka, lepo o-
^darji delajo tudi .. ® temi drevesi' in »j ^^slite, kako lepi so, Vsakem drevesu a-^0 tisoč, kot sonce ^^2ev.
Brv,--- pozabiti.
da •^0]
S
smemo
v območju Sredo-dolgo časa nič ^ drevo, samo za-'Of^ trpi, vendar ni to iji	samim. Skrb-
. zelo pazijo na

iz potokov in

^ ^ bližini, po nalašč ,	jarkih vodo do
zelo hva-V,^ skrb in jo p6pla-^0 sočnimi sadeži. ,,?®s®stnik včasih res io
^'^Dl	"i potoka v
v sadovnjakih ^^^ke in mule mo in ure v krogu ijjj®' s katero sesajo 1^ da namakajo po t, žejne korenine o-
Je
'^nogo posestev
^ je vode še po
Kaj ne, kako sočne in dobre so oranže! Da, zelo so dobre — a poznavalci, ki so se jih do sita najedli naravnost z drevesa, ko so tam v svoji domovini do-- j zorele pod toplim južnim soncem pravijo, da mi ne vemo koliko boljše so od tistih, ki jih kupujemo pri nas.
Na dobrem drevesu se bleske-ta ob navadni letini mnogo nad tifeoč oranž. Otroci in ženske gredo tfedaj, ko ukaže sadjar, v sadovnjak in se lotijo obiranja. To pa ni težko, ker drevesa niso visoka,. Na nizkih lestvicah stoječ, jih previdno obirajo in polagajo v košare. Koža oranž ne sme biti ranjena. Gotovo bi pričela hitro gniti in pokvarila bi še druge sadeže okoli sebe.
Zato jih v skladišču skrbno izbirajo in nato še skrbne je polagajo v košare 'in zaboje za od-pošiljatev. Vse boljše oranže so zavite v papir ali v koruzne liste, da ne prično gniti. Boljši sadjarji imajo na vsakem listu vtisnjeno svoje ime in kraj, da odjemalci vedo, od kod so dotič-ne oranže.
Pri nas prefcej drago plačamo ta dobri sad. šp&nec in Italijan- pa jih morata precej poceni prodajati in nimata mnogo dobička. Posebno na Španskem so manjši in srednji posestniki oranžnih sadovnjakov dokaj u-božni in morajo štediti zelo, da prežive svojo družino.
Dokaj številni njihovi otroci krajevjega mleka skoraj ne poznajo, ker v krajih, kjer ne dežuje zadosti, ni dovolj krme za
Zavarovalnino
proti
ognju, tatvini^a vtomo-bilskhn nesrečam itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 Schade Ave.
Pokličite:
ENdicott 0718
SHEise*:
ELYRIA AUXa REPAIR AND WEUMNG
Towing, Parts, Batteries, Painting N Body Fenders
6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361
Modema slovenska popravljalnica PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE
E. 61st St. Garage
Frank Rich, lastnik.
Se priporočamo za popravilo In barvanje vaSega avtomobila. Delo točnr In dobro.

GOSTILNA
agaMoaaoc»aiBii8a6WtK»KiM6K388WP

CVETLIČARNE

Slovenska cvetličarna
felerctt Jflodstsi
15302 Waterloo Rd.
KEnmore 0195
CARL'S CAFE 1301 E. 54 St.. — EN. 8997
vogal Marquette-Hamilton Ave. — FRIDAYS FISH FRY
Music Fri. &• Sat, Mrs. Rose Frank in sin, lastnika Izboma postrežba — prvovrstna jedila in fina pijača.
Boring
Mill delavci
Izkušeni na velikih "horizontal" in "vertical" strojih
Operatorji
velikih s+rugalni&ov
Slab-Miller delavci
Plača na uro, "overtime" poleg; se mora predložiti dokaz ameriškega državljanstva; če ste uposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite.
Wellman Engineering
7000 CENTRAL

GA^UN
xxx3esxaoES8xxsaexMesE3tasxxs$3S3es8
ZA CEMENTNA DELA 8q obrnite na nas Vzdignemo garaže, cementira mo tla in "driveway". — Vedno prvovrstno delo. Cene zmerne. Nobeno delo preveliko, nobeno premajhno.
JOHN ZUPANČIČ 19315 Chickasaw Ave. KEnmore 4993 J.
MIKE FOKLAR
E. # Bt. in Bt. Clair Ave. ENdicott 9181
Gxdf Refining Gas Station
bžvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih.
Frank Miheič Cafe
7114 St. Clair Ave.
DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359
Ravnokar smo prejeli
veliko zalogo ženskih zimskih sukenj, vsakovrstne mere, majhne in velike. Cene zelo nizke. Lepo suknjo dobite za $12.95-$19.95 in naprej do $49.95.
Ravno tako imamo veliko izbero oblek, klobukov, jo-pičev in vsakovrstnega spodnjega perila.
Tudi za ctroke dobite suknje, obleke, klobuke, jopiče, gorko spodnje perilo, "Snow Suits."
Za moške pa imamo v zalogi srajce, kravate, nogavice, jopiče in vsakovrstno spodnje perilo.
Ravno tako imamo veliko
izbero vsakovrstnih plaht (blankets), rjuh, kovtrov, sploh vse, kar potrebujete pri hiši, dobite pri nas.
Se vam priporočamo za naklonjenost
ANZLOYAR'S
Vogal EL 62 St. in St. Clair Ave.
KO ZAZEUTE KOZABEC dobre pive, vina ali žganja, oiiiščlte
Louis Seme Cafe
6507 St. Clair Ave.,
Za privatne zabave pokličite EN. 9026 Odprto do 2:30 ure zjutraj
POPOLNA ZALOGA
trebušnih pasov, elastičnih nogavic In pasov za kilo. Izvršujemo zdravniške recepte točno in zanesljivo. Dostavimo na dom kamoi'koli.
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd. Slovenska lekarna
STOPAR'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St.
Ml imamo avto-raok; najnovejšo pravo la mazanje avtomobilov. Delo ■garantirano. Se priporočamo.
HECKER XAVERN
John Sustaršič in Frank Hribar 1194 E. 71 St.
Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žg&nje ter okusen prigrizek.
Odprto do 2:30 ure zjtitraj.
White City Lunch
JOHN SUSTARSIC, lastnik 623 K. 140 St.
Fish Fry vsak petek večer in ob sobotah kokošja večerja. Godba igra vsak petek in soboto večer.
Obrambni delavci
Kladivarji Kurjači Kovaški delavci "Rough" brusači
Snaggers "Bench" brusači Strojni delavci
(Drop Die Work)
Pomagači
PLAČA NA URO
The Steel Improvement & Forge Co.
970 E. 64 St.
Ce ste sedaj zaposleni pri obrambnem /delu se ne priglasite.
iNuiiiiuaiiiiiimniaiiiiiiiiiinaiiiiiiiimu)ii!ui!uiuumiiuiiiiaiiiB
PRIJAZNO VABILO
Mr. in Mrs. Frank Kovačič 4121 St. Clair Ave.
vabita na
GODOV AN JE
vse Fi-ancete in Francke druge prijatelje
ter
>KaiOi_9Ši
RAZNO
lOESOB
aoEso
Poxor, hišni gospo-
J. SIMCIC in J. MARN
priporočata svoj
GAY INN
6933 St. Clair Ave.
Odprto do 2:30. — Mize za večje družbe ENdicott 8811
GROZDJE IN GROZDNI SOK
NAPRODAJ
najboljše v okraju Lake
KRIST MANDEL 18221 Nottingham Rd* IV. 9611
ZAVAROVALNINO
za hiše, pohištvo in avtomobile vam preskrbi MIHALJEVICH BROS. 6424 St. Cl&ir Ave., Zavarovalnina na fohistyu za vsoto $1000 vas stane le $5.00 i	sa tri leta.
\
Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA, 1336 E. 55 St., HE. 7740.
MARIO'S CAFE
6220 St. Clfiir Ave.
ENdicott 9138 V vročem času se prlleže tozarec dobre pive. — Pri nas dobite tudi žganje in vino'ter dober prigrizek. Se priporočamo za naklonjenost.
SMASH
TMI »M
WAR BONDS
RUDYBOZEGLAV
WINERY
6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša viha, domačega izdelka, dobite na kozarec ali v večji količini za na doni. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. ) Se priporočamo!
Nova bungalow hiša
za obrambnega delavca naprodaj. Je gotova in se lahko tak^j selite notri. Nahaja se blizu šole in transportacije ter obrambne tovarne. V dobri slovenski naselbini. 831 E. 232 St. Lota 50x 150. Cena $6,000.
JOHN ROBICH
Kontrak za splošna gradbena dela.
18650 Meredith Ave.
KEnmore 5152
v SOBOTO, 3. okt., 1942.
Servirali bomo pohane in pečene piščance in postregli bomo tudi z dobrim pivom in vinom. Za domačo zabavo bo pa igrala dobra godba. Se Q^iporočata za obisk v soboto.
Mr. in Mrs. Frank Kovačič iniiiinmuiiiuwiiiiiniiiKjiniiiiuuiniuumiiiinmiiiurotniiiiiiiiiii
Nova hiša naprodaj
na 19801 SHAWNEE AVE.
bungalow; vse moderno. Se lahko takoj vselite vanj. V nedeljo bo odprt od 2. do 6. ure popoldne, čez teden'se pa oglasite pri
Ed Kovač
REAL ESTATE
I
960 E. 185 St.
TAKE PART i
ojtowh CH*«icr |
STAMPS
Concord grozdje
NAPRODAJ
Izvrstno grozdje in. za samo $75 tono ga vam pripeljemo na dom. Zgl(t»iie se -pri
JoeShivitz
R. F. D. 2, Robs Rd.
So. Madison, Ohio
SI RAN 4.
y
ENAKOPRAVNOST
t mmmmmmmmmmmmmmmmmmm	f f
V	v :;: t .	* ^
II GRČE	II
*!• v	.'. Y
:|: % —POVEST—	i I
;!• Spisal Slavko Spvinšek	tj;
% :*:	s ♦»•
V	■	X
mmmmmmmmmmmamm^^KmmmmmK^mim^mmmmmmmmmmmmm^^mmmmmmmm
V	X
"Kaj je spet po izbi iu postaliri vflk'' Liza, veselje imaš
Ne ihti tako vila Smrečka, ne zavija sapa, ne divja vihar tako, ne tuli volk: stari Vršan sedi v vetru gori nad pečinami, po-rastel, divji v oči, z vihrajočimi grivami, ki mu frfotajo v čelo, z belo, skuštrano brado, ki mu v vetru po prsih plapola; stari Vršan ihti, zavija in tuli v pozno poletno popoldne in kliče njega, ki mu je odšel iz Vršano-vine in se skril v hladno zemljo, da ne vidi očetove bolečine.
"Klemen!"
Se zažene znova in znova starec in po belem, uvelem licu mu teko solze, tako vroče in pekoče, da ga pečejo skozi lice v srce, Ici se zvija v bolečini kakor brine in njih veje v viharju.
O, vedno ne vpije stari Vršan tako! O, ne! IV^olči, molči, že od pogreba Klemenovega in ne govori z nikomer, ne da nikomur ne pogleda ne besede, ne odgovora na kretnje. Molči, kot bi bil nem in gluh; mrk in vase ugreznjen tava sem ter tja po Vršanovini, dela včasih in se žene za tri, za štiri, pa sredi dela obstane, spusti orodje iz rok in se zamakne. Kakor bi strmel v strašno krvavo glorijo, ki se je razžarela pred njim in ki v njej plešejo rogajoče se mu prikazni ter se v mavričnem krogu divje vrte, da je slep, da mu' jemlje vid in se mu v- glavi omotično vrti.
Samo parkrat ga je takole prevzelo kakor danes, da mu je pod nogami zagorelo, ga speklo v slednji živec in pognalo najprej po senožeti, nato pa v gmajno, vedno više in više, dokler ni tu pod Srednjim vrhom omahnil v mah za pečevjem, kjer mu je vstalo iz srca, se razlilo v prsi in iz prsi sililo ven, si .dajio' duška, se izvilo in spet izkoldbarilo iz klopčiča najprej tajno, ihteče, proseče, nato, glasneje, silneje in nazadnje divje, preteče, grozeče, Jkakor bi tulil v nočni vihar volk: ^ ,
"Klemen!"
Zdaj pa je nakrat utihnilo-»v njem, kakor da je z divjim kričanjem šla iz njega vsa bolečina; ko da je s pekočimi solzami iztekla bol, ki je grizla in pekla do' norosti, tako je vse tiho v starem Vršanu, ki se je naslonil z ozrazom v dlani, se spustil s telesom po dolgem v mah in
tranjosti Klemenov mrtvi obraz, bledo, negibno sinovo lice, brezkrvne, mrzle ustnice, kakor jih je gledal ono noč, ko se je poslavljal od njega, preden so ga odnesli k rajnki materi. Trepe-taje se vedno bolj živo zgošču; je ta mrtvi sinov obraz, vedno bolj živ je; zdaj je kri planila v lice, zaplala v žile, pordečila mrtve ustnice, zadehtelo je toplo in živo iz dozdaj mrtvega obraza in dvoje velikih oči se je široko odprlo. Iz njih se je pogled zapičil v Vršana in je prosil in rotil, blagoslavljal in očir tal in se prelil v najslajšo besedo:
"Oče!"
Pa se spet stemni, ugasne, se zapre za mrtve veke in vse zopet zasanja mrtvaške sanje . . .
Tisti čas, ko je v gmajni natd Srednjim vrhom tulil ii|. v bolečini besnel stari Vršan, je Liza, mlada Klemenova vdova, z nebogljeno siroto Klemenčkom klečala ob grobu rajnega moža in očeta. Tudi v njej je besnelo in se krvavo prelivalo, da je sinček splašeno upiral žive očke v mamine in pozabil na rože, ki so poganjale iz prsti očetovega groba in se z njim igral kakor z živimi. Liza je jokala, kakor nedeljo za nedeljo, ko je po nauku vedno stopila še semkaj na grob, da si olajša bridkost in se ji trda bolečina' izlije v jok in se pretoči v solzah na zemljo, da se po njej upije vanjo globoko dol do trohneče-ga srca moževega.
pri okrni:
"Viš'jo, Mana je tudi še tu! Bi šla rada z njo?'!
"Z Mano? — Ne vidi rada, če se ji pridružim'f'
"Kakor stari je, ni dosti boljša! Pa ženska!" je pomodroval župnik, spet hitel po sobi in nakrat zarAičal v tišino:
"Babe!'!
U?tavii se je pred otrokom, ki še je mašil s slaščico:
"Le jej, Klemenček, da boš očeta dor&stel!"
Koj pa Je udaril v drugo smer:
"Vedno manj ga razumem, Vršana norega! Zdaj je ponorel povsem! Niti zine mi ne nazaj, niti pogledal ne da vame. Umel sem mesec, dva, tri, tudi štiri še in držal nazaj druge, vašega starega in Mano. Pa sebe samega. Naj se kuha v njem, naj se razgnoji in razboli, sem dejal. Ko bo povsem razgnoje-no, bo nasnaga iztekla, se mu bo odprlo in bo dal k sebi. Pa se ni in se še ne bo! Zakrknil se je pred milostjo božjo/ zato je tako!"
"Včasih zgine in slišimo ga jokati na glas in klicati Klemena," je dodala mlada žena.
"Seveda, zdaj nori in kriči za njim, prej ni znal! Pa ga je prav tako ljubil kakor zdaj mrtvega! Povem ti, Liza: še premalo tuli, še premalo divja! Ka-
na d njim!" se je smejal župnik in dvigaUmalega k sebi. "Ali ga je stari že videl?"
"Nič ga še ni bilo mimo nas. Ko smo žele, je planil parkrat mimo njive, pa se ni ozrl k nam. — Kakor da gori za njim, je hitel dalje."
. "Pesjan!" je popustil župnik dete, ki se je spustilo na tla in se lovilo k materi. Župnik se je zagledal vanje.
"Ne bo se zmogel, ko ga bo videl," je polglasno dejal in ni trenil z očmi od fantiča: "In če mu bo pogledal v oči, bo po gledal vanj Vršan in stari bo klecnil! Boš videla, Liza, da bo! Na prvi mah se bo podrlo v njem."
In ko je Liza neverjetno gle-dtala vanj in spet s ponosom v otroče pred seboj, je nadaljeval:
"Kri je kri, Liza, in najmanj jo bo zatajil Vršan. Ne more in ne more, zato se žene toliko časa. Kadar bo pa zagledal otroka, se mu bo premeknilo in vdal se bo ter naredil kakor edino more napraviti. — Le upaj, Liza, bo bolje, bo! Te dni pridem enkrat v Podsmrečje. S starim bom prišel nazaj grede mimo vas ti pa skrbi, da bo otroče zunaj in ga bo stari videl! Vse drugo pa prepustimo božji Previdnosti, ki vedno prav ravna!"
Spremil je še Lizo do duri.
Obsojeni vohun
Na sliki je Herbert Karl Bahr (z očali), nemški vohun, ki se je izdajal za židovskega begunca iz Nemčije. Obsojen je bil na 30'let ječe.
dar ga bo prav ujedlo, W bi^il	^
in vinrnl vps fpnftn ali dne! Po- , .	.	, , ,	^
ki mu je veselo mahalo z roci-
In tedaj, ko se je v njenem srcu poleglo ihtenje in plač, ko si je obrisala solze in vstala ter se sklonila k otroku, da odide z njim od groba, je utihnil v gori stari Vršan in se v dlani zagledal v mrtvi sinov obraz. Ali mu je izprosil sin, ali solze sna-hine?
Težko, se je pMoVila t,iza (M groba ki jfe bil tako obrnjen^ da je gledal v Podsmrečje. Nehote je sledila mlada smeri'groba in Qp..qzrla v gmajne ih^s^XK^efjii pod Slednjim vrhom in duh^ti je vstal pred njo bledi ol^rs^z starega Vršana, ki se je je ogibal kakor kače in je niti v lice ni pogledal, če sta se srečala. Ali brž si je šla Liza z roko čez obraz in oči, kakor da hoče odpoditi boleči privid, in se je mu samo	izhodu pokopališča,
no še podrg6tava v' notranjem|^P°kojno % J« J^njo razlila ihtenju, ki se ne more umiriti,
kakor se ne da umiriti Vršano-
in vihral ves teden ali dlje! Po tlej bo dobro. Viš, tega čakam že vse mesece. In dokler se ne bo to zgodilo, ne bo bolje!" y
Liza je spet zaihtela:
"Ne jokaj! Pameti je treba, pameti,'ne solza! — Ni še vse izgubljeno in vse se bo obrnilo, vem, Liza! Samo pravi čas mora priti. Ko bo spoznal, bo dobro in bo ugnan. Ni kakor so drugi ljudje, četudi trdi in gr-čavi. Je hujši; kakor iz kremena mu je srce. — Pa le na zunaj, Liza, samo za oči. — Le da se mu ne bi ponovilo božje prekmalu. Vsak dan trepetam in kadar zagledam po cesti hitečega Podsmrečana, mi mravljinci za-gomezijo po hrbtu, ker menim, da ga je spet udarilo. — Ni še prepisal, ni testamenta naredil. To .vem, da Mani ne bp dal, sicer, bi'že'bili feoimii j^aj? "^ebi ne, Liza! Aii otroče tule je
ninski ,kralj! &4j','.« Kl^meh-žfek,; sij se-nappl^il ?" se je obr
nil župnik k fantičku. J«, je ste
__!l	1___h n !
za'l roj^icsi po krožniku.)
'.i ' i-
cami, nato pa se je vrnil v izbo.
Par dni potem je lepega popoldne res župnik Mihael prišel do Belcjana, se tam ustavil in nadaljeval potem, ko je z Lizo spregovoril nekaj besedi, pot do Vršana. Bila je Mana sama doma.
"Kje je oče?" je pobaral dekle.
"Menda so tam gori nad Bele-janom v rebri."
"Spet molče?"
"O, zdaj že par dni dreve okrog, neprestano kličejo Klemena in ponoči vpijejo včasih, da me je ž6 groza. Ne bom dalje zmogla, te bo šlo tako."
"Bo kmalu bolje, Mana, bo! Kar v miru ga pusti, ga bo že samo od sebe minilo. —• Kaj pa, za grunt skrbi?"\
.j "I)o; |Zdaj so..Zadnje dni pa se, nq menijo nič več. Vse; je na
i ii, - > X-	K t'	;
meni!"
' "Prav j$, privadila se boš. Ako oče umre . v i"
'''l^e maram. Možila se ne bom in nečem, da bi bil tujec gospo-
★ ★ l4Jluit	lOUU
WAR BONDS
A scout car is a low-slung motor car armored with heavy steel plate, used to transport troops from one point to another. It is of low silhouette and gives protection against machine gun and other ground fire. A scout car costs $5,000.
You and your neighbors joining together can buy one of these vehicles for the Ordnance Department of our army with your purchase of War Bonds. We need hundreds of them and need them quickly. Put at least ten percent of your wages or income into War Bonds every pay day and help your fellow Americans top the War Bond Quota In your county.	^u.s rrtastm Ottartauni
in veselo se mn je zasvetil v j obrazu smeh; "Mana, Bog te: blagoslovi za tvojo besedo! Še oču tako povej/kadar bo čas!"
"Ne bodo drugače! Preveč so se ujedli v to zemljo, da bi jo pustili drugemu imenu. Zato vedno Klemena«kličejo nazaj! — A," je s solzami v očeh pristavila, "tudi. jaz ga kličem, pa ga
2. oktoW
Poljski letalec

.............i







Na sliki vidimo letalca poljske zračne sile, kt 'ob stkani Anglije in drugih pridruženih narodov ^ letalci so sestrelili že 126 nemških letal
Pri antile+alskem topu

f •.## ^ /
«104
,i
iSSl':'^



ATa sliki vidimo vojaka holandske armade na ki meri z antiletalskim iopičem. Njegov sedež P k topu.	J!
* Kupujte vojne bond^
ni vec
I"
Ne, doyc^j	Le ne bodi t dar. Naj Klemenovemu zapiše-
silen že zdaj, Wo si še dete! Kaj bpš potem star? Boš kakor sta-
jo.'
"Mana!" se je začudil župnik
"Saj imaš Klemenčka,, njemu poglej v oči!"
"Je Liza preveč redkobesedna. Za njo pa ne bom hodila. Se menda boji, da ji ne bi otroka uročila!"
(Dalje prihodnjič)
va bolečina. Iz dlani pa mu vstaja v zrenje duše, v gledanje no-
F,
\A chef who knew lots abon£ (lough
Said, "So far, we've raised \ it too slow—^
\ We'll beat Hitler when \ Ckie dollar in ten'	^
6 put Into*
^Lrt'agol«'-
/


We*ll oook tlte Axis* #00## -when and only when every, body dcNM hie part* Don*c let the If. S. down« Put m tenth your pay Into War Bond# w_#t#«p#v 0ach toadk*
I $t WkMNwy j
ugašajoča luč v Pišenci in vsa je bila omamljena od bleščave Razora in Prisanka in rdečih Križkih podov ter Špika, ki so vsi zrli vanjo iz popoldanskega solnca ter ji dajali upanja, trd-1 nega, kakor so trdne njihove skale in peči.
Ko je Liza z otrokom v naročju, ki je bil že utrujen in se ni maral loviti ob materini roki, prišla mimo farovža, je stal nfi" vratih župnik Mihael in zrl ^ na cesto. Ko je zapazil Lizo, jo je poklical:
"Liza, pojdi sem!"
Stopil ji je naproti prav do ceste, vzel ji otroka iz naročja, ga stisnil v svoje nerodne roke in ga odnesel v farovž, kjer je v veži klical:
"Franca, prinesi kaj za Kle-menčka!"
Nato je odprl vrata v sobo, vstopil najprej sam pa počakal, da je prišla za njim Liza. Vrnil ji je dete, pokazal stol in dejal:
"Sedi, Liza!"
Ko je Franca prišla in odšla in se je Klemenček spravil nad slaščice, se je po sobi koraka joči župnik ustavil pred Lizo, ki je tiho ihtela v robec:



^	V	Vvi -
r\,^ *'*41''» ^ x\ <%'

Najvišji dnevi
kot del za
VOJNO
Delavec Lenarda je bil do svoje poškodbe izvrsten mehanik. Pa mu je zmečkalo roko in je bil ob zaslužek. V hišo se je naselila revščina. Za slučaj se je zavzela družba za pohabljene, katero vzdržuje Communiifž sklad. Začeli so ga trenirati dela z eno roko. Sprva je delal po dve uri na dan,^ petem vedno dlje. V šestih mesecih je delal 40 ur na teden. Z levo roko je opravif al delo na stroju skoro tako dobro kot prej z obema. Dobil je delo v obrambni industriji in njegov zasluži je zdaj dolier, družina je zopet srečna in zadovoljna.
Vse podobne sluha^je^omogočite vi, ki darujete v Community ^klad, ki vzdržuje pb-dobne dobrodelne, agencije.. Kampanja bo trajala ofi 19. do 29. oktobra. Vsak naj daruje po svoji moči.
V vaše lastno znanje je dovolj če veste, da so » dnevi v vaši plinski postrežbi dnevi, kadar J® loga plina obremenjena do skrajnosti.
dne'"'
Z9"
|lj^
Mi storimo vse v svoji moči, da damo za tiste ko je najvišja zahteva in smo pripravljeni Mi napolnimo naše cevi s plinom, ga spravili)'^ zemljo ter stisnjenega tudi v velike jekleni P
osO'

. - o ^
Ves naš napor je usmerjen, da damo naj^*' gočo količino naravnega plina za vojne pro^" ki ga potrebujejo. Tako mora biti tudi v«® usmerjen v to. Vi ste prav tako del tega naP smo ml.
or»'
• a»
Ni potreba poudarjati, da bomo pripravljeni višje dneve, če smo pripravljeni že prej. To prav tako vas kot nas.
Inzulacija in zimska okna hranijo P
lil'
/ .40

D, greiete sv.,"	^,0	^
-^«7Ano
potreba V"J
zdaj
pyipra^

THE EAST OHIO GAS
g O