Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 192. Izven Ljubljane 8 vin.	y LHUHIODL V
, L avgusta 1912.
leto JL
= Velja po pošti: =
Za celo leto napre] . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— u četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo neloletno „ 29-— ta ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— sa pol leta „ . „ 12'—
za četrt leta „ .	„ 8-—
za en meseo „ .	„ 2 —
V	upravi prejeman nestino K 1*70
--Inseratl: =====
Enostolpna petttrrsta (72 mm)', sa enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „
sa trikrat...... 10 „
za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvTsta (72 mm) 30 vinarjev.
i Izhaja:;
vsak dan, izvzemal nedelje in praznike, ob 5. url popoldne.
BJT Uredniitvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teletona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6. -bo Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega i strani.
S prilogo »Naša Gospodinja«.
Važno vprašanje.
Napredek in razvoj našega gospodarstva na eni strani, na drugi strani pa naraščajoče število prebivalstva, povzročata, da se ljudje na deželi in v mestu vedno izmenjavajo in selijo. Prebivalci na deželi hite v mesta in si iščejo kruha v trgovini, v prometni stroki in obrti, nasprotno pa sili industrija čimdalje bolj na deželo in prinaša nove delavske vrste in uradnike.
Četudi je pri nas število izseljencev v Ameriko še vedno visoko, vendar smemo verjeti, da bodo v kratkem času nove prometne zveze in vodne sile obrt in trgovino na naši zemlji tako pospešile, da bodo naši ljudje tudi doma svoj košček kruha našli. Statistika poklicev nam itak kaže, da število poljedelcev tudi pri nas pada in raste število obrtnih delavcev in uslužbencev v trgovini. Ja, število priseljencev z dežele v mesta je. tako veliko, da imamo v vsakem mestu gotovo več ljudi, ki so se na deželi rodili in sc v mestu naselili, kakor pa v mestu rojenih.
To izseljevanje v mesta ,io za nas silno važno, posebno v narodnem, kulturnem in verskem oziru. Kdo zalaga mesta, kakor: Cclovcc, Beljak, deloma Gradcc, Maribor, Celje, Ljubljano, Gorico, Trst, Pulj in fteko z novo, svežo slovensko krvjo. Ali nc naše kmetsko ljudstvo? Njihova imena sama,'četudi spačena, pričajo, da jim jc tekla zibelka na naši zemlji.
To izseljevanje sc nc da ustaviti in zatreti, ker je čisto naravno, da gredo ljudje vsled pomanjkanja zemlje in dela v mesta. Pač pa moramo na vsak način gledati, da ljudi na deželi, še predno gredo v mesta, na to pripravimo in jih tako pred mestnimi nevarnostmi obvarujemo. N a r a v n o s t n c-verjetno je n a m reč, koli k o naših 1 j u d i se v mest i h v c r -s k o in tudi narodno po polno-m a zgubi i n p r o p a d c , d očim s o bili doma pošteni ljudje.
Ljudstvo na deželi jc bilo odnek-daj močna opora verske, misli in steber države. Ohranitev verskih in narodnih idealov je doma za te ljudi precej lahka. V domovini je človek s sto
vezmi priklenjen na domačo zemljo, stare običaje in navade in okolico. Tukaj ni treba posebno velike volje, da se bo človek držal s-tarega tradicionalnega življenja. Za našega človeka na deželi, kjer vodi vse družinsko in javno življenje verska misel, je središče vsega življenja domača cerkev in nedelja.
Za priseljenca z dežele pomeni zato mesto čisto novo življenje. Cerkev, nedelja, družina, versko življenje, narava, vse stopi v ozadje, vest čisto utone v mestnem šundru, razkošnosti, in namesto cerkve pride na prvo mesto zabavni lokal. V delavnici naleti naš delavec povečini na socialne demokrate, ki mu skušajo dokazati, da se da tudi brez Boga dobro živeti. Če sc hitro ne upogne, pride seveda na vrsto sila. Kmalu dobi rahel migljaj, da je. prvi pogoj, čc hoče ostati še v delavnici, pristop k socialno-demokraški organizaciji. Tako ga organizira socialna demokracija najprej strokovno, potem mu naroče list. ga. organizirajo politično in konec vsega je, da je v par letih ali še preje izgubljen za cerkev in narod. Danes, ko jc razpredla socialna demokracija mrežo svojih političnih in strokovnih društev skoro po vseh delavnicah v mestu, jc za katoliškega delavca življenje po njegovem prepričanju sredi takih razmer pravo mučeništvo.
Pa ne samo za obrtnega delavca, mesto ima svoje nevarnosti tudi za zasebnega uradnika, trgovskega uslužbenca in celo vrsto ženskih poklicev, 'V obče rečeno jc sicer samo predsodek, da se smatra mestno prebivalstvo za versko in n ravni o manj vredno kakor ljudstvo na deželi. Vendar jc pa res, da je v mestih veliko zla in da tuj človek težko najde zvezo z dobrimi elementi. V tujini ga vse, od cerkve vleče, k cerkvi pa nič. V mestu nima posebno mladina nobene kontrole, nobenega nadzorstva in se zato veliko lažje zgubi kakor na deželi. Potem ni čudno, da sc večina ljudi, ki so na deželi spolnjevali. verske dolžnosti in bili tudi člani naših katoliških organizacij, v mestu lako hitro spremeni. Poglejte samo v Trst! Na tisoče naših ljudi je tamkaj, nekdaj dobrih ljudi, rojenih in vzgojenih na naših tleh in v verskem duhu; pa koliko jih je, ki so izgubili vsak stik s cerkvijo! O kaki katoliški moški organizaciji ni ne duha ne sluha, tako da so Korošci v tem pogledu daleč, da-
leč prod njimi. In vendar jih je do 70 tisoč vseh skupaj. Veliko je ijudi, ki pridejo tudi v Ljubljano versko vzgojeni in kot člani naših društev, po preteku nekaj časa jih vidimo v socialno-demokratičnem taboru.
Ta dejstva dokazujejo, da je treba za našega priseljenca v mesta nenavadne volje, in moči, da, svoje ideale v tujini ohrani. Zato jc pa treba tudi na deželi v naših društvih, pa tudi v dušnem pastirstvu na to stran več pozornosti obračati, kakor sc je to dozdaj godilo. Tukaj se gre za versko in moralno pogubo precejšnjega dela našega ljudstva in zmanjšanje vpliva krščanske kulture in zavesti.
Prva skupina delavcev, ki jim moramo posvetiti svoje delo, so sezijski in pa delavci, ki stanujejo v"1*, okolici mest, a hodijo v mesto na delo. Te vrste delavci, ki žive deloma v mestu, deloma na deželi, se morajo na vsak način organizirati. Če se nc združijo v krščanskih društvih, je čisto gotovo, da bodo prejalislej zanesli na deželo socialno demokracijo, ki hoče ravno tem potom na deželi prodreti. Za zgled nam služi lahko celovška okolica, kjer je pri predzadnjih državnozborskih volitvah zmagal socialni demokrat, dasi ni veliko delavstva v okolici, ampak so kmetje v večini.
Druga skupina so rokodelski vajenci in pomočniki. Za ta obrtni naraščaj se naša javnost premalo briga. Par ljudi ima na svojih plečah ogromno delo teh mladih ljudi, ki prihajajo iz dežele v mesta in se večinoma po delavnicah že preje pokvarijo, predno pomočniki postanejo. Zato pa. imamo danes v vseh obrtnih stanovih socialnodemokraška strokovna društva, (ločim nima krščansko-socialna organizacija pokazali ničesar. Vsak vajenec, ki pride z dežele v mesto, bi se moral vpisati v katoliško društvo vajencev. In če lega. starši ne vedo, naj se za to naša organizacija, zavzame. Ravno tako bi se moral vsak izučen pomočnik, ki pride v mesto, vpisati v društvo rokodelskih pomočnikov. Le na ta način bomo dobili v nekaj letih svoj lastni obrtni naraščaj, ki se bo držal naše zastave. Vsak priseljenec z dežele bi moral dobiti žo, doma primerno vzgojo in pouk, najmanj pa primerna navodila, kam se mu je. v mestu obrniti, da bo prišel v stik z dušnim pastirjem in pa v zvezo
LISTEK.
Sinka kri.
Bretonska povest. A. lc Braz.
(Dalje.)
»Tako, torej vi zopet študirate svoj molitvenik, Nola?«
»Moram pač.
Namazali jc treba grlo, gospod župan. —
Če bi vas veselilo mi plačati kozarček, le ga, nič. se ne sramujte!«
»Koliko ste jih že izpili?«
»Povem vam, kateri jc, ko mi ga plačate.«
Gospoda Gavrana zabava jc, da draži potovko s tem, kar imenuje njeno »ljubko napako«. Sicer mu ona vrača milo za drago. Stoječ gori na vrhu stopnic poslušam to prerekanje. Ravnokar so me poklicali k večerji, krog sedmih je. Zunaj je žc popolnoma tema vihar tuli in dež lije naprestano z mrkega neba. Ko pridem po stopnicah, me. sprejme župan z vprašanjem: »Saj sc udeležite?«
»Česa pa?<-
»Toda — — prolle pri Marie-Angel«
»To jc pač gospod dolžan storiti,« meni Noia Glaquin in si briše s ured-
pasnikom usta. »Tako brhka je bila nedavno, v soboto, ko ste plezali z njo po Stiftu!---Ljubka, in vesela s svojimi belimi nogavicami in podpasanim
krilom!----Kakor solnčni žarek jc
bila, ali šc veste ? — — Kakor lučka na morju. Ah, zdaj sc je kruto izpreine-nilo, revica! No. je in ne pije, komaj jo boste spet spoznali, ko jo zopet ugledate . . .«
Na. ulici so zasliši cviljenje vrat in mračna pesem lireščečega glasu. Tn vmes kriči starka: »Ljubi Bog, k ličarji! Torej na svidenje tu doli. — Nc za-bite vzeti luči s sabo . . .«
Vprašal sem župana: »Torej nocoj jc ta proella?«
»I, seveda, deveti dan je danes pretekel in ničesar niso našli.
»In bi se nc zdelo, kakor bi se vsiljeval?«
»Nasprotno, čc pridete, jim bo v veliko čast in hvaležni vam bodo . . . Lc mirno naprej povečerjajte! Jaz poj-dem tačas po svetilnico in čc vam jc drago, v pol uri odrineva skupaj.«
Komaj je bil izginil, ko so zaklopo-tali |»o kamenitih ploščah na hodniku 7. žeblji obiti leseni čevlji.
»Nc ustrašite sc,« pravi dekle, ki mi streže, »klicarji gredo.«
In tu so že trije ali štirje gologlavi možje, ki s liripavim otožnim glasom kličejo: »Mir in sreča, stanovalcem tc hiše! Molite za ubogo dušo Ivana Mor-
\ vac'h. V imenu njegovih svojcev vam povemo in naznanjamo, da sc bo praznovala njegova proella v gospodarski hiši v Cadoranu.«
Gospa Stephan jim nalijc, kakor je. navada, kozarec žganja in nato gredo daljo.
Dolgo še done tožeči glasovi v črno noč, kjer se mešajo s šumenjem valov in tuljenjem viharja. Kakor v težkem snu zasledujejo človeka neprestano vedno iste besede: »Morvac'h--
Pfoela — — Cadoran!« — — Kakor bi kdo ropotal kake barbarske litanije v nepoznanem jeziku.
Dež je lil, ko sva se napravila na pot. Ribič iz soseščine mi je posodil velik plašč, ki je bil jia tako trd, kakor bi bil kovinasl, in na katerem so odmevale dežne kaplje, kakor hi. padale na cink. Počasi sva šla dalje. Čc bi župan iur bil imel svetilke, bi ne bila videla roke pred očmi. Okoli gugajočega so kroga svetlobe se gibljejo velikanske, neprodime sence, tako jc, kakor hi romala skoz teman gozd, v katerem se sklanjajo drevesa kakor duhovi. Morje buči in divja, kakor bi šla v daljavi mimo divja plav z gromom in lajanjem in pokajočimi streli, kakor hi Ha odmevala pod teptanjem nevidnih velikanskih živalih, kakor bi buča! med visokimi skalnatimi stenami rog za rogom.
»O.« pravi Gavran, »to ni šc prav
z našimi društvi. Čc toga nima, bo sam in tuj taval po mestu in se vrgel prvemu človeku v naročje, ki mu prir jazno ponudi roko.
Vsako mesto bi moralo tudi imeti vsaj eno društvo, kjer bi dobil priseljenec tozadevna navodila. Društvo bi mu moralo oskrbeti primerno stanovanje med našimi ljudmi, vpisalo naj hi ga v stanovsko organizacijo, mu priporočilo primeren list in pomagalo uži-veti se v tuje razmei'e. Danes imamo v tem pogledu samo poselska zavetišča za ženske v Gradcu, Trstu in v Ljubljani. Za moške priseljence nimamo ničesar, dasi so moški priseljenci vsaj tako pomoči potrebni kakor ženski posli.
Danes nc živimo več v tako primitivnih in priprostih razmerah kakor smo živeli pred nekaj desetletji. Moderna kultura sili vedno bolj med nas in naš človek roma po celem svetu. Da to ne ostane brez vpliva na ljudsko dušo, je umevno. S primerno organizacijo se dado slabe posledice tega prevrata odvrniti in preseljevanje v pravem tiru ohraniti. Prihodnji katoliški shod bi imel v tem oziru hvalevredna nalogo.
I.UKACSEVA AVDIENCA V ISCHLU. — VAŽNE IZPREMEMBE NA HRV A* ŠKEM.
Avdienca ogrskega, ministrskega predsednika Lukacsa dne 22. t. m. v Ischlu jc trajala pot četrt ure. Ogrski ministrski predsednik je poročal vladarju o vseh tekočih poslih. V avdienci se je razpravljalo tudi hrvaško vprašanje. Poroča se, da se bodoči teden izvrše na Hrvaškem važne izpremembe. Takoj po avdienci pri vladarju sc je hrvaški kraljevi komisar Čuvaj skoro ono uro razgovarjal z Lukacsem. Poroča se, da se bodoči teden odpravi komisariat na Hrvaškem.
PERMANENTEN SOCIALNO - ZAVA« ROVALNI ODSEK
prične zborovati 17. septembra. Kakor zinano, jc bil izvoljen za poročevalca socialno - zavarovalnega odseka poslanec
S. L. S. dr. Krek.
DEŽELNI ZBORI.
Nižjeavstrijski deželni zbor bo sklL can 25., bukovinski pa 10. oktobra.
nič, to jc lo mala predigra. Pridite en< krat v decembru ali januarju sem, te-daj boste slišali vse drugačne kon-
certe.«
Od časa do časa nastane presledek, nepričakovana tihota, vznemirjajoč molk, in tedaj slišiva od vseh strani človeške glasove, svetilnice so križajo^ ljudje se pozdravljajo: »Ali ste bili že tu doli, fantje?«
»Seveda, in vi greste nemara tudi ravno Ija?«
»Da, ravno na poti smo.«
To jo prav čuden, skrivnosten prizor. Vsi ti ljudje, ki gredo in prihajajo, li pogovori, ki se jih sliši, no da bi sc koga ugledalo irt posebno to mnoge, mnogo svetilnice, ki se nenadoma pokažejo kakor roj iskreči h so kresnic in nato zopet tako nenadoma utonejo v temini. Najčudovitejše pa sta oha svetilnika ,na desni Stifski, na lovi Cre-aehski. Vidiš le njiju svetilko, ki se zde, kot da gore v praznem prostoru, visoko nad črnimi gručami senc. Onadva šo povečujeta strašen vtis nebrzdane narave, delata kaos še bolj divji in nezn popadljiv. St i f izgleda kakor bled meseo s krvavimi lisami, ki sc i?. straha prod divjajočimi elementi omotično kakor brez uma vrti krog sobe. Na drugem koncu otoka pa. izgleda Greneli kakor v zračnem morju pribita repatica, ki bi so nestrpno rada v skoku odtrgala.
MLAD06EHI ZA NARODNO SPRAVO.
Mladočeško strankarsko vodstvo jc Izdalo izjavo, v kateri sc poziva vlada, naj doma uredi narodno vprašanje v trenutku, ko naš zunanji minister poziva vso evropsko javnost, naj se urede razmere na Balkanu. To je potrebno zato. da se inozemstvo ne bo moglo skli-eavati na neurejene narodne razmere v avstro-ogrski monarhiji.
BERCHTOLDOVA INTERVENCIJA.
V Berolinu se je govorilo, da naš zunanji minister odstopi. Merodajni be-rolinski krogi pa zatrjajo, da so tc govorice neutemeljene. Čo bi bile vele-vlasti Borchtoldov posredovalni predlog glede 'na balkanske zadevo odklonilo, bi bilo govorice utemeljene. Večina velcvlasti je pa pritrdila Berclitoldo-vomu predlogu in pritrde mu brez dvoma tudi tiste velcvlasti, ki sc šc niso izjavilo. Znano je že. da francoski ministrski predsednik Poincare ni nasproti Berchtoldovemu predlogu tako nezaupljiv, kakor večji tlel pariškega časopisja. Ker trditev, da Berchtold odstopi, ni utemeljena, ni povoda, tla bi sc pečali z govorico, da sledi Berchtoldu češki namestnik knez Thun.
OBISK NAŠEGA ZUNANJEGA MINISTRA PRI RUMUNSKEM KRALJU.
Grof Berchtold je 22. t. m. odpotoval na svoje posestvo na Ogrskem. V spremstvu svojo soproge in svojega kabinetnega načelnika grofa Aleksandra Hoyosa se odpelje 23 t. m. opoldne na Sinajo, kjer obišče 25. t. m. rumunskega kralja.
KOVACS OSTANE V PREISKOVALNEM ZAPORU.
Priziv Kovacsa proti senatovemu sklepu, da mora ostati Tiszov napadalec v preiskovalnem zaporu, je višjo sodišče odklonilo. Kovacs ostane v preiskovalnem zaporu.
NAŠE ZRAČNO VOJNO BRODOVJE.
Dne 22. t. m. je prevzela naša vojna uprava naročenih li Etrichovili letalnih strojev. Poveljnik našega zrako-plovnega oddelka, podpolkovnik Uze-lac. jc z enim novih letalnih strojev letel 2000 metrov visoko.
SUFRAGETKE V MARIJINIH VARIH.
Ker je došlo v Marijine vare veliko angleških sufragetk, morajo angleškega državnega kanclerja Lloyd-Gcorgeja posebno stražiti. Dne 22. t. m. so poslale sufragetke Lloyd-Georgeju krasen šopek s trakovi v' angleških barvah z napisom: .Votes for women.«
IZ TURČIJE.
Iz Carigrada se poroča o veliki propagandLmed ljudstvom radi sestave Kjamilovo vlade, ki jo nazivajo maščevalna vlada. — Skopljc so zapustili vsi Albanci. — Berolinski diplomati izjavljajo, da je za zdaj odstranjena albanska nevarnost. Nemiri se pa hujše obnove, čc turška vlada ne izvede, kar je obljubila. — Črnogorska vlada izjavlja, da so vsa carigrajska poročila in obdolžitve neutemeljene. Ne Črnogorci, marveč Turki nastopajo nasilno proti Črnogorcem. Turški vojaki ob meji streljajo čez mejo vsak dan na črnogorske hiše, na črnogorske otroke, žene in na živino. — Peterburški ofici-elni krogi s stališčem, ki ga zavzema črnogorski kralj, niso zadovoljni in so ruskemu poslaniku v Cetinjah naročili, da mora odločno pomirjevalno nastopiti. — Turški ministrski svet jc sklenil, da se, ker se radi uvedenih mirovnih pogajanj z Italijo ni bati, da bi Lahi napadli Malo Azijo, odpošlje šest zdaj v Smirni se nahajajočih divizij v Makedonijo, da bosta zastraženi bul-garska in črnogorska meja. — O mirovnih pogajanjih sc poroča, da se jih udeleži tudi turški londonski poslanik. »Lokalanzeiger« poroča, da so sc baje 22. t. m. pričela mirovna pogajanja v Parizu. »Corrierc d' Italia« poroča, da so zahtevali prvotno Turki, naj plača Italija 200 milijonov lir, da prizna Turčija. laško suvereniteto v Tripolisu in laško nadvlado v Cirenajki. Baje so Turki vsoto že znižali. Pri mirovnih pogajanjih gre torej predvsem za bak-šiš, ki ga naj Lahi Turkom plačajo.
POINCAREJEVA IZJAVA.
Poincarč je izjavil, da so v Peter-burgu sklenili izdati obširno uradno poročilo o podrobnostih dogovorov med Rusijo in Francijo. Izjavil je tudi, da želita Rusija in Francija srečo Berchtoldovemu predlogu.
ZANIMIV SPOR V SOCIALNI DEMOKRACIJI.
Socialni demokrati v Švici sc prepirajo, ker bi moral socialni demokrat Blocher pozdraviti nemškega cesarja Viljema, ki potuje skozi Švico. Dol švicarskega socialnodemokraškega časopisja naglaša, da če je kdo socialni de-nokrat, ni treba, tla bi bil neuljuden. Blocher jc pa izjavil, da odpotuje in sc
pusti zastopati, ko pride nemški cesar v Švico.
ZOPET UPOR RUSKE ČRNOMORSKE VOJNE MORNARICE.
Mornarji križariee »Kagul«, ki pripada črnomorskenni brodovju, so se uprli in pomorili častnike. Upora niso mogli drugače zadušiti, kakor da so iz velikih obrežnih topov streljali na ladjo in jo tako z moštvom vred potopili.
OBSODBA PROTI UPORNIM RUSKIM SAPKRJEM V TAŠKENTU.
Tiste saperje, ki so sc v Taškentu uprli proti častnikom, jc vojno sodišče že obsodilo. 15 upornikov obesijo, 112 jih jc obsojenih na prisilno delo, 70 v zapor, 15 jih je uvrščenih v disciplinarni bataljon, 7 so jih oprostili.
TURŠKI PRESTOLONASLEDNIK
je došel 22. t, m. ob 11. uri dopoldne na Dunaj, kjer so ga sprejeli uradniki turškega poslaništva. Dunajski turški poslanik se mu je peljal do Požuna nasproti. Iz Berolina poročajo, da sc se-staneta v Švici nemški cesar Viljem in turški prestolonaslednik.
NOVI SULTAN V MAROKU.
V Elksaru so proglasili novega ma-ročanskega sultana Mulej Jusufa. Mir se ni kršil.
NOVE VARNOSTNE ODREDBE NA OGRSKIH LADJAH.
Ogrski trgovinski minister namerava izdati navodila za varnost potnikov, ki se vozijo z ogrskimi ladjami. Določila sc uveljavijo 1. februarja 1913. Nobena ogrska ladja, ki vozi nad 50 ton, nc bo smela odpluti na morje brez dovoljenja, ki ga bodo izdale mornarske oblasti, ko bodo prej ladjo natančno preiskale. Določi se, kako se morajo ladjo graditi, opraviti in voziti, ozirati se bodo morali na zdravstvene zadeve kakor tudi na preskrbo potnikov. Ladje, ki vozijo po oceanih, bodo morale imeti brezžične brzojavne aparate. — Zdravnika mora imeti vsaka ladja na krovu, ki bo vozila nad 50 potnikov.
Ponesrečeni Hvslrilci v Bočnemu.
Boclium, 19. avgusta.
»Čas« 23. t. m. prinaša iz Bochuma naslednjo poročilo o ponesrečenih Avstrijcih, ki izpopolnjuje naše, ki smo je priobčili pred par dnevi:
Med mrtvimi je le 14 Avstrijcev in ne 50, kakor so poročali listi. Uradni seznani je glede imen zelo pokvarjen. Ponesrečeni Verbič je bil predsednik tukajšnjega avstrijskega društva, v katerem so skoro sami Slovenci. Doiua je s Kranjskega. Zapušča ženo in več preskrbljenih otrok. O ostalih nc vemo podatkov, uradni podatki na sledečem izkazu pa so pokvarjeni in nerazumljivi. — Izkaz ponesrečenih Avstrijcev je:
1. Anton Verbič, oženjen, rojen 20. aprila 1865, rojstni kraj Littich (?) (Litija.', Zatičina?). — 2. Ludvik Marck, oženjen, rojen 27. novembra 1868, rojstni kraj Turnitz. — 3. Kari Rainer, oženjen, rojen 17. septembra 1867. rojstni kraj Bleiburg, Gerauth. (Koroški Slovenec?) — i. Janez Salobier, oženjen, rojen 7. avgusta 1878, roj. kraj Sclilet-: nitz. — 5. Evan (?) Ivan, oženjen, ro-: jen 12. julija 1870. rojstni kraj Neu-hiitte. — 6. Franc Brozič, (oženjen), rojen 2?. septembra 1871, rojstni kraj Ilarbotič. (Hrvat ?). — 7. Franc Ilobec (Gobec ?), oženjen, rojen 22 septembra 1871. rojstni kraj Begovica (?). — 8. Jožef Ljubšck, mladenič, rojen 7. julija 1887 v Št. Janžu na Dolenjskem. — 9. I Vonccl Dvorak (Čeh ?), oženjen, rojen ! 4. februarja 1873, rojstni kraj Plučna. I — 10. Jurij Jaminšek (Jamšek?), oženjen, rojen 17. marca 1874, rojstni kraj Brde (Brdo pri Kamniku ?). — 11. Ludvik Plučnar. oženjen, rojen 17. decembra 1881. rojstni kraj Ober - Doniaslo-\vitz t.Čch ?). — 12. Janez Terkovnik, oženjen, rojen 3. novembra 1872, rojstni kraj Klein (Mali) Cirnik. — 13. Franc Božič, mladenič, rojen 4. avgusta 1893, rojstni kraj Raztcs (?). — 14. Maks Lončarič, mladenič, rojen 10. avgusta 1893, rojstni kraj Sclilossdorf (?). — To je torej izkaz. Kakor žc rečeno, so imena ljudi in krajev zelo spačena.
Primorske vesli.
p Tržaški »Edinosti« jc »Slovencev« Članek o napredku tržaških Slovencev popolnoma zaprl sapo. Po navadi vedno že v prvi številki replicira na vsako »Slovenčlevo« notico, sedaj jc pa komaj po Štirih dneh prišlo k sapi. Ves njen odgovor na »Slovcnčeve« trditve .ie to, tla prinaša statistiko poštnega in namestniškega — uradništva! Napredek Slovencev je po njenem mnenju odvisen odinole od tega, če je v Trstu par desetin uradnikov-Slovencov več ali manj. Nekaj tisoč delavcev in dr-
žavnih uslužbencev pa nima nobenega pomena! »Edinost« s tem popolnoma potrjuje naše trditve, tla za nižjo sloje ni nič storila, so ni brigala za njih obstanek: upoštevala jih jo samo v času volitev! Dokazali ji pa bomo to v posebnem članku prihodnjič.
p Tržaški Narodni dom (Hotel Balkan) po izjavi same »Edinosti« Slovenci nimamo več pravice obiskovati! Torej »Edinost« sama priznava, da veje v hotelu protislovenski duh! — Pa v Trstu, ko jo vendarle vse »absolutno narodno«.
p Poslanec Marinič v Podgori med volilci. V nedeljo, dne 18. t. m., je priredil deželni poslanec g. Mihael Marinič shod v Podgori v dvorani spodaj v župnišču. Gosp. poslanca je pozdravil domači gospod kurat, ki je dejal med drugim, da je prikazen poslanca med volilci toliko veselojša, ker je pri nas na Goriškem tako silno redka. Gospod poslanec je nato razlagal razne gospodarske zadeve in novo zakone našega deželnega zbora. Govoril je o občinskem posredovalnem uradu in njegovi koristi za ljudstvo, razložil je zakon o varstvu poljske lastnine, pojasnil je zakon o združevanju kmetijskih zemljišč, govoril je o vodopravnom zakonu, o uravnavi voda v naši deželi in kako je z novim občinskim in volilnim redom za našo deželo. Govoril .jo nato še o raznih lokalnih zadevah. Gospod poslanec je govoril nad eno uro tako poljudno in vsem tako umljivo, da jo žel za svoj govor splošno priznanje. Domači g. kurat se je g. poslancu zahvalil za njegov poučni govor, ga povabil, naj pride še in nazdravil njemu in S. L. S.
p Odlikovanji. Za zasluge na gasilskem polju je dobil častno svetinjo Peter Vuga v Kanalu, — Cesar je podelil znani pisateljici Mariji pl. Egger v Gorici, vdovi po bivšem odvetniku in poslancu, zlac križce za zasluge s krono.
p Nesrečna smrt Radeckijevega veterana. Na Veliki Šmaren se jc na Anhovem smrtno ponesrečil 861etni Ra-deckijev veteran Štefan Markič. Zjutraj je bil šc čvrst in zdrav, ko se je po opravkih odpravljal v Kanal. Ko pa se je opoldne vračal domov, jc blizu vasi omahnil čez mpstič in padel 3 m globoko v potok. Poškodoval sc jc na glavi tako, da je v par urah umrl. Pogreba, ki sc je vršil v soboto, 17. t. m., zjutraj, se jo udeležil c. in kr. lovski bataljon iz Kanala, c. in kr. mornariški kapitan v pok. g. pl. Herman, vojaško veteransko društvo z zastavo, c. kr. orož-niški oddelek, oddelek davkarije, občinski zastop ter mnogo ljudstva. Nad grobom jc oddelek lovcev ustrelil v zadnji pozdrav staremu vojaku. Nato je gosp. podpolkovnik v lepem govoru slavil lastnosti pokojnika ter jih stavil vojakom za vzgled. Bog mu daj v nebesih večni mir! — Iz življenja tega Radeckijevega veterana naj navedemo naslednje podrobnosti: Markič je bil vojak pri konjeniškem polku št. 8. Pod Radeckijem sc je udeležil vojne v Italiji lota 1848 in 1849. Tu si jo na čuden način rešil življenje. V vročem spopadu z Lahi se je nekoč njegov oddelek moral umakniti laški premoči. V tem tre-notku mu sovražna kroglja ubije konja; da si reši življenje, obleži na tleh ter potegne tri mrliče čez se. V tem neprijetnem in mučnem stanju jc ostal toliko časa, da jc sovražnik odkorakal dalje. Nato jc vjel na bojišču drugega konja, ki je izgubil jezdeca raz sebe in srečno dosegel svoj oddelek. Pozneje je služil kot sluga pri fml. pl. Susana. Zadnja leta je preživel doma od malo pokojnine in darov že precej gluh in slep. Rad je pripovedoval o vojni in o Radeckem, ki jo vsa povelja dajal »v imenu Jezusa, Marije in njegovih jo-grov«.
p Pustolovec z Goriškega v dunaj-skih zaporih. Pretekli torek so na Dunaju zaprli 191etiioga Lojzeta Lcnardi-ča i št Ferjana pri Gorici. Njegova mat. ima blizu Gorice majhno posestvo. Sina jc dala študirat, a fant jo delal umazano dolgove. Iz realke so ga izključili, ker jc drugo kvaril. Pa tudi v trgovski in kmetijski šoli ni mogel naprej. Iz slednje so ga tudi ekspedi-rali. Mati ga z 200 K pošlje na Dunaj, da si clobi tu kakšno službo. A malopridnež je na Dunaju nastopal kot dra-gonski častnik, aviatik in posestnik avtomobila in dva trgovca v Florids-dorfu za 900 K ogoljufal. Zdaj se nadebudni fant nahaja v zaporu.
p Radi težke telesne poškodbe. (Iz Gorice). Karol Peršič in Josip Boštjan-čič iz Oreliovelj sta bila obtožena teške telesne poškodbe, storjene Antonu Mozetiču. Peršič je obsojen na tri mesece strogega zapora, Boštjančič jc oproščen.
p Srb Karol Vasllkovič jc bil obsojen pred sodnijo v Gradišču na tri tedne strogega zapora radi tatvin. Ko prestane kazen, ga izženejo.
p Osumljen tatvine je A. Marvin z
Vogrskega; zato so ga oddali v goriške
zapore.
p Skala je padla v kamnolomu na Martinščici pri Reki na delavca Pavla Miletiča in ga tako poškodovala, da bo težko okreval.
p Padel je v ladjedelnici Danubius na Reki delavec Blaž Rekecsi z nekega odra in se močno poškodoval.
p / Poizkušen samoumor. 211etna Pierina Stipcich s Trsata si je skušala na svojem stanovanju vzeti življenje s tem, da je zažgala oglje, da vdihava vase ogljik. K sreči so-jo slišali ljudje tožiti in vdrli v stanovanje. Prepeljali so jo v bolnišnico, a ni mnogo upanja, da bi okrevala. Vzrok: nesrečna ljubezen.
p 700 Maltežanov pride v prvi polovici septembra na Reko na izlet.
p Umor. Neka Mariana Manze iz Reke so je podala s tremi svojimi otroci nedavno k bvojemu stricu Jožefu v vas Kosin blizu Senja, da ji izplača delež, ki ga jc imela dobiti od zemljišča. Ljubeznivi stric pa se jc z njo spri in jo nato z nožem trikrat tako zabodel, da je bila kmalu mrtva.
Koroške novice. '
k Duhovniške vesti. Za provizorja
v Požarnici jo imenovan L. Nauer, dozdaj v Gornjem Milstattu; prestavljeni so: J. Nagele z Lipe za kaplana v Trg, I. Rieder iz Podkloštra za kaplana v Šmohor, J. Wulz iz Šmohora za administratorja v Lipo, na Požarnico je prišel za kaplana dr. J. Remlinger.
k Imenovanje. Tajnik fin. proku-« rature v Celovcu dr. Rosmann je ime« novan za svetnika.
k Brus ga je ubil. V Ilimmclbergu na Koroškem jo Martina Hribarja iz Gorij pri Bledu, 25 let starega kovača, pri brušenju sekir ubil takoj do smrti brus, kateri se je razletel. Bil je jako priden in pošten fant, kateri jo šele v jeseni prišel na. dopust iz Češkega, kjer je služil kot častniški sluga pri žrebčariji.
k Požar. V Drovljah v Rožni dolin! jo nekdo zanetil ogenj pri Antonu Kunčiču. škodo jc 7000 K, zavarovan pa je posestnik za 4000 K.
k Nove vozove za škropljenje ulic si je nabavila celovška občina. Voda izteka iz odprtin ob obodu vrtečega se kolesa in se zamore poškropiti z njimi 4 m v širjavi. Vozovi so izdelek firmo Bolirer, oziroma Stofiier.
k Kuga na gobcu in parkljih sc čedalje bolj razširja po zgornji dravski dolini.
k Samoumor župana. Zupan V Weisscnsteinu v paternjanskem okraju Janez Nageler se jo 19. t. m. obesil,
k Znani Parkhotel v Beljaku, veliko podjetje, ne uspeva. Menda znaša deficit dva milijona kron in zna priti do konkurza.
Merske novice.
š Pododbor Slovenske dijaške zve« ze za štajersko se je na občnem zboru dne 15. avgusta v Št. Ilju v Slov. gor. za bodoče šolsko leto konstituiral sledeče: abit. Franc Muhič, predsednik; abit. Franc Bratina, tajnik; abit. Martin Gorogranc, blagajnik.
š Za kontrolorja v mariborski kaznilnici je imenovan Vincenc Gratze, dozdaj adjunkt v Černovicah.
š Velik vlom pri odvetniku dr. Mravlfcgu. Dr. Mravlag se je te dni nahajal v Leitersperku v svojem vinogradu, med tem so pa neznanci vlomili v njegovo stanovanje in mu silno veliko srebrnine, za 3000 K, odnesli. Dr. Mravlag je proti vlomu zavarovan.
izpred sodijo.
Fantovsko maščevanje. Očadovlj-ski fantje Lojze Markuta, France Stu-den, Lojze Ušlakar in Janez Urbanček, so sklenili sc maščevati nad 151etnima dečkoma Francetom in Janezom Gale-tom, ker sta se njim s tem zamerila, da sta ponoči fante, če so hodili v vas, zalezovala in njih pogovore prisluškovala. Alojziju Markutiju se je posrečilo izvabiti oba dečka na domače dvorišče in ko ju je pripeljal do dogovorjenega kraja, skočili so iz zasede ostali trije fantje nanju, ju pograbili in vtaknili pod že v ta namen pripravljeni koš ter nanosili na koš teškega kamenja, da nista mogla koša dvigniti in zbežati. Koš je bil poveznen na takem kraju, kjer jc bila. gnojnica in sta morala v njej klečati, vrhtega 60 Ju pa še s to tekočino polivali, tako da sta bila clo kože premočena. V tem mučnem položaju so ju fantje pustili kake četrt ure, nakar so ju fantje izpustili in nekaj obrcali. Sodišče je obsodilo Studena na 5 tednov, TJšlakarja in Urbančeka vsakega na i tedne ter Markuta na 14 dni ječe.
Dobro ]o je skupil. Ze večkrat zaradi tatvine predkaznovani Tomaž Čelik na Dovjem, je dne 22. julija t. 1. prodajal na-Savi in Podmežakli gnat vredno pet kron. Ker je pa Čelik znan tat, so na to ljudje opozorili tamošnje-ga občinskega stražnika. Ko ga je dohitel in vprašal od kod ima gnat, ga je ta opsoval in mu večkrat plunil v obraz. Stražnik mu je napovedal aretacijo, a Čelik sc je temu s tako silo uprl, da so ga komaj ukrotili, pri tem je pa zadobil prelom dveh reber iu nekaj kožnih odrgnin. Obdolženčev zagovor, da jc bil popolnoma pijan, jc bil ovržen po orožnikih, ki so pri aretaciji stražniku pomagali, kajti on se je do-brj vedel na posamezno dogodke spominjati. Za kazen sc mu jo prisodilo 15 mesecev težko ječo.
Na stražnico je prišel razgrajat Franco Rogelj, delavec v Ljubljani ter zahteval od stražnika, naj gre posredovat v neko žganjarijo, ker je bil baje razžaljen. Opozorjen po stražniku na njegovo nedostojno vedenje, jc ta nadalje razgrajal. Pozvan, naj se legitimira, je Rogelj stopil v stražnico, prijel stražnika za vrat in ga potiskal k zidu. Iz tega mučnega položaja ga je rešil drugi stražnik, ki je prišel tovarišu na pomoč. Še uklenjen se ni pomiril, temveč je skočil v stražnika, in ko so ga spravili na tla, je stražnika ugriznil v desni palec. Pri tem je pa vpričo zbranega ljudstva proklinjal Boga. Obdolženec, ki sam prizna, da ni bil hudo pijan, se bo zato pokoril 18 meseccv v težki ječi.
Dva nevarna prisiljenca. Tukajšnji prisiljene« Anton Čepirlo, je gojil že dalj časa jezo v svojem srcu na nekega paznika, češ, da krivično ž njim postopa. Ti jezi je dal na ta način duška, da jc paznika s črevljarskim nožem napadel ter mu na glavi zadal težko rano. Za ta napad se jc pa Čepirlo žc prejo pripravil, kajti žc prej oster nož, ga je še bolj nabrusil. Ze ranjenega paznika jo šc z dvignjenim nožem zasledoval in z nova proti njemu zamahnil, a ga k sreči ni zadel. Ravno s tem namenom se je pa došlim paznikom tudi ustavil Čcpirlov tovariš, pri-siljenoc Janez Fatur. Stopil je pred paznike, zavihtel nad njima nož ter sahteval, da Čepirlota takoj izpustijo. Odnehal je šele, ko je tretji paznik pomeril na njega samokres. Sodišče jo priznalo za kazen Cepirlu 3 leta. Faturju pa linpol leta težke ječe.
Ljubljanske novice.
VOLILCI V DEŽELNI ZBOR!
Imenik volilcev za dopolnilno volitev dne 24. septembra t. L je razgrnjen do ponedeljka, d n e 2 6. avgusta v mestni posvetovalnici od 8. d o 12. ure dopoldne in od 3. (lo 6. ure popoldne. Poživljamo vse somišljenike, da se zanesljivo prepričajo, ali so v imeniku ali ne, ker je imenik jako pomanjkljiv. Vsak naj gre gledati m enik ali na magistrat ali v tajništvo S. L. S., k j e r j e r a z p o 1 o ž e n o d 8. d o 1 2. u r e dopoldne in o d p o 1 3. d o 8. u r e z v c č e r. Volilni upravi-fcnec je vsakdo, ki ima po občinskem statutu mosta Ljubljano vprvemali d r u g o m razredu pravico voliti v Dbčinski zastop, izmed volilcev tretjega razreda pa oni, ki plačujejo vsaj po 3sem kron neposrednega davka.
Reklamacije sprejema in daje vsa pojasnila tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta 6, II. nad.
lj Avtomobilna nezgoda deželnega odbornika dr. Pegana. Včeraj se jc pripeljal ponesrečeni deželni odbornik dr. Pegan v Ljubljano in z današnjim rinem je prevzel zdravljenje gosp. pri-rnarij dr. Derganc, ki je po natančni preiskavi konstatiral, da so poškodbe resnejše, nego so je izprva mislilo. Posebno pozornost zahteva poškodba glavo, leve rame, levega stegna in kolka radi možnih komplikacij.
lj FML. Kusmanek jc danes odpotoval v maneversko ozemlje in je oddal stacijsko poveljništvo GM. Schmidtu, vojaško stacijsko poveljstvo pa polkovniku Karlu Matuschka. . lj Neža Burja z Bleda, ki je urno-fila v blaznosti svoje štiri otroke, ni oda, kakor poročajo nekateri ljubljanski listi danes zjutraj, odvedena v zapore deželnega sodišča v Ljubljani, ampak, kakor smo že včeraj poročali, k okrajnemu sodišču v Radovljico.
'j Philharmonična družba (nemška) je dobila kot naslednika g. Zohrcr-la g. Rudolf,. Wois-Osborna iz Knittel-folda, ki jc v muzikaličnih krogih zelo znan.
lj Vojaški kapelnik 27. polka gosp. Th. Cristoph se jo podal k 39. pešpolku 'in Bunaju. V Ljubljani je deloval 11 lot.
lj I. tečaj za krojenje in izdelovanje perila, katerega priredi tukajšnji »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskcii « so bo vršil na »Slovenski trgovski šoli« v Ljubljani, Kongresni trg št. 2. Otvori sc v ponedeljek, dne 26. t. m. oh D. uri dopoldne. Eventualno prijavo so sprejmejo po možnosti tudi šc oh otvoritvi tečaja.
lj V znamenju alkohola. Sinoči si ga jc bil nek lahkoživček malo preveč privoščil in ker so bili po Poljanah že vsi prostori, iz katerih »Bog roko ven moli«, zaprti, ši jo nekaj časa po cestah krevsajoč hladil svoje živce, potem se pa usedel na prag policijske stražnice in klical stražnika ven, kateri jo res prišel in mu pokazal pot dalje. Nekoliko časa jo veseljak mirno moril svojo pot, a kmalu mu pade nova muha v glavo. Hipoma se vsede na sredi cesto v prah ter sc začne vrteti liki vrtilnjak in glasno upiti »oo-oo«, dokler nista prišla na pozorišče njegova dva prijatelja in ga s težavo spravila domov.
lj Tatvina. Častniškemu slugi Lu-doviku Reinhoferju sta bila sinoči iz neko veže na Rimski cesti ukradena dva polsvilnata dežnika, in sicer eden moški, drugi pa ženski.
lj Natakarica pobegnila. Včeraj jo dobila policija brzojavno obvestilo od c. kr. orožniške postajo v Kraljeviči, da jo natakarica Karolina Lapornik, rojena 1887. pri Sv. Lenartu na Štajerskem iz službo pobegnila in poneverila 300 kron denarja: poleg tega pa tudi odnesla svojemu ljubimcu, natakarju Milanu Žarko\iču zlato verižico in srebrno tula uro. Policija jc Lapornikovo izsledila v nekem hotelu in jo aretovala. Za poneverjeni denar si je aretovanka nakupila žc več nove obleke. Izročili so jo deželnemu sodišču.
Razne vesli.
Škof dr. Pfluger. Zdravstveno stanje škofa dr. Pflugerja jo trajno ugodno. Ko so 21. t. m. premenili obvezo, jc bila rana popolnoma čista.
Nevarno oboleli lvovski pomožni škof. Lvovski pomožni škof dr. L. Ban-durski je nevarno obolel. Zdravniki so izjavili, da jc položaj nevaren. Škof Banclurski je izborcn cerkveni propo-vednik in v poljski družbi jako priljubljen. Zadnjič je propovedoval na shodu esperantistov in sicer v esperantskem jeziku.
Velika bančna defravdacija. Bančni uradnik bančnega društva v Schaff-hausnu, Klotsch, je poneveril 120.000 mark. Klotscha jo aretirala policija. Lani od meseca aprila nadalje je poneveril 50.000 mark, ki jih jc zapravil. Dno 21. t. m. je pri lastni banki deponiral poneverjeno vsoto 70.000 mark, a pri reviziji so zasledili poneverbo.
15 oseb zastrupljenih. V Vagdebro-du na Ogrskem sc je zastrupilo 15 oseb, ki so vživalc strupene gobe, 5 jih je žc umrlo.
Smrt v gorah. Dne 21. t. m. so trije turisti čez Marti plezali na Ortler brez vodnika. Ker so opazili, da se nahajajo v nevarnosti, so jim odposlali dva vodnika iz Payerjeve koče na pomoč. Na nekom ledeniku sta pa padla en turist in cn vodnik v razpoklino. Turista so rešili, vodnik Angcrer iz Gomagoja sc je pa ubil.
Zopet strašna avtomobilska nesreča. Iz Komotava poročajo, da je zavozil avtomobil ravnatelja Ilauslerja v nek drug avtomobil. Oba avtomobila sta sc razbila. Hauslerjeva in njen šofer sta smrtnonovarno ranjena. Hausler je manj poškodovan.
italijanski kralj proti dvoboju. Italijanski kralj je s posebno odredbo prepovedal častnikom vsako sodelovanje (kot priče) pri dvobojih.
Diamantne maše mostnega župnika v Gmundnu, kanonika Mayrja, sc jc udeležila tudi vojvodinja Wurtember-ška s tremi princezinjami, velik«' ple-mičov in drugih dostojanstvenikov.
Strokovna organizacija berolin-skih baletnih plesalk. Septembra pri-rede berolinske baletne plesalke ustanoven shod svojo nameravane strokovno organizacije.
Parnik >,Korsican« zavozil v ledeno goro. V Liverpool je prijadral 21. t. m. parnik »Korsican«, ki je v megli zavozil v ledeno goro. Ladja je bila poškodovana k sreči nad morsko gladino. Med potniki jo nastala strašna panika. Miren in previden nastop kapitanov jc potniko pomiril. Z ladje so takoj izpustili v morje rešilne čolne in spravili potnike na varno. Kapitanu sc jo posrečilo, da jc rešil parnik in ga pripeljal v Liverpool. Hvaležni potniki so poklonili kapitanu zlato uro.
* »Ne v Ameriko!« Ta naslov ima 16. zvezek Ljudsko knjižnice. Alešovec jo napisal to povest na podlagi resnične zgodbe, ki predočuje nevarnosti Ameriko, vzbuja ljubezen do rodne
grudo in odvrača bravca od želje hiteti čez ocean bogatih tujcev. — Alešovec pripoveduje na tisti mični, domači in živahni način, ki jo lc njemu lasten. Nauk, ki veje iz celo povesti: Ljubo doma, kdor ga ima, sc bo utisnil bravcu globoko v srce. Povest je izšla v Katoliški Bukvami v Ljubljani in volja 1 K 50 vin., voz. 2 K 10 vin.
Novi cestni zakon za Kranjsko s slovensko - nemškim besedilom je izšel ravnokar v zalogi Katoliške Buk-varnc v Ljubljani. Cona 1 Iv 20 vin. — Županstva, cestni odbori in drugi in-teresirani krogi si bodo knjižico omislili.
Cerkvenim pevskim zborom priporočamo »Postne in velikonočne nn-peve« našega najbolj priljubljenega skladatelja P. Angelika Hribarja, katera zbirka jc izšla ravnokar v novi izdaji v zalogi Katoliške Bukvarno. Cona partituri 2 K, glasovi po 50 vin.
Telefonska in Brzojavna poročila.
ČUVAJ GRE.
Zagreb, 23. avgusta. Cesar bo komisarja pl. Čuvaja tc dni sprejel v Ischlu v aVdijenci. V merodajnih političnih krogih sc govori, da se v kratkem komisarijat odpravi in skliče sabor.
AVDIJENCA BARONA HEINOLDA.
Ischl, 23. avgusta. Cesar je sprejel danes v avdijenci barona Heinolda.
NADVOJVODA HUBERT SALVATOR.
Ischl, 23. avgusta. Stanje nadvojvode Huberta Salvatorja je trajno po-voljno.
ČRNOGORSKI KRALJ JE MIROLJUBEN.
Cetinje, 23. avgusta. Glede na veliko obmejne konflikte s turško vojsko je kralj Nikita izjavil, da Črnagora nc išče nobenega konflikta s Turčijo. Črnogorske odredbo na meji ne pomenjajo grožnjo za vojsko niti no namerava Črnagora kakega nenadnega napada. Črnagora zahteva le clavnej obljubljeno regulacijo moje in zavzema na moji zgolj defenzivno pozicijo. Črnagora želi v sporazumu z velevlastmi mir, me pusti si pa kratiti svojih pravic.
JAPONSKI CESAR ODLIKOVAN.
London, 23. avgusta. Angleški kralj je podelil japonskemu mikadu red »of the Garter« (Hosenbandorden).
SHOD V TRSTU.
Trst, 23. avgusta. Tu se jc vršil sinoči shod političnega društva »Edinost« proti tiraniji na Hrvaškem. Govorili so dr. Rybaf, arhitekt Costapera-ria, Križmančič in dr. Wilfan.
SOCIALNO DEMOKRATSKA OB-STRUKCIJA V TRSTU.
Trst, 23. avgusta. Tudi v sinočnji seji tržaškega mostnega sveta so socialni demokrati nadaljevali svojo ob-strukcijo proti vodovodnemu načrtu. Nadaljeval je svoj govor Cerniutz, ki je stavil 1200 izpreminjevalnih predlogov. Seja se jo zaključila šele danes ob 2. uri 45 minut zjutraj.
NESREČA NA ESSENU.
Essen, 23. avgusta. Tu se je v Krup-povih tovarnah podrl nek oder. En delavec je ubit, trije tožko, trijclpa lahko ranjeni.	'
POLICIJSKI ŠKANDAL V NEW-YORKU.
Newyork, 23. avgusta. Tu so aretirali dva detektiva, bivša podložnika policijskega poročnika Beckerja, ki sta tudi osumljena umora lastnika igralnice Rosenthala.
PANIKA V CIRKUSU.
Newyork, 23. avgusta. V Ringling-cirkusu jc med včerajšnjo predstavo izbruhnil ogenj. Med obiskovalci jo nastala strašna panika. Več sto oseb jc bilo pomečkanih in so več ali menj tožko ranjene.
VELIK POŽAR.
Dunaj, 23. avgusta. V Ivirchbergu na Wcchslu jc požar uničil lesno zalogo »Eisemhuberjevo«. Škodo je 200.000 kron.
Somišljenikil Volilci!
Reklamirajte svojo volilno pravico! Najbolj znani pristaši so izpuščeni! Reklamacije sprejema Tajništvo S. L. S; Miklošičeva c. 6. II. nadstropje od 8-12. ure in od pol 3-8 ure zvečer.
ZMEDE V NIKARAGUI.
London, 23. avgusta. Nikaraški poslanec jc dobil poročilo, da so revolu-cionarci pobili vladno armada
Dnevne novice.
Orlovska slavnost na Koroškem prepovedana. Orlovsko slavnost in javno telovadbo, ki hi sc imela vršiti 25. t. m. v Svečah na Koroškem ,jc okrajni glavar eclovški pl. Rainer prepovedal s sledečo utemeljitvijo: »Zavoljo javnega miru in reda z ozirom na okoliščino, naj bi taki sestanki mas v jezi-kovnomošanih okrajih v interesu miru med prebivalstvom različne narodnosti izostali«. — V Svečah ni razun učitelja in nekaj nemčurjev, ki jih je lahko na prstih ene roke sešteti, nič nemškega prebivalstva, kakor se človek lahko iz uradne statistiko prepriča. Sploh jo vos okoliš slovenski in kar je nemškega, jo maloštevilno priseljeno uraclništvo. Zato sc v Svečah in Bistrici ter vseli ostalih krajih v obližju nc more govoriti o jezikovnomešanem prebivalstvu v pravem pomenu besede. Sicer so so pa vršilo v Svečah žc različne, slovenske prireditve v večjem obsegu, v bližnjem Št. Janžu se je vršila lani ouaka orlovska prireditev, pa se reci in mir nista nič kalila. Celovškemu okrajnemu glavarstvu pa nikoli ne pade v glavo, cla bi v tem okraju, ki jc pretežno slovenski, prepovedalo huj-skajoče in izzivajoče prireditve »Sud-marke« (na primer v Zrelcu in Borov« ljah), ki jc nomškonaoionalno bojno društvo, d očim pa jo Orel izobraževalna teloVadska organizacija. Bil bi res žo skrajni čas, cla se različnim gospodom cesarsko - kraljevim uradnikom na Koroškem, ki so v tej deželi ustanovili nekak mladoturški komite, ki vlada po sVoji mili volji iu skuša slovensko prebivalstvo terorizirati, stopi na prste. l'o bomo vendar premogli, da borno zavrnili lake odredbe koroške vlade, ki s toni pod pretvezo skrbi za javni mir in reci, sama dola nemir in hudo kri! Aii sme koroško slovensko ljudstvo res že vsak višji birič obrcati? Pa ni dosti, da jc šikanirajo gospodje v zlatih ovratnikih, šo vsaka notnško-naoion.ilna smrkolinka sine iz njih norce briti!
-{•■ Najnovejša modrost. Slovenski liberalci so v svoji modrosti naravnost neprelcosljivi. Sedaj so postavili sledečo parolo za našo stranko: liberalci naj delajo dolgove, klerikalni deželni odbor pa naj jih plačuje! V Kočevju so namreč liberalci svoj čas ustanovili konsumno društvo in posojilnico. Tedaj se jo pola liberalnim gospodarjem in žadrugarjem v »Narodu« velika glo-rija, ki sc je pa v kratkem času izpre-menila v »Misererc«. Konsumno društvo in pa gospodarski talenti so priti-rali posojilnico tako daleč, cla ima cla-nos nad 100 000 kron primanjkljaja in da bo morala ugasniti. To je seveda obžalovanja vročino posebno zato, ker so prizadeti zraven čisto nedolžni ljudje. Ampak kako pride deželni odbor do tega, da bi liberalno dolgove plačeval, to je neumljivo, posebno sedaj, ko »Naroči« žc nekaj let bobna, cla jc dežela suha kakor znanih sedem egiptovskih let. Če imate res do Slovencev kaj ljubezni, kakor ste zmeraj poudarjali, storite svojo dolžnost in odprite žepe!
—	O blejskih liberalcih. Blejski liberalci in njihovi voditelji, to so možje na svojem mostu. Po volitvah so so pri-dušali, da nc ho na Bled nobenega svo-bodomisclca več, poglej ga spaka: na Šmaren so pa kar na konjih prijahali. — Dr. Hočevar in Peternel sla vodila prod volitvami shode, kjer sc jc temeljito zabavljalo čoz prepotrebni vodovod iu elektriko, kljub temu je dr. Hočevar šo danes predsednik Prometnega društva, Peternel pa v odboru (menda tudi predsednik) društva hotelirjev, ki hodijo k ministru Trnka za pomoč pri prospeliu Bleda. — Blejski liberalci sc kregajo čoz božjepotnike, grošc pa radi jemljejo od njih. — Ni jim dovolj velik patirotizem blejske cerkve, ki na cesarjev rojstni dan na svoje stroške oskrbi potjo po jezeru in pri slovesni sveti maši, veliki svobodomislec prhati Plemelj, pa niti zastave nc razobesi, dasi jc na dan sokolskega zleta visoko plapolala po zraku. — Tuje Sokole pritiskajo na srce, ti pa zabavljajo v »Danu« čoz njo, da so bili od njih slabo postrežem. — Ko jo pred likom govoril navdušen Sokol »da jo Marija kraljica nas vseh«, so bili kar zadovoljni, po gostilnah sc pa norčujejo iz najsvetejših resnic svete katoliško vero. — Kdor torej razume logiko blejskih liberalcev, naj pride mod njo, ker jim bo vre« clon tovariš.
—	Nesreča. Iz Škocijana pri Mokronogu Strašna nesreča so jo pripetila v soboto, dno 17. avgusta. Zupnikova kuharica Ana Loskovcc, doma iz Cerknico, jo splezala uo lestvi popoldne
okrog šesto ure na kakih pet metrov visoko drevo, da bi lešnike obirala. Kar ji spodrsne, pade na tla in ostane na mestu mrtva. — Sploh sta leti 1911 in 1912 pri nas bogati na nezgodah, revni na dobrotah. Devet jih jc umrlo od kapi zadetih. En deček se je utopil v Radulji. Neki vdovec je padel raz črešnje in se ubil. Dva sta se zadušila. Neka ženska v sodu, kjer je imela suhe ješplje spravljene. Sod je bil pokon-cu postavljen. Hotela je z roko doseči češplje. Ker pa ni mogla, je zlezla z zgornjim telesom skozi večjo odprtino v sod, a ni mogla več nazaj in se je tako zadušila. Drugi mlad zakonski mož je izdihnil svojo dušo pod težkim vozom, ki se je nanj prevrnil. Dva sta umrla od strupenega pika. Neko žensko je pičil gad, nekega posestnika pa škorpijon. Vrhutega je strela ubila starejšo žensko. Nesreča res nikoli ne počiva, posebno pri nas ne. Ljudje bi morali pač bolje paziti na svoje življenje.
—	Redek slučaj. Brezovica, 22. avgusta. Od 22. do 23. t. m. je župnik Fr. Hoenigman imel na prenočišču c. in kr. majorja Ernesta Mathes, enega stotnika in častnika c. in kr. 19. lovskega polka, onega polka, pri katerem je župnik sam služil od leta 1876 do leta 1878. Gotovo redek slučaj!
—	Tatinska prisiljenca. Bivšemu Kodellijevemu hlapcu Francetu Men-cinu je bilo v Kodellijevem gradu ukradene več obleke, obutve, srebrna žepna ura in dve verižice. Kmalu se je dognalo storilce v osebi prisiljencev Petra Lintnerja in Janeza Šmajdeka, ki sta pobegnila iz prisilne delavnice ter rabila obleko, da bi se jih ne moglo izslediti. Šmajdek je pustil svojo obleko v bližini grada ležati, ker se je za nekim grmom preoblekel. Storilca begunca se zasledujeta.
—	Oni ponesrečenec, ki sc je v Radovljici ubil, kakor smo včeraj poročali, se ne piše Pivčev Johan, ampak šiv-čev.
—	Na Brezjah pri Radovljici jc od 16. julija c. kr. poštni urad. Poleg domače mu pripadajo še vasi: Dobrepo-!je, Noše, Črnivec, Lešc, Paloviče, Pera-čica in Prapoše. Vasi: Popovo, Vadiče in Vieoče bi naravno morale biti tam, kjer Leše; ko so se Leše odvzele Tržiču in priklopile Brezijam, hočejo tudi te vasi zraven. Crnivčani so se pa pritožili, ker jih novi breški poštni sel obišče samo šestkrat na teden, radovljiški jih j3 pa po štirinajstkrat. Prav zato Mošnje niso hotele prestopiti od Radovljice pod Brezje.
—	Vič—Gllnce. Udeležencem izleta v B o h i n j še enkrat sporočimo, da se ho izlet vršil ob vsakem vremenu. Naj torej vsak pazi, da bo vsaj že ob tri če-trt na štiri zjutraj v nedeljo v Šiški na ■colodvoru. Z a i z 1 e t n i k e i z Št. V i-I a se bo vlak ustavil tja in nazaj v Viž-marjih. Posebnih listkov na kolodvoru -e nc bo izdajalo. Zato naj vsak gotovo vzame seboj listek, katerega jc sprejel ko se je zglasil za izlet. Do zdaj je ogla-šenih 320 izletnikov. Do sobote opoldne je še čas se zglasiti. Iz imenika udeležencev se razvidi, da nas bo lepo število, vnetih, veselih somišljenikov. Z nami bo tudi g. nadučitelj in deželni poslanec Ravnikar, g. Oražem, župan iz Most itd. Na veselo svidenje!
—	Klatež. — Pozor županstva! Janez Kljun, pristojen v občino Sodraži-ca, se klati z ženo in otroci po deželi ter zahteva podpore pri občinah na račun domovne občine. Ker jc mlad in čvrst ter ima delo doma zagotovljeno, ne po-vračuje dom ovna občina njemu danih podpor, ker dobi včasih na en dan pri več občinah podporo.
—	Ogenj je nastal danes ponoči okrog 2. ure v Zgornji Šiški v sušilnici tovarne za lesene žeblje, ki jc last Kri-sperja iz Ljubljane. Da je bil ogenj hitro pogašen, je zasluga g. Frica Jovana in Ivana Božiča, ki sta imela nočno stražo in ogenj pravočasno naznanila. Ker je krog in krog mnogo lesa in mrve, bi bil lahko nastal velik požar.
—	Kranjski avtomobilni klub priredi dne 31. avgusta družabni izlet na Gorenjsko. Odhod iz Ljubljane ob sedmih zjutraj čez Kranj (tam se priklo-pijo člani iz Kranja in Tržiča), Jesenice. Javornik, Belopeška jezera in zopet. nazaj čez Dobravo na Bled, skupaj 145 kilometrov. Na Bledu bo skupen obed v parkhotelu »Imperial« in popoldne ob 4. uri v veliki dvorani letošnji občni zbor. Po občnem zboru vožnja okrog jezera z avtomobili, nato pa po jezeru z ladjami. Zbirališče ljubljanskih članov je pred klubovo pisarno (Tourist Office, Miklošičeva ulica 6) ob pol 7. uri zjutraj.
—	Meščansko strelsko društvo v Zagrebu jc 18. t. m. slavilo 1251etnico svojega obstanka.
— Veliki Lošinj. Tu zdaj mrgoli tujcev, ki si celijo zdravje. Pa saj tudi ni čuda. To mesto je jako pripravno za
| bolelinc, zlasti za rekonvalescente, nervozne, tlabokrvne in za vse, ki bolehajo na tem ali onem kataru. Dočim pridejo v Mali Lošinj bolj taki, ki hočejo življenje »vživati«, sc tu ustavijo oni, ki res bolehajo ali pa, ki bi radi preživeli svoje počitnice v miru. Mesto šteje 2S00 prebivalcev; približno polovica Hrvatov, drugi Italijani. Glavna sezona jo pozimi, ker v najhujšem mrazu meseca januarja znaša srednja temperatura -f7u R, v največji vročini v avgustu pa -f-24" R. Kdor si bo prišel semkaj iskat okrepčila, naj gre v »Pen-sion Betania«. To bo zlasti za duhovnike ugodno, ker je v hiši kapela. Soba z vso opravo in vsa hrana velja na teden 50 Iv. Postrežba in hrana je izvrstna. Naj bo tu še omenjeno, da naj bi se Slovenci in sploh Slovani posluževali pri vožnji hrvatske parobrodne družbe »Avstro - Croata«. Mnogi se za to ne zmenijo in se vozijo z mažarskimi par-niki »Ungaro - Croata«. V tem grešijo zlasti Čehi. Parniki »Avslm - Hrvatske« družbe vozijo iz Reko do vseh kvarnerskih mest. V Vel. Lošinj gre parnik iz Reke vsako nedeljo, ponedeljek in četrtek. Pristanišče teh par-nikov je v Reki: Riva Christoforo Co-lombo. Hrvatje imajo v Vel. Lošinju krasen »Hrvatski Dom«, njihovo zbirališče s čitalnico in gostilno. Dne 18. t. m. so imeli na čast Nj. Veličanstva velik koncert in ples. Pisatelj teh vrstic jih je pozdravil v imenu Slovencev. Bili so jako veseli in navdušenih živio-kliccv ni hotelo biti konca.
—	Slovani in kongres za umetniško vzgojo v Draždamh. Povodom mednarodnega kongresa za umetniško vzgojo je prišlo začetkom tega meseca v Draždane veliko število slovanskih učiteljev risanja z vseh šol. Imeli so 2 sestanka v restavraciji Palmengarten, katerima je prisostvovalo okoli 200 oseb iz vseh krajev slovanske domovine. Nadzornik Hradilik jc pozdravil v imenu Čehov zastopnike vseh narodnosti. V imenu Slovencev jc odzdravil profesor S. Šantcl, ki je častita! Čehom na njih krasnili uspehih na razstavi iu opravičeval Slovence, ki se kongresa in razstave niso udeležili, ker niso organizirani. Na drugem sestanku, ki ga je priredil Draždanski Sokol in ki je bil še bolje obiskan od prvega, se je izvolil skupen odbor zastopnikov vseh slovanskih narodnosti. Ta odbor je naložil posamičnim zastopnikom nalogo, v ožji domovini združevati vse sile, da bo mogoče Slovanom pri prihodnjem kongresu, ki bo v štirih letih v Parizu, nastopiti v skupnem oddelku. Sklenilo se je nadalje proglasiti kot glasilo slovanskih učiteljev risanja bogato ilu-slrovan mesečnik »N&š smer« (letnik 9 K), ki izhaja v Brnu in kateri bo odslej prinašal članke v vseh slovanskih jezikih. Eventualne bližje informacijo je nasloviti na naslov: Profesor I. Vyd-dra, redaklor mesečnika: »Naš smčr« ali pa profesor S. Šantel, Pazili (Istra).
—	Bogat lov zagrebške policije. 19. in 20. t. m. je zagrebška policija izvedla »veliko čiščenje« po mestu in okolici. Ob ti priliki jc zaprla 120 potepuhov obojega spola.
—	Sarajevska policija si namerava oskrbeti za policijsko službo dresiranc-ga psa.
—	Čudna zabava. V Sarajevu si zadnji čas nekdo s tem krajša čas, da damam na ulici z raztopljenim tobakom maže toalete. Vladni komisar je sedaj razpisal 50 kron nagrado za tistega, ki bi tega čudnega »mazača« prijel ali naznanil.
—	K Jukičevemu procesu. Senat zagrebškega sodnega dvora jo sklenil, da ugodi predlogu zagovornikov v Jukičevem procesu, da bi smeli biti obsojenci do časa, ko postane sodba pravo-močna, svobodni. Sodbo proti Jukiču in njegovim tovarišem so že sprejeli zagovorniki, ki imajo sedaj osem dni na razpolago, da vlože ničnostno pritožbo in priziv.
—	Kranjska industrijska družba razdeli za preteklo poslovno leto 10?o dividende, toliko kakor lani.
—	Sarajevska trgovska šola se z novim šolskim letom iz petrazredne reorganizira v štirirazredno iu učni red sestavi tako, da bodo dijaki s te šole mogli neposredno vstopiti na trgovsko akademijo.
—	Ženska tekma v plavanju se je dne 20. t. m. vršila na Savi v Zagrebu za prvenstvo Hrvaške in Slavonije. Pr-je dosegla cilj gdčna K. Šurmin.
—	Veldes — Bled! Nekateri hrvaški listi, ki poročajo o žalostnem dogodku v Rečici na Bledu, dosledno navajajo Bled z nemškim imenom Veldes in Vel-deško jezero. Torej: Veldes je slovenski Bled.
—	Rop v Osjeku. Dno 18. t. m. zvečer so v Osjeku neznani roparji na cesti napadli opitega kmeta Florschutza in mu oropali 1000 K. _
»DRUŠTVENI DOM« NA 6RNU6AH.
- Za slovesnost otvoritve »Društvenega Doma« na Črnučah 25. t. m. je po vsej ljubljanski okolici veliko zanimanja. Otvoritev vsakega novega doma pomeni za ves narod odločen korak naprej. Za to se pošteno ljudstvo take slovesnosti po pravici veseli. Posebno dobrodošli v Črnučah vrli Orli v kroju in naše žene in dekleta v narodnih nošah. — Vlak proti Črnučam odhaja z ljubljanskega državnega kolodvora ob 7. uri 27 minut zjutraj; za popoldansko prireditev sla posebno ugodna vlaka, ki odhajata iz Kamnika ob 1 uri 30 minut, iz Ljubljane ob 3. uri 12 minut; iz Črnuč odhaja vlak proti Ljubi jami ob 5. uri 59 min., proti Kamniku 7. uri 30 minut. Glede kosila bo preskrbljeno za vse, ki se oglase do 21. t. m. pri »Izobraževalnem društvu« v Črnučah, pošta Jezica.
Rl\ imate že Slomškove razgled-nfce Jleraske Straže"?
železnato J{ina-Vmo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno otPcvanja in častni diplom k zlati kolajni
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalesccntoin in malo-krvnim zelo priporočeno od zdraviliških avtoritet.
VeSkrat odlikovano.

Nad 7000 zdravniških spričeval.
I e. in kr. dvorni dobavitelj
TBST-Barkovlje.
Češplje
kupuje v vsaki množini žganjarna Robert Diehl, Celje.	2606
Nastop takoj. Ponudbe na uprav ništvo ..Slovenca".
2618
Za nakup
2608
išče redne, cenc zveze Eduard Solderer, Lienz, Tirolsko. Nemško pisane ponudbe se prosijo naravnost na firmo.
Zahvala.
Za obilne prisrčne dokaze sočutja osebno in pismeno tolažbo povodom smrti našega iskreno ljubljenega očeta
Franceta PniroeršiC
trgovca in posestnika,
dalje za sožalno spremstvo k pogrebu kakor tudi darovateljem krasnih ven-cev izrekamo tem potom iskreno zahvalo.	2620 Zalog, pri Ljubljani, dne 22. avgusta 1912.
Žalujoča rodbina.
Veletrgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki
ANTON MC, m, triih cesta štela ll
Prazen je izgovor, da se mora blago kupovali pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim špecerejskira blagom, tako, da zamore popolnoma ustreči zahtevam cenjenih gosp. trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur sc lahko svakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mno-gobrojen obisk. Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druga pridelke kakor oves, pšenico, suhe gobe, fižolj, seno, orehe, vinsKi kamen itd. sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vreče, ter petrolejske in druge sode.
Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, domače deteljo, travo, ter čebulček, fižol in krompir za sadit bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9.- do 15— Kron 100 kg.	2973
Poštna naročila se izvršujejo z obratno pošto.
DDanDaaaaaaanacaaanaaDaaaaDaaaan
Kuharica =
išče službe v kakem župnišču. Naslov pove uprava lista pod št. 2615. aaaaaaaDaoDaaDananannaacinraaaaciaa
se takoj odda. Igriška ulica štev. 6, desno, pritličje.	2622
Za neko podjetje na deželi se išče z večjo prakso
komptoaristlnja event. komptoarist
vešča knjigovodstva, korespondence in strojepisja. — Nastop takoj. Kje, pove uprava »Slovenca" pod 2633.
Pekarna
2614
moderno urejena, edina v fari, blizu šole, cerkve in železniške postaje, se da takoj v najem. Več pove lastnik Matej Antonič. Reka, p. Sv. Jakob v Rožu, Koroško,
Mlina si
V ponedeljek, dne 26. avgusta popoldne
se bo prodajala na licu mesta pod jako ugodnimi pogoji na prostovoljni sodni
javni dražbi:
a)	ob 3. uri popoldne hiša št. 7, ulica na Grad. Izklicna cena 14.000 K. vadij 1400 K.
b)	ob 4. uri popoldne hiša št. 50 na Dolenjski cesti (Galjevica štev. 1), Izklicna cena 34.000 K, vadij 3400 K.
Natančnejši dražbeni pogoji se pozvedo med uradnimi urami v pisarni podpisanega sodnega komisarja ali pred dražbo na licu mesta.
fl\afe Hafner
c. kr. notar kot sodni komisar.
2630
avwp
jwhma'.ihhi
Dne 27. t j. lo je v torek ob 9. uri flop.
prostovoljna javna dražba
za nI sto transportnih sodov vsebine 60 do 8001 ter 50 hI vina.
Ogleda se jih lahko na Laverci. — Kdor rabi lepo vinsko posodo, na]
pride določeni dan k dražbi.	2621
Odgovorni urednik: Mih« Moškerc,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.