Poštnina plačana v gotovini. £\ cipcavi, {a zS^ Jšackmom BH-OETKER"™ pecilnim praskam 'd St, 102 Izhaja vsak dan Mesečna naročnina 25 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo : Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. TeL: 2566, int 3069 O l_A§ Oprava : Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust NARODA Posamezna številka um r—. Današnja številka vsebuje: Kmetski dolgovi 25 let mature telov. učitelja kralja Petra II. Francoski poslanik Dampier-re v Trbovljah Delovna dolžnost v Nemčiji Mariborski sport Glas slovenskih otrok V Ljubljani V nedeljo, dne 11. avgusta 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I dolgmjS v Nekaj let se že odlaša z najtežjim vprašanjem našega gospodarskega življenja; cim večkrat je odloženo z ukrepi začasnega značaja, tem silovitejše se vselej . znova pojavi. S 1. septembrom zapadejo ^sa kmetska plačila, ki bi jih sicer morali imetje plačati že 15. novembra oziroma m. decembra lanskega leta, a jim je bilo Načilo spričo težkega gospodarskega položaja odgodeno na letošnji september, ^ato je razumljivo, da od vsepovsod bije plat zvona o vprašanju kmetskih dolgov 111 kmetske zaščite, zlasti še, ker se gospodarsko stanje kmetskega človeka ni v Primerjavi z dobami prejšnjih začasnih Ikrepov prav nič izboljšalo ter je gromna_ večina kmetskih dolžnikov prav le čakanja in neizvestnega pričakovanja, v je, da je kmetski človek najboljši a p aČnik. Tudi v težkih časih velja njegova H LVc?. skrb dolgu in obveznostim nap ram 1, hfil'n' s,v°fe življenjske potrebe in zali m. reducira do skrajnosti, da zadosti veznostim m olirani svojo domačijo či-odi’ vne.0Premenjeno in svobodno,. Toda e (u ,a'sanfe vprašanja kmetskih dolgov je o k,1 v fem^ oziru prineslo slabe izkušnje, ozv. pričakovanje nečesa, nekateri me-r tiei ’ fpflpebe- fa nezdrav pojav se je po-va d naravnost posplošil in usodno vpli-y, da Л kreditno sposobnost, kajti znano je, o mg ni P^lnšanje in zavlačevanje popolno- 0 0^il° kreditno sposobnost kmeta. d Janja reševaniP našega najtežjega vpra-stVo‘ moramo ponovno opozoriti na dej-« Bodj’ lla. katero se tako često pozablja. - žale“.- rejPtev taka ali taka, ne more nič e ne v’’ f"'® se obenem kmetskemu ljudstvu litje ГПе kupne moči, ki se naravno oči-' kmetskih pridelkov in cenah .1 lobgj, ?a dela. To je predpogoj, sicer Hala Л tako (epa rešitev ne bo pripe-aoižnj. Zaželjenemu uspehu, ne upnika, ne dala i- a‘ ^akaj šele kupna sposobnost bo < ^Ро1[]ј,П1е(8кети človeku možnost, da bo 1 d°lg0v Svoje obveze. Vprašanje kmetskih i L6ga „ )e namreč samo posledica spldš-i Pteva t ^mdarskega stanja; zdravilo za-I s,edicei°ref ves položaj, ne pa njega po-i i(0' Gospodarski razmah zavisi pri >t{ паач:гагп' državi od kupne sposob--iiič kmetskih vrst. In v tem tiči Nargv 1 Za kmetske dolgove. 0ls.°v [’° fm da se vprašanje kmetskih - ^niih, z3ščite tiče predvsem kmetov ‘ ‘° vPraša!° Vsa ta leta. ko se je reševalo 1 ^dstavnibjt’ po svojih organizacijah in načrtov ; Predlagali nešteto prevdar-n predlogov. Tozadevnih po- j Kdo /e kriv dogodkov v Francia? PARIZ, 10. avgusta, r. Včeraj se je prvič, odkar obstoja tretja republika, sesia konferenca prefektov iz vse Francije. Konferenci je predsedoval, ministrski predsednik Lavai, ki je podal daljši ekspoze o zasnovi in svrho novih zakonskih uredb, ki jih je vlada izdala, da zavaruje tečaj franka, zaščiti narodno gospodarstvo in omogoči uravnovešenje državnega gospodarstva. Konference so se udeležili vsi prefekti, razen prefekta departementa Finisterre, ki je moral ostati na svojem mestu zaradi neredov v Toulonu in Brestu. Oblasti nadaljujejo preiskavo zaradi dogodkov v Brestu in Toulonu. Pri tem prihajajo vedno bolj do spoznanja, da incidentov niso povzročili delavci, ki so nameščeni v pomorsko-teliničnih zavodih, nego neki sumljivi elementi, ki skušajo vselej izkoristiti delavske demonstracije v svoje zločinske namene. V Toulonu je bilo doslej aretiranih 89 ljudi, med njimi samo 12 oseb. starih preko 20 let. Aretiran je bil tudi neki bivši profesor iz Marseilla. »Jour« trdi, da je pri poslednjih spopadih iz vrst demonstrantov padlo najmanj osem tisoč strelov. Delegati glavne delavske zveze in zveze delavcev, nameščenih v državnih podjetjih, so bili snoči pri ministrskem predsedniku Lavabi in mu glede dogodkov v Brestu in Toulonu izjavili, da ni mogoče pripisati krivde za incidente nameščencem tamkajšnjih pomorsko-tehničnih zavodov. V Toulonu mir? PARIZ, 10. avgusta. Ha v as je objavila naslednje poročilo iz Toulonu: Snoči in v pretekli noči je vladal v mestu popoln mir. Ulice so očistili, tako da so dobile spet malone svoje staro lice. Prefekt je snoči v spremstvu okrajnega glavarja pregledal vse mesto in zlasti ulice, kjer je prišlo do najhujših bojev. Okrajni glavar, ki je v noči od četrtka na petek izdal stroge policijske varnostne odredbe, jih je davi spet preklical. Iz zaporov so včeraj izpustili 33 oseb, 40 ljudi pa je bilo izročenih sodišču, da jih sodi po kratkem procesu. — Dve težko ranjeni osebi se še vedno bore s smrtjo. Pogreb padlih demonstrantov bo v ponedeljek. — Tudi v Brestu vlada zdaj popoln mir. Nove demonstracije v Cherbourgu PARIZ, 10. avgusta. AA. Iz Cherbourga poročajo, da je prišlo včeraj do novih delavskih demonstracij proti uredbam vlade. Pri demonstracijah so sodelovali delavci iz tamkajšnje ladjedelnice. Nekaj tisoč delavcev je po burnem zborovanju odšlo po mestu in prepevalo internacionalo. Demonstracije so v ostalem potekle mirno in brez vsakega incidenta. Optimizem glede konference treh London, 10. avgusta. AA. »Morning-post« je objavila danes daljši članek o konferenci zastopnikov treh zapadno-ev-ropskih velesil glede vzhodno - afriške afere. List pravi, da bo Eden na pariški konferenci stavil definitivne predloge, ki jih zaenkrat še čuva v najstrožji tajnosti. Italijanski merodajni krogi so bili obveščeni, da angleška vlada ne namerava Italiji popolnoma preprečiti izvedbe njenih načrtov, zahteva pa, da Italija do skrajnosti spoštuje angleške interese v Abesi-niji in se od vsega početka odpove oblasti na ozemlju lanskega jezera. V Angliji, kjer so spočetka načeloma nastopili proti italijansko-abesinski vojni, je sedaj prevladalo mišljenje, da je treba vojno pre- prečiti iz praktičnih razlogov, ker bi italijanska okupacija Abesinije pomenila nevarnost za angleški prestiž v Sudanu in Egiptu. Verjetno je, da bo na konferenci v Parizu prišlo do odkrite debate med Edenom in Aloisijem. Lavalu pa bodo prepustili težavno vlogo posredovalca. Vsekakor bo pariška konferenca imela lažje delo spričo izjave, ki jo je dal abesinski cesar Selassije. da je pripravljen dati tujim državam gospodarske koncesije. Neki švicarski konzorcij je dobil že dovoljenje. da zgradi novo cesto med Addis-Abebo in Sudanom, ki bo v mnogočem pospešila razvoj trgovinskih odnošajev med obema deželama. Ameriški tisk pozdravlja zaprtje blagovnega kredita Italiji Washington, 10. avgusta. AA. Ameriški tisk pozdravlja sklep banke za zunanjo trgovino, da ne da nobenih kreditov italijanskim podjetjem. Listi ugotavljajo, da je to prvi znak končnega prebujenja Ameri- ke, ki ne bo več finansirala vojnih podvigov. če si bodo Italija ali druge države hotele nabaviti vojni materijal v Zedinjenih državah, bodo morale kupovati blago v gotovini. Nova mobilizacija Rim, 10. avgusta. AA. »Gazzetta Ufficiale« je obvestila ukaz o mobilizaciji letalskih podporočnikov in mehanikov letnika 1910. Vpoklicani so iz preventivnih razlogov, da bi se povečala efektivna sila italijanskega vojnega letalstva. Abesinski trgovci na Poljskem Varšava, 10. avgusta. AA. V industrijsko mesto Lodz je prispela včeraj delegacija abesinskih trgovskih agentov, ki je z raznimi podjetji sklenila pogodbo o velikih dobavah uniform za abesinsko vojsko. Abesinski trgovci bodo, kakor kaže, sklenili še nekaj kupčij. Misija abesinskega konzula na Japonskem London, 10. avgusta. Po nekem poročilu Agencije Reuter iz Addis-Abebe je ugledni Abesinec Davaberu, o katerem zatrjujejo merodajni abesin. krogi, da potuje s posebno nalogo na Japonsko in da bo tam vršil dolžnost konzula, odpotoval v Tokio v svrho pogajanj za nabavo velikega števila pušk in streliva. Kaj bo s podonavskim paktom? Informacije »Matina« in »Berliner TageMatta«, ki jih Pariz demantira Pariz, 10. avgusta. Havas poroča: V francoskih uradnih krogih demantirajo vest, da je bil načrt podonavskega pakta že uradno predložen v odobritev vladam prizadetih držav. Izmenjava misli o tem paktu, izjavljajo v teh krogih, še ni končana. V zvezi s tem demantijem pa je še posebno zanimivo poročilo, ki ga prinaša današnji »Matin« od svojega rimskega dopisnika, ki podaja nekatere podrobnosti o načrtu podonavskega pakta. Po teh informacijah so glavne točke tega načrta te-le: L podpis pakta o nenapadanju. 2. obveznost o nevmešavanju v notranje zadeve držav-podpisnic, 3. obveznost o medsebojnem dogovoru za primer kršitve pakta, gajanj se sicer ne morejo udeleževati kot široko organizirana stanovska zajednica, čije predlogi bi merodajno zalegli, ker je jugoslovansko kmetstvo še zmeraj brez svoje zbornice. Neglede na to pa je zato treba tembolj upoštevati predloge našega zadružništva. Končno pa je treba zreti na to vprašanje predvsem s stališča koristi skupnosti, za katero morajo vsi stanovi in poedinci doprinesti svoje žrtve. 4. obvezna vzajemna pomoč proti državi, ki bi pakt kršila, 5. določbe o apeliranju na Ženevo v spornih vprašanjih, ki bi se utegnila pojaviti v zvezi s tem paktom. Berlin, 10. avgusta, rr. Tudi današnji »Berliner Tageblatt« prinaša poročilo svojega rimskega dopisnika, ki trdi, da je imel priložnost videti besedilo načrta o Mednarodne športne tekme akademikov v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 10. avgusta. w. Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora grof Latour je prišel včeraj v Budimpešto, da prisostvuje mednarodnim vseučiliškim športnim tekmam za svetovno prvenstvo. Ob svojem prihodu je izjavil novinarjem: V zadnjem času se je mnogo diskutiralo o tem, ali se bodo Američani udeležili olimpijskih iger leta 1936. v Berlinu. Sedaj pa smo prejeli brzojavke predsednika ameriškega olimpijskega odbora, da bodo Američani vendarle prišli. V sportu nočem voditi nikake politike in na tej osnovi bom deloval kot predsednik mednarodnega olimpijskega odbora tudi ob priliki prihodnje olimpijade. Smatram, da bo berlinska olimpijada poslednja, na kateri bodo skupno nastopili moški in ž- inske. Bilo bi mi zelo drago, če bi žen 9 organizirale lastne olimpijske igre. Mednarodna tekmovanja za svetovno prvenstvo akademikov so se pričela včeraj v plavalni disciplini in waterpoolu. Nemška reprezentanca j je nastopila proti Madjarski. V basket-balu tek- | podonavskem paktu. Dopisnik trdi, da so nekatere izmed zainteresiranih držav že dokončno, druge pa v načelu pristale na ta načrt. Kakor je znano, ta trditev nasprotuje današnjim pariškim uradnim demantijem, ki trde, da načrta pakta uradno niso predložili še nobeni izmed prizadetih vlad v odobritev, pač pa se nadaljuje izmenjava misli o paktu. mujejo danes Poljska in Betonska ter Madjarsk» in Francija, pojutrišnjem Poljska in Madjarska ter Nemčija in Betonska, prihodnji torek pa Nemčija in Madjarska ter Francija in Poljska. V sredo Betonska in Madjarska ter Nemčija in Francija, v četrtek pa Francija in Betonska ter Rapid ne sme v Rusijo DUNAJ, 10. avgusta. AA. Na zahtevo voditelja avstrijske športne domovinske fronte avstrijski nogometni savez ni dovolil dunajskemu Rapidu, da bi odpotoval v sovjetsko Rusijo na nogometno turnejo. Podatki o letošnji žetvi BEOGRAD, 10. avgusta, b. V poljedelskem ministrstvu se zbirajo podatki o letošnji žetvi, važni z ozirom na škodo, ki je nastala vsled letošnje suše. čim bodo ti podatki zbrani, bo ministrstvo objavilo točno statistiko letošnje žetve. Vremenska napoved DUNAJ: Zmanjšanje oblačnosti, topleje, krajevne nevihte niso izključene Stran 2 ' im MM « ■ I »«M Politični utrinki . .j Priprave za ustanovitev ilugoslo-vanske radikalne /zajedniee dioneane Kakor poroča »Politika«, bodo v kratkem zaključena pripravljalna dela za ustanovitev nove stranke, ki se bo imenovala, kakor je že določeno: ‘Jugoslovanska radikalna zajednica. Tudi program in statuti nove stranke-so že .dogovorjeni. Nadalje je bilo Sklenjeno, da bodo tvorili Ju-jgoslovansko radikalno zajednico samo .pristaši teli treh bivših strank: radikalne, ‘•SLS in Jugoslovanske muslimanske organizacije. Na druge stranke se nova stranka ne bo razširila. Mnogo pozornosti je vzbudilo, da je bil predsednik vlade dr. Milan Stoiadinovič oiicielno obveščen, da so pripravljalna dela v glavnem končana. To smatrajo v političnih krogih kot dokaz, ■ da Im .nova stranka v kratkem dudi pri- ž javjforo -ter začela z .delom. Sodi se, da -bo 'Stranita prijavljena -do 20. avgusta. -Gospodarskim vprašanjem «gre prvenstvo 'V uvodniku Pravde« pozdravlja dr. 'Vlada 'Matkovič izjavo Vlade, da bo posvečala svojo.skrb\v prvi vrstiigospodar--Skim vprašanjem. To je razumna politika, le žal, da se je došlej cdlo po-izbruhu kri-,ze vedno .dajala prednost političnim vpra- ; šanjem. Ce pa so se že začela gospodar-1 ska vprašanja reševati, potem vedno le ' pod vplivom političnih ciljev. Zadostuje, | če se onienja vprašanje kmetskih -dolgov, .: -ki se je vedno reševalo le iz političnih j -ozirov. Tako je imela zadnja izprememba 1 -uredlic o zaščiti kmeta čisto volilen zna- j čaj. Da pa so se tudi druga gospodarska ! vprašanja reševala brez potrebne presoje " raziper, dokazuje uredba o maksimiranju ■ obresti. Čisto politična vprašanja, ki so sedaj na programu, kakor zakon o tisku, zborovanjih in volilni zakon so sicer važ-ma in zaslužijo, da se-rešijo v‘čim bolj li-,'hcralpepi smislp, toda niti ta vprašanja ne ZLj'služijo sedaj v času krize prednosti 1 ше d gospodarskinii. Ni se treba udajati 'nadi osiromašeni narod, zaposlen s s poli 'ičnimi vprašanji pozabil na svoje bediu)1 g 'ospodarsko stanje. Za nami so cavi Vr> sn pohticm manevri premotili na- ; " i, 1 • ' pozdraviti, da hoče vlada dati ■rospodarskin, ' vprašanjem prednost. Ne- : katt-ih politikov, ki hočejo, da ve rošnie o V D vrsti P°litični zakoni’ bi Mogla povzrov^V le 02j0Ž!teY rkešitvc gospodarskih vprašam- Zlastl se’ ko bi' bili ti politični z le priprava za volitve. In vendar bi : ^ moglo v času do volitev prav mnogo sto.** ^^dvig gospodarstva. Zato ponavlja ^r-. Markovce, da ie treba v prvi vrsti začu* z reševanjem gospodarskih vprašanj in< šele potem naj pridejo na vrsto- političnu ViW-SiW9. Nekatere zanimivosti iz’- naÄega parlamenta odkriva zadnji »Kmetski list«, Čo poroča ‘v uvodniku naslednje: »Iz Jevtičevega kluba so se izdvojili Jakoj po profačnhškem glasovanju poslane#, kt so preje pripadali samostojni demo-Iforatiti stranki in ustanovili poseben »Ne-I zavisen nacijonalh? kititi*. Šteje Okrog Њ poslancev. Vanj so se vpisali tudi trije slovenski bdSldhci, prijatelji dr. Kramerji Potiudo za osnovanje tega kluba je dal Krainerjev cksbbrt (strokovnjak) za Slovenijo poslanec g. dr. Svetislav Popovič. Zanimivo pri tej stvari № Ш to, da Popovič v ‘svoj Opozicijski klub hi vstopil hi da je nà splošno pre.šenečelljč cele narodne skupščine glasoval zä proračun. Obnašal sc j-c približilo tako, kakor dr. Kramer pozneje v senatu. V finančnffhi t)dbörti fè bil namreč dr. Kramer najlmi.si gromovnik proti proračunu m pooblaslilu vladi za spremembo treh političiiih z à koti o V-. Ih tudi zä ttačelito razpravo V plenumi! se-Mtà s'é je prijavil kot zadnji opozicijski gföVdfYli’k, da bi bilo bolj učfhteMtO. Med tem se je pa Wéikai Sgottilo Tn nekaj zasukate. Nthcé nè Ve, kaj. Kramer le kot opozWki goVòHflk odstopil ih pri načel-neni glasovanju zapirs'tfl dvorano z nekaterimi drugimi senatorji vred. Vsi so prrčakovah, -da bo Kramer -do kraja vzdržal vsaj V abstihenci. Pa tudi ni. Kakor ‘hitro je bila razprava v podrobnosti končana, je dr. Kramer pri končnem pòifttetììkèrfi iitesoViteju glasoval zà 'pro-rkčim. Njegovi prijatelji, ki so dosledno svojemu prvotrtemfi 'Stališču, čeprav napačnemu, zapustili sejno dvorano tudi pri končnem glasovanju, niso mogli razumeti Kra-merjevega glasovanja. Pripisovali so ga visoki politiki »drugega slovenskega vo- Konferenca Male antante BEOGRAD, 10. avgusta, b. Konferenca Male antante bo na Bledu nepreklicno 20. t. m. in bo trajala verjetno tri dni. Kakor smo poročali, se bo na tej konferenci, ki vlada zadnjo v mednarodnem krogu velikansko zanimanje, razpravljalo o vprašanjih podonavskega pakta in o vprašanju podonavske konference. Sklepi, ki so bili predloženi gospodarski konferenci Male antante v času od 10. do 17. junija v Bukarešti, se bodo tu nadalje obravnavali, podal bo pa tudi svoje poročilo o potovanju v Moskvo dr. Beneš. Zaradi .te konference postaja Bled «ro-m'-“ .velike mednarodne pozornosti. Hatifflkaciia konkordata — novi zakonski načrti BEOGRAD, 10. avgusta, b. Te dni bo predložen vlaili konkordat, sklenjen med našo državo in sv. Stolico, da ga pripravi za ratifikacijo v Narodni skupščini. Potem ho konkordat izročen tudi javnosti in njegov tekst publiciran. Po poročilih iz vladnih krogov bo konkordat predložen Narodni. skupščini v prvih dneh meseca septembra kol prvi zakonski predlog. Takoj za njim bodo-prišli na vrsto tudi zakonski načrti -o korupci ji in o banovinskih .samouprava h. ki se .pripravlja v nolranjem ministrstvu j n ki bo dovršen v najkrajšem času. Poleg tega pa bodo Naroilni Slmpščirti -predloženi tudi ostali zakonski načrti, kakor zakon o -sodnikih, o organiza- ciji izrednih sodišč, o izpremembah meničnega in čekovnega zakona ter novi trgovinski zakon. Vsi ti zakonski načrti so že končani in sprejeti v definitivni redakciji ministrstva pravde. Potrebno je, da dobi kompetentni minister potrebna obvestila, da jih predloži Narodni skupščini. „Tudi v ostalih ministrstvih se .pripravljajo Ite- j vilni zakonski načrii, ki bo lo v teku .enega j meseca predlože- i najprej ministrskemu svetu, I nato pa tudi parlamentu. Kakor se iz tega vidi, čaka to 'Narodno 'skupščino še veliko zakonodajno delo in ministrski predsednik dr. Stoja-dinović je opravičil svoj sloves, da je njegova vlada delovna vlada. Rešeuame kmetskih dolgov B1ÌGGRAD, 10. avgusta, b. Danes dopoldne jel bila v kabinetu finančnega ministrstva seja ekonomsko finančnega komiteja. Razpravl jali .so -.o j reševanju kmetskih dolgov. BEOGRAD, 10. avgusta, b. Včeraj je bila pod i predsedstvom Branka Avramoviča, bivšega na- ! rodnega poslanca v Privrednem odboru držav- ; nfga -šaveza za .kmetijsko kredite v Beogradu j konferenca. Na toj konferenci se je v glavnem I razpravljalo o ureditvi vprašanja kmetskih dol-; gov. Ta -Savez se je .-postavil na stališče, da je j treba zadovoljiti ne samo kmete, ampak tudi j obrtnike, in likvidirati današnje dolžniške od-1 uose, hi jih je treba urediti tako, da bi se definitivno ugotovilo vse dolžne zneske .in jih-preneslo na neko likvidacijsko institucijo. To n-a-logo bi lahko izvedel že kak obstoječi denarni zavod, ki upravlja likvidacijske .posle v Beogradu in je dejansko že (pripravljen za to nalogo. Ta banka naj bi upnikom izdala svoje papirje v ražbremenilnicah, ki naj-bi se zmerno j obrestovale z-obrestno mero do 3 °/o. -Vse kmet- ; ske terjatve naj hi se izpremenile v dolgoročna ; posojila, ,ki naj ibi se odplačevala na amortizacijo v roku od 25 do 30 let in ki bi bila zava- ; rovana s hipoteko. Novo ministrstvo za pošto in telegraf BEOGRAD, 10. avgusta, b. -Delo na izdelavi teksta uredbe o ureditvi ministrstva pošte in telegrafa so dvončana. Na .prihodnji seji ministr- j skega sveta se bo ta uredba definitivno spre- ; jela in podpisala, nakar se bo pristopilo k realizaciji in ureditvi ministrstva samega. ' Ministrstvo bo obsegalo po dobljenih informacijah 6 oddelkov, in sicer poštni, • brzojavu i, telefonski, ekonomski jn kontrolni. Ustanova pomočnika ministrstva ostane še nadalje. Za poslovanje j novega ministrstva bo služila dosedanja poštna ; palača na vogalu Palmotičeve in Kosovske ul. : Eranqoski akademiki pridejo v Slovenijo BEOGRAD, 10. avgusta, b. Danes je prispela v Split skupina 20 akademikov, zastopnikov vseli francoskih univerz, ki potuje po Jugoslaviji, ila spozna našo zemljo, kulturo, glasbo in folkloro. Njihova prva pot iz Splita bo v Slovenijo. Ponovno znižanje izvoznih deviz -BEOGRAD, 10. avgusta.-b. Na predlog Narodne banke je finančni minister izdal rešitev, ki ima namen, da bi se za legalne potrebe našega izvoza stvorila .dovoljna plačilna sredstva in da - bi se olajšal položaj izvoznikov. Da se ‘to doseže, se bo zopet znižala ocenitev deviz, dobljenih od proizvodov, od 60 na 50 °/o. To je že drugo znižanje izvoznih deviz. Lansko leto v mesecu juniju se je.znižalo od 80 na 50°/o. Na ta navili lio izvoznikom v državi, ki .stoje v klirinškem prometu, dana nova pobuda za -okrepitev njih trgovanja in bo olajšan-njihov položaj. Premestitve BEOGRAD, 10. .avgusta, b. -Premeščen je s postaje-Celje v Novo mesto prometni uradnik Jože Drganc. BEOGRAD, 10. avgusta. Za svetnika v .tretji skupini druge stopnje zunanjega ministrstva je premeščen sSvelomir Lazarevič, generalni konzul v Marseillu, in za generalnega konzula v Marseillu Miodrag Lazarevič, svetnik iste skupine in stopnje na kraljevskem poslaništvu v Parizu. Mariborska кпттаЊа kronika UstrejU je svojo sestro 0:b njenem fantu MARIBOR, 10. avg. Predvčerajšnjim se je dogodil v Jabolčniku pri Prevaljah tragičen ljubavni dogodek. Franc knielov.ee 22 letni posestnikov sin ni mogel .trpeti ljubezni med svojo sestro Eleouoro in Alojzijem Mašnikom, ki ш bil nič kaj na dobrem glasu. Kljub temu m sta se zaljubljenca imela i rada. Zaradi tega te prišlo do krvoprelitja. Ko #e Kmetovefi zalotil svojo sestro na seniku v obje»>m svojega ljubčka, je besno potegnil samokres i?t ustrelil proti sestri. Krogla je zaetela in sestra Eleonora je bila pri priči mrtva. Brat Frane se Џ Me tedaj zavedel, kaj je #WiL Šel je in se ,,4? sam javil orožnikom. Mariborski vlomilci prijeti MARIBOR, 10. avg. Danes dopoldne se je tukajšnji policiji posrečilo pojasniti drzni dvojni vlom, ki je bil izvršen od pretekle sobote do ponedeljka v trgovini niatmfakturista Poša in draguljarja Kneza na Aleksandrovi cesti, V Koprivnici blizu madžarske meje je stražnik v četrtek aretiral tn sumljive InOške in jih povabi! seboj na straz-liič'0, kjer jih je legitimiral. Pri tej priliki je našel pri njih mnogo zlatnine in velik plen, ki je izviral iz dvojnega vloma. Šele po daljšem zaslišanju, je eden izmed njih izpovedal resnico m priznal, da je izvršil oba vloma, ki smo 0 njih Ш obširno poročali. Izpovedal je tudi o nekaterih važnih podrobnostih. Vlomilci so izrabili priliko, ko so obiskovalci odhajali iž zvočnega kina Uniona ob 23. im. Mplezfllš so ograjo v Cafovi ulici in z vetnhi Odpi-li klel, ki drži V Poševo trgovino. Nato so z vlomilskim orodjem izdolbli v strop veliko odprtino in splezali v trgovino. Na vlomilskem delu so bili v «fatto vso noč in tudi v nedeljo Vès dan dò 23. ore, dokler niso ljudje odhajali iz kina Uniona, nakar so vidimiti izrabili nemir in Zbežali proti Ptuju. Tu so plen zakopali v nekem gozdiču. 'D.-mes dopoldne sta prišla v Maribor dva policijska agenta in pripeljala s seboj enega od ditelja«. Tisti, ki te »visoke« politike ne poznajo, so "si tolmačili postopanje dr. Kramet ja -enosbavno ‘tako, da 'se je 'njegovo glasovanje »avitato strogo po govoricah o stabilnosti sedanje vlade po zagrebških dogodkih.« treh aretirap cev, ki je izpovedal, da se piše Ferdinand Rudolf Brkovac, rojen je 1903. na Dunaju in je pristojen v Bosiljevo, v vrbaski srez. Ro poklicu je trgovski potnik, brez stalnega bivališča. Druga dva vlomilca tovariša pa sta brata in Rudolf Poljamirko. Toda Brkovac je izjavil, da komptica nista navedla svojih pravih imen. Ko je Brkovac dejal, da bo pokazal kraj, kje je skrito vlomilsko orodje, sla se odpeljala viš. madnornik Cajnko iti nadzornik Gorše z avtomobilom v označeno smer .proti Ptuju. Na napovedanem mestu je vlomilec dal .avtomobil ustaviti in tu so res našli vlomilsko orodje: dve vlomilski svinjski taci, žago za železo, sveder, več vijakov, dleto in .daljše železo, ki je služilo za podaljšek svinjske tace. Na srečo ni bito še nič blaga prodanega. Prepeljali ga bodo iz Koprivnice v Maribor in bosta trgovca dobila svoje blago nazaj. Tudi druga dva vlomilca bodo prepeljali v Maribor. Policija meni, da so bili oni -trije moški, ki so brli v Rosevi trgovini in so si ogledovali neke obleke, »e da bi pri tem kaj kupili, prav ti vlomilci. Drzen vlom v Achtigovo gostilno Ni se še poleglo razburjenje zaradi velikega dvojnega vloma v Poševo in Kne-zarjevo trgovino, ko je danes zjutraj presenetila Mariborčane vest o drznem nočnem vlomu v Achtigovo gostilno na Tržaški cesti. Pozno zvečer se je doslej še neznani storilec vtihotapil v gostilniško sobo. Predrznež se je skril v posebni sobi pod klavir in tam ždel tako dolgo, da je v hiši nastal popoln mir. Bele ko so vsi po-spali, je vlomilec zlezel iz skrivališča in vlomil v miznico točilnice. Tat je odnesel 700 dinarjev gotovine in večjo količino cigaret, nato pa neopaženo izginil v ooč. Mariborska policija kakor vse orožniške postaje so pridno tu delu, da čim prej iz-slede vlomilca.__________ ■_________ Borzna poročila Cerih, ML avgusta. Beograd 7, Pariz 2023, London 15.17, Mevvyork 305.50, Bruselj 51.4250, Milan .25.10, Madrid 41.95, Amsterdam 206.Ò0, Berlin 123.30, Đtroaj 58.80, Stockholm 78.20, Oslo 76.30. .Kopenhagen .67.70, Praga 12.70, Varšava 57.85, Atene 2.92, Carigrad 2.4650, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.650,. Ruenos-Aires 0.8175. Državno prvenstvi iunioriev MARIBOR. 10. avg. j Danes dopoldne in .popoldne so se na Mari borskem otoku nadaljevale plavalne tekme jul niorjev za prvenstvo Jugoslavije. Rezultati s« : naslednji: .liinbirji 50 m prosto: 1. predtek: 1. Biet I weis Alfred ZPK (Zagreb) 28-8, 2. Peter De j monte (Ilirija) 29T, 3. Marijan Martinič GSK • (Karlovac) ol'ö. 2. pred tok: 1. Zmaj Defilips (ZKP) 28"G, 2. Marko Ciganovi« (Jug, Dbbrovj ( mik) 29"4, 3. Žarko Veramenta (Jug) 298 3. predtek: 1. Srečko Lenart (Ilirija) 29"č( .2. Trešević Pavičić (Jadran) 30‘4, 3. Ivo škarpi (Ilirija) 30*4. 4. predtek: Saša Klerin (ZPK) I 29"4, .2. Peter Žiža (Ilirija) 30-0, 3. Tihomil Ni-količič (Viktorija, Sušak) 30"5. 5. predtek: 1, Nenad Vukadin (Jadran, Split) 29-4, 2. Ježil Andjelko (Jadran) 29'7, 3. Melhior Benusi (Ja' dran) ЗГ4. ti. predtek: 1. Anton Tende (Jug) 29"5, 2. Jakob . Perora 3(M,-3.-Borivoj .Manzoni (Jadran) ЗО"?. 7. predtek: i. Bezjak Vilko:(Vikj torija) 29"0, 2. Josip Debeljak (GSK) ЗГ0, 3 Stazič Branko (KSU) 8111.-8. predtek: 1. Vasilije Patrašič (Jadran) 29-1. 2. Mirko Deklešić (Jadran) 30--2. v finale pridejo: Defilipis. Pie-itevae, Bezjak. Demolite, Klein, Vukadin, Ciga. novič in Purišič Vosilje. Ititi m prosto juniorke: 1. pred lek: Danicii Beara (Jadran) 1'20.0.-2. predtek : Dragiš Mara (ZPK) l"19.0. 3. predtek: Košir Ata (KSU) 4'21.3. 4. predtek; Ljerka Tavčar (Ilirija) Г29.5. 6. pretltek: Ljubica šiška (Ilirija) Г27.0, v fH Bale pridejo: Dragica Mara, Beara Danica, Košir Ada. Radica Tovke. Grošelj Nana, Radoma-novič Milica, šiška Radica in Belom-ič Milica. Ititi m hrbtno junior ji: 4. predtek: Schell Hugo (Ilirija) 1*20.2. 2. predtek: Tuškan Ivica (K-SU) l'29.ti. 3.-predtek: Belak Zdravko (ZPK) 1'24.4. V finale pridejo: Srliell Hugo. Tuška» Ivica, iBelan Zdravko, Ciganovič, Negovetič, Vidmar, Mladen in Kostič. 100 m prsno juniorke: B. predtek: Dvorak V era (ZPK) 1"40.2, 2. predtek:‘Bir Greta (Viki torija) 1'38.0. 3. predtek: Stipanovič Vesna (Jadran) 1*36.3. Juniorke 50 m prosto: 1. predtek: StepanoviO Vesna (Jadran) 35'4, 2. predtek: Dragič Mara (ZPK) 3412. 3. predtek: Grošelj Nana (Ilirija) 6 35'8. 4. predtek: Košir Ada (KSÜ) 3ti'0. 5. pred- 1 tčli: Keržan Stana (Ilirija) 37'9. V finale pridejo: Dragica Mara, Radica Touka, Beara "Da-j niča, Šiška Ljubica, Grošelj Nana. Košir Ada, Stepanovič Vesna in Brezaduro Mira. .Iimiorji lOO.m.prsim: 1. predtek: Učevič Vo-jeslav (Jug) U28.0. 2. predtek: Matošič Dane (Jadran) 1*23.2. 3. predtek: Kunčevič 'Malo (Jug, diskvalificiran). 4. predtek: Erlič Milenko (Jug) 1"26.'S. 5. predtek: Voltar (Maraton, Maribor) Г31.4. V finale prifiejo: Matošič Dane, Bin: der, -Kostulevič, J5riič, Polič, Učevič. .Benusi in Vollar. 200 m-prosto juniorji: V finale pridejo: Glavič Konstantin (Jug). iSciiell Hugo (Ilirija). Vn-kadin Menat (Jadran), l asera Jakoli (Jtte). Bezjak Vilko (Viktorija). Bofilipis (ZPK), Tavzes Radi (Ilirija) in Pende Anton (Jug). ■Štafeta '4 X 50 m juniorji: 1. predtek: Jadran, v postavi Trešić, Pavfčič, Vukadin, Matošič. Pu-i:šić, čas Г57,2. 2. pretltek: 1. Jug L, v postavi Erlič, Veramenta, Ciganovič, Bende, čas 2100,0. 3. predtek: Ilirija !.. v postavi Banko, Tavzes, Wacke, Schell, čas 2"04.4. Finale: 1. Jadran L, 2. Jug L, 3. ZPK L, -4. Ilirija H., 5. Viktorija L, ti. Jug H., 7. Ilirija I.,-8. Jadran. Odigrale so se tudi tri waterpolo tekme, in sicer: Viktorija (Sušak) : Gradjanski SK (Karlovac) 2 : 0, ZPK : SK Karlovac 3 :1, Jadran '■ Viktorija 8 :0. Turnir železničarskih nogometnih klubov Letošnje nogometne tekme za prvenstvo železničarjev v Jugoslavij bi se bile morale odigrati že pred meseci v Osijeku o priliki skupščine Udruženja nacionalnih železničarjev.. Ker -pa zaradi tehničnih zaprek ni prišlo do igre. se turnir odigrava te dni v Mariboru. Zmagovalec turnirja sprejme dragoceni pokal prometnega ministra, ki ga trenutno hram lanskoletni zmagovalec mariborski SK Železničar. Letošnje finalne borire so se udeležili 4 klubi, in sicer SK Železničar iz Sarajeva, SK Železničar iz Zagreba, Hermes iz Ljubljane in mariborski SK Železničar. Danes popoldne sta se odigral) dve finalni tekmi, jutri pa se srečata najprej premaganca današnjega dne, v končnem boju pa oba zmagovalca. Današnji rezultati so tile: L Hermes : Železničar (Sarajevo) 5:1 (3 : J)-Hermežani so boljše moštvo in so zmago zaslužili. Sarajevčani so igrali povsem podrejen» vlogo. Tekmo je sodri g. Bezjak. 2. SK Železničar (Maribor) i SK žeJezitičaf (Zagreb) 5 : J (2 :1). Domači železničarji, ki se branili pokal, so igrali požrtvovalno in v lepem stilu. Mariborčani so naravnost blokirali nasprotnik» v Silne» poletu in zabili 5 efektnih gotov. ZagwbcaH« «o .pokazali veliko nazadovanje od svojega zadnjega nastopa v Mariboru, posebno neprijeten vtis je napravljalo večo» medsebojno prerekanje In oporekanje sodniku-Tekme to «udii g. Vesna ver. Radio Sedel ja, 11. avgusta. Ljubljana: 7.30 Važna sodobna agrarm1 vrašaeja (inž.. Pirc A.), 8.00 čas, poročil* 8.45 Kar ja» domače jih :.H m tu dia- reže кми-te*. 9.00 Versko predavanje, 9.15 prenos cerkvene glasbe jz Trnovske cerkve, 10.00 Mata Floramy, 12.00 čas, obvestila, 12.15 reprothi-eirana glasba, 16. nekaj naših nurodnih (plošče) 16.15 izscijeništvo in ženstvo (/upančm Iva), 16.40 prenos iz Gornje Badgone! Proslava 10 letnega obstoja godbenega društvi* »Mura«, 1-9.30 nacionalna ura, 20.00 čas, obvestila. 20.15 večer romantične glasbe, (radijski orkester, reproducirana glasba), 22.0® čas, poročila, 22.10 radijski orkester, plošče-. vmes prenos iz Nebotičnika. Kontert v Zagorski dolini Pevsko društvo »l.oški glast iz Lok pri Zo-gorjn ob Sovi jo priredilo v nedeljo 4. t. m. na Sokolskem telovadišču prav lep koncert, Pri katerem so poles domačega zbora sodelovali se. L Cerkveni moški zbor iz Čemšenika pod vodstvom pevovodje g. Albina Arka s Foer-sterjevo -Planinska -. Devovo >1'losarskor, Molotovo Ptičko in Aljaževo Na dan-. 2. Iludarski moški zbor iz Šemnika jo pod vodstvom svojega pevovodje g. Steleta nastopil z Foersterje v o s Večerni zvon:, Svi-karšičevo -Oj ti m,linar. in Zarkovo »Dvanajst razboj m kov- -i. Delavsko pevsko društvo Zarja iz Trbovelj pod vodstvom agilnega pevovodjo gosp. Dolničarja je nastopil z Zajčevo »Slava delu«, Devovo »Tihi veter od morja« in Mirkovo : Kolo 4. Cerkveni mešani zbor iz l/lak je pod vodstvom gospodične Bervarjeve nastopil z Vodopivčevo Knezov zet«, Laltarnarjevo »Le poglej dekle,- in Grumovim z Narodnim venčkom«. 5. Cerkveni doški zbor iz Sv. Gore je pod vodstvom gosp. Ivana Grma nastopil z Jordanovo « Basii rožica .. Sterbančevo »Ob slovesu.-, Vodopivčevo »Lepi juri« in Kernja-kovo Pojdimo v Skofcee 6. Domači pevski zbor -Loški glas je pod Vodstvom gosp. učitelja Korošca zapel II. K. »Pani se--. Aljaževo »Na bregu« in Maskoto 2> Mia tiči«. Končno so skupni zbori prav dovršeno zapeli pod vodstvom gosp. Korošca »Jadransko ’norje«. Ko pozdravnem nagovoril gosp. predsednika ia »Rodne pesmic, ki jo je zapel domači ybor, so se vrstili zbori po zgoraj navedenem vrstnem redu. v pmed navedenih pevskih zborov sia Lo-glas« in Zarja« iz Trbovelj včlanjena x Hubadovi župi. ostali zbori so pa v Pevske zvezi. Pejiiv, (In so zbori včlajcni v dveh razhcml, zvezah nastopili „a skupni prire-( itv. me ,e izredno razveselil, kajti še nedavno bi bil tak nastop nemogoč. Spoznaj-mo. da vsi živimo v težki borbi za obstanek, 'zato naj nas vsaj naša lepa slovenska pesem združuje, naj nas tolaži in bodri, da bomo lažje prebili »sedem suhih let:. Če tedaj vpoštevamo težke socialne raz-m-ve. v katerih živi naš kmet in rudar, na-. .-le krajevne razmere — kajti vpoštevati . ro|)a de jstvo, da so l)ili na programu zbori *z najoddaljenčjšilt gorskih vasic, kakor iz Čemšenika, Sv. Gore, Šemnika. Izlak i. dr., moramo priznati, da je bil nastop vseh pevskih zborov prav odličen in sem bil spričo • iscipline in izvajanj naravnost presenečen. nn»v,.;r Pli nisem .pričakoval. Če smem pri- ta |1им$а1а ,c'l,a l).|!netC,\',Li1SC,,t Па' 0byiildtl Partituro na ij. : 1 Nikakor ne gre, da zborovodja tak-*ua in bub vedno v svoje note. Dober povo-v°dja mora imeti vedno uprte oči v svoie !ПСгУ" 'TVn0 Kiko morajo tudi pevci imc-'eduo obrnjene oct na svojega pevovodjo. koi t-.MV n0Gl<:,n |,CVC1 '»«"'i' Ititi najožji 6m , , ' '"''V- mora sl<1(|ili najmanj- -7,gl!a|"' VSakl, Sesti svojega pevo- na V- ' МГ,|--С- ° (ln,«o pesmijo naj bo «miai,,, daljši presledek. Tudi glede takti-anja veljp: Tuktnaj kot je pesem pisana. H)omv >' na so bili Ferjan Gustav, š. upravitelj v Grosuplje. Hlodnik Leopold, šol. upravitelj v Cerknici. Jaklič Jože. šol. uprav, v Kočevju. Jocil Peter, šol. upravitelj v Preddvoru, Kmetič Frane, duhovni svetnik v Radnji. Krištof Anton, šol. upravitelj v Komendi. Kovačič Maks. šol. uprav, v Šmartnem pri Litiji, Obrekar Rudolf, šol. uprav-, v Mirni peči. Primožič Ivan. šol. upravitelj v Mekinjah, Pohar Karol, strokovni učitelj v gluhonemnici v Ljubljani. Šterk Davorin, šolski nadzornik v Ptuju ter Završnik Alfonz, šol. upravitelj v Mostah pri Ljubljani. Na kolodvoru v Ptuju je svoje tovariše prav prisrčno sprejel g. nadzornik šterk. nakar so odšli v minoritsko cerkev, kjer je.duhovni svetnik g. Kmetič,daroval mašo za pokojne tovariše. Po končanem cerkvenem opravilu so si ogledali minoritski samustan in njegove znamenitosti, kakor knjižnico, dobro ohranjene freske in rezbarije. G. profesor Alič jim je razkazal šele, muzej, pro-štijsko cerkev in druge zimmeniiosti mes'n. Po končanem ogleda so so /brali v restavraciji Pri pošti :, kjer se imeli zakusk."» Ob tej- priliki je g. nadzornik šterk imel lej) nagovor na svoje tovariše, ki že 25 let požrtvovalno vzgajajo mladino in jirn želel še mnogo uspeha tudi v bodoče Slavja sta se udeležila tudi g. šolski nadzornik v pok. Pretnar Mirko in g. šol. nadzornik v Ptuju Gorup Josip. Veseli nas. da so si slavljenci izbrali ravno naše mesto za kraj svojega sestanka, dasi vsi razen g. nadzornika Šterka službujejo na bivšem teritoriju Kranjske. Molimo za zdravo pamet Originalen Plečnikov spomenik vojnih žrtev m. k, Šali Гц |,J . ^ *a јмсуоч!. mojstrski naslov. , Ka koto. smo že poročali, je bil včeraj, v so-* Pfost dan. Nadaljevale so se le preki-bi|j *, l'a rti je iz prejšnjih kol. Doseženi so Medeči rezultati: I rek je v prekinjeni partiji iz IV. kola »ah, 'r‘d z Grcnčarskim. Prav tako je kou-barjii^dločetH) iz istega kola prekinjena Ndai; Milan Vidmar ml. proti Jonkeju. Pri v ко];,Г'а.п1" prekinjene partije šiška proti J tv h iz V. kola je mladi Ljubljančan št-Mtv| У./1х'е1 svoj prvi poraz, s čimer ga je do-e'ita ‘M*1 Kidmur ml., s katerim si tieiiotuo V ' v O(lst v o. i^jn*':SlitPini i0 bct,ižil Ki<-id pri nadalje-V‘-k<,la Preknijene partije proti - , skia- svot.° prvo zmago ter se s tem re-L®8ViZJ"c„oižine tabele. Berit: je iz svoje ónftije n Radomirjem v II. kolu prekinjene ‘t točk(Ps" zase in preskrbel nasprotniku frk* V'1C i renča rsk i -Cu re v te r Jon ke- p^" kola sta ostali še nadalje pr, S°r|; 'M', tako partiji Šiibavič-Šorli i/ š k(,šek iz L kola. $ls,v,'' MiG*?. X" J10'11 -ic danes naslednje: I. Mai,, .an Vidmar ml 4 o 8iVr,5,-L •! tli- Kamnik, 10. avgusta. Komenda ju največja občina v kamniškem srezu. Obsega 11 prejšnjih manjših občin s 4305 prebivalci in sega na severu tja do vrhov Kamniških planin, na vzhodu pa celo tik do kamniškega kolodvora. Znana je starodavna komenska cerkev, okrog katere je bilo v turških časih utrjeno taborišče, pred 200 leti pa je živel in deloval v Komendi župnik Deter Pavel Glavar. Če se Komenda lahko ponaša s svojo prošlostjo, bo odslej še bolj ponosna na svojo cerkev in na taborišče, ki je zdaj krasno urejeno po načrtih arhitekta Plečnika. Genijalni umetnik, ki je s svojimi načrti tako povzdignil našo belo Ljubljano. je napravil krasen načrt za preureditev komenske cerkve in za spomenik vojnim žrtvam, ki je brez dvoma najoriginal-nejši in nima para v naši domovini. H komenski cerkvi je bil dozdaj prav nepraktičen vhod po strmini, okrog cerkve pa je bila zarjavela železna ograja. Zdaj omejuje cerkev zidana ograja, vhod pa je s treh strani. Okolica cerkve je znižana za cel meter, zato pa so za dohod k cerkvi, kaplaniji in pokopališču zgraje- ne stopnice. Ob vhodu je masiven, štiri metre visok svetilnik, ki ima 8(1 cm v kvadratu, delo kamnoseka Levca iz Mengša. Spomenik vojnim žrtvam je postavljen na visokem podstavku sredi stopnic, ki vodijo na pokopališče. Spomenik, delo tvrdke Vodnik iz Ljubljane, ima v sredi mogočen steber, na katerem so vklesana imena nad 100 padlih mož in fantov komenske fare. Na vogalih so štirje tenki stebrički, na katerih sloni streha spomenika — 1300 kg težki jekleni zvon. Ta zvon je pred leti odkupil g. Andrej Mejač in ga postavil za spomin na povojno dobo pred pokopališčem, mojster Plečnik pa ga je uporabil za streho spomenika vojnih žrtev. Na vrhu zvona je lep križ, spomenik sam pa nosi pomemben napis: »Molimo za zdravo pamet!« To kličejo občudovalcem spomenika rdeče vklesana imena mož in fantov, ki so padli kot žrtve vojne vihre. Komenda je lahko ponosna na tako lepo ureditev okolice cerkve in na spomenik, ki je edinstven na našem podeželju. Poudariti pa moramo še. da so vsa dela pri odkopu, odvozu in graditvi izvršili farani s prostovoljnim kulukom v rekordnem času. ^ ai š at vai s МбСК ¥*•» -t « 2. ämShd, '\ ’ p- Ga|x,.,v3v' , 4-T prek. Preifalk 2^ ‘r Ulr.VMmar ,Vr,n,tin’ Savi(1 Клdomii\ >г,* 'Hhin, t x ** * 1*1 oa vir tvanonur, irrito ifiltfe Sv. Jurij ob Taboru. Dne 21. julija je praznovala naša mladina svoj veliki dan — praznik žetve. Vršil« se je na ta dan 11. tekma žanjic. Udeležba in sploh ves spored prireditve je pokazal smisel in silo naše že ukoreninjene idejnosti. Ponovno smo dokazali a !< ti v i*st našega mladega gibanja. Glavna točka, tekma žanjic, jo bila zrcalo borbenosti in nezlomljive voljo do vsega, kar jo kmetskega. Oba. naš fant in dekle, sta pokazala, da se ne sramujeta dela, zato sta nastopila skupno v delu. skupaj sta tekmovala za naslov »najboljše zanj ice-,. oziroma ■žanjeu.. Izid tekme jv b i zelo razveseljiv. Naslov in pni nagradi sta dosegla tov. Kos ( ilku in lov. Kos Alojz, drugo mesto tov. Rojnik Zofka in tov. Goropcvšck Frane, tretje mesto pa tov Mrak Antonija. Na mladinskem zborovali ju pa jo delegat celjskega pododbora lov. Košari v lepili besedah orisal smernice našega pokreta in tako navdušil nas in naše prijatelje za delo za povzdig in napredek naše vasi. S tem tudi sporočamo, da so vse vesti, ki se razširjajo v naši okolici o pretepih naših tovarišev, neresnične. Res so prišli na veselic«) razgrajači, toda to niso bili naši tovariši, vse kav je bilo, jo delo imšm nasprotnikov, ki nam hočejo vzeti ugled. Nas druži sloga in nad nami vihra zeleni prapor, simbol naše ljubezni do kmetske grude... Tovariška društva v naši okolici obveščamo, da priredimo v nedeljo II. t. m. izlet na Menino. Lahko se nam pridružile, da ho večja družba in več dobre volje. Zbirališče je dojočeno pri tov. Apatu v Kapli. Odhod bo točno ob 4. uri zjutraj. Pojdemo ves čas peš. Menina nas vabi sedaj, ker dozorevajo jagode, katerih dobrota vam je itak poznana. Ob dežju pa je prestavljen izlet na pozneje, ko bo pri kraju naša luneljska sezo- ""i. Kmetsko-mladinski praznik v Žalcu, katerega priredi celjski Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet i. septembra, bo po svojem o’bsegu med največjimi v razvoju organizirane kmetske mladine. Tovariška društva opozarjamo, da bi se za to manifestaci j-sko prireditev vestno pripravila po navodilih pododbora. Prijatelji in somišljeniki! Sklicujte se pri svojih nabav-i; Hren o točk.fc«& n« Offlcisc v našem listu! Kapela. Občni /bor Društva kmetskih fantov in deklet bo v nedeljo, dne 18. t. m. v prostorih narodne šole v Kapeli. Na zbor vljudno vabljena sosednja društva in vsa kmetska mladina. Tepanje pri Konjicah. Naše agilno Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo- G- t. m. oh 2. uri pop. tekmo koscev, združeno z mladinskim zborovanjem, na katerem |><) govoril Zvezin predsednik Ivan K ro na vše k. Ponikve pri Vel. Laščah. To nedeljo, II. t. m. priredi oh 2. uri pop. naše Društvo kmetskih fantov in deklet svojo tekni žanjic. Kmetska mladina iz bližnje in daljnje okolice naj se udeleži praznika žetve v čim večjem številu. Вш mladoletna poJt&^t+a priieia Ptuj, 10 avgusta. Poro o vino o poza ni pri posestniku Pulluli Matiji v Smoiineih. kateremu je pogorela hiša iu gospodarsko poslopje. Požigalca sta bila komaj 12 letni tras Avgust, sin viničarja iz Sla varim-, ki je že pred letom ušel starieeui ter st1 potikal okrog in kradel. Pred dnevi so ga orožniki aretirali in izročili sre-skemu sodišču pri Sv. Lenartu. Fant je dejanje priznal. Pravi pa. da je bil naščuvan od neke osebe. Podtaknil je gorečo svečo v gospodarskem poslopju, nato je zbežal ter opazoval ogenj iz daljave. Dne 7. t. m. ob 21.oO pa je začela goreti viničarija Sirka Alojzija i/ Sluvščine. Poslopje. ki je bilo krito s slamo, je pogorelo do tal. Osumljen je bil brat T rasa Avgustu 18 letni Tras Trane i/ Sloščine. Aretirali so ga in izročili v zapore Ink, sodišča. Dejanje sicer ta ji, ne more pa dokazati, kje je liil ob požaru. Tudi posestnik Rajšp Franc je pred dnevi našel v svojem gospodarskem poslopju v slami konec ugasle sveče, ki je bila najbrž podtaknjena z zločinskim namenom. Tudi tega dejanja je osumljen Fras Franc. Upamo. da bo vso stvar pojasnila preiskava. Gasilska služba. Od il. do 18. t. m. opravljajo gasilsko službo: Vodnik Vauda Ignac, rojnik Kmetec Jože. gSsilci: Brunčič Simon, Štros Franc, II oj ker Albert, Fijan Oskar. Somer Konrad. Rešilno službo pa: Šofer Ilce Jože, rojnik Runovc Frane, gasilci: Fijan Rudolf, Šilc Vilko. Sokol IV v prizori danes ob 17. komedijo »Voda« na letnem telovadišču na lloleni-ski eesti. j SRAJCE kupite dobro in poceni samo direktno v tovarni V spomin pozabljenemu gospod. delavcu Dosti imamo mož, ki so si stekli ne< male zasluge za naše gospodarstvo, ka torih spomin pa je v teku let popolnoma zatemnel. Lden teh je bil tudi Anton Lehr mann, ustanovitelj in lastnik I. kranjskega perutninarskega zavoda« v Tržiču i< pozneje v Zg. šiški pri Ljubljani. Pokoji nik se je rodil leta 1876. kot sin Antona Lelirmanna, želez, inženirja, in Lojze roj Dolenc iz Kranja. Šole je pohajal v Ljubljani, kjer je tudi nastopil prvo službo kot zasebni uradnik. Leta 1900. se je preselil v Tržič, kjer je nastopil službo urad-nika v znani predilnici Glanzmann & Gassile r. Misel na ustanovitev perutninskega zavodu se je rodila v njem takrat, ko j« opazil veliko razliko med tujim in domačim perutninarstvom, ki je poznalo edino domačo kokoš. Kakor hitro si je gmotno opomogel, jo začel po svojih osnutkih ustvarjati. Izdelal si je sam načrte in po načrtih zgradil končno ustanovo, ki se je imenovala L kranjski perutninarski zavod«. V tem zavodu, ki je bil opremljen takrat z najmodernejšimi aparati, kokošnjaki, hlevi, aparati za valenje in drugimi napravami, katerih mnogo je bila celo njegova iznajdba, je vzgajal kokoši, gosi, race, golobe in zajce. V zavodu sc je dobilo pet do šest vrst kokoši, ki jih je prenesel iz Nemčije; istotako več pasem druge perutnine. Kot velik idealist in rodoljub si je postavil za življenjski cilj nalogo. pomagati kmetu v reji in vzgajanju perutnine, ki je bila takrat pri nas na zelo nizki stopnji. V ta namen je imel predavanja in pozneje je izdajal mesečnik »Pe-rotninar«, ki je izhajal dve leti iti sedem mesecev. Svoj zavod je leta 1908. še razširil, ko se je preselil v Zg. šiško. S svojimi sodelavci, zlasti z rajnkim ravnateljem Kmetijske družbe Gustavom Pircem, je imel še velike načrte. Hotel je kmalu dati priložnost, da si nabavi plemenske perutnine iz zavoda v zameno za svoje kokoši, ki bi jili zavod za klanje dalje razpečaval. Tudi je imel namen, da bi razširil zavod na vso malo živinorejo (koze, ovce itd.) in delal skupaj s kmetom. Zal. da mu je preprečila smrt, ki ga je iztrgala iz srede x'elike družine, iz kroga prijateljev in sodelavcev iu onih, ki so še mnogo pričakovali od njega. Vendar je njegovo delo pognalo sadove in od nas odvisi. da sc ti sadovi ne porazgube. Trbovlje Pravična sreča. Pri nedeljski tomboli Prostovoljne gasilske čete v Trbovljah jc bil« letos sreča res pravična, ker se je nasmehnila samo najpotrebnejšim. Prvo tombolo 2000 Din — je dobil sin rudarja Režim Ivan, drugo tombolo jc dobila Šteli Marsova, hči vdove, tretjo pa zopet rudarski sin Grčar Stanko. Tudi vse naslednje tombole so prišle v roke potrebnih. Plavalne tekme celjske sokolske župe. V četrtek dne. 15. t. m„ na praznik, se vršijo v Trbovljah v občinskem kopališču, ki ga je dala uprava občine brezplačno na razpolago TV. plavalne tekme celjske sokolske, župe. Tekmovali bodo ves dan v raznih plavalnih disciplinah in bo tudi prvič v celjski sokolski župa waterpolo tekma. K tekmam je prijavljenih nad 40 tekmovalcev. Trboveljska podružnica SPD sklicuje za dne 19. avgusta 1935 izredni občni zbor podružnice, ki se bo vršil ob pol 8. nri zvečer v lokalu gostilne ge. Ane Forte na Vodah. Dnevni red: Napeljava voije na Mrzlico ter nadomestne volitve orlstopivših odbornikov. Članstvo se obvešča, da ima samo tisti glasovalno pravico, ki je v letošnjem letu že poravnal članarino. Radi izredne važnosti se prosi polnoštevilna udeležba. — Odbor. Čitajte in razširjajte »Glas naroda«! Dnevni dogoditi X Nacionalna nra. Dr. Niko Zupanič, bivši minister in kustos ljubljanskega muzeja predava danes ob 19.30 o temi: »Prihod Jugo-slovenov na balkanski polotok. Prenos iz Ljubljane. — Jutri v ponedeljek predava g. Vinko Jurkovič, tajnik Zveze grafičnih podjetij v Jugoslaviji o temi: Jugoslovanski tisk in kultura. Prenos iz Zagreba. X »Pred dvajsetimi leti«, spomine pod tem naslovom smo morali zaradi tehničnih zaprek danes izpustiti. Priobčili jih bomo v četrtek. X Vlom v Ptuju. V Krempljev! ulici se je 5. avgusta neznanec priplazil v stanovanje Ivana Strohiiiayerja in vlomil v njegovo pisalno mizo, iz katere je ukradel 7.000 dinarjev, nato pa neznanokam pooihal. X Požar na Viču. Včeraj zjutraj okrog pol 4. je pričelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Frana Vovka z Viča št. 58. Kako je nastal požar se ni moglo ugotoviti, vendar pa se splošno misli, da je bil požar podtaknjen. Zlasti sosedje pripovedujejo, da je moral biti požigalec popolnoma tuj človek, ker so psi zelo močno lajali. Na mesto požara so takoj prihiteli viški gasilci z motorno brizgalno in ogenj kmalu pogasili. Posestnik Vovk trpi precejšnjo škodo, ki pa je krita z zavarovalnino. Za neznanim požigalcem poizvedujejo oblasti. Pripominjamo, da so bili na Viču v zadnjem času že trije požari drug za drugim in so zato zlasti posestniki s starega Viča v vednih skrbeli, kdaj se pokaže nad njihovimi domačijami rdeči petelin. Varnostne organe zato prosimo, da v nočnih urah večkrat preiščejo hleve in kozolce, kjer se skrivajo nepridipravi. X Jadranska noč v Rogaški Slatini. Letošnja sezona v tem našem slovečem zdravilišču in letovišču je izredno živahna, vsekakor ena najboljših v zadnjih letih. Odlikuje pa se letošnja sezona tudi po številnih lepih prireditvah, ki povzdigujejo družabno življenje in nudijo gostom obilo užitka in zabave. Zdaj se prioravlja nova velika prireditev »Jadranske straže« skupno z zdraviliško upravo, in to pod imenom »Jadranska noč«, ki bo na Marijin praznih k četrtek 15. avg. Na sporedu te prireditve je med drugim kot posebna atrakcija revija narodnih noš, na kateri bosta izvoljeni in nagrajeni najlepša in naj-originalnejša narodna noša. Druga elitna točka je otroški ples in kot posebna senzacija jazz-koncert na 2, klavirja, ki ga izvajata gdč. Majda Kalanova iz Celja in znani pijanist g. Óto Vondraček. Za to prireditev vlada največje zanimanje in ni dvoma, da bo »Jadranska noč« privabila na Veliki Šmaren v Rog. Slatino veliko izletnikov, zlasti pa se obeta številna udeležba iz našega podeželja na reviji narodnih noš. _X Jadranska straža k. o. Kočevje in Ribnica priredita 24. in 25. avgusta t. 1. izlet na Rab. Odhod iz Kočevja ob pol 4. uri, iz Ribnice ob 3. uri zjutraj z avtomobilom proti Sušaku. Prihod na otok Rab ob pol 16. uri, Prevoz (avto in ladja), vsa prehrana na ladji in v hotelu) ter prenočišče Din 200. Prijave se sprejemajo do 15. VIII. 1935 v Kočevju-V trafiki Lovšin, v Ribnici pa pri g. dr. Lavriču. X Koroški narodni tabor v Mežiški dolini. Obmejni Korošci priredijo 1. septembra velik narodni tabor na Poljani pri Prevaljah. Ob 9.30 prihod povork na Poljano, ob 9.45 posvetitev spominskega knežjega kamna in slavnostni govori, ob 10.15 sv. maša ob spominskem kamnu Ob 13.30 uprizoritev slavnostne igre Fr. Brenka »Poslednje ustoličenje«, pri kateri bo sodelovalo okrog 200 igravccv, domačinov iz vse Mežiške doline. Pri 2. 3. in 4. točki bodo sodelovali tudi pevski zbori in mežiška rudniška godba. Podrobnejše informacije glede programa železniških zvez in voznih ugodnosti slede po časopisju in radiu. Qb slabem vremenu bo tabor teden dni pozneje. Slavnostne prizore bodo filmali. Vabljena so vsa narodna društva, zlasti obrambna, da organizirajo skupen obisk koroškega tabora. Informacije daje »Akcijski odbor«. Žerjav, p. Črna pri Prevaljah. X Kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije. VII. skupščina kongresa pravnikov Kra-Irovine Jugoslavije bo letos v Beogradu od 22. do 24. septembra. Na dnevnem redu so sledeči referati: 1. O jamstvu sodniške nezavisnosti; 2. Kazensko-praviia odgovornost organov in nameščencev denarnih zavodov; 3. Zenačenje prava pogodbenega zavarovanja v državi; 4. Pravice branilcev v pripravljalnem postopku. Referati so že v tisku in bo spomenica v kratkem izšla. Stalni odbor kongresa pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča je na delu. da se izvede kar najboljša organizacija te skupščine kongresa. Prijave za kongres sprejema dr. Lučovnik Hinko, namestnik državnega tožilca v Ljubljani, justična palača, kjer se dobe tudi položnice za plačilo članarine. brez izjeme samo do 1 septembra t. 1. Vabimo vse člane društva »Pravnik«^ da se kongresa vsi udeleže. — Odbor društva »Pravnik«. X Kamniško dijaško počitniško društvo »Bistrica« bo na praznik 15. avgusta t. 1. ob pol 4. popoldne v društvenem domu v Grobljah uprizorila Jalenovo dramo v štirih dejanjih »Bratje«. X Obisk francoskih dijakov. Na povabilo beograjskega Združenja jugoslovanskih študentov za svetovni mir in Društvo narodov je odpotovala 8. t m. iz Pariza skupina 20 najboljših dijakov v Jugoslavijo. V soboto so se izkrcali v Splitu. Proučevali bodo delo, organizacijo in institute naših nniverzter im h delovanje na vseh kulturnih področjih. Oh-iskali bod., n?ilepše kraje naše domovine, tako tud' Livbliano i'1 naše olan'or. Najdalje se bodo zadržali v Beogradu, odkoderbodo šli tnd' na Oplenac in »• p ' IoniH našemu kralju Aleksandru L, Zedinitelju. X Praznik med bolniki na Golniku. Pròti-tuherknlozna liga, ki je bila že pred dobrim letom ustanovljena v Križah pri I ržiču, pri redi danes na vrtu zdravilišča Golnik svojo prvo javno prireditev. Liga šteje nad 400 članov in kaže prav lepe uspehe v boju proti jetiki. Izkupiček prireditve bo namenjen človekoljubnim in socialnim nalogam protijetič-ne lige in pobijanja jetike v okolici Golnika. Za prireditev je veliko zanimanja. Priredili bodo tudi tekmo pevcev in bo sodelovalo več pevskih zborov iz okolice Golnika. Program prireditve bodo začeli izvajati ob treh popoldne. Če bo slabo vreme, bo prireditev na praznik 15. avgusta. Tudi zveze z vlaki so ugodne. V Križah na postaji se bodo gostje lahko poslužili avtobusa. X Dne 23. in 24. t. m. bo skupščina Zveze učiteljev defektnih otrok kraljevine Jugoslavije v gluhonemnici v Ljubljani. Za železnico velja 50 odstotni popust, ker tudi druga udruženja niso dobila večjega znižanja. Tovariši so vabljeni, da se skupščine vsi polnoštevilno udeleže. X Zveza gostilničarskih združenj priredi 9. septembra 10 dnevni poučni izlet z avtobusi preko Alp v Salzburg na Bavarsko, v Budjejevice, Plzn in v znamenita češka kopališča in zdravilišča ter v Prago. Cena izleta znaša za osebo 1890 Din. Prijave se sprejemajo vključno do 26. avgusta. Natančnejši podatki se dobe pri pristojnih združenjih. ijyh§iana Dnevna pratika. Nedelja, 11. avgusta. Katoličani: Tiburcij, Suzana; pravoslavni: 29. julija: Muč. Kalinih. Dežurne lekarne: Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra štev. 36. Današnje prireditve: Soča-Matica: ob 15. na vrtu Narodnega doma veselica. Sokol Ježica proslava 15 letnice ob pol 16. pri Ramovšu. sodišča. — Neki slaboumni možic se je predstavil stražniku za -bana« in je na vsak način zahteval avtomobil, da se bo peljal na Bled. — Okrog ljubljanskih mesarjev se je te dni potikala neka ciganka in hotela na vsak način menjavati 20 dinarske kovance za 2 dinarja, češ da hoče samo take s posebnimi znaki. Seveda ji je pri tem marsikaj izginilo v žep in je na ta način osleparila več lahkovernih žensk. Obiščite veliko obrtno razstavo v št. Vidu odi 4. do 25. avgusta PODPIRAJTE DOMAČO OBRT! * Nevihta nad Ljubljano. Včeraj popoldne je prihrumela nad mesto in okolico nevihta, ki pa ni trajala dolgo. Najprej je pošteno grmelo, nato pa se je vlilo kakor iz škafa. Vmes je padlo tudi nekoliko sodre, polagoma pa sc je nevihta umirila in prešla v dež, ki je pošteno razčistil soparno ozračje. Po ulicah je tekla voda kakor v potokih, da je vdrla v hiše in so morali priti s črpalko na pomoč gasilci. Nevihta je pač nekoliko vzne-voljila nedeljske izletnike, potolažimo pa naj jih z vremensko napovedjo za danes, ki obeta lep, solnčen dan. Nekateri pa, ki se razumejo na vreme, pa so v včerajšnjem dežju videli že prvi mejnik med poletno in jesensko sezono. * Zdravniške preiskave vseh oseb družin, ki sprejemajo na stanovanje dijake vseh šol v Ljubljani, bodo od 16. avgusta do 10. septembra t. 1. v Protituberkuloznem dispanzerju (palača OUZD, Miklošičeva c.) in sicer ob siedali, četrtkih in petkih od pol 17. do 18. ure. * Pri izbiri okrepčil upoštevajte vedno tudi domačo tvrdko Ivan Zaletel, veležganjarna v Št. Vidu, na katere oglas v današnji številki opozarjamo. * Novoporočenci pozor! Predrto si nabavite kuhinjsko in sobno opremo oglejte si prej bogato zalogo pohištva pri mizarskemu mojstru Jožetu Kocijančiču v Vižmarjih. Opozarjamo na njegov današnji oglas. * Uprava Učiteljskega doma v Ljubljani, Ziherlova ul. 27 ima v svojem internatu še nekaj Vljudno naznanjamo, da se je tvrdka PHILIPS, jugoslov. trg. a. d. medicinski in industrijski oddelek preselila iz Miklošičeve ceste 30 na Aleksandrovo cesto 4 Tel. int. štev. 35-79 ostane neizpremenjena * Za posetnike Celja. Glede na prepozno obvestilo za dovoljenje polovične voznine opozarja odbor obrte razstave v Celju zu-naje posetnike celjske obrtne razstave, da naj zahtevajo na odhodni postaji rumeno legitimacijo K 13, s katero imajo pravico do brezplačnega povratka. Žigosanje legitimacij je brezplačno. Dr. Drago Švajger zopet redno ordinira. * Aretacije in racije. V petek in soboto je policija priredila spet po daljšem času večji lov po ljubljanski beznicah, drevoredih in po Rožniku ter se ji je posrečilo dobiti v pest okoli 50 ljudi, ki so se ji zdeli sumljivi. Med njimi je bilo precej takih, ki bi utegnili dobiti pošten zaslužek vsaj pri regulaciji Ljubljanice, vendar pa se jim je mržnja do dela že tako vkorcninila, da marsikdo med njimi rajši pogine, kakor da bi delal. Tako sc je pri zaslišanju izrazil eden teh bratcev. — Med aretiranci je več tatov in deklet, ki se ukvarjajo z življenjem po cestah. Neka Marija Ž. je bila zaradi takih deliktov že 39 krat kaznovana. Tokrat so jo ponoči našli na Rožniku v družbi dveh potepuhov. — Policija je, prijela med drugimi 26 letnega K. A., ker je ukradel dve kolesi, poneveril kitaro, ukradel uro ter prevaral neko žensko za 120 dinarjev. Izročili so ga v zapore okrožnega praznih mest. Starisi, ki" študirate svoje sinove v Ljubljani ne zamudite, ugodne prilike in pišite takoj po prospekt. Zmerne cene. Dobra postrežba. Strogo nadzorstvo. Pomoč pri učenju. — Uprava. * Petnajst letnica društva »Soče« v Ljubljani! Danes proslavi »Soča« )5 letni jubilej uspešnega kulturnega, nacionalnega in človekoljubnega dela. Proslava bo na lepem senčnatem vrtu »Narodnega doma« ob 15. uri. Program proslave je pester. Nastopi iz prijaznosti, pevsko dr. »Krakovo-Trnovo,«, pevsko dr. »Tabor«, zbor »Soče«. Pozdravni govor predsednika. Nastop mlade »Majde«. Pleše se staro narodno buzetsko kolo. Poleg navedenega je na programu prosta zabava, šaljiva pošta, ples in kar ni na programu zaradi tajnosti, starozgodoyinski muzej itd. Ker je vstopnina nizka, program pester in je tudi za želodce preskrbljeno, vabi prireditveni odsek na to lepo proslavo. * Po odredbi kr. banske uprave v Ljubljani skupini bojevnikov Ljubljana — Sv. Peter in Ljubljana — Trnovo zopet lahko delujeta, ker po svojih pravilih ne spadata v sestavni del razpuščene organizacije »Boja«. Obe skupini sta že prejeli svoj zaplenjeni društveni inventar. Kakor čujemo tudi druge skupine bojevnikov, ki so obdržahrše stara pravila, niso bile oblastveno razpuščene. 1NSERIRAJTE v dnevniku .GLAS NARODA« Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov RUDOLF ZORE. UUBIMIM GlcdeHtfca 12, Tc1et.38-M Z« pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah Obiščite obrtno razstavo v Cel su! največja in najlepša razstava v Dravski banovini 50% popusta na železnici Vosetniki Obrtne razstave v št. Vidu ne pozabite na sobo št, 13, kjer razstavlja pohištvo in druge mizarske izdelke v modernih oblikah mizarski mojster Jože Kocijančič Vižmarie________________ Obiščite Obrtno razstavo v št. Vidu tam vam postreže tvrdka Ivan Zaletel žganiarna. St. Vid (Stanežice) s svojimi priznano' dobrimi likerji in domačim žganjem Maribor Maribor pod vtisom strašnega samomora., Vse severno obmejno ozemlje in ves-Maribor je danes pod vtisom strašnega] samomora, ki se je včeraj popoldne do-, godil v Št. liju. V podstrešni sobici si je vi stanovanju svojega očeta pognal iz lov-) ske puške vodeni strel v glavo 25-letnil posestniški sin Friderik Scimi. Posledice1 strela so bile strašne, kajti mladenič je na-, lil na naboj v puškino cev vode in vodni; strel mu je raztrgal polovico glave takoj da so brizgnili možgani v strop ter stene, podstrešne sobice. Nesrečnež je bil takoi! mrtev. Na kraju tragičnega dogodka sc je se-, stala orožniška patrulr ki je skušala ugo-. toviti vzrok strašnega samomora. Oče; obupanca je ves potrt izpovedal, da se je! sin usmrtil najbrže zaradi nesrečne Iju-, bežni. Pokojni Friderik je imel v Avstriji, svojo zaročenko, h kateri pa ni mogel zahajati, ker je bil zaradi hitlerjevske propagande izgnan iz Avstrije. To je nesrečnega zaljubljenca tako potrlo, da je segel; po očetovi lovski puški in si pognal strel; v desno sence. Pokojni je sicer pred, smrtjo izjavil, da si bo končal življenje, niso pa na te besede polagali nobene važnosti. Truplo je pregledala tudi sodna komi-, sija in sodni zdravnik je ugotovil, da je, smrt nastopila takoj po strelu in da ne za-, dene nikogar krivda zaradi njegove smrti. Zato so truplo pripeljali v mrtvašnico v Št. liju in ga tam pokopali. Kopiram, razvijam, povečavam vestno in strokovno FOTO JAPELJ, MARIBOR] Gosposka ulica štev. 28 Vsakovrstne časopise in inseratej naročate najugodneje pri tvrdki HINKO SAXj na Grajskem trgu v Mariboru. Lastna tiskarna! Specijaliteta : imitacija krajevni li foto-razgled nie -»• Kino Union: Od danes dalje senzacio-v nalni film »Pokolj«, poln napel ih prizorov. ■»- Grajski kino: Do vključno torka krascni vesel ljubezenski film »Himna ljubavi« s, Charloto Suzo in Pavlom Kem pom v glavni] vlogi. Samo še danes Mariborski teden! Nad-, vse uspeli letošnji IV. Mariborski teden boj končan nocojšnjo noč Zato opo/n vhimo v s; j one zamudnike, ki še niso obiskali tako za-, nimive gospodarsko-kulturnc revije, da sii vsaj zadnji dan ogledajo poučne razstave Maj riborskega tedna. Natakarji pretepli in okradli natakarja^ Ko se je včeraj pozno ponoči vračal nata-; kar Franc S. v družbi treh drugih natakar.) jev po Slovenski ulici domov, so ga tovarišij s katerimi je popival pretepli in mu pri tej) priliki ukradli 900 dinarjev. Atentat na sadno drevje sta napravili dva neznanca v sadovnjaku knjigovodje^ Maksa Megliča v Vinarski ulici. Včeraj z ju-} tra j je lastnik zapazil, kako sta jo neznanca), pred njim popihal.- ' ' vrečami j a bol k j hrušk in sliv. Ta: a m oravila v vrti več sto dinarjev š! Celie o So že tu. Te dni so se pojavili prvi hmeljski trgovci, ki dajejo Celju in Žalcu) posebno obeležje. Za veliko mašo se z-ačrnj obiranje hmelja Naši hmeljarji pravijo, da, so zadovoljili z letino. A kaka bo kupčij a if Iz celjske sokolske župe Župne plavalne tekme. Te tini jc bil v Trbovljah zaključen lepo uspel župni plavalni tečaj, ki se ga jc udeležilo 30 tečajnikov. Dne 15. t. m. pa bodo v Trbovljah župne plavalne tekme. Člani bodo tekmovali na 50 m, 100 m in 200 m prosto, 100 m prsno in 50 m hrbtno, članice 50 m prosto, 50 m prsno in 25 m hrbtno, moški naraščaj 50 in 100 m prosto, 100 m prsno in 25 ter 50 m hrbtno, ženski naraščaj 25 m prosto, 50 m prsno in 25 m hrbtno. Vsi oddelki bodo tekmovali tudi v skokih in izmeničnem plavanju. Prvikrat sc bo odigrala v celjski sokolski župi watèrpol'o tekma med Celjani in Trboveljčani. Okrožne tekme v odbojki. Dne 18. in 25. • m. bodo okrožne tekme v odbojki v Trbovljah, Sevnici, Šmarju pri Jelšah, Šoštanju n Celju. Okrožni prvaki pa se bodo pomerili 1. septembra t. 1. na župnem prvenstvu. Okrožne tekme članstva. V mesecu septembru bodo okrožne tekme članstva. Kraj in as bo določen sporazumno z društvi. Tek-novanj za župno prvestvo, razen za višji iddclek, letos ne bo. Zlet Junakov v Sofiji. Zleta blogarskih Junakov v Sofiji se je udeležilo iz Sokolske žn p e Celje 62 članov in članic — od teh 30 telovadcev in telovadk, s 4 prapori, med nji-ni župni prapor, darilo blagopokojnega Viteškega kralja T. Zedinite!ja. — Kakor je razvidno iz zgoraj označenega programa, je življenje v celjski sokolski župi zelo živahno n se moremo tega napredka le veseliti. Vsa ljubljanska in okoliška sokolska dru-;tva opozarjamo na današnja nastopa bratskih društev na Brezovici pri Ljubljani in na Ježici. Bratje in sestre, pohitite v krojih na obe prireditvi, da tudi materialno podprete ti dve marljivi sokolski edinici v neposredni bližini Ljubljane. Za Ježico zbor vseh udeležencev v kroju in s prapori ob 12.45 na Taboru, odkoder bo skupen odhod z godbo Sokola I Tabor. Zdravo! 25 letnica Sokola. Leta 1910. so člani »Pip-čarskega kluba v Radečah« pod predsedstvom g. Ulija Franca, kot pripravljalni klub za ustanovitev Sokola, ustanovili Sokolsko društvo Radeče, ki obhaja danes svojo 25- letnico. Žive še ustanovitelji in člani današnjega Sokola Uli Franc. Jazbec Ivan, Est Rudolf in Vozel Mici, ki bodo na današnji obletnici vsi navzoči. Novoustanovljeno Sokolsko društvo je štelo takoj po ustanovitvi nad 20 članov. Ker društvo ni imelo doma, mu je priskočil na pomoč takratni lastnik hotela »Jadran« in mu nudil dvorano na razpolago. Neumorno društvo si je kmalu nabavilo v dvorano gledališki oder in potrebno orodje. P° vojni se je društvo preselilo v staro šolo — hišo gospoda Hallerja *in ložiralo v njej do letos, ko sc jc zopet preselilo v hotel »Jadran«. Priznan in daleč na okoli znan gledališki oder našega Sokola je vsa leta neumorno deloval in žel veliko slavo, za kar gre posebna zasluga bratu Pešecn. Bavši član in tovarnar kož, g. Pndbincc Aleksander je društvu daroval krasno parcelo, ki je namenjena za zgraditev Sokolskega doma in letnega telovadišča. Starosta mu je br. dr. Matko. Vsi ki znate ceniti nacionalno delovanje našega stfkolskega društva, pridite danes, da podprete našega Sokola. X Sokolsko društvo v Trzinu ima danes ob 15. uri letni javni nastop, h kateremu vabimo vsa društva in občinstvo iz okolice. Podprite mlado društvo z obilno udeležbo. Zdravo! * Češkoslovaško Sokolstvo raste. To jc naravno nadvse razveseljiva vest. ko so nasprotniki že davno razglašali, da Sokolstvo propada. Statistični odsek ČOS za leto 1934 jc izdal naslednje poročilo o napredku češkoslovaškega Sokolstvu: na novo se je ustanovilo 18 društev, članstvo se je dvignilo za 2.779 oseb in to 1867 članov, 912 članic, moški naraščaj za 7252, ženski naraščaj za 7632, moška deca za 2541 in ženska deca za 3544. Skupno je pristopilo v letu 1934 — 23.778 novih sokolskih pripadnikov. Smrt odličnega Sokola. V Kolinu je umrl odličen sokolski delavec br. Viljem Pelz-bauer, ki je bil 30 let član uprave Sokolske župe Havličkove, med tem 24 let župni načelnik in seveda tudi 24 let načelništva ČOS. Pogreb umrlega brata jc bil 25 julija v Kolinu, 26. julija pa so njegovo truplo upepelili v krematoriju v Nymburku. Časten spomin odličnemu Sokolu! Igmji&ge Шж$1&1жј®!к& ШаМс& Tovarniška_____ zaloga TIVAR OBLEK, KLOBUKOV, PERILA, ČEVLJEV itd. — VELIKA IZBIRA SAMO PRI JAKOB LAH, MARIBOR GLAVNI TRG 2 V gimimi sezoni i. i. iušši-avgmi iffsise 70 dinarjev dnevno v Radencih Vračunano je stanovanje, hrana (hotelska ali di jetna) 4 krat na dan, solnčenje in prhe z mineralno vodo, vse takse, postrežba in pitje znamenite Radenske na samih vrelcih, kolikor komu srce poželi H Plačate posebej le kopeli in zdravnika ■ Pavšal se v glavni sezoni more vzeti najmanj za 7 dni (radi rezerviranja in dodeljevanja sob) B Cenik in vsa navodila Vam radevolje pošlje Uprava kopališča SLATINA RADENCI ■ Po 7 dneh z železnico brezplačen povratek. Ш si že naročiš „Glas naroda“? Za mal’ d’narja dost’ muzke IIS K AH IA ■I ERKISit * O/ 4'4y mmpAfšA, (ЖШШС1СЕУА ML 25 LASTNA KNJIGOVEZNICA ROTOTISK - TELEFON 25-52 =- 7«» 7**4 Xer »am želi vaš trgovec postreči le s prvovrstnim blagom, vam ponudi za čiščenje vseh kovin S E R V ITO R - VATO SeviiaM^; Dobite jo v vsaki železnin-skl in špecerijski trgovini EK S TRAT družba, Ljubljana, Gosposvetska c. 8 Tovarna akumulatorjev „V E $ N A*4 Ustanov. 1925. МЗГЈћОГ Telefon 20-3G Auto • motorne • elektrokar radio • telefon baterije in nadomestni deli — Domaci izdelki! 10 % ZNIŽANE CENE ENOLETNA GARANCIJA Izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov ter žganjarna PERHAVEC JAKOB Maribor Gosposka 9 Pristna slivovka, brinjevec, droženka, tropinovec, rum, konjak, vse vrste likerjev. Malinovec in oranžada. Na drobno in na debelo. — Telefon štev. 25—80. PLOŠČE — GRAMOFONE Izposojamo, zamenjavamo, prodajamo la kupujemo ELEKTR0T0N PASAŽA NEBOTIČNIKA Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko-obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobacij» bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. — Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijbnirana komercijalna pisarna: LOJZE ZAJC, Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18 Maribor Aleksandrova 34 i. Telefon 22-82 22-80 Brzojavi: PINLEN Inserirajte v dnevniku Glas naroda Emil Vachek: 97 Eri us Mite po mašievaniu... 3 Vrača je se domov, si Doris niti v sanjah ni mislila, da pojde v eni uri zdoma morda za vselej. Toda komaj je oče izgovoril tiste trde besede, je vedela, da ji ne preostaja nič drugega. Pogajati se s starši, prepričevati jih, da bi zrli na to tako kakor ona, to hi bilo v njegovem značaju, šla je v svojo sobo ter začela povsem mirno skladati svoje stvari. Toda čez nekaj časa je spoznala, da je tega več, kot bi mogla sama odnesti. Razdelila je stvari na dva kupa. Enega je pustila doma, drugega pa je naložila v ročni kovčeg. To je bilo najpotrebnejše, da bi se mogla nastaniti kje pri tujih ljudeh. Potem je šla v vežo, kjer je bil telefon. V hiši je bilo že vse tiho in nikogar ni srečala, če bi bila srečala očeta, bi mu bila to povedala. Vzela je seznam telefonskih naročnikov in je našla pod črko P, kar je iskala. Penzijonatov v Pragi takrat ni bilo mnogo, eden ia je bil precej blizu. To je bil penzijon »Pri Kar-u IV.« nasproti parku Kinskega. Doris je poklicala in izvedela, da jo takoj sprejmejo. Odgovorila je, naj :o čakajo, da pride čez pol ure. Potem se je vrnila v svojo sobo ter vzela s seboj ves denar, kar ga je imela, in tudi vložno knjižico. Vsega je imela deset tisoč in zdelo se ji je, da je zelo bogata dama. Dela je knjižico najprej v torbico, toda potem se je premislila, odprla torbico ter vtaknila knjižico za nedrij e. Tam bo docela varna, šele ko je ugašala luč, ji je prišlo na misel, da bi napisala staršem. Spet je obrnila stikalo ter jim napisala dve kratki pismi, vsakemu posebe, toda popolnoma enako. Potem je vzela kovčeg in pismi ter odšla. Spodaj v hali, kamor je hodil oče vsako jutro, je položila na mizo pismi in ključek svoje sobe. Nato je odprla hišna vrata ter po kratkem premišljanju vrgla ključ v skrinjico za pisma. Globoko se je oddahnila. Zdaj je bila prosta. še nikoli se ni čutila doma j etnico, toda v tem času je hotela biti sama. Delala je zmerom vse temeljito in, čeprav se je zdela tako hladna, tudi strastno. Imela je dojem, da so bili današnji večer prav za prav šele odstranjeni pečati, pod katerimi je bilo skrito njeno življenje... Ni hotela, da bi bila opeharjena tudi le za najmanjši hipec, šla je po robu hodnika in se je začela smehljati. Doris se je smejala redkokdaj in ljudem se je pri tem zmerom zdelo, da ji to prizadeva težkoče. Toda zdaj se je smejala drugače. To je bilo, kakor če se namoči usahel travnik. Vse je bilo tako preprosto in lahko, šla je čez grapavi staropraški cestni tlak ter se spomnila, da stojijo avtotaksiji ponoči na koncu Malostranskega trga. Bilo jih je le nekoliko in ravno je enega izmed njih najemal neki gospod z nenavadno bledim obrazom — bil je Caslavsky. Doris je vzela drugega in se odpeljala v penzijonat. Bernard bi jo bil srečal, če bi bil šel naravnost domov. Toda hitel je gori h Gradu, prišel vse do tistih krajev, kjer so ravno delali nove široke ceste na ozemlju nekdanjega parka Lumbega in šele, ko je bil utrujen, se je vrnil domov. Ostal je v hali ter sedel nekaj časa k mizici v naslanjač. Napad divjega strahu pred javnim sodiščem, vtelešenim v časlav-skem, je polagoma popuščal in zdaj je imel Bernard le še otopel občutek, da se pač mora nekaj zgoditi, a ni hotel premišljati, kaj. Brez dvoma bo t», pred čimer je zbežal od časlavskega. Vedel je prav za prav že skoraj zanesljivo, pa si ni hotel odkrito priznati. In tale tema ift tišina stare hiše (v starih hišah sta tema in tišina zmerom mnogo gostejši) sta mu dobro deli. Celo zadremal je nekoliko. Potem ga je prebudil šum, ki ga je slišal s stopnišča. Hotel je vstati in oditi v svojo sobo, a je ostal, zakaj spoznal je, da je to oče. Gospod Astenburg ni mogel zaspati, čeprav je vzel veliko dozo izvrstnega uspavala. Nekoč, ko je trpel nevralgične bolečine, mu jih je dal zdravnik in edina doza je tako vplivala nanj, da je spal nepretrgoma štirinajst ur in še potem, ko se je prebudil, je imel občutek, da prav za prav še dremlje ter se je moral zelo premagovati, da ne bi spet zaspal. Zdaj pa to ni učinkovalo, čeprav je vzel skoraj dvojno dozo. Slednjič je spoznal, da morda sploh ne bi zaspal, če se ne bi spravil z Dorido. Ko pa je prišel k vratom hčerkine spalnice in potrkal, se ni nihče oglasil. Iznova je trkal in zmerom močneje in slednjič je začel klicati skozi ključavnično luknjo. Toda rezultat je bil zmerom isti. Srce mu je začelo tolči od zle slutnje. Potem se je domislil, da je morda Doris v hali. A v hali je bila tema. čeprav je vse kazalo, da Doride ni tam, je napravil luč. Zagledal je Bernarda, ki je sedel v naslanjaču pri mizi in ga debelo gledal. »To si ti«, je zamrmral oče. Torej še nekaj. »Iščem Dorido«, mu je prevrelo iz ust. »Dorido? Kaj je :z njo?« je vprašal Bernard kakor stroj. Toda oče mu ni odgovoril. Pogled mu je padel na ključ in dve beli kuverti na mizi. Strašna slutnja ga je obšla. Stopil je k mizi in spoznal hčerkino pi' savo. »Na enem pismu je bil kratek naslov »Očetu« in na drugem »Materi«. Gospod Astenburg se je zgrU' dii v naslanjač nasproti Bernardu. »Prosim te«, ie rekel s slabotnim glasom, »odpri pismo zame in pi"e' čitaj mi ga. Meni miglja pred očmi.« Izdala »Narodna Prosveta« v Liubliani. ladrusa ■ o. e., predstavnik L Albreht. *a uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek, vsi v LjubljitnL Gte$ StOVEKSKIH OTROK - НбВГа. II. Vlil. Ш5. - Sl. 12. S icio Meto križe m svet... O počitnicah je navada potovati. Recimo še mi, da gremo po svetu! Kar v letalo sedimo in bzzz, že letimo. Kam? Najprej na sever! Vidite male! To so Eskimi! Zjutraj imajo iste občutke kakor mi vsi: lačni so. Sele pri zajtrku so potolažijo. Kam pa zdaj? Kar na Japonsko! Tudi tu je doma obilo lepote. S čolnom se vozijo po reki veseli ljudje. Škoda, da ne utegnemo z njimi! Kar naprej, naprej! Kam? E j no, na Kitajsko letimo! , Tole je svetišče v Pekingu. Zunaj je takole lepo, znotraj pa tak grd malik! Bzzz! Samo malo ga poglejmo, preveč pa ne, da nas ne bo strah. To je malik v svetišču »Ling-Jin«. Naj le bo, mi se mu ne bomo klanjali in ne priporočali, ampak letimo rajši dalje. Kaj pa je to? I no, nebotičnik sredi puščave. Kje neki? Prav v južni Arabiji. Malo si ga ogledamo, potlej pa kar naprej ! Kje smo zdaj? V Romuniji smo in gledamo, kako izpi-rajo zlato. Blagor jim! Kmalu bi se nas lotila zavist, zato pa rajši kar hitro domov. Če vam je bilo všeč, moji mali, bomo pa še kdaj takole potovali. Na svidenje torej vam kliče teta Meta. .......... .................... Danilo Gorinšek: Koklja kokodaka Naša koklja kokodaka, da sc hiša vsa zbudi, tak ne kokodaka vsaka, Bog' ve, kaj se ž njo godi. Misli putka: sKdo jo davi?« Kužek de: »Je že po nji!« Petelinček pa si pravi: »Je dihur!« — In koj zbeži. Mati v slutnji zli zaplaka, na dvorišče pohiti, ali kaj jo tamkaj čaka? — Jajce v kurniku leži' G lisa Koritnik: Povesi o kralju Hudovanu »Joj, joj,« je zastokal zmagoviti kmečki vitez, »saj se mi bo kar zbledlo od samih skrivnosti in zagonetk. Če sem prav razumel, si rekel, da so to tiste tri... tiste...« »Tako je. To so moje tri hčerke, ki so bili prišli pred davnim časom ponje Hu-dovanovi snubci, pa so postale žrtev usodnega uroka, ki leži nad njegovim rodom. Jaz sam pa sem Hudovanov mejaš in stari tekmec. Hotel je skleniti krvno zvezo med svojo in mojo kraljevsko hišo, ali ni mu bilo sojeno. Zločin, to je tistile Brdavs, ki si mu pravkar stopil za vrat, mu je stal pri tem napoti. Hudovanove ure so štete in nova mladika je pravkar pognala iz kraljeve loze... Odidi zdaj na kraljev dvor in dopolni to, kar mu je sojeno. Mi pa se bomo videli in veselili pozneje.« Ginjeno so se poslovili. Kralj Sokol se je odpeljal z rešenimi hčerami v svojo kraljevino, Svetovi d pa se je napotil proti dvoru kralja Hudovana. »No, kako si se boril z Brdavsom?« ga je vprašal kralj Hudovan škodoželjno. »Si mi prinesel njegov zob, da ga dani knežni Zori za poročno darilo?« »Tako je. Veličanstvo,« je odvrnil Sve-tovid ravnodušno, kakor da je bil naredil nekaj čisto vsakdanjega. »Prinašam ti Brdavsov zob, kakor si mi zapovedal.« i »Res? Daj, da ga vidim,« je rekel kralj radovedno. »Ali je bil res tak hrust, kakor govore vsevprek moji strahopetni podaniki?« »Po vsej pravici je zaslužil tako občudovanje,« je odvrnil Svetovid, »in zelo imenitno bi bilo, ko bi videli njegoy zob. tudi tvoji podaniki. Kaj takega se ne vidi vsakih petdeset let. Obljubil si mi nagrado, milostljivi kralj, in če te smem zdaj" nečesa prositi, mi uresniči vsaj tole prošnjo : proglasi v kratkem neki dan za narodni praznik in daj svojemu ljudstvu priliko, da vidi Brdavsov zob. Ničesar drugega te nečem prositi. Kralj je rad ustregel njegovi želji. Ker je dobro poznal svoje ljudstvo, ki je najrajši lenuharilo in gledalo zanimivosti, ji- upal doseči od njega kako neugodne sodbo zoper neljubega mu nečaka. Zatorej je razposlal na vse strani svoje glasnike, da so s trobentanjem brž oznanili narodni praznik, na katerem bo zmagoviti Svetovid poročal o svojem boju z Brdar j som in pokazal z balkona kraljevega dvora njegov glasoviti zob. Napočil je napovedani narodni praznik in nepregledne množice ljudstva so e zbrale pod balkonom kraljevega dvorca, Prihiteli so radovedneži iz najbolj oddaljenih krajev vročega primorja in od najbolj skritih zakotij v nedostopnih gozdovi in močvarah ogromne Hudovanp-ve kraljevine. V prvih vrstah pa so se kajpak stiskali siti in zavistni meščani; ki so bili kralju najbolj blizu, kadarkoli je bilo kaj dobiti od njega, pa najbolj daleč od njega, kadarkoli je bilo treba kaj dati ali storiti. Na balkonu je. sedel na dragocenem prestolu sredi svojih svetovalcev in dvor-janikov sam kralj Hudovan. Bol j ob strani pa je stal Svetovid, obdan od kraljeve straže. »Pokaži! Pokaži!« je vpila množica v Sveto vida, ki je bil prepričan, da bi ga , ljudje od jeze raztrgali, ako jim ne bi ustregel. »Pokaži nam. Brdavsov zob!« Svetovid se je zavedal, kaj se utegne piipetiti tistemu, kdor pogleda Brdavsa, srce se mu je jelo stiskati in bal sc je za kralja in svoje rojake. »Mogočni kralj,« je zaklical, »in dragi moji sorojaki, ta zob ima čudežno moč. bojim se ga pokazati...« • Ljudstvo pa je prevpilo njegovo izvijanje 7. viharjem ogorčenja in groženj. »StrahopetecJ Slepar! Ociganiti nas je hotel! Saj nima Brdavsovega zoba v svoji torbi. Pokaži nam njegov zob, sicer ti izbijemo tvojega!« Kraljevi svetovalci so potegnili z množico in jeli šepetati kralju, da je Sveto ridevo vedenje nespodobno, da ne poslu-1 ia svojega kralja in brije norce iz njegovih podanikov. Hudovan je zato zamahnil z roko in dal znamenje, da hoče go-govoriti. »Pokaži nemudoma Brdavsov zob, Sve tovid,« je ukazal, »sicer izgubiš glavo. Svetovid se je šc vedno obotavljal. »No, ali boš ah" ne,« je zavpil kralj to , gotno, »pokaži zob, drugače...« »Tukajle je torej,« je zaklical Svetovid ves iz sebe. Segel je v torbo in dvignil visoko usodni Brdavsov sob. In preden je utegnil treniti z očesom, so se spremenili kralj Hudovan in njegovi ničvredni svetovalci i n sklrdolizniki. pa vse nepregledne množice hudobnega ljudstva v hladan kamen. Svetovid se je odpravil nato k svoji ljubljeni materi, bivša Hudovanova prestolnica pa je še dandanes polna spomenikov, ki pričajo, kak-$na je usoda greha in zločina/ IIH'I'iiil Marijana Zeljeznova-Kokalj: Hlažek je kovače^ Hlaček je kovaček, kuje, kuje, ле miruje... Kaj pa kuje? Srečo, srečico, da jo vsipa v vrečico za poznejše dni, ko se rada izgubi... Svjatoslav: Čevljarček z zvezdami »Kakšen most?« je vprašal naposled. »Joj kaj ne veš?« so se razposajeno zasmejale zvezde. »Kako naj bi vedel...« je zagodrnjal. »Most do neba«, so razložile. »Kar tako vendar ne moremo priti do nebes, zleteti ne moremo in zrakoplovov tudi ni, ne? Tukaj je most in prav do sem pride avtomobil, ki vozi potnike do nebeških vrat.« »Tako, tako,« je mrmral čevljarček. »Zdaj bo vse dobro!« so rekle zvezde in od veselja skakale po cesti sem in tja. kot bi ne bile čisto nič utrujene. »Z avtomobilom se bomo peljale!« so se radovale posebno tiste, ki so nekoliko šepale. »Ni ga še,« so rekle, ko so prišle do mosta. Petrinček se je čudil velikanskim obokom in visoki ograji. Most se je dvigal naravnost med oblake, tem nekje visoko pod njimi so se začenjali nagli ovinke- da se je godec stresel, ko je pomislil, da se bo vozil po tistih krajih. »To je silno star most,« so razlagale Anton Mohor: Deie in polž Leze polž črez plitvo jamo, hišo nosi štuporamo, ga zagleda otročič in napravi hitro čič. »Videl nisem te nikoli. — ti si meni pač po vnlii — lepo in počasi greš, še nazaj se ne ozreš.« Speši polžek, skoro teče svetla pot za njim se vleče, otročič pa koraca in že skoro ga ima. A nesreča ne počiva, hribovita ta je njiva, hoče še prestopiti, glej, pa zopet že leži! Polžek zdaj prisluhne malo, dete gleda, ki je palo: Ko boš staro leti dve. bom že jaz črez tri gore ' IIIIIIHIII Veselo juiro Mamica kliče: Kje pa je tička taka veséla. da bi zapela prav do nebes? Tu je ni, tam je n' vendar nekje živ’ tička vesela in bo zapela do samih nebes. Dušica majcena dušica bela. Naša Milenčica. nam bo zapela, ko zjutraj bo mamico ljubko objela, kot da vesela je res priletela iz samih najlepših nebes. zvezde, »nihče izmed nebeščanov ne pomni več, kdaj so ga gradili, komaj sam Bog.« Čakali so že precej časa, zvezde sozzacele godrnjati, da avtomobila ne bo, čevljarček jih je pa potolažil, da je tudi na zemlji tako. kadar se človeku najbdlj mudi. pride avtomobil gotovo bolj pozno. No, čez nekaj minut se je pa začulo tam gori med oblaki šumenje in brnenje, zvezde so se oddahnile in izza oblakov se je pokazal velik rdeč avtomobil in zdrčal naravnost proti njim. Ravno na koncu mesta se je zasukal in se ustavil ter nehal ropotati. Zvezde so planile z veselim vpitjem k njemu. »Moj Bog, to gre pa hitro, je pomislil Petrinček,« zdaj je bil še pod oblaki, zdaj je že tu. Kosmata kapa, ta bi se pa lahko pomeril z. našimi polži na zemlji.« Sprevodnik je odprl vrata in izstopil. Bil je še mlad. prijazen in lepo modro oblečen. Pripeljal se ni nihče, avtomobil je bil prazen, mogoče imajo tudi nebeščani radi zgodnje ure in jih ne zapravljajo kar tako z vozarjenjem ali pa hodijo rajši peš. Sprevodnik se je oddahnil, obrisal si je čelo, pogledal okoli sebe, ko je pa videl neznansko množico belih zvezd, se je začudil in dobrodušno dejal: j Priljubljen damski inori? Mik pod oknom Mojci je pori okno vnet Mik šel pesemco zapet: Spet sc vrne in glasnci Mojci poje presladko: • Mesec božaj te sanjav —< Maček s plota: mjav-mjav-mjav... »Srečen jc tvoj tihi krov —< Pes pomaga: hov-hov-hov — Ш ! ! ! i MiJlti 3 Mik se besno zapraši, mačka pevca nadresti. ijtll Sl l*fÉ8Lr. '"V Mik kitaro zavihti, pes domov jo pocedi. Mik si s čela znoj otre, »Mojca, biser v. morskem dnuuuu —< Kot bi sršen ga razkači! spet prepevati začne: Krava pa čez plot: mu-muuuu — zdaj*se Mik je razkoračil. Kravo je domov nagnal. Pesem dekle je vzbudila: »Hvala, Mik, da iz noči sam pred oknom je obstal. pa je Mojca govorila: tulil si mi — kot zveri!«. Mali pri ieii Ljuba teta Meta! Ne veš, kako zelo sem bita vesela, ko si mi sporočila, da mi je žreb prisodil za nagrado knjigo »Kralj zlate reke«. Še večje pa je bilo moje veselje, ko sem na pošti prejela knjigo. Ljuba tetka, najlepša Ti hvala. Knjigo sem že prvi dan p recitala, prej nisem mogla od nje, tako mi je ugajala. Lepo sem jo ovila in jo uvrstila v knjiž.nico, ki jo imava s sestrico. V zbirki imam knjige Mladinske matice, Naš rod. Lučke in Angeljčka. Zelo sem srečna, kadar se število knjig poveča. Tvojo knjigo sem dala na najbolj častno mesto. Tudi jaz Ti prav tajno povem, da sestrica že komaj čaka, kdaj pride tudi ona na vrsto, kot si ji obljubila. Veš, tetka, midve s sestrico bi Te rade poznale. Če boš kaj hodila po Savinjski . dolini, naju pa obišči, da se spoznamo! Sicer,pa ne vem, če rada potuješ, jaz zelo rada, kar vedno bi se vozila z vlakom. Tudi na hribe grem rada. V nedeljo pojdem o na Menino. Če bo jasno, se bo videlo s te planine prav do bele Ljubljane. ' Prvič bom videla Tvoje mesto in se born i . gotovo spomnila na našo tetko. Tudi Ti ne smeš pozabiti na me! Iskreno pozdrav od Tvoje Ivice Ocvirk. Ljuba Ivica! Če hi šla Ti na Menino, bi se nemara še videli* Samo vreme, vreme — Jaz bom sedela v nebotičniku, prav zgoraj, in bom z daljnogledom iskala — Tebe na Me-nini.' Piši mi no, če si me videla. Potovala bi tudi jaz rada, pa kaj, ko nimam časa! Morda pa bom kdaj. Potem bi tudi Tebe rada obiskala in spoznala teta Meta. IIIHi'llll PST! Otroci, imam za vas prijetno iznenađenje, lepo pesmico. Žal, da je spesnjena v jeziku, ki o njem ne vem, če je španski, rumunski, esperantski, latovski ali bogsi-gavedi kakšen. Vmes je dosti slovenskih besed, nekatere pa so latinske, srbohrvat-ske, madžarske in kdovekakšne še. To vas pa ne sme plašiti. Prepričana sem, da je med vami mnogo bistrih glavic, ki bodo pesmico odgonetilc. Potrudite se, kar se le morete, ne bo zastonj. Pač pa bo zastonj cel kup nagrad in še lepa papigica! Kar na delo! Tisti, ki vam danes nisem odgovorila in objavila pisem, potrpite! Vsi pridete na vrsto. Teta Meta. IIM'IHIII Zlati C. Na dp lani nos vet limes ec pop lani niz vez dez la tepri dim esc espo dne bes ec tuje pol noz vez. Dicz a teme sec šaleneum ejes redija sneme seč Ines epri ja znoj imnas me je terpri pio vevr liplan. Tncz asme} ose zlezla ti cez vez dicz bormig Ija jesi jesram ob lijev sem ulicerde čse podob. Zor jesk rijejo si pj urea. Zdrava mladost Kovačnica v gori Kovačnica palčkov v gori. Levo. del ozadja in desno kamenita stena, v delu ozadja proti desni špiljast izhod z razgledom v gozd. Med skalovje v steni na desni skrit v vhod v zakladnico. — Po stenah visi orodje, preproge, orožje in razna drobnjav, vse zlato in srebrno in posuto z dragulji. — Vhod v kovačnico in vhod v zakladnico stražita po dva palčka, oborožena s sulicami, v ozadju, na levi in desni sede na tleh palčki, naslonjeni na stene, in dremljejo. Sredi kovačnice nakovalo. Palčka Pik in Pok kujeta. Ko se zastor dvigne, vlada v kovačnici taka tema, da je mogoče razločiti samo nakovalo in oba kovača. Pik in Pok (zamolklo): Midva kovača kujeva, čeprav ne potrebujeva nikoli nič zase: Za druge zmeraj kujeva, jim zlo in dobro snujeva, T pol merice za vrisk in smeh, dve meri za solze. Midva kovača kujeva in snujeva tako: • Za kralje krono, meč in ščit, kraljicam dragocen nakit, . . A a siromaku palico, da lahko v svet poroma z njo — Bogatim kujeva skrbi, veselim same sončne dni. tn kar je vmes, prekujeva in sem in tja darujeva kot se spodobi, pik in pok za vrisk in smeh in jok. Palčki (Še v spanju): - • Kot se spodobi, pik in pok. za smeh je malo, več za jok. (Polagoma se začne svitati in palčka nehata kovati Pik: Po mègli že diši in za gorami se menda mlada zarja drami — Pok: Potem za zdaj lahko končava in v gozd počivat se podava — (Skrijeta vsak svoje kladivo za nakovalo. Pik stopi k straži na levi. Pok k oni pri vhodu, nakar oba nekaj tiho naročata in s kretnjami zabičujeta palčkom- str ažni-k o m. Palčki-stražniki (v ostrem, vojaškem naglasu in presekano, vsi štirje hkratu sproti odgovarjajo naročilom). Razumemo. Da, da — velja! (Ostali palčki se dramijo, vstajajo, se pre-tegujejo, kukajo venkaj in se končno zbero krog nakovala > Palčki: Če nas ne varajo oči, se po planinah že dani in žalik-žene sc bude, hitijo česat si lase, jih češejo, razgrinjajo, v zlato jih izpreminjajo Palčka-stražarja (pri vhodu, kamor je med tem prišel tudi Pik): Da, razumeva! Tiha in Živa sineta sem in naj počakata, ako vaju še ne bi bilo. (Začudeno.) Če kdo bo z njima, tudi lahko vstopi? Da je naročil kralj tako? No, da. naj bo: velja! (Se vstopita mirno, med tem ko Pik in Pok naglo oditeta v gozd. Nato se skrijeta med drevje pred vhodom, palčka-stražarja na levi pa med skale.) Palčki (rajajo krog nakovala) : Dobro jutro, sonce mlado, dobro jutro, dober dan, koga imaš najbolj rado. ko razgrneš beli dan? (Izpreminjajo smer rajanja: na levo, ko govori prvi, na desno, ko govori drugi palček.) 1. palček: Sonce mlado najbolj ljubi roso na planini — 2. palček: Še bolj ljubi mlado sonce cvetke na planini1 - (Dalje.) 48 ■ GLAS.NARÓDA I ■ Usui