0VICE Duhovniške Izpremembe. G. stolni kanonik Franc Ks. Časl je bil imenovan za administratorja dekanije Maribor ob ]evem bregu Drave, g. bogosloviv! profesor dr. Anton Jehart za zastopnika l_.vantinske škofije v kuratoriju gostišča Sv. Družine v Jeruzalemu (sed-ž na Du-_aju). Kot župniki so bili umeščeni: Štefan Varga v Pertoči 29. junija, Jožef Bezjak v Zrečah 1. avgusta in Anton Lasbacher s 1. avgustom tega leta v Vojniku. Provizor mariborske stolne in mestne Župnije je postal g. Vink. Munda 5. julija tega leta. Nastavljeni so bili: Albert Pravst za kapelana na Muti, III. kapelan g. Jožef Meško pri Sv. Magdaleni v Maribc.d za II., novomašniki gg. Jožef Klemenc za kapelana v Škalab, Maksimilijau Ledinek pri Sv. Juriju ob juži ' lelc.iici II., Karol Lesjak pri Sv. Marjeti niie Ptuja in Janez Vodeb pri Sv. Jurij : v Slov. goricah, vsi s 1. julijem tega leta. G. III. kapelan Alojzij Peitler v Ljutomeru ,je postal II. in g. III. prefekt Rudolf Hanželič v kn.-šk. dij. semenišču II. istotam 16. avgusta tega leta. S 1. septembrom so nastavljeni gg.: Dr. Jakob Aleksič na Vranskem, Jakob Richter za I. prefekta v kn.-šk. dij. semenišču in semeniški duhovnik Rupert Pušnjak za III. prcfekta, II. kapelan Jožef Šketa v Apačah pa za kapelana v Mežici. Prestavljeni so bili gg.: Jožef Žolnir od Sv. Magdalene v Mariboru II. v Žetale 1. julija, Ferdinand Herman iz Dobrovnika v Beltince I., Štefan Lejko iz Turnišča v Dobrovnik in Jožef Tivadar _z Bellinec v Gornjo Lendavo II. 1. avgiista, Gregorij Zafošnik iz Konjic v Celje III., Franc Bohanec iz Vojnika v Konjice II., Matija Munda iz Ruš v Ljutomer III. in Karol Jaš iz Žalca II. k Sv. Urbanu pri Ptuju 15. avgusta, s 1. septembrom pa Andrej Stakne iz Središča v Sevnico ob Savi, Jožef Kuk iz Sevnice v SrediŠčo, Mi^ael J.nrVS i> Ribnice na Pohorju v Dravograd in Stini-lfiv Lah iz Makol v Ribnico. Spremembe pri kapucinih. V novem provincijalnem predstojništvu sor p. Donat Zupančič, provincijal, p,' Odilo Mekinda, p. Karol Rauch, p, Rafael Bogataj in p. Vinko DesiC, definitorji. Novi predstojniki kapucinskih samostanov v Slovenijl so: Celje: p. Jožef Lapub; Maribor-Studenci: p. Lovrenc Novak; Krško: p. Rafael Bogataj; Skofjaloka: p. Kamil Požar; Ptuj: p. Jeronlm Streminger. Na mejo! V Gornlo Radaono in Stllj! Narodna in državna dolžnost nas vabi in poziva, naj podpremo s svojo izdatno udeležbo v nedeljo, dne 7. septembra ^ narodno priredrtev v Gorn.ii Radgoni, v Cegar neposredni bližini, v mestu Radgoni je bilo leta 1917 od Avstrijcev ustreljenih več vojakov Slovcncev, ker so v svoiom proro?!-?m navdušenju klicali: »Živela Jugoslavija!« Junakom mučcnikom večna siaval F.nako nas vabi in pcziva t.a dolžnost dne 8. septembia v Št. Ilj na 20 letnico otvoritve Sloven&kega uoma. V. izvršitev teh svojih rodoljubnih namenov priredimo v nedeljo, dne 7. septembra v avtobusih izlet v Gornjo Radgono. Prijave sprejema Narodna Odbrana vsak torek in petek od 18. do 19. ure v svoji pisarni v Narodnem domu. Odhod iz Maribora (izpred Narodnega doma) v nedeljo, dne 7. septembra točno ob 12. uri, odhod iz Radgone istega dno v času od 20. do 21. ure. Voznina v avtobusu tja in nazaj stane 45 Din za osebo, na tovornem avtu pa 35 Din, drngih pristojbin ni. — Predplačnikom bodo prostori za3igurani. Za pondeljek, dne 8. septembr?, je mariborsko mestno avtobusno podjetje naprošeno, naj upelje tega dne vozni promet iz Maribora v Št. Ilj in nazaj. Za pešce lepa državna cesta 3 in pol ure peš. Vlaki vozijo iz Maribora ob 6.20 in 13.30, nazaj v Maribor pa ob 20. uri. Anton Puklavec umil. V Mariboru je umrl na posledicah kapi ter pljučnice komaj 571etni, po celem vinorodnem Spodnjem Štajerju dobro znani gospod Anton Puklavec. Rajni je bil vinogradniški strokovnjak in v dobi pred vojno uslužben pri dež. odboru v Gradcu. Po prevratu je prišel v Maribor, kjer je vršil nekaj let pri velikem županstvu službo vinarskcga nadzornika in ravnatelja. Pred leti ]e stopil v pokoj in živel v Mariboru ter na svojem vinogradu pri Sv. Bolfanku pri Središču, kjer je bil tudi rojen na Vitanu. Bil je gostoljuben in priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Ostani mu ohranjen med &podnještajerskimi vinogradniki časten ter hvaležen" spomin! Z-.struj.ila se Je v fjczdu v Hrastj« pri Limbušti pri Mariboru 301etna Anastazija I_obenwein. Med prepeljavo v mariborsko bolnico je umrla. OgenJ. Dne 21. avgusta zvcčer je začelo goroti v gospodarskom poslopju Franca Petka, župana v Cvetkovcih pri Veliki Nedelji. Ogenj je objel z bliskavico vse poslopje, ki je bilo leseno in s slamo krito. Rešili so le še živino, vse drugo je zgorelo. Požrtvovalnosti gasilcev gre zahvala, da se ni požar razširil na sosedna poslopja. Požar v cel.ski okolici. V petek, dne 22. avgusta je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Antona Vcbra v Leskovcu pri Celju. Rešili so živino ter vozove. Gašenje z motorko je bilo onemogočeno radi pomanjkanja vode. Škoda znaša 200.000 Din. Požar je nastal gotovo radi tega, ker je pognal nekdo iz neprevidnosti konec tleče cigarete v kup slame pred poslopjem. Gospodarsko poslopje pogorclo. V torek dne 19. avgusta je izbruhnil požar iz doslej neznanega vzroka pri posestniku Molanu v Dolenji vasi pri Brežicah. Ogenj je uničil vse gospodarsko poslopje ter letošnjo živinsko prehrano, ki je bila vsa skrbno spravljena. Škoda je krita le deloma z zavf-rovalnino. Crorra po?arna nesreča na Kranjskcrc. Stražna požarna nesreča je za- dela dne 22. avgusta lepo vas Kamnik pri Presarju na Kranjskem. Ogenj jo uničil 11 go?podarskih poslopij in povzročil 1 milijon t'inarjev škode. Nesrečo so povzročili otroci. Utonil. Pri kopanju je utonil v jaml opekarne v Janežovcih 171etni Janea Anžel iz Placar vrha pri Ptuju.  Po tolikih letih rajdeno traplo raz« iskovaloa. Naš list je že večkrat omen/jal ime švedskega raziskovalca severnih krajev Salamona Avgusta Andreeja in njegovih dveh spremljevalcev, ki so odleteli leta 1897 z balonom na Spitzberge in so boteli od tamkaj preleteti severni tečaj. O Andreejevi balonski ekspediciji ni bilo od 1. 1897 ne sluha in ne duha. Te dni so se raznesle v svet vesti, da je našla norveška ekspedicija na Belem otoku nedaleS od Franc Jožefove zemlje še dobrO ohranjena trupla Andreeja in nfegovih dveh spremljevalcev. Trupla so bila v ledu dobro ohranjena. Andree in tovariša niso umr!i takoj po padcu \z balona. ampak so preživeli nesrečo mcsece ali še dalje. Velika letalska nesrcča. Dne 22. avgusta je zadela strašna nesreča potniško letalo, ki vozi na progi Praga—¦< Zagreb. Prvi motorni aeroplan »Ford« se je med vožnjo unel ter treščil na tla. Dvanajst potnikov je nbitih, edfn  pa hudo ranjen. Letalo je bilo preobremeinjeno z nesreCno številko — 13 oseb. Vlak mn Je ziaaSkal noge, Na glavnein kolodvoru v Ljutomeru je pcmesrečil ljutomerski kleparski mojster Ludvik Anton. Stopil je v napačni vlak proti IMurski Soboti. ^Ted premikp.njern vlaka je zapazil zrnoto in hotel hitro skočiti iz vlaka. Pri skoku ga je potegnila za seboj železna ograia, prišel je z nogo pod kolesa, ki so mu jo zmečkaia v bližini gležnjev. Pcnesrečen vlom v pcštnl urad. V od 19. na 20. avgusta so noskušali doslej še neodkriti tizmoviči vlomiti v po§tni urad v Rimskih toplicah. RazrnSiM bo že steno poštnega poslopja, a do vloma v blagajno ni prišlo, ker so bili najbrž še pravoCasno in slučajno pregnani. Zastrupljenje z gcbami. Po zadnjem deževiu so pognale po celem slovenskem Štajerju velike množine gob. Pri izbiri užitnih gob so Ijudje zelo neprevidni in je prišlo že na par krajih do prav opasnih in celo enega smrtnega zastrupljenja. V zadnjem času so pripeljali radi zastrupljenja z gobami v celjsko bolnico iz Liboja Ano Pilih in tri njene otročiče. — Radi uživanja strupenih gob je umrla pred tedni v bolnici v Murski Soboti dolnjelendavska poštarica Ruža Flis. — Letos, ko je toliko gob, bi morale biti naše gospodinje pač previdne pri izbiri, ker z navadno globanjo ali jurčkom sl še ni nikdo nakopal zastrupljenja. Krsta št. 139. Po dolgem času so na Dunaju zopet enkrat odprli kapucinsko grobnico, da bi položili vanjo mrtvega Habsburžana. Bila je to krsta št. 139. Prva, ki sta bila tu pokopana, sta bila cesar Matija, ki je v začetku 17. stoletja določil to počivališče za svojo družino, in njegovo soprogo, cesarico Ano. Skromne in dragocene krste stoje tu. Najdragocenejša je krsta, ki jo je cesarica Marija Terezija naročila 26 let pred svojo smrtjo zase in za svojega soproga. Tudi daleč od domovine umrli Habsburžani leže tu, kakor cesar Maksimilijan Mehiški, ki je bil ustreljen v Queretaro v Mehiki. Truplo zadnjega cesarja Karla še manjka. Sedaj umrli nadvojvoda Rainer Karl je živel v zelo skromnih razmerah in se je preživljal z zastopstvom avtomobilov in motornih koles. Mučenje jetnikov. Pariški list »Oeuvre« poroča o strašnih mukah, ki jih morajo prestajati jetniki na italijanskih kazensklh otokih. Bivšega komnnističnega poslanca in odvetnika Losarda, starega 60 let, je jetniški paznik tako pretepel, da sedaj lunira. Bivši poslanec Gioretti je dobil jetiko, pa ga kljub temu niso poslali v boinico. Časnikar Ponsa je v zaporih oslepel, njegov tovariš Scoccimario pa je popolnoma ohromel, navzlic temu pa so ju pustili v ječah. Milanski tajnik delavskih strokovnih organizacij Tettamanti je dobil jetiko in ne more več iz postelje, zdravnika mu pa niso dali. 35 milijonov avtomobilov. Po ugotovitvi ameriškega trgovinskega ministr Btva se je dvignilo število avtomobilov na svetu leta 1929 za 9%. Bilo je yseh avtomobilov 1. jan. 1930 35.13 milijonov. Tekom zadnjih 8 let se je zvišalo stanje avtomobilov za 155%. Pretežni delež na celotnem številu odpade na ameriške Združene države. Tamkaj je naraslo število v lanskem letu za 8.2% na 25 milijonov. Izven Amerike se je rvišalo število avtomobilov za 14.4%. Najvišji moški na svetu. V vseh Casih so živeli velikani. Na svetu najvišji mož se je rodil leta 1703 v Kajani. Ko je dorasel, je bil visok 3 metre. Dosegel je komaj starost 40 let. Čeravno je bil otrok revnih staršev, se je povspel z razkazovanjem lastne velikosti do preeejšnjega premoženja. Tehnične skrivnosti v starih časih. Modorni človek gleda z nekakim prezirom na starodavne čase, v katerih Rta bili znanost in tehnika v povojih. Dejstvo jp, da so nam prines.a zadnja desetletja bogznaj koliko znan=tvenih razkritij in čudovitih tehničnih pridoMtev. o katerih m v starodavnih Sasih nikomur niti sanjalo ni. Res je pa tudi, da ni novodobni človek z vsem svojim razumom in tehničnim napredkom v stanu, da bi si razložil nekatere tehnične ter kemične skrivnosti, ki so bile znane v davno minulih časih. V razvalinah starih mest Aztekov v Mehiki so našli velike Caše, ki so zgledale, kakor bi bile iz uglajenega železa. So trde kakor železne, a tako lahke, da je izključeno, da bi bilo to železo. Ko so raziskali te najdbe kemično, so dognali, da so iz železa in še neke druge kovinaste sestavine. Brez števila strokovnjakov se je trudilo, da bi bili razkrili to kemično skrivnost, ki bi bila celemu svetu v korist, a vse zaman. Leta 1897 je razspisala angleška tvornica kovin nagrado 3000 angleških funtov onemu, ki bi pojasnil skrivnost mehikanskega železa. Omenjena svota je ostala celo danes nerazdeljena in še danes je mehikansko železo kemična uganka. — Še danes ne ve nlkdo, na kak način so pridelovali stari Rimljani nerazdrobljivo steklo. Za časa vlade rimskega cesarja Tiberija je izumil nek steklar v Rimu steklo, ki se ni zdrobilo, če tudi si ga pognal na tla z vso močjo. Razven tega se ni raztopilo rimsko steklo pri največji vročini. Poroka nadstoletne neveste. Pred kratkem se je vršila v Parizu poroka 104 leta stare neveste Piceau s 961etnim ženinom Blanchet. Oba starCka sta bila zaročena 60 let. Poroka je bila slovesna. Posetilo jo je zelo mnogo dijakov, ker je bila nevesta znana po Parizu kot mati študentov. Med dijaki, ki so bili pri njej na stanu ter hrani, je veliko uglednih mož in predvsem politikov. Njem ženin je odklanjal toliko let poroko, ker je ho-tel biti neodvisen in se je poročil po 60 let trajajoči zaroki radi tega, ker je njegova izvoljenka precej premožna. Moža, ki sta si pustila vzeti največ krvi. So nekatere bolezni In krvavljenja, ko rabi bolnik, da se poživi, kri drugega. V takih slučajih si pusti kak močnejši odpreti žilo na roki, odkoder napeljejo njegovo kri v žile krvi nujno potrebnega. Na ta način si je pustil vzeti njujorški delavec v luki Kane tekom let 45 litrov krvl. Njujorčana Je prekosil Francoz Briez, kateremu so vzeli tekom 3 let in sicer 251krat — 65 litrov krvi. Najdalje brez spanja. Na vseuCilišču v Čikagi v Ameriki sta posku&ila dva zdravnika Kleitmann ter Flsher, kako dolgo lahko zdrži človek neprestano, ne da bi spal. Tozadevno sta strogo pazila eden na drugega in sta vzdržala brez spanja 115 ur ali skoraj pet dni. Pozneje se je vežbal v čutju še enkrat Fisber in prebil brez spanja 135 ur. Dosegel je ta rekord na ta način, da je malo delal, malo Cital, prebil večino časa v postelji ter užival posebno izbrano hrano. Iz statistike o vročinl, mrazn ln padavinah. Celo leto najvišja srednja toplota je v kraju Masui ob Rdečem morju in znaša 32.2 stop. C; najnižja srednja temperatura je bila odkrita po raziskovaicu ledenih krajev R. Amundsenu in znaša v Framheimu na potu proti južnemu tečaju 25.8 s*to- pinj C pod ničlo. Najhujša vročina vla da celo leto v takozvani dolini smrti na meji med ameriško Kalifornijo in Nevado ter znaša 56.6 stop. C. Najnižja temperatura ni na obeh tečajih, ampak v Sibiriji v Verbonjask, kjer je 70 stopinj C pod ničlo mraza. Tukaj bi zmrznilo živo srebro in se poslužujejo za merjenje alkohola. Kraj, kjer je na leto največ padavin, je Cherrapunji v Indiji, kjer pade na leto 11 do 12.000 mm dežja na debelo. Na otoku Oceanu dežuje na leto 336 dni. Največ Jaluit v otočji skupini Maršal v Tih. neviht je v Abesiniji v.Afriki, kjer imajo letno 214 viharnih dni. Strojna puška za vse. Na angleških streliščih preizkušajo te dni strojnico, ki bo to grozno orožje še veliko bolj razširila. Gre za na Švedskem izumljeno »Madsen puško«, ki ni težja od navadne infanterijske puške in jo lahko prenaša le en mož ter z njo tudi strelja. Pri preizkušanju na strelišču v Veiley na Angleškem so streljali iz iznajdbe najpoprej kakor iz navadne vojaške puške s 30 streli v 10 sekundah. Ko so položili orožje na podstavek, kakor za strojno puško, se je pomnožila hitrost izstrela na 300 strelov v eni min-uti.