Št. 13 (14.409) leto XLIX.

PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA -Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___________
7200 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70
ČETRTEK, 14. JANUARJA 1993
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
IRAK / TRIURNI NAPAD AMERIŠKIH, FRANCOSKIH IN BRITANSKIH LETAL
Kazenske bombe na Irak
Potem ko je Irak izzival z namestitvijo raket zemlja-zrak ob 32. vzporedniku, preletavanji prepovedanega območja in vpadi v Kuvajt, so se zavezniki odločili za kazensko ekspedicijo
»Združene države Amerike in njene zave-Znice so ob 13.15 po vzhodnoameriškem Času Napadle Irak. Napad na lraška oporišča z raketa-zemlja-zrak smo uspe-,n° končali. To smo stori-1 v skladu z opozorilom, ^ smo ga Iraku sporočili šestega januarja, naj ne L^8rava resolucij VS N« je v sredo nekaj mi-po dvajseti uri sporo-1 tiskovni predstavnik Pariškega predsednika Mariin Fitzvvater.
y sredo popoldne, ko Se Je nad Irak spustil T^ak, se je v smeri proti naku z ameriške letalonosilke Kitty Hawk v Arab-ako-perzijskem zalivu in iz Štirih ameriških vojaških oporišč v Savdski jkfabiji dvignilo nekaj vec °t sto vojaških letal z °vci F-H7 na Čelu, nevi-nimi za radarje. Sodelovala so tudi francoska le-. a- Iz zavezniškega opo-risCa Dahran v Savdski ^rabiji, ki je bilo glavno °P°rišee za vzletanje genskih letal med žalsko vojno, je po poro-ihh francoskega obram-. nega ministrstva polete-0 nad Irak osem letal mi-rage 2000 in oskrbovalno
letalo C-135. Francozi so s svojimi letali krili ameriški napad, britanska letala tornado pa so pazila na iraške rakete zemlja-zrak in poveljevalna središča na jugu Iraka.
Ameriška TV družba NBC je ob 18.uri sporočila, da so kaznovanje Sa-dama Huseina končali po treh urah, napadli pa so iraške vojaške cilje južno od 32. vzporednika. Na tem območju so iraškemu letalstvu lani avgusta z resolucijo VS ZN prepovedali polete, da bi preprečili pokole nad iraškimi Šiiti. 27.decembra lani je Irak prekršil prepoved, zato so ameriška vojaška letala F-16 sestrelila iraški mig-25.
Natančnih uradnih sporočil o zavezniških vojaških ciljih še ni, ameriški upokojeni polkovnik Sam Gardner pa je v oddaji TV družbe CNN omenjal iraška oporišča al-Jarrah, Tallil in Jalibah tik ob meji prepovedane Črte, ki so jo Američani zarisali iraškim letalom. Prav tu je Irak pred mesecem dni v vrsti svojih izzivanj namestil protiletalske rakete sovjetske izdelave.
J?IM / NEKAJ OPTIMIZMA
Odprli novo sodno leto
RIM - V poročilu glavnega pravdnika kasacijskega odisca Vittoria Sgroia, ki je v prisotnosti predsed-Aa republike Scalfarija otvoril novo sodno leto, po alisern obdobju končno veje nekaj optimizma glede Posebnosti sodnega sistema, da zadosti pričakali6111 italijanske družbe. Vec na 5. strani
arja 1991, ko so Združene države Amerike s svojimi številnimi zahodnimi in arabskimi zavezniki z vojaško operacijo Puščavski vihar napadle Irak. Ta je avgusta 1990 nepričakovano zasedel sosednji Kuvajt. Kljub številnim odpravam inšpektorjev Združenih narodov, ki so po zalivski vojni v Iraku iskali in uničevali orožje
Husein postal spet samozavesten ob zamenjavi ameriških predsednikov. Včerajšnja kaznovalna odprava je sledila tednu iraških izzivanj. Kljub opozorilom VS ZN in VVashingtona so štirikrat vpadli v Kuvajt in odnesli vojaško opremo iz svojih nekdanjih oporišč.
Iraška opozicija je v sredo sporočila, da je ira-
premik večjega števila vojakov na severne in južne meje Iraka, s Čimer bi zatrl možen upor Iračanov. Po besedah podpredsednika izvršilnega sveta Iraškega nacionalnega kongresa Latifa Rashida je na meje v zadnjih dveh dnevih odšlo pet divizij republikanske vojske, okrepljene z raketami in topništvom.
Človek, ki izziva največje dižave sveta
V zgodovini arabskega sveta je bilo nešteto pomembnih trgovcev, toda njihovih imen se ne spominja nihče. Zato pa ob domačih ognjiščih pripovedujejo stoletja stare zgodbe o vojščakih in revolucionarjih. 56-letni iraški predsednik Sadam Husein se je že v travmatični mladosti v rojstnem Tikritu odločil, da bo junak, ali vsaj takšen, kakor si je sam zamišljal junake.
Povzpel se je s pomočjo krvavega, neusmiljenega in zarotniškega boja za oblast v iraški stranki Baas, ko se je ta upirala britanskim kolonialnim gospodarjem. Sadam je bil med tistimi, ki so poskušali spremeniti kolo zgodovine z najbolj nasilnimi dejanji, z atentati. Samo leto dni potem, ko je tudi uradno postal najvišji voditelj Iraka, je zaradi sporne meje med državama začel osemletno morijo, imenovano vojna z Iranom. Med vojno ni izbiral sredstev, bombardiral je iranska mesta in proti svojim sovražnikom uporabljal bojne strupe.
Z njimi je pobijal tudi svoje podložnike. Vas Halabja, kjer so Sadamovi vojaki leta 1988 s plini pomorili nekaj tisoč ljudi, bo za vedno krvavi podpis diktatorja, ki je skušal nadzorovati umetno državno tvorbo Irak. Državo, ki so jo kolonialni gospodarji ustanovili iz treh različnih ljudstev zato, da bi laže nadzorovali brezmejna iraška naftna bogastva.
Sadam pa si je želel vec. Hotel je nadzorovati toliko nafte, da bi lahko določal cene Črnega zlata, zato je poleti 1990 napadel sosednji Kuvajt. Bil je eden prvih voditeljev, ki je zaslutil propad stare svetovne ureditve med hladno vojno in ki si je v praznem prostoru po razpadu Sovjetske zveze skušal poiskati svoj prostor pod soncem. Toda prav zaradi nafte, na kateri temelji vsa zahodna civilizacija, se je zmotil v svojih ocenah. Združene države Amerike brez zalivske nafte ne bi mogle preživeti, zato so udarile januarja 1991 udarile in spet v sredo, 13. januarja 1993.
Ko je neki izraelski grafolog pred leti preučeval pisavo neznanega človeka, je vzkliknil: »Ustavite tega norca!« Pisava je bila Sadamova.
Toda Husein ni norec, Husein je tudi otrok Zahoda, ki ga je v strahu pred iranskimi ajatolami vzgojil v močnega območnega voditelja. Sadam Husein je tudi človek, ki opozarja na nujnost »nove svetovne ureditve«. Zaradi Sadama, Miloševiča in še koga bi jo moral svet Cimprej zgraditi.
RIM / SODNA PREISKAVA
Sodniki: Craxi osebno odgovoren
Zahteva po odvzemu imunitete
Vojmir Tavčar
RIM - »Nepravilnosti, ki jih je pokazala preiskava, so res presenetljivih razsežnosti tako glede denarnih vsot, kot zaradi števila in vplivnosti vpletenih oseb.« Tako piše v dokumentu, opremljenem z dokaznim gradivom, s katerim sodniki milanskega javnega tožilstva utemeljujejo svojo zahtevo, naj se socialističnemu tajniku Bettinu Craxiju odvzame parlamentarna imuniteta. Gradivo, ki so ga sodniki poslali v torek v Rim, je pravosodno ministrstvo včeraj izročilo poslanski zbornici, potem ko je predsednik Napolitano formalno obvestil zbornico z zahtevi, pa je bilo predano odboru za odvzem imunitete.
Dokument je razdeljen na štiri poglavja in zadeva 41 primerov kršitev zakona o finansiranju strank. Prvih dvajset navaja ugotovljene primere vsot, ki so bile izročene
PSI na milanski ravni, ostali primere vsot, ki so bile izročene na vsedržavni ravni. Sodniki navajajo dogovore za porazdelitev »nelegalnih profitov« (med KD, PSI, DSL in v manjši meri PRI in PSDI na deželni ravni, na državni ravni pa predvsem med KD in PSI).
Na osnovi izjav obtožencev in prič sodniki trdijo, da je bilo izvenproračunsko upravljanje stalna praksa PSI in je bilo tako obsežno, »da ni moglo biti odvisno zgolj od upravnega tajnika«. Kot primer navajajo zadnji obračun PSI, v katerem je navedenih 400 milijonov prispevkov tretjih oseb »proti vec kot 30 milijardam “Črnih dohodkov", ugotovljenih v nekaj letih«. Gradivo bo šlo sedaj v premislek in proučitev odboru za odvzem imunitete, dokončno besedo pa bo morala izreci zbornica.
TRST / VČERAJ V IZVEDBI SSG
Otroška premiera je bila »pravljična«
Gornji posnetek (foto KrižmanCic) je z včerajšnje premiere igre Cesarjeva nova oblačila, povzete po Andersonov! pravljici, ki jo je predstavilo Slovensko stalno gledališče v tržaškem Kulturnem domu. Tržaški gledališčniki bodo igro ponovili danes in jutri ob 10.30, nato pa še prihodnji teden v torek in sredo popoldne, nakar bodo z njo nastopili 22. januarja v Katoliškem domu v Gorici. Kot je znano, je SSG uprizorilo to igro tudi v dvorani Cristallo.
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
V Bruslju
umorili italijanskega generala
V Bruslju so prejšnjo noč umorili italijanskega generala letalstva v pokoju, ki je bil med glavnimi pričami v preiskavi o tragediji letala družbe Itavia v Ustici. General je imel tudi zveze z bruseljskimi krogi NATO pakta.
stran 4.
Tržaško pristanišče znova brez glave
TRST - Deželno upravno sodišče je že drugič suspendiralo imenovanje Paola Fusarolija za Izrednega komisarja Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče. Prvič je imenovanje suspendiralo 18. decembra lani, a minister za trgovsko mornarico je že istega dne Fusarolija znova potrdil za komisarja. Tržaški sindikat CGIL je vložil nov priziv, češ da je bil Fusaroli pred razpustom upravnega sveta njegov predsednik, in je zato dejansko nasledil samemu sebi. Upravno sodišče je včeraj potrdilo svoj decembrski sklep v pričakovanju razsodbe, ki pa bo znana šele čez nekaj mesecev. Sedaj se seveda spet zastavlja vprašanje o sestavi pristaniškega vodstva.
.......................stran 5...
Vrenje v italijanskih političnih krogih
V italijanski politiki vre. Po eni strani vlada pričakovanje za sklep ustavnega sodišča o referendumih, po drugi strani pa je na kocki Amato-va vlada, ki jo šibijo tudi dogajanja v socialistični stranki. Odtod vrsta srečanj, posvetovanj, pogovorov, katerih učinke bomo videli v prihodnjih dneh in tednih.
stran 4..
Kako bo delovalo zdravstvo v naši deželi
Po sporni zdravstveni reformi, ki jo je sprožila Amatova vlada, tudi Furlanija - Julijska krajina pripravlja ukrepe za njeno uresničevanje v praksi. Pristojni odbornik Brancati je včeraj orisal glavne smernice, pri čemer je predvsem poudaril podjetniški pristop, kaj pa bo to pomenilo za uporabnike, še ni dano vedeti.
stran 5.
Za manjšinske šole ne morejo veljati kriteriji, veljavni za italijanske šole
Predlog tržaškega šolskega skrbnika o »racionalizaciji« šolskega omrežja negativno odmeva med zamejsko šolsko javnostjo. Slovenski šolniki so že večkrat zavrnili »združevanje« ravnateljstev, saj bi to dejansko pomenilo njihovo ukinitev, skrbnik pa vztraja pri svojem.
......................stran 6...
Gospodarska recesija na Goriškem
Zasedba tovarne Filatura di Gorizia v Podgori in dopolnilne blagajne v obratu HFE v štan-drežu sta le zadnji dve posledici težke gospodarske recesije na Goriškem. S tajnikom CGIL Giulianom Bonom smo se pogovarjali o vzrokih in perspektivah za izhod iz krize.
stran 8.
Nočne more 20. stoletja?
V Parizu je 127 držav podpisalo konvencijo o prepovedi nadaljnje izdelave in uporabe kemičnega orožja, ki ga ima po mnenju strokovnjakov že 20 držav. Na konferenci sodeluje tudi slovenska delegacija.
stran 12
Okrepitev britanske vojske v BiH
Srbska vojska je v sredo v Gornjem vakufu ubila britanskega pripadnika sil ZN. Britanski ministrski svet naj bi danes odobril mačrt za okrepitev britanskih sil v Bosni in Hercegovini.
: stran 13
M--------
ODMEVI
Podražitev nafte, vzpon na borzi
NEW YORK - Višje cene nafte in padec na nevvjorski borzi so prve reakcije gospodarstva na včerajšnji napad. Takoj po objavi vesti o napadu se je cena nafte dvignila za 14 stotink dolarja, na Wall streetu pa so po prvem znaku upadanja zabeležili vzpon za 4 točke indeksa Dow Jones. Pretresov na valutnem tržišču zaenkrat ni bilo. (ansa)
Italija: nismo bili obveščeni
RIM - Italijanska vlada ni bila seznanjena z namerami ZDA o napadu na Irak To je dejal obrambni minister Salvo Ando, ki je pojasnil, da so ZDA že predčasno povedale, da ne bodo seznanjale zaveznikov z odločitvijo o napadu. Vse politične stranke so že zahtevale parlamentarno razpravo, ki bo ze danes. V Rimu so uvedli izredne varnostne ukrepe pred diplomatskimi in drugimi predstavništvi držav, ki so kakorkoli vpletene v spopad, (ansa)
Mock: kaj pa BiH?
PARIZ - Avstrijski znanji minister Mock, ki se nahaja v Parizu, je izjavil, da je pričakoval tako reakcijo ZDA, vprašal pa se je, ali bodo ZDA na isti način reagirale tudi na nespoštovanje resolucij OZN v Bosni in Hercegovini. (I.L.)
Zaskrbljenost v Vatikanu
VATIKAN - Zaenkrat iz Vatikana še ni nobene uradne reakcije na ameriški napad na Irak Nepopolne vesti še ne omogočajo uradnih stališč, vendar v Vatikanu »z zaskrbljenostjo« spremljajo dogajanja, že sedaj pa opozarjajo, da obstaja velika razlika med dogodki izpred dveh let in sedanjimi dogajanji, saj tokrat »Irak ni zasedel drugih držav«, ampak je kriv samo neposlušnosti resolucije OZN. (ansa)
Obžalovanje v Egiptu, nasprotovanje v Jordaniji v Iranu brez komentarja
KAIRO, AMAN, TEHERAN - Egiptovski predsednik Mubarak, ki jeza napad izvedel med obiskom v Siriji, je izjavil, da je bilo treba uporabiti silo in je izrazil upanje, da spopad ne bo prizadel iraškega ljudstva. Jordanski zunanji minister Kamel Abu Jamer pa je dejal, da je Jordanija za rešitev s pogajanji in nasprotuje uporabi sile. Iranska televizija pa je sinod objavila vest o napadu »pod ameriškim vodstvom« brez vsakršnega komentarja (ansa, reuter, afp)
Nemčija odobrava
BONN - Nemška vlada odobrava »reakdjo zahodnih zaveznikov na iraške provokadje«, na katere mednarodna skupnost ni mogla pristati. Tako je dejal vladni glasnik Dieter Vogel, (ansa, afp)
KRONOLOGIJA DOGAJANJ V ZALIVU OD LETA 1990 DO DANAŠNJIH DNI
Od iraške zasedbe Kuvajta do včerajšnjega letalskega napada
RIM - Zadnja dva iraška vdora na kuvajtsko ozemlje in ameriški vojaški odgovor so le sklepni dejanji v 15-dnevni izredni napetosti nad celotnim zalivskim območjem.
Vse se je začelo 27. decembra 1992, ko je ameriški F-16 na območju prepovedi letenja pod 32. vzporednikom prestregel dva iraška miga in enega sestrelil.
5.	januarja letos je Irak v odgovor zaradi sestrelitve svojega letala na območju ob 32. vzporednikom namestil nekaj protiletalskih raketnih baterij SAM 2 in SAM 3.
6.	januarja so predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije izročili iraškemu veleposlaniku pri OZN ultimat z zahtevo, da Irak v 48. urah umakne svoje protiletalske baterije.
7.	januarja je podpredsednik iraške vlade Tarek Aziz zavrnil zavezniški ultimat, kuvajtska vlada pa je sporočila, da je 5. januarja petindvajset iraških vojakov napadlo mejni prehod Al Azmija. V Bagdadu so ta napad ocenili kot »golo izmišljotino«.
8.	januarja je iraški veleposlanik pri Evropski skupnosti Zaidar Aidar navedel, da bo iraško letalstvo nadaljevalo s svojimi izvid-niškimi poleti tudi juZno od 32. vzporednika. Evropska skupnost je takoj obsodila »kot nesprejemljivo iraško zadržanje«. Istega
OBOROŽENE SILE IRAKA
Iraško letalstvo skrbi zaveznike
RIM - Tudi po težkih izgubah zaradi poraza v zalivski vojni je udarna moc iraške vojske še vedno precejšnja. To velja predvsem za letalstvo, ki skoraj ni sodelovalo v Puščavskem viharju, ker so letala poskrili, ali pa jih spravili na varno v tujino. Po zahodnih ocenah lahko Irak pošlje v boj 300 letal, od teh 130 za protiko-penski boj, 180 lovcev prestreznikov, šest bombnikov in še nekaj izvid-niških in transportnih letal, iraško letalstvo pa šteje 30 tisoč mož. Letala za protikopenski boj so lovski bombniki suhoj (SU-7, SU-20 in SU-25) in migi (mig 23 in mig 27). Po trditvah direktorja iraške vojaške industrije Amirja Rašida je udarna moc iraškega letalstva sedaj večja kot je bila pred Puščavskim viharjem. Izjava je seveda propagandno obarvana, zahodni vojaški izvedenci pa jo kljub temu jemljejo zelo resno. Pri tem le delno upoštevajo skoraj gotove zaplete zaradi pomanjkanja nadomestnih delov. Vsa iraška letala so namreC sovjetske izdelave, tako da so nekateri prepričani, da iz republik nekdanje SZ po skritih kanalih še vedno prihaja v Irak prepotrebna letalska oprema in nadomestni deli.
Poglavje zase je iraška protiletalska obramba, ki je dala povod za sedanji spopad. Kljub zastarelosti protiletalskih raketnih baterij sovjetske izdelave SAM-2 in SAM-3, pa so za zavezniška letala ti sistemi prav zaradi zastarelosti skrajno nevarni. Irak ima po
zahodnih ocenah od 100 do 200 raket zemlja-zrak SAM-2 in SAM-3. Nic manj nevarne niso večcevne protiletalske strojnice in brzostrelni topovi, ker proti njim ni nobene elektronske obrambe. Vojaški analitiki so med drugim prepričani, da je Irak po Puščavskem viharju, med katerim je vsa teža zavezniških sil v bistvu slonela na letalstvu, vložil izredne napore prav v protiletalsko obrambo.
Manj skrbi povzročajo iraške kopenske sile, ki so v zalivski vojni utrpele precejšnje izgube. Sadam Husein lahko raCuna na 28 do 30 divizij, ob invaziji Kuvajta jih je imel veC kot šestdeset. Se vedno ima 2.500 tankov in oklopnih transporterjev, 1.500 topov, med njimi tudi samohodke in 155-milimetrske havbice zahodne izdelave ter kakih 100 raket zemlja-zemlja tipa scud, poleg nekaj zastarelih kitajskih »sviloprejk«.
Podobno kot med Puščavskim viharjem so popolna neznanka orožja za množično uničenje od kemičnega do biološkega in jedrskega. Misije OZN, ki naj bi po določilih resolucije 687 Varnostnega sveta uničile to orožje, bržkone niso odpravile vsega dela, tako da ima Irak skoraj gotovo se zaloge kemičnega in biološkega orožja.
Nobene nevarnosti pa ne predstavlja iraška mornarica, ker so jo v zalivski vojni v bistvu uničili. (ANSA)
Na sliki (Telefoto AP) rakete SAM 2 in SAM 3.
dne je iraški parlament soglasno zavrnil zahodni ultimat, vlada pa je prepovedala vsem letalom OZN prelete iraškega zračnega prostora. Varnostni svet Združenih narodov je obsodil ta iraški sklep, ki bo imel »resne posledice«.
9.	januarja je Irak zadnji trenutek pred iztekom ultimata umaknil svoje protiletalske raketne baterije, vlada pa je zavrnila opomin Varnostnega sveta.
10.	januarja je Irak prepovedal polet letala OZN v Bagdad, obrambni minister Hasa al Mažid pa je med obiskom nekega vojaškega oporišča pri 32. vzporedniku poudaril, da bo Irak »kos vsem poskusom agresije«. Sadam Husein se je istega dne sestal s poveljnikom letalstva in protiletalske obrambe ter z drugimi visokimi častniki. Rezultat vsega tega je bil vdor kakih 200 iraških vojakov na nikogaršnjo zemljo ob iraško-kuvajtski meji, od koder so vojaki odnesli v zalivski vojni zaplenjeno iraško orožje, med katerim tudi štiri rakete zemlja-zemlja »sviloprejke« kitajske izdelave.
11.	januarja kakih 150 iraških vojakov ponovi podvig proti 5 skladiščem, kjer OZN hrani zaplenjeno iraško orožje. Varnostni svet ukaže Iraku, naj vrne odvzeto orožje
12.	januarja nov vdor iraških vojakov, Bagdad namesti protiletalske raket-

35*9$



ne baterije severno od 36. vzporednika, kjer je OZN proglasil za iraško letalstvo prepovedano območje, da bi zaščitil Kurde. Zahodne vojaške sile v Zalivu so v pripravljenosti, da lahko vsak trenutek sprožijo napad na iraško ozemlje.
13. januarja ameriške oblasti objavijo, da so zavezniška letala napadla Irak kot odgovor na kršenje določil o prekinitvi ognja.
Kronologija dogodkov, ki so pripeljali do prvega zavezniškega napada na Irak pa je naslednja;
2. avgust 1990- Irak napade Kuvajt, z nafto bogat zalivski emirat, in ga razglasi za svojo 19. provinco.
17. januar 1991- zavez-
niške sile, ki jih vodijo ZDA, bombardirajo Bagdad in začnejo bombardirati iraške položaje in vojaške naprave v Iraku in okupiranem Kuvajtu.
24. februar 1991- zavezniške sile z noCnim napadom začnejo kopensko vojno. V prvih 24. urah bojev je zajetih veC kot 14.000 Iračanov.
27.	februar 1991- Irak je pripravljen sprejeti resolucije OZN, Ce zavezniške sile razglasijo prekinitev ognja ob 8.00 zjutraj. Kuvajtska vojska se zmagoslavno vrne domov. Ameriški predsednik Bush napove, da bodo naslednji dan prekiniti ogenj.
28.	februar 1991- ameriške in zavezniške sile ob
8.00 zjutraj (po lokalnem Času) prekinejo ogenj. Iraška armada izda ukaz o prenehanju bojev. Bagdadski radio trdi, da je Irak zmagal.
27. avgust 1992-zahodne države Iraku zagrozijo, da bodo sestrelile vsako letalo, ki bo letelo južneje od 32. vzporednika, s to grožnjo so hoteti Irak prišitih, da bi nehal bombardirati šiitske upornike na svojem jugu. Irak trdi, da je to del tajnega načrta za razbitje države.
1. september- Francija pošlje svoja vojaška letala v Savdsko Arabijo, kjer se pridružijo ameriškim in britanskim letalom, ki nadzorujejo območje, na katerem so prepovedani preleti.
LETALSKE SILE ZAHODA
Letalska armada ki je napadla Irak
NEW YORK - ZDA, Francija in Velika Britanija so posegle proti Iraku z 200 letali, ki so poletela tako s kopnega kot z letalonosilk. Letala so tista, ki so že odigrala glavno vlogo v zalivski vojni, razen strateških bobnikov B-52, ki jih tokrat ni. Gre za radarska letala, za prestreznike, lovke bob-nike, letala za boj proti tankom, ki pa služijo tudi za napad zoper premične baterije raket. In prav premične rakete, bunkerji, antene elektronskih in radijskih sistemov ter letalske pristajalne steze, ki jih je Sadam v zadnjem letu obnovil, so bili primarni objektiv zavezniškega napada.
Skoraj polovica letal, ki jih imajo na razpolago zavezniki, so dizlo-cirana na ameriški letalonosilki Kitty Hawk, ki pluje v Perzijskem zalivu. Na tej letalonosilki imajo skoraj vse vrste letal, ki so se udeležila napada:	dve
eskadri prestreznikov F-14 tomcat in F-18 hornet. Prvi je dvomotorni dvosedežnik oborožen z raketami zrak-zrak sparrovv in si-devvinder ter z raketami phoenix z dolgim dometom, poleg tega pa še z šestcevnimi dvaj-setmilimetrskimi mitraljezi in z bombami za objektive na zemlji.
Kitty Hawk ima tudi eskadro napadalnih letal A-6 intruder, ki lahko prenašajo osem ton inteligentnih bomb, raket, elektronskih naprav in protiradarskih
sistemov. In končno sta tu še dve eskadri lahkih napadalnih letal A-7 corsair, provvlerjev za elektronsko vojno in letečih radarjev hawkeye.
Z letalskih oporišč v Saudovi Arabiji pa so vzletela letala F-15 ea-gle, ki so dvomotorni enosedeZniki, letijo z dvakratno zvočno hitrostjo in so oborožena z osmimi raketami zrak-zrak poleg rotacijskega večcevnega mitraljeza. Od tu so vzleteli tudi lovci F-16, A-10 in še zlasti nevidni lovski bobniki F-117 stealth, ki so dosegli velike uspehe za Časa »puščavskega viharja« .
Nad vsemi so leteli štirimotorniki AVVACS, leteči radarji, ki z višine 10.000 metrov nadzorujejo krožno področje, ki meri 312.000
kvadratnih kilometrov, kar je skoraj tretjina Evrope in zaznavajo kakršenkoli leteči predmet. Poleg tega je skoraj gotovo, da so se akcije proti Iraku udeležila tudi vohunska letala U-2, v okviru elektronske vojne pa najbrž EF-111.
Velika Britanija je poslala v napad svoje lovske bombnike vrste tornado, ki so vzletela z oporišča v Dahranu. Tornadi lahko letijo zelo nizko in se tako izognejo radarjem, kar jim omogoča popolnoma kompjuteriziran navigacijski sistem, s pomočjo katerega letalo sledi relijefu pokrajine, ki jo preletava. Tornado je dvosedežni dvo-motornik in lahko doseže dvakratno zvočno hitrost. Med zalivsko vojno je v Italiji zaslo-
velo, ker so Iračani že ob prvem napadu sestrelili italijanski tornado. Britanske sile v zalivu razpolagajo tudi z nekoliko zastarelimi, vendar izredno zanesljivimi lahkimi lovskimi bombniki hawk.
Francoska napadalna komponenta temelji skoraj v celoti na mira-geih 2000, ki so prav tako vzleteli z oporišča v Dahranu. Francoski miragei so enomotorni enosedeZniki s krili v obliki delte in letijo z dvakratno zvoCno hitrostjo. Oboroženi so z raketnimi izstrelki zrak-zrak magic in ma-tra 530. Najbrž so imeli vlogo, da zagotovijo zračno kritje ameriškim lovskim bombnikom, ki so napadli iraške pozicije. (ANSA)
Na sliki (Telefoto AP) ameriško letalo F 18.
4Lh
17. september- ameriški predsednik Bush izjavi, da je razglasitev območja, prepovedanega za polete, ustavila iraške bombne napade na območju, kjer živijo šiiti.
3. oktober- Varnostni svet OZN zamrzne večino iraških finančnih rezerv in jih uporabi za nakup hrane in zdravil za Kurde in za izplačevanje kompenzacij žrtvam zalivske vojne. Irak to resolucijo razglasi za nezakonito.
9. oktober- iraške varnostne sile v demilitarizirani coni na iraško-kuvajtski meji aretirajo ameriškega državljana Chada Halla. Naslednji dan ga Irak izreci predstavnikom OZN.
17. oktober- Irak in OZN skleneta sporazum, ki
predstavnikom OZN dc>' voljuje, da spet nadaljujejo humanitarne akcije.
22.	oktober - predsednik Bush dovoli odmrznitev dela iraških finančnih rezerv, s katerimi naj bi pokrili stroške inšpektorjev OZN in stroške humanitarnih akcij.
26.	oktober - vodja inšpekcijske ekipe OZN izjavi, da Bagdad ni posredoval vseh informacij o svojem programu razvoja balističnega orožja (iraški »super-top«),
27.	oktober- iraške opozicijske skupine se sestanejo na sevem države, ki ga nadzorujejo kurdski uporniki, in načrtujejo zrušenje predsednika Sadama Huseina
23.	november- OZN konca označevanje kopenske meje med Irakom in Kuvajtom.
24.	november- Varnostni svet OZN zavrne iraške prošnje za prenehanje gospodarskih sankcij.
19. december- OZN začasno ustavi humanitarne akcije za Kurde na severu Iraka in od Iraka zahteva, da se preneha podtikanje bomb pod tovornjake, ki vozijo pomoč.
23. december- Irak zavrne zahtevo OZN, da naj dovoli inšpektorjem OZN kontrolo in varovanje tovornjakov, ki vozijo pomoč (Ansa, Reuter)
Na sliki (telefoto AP) letalonosilka Kitty Hawk.
ODMEVI / IZRAEL
Tel Aviv budno sledi dogodkom
Tokrat pa ne pričakujejo napada ker se Sadamu ne bi izplačal
Izraelci že preizkušajo nove plinske maske (AP)
TEL AVIV - Kot pred dvema letoma ob nenadnem začetku Puščavskega viharja Izrael skrbno sledi razvoju dogodkov. Tudi tokrat je glavno vprašanje, Ce bo Sadam Husein poskušal v spopad vplesti Izrael s ponovno izstrelitvijo svojih raket zemelja-zemlja srednjega dometa. Večina analitikov je prepričanih, da se mu tokrat to ne izplača, ker ne bi imel od napada nobene politične koristi, izraelsko letalstvo pa bi lahko sedaj »poravnalo« v zalivski vojni odprte račune z iraškim diktatorjem, ki je nad Izrael poslal 39 raket scud. Vseeno pa je prebivalstvo budno, zaklonišča so odprta in opremljena, ni pa tiste zaskrbljenosti, ki je bila značilna ob začetku Puščavskega viharja. Med drugim so v Izraelu skoraj prepričani, da Irak nima raket scud na območjih, od koder bi
lahko dosegle izraelsko ozemlje. Izraelski zunanji minister Simon Peres je včeraj v Parizu izjavil, da je treba kaznovati
Irak, na srečanju z generalnim tajnikom OZN Butrosom Galijem pa )e poudaril, da Irak ne sme nasprotovani Združenim narodom in svojim sose dom. VeCje zaskrbljenosti ni pokazal, kar potrjuje prepričanje izraelske vlade v »omejeno vojaško akcijo«. Na zase denih arabskih ozemljih Palestinci tokrat ne izražajo solidarnosti Iraku, ker niso pozabili cene, ki so jo morali plačati, ko so upali v »mater vseh bitk«. (ANSA)
OBVESTILO
BRALCEM
Zaradi pomanjkanj0 prostora je danes odpadla mnenjska stran. Bralce prosimo za razumevanje.
Intervju s kostumografko Barbaro Stupico, Pred premiero Tartifa vSMG
, vsi srednješolci iz obdobja »velikega reformatorja« Stipeta Suvarja, )e tudi ona morala na obvezno prakso »v proizvodi0«- Tam se je vsak dan u®ec^a na kup smeti in se strašansko dolgočasila. Za zabavo je iz odpadkov pokušala sestaviti punčko.
o jo je prinesla domov, je ujena mama bila navdušena. Kasneje jo je opazila Metoda Ursic, lastnica Ga-‘eriie Ažbe, ki je tedaj bila e v Galeriji Ars. Vseh pet Punčk, ki jih je razstavila ar v izložbi, so bile razprodane v tridesetih minutah. Zbiralci so prepoznali talent. Tudi režiser vrto Taufer. Od leta 1988,
ko je v Splitu sodelovala v predstavi Gombrovvicheve Ivone, je njegova najzvestejša kostumografka. Zdaj že ni veC težko uganiti -naSa sogovornica je Barbara Stupica, katere kostumi so nepogrešljivi del vizualne identitete Tauferjevih predstav v Mladinskem gledaliSCu(Odisej in sin, NoC gostov 2), ljubljanski Operi (Seviljski brivec, Gosi fan tutte) in Drami (Ti-mon Atenski), reškem Narodnem gledališču (Kralj Lear, Kraljevo) in Se kje. Dvakrat so ji podelili Borštnikovo nagrado (1990 in 1992), pred dvemi leti Se »Marulovo nagrado« v Splitu.
Kostumi me zanimajo, dokler jih delam
VeC kot zadostni razlogi, da Barbaro poiščemo v njenem stanovanju z razgledom na Plečnikovo Šišensko cerkev, ki jo kot pravi, občuduje. Delovno vzdušje je opazno v vsakem kotičku, saj si Barbara ne more privoščiti dragega ateljeja. Ko smo jo obiskali je delala istočasno na dveh projektih - videu Marine GržiniC in Aine Šmid za novo predstavo Emila Hrvatina in Tartifu, ki ga v Mladinskem režira Vito Taufer. »On je živi nor’c,« pravi skozi smeh Barbara in nam, kot dober domačin, postreže s kozarcem okusnega rizlinga.
Zato, ker je tako zabaven?
On je človek s tisoč obrazi, ki pa ima zelo konkretno vizijo o življenju, o svojem delu. On je človek, ki jaha lesenega konjička z vrtiljaka, vendar na normalni železnici.
Kaj pa scenografi? A je kakšen, s katerim najraje delaš?
Eden tistih, s katerim sem veliko delala in se tudi zelo dobro razumela, je npr. Dalibor Laginja. Pri sodelovanju s scenografom je najpomembnejše, da na podoben način dojemamo gledališče, likovno umetnost, da imamo podobno senzibiliteto, ni pa nujno da smo prijatelji.
Kako ti vstopaš v gledališče? Ko gledaš predstave v katerih nisi sodelovala, kaj iščeš v njih - nek vtis celote, ali se koncentriraš na kostumografijo kot tvoje specialistično področje?
Ko enkat zaCneS delati v gledališču ne moreš veC funkcionirati kot »normalna« publika. To je podobno, kot pri kirurgih - ko si enkrat srce ogledajo »od znotraj«, je romantike konec. Tako torej predstavo vedno gledam po določenih segmentih, vsako stvar vidim in čutim posebej, razen Ce je predstava toliko
ALDO MIL0HN1C
dobra in neposredna, da me nezadržno pritegne, da preprosto »padem noter«. Vendar so- taksne predstave zelo, zelo redke.
Kaj pa predstave pri katerih si sodelovala? Ali te morda kdaj pesenetijo lastni kostumi, ko se prvič pojavijo v vsem odrskem blišču?
Nikoli. Ze ko rišem imam neko dokončno vizijo. Zame ni razlike med mojo skico in njeno izvedbo.
Torej, tvoje skice očitno imajo neko »arhitekturno« natančnost?
Mislim, da to ni Cisto tako... Namreč, ko rišem skico si zapomnim misel, ki je »v ozadju« te skice in ta misel je bistvena za vse, kar se kasneje dogaja. Sploh ni važno, ah ima kostum Štiri ali Sest gumbov. Pomemben je občutek. Pravzaprav naredim nek krog v lastni misli. Prvo idejo »vržem« na papir in potem te skice shranim. Potem delam naprej, in ko pridem nazaj do prve ideje, vem, da sem žebelj zadela v glavo.
Ali pri tebi obstaja dvom o prvenstvu med kostumom in telesom, oziroma, kaj je tisto, kar določa - koshun ali telo?
Pri meni to ni bistveno vprašanje. Jaz si ne prizadevam obleci telo kot objekt, temveC kot karakter, psiho, subjekt. Igralec ima telo, lik pa vse ostalo -značilnosti, ki jih igralec interpretira.
Ja, vendar je za igralca verjetno pomembno, da je kostum udoben. Slišal sem, da si Ze imela težave v zvezi s tem.
Kostum na odru razumem kot Cisti likovni znak in temu podrejam vse. Ko pri kostumih uporabljam te značilne velike trebuhe, riti in čevlje, se mi zgodi, da igralec reče: »Mala, jaz s tem ne grem na oder in pika!« Ekstremen primer
je Timon Atenski. V teh kostumih je res zelo vroCe, vendar se mi zdi, da jih igralci zdaj radi nosijo, ker so vizualno zelo efektni. V Seviljskem brivcu sem imela totalno »frko«, ker sem si upala vodečemu tenorju obesiti ogromni trebuh in prav tako veliko rit. Vendar sem glede mojega dela brezkompromisna. Kompromis je vedno začasna in praviloma slaba rešitev.
In ko je kostum narejen, kakšen je tvoj odnos do njega?
Kostumografi se do svojih kostumov obnašajo zelo različno. Nekateri zapečatijo svoje predstave, ko jih nehajo igrati, insistirajo na tem, da se kostumi shranijo v fundusih in se s teh kostumov ne sme nic uporabiti v drugih predstavah. To je torej nek ljubosumen, posesiven odnos.
Jaz nisem kolekcionar. Kostumi me zanimajo dokler jih delam, ko se pa enkrat zgodi premiera, oni niso veC moji, so last občinstva.
Za kostumografa je gotovo pomembno, da ima razpoznaven stil. Kaj naj bi bila osnovna značilnost tvojih kreacij?
Jaz težim k enostavnosti. Ne maram Čipk, ne maram kiCerije; imam zelo rada enostavne, Ciste, celo geometrične forme. Marsikaj se da pojasniti z najbolj preprosto likovno teorijo: rumeni trikotnik je sigurno agresija, ravno tako, kot je modri krog popolni mir. Svoje delo baziram na teh preprostih dejstvih. Kar hočem povedati, poskušam s cim manj napora, s Cim manj okraskov; direktno, vendar natančno.
Zdi se mi, da bi tvoji kostumi zavoljo principa predimenzioniranja, bili uporabni tudi v lutkovnem gledališču. Vendar v njem do zdaj še nisi delala...
FILMSKI DNEVNIK
Schlondorffovo potovanje navznoter: Popotnik
UROŠ PRESTOR
POPOTNIK (Voyager), Nemcija-Francija, 1992. Scenarij (po romanu Maxa Frischa Homo Fa-~}er) in režija: Volker »chlondorff. Glasba: Stanley Myers. Igrajo: Sam Shepard, Julie IJelpy, Barbara Sukovva. Na sporedu v kinu Kompas.
»Zakaj se ista stvar človeku zgodi dvakrat?« To vprašanje, ki si ga je zastali1 že Bruce VVillis, si bo kot vse kaže moral zastaviti tudi Sam Shepard, kajti ajegova zgodba iz Nore ljubezni Roberta Altmana se mu je ponovila v Schlondorffovem Popotniku, sicer z malenkostnimi spremembami, pa vendar.
Za kakšnega popotnika Pravzaprav gre? Sam She-Pard je Homo Faber, ame-uski inženir, ki gradi elek-tiame za Unesco. Pred voj-u° je Študiral v Evropi; zaradi narave svojega dela je svetovljan, po prepričanju racionalist, ki nč priznava usode, temveč zakone statistike. O eksistencialistih (zgodba se dogaja spomladi 1957, ko je bil eksisten-
cializem intelektualna modna muha) ve samo, da so trop ljudi, ki se oblačijo v Črno in pijejo eksprese. Stvari vidi samo take, kot so v resnici - skale v puščavi zanj niso skrivnostni dinozavri, temveč samo posledica erozije. Ne bere leposlovja, se sanja ne ponoči. Toda njegovo prepričanje, Se veC, celo življenje, se mu zruši, ko zaradi verige naključij - usodnih naključij - pri petdesetih prvič v življenju spremeni svoj utečeni umik profesionalnih dolžnosti in gre obiskat prijatelja iz svoje mladosti, s katerim je pred vojno Študiral v Evropi.
Ce ste knjigo že pozabi-
ti, potem tudi ne veste prave identitete dekleta, katero Faber sreča na ladji za Evropo in jo nato pospremi vse do Aten. Prva od dveh bistvenih sprememb, ki jih je naredil S chlondorff pri pisanju scenarija, je prav odlaganje razkritja njenega porekla, Čeprav roman že na začetku odkrije, da je mlada Sabeth prav Faberjeva hci, za katero sploh ne ve, da jo ima. Ops, malo se mi je zareklo, ampak tudi film konec koncev sugerira njeno pravo identiteto, katere skrivanje je zgolj dramaturški prijem, ki zviša raven suspenza. Poleg tega pa tema filma ni samo ljubezenska
zgodba, ki temelji na mitu o Ojdipu, temveč predvsem Faberjeva sprememba življenjskih nazorov, saj Človek, ki prej ni maral za muzeje in mu je bil Lou-vre zgolj ime, sedaj nenadoma odkriva cele zgodbe v kipu, katerega izraz na licu spreminja vpadajoča svetloba. Ravno ta prizor bi bil lahko prava hvalnica filmu (ki je je v romanu sicer polno), saj ravno svetloba omogoča film. In tudi Faber povsod s seboj nosi kamero, kar ga na koncu pravzaprav resi -podoba Sabeth ostane zapisana prav na kolutih filma super 8. Frisch film v drugem delu romana sicer diskreditira kot reven su-rogat za realnost, toda ravno ta del, kritiko industrializirane potrošniške družbe in klic nazaj k naravi, je Schlondorff v filmu izpustil. Film ostane meditacija o naključju in usodi, o umetnosti in Čustvih, kjer ponovitev zgodbe o Ojdipu Šokira pac tistega, kateremu so miti poklic -Sabethino mater, arheologinjo.
NA KRATKO
RESNA GLASBA Domingo ustanovil svojo nagrado
MADRID - Španski tenorist Placido Domingo je najavil izvedbo mednarodnega tekmovanja opernih pevcev, ki bo nosilo njegovo ime, zaCelo pa se bo 2. maja letos v Parizu pod vodstvom samega Dominga. NateCaj bo objavljen marca in aprila v Londonu, Madridu, Parizu, Munchnu, Stockholmu, Milanu in na Dunaju, kandidate pa bodo izbirali na posebnih prireditvah. Izbrali bodo 38 finalistov, na glavnem tekmovanju pa bodo štirje nagrajenci prejeli nagrado 50.000 francoskih frankov, angažma in večerno toaleto Huberta de Givenchyja.. (M.T.)
POPULARNA GLASBA Nominiranci za nagrado Grammy
LOS ANGELES - Ameriška akademija za posnete umetnosti in znanosti snemanja je objavila nominacije za podelitev nagrad Grammy. Nagrado že petintrideset let podeljujejo za dosežke na področju popularne glasbe. Rock glasbenik Erič Clap-ton je bil nominiran kar sedemkrat tudi v najbolj prestižnih kategorijah za
Levo in v sredini zgoraj: skici kostumov za predstavo Tartif Zgoraj desno: plesalka Studia za ples Celje Spodaj levo: Sam Shepard v filmu Popotnik (Vse foto:arhiv)
Ne, bi pa zelo rada. Na sprejemu letošnje Borštnikove nagrade sem se srečala z Acotom SunjiCem (direktor ljubljanskega Lutkovnega gledališča - op.a.). Takrat me je povabil na sestanek.
Nagrada na Borštnikovem srečanju je torej kljub vsemu koristna reč?
Ah, ne, o teh stvareh se lahko zmeniš na kateremu koli žuru. Nagrada je res nekakšno priznanje, znak, da so te opazili, vendar na-
grade na Borštnikovem srečanju nimajo veC umetniške vrednote. »There is no business like show bu-siness«, to je danes Borštnikovo srečanje. Mene pa gledališče kot biznis ne zanima. Ko sem letos šla po to nagrado, sem potem bila Se dva dni pasje jezna sama nase, ker sem se tam pojavila. In zato na Borštnikovo srečanje, dokler se ne bo bistveno spremenilo, niti slučajno veC ne grem.
najboljšo pesem (Tears in Heaven) in najboljši album leta (Unplugged). Glavni Claptonov konkurent bo prav gotovo glasba iz Disneyjeve risanke, ki je bila nominirana kar osemkrat. Najbolj zanimiva je seveda konkurenca v dveh kategorijah: za najboljšo skladbo in za najboljši album leta. Najboljšo pesem bodo izbirali med naslednjimi: Archy Breaky Heart Billyja Raya Cyrusa, Con-stant Craving K. D. Langa, Save the Best for Last Venesse VVilliams, glasbo iz risanke Lepotica in zver ter že omenjeno Claptonovo Tears in Heaven. Za najboljši album so nominirani Achtung Baby irske skupine U2, Diva Annie Lennox, Ifigenije K. D. Langa, Unplugged Eriča Claptona in glasba iz filma Lepotica in zver. Slavnostna razglasitev nagrajencev bo 24. februarja v Los Angelesu. (T.M.)
KULTURNA POLITIKA Mafija in bienale
BENETKE - Da je v Italiji tudi kultura v rokah Cose Nostre, kažeta med drugim tudi odstopa dveh novoizvoljenih svetnikov, Paola Coste in Sergia d’ Antonia, ki sta se za to potezo odločila v znak protesta proti nadvladi politike v kulturi. Pred
nekaj dnevi komaj imenovan svšt, pristojen za organizacijo vsakoletne filmske Mostre in bienalnih umetnostnih in arhitekturnih razstav, je po mnenju Časopisa Corriere della Sera, sestavljen po naCelu strankarske pripadnosti, saj prevladujejo krščanski demokrati in socialisti, njihovo poznavanje kulture in njene problematike pa je veC kot vprašljivo. Problemi, ki so bili prisotni že dlje Časa, so z vso Širino pridrli na dan prav v letu, ko najprestižnejša italijanska umetnostna prireditev - beneški Biennale- zaključuje prvo stoletje dejavnosti.
Za dodatne zaplete je poskrbel tudi selektor Peter VVeibel (na sliki), sicer znani teoretik intermedialne umetnosti, performancer in videast, ki se je odločil, da bo prekinil tradicijo razvrščanja umetnikov po nacionalnem ključu. V avstrijski paviljon je tako uvrstil tudi nekaj tujih umetnikov, kar je povzročilo kulturni Škandal. (AFP, V.S., A.M.)
NOS GOR? FESTIVAL
Dnevi plesa brez
občinstva
Ženja Leiler
Dvanajsta izvedba Dnevov plesa je samo potrdila lanskoletno ugotovitev, da je konceptualna shema te prireditve neatraktivna in zastarela, hkrati pa se je pokazal še en zanimiv paradoks: medtem ko je za ples in z njim plesno gledališče pravo modno zanimanje, pa njuna edina domača stanovska predstavitev ne privabi pred svoje odre niti tistega dela občinstva, ki sicer navdušeno ploska gostujočim in domačim plesnim in plesno-gle-dališkim dogodkom. Celo Cankarjevemu domu, enajstletnemu soorganizatorju Dnevov, se ni zdelo vredno porabiti promocijskih cekinov za to, da bi njen program objavil v časopisu: kot da bi želel s tem (ne) dejanjem vsem sporočiti, da ga, glede na (ne) odmevnost, vse skupaj že tako in tako preveč stane.
Organizatorja, ZKOS in njen oddelek za plesno dejavnost, sta se letos sicer elegantno izognila kritikam, čes da prireditev nima prave konceptualne zasnove: za selektorico sta izbrala mlado koreografinjo in plesalko iz frontnih vrst slovenskega profesionalnega plesa, Članico Plesnega teatra Ljubljana Sinjo Ožbolt, pri tem pa zamolčala, da o pravih idejah, ki bi resnično prenovile Dneve, sploh nista razmišljala.
Tako so štirje, na silo razvlečeni festivalski dnevi Se vedno imeli predvsem to funkcijo, da so bili enkratna priložnost (in v tem smislu tudi nekakšna nagrada) za tiste, ki se po posameznih plesnih centrih izobražujejo in v njih delajo Cez leto. V isti sapi pa so, po inerciji ge-sla«za vsakega nekaj«, predstavili Se vrsto skupin, ki gojijo t.i. zabavni ples, ponudili sicer odlično, a od vsega, kar se je tam predstavilo, zelo drugačno, iz drugih kvalitetnih svetov prihajajočo berlinsko skupino Tanzfabrik, ter estetsko izčiščeno, vendar vsebinsko izpraznjeno predstavo Suncokre-ti zagrebškega Studia Mare. Ta raznobarvni in po umetniški vrednosti zelo raznoliki skupek je predvsem izraz premalo konsistentne plesne politike: po eni strani Dnevi ne kažejo dejanske podobe stanja pri nas, saj je plesnih (predvsem profesionalnih, ce že ne institucionalnih) projektov, ki bi jih bilo moc na njih predstaviti, precej veC. Po drugi strani pa je zanemarljivo število sicer ne zanemarljivih tujih skupin vse prej kot voda na mlin namere organizatorjev Dnevov, da bi ti počasi prerasli v mednarodni plesni festival. Ni vprašanje, ali eno ali drugo, temveC: najprej eno, in Ce to dobro, potem Se drago.
Dnevi plesa bi bili Se kaj vec kot zgolj samo-
zadostna in le sebi potrebna preglednica ljubiteljskih in polprofesionalnih domačijskih plesnih dosežkov, ce bi bili sami tudi svoj lasten producent: najboljšim skupinam bi morali omogočiti, da postavijo celovečerno predstavo. Kajti tistim, ki jim bo enkrat uspelo postaviti zanimiv gledališki projekt, bo hitreje prisluhnila tudi kakšna druga institucija, pa tudi kakšen nenadejani mecen. (Letos bi si taksno podporo zaslužila reško-slo-venska skupina Labis, ki je s svojo miniaturo pokazala največ.) S tem bi se bolj enakomerno porazdelile »pozicije moCi«, ki so za zdaj zgoščene predvsem v močnejših ljubljanskih in mariborskih plesnih centrih, kar bi prineslo veC kot potrebno ustvarjalno konfrontacijo in motivacijo. Dnevi plesa bi morali postati prestiž za najboljše, tako da bi si na njih želeli nastopiti tudi tisti, ki so, glede na trenutni koncept Dnevov, to prireditev za zdaj preveč presegali. Pregled mlajših, porajajočih se koreografov in plesalcev pa bi lahko predstavljal spremljevalni program, ki bi moral Cez nekaj let zapolniti uradnega. Itd. Sele ko bo imela razvejano in moCno frontno manifestacijo plesa, bo Ljubljana sploh lahko začela razmišljati o morebitnem mednarodnem festivalu.
Dnevi plesa '93 so na žalost dokaz, da se plesna scena nikakor ni sposobna povezati in skupinsko delati. Tako imamo na eni strani svetovalno-entuziazijski oddelek za ples pri ZKOS, ki pokriva vse od družabnih in zabavnih plesov ...do sodobnega plesnega izraza, na drugi Plesni teater Ljubljana ter posamezne samostojne koreografe; na ministrstvu pa so balet uvrstiti k glasbi, sodobni ples pa k gledališču, enega samega kritika, ki se razglaša za izključno plesnega kritika, pedagoge na srednji baletni šoli, ki se držijo Cisto zase, nobene institucionalizirane Sole za sodobni ples... Tudi zato so Dnevi plesa en sam plesni »korak« v prazno, hkrati pa realna podoba pomanjkljivosti plesne politike. Strategije pac. Za to ni izključno kriva nobena od struktur, zato pa toliko bolj vse skupaj . Dokler se domaCa plesna scena, na kateri kljub nemogočim delovnim pogojem delujejo tako odlični koreografi, kore-orežiserji in plesalci, drobi na koščke, meče sama sebi polena pod noge, njeni udje pa se spotikajo eden cez drugega, je paC nihče ne bo jemal resno. Tudi za letos velja: frontalni napad je najboljša obramba.
Dnevi plesa 94?
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Četrtek, 14. januarja 1993
RIM / PRIČAKOVANJE ZA SKLEP O REFERENDUMIH
TRST / FRANCO JURI V SLOVENSKEM KLUBU
Mrzlično vrenje med političnimi silami
Kaj bo počel Craxi? - Srečanje Occheffo-La Malfa
»Pomembno je, da se znaš smejati lastnim napakam«
Uspelo srečanje z »veleposlanikom ironije« ob izidu njegove knjige
Vojmir Tavčar
RIM - Gibanje in pričakovanje, s tema samostalnikoma bi lahko označili politično dogajanje v Italiji v zadnjih dneh. Po eni strani veliko stikov in pogovorov med strankami in v strankah samih, po drugi strani pa pričakovanje predvsem za sklep ustavnega sodišča o referendumih, pa tudi za to, kaj bo odločil socialistični sekretar Bettino Craxi. In ob tem tudi pričakovanje, kaj bo z Amatovo vlado.
A pojdimo po vrsti. Ustavno sodišče je včeraj začelo z razpravo o referendumih, med katerimi je tudi tisti, ki spreminja volilni zakon senata iz pro-porčnega v večinski. Potem ko so odvetniki skupin, ki so predlagale referendume, obrazložili, zakaj so po njihovem mnenju referendumi v skladu z zakoni in ustavo, so se sodniki zbrali na posvetu. Po predvidevanjih bi sodišče moralo izreči svojo sodbo jutri ali najpozneje v soboto.
Ce je jasno, da bo treba počakati nekaj dni, da bo znana usoda referendumov, je manj jasno, kaj namerava socialistični tajnik Bettino Craxi. Med raznimi strujami - Craxijevo večino, Martellijevim in Spinijevim krilom - je v teh dneh vrsta stikov, obenem pa se struje sestajajo tudi na ločenih sestankih.
Achille Occhetto
Martelli in Spini sta vsak s svoje strani jasno zahtevala, naj stranka spremeni dosedanjo politiko, predvsem pa naj Craxi odstopi in omogoči prenovitev vodstva. Predvčerajšnjim zvečer je socialistični tajnik baje res napovedal svoj odstop, ni pa jasno, kdaj naj bi se umaknil. Nekaj elementov jasnosti bo morda prinesel sestanek tajništva, ki je napovedan za danes in na katerem naj bi določili datum nacionalne skupščine. Ta naj bi odločala o novem vodstvu in datumu novega kongresa.
Medtem pa je pravosodno ministrstvo včeraj iz-
Giorgio La Malfa
ročilo poslanski zbornici gradivo, s katerim so milanski preiskovalci utemeljili svojo zahtevo za odvzem parlamentarne imunitete socialističnemu taniku. Gradivo bo na razpolago posebnemu zborničnemu odbom, komaj bo predsednik zbornice Na-politano uradno seznanil skupščino z izročitvijo gradiva. S tem se bo v zbornici tudi formalno začel postopek za odvzem imunitete. Kako se bo končal, je veliko vprašanje, mračno senco dvoma glede usode postopka pa je včeraj vrgel sklep večine, ki je zavrnila dovoljenje za sodni poto-
pek zoper demokrščanske-ga poslanca Borro, kljub temu, da sta poslanec in posebni odbor za odvzem imunitete to predlagala.
V včerajšnjo politično dinamiko sodita tudi srečanji, ki ju je imel tajnik Demokratične stranke levice Achille Occhetto z republikanskim tajnikom Giorgiom La Malfo in z voditeljem evropskih federalistov Marcom Pannello. Srečanje s Pannello zaenkrat ni prispevalo k zbli-žanju stališč. Povsem drugačen pa je bil pogovor med tajnikoma DSL in PRI. Occhetto in La Malfa sta našla skupen jezik tako glede gospodarske politike (strogo varčevanje ob istočasnih ukrepih za zaščito zaposlitve in bistvenih vrednot socialne države) in glede reforme volilnega sistema (večinski sistem z dvema turnusoma po francoskem vzorcu). In ti dve vprašanji bosta poglobila na nadaljnjih srečanjih.
Tudi od teh srečanj bo v znatni meri odvisna usoda Amatove vlade. DSL se, kot kaže, zaenkrat ne mudi z napovedano nezaupnico, medtem ko skušata skrajna desna in leva opozicija pospešiti tempo. SKP in MSI sta včeraj ločeno predstavili v senatu nezaupnici vladi. Kaže, da je podpisov pod obema dokumentoma dovolj, da bo o tem vprašanju moral senat razpravljati v kratkem, najbrž v roku desetih dni.
Damiana Ota
TRST - Sposobnost, da se znaš smejati (ali vsaj nasmehniti) svojim napakam, ti gotovo pomaga, da bolje rasteš in se utrjuješ. To velja tudi za narod, dokaz, da je slovenski narod tega zmožen, je tudi več kot triletno neprekinjeno sodelovanje Franca Jurija z enim osrednjih ljubljanskih dnevnikov. Jurijev ostro satirični komentar družbeno-političnih dogodkov v slovenskem in Sloveniji bližnjem prostoru se v obliki vinjet vsak dan pojavlja na prvi strani Dela, pred nedavnim pa so njegove ka-rikatume risbe izšle še v drugem izboru. Zbirka najboljših vinjet Franca Jurija, ki je konec lanskega novembra izšla z naslovom ”V imenu naroda”, je bila v ospredju pozornosti večera, ki sta ga predsinočnjim v Gregorčičevi dvorani priredila Slovenski klub in krožek Istria. Ob predstavitvi druge Jurijeve knjige, ki ji je prav tako kot prvi - Slavna naša zgodovina - napisal uvodno besedo Jaša L. Zlobec, pa se je razgovor razvil še dlje, v razmišljanje in komentar mnogoterih kultumo-po-litičnih okoliščin, ki obdajajo in segajo v naš življenjski prostor.
Torkov večer Slovenskega kluba z »veleposlanikom ironije« Francom Jurijem v Gregorčičevi dvorani (foto Križmančič)
Torkov večer je uvedla tiskovna konferenca, na kateri je Juri spregovoril o svojem delu številnim predstavnikom sredstev množičnega obveščanja iz Trsta, Kopra in z Reke. Obenem je šlo za predstavitev javnosti prvega skupnega koraka dveh kulturnih organizacij, ki želita "spregovoriti” o prednostih in bogastvu obmejnega kulturnega prostora, s tem pa odpirati čedalje širše vrzeli v neotipljivem, a vendar obstoječem "zaščitnem” obzidju, za katerega se nevarno zatekajo različne stvarnosti
tržaškega in tudi bližnjega istrskega prostora. »Zavzemamo se za vrednotenje različnosti, radi bi učili in vzgajali k spoštovanju različnega,« je posebej podčrtal predsednik krožka Istria Marino Vocci. Franco Juri je torej zgleden dokaz osebnosti, ki je uspela premostiti ovire nespo-ročanja tudi med manjšinami in je v pravilnost tega početja prepričala številne posameznike.
O Francu Juriju, "veleposlaniku ironije”, ki bo predvidoma spomladi uradno nastopil diplomatsko službo v Argenti-
ni, je uvodoma spregovorila Danjela Birsa: številnim prisotnim v Gregorčičevi dvorani je predstavila Jurijevo večstransko udejstvovanje, od začetkov političnega nastopanja v naprednem gibanju Gruppo ’88 in lektorstva na univerzi do poslanskega mandata v slovenski skupščini in seveda ob vsem tem še uspešnega uveljavljanja v vlogi karikaturista na straneh slovenskih časopisov.
”V imenu naroda” ni le naslov knjige satiričnih vinjet, je posebej nekoliko grenki komen-
r na izbire političnega zreda, ki prav ”v ime-1 naroda” odloča in p°' ga narodu v škodo. S m Franco Juri postavlja i zatožno klop skrajno-i in "odvečnosti” clo-iške družbe. V prvi vr i obstoja skrajnosti na-onalizmov, ki lahko uvedejo le do grozot -)t je pokol bosanskega iroda na bližnje® alkanu. V komentarju a to dogajanje postane Lrijev ironični odnos ■avi "črni humor”. Vsekakor se parodija ivečnega, ki prežema irijevo ustvarjalnost, tlicuje na pozitivne Ginke, ki jih prinaša losobnost ironiziranja ire) resnih zadev: sam tira Daria Foja, ko pra-, da je "satira kisik ra-lmnosti”, in s tem želi sem družbenim sku-nostim, da bi jo uspem za lasten boljši razvoj ' irejemati in uveljaviti-ržaška stvarnost tega ni losobna, ker je Trst im "manjšina” v odno-i do italijanske države-
indrom "manjšinstva
a vodi v zapiranje oči, strah pred odkritjem ti' e stvarnosti, ki je itak el našega mesta. Dokler staja ta del zakrit, pa se iesto lahko odziva le 5
ilošno zagrenjenostjo
z. obsedenostjo. Zelo spel torkov večer bi si
NOVICE
Bosanskohercegovski škofje pri papežu
RIM - Z vabilom papežu Janezu Pavlu II., naj obišče Bosno in Hercegovino kot prispevek k po-mirjevanju te nesrečne republike, se je v torek zvečer končal v Vatikanu obisk štirih bosansko-hercegovskih škofov. Škofje, ki so se v Assisiju udeležili dneva molitve, bedenja in posta za mir v Evropi in še posebej na Balkanu, so svoj prihod v Italijo izkoristili še za obisk »ad limina« pri poglavarju rimsko-katoliške cerkve, ki je vsakega od njih zadržal na pogovoru in jih nato skupaj gostil na večerji.
Štirje bosansko-hercegovski škofje so papežu orisali dramatično situacijo v njihovi državi in končali svoje izvajanje s prošnjo za pomoč za katoličane, ki so ostali v BiH »skupaj z narodom brez vsakršne pravice« in se zavzemajo za sodelovanje z muslimani in pravoslavci »kljub spremembam in tragičnim dogodkom«. Končali so z ostrim napadom zoper »vojaško in politično vodstvo bivšega komunističnega režima«.
Vatikan tokrat ni objavil papeževega odgovora škofom v nasprotju z običajno prakso. Tiskovni urad je to utemeljil z dejstvom, da je papež že povedal v Assisiju vse, kar misli o tragediji v BiH.
Onesnaženost zraka ogroža sedem mest
FIRENCE - Poleg Trsta se še šest italijanskih mest spoprijema s kočljivim vprašanjem onesnaženosti zraka.
V Bologni bodo avtomobili lahko vozili na osnovi predpisov o izmeničnih evidenčnih tablicah..V Firencah pa bodo po štirih dneh zapore z današnjim dnem ponovno prometu odprli mestno središče; merilne naprave so namreč pokazale, da je onesnaženost zraka pod mejo nevarnosti. V Rimu bo kmalu “zazvonil” alarmni zvonec: dva dni je bilo stanje še vzdržno in tudi glede prometa niso sprejeli omejitvenih ukrepov. Pristojni odbornik za promet vsekakor ponavlja poziv, da bi se ljudje v čim večji meri posluževali avtobusov. Tudi v Neaplju ne bodo sprejeli posebnih ukrepov, kljub temu da je bila varnostna meja večkrat presežena; tudi ukrepi o vožnji avtomobilov po “pravilu" izmeničnih tablic niso dosegli zaželenih sadov, ker manjkajo organi, ki bi lahko nadzorovali in ukrepali. V Turinu že tretji dan zapored velja pravilo izmeničnih tablic, v Bocnu pa bo danes avtomobilski promet prepovedan od 7. do 20. ure; v tem mestu se tudi zaenkrat izključuje možnost, da bi promet povsem zaustavili.
Sklepi komisije za odvem imunitete
RIM - Senatna komisija za odvzem parlamentarne imunitete je sprejela zahtevo, da lahko steče sodni postopek proti senatorjema Carlu Merollijju in Mauriziu Creusu, medtem ko je zavrnila zahtevo o enakem postopku, ki zadeva Pietra Montresorija (vsi trije pripadajo Krščanski demokraciji). Komisija je obenem zavrnila zahtevo po arestu senatorja Merollija.
ZA VOZILA S KATALIZATORJEM ALI NA METAN
Posebne oznake za »ekološka« vozila
V nekaterih pokrajinah jih že delijo
_______OTVORITEV / NOVO SODNO LETO__
Rahel optimizem glavnega pravdnika VHtoria Sgroia
Sodstvo sposobno odgovoriti na zahteve državljanov
RIM - Od 16. januarja bodo na pokrajinskih uradih za civilno motorizacijo aktivirali hitre informatske postopke za ažumiranje prometnih knjižic avtomobilov, ki so opremljeni s katalizatorjem ali pa gredo na metan. Na osnovi tega bodo potem pokrajinski uradi za motorizacijo izdajali za ta vozila tudi posebne oznake zelene barve (tako imenovane »verdo-ne«). Vse to se seveda uokvirja v napore, da bi zmanjšali onesnaženost zraka v mestnih središčih. Avtomobili z omenjenimi oznakami zelene barve bodo namreč smeli krožiti po mestnih središčih brez omejitev, ki bobo veljala za običajna vozila.
Računajo, da je v Italiji okrog 2 milijona vozil, ki so opremljena s katalizatorjem oziroma ki gredo na metan. Glavna direkcija za civilno motorizacijo je medtem že začela pošiljati po pošti na domove oznake zelene barve lastnikom tistih »ekoloških« vozil, ki so že zadevno ažumirali svoje prometne knjižice. Gre za 914.447 vozil,
distribucija oznak pa se je pričela v pokrajinah Rim, Neapelj, Milan, Genova, Bologna, Firence, Turin, Benetke, Palermo, Bari, Catania, Reggio Emilia, Brescia, Bergamo, Verona, Varese, Pescara, Lucca in Cuneo. Seveda pa se bo v kratkem razdeljevanje raztegnilo tudi na ostale italijanske pokrajine. V primeru, da bi na oznakah in drugih povezanih dokumentih prišlo do kakih netočnosti, imajo lastniki avtomobilov možnost, da se neposredno obrnejo na glavno ravnateljstvo za civilno motorizacijo v Rimu po telefonu 06/41585294-5-6-7-8.
Omenimo naj, da so na te telefone doslej že klicali mnogi lastniki vozil. V 80 odstotkov primerov je šlo za ljudi, ki so hoteli pohvaliti glavno direkcijo za civilno motorizacijo, ki je pač »samodejno« začela pošiljati zelene oznake upravičencem. Zadevi se ne gre čuditi, saj smo v Italiji vajeni, da ne dobimo nobenega dokumenta brez predhodnih prošenj.
RIM - Leto, ki so ga označevali umori Falco-neja, Borsellina, Morvil-love, v katerem ni manjkalo temnih trenutkov, pa se je za pravico končalo tudi z žarkom upanja. Prav ta rahel optimizem glede sposobnosti sodnih organov, da primerno odgovorijo in zadostijo potrebam in pričakovanjem držalja-nov, je bila glavna značilnost poročila glavnega pravdnika kasacijske-ga sodišča Vittoria Sgroia, ki je včeraj v prisotnosti predsednika republike Scalfarija odprl novo sodno leto.
Sgroi je podal okvirno sliko položaja italijanskega sodstva ter njegovega boja proti kriminalu. Poudaril je, da so se res bistveno zmanjšali
primeri nekaterih prekrškov in fenomenov, ki so še do včeraj zaskrblja-li javnost, kot na primer terorizem, obenem pa je naglasil, da je na vsedržavni ravni prišlo do novih in zaskrbljujočih pojavov, kot na primer afere v zvezi s podkupninami ali vse bolj pogosti primeri rasne nestrpnosti. Glede terorizma je dejal, da je za nami obdobje relativnega miru, a terorizem in pre-vratništvo ostajata skrita grožnja, vkoreninjena v sedanje družbeno dogajanje, ki je s številnih vidikov nestabilno in negotovo.
Večji del poročila je Sgroi posvetil analizi ukrepov proti mafiji in organiziranemu kriminalu, možnosti za uspeh pa so
odvisne od rešitve vprašanje učinkovitosti sodnega aparata, ki mu še vedno primanjkujejo osebje in materialna sredstva. Navedel je nadalje, da upada število umorov, z izjemo področja Catanie in Palerma, opaziti pa je, da se mafija vrinja v skoraj vse italijanske dežele, čeprav si je obenem država opomogla, o čemer priča vse več primerov skesancev, ki so se odločili za sodelovanje s pravico.
Glavni pravdnik Sgroi je nadalje naglasil tudi potrebo po spremembi terminov za preventivni pripor ter dodal, da je vprašljivo nekoga imeti za povsem nedolžnega, potem ko sta ena ali celo dve razsodbi pokazali povsem drugače.
Na koncu svojega p°' ročila pa se je Sgroi zaustavil pri izredno aktualnem vprašanju revizije sodnega sistema in odločno naglasil potrebo, da morajo prav vsi spoštovati zakone zakone.
S svoje strani je izvršni odbor vsedržavnega združenja sodnikov ob odprtju sodnega leta navedel številne probleme, ki tarejo sodstvo, in ponovil kritike ter obtožbe na račun vlade, političnih sil ter parlamentarne komisije za institucionalne reforme. Za sodstvo, pravi v svojem sporočilu, naj bi bilo namenjenih le 0,8 odstotka državnega proračuna, znova pa naj bi se pojavljale politične kontrole nad sodstvom-
BIL JE PRIČA V PREISKAVI O USTICI
TRST / ČETVERICA KOLUMBIJCEV UKRADLA ZA 13 MILIJONOV LIR ZLATNINE
Italijanski general v pokoju umorjen v središču Bruslja
BRUSELJ - General v pokoju italijanskega letalstva Roberto Boemio, 58 let, predstavnik družbe Alenia v Belgiji, je bil umorjen preteldo noč v Bruslju. Zabodla sta ga neznanca pred njegovim stanovanjem v središču belgijskega glavnega mesta, malo potem, ko je parkiral svoj mercedes in se podajal domov. Morilca sta zbežala na ukradenem escortu. Generalove denarnice niso našli, vendar preiskovalci dvomijo, da so ga ubili zaradi denarja.
General Boemio, ki je bil povezan tudi s krogi
NATO pakta v Bruslju, je bil tudi med pričami, ki so jih zaslišali sodniki preiskave o tragediji v Ustici. Leta 1980, ko se je zgodila tragedija letala DC 9 družbe Itavia, je bil namreč general na čelu tretjega vojaškega področja v Martinafranci. Sodnik Priore ga je bil zaslišal jeseni leta 1991: kaj je general takrat povedal, ni dano vedeti, vendar so v sodnih krogih potrdili, da je dal »bistven prispevek« preiskavi in da je pojasnil marsikatero dotlej še nepojasnjeno okoliščino.
Plena so se »veselili« le pol ure
TRST - Iz draguljarne so odnesli za 13 milijonov lir zlatnine, a so se lahko le slabe pol ure veselili plena: policaji so jih takoj izsledili in aretirali. Dogodilo se je včeraj malo pred poldnem v zlatarni Efry Gold v Ul. Cellini v neposredni bližini tržaške glavne železniške postaje, protagonisti zgodbe s srečnim koncem za lastnico dragocenosti pa so bili štirje kolumbijski državljani, dva moška in dve ženski, in agenti železniške policije.
Kolumbijci so v skupini stopili v zlatarno
pod pretvezo, da bi ena od žensk (imen preiskovalni sodnik ni posredoval tisku) kupila nekaj cenenega nakita. Lastnica zlatarne, 45-letna Erna Sutter iz Ul. Pace da Vedano 2, je postavila na prodajni pult pred njo dva zavoja z zlatimi verižicami in zapestnicami, da bi nakupovalka lahko izbrala nakit. Komaj pa je razprla zavoja, že sta moška hitro segla po zlatnini, jo zgrabila in jo skupaj z ženskama ucvrla iz trgovine proti železniški postaji.
Sutterjeva je začela takoj za njimi klicati na
pomoč, kmalu pa se je znašla in stekla na železniško postajo, kjer je prijavila krajo tamkajšnjemu uradu železniške policije.
Prav hitri prijavi se ima zlatarka zahvaliti, da so policisti v nekaj minutah odkrili in onesposobili tatove. Dva so prijeli na vlaku, ki je na peronu čakal na odhod proti Benetkam. Ko so izvedeli za tatvino, so namreč policisti hitro zaustavili ves železniški potniški promet. Med pregledom vagonov so izsledili dva Kolumbijca, ki sta odgovarjala
opisu tatov, ki jima ga je posredovala okradenka. Policiski agenti so oba temeljito preiskali in našli plen.
Druga dva tatiča sta med begom ubrala nasprotno smer: zbežala sta na nabrežje, a tudi njima je kmalu odklenkalo. Vodstvo železniške policije je namreč obvestilo o tatvini vse policijske organe. Tako so začeli tudi agenti letečega oddelka svoj lov na tatiče, ki je po kakih dvajsetih minutah obrodil zaželene sadove. Policijska izvidnica je prav na nabrežju iztaknila
eostala dva člana lanske četverice in ju etirala.
Po uspešnem lovu je lezniško policijo čaka še dvojno delo: sku ij z zlatarko so preg® ili ukradeni plen (18 irižic in 70 zapestnic i skupno vrednost 1 ilijonov lir), ki so ga )tem, ko so ugotovim i ne manjka ničesar, nili zakoniti lastnici-item pa so prepeljan itverico kolumbijski tičev v koronejski za ir na razpolago sod m oblastem. Obtoženi ido tatvine v obteži h okoliščinah.
FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Četrtek, 14. januarja 1993
UPRAVNO SODIŠČE / SPREJET PRIZIV
DEŽELA / POROČILO ODBORNIKA BRANCATIJA
NOVICE
Pristanišče še brez komisarja
Suspendirano imenovanje Fusorolijo
»Zdravstvo upravljati s podjetniškimi prijemi«
Deželna vlada FJK se loteva uresničevanja vladnega odloka o reformi zdravstva - Število KZE bodo razpolovili
TRST - Deželno upravno sodišče je znova suspendiralo imenovanje Paola Fusarolija za izrednega komisarja Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče. Poleg tega je sklenilo, da vse akte posije državnemu pravd-nistvu v Rim, verjetno v zvezi z možnostjo, da je Pri samem imenovanju prišlo do kazenskega
prekrška.
Zadeva v zvezi z imenovanjem Fusarolija za izrednega komisarja ni bila prvič pred tržaškimi sodniki. O njej so razpravljali že 18. decembra lani, ko so prav tako suspendirali imenovanje v Pričakovanju dokončne razsodbe. Priziv proti imenovanju je vložil tržaški sindikat CGIL, zatem so mu sledili tržaški industrije! (o njihovem Prizivu bo sodisce razpravljalo prihodnji mesec). Sindikat je namreč trdil, da je bil Fusaroli pred razpustom upravnega sveta, do katerega je prišlo 22. septembra lani, njegov predsednik, in je zato dejansko nasledil samemu sebi. Zadeva se je dokaj Čudno razpletala. Tiste dni se je Fusaroli mudil v Rimu, in sicer v zvezi s prispevki za spri-stanisce. Kot nam je povedal pokrajinski tajnik SKP in občinski svetovalec Giorgio Canciani, ki je ml tedaj elan upravnega sveta ter glavnega odbora
Paolo Fusaroli
Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče, pa so elani upravnega sveta iz sredstev javnega obveščanja izvedeli, da je Fusaroli med svojim bivanjem v Rimu dal ostavko in da je bil takoj zatem imenovan za izrednega komisarja: odšel je kot predsednik, vrnil se je kot komisar.
Po mnenju CGIL pa je bilo imenovanje v nasprotju z zakonom: v primeru primanjkljaja namreč predsedniku in upravnim organom zapade mandat in v naslednjih petih letih ne morejo vec opravljati nobene funk-
cije v isti pristaniški ustanovi. Zagovorniki Fusarolija pa so trdili, da Fusaroli v trenutku, ko je prišlo do komisarske uprave, formalno ni bil vec predsednik upravnega sveta, saj je dal ostavko 22. septembra, a minister za trgovinsko mornarico ga je za komisarja imenoval 24. septembra.
Takoj po prvi obravnavi na deželnem upravnem sodišču, ki je imenovanje Fusarolija suspendiralo, pa je prišlo do nepričakovane poteze: minister za trgovinsko mornarico Tesini ga je samo nekaj ur zatem znova potrdil za komisarja. Sindikat CGIL, ki ga zastopa odv. Giovanni Ventura, se je znova obrnil na TAR (predsednik Pellingra, poročevalec Cardoni, stranski sodnik Zuballi), ki je včeraj imenovanje spet suspendiralo v pričakovanju razsodbe, do katere pa bo prišlo Cez kakšen mesec.
Sedaj se seveda postavljajo vprašanja izpred meseca dni, in sicer o sestavi pristaniškega vodstva, v prvi vrsti o položaju Santora, ki je v teh mesecih opravljal vlogo pod-komisarja, formalno pa je bil asistent Fusarolija. S svoje strani SKP med drugim poudarja, da so bili izgubljeni dragoceni meseci za nov zagon luke.
TRST - “Upravljanje" zdravja ne bo poverjeno zasebnikom, zgodilo pa se bo, kot da bi ga prav oni upravljali. Za to bo skrbel poseben holding (t.j. Dežela) preko nekaterih podjetij (Krajevnih zdravstvenih enot, avtonomnih bolnišnic in veCconskih prezidijev za preventivo). Tako je vCeraj podčrtal deželni odbornik za zdravstvo Mario Brancati v deželni svetovalski komisiji za zdravstvo, ki ji predseduje liberalec Ariis. Na osnovi vladnega odloka bo Dežela v kratkem pripravila izvršilne instrumente in preuredila svoj zakonski osnutek glede zdravstvenega sektorja. Zakonski osnutek je deželni odbor že odobril julija lani, o njem so nato razpravljali zdravstveni operaterji, vCeraj pa ga je v deželni komisiji orisal odbornik Brancati. Razna podjetja, kot je sicer že znano, bodo vodili generalni direktor, upravni direktor, predstavnik zdravstvenih služb in zdravstveni svet. Knjigovodstvo teh podjetij ne bo slonelo veC na birokraciji, ampak na gospodarski raCunici. Omenjene strukture bodo finansirali na osnovi zmogljivosti in nižjih stroškov za kakovostne usluge.
Moderno opremljen bolnišniški oddelek v eni od tržaških bolnišnic (foto Križmančič)
Tako namerava ukrepati deželna vlada v Furlaniji - Julijski krajini: v primerjavi s prvi deželnim zdravstvenim načrtom je sedaj ubrala drugačno pot. Gre namreč za prožnejši načrt, ki ne sloni na načrtovalnem procesu, ampak ga
le začenja. Zaključilo se je tako obdobje programov brez zanesljivih jamstev, da bi jih nato lahko tudi uresničili. Programov ne bodo pripravljali na osnovi že obstoječih struktur, ampak na osnovi potreb prebivalstva in razpo-
ložljivih finančnih sredstev.
Zdravstveni sektor se namreč spreminja; novosti, ki so bile še do vCeraj neizvedljive, se danes postopoma uresničujejo. Zaradi tega se tudi dandanes govori o “promociji" zdravstva in ne o zdravljenju bolezni. In zdravje je mogoče zagotoviti ne samo v bolnišnicah. Treba je namreč najti način - in v tem je bistvo Brancati je vega predloga - da se ovrednotijo produktivnost in garancije za boljsko kakovost služb.
Ne gre namreč pozabiti, da so razne bolniš-niške aparature zelo drage (večkrat stanejo tudi po veC milijard lir) in da delujejo le nekaj ur dnevno, namesto da bi delovale 12 ur ali pa nepretrgoma, kar bi bilo seveda veliko bolj ekonomsko. In to bo mogoče doseči v primeru, tako zagotavlja predstavnik deželne vlade, da bi Krajevne zdravstvene enote postale prava podjetja, upravljana s podjetniškimi prijemi.
Seveda pa bo treba prihraniti tudi na druge načine, predvsem s tako imenovano racionalizacijo storitev. V ta okvir sodi tudi namen, da bi število krajevnih zdravstvenih enot od sedanjih dvanajst skrčili na šest.
Predstavniki CGIL zapuščajo odbore
TRST - Tudi v naši deželi bodo predstavniki sindikalne zveze CGIL v kratkem odstopili iz vseh upravnih svetov in vodstev raznih javnih ustanov. Ostali bodo le v nekaterih srbstvenih ustanovah, kot npr. v INPS, kjer bodo organizacijo odslej naprej zastopali upokojenci. Tako je vCeraj sklenilo deželno vodstvo sindikata na osnovi odločitev vsedržavnih vrhov, ki hoCejo s to potezo prispevati k splošni mo-ralizaciji javnega življenja.
Paolo Pupulin, Član deželnega tajništva, je v svojem uvodnem poročilu rekel, da je bilo leto 1992 tako za CGIL, kot za vse ostale sindikalne organizacije, zelo težko leto. Kljub naraščajočemu nezaupanju delavske baze je imela CGIL v preteklem letu v deželni realnosti 115 tisoč elanov in Članic (4 tisoč veC kot leta 1992), pri Čemer pa gre beležiti naraščanje števila upokojencev in istočasno upadanje aktivnih delavcev. To vzbuja med sindikalnimi voditelji upravičeno zaskrbljenost. O veliki krizi, ki jo doživlja italijansko sndikalno gibanje, bo tekla beseda na že napovedani vsedržavni organizacijski skupščini.
Dežela naj uredi problem odpadkov
TRST - Deželna uprava mora imeti jasno politiko na področju uničevanja smeti in drugih odpadkov. To so od deželne uprave vCeraj zahtevali svetovalci DSL (med njimi je tudi Miloš Budin) in Zelene liste, ki so obenem pozvali vlado, naj preklice odprtje vseh že načrtovanih odlagališč.
Na tem področju je namreč prišlo do precejšnjih težav (in tudi trenj) v odnosih med Deželo in pokrajinskim upravami, ki so pristojne za ta vprašanja. O tem naj se po mnenju DSL in zelenih izreče deželna skupščina. Pokrajine pa bi morale pred tem posredovati deželnim telesom svoje načrte o odlaganju smeti oziroma o odpiranju novih odlagališč.
Jutri v Vidmu predstavitev študentovega priročnika
VIDEM - Deželna ustanova za pravico do univerzitetnega študija priredi jutri ob 11. uri na svojem sedežu na Drevoredu Ungheria 43 predstavitev Študentovega priročnika za akademsko leto 1992/93, ki so ga izdali s prispevkom Videmske in pordenonske hranilnice. Na predstavitvi bosta prisotna rektor videmske univerze ter predsednik bančnega zavoda Comelli. Knjižica vsebuje opis Vidma in njegovim kulturnih in turističnih zanimivosti ter vse informacije, ki jih potrebuje univerzitetni študent.
TERSKA DOLINA / V SOBOTO PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE
»Marvice tou vjetru« ponuja vpogled v stvarnost Barda
Delo je prvenstveno namenjeno izseljencem
Rudi Pavšič
BARDO - V Benečiji je v zadnjem času zaloz-Diska dejavnost dokaj živahna. Pred kratkim smo Poročali o izidu monografske knjige o Dipalji ve-si> ki je nastala izpod peresa župnika iz Ukev Maria Gariupa. Tokrat pa je ria vrsti Bardo v Terski oolini. Knjigo bodo predstavili v soboto ob 18. uri v prostorih bardske zadruge. Gre za delo, ki je nasta-i° izpod peresa različnih avtorjev, za njegovo reali-zacijo pa so poskrbeli tudi najmlajši, učenci zadnjih razredov osnovne šole v Njivici.
Knjiga, ki nosi naslov »Marvice tou vjetru« po-nuja bralcu zgodovinski m zdajšnji pogled na obči-
no Bardo ter razčlenjuje vrsto vprašanj, tudi jezikovne in narodnostne narave. Delo je namenjeno v prvi vrsti številnim izseljencem, o katerih je precej govora tudi v knjigi, katere izdajo je omogočila izseljeniška organizacija Alef.
O vprašanju Slovencev v videmski pokrajini piše v uvodu Marvic tou vjetru Pavel Strajn. Prva poglavja pa so namenjena sedanji stvarnosti v Bardu, gospodarskim, kmetijskim in družbenim vprašanjem krajev v goratem predelu Terske doline.
Knjižno delo je obogateno tudi z nekaterimi zapisi v domačem slovenskem narečju.
Novo knjigo krasijo številne zgodovinske fotografije
VIDEM / POBUDA UNICEF
Od danes državni posvet o vzgoji za novo Evropo
VIDEM - Kakšna Lvropa se nam obeta? ^di tista, ki bo šla od Portugalske do Uralov ali P3 tista, ki bo zaprta y uzke nacionalne ali bolje rečeno nacionalistične okvire? Na taka in
Posveta UK uto "Držav Višnjo Evroj danes do st mu.
Na simpoziju, ki se bo začel ob 17. uri v PalaCi Kechler, bodo sodelovati strokovnjaki iz raznih Področij, med gosti pa
bo tudi bosanski pisatelj Božidar StanišiC, ki piše pravljice in knjige za otroke. Glavna tema srečanja bo vsekakor šola, ki bi morala po mnenju UNICEF (Organizacije Združenih narodov za otroke) usmerjati uCence in dijake v boljše poznavanje bližnjega ter predvsem v strpnost, na kateri bi morala temeljti nova Evropa. Zaradi tega bo v Videm prišlo tudi vec kot sto učiteljev iz vseh italijanskih dežel, ki se bodo srečali s šolniki iz naše dežele, da si izmenjajo mnenja in strokovne izkušnje.
Primorski dnevnik
Lastnik: Z l i d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 40 SIT
Naročnina za Italijo: lema 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. januarja 1993 in zapadlostjo 1. januarja 2000.
■	Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 7% bruto, bo izplačan 1. julija 1993. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT s poviškom premije 0,50 na semester.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Prvi šestmesečni realni čisti donos znaša 12,63% letno v primeru, da se izklicna cena istoveti z nominalno.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 15. januarja.
■	Obveznice CCT se koristijo s 1. januarjem; ob vplačilu (20. januarja) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudijo banke.
NOVICE
Občina: kjer so tablice za vozove?
Tržaški občinski svetovalec Slovenske skupnosti Samo Pahor sprašuje župana, kje je občinski urad, ki izdaja evidenčne tablice za vozove z živalsko vprego in za sani. Novi, kot sicer tudi stari prometni zakon predvideva namreč dokaj visoke globe (tudi do 400 tisoč lir) za kršitelje tega določila. Zato Pahor sprašuje župana Staffierija, kdo je v okviru mestne uprave pravzaprav formalno pristojen za izdajanje teh tablic, kje se nahaja ta urad (Ce seveda sploh obstaja) in s kakšnim umikom posluje.
KD obnavlja svoje kadre
S skupščino vodstvenih kadrov je tržaška KD včeraj začela kampanjo včlanjevanja. Zasedanje je odprl Časnikar Ennio Severino, ki je povabil krščanske demokrate, da končno zapustijo svoje razvade in v ospredje svojega delovanja postavijo svojo vero, upanje in človekoljubje, človekoljubje -je dejal-kot priznanje napak in grehov, ne pa odpušCenje, ah pozabo. Da bi se izognili dokončnemu razsulu KD, je potrebno, da vsi pošteni prisilijo razne “mešetarje", da izstopijo iz vseh strankinih vodstvenih organov in z vseh odgovornih mest. Tem osebam je treba dobesedno politiko “iztrgati" iz rok in nuditi priložnost osebam, ki se želijo preizkusiti v težki nalogi pri obnovi vsega, družbe in države in to na novih osnovah preko kreativnega napora, ki mora izhajati iz upanja. Med razpravo sta posegla tudi pokrajinski in deželni tajnik Tripani in Longo; slednji je podčrtal zgodovinsko vlogo krščanskih demokratov in priznal, da so bile sicer storjene napake, ki po njegovem izvirajo iz dolgoletne razvade na oblastniških mestih.
Pokrajinski tajnik Tripani pa je opozoril na težke naloge, ki čakajo KD spomladi: pokrajinske ter deželne volitve, ki od stranke zahtevajo veliko mobilizacijo spričo politične fermentacije in gospodarske krize, ki tarejo tržaško stvarnost.
Nagrade TIZ za zvestobo delu
Tržaška trgovinska zbornica javlja, da bo zapadel ob 12. uri, dne 31. januarja rok za predložitev prošenj za udeležbo pri nagraditvenem natečaju »Zvestoba delu in gospodarskemu napredku«. Obrazce za prošnjo in razpis natečaja lahko zainteresirani dvignejo pri TTZ, Borzni trg št. 14, H. nadstropje, soba 216 (tel. 6701289).
Konferenca ANDIS
V okviru prvega tečaja za prostovoljno delo v korist kriznih družin, ki ga prireja Vsedržavno združenje razporoCenih in ločenih - ANDIS, bo danes ob 20.30 na tržaškem sedežu tega združenja v Ul. Fo-, scolo 18 predavanje prof. Andrea Benedettija na temo »Psihofizično zdravje in prehrana«. Vstop bo prost.
Jezikovni tečaji združenja Euroest
Združenje Euroest Cultura, ki ima sedež v Trstu, Ul. Genova 23, obvešCa, da se bosta začela v ponedeljek, 18. januarja, intenzivna teCaja madžarskega in ruskega jezika. Tečaj ruščine bo ob torkih in petkih od 19.30 do 21. ure in bo trajal vsega skupaj 80 ur, teCaj madžarščine pa se bo odvijal ob Četrtkih od 18. do 21. ure za skupnih 50 ur. Oba teCaja bosta vodih osebi mskega oziroma madžarskega porekla. Za podrobnejše informacije naj se interesenti obrnejo na tajništvo združenja vsak dan od 17. do 20. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure (tel. 363888).
Za oprostitev minimum takse
Na tržaški prefekturi bodo umestiti v teh dneh pokrajinsko komisijo, ki bo obravnavala prošnje vseh tistih vršilcev samostojnih poklicev, ki imajo pri svojem delu subjektivne in objektivne težave, take, zaradi katerih bi biti lahko oproščeni nove davščine minimum tax«. Prošnje za oprostitev bodo morali sestaviti na ustreznih obrazcih, ki jih bodo dobiti pri stanovskih oziroma poklicnih združenjih in ustanovah, ter nasloviti na župana občine, v kateri imajo tako imenovano davCno bivališče. Prošnje za oprostitev davka, ki se nanašajo na leto 1992, bo treba poslati najpozneje do 31. januarja.
Združenja žensk proti vojnim grozotam
Številna tržaška združenja žensk (Settima Onda, UDI La mimosa, Zenske La rete, II paese delle don-ne, Luna e 1’altra, Združenje žensk CGIL) so se pridružila mednarodni manifestaciji proti vojni in proti embargu zoper Irak, zaradi katerega umira na desetine iraških otrok. Manifestacija bo v nedeljo, 17. januarja v Ženevi, potekala pa bo ob drugi obletnici vojne v Zalivu.
Združenja žensk ob tem opozarjajo še na številna druga vojna žarišča v Evropi in po svetu, katerih nedolžne žrtve so prav ženske in otroci. Podpisnice tiskovnega poročila se zavzemajo za prekinitev vseh vojaških dejavnosti in za vzpostavitev dialoga in sodelovanja za zagotovitev temeljne pravice vsakega človeka - pravico do življenja.
Verižno trčenje pri Padričah zaradi goste megle
Gosta megla, ki se je včeraj popoldne spustila nad kraško planoto, je v večernih urah botrovala verižnemu trčenju na Trbiški cesti, v katerem je bilo udeleženih kar deset vozil, ki pa je na srečo zahtevala le dva lažje ranjena. NesreCa se je pripetila v neposredni bližini padriškega Območja za znanstvene raziskave. Po izsledkih prometne policije, ki se posegla na kraju, je znašala takrat vidljivost le kakih 15 metrov. Kaže, da je prav zaradi slabe vidljivosti eno od vozil trčilo v avtomobil, ki je vozil pred njim v smeri proti Trstu, zatem je v njiju trčilo še osem vozil, ki se zaradi megle niso mogli izogniti trčenju. V nesreči sta se lažje ranila 28-letni Roberto Caposassi (okreval bo v petih dneh) in 25-letna Erika Garbini (ozdravela bo v 15 dneh).
PROMET / CENTER SPET ZAPRT
Farsa na koži mesta in vseh nas
Sandor Tence
Farsa na koži prebivalstva, naj si bo avtomobilistov kot pešcev. Samo tako lahko ocenjujemo protislovne, neučinkovite in po svoje demagoške "ukrepe" občinske uprave, ki je glede prometa in onesnaževanja dobesedno izgubila glavo. Odborniki se prepirajo med sabo, redarji protestirajo. pešci nujno potrebujejo zaščitne maske, trgovci jamrajo. Mesto je prepuščeno nemilosti dogajanj ali bolje rečeno zmedenim odločitvam nesposobnih upraviteljev.
Dejstvo je, da bo danes mestno središče med 7. in 9. uro ter med 18. in 20.30 znova zaprto za promet. Običajne merilne naprave so preverile, da je stopnja onesnaženosti spet prekoračila mejo 10 miligramov ogljikovega monoksida. Ukrepi in protiukrepi so na dnevnem redu, resnih odločitev pa od nikoder. Neresen se nam zdi tudi odborov sklep, da bo s prihodnjim tednom mestno jedro zaprto ob torkih in petkih...
Trst je znan kot mesto, ki jamra in se pritožuje,a ne odloča o ničemer. To velja za
politiko, za gospodarstvo in sedaj tudi za promet in onesnaževanje. Minister za okolje Ripa di Meana je pred dnevi zagrozil javnim upraviteljem, da bo Rim odstavil vse župane, ki ne spoštujejo vladnih odlokov o omejevanju prometa, o parkiriščih in podobno. Ce bi vlada res ubrala to pot, bi morala najbrž takoj odstraniti vse ali skoraj vse župane velikih mest (vključno s tržaškim). In ker tega ne bo naredila je potrebno, da nanje odločneje pritisne in da občinam, ki ne spoštujejo zakonov, odvzame obljubljena finančna sredstva iz "zakona Tognoli". Ta pomemben, a žal neuresničen zakon prestavlja edini kolikor toliko resen poskus, da se zaustav ta ”far-we-st”, ki si utira pot v naših mestih. Tudi v Trst, ki ni nič na boljšem od Neaplja in Rima.
Nihče ne zahteva nemogočih ukrepov, ki bi bistveno prizadeli gospodarske oziroma trgovske dejavnosti. Po tej poti pa res ne moremo nadaljevati, zato naj si upravitelji takoj prevzamejo svoje odgovornosti.
_____ŠOLSTVO / VPRAŠANJE OB ZDRU2EVANJU RAVNATELJSTEV
Ali je mogoče manjšinsko šolo enačiti z večinsko?
»Teritorialna specifičnost« italijanskih šol v Devinu-Nabrežini
Marjan Kemperle
Predlog o »racionalizaciji« šolskega omrežja, ki ga je izdelal tržaški šolski skrbnik in ki predvideva med drugim »združitev« ali bolje rečeno ukinitev nekaterih ravnateljstev slovenskih šol, postaja prava zagonetka. Predlog namreč ni novost. V taki ali podobni obliki ga je tržaški šolski skrbnik predložil v zadnjih letih že nekajkrat, vsakič je o njem razpravljala Deželna komisija za slovensko šolo, posvetovalni organ, ki ga predvideva zakon Belci-Skerk o slovenski šoli. In vsakič je komisija izrekla negativno mnenje o dejanskem krčenju slovenske šolske mreže na Tržaškem, kar je deželni šolski skrbnik tudi sprejel na zanje.
Če so slovenske šolske komponente doslej negativno ocenile vsak naCrt, ki bi krčil manjšinski šolski sistem, zakaj tržaški šolski skrbnik trmoglavo vztraja pri svojem in »ponuja« združitev šentjakobskega in svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva v skupno mestno ravnateljstvo ter združitev nižjih srednjih šol Cankar-Erjavec in Koso-vel-Prosek?
Ob dosedanjih razpravah so slovenski elani komisije venomer oporekali in ponavljali, češ da slovenskih šol ne bi
smeli ukinjati ali pa združevati po kriterijih, ki držijo za italijanske šole, saj gre za manjšinske šole, za šole s svojimi specifičnostmi, za katere ne gre uporabljati kvantitativnih meril, ki veljajo za večinske šole.
Tržaški šolski skrbnik v svojem predlogu sicer omenja »teritorialno specifičnost«, a ne za slovensko manjšinsko šolo, pač pa za italijansko večinsko!
Med didaktičnimi ravnateljstvi, ki bi jih morali združiti z drugimi, ker ne' dosegajo predvidenega števila delovnih mest (40), je namreč tudi italijansko didaktično ravnateljstvo Devin-Nabrežina. Iz priloženega statističnega pregleda izhaja, da deluje v okviru tega ravnateljstva 5 osnovnih šol in en državni vrtec, v katerih je skupno zaposlenih 34 šolnikov. No, šolski skrbnik je v svojem predlogu zapisal, »da ni primerno poseči v ravnateljstvu Devin-Nabrežina upoštevajoč tamkajšnjo teritorialno specifičnost.« (!)
Bilo bi vse lepo in prav, Ce bi se šolski skrbnik pri izdelavi predloga o »racionalizaciji« držal podobnih »specifičnih teritorial-
nih« meril tudi za slovenske mestne osnovne šole. Pa se ni.
Slovenske šole »pokrivajo« v mestu kar 3-krat večji teritorij, kot italijanske, kar zastavlja slovenskemu didaktičnemu ravnatelju mnogo večje težave pri upravljanju posameznih šol, kot jih imajo njegovi italijanski kolegi. Šolski skrbnik je vse to gladko prezrl, saj v načrtu predlaga združitev obeh naših mestnih ravnateljstev.
Skupno naj bi to ravnateljstvo zajemalo vse mestno območje: 8 os-
novnih šol in 5 državnih otroških vrtcev. NajveCje italijansko didaktično ravnateljstvo na Tržaškem zaobsega 4 osnovne šole in prav toliko vrtcev (!).
Tudi na področju nižjih srednjih šol nismo na boljšem. Že včeraj smo pisali, kako je šolski skrbnik ob koncu svojega predloga o združitvi šole Cankar s šolo Erjavec in šole Kosovel s šolo Levstik zapisal, da sta ravnatelja šole Erjavec in šole Levstik dejansko že upokojena. Iz priloženega statističnega pregleda
italijanskih nižjih srednjih šol izhaja, da ima kar 8 šol »pogoje« za združitev z drugo šolo zaradi premajhnega Ste-vila razredov (najmanj 12). Šolski skrbnik pa predlaga združitev le za tri šole: Rismondo, Co dermatz in Benco-Pitte ri. Ob koncu poglavja o združevanju italijanski nižjih srednjih šol skrbnik - glej naključje! -
podčrtuje, da te tri so e
»nimajo« ravnateljev.
Kaj reči ob taki logiki-
Tržaški šolski skrbnik je postavil na glavo vse dosedanjjih spoznanj ° šolstvu. Po njegovem je šola zaradi ravnatelja,-ne pa ravnatelj žara 1 šole...
ŠOLSTVO / IZLET V ORGANIZACIJI
ssG’~~ih
Naši dijaki so siv Ljubljani ogledali Shakespearovega Kralja Learja
Dijakom liceja Prešeren ugaja gledališče. Potem ko so pred kakim mesecem na lastni šoli zavzeto sledili srečanju-pogo-voru z igralcem Vladimi-rom Jurcem, so se v torek podali kar v Ljubljano na izjemno gledališko prireditev.
Izlet in ogled Shakespearovega Kralja Learja je organiziralo Slovensko stalno gledališče v Trstu z namenom, da bi našim
dijakom predstavilo eno od osrednjih slovenskih gledaliških produkcij zadnjih let. Kralja Learja je za Cankarjev dom resi-ral Dušan Jovanovič po projektu, ki ga je izdelal Radko Polic.
Med obiskom v Ljubljani so imeli naši dijaki tudi lepo priložnost, da si ogledajo Cankarjev dom. Tu so jim pripravili lep sprejem, med katerim je odgovorna za stike z jav-
nostjo Milena Žagar seznanila dijake (in profesorje, ki so jih spremljali) bistvene značilnosti Cankarjevega doma, orisala jim je njegovo pestro dejavnost, omenila najbolj pomembne predstave, ki so jih odigrali na odru tega ljubljanskega gledališča.
Po sprejemu so si dijaki ogledali predstavo, ki je zapustila v njih globok vtis.	—
DOLINA / DON VATTA NA SEJI OBČINSKEGA SVETA
VOLITVE / TISKOVNA KONFERENCA
Nova nasprotovanja lokaciji terapevtskega centra na Dolgi kroni
Strokovno mnenje sta sinoči izrazila dr. Pavel Fonda in dr. Grazia Cogliatti
Ofenziva SKR proti večinskemu volilnemu sistemu
Komunisti v obrambo šibkejših
Na osnovi pismene zahteve ene petine svetovalcev se je sinoči odvijala izredna seja dolinskega občinskega sveta. Glavna, pravzaprav edina točka dnevnega reda je bil načrt o terapevtskem središču za rehabilitacijo zasvojenih z mamili na Dolgi kroni.
Don Mario Vatta, ustanovitelj in pobudnik Skupnosti San Martino al campo, in njegovo prizadevanje za Cimvečjo pomoC ljudem, na robu družbe, sta bila spet v središču pozornosti, glavna beseda - predvsem v razpravi - pa je bila dana izvoljenim predstavnikom dolinske občine. Sinočnja javna seja občinskega sveta se je začela s polurno zamudo, ker so se načelniki svetovalskih skupin še »dogovarjali« o vsebini in obliki izhodiščne resolu-
cije. Tik pred skupnim zasedanjem je prišlo tudi do spremembe začetnega stališča uprave glede vloge prisotnega Don Vatte. Baje je bil povabljen na sejo, a brez pravice, da bi posegel v razpravo. Poleg Vatte sta sicer spregovorila še dr. Pavel Fonda in dr. Maria Terasa Cogliatti, ki sta izrazila strokovno mnenje glede pobude.
SinoCi so ob doslej izjemno številni prisotnosti občinstva spregovoriti skoraj vsi svetovalci dolinskega občinskega sveta. Poleg kritičnega odnosa do ostalih javnih uprav in pristojnih ustanov, ki se o tem vprašanju niso izrekle, je spet prišlo na dan stališče o sicer hvalevrednosti pobude, ki jo je sprožil don Vatta, a neprimernosti izbrane loka-cije.(dam)
________SPOR / UTEMELJITEV BO ZNANA V KRATKEM__________
TAR zavrnil priziv zaradi Covija
Kako je mogoče biti dolžnik in obenem tudi izterjevalec lastnih dolgov?
Za utemeljitev razsodbe bo treba počakati še nekaj dni, dejstvo pa je, da je Deželno upravno sodišče zavrnilo priziv tržaške federacije Stranke komunistične prenove zoper imenovanje Sergia Covija v upravno komisijo tržaškega občinskega podjetja Acega. Kaj se je’ zgodilo? Doktor Sergio Covi je poddirek-tor delniške družbe Alti Fomi e Ferriere di Servo-la - AFS (kratko povedano: škedenjske železarne), 12. decembra lanskega leta pa ga je tržaški melonarski župan Staf-fieri imenoval v upravno
komisijo omenjenega podjetja, kar je po zatrjevanjih imenovane stranke v kričečem nasprotju ne le z razumom, ampak tudi in še predvsem s 17. členom odloka republiškega predsednika št. 902 iz dne 1. oktobra 1986, ki ureja delovanje storitvenih podjetij, odvisnih od krajevnih ustanov - v danem primeru podjetja Acega, ki je bilo poobcinjeno.
Ta Člen navaja med drugim, da ne smejo biti Člani upravne komisije takšnega podjetja osebe, ki so s tem podjetjem v sporu.
In ravno tu je srž problema. Vodstvo škedenj-skega obrata dolguje podjetju Acega nemajhno vsoto 4 milijard in 300 milijonov lir. Ustrezni postopek je bil sicer trenutno zamrznjen, dejstvo pa je, da je dr. Covi neposredno sodeloval pri njem oziroma pri dosegi odločitve železarne, da tega dolga ne bo poravnala. Kako naj tedaj isti človek, o Cigar strokovnosti in siceršnjih vrlinah podpisnik priziva SKP Jure Canciani nikakor ne dvomi, prevzame članstvo ali celo predsedstvo upravne ko-
misije v podjetju, do katerega je imel doslej sporen odnos? Ko bi se spoprijel z bremenom omenjenega dolga AFS nasproti podjetju Acega, menijo pri SKP, bi dr. Covi vsemu navkljub in nehote tvegal, da se vplete v nezakonito dejanje, ki bi utegnilo imeti za posledico celo kazenski pregon njemu v breme. Stranka komunistične prenove opozarja torej v bistvu, da gre za nesprejemljiv konflikt med različnimi interesi in želi posredno dr. Covija obvarovati pred posledicami.
Tatič na delu v pristanišču Sedaj se hladi v Koroneju
Karabinerji so včeraj v pristanišču aretirali 32-letnega Tržačana Paola Bra-ndolina, ki so ga presenetiti med krajo v skladišču podjetja Pacorini. Moški je imel pri sebi približno 25 zavitkov bakra v vrednosti treh milijonov tir. V zadnjih dneh je prišlo v luki do nekaterih tatvin, tako da so karabinerji močno poostrili nadzorstvo. Včeraj je v njihovo past padel Brando-
Drago Gašperlin
Lani je kupna moč delavcev v industriji opešala za 3, 5 odstotka, uslužbencev javnih u-prav pa za 5, 5 odstotka. Že to zgovorno opredeljuje socialno obu-božanje, Ce pa k temu dodamo še zle učinke, ki jih bodo imeli letos močan padec vrednosti lire, odpusti z dela, na-vitje davčnega vijaka, podražitev javnih storitev, ki bo pognala navzgor inflacijo, in med drugim dejstvo, da se je obseg stečajev oziroma oddaje državnih podjetij zasebnikom samo na Tržaškem povečal lansko leto kar za 53 odstotkov, tedaj postane jasno, da hitimo naproti pravemu razsulu socialne države. Marsikdo se tega sicer zaveda, ni pa nikakor prišel do spoznanja, da se utegne takšno že itak porazno stanje še poslabšati, ko bi dokončno prodrli gotovi predlogi o spremembi volilnih mehanizmov -predvsem iz vrst demokristjanov - ki zagovarjajo večinski sistem. Takšen sistem je zelo očitno uperjen proti sleherni socialni pridobitvi, njegov cilj je pomesti s so-cialno-politično opozicijo in je torej izrazito avtoritarnega značaja.
Tako je naglasil tržaški pokrajinski tajnik Stranke komunistične prenove Jure Canciani, ko je včeraj v spremstvu strankinega organizacijskega vodje Sergia Petini j a naznanil predstavnikom sredstev množičnega obveščanja »prote-
n zoper zakon-
Gre za vrsto acij, ki jih bo idila od jutri do rja po vsej Ita-:m okviru to so-t. m., ob 17. uri
mgresnem cen-gtorih bivše Po-lostaje v Trstu, e za manifesta-želnem merilu, vodil deželni
koordinator
i Pegolo in na po slovenskem l bivšega sena-ajana Spetiča aril član vse-a vodstva SKP odgovorni za sko in delovno atiko Franco . Cernu ta pote-listov? Tudi za-ker se celo le-:aveda stvarnih isti dvojnega - nove volilne iaje in njenih na na-
_i na
1_IZj----------
inj premož-
gre torej
cot spodbu-lokraticnim rankam, naj o njenemu
it privilegi-n in proti
ljudskih
za to, da aorcni vo-i naj zago-
di
~C	SKLAD MITJA ČUK
Spoznavajmo naše otroke
TRST / PALAČA COSTANZI
Zvoki kolajn in plaket na razstavi
Jelka Cvelbar
Velikokrat se pri svojih običajnih odnosih s svojimi malčki sprašujemo, zakaj jim tako težko dopovemo, da je popolnoma vsee-n°, Ce je kozarec, iz katerega pijejo, tisti z Lepotico in Zverjo ali oni 2 racmanom Jako. Oni pa nočejo piti iz drugega kot iz priljubljenega.
Koliko prerekanja je zaradi tega, ker si pri mizi želijo vedno isto mesto, isti krožnik in isti kozarec in Ce bi karkoli premaknili, bi izginil ves že tako pičli apetit. Pri majhnih otrocih je pac tako: zdi se, da potrebujejo trdna dnevna pravila, po katerih živeti. Ko se
bomo tudi starši ob globljem spoznavanju svojih otrok prepričali, da so majhni otroci pravzaprav konzervativne vrste, bo morda naSe sožitje boljše. Morebiti pa nam bo tudi lažje spoznati, pri katerih načelih naj še vztrajamo in kateri ukazi bi izzveneli kot prisila, ki bi nas postavila na mesto tirana, ali bi zaradi prevelike popustljivosti dovolili, da bi tiran postal naš zlati otročiček.
Otroci si pomagajo pri opravljanju vsakdanjih opravil z obrednimi postopki. Od tod razlaga za vedno eno in isto mesto, za isti
kozarec ali skodelico in isti krožnik pri mizi. S pomočjo takega obredja si gradijo vsakdanjik. Toda od kod naj jim dovolimo tako obredje? Ali je Se normalno, da otrok noCe nikjer drugje jesti "mineštre” razen na svojem triciklu? Ali ne gre morda za otrokovo sicer podzavestno dokazovanje, kako nas ima v pesti, kako ga lahko ubogamo? Ali za popolnoma normalno in njegovemu razvoju primerno dokazovanje svojih sposobnosti? Včasih se podobne situacije same od sebe spremenijo v "normalni način življenja”, Ce smo starši le dovolj mirni in vztrajni. Zgodi se celo, da enolončnico naenkrat otrok lahko mirno poje pri mizi.
Rešitev za pravo sožitje in veselo življenje je samo ena: starši, ker smo paC večji in sposobnejši in sploh odrasli, si privzgojimo navado, da bomo na svoje otroke gledali tako, kakršni pac so: sredi razvoja in s posebnimi lastnostmi in potrebami, ki niso vedno identična z lastnostmi in potrebami odraslih.
V galeriji palače Co-stanzi so včeraj odprli zanimivo razstavo Zvok in oblika (II suono e la forma), na kateri je ra-stavljenih več sto medalj in plaket, ki so bile vlite ob raznih priložnostih. Razstava se odvija pod pokroviteljstvom občinskega odhorništva za kulturo, občinskih muzejev, občinskega gledališkega muzeja “C. Schmidi", državnega poli-grafiCnega instituta, državne kovnice ter italijanskega združenja kolajn; sodelovali sta Državna ljudska knjižnica ter Tržaški numizmatič-
ni krožek pod pokroviteljstvom ministrstva za kulturne dobrine.
Nedvomno gre za največjo tovrstno razstavo v mestu. Kot je dejal odbornik za kulturo Perelli se je treba zahvaliti tudi občinski upravi, ki je opravila veliko delo, kljub temu, da ima na razpolago zelo malo sredstev, ki pa jih v korist celotnega mesta zna očitno zelo dobro izkoristiti. Pobuda pa je poleg tega pokazala, kako se lahko dela ob podobnih pobudah, ko se prepletajo interesi javnih in zasebnih ustanov.
PREČNIK / PRIZNANJE RAZNASALK1 ZORI SVETLIC_
»Vedno sem bila pripravljena žrtvovati za našo stvar«
Zoro je 27 let ob vsakem vremenu raznašala Primorski dnevnik
Martin Breceu

Za tisto veliko druži-J*°> ki jo sestavljajo naši tealci, je bil včeraj v Prečniku v devinsko-na-brezinski občini poseben dan. V imenu uprave Primorskega dnevnika sta Vojko Slavec in Radivoj Cac izročila domačinki, ®2-letni Zori Svetlic, Priznanje za 27-letno raznašanje našega Časopisa Po vasi.
»Tega dela nisem opravljala zaradi zaslužka, ampak zato, da bi Podprla našo stvar,« je Povedala slavljenka zbranim v svoji domačiji. »Za našo stvar sem vedno bila pripravljena marsikaj napraviti ali celo žrtvovati in prav nič mi ni bilo težko vsako jutro ob 6. nri ali se prej vstati in napraviti krog po vasi s snopom naših dnevnikov v roki, in to v vseh letnih casih in ob vsakem vremenu.«
Zora Svetlic je prevzela raznašanje Primorskega dnevnika leta 1965 od Marije Zege, zdaj pa ga zapusca sosedom Rojcem. »Imam pač svoja lete; da predam drugim to nalogo, pa sem se odločila potem, ko sem pred nedavnim na stopnicah Padla in se ranila,« je še Povedala gospa Zora, ki se sicer še vedno tako dobro drži, da se je ob podelitvi priznanja naš plaveč obvezal, da bo Primorski dnevnik v znak hvaležnega priznanja dobivala brezplačno še vsaj 27 let. Pristavi-naj, da naša slavljenka, odkar je pred leti lzgubila moža, dejansko sama vodi sicer skromno
domačo kmetijo in da še vedno dela na polju in v hlevu, tako da se v bodoče prav gotovo ne bo dolgočasila, niti v jutranjih urah ne, v katerih je doslej delala za naš časopis.
Gospo Zoro smo med drugim povprašali, kaj meni o novem Primorskem dnevniku. »Po pravici moram povedati, da se lep Cas nisem mogla znajti v novem Časopisu,« je odgovorila. »Prej sem dnevno branje časopisa opravila v kratkem Času in takoj sem tudi vedela, kje iskati stvari, ki me posebej zanimajo. Novemu dnevniku se šele zdaj privajam, mislim pa, da bi lahko posvetil veC pozornosti tržaški in goriški kroniki.«
Na domu Zore Svetlic se je ob podelitvi priznanja za dolgoletno raznašanje zbralo lepo število domačinov. Tudi nekateri izmed njih so izkoristili našo prisotnost, da so nam posredovali svoja mnenja o novem Primorskem dnevniku. »Ni res, da nas novice iz Slovenije ne zanimajo, kot je Primorski dnevnik pisal na osnovi neke ankete o nedavnih volitvah v sosednji republiki. Res pa je, da bi moral časopis posvetiti večjo pozornost dogajanju v naših krajih, zlasti gospodarstvu pri nas in širše v Italiji,« je med drugim povedala mlajša gospa.
Z njenimi izvajanji so se tudi drugi strinjali. Vsi pa so poudarili, da je naš dnevnik zdaj vsekakor bogatejši.
Zora Svetlič (foto Ferrari)
ZGODOVINA / V PRIMČEVI VILI
Seminar o deportirancih v nacistična taborišča
V konferenčni dvorani Vile Primc na Rebri za Greto št. 38 v Trstu se bo odvijal danes od 16. do 19. ure seminar o deportirancih v nacistična taborišča zaradi političnih in rasnih razlogov. Zanimivo in pouCno prireditev organizira Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini v sodelovanju s tržaško sekcijo Vsedržavnega združenja bivših deportirancev - ANED in z Združenjem mladih Zidov.
Profesor Gustavo Cor-ni, docent nemške zgo-
dovine na Univerzi v Trstu, profesor Marco Co-slovich, raziskovalec na isti univerzi, in profesor Giovanni Miccoli, docent zgodovine katoliške Cerkve istotako v Trstu, bodo predstavili zadnje tri knjige iz zbirke ANED-Franco Angeli: La conferenza di Wann-see, La Circolare Pohl in Gli ultimi giorni dei La-ger.
Triurno razpravo, o kateri je želeti, da bi se je udeležilo kar največ ljudi, bo vodil predsednik Združenja bivših deportirancev v Piemontu dr. Bruno Vasari.
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
14.	januarja 1993
ODON
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.46- Dolžina dneva 9.04 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 10.32.
Jutri, PETEK,
15.	januarja 1993
MAVER
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 9 stopinj, zračni tlak 1030,6 mb narašča, brezvetrje, vlaga 90-odstot-na, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 9,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Silvia In-cfocci, Sara Bressan, Alberto Zugna, Martina Tom-masini, Federica Fonda, Francesco Colussi, Andrea Lugli.
UMRLI SO: 88-letna Maria Strain, 77-letna Cristina Babuder, 60-letni Luciano Vidav, 82-letna Herta VVandling, 46-letna Irene Varin, 73-letna Anna Cra-mestetter, 79-letna Elvina Fragiacomo, 84-letna Anna Berzan, 88-letna Angela Bertok, 52-letni Basilio Punter, 82-letni Umberto Legat, 90-letna Veronica De Bernardi, 67-letni Euge-nio Antonelli, 73-letna Giovanna Seriani, 59-letna Antonina Fancellu,24-letni Paolo Cati, 86-letni Gu-glielmo Goleč, 83-letna As-sunta Castellani, 77-letna Flora Passante.
LEKARNE
Od ponedeljka, 11., do nedelje, 17. januarja 1993
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 16 (tel. 364330), Trg Valmaura ll (tel. 812308), Milje - Lungoma-re Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 16, Trg Valmaura 11, Trg Garibaldi 5, Milje -Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za nujne primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5 (tel. 726811).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE VITA
Urad za informacije KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
KINO
ARISTON - Danes dvorana rezervirana British Film Clubu.
Jutri: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »II danno«, r. Louis Malle, i. Jeremy Irons, Ju-liette Binoche. Prepovedan mladini pod 14. letom. EKCELSIOR -EKCELSIOR AZZURRA - Od 13. do 17. januarja se bo v dvoranah odvijal Filmski festival Alpe Adria Cinema. NAZIONALE I - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Guar-dia del corpo«, i. Kevin Costner, Whitney Houston. NAZIONALE II - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »L’ulti-mo dei Mohicani«, i. Daniel Day Levvis. NAZIONALE III - 15.30 »Moana puledra selvag-gia«, prepovedan mladini pod 18.letom. NAZIONALE IV - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Al lupo, al lupo«, r.-i: Carlo Verdone, i. Francesca Ne-ri.
GRATTACIELO - 17.00, 19.30,	22.00 »Codice
d’onore«, i. Tom Cruise, Jack Nicholson, Demi Moore.
MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20,	22.15 »Puerto
Escondido«, r. Gabriele Salvadores, i. Diego Abba-tantuono, Valeria Golino. EDEN - 15.30, 22.10 »Eva, la pornomotociclista«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.00, 18.00,
20.00,	22.10. »La morte ti fa bella», r. Robert Ze-meckis, i. Meryl Streep. LUMIERE - 17.30, 19.45, 22.00 »Pomodori verdi ffit-ti alla fermata del treno«, i. Kathy Bates, Mary Stuart Masterson, Mary Louise Parker.
ALCIONE - 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Un cuore in inverno«, r. Claude Sautet , i. D. Auteuil, E. Beart, A. Dussolier.
RADIO - 15.30, 21.30 »Ca-valcata anale«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
iil PRIREDITVE
TPK SIRENA priredi jutri, 15. januarja, ob 20.30 VEČER MED ZVEZDAMI. Predaval bo Andrej Guštin iz Ljubljane s pomočjo diapozitivov in, Ce bo vreme naklonjeno, tudi teleskopa. Vstop prost! Vabljeni!
KD IVAN GRBEC - Jutri, 15. januarja, bo ob 20. uri Miran Košuta predstavil knjigo Borisa Pangerca MAJENCA. Nastopil bo MPZ Valentin Vodnik iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote. Vabljeni.
PD SLOVENEC BORŠT -ZABREZEC priredi ob praznovanju vaškega pa-trona sv. Antona KULTURNO PRIREDITEV v nedeljo, 17. januarja, ob 17.30 v Srenjski hiši v Borštu. Nastopajo: MePZ Slovenec - Slavec, Tambu-raški ansambel iz Boljunca in dramska skupina DOMOVINA iz Ospa z veseloigro MI SEJEMO. Vabljeni!
SKD Tabor - Prosvetni dom Opčine - V nedeljo, 17. t.m., ob 16.30, bo gostovala gledališka skupina KD Kraški dom z Repenta-bra z dramskim delom Stane MiliC-Lazar "Kdo je kriv?” Vabljeni.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE občine Dolina vabi elane in simpatizerje na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo v soboto, 16. januarja, ob 19.30 v dvorani V. Vodnik v Dolini. Program: razvitje partijske zastave sekcije dolinske občine in nastop Pihalnega orkestra Breg.
KD PRIMORSKO vabi na predstavitev knjige SA-VRINSKE ZGODBE - drugi del - Marije Franca iz GraCišCa v nedeljo, 17. t. m., ob 19. uri v Srenjski hiši v Mackoljah. Avtorico bo predstavil urednik Fontane Danilo Japelj, sodeluje vokalni kvartet Galeb iz Izole.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE vabita ob obletnici mednarodnega priznanja samostojne Slovenije na SLOVENIJA PARTV, ki bo v soboto, 16. t. m., v Ul. Donizetti 3. Oblikovali ga bodo predsednica SKK Nataša ZubaliC, vokalno-in-strumentalni kvertet No-mos, gledališka skupina SKK, slavnostni govornik pa bo pisatelj Boris Pahor. Sledila bo družabnost ob prigrizku in glasbi. Začetek ob 19.30.
□ OBVESTILA
SPOROČILO ČLANOM TPPZ - Jutri, 15. januarja, ob 20. uri bo v Bazovici v Partizanskem domu PRVA VAJA V LETU 1993. Vaja bo za celotni ansambel.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK KRAS vabi vse elane in simpatizerje na PRAZNIKA VČLANJEVANJA v ponedeljek, 18. januarja, ob 19. uri v Prosvetni dom na Opčinah in v petek, 22. januarja, ob 20. uri v Ljudski dom v Trebčah.
V DOMU NA BRDINI na Opčinah bo 17. januarja ob 11. uri predavanje »Kako si z bioenergetskimi masažami (shiatsu, reiki) pomagamo pri revmatičnih in drugih obolenjih. Sledijo praktični prikazi, tudi posamezni. Vabljeni.
H ŠOLSKE VESTI
UČITELJI COS M. SAMSA - DOMJQ in I. T. ZAMEJSKI - RICMANJE obveščajo, da bo informativni sestanek za predvpis v 1. razred jutri, 15. januarja, ob 16.15 v prostorih osnovne šole pri Domju. Vabljeni!
E ČESTITKE
Danes praznuje 3. rojstni dan MARTINA CONTA. Mnogo zdravja in veselja v življenju ji želijo mama Mariagrazia, nona Mafalda, boter in botra ter stric Emil.
Danes postane polnoletna ALENKA SPETIČ. Vse najboljše .in vso sreCo ji želijo nona Meri in nono Maks, stric Marjan in Bruna, Igor in Katja.
5. t. m. nas je osrečila
Asja
Z Macri in Aljošo se je veselijo in ji želijo, da bi bila njena življenjska pot posuta s cvetjem nona Sonja, pranona Zofija, pranono Ferdinand in Neva
MALI OGLASI
V	JAMLJAH, Zupančičeva 8, je Mario Pahor odprl osmico.
V	ZGONIKU 71 je odprl osmico Mario Milic. OSMICO je odprl Radovan Semec iz Prečnika. KNJIGOVODJA, dolgoletna praksa import-export, slovenščina, srbohrvaščina, nemščina, isce primerno zaposlitev. Tel. 396246. DAJEM inštrukcije iz matematike in finančne matematike za srednje in višje šole. Tel. na št. 310954 ob večernih urah - Monika. DIPLOMIRANA prevajalka Mirjam Levstik opravlja strokovne in poslovne prevode v/iz nemščine, italijanščine in slovenščine. Inštruira nemščino, italijanščino in slovenščino na vseh stopnjah. Možen individualni ali skupinski pouk. Profesionalen pristop, zajamčen uspeh. Te-lefon/Fax 0481-522250. 18-LETNI RTV-tehnik, diplomiran na zavodu Jožef Stefan, isce primerno službo. Tel. na št. 281211. ISCEM delo kot gospodinjska pomoCnica v Trstu ali okolici, tudi večkrat tedensko. Tel. na št. 003866/81498.
PRODAM preurejeno hišo na Krasu. Tel. v večernih urah na št. 220200. PRODAMO na Fernetičih hišo z vrtom. Tel. na št. 826084 v uradnih urah. PRODAJAM renault clio 1.4 RT, januar 1991, v odličnem stanju. Tel. na št. (0481) 535019.
PRODAJAM hlevski gnoj (goveji ali konjski) v okolici Gorice, dostava na dom. Tel. (0481) 20521 ob uri obedov.
PRIMORKA, z višješolsko izobrazbo, želi spoznati sopotnika, od 40 do 52 let, s srčno kulturo in smislom za življenje v dvoje. Ponudbe pošljite na: Fermo Posta Centrale, Trieste, Patente 100925.
GOSTILNA Guštin v Zgoniku obvešča cenjene goste, da bo zaprta zaradi dopusta do petka, 15. januarja.
PRISPEVKI
V	spomin na gospo Tonco Žerjal, ki je dolgo skrbela za našo šolo darujejo učiteljice Vilma, Vesna, Lojzka, Ida, Majda, Silvana in Bonija
75.000	lir za COS Fran Venturini v Boljuncu.
V	spomin na našo predrago Heleno Košuta darujeta mama in brat Aleksander z družino 200.000 lir za Sklad Mitje Cuka.
Namesto cvetja na grob Alberta Cante daruje Vera Per-tot 30.000 lir za SD Sokol.
V	spomin na pok. Marjota Čoka daruje družina Opelt
100.000	lir za Skupnost Družina OpCine.
Družina SosiC daruje 50.000 lir za Skupnost Družina OpCine.
V	spomin na pok. prijatelja Fausta daruje Slavko BrišCik 50.000 lir za Dom-spomenik padlim v BrišCikih.
Alma Pertot daruje 50.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši.
Ob obletnici smrti drage mame in none Mile SosiC daruje Božica z družino
50.000	lir za SKD Tabor. UCenci, ki so z učiteljico Drago Lupine zaključili 5. razred OS F. Bevk v šolskem letu 90/91, darujejo v njen spomin 78.000 lir za
nakup knjig za šolsko knjižnico Združenja staršev.
Ob 4. obletnici smrti dragega Karla Kalca daruje žena Marija z družino (Gropada 105) 50.000 lir za KD Skala - Gropada.
Namesto cvetja na grob Danile Caharija vd. Gruden darujeta Ada in Miranda Masten 100.000 lir za SD Sokol. Namesto cvetja na grob Olge Caharija-Ušaj darujeta Antek in Tatjana TerCon
50.000	lir za KD I. Gruden. Ob plaCanju članarine so prispevali za Društvo slovenskih upokojencev: Roza Grgič 15.000 lir, Justina Race 20.000 lir in Roza PoCkar
10.000	lir.
V spomin na pok. Stanislava Hrovatina darujejo solet-niki Karle in Valerije
60.000	lir za SKD Tabor in 60.000 lir za popravilo orgel domaCe cerkve sv. Jerneja.
t
Zapustil nas je naš dragi
Bruno Brando
Pogreb bo danes, 14. januarja, ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Sempolaju.
Z ljubeznijo žalujejo za
njim Ada ter Suzi in
Marina z družinama
Praprot, 14. 1. 1993
t
Zapustila nas je naša draga mama in nona
Marija Strajn vd. Furlan
Pogreb bo jutri, 15. januarja, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo hčeri Meri in Nerina z možem Eniom, vnuka Maurizio z ženo Cinzio in Ester z možem Tuljom, bratje in sestre ter drugi sorodniki
Dolina, 14. 1. 1993 (Pogrebno podjetje Zi-molo)
t
Zapustil nas je naš dragi
Basilio Punter
Pogreb bo jutri, 15. januarja, ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev in na pokopališče na Proseku.
Žalostno vest sporočajo
sestra Darka, prijatelj Augusto, neCaki in drugi sorodniki
Trst, 14. 1 1993
	IZREDNI
la j§erlea	POPUSTI
	DO 80%
pri tekstilu visoke mode in konfekciji
TRST - UL. MAZZINI 26 - TEL. 631358
NOVICE
GOSPODARSTVO / POGOVOR S TAJNIKOM CGIL BONOM
GORICA / ULICA ASCOLI
Na prefekturi analizirali težave v gradbeništvu
V torek se je na prefekturi sestal pokrajinski odbor za javne ustanove. Sejo je vodil namestnik prefekta dr. Labia, udeležili pa so se je župani, predstavniki gospodarskih združenj in urada za delo. Razpravljali so o gradbeni dejavnosti na Goriškem. Ocenili so, da v zasebnem sektorju ni opaziti zaskrbljujočih znakov krize. Predstavniki strokovnih združenj pa so opozorili na zelo počasen ritem pridobivanja soglasij, zlasti kar zadeva Deželo. Opozorili so nadalje na skromna in neustrezna finančna sredstva Dežele v podporo gradbene dejavnosti, bodisi v zasebnem, kakor v javnem sektorju in na posledice, ki se kažejo vsled upočasnitve ritma črpanja posojil od zavoda Cassa depositi e prestiti.
Gorica kinoma ponuja film z Alpe Adria festivala
Nocoj se po novoletnem premoru ponovno začne spored Gorica kinema, ki ga organizira Ki-noatelje v kinu Vittoria. Nocoj bodo 20.45 predvajali film, ki je sinoči otvoril pregled “Alpe Adria” v Trstu. Dr. Korczak Andreja VVajde je zgodba o judovskem učitelju na Poljskem pod nacistično okupacijo. Ve, da je usoda njegovih uCencev smrt, vendar jim vseeno uliva upanje. Gorica kinema se bo 21. januarja nadaljeval s filmom Otarja Ioselianija Lov na Metulje, 28. januarja pa ho na sporedu film lana Sellarja Praga.
Ogenj v kleti v Ločniku
Goriški gasilci so predsinoci pohiteli v LoCnik, kjer je izbruhnil požar v kletnih prostorih stanovanjske stavbe v ul. Marega 32. Hiter poseg gasilcev je preprečil večjo škodo. Poslopje je last zavoda za ljudske hiše (LACP). Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen, saj je v istem poslopju izbruhnil podoben manjši požar že pred nekaj tedni.
V	Vidmu obsodili Jameljca
Videmsko sodišče je obsodilo na 2 leti in 4 mesece zapora in 12 milijonov lir kazni 34-letnega Marina Suca iz Jamelj, zaradi sodelovanja pri ilegalnem prehodu meje sedmih državljanov Sri Lanke. Kaznivo dejanje je zagrešil 30. avgusta 1991 pri Praprotnem v Beneški Sloveniji.
V	Tržiču obisk iz Slav. Broda
V	Tržiču je bila včeraj na obisku delegacija upraviteljev iz Slavonskega Broda. Vodil jo je podpredsednik občinske skupščine Mirko To-mac. Na občini' je elane delegacije sprejel župan Calzolari z odbornikom Murgio. Obisk sodi v prizadevanja po odpravljanju posledic vojne, ki je prizadela tudi Slavonski Brod in za Čimprejšnjo gospodarsko obnovo.
V	Lucci našli truplo moškega rojenega v Gorici
V	Lucci so včeraj našli zoglenelo truplo 47-let-nega Danka Markovicha, nomada rojenega v Gorici. Truplo so našli v ostanku pogorelega avtomobila. V teku je preiskava, da bi ugotovili, ali gre za nesrečo ali kaj drugega.
»SREČANJE Z AVTORJEM«
pesnik
KAJETAN KOVIC
ob izidu njegove pesniške zbirke Predstavila ga bo prof. Lučana Budal.
Danes, 14.1.1993, ob 18. uri v knjižnici Damir Feigel v Gorici (Ul. Croce 3).
Vabljeni!
katoliška knjigarna libreria cattolica s.r.l.
Vas vljudno vabi na predstavitev knjige
BISERI
POD SNEGOM
jutri, 15. januarja 1993, ob 17.30 v galeriji Katoliške knjigarne.
Knjigo bo predstavil dr. Rafko Dolhar.
Odlomke bo bral Livij Valenčič.
Zaostrovanje stanja ob odsotnosti pobud
Brez industrijske baze ne more biti izhoda iz krize
V hali Filatura di Gorizia jsodobni stroji te dni mirujejo (foto Studio Reportage)
Jeza stanovalcev zaradi razrite ulice
Tudi trgovci in obrtniki se pritožujejo zaradi začete, prekinjene in opuščene obnove
Razkopana ulica Ascoli (foto Studio Reportage)
Vlado Klemse
Mesec dni dopolnilne blagajne za vse zaposlene v podjetju HFE (nekdanji Inteco), zaradi pomanjkanja naročil, zasedba tovarne Filatura di Gorizia v Podgori, ker delavciž a niso prejeli plaCe, preko sedem tisoč oseb, ki išCe delo in je na seznamih nezaposlenih. Trije dovolj zgovorni pokazatelji, ki govore o upehanem goriškem gospodarstvu in o poglabljanju krize, oziroma o odpiranju novega zelo težavnega obdobja. Kako iz slepe ulice? Vprašanje smo zastavili pokrajinskemu tajniku sindikalne zveze CGIL Giulianu Bonu.
«2e sredi osemdesetih let, ko je goriško gospodarstvo tudi doživljalo zelo težavno obdobje, smo v soočanju z Deželo postavili nekaj osnovnih zahtev. Cilj je bil urav-novešnje gospodarstva v posameznih območjih dežele. Ta cilj bi bilo na Goriškem mogoče doseči z utrditvijo prisotnosti in vloge podjetij z državno soudeležbo in tudi s postopnim nastajanjem centra tekstilne industrije, v zameno za zaprto podgorsko tekstilno tovarno. Ni težko preveriti tisto malo, kar je bilo uresničenega. To je eden
od vzrokov, da se danes nahajamo v objektivno hujši krizi, kakor v obdobju 1980-1985».
Kakšen načrt ponuja danes sindikat?
»Ponudimo lahko le osnovno usmeritev. Načrti so stvar gospodarstvenikov in politikov. Vsekakor je treba zajamčiti minimalno industrijsko bazo in okrog le te omogočiti razvoj terciarnih dejavnosti, predvsem storitev. Treba je vendarle opraviti točne in jasne izbire. Za izhod iz krize, se ni mogoče zanašati na staro logiko in stari naCin reševanja«.
Pomeni stara logika tudi sklicevanje na Go-
riško prosto cono, kot rešilno bilko?
»Ravno to. Tako ravnanje, žal zelo posloše-no, ne more biti perspektivno. Goriška prosta cona je eden od razlogov, da je gospodarstvo na Goriškem zmeraj živelo nekako "drogirano”. Zato tudi pomanjkanje pravega podjetniškega Čuta«.
Kaj še po vašem ovira iskanje stvarnih in možnih rešitev iz sedanjega nelahkega položaja?
«Da je položaj iz dneva v dan bolj zaskrbljujoč priča tudi podatek, da je v sezname tistih, ki Čakajo na zaposlitev vpisanih preko sedem tisoč oseb. Te šte-
vilke nismo presegli niti v najhujšem obdobju prejšnje krize. Pomemben napredek bi bil, ko bi politiki in gospodarstveniki začeli sploh razmišljati bolj stvarno, o tukajšnji situaciji, pa o tem, kaj se dogaja pri sosedih.
Ni jasno, kaj Gorica želi sploh biti. Marginalno območje Evropske skupnosti, težišče oziroma središče za gospodarski prodor na vzhod, mesto, ki se je naekrat zbalo konkurence iz sosedstva in ki prav spričo tega terja večjo pozornost in olajšave. Vsa ta stališča smo slišali v par letih. Smešno. In brezperspektivno! «
Skupina stanovalcev, trgovcev in obrtnikov iz Ul. Ascoli je po vrsti brezuspešnih opozoril in protestov s pismom javnosti opozorila na zadevo, ki je po svoje značilna. Gre za ureditev razrite ulice in pločnikov. Kot znano je Ul. Ascoli ena prvih, ki jo je temeljiteje zajela obnova starih poslopij po zaslugi javnih ustanov (občine in inštituta za ljudske hiše) in zasebnikov, ki so prispevali k oživitvi starega mestnega predela z obnovo trgovinskih in obrtniških dejavnosti. Predvidena je bila tudi obnova cestišča in pločnikov.
Obnova se je svojCas tudi zaCela, kot navaja v odprtem pismu nekaj desetin podpisnikov iz. Ul. Ascoli.»Septembra lani so prišli delavci, da bi namestili vodovodne cevi in druge napeljave, nakar naj bi obnovili pločnika in ulično tlakovanje«, nam je pojasnil fotograf Giuseppe Assi-relli, ki smo ga zaprosili za pojasnilo s tem v zvezi. Nekaj se je nato zataknilo. Najprej so na komaj postavljenih ceveh ugotovili izgube vode. Spet so prišli delavci, spet nekaj razbili, potem pa prekinili z de-
lom. Odtlej ni že nekaj mesecev veC nikogar na spregled, cesta in pločnika pa so ostali razriti, ne da bi ljudje, ki tam živijo in delajo, dobili z občine pojasnilo, kdaj bodo dokončali z delom. Trgovci in obrtniki se še posebej jezijo, ker morajo zaradi prahu ali blata vsak dan Čistiti svoje prostore in pa zato, ker jih nemogoče stanje ulice oškoduje tudi z od-
vračanjem kupcev.
»Ne zahtevam, da bi v eni noči izkopali jarek, postavili 80 metrov cevi, ga zamašili in do naslednjega jutra tudi že asfaltirali cesto, kot sem to videl pred nedavnim v Nemčiji«, pravi Assirelli, »mislim pa> da bi z boljšo organizacijo in usklajevanjem
posegov lahko bila obnova naše ulice že zdavnaj končana«.
FINANCARSKA SOLA / SE PISMA IN IZJAVE
BEGUNCI / SOLIDARNOST
KINO
PRISPEVKI
Tersarjev poseg izzval nasprotujoče si ocene
Danes seja odbora za vojaške služnosti
“Projekt Tolmin” goriških skavtov zveze AGESCI
Deželni odbor za vojaške služnosti bi moral danes razpravljati o vprašanju, ali je v Gorici predvidena šola za finančne stražnike vojaški objekt ali ne. Pomisleke o pristojnosti vojaških oblasti, da objekt označijo kot vojaški (in ga tako lahko vsilijo tudi proti volji prebivalstva) v pomanjkanju njegove objektivne namembnosti za obrambo države, je, kot smo poročali, javno izrekel deželni odbornik za prostorsko načrtovanje socialist Dario Tersar.
Prav v zvezi s tem posegom je občinski svetovalec PSI Luciano Pini pisal Tersarju ogorčeno ismo, v katerem navaja ojazen, da ne bi Ter-sarjeva omemba možne lokacije šole v kaki opuščeni vojašnici po-
menila, da bo šolo “odvzeli” Gorici in jo odprli kje drugje v deželi. Pini opominja deželnega odbornika, da se je socialistična skupina v goriškem občinskem svetu vztrajno borila za to, da se šola sezida v Gorici in to prav na letališču, ki da je glede na dimenzije načrta edina možna lokacija in ki naj bi ga gradnja vojašnice valorizirala.
Povsem drugače so ocenili poseg deželnega odbornika elani. Odbora za varstvo in razvoj letališča, ki že dalj Časa trdijo, da je sklicenaje na vojaško tajnost in obrambni znaCaj prijekta zgolj pretveza, da se za vsako ceno vsili gradnja. Predstavniki odbora so te dni zaprosili Tersarja
za srečanje, na katerem naj bi skupaj poglobili vprašanje.
V zvezi s problemom finančne šole se s tiskovnim sporočilom oglaša tudi mladinsko gibanje Severne lige, ki polemizira s ti. komisijo garantov na goriški občini, ker so zavrnili zahtevo po referendumu o financarksi šoli prav s pretvezo vojaške tajnosti. Mladi ligaši ironizirajo o avtonomiji takih “garantov”, sprašujejo pa se tudi, ali ne bi bilo prav da sami plačajo 5 milijonov za stokovno mnenje univerzitetnega profesorja Verbarija, ki so ga pri odločanju povsem spregledali, strošek pa kljub vsemu naprtili občanom.
Poletna izkušnja animacije v tolminskem begunskem centru je italijanske goriške skavte trajno povezala s tamkajšnjimi bosanskimi otroki. Vse tri skupnosti voditeljev goriške AGESCI so zaradi težav zimskega bivanja ter naraščajočega števila otrok in odraslih v centru pripravile načrt za pomoC. VeC kot trideset odraslih vzgojiteljev in dvesto-petdeset fantov in deklet se bo vrstilo v dejavnosti, ki po eni strani izpričuje konkretno solidarnost in možnost sožitja, kot poudarja Marco Zitter, ki je pri goriški skavtski organizaciji odgovoren za “Projekt Tolmin”, po drugi pa predlaga peda-
Jutri stavka v prevozih
Dopoldne ne bo avtobusnih zvez
Enotne sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL so za jutrišnji dan oklicale vsedržavno stavko o-sebja podjetij, ki upravljajo javne avtobusne prevoze. Zaradi tega bo jutri dopoldne prišlo do prekinitve voženj na mestnih in medkrajevnih progah. Avtobusi podjetja APT bodo predvidoma ustavljeni med 9. in 12. uro, mestni av tobusi v Gorici pa ne bodo peljali med 9. in 11.30.
GRADIŠČE / NENAVADNA NEZGODA
Tovornjak izgubil del tovora
Sredi križišča se je prevrnil 14 ton težak kovinski cilinder
Nenavadna prometna nezgoda je vCeraj dopoldne pri Gradišču povzročila dveurno prekinitev oz. preusmeritev prometa na državni cesti TržiC-Vi-dem. Pri odcepu za Ro-mans je 34-letni voznik tovornjaka Gianni Cecut-ti iz Povoletta zaradi napačnega manevra zavozil na gredo sredi križišča. Pri tem se je z vozila prevrnil eden od dveh 14 ton težkih kovinskih cilindrov, ki ju je prevažal. Na srečo ni bil nihče ranjen, za odstranitev težkega cilindra pa je moral poseCi žerjav specializiranega podjetja.
Odstranjevanje težkega cilindra (foto St. Reportage)
goško metodo neposrednega spoznavanja stvarnosti beguncev ter izmenjave in primerjave kot načina vzajemne bogatitve.
Dejavnosti se bodo razlikovale glede na starostno stopnjo.»Vse delo želimo izpeljati v prepričanju, da tudi najmlajši volčič lahko pripomore k temu, da osreči življenje otrok, ki imajo prav tako kot on pravico do veselja in zadovoljst-va«pojasnjuje Zitter.
Po neposrednem stiku s stvarnostjo begunskega centra je za vejo volčičev in pikapolonic (8-11 let) predvideno dopisovanje v likovni obliki, le tu pa tam kaka prevedena beseda. Poudarili bodo risanje kot sredstvo za premostitev jezikovnih ovir, zato bodo tudi izpeljali pravi likovni natečaj. Božični čas pa so že namenili izmenjavi lastnoročnih izdelkov-daril.
Za vejo izvidnikov in vodnic (12-15 let) so si zastavili kot cilj “vzgojo k solidarnosti”. V prvem delu bodo skušali pritegniti k sodelovanju tudi same starše. Predvidevajo nadalje, da bodo od februarja naprej stalno prisotne skupine mladih, ki bodo delovale za dobo treh mesecev.
Roverji in popotnice (16-19 let) bodo najprej skušali poglobiti nekatere aspekte (nestrpnost, vera, itd.), ki so zaznamovali izkušnjo bosanskih beguncev, nato pa želijo na kraju “pustiti znamenje” in sicer tako, da bodo skušali izboljšati življenje v centru s pomočjo raznih služb v pomoC beguncem.
GORICA
VITTORIA Gorica kinema: 20.45 »Dr. Korczak«. Režija Andrej Waj-da.
CORSO 17.15-19.30-22.00 »Codice d’ onore«. T. Cruise in J. Nichol-son.
VERDI 17.15 -22.00 »Guardia del corpo«. Kevin Costner.
TR2IC
COMUNALE Zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Orlando«.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Spasmodici godi-menti con liceali sex-stil«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
il PRIREDITVE
PROSVETNO DRUŠTVO STANDRE2, DRAMSKI ODSEK, pripravlja premiero Goldonijeve komedije Sluga dveh gospodov. Premiera bo v soboto, 16. januarja 1993, ob 20.30 v župnijski dvorani v Standrežu, ponovitev pa v nedeljo, 17. t.m., ob 17. uri.
V	CERKVI V SO-VODNJAH bo v nedeljo, 17. t.m., ob 15. uri koncert božičnih pesmi treh zborov. Sodelovali bodo otroški pevski zbor iz Rupe, zbor Bilje-Orehovlje-Miren ter združeni zbor Rupa-Peč in cerkveni pevski zbor Miren. Božično misel bo povedal Marjan Mar-
V	LJUDSKI KNJIŽNICI DAMIR FEIGEL v Ul.
Croce 3 bo danes ob 18. uri na pobudo Kulturnega doma srečanje s pesnikom Kajetanom Kovic. Avtorja in njegovo poezijo bo predstavila prof. LuCana Budal.
V	KATOLIŠKI KNJIGARNI bo jutri ob 17.30 predstavitev knjige Dušana Jelinčiča Biseri pod snegom. Knjigo in avtorja bo predstavil dr. Rafko Dolhar, odlomke bo bral Livij Valencie.
V	počastitev spomina Duška Lebana, Rada in Renca Faganela daruje druž. Faganel 50 tisoC hr za vzdrževanje sporne nika padlim v NOB v Standrežu.
V	počastitev spomina Renca Faganela darujejo družine Faganel 100 tisoC lir za OK Val.
Ob 20-letnici smrti Vojka Gotica, darujejo mama in brata 50 tisoC lir za podružnico šole Glasbene matice v So-vodnjah.
::	lekarni
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI RITA - Don Bo-scova ulica 175 - te • 32515.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU	, „
RISMONDO - Ul. b.
Toti, 52 - tel. 410701.
pogreb!
Danes v Gorici ob 9.30 Renato Stacchi na glavnem pokopališču, ob 11-uri Marija Ferligoj vd. Sfiligoj na glavnem pokopališču, ob 12.30 Vita Bo-cin iz hiše v Ul. Gelsi H v cerkev sv. Jožefa v Stražicah in na glavno pokopališče.
14.1.1973	14.1.1993
Dvajset let spominov z žalostjo in ljubeznijo mama in brat z družinama Gorica, 14. 1. 1993
PRIMORSKA
Četrtek, 14. januarja 1993
NOVA GORICA / ZAPLETI V SKUPŠČINI
AJDOVŠČINA / "POROKA" Z ITALIJANI
NOVICE
Da bi bil volk sit, koza pa cela
Novogoriška SLS je na tiskovni konferenci povedala, zakaj gre v obstrukcijo
Valter Pregelj
Na včerajšnji novinarji konferenci je novogoriška podružnica Slovenske ljudske stranke (SLS) Predstavila razloge za obstrukcijo sej občinske skupščine. Po trditvah Predsednika odborniškega kluba SLS Tomaža Marušiča so najbolj problematični nastopi posamez-ruh elanov izvršnega sveta rja skupščinskih zase-uanjih, ko si »vodilni čla-m IS lastijo vec pravic, kot hm grej o po skupščinskih dokumentih.« Poleg tega izražajo svoje nezadovolj-' stvo glede izvajanja denacionalizacije v občini, namembnosti mladinskega doma oziroma diskoteke ude-on in zanemarjanja razvoja podeželja.
Odbornica Nada Bolcar 1SLS) se je dotaknila Predvsem vprašanj z zasedanj občinske skupščine, ki potekajo kljub poslovniku po zamisli pre-dsed-njka skupščine in vodil-mh elanov izvršnega sveta- Bolcarjeva je v zvezi s kršenjem poslovnika omenila glasne pripombe iz -l°pi IS, smeh in celo žaljivke na račun skupščinskih nastopov njihovih predstavnikov. Očitno je, meni še Bolcarjeva, da se občinska vlada tudi po dveh letih in P°1 še ni sprijaznila s nrnkcijo in pravicami odpornikov, kar je konkretno
Predsednik občinskega izvršnega sveta Črtomir Špacapan nam je povedal :»SLS operira pri svojih napadih z neresničnimi podatki. Eden takih je, da se sredstva za gradnjo bazena zagotavljajo iz občinskega proračuna. Tudi ni res, da se premalo zavzemamo za razvoj kmetijstva v občini, saj smo poleg tega, da je skrb za kmetijstvo prevzela republika, med drugim namenili lani osem milijonov tolarjev iz občinskega proračuna in deset milijonov iz Sklada za razvoj drobnega gospodarstva. Glede pošiljanja gradiv IS pa toliko, da smo ena redkih občin, ki jih pošilja vsem strankam.«
ponazorila z nasle-dnjimi razlogi: gradiv za seje ne prejemajo pravočasno in ne vsebujejo bistvenih podatkov, pogosto so na seje vabljene premalo strokovne in kompetentne osebe, pre-dsednik »izredno slabo vodi seje, ko daje na glasovanje nejasne in neprečiščene predloge sklepov,« ne spoštujejo se dogovori vodij poslanskih skupin (primer dva-krat-nega glasovanja o občinskem proračunu) in končno, zapisniki sej niso sprotno izdelani in ne vsebujejo poročil o uresničenih sklepih, še manj pa o neuresničenih.
Kar se denacinalizacije tiče, SLS meni, da so postopki občinskih upravnih organov nepravilno vodeni in v škodo strank, saj se roki za dokončanje stalno zavlačujejo. Poleg tega opozarjajo tudi na problematiko o odpravi gradbenih okolišev, »kar
bi občina lahko storila s sprejemom ustreznega odloka in tako rešila vprašanje vrnitve zemljišč lastnikom stanovanjskih zgradb.«
O mladinskem domu je bilo že veliko napisanega in izrečenega, toda dejstvo je, poudarja Marušič, da se ob sprenevedanju izvršnega sveta in z nizko najemnino izkorišča družbeni kapital v prid zasebnika in še koga.
Nenazadnje v občinski podružnici SLS ugotavljajo privilegiran razvoj mesta Nova Gorica v primerjavi s podeželjem in sodijo, da so tam, kjer naj bi bil mestni center, parkirišča in da bazen ne sodi v center. Podpirajo pa predlog skupine odbornikov, da je potrebno občinsko skupščino reorganizirati in uskladiti z novonastalimi razmerami. Ti razlogi so tisti, zaradi katerih je šla stranka SLS v tak korak.
Ena redkih velikih naložb v regiji
Mlinotestu se odpira trg s konditorskimi izdelki
Artur Lipovž
Ajdovski Mlinotest ima dovolj širok asorti-man in kakovost za izvoz testenin, vendar je ta glede na neurejene izvozne premijske vzpodbude, kakršne poznajo na zahodu, neprivlačen. Podjetje z enotami oziroma podjetji po vsej Primorski in na Hrvaškem pa ima za večji izvoz drugih svojih izdelkov premajhne proizvodne zmogljivosti in preozek izvozni program. Zato so kot enega ključnih bodočih izvoznih programov opredelili konditor-stvo. Konditorski program, ki je poslovno in finančno zapleten projekt, bo podjetje izpeljalo skupaj s poslovnim
partnerjem Primavera iz Verone.
V Ajdovščini je že zgrajena nova tovarna s 3.000 kvadratnih metrov pokrite površine v kateri nameščajo prve linije. Proizvodna programa, ki bosta tu nameščena, se tehnološko in prostorsko dopolnjujeta. Izdelovali bodo votle in polnjene cevaste oblate (hohlhipp izdelke), kar bo proizvodna novost na našem trgu, savoiarde (kekse iz biskvitnega testa), sladke listke (sfogliatine, oziroma izdelke iz listnatega testa s prelivom) in kekse iz trdih zamesov. Av-
strijsko opremo za prvi program so pridobili z leasingom, opremo za drugi del naložbe pa je prispeval italijanski partner v Veroni, ki v Italiji ukinja proizvodnjo in jo seli v Ajdovščino v novoustanovljeno mešano proizvodno podjetje. NajveCji del proizvodnje (okoli 4 tisoč ton) bo vnaprej namenjen izvozu na trge Evrope, obeh Amerik in tudi daljnega vzhoda preko že obstoječe partnerjeve tržne mreže. Tisto, kar bo narejeno več, bodo prodali v Sloveniji in na Hrvaškem.
Veliko je povpraševanja po tovrstnih izdelkih tudi v srednji in vzhodni Evropi, polproizvode pa je mogoče nameniti tudi za slaščičarsko in drugo podobno dejavnost. Naložba bo skupaj s tovarniškim objektom stala okoli 6,2 milijarde lir, financirana pa bo iz lastnih sredstev, vložka partnerja in s pogodbami o leasingu, ki temeljijo na ugodnejših kreditih za plasmaje v nekdanje socialistične države. Investicija je zahtevna in zapletena, zato se je nekoliko zavlekla, vendar kljub temu poteka v zastavljenih rokih. Po vsej verjetnosti gre za naj večjo naložbo ta trenutek v severnoprimorski regiji, kjer investicije, še posebej v proizvodnjo, lahko iščemo z lučjo. Tudi zato zasluži vso pozornost.
V novi tovarni v Ajdovščini zdaj montirajo linije, ki jih bodo kmalu poskusno pognali. Proizvodnja na njih se bo postopoma povečevala, kot se bo v italijanski tovarni postopoma zmanjševala. Tako na trgu ne bo opaziti nikakršne prekinitve.
Podjetje Mlinotest se je v zadnjem letu tudi reorganiziralo. Poleg matične delniške družbe oziroma središčnega podjetja je v sistemu še enajst družb - hčerk.
MImh.
Nova linija v Mlinotestu je že nared in čaka na začetek dela (Foto: A.Lipovž)
Srečna lastnica
SEŽANA - 28-letna Vlasta Parapat iz Kačič-Pa-reda, ki je trenutno brezposlena in se ji je ravnokar iztekla pravica do denarnega nadomestila za čas brezposlenosti, je srečna dobitnica prve nagrade velikega božično novoletnega žrebanja sežanske Preskrbe. Izmed 20. kupončkov, ki jih je pred novim letom prejela v preskrbinih trgovinah, je največ sreče imel kuponček iz sežanske Železnine, ki ji je prinesel Cimosovega AX-a. Direktor podjetja Boris Hrobat ji je slavnostno izročil avtomobilske ključe (na sliki), ji zaželel srečno in varno vožnjo ter da bi še naprej tako zvesto kupovala v njihovih trgovinah. (Foto: O.K. Stojkovič)
Kmetje spet napovedali stavko
ILIRSKA BISTRICA - Vodstvo ilirskobistriške občine in stavkovni odbor pri Slovenski kmečki zvezi bistriške podružnice SLS si vneto nadaljujeta z dopisovanjem. Po odgovoru bistriškega župana Staneta Prosena je na naslov Skupščine občine prispelo novo pismo stavkajočih kmetov. Le ti očitajo vodstvu, da so ugodili le eni od zahtev (izplačilo mleka) od štirih predloženih. V pismu ki ga je podpisala predstavnica stavkovnega odbora Rozalija Sedmak pravijo, da obljub, da bo skupščina v celoti obravnavala in rešila problem odgovornosti v KZ Ilirska Bistrica, ne morejo sprejeti, ker je ta imela priložnost navedene probleme rešiti že na zadnjih dveh sejah. Tako nezadovoljni kmetje ponovno napovedujejo stavko, ki bo 27. januarja in bo trajala do končne rešitve.
Na koncu še to, vsem upravičencem je bistriška izpostava Hmezadove banke v petek, 8. januarja izplačala 60 odstotkov denarja za mleko, ki jim ga dolguje zadruga. Gre za skupaj približno 9 milijonov tolarjev, ki jih je zagotovila občina. (DP)
JTRENTA / TNP
Podpora načrtom za razvoj doline
Roman Bric
Na seji tolmins da so vodstvu T skega narodnega j na Logu v Tren informacijski c Muzejsko zbirko, Innto, skupni p krajanov in 8 ®ajev, dali ustrez §lasje. Z ureditvij nnjega objekta, k ž® leta 1988 zasn
občinskem projel lovitega razvoja r se ustvarja infom središče, ki naj bi
moglo k razvoju k 9e)sega turizma v in širšem obmo strokovnih podla nreditev naselja t renti so prograi gradili še z dod:
Predlogi: v bivši konjušnici bi uredili prostore ?a gostinsko, servisno in izobraževalno dejavnost, bivše skladišče bi preuredili v rekreacijski objekt z apartmaji, depandanse v mladinski nom, manjši lokal in trgovino, pritličje počitniškega doma Alpko-nierca pa za različne dejavnosti.
Za predlagane preureditve sosednjih objektov fe niso znani konkretni investitorji in nosilci Programov. Tudi še niso urejene vse potrebne formalnosti, a to ni moteče, tolminski izvršni svet je s°glašal s predlogom, da triglavski narodni park Bled postane nosilec realizacije zastavljenih razvojnih programov, prenos lastništva in dru-
ga lastnin s ko-p ravna
razmerja naj bi urejali sproti ob izvajanju posameznih projektov.
CERKNO / 1SCEJO SOVLAGATELJE
Lokalni radio v novem domu
Utesnjeni prostori, iztrošene naprave: a ne več dolgo, upajo radijci! (Foto: R. Bric)
Roman Bric
Če vprašate občane idrijske občine, kateri vir informacij jim je najbolj ljub, bodo rekli da radio Cerkno. Medtem, ko statusni položaj Radia Cerkno še vedno ni rešen, saj je bilo ustanavljanje firme po stari zakonodaji sredi postopka zaustavljeno, si je lani po 22 letih delovanja (prvič se je oglasil 3. januarja 1971) cerkljanski lokalni radio s pomočjo občine vendarle pridobil nove prostore. Sredstva v vrednosti 120 tisoč nemških mark za odkup novih prostorov Radia Cerkno, z velikostjo 90 kvadratnih metrov v novem poslovno-stano-vanjskem objektu v Cerknem, je primaknila občinska skup-SCina. Vendar so prostori še prazni, saj Radio, ki naj bi po zastavljenem konceptu deloval kot mešano podjetje, dodatnih 70 tisoC
mark, kolikor bi stala nova oprema, nima. Tekoča sredstva, ki dotekajo iz proračuna občine, skoraj 60 odstotkov pa si z lastno komercialno dejavnostjo ustvari sam, po besedah začasnega direktorja Ivana Seljaka zadoščajo le za tekoče poslovanje, pokritje osnovnih stroškov delovanja in plač za dva zaposlena.
V najslabšem - lahko rečemo kritičnem - stanju je študijska in reportažna oprema, ki je povsem iztrošena. Radijci, ki svoj program oddajajo petkrat tedensko, pripravljajo celoten program trenutno še v starih studijskih prostorih na podstrešju upravne zgradbe podjetja Eta. Večina opreme je zastarele, saj je v uporabi že več kot 15 let, edino mešalno študijsko mizo so si naredili kar sami.
Cerkljanski radijci zato
računajo, da bodo zadeve hitreje stekle že letos. K sodelovanju si prizadevajo pritegniti nove vlagatelje, zlasti podjetja z bližnjega in bolj oddaljenega območja njihove slišnosti, s tolminsko občino pa se dogovarjajo o razširitvi signala tudi na to območje. Čaka jih še dokončna ureditev statusa firme, lastninskih razmerij in razmerij z ustanovitelji programov ter priprava aktov, saj Radio Cerkno.sedaj deluje le na osnovi začasnih sklepov občinske skupščine. Z njimi pa ostajajo neurejena notranja razmerja in pristojnosti ter odgovornost za izvajanje programa.
Podrobneje bo treba določiti tudi pristojnosti radijskega Sveta, nekakšnega upravnega organa, ki se je v letu 1992 sešel le enkrat.
ILIRSKA BISTRICA, KOPER
Stavke ne pojenjujejo
Tokrat so na vrsti vozniki
Dragica Prosen, Franc Orešnik
Opozorilno stavko je danes javnosti najavil stavkovni odbor delavcev v prevozniškem podjetju Transport Ilirska Bistrica. Razlog za nezadovoljstvo prevoznikov nevarnih snovi je v tem, da so že dlje časa izpostavljeni neživljenjskemu ravnanju prometne policije Koper. Kot pravijo jih le-ta sistematično nadzira ne le na cestah, pac pa tudi med nakladanjem in razkladanjem na bencinskih črpalkah. Težave imajo s parkiranjem vozil, saj kljub tri leta staremu zakonu o prevozu nevarnih snovi ni urejeno še niti eno parkirišče za nevarne snovi. Ne strinjajo se tudi z omejitvijo hitrosti za vozila z nevarnimi snovmi in preobremenjenostjo vozil, ki jih tehtajo šele po izhodu iz rafinerij, saj te niso opremljene za nakladanje na tehtnici, tako kot je praksa v zahodni Evropi.
Rezultat dosedanjih razgovorov z ministrom za notranje zadeve, načelnikom UNZ Koper in komandirjem policijske postaje Koper je le še strožje in še bolj togo obravnavanje situacij na cesti, zato so - kot pravijo - prisiljeni stavkati. V torek, 19. januarja bodo med 8. in 10. uro organizirali opozorilno stavko. V tem času bodo zaprli za ves promet v eni smeri cesto Kozina-Koper.
Stavkali bodo tudi v Slavniku. S stavko pred dvema mesecema je Slavnikov sindikat dosegel odstavitev tedanjega vodstva podjetja in izvolitev nove direktorice, ki jo je sam predlagal. Novo vodstvo je medtem sicer poskušalo narediti, kar je bilo mogoče, toda vprašanje je, kakšne možnosti za uspeh je sploh imelo, pravi zdaj predsednik sindikata Boris Skergat. Ker se razmere v Slavniku v ničemer niso uredile, so se v sredo zvečer zopet odločili za stavko. Drevi bodo ustavili vse svoje avtobuse in zaprli postaji v Kopru in Ilirski Bistrici. Brez prevoza bo ostalo nekaj tisoč šolarjev in drugih prebivalcev obalnih mest in Ilirske Bistrice. Avtobusi drugih podjetij bodo morali ustavljati izven avtobusnih postaj. Slavnikovi avtobusi bodo med tokratno stavko vozili samo invalide iz Zavoda Elvire vatovec v Strunjanu in šolarje, ki so jih že odpeljali v šolo v naravi, zdaj pa jih bodo pripeljali domov.
330 zaposlenih v Slavniku zahteva takojšnje izplačilo novembrske in decembrske plače, regresa za dopust in prehrano, dnevnic, potnih stroškov, jubilejnih nagrad in odpravnin. Nekoliko so pripravljeni počakati le z izplačilom razlik med lani izplačanimi plačami in kolektivno pogodbo. Podjetje jim po njihovi oceni dolguje kakih 60 milijonov tolarjev.
Toda pravih izgledov za hitro rešitev zahtev tudi sami ne vidijo; Slavnik je upmnikom dolžan že 1, 8 milijarde tolarjev, več kot znaša vrednost pod-jetja.Tako bodo morali tisti, ki bodo morali na zahteve stavkajočih odgovoriti, nekako zagotoviti prevoze.
S K L a D
REPUBLIKE S L O V E N I J E
ZA t A Z V O j
v okviru Projekta prestrukturiranja In sanacije podjetij objavljata javni razpis za zbiranje ponudb za nakup podjetja
MEBLO POHIŠTVO BRANIK d.o.o.
Podjetje Meblo Pohištvo Branik d.o.o., Branik 76a, je v celoti v lasti podjetja Meblo Holding d.d., ki pa je v celoti v lasti Sklada RS za razvoj.
Dejavnost podjetja: proizvodnja pohištva
število zaposlenih: 113
POGOJI SODELOVANJA V RAZPISU:
1.	V razpisu lahko sodelujejo tuje in domače fizične in pravne osebe. Ponudbe se morajo nanašati na nakup večinskega lastninskega deleža podjetja. Podjetje je pravno organizirano v obliki družbe z omejeno odgovornostjo, katere 100% lastnik je Meblo Holding d.d.
2.	Vsakemu ponudniku bo omogočen ogled podjetja, pogovor z vodstvom in dostop do potrebne dokumentacije za pripravo ponudb. Pisna pooblastila za obisk podjetja bo dajal, v dogovoru s potencialnimi investitorji, Sklad RS za razvoj.
3.	Od zainteresiranih ponudnikov se pričakuje, da bodo v svojih ponudbah, poleg cene za odkupljeni lastninski delež, opredelili tudi:
*	poslovni in razvojni načrt podjetja po prevzemu lastništva;
*	predloge glede nadaljnjih investicij v proizvodno opremo in opremo za zaščito okolja;
*	politiko zaposlovanja ter usposabljanja zaposlenih;
*	način financiranja odkupa in nadaljnega razvoja podjetja in
*	morebitno dosedanje poslovno sodelovanje.
4.	Prispele ponudbe bo ocenila posebna komisija za oceno ponudb. Pri izbiri bo dana prednost aktivnim investitorjem, ki bodo priložili opis svojih dosedanjih operativnih izkušenj v dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja. Ponujena cena za odkupljeni delež bo pomemben kriterij za oceno ponudb, vendar bodo poleg cene upoštevani tudi ostali elementi ponudb, ki so našteti v točki 3.
5.	Ponudbe morajo biti poslane s priporočeno pošiljko na Sklad RS za razvoj, Kotnikova 28, Ljubljana, najkasneje do 05.02.1993 do 12. ure, v zapečatenih kuvertah z oznako “Projekt Meblo Pohištvo Branik”.
6.	Sklad RS za razvoj bo sprejel na osnovi priporočila Komisije za oceno ponudb dokončno odločitev o najboljšem ponudniku najkasneje v 60 dneh po roku za oddajo ponudb.
Meblo Holding d.d. na osnovi tega razpisa ni zavezan skleniti pogodbo o prodaji lastninskega deleža v podjetju Meblo Pohištvo Branik d.o.o. z najboljšim ali katerimkoli drugim ponudnikom
Za morebitne dodatne informacije v zvezi s to objavo se obrnite na Sklad RS za razvoj, Kotnikova 28, Ljubljana, po telefaksu St. 061 116 011, s pripisom “Projekt Meblo Pohištvo Branik" ali po tel. 116-340 - g. Vojko Kokoravec.
AGENCIJ^
i	BTmTi dlhii 1
ZA POSPlilVAMJl PRESTRUKTURIRANJA GOSPODARSTVA IN SPODBUJANJE PRENOVE PODJETIJ
GOSPODARSTVO
Četrtek, 14. januarja 1993
NOVICE
LJUBLJANA / SLOVENSKE 2ELEZNICE
ŽELEZARNA JESENICE
SLOVENIJA / POSTA, BANKE IN ČEKI
Slovenija polnopravna članica Evropske banke za obnovo in razvoj
LJUBLJANA - Predsednik Evropske banke za obnovo in razvoj Jacques Attali je včeraj poslal uradno pismo predsedniku Vlade Republike Slovenije dr.Janezu Drnovšku, v katerem ga je obvestil, da je Slovenija izpolnila vse formalnosti ter postala polnopravna Članica te mednarodne bančne ustanove. Attali bo obiskal Slovenijo 26. februarja in se bo ob tej priložnosti pogovarjal o vsestranskem sodelovanju Slovenije in Evropske banke za obnovo in razvoj, zlasti pa o strategiji te bančne inštitucije do financiranja projektov v Sloveniji.
Odstop Jurija Pirša
Zgrešen odnos države
Mile Čuk
Ustanovili so nove družbe
Vsoj še dvesto delavcev bo ostalo brez dela
Mateja Faletič
Območni
sporazumi
Alenka L. Jakomin
Vegros ponovno odprt
MARIBOR - Ponovno so odprli trgovino Vegros, ki je bila zaprta od konca prejšnjega leta. Lastnik, podjetje VEMA je našlo novega najemnika, Shop-ping, d. o. o., ki je prevzel skrb za 3000 kvadratnih metrov prodajnih površin, na katerih bodo ponujali raznovrstno blago za najširšo prodajo. Zaenkrat bo Vegros še imel status maloprodajne trgovine, po razširitvi na celoten prostor, to je 10 tisoč kvadratnih metrov, pa bodo prodajah tudi blago za grosiste. (P. T. D.)
Avstrija vlaga v slovaško bančništvo
DUNAJ - Avstrijska poštna banka P. S. K. Bank in Versicherunganstalt der osterreichischen Bunde-slaender Versichenmgs AG sta vložili sredstva v novo slovaško hranilnico Postavo banko. P. S. K. si je tako pridobila 11-odstotni delež v Postavi banki, Bundeslaender 1, 8-odstotni delež, preostanek pa je še vedno v rokah slovaške Postave banke, kot je povedal Johann Berger, direktor za raziskave pri P. S. K. banki.
Postava banka je bila ustanovljena potem, ko je razpadla Češkoslovaška poštna hranilnica, v kateri sta imeli deleža omenjeni dve avstrijski banki. P. S. K. je imela pred tem, ko sta Češka in Slovaška poštah ločeni državi, 32-odstotni delež, v zadnjem letu pa je 10, 5 odstotka tega deleža prodala Bundeslaender banki in Mednarodni nizozemski banki NV. (Reuter)
Stabilnost pezete ni dolgoročna
MADRID - Trenutna stabilnost španske pezete ni obetavna, menijo analitiki, saj lahko v evropskem Sistemu valutnih razmerij doživi ponovne pretrese. Nekateri so prepričani, da se bo pezeta trdno obdržala vsaj v prvih mesecih leta 1993, Ce bodo španske obrestne mere ostale visoke. Drugi pa menijo, da bo Sistem valutnih razmerij morala zapustiti že ob koncu prvega četrtletja. (Reuter)
Manjši norveški trgovinski presežek
OSLO - Osrednji statistični urad za Norveško je v sredo sporočil, da se je norveški decembrski trgovinski presežek zmanjšal s 696, 2 milijona ameriških dolarjev na 633, 3 milijona v primerjavi z novembrom lani. Novembra leta 1991 je ta presežek znašal 664, 7 milijona ameriških dolarjev.
Leta 1992 je bil norveški trgovinski presežek 7, 33 milijarde ameriških dolarjev in je bil nekoliko nižji kot leta 1991, ko je znašal 7, 57 milijarde ameriških dolarjev. (Reuter)
Tudi francoske banke imajo težave
PARIZ - Francoske banke so po vsej verjetnosti splavale iz najhujših dajatev za slaba posojila in dvomljive terjatve, v naslednjih treh oziroma šestih letih pa bodo morale še naprej trpeti izgube zaradi tveganj s hipotekarnimi krediti, je povedal predsednik francoskega bančnega združenja Michel Freyche v intervjuju za finančni dnevnik Les Echos. Seveda bodo morale banke te dajatve iz naslova slabih posojil in dvomljivih terjatev razporediti na daljše obdobje, od tri do šest let, saj gre za realne izgube.
V tem Časovnem obdobju naj bi bila kriza premagana, z njo pa tudi potencialne izgube, je zagotovil.Franncoske banke so ocenile premoženjske kredite med 45 in 90 milijardami ameriških dolarjev, pri katerih imajo izgubo v vrednosti skoraj 12,6 milijarde ameriških dolarjev. Freyche je ocenil nedavne vladne ukrepe, s katerimi so skušali oživiti usihajoče tržišče premoženja, kot pozitivne in koristne, vendar še vedno nezadostne. (Reuter)
Evropska valutna razmerja
FRANKFURT - Predsednik nemške Bundesbank, Hans Tietmeyer je v sredo izjavil, da ne vidi nobenega razloga za nadaljnja usklajevanja znotraj Sistema evropskih valutnih razmerij. Na zasedanju bančnikov in političnih izvedencev je Tietmeyer menil, ”da so tekoCa usklajevanja dovolj uravnovesila Sistem evropskih valutnih razmerij in da ni vec potrebe, da bi ga še naprej usklajevali". Tiet-meyer je tudi odgovoril na trditve, češ da Bunde-sbanka izvaja skrajna togo denarno politiko. Dolgoročne obrestne mere so "presenetljivo nizke in naravnane k monetarnemu združevanju". Povedal je tudi, da šibka nemška gospodarska rast nima prav nic opraviti z denarno politiko Bundesbank. Iet-meyer opozoril druge države, naj nikar ne sledijo zgledu Velike Britanije z umikom svojih valut iz Sistema evropskih valutnih razmerij, kajti "tržišča imajo zelo dober spomin, na katerih morajo devalvirane valute paC plačati svojo ceno".
Omenil je tudi, da bi bilo skrajno nevarno za evropsko združevanje, Ce bi posamezne države še naprej dovolile, da njihove valute plavajo kot britanski funt. Po njegovem mnenju to ne bi prav nic prispevalo k zmanjševanju njihove inflacije. Jean Claude Tricket, direktor francoskega državnega trezorja, je poudaril nujnost evropske integracije spričo položaja v vzhodni Evropi. "Položaj v vzhodni Evropi od zahodne Evrope zahteva, da ta postane trdno oporišče,« je poudaril. Po njegovem mnenju že sedaj obstajajo zelo močne povezave znotraj Evropske gospodarske skupnosti, spričo katerih bi bilo nujno še naprej ohranjati Sistem evropskih valutnih razmerij. (Reuter)
Potem ko je slovenska vlada konec minulega leta najprej zahtevala odstop celotnega vodstva Slovenskih železnic (predsednika poslovodnega odbora in elanov upravnega odbora) in kasneje te zahteve spremenila v ostro kritiko, je predsednik PO Jurij Pirš včeraj v pogovom za Republiko napovedal, da od začetka marca naprej ne bo veC opravljal te funkcije, o Čemer je že obvestil ministra za promet in zveze. Razlogi za takšno odločitev so, meni Pirš, napadi in kritike na poslovodstvo in nanj osebno, hkrati pa zgrešen odnos države do reševanja problemov železnice. Pirš meni, da bi bilo neproduktivno, Ce bi ob nerazumevanju in pod pritiskom ustanovitelja ostal na tej funkciji. Niso tudi upravičene kritike, da je vodstvo S2 pri državi moledovalo za denar, ker ni bilo sposobno samo urediti poslovanja. »Cirkus« s plačami se je začel, kot je dejal, ko pri sprejemanju proračuna marca lani samo pri železnicah niso upoštevali 60-odstotne inflacije v obdobju od 1.9.91 do 1.1.92 Zaradi tega so SZ izgubile skoraj štiri milijarde tolarjev, kolikor jim zdaj manjka v likvidnostnem računu. Nepokrito izgubo so SZ imele prvič leta 1989, od takrat naprej
pa so se izgube kopičile, kar je za železnice pomenilo »odtekanje krvi«, kot je dejal Pirš. »Sedanjo izgubo, ki znaša vec kot osem milijard tolarjev, bo treba prej ah slej pokriti, saj tudi tisti, ki pride za menoj, železnice brez denarja ne bo mogel rešiti«, je poudaril Pirš. Praksa v svetu je pokazala, da prestrukturiranje železnice ne more biti uspešno, Ce pri tem ni jasne politične opredelitve in podpore vodstvu. Pirš pravi, da je vodstvo SZ, pa tudi sam kot poslanec, nenehno opozarjalo na posledice neustreznega odnosa in financiranja železnic. Same železnice so se že od leta 1988 resno lotile notranje racionalizacije. V tem Času so denimo število zaposlenih zmanjšali z 22 na 16 tisoC, pri čemer nobenega niso »vrgli na cesto«. Glede začasnega proračuna za tri mesece je Pirš povedal, da je le-ta namenjen za subvencioniranje potniškega prometa in infrastrukture. Ce hočemo, da pri infrastrukturi zagotovimo vsaj tisto najnižjo raven tekočega vzdrževanja, potem od denarja, ki je na razpolago za potniški promet, ostane samo še toliko, da financiramo mednarodni potniški promet. To pomeni, da bi morah že s 1. januarjem zapreti ves notranji potniški promet.
JESENICE - S 1. januarjem so bile v železarni Jesenice registrirane novoustanovljene družbe Acroni Metalurgija, Fi-prom in Seiko, ki so pod neposrednim upravljanjem Slovenskih železarn.
V ta namen so bila sprejeta tudi pravila o ureditvi odnosov med družbami. Za letošnje leto v novoustanovljenih družbah predvidevajo, da bo zaposlenih 3306 delavcev, od tega skupaj 2800 v Acroni Metalurgiji, Fipromu in Seiku.
Glede na število zaposlenih ob koncu lanskega leta to pomeni, da bo med letošnjim letom približno 500 delavcev na začasnem Čakanju na delo. V tem Času bodo v železarni naredili socialni program za delavce, ki so trajni presežek, za katerega pričakujejo finančna sredstva od republike. Kljub temu bo približno 200 delavcev ostalo brez dela.
Kako uresničiti naloge, ki so si jih zadali ob začetku letošnjega leta, so se v železarni pogovarjali na sestankih upravnih odborov vseh treh novoustanovljenih podjetij.
Med drugim so spregovorili o sprejemu
koncernske pogodbe in zaCasni mikroorganizi-ranosti podjetja.
Menili so, da je trenutno najpomembnejša naloga novoustanovljenih družb še enkrat preveriti naCrte za letošnje leto, saj ti še vedno niso usklajeni in dokončno sprejeti. Med najpomembnejše naloge so uvrstili uresničitev treh zakonov, ki jih je sprejela skupščina; gre za sanacijske zakone.
Ključni cilji v letošnjem letu pa so trije; kadrovska sanacija, zmanjšanje stroškov in prodor na domača ter tuja tržišča. Sicer pa se vse začete aktivnosti nadaljujejo.
Pričakujejo, da za dokončno ureditev vseh stvari potrebujejo še okoli dva meseca. Ob vsem tem je treba povedati, da bodo s 1. februarjem letošnjega leta v železarni verjetno spremenili delovni Cas. Obstajata dve varianti; prva je delovni Cas od 8 do 17 ure z enournim opoldanskim odmorom za kosilo, druga možnost pa je Cas od 7.30 do 16.30 prav tako z enournim opoldanskim odmorom za kosilo. V železarni se bodo verjetno odločili za drugo možnost.
SLOVENIJA / MEDNARODNO STORITVENO PODJETJE DHL
Iz Bruslja vsako noč pošljejo po svetu dvesto ton blaga
Lastna špedicijska služba - brezplačno carinjenje
Irena Pirman
Podjetje DHL je mednarodno storitveno podjetje, ki se ukvarja s hitrim prenosom pošiljk širom po svetu. Ustanovljeno je bilo leta 1969 v ZDA na pobudo Adriana Dalseya, Lar-ryja Hillbloma in Roberta Lynna (začetnice njihovih priimkov so dale tudi ime podjetju). Po študiji, ki jo je za lansko leto opravila neodvisna raziskovalna služba v Londonu, je DHL kar v 55 odstotkih prvi prinesel pošto na določeno de-stinacijo in to v celo manj kot 24. urah po tistem, ko je bila pošiljka oddana na enem od njihovih centrov po svetu.
Evropski del te multina-cionalne družbe, ki s svojimi uslugami pokriva 200 držav, ima sedež v Bruslju. Tu se vsako noč sortira med 200 do 250 ton blaga,
namenjenega v različna mesta in države.
V Sloveniji je DHL sprva deloval prek agencijskih pogodb z različnimi špedicijskimi oziroma letalskimi prevozniki, od avgusta leta 1990 pa je slovenski DHL samostojna firma s stoodstotnim tujim kapitalom. Na letališču Brnik je sedež glavnega urada za celotno jadransko regijo. »Pri naših storitvah razlikujemo med pošiljkami, ki vsebujejo dokumente, in paketi, ki so podvrženi temeljitemu carinskemu pregledu. Prednost našega servisa je v lastni špedicij-ski službi, ki poskrbi za brezplačno uvozno carinjenje, izvozno carinjenje pa je bilo brezplačno že od sa-
mega začetka in všteto v osnovno ceno izvozne pošiljke. Po tem se razlikujemo od drugih kurirskih služb,« je dejal Bojan Brank, direktor DHL Slovenija. Številke o njihovem prometu so sicer poslovna skrivnost, vendar je lanskoletna analiza pokazala, da se je povečal za 105 do 110 odstotkov. Struktura klientele so predvsem veliki slovenski izvozniki, katerih vzorčne pošiljke predstavljajo od 30 do 35 odstotkov vsega prometa, pa tudi banke in zasebna podjetja.
PoveCan promet je po njihovem mnenju tudi posledica dejstva, da njihov glavni urad v Bruslju omogoča investiranje v sloven-
sko infrastrukturo in opremo. »Seveda ni primerjav z avgustom 1990. Danes lahko našim pošiljkam z računalniško opremo sledimo na njeni poti, kar omogoča opremljenost naših potnih listov s kodami bar,« je še povedal Brank. Upoštevanje pravil LATA -mednarodnega letalskega združenja - jim prepoveduje uvoz orožja in nevarnih kemikalij.
Povezav z državnimi PTT podjetji nimajo, razen v primerih, ko gre za pošiljko, namenjeno v kraj, ki ga DHL ne servisira neposredno. Samo v tem primeru pošta pošiljko DHL pošlje priporočeno. Vendar so to le nekateri deli nekdanje vzhodne Evrope, zahodno Evropo in Združene države Amerike pa pokrivajo v celoti.
LJUBLJANA - Če ste se	močnimi PTT podjetji.	štami podpisala spora-
kdaj znašli izven kraja	Tudi v tem primeru ime-	zum Abanka; njeni ime-
svojega bivališča in ostali	tnik tekočega računa pri	tniki tekočih računov lati'
brez denarja, čeprav ste	banki v Novem mestu ne	ko dvigajo gotovino na
ga želeli dvigniti na bli-	more dvigniti gotovine s	poštah brez provizije,
žnji pošti in pri tem ostali	Čekom v eni od ljubljan-	Ljubljanska banka - enota
praznih rok, ker so vam	skih pošt; razen seveda v	Koper ima prav tako skle-
ček zavrnili, pojasnilo ne	primeru, Ce banke s po-	njen sporazum s PTT Robo odveč. Za kaj gre? V	štami nimajo sklenjenih	per, kar pomeni, da lahko
Sloveniji ima precejšnje	dodatnih sporazumov. V	imetniki tekočih računov
število imetnikov Čekov	Ljubljanski banki d. d. so	pri tej banki dvigajo goto'
odprte tekoCe račune pri	nam še povedali, da je bi-	vino le na poštnih oken-
Ljubljanski banki oziro-	la vsa zadeva pred Časom	cih območja, ki ga pokn-
ma, po njenem preobliko-	bolj enostavna. Celoten	va koprska pošta. Tone
vanju v delniško družbo,	sistem Ljubljanske banke	Krauthaker iz Združene-
Bodo imetniki tekočega računa dobili denar na poštah? (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO)
pri eni od bank, ki so se osamosvojile in preoblikovale v samostojne banke. Banke s poštnimi podjetji na območjih, kjer poslujejo, podpisujejo posebne sporazume, na osnovi katerih lahko imetnik tekočega računa pri banki podpisnici brez težav dviguje gotovino. Ljubljanska banka d. d., ki pokriva širše območje ljubljanske kotline, je za leto 1993 tak sporazum že podpisala z ljubljanskim PTT podjetjem. To pa pomeni, da imetniki tekočih računov pri tej banki ne morejo dvigati gotovine na primer na pošti v Bohinju ali Kopru. Kot nam je povedala Tatjana Pia-netski iz Ljubljanske banke d. d., so v banki ta problem že opazili. Zato so že sprožili idejo, da bi v poletni turistični sezoni podpisali sporazum s poštami v pomembnejših turističnih centrih. Tiste banke, ki pokrivajo na primer območje Gorenjske, Primorske ali Dolenjske, imajo prav tako podpisane sporazume z ob-
je tak sporazum podpisal s PTT sistemom širom po Sloveniji in težav pri dvigovanju gotovine s Čeki ni bilo.
Pred Časom je banka pošti predlagala, da bi v krajih, kjer njenih ekspozitur ni, denarne posle z občani opravljala najbližja pošta. Pošta pa je postavila previsoke pogoje in začela dvigati ceno svojih storitev, zato do takšnega sporazuma nikoli ni prišlo. V Kreditni banki Maribor razmišljajo podobno. Ker imajo svojo bančno mrežo precej razširjeno in ker negotovinsko poslovanje poteka nemoteno, prav tako tudi promet z bančnimi avtomati in plačilno kartico, so pogodbo podpisali z mariborsko pošto, z drugimi PTT podjetji po Sloveniji pa ne. SKB banka je sporazum podpisala z vsemi poštami v Sloveniji, kar pomeni, da lahko njeni imetniki tekočega računa dvignejo gotovino s Čekom pri vseh slovenskih poštnih okencih. Prav tako je z vsemi po-
ga podjetja PTT Slovenija nam je povedal, da so sporazum oziroma pogodbo z nekaterimi bankami podpisali, tako da takšno poslovanje z občani poteka nemoteno. »S tistimi bankami, s katerimi nismo našli skupnega jezika glede provizije, pa te pogodbe nismo podpisali. PaC pa so banke same podpisovale bilateralne sporazume z območnimi PTT podjetji. Veliko ponudb za sklenitev sporazuma smo dobivali tudi od manjših bank. Ker pa le-te svoje bančne mreže nimajo dovolj razvejane, se za nas podpis pogodbe z ekonomskega vidika ne bi obnesel,«je še doda Krauthaker.
Imetniki tekočih računov moramo paziti le na to, da ne ostanemo brez denarja v kraju, kjer pošta je, banke pa ni, oziroma v kraju, ki ni več na obino čju poslovanja naše banke. Izjema je seveda plačevanje računov na pošti, ki mora, ne glede na banko, ki je cek izdala, le-te-ga sprejeti.
Direktor DHL Slovenija Bojan Brank	(Foto: Srdan živulovič/TRIO)
MARIBOR / OBMOČNA ZBORNICA
Govorilne ure
MARIBOR - Na Območni zbornici Maribor so včeraj na novo uvedli govorilne ure s strokovnjakom iz Trgovinske zbornice Štajerske iz Gradca, poroča dopisnik Slovenske tiskovne agencije iz Maribora.
Govorilnih ur se je danes udeležilo vec kot 20 predstavnikov podjetij, ki se zanimajo za trgovanje na avstrijskem trgu. Ta je zaradi svoje bližine še posebej zanimiv zlasti za gospodarstvo mariborske regije.
V imenu Območne zbornice Maribor jih je
pozdravila Dubravka Preznik.
Vodja oddelka za ekonomsko politiko in ekonomske odnose s tujino Trgovinske zbornice avstrijske Štajerske, dr. Heinz Rabussay, se je posamezno sestal s predstavniki podjetij in podjetniki iz Podravja in jim posredoval informacije v zvezi s poslovanjem na avstrijskem trgu.
Slovenske podjetnike so zanimali predvsem podatki o konkretnih možnostih za navezavo poslovnih stikov, želeli pa so izvedeti tudi Cim-
veC o tem, koliko je slovenski trg zanimiv za avstrijske vlagatelje.
Drugo sredo v februarju bodo za predstavnike avstrijskih podjetij, ki se zanimajo za trgovanje v Sloveniji, potekali podobni pogovori v
Gradcu, marca pa bodo pogovori spet v Mariboru.
Dogovorili so se, Qa bodo govorilne ure po tekale vse leto, vsako drugo sredo izmenično v Gradcu in Mariboru. Na mariborski Območni zbornici pričakujejo, da
bodo govorilne ure do bro obiskane. (STA)
						
-		13. januar 1993						
Menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
						
A Banka	61,55	62,75	8,70	8,88	6,30	6,75
AMTK plus	62,00	62,60	8,65	8,85	6,40	6,95
Avtohiša Ljubljana*	62,00	62,50	8,70	8,83	6,36	6,75
Ažur*	61,60	62,50	8,70	8,87	6,40	6,80
Banka Vipa Nova Gorica	61,80	62,37	8,59	8,79	6,68	6,70
Bela vrtnica	61,90	62,80	8,70	8,95	6,30	6,80
						
Bobr Fužine	61,90	62,40	8,70	8,88	6,60	6,90
Bobr Trzin	61,90	62,40	8,70	8,88	6,60	6,90
						
BTC terminal Sežana	61,50	62,50	8,70	8,85	6,40	6,75
BTC d.d. Ljubljana	61,40	62,59	8,65	8,85	6,30	6,70
						
“urin Moste	61,90	62,60	8,60	8,85	6,40	6,75
Burin Center	62,00	62,55	8,60	8,85	6,40	6,75
						
Come 2 Us*	62,00	62,80	8,60	8,80	6,40	6,80
Creditanstalt - Nova banka	61,40	62,40	8,70	8,90	6,20	6,80
						
Dom na trgu	62,20	62,49	8,76	8,82	6,15	6,70
Dom - Kaffe Domžale*	62,10	62,50	8,78	8,89	6,50	6,75
r						
Emona Globtour	61,35	62,75	8,68	8,92	6,20	6,75
						
Eros Ljubljana*	61,95	62,40	8,75	8,90	6,55	6,70
>• 0 S 1 □ 2 j	62,00	62,50	8,75	8,90	6,55	6,70
						
Euroservis Sežana Euroturs International*	62,00	62,30	8,70	8,80	6,50	6,64
	61,70	62,70	8,75	8,85	6,40	6,80
						
Eeniksd.o.o.*	61,65	62,20	8,64	8,81	6,43	6,76
Elba Koper	61,70	62,20	8,60	8,76	6,42	6,68
Eiradas Idrija	61,90	62,80	8,70	8,90	6,40	6,70
						
Golfturist	62,00	62,60	8,70	8,89	6,75	6,90
						
Hida*	62,05	62,45	8,74	8,90	6,50	6,80
Hipotekama banka Koper*	61,55	62,50	8,60	8,88	6,35	6,70
Hram Rožice Mengeš	62,00	62,20	8,70	8,90	6,10	6,90
Hranilno kreditna služba	61,60	62,50	8,67	8,83	6,32	6,85
						
||irika Ilirska Bistrica	61,20	62,36	8,55	8,73	6,41	6,69
Ulrika Slovenj Gradec	61,95	62,35	8,71	8,83	6,11	6,52
Ulrika Postojna	61,70	62,35	8,66	8,75	6,53	6,69
Ulrika Sežana	62,01	62,29	8,70	8,80	6,57	6,65
						
Invest Škofja Loka	61,60	62,40	8,71	8,89	6,25	6,80
Haldesign Nova Gorica*	61,80	62,50	8,67	8,855	6,57	6,65
						
Klub Slovenijales Komercialna banka Triglav	61,90	62,50	8,70	8,90	6,50	6,80
	61,54	62,60	8,65	8,86	6,30	6,70
						
Kompas Hertz Celje*	61,90	62,40	8,75	8,85	6,40	6,80
Kompas Hertz Velenje* Kompas Hertz Idrija*	61,50	62,40	8,75	8,85	6,40	6,80
	61,90	62,40	8,75	8,85	6,40	6,80
Kompas Hertz Tolmin*	61,90	62,40	8,75	8,85	6,40	6,80
Kompas Hertz Novo Mesto*	61,90	62,40	8,75	8,85	6,40	6,80
Kompas Hertz Krško*	61,90	62,40	8,75	8,85	6,40	6,80
Kompas Hertz Bled*	61,90	62,40	8,75	8,85	6,40	6,80
						
Kompas Fintrade	62,00	62,29	8,70	8,89	6,50	6,79
Kompas Holidays*	61,80	62,40	8,70	8,85	6,40	6,90
						
Libertas Koper J-B Banka Zasavje Trbovlje	61,60 61,40	62,15 62,30	8,66 8,73	8,80 8,85	6,49 6,55	6,68 6,90
IB Dolenjska banka N.M.	61,50	62,50	8,65	8,85	6,38	6,80
LB Kreditna banka MB d.d.*	61,25	62,50	8,69	8,87	6,45	6,97
EB Splošna banka Celje EB Splošna banka Koper*	62,00	62,80	8,70	8,87	6,70	6,95
	61,04	62,38	8,54	8,73	6,43	6,72
						
MA-VIR	61,80	62,40	8,65	8,88	6,40	6,85
Medla*	62,00	62,50	8,70	8,80	6,50	6,75
Mercator Turist	61,80	62,50	8,68	8,85	6,40	6,81
						
Niprom Ljubljana*	61,90	62,30	8,73	8,88	6,50	6,90
		62,30		8,80	6,40	6,80
Petrol*	62,00		8,65			
p°Stna banka Slovenije*	61,30	62,39	8,40	8,84	6,20	6,69
Ptobanka Maribor	61,25	62,50	8,68	8,93	6,60	6,80
		62,29		8,89		
Publikum Ljubljana	62,00		8,65		6,50	6,89
Publikum Celje	61,90	62,25	8,72	8,82	6,43	6,79
Publikum Dobova	61,60	62,45	8,52	8,85	6,35	6,85
Publikum Kostanjevica	61,60	62,45	8,52	8,85	6,35	6,85
Publikum Krško	61,60	62,45	8,52	8,85	6,35	6,85
Publikum Maribor	61,89	62,13	8,73	8,82	6,30	7,09
Publikum Metlika	62,00	62,50	8,60	8,80	6,30	6,70
Publikum Mozirje Publikum Novo Mesto	61,50	62,29	8,70	8,85	6,30	6,80
	61,90	62,50	8,65	8,80	6,20	6,75
Publikum Piran	61,50	62,30	8,56	8,70	6,45	6,65
Publikum Ptuj	61,50	62,30	8,72	8,82	6,20	6,60
Publikum Sevnica	61,70	62,5U	8,55	8,85	6,45	6,79
Publikum Šentilj	61,86	62,13	8,74	8,80	6,30	6,85
Publikum Šentjur pri Celju	61,90	62,30	8,65	8,80	6,40	6,90
Publikum Trebnje	61,52	62,42	8,66	8,81	6,40	6,75
Publikum Zagorje	61,90	62,29	8,70	8,80	6,50	6,85
Publikum Žalec	62,00	62,44	8,71	8,81	6,40	6,79
						
Roja	62,10	62,50	8,75	8,83	6,20	6,70
						
Shalaby Koper	61,50	62,19	8,60	8,80	6,46	6,70
Simotisk* SKB banka d.d. Ljubljana**	61,80	62,bU	8,70	8,85	6,40	6,80
	61,83	61,92	8,78	8,80	6,42	6,68
Slovenijaturist Slovenska investicijska banka* ^•hranilnica in posojilnica	62,00 61,70 62,00	62,30 62,30 62,40	8,72 8,60 8,70	8,82 8,85 8,8.5	6,47 6,40 6,40	6,63 6,80 6,80
SZKB d.d. Ljubljana	61,60	62,50	8,67	8,83	6,32	6,85
Sonce	62,00	62,50	8,72	8,90	6,40	6,84
Štajerska banka obrti in pod].	61,60	62,40	8,69	8,84	6,40	6,95
						
'Ortarus Postojna	61,36	62,36	8,60	8,74	6,35	6,67
Tentours Domžale	61,85	62,35	8,60	8,85	6,30	6,80
Tori*	62,00	62,50	8,70	8,88	6,20	6,80
Trias*	62,00	62,50	8,70	8,83	6,40	6,75
						
Upimo	62,10	62,25	8,78	8,80	6,55	6,70
				MRHI		6,70
Vilfan Kranj Ječgj velja danes: * Zaračunavajc	62,00 > provizijo:	62,40	8,77	8,82	6,40	
menjalnica hida
Mokrita tržnica Ljubljana
IŠČEMO NOVE SODELAVCE
Pisne prijave z življenjepisom pošljite na naslov:
__HIDA TRAPE FINANCE, Koželjeva 6, Ljubljana_
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 9 z dne 13. januarja — Tečaji veljajo od 14. 1. 1993 od 00.00 ure dalje						
				ZA DEVIZE		
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	67,2087	67,4109	67,6131
Avstrija	040	šiling	100	867,7659	870,3770	872,9881
Belgija	056	frank	100	296,6021	297,4946	298,3871
Kanada	124	dolar	1	77,8688	78,1031	78,3374
Danska	208	krona	100	1580,3925	1585,1479	1589,9033
Finska	246	marka	100	1826,1363	1831,6312	1837,1261
Francija	250	frank	100	1801,1040	1806,5236-	1811,9432
Nemčija	280	marka	100	6105,4375	6123,8089	6142,1803
Grčija	300	drahma	100	—	45,8122	45,9496
Irska	372	funt	1	—	161,8523	162,3379
Italija	380	lira	100	6,5939	6,6137	6,6335
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	12,0000	—
Japonska	392	jen	100	79,2180	79,4564	79,6948
Nizozemska	528	gulden	100	5429,2603	5445,5971	5461,9339
Norveška	578	krona	100	1431,4198	1435,7270	1440,0342
Portugalska	620	escudo	100	68,0757	68,2805	68,4853
Švedska	752	krona	100	1342,5857	1346,6256	1350,6655
Švica	756	frank	100	6646,3793	6666,3784	6686,3775
Velika Britanija	826	funt šterling	1	153,8570	154,3200	154,7830
ZDA	840	dolar	1	99,6834	99,9834	100,2834
Evropska Skupnost	955	ECU	1	119,8742	120,2349	120,5956
Španija	995	peseta	100	86,0867	86,3457	86,6047
						
						
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov _________ Banke Slovenije na dan 14. JANUARJA 1993
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)		tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni	skupaj del	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA 1993:				1,000,000	590,373	604,682	1,195,055
60	61,2381	118.0746%	120,9365% 119,5055%	100,000	59,037	60,468	119,506
Od 31.12. 1992 Banka Slovenije ne bo vec objavljala podatkov za blagajniške zapise z dospelostjo 10.12.1992. Znesek za izplačilo teh zapisov je do 10.12.1995 enak znesku na dan 31.12.1992
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
13. JANUAR 1993	v SLT za 100 HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Ažur Grosuplje	9,00	12,00
Bela vrtnica	8,00	12,00
Banka Zasavje	10,00	16,00
Hida* Hipotekarna banka Koper	9,00	11,90
	7,00	11,00
llirika Ilirska Bistrica	9,00	13,00
llirika Sežana	9,00	13,00
Kreditna banka Maribor	9,00	13,00
Slovenijaturist	8,00	11,50
Tentours Domžale	10,00	15,00
Tori Tečaj velja danes:	8,00	14,00
		
13. JANUAR 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1460,00	1510,00
nemška marka	910,00	935,00
francoski frank	266,00	275,00
holandski gulden	806,00	831,00
belgijski frank	43,90	45,30
funt šterling	2280,00	2360,00
irski šterling	2390,00	2470,00
danska krona	234,00	241,50
grška drahma	6,30	7,25
kanadski dolar	1155,00	1195,00
japonski jen	11,50	12,25
švicarski frank	985,00	1020,00
avstrijski šiling	128,50	133,00
norveška krona	211,00	218,00
švedska krona	197,00	203,00
portugalski escudo	9,30	10,35
španska pezeta	12,25	13,25
avstralski dolar	990,00	1030,00
madžarski florint	11,00	15,50
slovenski tolar	14,50	15,00
hrvaški dinar	1,20	2,00
		
		
13. JANUAR 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajnii
		
ameriški dolar	11,2500	11,7500
kanadski dolar	8,7500	9,1500
funt šterling	17,3500	18,1500
švicarski frank	750,0000	780,0000
belgijski frank	33,4000	34,7000
francoski frank	203,0000	211,0000
holandski gulden	613,0000	637,0000
nemška marka	689,7000	715,7000
italijanska lira	0,7360	0,7760
danska krona	177,5000	184,5000
norveška krona	159,5000	166,5000
švedska krona	148,5000	155,5000
finska marka	204,5000	214,5000
portugalski escudo	7,6500	8,0500
španska peseta	9,7000	10,2000
japonski jen	8,9000	9,3000
slovenski tolar	10,7000	11,7000
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	pa za 1 enoto v>	0,0850 alute.
		
13. JANUAR 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1480,00	1525,00
nemška marka	910,00	930,00
francoski frank	269,00	279,00
holandski gulden	813,00	833,00
belgijski frank	44,50	45,50
funt šterling	2305,00	2355,00
irski šterling	2413,00	2463,00
danska krona	232,00	242,00
grška drahma	6,80	7,80
kanadski dolar	1167,00	1202,00
švicarski frank	1000,00	1025,00
avstrijski šiling	129,80	135,50
slovenski tolar	14,50	14,90
1			
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 14. januarja 1993 od CO.OO ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija	šiling	100	877,6528	880,4954
Francija Nemčija	frank marka	100 100	1821,6250 6175,0000	1827,5250 6195,0000
Italija	lira	100	6,6690	6,6906
V.Britanija	funt	1	155,6100	156,1140
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar i okvirni. Pri tečaje na	1 konkre trgu de	100,8192 stnih poslih je mo; 'viz oz. poseben c	101,1458 !no odstopanje logovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	61,55	61,80
SKB Banka d.d.	DEM	61,74	61,94
Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanie.			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 14, januarja 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt - Nova banka	DEM	61,66	61,86
Bank Austria	DEM	61,65	61,90
UBK banka	DEM	61,50	61,75
SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, UT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM 1F so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o i večjih pr zavezujen aju in v s e.	61,60 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma jkup prilivov livih in naku no kupovati tiadu s teks	61,80 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
12. JANUAR1993	v LIRAH	1		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajn
			
ameriški dolar		1478,220	-
ECU	-	1787,170	-
nemška marka	:	908,500	mmm
francoski .frank	-	267,870	-
funt šterling	mm	2298,190	hhhh
holandski gulden	-	808,080	-
belgijski frank	mmm	44,120	mmm
španska pezeta	-	12,801	
danska krona	HM	235,330	MHMH
irski šterling	-	2400,190	-
grška drahma	-	6,799	-
portugalski escudo	-	10,148	-
kanadski dolar	mmm	1158,930	$ J:.;..
japonski jen	-	11,812	-
švicarski frank	HtHM	992,430	■MMM
avstrijski šiling	-	129,110	-
norveška krona	HHHM	212,740	mmm
švedska krona	-	196,010	-
finska marka		272,660	-{ *< *'
avstralski dolar C) indikativne kotaciie zave	Dda Banca d'l	996,320 talia	
			
13. JANUAR 1993	v DEM	1		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	-	1,632	6Sii
			
francoski frank	■MMM	29,500	MMMH
			
nizozemski gulden	-	88,925	hhhh
			
belgijski frank	HH	4,858	-
			
španska peseta	-	1,410	-
			
danska krona	-	25,885	hhmh
			
kanadski dolar	-	1,275	■■MM
			
japonski jen	MM	1,297	-
			
švicarski frank	MMMH	108,860	**
			
avstrijski šiling	■MMM	14,213	■HM
			
italijanska lira	-	1,0800	HHHM
			
švedska krona	-	21,990	1
1				
TEČAJ TOLARJA V TUJINI
13. JANUAR 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	11,00
			
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	10,70	11,70
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	10,50	11,50
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	10,70	11,70
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	11,00	11,80
			
Italija	Kmečka banka Gorica	14,50	14,90
			
Italija	Tržaška kreditna banka	14,50	15,00
1				
DEVIZNI TRG BEOGRAD
13. JANUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	6527,1326	6546,7729	6566,4132
Francija	frank	100	13522,8920	13563,5820	13604,2730
Nemčija	marka	100	45916,3840	46054,5470	46192,7110
Italija	lira	100	50,7636	50,9163	51,0690
Švica	frank	100	50235,0230	50386,1810	50537,3400
ZDA	dolar	1	747,7500	750,0000	752,2500
V.Britanija	funt	1	1164,6179	1168,1223	1171,6267
| Opomba: povzeto po Reuterju.					
					
1 14. JANUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	7467,0447	7489,5132	7511,9817
Kanada	dolar	1	671,9584	673,9803	676,0022
Franclja	frank	100	15485,2539	15531,8494	15578,4449
Nemčija	marka	100	52541,9000	52700,0000	52858,1000
Italija	lira	100	56,9029	57,0741	57,2453
Japonska	jen	100	683,0447	685,1000	687,1553
Švica	frank	100	57324,7892	57497,2810	57669,7728
Velika Britanija	funt	1	1324,2135	1328,1981	1332,1827
Slovenija	tolar	100		840,0000	
ZDA Tečaj HRD velja za ot	dolar iračun carir	1 i in starega	859,5855 i deviznega varče	862,1720 vanja.	864,7585
					
| 15. DECEMBER 1992			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	10727,05	10759,33	10791,60
Kanada	dolar	1	915,53	918,28	921,04
Francija	frank	100	22185,44	22252,20	22318,95
Nemčija	marka	100	75473,52	75700,63	75927,73
Italija	lira	100	85,96	86,22	86,47
Švica	frank	100	84303,84	84557,52	84811,19
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	—	115,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—
ZDA	dolar	1	1177,38	1180,92	1184,47
SVET
Četrtek, 14. januarja 1993
NOVICE
Izrael vztraja pri svojih stališčih do izgnancih
JERUZALEM - Izraelski zunanji minister Simon Peres je pred odhodom v Pariz, kjer bo podpisal mednarodni sporazum o kemičnem orožju, izjavil, da Izraelci ne bodo dovolili vrnitve izgnanih Palestincev, ker so pripadniki fundamentalistiCnega gibanja Hamas, ki je samo v prejšnjem mesecu ubilo pet izraelskih vojakov. Peres se bo sestal tudi z generalnim sekretarjem OZN Galijem, da bi ga prepričal, naj ne predlaga sankcij proti Izraelu zaradi izgona Palestincev. (STA, Reuter)
Nemški vojaki kmalu v mirovnih silah OZN
BONN - Nemški zunanji minister Klaus Kin-kel je izjavil, da so stranke vladajoče koalicije CDU, CSU in FDP dosegle sporazum glede sodelovanja enot nemškega Bundesvvehra v vojaških operacijah Združenih narodov. Sporazum strank vladajoče koalicije odpravlja še eno resno oviro za sodelovanje nemških vojakov v enotah OZN.
Nemški kancler Helmut Kohl je že večkrat izjavil, da se koalicijski partnerji v tem strinjajo. (Reuter)
Francoska desnica se združuje
PARIZ - Predstavniki Stranke za Republiko (-RPR) in Zveze za demokracijo (UDE) so se dogovorili, da bodo na spomladanskih parlamentarnih volitvah v Franciji imenovali skupne kandidate kar v 460 od skupaj 577 volilnih okrožij. Tako naj bi združili konservativni blok in po optimističnih napovedih podvojili število konservativnih poslancev v Narodni skupščini. (Reuter)
Rdeči Kmeri spet napadli predstavnike mirovnih sil OZN
PHNOM PENH - Dve civilni uslužbenki mirovnih enot OZN in sedemletni otrok so bili ubiti v napadu RdeCih Kmerov na enoto mirovnih sil, nastanjeno severno od kamboške prestolnice. RdeCi Kmeri so edina od štirih kambo-ških frakcij, ki odločno zavraCa mirovni naCrt OZN za Kambodžo, 1. 1991 podpisan v Parizu. (Reuter)
Nadaljevanje spopadov med hindujci in muslimani
BOMBAY - VeC kot 500 ljudi je bilo ubitih v zadnjih spopadih med hindujci in muslimani v indijskem velemestu Bombay, najmanj 77 ljudi pa je bilo pobitih v verskih spopadih v mestu Ahmedabadu v državi Gudžarat. Na tisoče muslimanskih družin v paničnem strahu pred skrajnimi hindujci zapušča mesta in beži na območja z muslimansko večino. Nekateri vidni predstavniki vladajoče Kongresne stranke so poudarili, da mora Indija ostati verska država. (Reuter)
Avstrija in Slovaška podpisali sporazum o sodelovanju
DUNAJ - Sporazum, ki sta ga podpisala ministra za gospodarstvo sosednjih držav Schues-sel in Cernak, odpira široke možnosti za avstrijske investicije na Slovaškem in za povečanje trgovinske izmenjave med državama. Avstrija je že zdaj drugi slovaški zunanjetrgovinski partner, povečuje pa se tudi slovaški izvoz na avstrijsko tržišče, kar naj bi v kratkem zmanjšalo slovaški primankljaj v trgovanju z Avstrijo. (Reuter)
Umrl znani poljski slikar Jožef Czapski
PARIZ - V 96. letu starosti je umrl eden vidnejših poljskih intelektualcev slikar Jožef Czapski.
Javnosti je bil znan kot zgodovinar, umetnostni kritik in filozof, močan vpliv pa je imel tako na Poljskem kot v Franciji. Prijateljeval je z francoskima pisateljema Andreem Mal-rauxom in Francoisom Mauriacom, blizu pa je bil tudi De Gaullovim krogom.
Adam Michnik je ob njegovi smrti dejal: »Njegove slike in kritike, eseji o humanizmu, fašizmu in komunizmu, antisemitizm in netolerantnosti sodijo med najvidnejše dosežke poljske kulture tega stoletja.* (A.K.)
SOMALIJA / NEUSPEH POGAJANJ
Dolga pot do miru
Tri frakcije v boju za oblast
MOGADIS - V noči s torka na sredo je bil med patruljiranjem ustreljen ameriški pripadnik varnostnih sil v Somaliji. To je tudi prvi pripadnik ameriških vojak, ki je bil ubit od začetka akcije v Somaliji, imenovane Vrnimo upanje. Predstavnik ameriških marincev poveljnik Joe Davis je izjavil, da so ameriški vojaki padli v zasedo. »Čeprav smo bili zelo previdni, je bil naš vojak žrtev nasilja, ki ga ne moramo zaustaviti,« je poudaril. Ameriški marinci imajo dovoljenje, da v primem, ko je ogrožena njihova varnost, takoj streljajo. Tako so v Času svoje misije v Somaliji ubili že 11 somatskih upornikov.
Sicer pa vse kaže, da je pot za ureditev razmer in vzpostavitev miru v Somaliji še dolga. Pogajanja med sprtimi stranmi so v slepi ulici, saj so bili devetdne-
vni pogovori v etiopski prestolnici Adis Abebi, ki so potekala pod pokroviteljstvom Združenih narodov, neuspešni. Enajstim voditeljem frakcij se ni posrečilo dogovoriti, katere od njih se bodo udeležile nacionalne konference sprave, ki naj bi potekala 15. marca v Adis Abebi Tam naj bi namreč oblikovali novo vlado po januarju 1991. leta, ko so uporniki strmoglavili predsednika Modameda Siada Barreja.
Tri frakcije so zahtevale, da na konferenci sprave in v prihodnji vladi dobijo privilegiran položaj. Svojo zahtevo pa so utemeljevale s tem, da so pri državnem udaru in padcu predsednika Barreja imele največ zaslug.
Z neuspehom pogajanj so tako padli v vodo tudi pogovori sprtih strani o prekinitvi ognja in razorožitvi policije.
UKRAJINA / JEDRSKA ENERGIJA
Požar v nuklearki
V jedrski elektrarni v Černobilu je izbruhnil požar: vendar pa tamkajšnji predstavniki zagotavljajo, da ni nevarnosti za okolje
Ameriški vojaki v Somaliji med počitkom. (Telefoto: FaH)
KIJEV - V noCi s torka na sredo je v jedrski elektrarni v Černobilu, ki se je najbolj spominjamo po hudi nesreči konec aprila leta 1986, izbruhnil požar. Predstavniki elektrarne so kmalu potem sporočili, da so ognjene zublje v eni uri pogasili in da nevarnosti za uhajanje jedrskih snovi iz reaktorja ni. »Vzrok nesreče ni v samem jedrskem procesu. Razmere pa nadzorujemo,« je izjavil tiskovni predstavnik Oleg Goleskokov in dodal, da je prišlo le do manjše tehnične napake in da je stopnja radioaktivnega sevanja nespremenjena. V nesreči ni bil nihče poškodovan.
Požar je le ena v vrsti nesreč, ki so se zgodile v ukrajinskih jedrskih elektrarnah v zadnjih letih. Do podobne nesreče je prišlo že novembra leta 1991.
Po poročilu Golesko-kova se je zaradi visoke temperature stopil sneg na strehi elektrarne, zato je voda prišla v stik z električnimi kabli visoke napetosti, to pa je povzročilo kratek stik in pozneje požar na postaji med prvim in drugim reaktorjem.
Varnost ukrajinskih jedrskih elektrarn ostaja tako še naprej najresnejši trd oreh. Po uradnih podatkih je zaradi nesreče v četrtem reaktorju
Černobilske jedrske elektrarne aprila leta 1986 umrlo skoraj osem tisoC ljudi, posledice nesreče pa je Čutila domala vsa Evropa. Tedanje sovjetske oblasti so preselile ljudi z najbolj ogroženih območij v Ukrajini, Belorusiji in Rusiji. Nekatere so preselili celo dvakrat, saj so jih prvič
umaknili na prav tako radioaktivna območja.
Takratna nesreča je moCno demoralizirala jedrsko industrijo in v javnosti sprožila številne razprave o nevarnosti pridobivanja tovstrstne energije, pa tudi načelna razmišljanja, ali je državi res tako nujno potrebna. Ukrajinski parla-
ment je že izglasoval odločitev o zaprtju Černobilske jedrske elektrarne do konca letošnjega leta, vendar pa bosta zaradi potrebe po elektriki dva reaktorja delovala še naprej. Ukrajinska vlada je sporočila, da bodo še zmeraj uporabljali jedrske elektrarne, saj so državi nujno
potrebne. Samo pozimi država z njimi zadosti 40 odstotkov potreb p° električni energiji.
Sicer pa so nekdanje sovjetske oblasti več kot trideset let izjemno ekološko škodo povzročale s tem, ko so dopuščale nenadzorovano odlaganje jedrskih odpadkov v okolje.

Na ozemlju nekdanje SZ večina jedrskih elektrarn še vedno ne izpolnjuje standardov o varnem delovanju.

p
13
II
m
PARIZ / KONVENCIJA O PREPOVEDI KEMIČNEGA OROŽJA
Uničenje kemičnega orožja ■ more 20. stoletja
Kemično orožje naj bi imelo že najmanj 20 držav.
NEMČIJA / KONEC SOJENJA-
Honecker
izpuščen
PARIZ - V francoski prestolnici se je zbralo 115 predstavnikov držav iz vsega sveta. Med tridnevnim zasedanjem bodo podpisali konvencijo o prepovedi nadaljnjega razvoja, skladiščenja in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju. Slovesnosti, ki sta jo odprla francoski predsednik Francois Mitterrand in generalni sekretar Združenih narodov, se udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo vodi minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel, v delegaciji pa so še vodja oddelka za večstranske odnose v zunanjem ministrstvu Ivan SeniCar, odpravnik poslov slovenskega veleposlaništva v Franciji Beno Lukman in vodja kabineta zunanjega mini-strtsva Andrej Logar.
Kemično orožje, ki ga imenujejo tudi atomska bomba revnih, je zaznamovalo marsikatero vojno v tem stoletju, Čeprav je uporaba tega orožja prepovedana že skoraj 70 let. Konvencija, ki so jo pripravljali skoraj dve desetletji, bo nadomestila ženevski sporazum iz leta 1925, ko so prvič prepovedali uporabo kemičnega orožja. Države so se tedaj odločile za ta dokument, ker je med prvo svetovno vojno za posledicami poškodb s kemičnim orožjem umrlo skoraj 100 tisoC vojakov, približno milijon pa je bilo ranjenih. Samo tri države priznavajo, da imajo kemično orožje, in sicer ZDA, Rusija in Irak. Vendar pa strokovnjaki trdijo, da je takih držav vsaj dvajset. Irak je to vrsto orožja uporabljal
med vojno z Iranom v osemdesetih letih in pozneje nad iraškimi Kurdi v mestu Halabja. Irak je grozil, da bo kemično orožje uporabil tudi med zalivsko vojno leta 1991. Tudi Italija je že uporabljala to orožje, in sicer v Abesiniji leta 1936, zahodni diplomati pa so obtožili tudi Egipt, češ da je kemično orožje uporabil v Jemnu leta 1963. Medtem ko sta jedrsko in biološko orožje izdelana po precej bolj zapleteni tehnologiji, za kemično orožje to ni potrebno, izdelava pa je precej cenejša.
Sprejem nove konvencije so omogočile predvsem družbene in politične spremembe v Evropi in zmanjšanje medbolo-kovske politike hladne vojne. K temu je prispeval tudi pritisk razvitih zahodnoevropskih držav za odpravo nevarnosti uporabe kemičnih orožij, kar se je še posebej pokazalo v zalivski vojni.
V dokumentu so elementi mednarodne pogodbe, mehanizem za odločanje, ki deluje na podlagi dvotretjinske večine nazoCih držav, in sistem ukrepov, ki se lahko prenese in kasneje legitimira
v Varnostnem svetu Združenih narodov. Konvencija hkrati pomeni dolgoročno rešitev, saj opredejuje popolno odpravo kemičnega orožja v desetih letih po začetku veljavnosti konvencije. Konvencija pa naj bi bila v celoti uresničena do leta 2005. Polovico kemičnega orožja naj bi uničili v prvih sedmih letih po sprejemu konvencije.
Sprejem tega dokumenta je pomembna prelomnica na področju ra-zoroževanja, hkrati pa pomeni enega važnejših dokumentov in izhodišč za odpravo nevarnega in nehumanega orožja.
Ob srečanju v Parizu poteka obsežna diplomatska dejavnost, ki je osredotočena predvsem na razmere na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Zunanji ministri so po pogojnem sprejemu sporazuma v Ženevi sklicali nujni sestanek, ki bo posvečen Bosni in Hercegovini. Ministri naj bi se srečali pozno zvečer.
Predvidena je vrsta dvostranskih pogovorov. Ameriški zunanji minister Laurence Eaglebur-ger se bo še zadnjič med svojim mandatom sestal z ruskim kolegom Andrejem Kozirjevom. Slednji naj bi se prej sreCal z japonskim zunanjim ministrom Vatanabejem, s katerim bosta govorila o Kurilskih otokih. Ea-gleburger se bo sestal z generalnim sekretarjem ZN Butrosom Galijem, francoski zunanji minister Roland Dumas pa naj bi se pogovarjal z izraelskim kolegom Simonom Peresom.
(Agencije)
Nemške
obresti
bodo
nižje
»Bundesbanka je pripravljena pokazati veC elastičnosti pri obrestnih merah.« Morda je navadnim zemljanom najnovejša izjava predsednika nemške osrednje banke Helmuta Schlesin-gerja videti nejasna, bančnikom, gospodarskim ministrom in premieram drugih zahodnih držav pa so se ob tem zanesljivo zasvetile oci.
Prav nemške rekordno visoke lombar-dne in eskontne obrestne mere naj bi bile krive za gospodarsko recesijo v vseh zahodnoevropskih državah.
Nemci se s tem seveda ne strinjajo in pravijo, da je v interesu vsega sveta trdna marka, ki je ne bi obremenjevali inflacijski pritiski. Toda videti je, da tudi eno od najbolj trdnih gospodarstev na svetu ne bo veC dolgo vzdržalo pritiska predrage marke.
Zmanjšanje dolgoročnih obrestnih mer, potem ko so pred nedavnim že sprostili ceno kratkoročnih kreditov, je zato Čedalje bolj tudi v nemškem interesu. Drugi zahodnjaki se tega seveda veselijo. Po tako zaželenem enotnem gospodarskem prostoru pa bodo morali dokazati, da je bilo vseh njihovih gospodarskih težav res krivo samo nemško plačevanje združitve z visokimi obrestnimi merami.
BERLIN - Sodišče v Berlinu je sprejelo odločitev o izpustitvi nekdanjega vzhodnonemškega predsednika Ericha Ho-neckerja, ki je bil obtožen zlorabe svojega položaja in smrti več kot dvesto ljudi, ki so iz nekdanje Vzhodne Nemčije skušali zbežati na Zahod. Sodišče je mnenja, da 80-letni Honecker, ki ima raka, ne bi preživel dolgotrajnega sojenja. Zapor naj bi zapustil že v sredo popoldne. Tako ni več nobenih ovir, da se Honecker ne bi mogel pridružiti svoji družini, ki je že v Čilu.
Tiskovni predstavnik berlinskega sodišča Rau-tenberg je izjavil, da bi lahko sojenje Honeckerju zaradi korupcije, na katerem bi sodelovalo 42 prič, trajalo več mesecev, česar pa nekdanji predsednik zagotovo ne bi preživel. Vztrajanje pri soje-
nju pa bi zaradi Honecke-rjevega slabega zdravstvenega stanja pomenilo neposredno kršenje njegO' vih človekovih pravic-
Odločitev sodišča je tako razblinila upe javnosti, ki je pričakovala, da bodo Honeckerja le obsodili-Sojenje proti Honeckerju in še njegovim petim ne danjim sodelavcem se je začelo že 20. novembra lani, vendar so se že na začetku pojavili zapleti, saj je eden od obtožencev doživel srčni infarkt.
Nemška policija se je v sredo popoldne že zb™a pred zaporom Moabit, kjer je vse pripravila za Honeckerjev odhod na letališče, odkoder naj bi odletel v Čile. Pred zaporom se je zbrala tu i manjša skupina ljudi, ki je protestirala proti izpustitvi »kriminalca Honeckerja«, kot so ga poimenova-li protestniki. (Reuter)
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. (Arhiv: TRIO)
VjRITANIJA / POSREDOVANJE
Načrti za poseg v BiH
Britanski vojaki v mirovnih silah v BiH so tarča srbskih napadov
__	Alja Košak
LONDON - V torek je komisija za obrambo in zunanje zadeve britanskega ministrskega sveta na čelu s premierom Majorjem pripravila in naCeloma potrdila na-Cpt za okrepitev britanskih sil v Bosni in Hercegovini. Podrobnosti o okrepitvi vojaških sil Pa bodo objavili, ko bo predvidoma v Četrtek oacrte odobril celotni ministrski svet. V Londonu poročajo, da bodo y Pomoč britanskim vojakom poslali težko topništvo, v Jadransko uiorje pa bo odplula letalonosilka HMS Ark Royal, opremljena s
transportnimi helikopterji in helikopterji, ki oodo, ce bo treba, tudi britanske vojake varovali pred napadi srbskih sil.
Odločitve o okrepitvi britanskih vojaških sil Pa niso sprožila dogaja-nja v Ženevi, ampak Predvsem nedavni napadi bosanskih Srbov ua britanske pripadnike mirovnih sil v Bosni in strah, da bodo britanski vojaki postali tarče novih napadov, ce bi se Združeni narodi odločili s silo uvesti Prepoved poletov nad bosno in Hercegovino. Britanski obrambni minister Malcolm Rifkind
je poudaril, da vlado zelo skrbijo namerni topniški napadi s, kot je videti, srbskih položajev na britanske vojake, ki izpolnjujejo človekoljubno poslanstvo na področjih v okolici Sarajeva.
Britanske vojake so že napadli v Vitezu in Tuzli, resno zaskrbljenost pa je povzročilo prejšnji teden obstreljevanje v Tomislavgra-du, kjer so bili polo‘aji britanskih enot v sestavi Unproforja tarča močnih topniških napadov s srbskih položajev. Zato že nekaj Časa zahtevajo protitopni-ško zaščito in topove, kot so jih imeli v Zalivski vojni, da bi se lahko branili ali pa popolnoma ustavili napade.
Pri tem v Londonu poudarjajo, da je glavni namen okrepitve vojaških sil varovanje vojakov in zagotavljanje nadaljnjega dotoka človekoljubne pomoči, ne pa zapletanje v boje s srbskimi silami. Obstaja tudi dodatni načrt, po katerem bi s pomočjo helikopterjev z letalonosilke Ark Royal britanske vojake premestili, Ce bi prišlo do resnih bojev š srbskimi silami.
Koliko časa še bo to v BiH vsakdanji prizor? (Telefoto: FaH)
BOSNA / ROPI, UMORI, POSILSTVA
Vojna in brezvladje
Obtožene bodo ustrelili
Vesna Andre
SARAJEVO - Po desetmesečnem terorju Sarajevo zadnje dni pretresajo umori z zločinskim ozadjem. Ljudem ledeni kri v žilah, vendar so posamezniki popolnoma nemočni. Tako bosansko kot slovensko javnost je osupnil uboj Josipa Gogale, a šele po tej novici se je zaCel klobčič odmotavati in odkrili so še nekaj decembrskih dogodkov. Prejšnji mesec je namreč izginilo vec oseb hrvaške in srbske narodnosti, za uboje katerih se je zvedelo šele zdaj. Med njimi so Sreten Mijakovič, Jovan Popovič in nesrečna Jagoda Jankovič, ki jo je posililo osem zlikovcev, nato pa so jo ubili, da bi zločin prikrili.
Kot je za Republiko izjavil Ismet Bajranovič, pomočnik načelnika oboroženih sil BiH za vojaško policijo, so bili umori organizirani in storjeni iz koristoljubja. Pri Gogali so imeli storilci še dodaten motiv, saj je bil priča zločinskemu dejanju. V uradnem poročilu poudarjajo, da so bili vsi umorjeni najprej oropani in po umoru sežgani. Trinajst osumljenih so že priprli. To so pripadniki vojaške policije 6. breke brigade; oblasti zagotavljajo, da bodo kaznovani s smrtjo.
Javnost je razburilo dejstvo, da so bili storilci do vCeraj pripadniki vojske BiH, se pravi pripadniki tistih sil, ki naj bi branili domovino in skrbeli za varnost prebivalcev. Zato bo sojenje dobilo širši, politični znaCaj. V intervjuju za dnevnik Oslobodjenje je elan predsedstva Hrvaške demokratske stranke Miro Lazič izjavil, da »gre za zločinsko ravnanje, ki meji že na linčanje«. Z ogorčenjem ugotavlja, da »obrambne sile delujejo kot tatovi zasebne in družbene lastnine, namesto da bi ogroženo prebivalstvo varovali pred zločinci«. Lazič pri tem omenja, da je v Sarajevu morda 36 različnih vojsk, ki državljanov sicer ne motijo, sprašujejo pa se, kaj početi s toliko poveljniki in njihovimi pribočniki, ki se obnašajo kot na divjem Zahodu.
Pravijo, da gre za pregon Hrvatov ali katerekoli nemuslimanske narodnosti. Našteti primeri so dobrodošel argument za neutemeljeno napovedovanje ogroženosti Hrvatov in Srbov v Sarajevu. Uradni organi BiH so postavljeni pred še eno preizkušnjo. Prvi korak pa so naredile vojaške oblasti, ki so zamenjale vodstvo 6. breke brigade.
_____SRBIJA / POGAJANJA O BIH_
Jetokonec?
Srbi so v Ženevi podpisali kapitulacijo
"arko RajkovA
____HRVAŠKA / POGAJANJA O BIH_
Zadovoljni
Normalizacija odnosov med Hrvaško in ZRJ
Gordana Gojak
Francija za ostrejše ukrepe proti Srbiji
PARIZ - Francoski obrambni minister Pierre Joxe se je v intervjuju za radio Evropa I izrekel za »politični poseg« proti Srbiji. Poudaril je, da je treba obsoditi obnašanje srbskega predsednika Slobodana Miloševiča in nekaterih njegovih prijateljev, ki so razširjali nacionalistične ideje in se zavzemali za versko vojno. Joxe je izjavil, da je nedopustno, da sr-bsko-crnogorska federacija očitno krši tako pravila mednarodnega prava kakor tudi temeljne kriterije Človečnosti. Koncentracijska taborišča, etnično čiščenje zasedenih ozemelj, brutalno uničevanje civilnega prebivalstva v obleganih mestih so dejstva, ki jih demokratični svet ne more veC strpno prenašati. To izjavo francoskega obrambnega ministra bi lahko povezali z nedavnim apelom zunanjega ministra Dumasa, ki je na obisku v Bukarešti dejal, da je potrebno povečati pritisk na Srbijo, ker samo to lahko omogoči uspešen izid ženevskih pogajanj.
( STA, Reuter)
BEOGRAD - Radovan KaradžiC ponuja odstop, Srbi iz Bosne na Čelu z Biljano Plavsič pa se zaklinjajo, da ženevskega dogovora ne bodo sprejeli. Cosic zatrjuje, da so se izognili najhujšemu, hkrati pa se Slobodan Miloševič začuden sprašuje, zakaj ga sploh sprašujejo o vojni, M še kar traja, saj je bil sam vendarle vselej za mir.
Kakšen je danes položaj Srbov na obeh straneh Drine? Cilj podpisnikov ženevskega sporazuma je prepričati javnost, da je podpis sporazumov v Švici - pravzaprav neveljaven. O zemljevidih in o ustavi naj bi se pogovorili pozneje, ko naj bi tudi bolje zagovarjali srbske interese. Srbom v BiH so iz Beograda ponovno za-
gotovili, da ne bodo ostali sami in da lahko računajo na pomoč.
Vendar pa je tudi navadnim državljanom v Srbiji vse bolj janso, da so Srbija in Srbi v BiH podpisali kapitulacijo. Napovedana skupščina Srbov na Palah pravzaprav nima o Cern odločati. Sklicana je samo Karadžiču v opravičilo. S podpisom v Ženevi je Miloševič samega sebe privezal na sramotni steber. Naj se še tako izogiba, moral bo odgovoriti staršem umrlih vojakov in otrok in beguncem, zakaj je do te vojne sploh prišlo. Pred vojno so Srbi živeli v eni državi BiH, ki ni bila razdeljena. Kako se bo Miloševič zagovarjal, ker je pred enim letom odklonil
ZAGREB - Zaradi splošnega padca življenjske ravni in povojnega sindroma razpadanja sistema moralnih vrednot dobiva prostitucija na Hrvaškem izjemno velike razsežnosti. Kandidatke za »najstarejšo obrt na svetu« prihajajo v zadnjih mesecih tudi iz BiH. Ne manjka pa tudi gospodinj, študentk in celo poročenih žensk. Veliko je deklet iz vzhodnih držav, ki se s tem ukvarjajo zgolj v organizirani obliki, po »moških klubih za razvedrilo«. Delijo se na Idube za plitve žepe in na tiste za globoke. Cene se sučejo od deset do petdest nem-
Izetbegovičevo ponudbo za federacijo!? Miloševič bo seveda skušal vodo speljati na svoj mlin, vendar ni vec nobenega dvoma, da je Ženeva začetek njegovega konca.
ških mark, za »masažo« pa se lahko dogovorite po telefonu.
V enem od redkih klubov v Zagrebu, v katere je v zadnjem Času vdrla policija, sta bila organizatorja dva delavca hrvaškega Mupa. Klubi so največkrat na elitnih lokacijah v Zagrebu, v Splitu in na Reki, redne stranke pa lahko postanejo tudi stalni elani klubov, ki vse storitve lahko plačujejo z zamikom ali s kreditno kartico. Klubi so registrirani kot storitveni lokali zaprtega tipa. Dekleta v klubih so stara med 19
ZAGREB - Bistveno je, da se bo Konferenca o nekdanji Jugoslaviji nadaljevala, hkrati pa tudi, da smo v pogovorih za normalizacijo odnosov s Srbijo in Črno
in 30 let. Zvečine prihajajo iz Rusije, nekatere so tudi iz Slavonije, pa tudi iz BiH.
Nekatera od deklet pridejo tudi na dom, večina pa jih sprejema »obiske« pri sebi doma. Gre predvsem'za študentke z dežele in za domaCa dekleta, ki jih v prostitucijo pripeljala želja po hitrem zaslužku. Pahljača ponudb zajema od ročne, oralne do intimne »masaže«.
Stranke so v glavnem fizični delavci iz BiH in iz Kosova in starejši moški, v hotelih pa si te radosti pri-
goro prišli do soglasja. Prišel je trenutek normalizacije na podlagi priznanja suverene republike Hrvaške in do priznanja znotraj mednarodno priznanih meja, je predsednik Tudman po vrnitvi ocenil pogovore v Ženevi.
Menil je, da je bila vloga hrvaške delegacije »zelo opazna« in pri tem poudaril, da »lahko reCemo, da je bil potek ženevske konference skoraj dramatičen in da je kljub temu, da je že v torek pričakoval pozitiven izid, prišlo do obrata šele, ko je vodja bosanskih Srbov KaradžiC zavrnil načela za prihodnjo ureditev BiH. KaradžiC pa je pod vplivom, a tudi pod neposrednim pritiskom Miloševiča, CosiCa in Bulatoviča ta načela sprejel.
voščijo poslovni ljudje in sinovi iz bogatih družin. Policijske akcije za preprečevanje prostitucije so v glavnem naperjene zoper »pocestnice«, medtem ko je tistim, ki »operirajo po stanovanjih«, teže stopiti na prste.Ena od deklet, ki je v tem »poslu« že nekaj let, trdi, da si je v tem Času zgradila trinadstropno hišo na podeželju.
Povprečni zaslužek prostitutk spodnjega razreda je približno tisoC mark na mesec, medtem ko dražje zaslužijo tudi po pet do šest tisoC mark mesečno, nic veC in nič manj kot 50 do 60 povprečnih hrvaških mesečnih plač!
Konferenca se je tako kljub vsemu končala pozitivno«.
Se posebej je hrvaški predsednik omenil, da je bila ženevska konferenca uspešna za njegovo delegacijo, saj je na njej prišlo do predloga o normalizaciji odnosov med Hrvaško in Srbijo, to se pravi samozvano ŽRJ. Hrvaška delegacija si je še posebej prizadevala za konec vojne v BiH in odprla vprašanje o območjih, ki so na Hrvaškem pod zaščito Združenih narodov, saj si želi uveljaviti ustavnopravni red na celotnem ozemlju svoje države. V tem kontekstu je tudi omenil, da bo kmalu prišlo do dvostranskih srečanj v Zagrebu in v Beogradu, na katerih naj bi rešili sporna vprašanja.
Palača narodov v Ženevi. (Foto: Srdan Živulovič/TRIO)
HRVAŠKA / PROSTITUCIJA V POLNEM RAZCVETU
Najstarejši recept za hitro bogatenje
Boljša pocestnica si prisluži petdeset do šestdeset povprečnih mesečnih plač
Ramiz Mehulič
NOVICE
Eagleburger in Dumas o srbskih ujetniških taboriščih
PARIZ - Ameriški državni sekretar Eagleburger in francoski zunanji minister Dumas sta se v sredo v Parizu pogovarjala o možnosti uporabe vojske pri zapiranju srbskih ujetniških taborišč. Pred začetkom pogovorov je Eagleburger dejal, da ni veliko možnosti, da bi Bushova administracija sprejela francoski predlog o tovrstni uporabi vojske.
Francoski zunanji minister Dumas je zaradi velikega pritiska javnosti izjavil, da je Francija pripravljena tudi sama s silo zapreti srbska ujet-niška taborišča. (Reuter)
Grčija in vojna na Balkanu
ATENE - Grčija se v morebitno vojno na Balkanu ne bo vmešavala, Ce je ne bodo neposredno napadli, je izjavil grški obrambni minister Var-viciotis.
V torek zvečer se je na izredni seji sestala grška vlada.Razpravljali so o krizi na območju nekdanje Jugoslavije in o grških zahtevah, da Evropska skupnost in Združeni narodi ne priznajo Makedonije. Po seji je grški obrambni minister poudaril, da mora biti Grčija v stalni pripravljenosti, saj so razmere na Kosovu »nepredvidljive«. (Reuter)
Srbi pokradejo četrtino človekoljubne pomoči BiH
NEW YORK - Srbska vojska v Bosni in Hercegovini ukrade četrtino mednarodne pomoči, ugotavlja predstavnik urada za človekoljubno pomoč Brenner v poročilu, ki ga je pripravil za State Department. Poročilo navaja, da so mirovne sile ZN in uradni predstavniki Visokega komisariata ZN za begunce Srbom pogosto dovoljevali, da sami določajo, komu pripada pomoč.
Od vzpostavitve zračnega mostu so ZN poskušali umiriti srbsko oblast s tem, da so ji dajali 23 odstotkov celotne pomoči, ki je prispela z letali in po kopnem. ZN so s tem srhsko policijo dejansko priznali za uradno oblast v državi. Tiskovni predstavnik UNHCR je ob tem poročilu potrdil, da so tudi Srbi dobili del človekoljubne pomoti in da so večkrat preprečili, da bi le-ta prispela do nekaterih delov BiH. (STA, AP)
Napadli direktorja beograjske TV - Studio B
BEOGRAD - V torek zvečer so na madžarski meji oboroženi neznanci napadli direktorja neodvisne beograjske televizije Studio B Dragana KojadinoviCa in dva zaposlena. Kojadinovič je pojasnil, da so na mejnem prehodu Kelebija Čakali na policijsko spremstvo, ki naj bi varovalo prevoz poklicne opreme v Beograd. K njihovemu tovornjaku so prišli štirje moški, jim grozili z orožjem in v tovornjak podtaknili ogenj. Studio B je zahteval policijsko spremstvo, ker je na istem mejnem prehodu decembra že izginila podobna pošiljka opreme, vredna 230.000 dolarjev. (STA, AFP)
Neenotna opozicija na Hrvaškem
ZAGREB - Očitno je, da tudi na februarskih volitvah za lokalne organe oblasti in Zupanijski dom sabora vladajoča HDZ ne bo imela ustrezne konkurence, saj so propadli pogovori sedmih parlamentarnih opozicijskih strank o skupnem nastopu na volitvah. Tako bodo nastopile vsaka s samostojnim seznamom in njihove možnosti, da bi osvojile večino v Županij skem domu, so neznatne.
Verjetno pa je, da stranke skrajne desnice na volitvah ne bodo nastopile s svojimi spiski, saj so volilne komisije enostrankarske, se pravi hade-zejevske. To svojo odločitev so doslej sporočile že Paragova HSP, »Cista« Stranka prava in Hrvaška nacionalna-demokratska liga. Februarske volitve bodo torej nov dokaz nezrelosti hrvaške politične opozicije. ( G. G.)
Romunija prosi za pomoč Združene narode
BUKAREŠTA - Romunija prosi OZN, naj ji pomaga pri razrešitvi krize, ki je nastala, ko so oblasti nove srbsko-Cmogorske federacije zaplenile štiri romunske ladje, ki so plule po Donavi, je sporočil tiskovni predstavnik romunskega zunanjega ministrstva. Zvezni minister za promet ZRJ pa je sporočil, da ladje ne morejo nadaljevati plovhe zaradi zimskih razmer na Donavi, ki onemogočajo plovbo. Po njegovem bodo ladje pot lahko nadaljevale šele spomladi. ( STA)
NOVICE
Zahvala humanitarnim organizacijam za pomoč beguncem
LJUBLJANA-Podpredsednik vlade Republike Slovenije Jože PuCnik je včeraj pripravil sprejem za predstavnike humanitarnih organizacij, na katerem se je zahvalil za pomoC, ki so jo te organizacije v letu 1992 prispevale za reševanje problema beguncev v Sloveniji. Sprejema so se udeležili predstavnik UNI-CEF-a, visokega komisariata za begunce pri ZN, Rdečega križa iz Nemčije, Avstrije, Belgije in Danske, Saudskega visokega komisariata, Mednarodni komite Rdečega križa, nemškega Urada za koordinacijo pomoči, slovenskega RK, Karitasa in predstavnik društva za prostovoljno humanitarno pomoč Most. Jože Pučnik je na sprejemu povdaril, da je bila svetovna javnost in njeni poizkusi, da bi na konferencah v Ženevi, Zagrebu, Ljubljani in na Dunaju zaustavili vojno v BIH in uredili vama območja na tem ozemlju do sedaj neuspešna, zato je naloga slovenske vlade in humanitarnih organizacij omiliti katastrofalne posledice vojne in pomagati žrtvam.(STA)
Opozarjanje na neonacionalizem
LJUBLJANA- Predsedstvo organizacije Mladi Zeleni Slovenije je objavilo proglas, v katerem opozarja na večanje nacionalizma . Po njihovem mnenju se val neonacionalizma Siri iz Zahodne Evrope tudi v Slovenijo. “Opozoriti vas hočemo tudi na preveliko breebrižnost in prepozno zavedanje nevarnosti nacionalizma, ki je v sredini tega stoletja pripeljal do druge svetovne vojne, “so Mladi Zeleni Slovenije zapisali v svojem proglasu in Se dodali vprašanje: “Ah si mogoče ob koncu želimo Se tretjo? “Vodstvo organizacije protestira proti tistim, ki svoj nacionalni ponos gradijo z orožjem v rokah in dodaja, da bodo “ skušah s svojim eokološkim delom dokazati, da se lahko nacionalni ponos gradi na delu za ljudi, naravo in živah“.
Zavod za zdravstveno zavarovanje sklenil 980.400 zavarovanj
LJUBLJANA - Na podlagi skupinskih in individualnih sklenjenih pogodb se je do 1. januarja letos pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije prostovoljno zdravstveno zavarovalo 980.000 oseb.Od tega je nekaj več kot 400.000 upokojencev in po njih zavarovanih družinskih članov. V sodelovanju z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se izteka zbiranje podatkov o vseh upokojencih, ki so se zdravstveno zavarovali pri Zavodu, kar bo tudi jasno označeno na januarskem odrezku za pokojnino. Nekaj dni pozneje pa bodo ti upokojenci po pošti prejeti tudi izkaznico o zdravstvenem zavarovanju. (STA)
Ali bo direktor VIS tudi v prihodnje: Miha Brejc (foto: TRIO)
PRISTOJNOSTI ČLOVEKA ŠT. 1
Pristojnosti nad delom Varnostno-informativne službe je doslej imel notranji minister. Po novem zakonu pa pripadajo predstojniku te službe, kar pomeni, da bo odslej on tisti, ki bo sodišču predlagal in pojasnjeval razloge za odstop od načela neprekršljivosti tajnosti pisem in drugih občil. Poleg tega bo uslužbencem VIS dovoljeval uporabo posebnih operativnih metod in sredstev dela: tajna zasledovanja in tajna opazovanja, odkup predmetov, protipri-sluškovalne preglede in tehnično zavarovanje objektov. Direktor službe bo tudi odločal, da smejo organi in organizacije, ki so službi posredovali osebne podatke, o tem obve-
stiti posameznike šele po izteku določenega roka. Predstojnik službe bo odslej, med drugim, komuniciral z obrambnim ministrom in ga obveščal o podatkih, ki jih je njegova služba pridobila pri opravljanju svojih nalog, sodijo pa v pristojnost obrambnega ministrstva. Prav tako bo predstojnik VIS odslej svojim delavcem podeljeval status pooblaščene osebe, v primeru zlorab teh pooblastil pa bo spet on tisti, ki jih bo odvzemal. Poslej bo njegova naloga tudi to, da poroča o delu VIS parlamentarni komisiji, pristojni za nadzorstvo nad njenim delom, o svojem delu pa je dolžan sproti obveščati tudi predsednika republike.
__________STRANKE / KOALICIJA___
Drugi krog pogajanj se šele začenja
Drnovška so »rešili« tudi glasovi nacionalne stranke
DRŽAVNI ZBOR / PRIPRAVE NA SEJO
V ospredju bodo gospodarske teme
Predstavniki strank so začeli priprave na redno sejo, ki bo 25. januarja
Zdaj je že skorajda dokončno jasno, da novi mandatar Janez Drnovšek v petek ne bo predstavil predloga nove vlade. Čeprav je včeraj, kot je napovedal po izvolitvi, nadaljeval pogajanja, se namreč do nedelje zagotovo ne bo srečal vsaj z enim od možnih partnerjev v vladni koaliciji - predsednikom krščanskih demokratov. Lojze Peterle je namreč včeraj odpotoval v Bruselj na sestanek Evropske zveze krščanskih demokratov, kjer naj bi bil izvoljen za enega od podpredsednikov te organizacije. Naši viri navajajo, da utegne ta obisk prispevati k hitrejšemu razpletu pogajanj o koaliciji, saj je večina članic internacionale za vstop SKD v novo vlado. Vse vladne kombinacije se namreč še vedno vrtijo samo okrog enega vprašanja - ah bodo v novi koaliciji tudi krščanski demokrati ali ne. SKD je pred Peterletovim odhodom sklicala tiskovno konferenco, na kateri je predsednik stranke ponovil, da ne bodo šli v koalicijo z združeno listo. Od Drnovška pričakujejo »ponudbo«, o kateri naj bi v ponedeljek odločal svet stranke. Peterle je povedal, da bodo govorili tudi o morebitnem predlogu LDS, kako naj bi se v vlado vključila združena tista, in o možnosti »ločenega sporazuma«, vendar je
Tanja Starič
že jasno, da ne bodo podprli velike koalicije, v kateri bi bile samo tri največje stranke. Po naših informacijah so kljub temu se vedno zelo velike možnosti, da bo trojica v vladi na »formalen ali neformalen« način (skupaj z vsaj eno manjšo stranko). Zaplet, ki je nastal pred glasovanjem o novem mandatarju in ki se je končal s (po mnenju poznavalcev) porazno majhnim številom glasov za Janeza Drnovška, je mogoče razlagati na najmanj dva načina. Liberalni demokrati so v ponedeljek zvečer dosegli soglasje z obema »velikima« o tem, kako naj bi z vsako posebej »uredili« razmerja v prihodnji vladi. Tako so se v torek prenovitelji in krščanski demokrati sprehajali po parlamentarnih hodnikih vsak s svojim osnutkom pogodbe v žepu. SKD se je z Drnovškom do glasovanja pogajala o tem, da naj bi dogovor tudi podpisali, vendar se to ni zgodilo. Po eni različici je menda SKD »zahtevala preveč«, po drugi se obe strani nista mogli sporazumeti zaradi tretje (združene liste), po tretji pa je Drnovšek vztrajal pri svoji odločitvi, da pred glasovanjem »-nič ne bo podpisoval«. Vse skupaj pa se je še bolj zapletlo, ker naj bi novica o nekakšni neuradni veliki koaliciji »pretresla« del
članstva krščanskih demokratov, ki se je zelo težko sprijaznil s sodelovanjem SKD z LDS, »povezovanje« z združeno listo pa bi razumel preprosto kot »izdajo«. Vse se je končalo s tesno izvolitvijo Janeza Drnovška, ki bi moral tudi brez ljudske stranke in krščanskih demokratov dobiti najmanj 55 glasov. Čeprav je Drnovšek dobil enako število glasov kot pred njim Herman Rigelnik, skoraj zagotovo ne gre za iste stranke in poslance. Ce sodimo po izjavah strankarskih prvakov, so za mandatarja glasovali samo liberalni demokrati, združena lista, nekaj zelenih in - po besedah Zmaga Jelinčiča - devet poslancev nacionalne stranke. Ta sicer ne pričakuje ministrskih položajev, vendar, pravi Jelinčič, »Slovenja potrebuje vlado, v parlament pa je SNS prišla delat, ne pa sodelovat v političnih spletkah«. Skoraj zagotovo so proti glasovati demokrati in socialdemokrati, ki so včeraj še »analizirali« rezultate dozdajšnjih pogajanj o vladi in ki seveda zagotovo niso navdušeni nad možnostjo sodelovanja velikih treh. V tem primeru se jim bo namreč zgodilo to, kar je slikovito povedal eden od poslancev: »Ne bomo dobili tistega, kar hočemo, ponujajo pa nam tisto, česar nočemo.«
Nace Polajnar (SKD) in Borut Pahor (ZL): bodoča zaveznika? (foto: J. Suhadolnik/TRIO)
Irena Sorn
V	pripravah na redno sejo državnega zbora, ki bo 25. januarja, so se včeraj sestali predstavniki parlamentarnih strank -sejo je vodil v. d. predsednika LDS Jožef Skolč-in se lotili priprav dnevnega reda seje zbora.
Na predlog sedanjega vladnega kabineta so se med drugim dogovorili, da zadeve predvsem razdelijo na dva sklopa vprašanj. Tako naj bi pri' oritetno obravnavali predloge zakonov o gospodarskih družbah, gospodarskih javnih službah, gozdovih, varstvu okolja ter o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
V	drugi sklop vprašanj pa so uvrstili finančne zadeve v katere med drugim sodijo spremembe zakonov o financiranju javne porabe, o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog, o varstvu terjatev v postopkih preoblikovanja podjetij in drugih pravnih oseb in drugo.
Dejstvo, da je o tem včeraj spregovorila posebna delovna skupina predstavnikov strank pa kaže pripisati temu, da se nekdo mora pojaviti v vlogi uradnega predlagatelja, ker nove vlade Se ni, stara pa ni več pristojna za te zadeve.
TAJNE SLUŽBE / IZLOČITEV VIS
DRŽAVNI ZBOR
Slovenija dobiva novega najpomembnejšega funkcionarja
Slovenskim obveščevalnim službam so usojene polovičarske spremembe
Od Tržaškega zaliva do piknika
Že na torkovi seji državnega zbora ni manjkalo vprašanj
Poslanci državnega zbora so minuti torek z veliko večino glasov sprejeti novi zakon o vladi, s tem pa tudi njegov 39. člen, ki določa novi položaj Varnostno-informativne službe.Ta bo takoj potem, ko bo zakon objavljen v Uradnem listu, dobila status urada pri vladi. Pristojnosti, ki jih je v zvezi s službo doslej imel notranji minister, bo prevzel direktor VIS in ne posebna vladna komisija, kot je bilo spočetka predlagano. Vladno komisijo bodo sicer kljub temu ustanoviti, vendar bo delovala le kot nadzorni organ; temu bo moral predstojnik VIS v 24 urah poročati o ukrepih, ki jih je odobril v VIS.
Omenjeni člen zakona ima več pomanjkljivosti kot prednosti. Slejkoprej je začasna rešitev, na podlagi katere se odpira vrsta vprašanj o delovanju najpomembnejše slovenske obveščevalne službe v prehodnem obdobju do sprejetja posebnega zakona o VIS (in tudi pozneje). Hkrati pa 39. člen zakona o vladi dokončno ukinja desetletja veljavno ureditev, po kateri je bila SDV (oziroma njena naslednica VIS) organizacijsko in gmotno povsem podrejena ministrstvu za notranje zadeve, politično pa seveda vladajoči zvezi komunistov. Gledano iz tega zornega kota je državni zbor uzakonil izjemno pozitivno odločitev. Težava je samo v tem, da zakonodajalec, ki se je odločil, da ukine en model organizacije obveščevalne dejavnosti, ob tem ni predvidel drugega, pač pa si je za snovanje popolnega sistema vzel čas za premislek. Najmanj, kar je mogoče sklepati na podlagi tega, je, da se državni zbor v reorganizacijo obveščevalne
službe ni podal zaradi nje same ali zato, ker bi bil prepričan, da Slovenija potrebuje nov, drugače zasnovan obveščevalni sistem, ampak je reorganizacijo in selitev VIS v resnici predpisal na horuk, takole mimogrede. Njegova prva naloga je namreč bila reorganizacija vladnih resorjev oziroma zagotovitev formalnih pogojev za imenovanje nove slovenske vlade.Izločitev VIS iz ministrstva za notranje zadeve je napovedal že minister Igor Bavčar takoj po vstopu v Peterletovo vlado. Z izločitvijo VIS se je doslej čakalo prav zato, ker se obe dosedanji vladi in parlament prejšnjega sklica niso mogli sporazumeti o temeljiti reorganizaciji vladnih resorjev. Ob tem, da je do sklepa o izločitvi v torek le prišlo, pa ne velja spregledati, da so tudi pri oblikovanju tega sklepa imeti pomembno vlogo prav Bavčarjevi demokrati. Navsezadnje so biti prav oni tisti, ki so preprečili, da bi VIS po novem namesto direktorja službe vodila vladna komisija.Z objavo zakona o vladi v Uradnem listu in z zakonom povezanim prenosom pristojnosti pa bo položaj direktorja VIS postal eden od najmočnejših in najpomembnejših položajev v državi. Kakor nam je včeraj potrdil tudi minister za notranje zadeve Igor Bavčar, bo namreč tega dne vse svoje pristojnosti v zvezi z obveščevalno službo brez odlašanja predal Mihu Brejcu. Ze zdaj pa je mogoče predvideti, da bodo nastati zapleti, ker Slovenija z uveljavitvijo zakona še ne bo imela nove vlade in tako tudi ne nadzorne vladne ko-
Miran J. Lesjak, Ivanka Mihelčič
misije. Vprašanje je, kdaj bo vlada to komisijo sploh imenovala in kdo bo do takrat nadzoroval delovanje službe. V vladnih krogih sicer razmišljajo o tem, da bi v primeru, če bi se konstituiranje nove vlade preveč zavleklo, zdajšnja vladna posadka imenovanje nadzorne vladne komisije uvrstila med svoje »tekoče zadeve« in tako z oblikovanjem komisije zadostila zakonu. Toda, VIS ni ena od običajnih vladnih služb, zato mu tudi statusa »tekoče zadeve« ne bi smeti dodeliti ali službo degradirati na to raven.Ne gre namreč samo za vprašanje, kdo bo koga nadzoroval. Gre predvsem za že kronično konceptualno-organiza-cijsko zmedo, ki v zvezi z
vprašanji nacionalne varnosti (in potemtakem tudi obveščevalne dejavnosti) v državnih organih obstaja od takrat, ko smo pričeli šteti leta nove dobe. Zakonodajalec, ki je pohitel z izločitvijo VIS iz ministrstva za notranje zadeve, je spregledal, da je s tem ustvaril nenormalen položaj, v katerem bo ena služba delovala pod okriljem vlade, druga (namreč vojaška varnostna služba) pa pod okriljem ministrstva za obrambo. Ustvaril je položaj, ki bo samo stopnjeval že zdaj obstoječe napetosti in rivalstvo med obema službama, ter proizvajal nove škandale. Na to, da bi bilo treba z organizacijskimi posegi v slovenski obveščevalni sistem počakati dotlej,
dokler parlament končno ne bi obravnaval in sprejel zasnov nacionalne varnosti, pa zakonodajalec očitno sploh ni pomislil. Kakor se tudi ni domislil tega, da bi moralo v Sloveniji obstajati eno samo telo, ki bi opravljalo nadzorno in koordinati vno funkcijo na vseh področjih nacionalne varnosti. Stari parlament je tako telo, namreč svet za nacionalno varnost, črtal iz ustavnega besedila, novi pa očitno (še) ne vidi razlogov, zakaj bi bil pametnejši od svojega pred-hodnika.Morda, mogoče pa razlog za selitveno naglico VIS tiči tudi y veliki verjetnosti, da bo resor za notranje zadeve v novi vladi pripadel kakšni od strank, ki so do nedavna najglasneje kritizirale notranjega ministra in Varnostno-informativno službo?
IGOR BAVČAR O SELITVI VIS
Z izločitvijo ne bo težav
Igor Bavčar, minister za notranje zadeve, napoveduje, da bo postopek izločanja VIS iz ministrstva potekal lažje, ker je menda marsikaj na tem področju že urejenega. Bavčar meni, da bo med izločanjem službe treba urediti financiranje VIS, ki naj bi bilo poslej preglednejše, in razdeliti doslej skupne materialne dobrine. Najdlje pa naj bi po njegovih pričakovanjih trajalo iskanje lokacije, na katero naj bi se VIS preselil in se tako tudi fizično izločil iz ministrstva za notranje zadeve. »Jasno pa je,« dodaja Bavčar, »da se VIS v naslednjih treh mesecih ne bo mogel preseliti«.
Na vprašanje, ali bi bilo treba zaradi selitve VIS k vladi na novo imenovati direktorja službe, je minister odvrnil, da se mu to ne zdi potrebno. Sicer pa Bavčar ocenjuje, da izločitev VIS zahteva premislek o organu, ki bi skrbel za nacionalno varnost: »Smiselno bi bilo oblikovati organ, ki bi ga vodil predsednik parlamenta in cigar elani bi biti določeni ministri, predsednik vlade in predsednik države. Tak organ bi lahko usklajeval delo obeh služb,« meni Bavčar, ki še dodaja, da si ne dela iluzij, da bi bila slovenska politika v tem trenutku sposobna celostnega reševanja zadev.
Ivanka Mihelčič
Torkovo sejo državnega zbora so poslanci pozno zvečer končali s poslanskimi pobudami in vprašanji. Vpeljati so prakso, da se te točke udeležijo tudi predstavniki vlade, 'zgodba’ z odgovori pa kljub temu, kot vse kaže, ne bo lahka. Na minuti seji se je namreč izkazalo, da navzoči ministri ’o zadevah sicer nekaj vedo’, za natančen, odgovor pa vendarle potrebujejo nekaj časa.Tako je denimo krščanskega demokrata Lojzeta Peterleta zanimalo, zakaj in kdaj je vlada izničila sklep prejšnje vlade iz maja 1992 o prepovedi tujih vlaganj v naftno gospodarstvo, saj je med tem časom, kot je dejal, prišlo do vstopa avstrijskega in hrvaškega partnerja v podjetje Istra-Benz. Navzoči zunanji minister Dimitrij Rupel natančnega odgovora ni dal, obljubil pa je, da bo to storil v kratkem.Med zanimivejšimi vprašanji kaže omeniti tudi vprašanje poslanca SLS 2a-reta Preglja. Od ministrstva za varstvo okolja žeti dobiti oceno varnosti pomorske plovbe v Tržaškem zalivu s posebnim poudarkom na plovbi tankerjev, ki prevažajo nevarne snovi, predvsem nafto in njene derivate. Zanima ga tudi ocena ogroženosti slovenskega morja in analiza možnih posledic, ki bi nastale ob morebitni ladijski nesreči, ter seznam ukrepov, ki so predvideni za njiho-
vo preprečevanje. Pregelj zahteva od vlade tudi poročilo in analizo kršitev in incidentov, ki se vrstijo v Piranskem zalivu, v tem vprašanju pa se mu pridružuje tudi vodja nacionalne stranke Zmago Jelinčič, ki je, mimogrede povedano, na tej seji zbora pravzaprav posredoval največ vprašanj. Jelinčič tako zahteva tudi precej izčrpne odgovore o ponarejenih pettisočtolar-skih bankovcih, zanimajo pa ga tudi druge »aktivnosti« notranjega ministrstva. Od njega namreč tudi zahteva podrobno poročilo o tem, kaj se je med drugim dogajalo lansko poletje v okolici Kranja, na pikniku višjih uslužbencev MNZ. Ti so, kot je zapisal Jelinčič, nekontrolirano streljati naokoli in ob tem prestrelili nekaj mimo vozečih avtomobilov občanov, ki so jih kasneje »prepričali«, naj o tem ne govorijo. Jelinčiča prav tako zanima, kdo je plačal škodo in iz katerega sklada je šel denar, vprašuje pa tudi, kako velik Je črni fond MNZ za pokrivanje takšnih in podobnih zadev. Poleg vprašanj pa je dal tudi dve pobudi: predlaga spremembo zakona o poslancih v tistem delu, ki govori o krajši delovni dobi, potrebni za upokojitev. Zahteva, naj se to odpravi, prav tako pa predlaga, naj se zniža osnova za obračun plač poslancev, in sicer za 20 odstotkov.

KOROŠKA / PROTI REFERENDUMU
Veriga luči po vsej Koroški
Ivan Lukan
LIBERALNA INTERNACIONALA
Jorg Haider v težavah
Zaradi referenduma mu KinkeI grozi z izključitvijo
Igor Schellander
CELOVEC-DUNAJ -Odpor proti sovraštvu do tujcev na Koroškem bo jutri, 15. januarja, dosegel prvi višek. V treh koroških mestih, v Celovcu, v Spittalu ob Dravi ter v VVolfsbergu se bo ob 17. uri zbralo nekaj tisoč ljudi z namenom, da bi demonstrirali za strpnost in proti sovraštvu do tujcev. V naslednjih dneh se bodo prireditve razširile po celi Avstriji, višek Pa naj bi bila vseavstrij-ska demonstracija 23. januarja na Dunaju.
Koroška platforma »Ljudje proti sovraštvu do tujcev«, v kateri sodelujejo slovensko in nemško govoreči Korošci iz skoraj vseh političnih taborov, mirovna gibanja, verske organizacije itd., je na včerajšnji tiskovni konferenci spo-r°Cila, da je odmev na dosedanjo dejavnost platforme izredno pozitiven. Za jutrišnjo verigo luči proti sovraštvu do tujcev na celovškem Novem trgu pričakujejo množično udeležbo, kot govorniki pa bodo nastopili vidni politiki, umetniki in kulturniki. Platforma je nadalje izdala nad 10.000 letakov s pozivom za strpnost do tujcev in proti udeležbi Pri referendumu Haiderjeve svobodnjaške
stranke. Nadalje je platforma izdala v nakladi 5000 izvodov obširno informacijsko brošuro o dejanskem položaju tujcev v Avstriji ter o politiki napram njih.
Koroška platforma »Ljudje proti sovraštvu do tujcev« bo od 16. do 22. januarja izvedla tudi akcijski teden. Govornik platforme Marjan Sturm: »Naš cilj je, ljudem posredovati informacijo, da gre pri Haiderjevem referendumu za anti demokratično politiko ter da so nekatere zahteve svobodnjaške stranke celo protiustavne«.
DUNAJ-BONN - Nemški svobodnjaki (FDP) zdaj Haiderju in avstrijskim svobodnjakom (FPO) grozijo z izključitvijo iz Liberalne internacionale. Povod: Jorg Haider je voditelje nemških svobodnjakov (liberalcev) preteklo nedeljo na neotesan in žaljiv način napadel, ker so se distancirali od referenduma FPO proti tujcem. Njegove izjave so bile naslovljene tako na nemškega zunanjega ministra in predvidenega novega predsednika nemških svobodnjakov Klausa Kinkla ter na sedanjega predsednika FDP, Otta Graf von Lamsdoif-fa. Na račun Lambsdorffa je Haider dejal, da je »raje popu-
list, kot pa kaznjen paradni liberalec«. Lambsdorff je pred nedavnim bil obsojen zaradi strankarske afere v zvezi z darovi. Nemški svobodnjaki Haiderjev verbalni izgred vrednotijo kot politično neotesanost, ki naj ne bi ostala brez posledic. Lambsdorff je leta 1991 s kompromisnim predlogom rešil avstrijske svobodnjake pred izključitvijo iz Liberalne internacionale. Takrat je Haider s svojimi izjavami o »pravilni nemški zaposlovalni politiki v Času 3. rajha« razburil avstrijsko in evropsko javnost, nakar so njegovo stranko hoteli izključiti iz mednarodne organizacije liberalnih strank.
Koroški
sindikat
nasprotuje
referendumu
CELOVEC - Predsednik deželne organizacije avstrijske zveze sindikatov Adam Un-terrieder, je poudaril, da se koroški sindikat odločno izreka proti referendumom o tujcih v Avstriji. Predsednik meni, da bosta Koroška in Avstrija v mednarodnem gospodarstvu našla svoje možnosti samo tedaj, če bosta vodile vzorno politiko do tujih delavcev.
SPO: bojkot referenduma
DUNAJ - Proti svobodnjaškemu referendumu o tujcih, ki trenutno poteka v Avstriji, se je izreklo predsedstvo Socialdemokratske stranke Avstrije. SPO svojim 600.000 elanom odsvetuje podpis referenduma. Strankarsko vodstvo odklanja Haiderjev referendum iz več razlogov: tematizacija vprašanja tujcev ni pripravna za referendum, avstrijsko prebivalstvo ne sme biti deljeno v dva tabora, ukrepi vlade in parlamenta v zadostni meri urejajo vprašanja in probleme v zvezi s tujci in migranti, poleg tega pa izkoriščanje skrbi in strahu Avstrijcev lahko privede do eskalacije sovraštva in nasilja proti tujcem.
HAIDERJEV REFERENDUM
.	šF‘- :::	■ ::
Grobi napadi svobodnjakov na vse politične nasprotnike
Igor Schellander
DUNAJ - Zvezni predsednik Klestil da je »cepetavček levičarske šika-rije«, je v Innsbrucku dejal generalni sekretar svobodnjakov (FPO) Mei-schberger v okviru propagandističnega nastopa za referendum svoje stranke. Tarča svobodnjaških napadov so postali tudi Katoliška akcija ter avstrijski škofje.
Grobi verbalni napadi na vse strani: na predsednika, na Cerkev, na medije, 'stare stranke’, intelektualce in umetnike, na 'inozemske kriminalce’ in celo na bodočega predsednika nemških svobodnjakov Klausa Kinkela (ker se je distanciral od Haiderja in njegovega referenduma!) - tako so svobodnjaki ta teden zaceli s propagandno ofenzivo za svoj referendum o tujcih v Avstriji (»Avstrija najprej!«). V teku tega tedna je na občinskih uradih mogoče s podpisom podpreti zahteve referenduma. Svobodnjaki hočejo poleg zaostritve zakonodaje za tujce in restriktivnih ukrepov v šolstvu doseči dodatek k avstrijski ustavi, ki naj bi določil, da Avstrija ni dežela za priseljevanje. Za parlamentarno obravnavo referenduma potrebujejo 100.000 podpisov. Dejansko nihče ne računa s tem, da potrebnega števila podpisov ne bi dobili. Napetost v zvezi z osporavanim referendumom je dana zdaj predvsem zaradi neokusne propagandne ofenzive svobodnjakov, emocionalizacije velikega dela prebivalstva ter
vprašanja, koliko podpisov bo Haider za svoj referendum res dobil, saj gre v prvi vrsti tudi za merjenje moCi med opozi-cionalnimi svobodnjaki in vladno koalicijo. Le-ta je lani v novembru skušala referendum preprečiti z veličastnim kompromisom - svobodnjakom je ponujala izredni parlamentarni odbor, ki naj bi obravnaval vprašanje tujcev. Vztrajanje svobodnjakov potrjuje široko paleto kritikov (od Cerkve preko avstrijske in-
Voditelj FPO Jorg Haider
teligence do ostalih parlamentarnih strank), ki v svobodnjaškem referendumu vidijo v prvi vrsti demagoški inštrument za napihovanje strahu pred tujci in ki svobodnjakom odtavajo zavestno zagrevanje vnetih Čustev.
Zdajšnji svobodnjaški napadi na avstrijskega predsednika Klestila so očitno užaljena reakcija: Klestil kljub mnogim pozivom ni izrazil razumevanja za referendum, hkrati svobodnjakov tudi ni ščitil pred napadi ostalih strank in družbenopolitičnih organizacij. Zamera je očitna. Svobodnjaki so geslo svojega referenduma »Avstrija najprej!« sposodili pri Klestilovi predvolilni kampanji, zdaj pa se jim predsednik distancira od gesla (ki takrat vsekakor ni imelo isto intencijo kot mu jo je zdaj dala FPO). Zamera je tem večja, ker je tiha podpora svobodnjakov pri izvolitvi Klestila za predsednika republike ostala nepovrnjena. Klestil sam je ponovno izjavil, da ne vidi potrebe po svobodnjaškem referendumu.
Odklonilna izjava je prišla tudi iz papeške nunciature v Vatikanu. Generalni sekretar
FPO Meischberger se je namreč v svoji propagandi za referendum in pri napadih na avstrijske škofe (oni referendum odklanjajo) skliceval na Janeza Pavla II. ter njegovo nekdanjo izjavo, da glede vprašanja azilantov in migrantov ne bi smelo priti do »prevelike obremenitve države in družbe«. Rimski kurijski nadškof Alois VVagner je takoj izrazil začudenje nad tem, kako si FPO upa za svoj referendum vpreči svetega očeta, hkrati pa je izpostavil, da je vsako nepopolno citiranje papeža nedopustno.
V torek je tudi Avstrijska zveza industrijalcev stopila v ofenzivo proti referendumu proti tujcem. Avstrija v mnogih gospodarskih panogah potrebuje tuje delovne sile, sta poudarila predstavnika industrije Ceska in Tritremmel, vlada pa je s svojimi dosedanjimi ukrepi v zadostni meri omejila pritok tujcev v Avstrijo ter njihov status v državi. »Haiderjev referendum«, tako funkcionarja zveze indu-strijcev, »je s tem v zvezi nepotreben«. Nadstrankarska iniciativa SOS-soclovek, ki so jo prominentne osebnosti iz avstrijske politike in umetnosti ustanovili proti zapostavljanju tujcev in azilantov, je medtem pozvala zvezno vlado, naj sproži politično akcijo za osvoboditev jetnikov v vojnih jetniških taboriščih v Bosni in Hercegovini. Avstrija naj prevzela garancijo za sprejem preživelih ujetnikov in beguncev.
KOROŠKA / DVOJEZIČNI OTROŠKI VRTCI
Slovenci zahtevajo poseben deželni zakon
Ivan Lukan
Mag. Raimund Grilc
PRIREDITVE
CELOVEC / UNIVERZA
Val protestov
Z ukinitvijo smeri filozofije in pedagogike bi se moralo seliti 600 študentov in študentk
Ivan Lukan
Danes, četrtek,
14.	januarja 1993
CELOVEC
Univerza - predavalni-
Ca 2: ob 20. uri Die Se-zessionisten von Qum-ran - VVustengemeinde und Christentum. Predava univerzitetni prof. dr. Karl VVoschitz. V nemščini.
Celovški sejem
Hala 5 in 11 : ob 9. uri otvoritev Paracelzovega sejma (do 17. januarja vsak dan od 9. do 18. ure).
VRBA
Casineum - Zimski vrt:ob 19.30 - Vernisaža Manfred Brandstatter.
Jutri, petek,
15.	januarja 1993
CELOVEC
Novi trg: ob 17. uri Veriga luči »Ljudje proti sovraštvu do tujcev«.
Bierjokl-Pri Joklnu (Badgasse): ob 20. uri otvoritev obnovljenje dvojezične kulturne gostilne.
BELJAK
Mestna hiša
Paracelzova dvorana:
ob 19.30 - Življenje in pomembnost Paracelza, predava prvi nositelj Paracelzovega prstana univ. prof. dr. Kurt Goldhammer.
DUNAJ
Klub slovenskih študentov, 7 (Mondschein-gasse 11): ob 20. uri Predstavitev Češke narodnosti na Dunaju - predavanje in glasbeni večer.
CELOVEC
Vprašanje dvojezičnih otroških vrtcev na južnem Koroškem je eno izmed priore-tetnih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Predsednika obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev, Matevž Grilc (NSKS) in Marjan Sturm (ZSO), sta mnenja, da je treba to vprašanje Cimprej rešiti z deželnim zakonom. Oba sta	deželnim
strankam postavila rok pol leta za uresničevanje naCrta, o katerem se razpravlja že dobro leto, toda brez vidnega napredka.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Matevž Grilc, ki je hkrati tudi predsednik sosveta za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja, poleg pogajanj na deželni ravni predlaga tudi pogovore z Avstrijsko zvezno vlado izven narodnostnega sosveta. Na teh pogajanjih naj bi zastopniki koroških Slovencev skušali uresničiti sprejemljiv dogovor, pokazalo pa bi se mnenje Grilca tudi zelo hitro, ali naj Slovenci vztrajajo pri zahtevi po ustanovitvi javnih dvojezičnih otroških vrtcev, ali pa se uberejo pot ustanovitve privatnih dvojezičnih otroških vrtcev, katere bi pa mo-
rala v glavnem financirati država oz. dežela Koroška.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem odklanja pot privatizacije na tem področju ter zagovarja javne dvojezične vrtce. Kot pri uspešnem boju za javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu, predsednik ZSO misli na pritožbo na ustavno sodišče, Ce bi se pokazalo, da ni pripravljenosti za ureditev vprašanja ne na deželni in tudi ne na zvezni ravni. Veljavnostno območje za javne dvojezične otroške vrtce pa bi moralo biti prilagojeno zakonu o dvojezičnem šolstvu na Koroškem, je zaključil Sturm.
Ob koncu še razveseljiva novica:	od
včeraj naprej je slovenskim in tudi nemško govorečim staršem v mestni občini Pliberk na razpolago javni dvojezični občinski vrtec. Leta je prehodno nastanjen v prostorih glavne šole, število 22 otrok pa je potrdilo, da je bila ustanovitev javnega dvojezičnega otroškega vrtca nujna. To je priznal tudi župan Raimund Grilc, ki je ob otvoritvi tudi poudaril, da so se za nastanitev dvojezičnega vtrca izrekle vse v občinskem odboru zastopane stranke.
CELOVEC-DUNAJ -Protestov proti načrtom ministrstva za znanost in raziskovanje, po katerem naj bi na celovški univerzi ukinili študijskih smeri filozofije in pedagogike, kar dežuje.
Poleg deželnega poslanca Petra Kaiserja je včeraj ostro protestirala proti najnovejšim načrtom Dunaja tudi predsednica socialdemokratskih žena na Koroškem, deželna poslanka Melit-ta Trunk. Poudarila je, da je očitno, da želi pristojno ministrstvo v Celovcu obdržati samo okrnjeno univerzo, opozorila pa je tudi na dejstvo, da bi z predvideno ukinitvijo omenjenih
DUNAJ/CELOVEC - S 193.000 brezposelnimi je Avstrija v letu 1992 dosegla rekordno število, kakšrno niso zabeležili v zadnjih 38 letih. Letna povprečna brezposelnost je leta 1992 dosegla 5, 9 odstotka, v decembru 1992 pa je brezposelnost znašala celo 7, 7 odstotka.
Po mnenju ministrstva za socialne zadeve sta glavna vzroka za alarmantno naraščanje brezposelnosti v Avstriji pomanjkanje naročil v gospodarstvu ter množični stečaji, ki so samo v letu 1992 uničili
študijskih smeri izgubilo študijsko mesto 600 študentk!
V protest proti načrtom ministra Erharda Buseka se je vključila tudi državna poslanka Zelene alternative Terezija StojsiC. Parlamentarka meni, da bi ukinitev študijskih smeri filozofije in pedagogike pomenila konec edinega uspešnega poiskusa v Avstrij, se na znanstveni in nevtralni ravni baviti z vprašanji dvojezičnosti in in-terkulturnosti. Stojsiče-va s tem v zvezi poudarja tudi, da je ravno celovška univerza odlično delo na področju dvojezične didaktike
nad 20.000 delovnih mest!
Po	prognozah
strokovnjakov pa v Avstriji še ni dosežen višek brezposelnosti. V letu 1993 naj bi narasla na 6, 4 do 6, 5 odstotka v letnem povprečju...
Na Koroškem pa je po najnovejši statistiki veC kot 25.000 ljudi brez dela! To je sporočil delavni urad v Celovcu in dodal, da pomeni število brezposelnih nov negativen rekord, tako v absolutnih številkah kot tudi po odstotku. Z 12, 6 odstotka je Koroška na drugem mestu v stati-
ter da je ta visoka šola tudi v bodoče nujno potrebna za razvoj dvojezičnega šolstva ne samo na Koroškem, marveč po vsej Avstriji.
Poslanka ZAL v izjavi za tisk tudi meni, da ločevalni manjšinski šolski zakon za Koroško jasno dokazuje, kaj se lahko zgodi, Ce se v dvojezičnem šolstvu zakoni ne upirajo na znanstvene podlage. Ukinitev omenjenih študijskih smeri da bi bila »neodpustljiva napaka in bi bila dobrodošla le gotovim krogom, ki se na tak naCin hoCejo znebiti neprijetnih kritikov«, zaključuje Terezija StojsiC.
stiki za brezposelnost v Avstriji. Dramatični položaj na delovnem trgu predvsem čutijo tuji delavci, ki so prvi, katerim se odpove delovno razmerje.
Direktor koroške delavske zbornice Ervvein Paska pa je vrhu tega pozval koroška podjetja, »naj v prvi vrsti zapo-sljujejo domaCe delojemalce ter se ne poslužujejo poceni inozemskih delavnih sil«. Gospodarstvo naj bi po mnenju Paske bilo organizirano tako, da bo zaposlitev zanimiva tudi za Korošce oz. Avstrijce.
______AVSTRIJA IN KOROŠKA_
Rekord brezposelnih
NOVICE
Ponudba za letovanje na Jadranu
DUNAJ - Avstrijska turistična agencija RUEFA bo letos v svoj poletni program sprejela spet ponudbo letovanj na slovenski in hrvaški obali Jadrana. V ponudbi agencije bodo pet priljubljeni cilji v Istri in na otokih Rab, Krk in Lošinj. Kot posebno privlačen argument za dopust na Jadranu RUEFA izpostavlja »Cene kot pred 20 leti.« (IS)
Avstrija se bo spet udeležila mirovnih akcij OZN
DUNAJ - Po seji ministrskega sveta, ki ga je zaradi operacije kanclerja Vranitzkega (meniskus) vodil vicekancler Erhard Busek, je bilo sporočeno, da se bo Avstrija spet udeležila akcij Organizacije Združenih narodov za ohranitev miru. Busek je dejal, da se odpovedi, kot v primeru akcije OZN v Somaliji, ne bi smele veC ponoviti. Poudarjeno pa je bilo, da se bo Avstrija udeležila samo akcij za ohranitev miru, ne pa za ustvarjanje miru.
»Sosed v stiski«: 30 milijonov šilingov iz Švice
DUNAJ - Predstavniki privatne švicarske radijske potaje »Radio 24« ter televizijske postaje SRG sta na Dunaju avstrijskim organizatorjem akcije »Sosed v stisku« predali Cek v višini 30 milijonov avstrijskih šilingov. Akcijo sta sprožila ORF in avstrijska Caritas v pomoč žrtvam vojne v bivši Jugoslaviji, doslej pa je bilo zbranih skoraj šest milijard (!) šilingov.
Danes otvoritev Paracelzovega sejma
CELOVEC -Na razstavišču celovškega sejma bodo danes dopoldne odprli drugi Paracelzov sejem, ki bo trajal do 17. januarja. Na tem najveCjem zdravstvenem sejmu v Avstriji nasploh razstavlja skoraj 400 razstavljalcev iz Avstrije in vrsto drugih evropskih držav, namen sejma pa je tudi, da informira tako strokovno kot tudi širšo publiko o razvoju zdravstva. Prireditelj sejma je celovška univerza v sodelovanju z raznimi zveznimi ministrstvi, mestom Celovec ter drugimi inštitucijami. Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 18. ure. Otvoritve sejma se bo udeležil tudi slovenski minister za zdravstvo Božidar Volje.
Povišali deželno podporo za oškodovane kmete
CELOVEC - Deželno podporo za kmete, ki so v lanskoletni suši utrpeli škodo, bodo povišali. Kolegij koroške deželne vlade je na svoji zadnji seji sklenil, da bo poleg že razdeljenih 55 milijonov šilingov še dal na razpolago dodatnih 15 milijonov. najnižja podpora posameznemu kmetu bo potem znašala 3000 šilingov.
Četrtek, 14. januarja 1993
LJUDJE IN DOGODKI
Z
NOVICE
SHETLANDSKI OTOKI / NI VEC POMOČI
Zaslišali Woodyja
NEW YORK - Visoko sodiSCe v Manhattnu je v okviru njegove tožbe z Mio Farrovv zaslišalo znanega igralca in režiserja Woodyja Allena. Sodišče mora odločiti, Ce bo Allen lahko videval svoje posvojene otroke.
Na Japonskem eksplodiral tanker
TOKIO - Tankerji so te dni res v žarišCu svetovne pozornosti. Tako je na primer prodrla v javnost vest, da je na otoku Hokaido, kjer deluje velika rafinerija petroleja, eksplodiral tanker, ki je bil privezan ob njen pomol. Eksplozija ladje Eisevvi Marn, ki ima sicer samo 550 ton nosilnosti, je povzročila smrt dveh mornarjev, v nesreči pa je bilo tudi pet ranjenih. Na sreCo ni šla v morje niti kaplja petroleja, pravi japonska policija.
Izvedenci in tehniki bežijo iz Avstralije
SYDNEY - V Avstraliji so na moč zaskrbljeni zaradi Čedalje večjega števila tehnikov in intelektualcev, ki se izseljujejo v Azijo. Ce je bilo izseljevanje pred desetimi leti obroben pojav, se je sedaj spričo hude gospodarske krize, ki je zajela Avstralijo, spremenilo v pravi beg, še zlasti v zadnjih petih letih.
Lani je iz Avstralije odšlo s trebuhom za kruhom kar 9000 Avstralcev. Statistika pravi, da je odšlo večje število trgovcev z nepremičninami, največ v Bangkok, kjer naj bi bili pogoji za tovrstne posle zelo ugodni.
Bliskovit razvoj azijskega gospodarstva zagotavlja avstralskim izvedencem dokajšnje možnosti zaslužka. Računalniški izvedenci gledajo na Hongkong kot na pravi Eldorado. Tudi knjigovodjem nudi ta delček Kitajske velike možnosti, medtem ko gledajo piloti z večjim zanimanjem na Singapur, učitelji in inženirji pa radi odhajajo v Indonezijo.
Kitajski kmetje razdejali pet onesnažujočih tovarn
PEKING - Na stotine kitajskih kmetov, oboroženih s palicami in kamni, je napadlo pet tovarn v kraju Huidong v južni Kitajski. Kmetje so tovarne povsem razdejali in pri tem uničili stroje in dokončane proizvode. Neredi so trajali dva dni zapored, povzročilo pa jih je dejstvo, da so tovarne kar se da nevarne za okolje. Gre napreC za obrate za predelovanje plastike in za strojenje kož. Kmetje, ki so povzročili škode za 1, 3 milijone dolarjev, trdijo, da jim kemikalije uničujejo polja. Tovarne so last mešanih kitaj-sko-hongkonških družb.
Potresni sunek v Iranu
TEHERAN - Včeraj zjutraj je iransko mesto Beh-bahan prizadel moCan potresni sunek (4, 3 po Richterjevi lestvici). Iranska tiskovna agencija trdi, da na sreCo ni bilo niti žrtev, niti gmotne škode.
Preprečili eksplozijo zastarele rakete
MOSKVA - Komsomolskaja Pravda piše v svoji zadnji številki, da je pri Krasnojarsku pred dnevi skoraj eksplodirala zastarela ruska raketa, ki so jo tjakaj pripeljali, da bi jo razstavili in demontirali. Kaže, da so raketo pripeljali s posebnim vlakom z obale Tihega oceana do Kra-snojarska, mesta, ki šteje skoraj milijon prebivalcev in kjer je tovarna, ki se ukvarja s tovrstnimi zadevami. Zaradi površnosti tehnikov, ki so spremljali vlak, se je hranilnik, kjer je bila raketa, odprl, kar je povzročilo začetek kristalizacije goriva. Ce bi raketo v teh pogojih raztovorili, bi gotovo eksplodirala, kar bi povzročilo tudi eksplozijo vseh ostalih raket na vlaku. Raketa ni imela jedrskih konic, Ce bi eksplodirala pa bi razdejala dobršen del mesta.
Trajekt nasedel na valobran
BRUSELJ - Francoski trajekt Fleur de lys je včeraj pri Ostendu nasedel na valobran, pri Čemer je utrpel le malenkostno škodo. Nihče od 22 elanov posadke se ni poškodoval. Oblasti trdijo, da v nobenem trnuetku ni bilo nevarnosti, da bi se ponovila tragedija trajekta Herald of free enter-prise, na katerem je leta 1987 v Belgiji umrlo 190 ljudi.
VValeški princ Charles je lahko na Shetlandih ugotovil katastrofalne razsežnosti razlitja
Stopnjuje se srd prebivalstva ob spoznanju, da jim bodo le delno povrnili utrpelo škodo in da bi lahko to ekološko katastrofo s preventivnimi ukrepi in bolj smotrnim reševanjem bržkone pravočasno preprečili
LONDON - VValeški princ Charles in njegov oCe edimburški vojvoda sta vCeraj končno obiskala od ekološke katastrofe zaradi brodoloma tankerja Brear prizadeta območja Shetlandskih otokov. Obisk je bil napovedan že pred dvema dnevoma, a so ga zaradi silovitega neurja iz dneva v dan odlagali.
Včeraj so se vremenske razmere izboljšale do take mere, da sta lahko pristala v Sumbur-ghu, kjer sta si ogledala krizni štab in se sestala spredstavniki prizadetega prebivalstva. VValeški princ je odšel tudi v Zaliv Quendale, kjer si je ogledal razbitine tankerja Brear. Od nekdaj mogočne ladje, ki je teden dni kljubovala razburkanim elementom na shetlandskih Čereh, iz morja sedaj štrlita le razbitini krmnega in premCevega dela. Ladjo je silovito neurje razklalo na štiri dele in dokončno pokopalo še zadnje upanje, da bi lahko iz cistern prečrpali preostalo nafto.
Izvedenci so prepričani, da se je v morje razlilo skoraj vseh 84.500 ton nafte. To je še enkrat toliko kot razlitje med brodolomom tankerja Exxon Valdez na Aljaski. Na oko in za laike so kratkoročne posledice shetlandske ekološke ka-
tastrofe skoraj zanemarljive. Razburkano morje je namreč razpršilo »naftno plimo«, tako da je ta na videz prizadela le omejeno priobalno območje. Nafta pa bo kljub trditvam izvedencev, da gre za lahek tip hitro hlapljive surove nafte, povzročila izredno dolgoročno škodo, saj je
nedvomno prisotna v prehrambeni verigi, njene posledice se bodo torej občutile še desetletja. Izredna hlapljivost pa je med drugim povzročila, da se bodo posledice ekološke katastrofe občutile tudi na kopnem, in to kar veC kilometrov od kraja brodoloma. Poleg nafte pa so
nedvomno precejšnjo škodo povzročile kemikalije, ki so jih z letali dakota nepremišljeno trosili nad naftnimi madeži v prvih urah brodoloma.
Prizadete so tako ribogojnice lososa kot ves ribiški ulov na Shetlandih, saj je na dlani, da ribe s tega območja ne bodo šle v promet. Prav tako je nafta povzročila ogromno škodo shetlandski živinoreji, predvsem vzreji shetlandskih ovac, ki dajo izredno kakovostno volno. PomoC britanske vlade in Evropske skupnosti prizadetemu prebivalstvu bržkone ne bo nadoknadila škode. Prav tako ne bodo škode povrnile zavarovalnice, nic Čudnega torej, da narašča srd med otoCani, toliko bolj, ker bi lahko to ekološko katastrofo preprečili. Tankerji z norveških in britanskih terminalov v Severnem morju plujejo preblizu Shetlandov, upajo si celo v ožine, da bi prihranili nekaj bornih milj. V primeru Brearja pa so bile storjene še druge napake. Ladji so odpovedali motorji zaradi banalne okvare, ker je v gorivo prišla morska voda. Reševalci pa so poskrbeli za evakuacijo posadke s helikopterji, ko bi morali na ladjo spustiti mehanike, ki bi popravi-
VValeški princ Charles je po dveh dneh končno prispel na Shetlande (Telefoto AP)
li ladijske motorje. Da bi bila mera polna, so z evakuacijo posadke v bistvu onemogočili, da bi vlačilci izvlekli tanker na odprto morje, ker na krovu ni bilo nobenega, ki bi lahko pritrdil vlečne vrvi. Ko so reševalci spoznali to napako, je bilo že prepozno, ker je razbesnelo morje že po-
tisnilo Brear proti Zalivu Quendale, tako da si ni nihče veC upal na krov tankerja.
Poglavje zase je škoda, ki jo je razlita nafta povzročila naravnemu bogastvu tega enkratnega vzhodnoatlantskega naravnega rezervata. Do sedaj je poginilo že na stotine morskih ptičev, po-
sledice za morske sesalce, od vider do tjulenjev pa bodo dolgoročne.
Biologi se bojijo, da bo nafta zmanjšala odpornost teh sesalcev, bojijo se tudi genetskih vlivov na zarodke, tako da se bodo posledice te ekološke katastrofe občutile še dolga desetletja.
ZDA / MADONNA NA ČRNEM SEZNAMU
Slabo oblečena rock zvezda
Ameriška pevka Madonna, ki jo tukaj vidimo na posnetku iz junija 1992 si je tudi letos zagotovila mesto v seznamu najslabše oblečenih žensk. (Telefoto AP)
NASILJE
Rasistične zgodbe iz Združenih držav Amerike
NEW YORK - Mestece Bloomsburg v Pennsyl-vanii je te dni v središču zanimanja ameriškega tiska zaradi vrste neljubih dogodkov z rasnim in spolnim ozadjem. Vse se je zaCelo, ko so imenovali Margaret Boykin za odgovorno za varnost, ona pa je imenovala svojega moža Michaela za vzdrževalca na univerzi. Kaže, da so od takrat zabeležili kar 4 primere posilstev, za katere so obtožili prav Michaela. Zadeva je toliko bolj komplicirana, ker sta zakonca Črna in tisti, ki ju zagovarjajo, trdijo, da gre v bistvu za spretno zrežirano kampanjo z rasističnim ozadjem.
Tako na primer trdi profesor Hovvard Johnson, da so vso zadevo uprizorili zato, da bi se rešili Boykinove in njenega moža, ker sta Crno-polta. Prebivalci Bloom-burga naj bi bili namreč zakrknjeni rasisti, ki so mnenja, da je vsah črnec nasilnež, zločinec in posiljevalec. K temu je sicer treba dodati, da je profesor Johnson prav tako Črne polti in da najbrž ne gleda na vso zadevo neprizadeto. Kot dokaz za svoje trditve navaja Johnson dejstvo, da so bili mnogi v mestu proti temu, da bi Boyki-novo, ki je nekdanja chi-caška policajka, imenovali za odgovorno za varnost na univerzi. Seveda pa tudi ni mogoCe trditi, da bi celo mesto nastopilo proti obema zakoncema, Ce ne bi bilo nekaj okoliščin, ki dajejo vsaj misliti.
ChariesCamilla strastna ljubimca
Objavili njun intimen telefonski pogovor
LONDON - »Sest minut magnetofonskega zapisa, zaradi katerega bi lahko Charles bil ob prestol.« Tako je naslovil londonski Sun članek o magnetofonskem zapisu telefonskega pogovora med vvaleškim princem Charlesom in njegovo prijateljico Ca-millo Parker-Bovvles (na sliki AP), ki ga je včeraj v celoti objavila avstralska revija New Idea, Sun pa je objavil le nekaj izvlečkov. Kljub okrnjenemu zapisu pa je iz njega razvidno, da gre za »intimen in spolno nedvoumen pogovor«. Daily Mail je vCeraj zapisal, da je posnetek tako kakovosten, da vzbuja upravičen sum, da ga ni prestregel radioamater, temveč poklicni vohun kake protiobveščevalne službe.
»Moj bog, govoriti moram z možem!« Je vzkliknila Camilla, ko ji je novinar Suna po telefonu prebral magnetofonski zapis. Camillin soprog, Andrevv Parker Bowles je namreč že dvajset let Charlesov prijatelj.
Ce bodo tonski tehniki potrdili avtentičnost tega telefonskega pogovora, pri Sunu v to ne dvomijo, bodo dokončno odpravljeni vsi dvomi o »globokem prijateljstvu« med prestolonaslednikom in Camil-lo, ki jo Diana kratko-malo imenuje »rotvvei-ler«, kot se imenujejo Cmi in kratkodlaki psi. Prav ta telefonski zapis, ki so ga prestregli 18. decembra 1989, naj bi
Diano prepričal, da je prekinila zakonsko zvezo s Charlesom.
»To so stvari, ki se jih morava izogibati, napredovati morava s previdnim otipavanjem terena, saj me razumeš«, pravi Charles v telefonskem pogovoru. Camilla pa v besedni igri dodaja: »Ti si izreden pri ’’otipa-vanju terena".« »Molči, vso te hočem potipati, prav vso...« Camilla se omeji na dovtip, sledi vroCa izmenjava komplimentov, ki nesporno dokazujejo spolno hrepenenje. Charles med drugim v šali navede,
da bi se rad spremenil v »tampax« in ob koncu telefonskega pogovora navede, da bi hotel »pritisniti na gumbek«, ki v Camilli povzroči strastno prošnjo, »naj pritisne njenega«. »Sedaj te hočem!«, izbruhne Camilla, ki kar trikrat ponovi to željo. »Moj bog, kdaj te bom spet videl«, pravi on in predlaga »v sredo zvečer?« V sredo zvečer je prav«, mu potrdi Camilla, »saj bom sama...« »Sama bom tudi zjutraj, on odpotuje v sredo ob pol devetih in Ce bog da, ga ne bo niti v Četrtek...«
■j
ASTRONAVTIKA / LETNA BILANCA EVROPSKE VESOLJSKE AGENCIJE (ESA)
Evropa namerava osvojiti velik prostor na trgu telekomunikacij
1 ivropska vesoljska H agencija (ESA) je le-7*—Jta 1992 uspešno izvedla veliko progra-mov- prehitela vse druge yesoljske sile in se skoraj izenačila z ZDA.
Leto 1992 je bilo za Evropsko vesoljsko agen-cijo (ESA) leto velikih uspehov. Opravljenih je kakih deset pomembnih odprav, izmed katerih bo-uo nekatere ostale zapisale v zgodovini astronavtike: prvo »evropsko« srebanje z Jupitrom, prvi izhod kake sonde iz eklipti-fne ravni, novo srečanje kakega plovila s kometom, izstrelitev najveCjega evropskega satelita, petdeseti vzlet evropske nosilne rakete, živahno znanstveno sodelovanje vseh evropskih vesoljcev v orbitah... Veliko je bilo storjenega tudi v številnih kozmičnih načrtih za naslednja leta.
Kronološki pregled evropske »odiseje v veso-jn 1992« pokaže, da ESA vse leto ni poznala predaha.
Januar
imenitni hippar-
EOS - Čeprav je satelit za kartografiranje neba Hip-parcos (Hiparh) v tirnici že tri leta, je javnost šele oh prikazu rezultatov v Parizu v začetku leta spoznala, kakšno izredno dete kartografiranja zvezd je bilo opravljeno. Do tedaj s° natančno izmerili položaj nekaj deset tisoč zvezd. Satelit še vedno vsak dan pošilja na Zemljo milijone bitov informacij vrhunske kakovosti. Do konca leta je zbral dovolj veliko količino podatkov, da bodo mogli določiti položaj in gibanje približno 120.000 zvezd v naši galaksiji, in sicer s približno stokrat VeCjo natančnost kot z najboljšimi teleskopi na Zemlji. Od Hipparcosa sedaj pričakujejo veC, kot so načrtovali za obdobje do sredine leta 1993, saj že zdaj tečejo priprave za Podaljšanje misije v leto 1984.
evropski vesoljci
' Leto je minilo v znamenju pospešenih priprav za evropski laboratorij Columbus (Kolumb) s posadko, ki bo v sestavi mednarodne orbitalne postaja Freedom (Svoboda). Proti koncu januarja je nemški vesoljec Ulf Mer-oold v standardiziranem evropskem vesoljskem laboratoriju Spacelab in v okviru programa IML-1 (kratica angleških besed »mednarodni mikrogravi-
tacijski laboratorij«) opravil kar 42 poskusov. Vse to s pomočjo elanov ameriške posadke vesoljskega taksija Discovery, v katerem je bil urejen laboratorij. V naslednjih mesecih so bili v središču pozornosti še drugi evropski vesoljci (glej marec, maj, avgust).
Februar
SATELIT ZA VES SVET - Po polletnem poskusnem delovanju je Satelit za naravne vire Zemlje (ali »ekološki satelit«), imenovan s kratico ERS-1, prešel v t.i. operativno stanje. Skupaj z instalacijami na Zemlji je ta satelit najpopolnejši vesoljski sistem v Evropi: pet kopenskih satelitskih postaj v Evropi in Kanadi, štirje centri za obdelavo in arhiviranje v Franciji, Nemčiji, Italiji in Veliki Britaniji, vedno večja mreža z 12 kopenskimi postajami za sprejem radarskih posnetkov, posejanih po vsem svetu. ERS-1 je z višine 800 km v veC kot 6000 preletih okrog Zemlje do danes napravil skoraj 400 tisoč visokoloCljivih posnetkov kopenskih gmot Zemlje, priobalnih območij, oceanov, polarnih predelov. Mnogi teh posnetkov so veliko bolj kakovostni od vseh dosedanjih sorodnih fotografij (denimo topografskih kart ledenih Cepič tečajev). Nekatere vrste podatkov, predvsem s področja meteorologije, razpošiljajo po vsem svetu, in sicer prej kot v treh urah po registraciji v vesolju. TeCejo že priprave za satelit ERS-2, ld bo leta 1995 od predhodnika prevzel »štafetno palico«, s sabo pa bo ponesel nekaj novih instrumentov (na primer za opazovanje ozonske luknje).
POZDRAV JUPITRU -
Kozmična sonda Ulysses (Odisej) je imela srečanje bližnje vrste z najveejim planetom Sončevega sistema. Med preletom Jupitra je poslala na Zemljo veliko novih podatkov o tem zelo aktivnem okolju. Zvedeli smo, recimo, da se Jupitrova magneto-sfera razteza nepričakovano daleC proti Soncu, da so radiacijski pasovi tega planeta na veliko nižjih širinah kot v primeru Zemlje, da skozi Jupitrove polarne sije dere na milijarde amperov in da je luna Io manj aktivna, kot so pričakovali. Močna te-žnostna sila Jupitra je po načrtu ostro zasukala tirnico plovila. Prvič v zgo-
Cenejše satelitske telekomunikacije: zahodnoevropski satelit Olympus in eden izmed terminalov VSAT.
dovini se je kaka sonda usmerila tako rekoč pravokotno na ekliptiko - raven, na kateri se gibljejo planeti - in zapustila ustaljene steze. Cilj tega manevra: sonda bo leta 1994 letela Cez južni tečaj Sonca in nam poslala takšne podatke in posnetke, kakršnih nismo še nikoli dobili.
Esad Jakupovič
deseta izstrelitev nosilne rakete Ariane s kozmodroma Kourou v Francoski Gvajani je imelo za Evropsko vesoljsko agencijo velik simbolični pomen. Od prve izstrelitve te rakete (24. decembra 1979) do petdesete (zdaj
dvem »zvezdam repaticam«. Po srečanju so tirnico sonde korigirali, da bi se plovilo leta 1999 približalo Zemlji in počakalo na kako novo nalogo. V sondi je še približno štiri kilogramov goriva, to pa je dovolj za ma-
kompletov, so razvili strokovnjaki iz osmih držav zahodne Evrope, vti-rili pa so ga v višini 508 kilometrov. V orbiti bo ostal deset mesecev in opravil izjemno veliko znanstvenih nalog, pretežno takšnih, ki so v sklo-
Marec
SONCE IN ZEMLJA -
Proti koncu meseca je z vesoljskim taksijem Atlantis skupaj z ameriškimi vesoljci poletel v vesolje tudi prvi belgijski vesoljec in znanstvenik Dirk Frimout. To je bila prva v nizu desetih odprav, katerih namen je preučevanje vpliva Sonca na Zemljino ozračje in vreme. Evropa je poleg svojih standardnih poskusov v Spacelabu prispevala štiri eksperimentalne komplete za meritve šibkih variacij Sončevega sija med 11-letnim ciklom aktivnosti in sprememb v Zemljinem ozračju. Evropski znanstveniki so imeli prvič priložnost, da svoje instrumente krmilijo neposredno iz lastnega raziskovalnega središča ESTEC v nizozemskem Noord-wijku (to metodo bodo v programu Columbus s pridom uporabljali).
MEDNARODNO VESOLJSKO LETO - VeC kot
dva tisoC strokovnjakov za vesoljska vprašanja se je zbralo v M,nchnu na razpravi o tematiki »Vesolje v službi sveta, ki se spreminja«. Konferenco sta v okviru Mednarodnega vesoljskega leta (ISY), ki so ga za leto 1992 razglasili Združeni narodi, pripravili ESA in Evropska gospodarska skupnost. Privlačne spremne razstave in prireditve so pritegnile veliko obiskovalcev in zanimanje evropske javnosti.
April
LETO ARIANNE - Pet-
model Ariane-4) je minilo 12 let, toda ta nosilna raketa ni postala samo okostje evropskega in svetovnega vesoljskega sodelovanja (z ZDA, Kanado, Japonsko, Rusijo), temveč se je poleg ameriškega vesoljskega taksija uveljavila kot najaktivnejša prevozno sredstvo na poti Zemlja - vesolje. Jubilejna izstrelitev je pomenila tudi štartno točko za razvoj nove, precej močnejše nosilne rakete Ariane-5, katere prvi vzlet je predviden v oktobru 1995. leta.
Maj
BODOČI VESOLJCI -
Generalni direktor ESA Jean-Marie Luron je sporočil imena šestih novih kandidatov za vesoljce, ki so se že vključili v obsežni program urjenja za dolgotrajne misije v tirnici v začetku novega stoletja. Za Evropsko skupnost to pomeni velik korak, kajti ta hip so v njeni vesoljski ekipi samo trije kvalificirani vesoljci.
Julij
LOVEC NA KOMETE -
Desetega julija je prišlo do drugega bližnjega srečanja v tem letu: evropska sonda Giotto je vsega 200 km daleC letela mimo Grigg-Skjellerupovega kometa. Instrumenti so potrdili, da je sestavljen presenetljivo drugače kot sloviti Halleyev komet, s katerim se je ta sonda srečala marca 1986. Registrirali so tudi valovni pojav, kakršnega v naravni plazmi dotlej ni bilo opaziti. Giotto je tako postal prvo plovilo, ki se je približalo
nevriranje. Po korekturi tirnice so sondo že tretjič »uspavali«.
Avgust
SATELIT VELIKAN -
Vesoljski taksi Atlantis je v začetku meseca vtiril okrog Zemlje masivni satelit Eureca (kratica angleških besed »Evropski vrnljivi nosilec«), V taksiju je bil tudi Italijan Fran-
co Malerba, odgovoren za mali italijanski satelit Tethered (težak 517 kg, z 19 km dolgim kablom so ga 33 ur vlekli za vesoljskim taksijem, in sicer zaradi analiziranja električnega strujanja v vesolju, zato tudi ime satelita, ki v angleščini pomeni »Na povodcu«). Drugi evropski vesoljec na tej odpravi je bil Švicar Claude Ni-collier, ki je imel na skrbi Eureco. Ta satelit, težak 4, 4 tone in vsebujoč 15 vrhunskih znanstvenih
pu poskusov za izdelavo bodoče stalne orbitalne postaje Columbus. Aprila 1993 bodo Eureco iz tirnice vrnili nazaj na Zemljo. Točneje povedano, z lastnim pogonom se bo najprej spustila v višino 315 kilometrov, v tej tirnici pa jo bo prestregel Atlantis, vesoljski taksi, ki jo je bil ponesel v vesolje, in jo v svojem »prtljažniku« pripeljal na trdna
tla. Po pregledu, popravilih in morebitnih spremembah bodo Eureco pripravili za nov polet, predviden v letu 1995. Podobno odpravo načrtujejo tudi za leto 1997.
Oktober
NOVI PROSTORI - V
nizozemskem Noord-wijku so izročili namenu novo poslopje Evropskega vesoljskega raziskovalnega in tehnološkega centra (ESTEC), najveCje ustanove v okviru ESA,
Hermes
Orbiter Hermes je plovilo za večkratno uporabo, podobno ameriškemu vesoljskemu taksiju, vendar nima lastnega pogonskega motorja. Dolg je malce vec kot 18, 5 m, razpon del-tastih kril je 9 m, širina trapa med 3 in 5, 5 m. masa 15 ton, »koristni tovor« med vzletom 3 tone, pri pristajanju 1,5 tone. V vesolje ga bo ponesla raketa Ariane-5, vrnil pa se bo sam v jadralnem letu.Glede na skrčeni proračun ESA in nove možnosti sodelovanja z Rusijo so program tako spremenili, da bo predvsem hrbtenica skupne evropsko- ruske orbitalne infrastrukture s posadko, prevozom vesoljcev in servisnih elementov ter vtirjanjem satelitov za prenos podatkov. Za preoblikovanje programa so predvideli tri leta, zajelo pa bo plovilo, industrijske strukture v skladu z delitvijo nalog in nazadnje analize možnosti bodočega razvoja programa.Ce bi se sodelovanje z Rusijo iz kakršnihkoli razlogov zataknilo, bi uporabili enega izmed dveh rezervnih scenarijev:
-	večje sodelovanje z ZDA na področju vesoljskih dejavnosti s posadkami
-	samostojen razvoj v okviru same agencije.
njenega »motorja«, kot pravijo nekateri. Novi kompleks se imenuje ERASMUS, torej po slovitem holandskem humanistu iz 15. stoletja Erazmu Rotterdamskem, vendar je to hkrati okrajšava naziva »Evropska uporabniška podpora za robotiko, avtomatizacijo, simulacije in misije.
Na približno 5000 kvadratnih metrih so posebni laboratoriji za testiranje delovnih prostorov in avtomatike v okviru programa Columbus, sistema za obdelavo podatkov, robotiko, daljinske znanstvene poskuse, preučevanje raznih modelov tehnoloških podsistemov (-med drugim poletov s posadkami), pa tudi softver-skih simulacij orbitalnih operacij. V Erasmusu je zaposlenih nekaj sto ljudi.
November
»EMSINAVTI« V IZOLACIJI - Šestega novembra se je v okviru poskusa EXEMSI 92 zaključila 60 dni dolga izolacija ene ženske in treh moških v hiperbaricni komori v aeronavtičnem medicinskem inštitutu DRL blizu KHna. Anita Vetin iz Švedske, Clemens Lothal-ler iz Avstrije, Hildo Krop iz Nizozemske in Matthieu Roulet iz Francije so sodelovali v nepretrganem nizu poskusov, zasnovanih z mislijo na vpliv osamitve in omejenega prostora na Človekovo fiziologijo in psihologijo. Poskusi bodo velikega pomena za priprave evropskih vesoljcev v programu Columbus. Prav zato so novinarji udeležence poskusa poimenovali »emsinau-ti«. Četverica je nekaj dni po prihodu iz komore prebila v karanteni, da bi se znova privadila na normalno življenjsko okolje.
December
EVROPSKO-RUSKA MISIJA - Desetega decembra so z ruskega kozmodroma Pleseck izstrelili nosilno raketo z vmlji-vim satelitom Bion-10. V seriji Bion so sateliti, ki so zelo podobni znanemu vesoljskemu plovilu Vo-stok, s katerim je Jurij Gagarin prvi poletel v vesolje. Nekaj Časa so jih izstreljevali v tirnico pod imenom Biosputnik in Bi-okosmos. Glavna prednost te serije so sorazmerno nizki stroški in kar dolgo trajanje poleta (ca. 14 dni), dvakrat daljšega od poletov vesoljskega taksija. V okviru sodelovanja Zahodne Evrope in Rusije na področju raziskav vplivov breztežnostnega stanja in kozmičnega žarcenja na žive organizme, sodelovanja, ki se je zaCelo leta 1987, so doslej izstrelili dva Siona.
Glavni del novega satelita je bil Biobox, termo-statiCno krmiljen inkubator, težak 40 kg, v katerem je bila centrifuga, s katero so poskrbeli za umetno težnost, kakršna je na površju Zemlje. V satelitu so bile še štiri naprave za preučevanje raznih vplivov na slabitev kosti vesoljcev, izpostavljenih breztežnosti. Biobox je vseboval še pet eksperimentalnih kompletov, in sicer tri za analizo vpliva mikrogravitacije in dva za meritve sevanja. ESA je za te komplete investirala štiri milijone ecujev, ruski Center za kozmične polete in Inštitut za biomedi-
cinska vprašanja iz Moskve pa sta poskrbela za logistično podporo in druge potrebne storitve. Cilj poskusov, opravljenih v Bio-nu-10, je zagotovitev normalnih razmer za daljše bivanje posadk v vesolju.
Leta 1992 je ESA aktivno sodelovala na nekaj pomembnih mednarodnih srečanjih, izmed katerih dve zaslužita pozornost, ker je agencija na njima predstavila novi sistem za interaktivni prenos podatkov. Znano je, da standardni telekomu-
nikacijski servisi za mrežne uporabnike - telefon, telefaks, komuniciranje med računalniki in retran-smisija TV signalov - zahtevajo za satelitske prenose velike (in drage) stacionarne antene. Sistem, ki ga je razvila ESA, obsega štiri tone težak evropski telekomunikacijski satelit 01ympus (Olimp) v geostacionarni orbiti v višini 36 tisoč kilometrov in sorazmerno poceni mobilne terminale VSAT (kratica angleških besed »terminali z zelo majhno odprtino«), katerih antene imajo manj kot en meter premera. 01ympus je naj-večji in najmočnejši civilni komunikacijski satelit, vsebuje veliko tehnoloških inovacij, v orbiti pa je od julija 1989. Krmljivi antenski sklop omogoča, da satelit »pokrije« vso Zemljino površino in za-
gotovi zveze med kakimi sto državami.
Na srečanju Vrh o Zemlji maja in junija v Rio de Janeiru je ESA pokazala, da njen novi sistem ponuja važne prednosti za izboljšanje poslovnih komunikacij v razvitih državah. Glavni cilj sistema so vendarle države v razvoju, ki jim bo prišel zelo prav za neposredno satelitsko povezovanje inštitutov, univerz, industrije, nerazvitih območij in za zveze s centralnimi ustanovami. Nekaj mesecev
pozneje je ESA svojo novi sistem ponudila državam nekdanjega vzhodnega bloka. Predvidevajo, da ga bodo v raznih delih nekdanje Sovjetske zveze uporabljali za povezovanje oddaljenih bolnišnic, v Romuniji, Madžarski, Češki in Slovaški za potrebe telefonije na podeželskih območjih, prav tako pa za vzpostavitev telekomunikacijskih in računalniških mrež v nerazvitih in zakotnih predelih (z enim terminalom je mogoče povezati štiri računalnike).
Evropska skupnost namerava odigrati prvorazredno vlogo na velikem trgu telekomunikacij, saj ima za to dobro organizacijsko, gospodarsko in znanstveno-tehnološko osnovo. Leto 1992 je bilo glede tega zanjo prelomno.
Modul Columbus je v bistvu valj dolžine skoraj 13 m, premera 4 m, mase 14, 4 tone. Sprejme tri do deset ton »koristnega tovora«, vključno z nekaj vesoljci, Uradno se imenuje »Pripojeni modul pod pritiskom« (APM), kajti samostalno ne more delovati, temveč je funkcionalen samo kot del mednarodne postaje.Pro-gram Columbus obsega tri dele:lzdelava APM zajema razvoj vesoljskih in zemeljskih segmentov, operacije in uporabo predorbi-talne verifikacije.Predliodni poleti bodo znanstvenikom in operativnim ekipam pomagali, da se pripravijo za poznejšo uporabo Columbusa, medtem ko si bodo vesoljci med njimi nabrali izkušnje za prave polete. Poleti bodo opravljeni skupaj z drugimi agencijami: ameriško NASA (ponovna izstrelitev Eurece), japonsko NASDA (poleti Spacelaba) in ruskim Centrom za vesoljske polete (skupne misije v ruski postaji Mirj.Bodoče dejavnosti vesoljske postaje so poseben načrt s tremi fazami sodelovanja z rusko postajo Mir, in sicer:
-1992-1995: uporaba postaje Mir-2
-1996-2005: razvoj opreme za Mir-2 in vtirjenje postaje v orbito - po 2005: odločitev o novi postaji v sodelovanju z Rusijo.
ESA
Cilj Evropske vesoljske agencije, kot piše v njeni »Konvenciji«, je »zagotoviti in spodbujati sodelovanje med evropskimi državami na področju vesoljskih raziskav in tehnologije«. Agencijo danes sestavlja 13 držav: Avstrija, Belgija, Danska, Francija, Irska, Italija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Španija, Švedska, Švica, Velika Britanija. Finska je pridružena Članica, Kanada pa pogodbeno sodeluje v mnogih programih ESA.Agencijo so osnovah leta 1964, vendar ne v sedanji obliki. V začetku sta bili »Evropska organizacija za vesoljske raziskave« (ESRO) in »Evropska organizacija za razvoj nosilne rakete« (ELDO). Devet let pozneje (1973) sta se ti organizaciji spojih v celovito Evropsko vesoljsko agencijo. Sedež agencije je v Parizu, razne tehniške službe pa so posejane po vsej zahodni Evropi (sad tega je večkratna korist, saj se je tehnološko, industrijsko in politično sodelovanje prav zato okrepiloj.Preucevanje, projektiranje in testiranje plovil danes opravljajo v Evropskem centru za vesoljske raziskave in tehnologijo (ESTEC) v Noordvvijku na Nizozemskem, kjer je zaposlenih veC kot 800 ljudi. Po izstrelitvi plovila krmilijo iz Evropskega centra za vesoljske operacije (ESOC) v Darmstadtu v Nemčiji, od koder nadzorujejo tudi nekaj kontrolnih zemeljskih postaj, recimo v belgijskem Redu in španski Villafrand. Zbiranje, obdelavo in distribucijo podatkov in satelitskih posnetkov opravijo v italijanskem mestecu Frascatiju (slovitem po belem vinu) blizu Rima. »Služba za skladiščenje podatkov« agencije ESA v Frascatiju je eden izmed največjih informacijskih servisov v Evropi. Vsa plovila - nosilne rakete, sateliti, sonde, platforme, orbiter Hermes in elementi za orbitalno postajo Columbus - izdelujejo v Evropi v raznih industrijskih dražbah, seveda pod nadzorom znanstvenikov in inženirjev agencije. ESA sama skrbi za delovanje vseh svojih objektov v vesolju.

Četrtek, 14. januarja 1993
planinski svet
Na Medvedjeku
Po praznikih, med katerimi so si mnogi privoščili kakšen izlet na sneg, se je v novem letu obnovila dejavnost tržaških planincev, ki so že začeli z delom s polno paro. Pravzaprav so se člani in prijatelji SPDT že na novega leta dan podali na tradicionalni novoletni sprehod na Medvedjak, ki postaja iz leta v leto bolj množičen. V glavnem privablja na izlet lepo vreme, a ne nazadnje Zelja, da se po neprespani noči, ki smo jo prebili v hrupnih in zakajenih prostorih, naužijemo dobrega in svežega zraka. Letos je bilo ozračje na sprehodu kar se da sveže, saj se je na vrhu Medvedjaka temperatura zraka gibala okrog štiri stopinje pod ničlo, kljub lepemu soncu. Udeleženci sprehoda, bilo jih je nad štirideset, so se zato morali zateči v zavetje pod vrhom in sicer takoj zatem, ko so fotografi zabeležili nekaj obveznih posnetkov.
Na prilični ravnini pod vrhom je bila prekrita naravna miza, ki se je kmalu napolnila s številnimi sladicami, trud prizadevnih članic, medtem ko so pokali zamaški steklenic penečega vina. Tako so si člani in prijatelji društva zaželeli vse najboljše v novem letu, predvsem pa zdravja, ki pogojuje tudi udeležbo na izletih.
Ob povratku, v bližini Poklona, je udeležence sprehoda presenetil iznajdljivi Zvonko, ki je pripravil kuhano vino, ki je prav vsem prijalo, saj je bila temperatura krepko pod ničlo in zavijala je burja.
Izleti SPDT
Prav te dni je v pripravi bogat spored izletov, ki jih namerava društvo prirediti v tem letu. Po običajnih krajših izletih spomladi, bo že v aprilu zanimiv izlet na Golake z obiskom jame ledenice Velika Paradana. V maju je predviden tradicionalni nočni pohod na Slavnik in v juniju izlet na goro Rodolino v Karnijskih planinah. Karnijo bodo tržaški planinci letos obiskali še dvakrat in sicer šli bodo na Pal Piccoli in potem na Zermulo. Višek izletniške sezone pa predstavljata izlet na Triglav ob stoletnici Planinske zveze Slovenije in potem tedenski pohod na Gran Sasso.
In že smo v jesenskem času, ko bo društvo priredilo obisk v soteski Garnitzen na avstrijskem koroškem blizu Šmohorja, potem pa še izlet na Dolenjsko. Poleg tega je letos predvideno srečanje obmejnih planinskih društev v organizaciji SPDT, ki bo sredi junija predvidoma v Zgoniku.
Dragi člani SPDT, pripravite se in začnite že sedaj trenirati, da boste zmogli vzpone na razne vrhove, ki jih je za vas letos izbrala komisija za izlete.
Smučarski tečaji
Prejšnjo nedeljo je bil na vrsti prvi smučarski tečaj za začetnike in odrasle mlade smučarje, ki jih vsako leto prireja SPDT v Ravasclettu. Na smučiščih na Zoncolanu se je zbralo nad 50 tečajnikov, ki so se pod vodstvom osmih društvenih vaditeljev, začeli spuščati po zasneženih planjavah. Skupno je bilo na smučiščih Zonco-lana okrog 150 ljudi udeležencev društvenega izleta.
Vreme je v največji meri privabilo tako lepo število smučarjev, saj je bilo v nedeljo sončno in niti ljudi ni bilo preveč, zato ni bilo nobenega čakanja pri žičnicah in vse je potekalo kot po olju, razen dveh majhnih poškodb.
Mladinski odsek SPDT vabi še druge smučarje, ki se mislijo udeleževati nedeljskih izletov na sneg, kajti v avtobusih je še dovolj prostora. Svojo udeležbo naj sami javijo načelnici smučarskega odseka, Valentini Fachin (tel. 634648).
Zdravniška odprava na Himalajo
V organizaciji Centra za športno medicino iz Tržiča se je lani septembra podala v Nepal in pod najvisjo goro sveta, Everest, medicinsko alpinistična odprava, katere namen je bilo preverjati delovanje človeških dihalnih organov in telesnih zmogljivosti v velikih višinah. V odpravi so bili zdravniki dr. Borut Spacal, kot vodja, dr. Rafko Dolhar in dr. Dani Žerjal, ki so po tru-dapolni hoji iz Lukle do baznega tabora pod Everestom, opravljali razne poizkuse in si beležili izredno važne medicinske podatke o telesni vzdržljivosti samih članov odprav in nepalskih domačinov nosačev. Bila je to važna odprava v raziskovalne namene in udeleženci so se vrnili z bogato bero pridobljenih podatkov na medicinski ravni. Nekateri člani odprave so se potem iz baznega tabora pod Everestom povzpeli še na bližnji šesttisočak Island Peak.
Ob povratku iz Nepala so omenjeni zdravniki obljubili, da bodo svoj podvig prikazali tržaškemu planinskemu občinstvu na znanstveno medicinskem predavanju v SPDT. Predavanje pod naslovom "Medicinsko alpinistična odprava v Himalajo”, bo na sporedu prihodnji četrtek, 21. januarja, v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, z začetkom ob 20.30 in spada v niz predavanj znanstveno-planinske tematike, ki jih vsak mesec prireja SPDT. Zdravniki Borut Spacal, Rafko Dolhar in Dani Žerjal bodo prikazali videofilm o svojih raziskavah in predavanje obogatili še s prikazom diapozitivov.
Članarina
Opozarjamo člane, da je nastopil čas za obnovitev članarine. Društvo ima v glavnem samo ta vir dohodkov za svojo nemoteno dejavnost v korist članstva, zato je dolžnost vsakega člana, da ob začetku leta izpolni svojo obveznost do društva. Marsikdaj se dogaja, da se nekateri člani v zadnjem trenutku, ko so že na tem, da gredo v gore, spomnijo na neplačano članarino in potem zahtevajo, da se zadeva uredi v nekaj urah. Bolje je to storiti sedaj, da ne bo sredi poletja nepotrebnih zapletov, očitkov in jeze. Članarina je nespremenjena in sicer 20.000 lir, mladi do 18. leta pa plačajo 10.000 lir. Članarino lahko poravnate v Tržaški knjigarni, kjer pustite denar in izkaznice, ki jih lahko potem žigosane dvignete kak dan pozneje. (L.A.)
INTERVJU / TRENER JADRANA TKB JANEZ DRVARIČ
V prvem delu pod pričakovanji vendar je prvenstvo še dolgo
Igor Canciani
Iztekel se je prvi del košarkarskega prvenstva B2 lige, v katerem nastopa tudi naša združena ekipa Jadran TKB po dvoletnem »trpljenju« v prvenstvu C lige. V dru-goligaškem prvenstvu so Jadranovci doslej igrali, kot se temu reCe, s spremenljivo srečo, tako da zasedajo začasno 13. mesto z 8 točkami in ne prav spodbudnim razmerjem 4:11 med zmagami in porazi.
Sklep prvega kroga tekmovanj pa je že od nekdaj ustrezen trenutek za globalno oceno in komentiranje storilnosti, uspehov in neuspehov moštva, ki ima za sabo že pol opravljene poti do končnega cilja. Prav končni cilj Jadranove poti pa je v danem trenutku Se neznan, saj so praktično možne kar tri opcije: a) izredno uspešen povratni del naše združene ekipe in dobra srednje visoka uvrstitev; b) dober povratni del naših košarkarjev in zagotovljen obstanek v ligi; c) medlo nadaljevanje tekmovanja in izpad iz drugoligaske konkurence.
O dosedanjem učinku Jadrana TKB ter o predvidevanjih za povratni del prvenstva smo se nekoliko tehtne j e pogovorili s trenerjem Janezom Drvaričem.
Jadran TKB je doslej igral v skladu z napovedmi in potencialom moštva ali pod pričakovanji?
»Prav gotovo pod pričakovanji. Usoden nam je bil slab start, ko smo bili po šestih kolih Se brez zmage. Realno gledano bi sedaj lahko imeli 12 točk, kar smo paC v stanju narediti tudi ob vnaprej vračunani možnosti morebitnih spodrsljajev. DomaCe tekme z Ancono, Ozza-nom in Monte Grana-rom so nas drago stale. Ob večji meri izkušenosti in s kančkom sreCe veC bi bili v tem trenutku prav gotovo na boljšem.«
Obstaja možnost, da si pred prvenstvom morda neustrezno ocenil kakovost lige, oziroma, da si previsoko ocenil zmogljivost svoje ekipe? Jadran TKB je vendar ostal z isto postavo, ki je igrala lani v C ligi...
»Res je, da nismo podrobno in toCno poznali kakovosti B2 lige. Od samega začetka pa je bilo jasno, in to sem že stalno govoril, da bo obstanek v ligi težaven posel, ne nemogoč, ampak naporen. Morda je tudi res, da smo za odtenek vsi podcenjevali kakovostno raven tovrstnega tekmovalnega ranga. Pri tem bi

Janez Drvarič
rad poudaril, da ima večina drugih klubov absolutno profesionalen pristop do stvari. Moštva iz zgornjega in srednjega doma razpredelnice imajo košarkarje, ki se poklicno ukvarjajo s športom. Trenirajo dvakrat dnevno in tako naprej.
Mi smo ohranili lanskoletne obveze in režim dela, kar pa na tem nivoju verjetno ne zadošča veC, saj se B2 liga v italijanski košarki dovolj visoko ceni in dejansko gre za popolnoma profesionalno organizacijsko strukturo.«
Oberdan z žogo (na sliki še Rauber in Smotlak) na tekmi z Mestrino (f. Križmančič)
Glede na dosedaji razplet in na rezultate je ostalo nekaj, morda tudi samo epizoda, ki te posebno teži in ki je nisi še prebolel?
»Gre za nekaj grenkih trenutkov: poraz proti Monte Granaru, ko smo imeli že dobljeno tekmo. Gostovanje v Pesaru, ko smo bledo izgubili proti slabšemu Montecchiu. Najbolj pa me še peče domača tekma z Argen-to, za katero sem dolžan opravičilo naši publiki, kajti igrali smo pod splošno ravnijo časti in kritike. Zato želim, da se že v prvi domači tekmi
oddolžimo navijačem za svojo tedanjo ne-igro. Fantje so istega mnenja. Na celoten razplet in še posebno na navedeno srečanje gledajo zelo samokritično, tako da pričakujem ustrezno reakcijo in veCjo storilnost vsakega izmed njih. Do tega je že prišlo delno v Oderzu.«
Pred začetkom lige si bil optimistično razpoložen. Optimizem v tebi še traja ali pa prevladuje zaskrbljenost?
»Ostajam optimistično nastrojen ampak zaskrbljenost spremlja optimizem že od samega
začetka lige. Morda je bilo iz drugih strani občutiti pretirano mero optimizma oziroma nekoliko preveč lahkotno mnenje o ligi in o rezultatih naše ekipe v tovrstni konkurenci. Ostajam pa mnenja, da je še vse na stežaj odprto ne glede na to, da ima peta ekipa od spodaj navzgor, Pordenone, štiri točke veC kot mi. V povratnem delu pa je na sporedu osem domačih tekem in sedem gostovanj in tudi to predstavlja določeno prednost. Odločilno bo verjetno srečanje s Sant’Elpi-diom, ponavljam pa da
bomo vztrajali in garali do konca. O kaki predaji sploh ni govora in Se naprej jurišamo na uvrstitev na enajstem mestu. Ge nam bo splet okoliščin to dovolil, pa bomo skušali uvrstitev še izboljšati, brez čudežev toda tudi brez samopre-puščanja malodušju in demoralizaciji.«
Kaj je treba še izboljšati v tehnično taktičnem pogledu, zato da bodo rezultati spodbudnejši m uspešnejši?
»Vzpostaviti moramo bolj uravnotežen P°" stavljen napad in uresničiti tak koncept igre; da bodo tudi spodnji igralci oziroma centri nevarnejši pod nasprotnikovim košem in da se bodo nasploh pogosteje vključevali v napadu. Vsi nasprotniki so proti nam izrazito agresivni na zunanjih linijah in prav zaradi tega, ker smo po košem bili doslej nene vami.
Zato pričakujem, da bomo to ustrezno popravili, pričakujem pa tudi večji doprinos centrove osi Smotlak-Pertot. Razen tega moramo še pregledati širino postavitve
v napadu, zato da bomo lahko ugodneje in lažje manevrirali v globin0 oziroma prenašali igro iz vertikalne na horizontalno os brez večjih težav m kot se temu pravi bolj fluidno.«
ROKOMET / ZENSKA C LIGA
Okrnjeni Kras
izgubil v Trevisu
.... ___._____ _
Coletti - Kras 18:16
KRAS: Calzi, Fitter 1, Jagodic 4, Ferluga 1, Fer-luga 8, Bizjak 2.
Krasovke so konec tedna v Trevisu izgubile s tretjeuvršCenim Coletti jem. Kljub tesnemu porazu pa so na predzadnji tekmi prvega dela prvenstva dokazale, da so v odlični formi. Povedati je namreč treba, da so v Trevisu nastopile v močno okrnjeni postavi, saj je na pot odšlo le šest igralk. Vzrok za to pa je v tem, da je sodnik na prejšnji prvenstveni tekmi izključil tri standardne igralke Krasa, vendar te svoje odločitve ni takoj sporočil. Trener Žiberna se je tako odločil, da bo ekipa nastopila kar z manjšim številom igralk, kar se je v Kraso-
Obvestila
vem taboru že pred leti zgodilo in tudi takrat kot tokrat v Trevisu so dekleta dokazala veliko požrtvovalnost, voljo do zmage in tokrat tudi lepo igro. Prvi polčas so naše igralke zaCele zelo odločno in takoj povedle, tako da so bile nasprotnice popolnoma zbegane in niso znale reagirati.
V tem polčasu so prišle vse igralke do svojega prvega zadetka, tako da je bilo vzdušje med polčasom skoraj evforično. Drugi polčas se je prav tako pričel z vodstvom naših, vendar se je takrat utrujenost zaCela kazati. V obrambi, kjer je manjkala igralka, je morala zato vsaka izmed igralk zapirati večji prostor, kar je terjalo velik
napor. V drugi minuti drugega polčasa je bil delni izid 10:10, v dvajseti minuti pa 15:12 v korist nasprotnic. V tem trenutku so naše zopet stisnile zobe in tri m inute pred koncem rezultat izenačile na 16:16. Sledila sta še dva hitra in predvsem uspešna protinapada nasprotnic in igre je bilo pravzaprav konec.
Krasovke so bile zadovoljne s prikazano igro, saj so dokazale, da so tudi z okrnjeno postavo zmožne biti kos tretjeu-vršCenemu Colettiju iz Trevisa.
V soboto se bo ekipa prvič prikazala s celotno postavo, tako da upajo na prvi točki v prvenstvu, ki bi ju dekleta zares zaslužila.
Mladi Zarjini lokostrelci se pripravljajo za nastop na DP
Mladi lokostrelci Zarje se intenzivno pripravljajo na dvoransko državno prvenstvo, ki bo februarja v Bologni. Pred dnevi so trije predstavniki bazoviškega društva nastopili na mladinskem turnirju v Kr-minu (18 metrov), ki ga je priredil tamkajšnji klub Arcieri Cormons. Izbira datuma tekmovanja ni bila najbolj posrečena, tako da udeležba društev ni bila najboljša (nastopilo je vsekakor okrog 40 mladih lokostrelcev) in tekmovalcem se je poznala slabša priprava zaradi praznikov.
Med deklicami je Zarjina lokostrelka Katja Ražem v skromni konkurenci dosegla, kajpak, prvo mesto s solidnim rezultatom 518 točk. Katja je že dosegla normo za nastop na DP (njen rekord znaša 544 točk), zato sedaj samo še lovi pravo formo. Debitantka v moštvu Zarje Cristina Berce je bila druga s 343 točkami. Moreno Granzotto je bil med mladinci tretji s 512 točkami, zmagovalec Roberto Mu-rat pa jih je zbral 529.
Nastop na DP pa se za zdaj, zal, izmika naraščajniku Marku Metliki, ki tudi na nedavnem mednarodnem tekmovanju v Tolminu ni dosegel predvidenih 530 točk in ima še zelo malo časa, da ta rezultat tudi doseže.
Konec meseca bodo Zarjini lokostrelci tekmovali še v Spilimbergu.
NOGOMET / NAJMLAJŠL-______________-
Po zaostalih tekmah Mladost ponovno na vrhu lestvice
Protislovni rezultati nekaterih ekip
Minulo soboto so bile na sporedu izključno zaosta le tekme, ki so odpadle v 3. rednem kolu zaradi sla bih vremenskih razmer. Večjih presenečenj ni bilo, Čudi pa nas poraz enega vodilnih moštev, t.j. moštva Isontine. Do sedaj je to moštvo samo enkrat pol0^1 0 orožje in to proti doberdobski Mladosti. Tudi razu a med danimi in prejetimi goli je naravnost izredna. 58:1! V soboto je Isontina klonila na gostovanju Pierisu, ki na lestvici precej zaostaja. Verjetno se J zgodilo to, kar smo ze večkrat v našem dnevni u omenili. Pieris in Monfalcone sta kluba, ki razpolaga ta z dvema ekipama najmlajših. Ena igra v tem pr venstvu, druga pa v prvenstvu deželnega značaja. Časa do Časa pa igralci boljše ekipe ojačijo slabšo, kar se v igri seveda pozna, nogometna zveza pa to voljuje. Taki pojavi pa lahko povsem potvorijo k°n ne uvrstitve moštev. V soboto 16.1.93 bodo odigra l le zaostale tekme 5. kola. Mladost bo tokrat počiva a.
Izidi: Mladost-Corno 4:0, Monfalcone-Pro roman8 1:0, Aris-romana 5:0, Gradese-Sanrocchese 6:0, o a' ranzano-Mossa 0:14, Pieris-Isontina 1:0.
Se manjkajoči rezultat iz 14.kola: Aris-Staranzano 5:2.
Lestvica: Mladost 23, Mossa 23, Opicina 23, Isontina 22, Pieris 15, Monfalcone 15, Como 14, S. Sergio 12, Gradese 11, Aris 10, Lucinico 7, S. Marco 6, Bta-ranzano 5, Sanrocchese 3, Romana 1.
SPDT
vabi elane smučarje, naj se ob priliki tečajev na Zoncolanu, udeležijo smučarskih izletov vsako nedeljo do 31. januarja. V avtobusih je veC prostih mest na voljo ljubiteljem, snega. Interesenti naj javijo svojo udeležbo načelnici smučarskega odseka Valentini Fachin (tel. 634648).
SD BREG - SMUČARSKA SEKCIJA obvešča, da je na razpolago še nekaj prostorov za smučarski izlet v Gerlitzen 17. t. m. Zainteresirani se lahko javijo pri Alešu Stefančiču na tel. št. 67001 od 9. do 17. ure in pri Miranu Zobcu na tel. št. 228297 po 19. uri.
SD POLET
obvešča, da bo 25. redni letni občni zbor danes, 14. januarja 1993, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Devni red: 1. poročila, 2. razprava, 3. razno. Vabljeni!
SK DEVIN
organizira 17. in 24. januarja prevoz in teCaj na snegu v Podkloštru (Amoldstein). Za informacije in vpisovanje lahko telefonirate Skerku - 200236 ali Sosiču 220423.
ŠPORTNI NOVINARJI /
Tesnejši sliki med novinarj iz Slovenije in naše dežele
V Ljubljani je bila prva seja novoizvoljenega odbora Društva športnih novinarjev Slovenije. Predsednik Oto Giacomelli je v kratkem nagovoru orisal program delovanja te ustanove, nato pa so sledile volitve za dva podpredsednika in generalnega sekretarja. Za enega od podpredsednikov naš sodelavec Mario Šušteršič, ki zastopa zamejske športne novi-nerje v DSN Slovenije. Njegova izvolitev predstavlja tudi priznanje celotnemu zamejskemu športnemu delovanju.
Na sestanku pa je bilo
govora tudi o tesnejših stikih med Društvom športnih novinarjev Slovenije in združenjem športnih časnikarjev Fur-lanije-Julijske krajine.
Odločitev je padla, da bodo v kratkem italijanski kolegi gostje društva, kjer se bodo pogovorili o nekaterih skupnih akcijah, kot so morebitne zimske olimpijske igre, žičniška povezava na Kaninu in ne nazadnje tradicionalna športna srečanja med kolegi dveh držav, ki želijo tesnejše sodelovanje za boljše medsebojno poznavanje in prijateljstvo.
S spremembo statuta Olimpijskega komiteja Slovenije bo v odbor kooptiran tudi predstavnik zamejskih športnikov
V Ljubljani je bilo v torek zasedanje Olimpijskega komiteja Slovenije, ki je obravnaval predvsem program delovanja in načrte za bodoče delo. Podrobnejši program je na tiskovni konferenci predstavil predsednik Olimpijskega komiteja Janez KocjandC.
Med prvimi nalogami, ki Čaka OKS je skupščina, ki bo v torek na ljubljanski univerzi. Na tem zboru bodo poročali o uspehih slovenskih športnikov na lanskih olimpijadah, o pripravah za zimske olimpijske igre, ki bodo izjemoma Cez dve leti.
Na skupščini bo govora tudi o spremembah statuta slovenskega olimpijskega komiteja, kar podrobneje prizadeva tudi zamejski šport. V prvi fazi je namreč predvi-
vanje slovenskih športnikov ne glede na državne meje, ki ločujejo naš narod, nekaj povsem realnega.
V nadaljevanju je predsednik Janez KocjanCiC napovedal nastop mladincev (letnik 76-78) na prvih evropskih mladinskih olimpijskih dnevih, ki bodo od 7.2. do 11.2. v Val D’Aosti. Sedemnajst športnikov in športnic naj bi tudi poskrbelo za kako prijetno presenečenje. Govora je bilo tudi o mediteranskih igrah, kjer naj bi Slovenija nastopila s precejšnjim številom športnikov, pri vsej zadevi pa ostaja en vprašaj, ce bo morda organizator omejil tudi nastop Slovenije in jo smatral še za del razpadle Jugoslavije. (M.S.)
ŠPORT
Četrtek, 14. januarja 1993
Vreme kroji koledar tekem za SP
ŽENEVA - Neugodne vremenske razmere pogojujejo koledar svetovnega smučarskega pokala. Po premestitvi ktitz-buehlskega smuka in kombinacijskega slaloma v St. Anton zdaj pri mednarodni smučarski zvezi že razmišljajo o prestavitvi tekem v Adel-bodnu in VVengnu, ki bi morale biti na programu prihodnji teden. Odločitev o tem naj bi sprejeli že danes, ko si bodo ogledali tudi razmere v nekaterih rezervnih krajih. V Adelbodnu bi moral biti v torek veleslalom, v VVengnu pa bi morala biti prihodnjo soboto in nedeljo na sporedu smuk in slalom, ki veljata tudi za kombinacijo.
V Gortini sicer snega ne primanjkuje, zato pa so včeraj zaradi megle odpovedali trening za petkov zenski smuk.
Težave s snegom pa so tudi v nordijskih disciplinah. V Švicarskem Kand-sbergu so odpovedali kombinacijo, ker pa ni ustreznega rezervnega kraja, so to tekmovanje črtali s koledarja za SP.
ZANJU NI POSLUHA
BIATLON / SVETOVNI POKAL
Zlate medalje včasih nič ne pomagajo...
Slovo G. Abbognaleja?
Po daljšem premoru danes na 20 in 15 km
Biatlonci bodo do nedelje v Val Ridanni
NEAPELJ - Giuseppe Abbagnale, živa legenda svetovnega veslanja, ki je z bratom Carminejem in krmarjem Antoniom Di Capuo, trikrat osvojil naslov olimpijskega prvaka, Italiji pa na velikih mednarodnih tekmovanjih priveslal skupno devet zlatih, dve srebrni in eno bronasto medaljo, resno razmišlja o prenehanju aktivnosti.
»Že po olimpijskih igrah v Barceloni sem odgovorne pri italijanski veslaški zvezi obvestil, da ne morem več usklajevati intenzivnosti treningov s službo in družinskimi obveznostmi. Zena bo kmalu rodila otroka. Pri 33 letih družine nočem več zanemarjati, raje se zato odpovedujem veslanju, sem jim takrat dejal. Pri zvezi so me tedaj prosili, naj vztrajam. Vendar mi do zdaj nihče še ni povedal, kako naj to počnem«, je novinarjem včeraj potožil Abbagnale.
Treba je namreč vedeti, da vrhunski italijanski športnik, kot mnogi drugi predstavniki takoimenovanih malih Športov, sploh ni profesionalec. Preživlja se kot navaden uradnik v podružnici neke
banke v kraju Torre Annunziata pri Neaplju. Moti se, kdor misli, da Abbagnale zahteva kdove kakšne privilegije ali celo denar.
»Postavil nisem nobenih konkretnih pogojev. Mogoče bi lahko spremenili sistem treniranja in urnik treningov, mogoče bi mi lahko pomagali pri delu. Vem, da je federacija nameravala stopiti v stik z mojimi delodajalci, a zaenkrat ne vem o tem Se nič«, pravi Giuseppe, ki je dejal, da ga brat Carmine in Di Capua razumeta in podpirata in da bi se tudi sama poslovila od veslanja, če bi se Giuseppe.Angelo Esposito, stari prijatelj in glasnik bratov Abbagnale, je potrdil stisko slavnih veslačev:	»Njuno
življenje je nevzdržno, doživljata hude strese. Carmine in Giuseppe sta končala fakulteto za šport, prav gotovo bi jima poučevanje telesne vzgoje na šoli bistveno olajšalo Športno kariero, a v Italiji ni nobenega posluha za človeške probleme vrhunskih športnikov«.
V deželi »naj« ekipnih prvenstev, športnega potrošništva in navideznega blišča se dogajajo tudi take zgodbe...
VAL RIDANNA - Po daljšem premoru se bodo najboljši biatlonci in biatlonke na svetu pomerili v tekmovanju za svetovni pokal. Ker v Oberhofu v Nemčiji, kjer naj bi tekmovanje izvedli po prvotnem programu, ni snega, so ga preselili v Val Ri-danno v Italiji.
Tako kot pred enim mesecem na Pokljuki, bodo tudi tokrat nastopili vsi najboljši tekmovalci in tekmovalke na svetu, med njimi tudi pet slovenskih biatloncev.
V Italiji bodo tako nastopili nova državna prvaka Janez Ožbolt in Jure Velepec ter Boštjan Lekan, Sašo Grajf in Uroš Velepec. Po dveh preizkušnjah za svetovni pokal vodi pri posameznikih Nemec Mark Kirch-ner s 56 točkami pred Francozom Patricom Bailly-Salinsom (52) in Norvežanom Jonom Agejem Tyldumom (48). Med 38 tekmovalci, ki so na Pokljuki osvojili točke, je na 24. mestu Boštjan Lekan. Pri biatlonkah so na prvih treh mestih Francozinja Anne Briand (54 točk), Nemka Petra Schaaf(46) in Čehinja Eva Hakova (45). Danes bosta na sporedu preizkušnji članov na 20 in članic na 15 km, v petek pa bo prosti dan. V soboto bosta tekmi na 10 km in v nedeljo štafetni preizkušnji.
V slovenskem zastopstvu bo tudi Jure Velepec (foto Srdjan 2ivulovič/TRIO)
NOVICE
Lepi uspehi mladih smučark in smučarjev ŠD Šentjanž
CELOVEC - Danijel Užnik, perspektiven smučarski talent Športnega društva Šentjanž v Rožu na Koroškem, je pri svojih nastopih v St. Lambrech-tu na avstrijskem Štajerskem in v italijanski Pado-li spet osvojil dragocene FIS-tocke. Na obeh tekmovanjih (slalom in veleslalom) je v svojem letniku, kljub močni konkurenci, zasedel odično tretje mesto.
Toda tudi ostali smučarji oz. smučarke prizadevnega športnega društva pod vodstvom funkcionarja in trenerja Ericha Užnika so v preteklih dneh dosegli dobre rezultate. Birgit Filipič je bila na tekmovanju na Simonhohe najboljša dneva in osvojila pomembne točke za uvrstitev v mladinski kader Avstrijske smučarske zveze, Tanja Za-blatnik pa je bila na tekmovanju v VVeissensee odlična druga.
Lep uspeh je dosegla tudi Dunja Jamnig na Mok-rinah: zasedla je 5. mesto, sledile pa so ji na mestih 6 do 8 Silvana Oraže, Birgit Filipič in Marion Maloveršnik.(I.L.)
Sabatinijeva s težavo naprej
SYDNEY - Argentinska teniška igralka Gabriela Sabatini je imela drugem kolu odprtega prvenstva Novega Južnega VValesa nemalo težav z Američanko Patty Fendick. Američanka je v prvem nizu zapravila šest break žog in v drugem že vodila 4:0, na koncu pa se je Argentinka uvrstila v četrtfinale z izidom 6:4, 4:6, 6:2. Od turnirja se je poslovil lanskoletni prepričljivi zmagovalec, Spanec Emilio Sanchez, izločil ga je Šved Jonas Svensson s 7:6 in 6:4. (Reuter)
Albanski nogometaši za denar?
TIRANA - Albanski nogometaši svoje igralne veščine namesto za slab denar doma prodajajo v bogatejših evropskih klubih. V letošnji nogometni sezoni je po pisanju albanske tiskovne agencije ATA prve profesionalne pogodbe podpisalo že deset albanskih nogometašev v Grčiji, Sest v Romuniji, po en Albanec pa je svoj zaslužek našel na Malti, Škotskem in v Belgiji. (STA)
Coggi prvak WBA,
McGirt v WBC
MAR DEL PLATA, NEW YORK - Argentinec Juan Martin Coggi je novi svetovni prvak boksarske organizacije WBA v super lahki kategoriji. V Mar Del Plati blizu Buenos Airesa je v zadnji rundi s knockoutom premagal branilca naslova, Filipinca Morrisa Easta.
Američan James McGirt pa je v dvoboju z Mehičanom Genarom Leonom ubranil svoj naslov v velter kategoriji organizacije WBC. (STA)
FRANZ BECKENBAUER
Z nogometom ne čutim več take povezanosti
KITZBUHEL - Nogometni ”kaiser” Franz Beckenbauer zasluženo preživlja oddih v svojem dvorcu na avstrijsKem Tirolskem, v Kitzbiiehlu. Salo na stran. Beckenbauer ne živi v nikakršnem dvorcu, temveč si je za svoje trenutno bivališče izhral najbolj elitni hotel na tem območju - Golf Hotel. Umaknil se je izpred budnih oči športne javnosti v ta čudoviti del Avstrije, kjer večino dneva preživi na smučarskih progah. Smučanje je v zadnjih tednih iz njegovega življenja povsem izrinilo nogomet, kateremu je posvetil najboljša leta svojega življenja. Beckenbauer že nekaj mesecev ne aaje intervjujev. Za pristanek na pogovor je bilo potrebnih kar nekaj dogovorov z njegovim odvetnikom ter v pisni obliki poslati kar nekaj garancij, da je bila stvar že precej podobna predaji diplomatskih poverilnic akreditiranih veleposlanikov. "Kaiser Franz” je v odlični formi. Shujšal je, vendar je še vedno atletske postave, na pogled pa mu nikakor ne bi mogli prisoditi 47 let, kvečjemu deset manj. Je bivši nogometni šampion in trener. Svoj trenerski vrhunec je dosegel z zmago nemške reprezentance na SP v Italiji mta 1990, ter končal svojo trenersko izkušnjo v Franciji v Marseillu. Beckenbauer ne namerava več sesti na vroč stolček trenerja nogometne ekipe. Kljub temu, da se je Sčasoma njegova privrženost do nogometa porazgubila, ie vseeno sprejel ponudbo nogometnega kluba Bavem iz Miinchna in postal podpredsednik kluba, v Nemčijo Pa je po dolgih letih igranja pri milanskem Interju pripeljal Lotharja Matthaeusa. Pravijo, da je hladen in preračunljiv, vsekakor Pa je realen človek. Po zmagi v finalu svetovnega prvenstva leta 1990 proti Argentini je sam predlagal za svojega naslednika Berti] a Vogsta. Prav tako je pred nekaj meseci sam poslal zahtevo Bernardu Tapieu, znanemu poslovnežu in lastniku kluba Marseille naj ga razreši položaja glavnega trenerja v klubu.
»Izgubil sem vse navdušenje - pravi - nisem imel tiste notranje moči, da bi uspel v zadostni meri motivirati igralce. Marseille je kaotično mesto, ki je preveč v sozvočju z mojo osebnostjo. Tappie je skusal ustvariti moštvo, s katerim bi lahko osvojili vse nogometne lovorike. Poudarjam besedo bi, Kajti sam sem ga opozoril, da bo za dosego tega cilja potrebno garati Se nekaj let. Nogomet ni igra, kjer bi lahko v nekaj tednih radikalno spremenili stvari. Osnova pravilnega dela je planiranje. Mnogi predsedniki klubov razmišljajo kot navijači in sprejemajo emotivne odločitve, ki so največkrat popolnoma zgrešene.
Trenutno se Franz Beckenbauer, poleg
Leo Bassi
smučanja, navdušuje nad golfom. Tisti, ki se na to igro dobro spoznajo pravijo, da je že dokaj dober igralec - ima namreč handi-cap 7.
»So tudi ostali športniki, ki so še boljši. Prost ima handicap 5, Lendl pa'je precej za mano - ostal je pri oceni 9. Ker ne igram več nogometa je prav golf šport, s katerim ohranjam dobro telesno pripravljenost, pa še nevarnost poškodb je minimalna.«
Ste imeli veliko težav z poškodbami, ko ste se aktivno ukvarjali z nogometom?
»Ne, lahko rečem, da sem imel veliko sreče. Nekaj lažjih zvinov gležnja ali nategnjene mišice, toda to so normalne poškodbe, ki jih doživi vsak aktivni športnik. Mnogi se verjetno še spominjajo moje igre v podaljšku tekme proti Italiji, na SP v Mehiki leta 1970, ko sem igral poškodovan, z obvezanim ramenom. Takrat si lahko opravil le eno zamenjavo in ne tri kot dovoljujejo današnja nogometna pravila.«
Kakšno prihodnost načrtujete? Vas ne mika, da bi se spet aktivno ukvarjali z nogometom oziroma trenerskim poklicem?
»Danes pravim: nikoli več. Ne čutim več take povezanosti z nogometom, kot nekoč, ne izključujem pa možnosti, da se v prihodnosti premislim. Ze nekaj let sem puhlic relations man firm Adidas, Mercedes, Noo Computer in Hugo Boss. Delam tudi kot komentator na neki nemški TV postaji ter sem podpredsednik Bayema, ki bo letos gotovo spet osvojil naslov nogometnega prvaka Nemčije. Z vsemi temi obvezami mi res ni dolgčas. Marseille je bil lep izziv zame, toda Tappie je želel preveč in to v zelo kratkem času. Ce bi si potem, ko sem prejel ponudbo, vzel dan za premislek, bi jo zavrnil. Odstopa s trenerskega mesta sploh ne obžalujem.«
V zadnjem času je le malo pomembnim igralcem uspelo postati dober trener. Sam Platini ima za sabo precej neuspehov, prav tako Di Stefano. Kakšno je vaše mnenje?
»Nekateri so boljši, nekateri slabsi. Cruyff odlično trenira Barcelono, Jackie Charlton pa je ustvaril odlično irsko državno reprezentanco. Helenio Herrera je nasproten primer. Postal je eden najboljših nogometnih trenerjev, bil pa je tretjerazredni nogometaš. Težko je biti odličen nogometaš, če nimaš urejene osebnosti. Mene uspeh ni pokvaril, prav tako Peleja ne. Pele je urejen človek, ki kljub velikemu bogatst-vu ostaja enak, kot je bil v začetku svoje kariere. Pravo nasprotje je Maradona, zato je najboljši igralec vseh časov Pele.«
Ko že govorimo o Maradoni, kaj menite o njegovih težavah?
»Verjetno jaz, kot Nemec, te zadeve
ocenjujem mnogo bolj racionalno kot Italijani ali Spanci. Žalostno je, da si je tak talent sam uničil življenje. O Maradoni kot nogometašu bom govoril pozneje, ker je to v primerjavi z ostalim marginalna stvar. O tem zadnjem škandalu, v zvezi z njegovim prestopom v Sevillo pa menim, so tukaj grešili vsi. Pravi škandal je, da je Mednarodna nogometna zveza pri prestopu gospoda Maradone prekršila vsa pravila. Maradona se v Sevilli vede enako nedostojno kot v Neaplju. Res lep primer za mlade. Žalostna resnica je, da pravila mednarodnih nogometnih zvez veljajo le za najšibkejše, medtem ko si jih bogati krojijo po svoji volji.«
V zadnjih letih so se pojavili rasistični izpadi navijačev, Id se v zadnjih mesecih pojavljajo več ali manj v vsej Evropi. Ali menite, da je skrajni trenutek, da se končno nekaj ukrene proti tem nasilnežem?
»UEFA je za to, kar se dogaja ob nogometnih igriščih, najbolj odgovorna. V vseh teh letih so napovedovali ostre ukrepe, potem pa iz tega zaradi strahu, da bi bili preostri, niso storili ničesar. Preveč let so popuščali, da bi sedaj lahko v kratkem času uredili stvari. Ne moreš kar naenkrat reči tem ljudem: ije prihajajte več na stadione. V nekaterih nemških mestih se ti huligani počutijo kot doma. V zadnjem času nekateri dojemajo igro kot boj na življenje in smrt. Nihče noče izgubiti, v teh časih pa je na svetu preveč ljudi, ki izgubljajo v življenju, zato prav v nogometni igri iščejo odrešitev in ne morejo prenesti se poraza svojega moštva. Težko je razrešiti težave, če sploh ne želiš priznati krizne situacije. In prav to počnejo vodstva nogometnih klubov.«
Kaj vam v vašem življenju ni uspelo uresničiti, že kot nogometaš in kasneje kot trener?«
»Mislim, da sem uresničil vse, kar sem si zastavil. Bil sem uspešen nogometaš, pa tudi trenersko delo mi je šlo dobro od rok. Spoznal sem izjemne ljudi, tudi v času, ko sem štiri leta življenja preživel v Ameriki. To je bila izjemno pomembna izkušnja. Ce prav premislim, so bila to štiri najlepša leta mojega življenja.«
Mnogi so prepričani, da Američani ne bodo uspeli pripraviti svetovnega prvenstva. Baje je Nemčija Ze ponudila organizacijo, Ce Američanom ne bo uspelo?
»Svetovno prvenstvo bo v Združenih državah Amerike, to je sedaj že dokončno jasno. Vzdušje bo bolj mlačno, večina obiskovalcev tekem ne bo poznala niti osnovnih pravil nogometne igre, toda v zameno bo organizacija popolna.«
NBA LIGA / IZJEMA POTRJUJE PRAVILO
Moštvo Seattle Supersonics zmaguje tudi brez zvezdnikov
Petrovič se je poškodoval - Lakersi zadovoljni z Divcem, o nasledniku »Magic« Johnsona pa ne duha ne sluha - Marčuljonis spet zadeva
Jordan (št. 33) je ta teden »počival« - ni šel čez 40 točk
S tremi zaporednimi zmagami se je ekipa iz »Pacific« divizije Seattle Supersonics povzpela na 2. mesto, medtem ko so dvakrat zaporedoma »kiksnili« Knicksi iz New Yorka, katerim se v Atlantic division nevarno približuje Petrovičev New Jersey. Solidno igra Chicago, (Jordan vedno blesti), vzpenja se San Antonio, ki je v Midvvest division sedaj bližje vodilnemu Utahu.
SUPER...SONICS!!! Pravilo je, da vsaka boljša ekipa v NBA uvršča enega ali več zvezdnikov, ki dviguje kakovost moštva. Ker vsako pravilo velja le, če obstaja tudi izjema, je ta letos Seattle, ki ima drugi najboljši »rekord« lige z 22 zmagami in samo osmimi porazi. Peterka Kemp, Johnson, Pierce, Payton in McMil-lan vnaprej prav gotovo ni strašila večjih klubov, dosedanja igra in zlasti rezultati pa dokazujejo, da ni zlato le to, kar se močno blešči in na zadnji tekmi si je Seattle privoščil še vodilni Phoenix z izidom 122:113.
MARČULJONIS SPET NA IGRIŠČU: Zvezda litvanske reprezentance Sa-runas Marčuljonis, ki je bil zaradi hude poškodbe kar dva meseca iz igrišča, je ob povratku brž dokazal, da bo spet med protagonisti prvenstva. Dvojno božično darilo je poklonil moštvu Houstona v dveh zaporednih tekmah med svojim moštvom Golden State in Rocketsi: 24 točk v prvi tekmi (20’ igre) in 17 točk v drugi (23’).
PETROVIČ POŠKODOVAN: Tudi nova zvezda Shaquille 0’Neal je že okusil mojstrovine Dražena Petroviča, ki je na tekmi New Jersey - Orlando popeljal svoje moštvo do zmage z 29 točkami (10:17 pri metu). Tudi 0’Neal je dosegel 29 točk in ujel 12 skokov. New Jersey je že dan kasneje igral proti Philadelphii, Dražen pa je igral le 28’ (16 točk in 5 asistenc), zatem pa se je poškodoval in že zamudil tekmi proti Bostonu ter VVashingto-nu.
DIVAC DA, LAKERSI PA NE: Na zadnjih tekmah Los Angeles Laker-sov je Vlade Divac spet dokazal, kaj zmore. Proti ekipi Milvvaukee je dosegel 21 točk in 8 skokov, proti Chicagu 14 točk in 3 asistence, proti Minnesoti spet 14 točk in 9 skokov, proti Miamiju pa je bil s 24 točkami najboljši strelec ekipe. Vrhovni štab kluba pa ni zadovoljen, saj je ekipa zgubila že 14 tekem, o nasledniku Magic Jhonsona pa ni ne duha ne sluha.
TOP SCORERS: Minuli teden si je Jordan privoščil malo počitka, saj ni niti enkrat prekoračil meje 40 točk: 36 proti Lakersom, 23 proti Cava-liersom, 35 proti Buck-som in 30 proti Sixersom. »Nižjekategorniki« so se takole obnesli: Olajuvvan (Houston) 40 in 29, Man-ning (LA Clippers) 35 in 32, Robinson (San Antonio) 33 in 32, D. Ellis (San Antonio) 33, Bark-ley (Phoenix) 32, 31 in 29, Mullin (G. State) 32,
Dmnars (Detroit) 32.
VZHODNA KONFERENCA
Atlantic division: New York Knicks 20 zmag -12 porazov; New Jersey Nets 18-15; Boston Celtics 18-17; Orlando Magic 14-15; Philadelphia 76’ers 11-19; VVashington Bullests 11-22; Miami Heat 10-22.
Central division: Chicago Bulls 24-10; Cleveland Cavaliers 20-14; Charlotte Hornets 17-14; Detroit Pistons 16-16; Indiana Pacers 16-17; Atlanta Havvks 15-17;
Milvvaukee Bucks 14-19.
ZAHODNA KONFERENCA
Midvvest division: Utah Jazz 22-10; San Antonio Spurs 18-13; Houston Rockets 16-16; Den-ver Nuggets 8-23; Minnesota Timbervvolves 6-23; Dallas Mavericks 2-27.
Pacific division: Phoe-nix Suns 23-6; Seattle Supersonics 23-8; Portland Trailblazers 21-10; LA Lakers 18-14; Golden State VVarriors 18-15; LA Clippers 16-18; Sacra-mento Kings 13-18.
..sSII!
			

.................... ' ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................."
kMmZ:' -
mm I"
mmmrnmmmmmm

in
!#-" v
—
x;::x:v
illii
■ MM' N |l vi | f m<imI. I- -lil: ’




.••:>>:X>x-x-.v
‘' 7.71 7 '‘: '-
Naš veliki dnevnik.
Cena celoletne naročnine za 360 številk je 300.000 lir.
Še naprej vam bomo brezplačno nudili male oglase in čestitke. Naročnino lahko poravnate do 31. januarja 1993 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri
raznašalcih časopisa ter pri slovenskih denarnih zavodih na sledičih tekočih računih:
Kmečka Banka Gorica, t.r. 67696 • Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica v Sovodnjah, t.r. 504/6 • Kmečko obrtna hranilnica Doberdob, t.r. 1910/2 Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini, t.r. 800141/9 • Hranilnica in posojilnica Opčine, t.t. 10730 • Tržaška kreditna banka, t.r. 6986/92
Poravnate jo lahko tudi v treh štirimesečnih obrokih po 105.000 lir.
/ Primorski
O zvestobi
P
red vašim pragom, navsezgodaj zjutraj, v dežju ali snegu, najdete lahko le najzvestejše prijatelje. Primorski dnevnik je prav gotovo eden od teh. Ce se naročite, bo brez vsakega dodatnega stroška, skozi vse leto prihajal k vam domov, vsak dan v tednu. Se naprej bo zvesto beležil življenje naše zamejske stvarnosti, s sodobnim, kvalitetnim in popolnim informativnim pristopom.
Gledališča
Slovenija
Ljubljana
CANKARJEV DOM
JUTRI: ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) gostovanje baletnega ansambla HNK iz Zagreba s predstavo posvečeno 200-letnici W. A. Mozartove smrti: Amadeus Monumentum, koreografija Milko Sparemblek. Cena vstopnice 500 in 350
V	PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 19.30 uri [Gallusova dvorana) gostovanje baletnega ansambla HNK iz Zagreba s predstavo Balade, ki jih prinaša veter, v koreografiji Vasca VVellenkampa. Gena vstopnice 500 in 300 SIT.
17.,18.,19.,20. in 21. januarja ob 19.00 in 21.30 uri (Linhartova dvorana) Molitveni stroj Noordung. Balet Opere in baleta SNG Ljubljana. Cena vstopnic 750 in 600 SIT.
20. t. m. ob 11. uri ter 21. t. m. ob 18. uri (Gallusova dvorana) W.Shakespeare: Kralj Lear. Avtor projekta: Radko Polic. Režija: Dušan Jovanovič. Vstopnina je 600, 500 in 400 tolarjev.
NAPOVEDUJEMO: 28. in 30. t. m. ter 1. 2. ob 19. uri (Gallusova dvorana) G.Verdi: Don Carlos, v izvedbi Opere in baleta SNG Ljubljana. Cena vstopnic 2000, 1700, 1500 in 500 SIT. Informacije na tel. 061/222-815.
DRAMA SNG LJUBLJANA
DANES: ob 19.30 uri predpremiera (abonma Študentski drugi) A. Schnitzler: Anatol.
Ob 20. uri (Mala drama) Mrožek: Tango. Premiera A. Javna uprizoritev študentov 7. semestra AGRFT. Zaključena predstava.
JUTRI: ob 20. uri premiera (izven, konto) A. Schnitzler: Anatol.
Ob 20. uri (Mala drama) Mrožek: Tango. Premiera B. Javna uprizoritev študentov 7. semestra AGRFT. Zaključena predstava.
V	PRIHODNJIH DNEH: 16.t.m. ob 19.30 uri Moliere: Svatba po sili. Za abonma sobota in izven (konto).
16.t.m. ob 20. uri (Mala drama) Allen: Zaigraj Se enkrat, Sam.
Razprodano.
Informacije in rezervacije vsak delavnik od U. do.12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511.
OPERA IN BALET SNG
DANES IN JUTRI: Studio SNG Opera in balet vabi k sodelovanju vse vrste glasbeno scenskih (po)ustvarjalcev. Posebej so zaželjeni moški glasovi, vendar so dobrodošli vsi potencialno kvalitetni pevci. Studio omogoča izpopolnjevanje v petju, plesu, gledaliških veščinah in odrski praksi. Kogar taka dejavnost zanima in ima ustrezne dispozicije, naj se prijavi na naslov: Studio, SNG Opera in balet, Zupančičeva 1, do 15. t. m. O avdiciji boste pravočasno obveščeni.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 20. in 21. t.m. ob 19-30 H.Achternbusch: Susn (ljubljanska premleta in prva repriza). Zgodba o ženski v Štirih časovnih obdobjih v režiji Eduarda Milerja. Vston-pice so v prodaji v Galeriji SMG na Trgu francoske revolucije med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 17.30, na dan predstave pa tudi uro pred Predstavo pri blagajni gledališča. Tel. 061/153-312.
KULTURNI DOM SPANSKI BORCI
V	PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 20. uri Miro Gavran: Mož moje žene, komedija. Nastopata Ivo Ban in Iztok Valič. Režija Marjan Bevk.
KLUB K4
v PRIHODNJIH DNEH: 19.t.m. ob 20. uri Prometej brez skodelice. Predstava Rezares - eksperimentalne gledališke skupine s pedagoške akademije.
SOLKAN
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
DANES: ob 20. uri (red Četrtek in izven) Ro-ger Vitrac: Volkodlak - Don Juan v norišnici. Režija: Dušan Jovanovič. Igrajo: Janez Starina, Rade Serbedzija, k. g., Jože Hrovat, Stane Leban, Ivo Barisič, Veronika Drolc, k.g., Teja Glažar, Nevenka Sedlar, Mira Lampe-Vujičid, Metka Franko, Dušanka Ristič in Alenka Vidrih.
Informacije in rezevacije vsak dan od 10. do !6. ure na tel. 065/25-326.
ZAGORJE
kulturni dom
DANES: ob 19.30 Marovvitz: Sherlockov zadnji primer. Gostovanje SLG Celje.
LENART
kulturni dom
v PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 19.30 uri Marowitz: Sherlockov zadnji primer. Gostovanje SLG Celje.
KOPER
GLEDALIŠČE KOPER
DANES: ob 20. uri gostovanje ansambla Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta z uprizoritvijo dela A. P. Čehova Češnjev vrt. Režija Boris Kobal. Nastopa Mira Sardoč. Predstava za abonma in izven. Rezervacije vstopnic po tel. 21-027, Predprodaja na sedežu ZKO Koper.
Furlaniia-Juliiska krajina
IRST
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KULTURNI DOM
v PRIHODNJIH DNEH: v torek, 19. t. m., ob 20. uri Češnjev vrt A. P. Čehova v režiji Borisa Kobala.
gledališče rossetti
DANES: ob 20.30. - Stalno gledališče FJK in gledališka skupina Glauca Maurija bosta ponovila delo A. Schnitzlerja Anatol. Rezija Nanni Ga-rella, v glavni vlogi Roberto Sturno. Predstava v abonmaju: odrezek št. 6. Prodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti.
V PRIHODNJIH DNEH: 28. in 29. t.m. ob 20.30 bo Zadruga Argot - Societa per attori uprizorila delo Umberta Marina »Volevamo essere gli U2». Predstava izven abonmaja, za mladino in abonente posebni popusti. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča Rossetti.
dvorana tripcovich
DANES: ob 20. uri (red C) tretja predstava -Čajkovski - balet Hrestač (Lo schiaccianoci). Balet in orkester gledališča Verdi, dirigent Guerrino Gruber. Koreografija Giuliana Barabaschi. Prodaja vstopnic v dvorani Tripcovich od 9. do 12. in od 16. do 19. ure (razen ob ponedeljkih) - ob predstavah: od 9 do 12. in od 18. do 21. ure. Juhi Četrta ponovitev ob 20. uri (red E).
AVDITORIUM MUZEJA REVOLTELLA
Ul. Diaz 27
DANES: ob 18. uri srečanje z izvajalci baleta Hrestač. Vstop prost.
GLEDALIŠČE CRISTALLO
V	PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 16. t. m., ob 20.30 komedija Eduarda Scarpette Nina Bone v izvedbi gledališke skupine Consorzio ’90 iz Neaplja. Režija Livio Galassi. V glavni vlogi Dalia Frediani.
ČEDAD
GLEDALIŠČE RISTORI
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 18. januarja 1993 bo ZadrugA Gruppo Gitiesse predstavila J. Keseringovo delo »Arsenik in stare čipke« z G. Glejesenom, Iso Barzizzo, Marino Suma in Regino Bianchi. Režija Mario Monicelli.
VIDEM
GLEDALIŠČE LUIGI BON - COLUGNA
JUTRI: ob 20.30 gostovanje gledališča Teatro delle Briciole z delom II grande racconto. Ponovitev v soboto, 16. t. m., ob 20.30.
Koroška
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 19.30 - W. Shakespeare - Der Wi-derspenstigen Zahmung (zadnja ponovitev).
Glasba
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
JUTRI: ob 21.30 uri (Klub CD) uri Jazz Quartet Roberta Bonisola. Vstopnica 600 SIT. Informacije vsak delovnik od 13. do 20. ure na tel. 061/222-815.
SLOVENSKA FILHARMONIJA
DANES: ob 19.30 uri Antologija slovenske glasbe za klavirski trio Trio Lorenz, ob njegovi 35-letnici umeniskega delovanja, v sodelovanju TV Slovenija. Cena vstopnice 200 SIT. Informacije na el. 061/213-624.
KLUBK4
DANES: ob 22. uri Zdenka Kovačiček & Vanja Lisjak Trio.
V	PRIHODNJIH DNEH-.17. t. m. ob 22. uri The Aftertouch - koncert techno gay skupine z Dunaja.
21. t. m. ob 22. uri Jazz delavnica Nina de Gle-rie in Vlada Battiste.
Tel. 061/322-468
MARIBOR
OPERA SNG
V	PRIHODNJIH DNEH: 16.,19. in 21. t. m. G.Verdi: Nabucco. Koncertna izvedba.
23. in 24. t. m. Rossini: Stabat Mater. Informacije na tel. 062/211-461.
CELJE
NARODNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 21. t.m. ob 19.30 koncert Akademskega pevskega zbora Celje pod vodstvom Adriane Požun-Pavlovič, za Ljubiteljski kulturni aobnma in izven.
ROGAŠKA SLATINA
RAZSTAVNI SALON
V	PRIHODNJIH DNEH: 22. t.m. ob 20. uri koncert Moškega pevskega zbora zdravilišča Rogaška slatina.
28. t.m. ob 20. uri koncert Akademskega pevskega zbora Maribor.
SEŽANA
KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA
V	PRIHODNJIH DNEH: 23. t.m. ob 20. uri koncert zbora I cantori del friuli iz Vidma (vokalni abonma in izven). Vstopnina je 400 SIT, abonenti imajo 20% popusta.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
.GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Wiener Streichsextett.
V	PRIHODNJIH DNEH: 25. januarja 1993 koncert Francesca De Gregorija.
NAPOVEDUJEMO: 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandram Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja.
GLEDALIŠČE MIELA
JUTRI: ob 21. uri koncert trobentarja Enrica Rave in njegovega kvarteta.
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 20. t.m.,ob 20.30 koncert Šostakovič String Quarteta. Na programu M. Glinka, D. Sostankovic in M. Ravel.
Razne prireditve
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
JUTRI: ob 19. uri (sejna E3) Skalerasov večer: Razosebljenje bolnikov v bolnišnivi. Vstopnina je 200 SIT:
Informacije vsak delavnik od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure na tel. 061/222-815.
KLUB K 4
V PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 21.uri Srečanje - multimedialna predstava Igorja in Alenke Dranič-Kerševan. Glasba, ples.
19. t. m. ob 22. uri Prometej brez skodelice. Predstava Rerarez, eksperimentalnega gledališča
Vroči telefon Kluba K4 061/113-282.
FRANCOSKI KULTURNI CENTER
DANES: ob 18. uri Entree des artistes, film Marca Allegreta. Slavospev igralcem in gledališču.
Center je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 19.00 uro, informacije na tel. 061/224-883.
PEDAGOŠKI INSTITUT
DANES IN JUTRI: ob 17. uri predavanja na temo Poučevanje in oblast. Predaval bo dr. Michael Apple, profesor na oddelku za preučevanje kurikularne, izobraževalne in vzgojne politike na univerzi Winconsin-Madison v ZDA. Predvanje bo v okviru programa Cultural Studies, ki ga organizira Institutum Studiorum humanitatis.
MALA DVORANA ZRC SAZU
DANES IN JUTRI: ob 18. uri predavanja na temo Jezik, govor, argumentacija. Gostuje dr. Henning Noelke, profesor na oddelku za francoščino Visoke šole v Aarhusu na Danskem.
VELENJE
DOM KULTURE
DANES: ob 19.30 uri Goran Gluvič: Svečana predstava ob 30-letnici delovanja AG Velenje.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
KINO EKCELSIOR
Ul. Muratti 2
Dvorana Excelsior
DANES: ob 15.30 niz »Nuovo cinema Li-berta«: Poljska - »Koncert« (1987), »Kroll« (1991); ob 17.30 »Lagodna« (1985), »Jeszcze tylko las« (1991); ob 20.30 »Paranoja« (1992) Hrvaška, »Die Jagd« (1992) Avstrija, »Der Na-chbar« (1992) Avstrija«; ob 22.30 »Bio-Graphis« (1992) Avstrija, »Abgetreiben« (1992) Bavarska. Video filmi v originalu s podnapisi v italijanščini.
Dvorana Azzurra: ob 16.30 Videorama - Slovenija: »Stopnišče« (1992), »Rock’n Roli in Kiev«, »Tango za ribe« (1992), »Podoba, ki je ni« (1992); ob 18. uri »Our Hollywood Educa-tion« (1992) Canton Ticino; ob 21. uri Videorama - »Emozioni in punta di matita« (1989), »Alpe Adria - 100 numero« (1992), »Alfabeto muto n. 2« (1992), »Speciale Nord Est - Oltre le frontiere« (1992). Video filmi v originalni verziji.
GORICA
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL
Ul. Croce 3
DANES: ob 18. uri »Srečanje z avtorjem«. Gost večera bo slovenski pesnik Kajetan Kovič. Njegovi najnovejši zbirki poezij bo predstava prof. Lučana Budal.
Koroška
CELOVEC
CELOVŠKI SEJEM
(Hali 5 in 11)
DANES: ob 9. uri otvoritev Paracelzovega seja (do 17. januhrja - vsak dan od 9. do 18. ure).
BELJAK
MESTNA HIŠA
PARACELZOVA DVORANA
JUTRI: ob 19.30 Življenje in pomembnost Paracelza. Predava univerzitetni prof. Kurt Goldhammer, prvi nositelj Paracelzovega prstana.
Za najmlajše
Slovenija
LJUBLJANA
SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ
Do 31. januarja bo na ogled razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja (razstava Muzeja novejše zgodovine Celje). Odprto od ponedeljka do petka med 9.00 in 18.00 uro in v soboto med 9. in 13.00 uro. Vsak dan potekajo tudi lutkovne igrice po posebnem programu.
DANES: ob lO.uri Ojoj, boli, lutkovna igrica.
Ob 17. uri Pastirica Alenka, lutkovna igrica.
JUTRI: ob 17. uri Zavržena knjiga, lutkovna igrica.
Zaradi lažje razporeditve naprošajo, da obiske skupin vnaprej pravočasno sporočite na tel. številko 061/.213-024.
KUD FRANCE PREŠEREN
V	PRIHODNJIH DNEH: 16.t.m. ob 17. uri Pravljica o mezinčku v izvedbi LS Glej. Tel. 061/332-288.
VITEŠKA DVORANA KRIŽANK:
V	PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. in vse nedelje v januarju ob 17. uri Kužek postružek na obisku. Gledališče Jaz in ti. Tel. 061/322-544.
MARIBOR
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 17. t.m. ob 11. uri J.Kolarič: Tri lutkovne zgodbe (Slon balon). Vstopnice bodo na voljo uro pred predstavo pri gledališki blagajni. Lahko jih tudi rezervirate vsak delavnik od 10. do 12. ure na tel. 062/26-748.
KOPER
GLEDALIŠČE KOPER
V	PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m., ob 10. uri Andersenova pravljica Slavček v izvedbi PDG Nova Gorica. Predstava je za otroški sobotni
abonma in izven.
»
Furlanija-Julijska krajina
TRST
KULTURNI DOM
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
DANES: ob 10.30 Andersenova pravljica »Cesarjeva nova oblačila«, ki jo je za SSG v verzih napisal Milan Jesih. Rezija Vladimir Jurc. Scenograf Marijan Kravos, kosmumi Marija Vi-dau, komponist Miran Košuta, svetovalec za magijo Vikj. Nastopajo Gojmir Lešnjak, Alojz Svete, Maja Blagovič, Adrijan Rustja, Lučka Počkaj, Stojan Colja, Vladimir Jurc in Franko Korošec. Ponovitve v torek, 19. t. m., ob 10. uri, v sredo, 20. t. m. in v četrtek, 21. t. m., ob 10.30.
GLEDALIŠČE CRISTALLO
V	PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 17. t. m., ob 11. uri »Povem ti pravljico«. Na sporedu bo Andersenova pravljica II mostro peloso v izvedbi gledališča La Contrada. Nastopata Ariella Reggio in Mimmo Lo Vecchio.
VIDEM
FELETTO UMBERTO
OBČINSKI AVDITORIUM
V	PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 16. t. m., ob 15.30 predstava ciklusa L’Accordeon. Na sporedu bo pravljica Non piangere se il latte e versa-to v izvedbi Feliceja in Celine.
Koroška
CELOVEC
FELSENTHEATER
JUTRI: ob 19.30 Susn - gostovanje Mladinskega gledališča iz Ljubljane.
Razstave
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Do 31. t. m. si lahko v Galeriji CD ogledate razstavo Arnulfa Reinerja: Carinzia/ Venezia- Topo-grafia superiore. Cena vstopnice 100 SIT, za dijake in študente 50 SIT.
Do 31. t. m. je v Veliki sprejemni dvorani na ogled razstava Švedsko steklo - razstavlja 12 vodilnih švedskih oblikovalcev. Tel. 061/222-815.
MODERNA GALERIJA
Do 31. t. m. razstavlja Gojmir Anton Kos.
Do 14. februarja bo na ogled razstava oljnih slik, palstik in grafik Jožeta Gorjupa.
Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106.
MALA GALERIJA
Do 21. februarja bo na ogled razstava skulptur in fotografij blegijskega umetnika JanaFabreja.
Odprto vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18.ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Tel. 061/214-106.
MESTNA GALERIJA
Do 17. t. m. bo na ogled razstava slik akademske slikarke Jasne Kozar-Hutheesing (v okviru odprtega ateljeja).
Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. Tel. 061/212-896.
MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER
Do 17. t. m. je na ogled pregledne razstave grafik Andreja Jemca (več kot 100 grafik, ki jih je umetnik ustvaril v letih 1961 -1992). Tel. 061/319-752.
JAKOPIČEVA GALERIJA
Do 31. t. m. je na ogled razstava Varstvo kulturne in naravne dediščine v Sloveniji v letu 1992. Tel. 061/223-340.
ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA
Do 11. februarja je na ogled razstava projektov holandskega arhitekta Wiela Aretsa (virološka arhitektura). Galerija je odprta od 10. do 15. ure, v nedeljo zaprto. Tel. 061/216-010.
GALERIJA ZDSLU
Samo še danes je na ogled razstava slik Jorga Immendorfa. Tel. 061/320-730.
KUD FRANCE PREŠEREN
Do 29. t.m. je na ogled razstava del fotografa Igorja Anderliča.
Odprto od 15. do 24. ure, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. Informacije na tel. 061/332-288.
GALERIJA KRKA
Do 17. t. m. je na ogled je razstava umetniške keramike Roka Součka.
GALERIJA EQURNA
Do 31. t.m. je na ogled razstava članov ob 10. obletnici. Galerija je odprta med 10. in 13.00 ter med 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/223-932.
GALERIJA STOPNIŠČE
Na ogled je razstava Fo-tomorfoza - o gledanju, oblikah in svetlobi, fotografije Gorazda Majarona.Galerija je odprta vsak delovnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926.
GALERIJA KAPELICA
Na ogled je razstava skupine 63/70 - risbe: Andrej Brumen-Cop, Milan Golob, Maja Licul, Robert Lozar, Katarina Toman, Mojca Zalokar. Tel. 061/113-282.
SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ
Do 20. februarja 1993 je na ogled razstava »Ta trava je šacana...«, ki sta jo za Odsek za zgodovino pri Narodni in Studijski knjižnici v Trstu pripravili Kristina Kovačič in Martina Repinc. Tel. 061/218-886.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE
Do 20. t.m. je na ogled razstava Volitve 1992 - izbor plakatov.
Do 28. februarja je na ogled razstava Vizualne interpretacije -
predstavitev grafičnega
oblikovanja in ilustracij v južni Moravski.
do 28. februarja je na ogled razstava slik Partizanske refleksije slikarke Nande Vidmar.. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968.
PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE
Do 15. februarja je na ogled razstava ob 50. obletnici smrti botanika Alfonza Paulina. Muzej je odprt od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Tel. 061/ 218-862.
MARIBOR
UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA
Na ogled je razstava z naslovom 500 let kasneje, ki jo je ob Svetovnem dnevu človekovih pravic pripravila mariborska skupina Amnesty International.
MUZEJSKI INFORMACIJSKI CENTER GRAD
Do 2. februarja bo na ogled razstava Cas okrog Božiča. Tel. 062/211-851.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja)
Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na Otočcu.
GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg)
Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije.
PROSTORI KREDITNE BANKE MARIBOR
Na ogled je razstava grafik akadenskega slikarja Janeza Boljke.
GALERIJA MAK
Na ogled je razstava olj in grafik akademskega slikarja Jožeta Denka.
FOTOSALON (Trg Borisa Kraigherja)
Na ogled je razstava fotografij Jasmine Vidmar.
NOVINARSKI KLUB
Na ogled je razstava skulptur Gorana Jerkoviča, edinega sprejetega slovenskega predstavnika na kiparskem bienalu v Osaki na Japonskem in po potrebi člana mariborske likovne skupine MI.
PTUJ
GRAD
Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moč oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra.
RAZTAVISCE MESTNE HIŠE
Na ogled je razstava likovnih del ptujskega likovnika Maksa Meno-nija.
KOPER
MEDUZA II
Na ogled je prodajna razstava slik, grafik in male plastike priznanih slovenskih umetnikov: F. Miheliča, V. Makuca, R. Debenjaka, H. Pečariča, Z. Apollonia, J. Spacala, K. Meška, J. Ciuhe, R. Spenz-la, K. Tutte, B. Zaplatila, A. Karima, L. Logarja, D. Birse, E. Lovka, M. Smerdu in Z. Posega. Odprta je od torka do petka med 10. in 14. uro in v soboto med 10. in 12. uro. Tel.: 066/74-035.
SOLKAN
VILA BARTOLOMEI
Na ogled je etnološka razstava Skedenjska kruša-rica.
ŠEMPETER
GALERIJA BAZATO
Do 20. t. m. je na ogled razstava Grafika evropskega modernizma.
SEŽANA
KD SREČKO KOSOVEL
Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja.
AJDOVŠČINA
PILONOVA GALERIJA
Do 17. t. m. je na ogled razstava kipov Staneta Jarma.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA IVANA GROHARJA
Na ogled je letna razstava Združenja umetnikov Škofja Loka.
CAFE GALERIJA PUNGERT
Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka.
GALERIJA FARA
Na ogled je razstava del Marjana Segala- Miška.
LITIJA
GALERIJA MIRE PREGELJ
Do 16. t. m. bo na ogled razstava Portreti Litijanov slikarke Mire Pregelj. Galerija je odprta ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. uro. Ge si želijo skupine ogledati razstavo ob delavnikih v dopoldanskem času, naj predhodno najavijo svoj prihod. Vstopnine ni. Tel. 061/881-718 (Zavod za izobraževanje in kulturo Litija).
MURSKA SOBOTA
GALERIJA
Do 18. t. m. bo na ogled 1. razstava del članov Društva likovnih umetnikov Pomurja in Prlekija..
LENDAVA
LENDAVSKI GRAD
Na ogled je spominska soba in razstava kiparja in slikarja Gyorgya Zalke.
RADENCI
GALERIJA MEDICO-SA
Na ogled so dela slikarja Stefana Galiča.
ROGAŠKA SLATINA
MUZEJ GRAFIČNE UMETNOSTI
Do 15. t.m. bo na ogled razstava Biblijskih zgodb kot ilustracij k biblijskim tekstom.
MORAVSKE TOPLICE
GALERIJA HOTELA AJDA
Na ogled so dela akademskega slikarja Stefana Hauka.
FJK
TRST
TK GALERIJA
Ul. sv. Frančiška 20 Se nekaj dni je na ogled razstava Rada Jagodica. Urnik: od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00.
MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER
Ul. Del Monte 5 V nedeljo, 17. t. m., ob 16.30 otvoritev razstave srebrnih in nabožnih predmetov židovske liturgije-
PALAČA COSTANZI (Piazza Piccola) in
RAZSTAVNA DVORANA V LJUDSKI KNJIŽNICI (Ul. Teatro Romano 7)
Do 2. februarja je v obeh sedežih na ogled razstava medalj Zvok in oblika (II suono e la forma). Urnik ogleda: ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih). Vstop prost.
OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA
Trg Unita
Do 18. t. m. razstavlja slikar Claudio Cerni-goi. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure.
GALERIJA ART LI-GHT HALL
Trg S. Giovanni 3 (I. nad.)
Se danes in jutri je odprta razstava »Arte in Stamperia« na kateri razstavljajo umetniki Ciussi, Santomaso, Vedova in Žigama. Razstavo si lahko ogledate od 18. do 20. ure.
MIRAMARSKI
GRAD
Zgodovinski muzej Na ogled je stalna razstava »Načrti za Mira-mar».
MUZEJ REVOLTELLA- AVDITORIJ
Odprta je razstava An-drzej Pagowski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Odborništvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Cinema in La Cappella Underground.
GLEDALIŠČE MIELA
V razstavnih prostorih gledališča razstavlja mlad tržaški slikar Daniele Au-ber.
MILJE
OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA
Na ogled je razstava Daniele Frausin z naslovom Blues.
ČEDAD
FILIALA BCTKB
Ul. C. Alberto 17 Do 31. januarja 1993 razstavlja Zora Koren Skerk.
KAVARNA S. MAR-CO
Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza.
ŠPETER
BENEŠKA GALERIJA
Na ogled je razstava risb za otroške knjige mlade beneške ilustratorke Luise Tomasetig. Razstava je odprta vsak dan, razen nedelje od 17. do 19. ure.
Koroška
CELOVEC
DEŽELNA GALERIJA
Burggasse 8
Do 31. januarja 1993 razstavlja	Markuš
Pernhart.
GALERIJA CA-RINTHIA
Alter Platz 30 Se jutri je na ogled razstava Hansa Hartunga in Kim En Joong.
GALERIJA FREUND
VViesbadenerstrasse 3 Do 30. januarja razstavlja svoja dela Heide Stollinger.
Alpe-Jadran
PADOVA
SALA DEGLI SPEC-CHI - STORICO CAF-FE’ PEDROCCHI
Na ogled je razstava I Caffe di Remo Squillanti-ni.
ZAGREB
GALERIJA NOVA
Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mladih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra Barišiča, Zlatana Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda Jandriča, Vatroslava Kuliša, Peruška Bogdaniča in Hrvoja Ser-cara.
DUNAJ
KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV
Mondscheingasse 11 Do 2. februarja je na ogled je razstava mladega slovenskega akademskega slikarja Petra Ciuhe. Urnik: vsak dan od 15. do 20. ure.
GALERIE THEU-RETZBACHER
Do 16. januarja 1993 bo na ogled razstava Against the Grain - newyorško konceptualno abstraktno slikarstvo devetdesetih.
Odprto od torka do petka med 10. in 17. uro, v soboto med 10. in 13. uro.
VVIENER SECES-SION
Na ogled je razstava Moulinex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch, Jochen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure.
GALERIE CHOBOT
Do 16. 1. 1993 je odprta razstava jedkanic A.R. Pencka in skulptur Andreasa Urteila.
GRAPHISCHE SAMMLUNG ALBERTINA
Do 31. januarja 1993 bosta na ogled razstavi del (1948 - 1992) Johannesa Wanke-ja in del (1945 -1992) Zorana Mušiča. Galerija je odprta v ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 16. ure, v sredo od 10. do 18. ure ter v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure.
GALERIE ULVSSES
Na ogled je razstava risb in akvarelov Marie Las-snig. Galerija je odprta od torka do petka od 10. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Tel. 587 12 26.
MUZEJ MODE HET-ZENDORF
Do 11. aprila bo odprta razstava Cas krinolin. Odprto med 9. in 12.15 uro in od 13. do 16.30 ure.
MUSEUM DES 20. JAHRHUNDERTS
Do 31. januarja je na ogled razstava o Rudolfu Schvvarzkoglerju.
GALERIJA MAK
Na ogled je razstava akvarelov Italijana, živečega v New Yorku, Lauretta Vinciarellia.
SLOVENCI
Andrej Rot
Še druga plat resnicem
Pisatelja Toneta Brulca je pritegnil indijanski način življenja — Kritičen odnos do emigracije, ki se z literaturo ne more posebej pohvaliti
Indijanci in »njihova« Amerika
Pritegnil ga je indijanski način življenja, ker je z Indijanci delal in delil vse tegobe. Imel je priložnost, da se je seznanil tako s civiliziranimi kot naravnimi Indijanci. Pri tem so bili prvi Gvarani-ji, ki živijo v pokrajinah Corrientes, Misiones in v Pargavaju. To je narod, ki ni bil tako preganjan kot drugi Indijanci v Argentini. Paragvaj je sploh dvojezičen in tam nikogar ni sram govoriti jezik ava nee.
Iskal je pogodbnosti z drugimi indoevropskimi jeziki, vendar jih ni našel; zelo malo tudi z drugimi indijanskimi jeziki (keCua, ajmarčL mapuce, toba; jeziki drugih narodov pa so že igi-nili; Quilmes, Diaguita, Ranquel, Pampa, Tehu-elche, Pehuenche, Ya-gan, Ona). Tudi Brulc je prepričan, da je pri odkritju Amerike šlo za načrtovano pobijanje avtohtonega prebivalstva, da bi se belci polastili njihove zemlje in njihovih zakladov.
To pa se ni zgodilo stoletja nazaj, ampak nedavno. Janeza Beniga-rja iz Ilirske Bistrice se spominja še zlasti stari rod Bistričanov, toda njegove potomce in sonarodnjake Aravkance so pognale v pešCene in nerodovitne pušCave iste
argentinske družine, ki so se hodile vlačit in »metat maslo na strop« (razmetavat bogatstvo) v Pariz. Nemški salezijanci (med njimi je bil tudi Slovenec) so še pravočasno rešili jezik Mapučev in jim sestavili slovar in slovnico. Reševali so njihove duše, kajti telesa so bila že preveč tuberkulozna, da bi jih mogli rešiti. Zaradi vsega tega se je zanimal za Indijance.
Tu in tam - povsod je boj za oblast.
France Bernik in Marjan Dolgan v Slovenski vojni prozi 1941-1980 (Slovenska matica, 1988) pravita, da Slovenci še nismo prišli do »velikega teksta« o vojni. Revolucijski portreti Matevža Haceta so bili menda najvišje stvaritve teh let. Tudi o Mišku Kranjcu tožita, da ni ničesar napisal o življenju iz Dachaua. Brulc pa misli, da je o tem težko pisati, ker je bil samo boj za oblast, ki ga je partija, Ce že ne dopuščala, pa vsaj prenašala, vse dokler ni so bili prizadeti njeni interesi. O tem v realsociali-zmu niso pisali, vsaj v slovenskem ne. Po njegovem še nismo prišlo do višin in globin Solo-hova, Gladkova, Sefafi-movica, Furmanova, Siškova. Raje smo imeli svojega Zdanova-Borisa
Ziherla, ki pa so mu naši književniki počasi uhajali iz uzde.
Brulc je kritticen tudi do emigracije, kjer, Čeprav ni bilo Čutiti partijskega pritiska in nadzora, ni bilo bolje: Kociprov in svet se vrti naprej, Mauserjeva trilogija Ljudje pod bičem, Jurčecev Ljubljanski triptih in Simčičev Človek na obeh straneh stene so veliko obljubljali na tem področju, vendar pri večini ne gre za vojno prozo, tako da se tudi emigracija na more pohvalitti z velikim tekstom ne iz vojne, ne iz povojnih taborišč, še manj pa iz življenja v novih deželah. Tudi Brulc je poskusil pisati vojno literaturo; njegova Črtica Ta bela bolezen je v rokopisu obležala nekje na celovški Mohorjevi.
O svojem esejističnem delu in razpravah se mu, kljub temu, da je bil večkrat nagrajen pri SKA in dobil pohvale iz zamejstva, dozdeva, da je togo, dogmatično, s trdim slogom in Crno-belo tehniko, ki včasih zaide naravnost v propagandistični zeljnik. »Razmetana in neredna vzgoja je vzela svoje, pozna se skoraj petdesetletna oddaljenost od domovine, druženje z ljudmi istega mišljena pa ni tudi nič pametnega in koristnega
prispevalo« k njegovi prozi. V veliki meri bi zanj veljala Taineova trditev, da smo sinovi okolja. Po tridesetletnem delu v tovarni in petinštiridesetletnem življenju v predmestju, ki je bilo eno izmed najbolj razvpitih, je to mogoče opaziti tudi pri njem.
Argentinski raj
»Ko sem pred štiridesetimi leti prišel živet sem, ni bilo ne cest, ne luCi, ne pošte, ne prevoza, ne vode, ne plina, ne telefona in drugih družbenih pridobitev, ki ti vsakodnevno pijejo kri. Davkarji so nas pa vseeno našli, zato smo upravičeno vihali nos: Pampa je, ampak davkarja imamo! Drugi še davkov niso plačevali. Villa Eden Argentino (Argen-tisnki raj!) je bilo ime predmestja, ki pa je po razparceliranju izgubil še ime. Nekoliko sem bil pri tem kriv pa tudi jaz-izvolili so me za tajnika Olepševalnega društva tega dela Argentinskega raja (po domače so mu rekli Villa Punales - Vas bodal ali Triangulo mal-dito - Prekleti trikotnik). Obstajalo je še drugi ime Villa Fiorito, vendar ga pred tovarniškimi šefi nisi smel omeniti, ker nisi dobil službe; Ce pa si ga omenil v družbi, so te gledali kot belega ščurka na solati.« Imena
to predmestje še danes nima, čeprav je že dobilo vse pridobitve civilizacije, izgubilo pa je celo pripadnost policijski postaji. Danes ne vedo, pod kateri komisariat spadajo, zato je kraj idealen za skrivališče tatov, goljufov, morilcev, vlačug in pretepačev, vendar se Brulc tolaži, da imajo tudi druga predmestja iste težave. Vsi ti pa so plačevali del svojega zaslužka (beri -podkupovali) in so prišli v evidenco policijskih komisarjev, Ce se je njihova dejavnost le preveč razbohotila.
Izkušnje z lopovi
»Ko sem leta 1945 samo oči zatisnil v Vidmu, so mi laskavi tatovi že ukradli nahrbtnik. Plazu mojih molitev je napravila konec Bricovka, ki je nesla češnje na trg, in me je potolažila: Italiano e buono ma laddro!« Po tolikih letih tujine pa je prišel še do druge modrosti: »El argentino no es bueno, pero es muchisimo maas ladron!« Prizanesljivo se nasmehne, ko ga vprašam, ce so ga še kdaj okradli ali napadli. »Mene so deventintirde-setkrat in pri tem ne štejem tega, kar imenujem institucionalna kraja. Kraja, ko te okrade družba, od katere si priCako-
Bolivijski Indijanci
val zaščite: ko so te okradli za pokojnino, ko so ti nabili davke, ko si moral plačati žarnico na cesti, ker je pregorela, ko so ti spustili stisnjen zrak v plinske cevi, da se je števec zavrtel kakor blazen, ti si pa začel gledati navzkriž, ko si videl, koliko moraš plačati plinski družbi, ko so ti cepili psa navadndi capini, ceš da so veterinarji z občine itd.«
K revščini, kraji in promiskuiteti pa sodijo še drugi fenomeni, o katerih ve veliko povedati: »Na prag hiše sem se že odvadil iti, ker moram pred vsakim povišanjem cen prenašati navdušeno pripovedovanje o prikazovanje Matere božje, sv. Panga-leona in sv.Toribija, ki so vse časti vredni, samo njihove častilke naj bo oh tem pustile moj žep na miru. Posebej nevarni so pripadniki verskih
sekt: Ce ministrstvo za versva sporoča, da je dalo letos pravico verskega oznanjanja samo 182 sektam, laže! Laže, kakor pes teče! Laže, ker ga niso obvestili o pravkar pečeni veri, ki še ni registrirana na ministrstvu - in te so najhujše!
Južnoameriška literatura
Leta 1991 so Brulca politične razmere v domovini tako premotile, da je spisal dramo Izgubljeni nauk Mehovega. Pogledal je v Valvasorja, prebral nadaljevanko dr. Srečka Barage v Vestniku leta 1965, in stvar je imela solidno podlago, kakor se za dramo spodobi. O njej pravi, da so mu jo poznavalci označili kot preveč nabito. »Noseča naravnost! Kam z njo? V koš!« Kljub temu ima tekst režiser v Ljubljani.
V prvih letih naseljevanja slovenske politi-
čne emigracije so začetnike SKA prigovarjali, naj prevajajo kaj iz slovenske književnosti v špansko ali pa obratno. V južnoameriški literaturi je pri vsej njeni slavi nekaj »nezdravega, pomanjkljivega«.
Brulc pravi: »Vzemite v roke Borgesa, Cortaza-rja, Marqueza, Amada, Vargasa Lloso, Asiza, Medino, Kieferja ali katerega koli drugega, vsem manjka moralna razsežnost. Bleščeč slog, bujna domišljija, zavzeto doživetje v dobo, domiselna metafora, psihološka popolnost, zavzetost za podrobnosti, vse - le Človek se ni niti za pedenj oddaljil od živali, ponekod je v literaturi in v dejanskosti ali pa prav zaradi literature pod živaljo. To naj bi prevajali v slovenščino, kot da že sami nimamo dovolj neumnosti.«
Fotografija iz revije Clarin
Hudičeva slina
Za sklep ga prosim, da zaokroži misli. Besed mu je zmanjkalo. Tako pravi: »V jeseni, ko so padale prve megle na brinje, je pajčevina postala bolj vidna in otipljiva. Greš po gmajni in ti prileti na obraz. Pajčevina je bila tam doma, tukaj ji nekateri pravijo la baba del diablo (hudičeva slina), drugi pa pravijo, da so to laski Device Marije. Za te zadnje bo to gotovo hudičeva slina, čeprav v njem ne boš našel resnice o Javorovici, o začetkih protikomunističnega gibanja, o Štajerskem bataljonu, o umiku na Koroško, o krvavem potoku pri Hudi luknji, o krvavi driski in omotični lakoti v Vetrinju, nic o ušeh, o strahu in domotožju! Ce ti ni všeč ali misliš, da lažem, zapri oči in reci: Hudičeva slina je bila!«
RECEPT
Špinačni rezanci s školjkami
SESTAVINE :
32 dag špinačnih rezancev , 1 kg klapavic,
2 dl belega vina, 80 g moke, sol, poper, limonin sok, 2 rumenjaka, šopek peteršilja ČAS PRIPRAVE : 40 minut
Sveže, užitne klapavice dobro okrtacimo in položimo v posodo z malo tekočine (pol vina, pol vode). Pokrijemo jih in mek kuhanjem večkrat pretresemo. Ko se školjke odprejo, jih odcedimo in iz lupin izluščimo meso. Nato iz masla in moke pripravimo belo omako, ki jo zalijemo s precejeno tekočino, v kateri so se kuhale školjke. Dobro prekuhamo. Dolijemo Se nekaj belega vina, solimo in popramo, pokapljamo z limoninim sokom in vtepemo rumenjak. V omako damo meso školjk in sesekljan peteršilj in pustimo, da se vse prepoji, ne sme pa veC zavreti.
Z omako prelijemo kuhane Špinačne rezance, parmezan naj gost doda po svojem okusu in želji.	(Slavko Adamlje)
ZELENI RECEPT
Fižolova juha sporom
SESTAVINE:
1,5 I vode, 150 g fižola, 1 por, 2 žlici masla, 1 žlica cele moke, 200 g špinače, 1 žlica paradižnikove mezge (po želji), bazilika, timijan (po želji), sladka paprika, curry, sol
Prebran in opran fižol žez noC namočimo, potem pa ga skuhamo in pretlačimo.
Na maslu zduSimo z malo vode tenko narezan por, ga poprapSimo z moko, odstavimo, zalijemo s hladno vodo in dobro zmešamo. Na koncu ga zlijemo v juho in kuhamo 5 minut.
Opran Špinačnim listom porežemo peclje, špinačo sesekljamo, stresemo v juho, jo zacinimo in kuhamo Se eno minuto.
Iz istih sestavin lahko napravimo tudi omako. Korenček drobno nastrgamo, ohrovt zmeljemo v mešalniku in prilijemo le pol litra vode. Za zgostitev dodamo 1 žličko sojinega zdroba.
(Neva Miklavčič Predan)
Modne
skice
Nada Vodušek
-a y|-odna skica je l\ /I danes pred-JL V -L vsem stvar stroke in navadnemu potrošniku ne pomeni veliko. V primerjavi z modno fotografijo, ki je glavna nosilka modnih sporočil, mu namreč premalo pove. Pa še brati jo je treba znati. V popularnih modnih revijah se skoraj ne pojavlja, če pa se že, se to dogaja v specializiranih svetovalnih rubrikah. Pri nas je take rubrike dolga leta pripravljala prva dama slovenske mode Eva Paulin, ki je z izčiščeno, jasno skico predstavljala trende, svetovala linije, oblike...
Modna skica pa je še zmeraj bistveni del strokovnih tekstilnih revij, kakršne so View, International Textile, Gap in podobne, ki uvajajo, skicirajo in napovedujejo modne trende za nekaj sezon naprej. Revija, ki se je z modno skico ukvarjala na izviren in prav nenavaden način ter ji namenila večino svojega prostora, je bila italijanska Vanity, a je, žal, propadla. Najbrž je bilo njihovo početje premalo komercialno.
Začetki modne skice segajo že v 18. stoletje. The Lady’s Magazine jih je objavljal že leta 1770, 1778. leta pa jih je začela objavljati tudi francoska La galerie des Modes. Modne skice so za razvoj mode izjemnega pomena. Prispevale so namreč k hitrejšemu širjenju informacij, kar je seveda
spet omogočalo sprotne spremembe. Torej jim gre precejšnja zasluga, da je stroj začel teci... Najstarejša oblika modne skice je seveda realistična barvna risba z natančno določenimi detajli. Ta oblika je bila v veljavi dolga desetletja. Z njo
se lahko seznanimo v zvezkih revije Croquis Artistique, ki smo jih našli v Trubarjevem antikvariatu. Na njih je z roko napisano »last tvrdke«. V tridesetih letih tega stoletja so bile last krojača Franja Novaka s Kongresnega trga 16 v Ljubljani.
Premišljeno
izbiranje
Zvonka Makuc
>'-'1 tresna decembr-^^ska praznovanja so že prava preteklost. Zdaj smo že v mirnem januarju, mesecu inventur in prvih razprodaj. Mesec, ko večina zaradi izpraznjenih denarnic in preutrujenih želodcev uživa bolj kislo zelje kot slastno pečenko in s tem dela uslugo svojemu organizmu in koži. Mesec, ko je sprehod po neobljudenih trgovinah pravo razkošje, saj lahko odkrijemo stvari, ki jih še pred kratkim zaradi hnnožice kupcev sploh nismo opazili.
Prazen žep in pregled nad razstavljenimi izdelki nam omogočata tudi stvarno in premišljeno izbiranje. Razprodaje nam bodo za zmerne vsote omogočile dopolnitev garderobe, če bomo že vnaprej vedeli, kje smo videli lep šal in rokavice in kje plašč ali suknjič, h katerima bodo ti dodatki pristajali. Kupovanje zgolj zaradi ugodne cene nima nikakršnega smisla, kot ni imelo smisla v naglici izbrati večerne obleke za Silvestra, v kateri se potem sploh niste dobro počutili.
Vsi vemo, da so razprodaje zato, ker morajo v trgovinah narediti prostor modelom za prihodnjo sezono in ker letošnji zimski modeli v naslednjem mrazu ne bi bili več tako iskani. Vemo tudi, da so cene na razprodajah realnejše, saj aktualna moda pobere
največ odstotkov. Zato izbirajmo in kupujmo tiste artikle, ki se ne postavljajo z ekstravaganco in hipnim modnim trendom, paC pa z linijami, vzorci in barvami, kakršne je mogoče nositi več sezon in v kombinaciji z najrazličnejšimi dodatki in detajli. Klasični kostimi, moške obleke, suk-njci, hlače, gladka krila solidnih dolžin, enobarvni puloverji in bluze ali srajce nevpadljivih dezenov, a iz kvalitetnih materialov, so tisto, kar je vredno kupovati in pride prav za vsako priložnost in rojstno letnico.
Odpravite se torej na
ogled trgovin. S seboj vzemite prijateljico ali hčerko in med obiskom ene in druge prodajalne spijte kakšno kavico. Moški - ta članek je namreč namenjen .predvsem ženskam - naj ostanejo doma, saj za tovrstna ogledovanja navadno nimajo živcev. Ni nujno, da boste pozneje sploh kaj kupili, a izkušnja s primerjanjem decembrskih in januarskih cen vam bo dala misliti vsaj za naprej, ko se bo moda spet zavrtela in se bo postopek ponovil.
Kakšna bo ta »nova« moda, pa veC v naslednjem sestavku.
Danes, ko so pri nas od sile glasni tisti, ki zagovarjajo nasilno mešanje in preseljevanje ljudi, pa naj bo to nasilje nad naravnim tokom stvari v imenu še tako zavrženega nacionalističnega ekspanzionizma, se spomnimo velikega borca za pravice ameriških črncev, Martina Lutra Kinga.
Množice črnih sužnjev, ki so jih brezvestni trgovci z ljudmi dobavljali ameriškim farmarjem in veleposestnikom, so bile žrtve pohlepa in sle po bogastvu. Ti nesrečniki so se izkazali kot dobri delavci; postali so pravi Američani in se vključili na vseh področjih, v marsičem pa so bili celo boljši kot njihovi beli gospodarji. Pa vendar so bili tarča rasističnih pogromov.
Borba za pravice črncev v Ameriki je trajala dolga desetletja. Posledice nerazumnih dejanj so bile grozovite. Nasilje se je kljub ukrepom zvezne administracije stopnjevalo. Počasi pa so se uveljavljala treznejša stališča, tako beli kot črni zagovorniki nenasilne rešitve nakopičenih problemov so želi vse večje uspehe.
Med aktiviste, ki so se najbolj uspešno uveljavili v nenasilni borbi za pravice črncev, sodi Martin Luther King, ki se je rodil v Atlanti, 15. januarja 1929 in tudi sam padel kot žrtev rasnega sovraštva.
e v slovenščin!
6" SLOVENIJA 1
Video strani
Zgodbe iz školjke
Film tedna: Vojščak iz terakote, kitajsko hongkonski
film, ponovitev
Poročila
Sova, ponovitev
Buntz z Beverlv Hillsa, 3/13 del ameriške nanizanke, VPS 1400
Ford, 1/2 del ameriške nadaljevanke, VPS 1425
TV Dnevnik 1
Otroški program: Ziv žav
Regionalni studio Maribor
16 črk, TV igrica
Risanka
TV dnevnik 2, vreme
Šport
Žarišče
F.Marolta - L.Toscano: Večna mladost, 2/4 del italijanske nadaljevanke, VPS 2040 Tednik, VPS 2130 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215 Šport
Poslovna borza TV jutri
EP v umetnostnem drsanju: ženske, prosti program, posnetek iz Helsinkov Video strani
SLOVENIJA 2
Lizbona, ponovitev
Slovenija - umetnostni vodnik: Stiski samostan Športna sreda: EP v umetnostnem drsanju; pari, prosti program, posnetek iz Helsinkov, ponovitev Poročila
Omizje: Resnica o Golem otoku, ponovitev
Svet poroča, ponovitev
Videošpon
2e veste, svetovalno namenski program Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov TV dnevnik 2, vreme, šport
Umetniški večer
Nedokončano poletje Františka Capa, dokum. film
Nočni metulj, češki film
Sova
Dragi John, 38. epizoda ameriške nanizanke Ford, 2., zadnji del ameriške nadaljevanke
KANALA
Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 73. dela Video strani
Napoved sporeda in vreme
Ninja želve, 29. del ameriške risanke
MCM
Risanka
Dnevnoinformativni program Dance session, 13. oddaja o plesu Transilvanija 6-5000, ameriški film Drugačen svet, 74. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM
Video strani
® RAI 1
RETE 4
® TMC
Koper
Aktualno: Unomatti-		Aktualno: Telesveglia,		Euronevvs		Harry O, ameriška tv
na, vmes dnevnik		vmes od 7.00 dalje		Nad.: Doppio imbro-		nanizanka
Film: Se non ci fossi-		vsakih 30 min. vesti		glio, 9.45 Potere, 10.15		Dobrodošli tujec, po-
mo noi donne, vmes		Nad.: Marilena, 9.45		Vite rubate, 11.00		novitev ameriške ko-
(11.00) dnevnik		General Hospital,		Lampiao in Maria Bo-		medije
Vremenska napoved		10.35 Anche i ricchi		nita		N.V.P.D., nadaljevan-
Variete: Servizio a do-		piangono, 11.00 Ines,		Nan.: Autostop per il		ka
micilio, vmes (12.30)		11.45 Celeste, vmes		cielo - 11 diavolo Jo-		Čarobna svetilka: Te-
dnevnik 1		(10.25) vesti		nathan Smith		čaj italijanskega jezika
Dnevnik in Tri minute		Variete: A časa nostra		TMC News - Šport		Sok modeme umetno-
Dok.: Zevs		TG 4vesti		EP v umetnostnem dr-		sti, ameriška dok. seri-
Aktualno: Primissima		Variete: Buon pome-		sanju		ja
Dok.: Supertelevision		riggio		Risanke: Snack	m	Bersaglio, ponovitev
Otroška oddaja		Nad.: Sentieri, 15.00		Nan.: Batman		Arhitektovi nasveti
Mladinski variete: Big		Maria, 16.00 La storia		Risanke		Primorski forum
V Parlamentu in vesti		di Amanda, 16.50 Feb-		Dok.: Prijateljska nara-		Primorska kronika
Aktualno: Italija, na-		bre d’amore		va		TV Dnevnik
vodila za uporabo		TG 4vesti		Šale, pepe e fantasia		Harry O, ameriška tv
Variete: Ci siamo?		Aktualno: C’ eravamo		Variete: T’amo TV		nanizanka
Vreme in dnevnik		tanto amati		Vreme in TMC News		Dragnet, ameriška tv
Variete: Partita doppia		Nad.: La signora in ro-		Nan.: Maguy -11 com-		nanizanka
(vodi Pippo Baudo)		sa, vmes (18.55) vesti		pleanno di Maguy		Meridiani, aktualna
Variete: Caffe italiano,		Kviz: La cena e servita		EP v umetnostnem dr-		tema
vmes (23.00) dnevnik		Film: 11 secondo tragi-		sanju (ženske, prosto)		Dolgo iskanje, angle-
Dnevnik in vreme		co Fantozzi (kom.)		TMC News in vremen-		ška dokumentarna se-
Danes v Parlamentu		Nad.: Pantanal		ska napoved		rija
Rubrika opolnoči		TV film: Nord e Sud,		Rubrika: Snežni pla-		TV dnevnik
Film: I demoni (dram.,		vmes (23.15) vesti		net		Juke box, glasbena od-
Fr. ’88, r. A. Wajda)				Variete: T’amo TV (vo-		daja v živo, vodi Alex
				di Fabio Fazio)		Bini
				Aktualno: CNN Nevvs		
HI	-	131 CANALE 5					
Otroški variete Rubrika o vrtnarstvu Film: Kildare si sposa Nan.: Lassie Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Nonsolonero Razmišljanja Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Vesti in iz Parlamenta Aktualno: II coraggio di vivere, nato šport Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik in šport TV film: La ragnatela 2, zadnji del)
Film:	II pentito
(dram., i. F. Nero)
TG 2 - Pegaz Šport: EP v košarki, EP v umetn. drsanju Nočni film
Na prvi strani Variete: Maurizio Co-
/j9 ITALIA7
EMP Avstrija 1
	stanzo Show		
	Nan.: La časa nella		Risanke
	prateria		Nad.: Čara a čara
	Variete: ore 12		Nevvs Line - Vesti
	Dnevnik TG 5		Nad.: Aspettando il
	Sgarbi quotidiani		domani, Il tempo della
	Aktualno:	Forum,		nostra vita
	14.30 Agenzia matri-		Deželni programi
	moniale, 15.00 Ti amo		Sette in allegria
	parliamone		Nevvs Line
	Nan.: Licia		Nan.:	L’uomo di
	Otroški variete		Atlantide
	Kviz: OK il prezzo e		Il sasso nella scarpa
	giusto, 19.00 La ruota della fortuna		Film: Pierino il fichis-simo (kom., It. ‘81, i.
	Dnevnik TG 5		Maurizio Esposito)
	Striscia la notizia		Vesti: Nevvs Line
	Kviz: Tutti per uno		Colpo grosso story
	(vodi M. Bongiorno)		Filmske novosti
	Kviz: Il delitto e servi-to (vodi M. Micheli)		Film:	Passo falso (krim., VB ‘68, i. Mi-
	Variete: Maurizio Co-		chael Caine, G. Ralli)
	stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti		Nevvs Line - Vesti
§8 KOPER
Slovenska kronika
			
^ RAI 3		ITALIAl	
			
			Otroški variete
	Dok.: L’altrarete, vmes		Nanizanke
	(6.50,11.30) dnevnik		Odprti studio
	Kratke vesti iz Milana		Otroški variete
	Proza:	La pulce		Nan.: Agli ordini papšt
	nelPorecchio (’67)		Varieteja: Non 6 la
	Deželne vesti		RAI, 16.00 Unomania
	Popoldanski dnevnik		Nan.: College
	Dok.: Oblika zemlje		Varieteja: Twin Clips,
	Samo za šport		17.30 Milico
	Športna rubrika Derby		Film: Turk 182 (kom.,
	Dok. oddaja: Geo		ZDA ‘85, i. Timothy
H	Nan.: Lassie		Hutton, Robert Urich),
■	Vreme in dnevnik		vmes Studio šport
H	Deželne vesti		Variete: Karaoke
	Telegiomale Zero		Beverly Hills
	Variete: Blob		Film: Nightmare 5 - Il
	Aktualno: II rosso e il		mito (srh., ZDA ‘89, i.
	nero (vodi M. Santoro)		Robert Englund, Lisa
	Dnevnik in Omnibus		Wilcox)
	Dnevnik in vreme		Odprti studio, pregled
	Variete: Fuori Orario		tiska in šport
£$ TELEFRIULI	
	Kratke vesti
	Starlandia
	Nan.: Riuscirk la nostra carovana...
	Nad.: Destini
	Večerne vesti
	Rubrika: Parliamone
	Film: Il segreto di Tutankamon (’80)
	Nočne vesti
	Rubrika: Belo in črno
	Jutranji spored
	Tovariš don Camillo, ponovitev it. filma
	Sinha Moča, 75. del
	Dom za živali, serija
	Bushbabies: Opice
	Am, dam, des
	Alfred J. Kwak: Kraljevo darilo, risana serija
	Artefix, otroški klub
	Hiša duhov gospe Ro-gers
	Mini čas v sliki
	VVurlitzer
	Čas v sliki
	Naš učitelj dr. Specht
	Cas v sliki, vreme
	Donavska princesa
	Veliki Bellheim, 4., zadnji del
	Tudi morilci imajo lepe sanje, francoska kriminalka
	Jason King: Dobrodošli na Capriju
EEMP Avstrija 2
# TELE 4
Vremenska panorama Tisoč mojstrovin Šport
Alf: Mama dolgo-prstka
Kdo je kdo?, igra Regionalna poročila Cas v sliki, vreme Kultura
Domače reportaže Pozor, kultura! Novosti na knjižnem trgu
Hello Austria, Hello
M	j Hrvaška 1
	Dobro jutro, Hrvaška Poročila, TV koledar Zgodbe iz Monticellia, 42. del
	Poročila	*
	Zimski šolski program
	Ljubavne zgodbe, 1. del oddaje za mlade
	Poročila; Svet se vrti naprej, 41. del nanizanke
	Monofon
	Poročila
	Slika na sliko, ponov.
	Lonesome Dove, 7/8 del naniz., ponovitev
	The Big Blue
	Poročila
	Učimo o Hrvaški
	Malavizija
	Hrvaška in ljudje
	Poročila
	Znanost in mi
	Santa Barbara, 300. del am. nadaljevanke
	Risanka
	Dnevnik 1
	Poslovni klub
	Me je kdo iskal?
	Ekran brez okvirja
	Dnevnik 2
	Slika na sliko
	Poročila v angleščini
	Poročila
	Sanje brez meja
[kO Hrvaška 2	
	TV koledar
	Gospodar zakona, ponovitev angl. filma
	Dnevnik 1
	Brooklynski most, 2/11 del ameriške humoristične	nada- ljevanke
	Lonesome Dove, 8., zadnji del naniz.
	Moč in slava, športni dokumentarni film, 10. del
	Metal mania
	Horoskop
			Vienna, ponovitev	
	(Se povezuje s sporedi		Poročila; Tisoč moj-	
	Italia 1}		strovin	
	Lastne oddaje:			
	Kronika in komentar			
	Dogodki in odmevi			
				
Madžarska
Dobro jutro Cez dan
Viljem Tell, francoska nadaljevanka Goya, španska biografska nadaljevanka Igra
Letni kolobarji Poročila
Popoldanski saldo Igra
Kupil bom to žensko, 133. del mehiške nad. Cez dan Svet denarja Magazin za menedžerje
Večerna pravljica Dnevnik
Zasebni detektiv, nadaljevanka Indonezija Art Farmer, 2. del
TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 20.00
Umetniški večer o Františku Čapu
Nedokončano poletje Františka Čapa in film Nočni metulj
V nocojšnjem Umetniškem večeru na drugem programu slovenske televizije si boste najprej lahko ogledali dokumentarni film 0 češkem režiserju Františku Čapu, zatem pa še njegov film z naslovom Nočni metulj.
František Cap je slovenskim gledalcem znan kot avtor nekaterih izvrstnih in še vedno zelo Priljubljenih filmov kot sta na primer Vesna in Ne čakaj na maj. S svojim ustvarjanjem pri nas je ta sicer češki režiser pomembno prispeval k oblikovanju slovenske filmske kulture. Prvič so ga v Sloveniji angažirali leta 1951, potem ko si je
Snemalec Bojan Kastelic je posnel dokumentarni film o znanem Češkem režiserju.
v svoji domovini že pridobil sloves najbolj cenjenega režiserja in ko je svoj filmski opus oboga-
til tudi z deli pri nemških in italijanskih filmskih hišah.
Tudi v svojih šestih filmih, ki jih je zrežiral pri nas, je zagovarjal predvsem popularni žanr, s tem pa mu je zagotovo uspelo film še bolj približati gledalcu.
Dokumentarni film o Františku Čapu je režiral Alen Lederer, posnel ga je Bojan Kastelic, nastal pa je v slovensko češki koprodukciji. V njem bodo skušali gledalcem približati režiserjevo osebnost in delo.
Hkrati pa je nocojšnji Umetniški večer vabilo k ogledu cikla Capkovih filmov, ki so nastali v češki filmski produkciji.
RADIO
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16,00 SV 918 kHz)
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11,00, 12.00, 14.00,
18.00,	21.00, 23.00 Poročila; 6.50. Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11,30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 čestitke kolektivov; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi;
17.05	Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Stari gramofon;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95.3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.35 Kompasovo turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15,10 Menjalniški tečaj; 15.30 Do-
^godki in odmevi; 16.00 Glasba;
17.50 Šport; 19.30 Jazz; 21.00 Zavrtite - Uganite; 22.20 Azzurro.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja;
10.05	Komedija; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Mladinski program; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Govorimo francosko; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni pevci; 16.45 Tretja stopnica; 17.00 Glasbena umetnost;
18.05	Svetovna reportaža; 18.25 Koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20,00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Večerni logos; 22.20 Julij Betetto; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek,
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3- 100,6- 104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6,30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val - Na
rešetu; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Amerika; 10.30 Primorski val
11.00	Hladno-toplo-vroče
13.00	Jagode in podoknice
15.00	Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Mladim poslušalcem;
19.00	Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30.16.30.17.30.18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Drobci; 7.00 Dober dan otroci;
7.45	Prireditve; 8,00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Val RK; 8.35 Popevka tedna;
9.00	Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Zema dneva; 11.00 Kam na počitnice; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah;
14.45	Glasbene novosti in recenzije z Angelom Baiguero;
16.00	Ob štirih; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 17.20 Sin-gle tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly;
18.45	Jazz; 20.00 Nočni spored.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00,
10.00	14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Trst, december 1941; 8.55 Slovenska lahka glasba; 9.30 Pesmi New Age -VVorld Sounds; 10.00 Pregled tiska; 10,10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; Metulj (M. Rožanc, r. S. Verč); 12.00 V deželi čarobne palice; 12.20 Potpuri; 12.40 MePZ Hrast iz Doberdoba; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Ever-greeni; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: zbor Moldava iz Chisi-naua v Moldovi; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Blues; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila;
10.00	Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolu-tion rock.
Radio Koroška
Od 18.10-19,00 Rož-Podjuna-Zi-
SATELIT
SUPER
5.30	Victory, poslovne novice;
6.00	Super Shop; 6.30 Denar in politika; 7.00 Financial: Vzhodna Evropa poroča; 7.30 News Wat-ch; 8.00 Novice; 9.00 Channel E;
9.30	Super Shop; 11.00 Video Fa-shion; 11.30 Denar in politika, Financial; 13.00 Poslovne novice z Japonske; 13.30 News VVatch;
14.00	Inside Edition; 14.30 Serie Noire, 15.00 The Mix; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Me-dia television; 20.00 The Rogues;
21.00	Inside Edition; 21.30 Film Eu-rope; 22.00 Novice; 22.30 Financial; 22.45 US Market WRAP;
23.00	Spitfire (vojni, VB 1943); 0.40 Film Europe; 1.10 The Mix; 2.00 China News Europe.
SKY ONE
7.00	DJ Kat show; 9,40 Lamb Chop's Play-Along; 10.10 Risanke; 10.30 The pyramid game;
11.00	Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12,00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street;
14.30	Drugačen svet; 15.20 Santa Barbara; 15,45 Maude; 16.15 The New Leave It To The Beaver;
18.00	Star Trek; The next genera-tion; 19.00 Rescue; 19,30 E Street;
20.00	Alf; 20.30 Družinske vezi;
21.00	Full House; 21.30 Melrose Plače; 22,30 Chances; 23,30 Studs; 24.00 Star Trek; The Next Generation,
EUROSPORT
9.00	Aerobika; 9.30 EP v umetnostnem drsanju; 11,30 Aerobika;
12.00	EP v umetnostnem drsanju;
15.00	EP v umetnostnem drsanju;
6.30	Ford Ski Report; 17.35 EP v umetnostnem drsanju; 21.30 Športne novice; 22.00 Tenis; 0.30 Športne novice.
SCREENSPORT
8.00	Odbojka na plaži; 9.00 Konjeništvo; 10.00 Kegljanje;
11.00	Odbojka; 12.00 Rally Pariz-Dakar; 12.30 Košarka; 14.30 Snooker; 16,00 Rally Pariz-Dakar;
17.00	Monster Trucks; 17,30 Košarka; 18.30 Longitude; 19.00 Global Adventure Šport; 19.30 Sguash; 20.30 Jubilejni festival motornih koles BMW; 21.30 Rally Pariz-Dakar; 22.00 Nogomet;
23.30	Dirke na ledu; 24.00 Rally Pariz-Dakar; 0.30 Global Adventure Šport; 1.00 Boks.
MTV
7.00	Avvake On The Wild Side;
10.00	Video; 16.00 Greatest Hits;
17.00	Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 Simon's Dance Party; 18.30 MTV Prime;
20.00	Dial MTV, 20.30 Most Wan-ted; 22,00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Video; 3.00 Vol;
3.30	Nočni video.
SKY MOVIES
7.00	Pregled programa; 9.40 En-tertainment Tonight; 11.00 Siege At Marion; 13.00 Loving Couples;
15.00	Everyday Heroes; 16.00 The Fourth Man; 17.00 The Invasion Of Johnson County; 19,00 Siege At Marion; 20.40 Entertainment Tonight; 21.00 Pretty VVoman;
23.00	Course 2: The Bite; 0.40 Co-bra; 2.10 Higheer Education; 3.35 The Mafia Kid; 5.15 Any Man's Death.
MOVIE CHANNEL
6.00	VVinchester 73; 8.00 The Ad-ventures Of Nellie Bly; 10.00 Ski Party; 11.35 VVaterloo; 14,00 The Rat Race (kom., ZDA 1960, i. Tony Curtis); 16.00 The Adventu-res Of Nellie Bly; 17.50 Mr. and Mrs. Bridge; 20.00 Sideout; 22.00 After Dark, My Sweet; 24.00 In Stranger's Hands.
PRO 7
6.10 Serije: Jane in Kathleen, 6.55 Vicky, 7.15 Risanke, 9.10 Neizprosna, a prisrčna; 10.55 Perry ma-son: Steklena krsta; 12.3 Ulice San Francisca; 13.25 Show Billa Cosbyja; 13.55 Vegas; 14.45 Sa-racenski meč (pust., ZDA 1954, i. Riccardo Montalban); 16.00 neizprosna, a prisrčna; 16.50 Risanke; 18,35 Show Billa Cosbyja; 19.05 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Jane in izgubljeno mesto (pust., VB 1987, i. Kirsten Hughes); 22.05 T.J. Hooker; 23.00 Kričite, ko bomo crknili (vestern, ZDA 1971); 0.25 Poročila.
RTL
6.00	Jutranji magazin; 9.00 Serije in igre: dr. Marcus Welby, 10.00 Bogati in lepi; 10.30 Cena je vroča, 11.00 Tvegano, 11.30 Družinski dvoboj; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Mladi in straa-stni; 13.20 Kalifornijski klan; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Umor je napisala; 16,00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Očividci - Video;
21.15	Klic vsili; 22.15 Kako, prosim?; 23.15 V voleji dolini smrti (srh,, ZDA 1984); 1.00 Nočni program.
SATI
5.30	Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.45 Colbyjevi, 9.35 Sence strasti, 10.20 Lažna družina; 11.55 Herrmann; 12.15 Kolo sreče; 13.05 Prosim, javi sel; 13.55 Sence strasti; 14.40 Sosedi; 15.05 Colbyjevi; 15.55 NLP; 16.55 5 krat 5; 17.25 Pojdi na vse; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport;
18.45	Poročila; 19,00 Točke, točke, točke; 19.30 Kolo sreče;
20.15	VVoIffov revir; 21.15 Zlata lestvica popevk; 22.15 Goli obraz (krim., ZDA 1984, i. Roger Moore, Rod Steiger); 0,10 Oči strahu (srh., VB 1960, i. Karlheinz Bohm);
1.45	NLP; 2.35 Pregled programa, Videotext,
PREMIERE
7.00	Romeo predstavlja; 8.00 Čudež oceana; 8.50 Dvojnica (ZDA 1990); 10.20 Smrtonosna zima;
12.00	0137 intervjuji; 12.45 Šport; 12,50 Showbiz; 14.15 Lovec na dediščino (ZDA 1990); 15.50 Zan-dalee - Šesta zapoved (erot., ZDA 1990); 17.15 El Diablo (vestern, ZDA 1990); 19.00 Kino '93; 19.25 Šport; 19.30 0137 intervjuji; 20.15 Najlepši leta; 21.15 Rama Dama (dram.. Nem. 1990); 23.00 Rookie (dram.,ZDA 1990).
Četrtek, 14. januarja 1993
VREME
EVROPA / SPREMENLJIVO VREME S HITRIMI PREHODI FRONT
VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE
topla
fronta
hladna okluzija fronta
VREMENSKA SLIKA
Nad severno in srednjo ter delom vzhodne Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se iznad
Alp bliža našim krajem in jih bo jutri zvečer prešla. Pred njo priteka k nam topel in vlažen zrak.
TEMPERATURE
PO SVETU	1/1
HELSINKI		
OSLO		-3/0
STOCKHOLM...	2/2
K0BENHAVN...	3/5
MOSKVA		0/4
BERLIN		5/7
VARŠAVA		0/14
LONDON		5/8
AMSTERDAM...	4/7
BRUSELJ		3/8
BONN		2/8
FRANKFURT		1/14
PARIZ		1/10
DUNAJ		1/8
MUNCHEN		-3/18
ZURICH		1/15
ŽENEVA		4/14
RIM		2/15
MILAN		5/6
BEOGRAD		3/12
NICA		10/14
BARCELONA...	7/16
BUKAREŠTA		0/7
CARIGRAD		4/8
MADRID		6/6
LIZBONA		15/16
ATENE		8/14
LARNAKA		4/15
TUNIS		7/19
ALZIR		2/17
MALTA		13/16
JERUZALEM		0/8
KAIRO		5/15
C A
središče središče ciklona anticiklona
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 07,40 in zašlo ob 16.42. Dan bo dolg 9 ur in 02 minut. Luna bo vzšla ob -. uri - minut in zašla ob 10. uri 28 minut.
PLIMOVANJE
Danes:ob 1.23 najvišje 41 cm, ob 7.59 najnižje -18 cm, ob 13.10 najvišje 8 cm, ob 19.04 najnižje -28 cm.
Jutri: ob 2.16 najvišje 37 cm, ob 9.34 najnižje -20 cm, ob 14,54 najvišje -1 cm, ob 19.54 najnižje-16 cm.
ALPE-JADRAN / VETROVNO IN RAZMEROMA TOPLO VREME
TEMPERATURE
VČERAJ
OB 7. IN OB 13. URI
LJUBLJANA....	6/6
TRST.......... 9/9
CELOVEC....	-2/1
BRNIK......... 4/5
MARIBOR......	7/6
CELJE......	3/6
NOVO MESTO	4/6
NOVA GORICA	6/6
MUR. SOBOTA	2/4
PORTOROŽ.....	8/9
POSTOJNA.....	6/7
IL. BISTRICA.	8/9
KOČEVJE....	5/7
ČRNOMELJ.....	8/9
SL. GRADEC...	0/2
BOVEC......	4/5
RATEČE.......	1/2
VOGEL......	1/1
KREDARICA....	-2/-3
VIDEM......... 4/7
GRADEC.....	1/4
MONOŠTER...	3/6
ZAGREB.....	8/10
REKA....... 11/11
V SLOVENIJI: Pretežno oblačno bo. V SOSEDNJE POKRAJINE: V vzhodni Avstriji, zahodnih in osrednih krajih občasno rahle vzhodni Hrvaški in na Madžarskem bo padavine, ki se bodo proti večeru razširile ponoči in jutri dopoldne zmerno, dru-tudi na druge kraje po Sloveniji. Najvišje god pretežno oblačno. V Alpah bodo dnevne temperature od 6 do 11 °C.	občasno manjše padavine.
OBLAČNOSTI DE2/SNEG mm na dan
4 *
pod 10% pod 5
44 **
10-30%	5-10
*** ***
30-50%	10-30
********
30-60
50-80%
O
nad 80%
*** *** *** ***
nad 60
VETER 1 NEVIHTE
5-10 m/s
nad 10 m/s
JUTRI
O SALZBURG
°
o PORDENONE
O
O GRAZ
O
GORNJI SENIK
O
■D
BELJAK	o CELOVEC
O
TRBIŽ O o
KRANJSKA GORA (
ČEDAD (_J	O KRANJ
O
MURSKA SOBOTA

O
MARIBOR
O LJUBLJANA
C B :,n
V-y
O CEUE
KM
VARAŽDIN O
o ra
1
N. GORICA
GORICA^''	O
TRST O
I
(
o UMAG
PAZIN O
P
PULJ O
POSTOJNA
O
O NOVO MESTO	O ZAGREB
O O
O KARLOVAC
O REKA
ugnj
sili
V SLOVENIJI: V petek se bo deloma OBETI: V soboto zjutraj in dopoldne zjasnilo. Tudi nekoliko hladneje bo.	bo po nižinah v notranjosti več
zjutraj bo po nekaterih nižinah megla, megle, sicer pa bo precej jasno in s Primorske pa se bo prehodno nekoliko topleje kot v petek, umaknila.
ONESNAŽENOST
ZRAKA
Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka:
Ljubljana	35
Maribor	74
Celje	26
Trbovlje
Hrastnik	28
Zagorje	52
Šoštanj	19
Kritična 24 urna koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka.
STANJE VODA
Višina vode v cm ob 7. uri:
Mura, G. Radgona: 130, Drava HE Dravograd: —, Sava Radovljica: —, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 144, Sora Škofja Loka: 111-Ljubljanica Moste: 78, Savinja Laško: 120, Krka Podbočje: 136, Kolpa Radenci: 150, Soča Solkan: —.
Pf
M
Se
HOROSKOP Aleksandra Zorc Ben*
OVEN 21-3/20-4 : Podobno bo kot vCeraj, le, da se boste morali danes še prav posebno potruditi pri sodelovanju z drugimi. Pozabite na spor s partnerjem.
BIK 21-4/20-5 : Vroča tema službe ali vašega zdravja bo znova pobuda za besno in nepremišljeno izmenjavo mnenj. Vseeno pa pazite na to, kaj in komu govorite v službi.
DVOJČKA 21-5/21-6 : Po vcerajšnem dnevu boste danes uživali v živahnem dogajanju tako v službi kot doma. S partnerjem sta rešila bistvene težave in prihodnost je takoj bolj rožnata.
RAK 22-6/22-7 : Danes boste ponosno kazali rezultate svojega napornega dela. Jasno boste dali vedeti tudi, kaj je tisto, kar vas ves Cas moti in slabo vpliva na vaše delo.
LEV 23-7/23-8 : V kolikor se vam danes sploh kaj posreči, imejte to za pravi Čudež. Tako zmedeni niste bili že dolgo Časa in v ničemer ne vidtite ne repa ne glave.
DEVICA 24-8/22-9 : Bolj ko se dan odvija, manj vam je jasno, Česa bi se najprej lotili. Ker vam gre danes vse od rok, se potrudite narediti Cim vec za vas pomembnih opravil.
TEHTNICA 23-9/22-10 : V središču pozornosti in dogajanja boste. Ko ste naredili odločilen korak, ste s tem sprožili celo vrsto dogodkov. Pogumno naprej!
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Čaka vas težka odločitev, ki je ne morete z nikomer deliti, saj se bo vaše življenje še bolj zapletlo, tega ne zadržite kot skrivnost.
STRELEC 23-11 /21-12 : Končno spet dan, ki vam je pisan na kožo. Vse oči bodo uprte v vas in pozorno bodo sledili vsem vašim navodilom in opombam. Občudovanje prija tudi vam.
KOZOROG 22-12/20-1 : Za današnji dan bi težko rekli, da je samo dinamičen, beseda »nor« bi bila veliko primernejša. Po nekajdnevnem zastoju ste sicer zadovoljni, napori pa so le prehudi.
VODNAR 21-1/19-2 : Tako doma kot v službi bo zelo živo. Toliko novih stvari se vam ponuja, da ne veste, Cernu bi dali prednost. Strah vas je, da ne zamudite priložnosti!
RIBI 20-2/20-3 : Veliko nestrinjanja in nasprotovanja glede vašega drznega načrta vam samo še dodatno utrjuje misel, da sedaj v službi ne vidite nobene prihodnosti.
CESTE / VLAŽNE IN SPOLZKE
GRAZ
VARAŽDIN
ZAGREB
O KARLOVAC
0	ZASTOJI
X	ZAPRTA CESTA
Jt	POPRAVILA NA CESTIŠČU
*	POLEDICA
N	SAMO Z ZIMSKO OPREMO
999	ŠPORTNA PRIREDITEV
==	GOSTA MEGLA
e	BENCINSKE ČRPALKE 24 UR
SNEŽNE RAZMERE (v cm)
Ceste po Sloveniji so vlažne in spolzke. Po nekaterih kotlinah se pojavlja megla. Sicer pa poteka promet tako v notranjosti kot na mejnih prehodih tekoče in brez zastojev. Tudi iz cestnih podjetij ne poročajo o ovirah na cestah.
SLOVENIJA
Kope..............40/40
Zelenica..........10/30
Golte.............20/20
Stari vrh.........10/20
Rogla.............30/35
Kanin.............5/110
Cerkno..............-/-
Soriška planina...25/25
Vogel.............15/15
Kobla.............10/15
Mariborsko Pohorje...25/40
Kranjska gora.....20/20
Pokljuka..........20/20
Rog - Črmošnjice....-/-
Polževo...........30/30
Jezersko..........20/20
Ulovka............15/15
Straža pri Bledu..25/25
Črni vrh..........20/20
FURLANIJA-JK
FURLANIJA-JK
Cimolais...........-/-
Claut.................5/5
Piancavallo.........30/70
Žabnice/Ovčja vas ...25/30
Raibl..............-/-
Farni Avoltri.........0/0
Farni di Sopra......30/80
Paluzza-Timau.......20/40
Paularo...............0/0
Pontebba............60/80
Pradibosco..........50/90
Prato Carnico......-/-
Zoncolan..........20/60
Sauris...........30/45
Sella Chianzutan	...20/40
Nevejsko sedlo......20/40
Višarje...........35/60
VENETO
Sappada.........40/100
KOROŠKA
Podklošter........30/65
Bad Kleinkirchheim ...30/80
Pliberk/Peca......30/50
Sloveniji Plajberk ....15/60
Dobrač............30/70
Nassfeld/Mokrine .40/90
Spittal/Goldeck...15/70
Heiligenblut.....25/140
Katschberg.......80/120
Koralpe/Golica....15/40
Kotschach/Mauthen.30/70
Mallnitz.........30/150
AVSTRIJA
Arlberg..........45/155
Seefeld...........20/40
Kitzbuhel.........10/60
Obertauern......110/210
Zeli am See.......15/80
Schladming/Planai... 15/80
V VEDNOST
Vpliv vremena na ljudi
Primesi v zraku so naravnega izvora (prah, spore, cvetni prah, rastlinski ogljikovodiki ...) in posledica človeškega delovanja (viri, kot so kurišča, promet, industrija, odlagališča odpadkov ...j.
Na koncentracijo primesi v zraku odločilno vplivajo: količina v zrak izpuščenih primesi, vremenske razmere in relief. Vremenske razmere vplivajo na razširjanje, hitrost sesedanja in izpiranja primesi iz zraka na njihove kemične spremembe. Vetrovi lahko prenašajo primesi na velike razdalje in jih razpršijo, stabilno ozračje pa prispeva h kopičenju primesi v zraku (na primer visoke koncentracije primesi v inverzni plasti ali pod njo). Padavine izpirajo primesi iz zraka. Značilen primer vpliva vremenskih razmer na kemične reakcije je nastajanje fotokemi-čnega smoga.
Poleg plinov, ki naj-
večkrat povzročajo onesnaženost zraka, so pomembni tudi lebdeči tekoči in trdni delci, ki lahko delujejo kot kondenzacijska jedra in kot katalizatorji.
Večina izmed škodljivih primesi v zraku vpliva na dihala in oči, nekatere pa učinkujejo toksično šele, ko skozi dihala prodrejo v organizem in se kopičijo v posamičnem organu. Posebej naj omenimo svinec, ki ga pogosto »srečamo« v prometnih mestih kot preostanek izgorevanja osvinčenega bencina. Delci azbesta in kremena se nabirajo v pljučih in v njih povzročajo okvare. Ne-kateri drugi elementi, ki so v zraku le v sledeh, pa se nabirajo v kosteh ali jetrih.
Smernice za določanje neškodljivih koncentracij primesi v zraku določa Svetovna zdravstvena organizacija pa tudi zakoni, odloki in predpisi v posameznih državah.