59 številka.
Ljubljana, v soboto 12. marca 1904.
XXXVII. leto
fchaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter vejja po posti prejeman za avatro-ograka dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem ca dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. - Za tuja dežele toliko re* kolikor znaša poštnina. - Na naroCbe brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plaCuje od petarostopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če so "trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj se izvole* trankovati.  —  Rokopisi se ne vračajo.  —   Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v L nadstropja, upravniStvo pa v pritličju. —
Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
ti
Slovenski Narod11 telefon št. 34.
Posamezne Številke po 10 h.
**
Narodna tiskarna" telefon St. 85.
Nov škandal.
Po krivdi ljubljanskega škofa so nastale na Kranjskem razmere, ki kriče do neba. Kar počenjajo sedaj oodivjani duhovniki-politiki, to presega že vse meje, ali njih surovosti, njih divjo in hudobno gonjo proti posvetnim stanovom, njih brezmejno nizkotno ščuvanje bi se naposled še dalo prebiti, ko bi našega itak obubožanega naroda tako brezsrčno ne izsesavali.
Strašna in neznosna so bremena, ki jib duhovščina nalaga ravno najrevnejšim slojem. Pod najraznovst-nejširni pretvezami se nalagajo ljudem cerkveni davki. Dragi so krati, drage so poroke, dragi so pogrebi; vsak korak, ki ga stori duhovnik, se mu mora preplaČati. In potem še ti ofri za domače duhovnike, za misijonarje, za zamorčke in Kitajčke, za papeža in za škofove zavode, ta plačila za maše in očenaše, pristojbine za ozdravljenje praseev in izganjanje hudičev, prispevki za zgradbo in popravo cerkva in farov-lev in farovških hlevov, za bratovščine in družbe in kdo ve še za kaj vse. Leto za letom se na ta način izpre&ajo iz naroda ogrome svote, ki znašajo veliko več, kakor vai davki skupaj.
In še ni dovolj! Ljubljanski škof je pred nekaj leti v uradnem paatir-skem listu izdal naročilo, ki je bilo tako nečuveno, da je provzročilo največje ogorčenje. Skof je namreč naročil duhovnikom, naj nagovarjajo umirajoče ljudi, da naj kaj zapuste za škofove nepotrebne zavode. To je bilo nekaj tako brezprimernega, da se je vse nad tem skandaliziralo, toliko bolj, ker so različni duhovniki začeli takoj z veliko vnemo in brezsrčno-ttjo izvrševati škofovo navodilo. Časih je bil duhovnik tolažnik umirajočih, zdaj pa so razni duhovniki začeli s hudičem in s peklom rotiti umirajoče, duševno in telesno onemogle ljud», da naj kaj dajo za ško-
fove zavode. In čedalje bolj se množe testamenti, v katerih se večji in manjši zneski volijo za škofove zavode.
In še ni dovolj! Zgode se celo tatvine, čisto navadne tatvine in o takem slučaju hočemo danes poročati.
Pred tremi leti namreč 1. 1901 je umrl, če se ne motimo v Črnomlju duhovnik nemškega viteškega reda Klemenčtč. Ta duhovnik je bil pri neki dunajski zavarovalnici zavarovan za večji znesek in je imel dotično polico shranjeno pri sebi.
Kmalu po njegovi smrti in sicer dne 10. septembra 1901 je kancelar knezoškof i j skega ordinarjata v Ljubljani I. Šiška v imenu tega knezosko-fijskega ordinarijata dotični zavarovalnici predložil Kle menčičevo polioo in zahteval, da se mu izplača zavarovana v s o ca.
Zavarovalnica je prevzela polico, a predno je še zavarovano svoto izplačala, j e sindikat nemškega viteškega reda kot zapuščinska oblast zavarovalnici prepovedal, izplačati knezoško fijskemu ordinarijatu zavarovano svoto, in sicer z do-stavkom, daje dotična polica bila ukradena iz zapuščine omenjenega duhovnika Klemen čič a.
V pojasnenje je treba povedati, da za duhovnike nemškega viteškega reda ni sodišče zapuščinska oblast, nego sindikat nemškega viteškega reda.
Sedaj pa vprašamo: Kako je prišla iz zapuščine duhovnika Klemenčiča ukradena polica v roke knezoškofij-skemu uradu? Kako je mogel k n e z oš k o f i j s k i ordinarijat po svojem kancelarju I.Šiški in gotovo ne brez vednosti in privoljenja ljubljanskega škofa kot predstojnika ordi-
narijatapredložiti d o t i č n i z a -varovalnici to polico in zahtevati plačila?
Morda poreče kdo: knezoškofij-Bki ordinarijat je ravnal v dobri veri in ni vedel, da je polica ukradena.
To bi bilo mogoče in verjetno, ko bi ne bilo še nekaj drucega.
Sindikat nemškega viteškega reda, ki je kot zapuščinska oblast prepovedal, izplačati knezo-škofijskemu ordinarijatu zavarovano svoto, se je namreč z uradnim dopisom z dne 2 S. oktobra 1901. — obrnil do knezoško-fijskega ordinarija t a v Ljubljani, mu pojasnil, da je Kle-menčičeva polica bila ukradena in zahteval pojasnila.
Vsakdo nam mora pritrditi, če rečemo, da bi spodoben človek v takem slučaju storil vse, kar je v njegovih močeh, da se stvar pojasni in tat izroči zasluženi kazni.
Kaj pa je storil knezoškofij-■ ki ordinarijat, čigar predstojnik je škof Anton Bonaventura Jeglič in v Čigar imenu je I. Šiška predložil ukradeno polioo ter zahteval denar? Knezoško lijaki ordinarijat sploh ni dal odgovora na uradni dopis sindikata nemškega viteškega reda z dne 28 oktobra 1901 in tudi na opetovane pozive, naj vendar odgovori, ni sindikatu odpisal niti ene vrste — pa tudi denarja se ni upal zahtevati, kar bi gotovo storil, če bi mogel dokazati, da ima kako pravico do police.
Za danes se hočemo vzdržati vsakega nadaljnega komentarja; za danes naj zadostujejo suha dejstva, ki smo jih navedli, saj smrde kar do oblakov. Komentar bomo pisali kak drug dan. Tudi škofa Jegliča in kancelarja Šiško ne kličemo na odgovor, ker od njiju pravičnega pojasnila in opravičenja sploh ne pričakujemo.
Obračamo se pa do državnih oblastni j.   V   imenu   zakona, v
imenu ugleda justice, v imenu javne morale, v imenu osebne dostojnosti državnih organov in v imenu ljudske vesti zahtevamo od poklicanih oblastni], da nemudoma brez ozira na osebe store svojo sveto dolin ust, naj bo konec kakršenkoli, po načelu »fiat iustitia — pereat mundus«. _
Vojna na Daljnem Vztokn.
O prvem japonskem napadu na Port Artur.
V spominu še bode, da so angleški listi pri prvem napada na Port Artur pisali, da so bili Rusi vsled napada popolnoma presenečeni in da so bili ruski pomorski častniki iste noči v mestu in se udeležili nekega plesa, vsled Česar so se mogli Japonci popolnoma neopaženo približati pristanišču in pred vhodom v luko vsidrane ruske vojne ladje napasti, ne da bi bile te pripravljene na boj.
Mi smo že takrat naglašali, da so take in enake vesti gole laži. Da se v tem oziru nismo motili, potrjuje gospa Starkova, soproga portarturškega poveljnika admirala Starka, ki je pravkar došla iz Port Arturja v Petrograd Gospa Starkova pripoveduje: Ze nekaj dni pred 9. svečanom je bilo vse v Port Arturju silno vznemirjeno. Sicer še ni bilo nobenih določnih vesti o preteči vojni, vendar se je dalo iz privatnih poročil iz Petrograda sklepati, da se pripravljajo zelo resne stvari. Vsa posadka je bila na svojem mestu od admirala do zadnjega I vojaka. Napetost je končno postala tako velika, da se je vsakomur zdela največja nesreča ljubša, kakor taka moreča negotovost. Kako se more potem govoriti, da portarturska posadka ni bila „pripravljena* ? Jaz sicer ne vem, kako je bilo drugodi, to pa vem, daje bil Port Artur pripravljen za vse slučaje. Vse ladje so bile pripravljene na boj. V zadnjih dneh pred napadom so naše torpedovke od-plule iz pristanišča v svrho rekognosci-ranja. Častniki niso smeli biti dlje časa
v mestu kakor do 8. ure zvečer. Istega dne pa so imeli celo ukaz, da morajo biti že ob 5. uri popoldne na krovu svojih ladij, dasi še nikdo ni niti slutil, da se bo v isti noči izvšil napad. Bro-dovje je bilo usidrano na zunanji redi. Čim pa je došlo poročilo, da so se prekinile diplomatične zveze, ni nikdo več dvomil, da se bliža katastrofa z najhitrejšimi koraki. Kar se tiče ze mnogo omenjene zabave, dam lahko to-le pojasnilo: Istega dne je bil moj god. Posetilo me je mnogo dam in tudi nekaj oficirjev, toda izključno samo od armade. Moj mož se je že dlje časa vračal vsak dan redno ob 8. uri zvečer na svojo ladjo „Petropavlovsku in ni nikdar prenočil na suhem. Na večer usodepolne noči sem že zgodaj Šla spat. Naenkrat me je vzbudil iz sp anja grom topov. Skozi okno sem prezrla vse pristanišče. Mahoma je zletelo več alar-mirajoČih reket v zrak. Vedela sem takoj, da to ne pomeni ničesar dobrega. Sprva nisem mogla ničesar zvedeti, kaj se je dogodilo, šele pozneje je došla vest, da so Japonci napadli našo mornarico in da je nekaj naših ladij poškodovanih.
O eventualnem zavzetju Port Arturja se je izrazila gospa Starkova takole:
Z morske strani trdnjave ni mogoče zavzeti; sploh pa je na vseh straneh tako močno utrjena, kakor si človek niti ne more predstavljati. Živil in streljiva se nahaja v trdnjavi več kakor bi bilo potrebno. Premoga je v skladišču več nego 200.000 ton. Ruski pomorščaki ne verujejo na velike uspešne vojne operacij« japonske mornarice. Japonske ladje so pač velike in krasne, toda Japonci ne znajo ž njimi operirati. Japonci sicer ne streljajo slabo, vendar pa nimajo njihove granate skoro nobenega učinka. Japonski bombardma je Port Arturju zelo malo škodoval. Panika je nastala med bombardiranjem samo sprva med kitajskimi delavci, ki so v velikem strahu jeli bežati. Znano je, da se Japonci na vse načine trudijo, da bi svoje izgube pri-
Ljubljanski mežnar — pravi vzrok vojne na Daljnem Vztoku.
Senzačno razkritje iz diplomatičnih krogov.
Priobčil Dr. K. Ž. Mnogo se je v zadnjih časih pisalo po listih o pravih vzrokih vojne med Rusijo in Japonsko, a nmeje se, da je veČina teh Člankov bila le fantastična kombinacija žurnalistov ali pa diietantov na diplomatičnem polju; pravi diplomatje navadno ne obešajo skrivnosti svojih kabinetov na veliki zvon političnih listov, a Če izjemoma stopi kak diplomat med žurnaliste, stori to e primerno rezervo. Uredništvo „Slovenskega Naroda1* mi ne bode zame rilo, če izrečem tu mnenje, da je tudi imenitni slovanski diplomat, ki je v -Narodu" objavil nekatere misli o Vzrokih rusko-japonske vojne, postopal po tem receptu. Povedal je pač mnogo zanimivega, a virov in tajnih spletk, ki so bile odločilne, nam ni pojasnil.
Faktum je torej, da občinstvo še danes ni poučeno o pravih vzrokih vojne na Daljem Vztoku in da smo mi prvi, ki smo prišli tem vzrokom na sled!
Kako se nam je posrečilo 'pogledati za kulise te najnovejše svetovne žaloigre, tu ne bodemo razlagah, temveč hočemo kar začeti s pripovedovanjem. Le toliko še prej omenimo, da smo osebam, ki so prizadete v našem poročilu, večinona dali izmišljena imena, da jim ne delamo nepotrebnih sitnostij s svojimi razkritji.
Ljubljanska farna cerkev * * * ima mežnarja z imenom Pavle; ta Pavle pa ima nadebudnega sinka Jurčka, ki je poseben prijatelj pomaranč. Bilo je lansko pomlad, ko je Jurček necega dne absolutno hotel imeti eno pomarančo in oče Pavle je po dolgem obotavljanju žrtoval v ta namen 3 vinarje. Jurček je kupil pomarančo, razparal in pojedel jo kar na ulici, lupine pa seveda pometal na tla in sicer ravno poleg Štefetove proda jamice pred škofijo. Tedaj pa je slučaj nanesel, da so ob tistem Času Šli gospod kanonik Stanislav iz svoje hiše. Namenjeni so bili k stari, sila bogati, a na smrt bolni za-sebnici, gospej M. v  zadevah necega
testamenta. Nesreča je hotela, da so gospod stopili na lupino JurČkove pomaranče in da se jim je v tistem hipu spodrsnilo, grdo spodrsnilo! Obdržali so sicer ravnotežje, a zmago so plačali z dvema gumboma, ki sta se jima vsled obilnega napora odtrgala na hlačah. Ker vendar ni misliti, da bi tak gospod na dolgi poti tja in nazaj držali hlače v rokah, so se kanonik podali nazaj v stanovanje. Kuharica je bila sicer Šla k litanijam, a doma je bila Še gospodova nečakinja Katka, ki se je takrat v Ljubljani učila šivati. Na svoje začudenje so gospod Katko srečali na stopnicah; rekli so ji torej, naj gre nazaj popravit nesrečo. Ker sta bila gumba na ulici odletela, a doma ni bilo nič piavega nadomestila, je morala Katka najprej v prodajalnico po novih gumbov. Tako je preteklo dobre pol ure, preden so mogli gospod zopet na ulico, da dovrše, j kar so bili namenjeni.
Nezgoda gospoda kanonika pa je imela dvoje posledic. Nečakinja Katka je vsled Šivanja gumb zamudila rendez-vous s svojim ljubčekom Janezom, ki je služil tisti čas za „burša" pri grotu H., nadporočniku artilerijskega polka,
mudečega se v Ljubljani na poti iz manevrov. Burš Janez je imel od svojega gospoda strog ukaz, oddati nujno pismo na pošto. A ker je čez pol nre čakal na Katko, je zamudil pošto in brzovlak je odšel brez grofovega pisma. To pa je bilo osodepolno za dve slavni, plemeniti rodbini. Grof H. je bil namreč edini sin starega diplomata, ki je zastopal našo državo na kraljevem dvoru v * j * Na nujno Željo svojega starega očeta se je bil nadporoČnik zaročil s hčerko kneza i., a ljubil ni svoje neveste, ljubil je drugo! Čim bolj se je bližala poroka, tem nesreČnejši je bil mladi mož. Končno se je vendar ohrabril in pisal je nevesti v zadnjem hipu, da ne more biti njen soprog. To pismo pa se je po krivdi Janezovi zakasnelo in na gradu kneza V. so slovesno proglasili zaroko in obenem določili dan poroke mladega para. Dan pozneje je sicer došla odpoved nad-poroČnikova, a zdaj rodbinska čaat ni več dopuščala preklica. Grof je odpotoval iz Ljubljane, a malo dni pozneje so prinesli listi senzačno vest, da se je v Benetkah ustrelil mlad avstrijski kavalir — grof H. je raje šel v smrt, nego v nesrečni zakon . . .
Kauonikova nezgoda pa je imela še drugo posledico. Bolna gospa M. je nestrpno pričakovala gospoda kanonika, da bi izročila svoje imetje v prave roke. Ker ga pa ni bilo ob določeni uri, se je bolnice poprijela silna razburjenost in ko je končno došel kanonik, je Že ležala v agoniji — kap jo je bila zadela. Umrla je zato brez testamenta in vse ogromno premoženje je prišlo v roke dalnjemu sorodniku, baronu Z., ki je dotlej živel v jako skromnih razmerah in zastonj izkušal napraviti diplomatično karijero. Bil je talentiran, duhovit, raz-merno še mlad mož, znan v najvišjih krogih, a vsled denarnih zadreg ni mogel reflektirati na reprezentativna mesta. S smrtjo gospe M. pa se je situacija mahoma predrugaČila. Baronu Z. so obljubili prvo poslaniško mesto, ki se bo izpraznilo. In to se je kmalu zgodilo. Stari grof H. je vsled samomora edinega sina izgubil veselje do svoje službe in podal se je ves potrt v svoj zasluženi pokoj, na njegovo mesto pa je bil imenovan baron Z. Valed tega pa so a« razmere na kraljevem dvoru v * ^ <% kjer so sc tedaj stekale niti svetova« politike, bistveno izpremenile. Grof H. j t bil periona gratissima, znan z vaemi
krili, vendar pa se natanko ve, d a s o njihove izgube zelo velike.
Pred Vladivosiokom
Iz Petrograda se uradno demeutuje vest, da bi prišlo med vladivostoškim brodovjem in japonsko eskadro, bodisi na Širokem morju, bodisi v zalivu Posjet, do bitke; vse te vesti so izmišljene.
Iz japonskega vira pa se poroča, da je japonska eskadra od 6. t. m. naprej že trikrat bombardirala Vladi-vostok. Japonske granate so baje napravile v mestu veliko Škode in užgale del mesta, ki je postal žrtev požara. Ta vest ni potrjena, zato jo beležimo z vso rezervo; izkazalo se je namreč, da so bile še vse vesti, ki so prišle v zadnjem času iz Tokija — izmišljene. Iz Vladivostoka samega pa se javlja, da je dobil te dni poveljnik trdnjave po železnici iz Port Arturja dve novi torpedovki, kateri ste se takoj izpustili v morje in že opravljate svojo službo. V mestu samem vlada povsod mir in red. Korejsko prebivalstvo daje kar odkrito duška svojim simpatijam za Ruse. Korejci so se mestnemu poveljniku po nudili, da mu brezplačno preskrbe delavce, kolikor se jih bode rabilo za vzdrževanje utrdb.
Ob reki Jalu.
Iz Londona 80 te dni dohajala poročila, da se Rusi umikajo nazaj preko reko Jalu, d«* so pa Jsponci isto prekor&Č.li, zasedli Fen,?hv&ng-fcener in prišli tako Rusom zi hrbet. Te vesti so bile takoj n* prvi pogled n verjetne, lo kikor je bilo pričakovati, BO se tudi demeut.rale. Iz Petrograda 83 namreč brzojaviia, da je poročilo, da bi se ruska armad.*, umikala v smeri L'acjang Hajoeng, popohioma neutemeljeno in da se je spravilo med svet od Rusiji sovražne strani. Takisto se poroča iz NiUČvanga, da očividci z vso gotovostjo zatrju-ejo, da je v Feng-hvangčengu in njegovi okolici vse mirna. Nikdo ni5e3»r ne ve, da bi se bližali Japonci. Poročila, da bi se japonski vojaški oddelki bili pokazali na zapadnem obrežju reke Jalu, b e morajo smatrati kot naravnost neverjetna. Koncentracija ruske armade v bližini ruikega operacijskega središča obSuti kitajsko prebivalstvo kot veliko breme, zlasti v Liaojangu, kjer so Rusi zaplenili vsa poslopja. Na vseh železniških postajah se utrujajo vo,aške posadk:?. »Daiiy Chroniele« javlja, da delajo Rusi ob vseh strategično važ nih mestih ob reki Jalu, katerih bi bd morda . %di J&poncl polastili, ste vilne razstreline rove in podkops', I ob izUvu te roke pa so podložili množico podmorskih min. Sredotočje ruske armade se sedaj nahaja v Kiuiienhengu, H a j h e n g u in Fenghvaagčengu. »Daiiy Tele graph* pa piše: Japonoi so prav spretno in uspešno prikrivali svoje tkcije in jih še prikrivajo, da se ne da nič izvedeti o njihovih vojnih načrtih.  Najbrže pa je, da bodo prodi-
rali zaeno 18 severne Koreje proti reki Jalu in na jugu od polotoka Liaotong. (Toda tega morajo preje dobiti v roke in zasesti Port Artur, potem bodo dele mogli prodirati proti severu! Opomb ured )
Nov napad na Port Artur.
V sredo so Japonci, kakor smo Že včeraj brzojavno poročali, znova napadli Port Artur. O tem napadu je namestnik Aleksejev brzojavil carju Nikolaju tole: Poveljnik portarturŠke trdnjave sporoča: Okoli 1. ure popol-noČi so se prikazale na obzorju sovražne ladje — najbrže torpedovke, na katere so jele naše baterije ob 2. uri 40 min. streljali. Naše torpedovke so takoj odplule iz pristanišča *n se okoli 4. ure zjutraj spopadle z japonskimi ladjami zapadno od svetilnika pri Liao-č a n u. Razvil se je boj, a k o m a j je palo nekaj strelov, se je sovražnik umaknil v južni smeri, d očim so se naše torpedovke nepoškodovane vrnile v pristanišče ob <3. uri zjutraj. Poveljnik pa jih je zuova odposlal rekoguoscirat; torpedovke so se nato vrnile čez pol ure, ko so izsledile sovražno brodovje. Japouci, ki so imeli 14 ladij, so se nato približali in jeli bombardirati naše križarke in fore. Naše baterije, zlasti na Liaočanu so neprestano in krepko streljale na japonsko brodovje. Kakšeu je bil izid tega boja, Aleksejev ne poroča. Iz dosedanje izkušnje pa že lahko povemo naprej, da bodo Japonci odšli izpred Port Arturja — po japonskih in angleških zatrdilih seveda — brez vsakih izgub, doČim bodo Rusi imeli vse svoje ladje poškodovane. Japonske ladje pa niso nikoli poškodovane, a vendar poročajo očividci, ki so prišli iz Nagasakija v š a n g-haj, da se v vseh japonskih ladje delnicah p opravljajo samo tiste ladje, ki so bilepredPort Arturjem poškodovane.
Načrti Port Arturja v japonskih rokah ?
Iz Tiensina se poroča „Morning Leadru", da seje neki Japonki, ki je ubežala iz Daljnega, posrečilo na poseben način, ki je pa še sedaj stroga tajnost, ukrasti ruski vojaški oblasti uradne načrte in karte o pristaniščih v Port Arturju in Daljnem, ki so se skrbno čuvali kot velika ta nost. Nato je nemudoma odpotovala v Tokijo in načrte izročila japonski vladi, ki je takoj uvidela veliko važnost teh listin ter tatico odlikovala z visokim redom.
Mislimo, da nam ni treba nagla-šati, da je cela stvar — bajka, katero si je izmislil kak angleški korespondent v Tiensinu, ki ni imel ničesar drugega poročati v London. Ker ni novic z bojišča, občinstvo pa hoče imeti novic, si morajo korespondenti pac razne novosti izmišljati, da zadovolje ljudsko radovednost in hlepenje po sen/.acijo-nelnostih!
Ukaz predsednika Roosevelta.
Predsednik Zedinjenih severnoameriških držav Roosevclt je  izdal z ozi
rom na rusko-japonsko vojno tale ukaz:
Vsem vladnim uradnikom v civilni upravi, v armadi in v mornarici se ukazuje, da se ne ravnajo v času rusko-joponske vojne ne le po navodilih predsednikove ne v tralnost ne proklamacije, ampak se tudi vzdržujejo vseh dejanj ali izjav, ki bi dale eni ali drugi v o j u j o č i se sili upravičen vzrok, se pritoževati. Vlada Združenih držav ne zastopa samo ljudstva Združenih držav v odkritosrčnosti, s katero se trudi hoditi po pota stroge nevtralnosti, ampak tudi v oni odkritosrčnosti, s katero obžaluje pri-četek te vojne, iu upa, da bi se ta vojna končala čim preje mogoče in z najmanjšimi izgubami vojujočih se strank. Narod z veliko močjo in z velikim samozaupanjem naj strogo pazi ne samo na pravice, marveč tudi na občutljivost svojih sosedov. V mednarodnem občevanju, bi vsepovsodi morala vladati vljudnost in zmernost, prav tako, kakor je to običaj v privatnem življenju. Zato se od vseh državnih uradnikov, najsi bodo že v civilni upravi, v armadi ali v mornarici, pričakuje, da se bodo v besedi in dejanju zadržali tako, da ne bodo dali nobeni tuji in prijateljski državi, sploh nikomur, s katerim živimo v prijateljstvu, upravičenega povoda, se čutiti žaljenim in se proti temu pritoževati.
Državni zbor.
Dunaj, 11. marca. V začetka seje je provzrocil sam predsednik grof Vetter precej homatij, ker ni poznal opravilnika ter se šele pozneje prepričal, da o njegovi izjavi ni pripuščena debata. V ostalem pa je bila seja ob-strukcijska. Prečitalo se je nebroj interpelacij in osemkrat se je glasovalo po imenih. Izključeno je skoraj, da bi se rekrutna predloga rešila tekom meseca marca ter se bodo nabori najbrže morali znova preložiti. Tudi volitev delegatov v tem zasedanju je nemogoča.
Parlament se bo moral vsled v tega po Veliki noči zopet sklicati. Kakor vse kaže, nima vlada posebnega zaupanja v pomoč, ki so jo ponudili Nemci v uničenje obstrukcije. Dosegli so s svojo akcijo edino to, da češki poslanci ne morejo čez nedeljo domov. V soboto je namreč nalašč določena seja do poznega večera, a v ponedeljek se začne že ob 10. dopoldne.
Najprej so se dobesedno prečitale vse došle vloge, potem so se morale raztolmačiti razne peticije. Potem se je pri osmih peticijah dvakrat glasovalo, kar je vselej zamudilo eno uro. Predsednik je naznanil, da so vsi Člani grajalnega odseka odložili mandate, vsled česar se vrše po seji nove volitve v odsek. Nato se je začelo razpravljati o nujnih predlogih. Posl. Kratochvil je v daljšem govoru utemeljeval svoj nujni predlog glede izpremembe obrtnega reda. — Potom seje razprava prekinila. Po-
slanca Stein in Kasper sla se začela prepirati s predsednikom, zakaj se grajalni odsek znova sestavlja, ko je vendar že obstal ter tudi sklepal. Pred sednik ju je zadostno poučil ter zaključil sejo ob 6. zvečer. Danes je zopet seja.
Proti češki obstrukciji.
Dunaj, 11. marca. Izvršilni odbor nemških strank je imel danes opetne sestanke, na katerih so se izdelali načrti, kako bi se dala pobijati češka obstrukcija. Sklenilo seje, da se obstrukcija izolira, da se nemške stranke ne udeleže debat o nujnih predlogih, niti se ne oglasijo z medklici, temuč se popolnoma pasivno zdrže. Vsak dan se vrši plenarna seja kar mogoče dolgo. Predsedstvu se naroČi, da se strogo drži opravil nika ter ne pusti obstrukcijonistom govoriti o vsem mogočem, tudi grajalni odsek se ne skliče na vsako zahtevo. Krščanski socialisti, pred vsem dr. Lueger je zahteval, naj se opravilnik spremeni. Svoje načrte predlože Nemci tudi Poljakom, ker računajo na njihovo popolno pomoč.
Afera v grajalnem odseku.
Dunaj, 11 marca. Na tož^o posl. Sehnuia v imenu čeških poslancev bi bil i:.oral sodili grajalni odsek o poslancih Stei u in H e r-zogu, ki sta najgrsta psova'a Cebe ter klic tla na galerijo, naj Cthe po bije na ulici, ko pridejo il zbora.c-s. In vkijub taki žalitvi ni imel poljski pesi Byk poguma, da bi bil prevzel perečevanje, a pr.d.-^ii: k polj»ki p rl Gniewosz se je celo pridružil onim, ki so bili mnenja, da nemške pso?ke niso žaljive za Cehe. Ker končno ni hotel nobeden član prevzeti referata, so v^i odlciih mandate. Nemci pa se smejejo taki Blcgi in taki radikalnosti Slovanov. — Nocoj se je volil novi grajalni odsek, in sicer so se izvolili poslanci: P loj, Vuko vic, Rozkovski, B arvin-8ki, Delugan, Choo, Poninski, Baltazzi mPancb. Načelnikom si je odsek izvolil Rozkovskega-
Skupna slovanska akcija
Dunaj, 11. marca. Danes po poldne je bilo posvetovanje Cehov, Slovencev, Hrvatov in Malo-rusov o skupnem taktičnem postopa nu. Seja je trajala tri ure sproženi načrti se predložijo posameznim klubi m, a v torek je zopet sestanek. — V jutrišnji se)i državnega zbera vprašajo slovenski, hrvatskim italijanski poslanci ministrskega predsednika, ali hoče vlada z ist mi sredstvi in z isto odločnostjo braniti svobodo nenemških dijakov na dunajskem vseučilišču, kakor stori to za nemške dijake v Pragi.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 11. marca. Vsled mirovnega sklepa vlada v zbornici patrijarhaticna sloga. Opozicionalci sede med vladnimi pristaši ter se najljubeznjivejše pogovarjajo. Na hodniku stojita grof Apponji m T i s z a
ter se kar ločiti ne moreta.   Mrdt . je prinesel grofu Tiazi tajnik pismet^, čestitko   od   boln?gi    K o s s u 11,, T.sza je bil ginjen ter je napoved&j da  pohiti   že  popoldne  k  bolne , ■ »prijatelju*. Vse strank« so edine, <J kupijo staremu častnemu predsedn | I Koesutbove stranke T ha l y ju rastr.J sabljo, ker je dosegel pomirjenje, ^ Začela se je generalna debata o krut ni  predlogi.   Vsi govor so se omejili na kratke izjave lir bovški minister N y i r i se je ginjti zahvaljeval. P r e d i o g a se je spr^ jela v glavni debati ter se koj  začela  podrobna deba'< Določilo se je, da se nabori začn< 21. marca ter se dovršijo z 20 *jjr lom. Dne 9. maja se odpuste vsi m domestni rezervisti. V kratki dr i so se sprejeli vsi Irij« pii | grafi tudi v podrobni de ban Jutri se vrši tretje branje, pot-in razprava o idem ni teti
Dogodki na Balkanu,
So un 11. marca. Albanski i J miri se ae ntso j^ol^gl?. V Peču I Mitrovici je v«tavljen vsakršen proirvj Pogajanja m^d Turki in Albanci m nadaljujejo. Albanci vztrajajo pri sv jih zahtevah, da se v oj.hov.h pofcrJ jin*h ne ame nastaviti noben krMaal ski orožnik ali ur.tdmk.
Solun,  10   marca. Včeraj priredili tukaj Grki resne politični manifestacije, ker se je izvedelo, d: so   Bolgari   v   notranjih pokrajina: začeli preganjati Grke. Umorjenih j« baje že bilo nekoliko grških du | mfcov.  Metropolit je peijU | deputacijo k vaiiju-
Nova vohunska afera na Fran coskem
Pariz, 11. m&roa. V mornar o nem ministrstvu so zaprli podčas nika-pisarja Martina in neko že sko. Martin je izdal japonskemu p slaništvu več zelo važnih vojni načrtov, med temi tudi načrte francoskih podmorskih ladjah, kar i je Angleška že zdavna želela poznati Vohunstvo se je razkrilo na ta natis ker je dobil neki častnik istega un izdajalcu namenjeno pismo od japon skega vojaškega atašeja.
Pruski deželni zbor.
Berolin, 11. marca. Mur- : Hammerstein je odgovarjal ni pritožbe Poljaka Czariinskegs Minister je rekel, da je prizadevanje, da pridejo v poljskih pokrajinah nemška imena do veljave, popolno upn vičeno. Poljaki naj med seboj govore poljski kolikor hočejo, v nemški: zadevah pa morajo (?) nemško g riti. Ponovil je: »Nemci smo mi preveč popustljiv: proti žalitvam Poljakov; mi imamo v državi in f Prusiji zapovedovati in vi — Poljak — morate ubogati!«
Proti jezuitom
Berolin, 11. marca. Jezuitom ne bo veliko pomagalo, da se je od
Dalje v pnilogi-
poslanci in ministri; kot diplomat stare šole in kot potomec slovanskih pra-dedov je simpatiziral z Rusijo, a kot osebni prijatelj japonskega poslanca Nugasakija, najslavnejšega diplomata te rase, je imel kakor nihče drugi priliko, pomirjevalno vplivati na političnem ob-nebju. Ves svet je bil prepričan, poslanec grof H. je slavni, četudi ne direktni steber za ohranitev miru med Rusijo in Japonsko. Drugače pa je bilo z njegovim naslednikom. Imel je sicer resno voljo, nadaljevati politiko svojega prednika, a kot novinec je imel premalo osobnega znanja in intimnih zvez; njegove simpatije so bile v vsenemškem taboru in nehote je bil vzrok, da se je razmerje v diplomatskem koru v * * * čisto predrugačilo. Vplivne osebe grofa H. je manjkalo in kmalu sta se pokazali dve struji. Američanski poslanec in zastopnik angleške vlade sta sedaj z uspehom vprizorila marsikatero intrigo in obzorje svetovne politike je postajalo vedno temneje. Težišče te politike seje vsled narisanib razmer preselilo na cesarski dvor v * * * in avstrijski diplomaciji je padla posredovalna vloga iz rok. Niti svetovne politike so po odpoklicu grofu II. vzeli v roke faktorji, ki
niso bili Slovanom prijazni in ki so Japonce ščuvali v boj proti Rusiji. K tem vspekom američanskih in angleških diplomatov se je pridružil še nov do-godljaj. Znano je, da se na Japonskem bojujeta stari plemctaški rodbini Imagate in Nemagate za politično nadvlado. Med obema obiteljima kipi kruto sovraštvo. Poslanec Nugasaki je iz rodbine Imagate in zato marki Nemagate in njegova stranka vsepovsodi že principijelno intrigira proti Nugasakiju. A ker je stari grof H. svoje dni izposloval pri kralju, da je vladar sporočil v Tokio, da smatra obstanek poslanca Nugasakija za osebno uslugo, ki mu jo stavi Japonska, se je Nugasaki obdržal na svojem mestu, ž njim vred pa mirovna politika rumene rase. Po odhodu grofa H. ni nihče več ščitil poslanca Nugasakija in ko so Nemagatje na svojo stran pridobili celo sloveČo plesalko Micu Daimi, ki igra na japonskem dvoru vlogo neke rumene Cleo de Merode, jc bil odpoklic Nuga sakiju sklenjena stvar. Na njegovo mesto je prišel zaupnik bojne stranke Nemagate na kraljevi dvor v * + *. Vsled tega je bilo tudi stališče japonskih poslanikov na drugih dvorih, osobito pa na ruskem, kolikor je bilo teh
diplomatov še pristašev mirovne politike, torej nasprotnikov Nemagate, sila omajano. Postali so brez vpliva in prišlo je tako daleč, da so na pošti Tokio odpirali njihova poročila in jih, če niso bili stranki Nemagate všeč, celo uničevali. Pri tem podjetju je igrala Častihlepna Micu Daimi glavno vlogo, kajti policijski minister Curujaki je bil njen nekdanji ljubimec in torej njena kreatura. Zastonj so bila svarilna prizadevanja pristašev rodbine Imagate. Micu Daimi in njeni prijatelji so jih izpodrinili na dvoru in bojna stranka, bojna samo iz starega sovraštva do rodbine Imagate, je prišla na krmilo, razburkala je politične strasti v narodu iu zajela celo miroljubni odgovor ruske vlade na japonsko noto, s tem pa pripravila omahujočega mikada do vojne — no pa to so že zadnji, obče znaui dogodki, katerih pač ni treba tu ponavljati . . .
Torej: Ko bi ne bilo mežnarja Pavleta, bi ne bilo JurČka in Jurček bi ne bil metal pomarančnih lupin po tleh, a gospod kanonik Stanislav bi se ne bili spodrsnili, bi ne bili izgubili dveh gumbov in njih nečakinja Katka bi ne bila zamudila rendezvousa, gospod sami pa bi  ne bili zamudili testamenta pri
bolni gospej M.; ko bi ne bila Katka zamudila rendezvousa, bi Jauez ne bil zamudil pošte in nadporočnik grot II. bi se ne bil ustrelil, njegov oče, stari in vplivni poslanik na kraljevem dvoru v * * * pa bi ne bil šel v pokoj. Ko bi nadalje gospod kanonik Stanislav ne bili zamudili testamenta, bi ne bil baron Z. dedič: ko bi pa baron Z. ne postal dedič, bi mu bila zaprta diplomatičua karijera. Sprememb pri poslaništvu bi torej ne bilo, in miru sovražni diplo-matje bi ne bili prišli na površje, japonski poslanik Nugasaki bi ne bil odpoklican, miroljubna stranka Imagate bi ne bila prišla ob vpliv in bojaželjua rodbina Nemagate bi ne bila dobila v roke krmila — mir bi bil ohranjen. Med mežnarjem Pavletom in vojno na Daljnem vztoku je torej dokazana tesna organska zveza: Ko bi Pavleta ne bilo, bi vojne ne bilo!
Pri kraju smo s svojim senzacnim razkritjem. Le ljubav do milega nam naroda je bila povod, da smo to poročilo najprvo objavili v slovenskem dnevniku. Sedaj ga pa smejo ponatisniti tudi drugi svetovni listi!
Pod novim orlom.
Zgodovinska povest.
Četrti del.
V.
Mala ilirska armada se ni m ubraniti Avstrijcev, ki so sejčirndaljl bo j bi;ž*li Ljubljani.  Zasedli so Št Vid in ko je bil  g*n*r*l Belotn Tacnu po  Ijutem  boju poražen -zasedli tudi Črnuče, St. Jakob in D M. v Polju, med tem ko je bil gi ral Mtlutmović v Rudniku.
Dne 28. septembra zjutraj je »t lik avstrijski oddelek od treh str. pritisnil na Ljubljano in predrl mesto. Kakor filfeaff se je avstri|8k vojaštvo zapodilo v mesto in Ilire so se umikali, ker so biii preslab za obrambo. Ali naenkrat se j Tržaške ceste čulo trobentanje in i divjem diru je pritekel nov ilir h polk v mesto in se zapodil na Av strijce. Po ulicah so pokale pušk z grada so zagrmeli topovi in vne ae je kratek, a ljut boj. čez debri uro so morah Avstrijci bežati, predno je prebivalstvo prav vede. odkod je prišla pomoč Ko pa se ;< zaznalo, da je  bil  prihitel  genr j
pravil § 2 državnega zakona, ki jim branil naseljevanje na Nemškem. i'se turingieke drŽave bodo obnovile
rjvno moi starejših deželnih zako-
po*-
pripravljen deželni zakon proti jezu-totn ter Be predloži takoj v prihod .jem zasedanju.
Tudi anhaltski deželni zbor ima
Dopisi.
Iz Medvod. Občina Medvode je .nedavno izvolila dva Črnosuknježa za Častna občaua, nekega Dolinarja, tam ekod iz hribov, ki ga niti tretjina „bčine ne pozna, in dobro znanega, tam doli ua Dolenjskem službujočega župnika, ki sliši na ime liirše. Sedaj vas pa vprašamo, občinski kimavci, da nam pojasnite, kaj sta vendar ta dva ma-zifjenca storila tako koristnega za našo občino? S čim sta vendar zaslužila, biti roljena za častna občana? Ako vam je ak Dolinar tam iz hribov kupil kakih
0 metrov klobas, in kakih 24 litrov Aninega vinca, kakor so se pozneje občinski možje sami hvalili, katero množino Ste pri zadnji občinski seji zavžili, e tO še vendar vedno premajhna zaluča da bi se poplačala s častnim JibOanstvom. Kaj mislite res našo občino Da beraško palico spraviti, da nam ;ame take pijavke spravljate v občino? ?ares lepa občina! Ne vem, da se ti na novo izvoljeni častni občani ne sramujejo biti od takih mož izvoljeni, ko
endar sami dobro vedo,  da niso za bcino prav  ničesar storili, kvečjemu, ,ko so za škofove zavode nekaj krone z ljudstva izpreSali. To je vsa njihova asluga.   In teh   ljudi ni sram take _.plome  sprejeti,  namesto  da  bi jih vračali z opombo:  Se ne sprejme, ker revee po  Žlindri  smrdi.   Pred nekaj iti je ta občina volila Častnim občanom ekega Prusa, kateri bi drugače v naši _ržavi ne bil mogel dobiti mastne službe, to je g. Elbert, prost v Novem mestu, ko je prišla naša občina do tega, da g. Elberta z odprtimi rokami pod vojo streho vzela,  Še vedno ni po-sneno.   Tako se torej volijo častni )čani v naši občini.   Kje pa ste od-»rniki z Županom na čelu? Bojimo se, a nam v bodoče še Grabnarjevega ineza iz Smlednika izvolite za Častna občana.   Saj  bi to gotovo bolje Lslužil, kakor Dolinar in Hirše. Pa kaj oremo, ko se pri občinskih sejah taka nožina vina povžije, da potem možje ! vedo, kaj volijo in store.   Tako pa 5 pojde več! Soobčani — na noge in ejmo, da se prihodnjič občinski odbor trebi, ter nadomesti z boljšimi možmi, ugače ne bo dosti 10% občinske na-ade.  Županov oče bodo rekli: „Gor naklado za take častne občane — amo premalo denarja — na pivo in anje se še lahko 5% naloži". Pa mu
1 zopet spodletelo. Toliko za danes, ihodnjič kaj več. Za Vas, županov a, jim imamo pa še veliko na razlago. Le mirnim srcem jih pričakujte, i se Vam ne bo Vaš stolček preveč majal. Na svidenje!
Več občanov.
Iz Kamnika. V sobotnem Slovencu" smo čitali, da je prevzela bče spoštovana tvrdka Šubelj-Kumer prodajo „Slovenca". No, ker je bila ta Itacuna do sedaj prav slabo obiskana, je mogoče, da zdaj s „Slovencem" vred pride tudi blagoslov božji nad to obče spoštovano štacuno. Do sedaj ni pomagala nobena reč. Da si ravno je vse osobje z g. Šubelj-Kumrom vpisano v Marijino družbo in obiskuje vse pobožne igre in predstave v Katoliškem doma, je bilo vendar vse zastonj in ni bilo sreče in blagoslova božjega. Lan-
] t
d
i
s:
h D a
L
i
■
ti
m
sko leto je ta obče spoštovana tvrdka, da bi nekaterim gostilničarjem tudi, kolikor je mogoče, škodovala napravila gostilno — saj se razume samo ob sebi, da katoliško gostilno — v svoji štacuni na Glavnem trga. Kakor ae sliši, točijo prav dobro: vino, pivo in tudi „ta kratki" se dobi, seveda vse najboljše vrste. Pa tudi ostarija ni pridobila tej obče spoštovani tvrdki blagostanja. Vzrok je gotovo to, ker to ošta-rijo obiskujejo sami pristni in dobri kamniški katoličani z g. Jakobom imajo ti Šmenti to vero da, Čim več se zastonj dobi, tem boljši je. To pa gotovo nese. Letos je pa prevzela ta obče spoštovana ^.štacuua še prodajo katoliškega Časopisa „Slovenca". Sedaj pa pride gotovo nad to podjetje tudi blagoslov božji. S tem je, kakor mislim, ta šta-cuna preskrbljena z vsem; postala je prodajalna raznovrstnih reČi na drobno in debelo, katoliška oštarija in povrh Še zaloga katoliških časopisov. Kaj hočete Še več? Zavedni Kamničani, podpirajte to obče apoštovanu štacuno, par-don tvrdko. No, ker že pišem, pa naj bo še to povedano. V nnedeijo, dne'6. su-Šca so igrale e Katoliškem domu — ali, saj — ni r s, v Kamniškem domn — Marijine device igro „Na Marijinem srcu." Kako so igrale, ne vem, ker nisem videl. Nekaj sem pa videl na svoje oči. Ko je igra minula, sta prišla spodaj čakat dva fauta svojih deklet-igralk ter jih spremila domov ali kam drugam. Mogoče so še enkrat uprizorili igro pa ne na Marijinem srcu, ampak na srcu svojega ljubimca. Tako se mlado katoliško ljudstvo izobrazi v vsem.
Iz S t. Ruiierta. Pretečeni ponedeljek in torek so bile v Št. Ru pertu občinske volitve. Z vsemi silami je deloval ves klerikalni aparat: iajmo-šter, kaplan, njihova posojilnica, mež-narji, komandirani podrepuiki in mnogi zaslepljeni backi. Izrabljalo se je velikonočno izpraševanje, zlorabljala leca itd. Pretečeni teden so bile maše po vseh podružnicah, da sta mogla gas-puda obleteti tudi najoddaljenejše kraje in obdelovati volivce. Tudi dolski faj-mošter se je že mesec dni pehal in osebno prignal iz hribov okoli 50 nezavednih volivcev, ki jih je gnal kakor kostrune v semenj. Nekdo je skušal enega teh modrih pregovoriti, da bi volil značajne može poštenjake, pa je dobil kratek odgovor: „Potem bi bil ferdaman!" Ta odgovor osvetljuje, s Čim se je delovalo. Največ podplatov je strgal šentpeterski mežnar — saj ne zastonj. Od ženic je pobiral pooblastila. Eni ali dvema je kar ukazal: „Tu le podpiši, če si še naše vere in krščanska!" — Lagali so se, da se je kar kadilo, n. pr. .Ako liberalci zmagajo, bodo zidali novo šolo, ki bo stala 15 ali 20.000 ali še več, ako pa zmagamo mi, bo samo en učitelj in nobenega žandarja. Poštene može so črnili že dva meseca, da so naposled sami verjeli svoje laži. Iz neke vasi so z volmi pripeljali volivca, ki že tri leta ni bil pri maši. Ko bi hoteli povedati vse be-dastoče, ki so jih uganjali, ne bi zadostovale cele bukve. Vzlic temu jim je šla trda. S pičlo večino okoli 20 glasov so zmagali v dragem in tretjem razredu. Drugi dan pa so prišli največji davkoplačevalci, možje volilci prvega razreda. Ti se pa niso dali komandirati ter so odločno pokazali, da ne zaupajo takim ljudem, kakor sta jih voliti ukazala fajrnoštcr in kaplan ter so izvolili neustrašene može, ki bodo klerikalcem pri občinskem gospodarstvu lahko gledali na prste. Čast takim možem, ki še držijo na poštenost in moštvo in se ne dajo kar tako preslepiti ! In kdo bo pa tudi verjel Zajcu in Paradelnu, naj si bosta tudi kaplanova zaupnika in prijatelja!   Kdor pozna te
kričače, naj jih malo opiše, da bo izvedela tudi širša javnost, s kakimi ele menti se družijo  gospodje v farovžu. Po njih delovanju jih bodemo spoznali.
Z Jesenic. Že leta je tega, kar naši iajmoštri in kaplani nič več du-hovskega dela nimajo. Poprejšnje čase so naši maziljenci v dolgih Črnih haljah v svojem prostem Času obiskovali bolnike, obiskovali domače reveže in jim dajali duševne in telesne pomoči. Držali so se po zapovedih evangelija. »Resnično, resnično vam povem, kar ste mojemu najmanjšemu bratu storili, to ste meni storili." A danes? Danes je vse drugače! Odlikujejo se posebno tudi na Gorenjskem na^i jeseniški kaplani. Ker nimajo nič več dela, in se malo brigajo za duše, za bolne iu reveže, pa pisarijo v „Slovenca" in se lažejo tako, da se kar kadi. Vzemimo jam) zopet „Slovenca" od 5. marca 11. 53 v roke in poglejmo malo „Jese-nilte novice". Kdor tukaj prebiva in živi, naj bode potem klerikalec, liberalec ali hinavec, vsak mora pokati smeha, kajti ta časopis je brati le v pustnih dnevih in še te dni ga morejo brati samo pustne Šeme. Ozirati se moramo samo na »Slovencev" dopis iz Javornika. Nova šola, da nova šola smrdi našim popom, ker vedo, da smo naprednega mišljenja in da se ne zmenimo za ono hinavstvo, katero se je v svojem času vcepljalo mladini. Kar se tiče liberalnega žganja, moramo pa le pripoznati, da jeruža in šnopsa v klerikalnem konsurau na Jesenicah največ klerikalci požro, ako ravno nima kou sum pravice žganje prodajati, tako da so se morali delavci v tovarni kaznovati, ker so bili preveč v Krekov šnops zaljubljeni! Capito, gospod kapelan Zabredli? Dopisnik hoče nastopiti tudi kot učenjak, mžener in obrtni nadzornik. Oj, ta reva, kako se nam smiliš ! Kaj ti, ubožec, ki se nisi ničesar učil, pa bi rad dajal navodila, kako bi se morala zidati nova tovarna na Ja vorniku? Tovarna je dosti velika a sedaj še skoro nič strojev ni notri. Pridi čez leto dni, potem si ogledamo prostor in tedaj ti obrtni nadzornik pove na ušesa, da je tovarna dosti velika, moderna in prava krasota za Ja-vornik. Jeseniški konsum in jeruš pa spravi v kraj in potem bo kmalu manj poškodb. Ker se pa tako potegnješ za tovarno, povej nam no, zakaj ne napravi Anton Bonaventura kake tovarne mesto da v Št. Vidu za ljudski denar zida nepotrebne zavode. Ako se škofu in njegovim kaplanom kranjski delavec tako smili, zakaj mu ne preskrbe boljšega zaslužka in več prilike za zaslužek? Pa naš kaplan že poskrbi za ubogega delavca dober in velik prostor tam pri Sv. Lenartu, za svoj trebuh pa nekaj več poličev vina!
Klerikalizam je proti učiteljstvu.
Ako klerikalci trdijo, da so oni prijatelji učiteljstva, lažejo prav predrzno in debelo. Še bolj predrzno in debelo pa je njih javkanje, da so za poboljšanje plač učiteljem. To nam že spričuje pisava „Slovenca" in „Domoljuba", ki vedno grozita in strašita ljudstvo, koliko bode stalo zvišanje učiteljskih plač. Kadar pa so klerikalci ^ami med seboj, takrat pa povedo brez strahu, da so učitelji dovolj plačani in da jim ni treba kaj poboljška. Tako je /adnjo nedeljo sedelo nekaj klerikalcev a dvema duhovnikoma v gostilni Tudi eden naprednjak je bil zraven in vnel se je pogovor o učiteljskih plačah. Ko je naprednjak rekel, da so učitelji zares slabo plačani, odgovori eden naj zagrizenejših klerikalcev, toda sicer na-
vaden kmet: „Najslabše plačani učitelj bolje izhaja, kakor najboljši kmet.* Naprednjak: nPa učitelj se mora stanu primerno oblačiti, ne more hoditi strgan okrog!" Klerikalec: „ Zakaj pa moram hoditi jaz, ki učitelja plačujem 9 !u
V takem tonu se je razvijal še pogovor naprej. Duhovnikov ni nobeden rekel ničesar in sta molče pritrjevala modrovanju klerikalnega kmeta.
Ti zabiti klerikalci hočejo, da bi učitelji hodili tako oblečeni kakor konjski hlapci in sklicujejo se na to, da tudi oni vzdržujejo učiteljstvo, hodijo zasvaljkani okrog. Ti nezavedneži pa ne vidijo, da delo učitelja je drugačno delo, kakor tistega, ki kida gnoj in njivo orje. Prečudno je tudi to, da od duhovnikov, katere ravno tako kmetje vzdržujejo, ne zahtevajo, da bi hodili tako napravljeni okrog, kakor sami. Ako greš po deželi, dobiš takih slučajev dovolj, in Čim bolj so zagrizeni kleri-kalei, tem bolj so proti učiteljstvu iu proti zvišanju plač.
Ta zaslepljena množica ne vidi učitelja, koliko se trudi z otroki in kako premajhno plačo ima za to. In kdo je glavni faktor, ki podžiga to ljudsko zaslepljenost in sovraštvo ? Duhovščina, tista duhovščina, ki ima vsak dan 24ur prostih in v tem času ne ve koristneje delovati, kakor da ljudstvo hujska z besedo in pisanjem.
Ta, vsega dobrega prenasičena gospoda, bi najrajši do zadnjega učitelja vse uničila, ako bi se dalo. Ti ljudje, ki nimajo nobene druge skrbi, kakor polniti svoje trebuhe in tihotapiti za ženstvom, bi se samega veselja valjali po tleh, ako bi mogli učiteljstvo iztradati.
In kmet jim vse v polnem obsegu pritrjuje. Kmečki možakarji zabavljajo v nedeljo čez visoke davke in naklade, drugo nedeljo pa se oznani v cerkvi darovanje za papeža, za škofove za vode in druge take popolnoma za kmeta brezkoristne stvari. Ravnoisti možakarji, ki so zabavljali na visoke davke, nesejo spokorjenih obrazov goldinarje okrog altarja, in Biromašna vas, broječa nekaj sto duš, zloži v petih minutah brez godrnanja do 50 gld. in še več. Vsa dežela pa znosi za papeža, ško fove zavode, za zamorčke, mUijone, za razne bratovščine toliko tisočakov, da bi se z njimi dalo marsikaj koristnejšega narediti.
To gre leto za letom. „Zavedno" ljudstvo pa znaša in nič ne zabavlja, zato, ker znajo duhovni gospodje vse to kot dobro delo ljudem vtepsti v glavo.
Vse to opazujoč, mora človek skleniti, delati proti temu sistematičnemu izsesavanju ljudstva. Čuda ni, ako se povsodi oglašajo: Pegi u klerikalizmu! Pogin mu, zakaj, dokler bode imel ta svojo sedanjo moč, ne bodo se razmere izpremenile in ljudstvo se bode še naprej izžemalo za nepotrebno izdatke. Ako pa bode treba zare3 potrebne in koristne stvari izvesti, jezilo se bode nad njimi
Ravno učiteljsko gmotno vprašanje je občutno tangirano pri tem. Zato je umevno, da je vse učiteljstvo ogorčeno nad klerikalno stranko, ki je zakrivila ves položaj za učiteljstvo tako slab. Cisto opravičeno je potemtakem učiteljstvo, da kliče pogin klerikalizmu, ki le slabo želi učiteljstvu.
H ■ > ■ ■ skia
Pšice iz ribniške doline.
§ 77. Konzorcij „pšičarjev" je sklenil, da se udeleži konkurenčnega boja za nagrado najboljšega dopisa „Motu proprio". Radi tega prosimo, da se naše „Pšiceu v tem zmislu ocenjujejo.
§ 78. Ako se nam posreči, da dobimo nagrado 20 ali še celo vseh 40 kron, nagradili bodemo gospoda dr. SchifTrerja in gospoda lekarnika Ančika, za primerno odvajevalno sredstvo, katero naj prvi i znaj de in drugi izgotovi, kajti Purgen, Rakoczv, mana z gorČičnim listjem in druga taka odvajevalna sredstva ne delujejo dovolj sigurno. Tako tudi dame trdijo. Ako se posreči, iznajti tako sredstvo, bodo naši klerikalci zelo veseli, da se po tolikem času vendar enkrat spravi dr. Tavčarjev shod, z vsemi poslušalci iz Želod-cov naših fajmoštrov in kaplanov.
§ 79. Naši klerikalci, bodi si raa ziljeni ali nemaziljeni,   šele sedaj priznavajo, da je bil dr. Tavčarjev shod res impozanten.   Le še par tacih shodov, pa so — preč. Buč.
§ 80. Klub ribniških kolesarjev je sklenil,*da se vrže zabavni večeri vsak prvi četrtek v mesecu in sicer le pri članih gostilničarjih. Prvi zabavni večer bil je pri Članu Francu Krizmanu, drugi se vrši pri Iv. Bregarju. Zabava je bila imenitna. Posebno, ko je prišel član društva predavat o rusko japonski vojni ter ironizirat različne časnikarske race, ni bilo smehu ne konca ne kraja. Kaj, sedaj bode zadosti klubovih večerov in se ne bode treba pritoževati, dani klubov? Pridite pa bode zabava.
o a.
§ 81. Za časa pobiranja bere se podijo po vaseh različni farovški namestniki, bodisi, da so mežnarji ali pa vozniki, vsi delajo na to, da kmeta kolikor mogoče ogulijo. Merniki so najstarejšega zistema, meriti pa tudi znajo; zdaj sune eden, zdaj sune drugi, da se zrno bolj sesede in potem pa še vrh in še in še. Ko se je duhovnega gospoda odpravilo, pride voznik ter hoče šop detelje za konje, potem zopet mežnar snop pšenice za hostije, in tako ni konca ne kraja. Ni Čudo, da se je nedavno nek priprost kmet izrazil, ko ga je mežnar za snop pšenice nadlegoval : .Zame je eno pšenično zrno zadosti." Gor.
§ 82. V zadnji sobotni številki se je novičar resnicoljubnega „Slovenca" zopet obregnil ob tukajšnjega trgovca g. Jaklina, češ, da je Nemec. Lansko jesen ga je imenoval KoČevarja. Ob tej priliki je seveda delal glasno reklamo za svojega podrepnika, ki je prevzel dedsčino umršega ribniškega konsuma. Zaeno konstatuje „ Slo venec" tudi v tem slučaju nemško-slo-vensko zvezo, češ, Nemca-liberalca je inteligenca takoj vzela v svojo sredo, Slovenca-klerikalca pa bojkotira. No, umirite se, ljubi klerikalčki, kajti g<»« spod Jakiin je saj toliko naroden Slovenec, kot Vendelinček, saj je rojen južnoštajerski Slovenec, kar priča že njegovo lepo slovensko ime. Da pa je bil preje v trgovini v Kočevji, predno je semkaj prišel, temu ni kriv on, in nikakor zato še ni KoČevar, saj tudi Vendelin ni še nemŠkutar, čeprav je bil v Ljubljani v nemškutarski prodajalni.
§ 83. Poročali smo že, da je tukajšnja farovška „Posojilnica in hranilnica" izkazala 2005 K 27 v čistega dobička. Radovedni smo, koliko se bode od tega zneska razdelilo za dobrodelne namene n. pr. za vodovode onih občin, katere so si pri njej posojilo najele. Sedaj se pokažite dobrotnike Susteršičevega ljudstva, sedaj kmet potrebuje — torej dajte, osrečevalci ljudstva! Če ne, vas bode tisto dobro ljudstvo imenovalo goljute. rJe žje prou". Pride morda Čas, ko bo ljudstvo vpilo: „Dol ga denite, pa ga nabite, namreč ne slamnatega moža, ampak Rimca SusteršiČa. R. D. K.
i< 84. Po sklepu: Telegram: Deželni poslanec Jaklič je prišel danes in
ino in z 800 Netranjci in Kraševoi, razgnal 3000 Avstrijcev ter jih prepodil iz mesta, tedaj je nastala ve-ika radost. Ljudje so vojake kar vlekli v hiše in jih pogoščali in burno so odmevali po mestu kliei: Vivat Notranjci! Vivat Kraševoi!
Ali ta pomoč je bila samo hipna. Avstrijska armada je bila tako ve-ika, da ji ni bilo mogoče kljubovati in zato je general Fresia sklenil, da se z večjim delom armade umakne z Ljubljane, dokler ne pride podkralj Evgen z novimi polki. Zavzetja Ljubljane ni mogel več preprečiti, a upal je, da na Notranjskem in na Primorskem zbere toliko ljudi, da bi Be lahko lotil boja in da bi potem s podporo podkralja Evgena brez posebnih težav in žrtev zopet zavzel Ljubljano. Samo na Gradu je pustil taalo posadko in ji naročil, naj izkuša držati Grad vsaj 14 dni; v tem času je upal, da zbere armado, ki bi bila kos Avstrijcem.
V jutro dne 29. septembra je odšel večji del ilirske armade proti e Trstu. Z njim vred so odšli tudi na-' cestnik generalnega guvernerja, generali Fresia, Belotti in Pino in razni
n v
o
51
)i s v
A
r i
jI o
višji francoski funkcionarji. Obenem so tudi razni imovitejši meščani odšli, ker so se bali Avstrijcev. Radost, ki je vladala dan poprej, se je premenila v žalost, četudi je še vse trdno upalo, da porazi Napoleon vse svoje nasprotnike in da te vrnejo Francozi v Ljubljano v nekaj dneh.
Proti večeru so prišli Avstrijci, najprej iz Črnuč in iz Št. Vida. Ustavili bo se na Dunajski cesti in tam napravili taborišče. Na cesti bo kuhali, a kar bo potrebovali, bo rekvirirali po hišah. Naslednje jutro bo za-donele trornbe, zapeli so bobni in z nasajenimi bajoneti so pridrveli Avstrijci v mesto — od vseh strani naenkrat. Divje kričeč bo bo zapodili po ulicah in ljudje so strahoma zaklenili hiše in se poskrili po svojih stanovanjih. Avstrijci so zasedli mesto veseli, da so ga Francozi zapustili in ob 9. uri dopoldne poslali parlamen-tarja k palisadam za Sv. Florijanom, naj pozove francosko posadko na Oradu, da se uda. Zapovednik je kapitulacijo kategorično odklonil.
Avstrijci bo na to začeli bombardirati grad. Postavili so topove v Prulah, Golovcu in na Poljanah. Tri
ure je trajalo streljanje in četudi bo bile utrdbe na Gradu močno poškodovane, ae posadka vendar ni udala.
Tudi 1, 2 in 3. oktobra bo Avstrijci nepretrgoma ves dan bombardirali Grad. Ilirci so odgovarjali b svojimi topovi. Na hišo trgovca Ja-gerja pri Sv. Florijanu je padla bomba in razbila streho, v Kurji vasi je bila neka hiša razstreljena, gospodinja in dekla pa sta bili ranjeni, več avstrijskih topov je bilo uničenih in več vojakov ubitih.
Ta dan so avstrijski zapoved-niki dognali, da nosijo Ljubljančanje skrivaj po Rebru Ilircem hrano na Grad in zato so pod strogo kaznijo prepovedali, podpirati Ilirce.
General Milutinović, ki se je bil nastanil v škcliji, kar ni mogel pojmiti, da ae Ljubljančani tako zavzemajo za Francoze in sovražijo A v striioe. Nalašč je ukazal, da mora 3. oktobra svirati godba pred rotovžem. Vojaki so kar šiloma zganjali ljudi, da so vpili »Vivat cesar Franc« ali vzlic Bili, se je čulo le malo takih klioev. Prišli so samo ljudje, ki bo vedno bili Francozom sovražni.
Avstrijski zapovedniki se pa tudi niso mogli načuditi, da se posadka na Gradu ne uda, saj ji je moralo že zmanjkati živil in streliva. Zato bo pa dan 4 oktobra določili glavni naskok na Grad.
Bil je deževen dan. Zjutraj je bil v stolni cerkvi Te Deum za avstrijskega cesurja, po maši pa Be je iačelo streljanje na Grad. Bil je naj-grosnejši dan, kar jih j doživela Ljubljana. Sirahotuo bo grmeli topovi in trepetalo je vse prebivalstvo. Bombe z Grada so zadele v več hiš in jih hudo poškodovale, tudi nekaj ljudi je bilo ranjenih. Grad je bil silno poškodovan in od daleč se je videlo, da ga ne bo vzdržati niti en dan. Proti peti uri popoldne bo topovi na Gradu naenkrat umolknili. »Zmanjkalo jim je municije« so se veselili Avstrijci in z novo močjo iz vseh svojih baterij bombardirali Grad.
Bombardiranje je trajalo do osme ure. Že prej, koj ko se je stemnilo, se je odpravilo pet oddelkov vojaštva, da naskočijo grad od Sv. Fiorijana, od Rebri, od strelišča in od Studen-tovskih ulic.  Tiho in počasi so se
vojaki odpravili na svoja mesta Toda Andrej Kopitar jih je videl in uganil njih namen. Kar je mogel je tekel v hišo, kjer je stanovala gdč. Schmu-tzenbaus. Z dvorišča te hiše je splezal na Grad in opozoril posadko na pretečo nevarnost. V trenotku ko so v mestu zapele trombe v znamenje za naskok, se je tudi že posadka z Grada zapodila proti Avstrijcem. Za-žvenketala bo orožja, počile bo puške, nastal je kratek boj in Avstrijci so se morali umekniti. Tako silen je bil naval Iliroev na štirih krajih. Najhujši boj je bil v Rebri. Samo 100 mož je bilo tam proti velikemu avstrijskemu oddelku. Trije Iliroi so bili že padli ia več jih je bilo ranjenih. Že bo bili Ilirci začeli se umikati. Avstrijci, klic i »Vivat cesar Franc!-, so planili za njimi, v trdni veri, da zmagajo, kar je pridrvel i Grada visok mož s širokim klobukom. — Fantje, naprej!«
Glas njegov je donel kakor grom. Mož je popadel sabljo, ki je ležala na tleh in se kakor besen zapodil med Avstrije?. In Ilirci bo kakor levje potisnili za njim — 1> ;rba z bajoneti in s sabljami je bila straina|
se v tukajšnji Miklovi gostilni nastanil. V avdijenco je sprejel gospoda Anza, Slana naše drame za junaške vloge. G. Holmerja, reporterja in informatorja resnicoljubnih listov „Slovenca" in „Domoljuba", ter predsednika vsega rogoviljenja, malega Travna. Visoki naš gost se je o vsem delovanju pohvalno izrazil. Da se mu ne bi zopet kaka nesreča pripetila ali pa peč podrla, pripeljal je seboj ..limano platno" kamor bode položil svojega rojstva kosti. (Po nesreči je vsakdo pameten. Op. stavČeva.) — Hardetove rjuhe.
§ 85. Javljamo, da je bil danes kaplan Traven v gostilni, pa ne bi smel biti. Jaklič ga je zapeljal. Odpustite mu. H. F.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 12. marca.
— Dijaški izgredi na Dunaju« To so pravi marčni dnevi leta 1848. na Dunaju. Včeraj so se vršile bitke v pravem pomenu besede pred dunajskim vseučiliščem in po ulicah. Napadalci so biii povsod nemški dijaki, tega ne morejo utajiti nemški listi, in to je treba pribiti. Besnost nemške mladine ni toliko posledica praških demonstracij kot poziv posl. Herzoga v državnem zboru napram galeriji: »Po-bij te Čehe na ulici!« Konštato-vati pa se tudi mora, da je nemškim dijakom 8 pozivi in z dejanjem pritegnilo tudi dunajsko nemško občinstvo. Nemci so se p r i n a p ad i h v e d 1 i s tistim »junaštvom«, ki je lastno nemškemu elementu povsod, kjer ima nastopiti proti slabotni manjšini. Dunajska policijapa jepokazala tisto »nepristranost«, kakršno opazujemo na pr. pri celjski policiji napram Slovencem. Aretovala je same Slovane, ki so biii napadeni in v manjšini Tako je nemško junaštvo! Slovanski dijaki so hoteli z dostojno demonstracijo pred vseučiliščem dokazati nadutemu rektorju, da niso gostje, temuč enakopravni akademiki. Pridružili so se jim tudi italijanski vse-učiliščniki, ker so naduti nemški burši prvi dan vrgli dva Italijana iz vseučilišča s silo samo zaradi tega, ker sta govorila med seboj italijansko. Pred univerzo je pričakalo na stotine nemških buršev Slovane. Takoj ao izdali parolo: »Pretepimo Čehe!« ter naskočili s palicami Slovane. Vnel se Je ljut boj. Nad 30 dijakov je več ali manj težko ranjenih. Pri tem se je zrušil prizidek na rampi in nad 30 slovanskih dijakov je padlo v globo-dino. Boji so se nadaljevali po mestu; policija je bila pasivna ali pa je pomagala buršem s tem, da je grabila Slovane. Nemški poslanci so svoje ljudi navduševali. Boji se gotovo danes ponove.
— Rektor dunajskega vseučilišča. Z Dunaja se nam piše 2. t. m.: Mirno je slovansko dijaštvo gledalo na dogodke v Pragi, nikdo ni mislil na to, da bi se tu na Dunaju izvajale  iz  tega  kake konsekvence.
obupna, na življenje in na smrt — končno so se morali Avstrijci umakniti in zbežati v mesto.
Na bojišču je obležalo 18 vojakov in med njimi je ležal mož b širokim klobukom, ki je umikajoče se Ilirce popeljal v zadnji boj — Andrej Kopitar. Bled in brez zavesti je ležal na mokrih tleh iz prsi pa mu je curljala kri.
— NaBkok je odbit, je rekel za-povednik, ko je prišel na bojišče nad Rebrijo, ali trpeli smo strašno! Municije ni več, živeža ni več, pomoči ni, utrdbe so razstreljene — udati se moramo.
— Mi vztrajamo do zadnjega, so klicali vojaki. Morda pride vendar pomoč.
— Danes smo se ubranili, jutri se ne bomo več, je rekel zapovednik. Bilo bi brezvestno, ko bi Vas pognal v gotovo smrt.
Težkega srca, s solznimi očmi je stari zapovednik odposlal Konrada kot parlamentarja v mesto. Obenem •o nesli vojaki ranjence doli do prvih hiš v Rebri in med njimi tudi Kopitarja.
Konrad ovo opravilo je bilo kmalu
Naenkrat pa, komaj par dni po prvem dijaškem spopadu v Pragi, ugledamo v auli razglas rektorja, ki je svojim nemškim čuvstvom dal duška s tem, da je izrekel „Abscheu" nad češkim dija-Štvom, in v katerem na nečuven način žali vse slovansko dijaštvo. Ne glede na to, da rektor še ni bil temu razglasu primerno informiran, imel ni rektor najmanjšega povoda, izdati ta razglas. Nasprotno je moral vedeti, ^da bo s tem vse slovansko dijaštvo nepopisno razburil, da poslednje na ta razglas ne bo moglo molčati, vedeti je moral, da morajo radi tega razglasa nastati najhujše posledice. In res je bilo vse slovansko dijaštvo skrajno razburjeno in takoj, ko se je zvedelo za ta razglas, v Četrtek dopoldne, zbralo se je slovansko dijaštvo v auli v večjem številu z namenom, poslati rektorju deputacijo in protestirati zoper razglas. A rektor je rekel, da deputacije ne sprejme, zapreti je dal univerzo in zaključiti semester. Slovansko dijaštvo je bilo toliko lojalno, da je sklenilo mirno zapustiti univerzo, a na izzivanje nemškega dijaštva, ki se ga je nabralo okrog poldrugi tisoč, se je odloČilo ostati v auli. Danes, v petek, je bila univerza zaprta. Zbralo se je zopet blizu 2000 nemških dijakov pred univerzo in tam so „der deutschen Kultur gemiiss- nastopili nasproti kakim 30 slovanskim dijakom, ki so bili pred vrati univerze uprav barbarsko. Iztrgali so posamezne slovanske dijake iz skupine. Sto in sto nemških junakov je dvignilo pesti in palice in sto teh živali v buršev-s|kih čepicah je pretepalo posameznega slovanskega dijaka. Tolkli so Slovane po glavi in po obrazu in potem posamezne vse krvave pehali čez ograjo rampe. Mnogi slov. dijaki so bili pri tem padcu v smrtni nevarnosti in le slučaju se imajo zahvaliti, da so odšli smrti in odnesli samo velike rane in težke poškodbe. Tu se je izkazala vsa inferualna lažnjivost nemških časopisov. Nemci so kakor stekli psi napadli Slovane; jih s pravo nemško be-stijalnostjo pretepali, zdaj pa zvračajo vso krivdo na Slovane, in se delajo nedolžne kakor jagnjeta. In to umazano in podlo nemško časopisje jim seveda rado pomaga in laže prav po hudičevo. Sedaj pa se vpraša: Kdo je tega kriv ? Nihče drugi kakor rektorjev razglas. To bodi pribito.
— Nesramnost „Slovence-vih" duhovnikov presega že vse meje. To se vidi iz „Slovenčeve" številke z dne 9. t. m., kjer je citati tole: „Zadnji občni zbor ljubljanske kreditne banke, pri kateri so sami liberalci, pa nas je podučil, da so si od čistega dobička enega leta 107.324 K oddeiili gospodje delničarji celih 60.000 K, za tantieme odbornikom, med katerimi so tudi tako skromni ljudje, kakor Tavčar in Hribar, 450064 K i. t. d. Gospodje torej ne delajo ravno v svojo izgubo in njih narodnjaštvo jih ne bo izmoizlo. A to si kratkomalo prepovemo od teh
ljudi, da bi njihovo glasilo „Slovenski Narod" sramotilo naša dobrodelna ljudska društva, pri katerih duhovniki delajo vse zastonj in pa še žrtvujejo zraven. To je razloček med nami in vami, gospoda.-* — Kar ostrmeli smo, Čitaje to „SlovenČevo" podlost. Škofov list predstavlja stvar tako, kakor bi bili delničarji kar na kratko pobasali 107.324 K, kajti zamolčal je previdno, da so dobili delničarji to svoto kot obresti za svoj kapital. Da znašajo obresti samo 6% — ^ar z ozirom na riziko pri vsakem bančnem podjetju gotovo ni preveč, tega „Slovencevi" črnuhi seveda niso povedali. Najpre-drzneje pa je, da se upajo ti ljudje s kreditno banko primerjati svoja društva. Poglejmo si malo dobrodelnost teh klerikalnih društev. Ne bomo govorili o tistih društvih po deželi, kjer srake s tonzuro neumne kmete izkoriščajo, kakor hočejo. Le ostanimo v Ljubljani. Tu imamo katoliško „Ljudsko posojilnico". Tudi ta zavod plačuje obresti imeteljem deležev, kakor kreditna banka. Razloček je pa ta, da kreditna banka vsem delničarjem plačuje obresti, pri „Ljudski posojilnici" pa dobi-bivajo obresti samo lastniki glavnih deležev. Tisti reveži, ki morajo vzeti pri „Ljudski posojilnici" opravilnedeleže, tisti siromaki, ki morajo postati člani, če hočejo dobiti kako posojilo, tistim njih deleži ne nesejo niti vinarja obresti. To je katoliška dobrodelnost. Kapitalisti okrog „Ljudske posojilnice" žro, siromaki pa ne dobe ničesar. „Slovence" se je tudi obregnil ob tem, da so odborniki kreditne banke dobili na tantiemah 4500 K. Tu moramo omeniti, da so vsi odborniki skupaj dobili to plačilo za svoje delo. Pri „Ljudski posojilnici" pa dobi sam dr. Šustersič na leto 40 0 0 K, torej malo manj, kakor pri kreditni banki vsi odborniki skupaj, dasi zasluži kot pravi zastopnik „Ljudske posojilnice" vsaj Še 10.000 K na leto. In pri „Vzajemnem podpornem društvu" dobiva tudi samo načelnik 3000 K na leto. Taka je torej ta dobrodelnost klerikalnih denarnih zavodov. In ljudje, ki so sokrivi teh škandaloznih razmer pri katoliških zavodih se drznejo zabavljati? Če ne zlezejo hitro za peč, jim zagodemo o njih „dobrodelnih" zavodih take, da jim bo leto dni zvenelo po ušesih.
— i,Bojkot katolisKo-na-rodnemu dijastvu". Pod tem zaglavjem je zajavkal škofov list, ker so se napredni slovenski visoko* šolci postavili na stališče, da je »DaniČarje« v vsakem oziru bojkotirati. To je vendar nekaj naravnega, saj spodoben človek sploh ne občuje s klerikalcem. »SI »venec« ni vedel druzega reči, nego »Le bojkotirajte »Savani« — »DaniČarje«. Šzodovati jim to ne more. Bedo vsaj varni pred vašo družbo«. To se pač oblastno glasi ali kaj, ko je samo smešno. Saj vemo, kako je v praktičnem  življenju.   Kakor duhovnik,
končano. Posadka na Gradu je kapitulirala s pogojem, da lahko z vojaškimi častmi zapusti Grad in da se njeni ranjenci vzemo ▼ bolnico. Avstrijski zapovedniki so bili s tem zadovoljni in določeno je bilo, da se kapitulacija izvrši naslednje jutro. Kopitarja je Konrad ukazal nesti k Damjanovim, češ, da bodo tam vse storili, kar je mogoče, da mu rešijo življenje.
Dne 5. oktobra 1813 je ilirska posadka kapitulirala. Kapitulacija se je izvršila na slovesen način. Avstrijska armada je izkazala Ilircem pri Sv. Florijanu vojaške časti in z nepopisnim respektom je gledala to malo krdelce, ki je pet dni tako junaško vztrajalo na svojem mestu. Konrad je dobil dovoljenje, da ostane v Ljubljani, saj ni bil več pravi vojak in za vojno nesposoben.
Vojaštvo je bilo odšlo, ljudje so se razpršili in Konrad, katerega je slovo od zvestih sobojevnikov in prijateljev silno petrlo, se je odpravil v mesto k Mari. Znano mu je bilo, kako je končala njegova žena, ali Mare od tistega dogodka ie ni videl.
V Damjanovi hiši je bilo tiho
in mirno. V pisarni v pritličju jo sedela Mara za veliko trgovsko knjigo, zatopljena v svoje delo, ali bleda in razburjena. 05eta je bila prosila, naj gre poizvedet, kaj da bo b Konradom in nestrpno čakala, da se vrne.
Vrata so se odprla in Mara je, misleč, da se je vrnil oče, planila pokonou. Pri vratih je stala visokorasla bleda dama — baronica Gojzova.
— Ne zamerite mi — je rekla baronica s tresočim glasom — da ae upam prestopiti Vaš prag. Mnogo zlega sem Vam storila — odpustite mi —
Mara je hitro stopila k baronici. Videla je solze v njenih očeh, videla njeno bolest Ne da bi rekla besedo, ji je položila roko okrog pasu in jo stisnila k sebi ter ji otrla solze. In baronica je naslonila svojo glavo na njeno ramo in krčevito ihtela.
— Pojdite z mano, baronica, je rekla Mara.
Prijela je baronioo la roko in jo peljala v prvo nadstropje. Previdno je tam odprla vrata in baronica je zagledala na postelji smrtnobledega moža.  Težkih korakov ae je bliiala
tako je tudi »Daničar« ves srečen, če mu liberalec privošči kako pri jazno besedo. Kolikrat se zgodi, da na deželi kak duhovnik vse leto strahovito zabavlja na liberalce, a če mu liberalec pomiga ▼ hišo skoči kakor pes,  Če mu pokažeš klobaso.
— Brezmejna zanikrnost.
Poroča se nam: Stan, v kakršnem se nahajajo zadnji čas nekatere okrajne in krajne ceste v ljubljanski okolici, ni le ne sam na sebi škandal za okraj, nego tudi sramotno izpričevalo za tistega, ki je šentvidskega A. Belca postavil za načelnika cest. odboru. Pred kratkim je peljal po cesti čez Barje nekdo voz špeha, pa se mu na mostu prelomijo in vderejo mostnice, da sta se žival in špeh poškodovala. Podrugod, n. pr. cesta od ljubljanske meje(!) pa do Štepane vasi je tako blatna, da se da le v škornjih pregaziti, pa vendar ravno zdaj v pomladnem in postnem času toliko ljudi tava tje doli k „Božjem grobu" in nosi denar v cerkev in v gostilne. Če greš po Zaloški cesti do Sela iu Most proti D. M. v Polju, ali Fužinam ali pa po Šmarski cesti do Tomačevega ali Sv. Jakoba, se ti pa vdira, kakor v japonskem močvirju. Z eno besedo: Nikjer se ne posipa, kakor treba. To so ilustracije k Belčevemu načelništvu, katerega priporočamo prav resno deželnemu odboru v daljno uradno postopanje, ker ga nima Kranjska bolj zanikrnega okr. cestnega načelnika kot je šentviški Bele.
— Genialni „Rechen-kainavtler" je fajmošter Kosir na Koroški Beli. Obdolžil je bil občinski odbor, da je isti zaradi šolske stavbe oškodoval občino za 5000 goldinarjev. Ko je občinski odbor pozval to „pohlevno dušico" na odgovor, da naj svojo trditev dokaže, poslal je Košir županstvu na Koroški Beli tak-le „rentni račun" : „Občina je vzela na posodo 25.000 goldinarjev proti 301etni amortizaciji in po 5" u obresti | kar pa ni res! . I. leto se plača dolga 800 gld. in 1250 gl. obresti. II. leto se plača dolga čOO gld. in 1210 gld. obresti. III. leto se plača 800 gld. in 1170 gld. obresti. IV. leto se plača dolga 800 gld. in 1130 gld. obresti. V štirih letih skupaj dolga 3200 gld. in 4760 gld. obresti. Ko bi bila pa občina 4 leta Čakala in v štirih letih vsako leto dala v stavbinski fond po 1000 gld., bi se ti v 4 letih po 4" i obrestovali in bi obresti znašale 240 gld. Ce torej zgornje obresti 4760 gld. in spodnje obresti 240 gld. skup seštejemo, najdemo svoto 5000 gld., katere stroške bi si bila občina prihranila, ko bi bila skrbela za stavbinski fond" ! To so „ipsissima verba- „hi-trega raČunarja", tajmoštra Koširja, pod katere se je lastnoročno podpisal!! Menda ni treba komentarja? Samo to naj povemo, da je sedaj volilcem žal, da niso volili Koširja za odbornika, da bi vsako leto iztresel iz rokava 1000 goldinarjev, ki bi se potem obrestovali po 4°■'„! Morebiti bi bil Šel „Šac kopat" in „budiča panat v ris", ali pa bi bil spovedne listke raČunil po 2 kroni, namesto po 1 krono, in ves skupicek dal
občinskemu odboru na razpolago! ne, to je   „katoliško gospodarstvo", ^ bode privedlo naše dobro ljudstvo <j, blagostanja! O jerum, jerum Košir!
— Župnik v Trbovljah,
Peter Erjavec, dela čudeže; na|bo| zabite kmete je tako razsvetil, ^ zahtevajo — čujte in strmite — z? sanje občinskih doklad!   Kaj tace^ se v Avstriji še ni zgodilo. Sdvedi bi se s pridobljenim denarjem zidali nova cerkev. A zakaj?  Da bi svet mož pred bližajočim  se škofom, k je sila hud  in ošaben, pa ima ven dar to dobro lastnost, da rad izprazn kak Avgijev hlev — s tem činon »lamavhal« škacdale, ki so se zadn 2 leti  godili  v  farovžu  in doneal lani tem svetim  zidovom  neko d* deljo zjutraj velikanski napia: »T< je numera 13«   Župnikovo izreda; idejo nesramno razširjajo krojač Po gorevšek, šnopsarja Kobas in Para šuh in še nekateri »sramežljivi« ki* rikaloi tam okoli cerkve, ki tudi im rovško posojilnico g u lijo,  pa jih za danes še ne imenujemo.   Pa a mislite, da delajo to iz verske go rečnosti — o ne, kajti prvi ima velik kup peska na predaj, drugi bi rad vozili, »kšeft« delali itd. To je tora solidna verska podlaga. Pogorevšek je neki tudi določen za prihodnjega župana po Petrovi milosti, ker se danji napredno-narodni  župan Roi pri svojem vzornem občinskem go spodarstvu ne more odobravati I'e trovih fantazij  o  blesteči katedra na občinske stroške. Hiša za občinske ubege je nujneja potreb in tudi Kristusu ljubša, nego baha ška Petrova cerkev iz Pogorevško vega peska. — Oj ljubi Peter, o prismuknjeni Pogorevšek, ali res mi slita, da sta vidva sposobna na v< dilno ulogo v naši občini? Gospo J Petru svetujemo, naj z  večjim v seijem in ceneje deli svete zakra mente, Pogorevšek pa naj hlače šiva za krščansko  navdušenje ima n pr v s*oj t m zakonu dosti prilike.   G 3 spodu župaiku  damo v previar Suntajte kmete na Župana, kateri je v občinskem odboru najvnetejŠi za govornik tega  stanu in  ta  narod n in gospodarsko velezaslužni mož so bo naveličal njemu nepotrebni sitnosti,  katere mu delajo po Vašem navodilu iz same  objesti  in pres.r nosti celo nekateri iz onega u gentnega kroga, ki najmanj mora želeti klerikalne ohlasti — in odlo žil bo stoj mandat.   A potem pa ne bo Vaš volek  Pogorevšek trbove ski župan, ampak nemški ura n i k rudokopne družbe, ki ima novi dohodarini v 2 razredih abs lutno večino. In to bo, g. Peter, V narodna zasluga. Glede cerkve p se bo pričela na merodajnih mestih! akcija, da Be razdeli fara in v Hrastniku postavi nova cerkev,   la to bo, g. Peter, Vaša cerkvena zasluga S cer pa Vam  povemo: ako se J eden Vaših pedrepnikov, šnopsarje
ve
Dalje v pr-ilooi-
postelji, a ko je pogledala v temne, globoke oči bolnikove, se ni mogla več premagovati. Glasno jokaje se je vrgla pred posteljo na kolena.
— Andrej — jaz te ljubim! Andrej, moj ljubi Andrej!
Objela je Kopitarja in vroče in strastno poljubljala njegova usta.
— Torej si vendar prišla, je dihnil Kopitar in s tresočo roko gladil baronici lase.
Tiho je odšla Mara s strežajko in pustila baronico samo pri Kopitarju. V svoji sobi je začela Mara nemirno hoditi gor in dol. Oče se še vedno ni vrnil. To jo je vznemirjalo, kajti sklepala je iz tega, da oče ni ničesar opravil in da bo moral Konrad s Francozi oditi, a kdo ve, kdaj se potem vrne in če pride sploh nazaj.
Zdaj je začula na hodniku glas očetov.
— Kje je Mara, je vprašal stari Damjan.
Še predno je dekla odgovorila je že Mara planila na hodnik in tam poleg očeta zagledala Konrada. Obstala je, a že je bil Konrad pri
nji. Samo trenotek sta si pogledali v oči, potem sta se molče objela. Ko sta bila sama v sobi je Kod
rad poljubil Maro in tiho rekel:
— Neveata moja, ponovi še en krat tiste besede, ki si mi jih rekla pred h ti, ko sva se peljala od črnu škega mosta. —
In Mara se je oklenila Konradi in mu jokaje Šepetala na uho:
— Tvoja sem, Konrad, v srei in v nesreči, živa in mrtva, dane* in vekomaj.
Od zunaj se je zaslišalo obupni klicanje. Prestrašena sta pohitela Konrad in Mara ven in t Kopitar jevo sobo, odkoder Be je čulo kl canje.
Baronica je sedela ob Kop u jevi postelji. Njegova glava je ležali na njenih prsih.
— Andrej  —  nikar umreti nikar  umreti — Pomagajte, Andre; umira.
Mara in strelnica sta pomagal Kopitarju, kolikor sta mogli. Spravil sta ga zopet k zavesti. Spoznal ]< vse, Konradu ie dal roko in teikJ sopeč je šepetal:
— Konrad — če bom — mrtei
in posojilničaih pijavk predrzne vtikati evoj nos v zadeve, ki jih ne razume, tedaj pridejo vsi Skandali Vaše Minke in Vaših javnih in potuhnjenih pomočnikov na vrsto in nikar ne mislita s Pogorevškom, da se občinske doklade pobirajo zato, da bi eden pred Škofom zamavhal Minko, drugi pa pesek drago prodajal. Upamo, da za danes zadostuje.
— Učiteljska vest. Gospod Oton Grebeno, učitelj na obrtni goli v Ljubljani, je imenovan pravim učiteljem X. čin. razreda na tem zavodu.
— Repertoir slovenskega
gledališča. Jutri, v nedeljo, popoldne zadnjič »P ot okoli zemlj e«,
— a zvečer je benefiČna predstava gosp. kapelnika Beniška, ki je naštudiral v potekajoči sezoni šest opernih novitet in tri opere starejšega repertoirja, ter pevske točke raznih narodnih iger in glum. To je ogromno delo! Gjsp. Benišek poučuje soliste, zbora in orkester, skrbi za notni materijal ter ima glavne zasluge za proovitanje naše opere. Njemu na korist se poje jutri prvič velika opera Auberja »N e m a iz Portici«. Sodeluje ves operni in dramski ensemble. Nemo Fenello igra gdč. K. R ti o k o v a. Glavne ulcge imajo gosp. O r žel s k i, gospa Ska-lova in gosp. Pestkovski. Pojo pa vsi solisti. Nadejati se je z ozi-rom na zasluge g. Beniška največjega obiska!
— Slovensko gledališče.
Lahko in hvaležno bi bilo z ozirom na vspehe z opereto »C i g a n b a -roDK napisati eelo razpravo o vprašanju, ali se naj na našem gledališču goji tudi opereta ali naj ostanemo tudi še nadalje skoro izključno pri serijozni operi. Ali tako razmišlje-vanje bi sedaj ne bilo na mestu, k o je duhovniška stranka požrla slovenskemu gleda-liščudeželnosubvencijo... Sinoči fo četrtič peli »Cigan-barona*. Obisk je bil zopet nenavaden in zadovoljstvo občinstva toliko, da je bilo aplavza na odprti sceni, kakor koncem dejanj. Pelo se je v obče jako dobro, in gre tako solistom, kakor zboru vse priznanje.
— Splošno slovensko žensko društvo" opozarja svoje članice iznova na 'sestanek, ki se vrši jutri v nedeljo popoldne v društvenih prostorih na Rimski cesti. Predavala bo gospa F ran j a dr. Tavčarjeva o vzgoji ctrok. — iUratu opozarja društvo tudi že danes na predavanje velikega učenjaka i?osp. ruskega drž. svetnika dr. V. o e r o 1 a.
— Splošno slovensko žensko društvo. V nedeljo, dne 20. marca bo ob 8. uri zvečer v veliki dvorani „Mestnega doma" zopet jako imenitno predavanje. Ruski državni svetnik, vseučiliški profesor g. dr. Sere 1, čigar blagonaklon j enosti se ima Splošno slovensko žensko društvo zahvaliti za toliko velezanimih predavanj, bo ta dan predaval „0 svetovnem jeziku." j Prepričani smo, da pozdravi občinstvo, ki tako rado obiskuje predavanja prof. dr. Šercla, to naznanilo z veseljem.
— postavi — na moj greb — kamen
— zapisano — n»j bo — samo — Andrej Kopitar — Liberte — Ega-lite" — Fralernite.
Potem je Andrej Kopitar nagnil ^Javo in na rokah baronice Cojzove umrl. Zunaj pa je šumelo življenje in avstrijski vojaki so vpili »Vivat Kaiser Franzo, ko je z rotovža padel francoski cesarski orel.
*
Napoleon je bil 13 dni po od hodu Francozov iz Ljubljane pri L'pskem poražen in Ilirija je bla zopet združena z Avstrijo. Ilirski sen je bil dosanjan. Mnogi ilirski uradniki so rajši popustili službe, kakor da bi bili služili avstrijski vladi, mnogo meščanov se je izselilo. Po smrti starega Damjana se je tudi Konrad Podobnik s svojo Ženo preselil v Benetke in čez 20 let je dobil tam »hišnega prijatelja«, na katerega ni bil ljubosumen. Ta hišni prijatelj je bil maršal Marmcnt, ki je zadnja leta svojega življenja preživel v Benetkah. Grob Andreja Ko pitarja je bil vedno okrašen s cvetkami, kamna na tem grobu ni bilo, ker avstrijska policija ni pustila, da bi bilo na njem zapisano: Liberte — Egalite — Fratemite
Konec.
— Družba sv. Cirila in
Metoda je neprestano v spominu živečim in umirajočim. Tako jej je legiral 3. novembra 1903 pri Sv. Roku umrli župnik Jurij Kopriva, zlato-mainik, 600 kron. Spominjajoč ae umrlega dobrotnika mu hvaležni kli čemo v grob: naj bi počival v miru!
— Družbi svetega Cirila in Metoda je izročil gosp. Ivan J e b a Či n , trgovee v Ljubljani zopet znatno svoto 200 K kot dobiček iz prodaje Ciril in Metodove kave. Slovenski trgovei in slovenske gospodinje naročujte le Ciril in Metodovo kavo, da podpirate prekoristno slovensko šolsko društvo!
— Za ustanovnega člana
s svoto 40 K ie pristopil k pevskemu društvu »Slavec«, povodom društvene 20 letmoe g. Avguštin Zajec, restavrater na vogalu Rim* ske in Beivveisove ceste Živel!
— Umrl je v Logatcu dne 8. t. m. trgov,- e in posestnik g. Tomo T o 1 a z z i v starosti 63 let Pokojnik je bil redom iz Benečije, a je prišel že v prvi mladosti na Kranjsk i in si tu s svojo pridnostjo, Štedljivostjo in vBtrainoBtjo pripomogel do lepega imetja. Tolazzi je bil dolgo časa član občinskega odbora in krajneg Šol-ske** sveta logaškega, načelnik okr. bolniške blagajne in je sploh pri vseh koristnih napravah z veseljem sodeloval. Kako občečislan je bil pokojnik, je pokazal njegov pogreb. Bodi vrlemu možu, ki je vedno zvesto stal n--. strani slovenske napredne stranke, prijazen spomin.
— Prihodnja jaz vrne vinska pok usnja v tukajšnji deželni vinski kleti je v ponedeljek, dne 14. t. m., naslednja pa, kakor že prvotno določeno, v petek, dne 18. t. m. vsakokrat od 7. —10. ure zvečer. Ker je došlo več novih vinskih vzoreev, naj blagovole udeležiti se teh poskuŠenj zlasti gg. gostilničarji in vinotržci, ker si na ta način mnogo časa in stroškov prihranijo, kajti vsako posredovanje se izvrši brezplačno.
— Javni vinski semenj v Krškem bo kakor smo že poročali nepreklicno prvo sredo po sv. Jožefu t. j. dne 23. t. m. Ta semenj se bo vršil po gotovih pravilih popolnoma v smislu živinskega semnja, torej na prostem. Točil in kupčijo sklepal bo vsak vinogradnik sam. V ta namen naj prinese seboj eden ali več litrov svojega lastnega vina.
— Vinarski shod v Krškem, priredi krška občina v nedeljo, dne 27. marca t. 1. ob 10. uri dopoludne. Na tem shodu se bo obravnavalo o popolni odpravi vinske klavzule, ki prizadeva naši vinski kupčiji veliko škodo in ki spravlja naše vino ob ime. O po-sledieah vinske klavzule in o zlorabi naših in italijanskih vin, bo govoril deželni potovalni učitelj za Kranjsko Fr. Gombač, dočim bo razpravljal potovalni učitelj Ivan Belle iz Maribora o zboljšanju našega vinarstva v povzdigo vinske kupčije z ozirom na preteče okoliščine. Nato slede razni predlogi in nasveti. Vabijo se torej vsi vinogradniki ter drugi interesovani krogi, da se tega shoda v prav mnogobrojnem Številu udeleže, kajti čim več jih pride, tem gotovejŠi vspeh. Vljudno se prosi razobesiti tozadevne plakate na prav vidnih mestih.
— Vojaški nabor za ljubljansko okolico se bode vršil dne 11., 12, 13. in 14. aprila v »Mestnem domu« v Lmbljani.
— Brezplačni vzprejem v Terezijansko akademiio za deželno brambo. S prihod-hodnjim šolskim letom se odda nekaj brezplačnih mest za gojence deželne brambe. Zahteva se z dobrim vspehom odvršena srednja šola. Prošnje je vlagati (oče za sina) po predpisanih nzor-cih, ki se dobe pri političnih obla-stnijab, oziroma vojaških poveljništvih najpozneje do  10. julija 1904.
— Sprejem v deželno-brambovsko kadetno solo. V začetku šolskega leta 1904/1905 (1. oktober) se sprejme v pripravnico in I. letnik deželnobrambovske kadetne šole na Dunaju 130 gojencev. Za I. letnik je razen običajnih pogojev potrebno, da je prosilec izpolnil 15., a še ne prekoračil 18. leta, da je dovršil vsaj z zadostnim uspehom 5. razred srednje šole. Klasifikacija v latinščini in grščini ne odločuje. Za II. letnik (v katerega se pa sprejmejo aspirantje le v kolikor bo praznih prostorov) je treba izpolnjenega 16., pa še ne prekoračenega 19. leta in vsaj 6. razred srednje šole. Izjemoma se pripuste k vsprejem-nemu izpitu za I. letnik tudi prosilci, ki so dovršili samo 4 razrede srednje šole, toda imeti morajo v vseh razredih vsaj red „povoljno", razen v latinščini in grščini. Ukovina znaša za sinove častnikov in vojaških uradnikov in podčastnikov 24 K., za sinove neaktivnih vojaških oseb in državnih uradnikov 60 K, za vse druge pa 120 K na leto. Vendar se revni gojenci pri dobrem napredovanju ukovine lahko popolnoma oproste. Sprejemni izpiti se vrše od 20.—25. avgusta. Zakonito opremljene prošnje je poslati vsaj do konca julija
1904 poveljništvn c. kr. kadetne šole za dež. brambo, Dunaj III., Boerhave-gasse 25. Podrobnejša pojasnila daje isto poveljništvo.
— Iznebill smo aa ga. Ia Sloven. Gradea ae nam piče: V tu kajenjih alovenakih krogih zbog svojih juridičnih zmag proslavljeni in dobro anani dr. Rihard Zirngast ae bode preselil dne 15. marca t. 1. v/ slovenski okraj Kozje. Da je koa janako prebivalstvo zaradi juridičnih zmožnosti tega moža lahko veseli kaie slučaj, ki ae je zgodil pri e. kr. sodišču v Sloven. Gradeu. Gospod dr. Zirngast je vzel informacijo od neke goape Adler, ki jo je razžalil neki gospod. Omenjeni gospod doktor kot zastopnik pa je v avoji juri-dični domišljiji se tako daleč zmotil, da je mesto obtoženca tožil — pričo. Na dan obravnave pozove kazenski sodnik obtoženca v dvorano In glej1 Mesto obtoženca pride čisto druga oseba in za pričo pa isti, ki bi mo ral biti obtoženec. Najlepše na stvari pa je bilo to, da je med časom kazenskega postopanja delikt zastarel in da se proti pravemu krivcu vsled tega ni dalo nič opravit*. Gospod dr. Zirngast, k tej in enakim Vašim zmagam samo čestitamo! Prebivalci slovenjegrašaega okraja so Vas itak vai siti, vedo za Vale juridične zmožnosti in Vam želijo srečno pot v Kozje. Upamo, da tudi v Kozjem ne bodete dolgo slovenskega kruha jedli. Le žal nam je, da ne gre a Vami tudi Vaš iskreni prijatelj sedanji tukajšnji o. kr. sodni pristav gospod Friedl — ekstra statum —, kajti potem bi bila Vaša zmaga v kozjanskem okraju skoraj gotova. Svaka sila do vremena!
— Potres. Tudi na Turjaku so Čutdi dne 10. t. m. ob 31 4 uri v jutro 2 sekundi trajajoč potresni sunek, spremljevan s podzemskim bob nenjem. — Iz Selške doline: Dne 10. t. m. začutili so po vsi Selški dolini precej močno podzemeljsko tresenje. Ura je bila 5 in 24—26 minut zjutraj. Ponekod so škripali stropi in tudi steklenice bo ropotale. Smer sunka je bilo severovzhod proti jugozahodu. Strahu ni provzro-čilo nobenega.
— Narodna čitalnioa v Kamniku priredi v nedeljo, dne 13 sušca t. 1, v društveni dvorani predstavo igre s petjem v petih dejanjih, »Požigalčeva bči«.
— „Sokol" v Brežicah. Ni še dolgo, odkar je razpel »Murski Sokol« svoje peruti in Že se snuje novo sokolsko društvo na ponemčenih tleh — v Brežieah. Tudi temu društvu pomaga »Celjski Sokol« v življenja s tem, da ga preskrbi z izveŽbanim vaditeljem. Pr^teČeno soboto je bil v »Narodnem domu« v Brežieah dobro obiskan shod, ki je sklenil ustanoviti sokolsko društvo v Brežicah. Z vidnim zanimanjem so sledili zbo rovaloi besedam načelnika »Celjskega Sokola«, br. Smertnika, ko je razlagal namen sokolskih društev in podajal navodil* glede ustanovitve sokolskega društva. V pripravljalni odbor za ustanovitev »Breškega Sokola« so bili izvoljeni gosnodje: dr. J. Strašek, B. Kune;. M Balon, Umek, Uršič, Boecio, H o l y. V kratkem se predložijo vladi društvena pravila v potrditev. Med tem pa bo pripravljalni odbor pridno zbiral prispevke za nakup telovadnega orodja. Upamo, da bo vsako narodno društvo in vsak rodoljub radovoljno prispeval mal donesek in bo s tem polagal k ustanovitvi društva, ki bo imelo nalogo braniti našo posest in vzgojiti nam krepkih in značajnih mož, ki bodo vedno nevstrašeno zahtevali naše narodne pravice. Letošnjo jesen bo slavnostna otvoritev »Narodnega doma« — upamo, da takrat pr-tznu j-m-> tudi ustanovitev »Sokola« v Brežicah
— Štrajk učiteljev? Pri zborovanju učiteljskega društva za okraj Gradiška je povedal predsednik, da ni upanja, da bi se upravi čene zahteve učiteljstva izpolnile. Nekdo e predlagal, naj vprizori učiteljstvo generalni štrajk. Ta predlog sicer za sedaj ni bil sprejet, vendar se je sklenilo, da se v skrajnem položaju oprime učiteljstvo tega sredstva
— Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Stamcar France iz Čučne vasi pri Mokronogu, hlapec pri g. Majcenu. je Jožetu Nah-tigalu vzel denarno listnico ko je padla na tla, iu si na ta nepošten način prisvojil 120 K. Pokoril se bode 3 mesece v Mokronogu. — Martin France je bil obsojen na 7 dni zapora, ker jo je brez dovoljenja popihal v Ameriko. Nazaj prišedši se je takoj zglasil obla stvu in vsled tega dobil najnižjo kazen. Ivan Dnci, ki radi revščine ni prišel k obravnavi, doma je iz Gotenice, stepel se je bil radi „fedrovu s strojarskim pomočnikom Iruherom. Udaril ga je tako močno, da je Iruher ležal 2 meseca bolan. Poškodovanec je slabo nmen in gluh. Ker je županstvo Dnciju dalo   dobro   spričevalo,   bil  je radi
težke telesne poškodbe obsojen samo na 2 meseca ječe. Kerin Frančiška, še ne kaznovana je zarobljeno vino prodala. Odtrgala je pečate. Priča Jožef Obed je zapečatil po nalogu c. kr. sod nije vse sode tožene. Vino je bilo dobro, cena bi bila do 18 krajcerjev liter. Priča Karol Ridel, koji je Franci Kerin posodil denar pravi, da ga je tožena nalagala; on ni vedel, da je toliko dolžna, kot je vse njeno posestvo vredno. Obsojena je bila na tri tedne zapora. Zaljubljen je bil mizar Ivan Smolič, in šel klicat dekleta. Ko se pa Franca Kotar le ni hotela oglasiti, vrgel je najprvo kepe skozi okno, potem pa vzel kolee v roke in razbil okno. Franca Kotar potrdi, da je svojemu Janezu dovolila priti vasvat, a ne pozno v noč. Okno pa je imela zaprto. Smolič je že enkrat prej tiho skrit ležal po noči pod posteljo. Ana Kotar, sestra prve, izpove, da je Ivan trkal na okno, skušal je odpreti in rekel: „Bo kaj ali ne?u Na to mu je Franiea odgovorila: „Da, da, en kozarec vode." Na to je odprla okno in ga polila. Radi javne posilno-sti je bil na podlagi § 86 k. z. na tri mesece težko ječe obsojen. — Anton Peče iz Ravnrga dola je šel v Ame riko, ne da bi zadostil vojaškim predpisom. Izgovaria se na siromaščino; ker pa se domu prišedši ni oglasu pravočasno, ga je sodišče obsodilo na 10 dni zapora. — Peter Meierle je kradel po gozdih svojih dveh sosedov, čeprav ima premoženja blizu 30000 kron. Kaznovan je b 1 ž* n"#tovano radi tatvine. Priča Miha Ste rs in njegova žena povesta, da je Aez mejo posekal pet smrek. Jožef Šterk it Dolenje vasi pri Podgradu pove, da bo bile v šumi njegove žene posekane tri lepe hoje Posekala sta jih Meierlova delavca. Toženi se izgovarja na to, da je bila kupčija veljavna za več let. Priča Lavrenčič Jure, star 82 let, trdi, da je prodal pred 18 leti bukov les, jelk pa ni prodal. Marjeta Meierle potrdi, da so bila štiri bukova drevesa posekana. Jurij Stauder pove, da je v imenu toženega kupoval pred 16 leti les. Izjavi tudi, da je mogoče, da so bila lansko leto posekana drevesa zaznamovana. Enako je izpovedal Mihael IvanetiČ. Peter Jonke, kojemu so bila posekana 3 bukova drevfBs, prinese zemljiškoknjižni načrt pokazat. Iz tega je bilo razvideti, da je vsaka pomota izključena. Kradel pa je Meierle tudi Matku Jonketu Posekal je 7 češenj; sekala sta jih Ivan Semič m njegov sin. Vedela pa nista, da to drevje ni toženega. Zaslišan je bil Pavel Bare iz Podgrada, ki izpove, da so bili mejniki toino postavljeni. Peter Meierle pa je 26. novembra posekal Marku Meierlu eno hojo. Ker je bil Peter Meierle že radi tatvine, razžaljenja časti, tepežs, javne posil-nosti, krive prisege, obrekovanja itd. kaznovan in ker mu je županstvo dalo jako slabo izpričevalo, ga je sodišče obsodilo na 7 mesecev strogega zapora.
— Mariborsko porotno sodišče. 46 letni posestnik Štefan Dukarić iz Hrvaške, ki je oropal 16 janusria t I. nlizu Ptuja posestnika Jos. Mlakarja za 109 K, je dobil 8 let ječe. — 34 letni kočar Martin Reč nik z Karčovine pri Ptuju je dne 4. decembra 1. 1. vstrelil svojo pa storko Ano Pihler, svojo ženo pa nevarno obstrelil Obsojen je bil v 12 letno ječo.
— Izpred porotnega sodišča. Frančiška Rebernik, doma iz Velesovega, je služila pri tukajšnjem pekovskem mojstru Josipu Podržaju vsega skupaj okoli 6 let. Imeli so jo radi ter je uživala popolno zaupanje svojih službodajalcev. Gospodinja ji je tudi semintja kaj kupila kakor obleko, robce itd. v znak svoje zadovoljnosti. Obdolženka pa je vse to slabo poplačala; jemala je v prodajalni in iz gospodarjeve sobe denar, katerega je imel v škatljicah hranjenega v omari svoje spalne sobe. Ukradeni denar je naložila v mestni hranilnici, a tam je 1000 K dvignila in naložila na posebno knjižico 1100 K, katero je dala nekemu znancu v shrambo. Kakor sama priznava, hotela se je z vzetim denarjem odpeljati k svoji sestri v Ameriko. Podržaju se je sumljivo zdelo,da njegov obrt vzlic njegovi pridnosti in varčnosti vedno nazaduje. Dne 7. svečana t. 1. preštela sta z ženo vtrženi denar, ki ga je bilo 485 K. Ko sta ga pa Čez nekaj Časa zopet preštela, manjkalo je 40 K. Podržaj je vso zadevo ovadil mestnemu detektivu Toplikarju, ki mu je nasvetoval, da naj Frančiški Reber-šek službo odpove. In res je pri izstopu iz službe mestna policija našla pri ob-toženki dvoje hranilnih knjižic in nekaj gotoviue; na drugi knjižici je bilo naloženih 400 K. Obdolženka priznava tatvino in se zagovarja, da jo je le priložnost k temu zapeljala. Porotno sodišče jo je obsodilo na 15 mesecev težke, z 1 postom na mesec poostrene ječe. — Zaradi hudodelstva uboja je bil tožen France Sedušek, posestnika sin iz Kamnika. Zvečer 16. svečana t. 1. je prišlo več fantov pred Strehovčevo hišo v Tnjnici, da napravijo domaČi hčeri,
katere god je bil drugi dan, podoknico. Gospodar je na to fante v hiši pogosti]. Okoli polnoči sune nekdo od zunaj a nekim drogom skozi okno in zadene sosedovo hči Jožefo Dralko v hrbet. Navzoči fantje so planih iz hiše, da bi storilca prijeli, a ta je izginil brez sledu. Pretrgano zabavljanje se je nadaljevalo, le France Sedušak se je a tremi fanti odstranil ter šel storilea zasledovat. Ta čvetorica se je skrila in čakala, če bi se zopet storilec bližal hiši. Po stezi, ki drži čez Strehovčev vrt, prišla ita fanta Andrej NograČek in Vladimir Vrhovnik in se glasno mej saboj razgovarjala: iz pogovora so skriti fantje čuli besede: „Zdaj smo jim dali en bart; nocoj sva že veliko naredila." Iz tega pogovora so ti skle pali, da sta ta dva šipo ubila, kar pa ni bilo res. Sedušek je udaril Nogra-čeka z neko trdo rečjo — baje je bila na palico privezana svinčena kroglja po glavi tako, da je precej padel in na to je Sedušek še enkrat na tleh ležečega udaril, Vrhovnika pa je Sla-novcev France pognal v beg. Andrej NograČek je imel vendar še toliko moči, da je še sam prišel domu in se vlegel spat; drugo jutro je zgubil zavest ter je še tisti dopoldan umrl. Andrej No-gračez. je imel na desni strani kost u d rt o kar je povzročilo otrpnenje možganov, Sedušek je bil hudodelstva uboja krivim spoznan in na 4 leta težke a enim postom in trdim ležiščem na mesec poostrene ječe obsojen.
— Emir Mirza, ki je te dni pri porotnem sodišču tako izvrstno zabaval sodnike, porotnike in občinstvo, pa je bil obsojen na pet let težke in poostrene ječe, se je proti visokosti te kazni pritožil. To obuja občno zanimanje zlasti med juristi, ki obširno pretresavajo vprašanje, kaka kazen bi bila najprimernejša.
— Ponarejen denar. Pri gostilničarki Mariji Heidvritzer v Podzemlju so dobili nekaj ponarejenega nikelovega denarja. Gostilničarka ni vedela, kdo ji ga je dal. V ondotni okolici je sploh prišlo nekaj tacega ponarejenega denarja med ljudi.
— Bolnička blagajna moj* stro* v Ljubljani ima v nedeljo, dne 13. marca ob 2. pop. v Auerjevem vrtnem salonu svoj občni zbor.
— Zabavni večer društva knjigovezov ni noooi, 12 t m., temuč jutri v nedeljo 13. t m.
— »Red Star Linie" parnik „Belgenland" je, kakor se brzo javlja, 8. marca srečno dospel v Filadelfijo.
— S polenom. Žagar J«kob Poljšak, Btanujoć na Brodu pri Srni V>du Be je včeraj pri večerji spri e deklo, katera je zagrabila poleno in udarila ž njim svojega gospodarja po glavi in po levi roki. Na roki mu je zdrobila kost.
— Napad. Danes ponoči napadli »o na Glincah fantje delavca Ivana Eržena in ga tako pretepli, da ie moral iti v bolnišnico. Poškodovan je na glavi.
— Na Nemško se je odpeljalo včeraj 121 delaic-v.
— V Ameriko se je odpeljalo včeraj ponoči z južneg* kolodvora 20 izaelieneev
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 28 februvarja do 5 marca 1904. Število novorojencev 21 (aa 28-09 •/•») umrlih 14 (=1935* t0), med njimi jih je umrlo za jetiko 6, za vnet|em sopiimh organov 2 za različnimi boleznimi 6 Med njimi ie bilo tujcev 6 (=42 8a0), iz zavodov 9 (=64 2° o) Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer aa ošpicami 1, za vralioj 1, za u*enom 1 oseba.
— Najnovejše novice. Lir. čanje naOgrskem. B uu Velikega Vara d ina so sumili kmetje 70letnega postopača Felteldvja, da je na mnogih krajih zanetil požar Kmetje s> moža iztrgali orožnikom ter ga s pa lieami ubili.
— Nemška pieteta. Nemški pesnik Kleist je pokopan v Wan-see-u na zemljišču princa Friderika Leopolda. Princ je sklenil grob odstraniti, da si tam sezida vilo.
— Nadškofdr. Kohn. Iz Rima se poroča, da pritiska Vatikan znova na nadškofa Kobna, naj prostovoljno odstopi, ker se sicer nastopi proti njemu s skrajnimi sredstvi.
— Ameriški dvoboj med realoi. PetoŠoleo Črnoviike realke, Jakob Smnreich se je usrelil, ker jo imel zaradi neke 131etne deklice a svojim  součencem ameriški dvobo»
— Verska blaznost Na otoku Bealu v Ameriki je po neki pridigi zblaznelo 500 oseb.
— Nesreča na morju. Pri Bremenu se je potopil parnik »Bodge« z vsemi potniki in moštvom
— Umor na cesti Na Dunaju je skočil 8 tramvaja neki gospod ter dvakrat ustrelil na neko gospo Bra benec; gospa je nevarno ranjena. Morilec je grof Csak y, tajnik v ogrskem ministrstvu ter je storil zloem v hipni blaznosti.
— V a d n i č n i učitelji av atrijskih uciteljiefi bo poslali včeraj deputacijo ▼ državni »bor, ki je prosila« naj Be službena doba zniža od 40 na 35 let ter Be učiteljem t« kategorije omogoči, da avanzirajo nad X- Oinovni razred.
— Matašić-Keglević. M »ti znanega nadporočnika Geze Matašića je prinesla v zakon grašČaku K*gle vrću dva sinova, ki ju je ta tudi po-einov-1 Ko pa je bil sin Gaza obso jen v 6ietno ječo zaradi afere s prin-eesinjo Lujizo KoburSko, je očim dosegel, da se je adoptaotja sodnijsko razveljavila. Sedaj pa je Geza MataS ć izročil zadevo hrvatskemu odvetniku, poslancu dr. Franku.
Telefonska in brzojavna poročila.
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 12. marca Včeraj je bla pri Port Arturju nova pomorska bitka, pri kateri so Rusi izgubili dve ladji. Admiral Mak ar o v poroča o tej bitki: Šest ruskih torpedovk, ki so v noči 10. t. m zapustile Port Artur, je na morju naletelo na japonsko eskadro torpedovk, katere je spremljalo nekaj japonskih križar k. Unel se je ljut boj. Rusia ladja „Vlast nij" je neko japonsko tor-pedovko tako poškodovala, da se je potopila Japonci so rusko ladjo „Bereguščia, na kateri je zapovedoval poročnik Sergejev poškodovali tako, da se je začela potapljati Vsled tega se je pet ruskih torpedovk vrnilo v pristan. Torpedovka „Sere-gut" je šla potapljajoči se ladji „Beregušči" na pomoč, a Japonci so jo začeli loviti in so jo tudi vjeli. Moštvo je bilo deloma vjeto, deloma je utonilo Na ruski strani je bilo ubitih 22 mož, ranjenih je 18 vojakov, eden častnik težko, trije lahko. Ob 9. uri dopoldne so Japonci s 14 ladjami se približali Port Arturju in začeli z bombardiranjem. Streljali so samo s 30l/a cm topov-velikanov na veliko oddaljenost. Ustrelili so 154krat. Poškodbe na utrdbah niso znatne. En vojak je bil ubit, en častnik in 4 vojaki so bili ranjeni. Baterije s trdnjav so opetovano prisilile Japonce, da so se morali umakniti. Japonska križarka „Saga-sago8 je bila znatno poškodovana. Vojaštvo se je izborno držalo V ladjedelnici so delavci vztrajali pri delu, dasi je v bližini počilo več bomb. Poskus zavzeti Port Artur se je Japoncem zopet ponesrečil.
Petrograd 1 _. marca Ob Vi 2. uri popoludne je prišlo japonsko brodovje v Ljaotang in začelo bombardiranje. Topovi z utrdb so odgovarjali. Ena japonska ladja je poškodovana Poškodbe na utrdbah so brezpomembne. V mestu so bile tri osebe ubite, tri pa ranjene.
Petrograd 12. marca Vsa poročila, da so Japonci prodrli v južno Mandžurijo, so docela izmišljena.
London 12. marca. Iz Tokio se poroča, da so Japonci šele tri divizije vojaštva spravile v Korejo. V Tokio vlada radi te silne počasnosti veliko ogorčenje. _
Dunaj 12. marca. V današnji seji poslanske zbornice so se zopet primerili silno viharni prizori. Vloženih je bilo jako mnogo interpelacij. Med njimi je tudi interpelacija poslancev Pa-caka, Ferjančiča, Ivčevića in K ubra zastran dogodkov na dunajskem vseučilišču. Med čitanjem teh interpelacij je bilo vse polno medklicev. Nekdo je tudi zaklical „Prager Pobel". Odgovoril mu je dr S t r a n s k y, rekoč: Pri nas je apobel" na ulicah, pri Nemch pa poseda pri rektoratih. Nemci so radi tega zatulili, češ, da svojih rektorjev ne puste ža-
liti. Prišlo je še do več podobnih prizorov. Šele ko je prezident grozil, da prekine sejo, če se poslanci ne odstranijo a predsedstva, se je moglo čitanje interpelacij nadaljevati in končati. Ko je potem dr. Ryba predlagal dve imenski glasovanji, je naenkrat Wolf začel nekaj kričati. Nato so z raznih strani zadoneli klici „Zucker Wolfu. Ves besen je planil Wolf med klicatelje in hotel poslanca Salo zgrabiti za vrat. A posi. Holansky je zgrabil Wolfa in ga z vso silo vrgel med klopi, kjer je neki drugi poslanec dal Wolfu še brco. VVolfa je predsednik poklical k redu. Zdaj je WoIf zahteval, na bo k redu poklican tudi Sala. Ta je izjavil, da ni Wolfu zaklical niti besedice Wolf: Ali v rokah je imel košček sladkorja. Viharna veselost. Prezident je na to izjavil, da nima vzroka posi. Salo poklicati k redu.
Dunaj 12. marca. V „Reichs-wehr" naznanja dr. Ebenhoch, da ne hrepeni po predsedstvu poslanske zbornice, a če odstopi grof Vetter in mu večina predsedstvo ponudi, je pripravljen to ponudbo sprejeti.
Dunaj 12. marca. Grajalni odsek je soglasno sklenil predlagati, naj se poslancema Herzogu in S fc e i o u izreče graja
Dunaj 12. marca. Na vseučilišču se je danes primerilo le nekaj malih konfliktov. Zbralo se je kakih 1000 ljudi. Tudi redarjev je b.lo pripravljenih vse polno.
Berolin 11 marca Cesar Viljem se je danes v Bremerhafnu vkrcal za svoje potovanje po Sredozemskem morju
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Krčevitost, s katero so se dvigale po izbruha rasko-japonske vojske cene poljskim pridelkom; se je že polegla ter se prevrnila takorekoč v enako nasprotje. Vse drzne kalkulacije, s katerimi so se predvsem odlikovala ame-ričanska tržišča, so se tako temeljito izjalovile, da utegnemo, ako se bo kršenje kurzov še nekaj Časa ponavljalo tako kakor v zadnjih 14 dneh, v kratkem priti na nivo pred izbruhom vojne. Tudi kombinacije v nevarnih komplikacijah so danes takorekoč brez vsake podlage in se le še neznatno ter na tihem uvažujejo, tržišča pa so krenila na normalni tir. ki odgovarja zadnji letini ter se uvažuje le Še prihodnja letina. Animo za nabavo blaga je prenehal — nasprotno pa so pritisnili imetelji blaga s podvojeno ponudbo. Marsikdo ni hotel prodati ob času visokih kurzov blaga, češ, s čakanjem se bo prislužil še marsikak vinar — dočim se sedaj slehernemu mudi, da odda blago po kolikor naj bolj šej ceni — žal pa, da se je pri kupovalcih p javila velika mlačnost in rezerviranost, ki je utemeljena tudi vtem, da so z blagom založeni.
Pšenica je v teku tedna /.gabila na nominalni efektivni ceni od 25—30 v., spomladanski kurz je odnehal od 862/ti3 na 833/M> jesenski od 815/« na 822/23. Blaga prihaja dokaj na trg, ki pa odhaja iz trga vedno z nižjimi cenami.
R ž je zgubila za spomlad do 20 v. sploh pa je tako točni odjem, kakor za poznejši domalega brez kupčije.
K uru za prihaja, odkar je plovba do Siska otvorjena, v precejšnjih množinah na trg, zato odnehava na efektivnih cenah, samo da ni treba blaga vlagati v skladišča. Kurz za maj pa se nahaja nekako na isti višini, kakor pred dobrim mesecem.
Oves se tudi ne zanaša več dovolj na balkanski konflikt ter se ceni za takoj in za termin, ki je padel od 5'776 do 5«V65.
Moka ne kaže več tiste tenden-cijoznosti na kvišku in žc nagiba k popustom, ki se bodo bršČas javili v kratkem oficijalno, tembolj ker bodo zaloge pričele rasti.
Sladkor. Kakor smo pravilno v našem zadnjem poročilu namiguili, so se dozdaj izvenkartelske rafinerije Laba - Kostelec, Taus in Kutnagora v toliko priklopile združitvi, da so se z ozirom na znatne izgube — dozdevno na one trgovce, v resnici pa le na svoje — katere je provzročila ljuta konkurenca, izjavile zahtevati stabilne cene, da se pride tako dosedanjemu ljntemu konkurenčnemu boju v okom. Hkrati so prilagodile svoje cene onim osrednje pisarne ter jih torej dvignile, tako da imamo danes znatno višje cene, nego v začetku kampanije oktobra 1903. Na
daljnih poviškov se imamo a sigurnostjo nadejati, zato bi bilo priporočati pokritje do konec septembra t. L — čez september namreč se ne oferira. Ni pa izključeno, da bomo v prihodnjem oktobra vsled združitve, ki je takorekoč dognana stvar, kupovali še dražje. Tovarne se bodo namreč za prihodnjo kampanijo brez dvoma združile v eno ofertno celoto, vsled česar bodo trgovci pri blagu, ki jim bo iz te kampanije ostalo za oktober in dalje — svoje dosedanje zgane deloma ali celo popolnoma pokrili — to bi bilo vsaj odkrito želeti. Značilen je odstavek cirkulara osrednje pisarne: „Nadejamo se, da smo si s potom nas doseglo združitvijo vseh rafinerij pridobili zahvalo vsega trgovstva, ki je do sedaj trpelo velike zgube in jih bo moglo kompenzirati.11
Petrolej se je do l1/., krone podražil.
Riž tendira sicer nespremenjeno toda trdno.
Špirit isto tako.
Milo je Že znana nemška tvrdka na Češkem za pribižno 3 krone podražila — temu nasproti pustila je izborna marka „C i r i 1 in Metodovo milo" cene še nespremenjene, kar seveda znatno pospešuje odjem. To milo je dobiti povsod, na kar p. n. odjemalce posebno opozarjamo.
Poslano.
Ljubezniv dopisnik me je napadel pred par dnevi v „Slov. Narodu". Pod mojo častjo je, da bi mu na njegove laži in surove napade odgovarjal; stavim mu le dve vprašanji:
1. Zakaj imajo v Mokronogu prvo besedo „nemaničiu ?
2. Zakaj se v vse vtikajo taki, ki so popolnoma ob vsako pravico?
To je prvi in zadnji odgovor na vse!!
704 ?ranc penca
_ tovaraar. veleposestnik in živiflorejec.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Za prebivalca mest, uradnike I. t. d.
Prota težkotam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega Bedenja in napornega duševnega dela je aprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-pra&ek", ker vpliva na prebav ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak da a lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zala.yatelj, na DUNAJ1, Tnchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 8—4
Forman (kloro-vani methvlovi eter mentola), na klinikah preizkušen, ki so ga zdravniki že pogosto označili kot naravnost Idealno sredstvo proti nahodu. Za lahek nahod zadostuje
„Formanova* bata i j-ušice po 40 vin.) za hujši nahod pa nai se — po zdravnikovem nasvetu — rabijo „For-manove pastile (75 vin.) za duhanje s pomočjo inhalacijske steklenice. Učinek je čudovit, spočetka nahoda domala nezmotljiv.   Forman se dobiva v vsaki lekarni.
n 608-6
JVi>seea\ marca, ko se po zimskem spanju narave vse oživi, se prične tudi ob naših rudninskih vrelcih nova delavnost Razpošiljanje, ki je pozimi deloma počivalo, se prične v polnem obsegu Posebno povprašujejo po slatini Mat toni -j e v CH e s s h u b 1 e r, ki je za vsakdanjo rabo skoro nenadomestljiva Na vse zaloge so došle sveče pošiljatve te izvrstne rudninske vode.
Foulard-svila
po 60 kr do gl. 3 70 meter za krila in
obleke. Franko in že ornrlnjrnu se pošilja na dom. Bogata izbera vzorcev se pošlje s prvo pošto Tavarna za m« Ho Henneber«, Ziarleh. 2 75—2
\a |irebn* Ijitliie organe me mora paziti, kajti ni nobenega drugega organa v človeškem telesu, ki bi vsled najmanjšega motenja, tako obširno uplival na druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. Pazi se na prebavljalne organe ako si prizadevamo njihovo delo olajšati s tem da vzbujamo delavnost prebavljanja in podpiramo čistilne funkcije prebavljalnih organov z milo odvajajočim sredstvom. Tako sredstvo imamo in sicer že 40 let najbolj znano dr. Rosa balzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik viu-esfoii. Dobiva se pa tudi po tukajšnih 3 u j j h. a b
Mnogo denarja 2£K£S
obleke, bluze, trakove, nogavice, otroške obleke itd, itd. Pobarva se brez truda v par minutah, uspeh je nepričakovano lep in ne stane skoraj nič, če rabite za to aak. za var, barvilo za blago W1* O 3t>*» Poskusni zavitki po 20 h, originalni lončki V8ake barve k 70 h (črno in višnjevo tegetthof-blanj IU h več). PoskusnT zavitki to zastonj, ker se za to založenih 20 h pri nakupu originalnega lončka odšteje.
„F Ii o x."» 3031-10
potljrljr   bari II   za   li i u k o
Dunaj, VI, Wallgasse 34.
JNa vljudno znanje!
Usojam Bi prijazno javljati, da pride moj zastopnik v Ljubljano
itn* v hotel „pri Slonu11 ~
kjer ostane od 17. do 19. marca in sicer
z najnovejšimi modeli deških in otroških oblek
In z vzorci  tuirmskeca In Ino-iemnkrga bloara za naročila
mo&kih oblek
za kar prosim mnogobrojnoga obiska.
Z vele8poštovanjem 665—2
MAKS METZL
veliki itablissemeit „Prl turistu" Gradec, Hauptplatz 8.
ff
Le Delice"
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. 671—1 Slavni zaloga: Dunaj, l, Predigergasse 5.
Edino, od profesorjev in zdravnikov preizkušeno in priporočeno, Itliillne prosi to čistilo za zobe je dr. J. Poppia, c. in kr. dvornega zobozdravnika no Dunaju Kili G, prlattnl
Anatherin |
ustaa in zobna voda proti vsem ustnim in zobnim bolečinam le v gori vpodob-ljeni steklenici a K 2 80, 2 — in 1'—.
Crrmr za zob« v lončkih brez škodljivega mila, a 60 vin. ohrani usta, zobe in zobno meso re« vrdn« lepo, zdravo, brez duba in bolečin II 2966 —9
„Anatherin" pauta za isbe v steklenici K 1*40, v zavoju 70 vin. Pra-orl4 za zobe K 126. Pl»mbw mm zobe K 2—, .vlilo Iz zHImc 60 vin.
ALB0FER1N
redilno in krepilno sredstvo.
Redi kri, jači živce, pospešuje slast do Jedi.
Hllnlrno preizkušeno: odllenl zdravniki ara prlporurajo za slabo
krvne in prebolele ljudi in slabotne otroke.
Na prodaj po vseh lekarnah in drogenjah, kot prašek 100 gr K 5—, v tabletah 100 kosov K 150 in v čokoladnih tabletah 100 kosov K 180. PoHledtiJe nalašč za otroke. 2998-54 Vprašajte Mvojeaja zdravnika.
Proti zobobolu in gnilobi zob
Izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno isapo Iz ust.
1 steklenlea z navodom i K.
Melusine zobni prašek
t skatljira 60 vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno posto. == Edina zaloga«____
Zaloga vseh preizkušenih zdravil , medic, mil, medicina! nih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurglčnih obvez, svežih mineralnih vod 1. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resijeva cista št. 1
i i K g novozgrajenega Fran Joželovega
jubii. mosta. 38—O
Darila.
U^ravnistvu našega lista so  posi • : Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gosp
Anton Berčon 8 K, nabrano pri strelskem klubu »pri Šarabonu" za na dražbi prodam čaj 3 K in posebno darilo g. KoraČina 6 K.
— Gosp. Makso Japelj v Logatcu 5 K, mesto venca na krsto umrlemu Tomo To-lazz-ju. — Gosp Ivan Gec, organist v Senožečah 5 K 50 vin., nabrali na veselici senožeški delavci in rokodelci. — Omizje v ,Narodnem domu- pri koncertu društvene godbe ob nastopu dosedaj neznanega odličnega dirigenta 10 K. — Skupaj 28 K 50 v..
— Živeli nabiralci in darovalci!
Za Prešernov spomenik. Gosp. Fran Čebulj, c. kr. davčni adjankt, 14 K, nabrano dne 9. marca t. 1 na zabavnem večera „zabavnega kluba" v Radoljci — Živeli!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 9. marca: Ivan Dachs, gosta«?, 16 let. Cerkvene ulice 8t. 21t ost'-trelost.
Dne 1<>. marca : Rudolf Poreher. delavcev sin, 6 mes., Streliške ulice St. 15, jetika. — Franja Dolenc zasebnica. 44 let, Poljanska cesta St. 21, oteklina.
Meteorologično poročilo.
■ Uiiui na.d mcrtem to«**.   ttredajt tračni ti t* 786 • mm
	{ Čas ] opazovanja	Stanja barometra v mm.	B li	1 Vetrovi i	Neoo
11	a zv.	7361	67	si. svzhod del. oblač.	
12	7. aj.	7345	59	hrezvetr.	dež
■	2. pop.	734 4	83	§1 jvahcd	de2
Srednja včerajšnja tomperat^^ ■ 8 5°, uormale: 2*8°. Mo.rina v 24 arah : i) o mm
Borna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka11 v LJubljani.
Uradni kurai dunaj. borze 12. marca 1904.
M«lotb«Hl p«|»lrtl		BUfO
4 2*/e majeva renta    .  . .	9^ m	9*85
4 2*/0 srebrna renta   .  . .	99 55	997
i\ avmtr. kronska renta .	9^55	9975
4#/#    „    zlata „	1»9-	119 20
4*/« ogrska kronska ,,	97 90	CH-I«.
4#/.     „ zlata	11770	11790
4*/4 posojilo dežele Kranjske	100—	100*76
41 i'• posojilo mesta Spljet	100—	100
„    Zadei i	100—	100-
41/,0/, bos.-herc žel. poa 1902 ,	100	101
4-, češka dež banka k. o    . j	100—	10010
	100*60	101—
4VB*/<> Jest pismagal.d. hip. b.	10150	101 86
41/a'/o pest. kom. k.  o. m 10°/0 pr......		
	106 45	10646
41 V/oSast. pisma Innerst. hr.	101—	108-
»'*°/o    ,i      h   ogrske cen. i		
dež. hr......1	! 100-05	101-
s1 V/« « pia- ogr. h« p. ban.	! loo--	100-90
4V.7« obl. ogr. lokalnih že-		
	100—	101
*'s*/o obl češke ind. banke	100 5»	101
4#/, prior. Trst-Poreč lok. žel.	98 5»	
4°/o prior. dol. žel.     .   .   . 1	99 50	100-
S«/.    ,t    juž. žel. kup. V,» ,	, 297 35	29935
4* / o avst. pos. za žel. p. o. .	101—	101-9«
		
Srečke od 1. 1854 ....	160-75	16175
•i     n n 1860*/§        . .	1*1-	184—
ii     m  n 1864 ....	J58	262
„ tizske......	164 —	166-
„    sem. kred. I. emisije	2*6—	306
♦i      m     ii    n* ii	288—	292
„    ogr. hip. bankt>   . .	, 264—	269 -
„    srbske a frs. 100 —	90-	92
	121 -	122
Basilika        srečke  .  . .	21—	22
Kreditne          „ ...	461—	471
Inomo&ke          „ ...	81-	85
Krakovske       „ ...	78—	83 -
Ljubljanske      „ ...	67—	72 -
Avst. rud. križa.,      .   . .	52—	64 -
Ogr.      ,i        n     n ...	28 85	
Radolfove          „       ... J	70—	77 -
SalcburSke       „ ...	77—	80'f>
Dunajske kom. „ ...	602—	512
De uii e		
Južne železnice ....	76 60	77
Državne železnice ....	63475	635 75
Avstr.-ogrske bančne delnice	1607 —	161450
Avstr. kreditne banke   . .	636 50	637 60
Ogrske     f.                 . . Zivnostenske       „      . .	754-	7f6-
	248	251 f
Premogokop v Mostu Brux)	| 68—	63H
AJpinske montan ....	401—	402 -
	I89i—	1902
Rima-Murinvi.....	467—	468 bi
Trbovljske prem. družbe   . i	| 368—	370"-
Avstr. orožne tovr. družbe	45*—	453
češke sladkorne družbe . .	154—	158 -
Valut«		
	1134	tro
20 franki	19<>9	i*-ii
20 marke.......	2351	mm
Sovereigna.......	24 -	24-OH
Marke........	1 117 62	1177»
Laski bankovci.....	94 90	96 1
Rumji........	254 -	266
Dolarji........	4*84	5
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 12. marca 1904 Termin.
Pšenica za april . .
„ okt. 1903
Rž        „ april Koruza „   maj 1904  . . Oves     „ maj ....
Efektiv.
6 vin. višje.
za 60 kg K 841
m 60 „ 828
h m m «t 6 6.
m 60 M „ 6 3r> ,.  60 .,  ., 66">
Vsem prijateljem in znancem da-jeva s tem naznanje prežalostno vest. da je Guspod najino iskreno ljubljeno hčerko 701
danes po kratkem, a mučnem trpljenju, v nežni starosti 22 mesecev k Sebi vzel.
Trupelce predragega otroka se je izročilo večnemu počitku v petek, dne 11. t m, ob 3. uri popoldne na ukuliSkem pokopališču.
Celje, dne 9. susca 1904.
Dr. Vladislav in Terezija Pegan.
Mesto i osci ;if j« uazimiulAl
Pretužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naft blagi, iskreno ljubljeni brat in svak, gospod
Jran Vidmar
c. kr. poštni komisar
po kratki, mučni bolezni, danes ob 2  uri popoludne, previden s ' »v zakramenti,  mirno  izdihnil tvojo blago duao
Blagega pokojnika priporočamo v spomin in molitev
Trst, dne II. marca 1904.
Ivan Vidmar, c kr postni kontrolor in Anton Vidmar, poseatnik, brata. — Marija omožena Bonač, Helena omožena Prezelj m Josi-pina, sestre — Anton Bonač in Ivan Prezelj, svaka. — Franja Vidmar, avakmja. 717
r
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo s tem preža-lostno vest, da je Vsegamogočni našo iskreno ljubljeno hčer, oziroma sestro
M in k o
gojenko mestne višje dekliške šole
danes zjutraj po kratkem mučnem trpljenji, previđeno b sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 17. iet poklical k Sebi v boljše življenje
Truplo predrage hčerke preneslo se bode jutri, v nedeljo, 13. aprila t. L ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti; Levstikove ulice St. 4, k večnemu počitku 713
Ljubljana, 12. aprila 1904.
Avguštin in VJttrlJa Mam* car,  starši — Vladimir, VII, lan, brata. — Vid«, sestra.
i
Zahvala.
Ob priliki nenadne izgube našega iskreno ljubljenega očeta, brata, strica in tasta, gospoda
Tomaža Pavšek
sprevodnika južne železnice v p.
izkazalo se nam je vsestransko toliko dokazov srčnega sočutja, da si smatramo v svojo dolžno3t tem potom izrekati vsem presrčno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo pri pogrebu ter posebej gg sprevodnikom juž železnice za nošnjo vencev, kolegom ranjcega, ki so svetili ob krsti, dalje gg inšpektorju ter uradnikom in poduradnikom juž. železnice, da rovate'jem prelepih vencev, častiti duhovščini ter gg. pevcem za ganljive žaloatinke pred hiBo in ob grobu.
Vsem bodi še enkrat presrčna zahvala.
V Ljubljani, 12. marca 1901.
599 Žalujoči ostali.
I
Zahvala.
Za vsestransko, prisrčno, nam tako tolažilno izraženo sočutje, ki nam je doSlo od blizu in daleč ob času bolezni, smrti in pogreba našega nepozabnega, sedaj v Bogu počivajcčega soproga, ozir. dražega očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda
Tomo Tollazzi
trgovca, posestnika itd.
kakor tudi za častno spremstvo pri pogrebu dražega pokojnika izrekamo svojo globoko čutečo zahvalo.
Posebej se 5e zahvaljujemo čast. gg duhovnikom, prebl. gosp c. kr. okr. glavarju Jankotu Kie-menBek, prebl. gosp. c. kr. okr sodniku dr. Štefanu Kraut, slav c. kr. uradrištvu, slav. učiteljstvu slav. proatov. požarni hrambi dc-lenjelogaški, osobito nje načelniku gosp. Josipu Smole za njega obilen trud in požrtvovalnost, gg. obč. svetnikom in odbornikom, ki so pokojnika nosili ter mu ob krsti svetili, gg. gorenjelogaškim pevcem za ganljive cagrcbnice, vsem darovalcem krasnih vencev in sploh še enkrat vsem, ki so nepozabnega nam pckojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Velika je nasa bolest, toda r«vno tako močna je nasa hvaležnost za vse izkazano sočutje.
Dol. Logatec, 11. marca 1904.
f03
Žalujoči ostali.
Kraljevstvo Saško. bbi-^l
Technikum lvlittweida.
Ravnateljdtro:  prof. A. Ilollt. Vlaje ivbnisk., učllišče  f.n elektroteh' ulito iu M roj no tehniko.
Elektrotehnički in strojui laboratoriji. 36. toliko leto: 3610 gojencer. Tovarniške učne delavnice. Programe itd. pošilja brezplačno tajništvo.
Proti kataru
sapnih organov, kašlju, nahodu, hripa-vostl in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
MATTONI-JEVO
GIESSHUBLER
alkalično kiselico
ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana.
Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomir jujoči učinek, posebno pospešuje razsli-zenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo.        6—3
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih £pecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Optični zavod
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 28
priporof"a veliko zalogo vsa-kovrs nm očal, naočnikov, daljnogledov ter vseh optičnih predmetov.
Popravka in po-stn uaročitve, se izvrše točno ceno in takoj
Žalne klobuke
v bogati izberi od najcenejših do yj        najfinejših vrst priporoča 11
salon modnih klobukov
J. S. Benedikt, Ljubljana.
Josip Roich
-n parna *<-
ban/arija in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulica It. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. l'oNtrr/.liti loemt«
One nizke.
f
CD
CO
00
so
00
CD
Spredaj ravna oblika,
ne tišči na želodec, priporoča v največji izberi
Alojzij Perschć
v Ljubljani Pred škofijo st. 21.
i i
S
i i
i
♦
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
—>-3   Električni  obrat. M—
Bfbttf-
tm
I
_i
Brata mi -
i
i i i i
i
i
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. In c. kr. prfv. juž. želez.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje.
Zalogi* čopičev za  pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Posebno priporočava 8lav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje sobnih tal pod
imenom ,vHapldol' Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
*±tt±**tttttttttttt+tt+tttti
±
5 ♦
♦
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
I
a
r _ ^
Pri nakupovanju
= suknenoga = in manufakturnoga ■   blaga =====
se opozarja na tvrdko
mm
HUGOIHL
mhhmm
v Ljubljani
v Špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov. L.
«
4 4 4 4 4 4 4 4 4
4
4 4 4 4 4
t 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
Žrebanje dne 1. april« 1904.
Promese k Tiszkim srečkam a K 7-
priporoča in se
Glavni dobite*;
K 180.000
715
pri
„Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani. Zastonj razpošiljam!
navodilo za vse one, ki trpe na
kili, zaprtju telesa in BflF* zlati žili.
lir. M. Relmanns. Iflanstrlcbt (tlzozenisko).
Poštnina za pisma 20 vin., za dopisnice 10 vin.
711—1
Trgovski pomočnik
izurjen v trgovini mešane stroke, zmožen slovenskega in nemškega jezika. Išče primerne službe. — Nastopi lahko takoj. — Naslov pove upravni-stvo „Slov. Naroda". 680 -3
Proda se popolna
hišna oprava
B^F" P® jeko nizki ceni. ~~^Sjg|
Več o tem se izve pod naslovom: „Oprava štev. 10", poste restante, Ljubljana. 696-2
a.
V nedeljo, 13. t. m.
veliki koncert
cele društvene godbe
ob navadnih cenah.
Vstopnina prost*.   Začetek ob 7. uri.
Dobra kuhinja. Izborna pijača.
Za obilen obisk se priporoča
7oo Ivan 3(enda.
Bep~ Kn točno postrežbo J»uieliti.
Kje dom je moj,
Kje dom je moj ?
Tam kjer C ve ko v brinovc teče,
K'targa on nam sam le peče.
Tam preljub" mi dom je moj!
AAflSPELJEVfOTROBI
l VUOIKHIM PUHOM NAJBOLJU SR10STVO
Za GOJITEV POLTI
Več
želi vstopiti v učenje h ključarskemu ali kovaškemu mojstru.
Posreduje mestno Županstvo v Idriji. 658 3
Naprodaj je nanovo zidana
hiša št.12
z vrtom v Radovljici Pod mestom
tik železniške postaje, pripravna za vsako obrt. — Kup se izve pri lastnici hiše Ani Gruden, posestnici v Radovljici, Pod mestom št. Y2. 712-1
w 668 2
Šivanje oblek
prevzemam ter točno, okusno in poceni izvršujem.
teopoldina Budan
Križevniske ulice 9f na dvorišču.
klet
novozgrajena, suha, svetla in zračna (transito; v bližini državnega kolodvora, pripravna za špecerijsko blago kakor tudi za vinskega trgovca, se da v najem.
Več se izve pri lastniku v Šiški, Kolodvorska cesta št. 181.      698 6
Esence
prve, neprekosljive kakovosti, za izdelovanje likerjev, žgatja, vseh 6pi-r.tuoz in jesiha poSiljam kamorkoli. Velikanska prihranitev, neverjeten uspeh zajamčen.     7l9—1 Zanesljivi specialni recepti
Ceniki In prospekti gratis in franko.
Karel Filip Pollak
tovarna za esence v l*rajfl.
(Pošteni; spretni zastopniki se iščejo.)
Čudovita novost!
325 komadov za 1 gld. 95 kr.
Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dveletna garancija. Velikolepa Laterna m a grca s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s simili briljantom, 1 krasen kolije iz orient-biserov, patentni zaklep, najmoderneji nakit za dame, 1 fin usnjati moSnjiček, jako elegantni nastavek za Bmotke, 1 garnitura iT. double-zlatih manSetnih in srajCnih gumbov, 1 ff žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etniju, 20 predmetov za dopisovanje in 6e 200 raznih komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, ki ie sama tega denarja vredna, pošilja proti pošt-nemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpošiljal niča
S. Kohanc. Krakovo
IiomIiiu prrtlalo ?¥,
Ako ne ugaja, se denar vrne. 714
Za vodstvo zaloge piva
v stroki izvežban
ki zamore položiti tudi primerno kavcijo.
Ponudbe pod „Zalagatelj 1904" na uj ravništvo
Slov.
716-1 Naroda*.
Ker bivam sedaj v Ameriki
prodam is proste roke
hišo z vrtom
na Studencu (Igu) pri Ljubljani,
Naslov in ceno pove npravniŠtvo »Slov. Naroda«. 910—1
Učenec
se sprejme takoj 708—1 v tovarni za kruh in pecivo
J. J. Kantz v Ljubljani.
?'^K JK3X3acaC9aa*S^3Ba3aT3B3C JU*. . —
H AVGUST REPIC"
sodur 11 Ljubljana, Kolezijske ulice 16
(v Trnovem) izdeluje,  prodaja in popravlja
vsakovrstne
l»o najnižjih eenah.
Prodaja stare vinske sode.
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik   glavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
klobuk o v
najnovejše fapone.
Prodaja na drobno In debelo.
4'eiiiki   brei|»lacuu =^v^
9
Ud
te te
S
m m te
K
m
te
te
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21. Pekarija
in slaščičarna
i i
i
t*
J. ZALAZNIK
Jilijalkc:
Glavni trg 6
n
Sv. Petra cesta 26
i
i
g
rh j«
E
Itj. Ignola
Ljubljana
Dunajska cesta št. 13.
I   Velika zaloga I steklenine, porce-l lana, svetilk, zrcal, D     Sip itd. itd. ||
Steklenice, kozarci, vrčki itd.
po najnižjih cenah.
95
1A
Vajenec
otl dobrih  starisev  se  sprejme v
670 -3
modni trgovini
J. S. Benedikt v Ljubljani.
Stanovanje
v bližini justične palače z 1 sobo in kuhinjo se odda v najem.
VeČ se izve v Cigaletovih ulicah
št. 3 pri hišknikn. 675-3
Dobro ohranjen
in  druga  kavarnarska  oprava se takoj proda. 6*8—1 Kje? pove uprav. rSlov. Naroda".
Takoj se sprejmeta
krepka dečka
kot učenca v večjo pekarijo v trgu. —
Želi se znanje slovenščine in nemščine. — Naslov pove upravništvo »SI. Naroda". 674-3
V najem se odda s 1. majem večje elegantno
stanovanje
v novi hiši št. 66 v Škofji Loki, ter
velika klet
pripravna za vinsko kupčijo.
Natančneje se izve pri posestnici Ani Leskovec. 692-1
Ravnateljstvo zdravilišča
Kr&piEskem Brvaskem
naznanja, da bo ondotni kopališčni zdravnik dr. Ed. Mai od 14. do vŠtev-šega 16. marca t. I. vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne
v Ljubljani, v hotelu „pri Slonu'1
v zdravilišKih zadevah dajal svete iu pojasnila. 695—2
Poskusite
Varstvena znamka.
Po ckusu in zdravem učinku prvak likerjev.
Ogreva In oživlja telo4 Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje.
Lastnik: 5—59
EDMUND KAVČIČ, Ljubljana.
Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno.
z dobrimi spričevali sprejme
Franc Benedičič
urar 690-1 v   Škofji   Loki   na Glavnem trgu.
Zaradi opustitve trgovine na Koroškem se vsa
oprava
takoj cono proda.
Oprava obstoji iz portala z 8 zrcalnimi šipami, pri vhodu 2 zrcalni šipi, 1 delikatesna miza (pudel) z marmonato ploščo, kakor tudi vse štelaže in omare za manufakturijo in galanterijo. Od portala pošljem lahko podobo. — Vpraša se pri Ivanu Jasser, Vrba na Vrbskem jezeru. (Veldeu a. Worthersee). 652 —3
ivovo :
( UiiBtro* ami Izil»Jti)
jc pričela izhajati v zvezkih po 15 kr. (30 vin.) pri založniku
Antonu Turku v Ljubljani
Dunajska cesta št. 5.
Naročila sprejema vsaka knjigarna.
Pri istem založniku je izšla tudi knjiga:
Spretna kuharica.
Navodilo za gospodinje in dekleta, kako se naglo in  dobro izurijo v kuhanju.
Knjiga obsega 240 str. Cena I K 80 v., po pošti 10 vin. več.
Naročnina in poštnina se lahko  pošilja v poStnih znamkah. 634-2
Takoj so odda 684-9
za I. maj pa
Jos. Vodnik, Sp. Šiška.
1000 kron
ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko areco jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. r/. več tisoč zahvalnicami po&ilja diskretno za 90 h v avstr. znamkah gospa
A. 14 »upa, Berlin S.W. 220Linden-strasse 50
Škrat
cd
tO
edini slovenski humoristično-sati-ricni tednik, ki prinaša izključno
originalne slikč*
J^haja v Jrstu vsako soboto. — /Naročnina sa vse leto 6 Jfi ja pol leta 3 Jf. Posamezne številke Se prodajajo po tO stotink* Zahtevajte brezplačne številke na ogledi
Lepo stanovanje
se odda za 1 maj .357-31 J. J. Naglas, Turjaški trg št. 7.
Sprejmem takoj
0*2—3
U
n
v svojo trgovino z želez ni no iu koloni jalnim blagom.
Franc Gaštin, Metlika.
Ljudevit Borovnik
|iu«kur   w    llorovljuli   ( fVr lneli) na Koro a krm
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvi&uje. Vse pu&ke so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preskusene. — llustro-82 vani ceniki zastonj. 10
¥ komptoir1
se išče za takojšnji vst p deklica ali mož, ki zna perfektno, brez pogreška in popolnoma samostojno hrvatsko, slovensko in nemško korespondirati; atennjjr« li e zmožni imajo predntst. — O.iralo ae bo le na take, ki so bili ie dlje časa v * n k t i s'užbi. Ponudbe s fotogra njo z ni vjdb-j zahtevane plače in rtfeieacami naj se naslovijo na:
Jeller, Stubica, hrvatsko.
Znamenito, temnordeče, izvrstno, sladkobno, močno in zajamčeno pristno
dalmatinsko krvno vino
prodaja samo podpisana veletrgovina z vinom liter po 48 vinarjev.
Vzorec franko, če se vpošlje poštna znamka za 20 vinarjev 481 8
a).
Kdor trpi na padavici, krčih in dragih živ'-nih boleznih, naj zahteva o tem brofturo, ki jo zsstonj in poštnine prosto razpošilja prt«-. atien-A pulti«*!***
Frankfurt a. M. 541-3
2 dinamostroja
I enakim tokom, 400 amperjev, 11 u voltov, 6 polov, firme Ganz & Coinp v Hudapesti, ki sta bila le kratek fcai v prometu in sta še popolnoma dobru ohranjena, se pod u god i m i pogoji prodaata.
Ponudbe na Rod. Erber, Reka, Via Andrassy. 643
TUretdlnc dovoljena
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in sluz?
G. FLUX
Gosposke ulice št 6
Ml
.O I
več navadnih in boljših kuharic za taka] in zunaj, med temi k posamičnim g<>*[ dom in posamični dami ter k 2 08et»ai dobra zanesljiva kuharica k višjemu hovniku, 3 — A hišne za Gradec Opati Ljubljano, L >Sinj Mali; streiaj za Zagreb;  vrtnarja«  kočijaia, hlapca Potnina tu, natančneje ▼ pisarni -\aJtoplrJe  ne priporornjoi Skromne, izprasace vrtnarice, nekaj raču najočih natakaric, prav zanesljiva, previdna starejša prodajalka z letnim lmp& t vali
posojilnica v Črn o ml j i
: rogistrovana zadruga z neomejeno zaveto
redni
priredi svoj
zbor
dne 27. marca t. 1.
ob S. url popoldne
DNEVNI RED:
L Porodilo ravnatelja.
2. Predlaganje rt.'una  za leto 1 ' razdelitev čistega dobička in ■ doUči nagrada načelstvu.
3 Volitev naĆeUtva in računskih pr. gledovaleev za leti 1904 in 1
Zadružnike vljudno vabi k obilni udeleži
705 nacelstvo.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje  ln prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K l,OOO.OO0-—
Zamenjava Ii ekskomptuje Daje predujma aa vrednostne papirje,
izžrebane  vrednostne papirje in 2a.Tra.rvLJe  srečke proti
vnovčnje zapale kupone. 3xTirzn.l Izera.t>3~
Vinkulujo ln devinkuluje vojaške  tenitninske kavcije.
03T   k»li«n«|»t ln 1 u k km o nienJe. TlS         ClJT   Bortua naroelle. TEa
Podružnica v SPLJETU.
Drnarne tloge sprejema «5»
v tekočem računu ah na vlo2ne knjižice proti agodnim obrestim.   Vložeui denar obrestuje od dne vloge do ine vz 1 ga.        39 - 19
Promet s čeki In nakaznicami.
Dobra kuharica
Ja   i"7Č|o spisala !a ITČlp
v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obsega na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokuspejSih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaskega ataliSča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konefno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego
znane nemSke kuharske knjige.
2H2-14
Popolnoma "TlnKt
sveže izbrana zaloga za pomladno in letno sezono moških, deških in otroških oblek, kakor tudi damske konfekcije.
Zaradi nakupicenja zaloge in pomankanja prostora sem že sedaj primoran, da prodam blago za lastno nakupno ceno.
99
99
99
99
99
99
K 10 K 6 K 2 K 8 K 4
—   naprej   do najfinejše izvršitve
99
99
99
99
99
99
9»
u9/ 1
99
99
99
C C
Črez 4000 moških sukn. oblek........od
1500 deških oblek...........
3000 otroških oblekic..........
1000 svršnikov, športnik sukenj, havelokov . w    2000 hlač, modnih, črtastih, najlepših vzorcev
„    3000 kosov najfinejše in najnovejše damske konfekcije poslednje novosti: jopice, plašči, paletoti in ovratniki,   za vsako ceno
kakor tudi prelepi damski kostumi, batistaste obleke in mične bluze. Največja izbera najfinejšega angleSkega, francoskega in brnskiga b'aga iz ovoje volne n narooila po meri, ki se na Dunaju na.lineje in najhitreje itvrse Na ogled s« pošilja komurkoli, tudi br.-/ povzetja.       Za plačevanja se dajo olajšave. -^■llllnitlrO     .1.1 S% £%ZM* J*S%    j-» 1.1
Za mnogobrojni obisk preei odliCnim spoštovanjem ^«llHl65JtO    SKtiilUlSUVl6J»
Kapamacsija & Bondy. Oroslav B^rnatoviC« Ljubljana. Mestni trg št. 5.
-kr cc
31
18
Fino, dobro in ceno jesti
In piti se more edinole
pri Rasbergerju"
M
VPolfove ulice štev. 12. £uer-jeva pivarna. 471-8
Najfinejši guljaž za zajutrek
lo O krajcarjev. V sredini mesta! ==
r
Grofa R. Keglevich-Buzina redilna moka
Dematogen
je edino uspešno sredstvo proti
SUHOSTI
(upadlosti), slabemu teku, nervoz-nosti bledoličnosti, migreni, slabokrvnosti. V najkrajšem časa garant, polna oblika, jamam bujne prsi, v 6 tednih 20 klg. več teže, za otroke in odrasle obojega spola se rabi z najboljšim vspehom, zdravniško sijajno ocenjeno in priporočeno. Večkrat odlikovano, tudi .Grand Prix v Parizu 1903*. Pazite na ime „Drmntojten", zak. var. Karton stane Razpošilja cen-
tralna zaloga 426—5
E. J.BALZAR, Dunaj III, Heinburgerstr. 56.
oaiese
ki se želijo izobraziti v šivanju za domačo porabo in krojnem risanju po
najnovejšem sistema sprejema
•franja Jesih
Ljubljana, Stari trg št 17.
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana, Rimska cesta št II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237—8
VOZOV.
za prevzetje konzumskega predmeta brez konkurence za Kranjsko tirmo s kapitalom, ki ima svoje potovalce ali se rajši dva pridna, spretna mlada c cveka iz dobre hiše z nekoliko kapitalom.
Čistega dobička v prvem letu 25—30.000 K. 678-2 Dopisi pod „Hamburg B. C." na upravništvo „Slov. Naroda".
Prostovoljna dražba.
Dne 15. marca t. I. ob 3. uri popoldne bo na licu mesta
v Blokovi vasi ste v« 2 pri Logatcu
prostovoljna javna dražba. Prodajala se bode hiša, hlev in nekoliko sveta
zraven, poleg tega pa tudi več delov dobrega in lepega zemljišča. Hiša, prav pripravna za gostilno, trgovino ali kako obrt stoji ob državni cesti 10 minut od kolodvora, zidana v podobi vile ima 8 prostornih sob in druge potrebne prostore ter vodovod, napeljan tudi v I. nadstropju. V hlevskem poslopju so mdi kleti. — Pojasnila daje
694—a Anton Galle, c. kr. notar v Logatcu.
es. Kr. avstrijske    ^    državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
[veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iuž. kol. PKOOA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 2* m ponoči osobni v.ak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen^f ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez K'^in-Reinin. v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. - Ob 7. uri B m. zjutraj osobni 'ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solno ~ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 61 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vlan v Trbiž, Šmonor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mona-kovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lond-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Stejr. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare; Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj tez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost. Monakovo (direktni vozovi L in II. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V NOVOMESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne- istotako, ob 7. nri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob H. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stevr, IS1, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (direktni vozovi I. in H. razreda Monakovo-Trst). — Ob uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr.), Francove vare, Karlove Vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Cnrih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pon-
t&beL — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Če lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMRSTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob a uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne Iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. MeSani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 0. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in Samo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za 8 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
8
v Ljubljani
£v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike ln posamezne številke „Ioubljanskega Zvona   in vse one w knjige, katere so izšle v aložbi „Narodne TIskarne". —
knjigotržec
V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1.
Naznanjam,  da sem prevzel   od  .Narodne Tiskarne*
Te knjige so:
Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld.
Posamezne Številke „Ljubljanske ga Zvona   po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zamlkovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan a tO kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broš. a 50 kr.
A Aškerc: Izlet v Carigrad broš. a 2u kr.
Tcrgenjev: Otoi in sinovi. Roman,
broširan a 50 kr. — Štiri novele, broš. a 20 kr. Beaeš-Trebizskv:   Blodne duše.
Roman, broširan a 70 kr.
S
i
i
§
Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan
a 50 kr.
Stat nominis ambra: Časnikarstvo in naši časniki, broširano a 40 kr.
Je line k: Ukrajinske dume, PoveBt,
broširan* a 15 kr. H a 1 e v y: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Razne pripovedke, broširane a 40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr. Theuriet:   Undina. Povest,  broš. a
20 kr
A. Trstenjak:  Slovensko gleda
Ušće, broširan izvod a 1 gld. Jurčič: Listki, broš. a 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. a
30 ki.
Avstrijski patrijot: TrPartetweaen der Slaven", broširano a 5o kr.
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek,  Pregovori, prilike in reki. Prej
50 kr., sedaj sumo 2*0 i*r.
py Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. Tfc-U
DRAGOTIN
iapetnik in preprogar
Dunajska ceata stav.
iz vrt uje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi vie v to m t r« It o epadajoee   predmete lastnega Izdelka«
Vodja ljubljanske podružnica pulita prva kranjska mizarske zadruge v Št. Vidu ud Ljubljani.
{/< 11 .: i. ■ ,; hi liti, m j . t,.. n ,   f. J J i. I ........i., j i I,. 1 j
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
v tjubljatii
Sv. Petra cesta štev. 2
Filljalka:
Resljeva cesta stev. 7
priporoča: Najboljše urejeno zalogo raz-llenearo papirja, tra-ov-h It I ti in poMlovnlti Itnjlff, soluklh zvezkov. Dlljez-nle, ernlla Itd. III m n lit. Avstrijska zgodovina za ljudske sole. ftatftenske table za Crnlv-
ee«o raeunleo. Šolske knjlg-e za ljudske sole.
Molitvenike v rasnih vezeh. Tiskovine za gospode odvetnike in c. kr. notarje. Kipe Mlovensklh llleratov. Razno ajalanter. blato itd.
Nizke cene, točna hi solidna postrežba.
JOSIP STUPICA
Jermeimr ln sedlar
v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 5.
I Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
ta ■ Cene nizke. ■ m
s
H
ogastvo las
z lasnim cvetom in po-mado ,Linge Long
po I K;
isernati zobje
7 .Menfthol' -ovo ustno vodo in zobnim praskom po I K 60 h;
£
epola polti in telesa
milom: cvetlično 60 h, cream l K.
Dobiva se le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik. Jurčičev trg 0 Jurčičev trg
v  lij ii hI J a ni.
RazpoSi'ja se proti vpofiiljatvi zneska ali s poštnim povzetjem.
Jv.Seunig |
trgovec z usnjem na drobno in debolo 11
v Ljubljani, Stari trg št. 7
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|tilz|lb cenah:
1 kar. HO h, 5« ki. a 90 h, pri
nakupu večje množine se ceneje.
ffOVO! Patentirano jfovo!
nepremočipo mazilo
mm pocrne nje rujavih čevljev, usnja itd.
3 in 41etne, vzgojene v višine 1000 m nad morjem se oddajajo s postaje Trbovlje za ceno 4 oziroma 5 K za 1000 kosov. 633-2 Naročila sprejema
M. Kirchschlager v Ljubljani.
Prva hrvatska
tovarna
žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic
za okna in prodajalnice
G. Skrbić
Zagreb, Ilica 40
priporoča 467—4 svoje priznano solidne, točne ln cenene proizvode.
Ceniki zastonj in franko.
Vsi, ki ljubi/j ovu tiobrega €<*ja, ^.^cevajo povsod najfinejši in najboljši čaj na svetu
NDRATEA
zmes najfinejših kitajskih, indijskih in cevlonskih Čajev. Pristen je le v originalnih zavojih.
Glsvno zalogo ima: Jaslp Ančlk, lekarnar v Kibnlrl na Kranjskem. 2463-26
INDRA TEA IMPORT COM ANY, TRST.
G r* o It
sladek, zgodnji, nizek in visok,
zelenjad m cvetlice
vsake vrste, zanesljivo kaljive,
velikanska pesa
kakor vsako leto zanesljiva, je že došla in se priporoča v postrežbo
Peter Lassnik
v Ljubljani a«-« Wolfove ulice št. I.
Tschinkelnov
kavin zdrob
(postavno zavarovan)
priznano
najboljši
se dobiva
348-10
dodatek h kavi
»amo
pri edinem izdelovalca
Tschinkel"
v Ljubljani
in njegovih zastopnikih
Za čevlje najboljše čistilo nasvetu!
_ _ m ..    ki daje čevljem tenono-
CnwwAlnnn4.vO»c"° za  Čevlje črn blesk in ohranjuje
■ Ul IIUIUIIU li   naann^HnM usnje stanovitno.
rABtn A| AMflf^—lOŠČMna mast za. svetle čevlje, ki se po njej F Cl~llUlt/IIU ■."sHsnsssnsBBBBBSsn lepo svetijo i usnje konservira.
tmm m ■ ■     ai- (erna loMelln« masi) nalašč za
PoHnAlonflTa Nlgrm kozje (Kid) usnje, chevreau-, gamsovo-,
■ d ■■VlwlBU a>HnansBBsssi gagrin-usnje inBox-Calf. Usnje postane
nepremočljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od-18—11 barva, obleka se ne maže, čevlji se pa fino, črno bleščijo.
c. kr. priv. tovarna (ustanovljena 1832) *^ c. kr. dvor dobavitelj, domj, »• schuier>traw n.
Na razstavah : v Pariza „Zlata svetinja", v Londonu „Grand PrixM.
Štefan Fernolendt
Pozor živinorejci!
Preizkušena in priznano dobra, tek pospešujoča
živalska redilna moka
za govejo živino, prešiče, ovce in konje
se dobiva v edinih zalogah pri gg.:
Ivanu Auru v Tržiču, Antonu Vahčiču v Vidmu, Franu Zurcu v Trebnjem, Franu Pičku v Ribnici, M. Sbilu v Mokronogu, Alfonzu Oblaku v Novem mes.u, Franu Kuharju v Št. Jerneju, Antonu Kravanji v Cerknici, Alojziju Cerarju v Lukovici, Franu Kosu v Poljanah, P. Jelovčanu v Gorenji vasi, Franu Šliberju v Selcah 6d3 in J. C. Demšarju v Železnikih.
Kmetska posojilnica ljubljanske oko-ico
X
registrovaua zadruga z neomejeno zavezo V novi lastni hifti
na vogalu Dunajske ceste ia Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po 4f|,w|0
brez odbitka rentneiga davka, katrrejga poMojlI-nlca sama xa vložnike plačuje.       aoj—96
Posojila po 5°|o in po 5* ,°„.
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 ali pa 35 let.
Uradne ure : razun nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoludne in od 3.—4. ure popoludne.
Poštnega hranilnićnega urada štev. 828.406.
P.
n.
or
Stavnemu občinstvu, vis. oblastvom, spošt. učiteljstvu, korporacijom, društvom, trgovcem in obrtnikom vljudno naznanjam, da bodem po pokojnem soprogu kar najbolje urejeno tiskarno vodila tudi nadalje pod nespremenjeno firmo
j?. SebC' tiskarna v Postojni
ter zagotavljam najtočnejšo, najboljšo in najzanesljivejšo postrežbo.
Obenem se zahvaljujem za mojemu pokojnemu soprogu v tako izdatni obilici izkazano blagonaklonjenost proseč vse dosedanje naročnike, da bi ostali zvesti v bodoče tudi meni
U Postojni, marca meseca 1904.
jlilda Šeber.
QL,65<> • 2
ZJ
]
St 45.
661—2
Razpis službe.
Pri mestnem magistratu je popolniti službo
mestne klavnice oskrbnika
8 prejemki IV. Činovnega razreda magistratnih uradnikov, to je s plačo letnih 2.200 K in s pravico do dveh v pokojnino vštevnih 51etnic po 200 kron. Mesto dejalnostne doklade uživa mestne klavnice oskrbnik brezplačno naturalno stanovanje v mestni klavnici.
Od prosilcev se zahteva, da so diplomovani Živinozdravniki. Prosilcem, ki se izkažejo s fizikatskim izpitom, se daje pred drugimi prednost.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati predpisanim potom pri predsedstvu mestnega magistrata
najpozneje do 15. aprila t. I.
Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se ne bodo vpoŠtevale.
Mestni magistrat v Ljubljani
doe 5. marca 1904.
REBEK
od c. kr. vlade potrjeni zastopnik
1626 -39
,Bdeča zvezda'
Ljubljana, Kolodvorske uiice4l
od južnega Kolodvora druga hiia na desno.
Najkrajša, najcenejša in najboljša vožnja
v Ameriko
je na brzoparnikih te linije.
Potniki bodo edino pri men! brezplačno  zdravniško pre-=-. iskani. ^
Veljavne vozne listke in natančni pouk izseljencem  dobi  se v moji  pisarni: Kolodvorske ulice Št. 41.
Karel Rebek.
PREVZETJE
D39-3
* KROJAŠKE OBRTI.
u n u n
i
Is
DOVOLJUJEM SI SLAVNEMU P. N. OBČINSTVU S TEM >XX NAJVLJUDNEJE NAZNANITI, DA SEM PREVZEL XXX
MODNI SALON
o
ZA IZDELOVANJE OBLEK OD VOBČE DOBRO ZNANE TVRDKE A. MERSCHOL, TER BODEM ISTO VODIL TUDI
xxxxxxxxxxxxx NAPREJ POD [IMENOM xxxxxxxxx^cxx
A. MERSCHOLOV NASLED.
FRANC ROŽIČ.
OZIRAJE SE NA SVOJO VEČLETNO PRAKSO PRI ZGORAJ OMENJENI TVRDKI KOT VODITELJ IN PRIKRO JE VALEČ, SI ŠTEJEM V ČAST, SE ČASTITEMU P. N. OBČINSTVU TUKAJ IN NA DEŽELI KAR NAJTOPLEJE PRIPOROČATI Z ZAGOTOVILOM, DA JIH BODEM Z VSO UNEMO SKUŠAL XXXX V VSAKEM OZIRU NAJBOLJE ZADOVOLJITI. XXXX
)^XX^XX>^ Z ^ODLIČNIM SPOŠTOVANJEM XXXXXXXXXX
A. MERSCHOLOV NASL eeeee
FRANC ROŽIČ x x x x
KONGRESNI TRG ŠT. 7. X X
I
19
D
FR. P. ZAJEC
D Ljubljana
Stari trg št. 28
Nikelrasta remontoar ura od gld. 1-fMI. Srebrna cilinder rem. ara od gld «*•—.
Ceniki zastonj in franko.
. Dražbena prodaja
m       W* zemljišča in poda. 3
j   S? Dne 18. marca, to je dan pred sv. Jožefom, prodalo se bo na O
C  Pr?8tovolJni javni dražbi na licu mesta več njiv na mestnem polju '^J
_   pri Novem  mestu,  takozvane Polakove njive, dve njivici  blizu S
o  mestnega pila, Polakov p6d poleg mesta ob  ljubljanski in lo <*
W  čenski cesti, dalje večji vrt nad novo sodnijsko palačo.   Plače- f*[
valo se bo na triletne obroke. m
Natančneji pogoji se izvedo v g. dr. Poznikovi notarijatski f pisarni v Novem mestu. «91—1
I™
i
Milostiva gospa!
Blagovolite zahtevati
moje najnovejše
vzorce
svilnatega blaga
franko.
Henrik Kenda
v LJubljani Mestni trg št. 17.
i
Važno!   mm Važno!
gospodinje, trgovce \i inejee.
Najboljša In najcenejša postrežba
za drogve. kemikalija, zelišča, cvetja, korenina itd. tud po Knaippu, ustna vode In sobni prašek, ribje olje, re-dllne In posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotoarraflene aparate in potrebščine, kirurglčna obvezna vsake vrste, sredstva za desin-fekcljc, vosek in paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konj »k a. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce
posebno  priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, sollter, enejan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja DaroCila se izrvrSujejo točno in solidno.
Drogerija n-
Anton Kane!
Ljubljana, Selenburgove ulice 3.
Al
Blaž Jesenko
X j ubijana, Stari trg 11. Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn. Solidno hlujro. nizke eene.
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča »vojo veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopio in
plaščev za gospe,
nepre- 11 močljivih
havelokov
i. t. d.
Obleke po meri se po najnovejših ozorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
ti
——-■■- (i
Poleg plzenskega piva (Urquell) se bode odslej točilo tudi •:
Reininghausovo marčno pivo
vodno sveto ix sodčka. 6622
Za udobnost čast. odjemalcev bom čez ulico oddajal marčno pivo tudi v originalnih steklenicah.
i
hiral
v mestu Kamnik
poslvLje sedaj štirinajsto leto in -u.rsid.VLje
v hiši štev. 23 na Glavnem trgu.
lata sprejema hranilne vloge od vsacega, če je ud ali ne, ter jih obreatoje po
4 '1» "i"
brez odbitka rentnega davka, katega posojilnica sama plača.
Od dne 1. aprila 1904 uraduje posojilnica
vsaki dan razun nedelj in praznikov
od 9. do pol 12. ure dopoldne
Nevzdignjene obresti hranilnih vlog se pripisujejo vlogam 1. januvarja vaa cega leta ter se znova obrestujejo, ne da bi se zato morala predložiti hranilni knjižica.
Prošnje za posojila na vknjižbe pa tudi na menice se sprejemajo vsak uradni dan in se rešujejo v prvi seji.
Posojila na vknjižbe se obrestujejo po 5 Vi •/•. Posojila na menice pa po 6 0 0.
Vsak dolžnik ima olajšavo, da zamore še tako majhen znesek plačati ni račun posojila, ker se mu i tem zniža dolg in tudi obresti, tako da vsak dolži t lahko svoj dolg s prav majhnimi zneski v kratkem času popolnoma poravna
Za potrdilo vlog so opravičeni vsi Člani naČelstva, kakor tudi po sklepi obe. zbora z dne 28. svečana 1904 tajnik gosp. Franjo Vidic. Vsako fk>| mora potrditi eden član načelstva in tajnik.
Posojilnica je član „Gospodarske Zveze" v Ljubljani,
katera je izvršila popotno revizijo in je vse v redu našla
Načelstvo
L okrajne hranilnice in posojilnice v mestn Kamnik
Franc Flerin, odbornik
posestnik in trgovec v Domžalah. Janko Grašek, odbornik posestnik in trgovec v Kamniku. Avgust Terpinc, odbornik
Josip Močnik, načelnik posestnik, lekarnar In župan v Kamniku. Anton Frohlieh, odbornik posestnik in gostiničar v Kamniku. Andrej Mejač, odbornik posest., veletržec, dež. poslanec >n župan v Komendi.      posestnik in usnjar v Kamniku.
Ignac Tramte. učitelj v Kamniku Josip Kenda, posestnik in gostilničar v Kamniku
pregledovalca rarunov. Franjo Vidic, tajnik. V Kamniku, dne 29. svečana h«04.
07<
Effl k*?
priporoča
Tovarna za kruh in pecivo
KANTZ v Ljubljani
pravi rženi kruh, mešan in črn.
Sočnost indobn okus pridobivata temu izdelka priznanje vsega občinstva.
BV* Na mednarodni razstavi za llvlla v Bordeau&u Je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se naj točneje Izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva,
biškotov in suhorja. u^is
Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 6. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniški transportni vozovi za kruh in pecivo.
T + 5
* 1
i
■ 1
►
44
24
Naročajte izborno
1384-85
ljubljansko delniško pivo
Iz pivovaren
v Žalcu in Laškem trgu.
j Naročila sprejema |
Centralna pisarna y Ljubljani, Sodnijske nlice št. t
Bil
Naznanilo otvoritve.
Usojam si s tem vljudno naznaniti, da sem •* fl. aaanreeiu «»Av«»m*H
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 2
specialno trgovino
barv, firnežev, lakov, čopičev
ter sploh vseh predmetov, ki spadajo v to stroko.
Velecenjeno p n. občinstvo prosim, da^J dobrohotno podpira podjetje ter se priporočam 618—3
8 posebnim spoštovanjem
Henrik Wibbe.
Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradbe
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALESCHINI & SCHUPPLER o o
SPECIALNA IZVRŠITEV stropov in streh, varnih pred ognjem, zvokom, potresom in glivami, brez vporabe železnih opor.
INŽENIR IN MESTNI STAVBINSKI MOJSTER. G. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec.
235—8
izvršitev nadzemeljskih in podzemeljskih zgradb
LJUBLJANA
Dalje stopnice, reser-varje, mostove, vodne In kanalizacijske naprave, čistline naprave za kap-nico , utrjevanje kleti proti talni vodi, prosto stoječe masivne stene, cementna dela vsake —        -   vrste. ~
NACRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
3i
■t)
% iS
* oo
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zaloga
156-11
pohištva
* >
ž O
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe, Preproge, zastorjl, odroci na vzmeti,
rjfajvečji, najhitrejši in najvarnejši brzoparniki, kakor „Kaiser VVilhelm II.", „Kronprinz VVilhelm", „Kaiser VVilhelm der Grosse"
Edvard Tavčar
Bremen New-York.
Vozne liste za vse razrede in po amerikanskih železnicah prodaja po pred pisanih najnižjih ce-W nah in da brezplačno * poročila
konces. glavni zastopnik
za Kranjsko
183—7
435
nasproti stari „Tišlerjevl" gostilni.
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni  stroji  po nojml^jl ceni.
Hlrlltl«* in v to stroko spadajoča popravilo izvršuje prav dobro ln erno.
maAAAAAAAAAAAAi
A. KUNST
-o- Ljubljana
ŽId.oTTBlce vilice -4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospoda in otroke je vedno na izbero.
Vsakersna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. — Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoalati.
ffttfff ffffff TfTTffff f ff\
Ign. Faschjng-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
čtedilnih ognjico *
najprlproatejšlh kakor tudi najfinejših,
z Zolto medjo ali mesingom montiranih za obklada z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše*.
3£I
A.KRACZMER&
Ljubljana Sv. Petra cesta 6.
priporoča
popolno zalogo
kratkih
klavi'jev, mignonov in pianin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev naDunaju;
Br. Stingl, c. kr. dvorna zalaga-telja naDuuaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje z usnjem strokovnjaško in pre-skrbno in zaračunavajo najcenejše.
Sitim Igo
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
11
Ljubljana Špitalske ulice štev. 5.
L. Mikusch
f tovarna dežnikov '2
LJubljana, Mesta! trg
I g man der B i llervvasser
(Igmandska grenčica) se prav posebno odlikuje pred celo vrsto prirodnih voda, ker je neprimerno boljše zdravilo proti teles, zaprtja in z njim združenimi notranjimi boleznimi n. pr. pomanjkanju slasti, zlati žili, napenjanju, pritisku
krvi, polnokrvnosti itd. Pol kupice pred zajtrkom nžite deluje brez bolečin in ne da bi se oslabil notranji organizem. — V Ljubljani naprodaj po vseh lekarnah in trgovinah s prirodnimi vodami v celih in polovičnih steklenicah. —•
Navodilo je pridejano. G38-2
■ I M I I I II I II I I I
Otvoritev obrta.
Vljudno naznanjam, da sem 0#vawO
v Ljubljani, v Gradišča št. 6
mizarstvo in pokladanje parketov.
Priporočam se za vsake vrste izdelavo in popravo mizarskih del po znižanih cenah.
Parkete 1. vrtite po •* 14 40 vin. zam kvadratni meter.
Z odličnim spoštovanjem 4ii6- 5
Josip Japelj, «*— a»Pawa<» P-»-~
v tjubljani, Gradišče St. 6.
T I I I I I I I I I l I T~T
1 1 T
o
v-
Ltfj
D:
D. SERAVALLI
Cjubljana x Slomškove nlice štev. 19 x Ijubtjana
Izdelovatelj umetnega kamna in cementnih cevi.
Priporoča se č. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu za nabavo cementnih cevi. 260—8
Cevi iz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v različnih barvah in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika ln cementa, vodovodne školjke, okraski za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, goveje jasli, korita za svinjake itd. se nahajajo vedno v zalogi.
Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela.
^ Delo okusno in solidno z garancijo.
Cene po dogovora nizke.    Postrežba točna.
—----------- ^ ,
■m
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne ln Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Josip Arhar
načelnik.
95—10
Celulozna tovarna
BELJAK.
Ker so nepoklicane osebe poizkušale nakupovati les na naše ime in naš račun, opozarjamo gospode trgovce z lesom, da je za vse nakupovanje lesa za našo celulozno tovarno v Beljaku
gospod GE0R6 SGHAEFER
od nas postavljen in ima edino on pravico, za nas posredovati nakupovanje lesa in stopiti v tega se tikajoče kupčevalne zveze.
Prosimo tudi, da se eventualne pismene ponudbe pošiljajo neposredno na nas.
The KELLNER-PARTINGTON Paper PULP Co.Limd,
HALLEIN bei SALZBURG. 623-3
3T^-
26
Poročilo
glede že 30 let vpeljanih, znamenitih
Bergerjevih med. in hig. mil.
Pred nekaj Časom ie poizkušal neki trgovec po imenu 11 «tj£«t izpodbiti nam pravico do rabe oznamenila „Bergerjeva medicinska mila in ko trunovi preparati" za nase znane in preizkušene specialitete, da bi rabeč renomirano ime naSih izdelkov, druga mila spravil v promet. Prisiljeni smo bili torej, da nastopimo po svojem zastop niku g. dr. Ludviku Sachsu na Dunaju pri vis. c. kr. trg. min tožbeno pot, in javno naznanjamo, da se je z razsodbo z 16 dec. 1903, St. 130b<2 spoznalo, da imamo slej ko prej pravico za svoja ,,Bergerjeva medicinska in higienska mila'', „Bergerjevo kotranovo in Berjrerjeva glioerinska ko-tranova mila", ,,Bergerjeva iveplenasta kotranova mila" rabiti ta specialni naslov in tudi vložiti varstvene znamke s takim besedilom. Svoje dobro znane specialitete bomo tudi za naprej spravljali pod goranjimi oznamen<li v promet, prosimo pa čestito občinstvo v njega lastno korist, da pazi na našo znano >ar«ii-veno znamko in tvrdkin podpis, kakor e poleg stoječe vtisnjen, da se izogne vsa-
krSni prevari in podtaknjenju drugih znamk. Če na ovoju ni naše varstvene znamke in tvrdkinega podpisa, prosimo, naj se milo zavrne, ker ni identično z našimi že 30 let renomiranim! izdelki. 630—2
Opava in Dunaj, februarja 1901.
G. Hell & Comp.
Nujno svarilo.
Častit« *>b( iustva v njega lastnem interesu opezsrjamo, da se delajo poizkusi rastlinsko mast pod različnimi inieoi in znamkami poveličevati in spravljati aa trg. Pred nakupom takih malovrednih ponaredb nujno svarimo, zakaj le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni
KUNEROL
je dokazano prva in najboljša
rastlinska mast, ki je kot najdišča jedilna mast
priznana od avtoritet. 8041
Popolno nadomestilo za surovo maslo, svinjsko mast, maslo itd.
Zahtevajte ,,Kunerolu v vsaki boljši prodajalnici jestvin. V kraje, kjer se „Kunerol" 6e ne dobiva, pošiljamo poskusne poštne skatlje po okoli 5 kg brutto po 6 K 50 h za skatljo, tranko na vsako avstro-ogrsko pošto proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici v zavitkih po V, ali 1 kg, v zabojih pa od 10 kg naprej.
Za gpoaiste prednostne cene !
Brošure in 2dravniška izpnčevaia zastonj
Mi Kava
direktno
Reke
najboljše blago, franko, carine prosto, po povzetja za 5 kil.
• Saiitoa, selena........ gld. ."> T !i
Boiningo, lahka....... <>"><)
Salvaior, močna...... „ o 50
.lava zlat, rumenkasta . . „ 7 —
Kult«, jako fina ...... „ 7- —
P*-rl, velefina........ „ 7
<V\lonf žlahtna....... „ H
e Java, modrozelena..... „ H 50
Colonial-Import-Comp.
postni predal 1*3, Reka. 621-2
Prn in najstarejša tovarna za rastlinsko mast
v monarhiji
Etnanuel Khuner St min
Ouaaj xiv 2. Etablirana 188q.
I C. ki\ priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe ¥ TrteovljaJi
priporoča svoj pri poznano izvrsten JPoi*tlaitdi ■» cement V vedno jednakomerm, vse od avstrijskega drnštva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glede* tlakovne in odporne trdoto a»ie« m»dwriijuj©ci dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno apamo*
Priporočila lo spričevala
raznih uradov in najsiovitejeih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., IfIaxlmixiansti?P
2828-20
sse 9a
Po visoki kralj, deželni vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo cista ;alkallako-mnpia
Apatovačka kiselica
ni samo najboljša in najzdravejša
pij
Bg3gS$}r
!   ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša
# zdravilna vođa
ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehurja, kamna, hemeroid (zlate žile), steklih in zrnatih jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni.
Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami. *M
„Upraviteljstvo vrelca Apatovacke kiselice"
Zagreb, Ilica št. 17. 487-8
Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah, restavracijah in gostilnah.
HAVRE-AM ERIKA
l\ flew-Vork I
Prevaža potnike z brzoparniki, ki zanesljivo prevozijo v 5va do 6V« dni preko morja, po najnižjih ===== cenah v
Boston I
#
Cena je iz
BUKSA na omenjena phitadelphfa I <Ž>
pristanišča: iBHHHBHMJ v
II. razred (kajite) E 250—     j Jf aljf as"|
25-15
in. razred (medkrov)   K 148 —
Pojasnila daje brezplačno takoj zastopnik :
Ivan Bihelj v Buksu (Švica)
poleg kolodvora.
Vožnja LJUBLJANA —BUKS velja == samo 5 gld- 3 kr. LLi
Kogar nadleguje kašelj
naj'poskusi kašelj ublažu-Joče in veleoknsne
Kaiser-jeve
prsne bonbone.
rj"7 i O noluriiko otrrovlje-f f fl I I nlli Mprleeial jHinrl mm I ■ w k« ittioi % »peli pri UamIJu, lirl]»m% o«tl, l*HlMr|n in
/ II M I I / II .
Zavrnite, kar se vam ponudi drugega! Varujte se prevar! Le pravi z varstveno znamko „tri jelke*.
Zavoj 20 in 40 vin.     2780 22
Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v LJubljani, v dei lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Lsu-steka   v   Ljubljani   in  pri  Ubalau pi.
Trnkoczvju v LJubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladović.
ki je dovršil 4. realke, išče službe v kaki pisarni.
Prijazne ponudbe prosi pod: „R. Š." na upravništvo „Slov. Narodau.   G46—3
Drenikov vrh.
Odslej naprej se toči
pristni cviček
iz pokuševalne kleti iz vinogradov gosp.
V. Pfeiferja v Krškem
in
dobra starina
iz leta 1900
iz vinogradov prevzviš. gosp. biskupa
Strossmayerja v Djakovem.
Za obilni obisk se najtopleje priporoča
478-8
VOZOVE
kakor tudi
632-2
poštne vozove
izdeluje in prodaja tovarna in zaloga za vo¥Ove:
Peter Keršič
v Šiški pri Ljubljani.
Istotam se sprejmejo dobri kolarski, kovaški in sedlarski
pomočniki
kakor tudi učenci za ta rokodelstva.
SvjeHaj
samo sa
Globu
^'Največja zaloga, ——*
Ijsa in naj« tvrdka
za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in
pristnih angle&kib, za vozove.
Copičev
mizarje.
Lakov, Emajlne prevlake!
pristne, v posodicah po 78, V*i 7, in 1 kg.
Jantarjeve glazure
MnA/jp    Edino trpežno in HUUC|   najlepše mazilo za trde in mehke p6de.
Voščila, štedilnega,
brezbarvnega in barvastega za p6de; najcenejše in najboljše.
RaniHnla Pripravnega za vsa-rtapiUUIdj kovrstne prevlake
Rriinnlino za barvanje narav-Dl UllV/lllla nega lesa i pohištva.
iej&a
za naroćeranje ozir. nakupovanje
Oljnatih barv, SjBJi Oljnatih barv v tubah
dr. Schoaielda.
FtrnA7a prirejenega iz lanenega II Mvš^a olja; priBten, kranjski
Steklarskega kleja,
pristnega, zajamčeno trpežnega.
Gir>csi     alabaatrskega in IJJoa, Btukaturnega.
Karbolineja, najboij&ega Fasadnih barv »pno
pAPw o lihih kemičnih, prste-Ddl V i oUIIIIImihirudninskih.
Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje,
najnovejših. 645 - 5
Olje l3r»oti garatlMl«
ADOLF HAUPTMANN
.kranjska tovarna oljnatih barv, fir- LJUBLJANA, nežev, lakov in steklarskega kleja.
I MtKIlOlljCIlO   I. l«!ft«
Kaj je in kaj obsega
ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino:
Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
dresna knjiga za vse
»v-      *V* •V?
"A*        *A» *vv*
Avstrijsko
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo:
Vse protokolirane in neprotokollrane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih.
Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke.
Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182-28
V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geograflčnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine,
oziroma kraja. Pri vsaki občini se tndi dalje natančno razvidi:
okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg-, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom:
Zv.    I. DUNAJ.....K 13-—   i ZV    VI. PRIM I. DALM.   . K   6 60
Zv. II. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv. VII. TlR. I PREDARL . „ 12 — Zv. III. G. AVST. I. SLCB. „ 1180 I Zv. VIII. CESKO (dva dela) „ 32 — Zv. IV. ŠTAJERSKO . . „ 10. — Zv. IX. MOR I t»LEZIJA 25 — Zv. V. KOR. I. KRANJSKO „   8 —  || Zv.    X. CAL. I. BUKOV.   . „ 27.—
Naroča se v
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Hbrlg. 5.
kakor^tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in.vjnozemstvu.
Linolej in povoščeno blagoi
prodajajo tmm debelo uujpeneje 173—17 Vzorci in ceniki franko. HI
Vzorci in ceniki franko.
Josip Pfeningberger-ja sinovi U^jj™«**- • -
Ankerliot*.
WiMM
Prešernove ulice St« 5 \ Ljubljana.
^JSJ.   C c T-7//
Veiika čevljev
za gospode, dame, otroke in častnike.
Gamaše, galoše. Solidno blago,
Nizke cene. Zaloga
V*sti. ...     ..... ::\
obuval
D. H. Pollak & Co., Dunaj.
nanilo.
Usojam si vljudno javiti vsem svojim p. u. odjemalcem, da sem
leseni prostor zzzzzzzzzz
ki sem ga imel doslej na svetu g. Kneza 231—8
premestil na svoj lastni prostor
nasproti rampe drž. železnice
kjer sem zgrudil veliko, zračno sušilnico.
V zalogi imam deske, trame, morale iz smrekovega iu me-cesnovega lesa, lepo suho blago z Gorenjskega in Koroškega. Pripomnim še, da imam za manipulacijo z lesom v službi izvedenega skladiščnika, ki je že po mnogih večjih mestih pri velikih trgovinah opravljal enak posel. — Vse blago oddajam po prav ugodnih cenah.
Anton Deghenghi.
New-Tork in London nista prizanašaia niti evropski celini ter je bila veiika tovarn? 8rebrnine prisiljena, oddati vse evojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.   PoSiljam torej vsakomur aledeče predmete le proti temu, da se mi povrne #Id. 6*t50 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angle&ko klinjo; 6 komadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov n mm      jedilnih žlic;
12 kemadov „ „a      kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za juho;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktoria čašic za podfelado;
2 komada efektnih namiznih svečnikov; 10 11 1 komad cedilnik za čaj;
1 komad najfinejša sipalnica za sladkor. 42 komadov skupaj   samo grl d. C»60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na ntkakeul slepai*i|l zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to fer»»it« garnituro, ki je posebno prikladna kot prehjraano
ženitovanjsko lxi priložnostno darilo
kakor tudi za vnako bolj«*- *o»|M*d«r*tv©.. — Dobiva so rdi no le v
A. HIttŠl . M JB E IS €« - «
eksportni   hiši   američanskega   patentiranega   srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19 M.   Telefon 14597.
.4   Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpoSlje. Cietllnl prašek za dJo *tane lO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). |LJPS
fizirlrerk lz pohvalnih piMem.
Bil sem b pošiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem
jato zadovoljen. Ljubjana.      jako zadovoljen.
Oton Baituach, c.inkr. stotnik v 27. pešp. Tomaž Eožanc, dekan v Mariboru.
Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, pro.sim, da mi pošljete še jedno. — S t. Pavel pri Preboldu.
£r. Zamilo Eohm, okrožni in tovarniški zdravnik
30 dni na poizkušnjo
r£ pošljem "vsakomur pristno Bohnel System Roskopf patentirano anker uro in se li savezem, da v teku 30 dni vzamem uro nazaj in da vplačani znesek brez kakega odbitka takoj vrnem.
Pristna Bohnel fS>ym*^
175-0
Čl
R:: si opf patent - ur
in s kazalnikom iz pri3*. patent, steklenine (ni papir), masivnim, 36 urnim ankerskim kolesjem v eleg. črno imit. okrilju iz jekla ali niklja je vsled velike odpornosti in natančnega teka  sama in edina najboljša štrapacna ura, ki bodi vsakomur, ki potrebuje močno in zanesljivo štrapacno uro, toplo priporočena.
Stane z lepo nikSgasio veri-   n I «1     O « R A
iico in tokom vred U ■ u* ^
3 komadi gld. 6-75, IO komadov gld. 20-
d ML? M
MAKS BOHNEL, urar, iiUNAJ
>>frl - IV«, Mapgiapetkeiistrasse la.
H QvjQrilnl Na mnoga vprašania čast. bralcev toga lista javljam da imam H M Val iiU! jaz edino tovarniško zalogo pristnih Bbhnel System Roskopf S patent anker ur, kar sem tudi prvi pr javil. Vendar pa različne firme moje nonce neprestano ponarejajo in hvalijo preproste pločevinaste ure p plombo l| ali ),iez nje. kakr&ne pri meni stanejo po 1 gld 70 kr. Pazite prosim natančno na ime MAKS BOHNEL, urar    Vse druge ponaredbe energično zavračajte.
Ustanovljeno leta 1840.
Največja zaiofta navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejša
zime
M. Pakič
v Ljubljani.
Neznanim taračiHkom ss polllja S B0V2etJML
-d^CS-      -=3t^C=- -=3@«>-
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesla 17
pi-lpOI*0*Mtft
svojo bogato zalogo
voznih koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
Krasno izbero
^©nfel^eije
za dame m deklice
X
x
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
1.1, a..
1» rlpororn
km Sekta
Ljubljana
Spltalske ulice štev. 7.
>ooooooooQOOooo6666666& Solidno blago. x Nizke cene.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXKKX j
09
Veliko zalogo
za dame
gospode
rokavic
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
Sčetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana
Pred škofijo Nt. 21.
"Z "19 ogueai poj
mm m
■egojodud 9 I uaqzj ixi|eA a | ui qeuo6ej ujsfeAoufeu a
ni ejpnifp
I
Lep, skoraj nov
gledališki
s tremi kulisami
oder
je poceni naprodaj.
Retlektanti uaj se izvolijo obrniti do upravui.štva  „Slovenskega Naroda'
pod šifro ijOdcr
68 5-2
w™^ZIati ribi*
lastnica Marija Kozman.
Dobro znana restavracija pri „Zlati ribi"
vhod iz Hibjih ulic in SpHatskth ultc
priporoča jZborSia  Vina iz Dolenjske, Istre in Štajerske.
Vsak dan večkrat sveže, priznano dobro
ko—a
puntigamsko marčno pivo.
Na razpolago imam vedno sveža
tforka In uirzla Jedila
za zajtrk, opoldan in zvečer.
Marija Rozman, restavraterka.
uzor!
PnporoCam »vojo bogato zalogo pu»U ii^Jno« J*lt% Ml«trmov m najnovejše   vr«le,   revolverjev   i   t. d.,   vseh   pripadajočih   rrkvlzhuv in
vkiunlelje, pt»8cbno pa opozarjam na
trocevne puške TB«
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priroconsti vsakemu najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo itr.k> spalaioče nnrorhe in |ioprmv točno, solidno in najceneje.
Z velcepoStovanjem
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah
4-11
Največje naj sta reje parobrodno
društvo na
svetu
Njega parobrodje obsega
— velikanskih parni Kov.
direklnd.najhifrejSa prekomor5ka vožnja z brzoparmki
iz Hamburga^Novi^oi^k Qu pa vHaliftix.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik:
IlambiirgvVnierikći Liiiie
n. Fr. Seunig v Ljubljcini
L    D u n a j ^ka - ce f >\o >Mv ^ \n poleg-velike milnice ališrange. j
Otvoritev trgovske zaloge
Usojam si vljudno naznaniti, da sem v Ljubljani, poleg frančiškanske cerkve, na vogalu Sv. Petra in Miklošičeve ceste, zgradil moderno hišo za trgovsko zalogo blaga, katero bodem otvoril sredi tekočega meseca z modnim, manufakturnim, suknenim in platnenim blagom na debelo in na drobno.
Vsled zveze s prvimi tovarnami mi bo mogoče Častitim p. n. odjemalcem oddajati iz popolnoma nanovo sortirane zaloge blaga najboljše po kolikor mogoče nizkih, stalnih cenah.
Svojo že 22 let Pod trančo obstoječo trgovino na drobno bom vodil neizpremenjeno dalje, dočim preselim trgovino na debelo v trgovsko zalogo blaga v novi hiši.
Zbirke vzorcev najnovejšega modnega blaga se bodo pošiljale častitim p. n. odjemalcem na zahtevo drage volje poštnine prosto.
Ob priliki te objave se vljudno zahvaljujem za izkazano mi zaupanje in prosim obenem za istotako obilen obisk v dosedanji in v novi trgovini.
V Ljubljani, dne 9. marca 1904.
6° 0—1
Tamkaj je tudi ceno naprodaj nekaj manufakturnih Stelaž.
Triumph-štedilna ognjišča
j za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v v8akor§ni izpeljavi. Že 30 Tet so najbolje priznana. Priznana tudi kot najbolj§i in naj-trpežnejSi izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stedilna ognjišča ža hotele, gostilne, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 543—6
Tovarna za stedilna ognjišča „Triumph"
f—. Golclscliiiiiclt & *-*in
Ohranitev zdravega
cenovnik o vsakovrst-
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko n»b etaraPJlijab. Najno-vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, avize, cirkularje, uradna v.ejSi stroji za nume-povabila, koverte, povabila na shode itd Aparat ima več tip kakor drogi rlraoJe, šablone, kleSče taki tiskarski stroji in stane z vso oprem o:
Jas črkami fl. —*70
:90    ,.      „ —-8» «7     „       „ h20
»*o i-eo
211
2* —
253 črk fl 2-40 304   „   „ 3-408   „   „ 3-80 640 B* —
eoa .. .. e- —
J. LEVVINSON, tovarna štampilj In gumijevih tip. graverska dela. Do°aiie\ifndiS8e 7
7.»Htopnlkl   t»t» l*ir«*Jo.
\euimJ<ire a« vzame nazaj.
za plombe, vžigalni pečati, pečatne marke z  vzbočenim tiskom. Prefie za vzbočem tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami ■ in zobci za perilo , solidno izvrBenj jn    OII KM A na Ruskem. Bil PaBkicskaja 16.
IVHtttnlkl zaatenj.     76 — 10
ŽELODCA
tiči največ t ohranitvi, pospeševanju in t urav-uavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. V ta namen naj ae rabi najpripravnejše znano sredstvo dr. Rottr balzam za ielod&c. T* je narejen iz najboljših uiskanih zdravilnih 'elišč za lek. Vzbuja apetit in pospešuje prebav-I mje in provzroča lehko odvajanje tako, da » <ži b najboljšim uspehom za gojenje želodca.
I VARILO!
Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo
postavno jfoggsp-vano varstv znam£o!
lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi,
o. in kr. dvornega dobavitelja
- ,,pri  erneni  orlu'* =
Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice. Po pošti razpošilja  ie vsak dank
Proti vposiljatvi K Ž56 Be posije velika steklenica in za K l&O mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Plccotl, U. pl. Trnkoczv, M. Mar-b      detschlager, J. Mayr. 1112-19
*
Kravate. Specialitete* Ovratniki. Jttanšete.
POMLADNE
NOVOSTI
Čipke. 63^~1 Vezenini. Svilnato
blago.
PaJEolani. predpasniki.
! I
Jttoderci.
Rokavice. Trakovi in
tlšp
vsaka vrste.
!
i
SO DOSLE!!
I I
ERNEST SARK
Stari trg št. I.
i
i i
Damski pasovi. Posamenterije. Čipkasti
Čepice.
CA
Marker
sprejme se takoj M
v kavarni „£gia'
Varat, laaaib Sidro
Liniment Caps. Com
iz Klrhtrrjrie Irkam«- % a-rinrt
priznano liborno,  bolečine to žeča maillo; po 80 h., K 140 iC K 2 — ae dobiva ▼ vseh lekamaL Pri nakupa tega splo&no priij . ljenega domačega zdravila naj m jemljejo le   ongmalne etekki. v  zaklepmcah z našo varstve: znamko „aldro"  iz Richterja^ lekarne, potem je vsakdo prepriča r da je da je dobil ongmaim izdelek. 2663—a>8
Itletitrrjrt u kkur na pri ilalfm Inu
v Pragi, I., Eliačina e. 5.
2-31
Jtaton /tškerc
Zlatorog.
To krasno narodno pravljici) i Zlatorogu je pesniško obdelal seda Aškerc, in  to  popolnoma drugaft nego je bila znana duslej po Funtko-vem prerodu nemške BaumbachoVt-idile.   Afikero se je tesneje oklenil pravljiške snovi tako kakor jo je Ml zapisal rajni Deachmann ter pndrial tudi demona .Zelenega lovca"   Tak.. je ustvaril ASkerc iz narodne prav Ijice čisto novo. svojo epsko pesnitev ; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med   rami   tudi   njegov izvirni, slovenski »Zlatorog*.
Tz&el je v založbi
L. Schwentner-ja
v Ljubljani
in velja broširan 1 K 60 h, po poet. 1 K 70 h.
^T4TvItI»ItIWT#T4IvItIvI»I«W
velikega interesa za vsako damo, da je sposobnost znamenite, znane tirna-
D. LESSNER, Dunaj, VI., Mariahilferstrasse Nr. 81 83
Gotovo ie
3P
Za pomladno sezono
Motilo volih iita nlioiop, svilnatega in Derilitga Haga pa cenah brez tonknrence.
WBT nedosežna.f
^t>irO*:e> vzorcev na zahtevanje *£r»**tit» ii^ franko,
Kadar se naročajo zbirke vzorcev, naj se nepogojno navede vrsta blaga in po kakšnih cen blago želi. Najnovejše volnato blago za sezijo 1904, meter od 36 kraje, do 4"30 gld. I Najnovejše svilnato blago za sezijo 1904, meter od 95 kraji-, do 4' gld. Najnovejše  perilnO blagO za sezijo 1904, meter Od   12 kraje, do   V80 gld. |      JgmW   Sploh nI nikakršne vrste blaga, ki bi se pri meni ne dobilo. ^
_       SlgllcvLlte se. 3ga,d.a,r 33.a.roča,te vzorce na ta č^s:p^s IfiB Narooila od SO kron naprej se dopodiljajo vnaUeiuu poštnine prosto.
616 2
Največja zaloga in razpošiljalnica blaga
= Dunaj VI.
VI. Mariahilferstrasse = Nr. 81-83.=
Dunaj VI.
a^aTlTlTjL^Tjaf^i5^A
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Iv»d Tavčar J
Lagtnina|in tisk .Narodne tiskarne".I
45