84. številka. Ljubljana, v petek 11. aprila. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan ivt^er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v atrijsko-ogerske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ea vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. IO kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po rt kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopi«i naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in up rav ni St v o je v Ljubljani v Frana Kolinami hiš i, „ Gledališka stolba". Upravništvu aaj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 0 severni železnici priobčil je „Ruski Kurjer" dopis z Dunaja, katerega ee nam zdi umestno prijaviti našim čitateljem, ker ima mnogo zanimivih podatkov in dobro osve-tluje, kaj in kako se za kulisami godi. Dopis slove: Jedna najzanivejših tajnostij grof Taaffejeve vlade se je sedaj razkrila, in če tudi se na videz predmet te tajnosti dotika samo jedne strani politike sedanje vlade, — finančne politike, ali bolje rečeno odnošajev TaaftVjevega ministerstva k avst-riJBkej plutokratiji, nam vendar raijasnenje te tajnosti kaže uzrok tako dolgega obstanka te vlade, kaže nam sredstva, kako se dosega njena trajnost. To vprašanje je tem zanimivejše, ker avstrijski organi, katere vzdržuje vlada ia plutokr atija, o tem kar molče. Poslednja 2 ali 3 leta so odnošaji avstrijske vlade nasproti borzi za vsacega, kdor ni bil posvečen v intimne tajnosti vlade, bili prava zagonetka. Pri svojem nastopu sta Taaffe in Dunajevski začela ostro borbo z Dunajsko plutokratijo a!i s tako imenovano Rothscbildovo skupiuo, ki je do tedaj neomejeno gospodovalo v Dunajskem finančnem svetu. Zato je vlada stopila v tesne zveze z „Union General", iu znameniti Bonboux postal je važna oseba pri dvoru in glavni svetnik v finančnih in političnih vprašanjih; s pokroviteljstvom vlade bila je osno vana „Laoder-Banktt, in na vseh straneh se je začela javna borbo proti „Rothschildovej skupini". Ta ostri borba in sijajna zmaj?a Rothschildove skupino nad združenimi nasprotniki, ki sti gotovo bralcu Se dobro v spominu, morala je postaviti brez dvombe Taaffejevo ministerstvo v jako težaven položaj k /' gospodom Dunajske borze, katere je tako energično skušala izpodkopati. Ta težaven položaj bil je tembolj neizogibljiv, ker je ministerstvo pri sedanjem finančnem stanji države leto za letom prisiljeno na borzi iskati denarja na posodo. Rothschildu in njegovem tovarišem bi ne bilo težko preprečiti, da bi vlada ne dobila posojil in bila prisiljena podati svojo ostavko. Pa k splošnemu začudenju finančnega sveta se nič takega ni prigodilo. V 1882. letu izdano rento pokupil je vso in po jako visokem kursu LISTEK. Knez Serebrjani. (Buski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XV. Poglavje. Poljubovalni obred. (Dalje.) Drugi dan on ni nič pokazal, da sumniči Heleno. Bil je ž njo prijazen in laskav kakor poprej. Le včasih, kadar ni videla ona, zježil je bojar obrvi, in grozno pogledal Heleno. Strašne misli so rojile takrat po glavi Družini AndrejeviČu. Premišljeval je, kako bi poiskal svojega sovražnika. Minuli so Štirje dnevi. Morozov je Bedel v leseoej sobi za hrastovo mizo, na mizi je ležala knjiga, vezana v rudeč baržun, b Brebrnimi zaponkami in gumbiči. Pa bojar ni mislil na čitanje. Njegove oči so begale po vrstah s pisanimi začetnimi črkami in drugimi olepšavami nadičenih stranij, njegove misli so pa brodile od ženine stanice do vrtne ograje. PrejSnji dan se je vrnil Serebrjani iz slobode, in obiskal je po danej obljubi Morozova.. zavod Rothschildo.v;'~— tukajšnja „Credit-Anstalt fiir Handel und Gewerbe". In od tega Časa se dobri odnošaji vlade z Rothsofcildi neso več rušili. To je bilo tem Čudnejše, ker so politične tendence Dunajske plutokratije se naravnost križale z notranjo politiko sedanje vlade; predstavitelji Rothschildovo skupine nikdar neso opustili priložnosti izjaviti po svojih časopisih, v raznih javnih zborih, in privatnih razgovorih svoje polne solidarnosti z opozicijo in svoje antipatije do sedanje vladne sisteme. Vsakemu je bilo očividno, če ne glede na politično nasprotje Dunajska plutokratija podpira TaafTejevo ministerstvo, in mu daje potrebni kredit, da tega ne dela „pour les beauxw grofa Taaffeja, ampak zaradi kakih koncesij, katere jej daje vlada, sploh zaradi kakih materijalnih kori ti? Tako je bilo samo to glavno vprašanje, v čem obstoje te koristi, in ta tajnost, ali vsaj jeden njen del se je nedavno odkril. Največji finančni zavod Rothschildove skupine je družba severne železnice, zgradjeae v 1836. letu, katere koncesija poteče v 1886. letu. Ta železnica — zvezujoč z jedne strani Dunaj z vzhodno mejo, z druge strani z Brnom, Prago in severno mejo, — je jeden naj glavne j ših virov dohodkov Rothschildove skupine. Za gradjenje te železnice in njeno uzdržavanje uložilo je društvo 78 milij. gold., a poslednjih 48 let dobilo je, 5e se ne uštevajo odstotki, dividend za 240 milij. gold. Za samo 1883. leto ima društvo dati akcijonarjem dividend za 15 milij. gold. Pa razen dohodkov, ki jih prinaša, ima ta že leznica za Rothschildovo skupino še ogromno važnost v tem obziru, da jej faktično daje možnost neomejeno gospodariti s tržnimi ceuami najvažnejših surovin avstrijske obrtti'je — železa in premoga in najvažnejših predmetov trgovine — žita, sladorja in živine. Velika večina premogovib in železnih rudnikov na severnem Češkem in Moravskem je v rokah Roth-schildov, Gutmannov, Konigsbergov, in drugih drugov Rothschildovih, ter so zvezani ti rudniki z raznimi stranskimi progami Beverne železnice, tako je ves Dunajski trg za železo in premog v rokah Roth-schildov in drugov. V kakej širokej meri ona po- Helena je objavila ta dan, da je bolna in cel dan ni odšla iz sobe. Morozov ni nič premenil svojega obnašanja z Nikito Romano vičem. Pozdravljajoč ga b Brečno povrnitvijo in gosteč pridno dragega gosta, skusul je najti na njegovem obrazu znamenja izdajstva. Serebrjani bil je zamišljen, pa priprost in odkritosrčen kakor poprej; Morozov ni mogel ničesar zapaziti. To je on premišjeval zdaj, sedeč za mizo pred odprto knjigo, V njegovem premišljevanji ga je motil prišedši sluga, pa zagledavši mračno Čelo Morozovo, se je spoštljivo ustavil. Morozov ga je vprašal s pogledom, — Milostljivi gospod, — rekel je sluga, — carski ljudje gredo. Vodi jih knez Afanasij Vjazem-ski; zdaj so že blizu; ali jih ukazed vsprejeti. To trenutje zaslišal se je boben, na katerega je z usnjatim korobačem tolkel naprej jahajoči hlapec, da bi razgnal ljudi in napravil pot pred gospodom. — Vjazemski gre k meni? — zaklical je Morozov. — Kaj mu je prišlo na misel? Morda pojde mimo. Stopi k vratom in počakaj! a če on pride semkaj, povej mu, da moja hiša ni krčma, da jaz ne poznam opričnikov ter ne jem ž njimi kruha in soli! Idi! rablja svoj monopol, vidi se na primer iz tega, da je premog na Dunaji za 30°/0 dražji, kakor v Be-rolinu, dasiravno je Đerolin za 200 vrst dalje od premogovib. jam, kakor Duuaj od Ostravskega pre-mogovega bassina, od kodar prihaja k nam premog. Še jasneje se razvidi to iz Dunajskih žitnih cen. Ko se v Galiciji rž prodaja od 4 Va do 5 gld. k vi nt.11, prodaje se na Dunaji po 9 gld., in to prihaja samo od visokih tarif severne Železnice. Stvar je prišla tako daleč, da so poslednja leta žitni trgovci v Galiciji rajši pošiljali žito v Rorschach in Lindau na Bodenskem jezeru, in še celo v južno Francijo, nego na Dunaj, ker je tako prevažanje bilo za 60°/0 ceneje. Navel sem te činjenice samo zato, da poka« žem bralcem, kako finančno silo ima to društvo v sebi, in kako važnost mora imeti za Rothschildovo skupino. Kakor je že zgoraj omenjeno, poteče obrok koncesije severne železnice v marci 1886. leta, in ves Dunajski finančni svet je že več mesecev se vznemirjal, pričakujoč, kako se reši to vprašanje, kako bo s to železnico. Pogoji koncesije so taki, da po preteku obroka železnica preide v državno lastnino, Po razlaganji delničarjev ostane železnica last društva, in društvo je zavezano poganjati se za novo koncesijo. Naj bode že kakor koli, nikdo ni sedaj dvojil, da je Rothscbildova skupina bila v zadevi podaljšanja privilegija severne železnice popolnem zavisna od dobre volje vlade. Pa tudi ni nikdo dvojil. da vlada porabi sedanjo priliko, da postavi meje temu za vso državo škodljivemu monopolu plu-tokratičnega zavoda, katerega brez vsakega preti-ranja moremo primerjati s „Compagnie des Indes." Vsi so nepotrpežljivo pričakovali resultata teh pogajanj, z začetku se je stavilo v zbornici nekaj interpelacij zaradi tega vprašanja, pa na vse se je trdovratno molčalo. Naposled je samo vodstvo severne železnice objavilo resultat teh dogovorov, ko ga je predložilo zboru delničarjev v pretres; ti rezultati bili so popolnem nepričakovani: koncesija severne železnice podaljšala se je do 1966 leta (t. j. za 80 let) s tem, da ima čez 24 let vlada pravico, od družbe kupiti železnico. O pravu lastništva države na Sluga se je obotavljal. — Kaj Še? — vprašal je Morozov. — Bojar, tvoja volja mora biti tudi moja volja, a jaz ne povem tega Vjazemskemu! — Idi! — zakričal je Morozov, in udaril je ob tla z nogo. — Bojar! — rekel je hišnik, ki je pritekel k Morozovu, — knez Vjazemski z opričniki bliža se našim vratom ! Knez govori, da ga je poslal sam car. — Car? Ali ti je on povedal, da ga je poslal sam car ? Odprite na stežaj vrata! Podajte kruha in soli! Vsa družina gre naj naproti carskemu poslancu! V tem Be je bobnanje vedno bolj bližalo. Kakih dvajset jezdecev, njim na čelu Afanasij Ivanič na temnorujavkastem žrebci, s srebrom obšito opravo, prijezdilo je na dvorišče Morozova. Knez bil je oblečen v bel kaftan iz atlasa. Izza nizko urezanega vratnika videl se je vratni kinč iz biserov pri srajci. Biserne zapestnice raztegovale so Široko rokave kaf-tana, prepasanega z rudečim svilnatim pasom z dvema visečima koncema z zlatimi resami, na rokah imel je po strani zapete lične rokavice. Baržunaste hlače zabasane so bile v rumene safjanaste čevlje s srebrnimi podkovami, z biseri obšitimi golenicami, ki so v mnogoštevilnih gubah segale do srede meč. 75 °/o) podžupanija Virovitica, okraj Pazva in v osmo (65 do 70 °/0) podžupanije Vukovar in Pakrac. Po vsej pravej Hrvatskej bivajo večinoma sami Hrvatje. Druge narodnosti, so — razun čeških naselbin v Pakraškej in Križkej podžupaniji — zastopane le v mestih. Drugačne razmere so pa v Slavoniji. Skoraj povsod nahaja se nad It) 1 ,, Nehrva-tov. Največ naseljencev je pa v Pakraškej in Vuko-varskej podžupaniji, kjer so cela Bela Nemcev, Madjarjev, Slovakov in Rusinov, najmanj tujih pri seljencev je v Gradiščanskej in Brodskej polkovniji. Tudi v slavonskih mestih so razmere jako neugodne za Hrvate in Srbe. V Oseku, Zemunu in v Romi zgubilo je domače prebivalstvo že absolutno večiuo. Nemcev ni v nobenej pravej hrvatskoj županiji in pravej hrvatskoj krajiškej polkovniji polen odstotek. V Slavoniji so pa tako-le razdeljeni : v Požeuskej podžupaniji jih je 5-15 °/0, Djakovaškej 447°/n, Pakraškej 10 30°/o, Viritovitiškej 10 93°/„, Rumskej 13-27%, Oreške) 18*28%, Vukovarskej 15-10 °/0, v Garčinskej polkovniji 1*05%, v Zupa-niškej l'8°/0, MitroviSkej 4-81 %>, Zemunskej 5 08°/0, Vinkovskej 10 87°/0, Pazuškej 1468u/0. V mestih so Nemci jako dobro zastopani. Največ jih je v Oseku (49*28%), potem v Petrovaradinu (36 59 °/0), Zemunu (44 39 °/0>, in Rumi, kjer je nad polovico Nemcev (55 29°/„), v Zagrebu je 2678 (9-48 °/0) Nemcev. Madjarjev je v pravej Hrvatskej še manj, kakor Nemcev. Jedina izjema je Koprivnička podžupanija s 2*19 °/0 Matijarjev ; pa tudi tukuj jih je nad polovica v na oni strani Drave ležeći vasi Zdali iu občini Virje. Pa tudi v Slavoniji je manj Madjarjev, kakor Nemcev. Največ jih je v podžu-paniiah Požega 124 °/0, Djakovo 6 35 °/0, Oiek 2-42 °/0, Vukovar 8'93 »/o, Ruma 9*11 °/°, Virotovica 14.89 °/o- Ravno tako je v nekaterih mestih nekaj odstotkov Madjarjev, nad 5% veuder le v Oseku, Brodu in Petervardinu. Izmej slovanskih rodov so najbolj zastopani Slovenci, več nego 20000 prebivalcev govori ta jezik. Od teh jih je 1500 delalcev v slavonskih gozdih, drugi so pa prebivalci ob kranjskej in štajerskej meji. Nikjer pa ni toliko Slovencev, kakor v Zagrebu, kjer Be je upisalo 3885 Slovencev, največ so uradniki, obrtniki, tovarniški deialci in posli s Kranjskega. Najstarše češke naselbine so v Bdovarskej iu Križkej podžupaniji, kamor so se že Čehi jiriselili 1826. 1. Pozneje se je več cehov naselilo v Pakraškej iu Virotiviškej podžupaniji. V mestih jih je tudi nekaj oditotkov in sicer: v Belovaru 5*33 °/0 Požegi 6-64 °/o, Sisku 2 21 °/0, Zagrebu 1*92%. Slovaške, rusinske in rumunske naseibiue so v podžupauijah Virovitica, Vukovar in okraji Pozva. Lahi so raztreseni po vsej deželi; številke o Ciganih neso zanesljive, ker so pri nekaterih ciganski, pri drugih pa zopet rumunski, inadjarski ali hrvatski jezik zapisali za materni jezik. Cigani so tudi raztreseni skoraj po vsej deželi. V Cetinu v Slujin-skej polkovniji je 40 ciganov, rojenih na otoku Korfu dalo upirati grščino, v Zemunu pa 139 Židov španj-ščino za materni jezik. Politični razgled. Notranje «leželc V Ljubljani 11. aprila. Oni deželni zbori, kateri so bili lani obnovljeni sklicali se bodo v začetku poletja, takoj po sklepu državnega zbora, oni pa, za katere bodo letos nove volitve pa po volitvah konci poletja ali začetkom jeseni. Volilna komisija za nove volitve v Pražko trgovsko in obrtno zbornico je sestavljena in Čehi imajo za jeden glas večine. Poljski poslanci se neso nič kaj zadovoljni vrnili na velikonočne počitnice. Upali so, da bodo vsaj nekaj voMcem prinesli domov za pirube, pa nada jih je goljufala, decentralizacija železnic se še ni vsprejela v državnem zboru, ravno 11 ko tuli ne zadeva gališke deželne odveze. Zdi se jim, da so jih premalo podpirali drugi desničarji. Zato poljski listi zopet zahtevajo, da se razpusti državni zbor, ker v tej sestavi ne more ničesar doguati, kar bi Poljakom ugajalo. Poljaki so vajeni vselej kaj prinesti svojim volilcem domov, iu to ne samo pod to vlado, ampak tudi pod prejšnjimi, ko bi pa bili tolikrat prevarani, s praznimi nadami vračali se domov, kakor mi Slovenc , bi jim ne bilo tako težko. Mi smo pa že vajeni, da nam poslanci nič druzega ne prinest), kakor nove da^ke, zato se pa toliko ne pritožujemo. Volovska borba mej Dunajsko in ogersko vlado še ni končaua. Ogri zahtevajo, da se kar prekliče ona naredba spodnje-avstrijskega numestništva. Ogerski komisarji iu ogerski minister Szecheuvi ostanejo Se na Dunaji, kar kaže, da se vendar na obeh straneh upa doseči kako sporazumljenje. Ogerski listi pa kar naravnost zahtevajo, da Tisza odsiopi, ko bi ne mogel prodreti z ogerskimi zahtevami na Dunaji. V nedeljo bode velik shod otrerskllt Srbov v velikej Kikindi. Ta shod ima odločiti, ali Srbi ostanejo pri narodno-polit čnem programu s 1869 leta, katerega je zastopal Miletič, ali se oprimejo programa, katerega je proglasila srbska konferenca v Pešti, ter priznajo avstro-ogerski dualizem, proti kateremu so se dozdaj borili. Ta ljudski shod bode gotovo jako mnogobrojno obiskan, ker se ga sme po starem srbskem običaji udeležiti vsak polnoleten Srb. V nanj«' države. Vse evropske velevlasti razen Rusije izrekle so se za podaljšanje Vogoridesovega guvernerstva v vzhod noj Ku meli J i. O tem pa neso vse vlasti jedine, kdaj da poteče obrok sedanjega guvernerstva. Nekateri štejejo od 26. aprila, ko se je Porta odločila Aleko pašo imenovati guvernerjem, drugi pa od 17. maja, ko mu je izročilo dotični ferman. Rusija se drži poslednjega mnenja in hoče s tem pridobiti časa, da bi ga izrinila. Francoski ministerski predsednik Ferry je izjavil predvčeraj v komisiji za tnadagaske zadeve, da so se pogajanja s Hovasi pretrgala. Coutre-ad-miral Miot, ki se je odpeljal na Madagaskar, dobil je povelje zavesti več krajev na zapadnem obrežji. Minister pomorstva bode zahteval potrebne kredite, ko se snide zbornica. Rumunski ministerski predsednik umaknil je svojo ostavko. Saj bi res bil mogel strašno trdovraten biti, ko ue bi bi! tega storil, ko mu je zbornica vse privolila, kar je zahteval. Projekt, da se znova skliče pruski državni sovet se je zopet za nekaj korakov približal svojemu uresničenju, pruski ministri so izjavili o tem svoje mnenje. Liberalni krogi se boje, da se bode državni sovet uporabljal zato, da bode pomanjševal upliv ljudskega zastopstva in državnega miuisterstva. to železnico sedaj — še govora ni. Zato se pa družba zaveže vladi plačati 17 milijonov goldinarjev, ponižati tarife do visokosti tarif državnih železnic (kar pa ni iiikaka dobrota, kajti tarife na železo, premog, meso, žito in sladkor so na zapadnej železnici, ki je v državuej oskrbi, jako visoke, in ti predmeti se največ po 8evernej železnici vozijo) in nazadnje zgraditi nekaj stranskih železnic, katere bodo prinašale ogromne koristi severni železnici samej OsUle točke pogodbe so manj važne. To pogodbo mora še potrditi državni zbor, pa ni najmanje dvojbe, da se bode potrdila, kajti zato bosti napeli vse sile vlada in Rothschildova skupina. Tako bode monopol, ki je 50 let dušil v svojih železnih krempljib avstrijsko obktnijo, tlačil producente in konsurnente, in prinašal dobiček samo nekoliko de^etoricam kapitalistov — podalisau za daljših 80 let, in /.a to ceno kupilo je ministerstvo grofa Taaffeja možnost brez ovire delati nova posojila za pokritje vsakoletnih pnmaakljejev, in tedaj možnost daljšega obstanku. Take ogromne cene pa sedanje ministerstvo gotovo ni vreduo. Narodnostne razmere na Hrvatskem. Po poročilih statističnega urada hrvatske deželne vlade o ljudskem steviljenji leta 1880 biva na Hrvatskem iu v Slavoniji s Krajino 1,712.355 ali 9048 °/0 Hrvatov in Srbov, 83.139 (4 40°/0 Nemcev, 41.417 (1-19 °/0) Magjarjev, 20.103 (l'06°/0) Slovencev, 14 584 (0 77 u/0 Čehov, 9078 (049 °/0) Slovakov, 2817 (015 °/0) Rusinov, 2404 (0 12%) Lahov, Poliakov 485 (003 °/0), Rusov ti (000%,), Bolgarov 66 (001 %), Rumunov 2044 (0 19%), Ciganov 3482 (0l8°/0), govorečih druge jezike pa 512 (0*03 n/0). Po statističnih datih z leta 1851 in 1869 bilo je v vsej Hrvatskej: 1,782 094 (96-01 °/0) Hrvatov ali Srbov, 40 889 (2.20 °/„) Nemcev, 15.000 (0 80°/0) Magjarjev, 2000 (0-10°/o) Lahov, 6800 (0 36%) sevtrnih Slovanov; 3000 (016°/0) Slovencev. Število Hrvatov se je tedaj na 90°/o pomanjšiio, število jjrebivalcev vseh drugih narodnosti; .se je pa več kakor podvojilo. Od 1,892.499 prebivalcev govori jih 130*146 kak drug nehrvatsk ali nesrb^k je^ik. Od teh jih je dve tretjini Nemcev in Mugiarov; jedna tretjina ostane na druge narodnosti, in mej temi je največ Čehov in Slovencev. Ravno tako v provincijalnih kukor krajiških okrajih pojemlje po odstotkih število hrvatsko-srbske narodnosti od zapada proti vzhodu. Če se po razločku mej nuj višjimi in najnižjimi odstotki hrvatsko-srbske na rut 11111 -11 razdeh to hrvatsko ozemlje v osem skupin, ptipu'iaio v prvo skupino (čez 99 °/0) vsi okraji Ličausko-Otoćauske, Ogulinsko-Slujinske in Banske pulkovuiju (uvzeniši okraj Dvorski, kjer rudokopi znižujejo oostotke; in Reška podžujianija; v diugo siupiuo pripadajo (95 do 99 %) i podžupanija Delniška, županija Zagrebška, Križka, Varaždinska in Beluvtuska; okraji Dvor, Novska, Gradiška, Orjovac in Garčiti; v tretjo skupino (90 do 95 °/o): podžupanija Pobega iu okraj Županje; četrto (85 do 90°/o) okra] Mitrovica; peto (80 do 85 °/0) podžupanija Djakovar, okraj Vinkovce; šesto (75 do 80°/0) poižupauiji Osek in Ruma; sedmo (70 do Vrhu kaitana imel je ogrneu lahek svilnat letni plašč vlatorumeue barve, na prsih zapet z dvojno demantuo /.aponko. Knezovo glavo pokrivala je kapa z gibkim peresom iz bliščečih dr.gocenib kamnov, ki se je zamajalo pri vsakem gibanji, igrajoč s solnčuimi žarki. Črni kodri Afanasija Ivaoiča mešali so se z njegovo kratko in kodrasto brado. Lahke brke neso naprtvljale na zgorujej ustni črnega pasii, a samo temno senco. Postava Vjazemskega bila je visoka in krepka, videti je bil mlad in vesel. Po tedanjem običaji peljali so za njim konjarji peš šest Konj, popoluem opravljenih: jeden je bil črn, jeden rumeukast in belolisast, jeden siv, trije so pa bili čisto beli. Na konjskih glavah majala so se pisana peresa, na hrbtih imeli so pisane zverinske kože, ali sukuene čabrake in oklepe, posute z dragimi kameni, in vseh šest je lepo ubrano zvonilo po potu z mnogimi zvončki, in prerezanimi zlatimi jabolki, in visečimi po obeh straneh z zlatimi grozdi. Ko je prišel Družina Andrejevič, skočili so Vjazemski in opričniki s konj. Morozov šel jim je z zlatim krožnikom naproti, a za njim so šli znanci, držalu in bojarski hlapci. — Knez, — rekel je Morozov, — tebe je poalal k meni car. Vsprejmem s kruhom in soljo tebe in tvoje! Sivi lasje pali so na oči bojarju, ko se je globoko priklonil. — Bojar, — odgovoril je Vjazemski, — veliki car vele) mi je tebi naznaniti njegov ukaz: Bojar Družina Andrejevič! car in veliki knez Ivan Va-siljovič ti je vse odpustil in velel sueti b tvoje glave znamenje njegove jeze, in ti bodeš kakor poprej užival carsko milost, služil velikemu vladarju in pisal se po svojej časti. Govoreč utaknnil je Vjazemski jedno roko za pas, z drugo pogladil brado, ponosno se je postavil in uprl oči v Morozova, pričakoval je ujegovega odgovora. V začetku govora pal je Morozov na kolena. Uzdignili so ga držalci za roke. Bil je strašno bled. — Da blagoslove sveta Trojica in Moskovski čudotvorci našega velikega carja! — zaklical je s tresočim glasom: — da podaljša neskončno dobrot-Ijivi in milostljivi Bog njegove carske dneve! Neseni pričakoval tebe, knez, pa ti Bi poslan od carja v mojo hišo! Stopite v mojo hišo, gospoda opričniki ! Jaz grem opravit zahvalno molitev, potem pa pridem k vam pirovat do pozne noči. Opričniki so šli v hišo. Morozov je poklical hlapca. — Usedi se na konja, teci k Serebrjauemu, sporoči mu moj poklon, in povej mu, da prosim priti obhajat z menoj današnji dan, car mi je skazal veliko milost, preklical je svojo jezo! Oddavši ta ukaz, odpeljal je goste v hišo, in odpravil se čez dvorišče v domačo kapelico : pred njim šli so znanci in držalci, a za njim mnogoštevilni hlapci. V hiši ostal je samo hišnik, in kolikor jih je bilo treba za prislugo opričnikom. Podali so nekaj jedij in pijače, obed pa so še le pripravljali. Kmalu prišel je Serebrjani, spremljevan od mnogih znancev in hlapcev, kajti tedaj bilo je sramotno, če bi se bil bojar v kakej važnej zadevi kam podal 6am, ali pa le z maloštevilnim spremstvom. Miza je bila že pogrnena, sluge so ostali na svojih mestih, vsi so pričakovali gospodarja. Ko je opravil molitev Družina Andrejevič, prišel je v krasnej obleki, suknenom kaftanu, s so-bolovo kapo v roki. Sivi lasje bili so ravno pristriženi, brada skrbno razčesana. Poklonil se je gostom, in ti so se mu poklonili in useli se za mizo. Začel se je slavnostni pir, zazveneli bo kupice Turska vlada je v 8. dan t. m. izročila grškemu patrijarhu novi berat z lastnoročnim sultanovim podpisom, ki potrjuje vse pravice, katere je poprej uživala pravoslavna cerkev. Dopisi. Z Dunaja 10. aprila. [lav. dop.] Če je kdo iskren rodoljub slovanski, kako se veseli nad vsakim, marsikdaj celo neznatnim vspehom, ki ga pribori katero koli pleme slovansko. Nekaka nepo-pisljiva zadovoljnost poloti se ga, čutila navdušenosti ognjevite, poguma in srčnosti, vztrajnosti in odločnosti se ga poprimejo. Dasi ima včasih uevspeh v boji trdem a svetem za milo majko Slavo, dasi 86 mu včasih roga ljubi neprijatelj, dasi ga včasih celo zapušča ta ali oni, ki si je tudi bil pridejal pridevek iskrenega rodoljubja, vender ne omaguje, temveč tem pogumneji Btopa na bojno pozorišče, svest si, da se bojuje za stvar pravično, za narodne bisere, za teptane pravice naroda svojega, kateremu posvetil je svoje najboljše moči. Kako hvaležni so takim možem narodi, vidimo iz dogodivščine prošlosti, opazujemo pa tudi v sedanjosti. Stavijo jim spomenike, njih slavna imena proslavljajo na ta ali oni način; v velikanskih slavnostih spominjajo se njih sijajnih dejunj; krepak mladeuič, sivolas starec, brdka devica, stara žena — vsi se grejejo pri žarkem ognji tako čistega rodoljubja. — Da, čisto ro-doljubje! Kako si krasno, kako plemenito! Nemarni te zlato tele, ne mika te bogastvo; ne slepijo te zvezdice zlate, ne vabi te laskava beseda vsacetnu principu služečega dostojanstvenika, priplezavšega po ovinkih in zatajevanji narodnosti svoje do kojega koli krmilčka. — — A kam sem zašel! Stavil sem si celo drug namen, nego poveličevati čisto rodo-Ijubje! Slučajno sem mislil na razmere v središči premile mi domovine. I to je uzrok, da sem postal tužen, da sem počel misliti o čistem rodoljubji. — Pisati pa sem hotel nekaj o Dunajskih Slovanih ali Slovanih na Dunaji, kakor že hočete. Nesem sicer podučen o vseh razmerah v metropoli avstrijskej živečih Slovanov, ali kolikor sem mogel, sem opazoval. To opazovanje je velike koristi za rodoljuba katerekoli narodnosti. Kajti tu imaš pred seboj brata iz severa in juga, od vzhoda do zahoda. In če si se s katerim seznanil ter mu povedal, da si Slovenec, koj te začne izpraševati: Kako ste Slovenci? Je-li napredujete ali nazadujete? Kdo so Vaši voditelji? Kje se Vam godi najtrše? Kaj je z Vašim slovstvom? itd. Pozdravljamo se navad no slovanski; tudi ako se predstavljamo, poslužujemo se še slovanščine. če pa pričnemo razgovor o katerem predmetu, služi nam n mej narodni slovanski jezik" — nemščina. To so redki slučaji, da govorita dva Slovana raznega plemena v slovanščiui, posebno če sta jeden iz severa, drugi pa iz juga. Slovenci, Hrvatje, Srbi in Bolgari govore lehko vsak v svojem jeziku in razumejo se prav dobro mej seboj. Ravno tako je mej severnimi Slovani. Poljak razume dobro Čeha, Slovaka, Rusina. Kar me je zelo veselilo, je to, da, kakor hitro jih je od jednega plemena po več skupaj, govore vsi v materinščini. Posebno se v tem odlikujejo Čehi, Poljaki, Rusi, Hrvatje, Srbi. Manj pa Slovenci, posebno štajerski silno radi mej seboj žlobodrajo nemški. Pravilo se in vrčki, in ž njimi vkupe zvenelo je drugo rožljanje, neumestno z zvuki veselega pira. Rožljaio je pod kaftani opričnikov skrito orožje. A Morozov ni slišal tega nesrečo obetajočega rožljanja. Druge misli so navdajale njegovo dušo. Neko notranje čuvstvo mu je reklo, da njegov po-uočni razžaljivec pije ž njim za jedno mizo in bojar izumel je nazadnje sredstvo, kako ga odkriti. To sredstvo bilo je po njegovem mnenji zanesljivo. Že mnogo kupic so izpraznili gostje; pili so na zdravje carja in carice in vse carske hiše, pili so na zdravje metropolita in vse duhovščine; pili so na zdravje Vjazemskega, Serebrjanega in prijaznega hišnega gospodarja; pili so na zdravje vsakega gosta posebe. Ko je že vsem bilo pito na zdravje, ustal je Vjazemski in predlagal je piti na zdravje mlade bojar inje. Tega je tudi pričakoval Morozov. — Dragi gostje, — rekel je, — ni lepo piti na zdravje gospodarice, Če je ni poleg ! Idite, — nadaljeval je, obračaje se k svojim gostom, — pojdite po bojarinjo, da pride pogostit goste s svojima lastnima rokama. — Dobro, dobro! — zašumeli so gostje, — brez gospodarice še medica ni sladka! mi je, da marsikateri slovenski Štajerec, ako pride na vseučilišče, ne zna dobro slovenski. Svojega materinega jezika nauče se še le mej Kranjci, ki navadno mej seboj govore slovenski. Tu slišiš razne dijalekte ali narečja: gorenjščino, dolenjščino, notranjščino, izmej teh pa tudi lehko sodiš, iz katere doline, da, celo župnije da je, če si dobro vešč v pod-narečjih. Človeka pa včasih silno uho boli, koliko se rabi tujk mej temi drugače izobraženimi ljudmi v slovenskem razgovoru. Tujke so prave spake in naša mladina naj slednjič jedenkr.it na to misli, da jih iztrebi. Drugače morajo tujci res misliti, da je nuš krasen in bogat jezik reven in slabozvuk. Kar se govori, naj se govori Čisto, brez žlobodre. Slišal sem večkrat na Dunaji, kako so govorile Slovenke. Notranjke bolj čisto govore, kakor Ljubljančanke, če ravno so slednje morda bolj izobražene. Tudi so nekako ponosne, da so „Ljubljanske" krvi, kakor da bi ona res kaj posebnega bila. Veselje pa vendar prešine človeka, ako Čuje Slovenko. Tako milo, blagozvučno, a tudi jedrnato in krepko vam doni iz njenih ustnic slovenščina. Zato sem zelo vesel, da sem Slovenec, če ravno bi bil včasih raji Hrvat ali Srb. Zakaj, to bodem še kasneje jedeukrat povedal. J. Lekšunov. Iz Trsta 10. marca. [Izv. dop.J Naši irre-deutovci so praznovali v nedeljo 6. t. m. rojstni dan Oberdauka. Da pa so Tržačani opozorjeni, užgali so v ulici zraven vojašuice petardo, da je počilo prav debelo, pa škode vender ni bilo nobene. — Drugi junaški Čin pa je bil ta, da je neki lakonski tiga-junak ustrelil skozi okno v šolo kadetov, pa tudi nobenega zadel. To je bil morda tisti lahonski lovec, ki je v jeseni na Krasu kupil živega zajca, katerega mu je kmet na vrvico privezal, da ga ustreli, ako ne, kdo bi mu veroval, da ga je ujel; pa ko je streljal v zajca, prestrelil je vrvico in — zajec je bil prost ter utekel čez hrib. — Da se je irredenta začela bolj gibati, ni čuda, saj ima dovolj zveze z Italijo. N|e aposteljui se veduo vozijo iz Trsta v Videm in narobe, v Italiji imajo pa po Fambrijevi brošuri dovolj netila, da stvar ne zaru-javi. — Orkester Milanskega gledališča Scala imel je tudi, ko se je domov vračal, neko zadosteuje. Napravili so mu neodrešeni lahončiči iz Istre, Tren-tina in Trsta demonstrativno ovacijo, katera pa je bila po previdnosti laške vlade prestrižeua. Tržaški emigranti v Milanu naročili so velik lavorjev venec s trakom, ker si pa neso upali v Tržaških barvah podati venec orkestru, naredili so črn trak z napisom. Dragi bralec, kaj ne, da je ovacija in pa žalost pravi kontrast naših na duhu boluih lahonči-čev, katerih imena so na ič? Laška vlada je to izvedela ter konfiscirala venec in Uak, iu orkester, pri katerem je nad 40 Čehov, ostal je brez ovacije. — Kakor kaže, razveselila bode nas iredenta še večkrat 8 kacim pokom zvečer v spremembo mini, pa saj tukajšnja vlada ni posebno občutljiva za take burke. Mi Slovenci sicer stvar od strani gledamo iu sodimo, saj proti nam ti patroni nikdar javno ne demonstrujejo, ker pozna,o slovensko pest. V torek zvečer prerezal je nek zločiuec na stari cesti proti Opčinam svojej ženi vrat. Morilec Krt bil je doma s Krasa in je, kakor se je ćulo, pred 14 dnevi oropal cerkev blizu Komna. Ker je Čez malo času prikazala se je Helena v dragem sarafanu, spremljana od dveh hišen, držala je v rokah Čašo le z jednim samim kozarcem. Gostje so ustali. Hišnik je nalil kozarec s trojnim vinom, Helena ga je pritisnila na ustua, potem pa nesla okrog gostov, klanjajoč se njim, kakor je bila takrat navada. Hišnik je prilival, kolikor so odpili gostje. Ko je Helena obšla vse brez izjeme, obrnil se je k gostom Morozov, ki je vedno z očmi sledil za njo. — Dragi gostje, — rekel je, — zdaj prosim, da bi po starej ruske j navadi počastili mojo hišo, ia ne bi zametovali mojega gospodarstva, prosim vas, dragi gostje, ne branite se poljubiti moje žene. Dmitrijevna, ustopi se na prostorno mesto in poljubi vsacega po vrsti. Gostje so se zahvaljevali gospodarju. Helena je trepetajoč stala poleg peči in povešala oči. — Knez, Btopi bliže! — rekel je Morozov Vjazemskemu. — Ne, ne, — zakričali bo gostje, — gospodar mora prvi poljubiti gospodarico. Zgodi naj se tako, kakor je bil običaj pri naših prednikih. — Naj bo po starej (navadi, — rekel je Mo- pa policija v ponedeljek preiskavala njegovo stanovanje, naila je več ukradenih stvarij. V torek zvečer pozval je po nekej baburi svojo ženo na omenjeno cesto, rekoč, naj mu prinese obleko seboj. Žena, ki ni ničesa slabega slutila, šla je s svojo teto tja in mu izročila obleko. Pri tej priliki pa je Krt odstranil teto in ko je bil sam z ženo in svojim tovarišem, prerezal jej je vrat. Žena se je silno branila, kajti po rokah je vsa prebodena in prerezana. Zvečer je prišla komisija in našla truplo na tleh ter popisala dogodek, truplo pa so prenesli k Sv. Justu v mrtvašnico. Ko to pišem, zločinca Še nema policija v pesteh, brzojavili so na vse kraje in ne bode dolgo, da ga zasačijo. Krt je bil že zaradi tatvine na 18 mesecev teške ječe obsojen, mej tem časom pa je brat njegov imel intimno zvezo z njegovo ženo, kakor se splošno govori, katera ni brez nasledkov ostala. Krt, mislec, da ga je žena ovadila policiji, in ker je bil ljubosumen, umoril jo je ua gori navedeni način. S parnikom je v sredo večer odplulo v Benetke mnogo odlične gospode, in sicer 30 dijakov iz Dunajske politehnike, potem feldtnaršallajtenant Tiller z obiteljo, baron Teschenberg s soprogo, baron Leitenburg in sekcijski svetnik v ministerstvu, dr. Pozzi, kakor tudi baron Scaglia. Na molo San Carlo poslovili 80 se od njih ob 12. uri po nuči tukajšnji dostojanstveniki. Domače stvari. — (P. n. gospodom voliJcem Ljubljanskim!) Za dopolnilne volitve vmestni zbor bode shod volilcev III. razreda na velikonočno nedeljo 13. t. m. dopoludne ob 101/*. uri, shod volilcev II. razreda v ponedeljek 14. t. m. tudi ob lO'/a- uri, shod volilcev I. razreda pav to re k 1 5. t. m. ob Va 7- uri zvečer. Vsakokrat včitalnični dvorani. Naj se gg. volilci teh shodov mnogobrojno udeleže. — (Presvetli cesar) daroval je 100 gld. za orgle v Škotičah blizu Vrbe, 1O0 gld. pa za razširjenje ubožnice v Gradeči na Koroškem. — (Imenovanje.) Za izpite o podkovstvu imenovani so: Gosp. dr. Karol Bleiweis vitez Trsteniški vodja podkovalnice v Ljubljani, predsednikom, g. Ferdinand Gaspari, c. lu\ okrajni živinozdravnik v Postojini in g. Eduard Schlegl, učitelj na podkuvaluici, članoma izpraševalne komisije za dobo jednega leta. — (Imenovanje.) — Naš rojak Matija Val-potič, učitelj na gradjauskej učilnici v Sisku, imenovan je knjižnim učiteljem pri deželnej kaznilnici v Lepoglavi. — (K kmetski euketi) so zraven že omenjenih gospodov še povabljeni: Martin Bavdek, župan na Udmatu; Vinko Ogorelec, župan na Škofelci; Josip Potepan, župan v Dolnjem Zemonu; Janez Leveč, župan v Mengišu; Aleks Valjavec, župan v Bistrici. — (Od kod?) Tako se je morebiti marsikdo vprašal, čitavši v listih vest, da bode deželne Bod-nije predsednikom v Ljubljani imenovan dr. Leit-maier. Od kod so listi to dobili? V tukajšnjih krogih prevladuje mnenje, da je to nekdo storil rozov, ter stopil je k Heleni in Be jej je globoko priklonil. Ko sta se poljubila, bila so Helenina ustua vroča kakor ogenj, Morozovljeva pa mrzla kakor led. Za Morozovom stopil je k njej Vjacemaki. Morozov je začel opazovati. n Oči Afanasija Ivanoviča zabliskale so se kakor ogenj, pa Helenin obraz se ni premenil. Ona se vpričo moža in Serebrjanega ui bala nesramnega kneza. „On ni,u mislil si je Morozov. Vjazemski se je globoko priklonil iu poljubil Heleno, ko je poljub daljo trajal, kakor je bilo treba, obrnila se je ona v stran z vidno nevoljo. — Ne, on ni! — ponovil je sam pri sebi Morozov. Za Vjazemskim prišlo je na vrsto nekoliko opričnikov. Oni so se vsi po tedanjem običaji globoko priklonili in poljubili Heleno; pa Družina AndrejeviČ ni nič druzega zapazil na ženinem obrazu, kakor nemir. Nekolikokrat so se priuzdignile njene dolge trepalnice, kakor bi njen pogled iskal nekoga mej gosti. — On je tukaj! — mislil si je Morozov. (Dalje prth) samo za tega d e 1 j, da bi se doticoikov pozornost obrnila na d r a. L ei t m aie r-a. Mi ne imenujemo nobenega imena, a bistroumni f itatelj bode takoj pogodil, kdo je i/pustil t* „ballon d1 essai". — (Velikonočna procesija) bode v novi cerkvi Jezusovega srca na velikonočno nedeljo zjutraj ob 4. uri. Udeležili se je bodu dečki in deklice iz sirotnišnice. Svirala bode mestna godba pri procesiji. — („Škratau) izšla je včeraj 7. številka. Občinstvu priporočamo ta list v naročbo. — (Ljubljanski „Sokol") udeležil se bode svečanosti blagoslovljenja zastave „Savinjskega Sokola" na biokoštoe praznike in corpore z zastavo. — (Odbor ^Sokola") je v svojej včerajšnje) seji sklenil, da se priredi v soboto 19. aprila „Jour-fixeu v Šrejnerjevi pivovarni, v nedeljo 4. maja pa Sokolski večer v čitalničoej restav raciji. Prvemu je reditelj podstarosta g. N o 11 i, drugemu pa odbor sam. — Potem je tudi sklenil, da bode prvi letošnji izlet „Sokola" v Dol in sicer za ves dan, v nedeljo dne 11. maja. — (Drž. poslanca dra. Vitezica) so preteklo nedeljo v Matuljab njegovi Čestilci slovesno pozdravili in izrekli mu toplo priznanje za njegov govor v državnem zboru. — (Pravda Langerholz), ki se je končala v 5. dan t. m. pred porotniki v Gradci, je zopet ni dokaz, česa se je nadejati narodnjaku, živečemu na Dolenjem Štirskem od strani zagrizenih naših nasprotnikov — nemčurjev. Še ni mah pora-stel na v nebo kričečej pravdi Haukovej iz Sloveti• jega Gradca in že nam nov slučaj kaže spridenost in podlost fakcijozne druhali. Gosp. Langerholz bil je poprej pristav v Šmariji pri Jelšah, zadnji čas pa v istej lastnosti pri okrožnej scdniji v Celji. Ker je bil vsekdar odločen narodnjak in ni nikdar zatajeval svojega mnenja, so ga od marsikatere strani pikro gledali, bil je mnogokrati preziran in moral je pretrpeti marsikako neugodnost. A vse te neprilike in neugodnosti, s katerimi je bilo ovenčauo Langerholzovo življenje, še neso bile dovolj nemčur-skej strasti, ki ga je hotela na vsak način uničiti. Napravili so ovadbo — javne se govori, da je to denuncijacijo napravil, ali vsaj narekoval zloglasni G. —, da je g. Langerholz za svojega službovanja v Šmariji računil previsoke pristojbine za svoje komisijone ter dolžili ga goljufije, ker bi bil baje priče pregovarjal k kri vej izpovedbi pri sodniji. Začela se je disciplinarna preiskava, katere resultat je bil, da se je ves akt odstopil kazenskej sodniji, naposled deželnej sodniji v Gradci. Po tri-dnevnej obiavnavi so nemški porotniki v Gradci vseh 8 vprašanj jednoglasno zanikali in gosp. Langerholz bil je nekrivim spoznan. Veseli nas, da so se gg. porotniki v Gradci pokazali prave možake, katerim je pred vsem do resnice in pravice, ožigosati pa moramo gnjusno postopanje Graške „Tagespost", ki je še mej obravnavo prinašala napade na g. Langerholza, na njegovo narodnost in politično mišljenje, ter tako hotela upliva ti na porotnike. „Tagespošto" že davno z dna duše zaničujemo, a pri tej priliki je samo sebe prekosila in pokazala, kako nravno zanikrni in duševno pokvarjeni so njeni sodelavci. Vsled porotnega resul-tata je gosp. Langerholz sicer dobil sijajno javno •zadostitev, a kdo ga od škoduj o za ogromne skrbi in sitnosti, katere mu je prouzročila brezimna (!!) ovadba? Razmere na Dolenjem Štajerskem so take, da bode resno misliti, kako jih zboljšati, kajti kakor vidimo iz tega in Haukovega slučaja skuša se uničiti obstanek iu poštenje sedaj temu sedaj drugemu narodnjaku. — (Pravico v Vesnici pri Kranji ribariti) za večne čase kupil je tukajšnji trgovec g. Franc Regoršek od barona Karola Codellija za 300 gld. — (Hmelj nasadil) bode za poskušnjo g. Lenarčič na Vrhniki. Dovršile so se že vse priprave. — (Narodni učitelji v Konjicah) izvolili so v okrajni šolski svet kot strokovnjaka g. J. Dobnika, učitelja pri sv. Fiorijanu, predsednikom učiteljskemu društvu pa g. L. T ribnika, nadučitelja v Zrečah. Vrlol — („Tržaški Sokol") imel je preteklo nedeljo svoj prvi letoSnji „jour fixew. Navzočnih je bilo do 60 članov, spored nepričakovano lep. Gg Preveč in Štele svirala sta s posebno spret- nostjo na citre in gosli, pevci peli so več ubranih zborov, podstirosta g. Longbino pa je izborno deklamoval Petrovičevega „Luđaka**. Omeniti je tudi govorov mladega učitelja J Bunca, Trinajsti da, Peršiča in drugih. Prvi „jour fixe" obnesel se je jako dobro, vsi prisotni bili so jako zadovoljni z zabavo in točnim redom. — (Na Donatskej gori) pri Rogatci postavili so zavetno hišico, ter jej nadeli ime „Frotalich" v spomin bivšemu zdravniku, ki se je mnogo prizadeval za pot na to goro, raz katero je diven razgled. — (Družba duhovnikov Lavantinske škofije) objavlja svoje 10. letno poročilo in račun za leto 1883. Družba jako dobro napreduje, kajti založnina znaša 46.508 gl., dohodkov je bilo 3519 gl. 36 kr. stroškov pa 1874 gld. 30 kr., mej temi 1785 gld., ki so se izplačali kot podpora družbenikom. — (Roparsk umor.) V noči o 7. do 8. t. m. so v samotno krčmo pri „Strugarji" blizu Luč v Gornjogradskom okraji ulomili nepoznani lopovi, ubili krčmarja. njegovo bolno ženo in sestro, ter pokrali, kar so mogli. Kmetje so tri klateže prijeli in izročili sodniji, a ne zna se, so li pravi. — (Pri Roieku) na Koroškem, kjer so že lani našli več zanimljivih keltskih grobov, zadeli so pred kratkem pri oranji na njivi zopet na tak grob, v katerem je bilo nekoliko klinaste posode, kosti, zapestnica, in več predmetov iz brona. — (Za „Zetski dom") nabrali so Črnogorci že 4508 gold. 62 kr. Najnovejše vesti. „Prager Abendblatt" priobčil je včeraj naslednjo brzojavko iz Weisskirchlitza na Češkem: Preteklo noč prišlo je več kot uradni sluge (biriči) preoblečenih mož v „ Schvveitzer-muhle" pri Toplicah in so zahtevali od mlinarja, naj jim izroči vse vrednostne papirje, rekoč, da so od sodni je odposlani, ker je mlinar zatožen kot socijalist in ponarejalec državnih papirjev. Mlinar dal jim je štirideset tisoč v obligacijah, dve sto goldinarjev pa v gotovini. Roparji so potem odšli, a prej so še vse hlapce in dekle zaprli po raznih sobali. (Jednak slučaj nam je znan iz nemške kriminalne povesti, ki je morda uplivala na te lopove. Uredn.) Najvišje sodišče na Dunaji je v pravdi Šenka in drugov storilo ukrep, da bi se Karol Šenk pomilostil, Hugo Šenk in Slosarek pa obesila. Obešenje utegne biti koncem tega meseca. V Londonu so včeraj detektivi prijeli feni-janca Fitzgeralda zaradi veleizdaje. V Trstu so včeraj ujeli Sebastijana Uršiča s Slapa, tovariša J. Krta, kateri je (glej dopis iz Trsta) umoril svojo soprogo. Uršič je na sumu, da je pri umoru sodeloval. Našli so pri njem okrvavljene breguše. Meteorologično poročilo. S o Čaa opazovanj h Stanje barometra v uma. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrica v nun. <• "E 7. zjutraj 733" 18 nra. + 5-4 »C Si. BVZ. d. jas. 8" 2. pop. 730-69 mm. -4-170« C sl. svz. jas. OOOmm. o 9. zvečer '31*55 mm -f 8bftC Bi. JZ- jas. .-i Srednja temperatura 4- 10'3°, za 1-3° nad normalom. ^uiinsJslEa. borza. i-if 11 aprila t. 1 (Izvirno t.ei««fri*rično poročilo.. Papirna renta .... ..... 79 -riđ. 80 kr. Srebrna renta .... 80 r 90 j Zlata renta .... 101 25 m 5- „ marčna renta......... 95 40 Akcije narodne bank.- H51 _ r> Kreditne akcijo . .... 321 n 50 n London ..... 121 35 • _ — Napol. . ........ m 61 9 C. kr. cekini . . ... 70 Nemške marke . . - 9 • 25 rt t" . initel| jamči za gotov vapeh. Cena lon^ltii g Pristna se dobiva proti predpošiljatvi zneska pri izumitelji samem, dru. pl. Bendenu, Prag, Salmgasse 7. (56—24) Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanske ga. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pinnoč in ni treba mnogih besedij, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nej'še želodčeve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper bemorojide, proti boleznim na jetrah in na vranici, proti črevesnim bo'eznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnosti!), zoper beli tok, božjrst, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih boleznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh glavnih lekarnah ua svetu; za naroebo in pošiljatvo pa jedino v lekarni Crlato-loletti v Gorici. "V LJubljani jedina zaloga v lekarni Jul. pl. Trnlioczv, na MeBtnom trgu št 4. Steklenica stane 30 kr. (89—20) Varovati se jo pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zaradi dobičkaželjnosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nemajo nobene moči in vrednosti. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar 4 4 4 4 J jemnikom in drugim gostilničarjem, ki žele slav. 4\ pijačo. Postrežba je natančna <\ Senožeče, ^©žrtai E=ostojina, Pivovarna v Senožečah ima v zalogi is*^r-^txxQ domaoo pi^ro letošnjega izdelka v sodčkih in boleli juh. Priporoča so vsem dosedanjim pre- ki žele slav. občinstvu postreči z zdravo in ceno. (184—10) 1 ► ► ► ► ► ► Lastnina in tiak „Narodne Tiskarne".