Poštnina plačana v gotovini ^H^^H.^^^^H ^^^j^^^^L ^^^^H ^^^^H ^h^B ^^^^L Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaSa mesečno po pošti 5 din, v Celfu z do- stavo na dom po raznašalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje, dcsno // Telefon St. 65 // Račun pri poStnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Leto XX. Celje, petek 11. novembra 1Q3S Slev. 46. Celjsko občinsko gospodarstvo Zaključni raČun za proračunsko leto 1937 - 38 Iz zaključnega računa o gospodar- stvii celjske mestne občine in njenih podjetij za dobo od 1. IV. 1937. do 31. III. 1938., ki je bil pred dnevi razgla- šen, posnemamo: Personalni izdatki Od proračunanih izdatkov za usluž- bencc mestnega poglavarstva, upoko- jence in uslužbcnce mestnih podjetij, ki znašajo vproračunu 3,037.461 din, je bilo dejansko izplačanih 2,966.02.15 din, torej za 71.430.85 din manj, nego je bilo proračunano. Prištedilo ise je kljub poviškom izdatkov za nameščen- ce mestnega avtobusa 24.912 din. Pri gornjera znesku se je torej mestni svet, razen pri nameščencih mestnega avto- busa, držal v bistvu proračuna. Niso pa prištete h gornjim skupnim izdatkom davčne in socialne dajatve vseh vrst, ki bremenijo tudi v tem obračunu ma- terialne izdatke posameznih partij. Tu- di je državna uprava namesto prora- čunanih 300.000 din, povrnila za osebnlo in imovinsko varnost 80.000 din, tako da je celjska mestna občina tudi v do- bi 1937-1938 izplačala za osebno in imovinsko varnost 611.045 din. Poleg osebnih izdatkov za osebno in imovin- sko varnost je izplačala celjska mestna občina v proračunski dobi za vzdrževa- nje mestne policije še znesek 127.791.80 din, tako da znašajo skupni izdatki mestne občine v obračunski dobi za osebno in imovinsko varnost po odbit- ku državnega prispevka v znesku 80 tisoč din skupno 711.301.80 din. Slej ko prej mora biti zahteva vsa- kega celjskega davkoplačevalca,. da naj celotne izdatke za osebno in imovinsko varnost nosi državna uprava v celoti. Materiaini izdatki občinskega gospodarstva Vsi materialni izdatki mestnega ob- činskega gospodarstva po partijah 7 do 17 znašajo po proračunu 5,962.375 din, dočim je bilo izplačanih 5,945.691 din in 12 par. V teh izdatkih so zapopadene v par- tiji 10 obresti in amortizaciia dolga v skupnem proračunskem iznosu 2,065.453 din, dočim je bilo dejansko izplačanih 2,043.145.50 din, torej 22.307.50 din manj, vendar se v tem primeru mestni svet ni držal prioračuna. Po proračunu bi bila morala obpina izplačati Celjski mestni hranilnici za obrestovanje in amortizacijo 1,280.447 din 50 par, izplačala pa je temu zavodu samo 1,167.700 din, torej 112.747.50 din manj, nego je bilo proračunano. Kakor je razvidno iz iste partije, pozicije 2, pa je najeto pri Hranilnici dravske banovine začasno posojilo v višini, ki v proračunu in v katere svrhe je bilo najeto, ni razvidno. Temu zavodu je bil plačan znesek 104.440 din. Ta pozicija ni bila v proračunu. Vsekakor bi bilo potrebno, da bi predloženi ;obračun jasno pokazal, v katere svrhe je bilo navedeno posojilo najeto in katero partijo, odnosno mest- no podjetje bremeni navedeno posojilo. Materialni izdatki mestnih podjetij in ustanov Wed materialnimi izdatki mestnih Podjetij in ustanov ugotavljamo sledeče: Mestna elektrarna je svoj proračun za leto 1937-38 v znesku 3,701.201 din prekoracila Za 452.3c7.77 din in izka- zuje 4,153.568.77 din skupnih izdatkov. Utemeljitev, na podlagi katere bi bili podani gornji višji izdatki, iz obračuna ni razvidna. Mestna klavnica je od proračunanih 323.818 din izdala samo 312.367.20 din, torej 11.510.74 din manj. Mestni vodovod je od proračunanih 598.370 din potrošil 554.774.75 din, to- rej 43.595.25 din manj; to podjetje pa ni izvedlo z zneskom 40.000 din prora- čunanega razširjenja vodovodnega o- mrežja ter napravilo predpriprav za po- večanje kapacitete z dodatnim zajet- jem, je pa za razširjenje omrežja iz- dalo le 6.423.95 din. Mestni pogrebni zavod je napram proračunanim 238.820 din porabil 330 tisoč 886.28 din, torej 92.066.28 din več. Iz obračuna je razvidno, da so izdali za nakup krst s pritiklinami več, ka- kor proračunano, 36.772 din. Opaža se pa tudi, da je za mrliške priprege, ki so proračunane s 15.000 din, izdanih 60.915.30 din, torej 45.915.30 din ali 300% več, nego je bilo proračunano. Pravilna bo domneva, da so v tej po- ziciji knjiženi izdatki, ki v njo ne spa- da jo in smatramo, da je na mestu dvom o pravem knjiženju v gornjem znesku vsebovanih vsot. Izdatki avtobusa mesta Celja so bili proračunani na 863.072 din, dejansko so izdali 1,702.568.15 din, torej 839 ti- soč 496.15 din več, kar predstavlja skoraj 100% poviška napram proraču- nanem znesku. Pri tako veliki vsoti bi bilo v interesu stvari same, da bi se v obračunu pokazalo, koliko odpada od teh povišanih izdatkov na izdatke za material, koliko na nove nabave, odpi- se itd. Ako seštejemo osebne in materialne izdatke mestnih ustanov in podjetij, vi- dimo, da je bilo napram pnoračunani vsoti 6,728.345 din izdanih skupno 8,053.118.13 din, tako da je v teh po- stavkah proračun prekoračen za 1 mi- lijon, 324.773.13 din. Vsi izdatki teh občinskih gospodar- stev so bili proračunani na 14,997.663 din, izdalo se je pa 16,228.814.40 din, torej 1,231.151.40 din več. Izredni izdatki Vsi izredni izdatki mestnega gospo- darstva so bili proračunani v gornji do- bi na 2,023.000 din, izdalo se pa je 1,121.836.92 din, toraj 901.163.08 din manj, nego je bilo proračunano. V proračunu je bilo namreč doloce- nih za nadzidavo obeh dvoriščnih kril na meščanski šoli 230.000 din, izdalo se je pa 20.000 din. Podvoza pri hotelu Rebeuschegg (100.000 din) niso na- pravili. Nova cestišča in hodniki na Slomškovem trgu, ki so bili proračuna- ni na 220.000 din, niso napravljeni. Tlakovanje cestišča v Vodnikovi ulici, ki je bilo proračunano na 200.000 din, se ni izvršilo. Za kanalizacijo okoliša Westnove tovarne, ki je bilo proraču- nano na 120.000 din, so izdali 66.900.64 din. To vsoto so pa povrnile prizadete stranke. Kanala ob Dečkovi c, ki je bil proračunan na 60.000 din, niso napra- vili. Centralne kurjave v Mestnem gle- dališču, ki je bila proračunana na 130 tisoč din, v proračunski dobi niso na- pravili. (Dela se vršijo, kakor vidimo šele sedaj.) Napeljava vodovoda na Dečkovo cesto in mestno pokopališče, ki je bila proračunana na 90.000 din, se ni izvršila. Hodnikov v Gaberju in Za- vodni, ki so bili proračunani na 150.000 din, tudi niso izvršili. Vse to so bila gotovo koristna dela tudi v interesu davkoplačevalcev, ki so v proračunu pokazala skrb za napredek mesta, a so izostala. Za regulacijo Savinje in Ložnice je občina prispcvala in izdala isti znesek t. j. 757.480.88 din. V ta izredni obračun so pa vnešene postavke skupno za 256.082.53 din, ki jih v proračunu ni bilo in predstavljajo plačila trem celjskim denarnim za- vodom. Ako se morajo ustvariti izdatki, ki niso v proračunu, je naravno, da se naj ti izdatki knjižijo med partije, v katere spadajo, torej v tem primeru v partijo 10 (finančna stroka), kjer so knjiženi izdatki za obresti in amortizacijo dol- gov. Tako knjiženje, kakor je v tem obračunu, napravi el;mei.r.i samo ne- pregleden in je tudi sicer nepravilno. Dohodki Iz računa dohodkov pa je razvid- no, da je ista vsota 256.082.53 din postavljena med prejemke in sicer obstoji iz 10-.000 din kot podpore ban- ske uprave, iz 37.727 din kot realizata raznih fondov pri raznih zavodih, ki so bili oddani na račun mestnega zaveti- šča, 208.355.53 din pa predstavlja od- plačilo dolga mestne elektrarne. Občinske doklade so bile med red- nimi dohodki proračunane skupno na 1,930.500 din, dočim je mesto inkasira- lo skupno 3,069.805.81 din. Celjski dav- koplačevalci so torej plačali 1,139.305 din in 81 par več, nego je mesto pred- vidcvalo v svojem proračunu in je bil za toliko zvišan znesek mestnemu svetu na razpolago. Enako je tržnina namesto proraču- nanega zneska 1,195.000 din nesla skupno 125.979.36 din več, nego je bilo proračunano. Donos trošarin napram proračuna- nim 1,899.541 din je znašal 1,912.931.47 din, torej 13.390.47 din več. Uvaževati je pa treba, da je prejela mestna ob- čina od proračunanih 40.000 din za vinski most in sadjevec le 1.387.25 din. Dohodki od inrovin, od zemljišč, ob- činskih zgradb, kopališč, pokopališč in gozdov znašajo po proračunu 1,306.200 din, dosežena pa je bila samo vsota 1,115.770.70 din, torej 190.429.30 din manj. Pri tem se opaža, da je občina n. pr. za razne vožnje mestne vprege, ki »0 proračunane na 63.000 din, doseg- la le 2.310 din. Ako dohodkov mestne vprege niso knjižili event, pod drugo pozicijo, znači ta upadek 60*690 din mnogo. Neprieakovani dohodki so bili pred- videni v proračunu z 1,758.576 din, znašali pa so dejansko samo 1,558.204 din in 80 par, torej 200.371.20 din manj V tej partiji je namreč tudi prispevek državne uprave za vzdrževanje mestne policije, ker je bilo namesto proraču- nanih 300.000 din doseženih samo 80 tisoč din. Vsi dohodki občinskih gospodarstev so bili proračunani na 8,089.817 din, doseženih pa je bilo 887.875.14 din več. Med mestnimi podjetji je donos elek- trarne napram proračunani vsoti 4 mi- lijone, 106.000 din izkazan s 4,355.900 din in 55 parami, torej 249.900.55 din več. Mestna klavnica je napram proraču- nanim 585.300 din dosegla 619.976 din, torej 34.676 din več. Mestni vodovod je napram proraču- nanim 610.000 din dosegel 608.305.75 din, lorej 1.694.25 din manj. Mestni pogrebni zavod je napram proračunanim 262.000 din dosegel 342 tisoč 483.05 din ter je znašal z ozirom na zaostanek višji donos 95.949.05 din. Avtobus mesta Celja izkazuje po pro- računu 1,072.000 din kot donos voženj, dejansko pa je doseženih 1,935.452.15 din, torej 863.452.15 din več. Slednja številka ni pravilna. Od donosa voznin, kakor je izkazan v tem obračunu, je treba odšteti znesek 339.845.33 din, ki ga je prejelo mestno avtobusno pod- jetje v Celju dne 23. septembra 1937. kot odškodnino državne železniške uprave zaradi avtobusne katastrofe v Medlogu. Na vsak način bi bilo umest- no, da se to označi tudi v obračunu in da se tudi sicer podrobno izkažejo dose- ženi dohodki. Donos meščanskega oskrbovalnega sklada znaša 262.987.92 din, to je 9.558.08 din manj, nego je bilo prora- čunano. Vsa mestna podjetja in ustanove iz- kazujejo 8,125.105.42 din dohodkov in je ta vsota napram proračunu za 1,230.199.92 din višja. Računski zaključek za upravno leto 1937-38 je nepopoln. V njem manjka tudi v tem letu obračun gospodarstva v mestnem zavetišču. To zavetišče po- sluje sicer od oktobra 1936., pa, kakor v prejšnji proračunski in obračunski dobi, tudi v tej proračunski in obra- čunski dobi v računih celjske mestne občine ni upoštevano. V partiji 14, poziciji 1 obračuna je razvidno, da je to zavetišče prejelo na oskrbnini za mestne uboge namesto proračunanih 100.000 din, znesek 151 tisoč 628.16 din, da je občina plačala od posojila za nakup posestva 84.500 in 92.000 din (namesto 10.000 din), in da je tudi odplačala s porabo raznih fondov od posojila za nakup tega zave- tišča v izrednem poslovanju 37.727 din, Dalje je znano, da so bile na seji mest- nega sveta dne 17. marca 1937. odobre- ne odprodaje raznih parcel pri tem za- vetišču za različne cene, ni pa razvidno kje je knjižena zadevna kupnina. Za- vetišče mora imeti tudi še sicer lastne dohodke in seveda tudi izdatke, vendar obračuna 0 tem ni. Za proračunsko leto 1937-38 je bil mestni občini odobren proračun, ki je izkazoval 14,997.663 din skupnih do- hodkov rednega občinskega gospodar- stva in 2,023.000 din dohodkov izredne- ga občinskega gospodarstva. Iz obracu- na za to proračunsko leto pa je razvid- no, da je bilo mestnemu svetu v tej proračunski dobi na razpolago iz red- nega občinskega gospodarstva skupno 17,359.001.29 din, torej za 2,361.338.29 din višji znesek, nego je bil stavljen v proračun. Pri izrednem poslovanju pa je bil mestnemu svetu na razpolago na- mesto proračunanih 2,023.000 din samo znesek 1,121.836.92 din, torej 901.163.08 din manj, nego je bilo proračunano. Mestni svet je torej v proračunski dobi 1937-38 razpolagal skupno z 1,460.175 din 21 parami več, nego je bilo predvi- deno v proraeunu. Imel bi torej ob kon- cu obračunske dobe 1,460.175.21 din preostanka in bi bil lahko izvršil vsa v proračunu predvidena dela. Mestni svet pa ni izvršil v izrednem občinskem poslovanju v proračunu stavljenih del za skupno vsoto 1,300.000 din, čeprav je imel dovolj sredstev na razpolago. Kakor smo spredaj navedli, so bile občinske doklade med rednimi dohodki proračunane na 1,930.500 din, dočim je mesto kasiralo iz tega naslova 3,069.805.81 din, torej 1,139.305 din in 81 par več. Tudi tržnina izka- zuje prebitek nad proračunano vsoto. Upravičeno je torej pričakovanje, da bo mestni svet na tej podlagi v prihod- njem proračunu primerno znižal občin- ske doklade in da tudi ne bo računal kanalske pristojbine od his, ki nimajo zveze z mestno kanalizacijo. ivan Prekoršek kandidat na listi dr. Vladimira Mačka za celjski srez ^^^v ^^^ ^^^^^^^r^^ I I I ^K&&?% Stran 2. »NOVA DOBA« Stev. 46. Roparski umor v Čretu pri Celju pojasnjen Zlatarski pomočnik Jurij SabukoSek je umoril in oropal služkinjo lvanko Zakrajškovo Po senzacionalnem preokretu glede roparskega umora v Cretu pri Celju, do katerega je prišlo, ko se je pojavila >umorjena« Neža Vrbovškova v petek 4. t. m. dopoldne živa in zdrava v pisar- ni odvetnika g. dr. Ernesta Kalana v Celju, jc izgledalo, da ne bo lahko ugotoviti identiteto umorjenke in iz- slediti morilca, ker je manjkala za to sleherna opora. Vestnosti celjske poli- cije in orožnikov iz Štor pa se je ven- darle kmalu posrečilo pojasniti zago- netni zločin ter prijeti morilca in ugo- toviti identiteto njegove žrtve. Sled v Žepini pri Škofji vasi Policijski agent g. Rupreht v Celju in orožniki v Storah so dognali, da fto- di k posestnici Apoloniji Sovinčevi v Zepini pri Skofji vasi starejši moški, ki pravi, da je bil dolgo v Franciji, in ima pri sebi mnogo denarja. V sredo dopoldne so odšli trije orožniki iz Stor, med njimi komandir g. Mekinda in orožniški narednik g. Letig, v 2epino in se oglasili pri Sovinčevi. Vprašali so po omenjenem neznancu. Sovinčeva je povedala, da je neznanec 53-letni zla- tarski pomočnik Jurij Sabukošek in da je bil ponoči v njeni hiši, nakar je zju- traj 'odšel proti Vojniku. Orožniki so ga počakali v bližini hiše. Okrog 12.30 se je Sabukošek vrnil. Orožniki so ta- koj stopili k njemu in ga odvedli v Ro- panovo gostilno na Ljubečni. Sabukošek zavžijc strup Ko so ga začeli orožniki v Ropanovi gostilni zaslisevati in so ga preiskali, so našli pri njem razne malenko- sti, med drugim tudi neko dozo. Poka- zali so Sabukošku sliko umorjene. Sa- bukošek je mocno prebledel. Naglo je pograbil omenjeno dozo, jo odprl vzel iz nje neki prašek in ga zavžil. V dozi je bil arzenik. Sabukošek se je kmalu one- svestil. Poklicali so celjsko resevalno postajo, ki je prepeljala Sabukoška okro 18. v celjsko bolnico. Tarn so Sa- bukošku izprali želodec, nakar si je Sabukošek kmalu opomogel. Ostal je čez noč v bolnici, ob postelji pa ga je stražil orožnik. Priznanje V četrtek dopoldne so orožniki od- vedli Sabukoška iz bolnice na celjsko orožniško postajo. Sabukošek je vse tajil. Ko so mu orožniki pokazali foto- grafije in pisma umorjenke, ki so jih bili našli med njegovimi stvarmi, ter mu predočili še enkrat tudi sliko mrtve Zakrajškove, se je Zabukošek vdal in je priznal roparski umor. Povedal je, da je doma iz Dramelj in da so je že leta 1909. izselil v Fran- cijo. Cez nekaj let se je vrnil in se je udeležil svetovne vojne. Po vojni je od- potoval zopet v Francijo, od koder se je vrnil letos meseca marca. Dejal je, da živi njcgova žena v Nemčiji. Zadnje mesece je bil zaposlen pri zlatarskem mojstru g. Mihi Korenu v Trbovljah. Jeseni se je seznanil s posestnico Apo- lonijo Sovincevo v Zepini in navezal z njo stike. Ko ji je predlagal, da bi se poročila, je Sovinčeva odgovorila, da se ne more poročiti z njim, ker Sabuko- šek nima denarja. Sabukošek ji je nato rekel, da bo dobil denar iz Francije. Začel je premišljevati, kako bi prišel do denarja. V tern se mu je porodila zločinska misel. V septembru je objavil v nekem listu o^las, da išče nevesto, ki ima 10.000 din dote. Oglasilo se je več deklet iz Ljubljane, Celja, Zagre- ba, Trsta in drugih krajev. Izbral je 42-letno služkinjo lvanko Zakrajškovo z Vrnike pri Starem trgu, ki je živela zadnje tri mesece pri svoji sestri, ki je poročena s trgovcem Martinom Ko- zoletom v Rajhenburgu. Pisal je Ža- krajškovi, naj se pripelje na Zidani most. Tarn sta se sestala in se dogovo- rila, da jo bo Sabukošek obiskal 29. oktobra v Rajhenburgu. Sabukošek se je pripeljal 29. oktobra okrog 21. v Rajhenburg in odšel k Zakrajškovi. De- jal ji je, da se mora takoj odpeljati z njim v Ljubljano, ker ima on drugo ju- tro opravek pri francoskem konzulatu zaradi potnih listov in mora 4. novem- bra nastopiti službo elektromonterja v Parizu. Zakrajškova je pospravila svoje stvari, vzela s seboj dva kovčega z , obleko in perilom in nad 15.000 din, ki jih je bila v teku let prištedila. Ze po- noči se je odpeljala s Sabukoškom v Ljubljano. Oba kovčega sta pustila v garderobi na ljubljanskem kolodvoru in šla prenočevat v gostilno Tišler. V Ljubljani sta se zadrževala do 31. ok- tobra. Sabukošek je dejal Zakrajškovi, da mora v Dramlje k teti, kjer ima spravljeno svojo obleko. V ponedeljek 31. loktobra sta se oba odpeljala z vla- kom v Celje, kamor sta prispela okrog 20.45. S kolodvora sta krenila po Aškerčevi ulici v Gaberje in nato za Westnovo tovarno proti Voglajni. Kako je bil izvršen umor Sabukošek je bil kupil v Ljubljani pelinkovec in stresel v vlaku vanj strup Ze v vlaku je dal Zakrajškovi piti pe- linkovca. Ko sta šla mimo cinkarne in kemične tovarne proti Voglajni, je bila Zakrajškova že precej omotena. Sabu- košek ji je še dal zastrupljenega pe- linkovca. Sabukošek pravi, da se je Za- krajškova že minuto kasneje zgrudila nezavestna, nakar ji je vzel plašč, krz- nen ovratnik, srebrno zapestno uro in ročno torbico, v kateri je imela okrog 10.000 din gotovine. Sabukošek trdi, da ni zadavil Zakrajškove, marveč da jo je zastrupil in nato sunil s ceste čez breg Voglajne. Po umoru je krenil s plenom v Zepi- no k Sovinčevi, kamor je prišel okrog 22. Sovinčevi je poklonil ročno torbico, zapestno uro in 300 din, pozneje pa še plašč in krzneni ovratnik, Večjo vsoto denarja sta dala v škatlico in ga skrila v krompirju v kleti, nekaj denarja sta pa porabila. Na Brezju pri spovedi in obhajilu Sabukošek je začel praviti Sovinče- vi, da ji bo popravil domačijo, nakar se bosta odpeljala v Francijo, kjer se bosta poročila. V soboto 5. t. m. se je odpeljal Sa- bukošek v Trbovlje in se domenil s So- vincevo, da se bosta peljala v nedeljo zjutraj na Brezje. V nedeljo zjutraj je vstopil v Trbovljah v vlak, s katerim se je bila pripeljala Sovinčeva. Peljal se je z njo na Brezje, kjer sta šla oba k spovedi in obhajilu. Na povratku z Brezja sta v Ljubljani izstopila in Sa- bukošek je dvignil oba kovčega umor- jene Zakrajškove v kolodvorski garde- robi. Ko ga je Sovinčeva vprašala, od- kod ima kovčega z obleko in perilom, ji je dejal, da mu je kovčega poslala njegova žena, ki živi v Franciji. Oba sta se nato vrnila v Celje in odšla v Zepino, kjer so potem orožniki našli in aretirali Sabukoška. Jurija Sabukoška sta odvedla orož- nika v četrtek dopoldne z orožniške postaje v Celju vklcnjenega skozi me- sto k Voglajni na kraj zločina, kjer se je kmalu zbrala množica radovednežev. Od tod sta ga peljala zopet v mesto in ga ob 12.45 oddala v zapore okrožnega sodišča. Preiskava v Rajhenburgu in Trbovljah Orožniški narednik g. Letig, ki je pred leti razčistil umor na Trsatu in aretiral morilca Godino, ki je bil po zločinu pobegnil v Ameriko in se po- zneje vrnil, ter razkrinkal več vöhunov r>a Trsatu, se je odpeljal v Rajhenburg in Trbovlje ter tam izvršil v četrtek poizvedbe v zvezi z umorom. Ga. Kozo- letova, sestra umorjenke, je povedala, da je bila Zakrajškova izredno marlji- va in poštena ženska. Prej je služila v Kupljaku v delniškem srezu, zadnje tri mesece pa je živela pri svoji sestri v Rajhenburgu. Bila je zelo varčna in si je v teku let prištedila nad 15.000 din. Sabukošek, s katerim se je bila seznanila v oktobru, se je pripeljal 29. oktobra okrog 21. v Rajhenburg in po- iskal Zakrajškovo. Rekel ji je, naj ta- koj pospravi svoje stvari, ker se mora odpeljati z njim v Ljubljano. De- jal je, da mora biti že 30. oktobra zju- traj na francoskem konzulatu v Ljub- ljani zaradi potnih listov in da se bo- sta peljala v Francijo, ker mora 4. novembra nastopiti pri nekem podjetju v Parizu službo elektromonterja. Za- krajškova mu je vse verjela, ker ji je bil Sabukošek obljubil zakon. Zložila je svoje obleke in perilo v dva kovčega in se odpeljala še ponoči s Sabukoškom v Ljubljano. Pred odhodom iz Rajhen- burga je dejal Sabukošek Kozoletovi, da najbrž ne bo več videla svoje sestre. Ko ie bil v nedeljo 6. t. m. s Sovincevo na Brezju, je pisal Martinu Kozoletu v Rajhenburg razglednico in mu poslal v nemškem jeziku svoje pozdrave in tudi pozdrave Zakrajškove. Napisal je tudi, da bo drugi dan nadaljeval z Za- krajškovo potovanje v Francijo. S tern je hotel zabrisati sled. Sabukošek se je v mladosti izučil pri zlatarju Pacchiaffu v Celju. Pred umo- rom je bil zaposlen pri zlatarskem moj- stru g. Mihi Korenu v Trbovljah. Ker ni bil stalno zaposlen, mu je dajal Ko- ren samo 100 din mesečno ter hrano in stanovanje. Pred umorom je izmak- nil Korenu 800 din vreden trenchcoat plašč. Sabukošek je tudi nagovarjal Ko- renovega vajenca, naj mu preskrbi strupa, ki ga potrebuje Koren v svoji delavnici. Vajenec je to odklonil, na- kar je Sabukošek najbrž sam izmaknil Korenu strup. Sabukošek se je tudi za- nimal za Korenove premoženjske raz- mere. Očividno je hotel Korena okrasti ali pa morda celo umoriti in oropati. Sabukošek je živel pred leti v Nemčiji. Tam je presedel zaradi neke- ga zločina dve leti v ječi, nakar so ga izgnali iz Nemčije. Ni izključeno, da je bil tudi v Franciji zaradi kakega zlo- čina v ječi in da so ga potem izgnali tudi iz Francije. Orožniški narednik g. Letig iz Stor je že poleti izvedel, da hodi Sabukošek k posestnici Apoloniji Sovinčevi r Zepino. Letigu se je zdel Sabukošek že takrat sumljiv in ga je ob neki priliki legitimiral, vendar pa je imel Sabukošek svoje listine v redu. Aretacija Apolonije Sovinčeve Na podlagi izpovedi morilca Sabu- koška, da je v navzočnosti Apolonije Sovinčeve položil tisočdinarski banko- vec, štiri bankovce po 500 din in 36 bankovcev po 100 din, skupaj torej 6.500 din v pločevinasto škatlo in skril škatlo z denarjem v kleti Sovinčeve pod krompir, sta odšla orožniški komandir Mekinda iz Stor in orožniški narednik Letig v sredo popoldne v Zepino k Sovinčevi. Izvedela sta, da je Sovinčeva po kosilu izginila od doma. Preiskala sta hišo in nato še klet ter našla po dolgem iskanju pod veliko zalogo krom- pir ja pločevinasto škatlico s 6.500 din. Denar sta takoj zaplenila. Cakala sta do večera na Sovincevo, toda zaman. Orožniki so še v teku noči začeli iskati Sovincevo in jo v četrtek dopoldne iz- sledili ter aretirali. Ob 13. so jo pri- vedli v Celje in izročili okrožnemu so- dišču, ker je prikrivala oropani denar. Sovinčeva trdi, da ni vedela ničesar o Sabukoškovem zločinu. Orožniki so našli doslej 6.500 din in v sredo še 300 din v hiši Apolonije So- vinčeve. Ker je imela Zakrajškova pri sebi nad 15.000 din gotovine, manjka torej še dobra polovica Sabukoškovega plena, od katerega je Sabukošek dobr- šen del že zapravil. Določbe volilnega za- kona ! Ker je gotovo, da bodo pri bližnjih volitvah narodnih poslancev skušali razni agitatorji prisiliti posamezne vo- lilce, da bi glasovali za njihove kandi- date, .ali pa jih odvrniti od gla- sovanja, navajamo nekaj kazenskih do- ločb, ki jih vsebuje zakon o volitvah narodnih poslancev za taka dejanja. Volilni zakon pravi: Vsak organ občinskega oblastva, ki opusti ali noče pravočasno izvršiti dolž- nosti, ki so mu naložene v tcm zakonu, ali pa prepreči, da kdo uporabi pravico, ki mu jo daje zakon, se kaznuje z zapo- rom od 30 dni do 6 mesecev in v denar- ju od 300 do 3.000 din, ako nadaljnji paragrafi tega zakona ali pa kazenski zakon ne predpisuje težje kazni. Sodni ali drugi državni uradnik, ki bi to opu- stil ali ne bi hotel izvršiti tega, se kaz- nuje z zaporom do 2 let. Oni, ki z nasiljem ali s pretnjami od- vrnejo enega ali več državljanov, da ne uporabijo svoje volibie pravice, se kaz- nujejo z zaporom od 1 moseca do 2 let. Kdor da ali obcta volilcu darilo ali mu ponudi ali obeta mesto v javTii ali zasebni službi, da ga zavede, da podpiše kandidatno listo ali da je ne podpiše, ali da že dani podpis na njej prekličc, ali da za določeno kandidatno listo gla- suje ali ne glasuje, se kaznuje z zapo- rom do cnega leta in v denarju od 30 do 500 din. Prav tako sc kaznuje tudi volilec, ki sprejme darilo ali obljubi darilo. Kot storilci navedenih dejanj se kaz- nujejo tudi oni, ki so dali srwlstva ali pa pomagali, da se izvrši katero ixmed teh dejanj. Volilec, ki glasuje več kot enkrat pri istih volitvah, se kaznuje v denarju od 50 do 500 din in z zaporom od enega do 6 mesecev. Kdor glasuje ali pa se prijavi h gla- sovanju namesto drugega in z njegovim imenom, se kaznuje z zaporom od 3 me- secev do enega leta. Polcg kazni, določene za podkupova- nje volilccv, sc storilci obsodijo tudi na izgubo volilne pravice voliti poslance najmanj za dobo enega leta, a najvec za dobo 6 let. Politični pregled X Kcmal Atatiirk umrl. V četrtek dopoldne je umrl v Carigradu v staro- sti 59 let prvi predsednik turške re- publike Kemal Ataturk, preporoditelj turškega naroda, velik državnik, odlo- čen pobornik miru in iskren prijatelj Jugoslavije. Njegov lik bo zavzemal v zgodovini častno mesto med velikimi možmi. Večna slava spominu Kemala Ataturka! X Ismet Ineni — novi prodsednik turške republikc. Turška velika narod- na skupščina je izvolila danes dopoldne bivšega predsednika vlade Ismeta Ine- nija za predsednika turške rapublike. Novi predsednik je star 54 let. X Madžarska vojska je do včeraj za- sedla vse ozemlje na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji, ki ji je bilo priso- jeno z dunajsko arbitražo. X Atentat v Parizu. V ponedeljek je poljski Zid Herschi Grünspan na nem- škem poslaništvu v Parizu ustrelil 34- letnega svetnika rlemškega poslaništva von Ratha. Von Rath je v sredo pod- legel poškodbam. Grünspan je izjavil, da je izvršil atentat iz maščevanja za- radi izgona njegovih staršev in drugih poljskih Zidov iz Nemčije. V Nemčiji je povzročil atentat veliko razbujenje. Ko je prebivalstvo v sredo izvedelo, da je von Rath podlegel poškodbam, je v raznih mestih zažgalo židovske sinago- ge in židovske sole. Propagandni mini- ster dr. Göbbels je v četrtek pozval pre- bivalstvo, da preneha z demonstracija- mi, in sporočil, da bo nemška vlada od- govorila na židovski atentat v Parizu z zakonitimi ukrepi proti Zidom v Nemčiji „Živo orodje" Vsi verno, kako je naže delo odviano fa, . . ~------ oJ orodja. Tudi naše telo ima svoje orodje: zobe. Zato jil. moiamo ne le varovati, pač pa, kakor z vsakim orodjem, tudi. .Bkrbno ravnati z njimi. Prerlvaem iih moramo čistiti in pravilno negovati. - Za. pra\alno nogo dragoeenoga orodja - '^,ob - pa bi morali rabiti kvalitetno zobno pasto, kakor je Chlorodont. Domači proizvod. Hubertus plasci ncpremočljivi od 175 din naprej pri tv. Franc Dobovicnik, Celje. Kino Union CElJBpredva)a: 11. novembra film po znamenitem romanu Maksima Oorkega NA DNU 12 13. ini"ii"novcmbra remek delo italijanske filmske umetnosti I Kdo je sr«LneJ5I od mene v katerem poje najnovejše »šlagerje« slavni tcnorJTIto_SoMpa 15. in 16Tnövcmbra Na p r a o u življenja 11 Freddie Ba holomew Jackie Cooper | Štev. 46. »NOVA DOBA« Stran 3. Domače vesti — Katastrofalcn potres so zabeležile potresne postaje v četrtek okrog 21.30. Središče potresa je bila najbrž Japon- ska in severna Kitajska. Z Japonsko so od sinoči pretrgane vse telefonske in brzojavne zveze. — Literarni večer v Rogaški Slatini. Umetniški klub v Mariboru pripravlja za naše podeželje vrsto literarnih ve- Čenov. Med prvimi bo tak večer v so- boto 12. t. m. v Rogaški Slatini, kjer bodo čitali svojo prozo Anton Ingolič, Miško Kranjec, Albin Podjavoršek in Ivan Potrč. — Smrtna nesreča pri Vranskem. V nedeljo dopoldne so vozili s tovornim avtomobilom avtoprevoznika Josipa Ko- vača iz Tržiča prejo iz Maribora na Gorenjsko. Avtomobil je šofiral 20-let- ni Avgust Švajger, poleg njega pa sta sedela drugi šofer Sadnikar in sprevod- nik Bulovec. Ko so vozili okrog 9. do- poldne od Vranskega proti Trojanam, se je pojavil v motorju defekt. Svajger in Bulovec sta izstopila, da bi vsak s svoje strani pregledala avtomobil, Sad- nikar pa je počasi vozil dalje. Svajger- ju je nenadno spodrsnilo. Padel je pod avtomobil in hip nato so šla kolesa ee- zenj. Zmečkala so mu dimlje ter zdro- bila desno nogo in jo tudi zlomila v stegnu. Zdravnik dr. Šerko z Vranske- ga je nudil Švajgerju, ki je bil ves čas pri zavesti, prvo pomoč in ga od- peljal s svoiim avtomobilom v celjsko bolnico. Svajger pa je takoj po prevozu v bolnico izdihnil. Zapušča ženo, s ka- tero se je šele pred kratkim poročil. Svajgcrja so položili v torek popoldne na okoliškem pokopališču v Celju k zadnjemu počitku. — Uboj pri Sv. Florijanu. Na praz- nik Vseh svetnikov je ael 55-letni de- lavec Franc Sutler iz Cerovca pri Ro- gaški Slatini okrog 17. od d'oma k Sv. Florijanu na obisk k svoji prijateljici Tereziji Galunovi, Ko je prispel do hi- še posestnika Franca Drofenika pri Sv. Florijanu, je začel v vinjenosti klicati Drofenika na korajžo in mu očitati, da ga je naznanil, češ da živi z Galun'ovo. Franc Drofenik, ki je bil v hiši, je po- grabil železen drog, stopil iz hiše k Sut- lerju in ga udaril z drogom trikrat po tilniku. Sutler je dobil težke poškodbe in se je takoj zgrudil ter kmalu izdih- nil. Drofenika so aretirali in izročili sreskemu sodišču v Rogatcu, v četrtek popoldne pa so ga prepeljali orožniki v zapore okrožnega sodišča v Celju. — Vsem malim lesnim trgovcem v vednost. Zveza trgovskih združenj v Celju je na svojem izrednem obenem zboru sprejela resolucijo, v kateri na- proša Narodno banko, da bi dovolila svojima podružnicama v dravski bano- vini, da slično, kakor je dovolila za lastnike malih žag, lodkupujeta italijan- ske klivinške nakaznice z 2.5% skonta tudi za male lesne trgovce. Omenjeno resolucijo sta poslala Zveza trgovskih združenj in Osrednji lesni odsek Na- rodni banki in tudi ponovno urgirala rešitev te zahteve. Te dni pa je prejela Zveza od Narodne banke sporočilo, da je njena pnošnja ugodno rešena in da je Narodna banka dovolila svojima po- družnicama v Mariboru in Ljubljani, da odkupujeta malim lesnim trgovcem ita- lijanske klirinške nakaznice z 2.5% skonta. Obrazci za vlogo za odkup kli- rinških nakaznic se dobe pri Narodni banki. — Dunajska vremenska napoved za soboto 12. t. m.: Zjutraj visoka megla, podnevi od časa do časa solnčno. Celje in okolica Predavanje o proboju so- lunske fronte ki J?a priredi Sokolsko drustvo Celje- matica drevi ob 8. v v<^iiki dvorani Narodncga doma v Celju, bo zanimivo in aktualno predavanje v okviru so- kolskih proslav 20-letnice naše narodne svobode. Danes je bolj kot kdajkoli prej nujna potreba, da se za obrambo n&še držav- ne in narodne časti združijo vsi zdravi sloji naroda in da posebno povojna mla- dina čuje, kako in s kakimi žrtvami je bila priborjena narodna in državna sa- moštojnost. | Prepričani smo, da bo slovensko Ce- lje napolnilo dvorano. Vsiopnina za kritje režijskih stroš- kov 2 din za osebo. Predaval bo komandant 39. pp. gene- ralštabni polkovnik g. Dragoljub Mi- hajlovic. c Na državni kandidatni Hsti r. dr. Vladimira Mačka kandidira v celjskem srezu g. Ivan Prekoršek, dosedanji na- rodni poslanec, kot njegov namestnik pa g. Jakob Jeram, cinkarniški delavec in predsednik organizacije kovinarjev v Celju. Sresko sodišče v Celju jc danes to kandidatno listo za celjski srez po- trdilo. c Celjsko pevsko društvo bo priredilo v soboto 12. t. m. ob 20. v veliki dvo- rani Narodnega dorna koncert umetnih in narodnih pesmi. Spored bosta izva- jala mešani in moški zbor pod vod- slvom društvenega pevovodje g. Peca Segule, ki bo obhajal s tern koncertom 10-letnico svojega glasbenega dela v Celju. Go3p. Segula si je pridobil kot javni kulturni delavec mnogo simpatij hi zaslužnega priznanja, tako da je pri- čakovati obilnega poseta koncerta. Ob- cinstvo naj si pravočasno preskrbi vstopnice, ki se dobijo v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove. c Sokolsko društvo v Celju poziva svoje elanstvo, da se v velikem številu udeleži jutrišnjega koncerta Celjskcga pevskega društva v Narodnem domu. Podprimo stremljenja društva, ki ob vsaki priliki radevolje sodeluje pri na- ših prireditvah! c Nabiralna akcija za češkoslovaške beguncc. Sokolsko društvo Celje-matica je organiziralo v mestu in okolici nabi- ralno akcijo za češkoslovaške begunce. Ne zavračajte nabiralk in darujte vsak po svojih močeh! c Učiteljsko zborovanje. Sresko uči- teljsko društvo JUU v Celju bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto 12. t. m. s pričetkom ob pol 9. dopold- ne v mestni narodni šoli v Celju. Na dnevnem redu so tudi poročila o skup- ščinah JUU in predavanje g. prof. dr. Franja Zgeča »O nalogah sodobne vzgoje«. Pol ure prej bo istotam zboro- val odsek učiteljic. c Kolo jugoslovenskih sester v Celju bo priredilo v večernih urah tečaj ru- .skega jezika. Prijave sprejema od 11. do 12. dopoldne ga. Ana Zupančieeva, Gregorčičeva 5, ali ga. Marica Serne- čeva, Gregorčičeva 1. Tarn se dobe tudi potrebne informacije. c V Celju jo 5385 volilnih upravičen- cev. V celjski mestni občini je bilo pred reklamacijami vpisanih 5326 volilnih upravičencev. V reklamacijskem roku je bilo izvršenih s popravki vred 262 re- klamacij, od tega je bilo 124 vpisov in 65 izbrisov. Po izvršenih re- klamacijah jc v Celju sedaj 5385 vo- lilnih upravičencev. Na I. volišče (A— C) odpade 507, na II. volišče (C—F) 453, na III. volišče (G—J) 703, na IV. voliščo (K) 778, na V. volišče (L—0) 757, na VI. volišče (P—R) 773, na VII. volišče (S—T) 787, na VIII. volišče (U —Z) 627 volilnih upravičencev. c »Lumpacij Vagabund« v celjskem gledališeu. Društvo »Vzajemnost« v Celju bo vprizorilo v soboto 19. t. m. ob 20. in v nedeljo 20. t. m. ob 16. v Mestnem gledališču Nestroyevo čarob- no burko »Lumpacij vagabund« v re- žiji S- Jerama. Opozarjamo na ti dvc i predstavi! : c Slavnostno zborovanje grafičnega delavstva. Ob 70-letnici grafične orga- nizacije v Sloveniji je bilo v nedeljo dopoldne slavncstno zborovanje v mnli dvorani Celjskega doma. V dvorani se je ob 9. zbralo celjsko grafično delav- stvo, navzoči so bili tudi zastopniki mestne občine, poštne uprave, grafičnih podjetij, Sokola in strokovnih organiza- cij. Ko je salonski orkester celjske ze~ lezničarske godbe pod vodstvom g. Pe- termana odigral koračnico, je g. Jožko Jurač pozdravil navzoče zastopnike ter grafično delavstvo, nato pa je v lepcm govoru orisal uspešno stanovsko in kul- turno delo grafične organizacije v Slo- veniji ter nazore grafičarjev o poslan- stvu tiska. G. Sandi Videčnik je dekla- miral pesem o Guttenbergu, salonski orkester pa je zaigral priloznostni ko- mad. G. Peter Kusterle je prečital za- nimivo (poročilo o delovarvju grafienc organizacije v Sloveniji od njene usta- novitve do danes. Ob 70-letnici so ce- stitali grafikom gg. nadkomisar Pogae- nik v imenu mestne občine, Zupančič v imenu celjske podružnice UJNZB, God- nik v imenu svobodnih strokovnih or- ganizacij, Hočevar v imenu JSZ, Ceti- na v imenu Sokola, Fric v imenu NSZ, Vodopivcc v imenu Delavske zbornice itd. Gosp. Jurač se je zahvalil za čestit- ke, ob zaključku lepega zborovanja pa je godba zaigrala triglavsko koračnico. c Ljmlsko vseučilišoe. V ponedeljek 14. t. m. ob 20. bo predaval g. doceiit dr. Reya, vodja meteorološkega zavo- da ljubljanske univerze, o temi »Kako nastane vremenska napoved«. To zani- mivo in za vsakogar poučno predava- nje bodo spremljale skioptične slike. c Kulturni večer »Vzajomnosti«. Dru- št.vo »Vzajemnost« v Celju bo priredilo v soboto 12. t. m. ob 20. v dvorani De- lavske zbornice v Celju kulturni večer. Na sporedu je nastop pevskega zbora, predavanje g. dr. A. Reismana iz Ma- ribora o 20-letnici Jugoslavije, dve de- klamaciji in nastop govornega zbora. Vstopnice bodo v soboto popoldne v predprodaji v društveni sobi »Vzajem- nosti« v poslopju Delavske zbornice. c Stara zemunska telefonska ccntrala v Celju. Vse kaže, da Celje v dogled- nera času še ne bo dobilo nujno potreb- ne avtomatske telefonske centrale. V soboto so namreč demontirali na celjski pošti dosedanjo telefonsko centralo, ki jo je po vojni dobavila Nemčija na ra- čun reparacij in je bila do ustanovitve avtomatske telefonske centrale v obra- tu v Mariboru, nakar so jo instalirali v Celju. Namesto te centrale so v sobo- to in nedeljo instalirali na celjski pošti staro zemunsko telefonsko centralo, ki je poljskega izvora. Mnenja smo, da ta zasilna rcšitev ne more odpraviti tele- fonske mizerije v Celju, ki je važno gospodarsko in tujskoprometno sredi- šče z 20.000 prebivalci. c Promocija. Danes dopoldne sta bila na ljubljanski univerzi promovirana za doktorja prava g. Branko Mikuletič, sin odvetnika g. dr. Fortunata Mikule- tiča v Celju, in g. Julij Savelli, sin poštnega upravnika g. J. Savellija v Celju. Cestitamo! c Starokatoliška služba božja odpa- de v Celju v nedeljo 13. t. m. c Sokolske strelske vaje. V nedeljo ]3. t. m. ob 13. bo na strelišču v Pc- čovniku pri Celju zbor sokolskih strel- cev. Zbor je obvezen za vse edinice celjskega sokolskega okrožja in sicer za člane telovadce in netelovadce ter za naraščaj. Na strelišču bodo sokolske vaje v streljanju. Društva lahko prine- sejo s seboj puške, če si bodo izstavila za to predpisano uverenje. c Smrt univ. prof. inž. Cirila Znidar- šiča, ki je umrl pred dnevi v Ljubljani, pomeni tudi za Celje hudo izgubo. Po- kojni je obenem z dunajskima univer- zitetnima profesorjema Forchheimcr- jem in Riedingerjem sodeloval pri izde- lavi osnovnih načrtov za regulacijo Sa- vinje v celjskem okolišu. Po njegovih nasvetih so bili izdelani naorti, ki se že nekaj let zelo uspešno izvajajo. Tudi pri reševanju vprašanja novega mest- nega kopališča ob Savinji so uvaževali ekspertize inž. Žnidaršiča kot strokov- no merodajne. Za svoje izredno korist- no in uspešmo delo v zvezi z regulaci- ,io Savin je in vprašanjem novega ko- pališča ob Savinji ni v svoji skromnosti nikoli zahteval honorarja. Zaslužnemu možu bodi tudi v Celju ohranjen časten ypomin! c Godbono društvo poštnih nameščen- cev v Celju je priredilo v soboto zvečer v Narodnem domu koncert svojega mandolinskega orkestra, ki mu je sle- dila prijetna zabava. Prireditev je bila zelo dobro obiskana in je dosegla lep uspeh. Javnost naj bi čim bolj podpi- rala to agilno društvo, ki ima v pro- gramu ustanovitev godbe na pihala in salonskega orkestra. c Šoferski izpiti za kandidate iz me- sta Celja in celjskcga sreza bodo v pe- tek 18. t. m. ob 8. zjutraj pri predstoj- ništvu mestne policije, kjer naj kandi- dati čimprej vložijo zadevne prošnje. c Popolni lunin mrk je opazovala v ponedeljek ponoči velika množica pre- bivalstva. Pomračitev se je pričela ma- lo pred 22. in je dosegla okrog 23. vi- šek. Mrk je bil ob jasnem zvezdnem nebu izredno lepo viden. c Društvo »Soča« bo priredilo v sre- do 16. t. m. ob 20. sestanek v društve- nem prostoru. Na sporedu je predava- nje g. Reje: »Notranja moe narodne zavesti«. Sestanek izključno za člane.— Odbor. c Lutkovni oder Sokolskej;a društva Celja-matiee bo ponovil v nedeljo 13. t. m. ob 14.30 v Sokolskem domu v Gaberju lutkovno igrico »Marbuel«. Pridite! c Zločinski podvig 17-letnega fanta. V ponedeljek okrog 19.45 se je vnel na Cesti na grad za hribom sv. Jožefa ko- zolec, last lazaristov, Kmalu so prispeli celjski in gabrski gasilci, ki se jim je posrečilo rešiti sosedno hišo, dočim je kozolec, v katerem je bilo shranjeno seno in koruznica, pogorel. Skoda znaša okrog 25.000 din. Dejstvo, da je začel kozolec goreti pri tleh, in druge okol- nosti so vzbudile sum, da je bil ogenj podtaknjen. Celjska polieija je v torek xjutraj aretirala 17-letnega brezposel- nega delavca Ivana Zupanca na njego- vem domu v Zavodni zaradi suma po- žiga. Fant je pri zasliševanju sprva vse tajil. Ko pa so našli pri njem še ne do konca napisano izsiljcvalno in grozilno pismo, ki ga je hotel poslati lazaristom na hribu sv. Jožefa, je priznal, da je zažgal kozolec. Zupanc piše v pismu v imenu neke »prostozidarske družbe cer- kvenih atentatorjev« in zahteva od la- zaristov, da položijo na mestu, ki bo posebej določeno, v teku šestih mesecev 3000 din, sicer jim bo omenjena druž- ba razdejala samostan, kakor je že v ponedeljek zvečer zažgala njihov kozo- lec. Ce bi pa lazaristi javili zadevo po- liciji, bo družba z dinamitom pognala saraostan na hribu sv. Jožefa v zrak. Zupanc je izjavil, da je bil v stiski in da je hotel s pomočjo požiga priti z izsiljevalnim pismom do denarja. De- jal je tudi, da bo, čim bo zopet na svo- bodi, zopet izvršil kaj sličnega, če se ne bo obrnilo zanj na bolje. Vse kaže, da fant ni prav pri pameti in da ga je čitanje kriminalnih romanov popolnoma zmešalo. Zupanc si je tudi letos spo- PPEZIDAVE PRODAIAŠECENEIŠE mnnecki Halol Ram v nedeljo! Na k o 1 i n e z dotnačo zabavo v gostilno Kroflič-Ratej v Vojnik ! Krvave, riževe in druge klobase ter vse ostale dobrinc ko- lin. Izboren črešnjičan. Vljudno vabljeni! Zahvala Ko SG poslavljamo zaradi opustitve hotela in restavracije »Union« iz Celja, izrekamo vsem cenj. gostom iskreno zahvalo za mnogobro- jen poset in naklonjenost. Hofelir J. & R. Ogrizek Hrapavost in rdečica izgine ELIDA MRKÄirDEÄL! Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 46, mladi najel avtomobil, vzel s seboj pra- zen samokres in se odpeljal k Westnovi tovarni v Gataerju. Hotel je s samo- kresom v roki zahtevati od tovarnarja g. Westna, da mu takoj izroči 1 mili- jon dinarjev. Policija pa je pravočasno izvedela za Zupančevo namero in ga je takoj po prihodu aretirala prcd tovar- no. Zupanc je bil zaradi svojcga deja- nja obsojen na 2 meseca zapora pogoj- no za dobo 1 leta. c Vlomilska afera. Ljubljanska poli- cija je v sredo ponoči zasačila in are- tirala 24-letnega nevarnega vlomilca Jožeta Turnerja iz Dobrovnika pri Dol- nji Lendavi; ko je hotel vlomiti v trgo- vino in vinotoe g. Pezdirja na oglu Kongresnega trga in Gradišča. Preis- kava se je razširila tudi na Celje. Tur- ner je osumljen, da je izvršil v zadnjih . mesecih tudi več vlomov v Celju in si- cer, da je vlomil v prodajalno Prve slo- venske železnine na Kralja Petra cesti j in v mlekarno poleg te prodajalne ter da je poskusil vlomiti v trgovino g. Ravnikarja na Kralja Petra cesti in v trgovino g. Bremca v Miklošičevi ulici. Turnerja tudi sumijo, da je prodal de- lavcem, ki so zaposleni pri regulaciji Savinje, več samokresov in nožev, ki so jih delavci v dobri veri kupili. c Avtomobil je v oni uri tlvakrat treščil v drevo. V torek okrog 22.30 se je vozil 28-letni Lovro Golob, šofer pri. ' strojnem ključavničarju Ernestu Eyler- ; tu v Mariboru, z osebnim avtomobilom ! y, Zidanega. mosta proti Celju. V La- ! škem je vzel v avtomobil 28-letnega mesarskega mojstra Ändreja Vovka iz Gaberja pri Celju. Ko sta se vozila iz Laškega v Celje, je Golob zavozil v gosti megli v Tremerju z avtomobilom v drevo. Pri karambolu se je zdrobila sprednja šipa avtomobila, pri čemer se je Vovk hudo porezal po obrazu. Zara- di poškodbe je izgubil okrog dva litra krvi. Golob, ki je dobil pri karambolu udarec v trebuh, je odpeljal Vovka v celjsko bolnico, nato pa je okrog polno- či nadaljeval vožnjo proti Mariboru. Med vožnjo mu je postalo slabo in je zavozil na državni cesti na Zg. Hudinji pri Celju zopet v drevo. Pri karambolu se je sprednji del avtomobila razbil, Golob pa si je zlomil levo nogo v kole- nu. Kmalu je prispel reševalni avtomo- bil, ki je prepeljal Goloba v celjsko bolnico. c Dijaška kuhinja v Celju bo imela svoj redry letni obcni zbor v torek 22. t. m. ob 18. v klubski sobi Celjskega doma z običajnim dnevnim redom. c Izreden šahovski brzoturnir, ki ga je priredil Celjski šahovski klub pred dnevi v htotelu »Evropi«, je bil ob udc- ležbi 10 šahistov zaključen s sledečimi rezultati: prvo mesto si je priboril Ci- jan s 7 in pol, drugo Levar (Bcograd) s 7, tretje in četrto inž. Pipuš in Ho- čevar s 5K>, peto Graser s 5 točkami. c Vložite zj;radarinske napovedi! Davčna uprava v Celju razglaša, da je treba do 30. t. m. vložiti zgradarinske napovcdi za davčnio leto 1939. po sta- nju z dne 1. novembra 1938. Kdor no vloži davčne napovedi do 30. t. m., pla- ca kot kazen 3%, a kdor je ne vloži niti na pismen poziv v nadaljnjem ro- ku 8 dni, plača 10% od odmerjenega osnovnega davka. c Opozorilo hišnim posestnikom. Dru- štvo hišnih posestnikov za Celje in celjski srez obvešča, da je poziv za vlo- žitev davčnih napovedi za odmero zgra- darine za leto 1939. izšel in da se mo- rajo davčne napovedi pri davčni upravi •vlagati v času od 1. do 30. t. m. Dru- stvo opozarja, da se bodo za vse hišne posestnike, ki so člani društva, izgo- tavljale v društveni pisarni v Razlagovi ulici 8 vsakemu posestniku brezplačno davčne napovedi v času od 14. do 20. t. ra. od 8. do 12. in 14. do 16. Pa tudi ostali posestniki se lahko zglasijo v tern času v pisarni, če pristopijo in plačajo članarino za leto 1938. K napovedi je treba po možnosti prinesti kopijo zad- nje napovedi, katastrski list, zadnji plačilni nalog o gostaščini in kanalščini ler knjižico za vodarino, kajti le tako se bo dala napoved pravilno izpolniti. Tudi tiskovino za napoved mora vsak pam prinesti, ker jih v pisarni ni na razpolago. c Celjska koča, priljubljena izletniš- ka postojanka v celjskem pogorju, je dobila te dni novo oskrbnieo gdč. An- gelo Jurkoškovo. Ob sedanjem lepem jesenskem vremenu vabimo Celjane in druge izletnike, da obiščejo Celjsko ko- eo, kjer bodo dobro postreženi in se bodo navžili gorskega zraka in solnca. c Delovni tr<>. Pri celjski borzi dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prija- vilo 149 brezposelnih, delo je bilo po- nujeno za 27 oseb, posredovanj je bilo troje, odpotovalo je 1.2, odpadlo 9 oseb. Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 369 brezposelnih (254 moških in 115 žensk) nasproti 244 (171 moškim in 73 žen- skam) dne 31. oktobra. c Zetev smrti. V sredo je umrl v Razlagovi ulici 3, zadet od srčnri kapi, v starosti 42 lei slaščičarski mojster g. Ivan Rebeusehegg, brat pokojner.a celjskega hotelirja in mesarskega moj- stra g. Rebeuschegga, danes pa je urar- la Na okopih 9 v starosti 75 let vdova po trgovcu ga. Karolina Matičeva. V mestnem zavetišču v Mcdlogu je umrhi v nedeljo 71-letna mestna reva Ana Plevnikova, v torek pa 68-letna mestna reva Alojzija Mastnakova. V celjski bolnici so umrli: dne 4. t. m. 61-lctna dninarica Marija Rupertova z Brezja pri Planini, 43-letna dninarjeva žena Ana Mirnikova iz Medloga pri Celju in štirMetni delavčev sinček Vinko Zdovc 7, Dobrove pri Celju, v soboto 46-letna dninarica Frančiška Mrzlakova iz Govc pri Smartnem ob Paki, v torek 62-letni znani pcsestnik g. Viktor Luhn iz Lisc pri Celju in 46-letni Franc Vrešak iz Plenjev pri Smarju pri Jelšah, danes pa 45-letni posestnik Franc Vrenko s Frankolovega. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno so- žalje! c Naš Jadran. Prirodne lepote in umetnost. Izdala Jadranska straža v Splitu 1938. 69 strani teksta in 214 ce- lostianskih podob v bakrotisku. Folio format. — Za 20-letnico osvobojenja na- šega morja je izšla prva reprezentativ- na in monumentalna monografija o na- šem rnorju v izdaji Jadranske stražs. Knjigo so uredili priznani strokovnjaki, med sodelavci so naši najboljši pozna- valci Dalmacije. Uvodno besedo je na- pisal predsednik Jadranske straže dr. Ivo Tartaglia, programatičen članek Ivan Meštrovič pod naslovom »Stojimo na straži«, dalje še dr. M. Abramič, ravnatelj arheološkega muzeja v Splitu, Ljubo Karaman o »Umetnosti na vzhodnem Jadranu«, o dalmatinskih umetnikih piše univ. prof. dr. H. Schneider, o narodnih vezeninah pa inž. K. Tončič, ravnatelj etnografskega rnuzeja v Splitu. Clankom sledi 214 iz- branih slik prirodnih lepot, noš in ve- zenin, slikarskih, kiparskih in arhitek- tonskih spomenikov Dalmacije in Hr- vatskega Primorja. Slike so fotografič- no in grafično na višku. Knjiga »Naš Jadran« je izšla v trch izdajah: sloven- ska, srbohrvatska v cirilici in latinici. Brez dvoma je to najpomembnejše in najlepše delo na književnem trgu v letu 1938. Po svoji vsebini in obliki je v po- nos sleherni knjižnici in dostojen re- prezentant onega bogastva našega Ja- drana, ki ga še premalo poznamo in ce- nimo. Knjiga sc lahko naroči in dobi tudi pri odboru Jadranske straže v Celju. c Krajt vna orgauizacija Legije ko- roškili boreftv v Celju se zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so ji s prosto- voljnimi prispevki omogočili okrasitev grobov na Koroškem padlih tovarišev. c Licenciranje žrebcev. Mestno po- glavarstvo v Celju razglaša: V petek 25. t. m. ob 13. bo na mestnem sejmi- šču v Celju licenciranje žrebcev. Pozi- vajo se vsi lastniki žrebcev, da prižene- jo na pregled vse nad \\A leta stare žrebce točno ob napovedanem času. Pri- poroea pa se tudi, da se predvedejo li- sencovalni komisiji vsi mlajši žrebci zaradi določitve event, sposobnosti. Lastniki žrebcev se naj do 20. t. m. eglasijo na mestnem poglavarstvu soba štev. 47. c Nočno lekarniško službo ima od 12. do 18. t. m. lekarna »Pri orlu«. c Gnsilska eeta Celje. Od 13. do 19. ima službo II. vod, inspekcijo poveljnik g. Košir. Sport Jugoslavija : Olimp Atletiki : Celje V nedeljo 13. t. m. popoldne bosta na igrišču pri »Skalni kleti« v Celju dvc podsavezni prvenstveni tekmi. Ob 13. se bo prieela tekma Jugoslavija:Olimp, ob 14.30 pa tekma Atletiki:SK Celje. Za prvo tekmo je delegiran sodnik g. V?blc in kot namestnik g. Reinprecht, ::a drugo tekmo pa g. Kopie iz Mari- bora in kot namestnik g. Konič. Ker bosta obe tekmi gotovo zelo živahni in napeti, vlada za srecanji veliko zani- manje. Ob 10. dopoldne se bo pričela na Olaziji drugorazredna prvenstvena tek- raa med SK Laškim in SK Borutom iz Gotovelj. Sodil bo g. Oberlindtner. V tekmovanju za državno noj>omet- sio pr\'e2ist%'o so bili preteklo nedeljo doseženi naslednji rezultati: v Beogra- du Ljubljana :Bask 1:1 (1:1) in Jugo- slavija: Gradjanski (S) 2:0 (1:0), v Zagrebu Gradjanski (Z) : Hašk 1:0 (0:0), v Splitu Hajduk:BSK 2:2 (1:1), v Varaždinu Sparta :Slavija (V) 3:2 (2:2) in v Sarajevu Slavija (S) :Jedin- stvo 3:1 (1:0). Ceprav si je Ljubljana priborila v Beogradu eno točko, je ven- darle padla na zadnje mesto na tabeli, ker je Sparta, ki je bila zadnja na ta- beli, zmagala v Varaždinu in se plasi- rala z istim številom točk in boljšo raz- liko golov pred Ljubljano. Na tabeli vodi še dalje BSK s 16 točkami pr'ed Jugoslavijo, zagrebškim Gradjanskim in Haškom. x Podsavezno prvenstvo. V tekmova- nju za prvenstvo LNP so bili preteklo nedeljo doseženi naslednji rezultati: v Celju SK Celje:Jugoslavija 12:0 (4:0) in Atletiki:Olimp 1:0 (1:0), v Ljubljani Jadran :Kovinar 4:1 (3:0), Reka Her- mes 4:1 (3:1) in Svoboda:Mars 3:2 (1:2), na Jesenicah pa Bratstvo:Kranj 2:0 (0:0). V mariborski skupini tudi v nedeljo ni bilo podsaveznih tekem, ker jih je oblast zopet. prepovedala. Sokolstvo x Vpisqvanje k telovadbi Sokola Ce- Ija I bo zaključeno 15. t. m. za vse oddelke. Vodniki vpisujejo ta čas člane v torek in petek od 20. do 22., članice v ponedeljek in četrtek od 20. do 21.30, moški naraščaj v sredo in soboto od 20. do 21.30, ženski naraščaj v ponede- ljek in četrtek iod 18.30 do 20., moško deco višjo (od 10 do 14 let) v sredo in soboto od 17. do 18.30, nižjo (od 6 do j0 let) v ponedeljek in četrtek od 15. do 16.30, žensko deco višjo (od 10 do 14 let) v ponedeljek in Četrtek od 17. do 18. in nižjo v sredo in soboto od 14. do 15. — Načelništvo. Iz naših krajev Š«. Jus ij ob J. ž. j Pločnik ob šolskem vrtu, ki je bil že nujno potrebcn, je dala občina te dni napraviti. Obenem bo tudi cesta, ki vodi v gornji trg, temeljito popravljena. j Vrečo moke sta odnesla. V soboto pczno zvečer je izginila pred gostilno Adam Kind z voza trgovca Grasselli- ja iz Slivnice vreča moke, kar je pa hlapcc šele doma opazil. Vrnil se je v St. Jurij in prijavil zadevo orožnikom, ki so kmalu dognali, da sta vrečo od- nesla dva i'anta v Podgrad. Na domu cnega so moko res tudi našli. Fanta sta zanikala, da bi bila hotela moko ukra- st.i, marveč sta trdila, da sta hotela na- praviti samo majhno šalo. Sodišče bo razsodilo, ali je bila to šala ali ne. Petrovöa p Sokol si je kupil zemljišče. Sokol- sko društvo v Petrovčah je v smislu svojega programa za sok. Petrovo pet lctko kupilo pred kratkim lepo zemlji- šče v Petrovčah, kjer bo uredilo letno tclovadišče. Na novem letnem telova- dišču bo najbrž že prihodnje leto prire- dilo javni nastop. Apeliramo na vse so- kolske pripadnike in na sokolstvu na- klonjeno občinstvo, da čimbolj podpre agilno Sokolsko društvo v Petrovčah in mu tako omogoči dokončno izvedbo njegovih pomembnih načrtov. Žaleo ž Clanski sestanek mladinske orRani- zacije JNS v Žalcu. V soboto zvečer je bil v Žalcu v restavracijskih prostorih g. Stefana Zagodeta sestanek članstva mladinske organizacijc, ki so se ga ude- ložili tudi starejši člani. Št. Peter v S. d. št December sc bliža. Tukajšnja ob- činska uprava bo, kakor se čuje, zopet dala razsvetliti šentpetrsko cesto. Cud- no se nam zdi, da čuti občinska uprava ravno v zadnjem času potrebo cestne razsvetljave, ko jo je vendar ob času svojega nastopa pred tremi leti kljub protestom občanov ukinila. Mogoče bo občinska uprava dala ob tej priliki tudi napeljati elektriko na Roje, kjer biva g. župan. št »Gospa ministrovka«, Nušiceva komedija v 4 dejanjih, bo vprizorjena 27. t. m. na sokolskem odru. Sokolski diletanti se pod vodstvom režiserja br. Kuharja pridno pripravljajo, da dostoj- no ]irikažejo na odru to nadvse uspelo Nušičevo komedijo, ki je sodobna in ima polno duhovitih domislekov, ki vzbujajo smeh od prve do zadnje scene. Komedija je obširna. Pri vprizoritvi bo sodelovalo nad 25 oseb. št Plesno šolo namerava izvesti So- kolsko društvo ob prijavi zadostnega žtevila plesalcev. V plesno solo se je treba prijaviti v nedeljo 13. t. m. ob 16. v Sokolskem domu, kjer so bodo ob zadostnem številu pričele takoj vaje. št Zlato poroko sta pred kratkim ob- hajala Jurij Voh, po domače Urban - Pukša in njegova zgledna žena. Pozna ju vsakdo, saj vesta mnogo pripovedo- vati še iz časov gradnje savinjske že- leznice in o postanku šentpetrske že- lezniškc postaje, kjer je bil Voh prvi komandant nakladalne partije. 50 let skupnega zakonskega življenja — lep jubilej! Pridružujemo se iskrenim če- stitkam z željo, da bi ju še mnogo let videli med nami zdrava in vesela! št Vlom. Tukajšnja trgovca in gostil- ničarja Blaž in Julka Matko sta imela v kratkcm dva nezaželena nočna obiska, pri katerih je tatinska tolpa odnesla znatcn plen. Po teh vlomih je najbrž ista tolpa hotela poskusiti tretjiČ svo- jo srečo. Vlomilci so bili že nanosili za hišo kole in eno sekiro, a so se gotovo zbali, da lastnik straži, ker je bilo poz- no v noči še razsvetljeno v hiši. Vlomil- ci so odšli in pustili orodje, ki so ga bili prinesli s seboj. Orožniki kljub intenzivnemu iskanju še niso prišli sto- rilcem na sled. Braslowce Pismo iz Blaca Ko v oddaljenem kraju Blace v mio- ravski banovini čitam vsak teden »No- vo Dobo«, sem se odločil, da napišem KINO DOM CELJE Od 11. do 13. t. m.:»Tango noturno« Od 14. do 16. t. m.: »Sapi'o« Od 17. do 20. t. m.: »Capriccio« ZAUADI TOPLE JESENI in prevelike zalogc sc OOY*WOTI2ki2k vrši do nadaljnjcga ^-^ •¦-* *^ -»m- ^-^ ** -^- J >^- zimskcga blaga po izredno nizkih ccnah pri tv. FR. 1>OBOVICNIK, Celje, Gosposka ul. 15 Vse pisarniške in šolskc potrebšcint1! ter nalivna peresa v veliki izbiri v vele- trgovini papirja in knjigarni Karl Go- ričar vdv. Celje. Opozarjamo na nove koledarje za leto 1939.! Štev. 46. »NOVA DOBA« Stran 5. nekaj vrstic za braslovški trg. Danes, ko pišem prvič v ta tednik, sem v dalj- žem premišljevanju prišel do zaključka, da iznesem predlog, ki naj koristi bra- slovški občini. Krasna lega trga in nje- gove fokolice, razne privlačne izletniške točke: gora Oljka, Grmada, grad Zov- nek ter vabljiva Savinja v letnem ča- su in mnogo drugega je prirodno bo- gastvo občine, ki pa doslej ni bilo izko- riščeno. Odločil sem ae, da stavim vsem tržanom predlog, ki naj bo koristen za trg, tržane in okolico. Predvsem imam tu v vidu ustanovitev tujskoprometne- ga in olepševalnega društva. Res je, da je v trgu že mnogo dru- štev, toda to društvo je zelo potrebno. Trška komuna, z agilnim lodborom in predsednikom g. Viktorjem Robido, ki ima zlasti zasluge za popravilo ceste občini in proti perišču ter opravlja funkcijo olepševalnega društva, ne mo- re v svojem delu zajeti vsega. Z usta- novitvijo olepševalnega društva pa bi bila v medsebojnem delu s predlogi olepševalnega društva lahko izvršena nujna dela. Predvsem kanalizacija! Močni nalivi ustvarjajo često neznosen smrad in voda, ki teče po sredi trga, povzroča veliko blato in kvari cesto. Razsvetljava trga! Ko vidite, da že po- samezne vasi ustvarjajo moderno raz- svetljavo, bi tudi trg Braslovče v tem pogledu ne smel zaostajati. Gosp. Mi- klavžina je v zadnjem času znižal cene toku in bi lahko uvedli primerno cestno razsvetljavo z malimi izdatki. Za sam trg bi zadostovalo štiri do pet javnih svetilk. To ata dva predloga, ki sta nujno potrebna izvedbe. V zvezi s tem pa je potem tudi omo- gočeno, da se ustanovi obenem tujsko- prometno društvo, katerega naloga naj bo, da privabi v trg in okolico letovi- ščarje. Pogosto čujem v pogovorih ob- čudovanje ožje domovine Slovenije in njenih krasot ter želje tukajšnjih lju- di, da bi videli posamezne kraje Slo- venije. To društvo lahko ustvari mno- go koristi za trg in občino. Draštvu je potrebno, da si zastavi predvsem dva cilja. Prvo: stanovanja! Naloga dru- štva naj bo preskrbeti stanovanja za sezono in prehrano. Tu bi bilo pomaga- no našemu kmetu, da proda mnogo stvari, ki jih doma pridela. Drago: pro- paganda! Z obsežno reklamo je treba zainteresirati tujce za lepoto, lego in zdravo ozračje. U3peh bo gotovo popoln Dragi Braslovčani! Prepričan sem, da boste odobravali te moje predloge in prešli k stvarnosti, saj tu je v vidu napredek trga in okolice ter vas samih. Ob priliki pa še kaj iz Srbije. Edvard Rössner, učitelj iz Blaca. b Sestanka mladlnc JNS na PoJzeli in Braslovčah. V nedeljo 13. t. m. ob 13.30 bo članski sestanek mladine JNS v gostilni Orešnik na Polzeli, ob 16. pa v gostilni Rössner v Braslovčah. Ude- ležite se obeh sestankov v čim večjem številu! Slo ven J gradec s Zadnja pot Jožeta Druškoviča. V nedeljo smo položili v prezgodnji grob n.ašega nepozabnega narodnega borca, trgovca in posestnika Jožeta Druškovi- ča. Njegov pogreb je pokazal, koliko prijateljev je imel pokiojni ne samo v mestu in okolici, ampak tudi v drugih krajih naše ožje domovine. Posebno v velikem številu so se zbrali koroški bor- ci iz vseh krajev, da spremijo njega, ki je bil ravno na ta dan pred dvajse- timi leti vodja borcev za svobodlo Ko- rofike. Castno so bili zastopani tudi Sokoli in gasilci v krojih. Mestna god- ba je na zadnji poti igrala žalostinke, saj je bil pokojni velik ljubitelj glasbe. Pred hiso žalosti je pevski zbor zapel svojemu predsedniku in neumornemu pevcu njegovo tako ljubljeno pesem »Na planine«. Ob grobu se je poslovil od pokojnega v imenu mestne občine njen predsednik g. dr. Picej, zahvalju- joč se za vse, kar je storil Družkiovič kot prvi slovenski župan po osvoboje- nju za mesto in Slovenjgradčane. v imenu Legije koroških borcev se je po- slovil od pokojnega br. dr. Mejak, za Sokolsko društvo, čigar soustanovitelj je- bil pokojni, je govoril starešina br. Ivan Rojnik, v imenu CMD in SPD pa predsednik g. Miloš Grmovšek. Zadnji- krat so se «b turobnih glasovih gasil- skega roga sklonile zastave gasilcev in , koroških borcev, naša srea pa so za- plakala v globoki bolesti. Dragi Jože! Ko si nas za vedno zapustil, moremo storiti samo to, da Te ne bomo nikdar pozabili kot brezkompromisnega rodo- ljuba, požrtvovalnega kulturnega in so- cialnega delavca ter kot dolgoletnega voditelja naših planincev in peveev. Počivaj v mini, zlata duša! s Sokolslri prosvetni odbor in pred- njaški zbor delujeta z vso vnemo. Pro- svetni odbor ima predavanja v okviru prosvetne sole za novo članstvo. V sre- dio 2. t. m. je bilo predavanje br. pro- j svetarja o sokolski ideji in ciljih sokol- 1 stva, dne 9. t. m. je bilo predavanje br. prosvetarja o temi »Država in So- kol«. V sredo 16. t. m. bo predaval br. starešina Ivan Rojnik o temi »O prosto- voljni sokolski disciplini in sokolskem bratstvu«, 23. t. m. bo zdravniško pre- davanje br. dr. Poharja, 30.. t. m. pa zaključno idejno sokolsko predavanje br. prosvetarja o zgodovini sokolstva. Po teh predavanjih bodo stalna znan- stvena in druga aktualna predavanja. — Prednjaški zbor, loprt na požrtvoval- ne in sposobne vaditelje, vestno pri- i pravlja proslavo 20-letnice naše svobo- de v obliki svečane akademije 1. de- cembra. Nas Sokolski dorn je v pravem pomenu besede žarišče nacionalne in te- lesne vzgoje na naši severni meji. Gornji grad Občinsko gospodarstvo Gornji grad, 11. novembra. Gospodarstvo na naši občini pač ni- kakor ne zadovoljuje občanov, vsaj ne večine davkoplačevalcev v mestu. Te dni je davčna uprava razpošiljala po- ložnice za ostanek letos zapadlih dav- kov in zavladalo je med davkoplačeval- ci veliko razbujenje. Pojavili so se se- veda takoj razni hujskači in demagogi, da je velikim davkom kriva davčna uprava. Tem in pa davkoplačevalcem bodi povedano, da je treba iskati vzrok letošnjih visokih davkov na pravem mestu, t. j. v prvi vrsti pri naši občini. Lani smo imeli občinskih doklad 57%. I Ko se je izpolnila srčna želja izvest- nih krogov in se je okolica pridružila mestu, pa smo dobili letos 89-odstotno občinsko doklado. Ta doklada ne za- dene onih posestnikov, ki so se pridru- žili naši občini, ker plačajo ti le zemlja- i rino, ki je zelo nizka v primeri s pri- dobnino in zgradarino, temveč so udarjeni s temi visokimi dokladami obrtniki, trgovci in svobodni poklici, ki i tvorijo večino našega mestnega prebi- valstva. Tudi ne razumemo sklepa občine, da se mora lani nakupljena hiša, ki naj služi za občinski dorn, plačati že v enem proračunskem letu. Cemu se ne bi pla- čilo te hiše raztegnilo na več let, da bi davkoplačevalci ne občutili tako težko tega bremena? Nakup te občinske hiše je sploh poglavje zase. Občina je kupi- la staro hišo, ki jRNOS«, Maribor, Orožnova Pisarniška pisalna miza skoraj nova, zelo poceni naprodaj. Naslov v upravi lista. Miado služkinjo za malo družino, po možnosti zmožno tudi nemščinc, iščem za takoj Vprašati v trgo- vini Cidrih, Celje, Mariborska cesta 16. Otvo&ki voziček globok, kupim. Ponudbe na upravo lista pod »Dobro ohranjen«. SOBO veliko, lepo opremljeno oddam 1. XII. solidni osebi na Äleksandrovem trgu 4, visoko pri- tličje. Vajenka za frizersko obrt se sprejme. Naslov v upra- vi lista. ZARNICE domačih in inozcmskih znamk: Tuna6i>ain( Osram, Tei>la itd. v vseh oblikah in iz- vedbah kakor: svetle, matirane, opal, dnevna svetloba, svečne, okrogle, žepne in avtomo- bilske od 5 200 vatov ter najnovejsc KRYPTON žarnice ima stalno v zalogi elekirotehnučna tpgovina Kai*ol Ftorjančač Celje, Cankarjeva o. 2 Nizke cene! Solidna postrežba ! SOLSKE KMJIGE za osnovne, mescanske in srednjc sole, monopolne zvezke, risalne in pisalne potrebščine k u p i t e zelo ugodno v knigarni in trgovini s papirjem FRANC LESKOVŠEK, celje. glavni trg k Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacne ¦trelovodne naprave Prevzeina ma v zgora) navedene stroke spadajoia delain popravila — Cene zmerne — Postrežba toina In lolldna Celjskaposojilnicad d D Celju JE NAJSTAREJŠI NAR0DNI DENARNI ZAV0D V CELJU Vse hranilne vloge, vložene pri CELJSKI POSOJTLTVTCT D. D. T CELJU so yarno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domaČ denarni zavod, donaša koristi vsemu domačeinu narodnemu jospodarstvu NALAGAJTE SVOJE PRIHRÄNKE V Celjski posojilnici d.d. v Celju-Narodni dom CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM PODRU2NICI: MARIBOR, ŠOŠTANJ Urejuje in za konzorcij »Nove Dob«« odgovarja Rado Pečnlk — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Cetina — Oba v Celju