13 Peter Pavel Klasinc1 CONNECTIONS BETWEEN CLASSICAL AND DIGITAL ARCHIVAL THEORY AND PRACTICE AND THE INFLUENCE OF INFORMATION TECHNOLOGIES ON WORK IN ARCHIVES Abstract: Purpose: It is definitely necessary to research and show the connections be- tween classical and digital archival theory and practice, because digitization is discussed and written about a lot today, even though it is already an established activity for archives, archival theory and practice. In archives, archival material has been digitized for many years, primarily for security and further use. The purpose of this paper is to investigate the impact of digitization on the preserva- tion of original archival material. Methodology: Digitization of archival material has been going on for many years. Just like the storage of archival material, digitized material also requires special procedures of usage, storage, migration and the like. By using the expe- riential method, the paper presents experiences, and above all, the justifications and purpose of digitalization and the use of digitized data. Results: If we want to follow the results of this research, we must first of all analyse the professional and scientific contributions published in the magazine for modern archival theory and practice Atlanti 33 (1, 2) year 2023. In these two issues, one can find many ideas for future diploma thesis at all three levels of archival studies and sciences at Alma Mater Europaea. Conclusion: With the acquired knowledge, it is necessary to upgrade those skills that are closely related to the areas of dealing with archival and documentary ma- terial, regardless of whether the material is in physical or digital form. In doing so, we use new information technologies that have a positive impact on the work in the Slovenian public archival network, as well as in the archival services of creators. Keywords: physical archival material, digital archival material, digitalization, digitalization, archival theory and practice, information technologies. 1 Izr. prof. dr. Peter Pavel Klasinc, arhivski svetnik, predstojnik študijskih programov ARHIVISTIKE na AMEU – ECM. CONNECTIONS BETWEEN CLASSICAL AND DIGITAL ARCHIVAL THEORY AND PRACTICE AND THE INFLUENCE OF INFORMATION TECHNOLOGIES ON WORK IN ARCHIVES PETER PAVEL KLASINC 14 LA TEORIA E PRATICA ARCHIVISTICA TRA TRADIZIONE E DIGITALE E L’IMPATTO DELLE TIC SUL LAVORO IN ARCHIVIO E NELLE UNITÀ ARCHIVISTICHE PRESSO I SOGGETTI PRODUTTORI Astratto Finalità: Indagare e mostrare i legami tra le dimensioni tradizionale e digi- tale della teoria e pratica archivistica è quanto mai urgente, anche solo per il fatto che oggi molto si discute e si scrive sul tema della digitalizzazione dimenticando però che per gli archivi, e più in generale per la teoria e pra- tica archivistica, la digitalizzazione è un’attività ormai consolidata. Gli ar- chivi sono impegnati già da anni nella digitalizzazione del proprio materiale, soprattutto per questioni di sicurezza e fruizione. Il presente contributo si propone pertanto di indagare l’impatto della digitalizzazione sulla custodia degli originali di un archivio. Metodo: La digitalizzazione del materiale archivistico è un processo in atto già da diversi anni. Come avviene per la custodia del materiale archivistico, anche gli oggetti digitalizzati richiedono specifici iter in materia di fruizione, custodia, migrazione e sim. Il presente contributo muove pertanto da un metodo consoli- dato per andare a illustrare le esperienze in merito, soffermandosi in particolare sugli aspetti di legittimità nonché su finalità della digitalizzazione e fruizione dei prodotti digitali. Risultati: Volendo seguire i risultati di questa ricerca dobbiamo anzitutto ana- lizzare i contributi tecnico-scientifici pubblicati nel precedente numero di AT- LANTI – Rivista internazionale di teoria e pratica archivistica moderna (anno XXXII, voll. 1 e 2, 2023). Entrambi i volumi di cui si compone danno spazio a molti spunti sviluppabili nelle tesi di laurea o dottorato degli studenti di Archivi- stica dell’AMEU-ECM di Maribor. Conclusioni: Occorre far leva su quanto sinora acquisito per potenziare il ba- gaglio di conoscenze strettamente connesse agli ambiti di lavoro in cui si ha a che fare con materiali archivistici e documentali, a prescindere dal fatto che siano in formato analogico o digitale. Per farlo ci avvaliamo delle nuove tecno- logie dell’informazione, che in Slovenia influiscono positivamente sul lavoro nel CONNECTIONS BETWEEN CLASSICAL AND DIGITAL ARCHIVAL THEORY AND PRACTICE AND THE INFLUENCE OF INFORMATION TECHNOLOGIES ON WORK IN ARCHIVES PETER PAVEL KLASINC 15 sistema archivistico statale come anche nelle unità archivistiche presso singoli soggetti produttori. Parole chiave: Materiale archivistico analogico, materiale archivistico digitale, digitalizzazione, oggetto digitalizzato, teoria e pratica archivistica, TIC. MED KLASIČNO IN DIGITALNO ARHIVSKO TEORIJO IN PRAKSO TER VPLIVI NOVIH INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ NA DELO V ARHIVIH IN ARHIVSKIH SLUŽBAH PRI USTVARJALCIH Izvleček Namen: Vsekakor je nujno raziskovati in prikazovati povezave med klasično in digitalno arhivsko teorijo in prakso, saj se o digitalizaciji danes veliko razpravlja in piše, kljub temu da je digitalizacija že uveljavljena aktivnost v arhivih, arhivski teoriji in praksi. V arhivih se arhivsko gradivo že vrsto let digitalizira predvsem za- radi varnosti in uporabe. Namen tega prispevka je raziskati vpliv digitalizacije na hrambo izvirnega arhivskega gradiva. Metodologija: Digitalizacija arhivskega gradiva poteka že vrsto let. Tako kot hram- ba arhivskega gradiva zahtevajo tudi digitalizati posebne postopke uporabe, hram- be in migracije. Z uporabo izkustvene metode so v prispevku predstavljene izkušnje, predvsem pa upravičenosti in namen digitalizacije ter uporaba digitalizatov. Rezultati: V kolikor želimo slediti rezultatom te raziskave, moramo v prvi vrsti analizirati strokovno znanstvene prispevke, objavljene v reviji za sodobno arhivsko teorijo in prakso Atlanti 33 (1, 2), letnik 2023. V teh dveh številkah so objavljeni mnogi prispevki, ki so lahko osnova za pripravo raziskovalnih del na vseh treh sto- pnjah študija Arhivistike na Alma Mater Europaea. Zaključek: S pridobljenimi znanji je treba nadgraditi tista znanja, ki so tesno po- vezana s področji upravljanja z arhivskim in dokumentarnim gradivom ne glede na to, ali je gradivo v fizični ali digitalni obliki. Pri tem uporabljamo nove informacij- ske tehnologije, ki pozitivno vplivajo tako na delo v slovenski javni arhivski mreži kakor tudi v arhivskih službah pri ustvarjalcih arhivskega gradiva. Ključne besede: fizično arhivsko gradivo, digitalno arhivsko gradivo, digitalizacija, digitalizat, arhivska teorija in praksa, informacijske tehnologije. CONNECTIONS BETWEEN CLASSICAL AND DIGITAL ARCHIVAL THEORY AND PRACTICE AND THE INFLUENCE OF INFORMATION TECHNOLOGIES ON WORK IN ARCHIVES PETER PAVEL KLASINC 16 1. UVOD Nesporno je, da so objavljene raziskave oziroma strokovni prispevki s konferenc ali arhivskih šol dobrodošle. Poleg nadgradnje uveljavljenih spoznanj v arhivski stroki omogočajo tovrstni dogodki študentom arhivistike na vseh treh stopnjah na Alma Mater Europaea – ECM seznanitev z izkušnjami slovenskih in tujih arhivskih strokovnjakov ter izkušnjami strokovnjakov s področja informacijskih tehnologij, umetne inteligence, t. i. blockchain tehnologije in podobno. Z leti se število objavljenih prispevkov povečuje, kar dokazuje, da je arhivisti- ka samostojna, akademska, multidisciplinarna in interdisciplinarna znanost. Že kratek pregled objavljenih raziskav ali zaključnih del diplomantov na vseh treh študijskih stopnjah arhivistike dejansko odraža to multidisciplinarnost in interdi- sciplinarnost v arhivski teoriji in praksi. Na začetku vsakoletne konference Mednarodni arhivski dan in Mednarodne je- senske arhivske šole sem kot glavni in odgovorni urednik pripravil uvodno raz- mišljanje, ki sem oblikoval na način, predpisan v navodilih uredniškega odbora. Zato sem moral uvodno razmišljanje pripraviti zgolj na podlagi naslovov prispev- kov, izvlečkov raziskav, ki mi jih je poslalo trideset avtorjev ter njihovih preda- vanj na prej omenjeni vsakoletni konferenci. V prispevku podajam odgovore na vprašanja o povezavi med klasično in digitalno arhivsko teorijo in prakso oziro- ma kako vplivajo informacijske tehnologije na delo v arhivih, predvsem na delo v arhivskih službah pri ustvarjalcih arhivskega gradiva. 2. RAZMIŠLJANJE O KLASIČNI IN DIGITALNI ARHIVIS- TIKI TER O VPLIVU NOVIH TEHNOLOGIJ NA ARHIVSKO ZNANOST Dejstvo je, da sta obe temi pogosto obravnavani na konferencah, posvetih in sreča- njih strokovnjakov drugih znanstvenih ved. Ugotavljamo, da so digitalizacija, ume- tna inteligenca in varstvo osebnih podatkov tiste teme, ki se dotikajo vseh področij življenja, delovanja držav, državnih organov, sistemov, struktur in posameznikov. Vsa ta aktivnost se odraža tudi v arhivskem gradivu, ki ga arhivi prevzemajo od ustvarjalcev arhivskega gradiva v svoje depoje v nadaljnjo arhivsko strokovno. Ob spremljanju novih ugotovitev ter informacij o digitalizaciji in umetni inte- ligenci moramo iskati rešitve v arhivskih izkušnjah in zastavljanju vprašanj, , CONNECTIONS BETWEEN CLASSICAL AND DIGITAL ARCHIVAL THEORY AND PRACTICE AND THE INFLUENCE OF INFORMATION TECHNOLOGIES ON WORK IN ARCHIVES PETER PAVEL KLASINC 17 do kakšne mere lahko te digitalne tehnologije prenesemo v arhivsko teorijo in prakso. Zaradi hitrega razvoja na področju informacijskih tehnologij ne smemo pozabiti na mnoga nerešena stanja v arhivski stroki, ki se navezujejo na arhivsko znanost, arhivistiko ter arhivsko teorijo in prakso. Ne zadostuje samo naša od- ločitev o arhivistiki kot samostojni akademski, multidisciplinarni in interdisci- plinarni znanosti, ampak moramo to definicijo prenesti v prakso in jo aktivno upoštevati pri reševanju temeljnih vprašanj, ki so načeloma obravnavana v posa- meznih diplomskih, magistrskih ali doktorskih raziskavah študentov prve, druge in tretje stopnje arhivistike na AMEU–ECM. Iz raziskovalnih del je razvidno, da so teme v večini primerov vezane na druge znanosti (informatika, zgodovina, pravo, geografija itd.) ne glede na to, ali arhivistiko uvrstimo med družboslovne ali naravoslovne znanosti. Pri tem se sprašujem ali arhivistika sodi na področje družboslovja ali naravoslovja. To vprašanje naj ostane odprto za kasnejše razi- skave. K sreči nedorečenost arhivski znanosti, arhivistiki, arhivski teoriji in pra- ksi ne škodi (North, 2012). O opredelitvi arhivistike kot družboslovne ali naravo- slovne znanosti bomo morali v prihodnosti resno razpravljati in doreči predvsem arhivisti. Arhivsko znanost mnogi strokovnjaki z drugih področij uvrščajo med druge znanosti, in sicer med humanistiko, zgodovinopisje, umetnostno zgodovi- no, družboslovje ali informacijske znanosti ipd., kar je nedopustno. Morda bomo imeli čez nekaj časa manj težav, saj moramo pri izvedbi projektov raziskovanja arhivske znanosti, arhivistike, arhivske teorije in prakse navajati, na področje katere znanosti sodi arhivistika Veseli nas, da se v nekaterih vprašalnikih za pri- javo raziskovalnih nalog na ARIS2 že pojavlja možnost uvrstitve arhivistike med obe znanosti. (Popovici, 2021, 17). Arhivisti moramo slediti uveljavljenim definicijam o znanosti oziroma o pogojih, da lahko arhivistiko uvrščamo med znanosti. Slediti moramo rezultatom znan- stvenih raziskav, pri čemer ni pomembo ukvarjanje s tem ali arhivska znanost, arhivistika ter arhivska teorija in praksa sodijo med naravoslovne ali družboslov- ne znanosti (Klasinc, 2021). Jasno nam mora biti, da moramo pri arhivski znanosti slediti strokovnim od- ločitvam, tehničnim principom itd., pri čemer sledimo tistemu raziskovalnemu delu oziroma načinu raziskovanja, ki nudi resne znanstvene rezultate. Zavedati 2 ARIS – Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. CONNECTIONS BETWEEN CLASSICAL AND DIGITAL ARCHIVAL THEORY AND PRACTICE AND THE INFLUENCE OF INFORMATION TECHNOLOGIES ON WORK IN ARCHIVES PETER PAVEL KLASINC 18 se moramo, da raziskovanje pomeni pridobivanje in predstavljanje novih znanj, ki morajo sloneti na raziskavah temeljnih vsebin, pri čemer je treba upoštevati metodologijo in načine citiranja. Vse to velja tudi za arhivsko znanost. Gre za opredeljevanje, ocenjevanje znanstveno-raziskovalnega dela, pri čemer moramo upoštevati jasne meje med metodološkimi in znanstveno-strokovnimi principi oziroma vsebinami. Na to mesto sodi latinski pregovor Cuilibet in arte sua cre- dendum3 (Klasinc, 2023a). 3. REVIJA ATLANTI 33/1 IN 33/2 Prva številka revije Atlanti prinaša prispevke, ki utemeljujejo vprašanja, na kak- šen način naj obravnavamo posamezne procese, povezane s klasično in z digital- no arhivsko strokovno teorijo in prakso. Po mojem mnenju je odgovor preprost, saj strokovnih razlik dejansko ni. V kolikor podrobno poznamo klasično arhivsko teorijo in prakso, lahko ta znanja brez težav uporabljamo oziroma izvajamo tudi v digitalni arhivski teoriji in praksi. Pazljivi moramo biti, ko se srečujemo z ar- hivskimi strokovno-tehničnimi vprašanji, s konzervatorskimi in preparatorskimi postopki, z uveljavljanjem različnih standardov strokovnega urejanja arhivskega gradiva, s principi provenience ali vplivi pertinence, z izdelavo informacijskih pomagal, z razstavno dejavnostjo, dostopnostjo in uporabo arhivskega gradiva, vprašanji arhivske zakonodaje, … (Klasinc, 2021). To ne pomeni, da se moramo odpovedati vsemu, kar je povezano z digitalno trans- formacijo arhivske znanosti, arhivistike ter arhivske teorije in prakse, prav tako ne smemo pozabiti na uveljavljanje umetne inteligence, saj nam lahko digitalne tehnologije pomagajo na področju tujih jezikov, diplomatike, heraldike, sfragisti- ke, historične geografije itd. (Klasinc, 2023). Pred nami so naloge obvladovanja struktur ter vplivov novih informacijskih tehnologij v že obstoječe sisteme, pri čemer moram poudariti, da se aktivnosti digitalizacije v arhivih že nekaj časa uspešno izvajajo. Trdim, da bo na področju digitalnih informacij in informacijske tehnologije prišlo do mnogih novih vprašanj, kot so kibernetska varnost, zaščita podatkov, opisi novih pristopov, formiranje elektronskih dokumentov ter njihovo formiranje v nove sisteme arhiviranja, realizacija elektronskega poslovanja, re- zultati tega poslovanja ipd. Glede na količino in oblike poslovanja z arhivskim in 3 Vsakemu je treba verjeti v njegovi stroki. CONNECTIONS BETWEEN CLASSICAL AND DIGITAL ARCHIVAL THEORY AND PRACTICE AND THE INFLUENCE OF INFORMATION TECHNOLOGIES ON WORK IN ARCHIVES PETER PAVEL KLASINC 19 dokumentarnim gradivom moramo slediti novostim na področju znanosti, saj jih bomo lahko s pridom uporabili tako profesorji kakor tudi študenti arhivistike na vseh treh stopnjah na AMEU–ECM. Med novosti sodi tudi umetna inteligenca, ki bo spremenila klasične in digitalne pristope k uporabi arhivskega gradiva ter bo v pomoč pri optimizaciji strokov- nega dela tako arhivskim strokovnim delavcem kot tudi uporabnikom arhivskega gradiva v pristojnih oziroma poklicnih arhivih. Umetna inteligenca v arhivistiki je dobrodošla in predlagam, da se z njo resno ukvarjamo. Pri tem upoštevajmo že ponujene rešitve in predstavitve umetne inteligence tako v arhivski znanosti, ar- hivistiki, arhivski teoriji in praksi kakor tudi v bodočih raziskavah v magistrskih in doktorskih nalogah. Druga številka revije Atlanti prinaša vprašanja o vplivih novih informacijskih tehnologij na delo v arhivih in arhivskih službah pri ustvarjalcih arhivskega gra- diva. Iz zgornje analize je razvidno, da se ti dve temi močno prepletata, saj ne- kateri prispevki predstavljajo upravljanje dokumentov in arhivskega gradiva na podlagi uvajanja novih digitalnih rešitev, kot so računalniški programi, raznolike datoteke, količine podatkov ipd. Za uporabo novih digitalnih rešitev se odločajo v zasebnem okolju in na državnem nivoju. Kadar obravnavamo digitalizacijo, raz- pravljamo o digitalnih inovacijah ali digitalnem pisarniškem poslovanju, znotraj katerega nastajajo dokumenti v elektronski obliki, vendar ne smemo zanemariti vprašanj o kibernetski varnosti in splošni zaščiti vsebovanih podatkov za daljše časovno obdobje. Ne smemo pozabiti, da ustvarjalci digitalnega arhivskega gra- diva prevzemajo velike obveznosti, kako se bodo elektronski dokumenti arhivira- li in vzdrževali za daljše časovno obdobje (Plevnik, 2021). Ob vseh procesih digi- talizacije, naj ne bo preveč, če ponovno opozorimo na to, da se arhivsko gradivo v arhivih digitalizira za uporabo in varnost. Arhivsko gradivo moramo hraniti za daljše časovno obdobje, saj je zavarovano z zakonom in predstavlja kulturni spomenik. Nič ni narobe, če se ponovno seznanjamo s sistemi za arhiviranje in dolgo hrambo elektronskih dokumentov. Glede na zgoraj zapisano se je treba nasloniti na arhivsko zakonodajo, na že uve- ljavljene principe dela v arhivski teoriji in praksi ter vzpostaviti enakopraven po- ložaj med informatiki in arhivisti. Odgovor na vprašanje, kako zgraditi bazo po- datkov z novimi informacijskimi rešitvami, naj ostane naloga za bodoče rodove. CONNECTIONS BETWEEN CLASSICAL AND DIGITAL ARCHIVAL THEORY AND PRACTICE AND THE INFLUENCE OF INFORMATION TECHNOLOGIES ON WORK IN ARCHIVES PETER PAVEL KLASINC 20 Ena izmed osnovnih nalog arhivov je prevzemanje arhivskega gradiva vseh svojih ustvarjalcev, torej vseh področij življenja, v svoje depoje. Kaj torej po- meni hiter razvoj na področjih procesiranja in novosti, ki jih objavlja OpenAI? Zavedati se moramo, da se bo uporabnost obstoječih splošnih rešitev, kot so ChatGPT in drugi ponudniki, spreminjala zelo hitro (Milovanović, 2021). Ar- hivisti se moramo zavedati hitrega razvoja generativne umetne inteligence in ter analizirati vplive umetne inteligence in digitalizacije na splošno arhivsko teorijo in prakso. Ob koncu bi rad spomnil na besede profesorja, mentorja in prijatelja prof. dr. Michela Ducheina, ki nam je že pred mnogimi desetletji, ko smo v arhive uvajali novosti mikrofilma, položil na srce besede: »Arhivisti, spremljajmo spremembe z veliko mero modrosti.« (Klasinc, 2023a). 4. ZAKLJUČNE MISLI Revija ATLANTI izhaja že 33 let in načeloma prinaša prispevke, ki so jih avtorji pripravili za vsakoletno konferenco Mednarodni arhivski dan. V tem prispevku avtor obravnava vprašanja, ki se nanašajo na razmerje med klasično in digitalno arhivsko teorijo in prakso, kakor tudi vprašanja vplivov novih informacijskih teh- nologij na delo v arhivih in arhivskih službah pri ustvarjalcih arhivskega gradiva. Posebnost te revije je večjezičnost, saj podaja vsebine v treh uradnih jezikih, in sicer v slovenskem, angleškem in italijanskem jeziku; s posebnimi dodatki imajo nekateri avtorji možnost objaviti prispevek tudi v drugem jeziku. Pravo znanstvenoraziskovalno delo na vseh multidisciplinarnih in interdiscipli- narnih področjih dokazuje, da je arhivska znanost pravzaprav znanost in da mo- rajo arhivisti stati za latinskim izrekom cuilibet in arte sua credendum oziroma vsakemu je verjeti v njegovi stroki. Čas je, da se tega zaveda in prizna tudi najširša strokovna in znanstvena javnost. SEZNAM LITERATURE North, A. (2012). Two Sides of the same Coin. In I. C. Beckher, Veroffentlichun- gen der Arhivschule. Marburg: Archivschule. CONNECTIONS BETWEEN CLASSICAL AND DIGITAL ARCHIVAL THEORY AND PRACTICE AND THE INFLUENCE OF INFORMATION TECHNOLOGIES ON WORK IN ARCHIVES PETER PAVEL KLASINC 21 Popovici, B. F. (2021). „Preserving databases“ or something else? : a point of view. V Š. Sečnik (ur.), Arhivi v službi človeka - človek v službi arhivov: digitalna transformacija v arhivistiki = Archives in the Service of People - People in the Service of Archives: digital transformation in archival sciences (str. 17 – 24). Maribor: Alma Mater Press. Klasinc, P. P. (2021). Arhivistika na začetku tretjega desetletja enaindvajsetega stoletja. V Š. Sečnik (ur.), Arhivi v službi človeka - človek v službi arhivov: digitalna transformacija v arhivistiki = Archives in the Service of People - People in the Service of Archives: digital transformation in archival sciences (str. 9–15). Maribor: Alma Mater Press. Klasinc, P. P. (2022). Arhivi med oblikovanjem kolektivnega spomina, arhivsko znanostjo in mednarodnimi odnosi. Atlanti, 32(1), 7–15. Klasinc, P. P. (2023). Arhivske pomožne vede. Atlanti, 33(1). – v izdajanju. Klasinc, P. P. (2023a). Arhivistika, arhivska znanost in umetna inteligenca. Atlan- ti+, 33(2), 25–38. Plevnik, T. (2021). Sinteza zahtev za arhiviranje elektronskih zapisov v okolju dobrih praks. V Š. Sečnik (ur.), Arhivi v službi človeka - človek v službi arhivov: digitalna transformacija v arhivistiki = Archives in the Service of People - People in the Service of Archives: digital transformation in archival sciences (str. 132–145). Maribor: Alma Mater Press. Milovanović, M. (2021). Promocija arhivske znanosti. V Š. Sečnik (ur.), Arhivi v službi človeka - človek v službi arhivov: digitalna transformacija v arhivis- tiki = Archives in the Service of People - People in the Service of Archives: digital transformation in archival sciences (str. 178–187). Maribor: Alma Mater Press. SUMMARY The magazine ATLANTI, which has been published for 33 years and, in princi- ple, brings contributions made by authors at the annual International Archives Day conference. In this issue, the author discusses issues related to the positions between classical and digital archival theory and practice, as well as the impact of new information technologies on the work in archives and archival services for creators. CONNECTIONS BETWEEN CLASSICAL AND DIGITAL ARCHIVAL THEORY AND PRACTICE AND THE INFLUENCE OF INFORMATION TECHNOLOGIES ON WORK IN ARCHIVES PETER PAVEL KLASINC 22 The special feature of this magazine is that it is multi-linguistic, as it provides content in three official languages, namely Slovenian, English and Italian, but some authors are also given the opportunity to publish, with special additions, contributions in other languages. In the first issue of year 33, we follow topics and questions that can be connected to classic and digital archival theory and practice. The contents refer to contri- butions that deal with evaluation as a scientific approach or cultural approach- es to the development of archival traditions of independent institutions and the presentation of auxiliary archival sciences, as knowledge and insights that are necessary for archival professional editing work in professional archives and archival services at the creator. The issues of digitization and cultural heritage are particularly emphasized in some contributions, mainly due to the valoriza- tion, selection and protection of archival documents within the framework of archival theory and practice. Scientific approaches to publications in the field of archival science, as an independent, academic, multidisciplinary and interdisci- plinary science, are different depending on the situation in individual countries of Europe and beyond. The multidisciplinarity is manifested in the contributions that deal on one side with approaches to architectural solutions, for example in the construction of new or adapted buildings for the purposes of professional archives or situations where archives are exposed to emergency situations such as fires, earthquakes, floods and the like. In the second issue of volume 33, contributions are published that deal with the impact of information technologies on work in archives, emphasizing the prob- lems arising from archival descriptors and representative tools and their reflec- tions, as well as issues of digital innovation in the introduction of information technologies in the context of online security , in the case of general data in special relationships with regard to their protection and the like. In terms of multidisciplinarity, connections between traditional and digital archival theory and practice are expressed. Modern document systems and the influence of the human factor can be undeniably well-processed in successful business, for ex- ample in state authorities. The discussed topics offer competences and skills that Archival students at AMEU also consider in their research in their first, second or third degree degrees. CONNECTIONS BETWEEN CLASSICAL AND DIGITAL ARCHIVAL THEORY AND PRACTICE AND THE INFLUENCE OF INFORMATION TECHNOLOGIES ON WORK IN ARCHIVES PETER PAVEL KLASINC 23 Proper scientific research work in all multidisciplinary and interdisciplinary fields proves that archival science is actually a science and that archivists must stand behind the Latin saying „cuilibet in arte sua credendum“ which means „everyone is to be believed in his profession“. It is high time that even the widest professional and scientific public should be aware of and acknowledge this. Typology: 1.04 Professional article CONNECTIONS BETWEEN CLASSICAL AND DIGITAL ARCHIVAL THEORY AND PRACTICE AND THE INFLUENCE OF INFORMATION TECHNOLOGIES ON WORK IN ARCHIVES PETER PAVEL KLASINC