PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 98 (7592) TRST, sobota, 25. aprila 1970 V OKVIRU VLADNEGA SPORAZUMA V poslanski zbornici so pričeli razpravo o zakonu o referendumu Sestanek o skupnem stališču sindikatov glede volitev, da se zagotovi sindikalna enotnost RIM, 24. — Poslanska zbornica J® danes pričela z obravnavo žalskega predloga o referendumu, katero je kot prvi govornik po-demokristjan Bosco, za njim ^ govoril liberalec Giomo. Bo-U? je ugotovil, da predstavlja ta izvajanje ustavnih določil in “f .s® lahko z referendumom, ki veljavnost nekega zakona, ■“fcgoča ljudstvu, da izrazi svojo jrj**redno voljo. Zavrnil pa je tr-da bi se na tak način one-Fjogočilo delo parlamenta, ker za-predvideva zelo visoko število Podpisov. Ustava predvideva več načinov referenduma: s 500 tisoč J^Pisi, z zahtevo petih deželnih ali s sklepi občinskih sve-5 ’ zajemajo tretjino občinskih 0®tov- Končno gre za zahtevo po tAV,eni zakonu, za kar je potrebno V806 .Podpisov. sv^unisti so danes vztrajali s zboJ°- ^tevo, da se poslanska . rtiica ukvarja z zakonom o dav-1),,^ 'm so se končno dogovorili, da vnJi- 0 dnevnem redu ponovno go-v 1»^. aaiat je danes obravnaval razna ^asanja lokalnega značaja. z včerajšnjo ustanovitvijo ZiaH, o^nokristjanske struje «ini-je a P°Polare» (Rumor - Piccoli) *ba ^>redstavnik levičarske struje včer6*- izjavil, da se je na Povil H**" sestanku v bistvu postaj. Politika ustvarjanja struj v kater • ^re za novo struj°’ do star«6 Je P^lo. k° s° razpustili itier nmPeSno democratico*, s či-fak Se ni naredil noben ko-v strnaPrej v notranjih odnosih slcug 3-a V1 ostaja v veljavi po-j)an lsaanja notranjih ravnotežij, stala es, dopoldne se je prvič se-„ - - j* orgar- skupna komisija sindikalnih obt^. so ^^oij CGIL, CISL in UEL, ki io oktn tey 7 ^stavili v vidu bližnjih voli-»lošWj epotn^P^ja zato, da se »zagotovi avtonomija sindikalnih ri 4 o • l g°ri tro % ffi COf ^stavili v v sedanjem razdobju Političnega življenja*. 5, jTlanku so bili prisotni ScjJ^Ptagnini m Fomi, ki Sotrs^ d1 za za CG za CISL UIL Rossi ttopa liska tattro»* i j« t Fi loktfL kvir $ ne f oval« ^venski sindikati 0 dvojnem načrtu Jugoslaviji dikati 24. — Slovenski sin- škega 0 na današnji seji republi-s,PernicSVeta obravnavali predlog & ?a izdelavo srednjeročne-°jnega načrta Jugoslavije, j ®ki ,y) *'Oooijo, da sedanji sistem-f NlagT0^1 ne morejo ostati kot ‘,f®zvoju k.nadaljnjemu petletnemu Zato .n* republiškega sveta Podelali naibo'j zavzeto in kritično rg.P^dvsem vprašanja razšir-»e j , akcije, gospodarske me-'."> oK^.iuPno in razvoja nerazvi- d S Sg ti v r Pristojnosti federacije in 'dejo11?jI ?0ročnth 0 Sarnostojno zbiranje dol ?^>dukCiiaredstev za razširjeno re-r V 0k . v okviru bank, zlasti Wft'®d lru gospodarstva samega h? Postafl^klvalstvom. Investicije Wa«Una •-naJ bi iz zveznega fjjbi p 'zločili, zadolževanje v ki -acije 1)1 mora'i iz delokroga 5 ki a., Postopno prenesti na ban-°vne organizacije. Po mnenju slovenskih sindikatov bi bilo treba odpraviti tudi izvenproračunsko bilanco federacije. Nekatere njene obveznosti naj bi prenesli v proračun, medtem ko bi kazalo sklad za nerazvita območja in sklad za kreditiranje izvoznih poslov preoblikovati v samostojni osnovi z lastnimi dohodki in lastnim upravljanjem. D. K. Uradni razgovori med Poljsko in Zahodno Nemčijo BONN, 24. — Zahodnonemški zunanji minister Scheel je danes predstavnikom treh strank v parla- mentarni komisiji za zunanje zadeve potrdil včerajšnje vesti, da je Brandt poslal Gomulki osebno pismo v zvezi z odnosi med obema državama. Scheel je izjavil, da je Brandt pisal Gomulki kot predsednik socialdemokratske stranke in ne kot predsednik vlade. Včeraj so se v Varšavi, zaključili uradni razgovori med Zahodno Nemčijo in Poljsko na ravni namestnikov zunanjih ministrov. Po izjavah zahodnonemških predstavnikov so govorili tudi o vzpostavitvi konzularnih odnosov ter o nadaljevanju gospodarskih in trgovinskih pogajanj. Ob koncu popoldanskega sestanka so objavili skupno poročilo, v katerem je rečeno, da se bodo poljski in zahodnonemški predstavniki ponovno sestali v Bonnu v začetku junija. PO 16 URAH NEPRETRGANIH POGAJANJ Nova delovna pogodba za tekstilne delavce Zanimiva izjava ministra za delo Donat Cattina RIM, 24. — Po skoro 16 urah nepretrganih pogajanj je bil dopoldne na ministrstvu za delo dosežen sporazum o obnovitvi delovne pogodbe za delavce tekstilne stroke. Sedaj mora reči končno besedo okrog 350 tisoč tekstilnih delavcev. Doseženi okvirni sporazum o novi delovni pogodbi bo veljal od 1. maja 1970 do 30. junija 1973. Sporazum predvideva zvišanje mezd za 72 lir za delovno uro za delavce in 13.700 lir mesečno za uradnike od 1. maja letošnjega leta. Delovni urnik bodo postopoma zniževali na 40 delovnih tedenskih ur do zaključka pogodbe. Pomembne izboljšave so bile glede zdravstvenega zavarovanja in glede nezgod na delu. Vsak delavec bo imel pravico na tri tedne plačanega dopusta, kar je za štiri iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zaskrbljenost v kongresu ZDA zaradi dobavljanja orožja Lon Noiu Ostre kritike zaradi pomoči na Nixona Kambodži Nova pričevanja o ameriški udeležbi v vojni v Laosu - V Kantonu konferenca indokitajske levice» Vojak kamboške vladne vojske s prenosnim topom. Slika je bila posneta v bližini mesteca Saang, trideset kilometrov od Plinom Pen-ha, kjer so štiri dni trajali ostri boji med vladnimi silami in Si-lianukovimi pristaši. Po poročilih iz kamboške prestolnice naj bi čete generala Lon Nola mesto ponovno zavzele Lon Nolova vlada ni posebno zadovoljna s temi akcijami sajgonskih oddelkov, ki so pogostoma naperjene proti civilistom. Tako je ministrstvo za zunanje zadeve v Phnom Penhu protestiralo danes pri ameriškem veleposlaništvu v Kambodži zaradi napadov, ki so jih izvedle ameriške in sajgonske sile na kamboškem ozemlju v dneh 20 21. in 23. marca. Te so obstreljevale dve kamboški vasi ter ranili ne ko žensko, sedemnajst hiš pa porušili. Kamboško zunanje ministrstvo je pozvalo ameriško vlado, naj sproži ukrepe za preprečitev tovrstnih akcij in za izplačanje odškodni ne prizadetim. Iz Hong Konga medtem poročajo, da bi se danes utegnila začeti v Kantonu konferenca voditeljev »indokitajske levice*. Odstavljeni predsednik Kambodže princ Siha-nuk je baje že v kitajskem mestu, kamor bi morali dospeti še ministrski predsednik Severnega Vietnama Pham Van Dong, predsednik južnovietnamske FNO Ngujen Huu Tho in voditelj laoškega Neo Lao Haksat (Patet Laa) princ Sufanu-vong. Djfl tk tima j, :u tudi o"1 A znosti, m E manfZ jlasbo “ i. ,mečW m »I? iVOA WASHINGTON. 24. — Nixonov sklep, da dobavi orožje kamboški vladi generala Lon Nola, je vzbu dila v ZDA veliko zaskrbljenost. Voditelj opozicije senator Fulbright je napovedal ustanovitev preiskovalne komisije, ki bo obiskala Kambodžo in preučila tamkajšnji položaj. Po drugi strani pa se je državni sekretar Rogers na zahtevo zunanjepolitične komisije senata obvezal, da bo komisiji poročal o novem položaju na Indokini. Nixonova teza, da je Kambodža »žrtev komunistične agresije*, ni prepričala ameriških političnih opazovalcev. ki danes v številnih uvodnikih v ameriških časopisih kritizi- l,ll|iii,iii,,i,|,|||||||||t||||t||||l|l|l,|l,,,tlll,,,,llll,,in,,,iu,mnimi,11111111111111111111111111 ‘vižgg ZAKLJUČIL URADNI OBISK V SFRJ Krepiti sodelovanje toed evropskimi državami •q8e '1 med Jugoslavijo in V. Nemčijo se UsPešno razvijajo ■ Tepavac povabljen v dopisnika) SSpS - z"”m“ r hv zadnje DRN ______mini- iz republike Nem- > v NČ. )Cl®t Je odpotoval da-g r>® u 1$ o?. Je po štiridnevnem tev ^ W,kU’ mod katertm ga >60 iz rf pre0 ® 5itf ev&rlju mednarodnih w S j« jk)svf,tr!? nistra' posebno po- ? Wvkrno la krepitvi sodeiovar nt J!1 v Evropi. Tepavac vil V1 ‘mrazila pripravlje-iiMiiiiiimi*iiiiiiiiiiii*iHiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiii> ^fboSž£Sf spaccnr^poicmi j S SESTANKA MEŠANIH ZBORNIC V MILANU oec na spomenik žrtev in imel '----------------------------—------------------------------------------------------ proslavitveni govor. Ob 12. uri bo v palači Costanzi otvoritev razstave načrtov, ki jih je izdelal arh. Boioo za ureditev Rižarne. S Trga Goldoni bodo vozili od 10. ure dalje brezplačno k Rižarni in nazaj avtobusi občinskega podjetja Ace-gat. Vsedržavna proslava 25. aprila bo v Rimu na K vir tnalu, kjer bo zastopal tržaško občino podžupan prof. Lucio Lonza. Ob 25. aprilu je dal občinski odbor nalepiti po mestu lepak, ki pravi, da je bila osvoboditev ena izmed najbodj slavnih etap italijanske zgodovine ter nadaljuje: »Spominjajmo se vseh, ki so v odporniškem gibanju padh za svobodo, pravičnost in mir. Vabimo mlade, ki so zrasli v demokraciji, naj razmišljajo o vrednotah odporniškega gibanja in o zgledu, ki so nam ga dali borci za svobodo « Italija in Jugoslavija naj pripravita tla za dolgoročno gospodarsko sodelovanje r Predstavniki tržaške delegacije za podelitev kontingenta za brezcarinski uvoz mesa iz Jugoslavije in za večje možnosti poslovanja po gAlpe Adria» Na milanski trgovinski zbornici so se v četrtek kakor napovedano sestali zastopniki italijansko-jugo- nega povečanja vsakoletne kvote, določene za poslovanje v okviru mednarodne sejemske prireditve in Vence bodo položili na razne spomenike v deželi tudi v imenu de- želne uprave, V Trstu bo položil odbornik za delo in socialno skrb- | slovanske in jugoslovansko-italijan- ustreznega sporazuma Alpe Adria, ske trgovinske zbornice da bi sej Dr. Burger je v tej zvezi povedal, pogovorili o dosedanjem in bodo- > da sta gospodarski zbornici v Za-čem delu skupne organizacije in ■ grebu in Ljubljani že sprožili vpra-o nekaterih posebno perečih pro-1 šanje primernega dviga kvote za blemih v okviru trgovinske menja-1 «Alpe Adria« pristojnim oblastem In ve in gospodarskega sodelovanja da je bdi predlog tudi sprejet. Da stvo Stopper venec na kamen pri Sv. Justu, posvečen odporništvu, pri čemer bo svetovalec Ramani zastopal deželni svet. Zatem se bosta Stopper in podpredsednik deželnega sveta udeležila proslave v Rižarni. Pokrajinsko tajništvo PSU sporoča, da se ob obletnici osvoboditve klanja spominu vseh, ki so se žrtvovali v dvajsetletnem odporu proti fašistični diktaturi, da bi vrnili Italiji bolj človeško, sodobno in demokratično podobo. Zato bo počastilo padle za svobodo s polaganjem lovorovih vencev v Rižarni, pri Sv. Justu, v Ul. M. D’Azeglio in v Ul Ghega. med Italijo in Jugoslavijo. Z italijanske strani so se srečanja udeležili predsednik italijansko jugoslovanske zbornice prof. R. Teani, predstavnik ravnateljstva na ministrstvu za zunanjo trgovino dr. Ferlesch, novi gospodarski ataše v Beogradu dr. Negretti, ambasador Notarangeii in nekateri drugi visoki funkcionarji, medtem ko so bo poslovanje po tem sejmu lahko zaživelo v novih razsežnostih pa je seveda potreben pristanek pristojnih oblasti tudi na italijanski strani. Jugoslovanski generalni konzul v Milanu ing. Avramov je opozoril na pomen razširitve sodelovanja na osnovi italijansko - jugoslovanskega sporazuma o industrijsko-tehničnl kooperaciji in pa medsebojnega fi- tržaško delegacijo mešane zbornice j namčnega sodelovanja. Glede trgo-predstavljali predsednik dr. R. Latt, v;nske menjave med sosednima re-i covich, podpredsednik Stanko Bo- publikama pa je naglasil možnosti le in tajnik dr S Maurel. Jugoslovanske gospodarske kroge pa so v odsotnosti predsednika mešane zbornice dr. Iskre in častnega predsednika ing. Kneževiča, ki sta oba za večje dobave jugoslovanskih polizdelkov raznim vejam italijanske Industrije Zastopnik ministrstva za zunanjo V Miljah bo danes ob 9.30 na županstvu slavnostna seja in sprejem svojcev padlih, katerim bo občinska uprava poklonila srebrne spominske kolajne. Ob 11. uri bo na Trgu Marconi zbor in bo krenil sprevod pred spomenik padlim, kjer bodo položili venec in bosta govorila Arturo Calabria ter Klljan Ferluga. Dolinska občina bo priredila proslavo s sodelovanjem prosvetnih društev Danes popoldne bodo položili vence k spomenikom padlih v Bol juncu, Dolini, Mačkovi j ah v Riomanjih in pri Domiu. Povsod j pred kratkim zbolela, zastopali ge-1 trsovino dr Ferlesch, ki je na za-neralni konzul v Milanu ing. Avra- se^antu zastopal tudi ministra Za-mov, predsednik Zvezne gospodar- Kar'ia Ua je v Rimu pravkar pri- Ob 25-letnici osvoboditve prirejajo združene organizacije ANPI, ANPPIA, ANED. javno zborovanje, ki bo danes ob 10. uri na Trgu Goldoni. Predsedovala bo poslanka Marija Bernetič, govorila pa bosta sen. Paolo Šema in Vladimir Kenda. Pred javnim zborovanjem bodo predstavniki partizanskih in drugih organizacij počastili spomin padli.i ter položili vence pred spomenike in spominske plošče v mestu. I ske zbornice R. Kolak, podpredsed-I ni k Gospodarske zbornice za SR Slovenijo ing. Valentinčič, izvedenec za mednarodna gospodarska j vprašanja dr Burger, jugoslovanski j gospodarski ataše v Rimu ter Ste-I vilni predstavniki velikih podjetij , In gospodarskih organizaci j iz sosedne republike j Zasedanja, let ga je vodil jugoslo-j vanski gospodarstvenik Jovovič, je | b lo zelo živahno in zanimivo Go-‘ vorndki, ki so nastopili s poročili in v zvezi z raznimi vprašanji, so (poudarili zlasti nov pomemben na. I predek trgovinske menjave med I-| talijo in Jugoslavijo. Trgoviaskl ataše dr Negretti je v tej zvezi nave-| del nekaj podatkov, ki pričajo o j ugodnem razvoju izmenjave tudi v I prvih mesecih letošnjega leta. Tako I se je izvoz blaga iz Jugoslavije na | Italijansko tržišče, k! je znašal v | razdobju januar-februar lanskega čakoval svojega jugoslovanskega kolego M. Hadriča, ki obišče te dni Italijo), je na koncu naglasil važnost nedavno tega podpisanega leta 36 milijonov dolarjev, dvignil DANES, 25. aprila 1970 ob dolinska občinska uprava priredila s sodelovanjem prosvetnih društev proslavo 25. obletnice osvoboditve Pri spomenikih padlih bor cev bo krajša svečanost, s po laganjem vencev, nastopom vaškega pevskega zbora ter kratkim govorom Vrstni red svečanosti bo sledeč: ob 14,30 — v Boljuncu » 15.00 - v Dolini » 15.45 — v Mačkovljah » 16.15 — pri Domju » 17.00 — v Ricmanjih Osrednja proslava bo v Bor Stu ob 17.30 z odkritjem spominske plošče na hiši, kjer so štirje junaki dali svoje življenje v spopadu z okupatorjem in fašisti. Navzoče bo v imenu P.d. »Slovenec« pozdravil Stevo Kosmač Priložnostni govor bo imel župan Dušan Lovriha Nastopili bodo: Pevski zbori prosvetnih društev »Slovenec« iz Borita, «V. Vodnik« Iz Doline in «F. Prešeren« Iz Boljunca ter godba na pihala iz Brega Urnik trgovin DANES, sobota, 25. aprila - vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn (7-12), cvetličarn (8-13) in slaščičarn (8-21.30). V NEDELJO. 26. aprila -vse trgovine bodo zaprte. razen slaščičarn in trgovin z delikatesami, ki bodo poslovale od 8. do 21.30. Brivski in damski saloni bodo danes ves dan zaprti. sporazuma med Jugoslavijo In Evropsko gospodarsko skupnostjo, ki odpira tudi za sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo nove ugodne možnosti, zlasti če se bosta partnerja lotila skupnih vprašanj na dolgi rok, to je ob upoštevanju dolgoročnih perspektiv, ki edine lahko zagotovijo trajno sodelovanje in skupno korist. Pogoji za to so danes brez dvoma dani, je govornik zaključil svoja izvajanja, saj so politični in gospodarski odnosi med Italijo in Jugoslavijo danes takšni, da so lahko zgled ne le Evropi, ampak vsemu svetu. Jutri stavka uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij možnosti, ki je bila dana našemu gledališkemu ansamblu, da je lahko tudi v povsem nekonvencionalnem odrskem žanru, ki se sicer kaže kot groteska z realističnimi izhodišči, a je v resnici bolj tragična groteska, ki se iz realističnega prenese na raven nadrealistične obdelave človeškega bistva, pokazal svoje igralske zmogljivosti. Za sinočnjo uprizoritev smemo namreč ugotoviti, da je ves čas, pa čeprav ne brez manjših stilnih odstopanj, bila rezultat smiselne, pretehtane postavitve in vrste lepih igralskih stvaritev, kakor tudi nekaterih res imenitnih prizorov. Pod režiserskim vodstvom Adrija-na Rustje, ki ima za lep uspeh predstave nedvomno veliko zaslug, so v glavnih vlogh nastopali: Jožko Lukeš kot res izvrsten stari Tot; Silvij Kobal kot major, Leli Nakr-stova kot Totova žena Mariška, Mira Sardočeva kot njuna hči Agi-ka, Stane Raztresen kot pismonoša, Stane Starešinič kot župnik (pleba-noš) Toma ji in Rado Nakrsi kot prifesor Cipriani. V manjših, a v celotnem okviru vendarle lepih vlogah, so igrali še Alojz Milič kot «doktor»-čistilec, Livij Bogateč kot elegantni major, Zlata Rodoškova kot Gizi, Dušan Jazbec kot sosed Lorincke, Adrijan Rustja kot dr. Eggenberger (sedemletni fantek) in Sandi Pertot kot vajenec. Kar imenitni so bili godbeniki Milan Pernarčič, Nace Pertot, Jože Pipan in Alojz Šinigoj. Premično sceno (ki pa najbrž ne bo dovoljevala gostovanj na manjših odrih), je zasnoval Sveta Jovanovič, kostume Uroš Vagaia, slikarski izraz pa je delo Demetrija Ceja. Delo je iz madžarščine prevedel Jože Brodil. Občinstvo (za premiero bi ga moralo biti precej več!), je delo sprejelo z vidnim zadovoljstvom. j. k. V ponedeljek žrebanje loterijskih številk Finančno ministrstvo javlja, da so žrebanje loterijskih številk, ki bi moralo biti danes, v soboto, 25. t. m., zaradi praznika odložili na ponedeljek, 27. t. m. Jutri bo v kratkem razdobju dveh tednov že tretja stavka uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij, ki opravljajo javno prevozno službo. Stavka bo trajala ves dan. U-službenci stavkajo z zahtevo po sklenitvi nove pogodbe, saj jim že mnogo let niso izboljšali plač. Tako prejemajo na primer sprevodniki samo 75.000 lir plače na mesec, šoferji pa 85.000 lir, čeprav opravljajo zelo naporno službo. V Podlonjerju proslava obletnice osvoboditve Tržaška federacija KP1 sporoča, da bodo jutri ob 18. uri v kulturnem krožku cStella* v Podlonjerju proslavili 25-letnico osvoboditve. Govoril bo deželni tajnik KPI Silvano Bacicchi. Zatem bodo zapeli pevski zbor «Slavec» iz Ricmanj in mladi pevci iz Podlonjerja. Deloval bo tudi bife s klobasami in dobro kapljico. i v ustreznem razdobju letos na 45 j milijonov; vrednost jugoslovanskega uvoza pa se je v istem času dvignila s 42 na 46 milijonov dolarjev Kljub temu, da se je na jugoslovanski strani medsebojne trgovinske bilance ohranil primanjkljaj, so se vendar dobave jugoslovanskega blaga Italijanskemu tržišču po eni strani povečale, kar je razvidno tud! Iz pravkar navedenih podatkov, po drugi pa tudi strukturno izboljšale, saj se Je delež Industrijskega blaga v celotnem izvozu v letošnjem letu znatno povečal v primeri z lanskim. Dr. Negretti Je spregovoril tudi o naložbah tujega kapitala v jugoslovansko gospodarstvo ter v tej zvezi omenil, da Je skupna vrednost teh naložb v lanskem letu dosegla vrednost 42 do 43 milijonov dolarjev, od tega pa je odpadlo na italijanska podjetja 23 do 24 milijonov. Za letošnje leto Je lz raznih pokazateljev in pogajanj med italijanskimi in jugoslonskiml partnerji lahko sklepati, da se bodo italijanske naložbe na jugoslovanskem tržišču še znatno okrepile. Govornik se je na koncu dotaknil še vprašanja industrljsko-tehnične-ga sodelovanja med italijanskim in jugoslovanskim gospodarstvom ter napovedal, da se bo maja ali junija leto« sestal mešani odbor, ki skrbi za izvajanje sporazuma o tem sodelovanju, da bi vzel v pretre« vrsto predlogov in možnosti, ki so Jih v zadnjem času zbrali in obdelali ustrezni pododbori strokovnjakov z obeh strani. Predsednik tržaške delegaci je mešane zbornice dr. Latcovtch Je nastopil predvsem z dvema argumentoma: poudaril je nujnost odobritve V Černigojeve «Kraške kalone» na razstavi v Velikem Repna Otvoritve razstave se je udeležilo veliko ljubiteljev lepe umetnosti in našega Krasa Tržaški slikar prof. Avgust Černigoj, ki je pred dvema letoma stopil v pokoj, ker tako predpisujejo zakoni, ne miruje. Nasprotno, kljub svojim sedemdesetim letom in še kako čez, je živ, delaven, iznajdljiv, kot je bii vse svoje življenje. In tudi tokrat je kar presenetljivo iznajdljiv. To je dokazal sinoči, ko so v umetnostni galeriji Kraške hiše v Velikem Repnu odprli razstavo njegovih del, razstavo, ki nosi naslov zKraške kalone». Rekli smo, da prof. Černigoj preseneča. Tudi na razstavi v Repnu, kjer je dal na ogled občinstvu dober ducat nekakšnih akvarelov in dva odtisa v reljefu. V čem je njegova presenetljiva iznajdljivost? Koliko krat smo se že sprehodili po našem Krasu. Koliko krat smo se ustavili po naših vaseh. Neredko smo tudi obstali pred vhodom v kak borjač, in se zazrli v kak napis, vklesan na beli kamen, iz katerega so sestavljene kraške kolone. Ob teh priložnostih smo kvečjemu črkovali stare napise, imena in letnice. Nikomur pa ni prišlo niti na misel, da bi ti napisi mogli postati tako lep in tudi zgovoren motiv za dragoceno umetnost, ki še temeljiteje izpričuje, čigav je Kras. Prof. Černigoj je prevlekel napis z akvarelnimi barvami, vse to kako podčrtal z navadno tiskarsko barvo, tako da so odtisnjeni napisi dobili še večji poudarek. Napis *LU KA BRISHZHEK JE DELAU TA PARTON U LETE 1835 NA Tl DAN PROSENZA MESCA» in mnogi podobni so postali umetnina, ki bi jo rad imel na svojem domu vsakdo ki mu je umetnost pri srcu, še bolj pa tisti, ki mu je pri srcu umetnost in naš Kras. Prof. Černigoj je za to razstavo sobdelab le Repen, toda obljubil je, da ne bo zanemaril ostalih vasi na tej in morda tudi na oni strani meje. In kdor pozna naš Kras, ve, da Ima Černigoj še veliko dela, če hoče obdelati ves Kras. še bi se mogli ustaviti pri čer nigojevi umetnosti in inventivnosti, toda to prepuščamo strokovni oceni. Za sinočnjo otvoritev moramo omeniti, da je pritegnila kar veliko ljudi, posebno če pomislimo, da je razstava v Repnu in ne v mestu. Med drugimi smo na otvoritvi ui-deli tržaškega občinskega odbornika Dušana Hreščaka, repentabr. skega župana Mihaela Guština in nekaj odbornikov in svetovalcev, nadalje smo videli na razstavi podpredsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze dr. Angela K uka-njo, tajnika Slovenske prosvetne zveze Edvina Švaba, predsednika zadruge Kraška hiša Egona Krausa ter še številne ljubitelje lepe li- mito odtisnil na primeren kos pa- brezcarinskega kontingenta za uvoz I pirja in pred seboj smo imeli 14 j metnosti in našega Krasa. Otvoritev govejega mesa lz Jugoslavije na ita-1 telo lepih akvarelov, ki jih )e prof. j razstave in razstavo so snemali tudi Ulmsko tržišče, in nujnost primer-1 Čermgoj, kot nam je povedal, ne za ljubljansko televizijo. ZADRUGA NAS KRAS vabi na razstavo odtisov sli- karja Avgusta Černigoja «Kraške kalone» ki je odprta od 10. do 12.30 in od 14. do 19. ure v «Kraškl galeriji« v Velikem Repnu 31. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Istvan Orkeny TOTOVI komedija v dveh delih Prevod: JOŽE HRADIL Scena: SVETA JOVANOVIČ Kostumi: UROŠ VAGAJA Slikarski izraz: DEMETRIJ CEJ Režija: ADRIJAN RUSTJA Danes, 25. aprila ob 20.30 ABONMA PRVA PONOVITEV (Red A) V nedeljo, 26. aprila ob 16. url ABONMA NEDELJSKI PO-POLDANSKI V ponedeljek, 27. aprila ob 20. uri ABONMA MLADINSKI V SREDO (tokrat je abonma mladinski v sredo prenesen na ponedeljek, ker bo v sredo generalna stavka) V torek, 28. aprila ob 20 .uri ABONMA MLADINSKI V CERTEK (tokrat je četrtkov mladinski abonma prenesen na torek ker bo v četrtek v Kulturnem domu koncert zbora «Vasilij Mirk«) V nedeljo, 3. maja ob 16. url ABONMA OKOLIŠKI Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. dc 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; oh nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija po tel. 734265. PEVSKI ZBOR « VASILIJ MIRK> SPD Prosek - Kontovel priredi v četrtek, 30. aprila ob 21. uri v Kulturnem domu koncert v počastitev 25. obletnice osvoboditve Sodelujejo s sporedom partizanskih, narodnih in umetnih pesmi moški zbor «Vasllij Mirk« mladinski zbor Aleksander Vodopivec, klavir Zdravko Kante, harmonika Stane Starešinič, vezni tekst Dirigent Ignacij Ota Vstopnina: 500 in 300 lir za dijake in pevce. Predprodaja in rezervacija vstopnic od ponedeljka, 27. aprila naprej pri SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31-119. Gledališča AVDITORIJ Predstava «La Beti-a«, ki je bila iletos na sporedu Piccola Teatra v Milanu, bo danes ob 20.30 v izvedbi skupine «11 Ruzante« v režiji Gigija Giarette. Jutri ponovitev ob 16.30. Za predstave bodo imeli abonenti na sezono Teatra Stabiile znaten popust. Današnja predstava se začne ob abonenti na sezono Teatra Stabile znaten popust. V ponedeljek bo v dvorani v Ul. Tor Ba-ndena gostovala skupina Italijanske drame z Reke z d-elom Petra VVeissa «Cantata del fantoccio lu-sitano«, ki ga režira F rane esc o Ma-cedonio, dan kasneje pa se bodo i-gralci Max Reinhardt Sreminarja z Dunaja predstavili z delom v nemškem jeziku ((Krankheit der Jugend«. POLITEAMA ROSSETTI Tino Carraro bo do nedelje inter. pretiral v «Rossettiju» lik Saula Tof-nerja v moderni uresničitvi Sofokle-jeve Fi-lottete v gledališki novosti Alda Braibantija «L'altra ferita«. Poleg Carrara nastopajo v igralski skupini «Compagnia dei Quattro» v režiji Franca Enriqueza Beppe Pambie-ri, Piero Nuti in Franco Laffi. Današnja predstava se začne ob 20,30, j utrl pa ob 16.30; abonenti na sezono Teatra Stabile imajo običajni popust. Razstave Danes se poročita ZVONKA PODBREZNIK in KORADO ŠVAB Novoporočencema želi obilo sreče v novem življenju prosvetno društvo rivan Cankar». •llllliiikiiiiiilililiiiiiiiiliiiiiiiiiiifiiiiiininiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiifiiiiiiiiii Vceraj-danes ROJSTVA, SMRTI 1N POROKE i 22. aprila 1970 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 16 oseb. UMRLI SO: 81-letnl Pietro Benigni, 45-letna Marta Rocco por. Blasi, 61-letni Valentino Chermaz, 66-letna Maria German por. Bruchi, 574etni Vladimiro Bratina, 58-letna Maria Sancin, 70-letna Maria Novak vd. Cre-vatin, 88.letni Angelo Garrinella, 80-letna Maria Zaverl, 43-letni Gaetano Bommarco, 69-letni Panajotis Sana-kidis, 82-letnt Mario dvigni, 74-letni Glorgio Rlcordi, 80-letnl Mario Mar. chionibus, 64-letni Giacomo Santo-marco, 624etni Alberto Godina. 23. aprila se je rodilo 6 otrok in umrlo je 15 oseb. UMRLI SO: 64-letni Bruno Rude z. 67-letni Enrico Slon, 79.letna Emil Ha Cernlgol vd. Pertot, 634etni Giuseppe Albertini, 70-letmi Ugo Marin, 78-letna Anna Parovel vd. Fontanot, 664etnl Pietro Giugovaz, 57-letni Maric Carclotti, 684etni Pietro Trami, 82-letni Francesco Tagliapietra, 60-letnl Giuseppe Vadencich, 64-letni Giacomo Mendletta - Mirabellt, 30-letnd Marino Lorenzi, 48-letna lldea Dean por. Vrabiz, 634etni Carlo A-vlenl. 24. sirila »e je rodilo 16 otrok In umrlo Je 11 oseb. UMRLI SO: 904etna Orsoia Benet, 64-letnl Carlo Roma-nzln, 654etnt Car-melo Benedettl, 66.1etnii Antonio Mio-ea, 85-letna C a ter in a Bencina vd. Lando, 48-letna Olga Marbinelll vd. Kunad, 434etni Luciano Ragusa, 64. letni Attllio Mlnutti, 694etna Edmea Panolera, 62-iletmi Arcangelo Baldas-sarre, 68-letni Ivan Lasič. OKLICI Vrtnar Luciano Sohiptzza In bolničarka Gdusepplna De Bortoll, finančni častnik Augusto Battaglini ln u-radnlca Anna Lisa Rostilralla, radlo-tehnik Aurello Godinich In prodajalka Marina Ravallco, delavec Mario Lino Pavatteh ln gospodinja An-na Alesslo, biograf Glorgio Klrch-mayer ln prodajalka Irma Bonazza, brigadir karabinjerjev Francesco Loc-c) in učiteljica Maria Maddalena Le-pri, kovač Giorglo Passelll in bolničarka Rosina Coren, ličar Ermamno Mazza ln prodajalka Franca Zldari, električar Claudio Gioppo ln prodajalka Anna Maria Englaro, univ. Študent Ivo Magajna ln uradnica Helena Trampuž, prodajalec Claudio Penossa In prodajalka Nadia Cendach, uradnik Mario Milani ln otroška negovalka Manina Furlan, pom. strojnik Mario BevMacqua ln gospodinja Maria Agosta, delavec Renato Arbone In gospodinja Verica Conka, uradnik Giorglo Gulil in uradnica Marina Pacor, karabinjer Ratmondo Fraume-ne in gospodinja Maria Boggla, stroj-ni častnik Glanfranco Cassilich ln u rodnica Elsa Marchlo, električar Eddl Knez In delavka Fulvia Coslo-vich, ind. izvedenec Giampaolo Oo dlna in prodajalka Rita Vecchlet, uradnik Donato Scaramella in krneč-ka delavka Gaetana Ricci, železničar Giuseppe Gluffrlda ln delavka Bllsa-betta Lansdell, kuhar Marino Sibelja In baristka Marina Zorzenoni, nata-kar Andrea Flerro In bolničarka Giuliana Rinzo, šofer Elio Nacson in uradnica Rosamila Tence, Maurizio Ch imenti ta Tecla Polita!, delavec Sergio Lami srni in delavka Dorotea Sancin, odvetnik Risto Delak in pro-dajalka Vita Giullani, finančni stražnik Glorgio Cappellezzo in delavka Lina Vedovato, delavec Pablo Mau-ro in delavka Silvana Franzollni. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 25. 4. do 1. 5.) Vieilmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetil 33; Alta Madonna del Mare, Largo Plave 2; SanfAnna, E rta S. An na 10. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 25. 4. do 1. 5.) Biasoletto, Ut. Roma 16; Davanzo, Ut. Berniint 4, At Gastoro, Ul. Ca-vana 11; Sponza, Ut. Monltorslno 9 (Rojan). Razna obvestila KASTA obvešča, da bo naslednja odborova seja v sredo, 29. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu. V ponedeljek, 27. t. m. se bo sestal ob 17. uri v prostorih sindikata slovenske tole osnovnošolski odbor za proslavo petindvajsetletnice obnovitve slovenske šole. SGZ vabi vse udeležence dvodnevnega izleta na Bled (ki ne tekmujejo v AOV), dl m t zgodnjih popoldanskih urah zglasijo v recepciji Golf hotela. Tam bodo prejeli vse potrebne informacije v zvezi z namestitvijo In drugim. SLOVENSKI KLUB — Torek, 28. aprila ob 20.30 VEČER ČEŠKOSLOVAŠKE LIRIKE Nastopili bodo člani Društva književnih prevajalcev Slovenije Božidar Borko, Avgusta Smolej, prof. Viktor Smolej din namestnik predsednika dr. Branko Vrčon oh sodelovanju članov Slovenskega gledališča Lidije Koelovičeve in Adrijana Rustje. Vljudno vabljeni. SPD TABOR na Opčinah vabi na razstavo domačih slikarjev, kiparjev, fotografov in amaterjev, ki je v prosvetnem domu na Opčinah od 18. do 26 aprila. Razstava je odprta od 10. do 13. ure in od 16. do 20. ure. RAZSTAVA NARODNO -OSVOBODILNE BORBE v Prosvetnem domu v Skednju Je odprta še danes in Jutri od 10. do 13. ure. Vabimo vse Skedenj oe na ogled razstave. Vstop pro6t! > mala PESMI RDEČE ARMADE Zbor Rdeče armade vodi B. Alexandrov Pesem zavezniških armad Rdeče sonce Novi koloni Vojak je vselej vojak Pesem Rusije Naprej! Rusija, moja domovina Mesečna noč Mladina vihrava Sonce nad Črnim morjem Poj, vojak Praška pesem STEREO »***•**•*• ♦♦♦♦♦♦«♦♦»♦♦« Mali oglasi dekle za lahko DELO. dobra tagSbTn plača, Išče Fabbrica Cartotecnlca Opčinah. Telefonirati 211-056 VAJENKO ta POLDELAVKO — 'Ul mU A SivMj0 ,S6e DanieIott0 — vla Posebna zahvala darova^ J' Mirtu 3, trt. 62-443. ja ter vsem. Id so na n način počastili spomin '4 kojndka in ga spremili ™ i Razstava slovenske umetniške to11’ gratije v palači Costanzi Je odp^j vsak dan od 10. do 13. ta od D. j* 20. ure, v nedeljah In praznikih 10. do 13. ure. Italijansko ameriško združenje h deželo Furlanijo - Julijsko k™!1 je priredilo razstavo del Marie * Greene - Mercier. Razstava je v P1" štorih A1A do 30. t. m. vsak d’ od 15. do 20. ure. V galeriji «11 Tribbio« v Ul. EJj cardi 68, je razstava grafičnih * Maria Marionija in Enrica že uveljavljenih umetnikov, ki r se prvič predstavljata tržaški javlJ sti Razstava obsega 40 del ih ' odprta do 2. maja. V galeriji «La lanterna« v Ul-.®' NicolO 6 je razstava del Vi-rP1* Ltlllja. V galeriji »La Cappella« — za avdiiovizivna raziskovanja W E skuse, likovno umetnost, fih® ^ predstave, bo od 23. aprila do maja razstava «Kiča», ki bo la: pregled »slabega okusa«, vo predmetov, realizacijo ambl* »obednice - dnevne sobe« ln pl*®* janje filmov in diapozitivov. V umetnostni galeriji »Barish * slikar Luigi Pampanin-i odprl os*j slikarsko razstavo, ki obsega pfP, in marine Trsta in okolice. Ra®*®' bo odprta do 6. maja. Nazlonale 15.00 «La bahata delta J senza nome». Technicolor. Le« vin, Clint Eastwood, Jean Set,e!f Eden 15j00 »Paranoia«. CarrdM\ ker, Jean Sorel, Anna ProC®?S Luls Davila, Marina Coffa. ‘tj 2e] nlcolor. Prepovedano mladič* ' . 18. letom. Fenice 15.00 «L'uoce(llo dalle 1^ % di crlstadlo«. T. Musante, S. K ^ . dali. Technicolor. Prepovedano” j. dini pod 14. letom. ^ Grattacielo 15.00 «L'amante». J z, , coli, R. Schneider, L. M35* 2 Technicolor. J Excelslor 15.00 «11 divorzio«. tL, j sman, A. Moffo ln A. Ekberg. ‘J nicolor. Zadnja predstava 2 Ritz 15.00 «Gott mit uns«. ^ k, ( Nero, Richard Johnson ta Aubrey. Eastmancolor Filodrammatico 15.C0 «L’altra del peccato«. Colorscope Pre|r vin. dano mladini pod 18. letom, j bij^ «Uno strano j. 'teti ^ Alabarda 14.30 Adriano Celentano in Cla-udiat, Aurora 15.00 »Z« (L’orgia del r( , / vin.! Ives Montand, Irene Papa5- p s Louis Trintignant. TechnicoJof- j »a nja predstava ob 22. uri. J Cristatlo 15.00 »Contestazione tp 2. le«, A. Sordi, N. Manfred1- «lnj€ Gassman. Technicolor. .ati®) Capitol 15.00 »Boon 11 sacetefi brki re». Steve McQueen. Tecim1^ vj(jg Moderno 14.00 « 2001, Odissea j 1/5; spazio«, Technicolor. gf. bfeži Impero 15.00 «11 prof. dott. (Gabr Tersilll primario della cltalC^ leste convenzionata con le 16 iVin.L Alberto Sordi. J Vittorio Veneto 15.00 «Appunta2j j ,\ sotto |1 letto«. Lucille Bali- . ■ Fonda. Van Johnson. Techh | 6) ; Ideale 14.30 »Sfida negll abi^jijk, ( mes Caine, Norman Boilef- ^Tečr nicolor. Abbazia 16,00 I salvi chi 109 . Luis De Funes. Technicolor- f Siivno salvi cm n* Technicolor- *$Ij Astra 15.00 «Corri, uomo corri*- : mas Millian. Technicolor. jiii,- ______________________-qr. kino na opcinIN danes ob 15. uri barvni ^( 8) q na film: )£• Pj SATIRICOSISSIMO Igrajo: Franco Franchl ^ ( oio Ingrassla.__________J^1( KINO «IKlS» PR° danes ob 16. url----- barvni dramatični film: GARRINGO Igrajo: A. Stellen. P. wrenče, S. Stubdmg. Darovi in prispe.vki Pepca Stoka daruje . |A ’ 1.000,T Dijaško matico. Ob obleta1^ 2. sina daruje Ivan Ukmar | spomenik P** t)(. 5.000 lir Proseku. Ob tretji obletnici smrti .jrf. I ne mame darujeta hčerki Ivanka 2.000 lir na Opčinah. SOŽALJE Oz nenadni smrti prof Lasiča izrekajo člani s misije pri PSI svojcem žal,je. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljuje®^ ki so z nami sočustvoval* u laguDi našega Marina Loreni UGLEDNO PODJETJE lžče vajenke - prodajalke ter lzvežbano uradnico ali uradnika z znanjem sloveničlne ali srbohrvaščine. I poti. Žalujoči žen* in drugi i 1 i I Trst. 25. aprila 1970. Naš dragi pokojnik prof. dr. IVAN LASIČ b° pokopan danes na proseSkem pokopališču. Spreta^ bomo z doma, Ulica Cerreto St. 13, ob 11.20 uri. „ . ŽALUJOČA DRUZ'^ Bairirovlje, 25. aprila 1970. PRIMORSKI dnevnik a iji * ne o* — W b 6.M it M'0-odp^ 17. 0 iKih d enje n kraji"1 rie l* v P"0, >ak & DOSTAVITEV 1 javnim razglasom v smislu čl. 150 zak. o dv. post. d Ul. ** jnlrt Ma;oW>' ki P J l»v«» 1 in P Trst, 23.4.1970 ie 7re$,eLlUgi (6/8) pok. Andrea -% k O M,.., z/ 9 - k- P- 624/2 - 15». 1 in 4V>vhinfe. L.* . ^ernnli Tri rv j hinje rda por. Barič, r. Mav-altra Sen,^ ^vin-Nabrežina) 20.2.1924; e Pfe" %N' ruseppc, r. Mavhinje (De-letom. j bina n^e”na)- 3.10.1934; Semoli Al-;rano J. vin.N^. Krmec, r. Mavhinje, (De-laudiia j „ , “brežina). 1 mic. c,,™,!; An. spisi« uri. j ione r Ianfre‘"' hinje. k- p. 596/1 - k. o. Mav- sauch«^ br54Eabrovec Luigi, r. Devin-Na-Tecti'1'1) Vj(ja r 29-10.1921, 1/5; Gabrovec »dissea "1/5; 'Ga, Uevin-Nabrežina, 11.6.1923, rj hfežina o''^ David, r. Devin- Na-do«. t Gabrje)’ "-2.1925, 1/5; Gabrovec 1 cllnrti0!( ^27, l/s. o Devin-Nabrežina, 24.3 n >e liin-Kahi.1*. :abrovec Antonio, r. De-** abrez'na, 13.1.1937, 1/5; Z. V. vppunc nail 4*1. \l' U 6 - k. p. 690-695 m Tecn"11' 6) Su . • P- 7111 - k. o. Mavhinje. aP^&aic Fortunato,- ~ ' irvilcf. *Teonii. .. - Sustersir IVI ______, r. Preč- Boiieb ^ečnjv Šušteršič Massimo, r. . 1 2.70.1933; Šušteršič Fran- chlr 709 r> Prečnik, 9.10.1939; Z. V. ' * (b,ivn0.' • 3 - k. p. 580/40 - k. o. !!*na. 20 7eJL,^nna' r- Devin-Nabre- ----i L Devin-Nau’ 1/3; stubel.i Giorgio, nlllA “N Pp, brezina. 24.4.1950, 1/3; ■"■3 1938 1 !?e' r- Devin-Nabrežina, ! n 1/3; 7 v o«n nicoPrt o corr'*' >lor. t. 1 - j. P- 91/9 ’ “ -* "Vft-ttJuitraL- PieriPPAna P°k. Giuseppe, 391/ ‘~*/ai60- p. An6e>0 pok. Giuseppe, v.PPe, 39.,‘frti Giovanni pok. Giu-i8UsePPe 90, Pieri Stanislao pok. j k. p 3,9'/2 6°: Z. V. 84 - z. t. 7328/1 j 11p3 7164 in z. t. 17 - k. 9) K ^ o. šempolaj. 8-fana v',1957/71 k. o. Salež ni sketn u z^ljiški knjigi; Po zem-P- Z. v vsebuje omenjeno a8ania An., ' k- o. Salež na ime 70) Qrt| drea pok. Andrea. ------ i/t; ^ilanc n,d' Luigia r' Milic’ _^^9,.; 2. v iRUsan Pok. Giovanni, i**l 1> 7 132 z. t. 3 - k. p. ja^f’ 2. V’ LV> 152 - z. u 1 - k. p. i.dOO.V,?, Saiež ■ z- 7- 5 - k. p. 50 ^*'s 260muk Lovrenc pok. Matije, m ^L'>illiCh ?■ 7516/1 k. o. salež. J J,2- V. Igu ^'ovanni pok. Giasep- ^jMifek.' k • 43 P1«8 z- t. 3 k. p. 2310/2 sei z. useppe pok Giuseppe, 2 - k. p. 2008-2099 lvan pok. Martina, Z. 2 - k. p. 2487/105 i1I2ov?$^laLVd aQi(,'luseppina Pok. Gio-ern^ VllT^LRečana prej laro' na min /mih Si žen»^ ■vanna Zaccaria prej Caha. ,. Giuli Cbustlna. Giuseppe, 'lovanni' *Jl°vnnni in Anna t- 1 T15 ^ l/H' Z' V' l8a'k k. p. 2323 - k. o. «!): praVis . k. o. Zgonik. •din. P°k, ^Mereece vd. Marti-šrn ^k rJ 0, 7/3; Martinelli d°. r.' „R?»to, 1/3; Milic E- r',. ČSiUl . ’ 0van ,LA fHOlliij- l- i ailtui^Vef ^''o *sik-1" dre**, )te^[ -g »i11 /4; Jjoiia, bit Liuk preiP1^ 2goniki u, 1/3; Z. V. P- 2038/1 - k. o. |AntDni0’ V4: c>uk Gio- • h'M,s Gin* Ciuk Lodovico, k. K°rlol0 , ,.epPe pok. Antonio ■ k 2n42'’04V,Z- V- 7 - z. t. 1 19) pP- 2044 l2 - 7213/3; Z. V. • Trsi r|i Trebče. ' k. li S-Ud9?i?rda Por. Jaklich, 20) I' IIO6/3 1;Z- v- 1881 • z. t. V V?'pi Gl.. k' 0l Trebče. 'V) 949 Pseppe pok. Giuseppe. 2D 1k’ o Tt £: 1100 (VD. 1699 ;t, /breg Jrebče. ‘9. 5/,fernarariali"a Prej vd. Kla-/1?; & r6/16; KIaric ZO V, 47C Ivan pok. Josipa, * z- t. 4 . k. p. 384/3 in z. t. 8 - k. p. 423/1 - k. o. Mavhinje. 22) Legisa Janez od Matije, Z. V. 70 - z. t. 23 - k. p. 384/14 - 384/15. 23) Terčon Augustin od Janeza, 1/4; Terčon Ivan pok. Josipa, 3/4, Z. V. 131 - z. t. 9 - k. p. 350/4 -350/5 - k. o. Mavhinje. 24) Leghissa Giovanni pok. Giovanni, Z. V. 72 - z. t. 7 - k. p. 350/3 - k. o. Mavhinje. 25) Legisa Iosip od Janeza, Z. V. 236 - z. t. 9 - k. p. 346/1 - k. o. Mavhinje. 26) Kocjancic Ivan pok. Ivana, Z. V. 46 - z. t. 3 - k. p. 76/3 - 76/4 - 97 - k. o. Mavhinje. 27) Bagon Stefano pok. Antonio pok. Giuseppe, Z. V. 2 - k. p. 865 Medja vas. 28) Leghissa vd. Maria, r. Pernarčič, Z. V. 18 - z. t. 4 - k. p. 873-895-1012 - z. t. 8 - k. p. 1013 -z. t. 9 - k. p. 1016-1017 - z. t. 10 k. p. 1043 - z. t. 11 - k. p. 1062 -z. t. 12 - k. p. 1063-1064/1 - z. t. 13 k. p. 1064/2 - z. t. 14 - k. p. 1080, 1085/1 - z. t. 15 - k. p. 1095 k. o. Medja vas. 29) K. p. 1098/3 - k. o. Medja vas ni vpisana v zemljiški knjigi V zemljiškem katastru je ta k. p. vsebovana v F. P. št. 37 k. o. Medja vas na ime Legisa vd. Ca-terina rojena Semolič (1/2) in na Perdez Giuseppe od Francesca (1/2) 30) Leghissa Francesco pok Fran-cesco, Z. V. 89 - z. t. 1 - k. p. 933-931 - k. o. Medja vas. 31) Furlan Gabriele od Giuseppe, Z. V. 368 - z. t. 1 k. p. 1080 -k. o. Mavhinje. 32) Knes Luigi pok. Giuseppe, Z. V. 24 - z. t. 25 - k. p. 1125/1 in z. t. 3 - k. p. 580/39 - k. o. Slivno. 33) Svetlich Luigia vd. rojena Leghissa, 5/20; Devetach Angela, r. Svetlich, 3/20; Svetlich Eugenio pok. Giovanni, 3/20; Svetlich Ermanno pok. Giovanni, 3/20; Svetlich Antonio pok. Giovanni, 3/20, Svetlich Bogomila pok. Giovanni, 3/20; Z. V. 197 - z. t. 1 - k. p. 1123/1-1122 - k. o. Slivno. 34) Semec Fran, Marija, Ivana in Benedikt, pok Franca, 1/4 vsak; Z. V. 126 - z. t. 4 - k. p. 505-503/2 - k. o. Mavhinje. 35) Leghissa Francesco, Slavica, Vida, Mirko in Vlado pok. Francesco, 1/5 vsak; Z. V. 373 - z. t. 1 k. p. 441-493/1 - k. o. Mavhinje. 36) Semolich Andrea pok. Andrea, Z. V. 343 - z. t. 2 - k. p. 489 -k. o. Mavhinje. 37) Metlikovec vd. Frančiška rojena Legisa; Z. V. 93 - z. t. 6 -k. p. 667/1 - k. o. Mavhinje. 38) Pernari Antonio pok. Michele; Z. V. 117 - z. t. 9 - k. p. 781 -k. o. Mavhinje. 39) Leghissa Giuseppe pok. Giuseppe; Z. V. 319 - z. t. 1 - k. p. 776 - k. o. Mavhinje. 40) Pernarčič vd. Lucija poročena Legisa; Semolich Hijeronim-Emil od Adreja; Z. V. 107 - z. t. 5 -k. p. 775 - Z. V. 181 - z. t. 1 -k. p. 706 - k. o. Mavhinje. 41) Urdih Giuseppe pok. Valentino, 1/2; Cozman Ernesta pok. Giovanni por. Urdih, 1/2; Z. V. 144 -z. t. 12 - k. p. 694 - k. o. Mavhinje. 42) Gabrielli Vittorio pok. Giuseppe, 1/2; Stubelj Almira od Giovanni por. Gabrielli, 1/2; Z. V. 27 - z. t. 8 k. p. 1084 - k. o. Mavhinje; Z. V. 241 - z. t. 1 - k. p. 1133 >- k. o. Slivno. 43) Pavlina Josip pok. Antona, 7/8; Trobec Olga pok. Francesco por. Bandelli, 1/8; Z. V. 153 - z. t. 594/1-594/3 - k. o. Slivno. 44) Legisa Henrik pok. Vincen- za; Z. V. 39 k. p. 974/1 583, 982 - k. o. Slivno. 45) Knez Johan od Gregorja Knez Mariana od Gregorja; Knez Iosefa od Gregorja; Z. V. 25 -t 3 - k- P- 580/30 in z. t. 10 - k. p 985/3 - k. o. Slivno. 46) Svetlic Luigi pok. Giuseppe Z. V. 138 - z. t. 2 - k. p. 580/28-580/27 - k. o. Slivno. 47) Kuk Antonio pok. Bortolo; Z. V. 195 - z. t. 2 - k. p. 1118-1119 -k. o. Slivno. 48) Mokole Luciano pok. Giovanni; Z. V. 268 - k. p. 580/26 - k. o Slivno. 49) Cuk Juri pok. Mateja pok Martina; Z. V. 177 - z. t. 1 - k. p 1211 1104/1-1104/2 1105 - k. o. Trebče 50) Zidarich Iosip pok. Iosipa 2/3; Kante Marija prej vd. Zidarich rojena Doljak, 1/3; Z. V. 170 - z. t 4 - k. p. 1525/42 - k. o. Šempolaj 51) Peric Luigi pok. Andrea; Z, V. 183 - z. t. 1 k. p. 97/63, 97/62 - k. o. Šempolaj. 52) Zupančič Ianez pok. Ianeza Z. V. 152 - z. t. 13 - k. p. 1277 1278/1 - k. o. Šempolaj. 53) Rebula Iosip pok. Iosipa; Z V. 269 - z. t. 1° - k. p. 90/2 - k. o šempolaj. 54) Gruden Francesco od Antonio Z. V. 185 - z. t. 10 - k. p. 107/1 - k. o. šempolaj. 55) Leghissa Francesco, r. Devin Nabrežina, 10.8.1910; Z. V. 276 k. p. 580/38 - k. o. Slivno. 56) Hauser dr. Mario pok. Fran cesco, 1/2; Hauser Livio, r. Trstu 2.7.1944. 1/2; Z. V. 153 - z. t. 3 k. p. 1079 - k. o. Mavhinje. Na odškodnino, ki bo določena z nadaljnjim ukrepom, bodo vračunane 5 odst. zakonite obresti v odplačilo začasne zasedbe zgoraj označenih nepremičnin. ...OMISSIS.,, Trst, 2.4.1970. PREFEKT Cappellini 1. r, Odv. GIOVANNI ZIGANTE 1. r. V OKVIRU PRVOMAJSKEGA PRAZNIKA Sfiznami dopolnilnih davkov za letos (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Dr. Willy Cavalieri 6.000.000 (533 tisoč 898 lir), Carlo Melzi 6.000.000 (311.040), urad. Antonio Petito 6 milijonov (525.870), urad. Bruno Vidmar 6.000.000 (205.434). Urad. Oscar Armani 5.900.000 (515 tisoč 22 lir), zdrav. Mario Bisiani 5.900.000 (472.842), urad. Sergio Bor-ri 5.900.000 (503.118), urad. Guido Brassetti 5.900.000 (590.574), urad. Umberto Provedani 5.900.000 (483 tisoč 774), urad. Guido Chiurlo 5 milijonov 900 tisoč (513.588) prof. Fausto Faraguna 5 900.000 (538.872), časnikar Mariano Faraguna 5.900.000 (514.836), urad. Guido Fradeloni 5 milijonov 900.000 (514.836), Giorgio Genel 5.900.000 (562.800), Armando Gianfre 5.900.000 (653.921), urad. Felice Luciani 5.900.000 (434.424), Napovedali smo že, da bo v okvi- sto bo štafeta nato krenila do ] polnijo prošnjo za sečnjo lesa urad. Oreste Pierotti 5.900.000 (532 j ™ letošnjega prvomajskega pra- pevmskega mostu, zavila na levo vi letu 1971; s seboj naj prinesejo «Spominski tek osvoboditve ob 25-letnici» manifestacija slovenske mladine na Goriškem Prirejajo jo slovenska športna društva in prosvetna društva včlanjena v SPZ — Mladinci bodo nesli štafetno palico iz Jamelj do števerjana — V Doberdobu in So-vodnjah bosta večji spominski prireditvi — Postanki tudi na goriškem pokopališču, na goriškem gradu in v vseh manjših slovenskih vaseh tisoč 44 lir), urad. Bruno Pischianz i snovanja na Goriškem tudi velika Podgoro, kjer bo kratka svečanost 5 900.000 (517.062), zdrav. Eugenio j Športna prireditev slovenske mla-, na Trgu Lojzeta Bratuža ob 14.45. Rainis 5.900.000 613.494), zdrav. Ste-1 d4ne- za katero so dala pobudo slo- ~ ~ ho Redom 5.900.000 (584.988), Gisel-1 venska športna in prosvetna dru-la Regianzin 5.900.000 (249.358), i Štva, ki so včlanjena v SPZ. Z mla- krznar Giovanni Zucchiatti 5.900.900 dšnsko štafeto, «Spominski tek o- Iz Podgore bo štafeta šla v Pevmo, kjer bo komemoracija pred spomenikom padlim ob 15.10. Odtod bodo tekli v števerjan, kamor bodo (515.094), prof. Francesco Caruso svoboditve ob 25-letnioi», se bodo; dospeli ob 15.45. Vsi sodelujoči mla- 5.800.000 (573.180), upok Carlo Ca-1 na dan 7. maja povezale vse slo-seri 5.800.000 (382 662), zdrav. Ni-1venske vasi na Goriškem, od Ja-colo Pavlis 5.800.000 (562.020), Gian-' melJ do Števerjana. V vseh vaseh, franco Robolotti 5.800.000 (460.920), i skozf ka,tere bodo tekli naši mla^ zdrav. Ugo Turchetto 5.800.000 ( 542 ■ din°L bodo krajše kultumo-spo-tisoč 718 lir). ; minske prireditve. Urad. Lucio Agacci 5.700.000 (445, Zbirališče prvih tekmovalcev bo tisoč 632), časnikar Gioacchino A- jv Jamljah ob 8.30. Odhod iz Ja lessi 5.700.000 (436.440), kemik Gui- ! melJ bo 915 Tekmovalci bodo dinci se bodo postavili v kolono in prišli ob 16. uri pred partizanski spomenik ha trgu pred cerkvijo v števerjan, kjer bo glavna partizanska prireditev 2e sedaj opozarjamo slovensko prebivalstvo Gorice in vseh naših vasi, da spremlja potek štafete, da prisostvuje vsem napovedanim spo. do Arich 5 700 000 (518 346) fuokcio-1 tekR do Bonetov odtod po zgornji I minskim prireditvam. Tako se bo-nar Francesco Cacciapuoti’ 5.700.000 o®81* ob jezeru v Doberdob, kjer j mo oddolžili, ob 25-letnici zmage (461.058), odv. Paolo Cuzzi 5.700.000 bo na ^vnem trgu svečana kul-; nad nacifašizmom, vsem tistim, ki 353 626) urad Mario Fazzari 5 mi- i tumo-spominska prireditev, ki se; so v narodnoosvobodilni vojni lijonov 700 tisoč lir 472 782) zdrav 1)0 Pričete ob 9.30. Iz Doberdoba I padli zato, da mi lahko danes pro-Walter Galuzzi 5.700.000 (445.554)! 130 štafete k«*1^ proti Poljanam, sto živimo. urad. Carlo Gropazzi 5.700.000 (464 kamor bo dospela ob 10.15. Tudi SŠm" «r852?”“d »S 5 I0U.0OU (507.802), urad. VValter y ^ ob 1U5> Marcuzzi 5.700.000 ( 473.730), pomorski agent Gino Marovich 5.700.000 (30.018), urad. Giovanni Pedrinelli Carrara 5.700.000 (346.644), tr. Li-berato Polojaz 5.700.000 (609.516), inž. Pio Rocchi 5.70.000 (484.032), inž. grof Domenico Rossetti de Scan-der 5 700.000 (417.378), odv. Guido Sadar 5.700.000 (398.712), zdrav. Giuseppe Valente 5.700.000 (398.712). Urad. Attilio Bidoli 5.600.000 (459 tisoč 18), funkcionar Riccardo Bin-co 5.600.000 (442.524), urad. Gino Fraso 5.600.000 (460 056), urad. Paolo Goitan 5.600.000. (461 166), urad. Eugenio Iurceo 5.600.000 (458.850), prof. Giovanni Moscarda 5.600.000 (443.520), trg. Giovanni Prioglio (586.434), urad. Giovanni Rodriguez 5.600.000 (477.420), urad. Edoardo Riavini 5.600.000 (450.540), inž. Francesco Rigo 5.600.000 (447.636), upokojenec Antantno Rusconi 5.600.000 (458.904), inž. Ernesta Sospisio 5.600.000 (501.444), zdrav. Fulvio Tuvo 5.600.000 (477.414). Inž. Atto Braun 5.500.000 (431.358), j trg. Giuseppe Cagli 5.500.000 (563 tisoč 802), Mario Cardinale 5.500.000 (398.826), upok. Alfredo Cohen 5.500.000 (501.204), urad. Ferruccio Cossini 5.500.000 (457.980), upok. Silvio Curto 5.500.000 (440.100), zdrav. Lucio Ercolessi 5.500.000 (489.630), zdrav. Giacomo Iurcev 5.500.000 (446.196), časnikar Italo Orto 5 milijonov 500.000 (439.392), Dino Perco 5.500.000 (494.520), zdrav. Bruno Svaghel 5.500.000 (550.512), prof. Mario Tessarotto 5.500.000 (454.428). Elena Allard 5.400.000 (539.502), urad. Giuseppe Barone 5.400.000 (401.604), funkcionar Carlo Barozzi 5.400.000 (380.328), zdrav. Giovan- ni Banelli 5.400.000 (459.204), inž. Guido Candussi 5 400.000 (424.140), urad. Angelo Giacomi 5.400.000 (422.838), trg. Riccardo Gropaiz 5 400.000 (150.972), časnikar Libero Mazzi 5.400.000 ( 434.490), časnikar Giorgio Milossevich 5.400 000 (451 tisoč 80), funk. Muzio Muzzi 5.400.000 (416 202), urad Giuseppe Paoletti 5.400.000 (400.620), bančni ravn. Gregorio Pini 5 400 000 (432.930), zdrav. Nicolo Relja 5.400 000 (518 tisoč 970),sodnik Aldo Renzi 5.400.000 (413.832), urad. Ottavio Rondini 5 400.000 (425.346), zdrav. Nicold Rnsso 5.400.000 (478.340). (Se nadaljuje) večja prireditev pa bo v Sovodnjah ob 11.30 pred spomenikom padlim, na kateri bodo prisotni občinski predstavniki Ob 13. uri bodo štafeto na Pilošču sprejeli mladinci iz Standreža. Tudi tu bodo na vrsti spominski govor tn nastop domačega pevskega zbora. Odtod bo štafeta krenite na glavno goriško pokopališče, kjer bo kratka komemoracija pred partizansko grobnico, ki jo prav danes odkrivajo, štamdreški in goriški mladinci bodo nato ponesli štafetno palico na goriški grad, kjer bo ob 14 uri kratka svečanost na kraju, kjer so nacifašisti streljali partizanske borce in talce. Skozi me- Priappmjtp zn DIJAŠKO MATICO! Mladinci iz Doberdoba za sirote v Bosni Mladinski odsek KPI v Doberdobu je organiziral nabiralno akcijo v koipst sirot ponesrečenih rudarjev iz rudnika Breza v Bosni. Nabrali so 25.000 lir, ki jih bodo izročili prizadetim sirotam ponesrečenih radarjev, da bi jim napravili majhno veselje ob priliki delavskega praznika 1. maja. Mladinci se vsem, ki so kaj prispevali še enkrat lepo zahvaljujejo tudi v imenu sirot, katerim so ti prispevki namenjeni. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza iz Gorice obvešča vse dvolastnike, posestnike gozdov v Jugoslaviji, da lahko na njetjem sedežu v Gorici, Ul. Ascoli 1/1 iz- posestno polo. Rok za oddajo prošenj zapade 15. maja. Obenem opozarja vse lastnike kmetijskih strojev, ki še niso prijavili porabe tekočega goriva iz leta 1969, da je bil rok za tako prijavo podaljšan do 30. junija 1970. Kdor prijave še ni napravil, naj se obrne na urad Kmečke zveze v Gorici. «111*1 ■ih i Predsednik prosvetnega društva «Skala» Vid Primožič* med spominskim govorom Volitve v trgovski bolniški blagajni Pokrajinska bolniška blagajna za trgovce v Gorici sporoča, da so od danes, 25. aprila na občinskih o-glasnih dčskah lepaki s katerimi se najavljajo valitve upravnih organov te ustanove. Oglasi navajajo datum volitev, razdelitev kolegijev za posamezne kategorije, naslov sedežev, število delegatov, ki jih je treba izvoliti in število volivcev v vsakem volilnem kolegiju. Knjigovodski tečaj za obrtnike v Vidmu Ustanova za pospeševanje obrti (ESA) bo organizirate v času od 12. do 22. maja v Vidmu v večernih urah poseben knjigovodski tečaj za obrtnike umetnostnega in tradicionalnega področja. Rok Mk prijavo zapade 4. maja. Vse podrobnejše informacije daje ESA — 33100 Videm — VMe Venezia 100 — tel. 54-566. ■lllllll■llllllllllIlllIllllllmllllllllllllllll■lllllllll1lllll||||||||||||||III|t||Ill|||||||||||^•llllllll1lllllllllml||||||||||||lllUllllIlnlUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|| PROSVETNO DELOVANJE GORIŠKIH DRUŠTEV V Gabrjah so proslavili 25. obletnico osvoboditve Spominski govor je imel društveni predsednik Vid Primo-žic - S ^Partizanskim mitingom» je nastopilo Primorsko gle-dališče iz Nove Gorice - Nastopil je tildi «Briški oktet» V Gabrjah je prejšnjo soboto tamkajšnje prosvetno društvo «Ska-la» proslavilo 25-letnico osvoboditve. Agilnim prosvetnim delavcem tega društva je treba priznati, da so prvi na Goriškem proslavili to obletnico in da so svojo proslavo zelo lepo pripravili. V dvoranici domače osnovne šole se je zbralo veliko vaščanov, prisotni so bili tudi domači župan Jo žef češčut, član nadzornega odbora SKGZ Janko Cotič, občinski taj nik dr. Štefan Bukovec. V imenu društva jih je pozdravila domača učiteljica in društvena tajnica Milena Mozetič, nakar je spregovoril predsednik društva Vid Primožič, ki je med drugim dejal. «Proslavljamo 25-letnico tiste lepe |VVI1IIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||||||I||I1IUI||1|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||IIIIIII1|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|1|UIII||IIIIIIIIIIIII NAMESTO DANES, 25. APRILA Proslava 25. obletnice osvoboditve *,'' ; f ' r V •• 1 bo v petek, l maja v Doberdobu Sodelovali bodo občinska uprava, vse napredne organizacije in mladinci Svečana proslava 25. obletnice o-svoboditve in zmage nad nacifašisti za katero je dala pobudo občinska uprava iz Doberdoba ne bo danes, ampak je preložena na 1. maj, ker se bo mnogo predstavnikov posameznih občin, vključno tudi iz Doberdoba, udeležilo danes dopoldne osrednjo proslave v Tržiču. To proslavo je pripravilo vseh 8 občin tržiškega področja. Kot po navadi bodo predstavniki občinske uprave iz Doberdoba danes zjutraj ob 8. uri položili vence pred spomenike padlih v Doberdobu, na Poljanah, v Dolu in v Jamljah. Pripravljalni odbor za proslavo 25-letndce vstaje, v katerem so predstavniki občinske uprave, prosvetnih društev, godbe na pihala in predstavniki političnih strank, se je v tem smislu sporazumel za, aktiviste, mladino in vse ostale, da spremembo programa na svojem posvetu, ki ga je imel na županstvu v sredo, 22. t. m. Proslava 1. maja se bo začela zjutraj ob 9.30 s povorko izpred županstva v Doberdobu ter se bo ustavila pred spomenikom padlih; sodelovala bo godba na pihala, občinska uprava, prosvetne in politične ustanove in stranke ter športna društva. Po položitvi vencev bo sledil obširen kulturni spored, pri katerem bodo sodelovali tudi otroci osnovnih šol, domači pevski zbori in godba. Mladinci iz Doberdoba in Jamelj bodo prinesli pred spome- se polnoštevilno udeležijo proslave -in tako ponovno potrdijo svojo privrženost antifašistični borbi in poudarijo njen velik pomen za vse nas. , j. j. Danes nastop v Novi Gorici folklorne skupine iz Ljubljane Danes ob 20. uri bo v gledališču v SoVcanu gostovala akademska folklorna skupina «France Marolt» iz Ljubljane. Izvajala bo plese jugoslovanskih narodov v originalnih nik štafetno palico. Na proslavi bo narodnih nošah. govoril župan Andrej Jarc. Občinska uprava in pripravljalni odbor vabita vse bivše partizane in Gostovanje je organizirala ZKPO iz Nove Gorice Prodaja vstopnic v Turist biro v Novi Gorici. PITASSI ccm Centro convenienza moda GORICA - Verdijev korzo 92 - GORICA DNI • Obleka za vsakogar • • Po vseh cenah • 7.900 pomladi 1945, ko smo po dolgih letih suženjstva in bojev za svobodo slavili zmago nad zatiralci ter postali gospodarji svoje usode. Tiste slavne dobe ne smemo nikoli pozabiti, zapisana je na najbolj svetlih straneh v naši zgodovini in malo je narodov na svetu, ki bi se s takšno herojsko dobo mogli ponašati. «Ozemlje številčno skromnega slovenskega naroda, ki živi na važnem evropskem križišču, so v drugi vojni okupirali in skušali uničiti močni osvajalci. Preplavili so našo deželo ter hoteli uresničiti svoje imperialistične načrte o zavojeva-nju Evrope in sveta. Toda naš narod, je pokazal neverjetno silo, kakršno zmore samo tisti, ki se oo-ri za življenje. Ustanovil si je slavno Osvobodilno fronto, v kateri so bili združeni vsi pošteni Slovenci in narodnoosvobodilno vojsko, ki je zrasla iz slovenskega naroda. Skupno 2 vsemi jugoslovanskimi narodi se je uspešno borila proti nadmoč-nim okupatorjem in domačim izdajalcem ter dosegla zastavljeni cilj; osvoboditev naroda in delovnega človeka*. «Tudi za nas Slovence, ki živimo izven matične domovine*, je nadaljeval svoj govor Primožič, «je leto 1945 nadvse pomembno, saj smo z zlomom fašizma ustvarili nove razmere, Dva posega gasilcev: v Pevmi in pri Rdeči hiši Včeraj popoldne nekaj pred 16. uro so poklicali goriške gasilce v Pevmo, kjer se je na gmajni vžgar la suhljad. Ogenj je zajel kakih 3000 kv. metrov površine in napravil okrog 50 tisoč lir škode. Dve uri. prej pa so poklicali gasilce k Rdeči hiši na mejo, kjer je pripfeljal neki benečanski tovor, nijak neko nevarno kislino. Zaradi okvare cisterne je kislina začela te. tekati na cesto in gasilci so poster* beli za njeno odstranitev. CORSO. 15.15: «Contestazione gene. rale«, V.. Gassman, N. Manfredi in A. Sordl; italijanski barvni film. VERDI. 15.15: «Un uomo chiamaito cavallo«, R. Harris; ameriški ki-nemaskope v barvah MODERNISSIMO. 15.30: «Samoa regina della gi-ungla«, E. Fenech in R. Boone. Italijanski klnema-skojje v barvah. VITTORIA. 15.00: «Addio Jeff«, A. Delan in M. Dare. Italijansko-francoski barvni film; mladini pod 18. letom prejtovedan. v katerih lahko svobodno CENTRALE. 15.30: «Franco e Ciccio sul sentiero di guerra«, P. Fran-chi in C. Ingrassia. Kinemasko-pe v barvah. / rzic govorimo v svojem jeziku, se zbiramo in se borimo še za nepriznane pravice. To je velika pridobitev gibanja, v katerem so za plemenite ideale narodne osvoboditve in draž benega napredka padli naši najbolj- i AZZURRO. 14.00: «11 dito. piu ve-ši ljudje. Saj smo samo v naši! loče del West». Barvni film vasi izgubili enajst najboljših mož. j EXCELSIOR. 14 00- «11 soriiente 'C'"”--------- ~u ^: di fuoco«, P Fonda in S StnJ berg. v barvah. »Slovencem v Italiji ob 25 letnici j preostaja še vsakdanja borba za | narodne pravice v okviru italijan-1 PUiNCIPE. j4.00: «i girasoli«, S. ske ustave in deželnega statuta ter na temelju obljub italijanskih obia- Loren in M. Mastroianni. Barvni film. sti in politikov. Naš narodni obstoj s. M,CHELE 14.00 «1 disertori di in razvoj pg bomo zagotovili s kre pitvijo naše narodne zavesti, z našim vključevanjem v slovenske kulturne in prosvetne ustanove, s slovensko šolo, z uveljavljanjem slovenskega jezika, kot naše naj j dražje svetinje.* Svoj govor je Vid Primožič za- j ključil z ugotovitvami, da se je j treba boriti z enotno politično ak cijo za dosego manjšinskega zakona. Prisotni so njegov govor nagradili s ploskanjem. Sledil je kulturni del prireditve, člani Primorskega gledališče iz Nove Gorice so priredili »Partizanski miting*, v katerem so starejši vaščani obudili spomine na partizansko borbo. Nastopil je tudi «Briški oktet*, ki je zapel več narodnih in partizanskih pesmi. Gledališke igralce in pevce so Gabrci nagradili z navdušenim ploskanjem in si zaželeli še takih prireditev. POSEBNE IZREDNO PONUDBE POVOLJNE VSEGA CENE BLAGA Odvzeti šoferski dovoljenji Goriška prefektura je dne 23. t.m. odvzela šofersko dovoljenje Pier-giovanniju Semerboniju iz Gorice, ki je vozil po levi strani na ovinku svoj avto blizu Doberdoba ter pri tem povozil ln hudo poškodoval tri vojake, ki so šli peš na le-vi strani v isto smer. Povoženi vojak Dejana je včeraj umrl v videmski bolnišnici. Dne 24. t. m. pa so za dve leti odvzeli vozno dovoljenje tudi šoferju Adelohiju Zullaniju tudi zaradi prometne nesreče too se je peljal z avtom fiat 500 v Ogleju. «Števerjanski vestnik» Te dni smo prejeli letošnjo 4. številko tšteverjanskega vestnika», ki ga izdaja SKPD v Steverjanu V Vestniku je članek o pripravah za volitve v Kmečko bolniško blagajno v Steverjanu, o gostovanju gledališča iz Nove Gorice ter pregled kulturnega koledarja SKPD za ta mesec. J.P. piše o pomladnem delu v vinogradu, na koncu pa je še poročilo o delovanju športnega združenja «Brda* s posebnim ozirom na sodelovanje v odbojkarskem prvenstvu. fort Utah«, S. Brady in J. Rus-sel. Barvni film. — podatek «11 vento contro tutti« Barvna slika, niča Vrmi Goricii SOČA (Nova Gorica): «Marisol potuje v Rto«, špan. barvni film — ob 18. in 20 uri. DESKLE: «Mrtev ali živ«, amer. barvni film — ob 20. uri. SF.MPAS: «Bodi tako dobra«, franc, barvni film — ob 20. uri. SVOBODA (Šempeter): «Imenujejo me tujca«, amer .-ital. barvna film — ob 18. In 20. uri. RENČE: «Ugani kdo pride na večerjo«, amer barvni film — ob 20. uri. PRVACINA: «Nežna leta«, franc, barvni film — ob 20. uri KANAL: «Operacija Leontina«, francoski barvni film — ob 20. uri. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna SORANZO, Korzo Verdi 57 - tel 28-79, V TRŽIČU V Tržiču je danes ves dan In ponoči dežurna lekarna «S NICOLO* dr. Olivetti — Ul 1. magglo 94 — tel. 73328. Iz goriškciui nialirni-^H urada Dne 23. aprila sta se v goriški občini rodite dva otroka in umrli so 4 ljudje. Rojstva: Alessandra Rizzo tn A-lessandra Faresi Umrli: gospodinja 56-letna Maria Troncar; 86-lei.na Natal ina Cosulleh de Pečine: 50-letni Attilio Pascolet-ti in delavec 47-tetni Milan Brisco. tl arov! in prispe mm Za Dijaško matico namesto cvetja na grob Jožefa Perica iz Dola sta darovala Viktor in Lidija Vižintin iz Pevme 5000 lir Za krvno banko: v spomin inž. Olivattja sta darovala Lionella in Cesare Devetag 10.000 lir — osebje mestnih avtobusov v počastitev spomina Giuseppa Rigonata .očeta inž. Oudrina Rigonata, ravnatelja občinskih podjetij so nabrala v Isti namen 15.000 lir. 25. april - dan vstaje v severni Italiji Svoboda ni bila nikomur darovana Na današnji dan pred 25 leti se je v severni Italiji ljudstvo dvignilo k uporu da bi se osvobodilo okupatorja in njegovega domačega pomočnika. V nefcaj dneh so bila svobodna velika mesta in središča, ki so jih do tedaj imeli pod kontrolo nacisti in fašisti. Hkrati pa je v te kraje prodirala zavezniška vojska, ki je pogosto prihajala v ze osvobojena mesta. Toda mogočni ljudsiki val, ki je zajel vso severno Italijo, ni prišel sam od sebe. Antifašistične sile so se proti fašizmu borile ves čas, od prvega poloma fašizma v poletju 1943 dalje pa so se antifašistične sile lotile še intenzivnejšega boja: po italijanskih gozdovih so nastajale čete, brigade, divizije, ki so se s sovražnikom spoprijemale »frontalno*, z orožjem, po tovarnah so se antifašisti borili proti sovražniku s sabotažnimi dejanji, kmet pa tudi ni ostal ob strani in je svoj boj izkazoval tudi s tem, da svojega pridelka ni oddajal v obvezni odkup, pač pa raje partizanom. Skratka, sovražnik je na vsakem koraku naletaval na odpor. Teda ta cdpor, ki so ga vodile že preizkušene antifašistične sile, ni bil lahek. Nacisti in fašisti so se v svojem onemoglem besu znašali nad vsakomur, ka se jim je postavil po robu ali se jim je vsaj zdel sovražno razpoložen. Kako težavna je bila ta borba, nam bo povedalo nekaj odstavkov iz knjige «Vent’anmi di re&istenza al fa-scismo», ki jo je napisal Arman-do Gavagrin. V 'tej knjigi med «ruaim beremo: „t> tem ko je bila skozi vse poetje partizanska vojska v ofenzivi se niso prenehale niti stavke. Nasprotno, nadaljujejo se z doslednostjo, ki "c da fašistom, do sape in se c čajo, dokler ne dosežejo ob mogočnih stavk od 29. sept? in 24. novembra 1944 ter 28. v a 1945. Proizvodnja, jasno, upada: grafikoni to izrazito dokazujejo. «Življenje prebivalstva je vedno težje. Primanjkuje celo tiste hrane, ki je zagotovljena z nakaznicami. Celo do teh skromnih obrokov ni možno priti. Kdor je brez iniciative, je lačen, kdor ima kaj iniciative, se pač znajde na račun črne borze, in sicer tako da se sam, peča z njo, ali pa da prenaša njene posledice. Toda s tem, da se človek znajde, se hkrati spravlja v nevarnost, kajti zakonski predpisi so glede tega strogi, pa čeprav vsakdo nadaljuje s tem, da išče kakršen koli izhod. «Podhranjenost doseza že precejšnje meje in v nekaterih velikih podjetjih so izvedli celo tehtanje delavcev. V sorazmerju s tem raste nasilje, sovraštvo. In to iz dnem v dan. Vizija bližnje zmage ne zadošča niti za to, da bi krili potrebe, niti za to, da bi kaznovali tirana. In vendar zavezniki napredujejo in, končno, dva meseca za razdaljo med Rimom in Firencami, niti niso tako dolga. Toda italijansko ljudstvo ne more več prenašati težav. *Bitka za Firence bo ostala v zgodovini Italije. Vstajo je pripravil Osvobodilni odbor, ki je že od samega začetka vodil zelo odločno borbo in odklonil sleherni fašistični predPog za sožitje, Nemcem, ki so grozili, pa je odgovoril, da bodo izgnani s silo. «Komaj so se zavezniki približali, se je začela bitka. Tretjega avgusta je bilo proglašeno izjemno stanje. V noči na 4. avgust so Nemci pognali v zrak mostove na Arnu, še prej pa so iz okolice izselili ljudi. Od tega trenutku dalje se boj vrši v mestu samem, pa čeprav je bil znak za upor dan za 11. avgust. Ta znak je bil dan z zvonovi na Palazzo Vecchio. «Medtem so se na desni obali Arna partizanske formacije, ki so prihitele s hribov pridružile mestnim borbenim silam. Začne se boj z nemškimi zadnjimi stražami. Bitka postaja vedno bolj ostra, kajti partizani se morajo boriti proti sovražniku, ki je opremljen z modernim orožjem in ki ga zavezniško topništvo ne doseže. Precejšen uspeh je imela skupina italijanskih padalcev, ki so jo Anglo-Američani odvrgli v pomoč partizanom, da bi uničili skupino prostostrel-cev. *Boj se je z različnimi rezultati razpotegnil od 3. avgusta do 1. septembra. Kljub velkim žrtvam in kljub zapoznelemu posegu zaveznikov, so bili Nemci izgnani iz mesta in okolice. Komaj 1. septembra so Anglo-Američani «pre-koračili vso črto, ki so jo imeli v rokah rodoljubi». tTako se ]e končala najdaljša in najbolj slavna vstaja v italiji-janskih mestih v razdobju med 8. septembrom 1943. in 25. aprilom 1945. «Politični rezultat te vstaje pa je še večji od vojaškega. Prvič v nekem velikem italijanskem mestu je — 11. avgusta — osvobodilni odbor prevzel oblast kot predstavnik ljudstva in na pooblastilo demokratične vlade svobodne Italije. cNauk, ki so ga dale Firence, ni ostal brez ploda: prav v tistih dneh je v Milanu m Piazzale Loretto žrtvovalo svoje življenje 15 milanskih junakov. Seveda ni bilo vse tako enostavno, ni vse tekilo tako gladko, kot je tu zapisano. Da bi se mogle partizanske enote priključiti florentinskemu prebivalstvu v u-poru, so bile potrebne dolge priprave, hi so zahtevale veliko poguma, veliko larvi. To je razvidno iz naslednjih podatkov. «Partizanski ofenzivi v poletju 1944. je sledila jeseni ostra, divja nemška protiofenziva, ki so jo izvedli na vseh področjih, še posebej v Emiliji. In to zato, da bi si ohranili proste ceste za dobavo hrane in orožja gotski črti in v obratno smer. In v Venetu, kjer so prim avljali nove obrambne črte vzdolž cest, ki vodijo v Nemčijo. Močne nacifašistične sile so na eni strani napadle področje Piacenze in Modene, na drugi strani pa visokogorje v Venetu, v Kar-niji in tudi v Furlaniji. V bitkah, ki so mejile že na obup, so se naši partizani borili pogosto proti sovražniku, ki je bil neizmerno močnejši tako po številu vojakov, kot po oborožitvi. Naše brigade na področju Cadora, Monte Grappc in Asiaga je napadlo _ več kot 30 tisoč Nemcev in fašistov, ki so tu pustili več tisoč mrtvih in ki so zato dali duška svojemu besu s tem, da so pobili veliko ljudi. tVelika očiščevalna akcija je bila 8., 9. in 10. septembra — s sodelovanjem republikinskih alpin-cev iz Conegliana — na vsem področju Alpaga, Bosco de Cansiglio, Val Cellina. Na desetine in desetine «sumljivih» oseb je bilo surovo pobitih. (Nekega partizana brigate tMammolo* so živega sežgali v predoru Andreis). Na stotine hiš so požgali in vas Bascis na Italijanski partizani so bili proti koncu borbe kar dobro opremljeni, vendar si ne smemo misliti, da so kar tako razpolagali z radijskimi postajami. Na sliki je radijska postaja z radijskimi delavci, vendar ne kake enote, pač pa naprava in uredništvo radijske postaje Radio Libera. IZ UMETNOSTNIH GALEIHJ Na Opčinah je veliko umetnikov - amaterjev Razstava v dvorani SPD «Tabom> je razveseljiv dogodek, ki s trinajstimi razstavljavci odkriva prav visoko kulturno zanimanje na Opčinah za vse, kar zadeva likovno umetnost. Odlični so kiparji. Sergij Sosič tvori kipe z na-kapanjem svinca, Marij Sosič pa z varjenjem železa. Oba dosežeta bogato površinsko obdelano razgibanost bodisi v abstraktno ali drugače resničnostno dovršenih delih, dočim Janka Guština odlikuje čistoča iz pestrih kamenin iz-struženih izdelkov. V sliKanju vsekakor prednjači Atilij Kralj, ki je dovršen risar in sproščen pokrajinar, akvarelist, že zrel umetnik ter je čudno, da ga nismo še srečali na tržaških razstavah. Razstavljala pa je že izven Trsta Marija Vidau in to z uspehom, ki ga potrjujeta obe prejeti nagradni diplomi za tihožitja v olju po sledeh predvojnih mojstrov. Jelka Daneu, ki se zadnjo dobo uveljavlja tudi v tisku, morda prav zato prikazuje že nekoč razstavljene linoreze ekspresionistično asketske globine. Vsi navedeni kažejo določeno slikarsko izobrazbo, katera v večji mnogostranosti izstopa pri Imnki Kalc. Dobra je njena v les vžgana slika, kot tudi akvareli hiš in pestrejša slika akvarija. Dovrše- no pa je odtisnjeno čmo-belo tihožitje. Pravo odkritje razstave pa bi bila Pavla Uhelj-Puričeva, ki je lani vzela barve hčerke — srednješolke in naslikala olja z izredno voljo. So to glave ljudi in živali ter cvetlice. Vendar bi ji svetovali, naj ne posnema preživelih vzorcev, temveč naj slika tako, kakor je naslikala sproščeni šopek cvetlic v svetli vazi. Začetništvo, ki je opazno v slikah Karla Bratuža in Milana Bizjaka pa ni slabo. Oba bi se s trajnejšo vajo gotovo povzpela do dobrega slikanja, posebno če bi ostala v okviru naivnega slikarstva. Da nam pa bodočnost na Opčinah obeta še kak slikarski talent, to je opazno v delih učencev nižje srednje šole «Srečko Kosoveh, ki jih uči profesorica Dirakova. Starc, Trento, Kralj, Milkovič, Helena Verbič in še drugi prednjačijo v linorezih, temperah in z reliefi izdelanimi z nalepljanjem konopljene vrvice. Talent, ki pa ni dozorel zaradi prerane smrti, je bil gotovo gojenec piranske pomorske šole Jadran Dolenc, ki bi postal morda tudi dober ilustrator. Pestrost lepo urejene razstave pa sodobno poživljata prikaza fotografske spretnosti, v barvnih posnetkih in v črno-velih povečavah, ki sta jih napravila Pahor in Škerlavaj. MILKO BAMBIČ ■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII V AJDOVŠČINI SE PRIPRAVLJAJO NA VELIKO SLAVJE Kratek obračun ob 25. obletnici umestitve prve slovenske vlade Nesramnosti, ki se uganjajo na pošti z našim listom in nam namenjenimi uradnimi dopisi pustnega ravnateljstva, presegajo že vse meje. Tako smo prejeli danes, v torek, uradni dopis poštnega ravnateljstva št. 14114/5a od 27.4. t.l., s podpisom komisarja Rossinija, da so dovoljene časniške brzojavke po znižani ceni v Polsko preko Av-strije-Čehoslovaške in da znaša pristojbina 16 stotink za besedo poleg menjalnega nadavka. Ta dopis je bil tako zmečkan, da je bilo očitno, da ga je nekdo zmečkal v pesti in vrgel v koš ter so ga šele pozneje zopet poiskali, deli v ovitek in ga poslali nam, češ za slovenski list je itak vse dobro. Druga nesramnost: Pošta nam je vrnila danes tri zavoje lista, poslanega razpro-dajalcu A. Trtojeviču v Reki. Vsi trije so imeli na obeh straneh prilepljen bel papir, na njem pa z modrim svinčnikom napisana tale nesramnost: zBacite je u 00. Tokove svinjarije neče imati čast, da če se u Fiume d'ltalia prodava-ti!!!» Na drugi strani pa: «Stavite je u muzeum. Takove svinjarije neče imati čast, da če se u Fiume d’Italija prodavati!!!» Višjemu poštnemu ravnateljstvu so te corpa delicti na razpolago v našem uredništvu in zahtevamo, da nemudoma uvede preiskave, od kod izhajajo te nesramnosti. Ako ne dobimo v treh dneh obvestila o uvedeni preiskavi, se obrnemo naravnost m tisto mesto v Rimu, odkoder neprestano prihajajo zagotovila o nepristranskem postopanju napram Jugoslovenom v zasedenem ozemlju, in prepričani smo, da se potem že najde kdo, ki napravi red na tržaški pošti! Edinost, 28.4.1920, 101, 2 Danes je na področju Ajdovščine zaposlenih v industriji skoraj desetkrat več delovnih moči kot pred osvoboditvijo (Nadaljevanje na 6. strani) Čez deset dni, 5. maja bo 25 let, odkar je slovenski narod prvič dobil svojo vlado. Najvidnejši predstavniki Slovencev so se tedaj zbrali v Ajdovščini, kjer so v kino dvorani imeli srečanje. Tu so izbrali prvega predsednika vlade ^pti^i-^i^riča, za podpredsednika pa so določili Marjana Breclja. Ajdovščina sedaj pripravlja veliko spominsko svečanost tega dne, od katerega je preteklo že 25 let, ki so v tej občini marsikaj spremenila. Na področju ajdovske občine živi danes 22.000 oseb, od katerih se 28 odst. ukvarja s kmetijstvom, 72 odst. pa živi od dohodkov iz delovnega razmerja. Občina, v kateri je 118 oseb umrlo v koncentracijskih taboriščih, 312 pa je bilo žrtev v drugi svetovni vojni, je dala približno 1400 borcev NOV, 1600 občanov, od katerih je bilo skupno 745 žensk, pa je aktivno sodelovalo. Ob koncu vojne se je na tem področju začela razvijati industrija, ki je prej skoraj ni bilo, razen žage »Rizzato* in nekaterih drugih manj važnih objektov. Razvoj pa je seveda terjal svoje, mnogo kmetov je zapustilo svojo zemljo in odšlo v tovarne. Sicer pa je sedaj na področju, ki je leta 1939 zaposlovalo le 500 prebivalcev, zaposlenih skoraj desetkrat več, to je 4947 oseb. H........mili,........1 IIII lil IK11 ■ I Ml IIIIKI IM mm IMI lil I lil III......IM III11........ I >■< Ml IIIIIIIIMIIII IM ■■■ IIIIM IM...III111III1111II11111 ■ • 11111II11 ..I ■ ■ IIIIIIIIMII1111 ■ II111U Na šoli svetega Cirila in Metoda proslavili 25 let obnovitve šole hvalil vsem, ki so se prireditve udeležili, predvsem župniku, ki je dal na razpolago dvorano. V programu so nastopili združeni pevski zbori s katinarske in svetoivanske šole, ki so zapeli štiri pesmi ob spremljavi kitare in harmonike. Nato je sledila zborna recitacija dijakov svetoivanske šole, nakar je skupina dijakov obeh šol zaigrala na harmonike in kitare nekaj srbskih. Sledila je deklamacija dijakov svetoivanske šole ter dramatiziran prizor iz A-škerčeve sSvetopolkove oporoke», ki so ga odigrali dijaki katinarske šole. Slika iz »Panonske zgodbe, ki so jo uprizorili svetoivanski dijaki V sredo zvečer je bila v Mariji- i nem domu pri Sv. Ivanu priredi- I tev ob 25. obletnici obnovitve slo-venskih šol na Tržaškem. Prireditev je organizirala srednja šola sv. Cirila in Metoda v Trstu, ki je tudi izvedla program. Gre za prireditev, ki spada v sklop proslav, ki bodo letos v počastitev te važne obletnice in ki se bodo zaključile z osrednjo proslavo, ki jo bo pripravil poseben pripravljalni odbor. Proslavo je otvoril ravnatelj šole prof. Edi Žetko, ki je med drugim rekel: «Letos praznujejo Slovenci 25. obletnico obnovitve slovenske šole. Mislim, da se vsi zavedamo pomembnosti te obletnice in to ne samo šolniki in dijaki, temveč vsa slovenska javnost. Odbor, ki bo pripravil vse naslednje prireditve, bo med drugim organitirai osrednjo proslavo v Kulturnem domu v Trstu, ki bo ob koncu šolskega leta. Razen te proslave bo tudi skupna razstava risb, nastop pevskih zborov in še razna športna tekmovanja. Izdana bo tudi bro- okvir tega obširnega programa spada tudi naša današnja prireditev, ki smo jo lahko izvedli le ob pomoči in podpori vseh naših profesorjev in dijakov, ki so se potrudili, da je bil program lep in zanimiv.* Ob koncu se je prof. Žetko za- Na programu sta bila še baletna točka in nastop dveh dijakov harmonikarjev katinarske šole. Program je zaključila igra v sedmih slikah «Panonska zgodba», to je igra iz časov sv. Cirila in Metoda, po katerih nosi omenjena šola tudi ime. Bogat in zanimiv program je napovedovala dijakinja Cinzia Nie-brant. Starši in drugi poslušalci so nastopajoče nagradili z zasluženim aplavzom. Od leta 1963 do leta 1969 je pre--cej- naraste! tudi narodni dohodek: od leta 1563, ko je bilo narodnega dohodka skupno 57.520.000 ND, kar je dalo 2.697 ND. na prebivalca, je narodni dohodek narastel na 168.170.000 ND, kar znaša 7.860 ND letno na prebivalca. Do konca leta 1965 so za gradnje raznih občinskih objektov potrošili 6.000.000 ND, v naslednjih petih letih pa še 9.500.000 ND. Pri tem je bilo veliko manj stroškov zaradi prostovoljnega dela občanov. Med drugim so s prispevki za gradnjo in s prostovoljnim delom občanov popravili ali zgradili številne vodovode, kot v Vipavi, Ajdovščini, Štomažu, Brjah, v Dolen.em, Za-pužah, Gojačah in drugih krajih. Zgradili so mnoge zadružne domove, kultumo-prosvetae in športne objekte, med katerimi so najvidnejši dom kulture v Ajdovščini, ki premore 350 sedežev in so ga zgradili na pogorišču prejšnje dvorane; na novo so zgradili tudi kino dvorano, v kateri so ustanovili prvo slovensko vlado. V Vipavi je nastal nov gasilski dom. V Ajdovščini so zgradili tri nova šolska poslopja, nove šole pa so nastale tudi v Vipavi, Črničah in Kamnjah. Po vojni so vse hiše dobile elektriko. Najprej so napeljali 125 km omrežja nizke napetosti, zgradili pa so 30 transformatorskih postaj, 7 takih postaj so rekonstruirali, zgradili so 80 km daljnovodov, 48 km daljnovodov pa so rekonstruirali. V 25 letih so v ajdovski občini popravili mnogo cest, zgradili nekaj novih, izboljšala pa se je tudi avtobusna zveza, tako da ima sedaj sleherno naselje avtobusno zvezo z Ajdovščino. S tem v zvezi je naraslo tudi število motornih vozil. Leta 1939 je balo v občini le nekaj desetin motornih vozil, leta 1965 jih je bilo že 1170, ob koncu leta 1969 pa že 3200, kar pomeni, da je danes vsak sedmi občan motoriziran, medtem ko pride v Sloveniji eno vozilo na vsakih 12 prebivalcev. Tudi število stanovanj se je v 25 letih zelo povečalo. Od leta 1919 do leta 1945 so na območju sedanje občine zgradili le 320 stanovanj, od konca vojne do leta 1969 pa 670 stanovanj. Medtem ko so leta 1939 imeli v tej občini le nekaj desetin radijskih sprejemnikov. pride sedaj en radijski sprejemnik na vsakih pet prebivalcev, en televizijski sprejemnik pa na vsakih 18 prebivalcev, kar pomeni, da je v občini 4600 radijskih sprejemnikov in 1200 televizijskih sprejemnikov. Velik napredek je opaziti tudi, kar se tiče šolstva, prosvete, športa. zdravstva in socialnega varstva. V ajdovski občini delujejo danes 4 osemletke, v Ajdovščini je gimnazija, ki ima 151 dijakov, mnogo pa je šol, ki so le zunanji oddelki štirih osemletk, šoloobveznih otrok je 2932. V Vrhpolju deluje poseben vzgojni zavod za defektne šoloobvezne otroke, v Vipavi pa je zavod za otroke z duševnimi motnjami. 129 predšolskih otrok obiskuje vrtca v Ajdovščini in Črničah. Leta 1965 je bilo v občini 64 oseb z visoko izobrazbo, 34 pa z višjo. Leta 1969 je to število naraslo na 82 oseb z visoko, 97 z višjo in 461 s srednjo izobrazbo. Občina štipendira sedaj 207 študentov. Prosveta se je predvsem za časa NOB zelo razmahnila, ko je skoraj vsaka vas imela dramsko skupino in pevski zbor. Sedaj tak način dela ni več primeren, zato se v občini udejstvuje moški pevski zbor »Srečko Kosovel* iz Ajdovščine, ki ima 50 članov in ga prištevajo med najboljše v Sloveniji. Od leta 1949 deluje v Ajdovščini tudi Vojkova delavska univerza, ki skrbi za izobraževanje odraslih. V Ajdovščini pa je tudi Lavričeva knjižnica, ki premore 6400 knjig. Podoben razmah je nastal tudi v športu, zdravstvu in socialnem varstvu. Po vojni, ki je v občini pustila hude posledice, je moralo gospodarstvo na novo nastati, v povojni dobi pa se je zelo razmahnilo. Za kmetijstvo je v občini pomembna Kmetijsko-vinarska zadruga, ki ima najpomembnejši objekt v Vipavi, in sicer vinsko klet. Medtem ko ustvarja KVZ Vipava 5,76 HOROSKOP sura, ki naj prikaže razvoj slovenske šole od leta 1945 do danes. V OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ugoden trenutek za uveljavljanje načrta. Poiščite si počitka, da bi pozabili na težave. BIK (od 21.4. do 20.5.) Če hočete ohraniti svobodo, ne sprejemajte novih nalog. Viharno družinsko ozračje se bo pomirilo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Odlične možnosti za manjše in večje I posle. Nekdo bo nasprotoval vašemu čustvenemu načrtu. RAK (od 22.6. do 22.7.) Sreča vam danes ne bo naklonjena. Ne jemljite si preveč k srcu lahkomiselnosti osebe, ki jo ljubite. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne izgubite potrpežljivosti v zvezi z nekim delom. Če boste odkritosrčni, se bo spor v družini rešil v vašo korist, i DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne zaupajte svojih načrtov vsakomur. Odlično razumevanje z ljubljeno o-sebo. Prizor iz Svetopolkove oporoke, ki so jo podali dijaki katinarske šole TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne j nezapažena. zanemarjajte koristnih zavezništev. Izogibajte se pogovorov, ki so bolj podobni opravljanju. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Nemudoma izkoristite neko nepredvideno ugodno priložnost. Skušajte objektivno ocenjevati stališča drage osebe. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Poklicna srečanja vam bodo omogočila obogatitev strokovnega znanja. Zabavno prijateljsko srečanje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dobre možnosti za uspeh neke nove pobude. Izkoristite svoj prosti čas za razglabljanje o neki intimni zadevi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne podcenjujte svojih poslovnih tekmecev. Mnogo bolje bo, če se vzdržite sleherne kritike. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan bo primeren za oddih in razvedrilo. Iskrenost vaših čustev ne bo ostala odst. narodnega dohodka v občini, znaša delež zasebnega kmetijstva pri tem dohodku 27 odst. Kar se tiče industrijskih objektov, so najvažnejši tekstilna tovarna v Ajdovščini, v kateri je zaposlenih 825 delavcev: «Fructal» v Ajdovščini, zaposluje 477 delavcev; trgovsko podjetje »MLINOTEST* v Ajdoyšflini z 822 delavci, lesno podjetje s,u§13 delavci, tovarna poljedelskega orodja v Batujah, ki zaposluje 150 delavcev, in gradbeno podjetje »PRIMOR-JE», ki zaposluje 1100 delavcev. Poleg te industrije je v občini še živo obrtništvo, s katerim se ukvarja 239 delavcev. V spomin na čas pred 25 leti, ki je omogočil celotno rast občine, pripravlja poseben organizacijski odbor v Ajdovščini že celo leto spored proslav, od katerih bo nedvomno najpomembnejša 3. maja v Ajdovščini. Ob 9. uri bo slavnostna seja izvršnega sveta SR Slovenije in skupščine občine Ajdovščine z govorom predsednika izvršnega sveta tov. Staneta Kavčiča v dvorani prve slovenske vlade (kino dvorana). Ob 11. uri bo množično zborovanje na Policah v Ajdovščini z govorom podpredsednika zvezi. _ skupščine dr. Marjana Breclja in nastopom združenih primorskih pevskih zborov. (Nadaljevanje m 6. strani) Našim zvestim čitateljem in vsemu našemu narodu! Dan, ki smo ga z žalostjo videli bližati se in skušali zadrževati do ekrajnih mej, končno pa morali določiti za konec tekočega poletja — ta dan, ki je prišel že sedaj, kar tihoma in nepričakovano. (...) S to številko preneha ((Edinosti izhajati kot dnevnik, s prihodnjo, ki izide v torek, 25. t.m. prične izhajati trikrat na teden, ob torkih, četrtkih in sobotah. (...) Zagotavljamo vam slovestno da smo se uklonili samo sili razmer, ki bi ji bila naša dobra volja še kljubovala, ko bi ji ne morala podleči skromna sredstva, ki so nam na razpolago. Vkljub visoki ceni, ki je ravnokar po splošni vladni naredbi, celo • podvojena, povzroča list vsled izrednih razmer, ki jih je premirje poostrilo, deloma šele ustvarilo, vedno hitreje raztočo izgubo, ki je končno izrekla svoj kruti stoj! Ko smo se pečali z mislijo, da je treba prenehati z izdajanjem «Edinosti» kot dnevnika, so uredniki nastopili r zahtevo, da naj bi tudi za nje veljala italijanska časnikarska delovna pogodba, ki je vendar prikrojena za čisto druge razmere in bi posebej med tržaškimi dnevniki finančno najmanj podprtemu, «Edinosti», naložila najtežja bremena. (...) Stavka uredniškega osebja pa, ki je nastopila tako hipno in nepričakovano, nas sili uresničiti še danes sklep, čigar izvršitev smo bi'i odložili do konca tekočega poletja. (...) «EdinosU se v neugodnih gospodarskih razmerah skrči, zmanjša, ali se ne omaje in ne omahne. Z vstrajnim delom bomo vsi skupaj v trdnem upanju pripravljali dan, ko se naša «Edinost», zvesta spremljevalka primorskih Jugoslo-venov v veselih in žalostnih dneh, spet razvije v dnevnik in povzame svojo vsakdanjo pot med naš jugoslovenski narod, kot budilki, kot glasnica boljših dni. «Edinost», 22. 5. 1920, 121, 1 »Mladika* Te dni je izšla druga številk? tega edinega kulturnega dvomesee- I niika' v zasedenem ozemlju z naslednjo vsebino: Ivan Balog, Svc togomskii Materi, L. C.: Vera-i11 cerkev za delavski stan (apologe- j tične misli), J.: Marsikomu. Mia* denka bodi podbudna in vljudna J.: Oj radosti, J. K.: Rojaki, va; ša oporoka, Ivan Rejec: Rusa1 kmet in komunizem (nadaljeri' j nje), L.: Razširjanje zemljiš** lasti, Domen: V teh majhnih dneh zgodi se tvoja volja, S. Marčen Jekilema volja, P. E.: Nekaj ,1! vrtov sv. Frančiška, J.: Veaf. moj, J. K.: Dekliškim srcem. P11' povedni del: (...). Domači odffl? vi — Razgled po svetu — To* ono — Da se razumemo (ure«'1 — Listnica uredništva in upra(' ništva. »Edinost*, 29. 5. 1920, 124, » Občni zbor Dramatičnega društva V Trstu se je vršil v soboP' dne 15. t. m., v gledališčni rani «Narodnega doma» ob udeležbi članov in prijateljev štva občni zbor tega društva. je le-to eminentne kulturne nosti za naš živelj ob sinji AdVj je potrebno, da poročamo obj* neje o njegovem zadnjem občF zboru. (Mi bomo le povzeli & novejše podatke). Poročilo predsednika dr. Air lebta' Društvo je imelo teži1* stališče vsled novih razmer, ® J vkljub temu storilo svojo dolžil Letošnja sezona ni v nobenem F. ru zaostajala za ono lanskega ta, čeprav je bilo več teia*lt radi okupacije in odcepitve ^ : stale slovenske domovine. Tez*1' so bile pri sestari repertoar ker si nismo mogli nabaviti * volj knjig (:..). Dramsko gleF šče v Ljubljani nam je sicer na razpolago par del, ki svU> • „ 4-Z____ .. rr„..4 H s težavo dobili v Trst, toda ta dela niso bila prikladna zfld oder in smo si morali sami F’ gati včasih z improviziranimi n vodi. (...). Poročilo tajnika: Društvo j*J melo v tej sezoni 97 priredite^, katerih so bile vse dramske F. ditve, razen enega plesa na Ff torek in enega koncerta. Ena Fj "V angažirano osebje, dočim sta ^ štvena režiserja gg. Kralj *” < - - imela častna večera z delnitf j ........................F. potrebi. Na teden je imelo j štvo po tri predstave, odbor vsak teden eno sejo. (...). Gledališče je bilo v spl05 ( dobro obiskano; nabito podpri zadnji predstavi v sezontr ženi s častnim večerom simpatičnega igralca in g. Sile. (...). Blagajnikovo poročilo:. Dramskih prireditev je bilo •:« so dajale povprečni inkaso ™ j Skupni dohodki teh predsta*\ znašali 59.819,05 lir (...)■ VJj okrepitve svojih financ je dF ............................. tvi, ki sta se obe dobro (brutto inkaso lir 8.596,25). J (Društvo je zaradi PoVfJ stroškov za 17.000 lir presegaj račun. 12.500 lir so morali ) čati za novi davek na vSyl ki je bil tokrat prvič uvedfbJ nam ni bilo treba zatvorid fj lišče že med sezono, se 'J zahvaliti le velikodušnim nikom in dobrotnikom, ki v največji stiski priskočili Zjk moč. (...). Vsi prejemki dLI so znašali v zadnji sezoni tisoč 222.69 in vsi izdatki ri soč 926.43 lir. (...). »Edinost*. 29. 5. 1920, »MS SOBOTA, 25. APRILA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- ročila: 8.30 Godala: 9.00 Promenadni koncert; 9.30 Karakteristični ansambli: 10.00 Partizanske; 10.20 Tržaška rižarna v filmu A. Žerjala; 10.40 Kozina: «Ilova go ra* in «padlim»; 11.40 Ritmi in pesmi: 12.10 Kulturni odmevi; 12.30 Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu: 16.10 Operete; 16.20 Pregelj: «Otrooi sonca*; 16.50 Orkestri in zbori; 17.30 Program za mladino: 18.15 Kvintet B. Lesjaka; 18.30 Tržaški ansambel; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Zabavali vas bodo: 20.45 Kozak; «Afera». TRST 12.00 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Mladina in univerza; 15.25 Pesmi; 16.25 Domači avtorji. KOPER 6.30, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Operetna glasba; 10.30 Orkester Race; 11.00 Plošče Du rium; 11.30 Današnji pevci; 12.45 Glasba po željah;' 14.05 Ansambel lahke glasbe; 15.30 V ritmu z mla dimi; 16.20 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 17.10 Pevec dneva; 17.30 Izbrali ste; 18.40 Parada orkestrov; 19.00 Poje H. Shapdro; 19.30 Prenos RL; 22.10 in 22.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00. 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Partizanske; 12.00 Kontrapunkt; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.04 Program s Patty Pravo; 15.35 Znanstvena oddaja; 16.00 Oddaja za bolnike; 17.10 Veliki variete; 18.30 Ital. partizan ske; 19.30 Luna park; 20.20 Jazzovski koncert; 21.05 Operni pevci: 21.45 Sto let ital. industrije; 22.00 Glasba s partizanskim navdihom. H. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila: 8.40 Budimpeštanski kvartet; 9.00 Izbrane pesmi; 10.10 in 16.00 Pio šča za poletje; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Zbori; 12.30 Program s Paolom Villaggiom; 14.00 Zakaj in kako?; 15.18 Knjižne novosti; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Glasbeni aperitiv; 20.10 Očenašek: Romeo, Julija in sence; 21.30 Brez naslova; 22.10 Ital. folklora; 22.30 Prejeli smo. III PROGRAM 10.00 Koncert; 11.15 Odrska glasba; 12.10 Debussyjevi plesi; 13.45 Violinist I. Stem; 14.35 Verdijeva opera «Luisa Miller*; 17.00 O uporu ital. ljudstva; 17.40 Glasba izven programa; 19.15 Simfonični koncert; 21.30 Radijska priredba. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.20 Od gotike do baroka; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.10 Telemannova sonata; i0.20 Vzporedna glasba: 12.20 Lottijeva sonata v treh; 12.30 Na sporedu so simfonije; 13.30 Iz Donizettijevega »D campanello*; 14.25 Komorna glasba. SLOVENIJA 6.00. 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 7.15 Inform. oddaja; 8.04 Glasbe na matineja; 9.05 Radijska šola: Prvi maj; 9.35 čez travnike zele- ne; 10.15 Pri vas doma; l^-L 2-30 i* slov. koncertne glasbe; 12 tijski nasveti; 12.40 Bratje •lik; 13.30 Priporočajo vam--’ ‘A Glasbena pravljica; 14.25 melodije; 15.40 Sopranist^ Bumbry; 16.00 Vsak dan 'Fj 17.05 Gremo v kino; 17.35 & j iz filmov; 17.45 Jezikovni J vori; 18.00 Aktualnosti; 13 ^ bimo se ob isti uri; 18.45 S nega trga; 19.15 Ansarnl Franka;' 20.00 Spozoavajni* 21.15 Glasba ne pozna mej*| Oddaja za izseljence; 23.05 mijo v novi teden. ITAL TELEVIZIJ* 12.30 Od tvarine do ži’ 13.00 Komični filmi; 13.30 nik; 14.30 športno popoldne’. Dežela Giocagio; 17.30 D*1' ?1. Mo *#.: % 17.45 Program za mladino v -------------1___i... 19-^1’ Teden dni v parlamentu; ..,, božna oddaja; 19 30 Šport !nf’ nike; 20.30 Dnevnik; 21-j»J »Le quattro giornale di 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.00 Konjske dirke; icci-Tarabusi: «11 ccnetF I U. st! 21.00 Dnevnik; 21.15 Poje .U drigo; 22.20 Na meji 22.45 Sedem dni v pariš1’1*® JUG. TELEVIZIJ* 20.00, 23.10 Poročila; šoli; 11.00 Splošna izobrazb ^ met; 11.30 Za prosvetne (fu, 17.10 Po domače; 17.40 M", helič: Svet brez sov-rast''"'^ Skupnost enakopravnih !!:,( 19.15 Ob obletnici ustanov’*, | 19.45 Cikcak; 20.35 FesWvV cev — skladateljev; virano za risanke; 22.00 v J - film. JI «e , s. s K, S,Q m s S SV s‘: 1970 PRIMORSKI dnevnik 5 — zS. aprila 1970 b udi'Mi 121, 1 številk* omesec- i z «*' (era ® apoloi? ni. Ml*" vljudna. rV a dalje**" jemljisk* lih dm*; Mard**: •Jekaj * : Ve«» :em. Pn" či oi»T r5i n upr# ), 124, * f-J* t*A ,benem inskem * teža*.* r epertoOK abavitt s ko i sicer 1 ki S7rt0 i, toda ; idna zfl , sami P°L iranim* ” srom in r«: M STADIONU «1. MAJ V TRSTU Danes start AOV Trst-Bled m težko nalogo, saj bo treba poslati na progo v zelo kratkem času nad 70 posadk. O tekmovanju smo že poročali in kolikor je bilo mogoče izvedeti po- Vsi udeleženci AOV se morajo zbrati na stadionu «1. maju danes najkasneje ob 9.30. J>anes ob 10. uri zjutraj bo na SfrjJ' w Ul l 6JUUUJ UU tmwU < gem setu pri stanju 6:2, 1:5. V polfinale ženskih posameznic so se u-vrstile Američanki Heldman in King, Francozinja Durr ter Angležinja Wade. Slovenski dijaki bodo nastopili z združenim moštvom Zois ■ Prešeren Po turnirju v odbojki in košarki se bodo slovenski dijaki udeležili tudi medšolskega nogometnega tekmovanja. Skupno z drugimi enajstimi ekipami se bodo potegovali za najboljša mesta. Glavni favorit tega tekmovanja je Volta, ki bo imela v svojih vrstah tudi nogometaše Triestine in Monfalconeja. Vendar pa imajo tudi slovenski dijaki odlične možnosti za visoko uvrstitev. Nastopile bodo naslednje reprezentance: Volta, Da Vinci, D’Aosta, Pomorska šola, Petrarca, Carli, Galilej, Oberdan, Nordio in Carducci. Slovensko ekipo pa bodo sestavljali dijaki liceja Prešeren in trgovske •MII IIMIIIIMillllllllllllll lili IIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIlllllltlllllllMIlllllllllMllllllllllllllllllllllllllllillIMnilllllllllll — JUTRI V TRSTU Z zmago nad Robarjem bi Bor ostal v D ligi Še zadnja odločilna tekma za Borove košarkarje. Zanje ni izhoda: morajo zmagati. Jutrišnji nasprotnik bo moštvo Robur iz Ra-venne, ki je v neposrednem srečanju za izpad kar na tujih tleh premagalo Zuccheri iz Bologne z vi-r Danijel sokitn izidom 73:59. »Plavi* so prav šek. tako v nedeljo zmagali z veliko razliko: odpravili so namreč Castel-franco s 64:47. Izida potrjujeta, da sta obe ekipi v formi in da bosta jutri dali vse od sebe, da bi osvojili ti dve odločilni točki. Borovci bodo zato morali že od vsega začetka trdno poprijeti vajeti igre v svoje roke, predvsem pa bodo morali zaigrati v obrambi kot znajo. Borovci so ta teden vestno trenirali in tako si lahko razlagamo optimizem, ki vlada v Borovem taboru. Vsi se namreč zavedajo velike odgovornosti, ki jih čaka, prepričani pa so, da bodo zmagali. Bor bo jutri, ob 15.30 v telovadnici Ul. Della Valle igral z naslednjo običajno postavo: Adrijan Zavadlal, Sergij Tavčar, Igor Sancin, Peter Starc, Andrej Rudes, Branko Lakovič, Aleksander Sirk, Rajmund Kralj, Boris Fabjan, Silvan Ambrožič. » « * zmago, pa uparijo, da bodo končno zaigrali kot znajo. Možna postava: Edi Čermelj, Stojan Hrvatič, Martin Kralj, Sandi Pertot, Valter Hrvatič, Renato što-kelj, Mladen Šare, Mladen Škerlj, Zavadlal, Marijan Nadli- V sredo je pripravil Aleš Kunaver tržaškim ljubiteljem gora izredno lepo predavanje o vzponu na Anapurno 2 Jutri bodo igrali tudi Borovi košarkarji, ki nastopajo v prvenstvu «prima divisione*. Naši fantje se bodo tokrat ob 9. uri v Ul. Della Valle pomerili proti močni peterki Lloyd Adriatico. Kljub temu da i-majo borovci malo možnosti za Košarkarska federacija je končno sporočila spored povratnega kola «prvenstva dečkov*. Tako Bor kot Polet bosta igrala danes in jutri. Spored je namreč naslednji: SKUPINA A L kolo, danes, 25. 4. Polet — Centro Add. (ob 11. uri), Lloyd — Hannibal (ob 11. uri) 2. kolo, 26. 4. Centro Add. — Lloyd (ob 14. uri), Hannibal — Polet (ob 11. uri) 3. kolo. 3. 5. Centro Add. — Hannibal (ob 15.30), Lloyd — Polet (ob 11. uri) SKUPINA B 1. kolo, danes, 25. 4. Bor — Mivar (ob 11. uri), Servo-lana — Don Bosco (ob 11. uri) 2. kolo, 26. 4. Mivar — Servolana (ob 11. uri), Don Bosco — Bor (ob 11. uri) 3. kolo, 3. 5. Mivar — Don Bosco (ob 11. uri), Servolana — Bor (ob 8. uri). Včeraj so odigrali prvo kolo deželnega košarkarskega turnirja v okviru mladinskih iger Ricreatori, favorit turnirja, je premagal Bor z 51:10. b. I. akademije Zois. Barve slovenskih šol bodo branili: VRATARJA: Darij Kante in Bo- BRANILCI: Danilo Košuta, Aleksander Brecelj, Darij Metlika, Savo Ušaj in Robert Franko. KRILCI: Boris Štrekelj, Marjan Čuk, Darij Grgič in Eligij Kante. NAPADALCI: Mirjam Žagar, Igor Čuk, Andrej Tavčar, Livij Caharija in Peter Starc. Za to ekipo bo seveda predstavljala največjo težavo uigranost. I-gralci namreč prihajajo iz osmih različnih društev in se nekateri med seboj komaj poznajo. Vsekakor pa bi morale imeti v tem moštvu tehnične odlike nekaterih posameznikov precej vpliva na storilnost enajsterice. Glavna teža igre bo seveda slonela na Mirjamu Žagarju, ki je v tem moštvu gotovo najboljši igralec. Turnir se bo odvijal po sistemu neposrednega izločanja: zmagovalci bodo napredovali’ v’ višje kolo, premaganci pa’ bodo izpadli. V četrtfinalu se bodo pomerile med seboj naslednje ekipe: Volta — Dante, Da Vinci — D’Aosta, Pomorska šola — Petrarca, Carli - Galilei, Oberdan — Nordio, Slovenske šole — Carducci. Po predvidevanjih bi Carducci ne smel biti za naše fante pretrd oreh, seveda pa ga ne smejo podcenjevati. Standardna ekipa slovenskih šol bo naslednja: Kante; Košuta, Brecelj: Metlika, Štrekelj, M. čuk; Grgič, Žagar, Caharija, Tavčar in L Čuk. Rezervni vratar bo Nadlišek, številko 13 pa bo nosil Franko. LIV S. Sergio B - Giarizzole C S. Sergio A SKUPINA Izidi: - Triestina 1:2 S. Giovanni - Don Bosco 1:1 Gaja - Cremcaffe 2:1 Lestvica Triestina B 7 4 3 0 19: 4 : S Giovanni 7 4 3 0 12: 5 : Don Bosco 7 4 2 1 14: 6 1 S. Sergio A 8 2 2 4 9:10 Gaja 7 2 2 3 7: 9 Cremcaffe 8 12 5 8:19 Breg 6 0 2 4 1:14 Prihodnje kolo Triestina B - Cremcaffe Don Bosco - Gaja Breg - S. Giovanni B. R. Jutri v Nabrežini ženski nogomet Proseško Primorje bo organiziralo jutri ob 11. uri v Nabrežini zanimivo nogometno tekmo: med seboj se bosta pomerili ženski enajsterici Cremcaffe iz Trsta in Fiorentina iz Firenc. Tako bodo imeli naši ljubitelji nogometa končno priložnost videti tudi nežni spol na igrišču tistega športa, ki je bil doslej domena moških. Zadnje čase se ženski nogomet vedno bolj širi itn tako so tudi v Trstu ustanovili ekipo Cremcaffe Iris, za katero bo prav jutrišnji nastop prvi. Ekipo sestavljajo sama mlada dekleta, ki so se navdušeno pripravljala za ta svoj nastop in bodo morala zdaj pokazati, česa so se naučila. Njihova naloga pa ne bo lahka, saj igra Fiorentina v A ligi in je v ženskem prvenstvu zasedla četrto mesto ter je tako med najboljšimi v Italiji. Dve igralki tega kluba (Franchin in Gelloni) igrata tudi v državni reprezentanci. Nastopata pa tudi dve Čehoslovakinji (Tarkova in Kreškova), ’ki sta prišli v ta klub iz begunskega taborišča na Padričah. Primorje je dalo pobudo za to tekmo, ker igra Fiorentina danes na stadionu Grezar na «Tržaškem tur nirju* proti ekipi SNIA Ambrosia na. Prosečani so izkoristili prilož nost in so organizirali v Nabre žini dvoboj z edinim tržaškim žen skim »moštvom*. Kolikor bi tud v Jugoslaviji ustanovili kako žen sko enajsterico, bo skušalo Primor je posredovati tudi za organiza cijo mednarodne tekme, poleg te ga pa naj bi bila jutrišnja tekma v spodbudo v našem krogu, da b ustanovili žensko ekipo. Vsekakor pa bo ta tekma prijetna novost, ki si jo bo rad ogledal vsak ljubitelj nogometa. i B. R. Naraščajniki Gaje so si preteklo nedeljo priborili z zmago nad Cremcaffe že drugi uspeh v tem prvenstvu isti; 18.45 ij4 (P V, Ansato1 la vajino ia mej*’c ,a mej«.* ; 23.05 5 IVIZIJA do iA 13.30 1 KOMAN SLOVENSKEGA NARODA Mpoldttf’ 17.30 D0 mladij entu; 1 sP°rtnfl^ 1 k; 21-J J \U le di V* *• IAL „ ke; l8-0®5 cene1"6? I 15 P<>je eji reso'i po rlah1*! EVlZlJ% Kila; 9-5®, r izobrazbi svetne 17.40 vrl stal 5 FesUfd Ilustrira dr. R. Hlavaty Judenburg f- naj fečo to ni bilo težko, ker je bilo njuno stanovanje C ^ st0 korakov oddaljeno. Z velikim trudom se . haposled posrečilo pustiti ženo samo z družino, pri tu Je, stanovala, nakar je takoj spet odšel v noč. Zavedal jv le ,Sa kliče častniška dolžnost nemudoma na delo In |\ j i na njem pokazati moža In rešiti, kar se rešiti da. tjfko bilo, da je izbruhnil upor, in tudi to mu je bilo A, £-e posledice bo lahko vse to Imelo za vojaško avto CfcOVih svojo miselnostjo je stal kot sto in sto drugih t0variSev in rojakov na strani vojaške avtoritete, ^ P**, one množice po kasarnah in barakah, se je ^ptoi le z ne,ko trpko užaljenostjo; njene duše ni mogel, V^žijo razumeti. Zavedal se je le, da pravzaprav njega n« Preveč, da ga sicer ne ljubilo, a da se mu prehu-vho ni treba bati, kakor na primer Seunigu in MObiu-_ivj a Je na tihem tudi on sovražil. Vrh tega je bil 1 Cenec" v tem trenutku je bila to naravnost drago-^0 .est— Je s*>et stal na cesti in mu je dež hladil razgreto glavo, je šele mogel prav spoznati, v katerem položaju so: po vsem mestu je pokalo kakor včasih na fronti pri kakem hudem spopadu s sovražnikom, tudi strojnice so regljale, a kadar je hrumenje nevihte nekoliko popustilo, so se slišali tudi nerazumljivi vihravi klici. Navzlic dežju in hladni noči le ni hotela popustiti vročina, ki ga je kuhala. Tedaj se je spomnil vojašnic in nadomestnih stotnij. Hitro je prisluhnil na tisto stran in glej, — tam je bilo tiho! Tja bo šel in videl, kaj se da storiti. Ko je korakal proti vojašnici, je nenadoma butnil v lajtnanta Domina, ki je menda skočil iz zemlje. Bataljonski inšpekcijon je z drugimi vred pobegnil v noč in nekaj časa brez glave tekel v smer, kamor je zginil major Mobius. Neka čudna sila ga je gnala za njim, čeprav mu tudi on ni bil prijatelj. V splošni pogreznjavi, ki je povsod aijala iz teme ter iz vseh oči, se mu je majorjeva avtoriteta le še zdela rešilna in zato je tekel za njo tudi potem, ko je ta bežala preoblečena v žensko krilo. Toda naj je brusil pete, kolikor je hotel, je vedno bolj zaostajal, dokler ni popolnoma izgubil sleda za majorjem. «Hudič!» je klel sam pri sebi in si brisal znoj s potnega čela. Počasi se je vračal, od koder je bil pritekel, prisluškujoč vedno hujšemu streljanju. In kakor bi ga poslalo samo nebo, se Je v temi nenadoma pojavil nadporočnik Kobe. Oba bi v tem trenutku najrajši drug drugemu padla okrog vratov, vendar sta potlačila občutke z nemim stiskom rok Kobetu je nocojšnja službena avtoriteta Domina prišla kakor nalašč. «V vojašnice in nadomestne stotnije na noge!« Je po kratkem premisleku rekel s hlastnim glasom In že odhitel dalja po cesti «Ali mislite, gospod kolega, da bo šlo?» «Bo šlo, kako da ne! Samo naglo. Vojašnice so zdaj še tlhe...» Zagnala sta se v tek 1n preden sta se zavedala, sta že stala pred vhodom v vojašnico. Poslopja vojašnice so stala tiha sredi teme. V prvem hipu sta zaradi tega miru bila skoraj iznenadena, potem ju je objela blagodejna zavest tistega, pod katerim se je zadela zemlja na vsem lepem podirata, pa se je navsezadnje, ko je mislil, da je že vse izgubljeno, le ustavila na trdni podlagi. «Zapovej alarm!« je ukazal Kobe svojemu tovarišu. Straža jima je takoj odprla in minuto nato je trobilo alarm. Poziv je imel zelo hiter uspeh, ker velika večina moštva še ni spala, ampak je pri temnih oknih prisluškovala pokanju po mestu. Od sobe do sobe je hitela vest: «Maršbataljon se je uprl...!« Mnogi so kaj takega že slutili, tisti pa, ki so za upor vedeli, so bili silno redki zaupniki uporniškega odbora, katerim je bila poverjena naloga pridobiti za upor tudi nadomestne stotnije ali pa jih vsaj nevtralizirati. Vendar je agitacija za udeležbo ostala brez uspeha; moštvo nadomestnih stotnij je bilo sestavljeno iz izmučenega moštva, ki se je Se krčevito držalo kasarne in se je tolažilo z raznimi drugimi izhodi, z dopusti, z raznimi komandami in drugimi zaposlitvami; mnogi med njimi so bili še bolehni. Precej je k neuspehu pripomoglo tudi to, da je bil komandant kadra, podpolkovnik Metnitz ljudomll častnik, ki svojega moštva ni izzival ln brez potrebe trpinčil, kakor je to počel pri marš-bataljonu major Mčbius. Kljub temu da je bila vsa kasarna takoj na nogah, Je trajalo vendar neverjetno dolgo, preden so vse štiri stotnije nastopile na dvorišču. Nadporočnik Kobe, ki je kot najstarejši med maloštevilnimi oficirji prevzel poveljstvo, je nestrpno skakal sem in tja, vendar si ni upal napeta ostrejših strun. Vojaki so prihajali, kakor bi vlekli lastna čreva za seboj, ali pa jih sploh ni bilo iz soban ter so jih morali šaril iskati, goniti ali celo prositi, naj vendar nastopijo. «Kaj pa bo, ali bomo šli golaž delat?« so vojaki uporno vpraševali šarže. Največ jih je moral preslišati četovodjf Rode, ki je proti svoji navadi vse tiho požrl. Take in podobni opazke so se slišale tudi še na dvorišču, še hujši odpor ps je nastal, ko so začeli razdeljevati municijo: «Kaj pa je to?« «Torej gremo res golaž delat?« «Pri tej ohcetl pa mene ne bo zraven...« «Mene tudi ne — mene tudi ne...« Naposled se je vendar posrečilo, da so se stotnije odvlekli z dvorišča. Zunaj je še vedno lil dež, čeprav je grmenji že ponehalo; tudi streljanje po mestu je postajalo slabše in strojnic že dolgo ni bilo več slišati. V zvonikih je bilo polnoči. Nadporočnik Kobe je korakal z nadomestnimi stotnijami proti taborišču. Pravzaprav se sam ni zavedal, kaj dela oziroma kakšne posledice lahko povzroči njegovo delo, Prav nekje na dnu njegovih možganov je skušal kljubovati opomin, naj tega ne dela, da iz njegovega početja lahko nastane nekaj, česar si še sam ne želi. Ampak to kljuvanje je zadušila zavest dolžnosti, tiste velike dolžnosti, ki mu je tičala v kosteh že od tistih dob, ko je drsal po šolskih klopeh. V lastno pomiritev si je spotoma skušal tudi dopovedati, da se ne more kaj posebnega zgoditi; maršbataljon se bo ustrašil velikega števila čet, ki so zoper njega, in ko bo videl, da je obkoljen, se bo kratko malo vdal. Kaj pa hočejo ti’ zapeljani, nahujskani fantje...? Četudi bi, recimo, imeli prav, kaj bo tak maršbataljon proti ogromni vojaški mašineriji' proti premoči..., en sam marSbataljon ali dva ali deset..! Vrag naj to razume! Stotnije so vedno bolj nejevoljne korakale skozi noč; medtem se je kdove kot zaneslo med vrste, kaj se je malo prej zgodilo po cestah in ulicah Judenburga. Strojnice so kosile... ceste so krvave. Glasni protesti so bili vedno bolj pogostni in so udarjali na ušesa častnikov. (Nadaljevanje sledi) SINOČI V PROSTORIH MEDNARODNEGA ODBORA ŠTUDENTSKE SKUPNOSTI Sestanek predstavnikov tržaških visokošoicev s člani odbora ljubljanske študentske skupnosti V kratkem stiki na ravni študijskih in ielovnih skupin - Solidarnost z grškimi študenti Sinoči sta se v prostorih medna- veže obe študentski skupnosti in ju rednega odbora študentske skupno sti na Trgu revolucije sestali predstavniki tržaškega študentskega gibanja, t. j. predsednik študentske skupščine Aldo Collecni in podpredsednik izvršnega odbora ljubljanske študentske skupnosti Ciril Ba-ševič. Slovenske študente so zastopali še Franci Pivc, Cvetka Tot (univerzitetni komite ZKS), republiški poslanec Tone Remc, Peter Kuhar za «Tribuno* in drugi člani kluba zamejskih študentov, tržaških visokošoicev, ki posedajo ljubljansko univerzo. Tržaške študente so, poleg predsednika Colleonija zastopali še socialistični študent Trdero, Slovenec Jožko Morelj, Ovldio Pesa, Lan-za in Mayer. V samem začetku srečanja, ki je drugo po vrsti, se je med obema predstavništva-na ustvarilo prisrčno delovno o-zračje, katerega ni motilo niti dolgovezno prevajanje posegov. Izkušnje slovenskega študentskega gibanja, ki skuša ustvarjati nov koncept študentske organizacije, sloni na samoupravljanju in kritični prisotnosti v skupnosti jugos'ovanskih univerz, se namreč, po priznanju vseh, nujno srečujejo z izkušnjami italijanskega štud'-,.itsk°ga gibanja, k' razvija svoje svojstvene koncepte o množični kulturi, znanstveni raziskavi, povezavi univerze z družbeno gospodarsko dinanrko in državno strukturo sploh. Nič čudnega torej, če ie razprava med obema predstavništvoma stekla po tiru vzajemnega informirania o ken-centih in dilemah, s katerimi se gbanje sp^orijema, kakor tudi o pojmu kulture, znanstvenika in znanstvene raziskave, ki s« osred-nia tema zahtevane vseučibške reforme pri nas, kakor tudi predmet širše razprave na bbžnii zvez ni skuDŠčinj jugoslovanskih študent sk:h skupnosti, ki bo jeseni. . Tržaški študentje so svoje ljubljanske tovariše informirali o zadnjem dogajanju na tržaški univerzi in o analizah, ki so jih o obojestransko zanimivih vprašanjih izdelale študijske komisije v zasedeni univerzi. Sprejet je bil sklep, da bodo stiki v najkrajšem času prešli z ravni predst,avn:štev na raven študijskih in delovnih sku-p'n, katerih namen bo opredeliti in obogatiti obe šfudčfltski gibanji z izsledki, do k"turih sta se vzajemno dokopali. Tako1 bo v najkrajšem času organizirano srečanje na katerem bo govor o štipendijskem sistemu in predlogih o reformi štipendij v Italiji oziroma v Sloveniji, kakor tudi o odnosih univerze in njenih znanstvenih centrov z gospodarsko strukturo v družbi. Druga tema srečanj, ki bodo sledila skozi vse poletje, je odnos med obema univerzama ob upoštevanju prisotnosti slovenskih študentov na tržaški univerzi. Ti so, in to smo spoznali še posebej v tem srečanju, katalizator, ki še tesneje sooča z novim, manjšinskim vprašanjem, glede katerega je tržaško študentsko gibanje zavzelo načelen odnos. Končno sta predstavništvi preučili možnosti za širše sodelovanje v okviru mednarodne zavzetosti za solidarnost z grškimi študenti. Ciklus predavanj iz zgodovine jugoslovanskih narodov Na pobudo pedagoškega odseka Sindikata slovenske šole v Trstu bo v Gregorčičevi dvorani 5 predavani po tri ure iz zgodovine .jugoslovanskih narodov. Predavanja bodo ob sredah in sicer od 16. do 19. ure. Prvo predavanje bo v sredo, 29. aprila. Predaval bo prof. dr. Bogo Grafenauer, in sicer o temi: Zgodovina jugoslovanskih narodov od naselitve do konca fevdalne dobe. Obvestilo Sindikata slovenske šole V sredo, 29. aprila bo v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9 od 16. do 19. ure prof. Bogo Grafenauer predaval o temi: Zgodovina jugoslovanskih narodov od naselitve do konca fevdalne dobe. Na predavanje vabimo zlasti profesorje in dijake. Dejavnost PSI Tajnik tržaške federacije PSI Gianni Giuricin je poslal novemu vsedržavnemu tajniku stranke poslancu Giacomu Manciniju naslednjo brzojavko: »Tudi v imenu tržaških socialistov ti izrekam veliko zadovoljstvo in prisrčna voščila k tvojemu novemu mestu tajnika in želim stvarno okrepitev socializma. Prejmi prisrčne pozdrave.* Vodstveni odbor sekcije PSI center je izvolil za tajnika Maria Quarantotta iz leve struje. V izvršnem odboru sekcije so tudi Antonio Fabian, Aldo Marzio, Claudio Sepin in Emilio Terpin. Za novega tajnika sekcije PSI v Rocolu pa so izvolili Aristida Robbo iz struje «za socialistično stranko v Trstu* (bertoldijevci), za organizacijskega tajnika pa Marca Gallino. •iiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiuiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiHiniuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiimimiimiii 1 VČERAJŠNJO RAZSODBO ZAKLJUČEN PROCES O PRISTANIŠČU Skupno 41 let in 52 milijonov denarne kazni 35 obtožencem, od katerih samo 5 oproščenih Sodni zbor se je posvetoval točno 3 ure in pol - Najvišja kazen za Marchija: 6 let zapora in 11 milijonov denarne kazni - Skupno 8 let zapora financerjema VRETJE V LATINSKI AMERIKI Razplamenjeno uporniško vzdušje v Kolumbiji in na Trinidadu Splošna stavka v Argentini ob spopadih med demonstranti in policijskimi silami BOGOTA, 24. — Zelo napeto sta-1 da je prišlo v obeh oporiščih do nje vlada še vedno v Kolumbiji, | streljanja, kjer desničarske sile oporekajo ve- Z razsodbo, ki obsoja večji del obtožencev na skupno 41 let in 4 mesece zapora ter na 52.510.000 lir denarne kazni, se je včeraj y pez nih dopoldanskih urah zaključil dolg in zapleten proces proti skupini 55 ljudi, ki so bili obtoženi številnih prekrškov v tržaški prosti luki. Dvanajsto, zadnje zasedanje kazenskega sodišča (preds. Corsi, tož. Tavella, zapis. Corrado) se je pričelo ob 9. uri zjutraj, ko je prevzel besedo javni tožilec dr. Tavella in takoj v začetku pripomnil, da bi bili kakršnikoli ugovori, tako njega samega kot branilcev, povsem neumestni Nato je dejal, da si mogoče še nikoli nista bili javni tožilec in posamezni branilci tako blizu na tem procesu in končno vsi enotni v tem, da je treba zmanjšati kazni, ki jih predvideva kazenski zakonik za vrsto prekrškov, ki jih navaja obtožnica ter zaključil z mislijo, da si vsi želimo ne stroge, pač pa | pravične kazni. Bila je 9:30, ko se je sodni zbor umaknil v posvetovalno sobo v veliki dvorani porotnega sodišča, kjer je ves čas trajal proces, in izstopil iz nje ob 13. uri. Po točno treh urah in pol posvetovanja, je predsednik Corsi prebral razsodbo, dolgo sedem tipkanih strani, s katero se obsojajo: Stelio Marchi (krivična prilastitev blaga, sodelovanje pri tatvini, podkupovanje, tihotapstvo, obkrekova-nje utajevanje davka na poslovni promet) 6 let in 2 meseca zapora, 11.160.000 lir denarne kazni ter stal- IHMMHMMMMHHHHMMHMHMMMMMMMHMMMMMIIMMlUMMHUMMMMHHHMMMHMMUMHHUMHHlIUMnMMMI ETNOGRAFSKI NATEČAJ SPZ «Kaj so mi pravili stari» Slovenska prosvetna zveza je prejela kar lepo število prispevkov za etnografski natečaj «Kaj so mi pravili stari». Ker pa ponekod še niso uspeli zbrati vseh prispevkov, ki so jih mladi napisali, smo rok za pošiljanje prispevkov podaljšali do konca aprila. Zato prosimo vse zamudnike, da nam do konca meseca pošljejo svoje prispevke. Po tem roku prispevkov ne bomo več sprejemali, ker bo v začetku maja že začela z delom ocenjevalna komisija. Samo tako bomo lahko izid natečaja razglasili pred koncem šolskega leta. Občni zbor konzorcija za jul. letališče Na sedežu letoviščarske in turistične ustanove v Sesljanu je bil občni zbor članov konzorcija za julijsko letališče. Na občnem zboni so odobrili obračun za leto 1969 in določili nove člane upravnega sveta, ker je zapadel triletni mandat prejšnjih. Po pozdravu podpredsednice ustanove dr. Gruber Benco in nabrežinskega župana Legiše, ki sta pohvalila dejavnost konzorcija v prid okrepitve letalskega prometa z najetimi letali, je spregovoril predsednik konzorcija prof. Ferrari, ki je prebral poročilo o delovanju konzorcija. Zatem so odobrili obračun. Sestanek vodstva tržaškega velesejma Včeraj se je pod predsedstvom odv. Piera Slocovicna sestal v prostorih trgovinske zbornice glavni svet avtonomne ustanove tržaškega mednarodnega velesejma. Po proučitvi in odobritvi obračuna prejšnjega leta so razpravljali o vprašanju nameravane premestitve sedeža velesejma v Barkovlje. Končno so govorili o organizacijskih vprašanjih v zvezi s prihodnjim velesejmom, ki bo od 14. do 26. junija. ______________ Obvestilo Kmečke zveze pridelovalcem oljk Kmečka zveza sporoča vsem pridelovalcem oljik, iz katerih so pridelala olje, da so v njenih uradih v Trstu, Ul. Geppa 9, na razpolago tiskovine za vložitev prošnje za dr-žavni prispevek 260 Idr za vsak kg iztisnjenega olja. Zato naj se u-pravičenci čimprej oglasijo, da jih jam izpolnimo In oddamo, s seboj pa naj prinesejo potrdilo stiskalnice pri kateri so oljke iztisnili, potrdilo o stalnem bivanju (ki ga dobijo na občini) in kapljo prijave o obdelovanju oljk, ld so jo izpolnili pri Pokrajinskem kmetijskem nadzomištvu. Tajništvo Kmečke zveze PREKOP GROBOV k-S junija 1960 v grobovih LXV (polje VI). Odkopavanja bodo samo ob 4etrtkdh in petkih od 8. do 10. ure. Kdor namerava posmrtne ostanke svojcev pokopati drugje se mora zglasiti za ureditev zadeve ali pri popokališkem uradu ali pri oddelku za pokopališča na upravnem odseku oddelka XII - javna dela — Prehod Costanzd 2/V, soba štev. 536 od 19. do 26. junija letos. na prepoved opravljanja javnih služb; Serena Fichera por. Marchi (tihotapstvo, utajevanje davka na posl. pr.) 2 meseca zapora, 8.700.000 den. kazni; Giordano Tatarella (podkupovanje, sodelovanje pri krivični prilastivi blaga, tihotapstvo utajevanja davka na posl. pr.) 3 leta in 8 mesecev zapora 740 tisoč lir den. kazni ter začasna prepoved opravljanja javnih služb za petletno obdobje; Foschi Cesare in Luigi Ci-bic (sodelovanje pri krivični prilastitvi blaga, tihotapstvo, utajevanja davka na posl. pr.) prvi 1 leto in 6 mesecev zapora ter 440 tisoč lir den. kazni, drugi pa pogojno in brez vpisa v kazenski list 8 mesecev zapora in 360 tisoč, lir den. kazni; Francesco Firinu (tatinski tajni sporazum, sodelovanje pri krivični prilastitvi blaga, tihotapstva, utajevanje davka na posl. pr.) 5 let zapora in 660 tisoč lir den. kazni ter stalna prepoved opravljanja javnih služb; Iseppe Sergio Fogli (tatinski sporazum) 3 leta in 4 mesece zapora, 480 tisoč lir den. kazni ter začasna prepoved opravljanja javnih služb za petletno obdobje; Ennio Benedetti in Stefano Calandra (sodelovanje pri krivični prilastitvi blaga), vsak po 2 leti in 3 mesece zapora ter 10.600.000 lir den. kazni; Guido Furlani (sodelovanje pri krivični prilastitvi blaga, tihotapstvo), utajevanje davka na posl. pr.) 2 leti zapora, 10.560.000 lir den. kazni ter dvoletna delovna kolonija po prestani kazni; Ro; mano della Croce (sodelovanje pri krivični prilastitvi blaga, tihotapstvo, utajevanje davka na posl. pr.) 1 leto in 6 mesecev zapora ter 1.550.000 lir den. kazni; Benito Va-scotto (sodelovanje pri krivični prilastitvi blaga, tihotapstvo, utajevanje davka na posl. pr.) 1 leto in 2 meseca zapora ter 1.430.000 lir den-kazni; Roberto Crosara, Vittorio Gh-go in Roberto Trimboli (sodelovanje pri tatvini) vsak po 2 leti in 5 dni zapora ter 90 tisoč lir denarne kazni; Stelio Satti in Pietro Colon-na (sodelovanje pri krivični prilastitvi blaga, tihotapstvo, utajevanje davka na posl. pr.) vsak po 1 leto zapora in 270 tisoč lir den. kazni; Giorgio Stubel (priknvanje ukra-denega blaga, tihotapstvo, utajeva-nje davka na posl. pr.) 1 leto m 4 mesece zapora ter 1.500.000 lir den. kazni; Claudio Schak (prikrivanje ukradenega blaga tihotapstvo, utajevanje davka na posl. pr obrekovanje) 2 leti in 6 mesecev Predavanje o Leninu V četrtek 30. aprila ob 20. uri bo v krožku za politične in social ne študije «Che Guevara* prof. Paolo Spriano, znani zgodovinar delavskega gibanja, govoril o temi »Lenin in italijansko delavsko gibanje*. — • Šolsko skrbništvo javlja, da je ministrstvo za šolstvo z odlokom iz 25 marca dalo navodila za dodelitev stalnih mest in suplenc v državnih otroških vrtcih za šolsko leto 1970/71. Ministrski ukrep je na vpogled pri krajevnem šolskem skrbništvu. V nedeljo, 26. t .m. bo od 9. do 10 30 vzpomska kolesarska dirka za «Otvoritveno nagrado«, ki .k) organizira klub Ciclistd veterani Cottur s startom na Rotandi pri Bošketu in cffliem pri Lovcu. Zaradi tega je župan odredil za čas dirke zaporo ceste na tem odseku za vsa vozila. zapora ter 1.140.000 lir den. kazni; Romano Jancich (prikrivanje ukra denega blaga, tihotapstvo, utajevanje davka na posl. pr.) 8 mesecev zapora ter 1.080.000 lir den. kazni, Giorgio Del Bo (prikrivanje ukradenega blaga) 4 mesece zapora ter 40 tisoč lir den. kazni: Giovanni Orrano (odkup blaga sumljivega izvora) 60 tisoč lir den. kazni ter vrnitev zaplenjenega potnega lista; Eligio Kosanec (odkup blaga sumljivega izvora (pogojno in brez vpisa v kazenski list 4 mesece zapora ter 180 tisoč lir globe; Bruno Blasci (odkup blaga sumljivega izvora) brez vpisa v kazenski list 200 tisoč lir globe; Domenico Cola-vecchio (odkup blaga sumljivega izvora) brez vpisa v kazenski list 200 tisoč lir globe ter vrnitev za plenjenega potnega lista; Giulio Di Rocco in Sabbatino Coen (odkup blaga sumljivega izvora) vsak po 300 tisoč lir globe; Paolo Sferza (prikrivanje ukradenega blaga, podpiranje storjenega prekrška) pogojno in brez vpisa v kazenski list 3 mesece ‘Zapora in 20 tisoč lir denarne kazni, Giorgio Ursic in Tul lio Depta (podpiranje storjenega prekrška), prvi 4 mesece zapora, drugi pa pogojno in brez vpisa v kazenski list 2 meseca zapora. Sodni zbor je nadalje odločil kaznovati Marchija, Ficherejevo, Tatarello, Foschija, Cibica, Firinu-ja, Foglija, Benedettija, Calandro, Furlanija, Della Croceja, Vascotla, Sattija, Colonno, Stubela, Schacka, Jancicha in Kosanca na denarno povračilo škode upravi ministrstva za finance v višini 400 tisoč lir. Zaradi pomanjkanja dokazov so bili vseh obtožb oproščeni Rodolfo Ostrowska, Giuseppe Bukovec, Romano Vlahov, Giuseppe Laffranchi-ni in Livia Trobic; obtožbe tatinskega tajnega sporazuma pa so bili oproščeni, ker dejanje ni kaznivo, Marchi, Ficherejeva, Tatarella, Foschi in Cibic. Ficherejeva je bila nadalje zaradi pomanjkanja, dokazov oproščena obtožbe krivične prilastitve blaga, Furlani pa prav tako zaradi pomanjkanja dokazov obtožb tatvine in upiranja javnemu funkcionarju; Vascotto j'e bil oproščen obtožbe krivične prilastitve blaga, ker dejanje ni kaznivo, Del Bo, Orrano, Blasci, Colavecchio, Di Rocco, Coen in Sferza pa so bili z isto utemeljitvijo oproščeni obtožbe tihotapstva in utajevanja davka na poslovni promet. ljavnost rezultatov nedeljskih volitev predsednika republike. Po mnenju pristašev bivšega desničarskega diktatorja Gustava Rojasa Pinille je vlada aktivno podprla izvolitev vladnega kandidata Misaela Pastra-ne Borrera. Predsednik republike je sklenil, da bi pomiril duhove v državi, da bodo pojutrišnjem še enkrat prešteli glasove. Bivši diktator Pinilla se je uprl s svojimi somišljeniki uradnemu štetju glasov, ker je menil, da so ga vladne stranke prelisičile. Zelo verjetno pa je, da je bilo štetje glasov popolnoma pravilno in da je treba pripisati njegov upor izključno dejstvu, da je, spričo neugodnega rezultata, skušal doseči zmago z grožnjami in celo z nasiljem. Vladne oblasti niso bile presenečene zaradi tega nastopa ter so sprejele takoj primerne ukrepe. Med drugim so «vljudno» zaprosile opozicijskega desničarskega kandidata, naj ne zapusti skupaj s svojo družino lastnega doma zaradi «varnosinih razlogov*. Praktično je to pomenijo, da so vladne oblasti priprle začasno opozicijskega kandidata v njegov lastni dom. Policijske oblasti stražijo Pinillovo hišo, med drugim tudi pod pretvezo, da mu nudijo «zaščito» pred morebitnimi napadi političnih nasprotnikov. Pinilla je na drugi strani izjavil, da so ga oblasti praktično aretirale. Nadalje je obtožil vlado, da je aktivno pomagala vladnemu kandidatu Borreru v borbi za oblast. Pinilla se ni odrekel boju za oblast. Zdi se, da še vedno vodi kolumbijske desničarske sile ter se pri tem opira predvsem na vojaške enote. Kolumbijske oblasti^ so v zadnjem času aretirale več častnikov in podčastnikov dveh vojaških oporišč, ki so bili na strani Pinilla. Oblasti zatrjujejo, da so se aretiranci hoteli upreti zakoniti oblasti. Upor naj bi se začel v oporišču brigade vojske v Tolemaidi in letalski enoti v Palanqueru. Oblasti so menda aretirale dva majorja in dva kapetana. Pravijo, da so častniki nameravali aretirati poveljnika oporišča ter se polastiti o-porišča. Obveščevalna služba kolumbijske vojske jim je preprečila načrt. Takoj so jih aretirali in prepeljali v prestolnico. To se je dogajalo v oporišču Tolemaida.' Toda tudi v Palanqueru so aretirali več častnikov in podčastnikov. Zdi se, iiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiinHmiiiiimiiiniiiiiinimiiiiroiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiimiiliiiim.. KORISTNA POBUDA LETOVIŠČARSKE USTANOVE Dnevno čiščenje in gojenje zelenih površin pri Sv. Justu Vprašanje zelenih površin, ki bi našemu mestu dajale lepši in prijetnejši videz, je eno izmed poglavitnih točk, s katerim se trenutno ukvarja Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova iz Trsta. Kot znano, je bil sklep o najetju 100 milijonov lir posojila za te namene, odvmjen, kajti po zakonu mora biti vzdrževanje teh površin zajeto v redni občinski proračun Zaradi vsega tega je odbor letoviščarske ustanove sklenil, da bo sam prispeval v mejah možnosti, k ovrednotenju mestnih zelenih površin, ki se, žal, iz dneva v dan čedalje bolj skrčujejo. V ta namen pa bo vsekakor nekaj pozitivno storjenega. Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova bo preko neke strokovne organizacije dnevno počistila in skrbno gojila zelene površine med Montu-zo in gričem Sv. Justa. Dela, ki jih opravljajo skupine strokovnih vrtnarjev, so se že pričela, prejšnjo sredo, 15. aprila in bodo trajala neprekinjeno do 15. oktobra. Letoviščarska ustanova je zelo primemo izbrala zemljišče, ki jo, vsaj šest mesecev na leto, največ obiskujejo turisti pa tudi domačini; gre namreč »a skoraj tri tisoč kvadratnih metrov zelene površine, ki se- ga od stopnišča »Medaglie d’Oro» (nad stopniščem »Scala dei Giganti*) do stopnišča »Pallini*, od vrta »Parco delle Rimembranze* pa do spomenika padlim na griču Sv Justa in končno do igrišča med ulicama della Cattedrale in San Mi-chele. Na tisoče in tisoče oseb prihaja, zlasti v poletnem času, na te trav nike, mnogi od njih pa jih onesnažijo tako, da puščajo najrazličnejše vidne in smrdljive odpadke, ki se dan za dnem kopirajo. Seveda ne gre za posploševanje vseh teh primerov, saj, za srečo, spoštovanje do tuje lastnine in vzgoja nista še popolnoma izginili z zemeljske oble, čeprav se taki necivilizirani primeri pojavljajo preveč pogosto. Avtonomna letoviščarska in tu ristična ustanova bo opravila v tem obdobju, naslednja dela: obrezovanje dreves in živih meja, košenje travnikov, gnojenje, zalivanje, obrezovanje in obdelovanje zemljišč, \ predelih, namenjenim letnemu cvetenju, vsaditev malih rastlin, ki jih bo dobavil občinski oddelek za javne nasade, čiščenje zelenih površin, cest, drevoredčkov in vrtnih ribni kov, vsakodnevno odstranitev smeti, dnevno izpraznjenje smetišnic in drugo. Kolumbijski primer je v tem trenutku morda najbolj zanimiv v krčevitem presnavljanju južnoameriške družbe. Vendar pa ni, kot je splošno znano, edinstven, saj se uporniški duh širi z dneva v dan z rastočo prodorno silo v vseh južnoameriških republikah. Tu pa tam se občasno prižge žarišče upora ki utegne trajati več ali manj časa. Večkrat prevladajo konservativne sile, toda kmalu nato se spet zaneti požar na čisto drugačnem področju. Tako se je zgodilo na prh mer, da je val revolucionarnega borbenega duha zajel v zadnjih dneh republike Trinidad y Tobago. V tej republiki se stanje še ni popolnoma normaliziralo. Prišle so vesti, da se je 70 vojakov vojaškega oporišča Chaguarama vdalo ter s tem sprejelo zahteve vladnih oblasti. Krožijo pa vesti, da je bil upor obsežnejši ter je sploh zadeval več kot polovico vse trinidadske vojske. V tem trenutku je stanje na Trinidadu, a še posebej v glavnem mestu Port of Spainu razmeroma mirno. Neredi, pri katerih je izgubilo življenje najmanj šest ljudi, so prenehali, toda napetost je še vedno zelo velika. Medtem sporočajo iz Argentine, da je bilo 60 oseb ranjenih pri spo padih med demonstranti in policijskimi silami. Do spopadov je prišlo med 24-umo splošno stavko, ki jo je napovedala Splošna delavska zbornica. Do spopadov je prišlo tudi v mestu Cordobi, kjer se je policija spoprijela z nekaj tisoči delavcev in študentov, da bi jim preprečila dohod v središče mesta. Demonstrantom se je posrečilo prebiti zaporo ter postaviti v središče mesta barikade. Policija je streljala na demonstrante. En delavec je bil težje ranjen, drugih 40 oseb pa je oilo lažje ranjenih. Stavka je zajela mesto Tueuman, Buenos Aires in druga večja središča. Buenos Airesu so bila popolnoma paralizirana vsa predmestja. Po mnenju političnih opazovalcev ta spopad med argentinskimi sindikati in vlado ni pokazal še, kdo je močnejši. Gotovo -je, da so delavci stavkali v vseh največjih argentinskih mestih. Glavno vprašanje, ki v tem trenutku žuli argentinske delavce zadevst-'nenehno naraščanje življenjskih stroškov, nizke pokojnine in izredno obsedno stanje. Papež Pavel VI. obiskal Sardinijo Svoboda ni bila darovana (Nadaljevanje s 4. strani) CAGLIARI, 24. — Papež Pavel VI. je danes s posebnim letalom družbe «Alitalia» poletel na obisk na Sardinijo, kamor je priletel nekaj pred 10. uro. Po svečani maši v baziliki «Bo-naria« in po sprejemu občinskih in cerkvenih oblasti, najprej v zakristiji cerkve, potem pa na sedežu občine, je papež Pavel VI. obiskal mestno četrt SanCElia, kjer je pri. šlo do manjših izgredov skupine mladih anarhistov, ki so v znak protesta proti papeževemu obisku pričeli gladovno stavko. Komaj je papež zapustil hišo Graziette Murgie — paralizirane ženske — so mladi anarhisti pričeli lučati kamenje proti policijskim avtomobilom. Agenti so takoj nastopili in aretirali deset mladeničev, od katerih dve dekleti. Zaradi krajšega pretepa med anarhisti in policisti je bilo osem agentov ranjenih. vhodu v Val Cellina so popolnoma uničili, dva starčka pa vrgli v ogenj, ker sta skušala rešitt kaj iz goreče hiše. tPrišla je nato na vrsto Grappa. V samem Bassanu je bilo v času nacistične zasedbe aretiranih •# zaprtih 3.212 političnih jetnikov. Na področju med Brento in Piavo je bilo skupno 198 očiščevalnih akcij, katerih najbolj surova je bila tista v času od 23. do 26. septembra, ko so nacisti in fašisti obesili 171 oseb, ustrelili ali kakor koli umorili 603 ljudi, vec kot 800 pa deportirali. V istem času so nacifašisti zažgali 285 his-Med streljanjem ali obešanjem nagnali mlade fašiste, da so žalili umirajoče in tiste, ki so bili obsojeni na smrt in tudi mrtve. «Na področju med Piana di Vol-dagno ter Selva di Trissino so med očiščevalno akcijo od 9. novembra pobili 70 partizanov, druge pomore pa so vršili drugod, P° vsej pokrajini Vicenze, ki je dala v osvobodilni vojni 3000 padlih'* Gornji podatki, — in podobno1 je za debelo knjigo, — govore-kako težko je bilo italijanskemu ljudstvu priti do svobode in demokracije, kako drago je tudi italijansko ljudstvo plačalo svoj davek svobodi. Ko se danes spominjamo 25. obletnice vstaje italijanskega ljudstva, naj gre SP®' min hvaležnosti tudi tistim tisočem, ki so v tem boju dali nNr več — svoje življenje. Repertoar opere in baleta Slovenskega narodnega gledališča (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 24. — Svet opere in baleta Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je potrdil repertoar operne in baletne hiše kar za dve sezoni naprej. Posebna novost bo ustanovitev eksperimentalnega opernega odra, ki bo vsako leto uprizoril po eno delo iz novejše in najnovejše operne literature. V prihodnji sezoni se v slovenski operni hiši obeta med drugim obnovitev Verdijevega »Tru-badurja* in baleta «Tmjulčica» ter «Katerine Izmajlove* skladatelja Dimitrija Šostakoviča. Po dolgem času bodo uprizorili tudi »Carsko nevesto* i Nikolaja Rimskega Korsakova. Nato pa še popularne opere, kot so «Cavalleria Rusticana*, «Glumači» in «Figarova svatba*. V okviru eksperimentalnega odra bodo uprizorili novo slovensko delo Darjana Božiča «Lizistrata praznih rok*, za sezono 1971-72 pa bodo pripravili Borisa Godunova ali Hovanščino, od baletov pa Kačaturjanovega «Spartaka». D. K. V Ajdovščini se pripravljajo (Nadaljevanje s 4. strani) Po množičnem zborovanju bo 14.30 letalsko srečanje na letaB* šču v Ajdovščini, ob 16. uri revija pihalnih orkestrov na gri-j' skem vrtu v Ajdovščini, od ure dalje pa prosta zabava. Petega maja bo imela skupščin* občine Ajdovščina slavnostno & jo, na kateri bodo letos prvič P®’ delili petomajska priznanja naJ’ zaslužnejšim organizacijam in P® sameznikom. Program proslav o? do popestrile razne športne *. kulturne prireditve, med kateri1® velja omeniti nastop Primorska' ga dramskega gledališča iz N0'. Gorice, ki se bo predstavilo z dri mo «Kralj na Betajnovi*, in j?, iz Trsta, ki bo uprizorilo kom«®1* «Moč uniforme*. Pripravljalni odbor bo izdal J 3000 izvodih spominsko brošur® . sodelovanju z mnogimi politični® in kulturnimi delavci iz Slov«11)' Prireditelji menijo, da se bo slave udeležilo nad 40.000 tned njimi precej iz zamejstva- r RAD®SPlERE TEDEN DNI KRONIKE TER PRIREDITEV IN ŠE MNOGO 1 Kg ZLATA L RADIOCORRIERE-TV, velika ilustrirana revija ERI (EDIZIONI RAI-RADIOTELEVISION E ITALIANA) vam nudi vnaprej podatke, komentarje, zanimivosti in najbolj izrazite fotografije vseh radiotelevizijskih sporedov. Ko kupite RADIOCORRIERE-TV, imate pred seboj teden dni kronike in prireditev. RADIOCORRIERE-TV je najbolj informiran in gotov vodič. Revija RADIOCORRIERE-TV se je tudi prenovila. Tiska se na boljšem papirju, je bolj bogata in bolj živa v besedilu in ilustracijah. Kljub temu ostaja zvesta svojim bralcem. Izboljšala se je, ne pa spremenila. Ob tej priložnosti nudi zmagovalcem originalnega nagradnega tekmovanja veliko kilogramov zlata (v obliki uteži) in še tisoč priložnosti, da dobe še druge pomembne nagrade. J Ž VREDNI.TVO: TRST - m. MONTECOHI TELE^N .3-»», «■«.. - *** ^ “S iSLT srs-sr VMS— stl-*. m-— s sr — jssrs^rasr “« varta nas ss ^srrsssffsass: ^ -- ijr beseda _ Oglasi za tržaško in goriško poKrajino se naiucaj p e ■ - 1 ■ ".. 1 1 si 50