Naročnino mesečno 25 L)in, za inozemstvo 40 Din — ue-deliska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo t20Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll Teletom uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljub* liana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Dokument Odkar je velika francoska revolucija proglasila »pravice človečnnslva«, smatra vsaka moderna država za neobhodno potrebo, da si da tako zvano ustavo. So države, ki so doživele že celo vreto ustav, kar je večinoma zvezano s kakšnim krvavim ali nekrvavim preobratom. Četudi imamo na svetu državo, ki je mogočna in se stoletja in stoletja razvija brez vsake pisane ustava, zadovoljujoč se z gotovimi praktičnimi principi etičnega in javnega življenja, ki so po tradiciji in razvoju človeškega duha prešli narodu v telo in dušo — velja nn kontinentu dogma, da država brez slovesno proglašene in dekretirane ustave sploh ne inore izba jati. Če pa si vse te ustave, Vt* so od prve do zadnje proizvod tako zvanega liberalnega duha evropske buržuazije in so druga drugI podobne ko jajce jajcu, brez vsake sentimentalnosti ogledamo, bomo videli, da niso vse skupaj vredne piškavega oreha. Tako ena kakor druga ne predstavlja ničesar drugega kakor s praznim patosom stilizirano neskončno vrsto principov, ki se dosledno kršijo, kadar zahteva »državna potreba«. Bistveni pridržki, ki omejujejo vsak moderen ustaven princip, katerega nam ustavodavci predstavljajo kot absolutno veljavnega in z vsemi mogočimi frazami okinčanega malika, vse te principe že a priori osmešijo in izmaličijo. Zalo je notranja avtoriteta in moralna vrednost vseh teh usiav minimalno majhna in kakor vladajoča večina, če ji kaže, ustavo brez pomisleka krši, zabarikadirujoč se za njene dvoumne besede in izrabljajoč njena protislovja, tako opozicija ves čas ne dela nič drugega, kakor da jo očito ali podtalno izpodkopuje, dokler je z večjim ali manjšim ropotom in polomom ne zruši. Z najmodernejšo veleliberalno ustavo je mogoče spretnemu državniku in njegovi večkrat le dejansko manjšino naroda predstavljajoči večini vladati v bistvu prav tako absolutistično, kakor sta vladala Kserkses ali Asurbanipal. To pa zato, ker so vse te ustave, ki jih smatra »prosvetljeno meščanstvo za višek političnega in etičnega razvoja človeštva, v resnici le v licemerska, neodkrito mišljena in nadvse elastična »načela^ odeto orožje, da se vzdrži moč gospodarskega liberalizma, kapitalizma in njegovega čisto materialističnega naziranja. Človek se mora spričo tega vprašati, ali je sploh potrebno in vredno neprestano vznemirjati državo s takimi ustavami? Ali bi ne bilo bolj jiametno, če bi se na podlagi že itak ukoreninjenih principov političnega narodovega življenja izdajale enostavne pozitivne postave brez vse slovesne narejenosti in zavarovanja po kvalificiranih večinah in drugih barikadah, ki se itak porušijo, če pride fatalni čas za to? Izkušnja nejK)bitno kaže, da vse meščanske liberalne ustave končno le ovirajo naravni razvoj, da so večni kamen sjiodtike in povod neprestanemu strankarskemu razdoru in da se zaradi njih mirni potek jiolitičnega življenja vedno prekinja po večjih ali manjših preobratih. Najnovejša ustava na svetu je španska, na katero je ondotni režim s socialdemokrati zvezane veleburžuazije očividno posebno ponosen. Saj je ta neskončno dolgi načrt, ki so ga izdelali sami profesorji, kakor so Ossorio, Ortega y Gasset, Una-muno in drugi, edino delo te indolentne vlade, ki se ukvarja s stilizininjem .-najmodernejših načel na papirju, dočim andaluški koloni že celo leto stradajo ko kitajski kuliji in čakajo na tisto zemljo, katero jim liberalna republika riše kot falo mor-gano v zraku. Nova španska vlada je že zadosti časa na vladi, da bi bila lahko vsaj začela izvajati agrarno reformo v deželi, kjer imamo veleposestnike. ki posedujejo toliko obdelane in neobdelane zemlje, kolikor znaša površina dravske banovine ali pa solnograškega .bundeslanda' (piše šjianski katoliški pisatelj dr. Lope Vinador y Carrero v »Kftlnische Volkszeitung-), njihovi najemniki j>a laslužijo po 10 dinarjev našega denarja na dan — kadar pa ni dela, jih živi Bog nebeški. Medtem pa te na ogromnih kompleksih, ki bi lahko redili na stotine samostojnih kmetov, pasejo gosposki biki ta areno. Toda niti ene ped i zemlje vlada gospoda Niceta Zamore še ni razdelila kolonom niti je poskrbela za kmetske delavce, ki so v Andaluziji že celo leto in tudi več sploh brez posla. Pač pa Je v svoj ustavni načrt sprejela mojstrsko sestavljena načela o privatni lasti, »ki pa ima v sebi tendenco postojme socializacije in je podrejena višjim zahtevam narodne ekonomije«. Vsak pa ve, da skrivajo te prazne fraze zgolj tendenco vlade, da bi obvarovala posest in dobičke svojih ljubljencev in podpornikov iz velekapitalističnega in Intifun-di.-ličnega meščanstva, dočim zaenkrat rešuje socialne probleme Španije s povečanjem Ouardie civil... L';irav klasičen dokaz liceinerstva tega laži-lib; r inega režima framasonske sekte pa so dolo-•iln ustave o »popolni svobodi, da sme vsak posameznik izpovedati svoje prepričanje in po njem živeti ter se v te svrhe združevati«. To načelo je sveto, ta svoboda je v mejah etike absolutna in neovirana, na njej sloni republika. Tako namreč slovesno proglašajo avtorji lega načrta, v resnici pa v isti sapi dekretlrajo, da se vsa katoliška redovna udruženja razpustijo, njihovo imetje pa pik slavno konfiscira, čeprav seveda taista ustava pn.glaSa svetost ln nedotakljivost privatne lastnin . ki se sme v socialne svrhe odtujiti le za pcjino odškodnino! Toda, nikar ne mislite, da očetje islnve tega protislovja niso zapazili. Zato so hitro .krpali v svoj sloviti načrt Še določbo, da se sme I,- -tnina odtujili tudi brez odškodnine, ako to *k!»ne parlament. Na ta način so ustavno proti duhu ustave legalizirali enostaven rop samo, dn Udarijo katoliško Cerkev. Saj Spanriri redovi danes ne p< sodujejo več bogvekaj zemlje, ampak samo poslopja, ki služijo kuritativniui namenom iu pouku Kritičen položaj v Ameriki Deset milijonov brezposelnih — Strah pred zimo London, 20. avg. Posebem poročevalec News Chronicle, ki je na gospodarskem študijskem potovanju i» Združenih državah, je bil v jx>nedeljek sprejet pri predsedniku Hooverju. Predsednik je v živahnem razgovoru obravnaval z njim vprašanje razorožitve, Rusije in predvsem seveda gosjxxla-r-sko stanje Evrope in Združenih držav. Iz Hoover-jevih izjav je časnikar dobil vtis, da se je nad predsednika razlila vsa nejevolja v velikih pričakovanjih razočaranega in užaljenega naroda. Kakor se lo večkrat zgodi pri ljudskih masah, je sedaj predsednika pričelo ameriško ljudstvo označevati kot glavnega krivca gospodarske depresije. »Veliki inžiner«, kateremu je pred nekaj leti pel Hcsana ves narod in vse časopisje je naenkrat postal »docela nesposoben«, človek, kateremu manjka jx)gled za nujne potrebe narodnega gospodarstva. Niti tega mu ne [>riznajo njegovi nasprotniki, da je on započel akcijo za reparacijski moratorij, ampak trdijo, da so ga o njegovi koristi prepričali šele njegovi ožji svetovalci Dawes, Morrow in Mellon. Poročevalec je mnenja, da je mnogo kritike pretirane, neiskrene in neresnične. V mnogih gospodarskih krogdi so |>a£ pričakovali, da bo treba llooveru zamrmraii le neko magično formulo, pa se bo nad Ameriko razlilo povoljno blagostanje. Sicer pa je vlada v veliki meri samo odgovorna za sedanji težki položaj. Do sedaj namreč ni |K>-znala druge politike, kakor da je držala plače zelo visoko, hoteč na ta način obvarovati industrijo pred vsakim vznemirjenjem. Medtem pa so pod pritiskom gospodarskih razmer v mnogih industri- jah plače padle zelo nizko, kar posnemajo tudi druge industrijske panoge, ne da bi vlada proti temu opasneimu gospodarskemu pojavu sploh skušala kaj storiti. V tem težkem položaju se res zdi, da manjka Ameriki potrebnega dalekovidnega gospodarskega vodstva, ki ne bi čakalo s falali-stično brezfikrbnostjo, kdaj se samo po sebi povrne boljša konjunkturna doba. Res, da so pričeli graditi neka zasilna javna dela, ki naj zaposlijo čim več delavcev. Toda pri milijonski brezposeJ-nosti to skoraj sploh ne pride v jjoštev in je vlada storila le toliko, da jiotolaži javno mnenje. Najbolj zanimivo je, da se ameriška vlada še danes upira državni brezjjoseltii jiodpori, podobna staromodnim mdustrijcem, češ, da ona ne odgovarja ameriški gospodarski strukturi, čeprav dejansko dobivajo najrazličnejši dobrodelni fondi, iz katerih brezjx)selni uživajo podporo, do 80% svojih dohodkov iz državnih davkov. Dopisnik svojim izvajanjem dostavlja zanimivo ugotovitev nekega velikega ameriškega časnikarskega koncema, po katerem bi polovico ameriških zveznih driav sploh ne imelo ni kakih sredstev za direktno pod' piranje brezposelnih in ludi ne možnosti izvesti kako rcfjo akcijo za breposelne v prihodnji zimi. Dobrodelne ustanove niso v stanu nudili pomoi v odgovarjajoči meri. Mnogo ameriških mest jo že doseglo skrajno mejo možnosti, zlasti ker je dotok davkov strahovito padel. Dopisnik končava z izjavo sicer zel-r. zmernega predsedilika ameriške de-| lavske federarije Greena. da bo na zimo Amerika ' zrela za revolucijo, ako se ne prifne ie sedaj z najrevnejšimi pripravami, kako odpomofi bedi milijonov brezposelnih. Detroit, 20. avgusta. Guverner države Pennsyl-vanija Pinchot je v javnem govoru o brezj>osetnostl izjavil, da lastna občinska iin državna sredstva ne bodo zadostovala za prihodnjo zimo, ako bo brezposelnost v taki meri naraščala, kakor zadnje mesece. Brezjx>selnost jo zadela ves narod. Zato mora tudi ves narod jiomagati. ^Morajo se najti sredstva, da preživimo ogromne armade strada-jočih brezposelnih. Ako je j>rezjdent Hoover razumel pod vzeti pametne korake za finančno rešitev Nemčije, potem naj se stori vse, da se pomaga tudi lastnim rojakom.« (Glavni razlog za Hooverjev načrt, kakor znano, ni bilo človekoljubje do Nemčije, ampak da Amerika reši svoja v Nemčiji naložena posojila. Op. uredništva.) Guverner je nadalje opozarjal, da lakota povzroča že nemire. Temu [>a se ni čuditi, kajti po uradni statistiki je v zadnjih šestih mesecih delo v železni industriji padlo za 38%. V avtomobilski industriji znaša nazadovanje za 52%, medtem, ko je transport v celoti |>adel do 60%. Številke, ki govore o 10 milijonih brezposelnih, nikakor niso pretirane. Na koncu je Pinchot izjavil,, da mora l>oleg državne jK>moči oslati še nadalje v akciji t ud i privolilo skrbstvo, da se omili velikanska beda in grozeča lakota. (Po drugih vesteh j>a ameriški velekapilalisli razmišljajo, ali ne bi kazalo sežgati milijone in milijone bušljev žita, ker so zaloge polne in žito tako poceni, da bi |>ri jirodaji vrglo le male dobičke. Kako strašne socialne razmere so to! — Op. uredil.) Otvoritev Sobranja Program: Mir na zunaj in znotraj Sofija. 20. avgusta. A A. Bolgarska agencija poroča: Danes dopoldne je bila svečana otvoritev izrednega zasedanja narodnega sobranja, ki je bilo »voljeno junija meseca. Kralj Boris je prečital j>oslanico. V tej poslanici pravi, da so zadnje volitve omogočite kroni naloge, ki jili predpisuje ustava. Olajšava je v tem, da je bilo mogoče s |>omočjo politične sredine sestaviti novo vlado. Novo vlado čakajo velike naloge na vseh j>odročjih državnega udejstvovanja. Sedanja gosj>odarska kriza, nadaljuje poslanica, je pogodila predvsem poljedelca, zalo bodo potrebni ukrepi v korist vsega prebivalstva. Vlada bo skušala urediti položaj delavcev in bo zato energično posredovala v razrednih borbah, ki jih bo treba ublažiti. Priznali moramo, pravi dalje poslanica, da je mogoča ublažitev krize, socialne reforme in blagostanje samo pod okriljem miru in reda. Zalo bo vlada z vsemi razpoložljivimi sredstvi čuvala mir in red. Mednarodni mir in mednarodno sodelovanje je cilj svetovne politike, zato bo tudi Bol- garska skušala |>oglobi1i od noša je dobrega sosedstva in okrepiti prijateljske stike z velikimi silami, k»r je Bolgarski jiotrebna temeljila j>omoč teh držav. Vlada bo skušala razčistiti ozračje zaradi tesnega sodelovanja s tem, da čimprej likvidira niz sj>ornih vprašanj med Bolgarsko in raznimi državami. Nalo navaja poslanica zakonske načrte, ki bodo jjredloženi narodnemu sobranju. Med temi zakonskimi načrti so zakonski načrt o kontroli karlelov in zakon, načrt o pospeševanju obrtništva. Sofija, 20. avg. AA. Bolgarska agencija javlja: Ko je kralj Boris sto|>il v dvorano narodnega sobranja, so komunistični poplanei odšli iz dvorane in priredili demonstracije, ki so mučno vplivale na občinstvo in na ostale poslance. Komunisti so klicali: Živela sovjetska fepublika! Doli fašizem! Demonstracija komunističnih poslancev pa je hipoma utihnila, ko je občinstvo na galerijah z ostalimi j>o.slanci vred priredilo kralju Borisu tople ovacije. Politični krogi o»lro obsojajo izgrede komunističnih poslancev. Angleška vlada ne bo znižala plač in podpor London, 20. avg. ž. Sklepi vlade, ki so bili izvršeni nocoj, še niso objavljeni. Vladna seja je trajala cel dan in končala ob 11 zvečer. Dnnes zjutraj je imel MacDonald sestanek s predstavniki kon-servatiVne iu liberalne stranke, katere je obvestil o vladnih sklepih in ukrepih, da se doseže ravnotežje državnega proračuna. Danes popoldne se bo sestal MacDonald s člani upravnega sveta Trade Unioua in predstavniki eksekutivnega odbora la- buristične stranke. Trdijo, da vtada ne ho mižala plač državnim uradnikom in ne podpore hreipo-selnim. Vlada namerava povišali uvozno carino na vse industrijske proizvode, surovine in življenjske potrebščine za lil odstotkov. Na ta način bi se doseglo 25 milijonov funtov Sterlingov. Razen tega bo izvedeno največje varčevanje in razne druge odredbe. Na ta način se bo prihranilo 120 milijonov funtov šterlingov. Francozi niso vsega krivi Porazna ugotovitev nemškega publicista 2cncva, 20. avg. Tukajšnje politične in gospodarske kroge je posebno vznemiril članek berlinske »Deutsche Allgemeine Zeitung«, v katerem pisec zvrača krivdevza težkoče na baselski konferenci na Švicarje in Holandce, češ da so ti na konferenci delali Nemcem izredne težkoče in ta"ko zopet igrali svojo staro žalostno vlogo. Švicarski tisk odločno zavrača ta neprevidni izbruh berlinskega lista in očita Nemcem, da so sami krivi svoje sedanje gospodarske stiske. Kot dokaz za to trditev navajajo članek znanega nemškega publicista G. Bernharda, ki je izšel v »8 Uhr Abendblattu«. Georg Bernhard piše doslovno: »Nemški narod naj bi baselska pogajanja dobro proučil, kajti onemu, ki zna čitati, je v njih razviden nevarni položaj Nemčije. Na konferenci nt padajo politične fraze, temveč se trgovci in bankirji razgovarjajo o gospodarstvu. Tu stoji dolžnik, ki ne more plačati, proti upnikom, ki naj mu podaljšajo kredit. Ne gre za politične, od nespametnega diktata narekovane dolgove, ampak za dolgove, ki so jih nemški bančni ravnatelji prostovoljno napravili in v družbi velikih nemških podjetnikov s slabim gospodarstvom zapravili Tu se je pokazalo, kako so zadnje volitve z nastopom Hitlerjancev uničile t tujih gospodarskih krogih zaupanje v Nemčijo, ki je bilo mladine. In čeprav je ustavi sveta svoboda pre-l>ričanja, uvaja popolnoma laičen p>ouk kot izključni monopol države, ki ima edina pravica ustvarjati »pravo« prepričanje državljana. Če še upoštevamo, da se pod določbo ustave, da država nima nobene vere in se za nobeno ne briga, skriva edino namen oropati katoliško vero in Cerkev realne oj>ore naroda, da bi jo lažje sekirali in preganjali — potem imamo pred seboj jasno sliko o tem, kaj frama-sonski sektanti v Španiji s to svojo »svobodoljubno« ustavo nameravajo: uničiti svobodo Cerkve, da bi lažje zavladali ljudstvu, oropanemu svoje največje moralne ojx>re v katoliški religiji. Zraven tega seveda framasonskfl klika upa, dn bo s temi proti-verskiuii paragrafi potolažila lačne želodce od sin- dikalistov, anarhistov in boljsevikov hujskane množice. Tako je svobodoljubje in laka je moral« liberalne španske veleburžuazije, ki je po svoji brutalnosti presenetila celo francosko liberalno časopisje, kakor »Temjis« (18. avgusta, št. 25.560) in »Journal des Ddbats« (19. avgusta, št. 22,9). Ves svet dvomi, če se bc na ta način špansko buržuazna republika konsolidirala. Za nas jia je ta ustava zopet nov dokaz, kakšno vrednost imajo vse »liberalne« konstitucije Evrope in Amerike. Španski »svobodomiselci« si bogvekaj domišljajo o svojem delu, v resnici pa so svetu jKKlarili kos papirja, ki samo razodeva njihovo zastarelo men-nditeto in hinavsko moralo. še dn pred kratkim tako veliko. Ako bi hoteli Nemci pravilno presoditi sedanji položaj, bi se morali vprašati, kaj bi oni storili na mestu upnikov. Kaj bi Nemci rekli, ko bi bili upniki in bi se v drugih državah dolžnicah tisti, ki so zakrivili polom dolžnikov, nahajali šc vedno na svojih mestih?' Povzročitelji zemunskega atentata odkriti? Dunaj, 20. avg. tg. Avstrijska policija je sedaj dognala, da sla zakrivila bombni atentat, po katerem je prišlo do eksplozije v Zemunu, dva hrvatska emigranta, ki sta |xuioči od 81. julija na 1. avgust pripravila atentat v brzovlaku Pariz— Dunaj na j>rogi Sch\varzach—St. Veit. Ta dva emigranta sta potem potovala prihodnjo noč v Bnd Gastein in sta potem jionoči na 3. avgust porabljala brzovlak v smeri proti Beljaku. Inozemca sta postala ospbju vlaka sumljiva radi svojega obnašanja. Na podlagi osebnih opisov in fotografij se je ugotovilo, da sta to hrvatska emigranta, od katerih je eden poznan kot Stanko llranilovič, ki je pred kratkim bival nn Dunaju in je bil nasjiroten sedanjemu jugoslovanskemu režimu, kakor vsi hrvatski emigranti. Sumi se zato, da sta oba med vožnjo od Sclnvarzacha do St. Veita položila v vagon peklenski slroj. Dunajska j>otirija je zapove-dala mejnim stražam, da oba osumljenca takoj aretirajo. Naiprei ropajo, potem protestirajo . . . Rim, 20. avg. ž. V vatikanskih krogih se trdi, da je vložila španska vlada protestno noto pri apostolskem nunciju v Madridu. V lej noti vlada protestira proti j>oslanici, ki jo je kardinal Segura izdal vsem španskim kardinalom, nadškofom in škofom. Kardinal Srfrura je v tej po-daniri pozval vse duhovništvo, da lačne odlornn akrijn proti vladi radi nacionaliziranja cerkvenega premoženja. Španska vlada bo smatrala, da bo Vatikan odgovoren za vse neprilike, ki bi radi te akcije nastale v Španiji. Sestanek med kralrem in Maniujem Bukarešta. 20. avg. ž. Kralj Karel je včeraj ! nenadno |>otoval iz Sinaje v Sovato na dvodnevni oddih. Kraljev odhod je izval v jiolitičnih krogih i veliko senzacijo, ker se v Sovatu nahajajo na počitnicah vsi voditelji nacionalne kmečke stranke. ; Verjetno je, da se bo kralj sestal z dr. Maniujem, ki bo kralja informiral o stališču nacionalne kmeč-\ ko stranke, o raznih aktivnih problemih. Dr. Maniu bo ponovno opozoril kralja, da je izhod iz krize mogoč edino le z vrnitvijo parlamentarnega reži-t nia. »Adeveruk piše, da se bo vršila 1. septembra v Sinaji seja ministrskega sveta jtod predsedstvom kralja. Na tej seji bodo izdani važni sklej»i glede finančnega programa. »Dreptatea- piše. osojilo. Krvavi boji na Kubi New York, 20. avgusta, tg. Včeraj je desetkratna premoč vladnih čet napadla vstaške čete, ki so v torek zavzele pristanišče Gibara, in jih popolnoma potolkle. Od 500 do t>00 mož jih je ušlo smrti komaj 35. Med vstaši so bili Američani, Nemci, Poljaki in Mehikanci. Ceni se, da jc bilo na obeh straneh 21X1 do 600 mrtvih. Vladne čete so zaplenile 50 strojnih pušk._ Dunajska vremenska napoved. Spremenljivo vr»me. Deloma deževno. Ozadje Bethienovega odstopa [ f dr. Valentin Krisper K Tezah gospodarski položaj države — Pred odločilnim preohreto v zunanji politiki drugim, sam pa vodil politiko za kulisami. To do-cozov in zagovarja francosko linijo. Če je temu mnevo hI potrjevalo okolnost, da je Horthy jx>ve-tako, potem jc Mussolinijevo politiko zadel težak ril mandat grofu Karolyju, ki je znan prijatelj Fran-udarec. Karolyijeva prizadevanje Izjave vodilnih politikov Budimpešta, 20. avgusta. y. Ostavka grofa • Bethlena je prišla tako nepričakovano, da je tzrie- 1 nadila celo njegove prijatelje, ludi opozicija sama, : ki jo tvorijo socialisti, si zakulisnih dogodkov ne | ve točno razložiti. Dejstvo je, da je tako čvrsti in neupogljivi Bethlen na torkovi seji tako zvanega odbora triintridesetih, na kateri je bilo sklenjeno izvesti odločno varčevanje v državnem gerjpodar-stvu in v tem smislu predelati državni proračun, pokazal prve znake velike utrujenosti in duševne po-bitosti. Sam se je med razpravo lotil vprašanja, »li j nna vlada sploh med narodom se zaupanje, m Ji odgovoril na to, da je to zaupanje pričelo vidno pešati. Pristavil je sicer, da je tega pojava JfHva j agitacija opozicije, torej ne politika njegove vlade, vendar so njegove izjave napravile na navzoče iclo- | bok vtis, ker je vsakdo videl v njih napoved nje- ■ govega odstopa. O vzrokih padca te desetletne diktature v de- ; mokratskih rokavicah sc .-i vi jo vsemogoč*. jjovo- J rlce. Pogndki so «e r.1/'. ijslf' fvrčuagto. du bi bilo rmigrtče že danes s popolno gt>totaš(fo zadeti res- j nico. Gotovo jc le, da Brthhmova 'trditev'. d» -t je j umaknil, ker je njegovo telo potrebno oddihi, he i drži. Bethlen jc na omenjani soj i partRmtiuaroegii \ odbora sam priznal, da i»k uživa med mi rodom v«' i potrebnega zaupanja. Opozicija, ki je tak« majhna I po števihi in ki jo je Beflilcn v smislu tradicij ladjarske oligarhije pridno dojil, nikakor it!, mo^la od lo i?tijoče vplivati rta ra/polo/čtije tnčd IftUIsfvoiti Itt njeni agitaciji ttl mogoče pffplsstt mvtklm-olt->tvn, ki se je pola vito |ifotf KeltiIfttovl vladi mfli (ladjarskim narodom, Dej:-i»o ie. rta t je ljudstvo ; naveličalo Bethlcnove »ainovlailc, ker ni prinesla njegova notranja in zunanja politika obljubljenih Sadov. Madjarsko ljudstvo se nahaja danes v budi bedi. Število brezposelnih /naša okoli lOO.OOO in li ne prejemajo »{kakšne podpore, -Vtr fo ni navada v aristokratski Madjarski«, Brda tiaram':* posebno v leku zadnjih let. lako ie konsum živil v Budimpešti padel v cncin letu za I kottsilm mleka 12",; 10 poraba čevljev za 26?». To so najvidnejši /ji m k i naraščajoče bede ittcd rtladjarskim ljudstvom. Agrarna kriza je strahovi,to zadela .Madjarsko. Pšenica le padla tla lako ni/ko cono. tfa jc luunh vlsda 'prepovedati izvoz v Avstrijo. V prvi polovici lanskega leta jf MsullaMa izvorfla na Ceško-«kn'aško 11.800 vagonov jHvcrtlo« v drugi W>ftaj še 25)0> Trgovinski »pora/nm / Avstrijo ic v;>lcit je,- vsaka t»U*el za „*:«lav" koiwotttrawj»ke vlade 'brezumna, ker bi to onemogočili socialisti, ki so najbolj močna jia'lamenlanui opozicija in ki bi v nobenem ^lučaju ne hoteli .sodelovati v vladi, kateri bi iw.a kulis dirigirat groi. Bclhlcn. Nekateri politiki so dali iutere-iiulne izjave glede političnih sprememb. Grof \ntou pligra.r zagovarja, potrebo koncentracijske vlade in je rekel, da so vsi koraki, ki so bili doslej napravljeni, negativni. Njefla zanima fe lo. od kakšnih ljudi bo nova vlada sestavljena. Prepričan pa j©, da je neobhodno potrebno seslevili gospodarsko vlado, ki bi rešilo krizo. Ta vlada bi *r pH morala sestavili iz, strokovnjakov in ni; politikov. /.a lako vlado je. glof K»roly nespodoben. Omajano zaupanje naroda v državo in nbne finance lahko povrne lo močna vlada. - šef kiščnn--ke opozicije Štefan Friedrich je rekel, dn je rko- da, ker detli;sdja Bcthleitftve vlade prišla tako pozno, mnogo prepozno. Moglo bi se še vse po-pravltl, če bi pilijo rlo sprenicmbe režima in ne samo do sprememb« osebnosti. Vodja madjarskega rasuoca gibanja Tibor F.ckaril je izjavil, da zahteva vlado prostih rok, ki bo lahko napravila red mnogo hitreje in bolje kol dosedanja vladu. — Vodja socialistične stranke Karel Pever Je izjavi), da zahteva njegova stranka ne le samo spremembo režimu, temveč, tudi spremembo osebnosti. Le dobra zunanja politika lahko potegne Madjarsko iz blata. Vodja agrarne .stranko Tililv je izjavit, da če so bo Bethten vrnil, je vse lo le. jirodigra za njegovo novo vlado. M razpoloženje naroda vsekakor doheo vpliva de mir I Ja Ofhlena, kajti narod Je dolgo čakal, da pode nolhlenov rc/.m. 7.ftaj pa »o boji, da še. zopči povrne. Danes dopoldne je bila konferonca v odiieliev opozicijskih strank. Opozicija misli, da je trajanji' uOve V[;ih trenutkih oslal na svojem mestu. Zalo jc t-eba mojo oslavko vzeti na znanje kot zelo vsakdanji dogodek, tembolj, ker mislim, da gospodarsko in finančno stanje države zahteva, da Madjarska ne odneha od programa, ki ga je Izdelala moja vlada, da tako prebrodi vse težkoče in v kratkem izvede obnovo d-žave. Politični «i*tem se a lem ne ir.premeni. ker ni odvisen od o«ebnosti. Za dokaz, da to drži, naj služi deistvo, da je smer sedanje zunanie in notranje politike Madjarske ostala neizpfemenjena i" stalna In d* taka tudi ostane, lem bolj, ker hočem še nidalie ostati aktiven sotrudoik sedanjega političnega sistema, kar bo vladi gotovo v oporo. Senzacija tegitimističnega lista Budimpešta, 20. avg. tg. Edini legitimistični list -Magyarsag« beleži zelo težke francoske za-hte>e, ki jih zaenkrat ni mogoče kontrolirati. Lat trdi. da je Francija zahteval« za svojo pomoč skrajno hude pogoje, ki se tičejo celo sestave kabineta. Nova pogodba O francoskem posojilu, ki še ni objavljena, ki pa zahteva baje 11?,; obresti, ima klavzulo, po kateri sc madjarska vlada obvezuje, da bo v toku sedanjih češkoslovaško - madjarskth trgovinskih pogajanj na podlagi največjih ugodnosti zagotovila češkoslovaški industriji take koristi, ki hi te?ko zadele madjarsko industrijo in delav- j sivo, Govori se tudi o drugih pogojih. V zvezi s ; lem bi se imel imenovati na Madjarskera franco- j .ski komisar kot vrhovni finančni kontrolor. Navedeni list trdi, da bi izpolnitev teh zahtev pomenila ! >« r t politične in matertjalfle neodvisnosti Madjarske, ter naglasa, da tudi, če bi se flašla vlada, ki bi prevzela le pogoje, ie bi mogla najti nobenega madjarskega parlamenta, ki bi ratificiral tako pogodbo. S tako zonanjo politiko hoče Francija prav za prav zasledovati samo stare cilje Češkoslovaške in dr. BeneSeve zunanje politike. List naglaša da-lie, da je bil grof Karolyi od t. 1919., ko je stal v času madjarske proletarske diktature na čeiu proti-revolueionarnc vlade v Aradu in Segedinu, odločen prijatelj Francije. Kako sodijo Čehi Prasa. '20. avg. tg. Organ češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša >Ceske Slovo." piše o demisiji grofa Bethlena: Morali so priti šole dogodki zadnjih dni, da so pokazali nemožnost politike, ki je hotela v italijanskih načrtih za srednjo Evropo in Balkan igrati vlogo, večkrat proli Franciji, vedno pa proli francoskim zaveznikom. Ostal ni noben drug izhod, kakor da Madjarska poišče most v Pariz. č'e predstavlja Bethlcnova demisija kornk k frankofilski orientaciji iu k zbližanju z malo niitanto, moremo to samo pozdravljati. Mi želimo sporazuma z Madjarsko, ne samo gospodarskega. temveč tudi političnega. Prepričani smo, da so drŽave, ki imajo totfko gospodarskih, tradicionalnih, političnih in nacionalnih stikov, kakor češkoslovaška, Avstrija in Madjarska, Se vnaprej določane k temu, da živijo v prijateljstvu med seboj. tfa tako prijateljstvo se lahko gradi bodoča srednja Evropa. Organ ministrskega predsednika .Venkov,- pa piše pod naslovom ^Sprememba mask na Madjarskemt: Ore samo za spremembo mask. Grof Bethlen, ki je ustanovil italijansko orientacijo, smatra za neprimerno, da bi se eksponi-ral osebno za francosko orientacijo. Zato rtne pred seboj grofa Julija Karolyija. On ne dvomi, da so na Bolhlenovo odločitev vplivale bodoče razprave na ženevski konferenci. Češki Nemci zgubljajo tla Cehi se hitreje mnoie, kakor Nemci Prn!)i/. 20. avg. hanes so žn- znani podrobni p-daiki O w»dnjein ljudskem šletju v Ceškosfova->ki. CeŠko kakor ludi nemško javnost zanima preivserfi |>oložaj posameznih narodnosti, ki živijo v državi, to i'' predvsem številčno razmerje med Cehi iu Slovaki n« eitl »Ira-ni Irr Nemci na drugi. Za Cehe jc prineslo zadnje ljudsko štetje zopetno vf stfto ugotovitev, da se na Češkem, to Jp v dvojezičnih krajih in ludi v onih, ki so veljali doslej / i Izključno nemško p(i.-0«l, Cehi veliko hitreje množi Ji) kflkof NVnicI. Po uradnih podatkih živi dflife* na Češkem 2,273.ikki Nemcev proti 2.173.000 v lolu 1021 SleVIlo Nemcev se je torej v zadnjih desetih I"t1ll povišalo /a lOO.OOO duš. Toda rne-1 leni. ko SO Nemci v letu I021. predstavljali vsega problvah Iva, ji: dnne-* ta odstotek padel na 32.1%. Nemci so sr pomnožili samo za innl lem ko znaša pi>ra«t pri Cehih v odstotkih 55e pred vojno je bil naravni prirastek neifl-itknga prebivalstvu na Ceftketti v prtfn*H s C^lti zelo nizek. Itačunajo, da s« Je tz CeitkoolovaRke poleg toga izselilo okoli 25.000 Nemcev, m od tem ko se je j»o vojni vrnilo na Otrtko okotI 51.000 f chov. K zmanjšanju nemškega prebival*vta so pri|>oniogli tudi Judje, ki se (lanu* povečini priznavajo za Cehe. ne za Nemce. Najbolj vmemirja Metlice okolfto«!, da so se pojavili Cehi v nekdaj povsem nemških krajih. V leh nemških okrajih «o Cabi jiora-ili, /ft ffle-fl tftm ko znana nem- Jki prirastek konta j 4.H%. Re« je sicer, rta *o se tudi v nekdanjih izključno čeftklh mestih prišli naseljevati Neinri, lride v jioštfcT. Nesffleft najbolj boli, da se je razbila njihova narodna konvpaktoost v industrijskih okrajih, kjer je bilo lela 1021. razmerje med češkim in nemškim prebivalslvom kakor 2 proti 10, med tem ko je danes 3 proti 10. in se bo v teku dvajsetih lel spremenilo v 5 proli 10 in v teku sedemd&sellh let 10 proti 10, ako bo šel razvoj nem5ke«a in češkega prebivalstva v do-se lan jem razmerju dalje. Nazadovanje Nemcev je treba pripisali predvsem padanju rojstev. V leku zadnjih 50 let se je šlevilo Nemcev na Češkem povečalo komaj za 222.000 (11%), število Cehov pa za I(842.000 (389*-). Od leta 15*10. do leta 1010. j eznasal češki prirastek i9%, nemSki le od leta 1910. do leta 1920. Českl 647c, nemili pa samo 11%. ln v teku zadnjib desetih let so se Cehi na nemškem ozemljit pomnožili za 24?», Nemci pa sfthlo zA t■ Na kompaktno nemški zemlji tieuls< :i-boehmena je število Cehov od lela 1021. do zadnjega ljudskega št«1ja narastlo od 809.0>0 na 8 Htoč, štev-Ho Nemcev pa se je dvignilo od j.fiop.ooo na 2,0h0.(X)O, tako da je ptiristek čeSke rnanjSitie vnašal 74.000, priraeiek Nemcev pa Mm o Md.ooo. Razstava v Bratislavi Belgrad, 20. avg. AA. Od 24. t. m. pa do vštetega 4. Nautilu«< je krenila iz Longyearja proli severoemu tečaju. Pred odhodom so ie enkrat temeljito pregledali vse strni« ta vrtala ta led. Tudi so Izpopolnili zaloge. Francoska delegacija za zasedanje DN Pariz. 20. avg. AA. List »Pelil Parisien- piše, da bo predsednik francoske vlade Laval na današnji seji vlade imenoval delegacijo Francije za zasedanja Sveta Društva narodov v Ženevi. Po informacijah lista bodo to delegacijo tvorili predsednik l aval, zon. minister Briand, minister za trgovino Rollin, Fran<;ois Poncet in narodni poslanec za deaartman I.oire Guinout. Pariz, 20. avgusta, tg. Ministrski predsednik Laval najbrže ne bo od|X)toval v Ženevo, da se udeleži zasedanja Društva narodov, ker tudi nemški državni kancler dr. Briining in angleški ministrski predsednik MacDonald ne bosta potovala v Ženevo. Kakor piše .Populairc«, se bo t aval kvečjemu udeležil otvoritvene seje in ostal eden ali dva dni v ženevi, potem pa bo vodstvo francoske delegacije prepustil Briandu. Italija vabi Lava la v Rim llltn. 20. avg. ž. Italijanski ambasador v 1'ariz.u grof Manzoni je obvestil predsednika francoske vlade Lavala, da želi Italija nadaljevati pogajanja r« pomorski sporazum s Francijo. V zvozi e teci se t nI i. da je poslal Manzoni Lavalu vabilo, da pride v Rim. V tukajšnjih dobro poučenih krogih »e govori. da se bodo jiogajanja nadaljevala v Ženevi v času rasedanjn Zveze narodov. Predsednik francoske vlade Laval bo najbrž prišel v Rini koneeni septembra. Italijanski manevri Idrija, 20. avg. AA. Med Črno praljo in Tolminom so se pričele velike vežbe. Namen vezbe le omogočiti večjim enotam borbe v goratih in gozdnatih l. avgusta Dane« popoldne je prižla v Ljubljano na gosjio Ivano dr. Krisperjevo brzojavka, da je v Badenu pri Dunaju umrl odlični ljubljanski odvetnik dr. Valentin Krisper. Po dr. Majaronu in notarju Hu-doverniku je lo v kratkem razdobju že tretja odlična osebnost iz slovenskih pravniških vrst. ki sije poslovila od nas. Vsi trije pokojniki so spadali ined našo starejšo generacijo pravnikov in vsi trije co stali na nujbolj vidnih mestih našegn javnega življenja. Kakor prva dva, tako ima tudi dr. Valentin Krisper neprecenljive zasluge za naš narod, za pravice slovonakegu jezika in zn razvoj naše domovine. Kakor z dr. Majaronom in « Hudoverni-koni, tako je odšla v večnost tudi t dr. Kris|)Prjem ena v Ljubljani najbolj znanih osebnosti našega mesta in vse Slovenije, Dr. Valentin Krisper se je rodil 0. decembra 1880. Njegov oče je hi! laslnik tovarne papirja v Radečah. Mladega Valentina je vzgojil v odločno narodnem duhu. Dr. Valentin Krisper je Študiral gimnazijo v LJubljani in v Gorici, pravo pn v Gradcu. kjer je tudi promovlrat. Za odvetnika je nalo prakticiral v Parim, kjrr si Je pridobil oni odllčdl zagovorniški nastop, po katerem je pozneje v LJud-Ijani tako zelo zaslovel. V Ljubljani je vstopil kot odvetniški koncipient v pisarno dr. Mosrheta, pozneje pa v pisarno dr. Tavčarja. Kot zagovornik je kmabl Zaslovel. Morda njegov najimenitnejši proces jo bil oni. ko je z dr. Noubauerjem iz Gradca hranil dr. Tavčarja v že zgodovinsko polilifno pomembnem procesu ter f e« dosegel njegovo popolno oprostitev. Lela 1.8W je otvoril lastno platiriio in jo vodil do leta 1010, ko jo je moral .zaradi preutrujenosti živcev prepustili svojemu nasledniku dr, TOmlrtSku. Po vojni se je zopet vpisal v odvetniški nesrnim, vopdar pa pr-akee ni več izvrševal. Pred dobrim mesecem je odšel v sanatorij Gutenbrunn v Badenu, kjer je dane? podlegel oslabelosll srca. Pokojnik je bil proti koncu prejšnjega stoletja več let občinski svrfnlk. pozneje pa »e ni več udeleževal pouličnega tn strankarškega življenja. Pač pa se je veliko prizadeval, da je pri sodiSČU tzvo-jeval vsaj nekoliko pravic za naš jezik. Zelo mnogo je pridobil zasluii po potresH, ko je vstopil v p« L'fini odbor. Tedaj se je mnogo trudil, da je Ljubljana dobila podporo, neprestano je interveniral v vseh teh zadevah lifl deželnem predsedniku Ifeinu In pri centralni vladi, kjer je s svojim svetovljanskim nastopom napravil zelo ugoden vtis. Glavne zaalnge pa si je pokojnik |>ridbbil « tem. da Je j/rlčel akcijo za naš tujski promet. Tujski promet se je pri nas irričel okoli let« 1908. Na čelu vsega gibanja za tujski promet je bil dr. KriS|>er. Njegova zasluga je, da se je prebudil Bo-hluj, kateremu je preskrbel sankallsče. Za naš tujski promet je pridobil bolel Triglav , sploh je on ves čas vodil slovensko tujsko prometno delo ter Je bil od ustanovitve dejanski vodja Zveze za luj»kl promet in je vedno ^deloval pri vseh njenih akcijah. Njegovo delo so bile vse brošure, ki so izšle pred in ludi še jjo vojni v propagandne namene Slovenije in Ljubljane. Še v zadnjem času je zbiral slike in je bil tudi član novo ustanovljenega Tujskoprometnega sveta. Tudi drugače se jo lldfjstvoval publicistično Iti je sodeloval pri vseh slovenskih listih. SvojeČnstio je bil ludi v odtjpni Dramatičnega društva, dosti let Je bil odbornik Odvetniške zbornice in Član disciplinske komisij«. Na zunaj je bil dr. Krisper vedno eleganten mož. Bil je visoko Izobražen ter je bil ined onimi redkimi Slovenci, ki so žo pred desetletji perfekt-no znali francosko. Njegove zasluge za Slovence je priznala tudi noša država in je bil pokojnik imejt-telj reda sv. Save III. razreda. Kol človek je bil zelo resen mož. strog do samega sebe In do drugih ter zalo ludi vedno pravičen. Za razne dobroidelne in narodne namene ji imel vedno odprlo «rco in roke ter nI nikoli odrekel prošnjam za podporo. Za nJim žaluje gospa Ivana in brat Anton, ki ie ravnatelj papirnice v Radečah. Njegove zemeljske ostanke bodo prepeljali v Ljubljano. Ime dr. Valentina Krlsperja bo ohranilo častno meslo v slovenski narodni zgodovini. — Prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! Mariborska občinska seja Dane« se le nadaljevala pred tednom prekinjena seja, ki jO je otvoril župan ter najprej pre-čital azhvalno brzojavko Nj. Vel. kralja. V peli odsek pridela g. Osct in dr. Miihleiafen, Nalo poroča obč. svetnik Pusenjak o bilanci mestne plinarn« in poudarja, da ie imela leta 1929. 11.128,75 Dni prebitka, izguba pa je znašala 176.425 Din. Vsled slabega korizuma in defektnega omrežla Ima meatna plinarna 35% iKgubc. Normalna Izguba bi bila 10?». Župan dr, Juvan slavila nato 3 predloge: ali naj se podjetje opusti, ali naj se dobi primerno posojilo, ali pa naj sc ga izroči v privatne roke. Soglasno je bilo sklenjeno, da sc najame posojilo v znesku 2,50.000 Din. Nato je bila prečitana bilanca mestnega avtobusnega podjetja. Dohodki znašajo 707.995 Din. Prejšnja leta so znašale izgube vedno čez 1 milijon Dih. Zdaj oa znaša izguba samo 470.000 Din, Pasivne so lokalne proge, dočim so zunanje proge aktivne, Nekatcfi občinski svetniki ao predlagali, naj se opuatt lokalni promet, dočim so drugi mnenja, da je to nemogoč«, ker bi mesto mnogo izgubilo na tuiskem prometu. Nato je bila prečitana bilanca iz leta 1939 in siccr od mestnega električnega podjetja, mestnega pogrebnega zavoda, mestne klavnice in ostalih mestnih podjetij. Skupno so znašali dohodki v letu 1920. 830.020.95 Din. Primanjkljaj le znašal 187.^65.57 Din. Blagajniško stanje je znašalo 642.355.38 Din. Občina prevzame garancijo za Počitniški dom na Pohorju. V razpravo je prišla zadeva pohorske železnice. Občina prevzame garancijo za obrestno posojilo od 500.000 Din. Zadruga mora obenem pristati, da sprejme v upravni svel enega zastopnika občinskega sveta. Župan je nalo zakliučil iavno sejo in jo proglasil za tajno. Sledi lajna seja, ki ob času poročila še traja. Drobne vesti Weshington, 20. avg, AA. Rdeči križ je daroval 100.000 dolarjev za poplavljence na Kitajskem. Denar so poslali generalnemu konzulu Združenih držav v Hankovu. Basel 20. avg, AA. Poročilo odbora za proučevanje finančnih potreb Nemčije ugotavlja, da je nemogoče plasirati v Nemčiji dolgoročno posojilo dotlej, dokler sc ne povrne zaupanje v finančno bodočnost Nemiije. Poročilo ugotavlja potrebo zaupnega sodelovanja med Nemčijo In drugimi «v-ropakimi državami. Harana, 20. avg, AA. Boji med vladnimi Jatami in uporniki a« nadaljujejo. New York, 20. avgustu, tg. Čilska vladn le razglasila popolni moratorij za vse inozemske dolgove do kouo tekočega leta.