m vmiiina piacano v gotovmi.
Leto LXXIL, št. 14©
Ljubljana, četrtek 22. fanlja 1939
Izhaja vsak dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 250, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji  Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—     //     Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNt&TVO LJUBLJANA, KrKifljerva ufica srev
Telefon: 31-22, 31-23, 31-2< 31-25 m
Cena Din
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 ft NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaveneva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ  GRADEC, Slomškov trg 5    //    Postna  hranilnica v Ljubljani št. 10.351.
Vedno večja napetost na Daljnem vzhoda:
Ultimat japonskega poveljnika tuji
ladjam
Vrhovni poveljnik japonskih čet na Kitajskem je pozval vse tuje vojne ladje v Svatova, da se do danes opoldne umaknejo iz kitajskih voda — Angleži in Američani se ne mislijo pokoriti japonski zahtevi in so poslali v luko še nove vojne ladje — Nadaljnja poostritev blokade
Tokio, 22. junija, br. Japonski vrhovni poveljnik na Kitajskem je snoči odredil, da se morajo vse tuje vojne ladje, ki se m ude v onih kitajskih lukah, glede katerih je nastal spor zaradi tujih koncesij, umakniti. V izvajanju odloka, je poveljnik japonskih čet v Svatovu snoči stavil poveljnikom v svatovski I u ki zasidranih angleških in ameriških vojnih ladij ultimativen rok, da morajo do danes opoldne zapustiti luko in se umakniti iz območja kitajskih voda. Poveljniki angleških in ameriških vojnih ladij so se takoj sestali b konferenci in obvestili o tej zahtevi poslanike v Tokiju in svoje vlade. Dokler ne dobe podrobnih navodil, bodo ostale vojne ladje v luk i. Kaj bodo v tem primere storili Japonci, še ni znano. Vsekakor pa je zaradi tega nastala še večja napetost in ni izključeno, da lokalni japonski poveljniki izzovejo zelo resne incidente, ker kaže vse na to, da vodijo japonski vojaški krosi docela svojo politiko, ter se sploh več zmenijo za  navodila japonske vlade.
ne
Angleški „ne!
?44
Hongkong. 22. junija. AA. Reuter: Angleške pomorske oblasti so Izdale nalog, da rušilec »Talni t« ostane Še nadalje v Svatovu, da Ščiti interese angleških državljanov. Izve se, da bo ameriški rušilec »Pils-burv« ostal isto tako Še nadalje v Inki Svatov. Angleški pomik »Joug-Čan« ter norveški parni k »Proponent« bosta izvršila evakuacijo angleških ter norveških žen in otrok, kakor tudi onih Angležev in Norvežanov, ki selijo zapustiti Svatov. Oba parnika bosta zapustila luko še danes popoldne, ker se pričakuje napad kitajskih čet. Japonski ultimat se tiče vseh tujih parni kov, ki se nahajajo v luki Svatov in ne samo vojnih ladij. Angleški rušilec »Scout«. ki je zasidran izven luke, se pripravlja odpluti v luko, da podpre rušilec »Tainit«. Istotako bo ameriška vojna ladja »Ashvill« prispela Jutri v svatovsko luko.
Poostritev blokade
Hongkong. 22. junija, br. Vesti iz Japonskega službenega vira o nastopu Japonske vojske pri Svatovu potrjujejo, da so v teku krvave bitke. Prvi prodor japonske vojske in vojnega brodovja Je bil izvršen včeraj popoldne nekoliko milj daleč od mesta Svatova. Izkrcanje Japoncev je bilo izvršeno pod varstvom letal in vojnega brodovja. Kitajci so se le malo upiral L V luki Svatova sta zasidrani dve vojni ladji in sicer ameriška ter angleška. V tej naselbini je največ Angležev in Američanov. Istočasno so Japonci okupirali otok Taj-su, ki Je na pol pota med A mojem in Sungsujem oh obali pokrajine Fukijen. Okupacija Tajsuja je bila Izvršena zaradi njegove strateške važnosti. V angleških političnih krogih v Hongkongu spremljajo to novo akcijo japonske vojske s skrbjo, ker domnevajo, da bo Japonska zares izvršila popolno blokado vseh glavnih kitajskih luk. Z druge strani zatrjujejo, da se vojska maršala Čangkajška ne oskrbuje več preko teh luk, nego iz južne Kitajske s sijamske in indokinske meje. Vsekakor bo izkrcanje japonskih čet pri Svatovu še bolj poostrilo napeti položaj.
Posvet vojaških povelj-v Sineapuru
London, 22. junija e. V Singapuru sc je včeraj pričela konferenca vrhovnih poveljnikov francoskega in angleškega brodovja na Daljnem vzhodu. Na tej konferenci sodelujejo za Anglijo vrhovni general Percy Nobel, za Francijo pa glavni komandant general Martin. Predmet razgovorov na' tej konferenci drže v največji tajnosti, a snoči so v Londonu izvedeli, da se nanaša v glavnem na koncentracijo francoskega in angleškega vojnega brodovja v singapur-ski luki. Pritegniti je treba tudi k temu za sodelovanje države sosedov in one, ki so prijateljsko razpoložene napram Franciji in Angliji. Urediti je treba tudi skupno izkoriščanje angleško-francoskega vojnega materiala v primeru vojne. Sklepi te konference so v zvezi z razvojem položaja na Kitajskem.
London, 22. junija, br. Vojno ministrstvo objavlja, da bodo letos iz upravno-
tehničnih razlogov že meseca julija izvršene premestitve angleških čet ob Sredozemskem morju, v Indiji in na Daljnjem vzhodu, ki bi se normalno morale izvršiti
šele v jeseni. Uradno utemeljujejo to s tem, da bodo že pri tej priliki vključene
v redno vojsko tudi čete narodne milice. V stvari gre za znatno ojačenje vseh angleških posadk.
Francija solidarna z Anglijo
Pariz, 22. junija, br. Agencija Ha vas je objavila poročilo o stališču francoskih odgovornih krogov glede položaja, ki Je nastal po blokadi francoske in angleške koncesije v Tiencinu. Angleška vlada Je bila obveščena, da bodo Francozi Angležem na Daljnem vzhodu priskočili na pomoč, če bi nastala potreba, da se tam izvede kakšna vojaška akcija v obrambo angleških in francoskih interesov.
Ojačenje angleške posadke v Tiencinu
Tiencin, 22. junija, br. Iz Pekinga je
prispelo več oddelkov angleške vojske, tako da so bile vojne sile v angleški koncesiji znova znatno ojačene. V luki sta sedaj zasidrani dve angleški vojni ladji, na poti v Tiencin pa je še ena angleška križarka. Jutri priplujeta v Tiencin tudi dve angleški tovorni ladji s svežimi živili.
V koncesiji je pšenice In riža v zalogi z:
najmanj 6 mesecev, primanjkuje pa drugih živil, predvsem svežega mesa in zelenjave.
Ponoven protest
Washington, 22. junija, br. Državni tajnik za zunanje zadeve Hull je danes novinarjem izjavil, da je generalni konzul v Tiencinu ponovno energično protestiral pri japonskih lokalnih oblastih zaradi škode, ki so jo Japonci z blokado angleške in francoske koncesije rjovzročili ameriškim državljanom, katerih poslovni stiki z obema koncesijama so morali bfti prekinjeni.
Akcija ruskih belogardistov v japonski službi
Rim, 22. junija, br. Agencija Štefani poroča iz Tiencina. da trdijo v japonskih krogih, da bo 3000 ruskih belogardistov, ki so organizirali prostovoljski oddelek v Tiencinu, vdrlo v nedeljo v angleško koncesijo. Ta vest je zbudila vznemirjenje v angleški koncesiji. Vojska in prebivalstvo sta v stalni pripravljenosti. Ruski belogardisti so bili od početka kitajsko-japonske vojne odkrito na strani Japoncev, zaradi česar bi njihov prihod v angleško koncesijo smatrale angleške vojaške oblasti kot oborožen napad organiziran po Japonski.
Japonski odgovor na angleško demaršo
Japonska vlada se izgovarja na vojaške kroge In se izmika jasnemu stališču
London, 22. junija, br. V odgovor na angleško demaršo v Tokiju je japonska vlada snoči preko angleškega veleposlanika V Tokiju sporočila svoj odgovor. Ta odgovor pa je tako dvoumen, da položaj na Daljnem vzhodu s tem še vedno ni razčiščen. Japonska vlada v svojem odgovoru priznava dogodke v Tiencinu za konflikt lokalnega značaja, vendar pa se izmotava, češ da je treba upoštevati stališče in mnenje Japonskih vojaških krogov na Kitajskem. Ti krogi pa zavzemajo docela nasprotno stališče in vztrajajo še nadalje pri tem. da ne gre za konflikt lokalnega značaja, marveč za novo ureditev
celokupnega razmerja tujih velesil na Daljnem vzhoda.
Zaradi take dvoumne taktike Japoncev Je zunanjepolitični odbor angleške vlade na svoji snočni seji ponovno proučil položaj in razpravljal o sredstvih in načinu, kako bi japonsko vlado prisilili, da bi nedvoumno povedala, kaj prav za prav hoče doseči z blokado angleških in francoskih koncesij na Kitajskem. Lord Halifax Je zaradi tega ponovno naročil angleškemu veleposlaniku v Tokiju, naj s ponovno demaršo pri japonski vladi energično zahteva pojasnila.
Pravi cilji japonske taktike
Z incidenti v koncesijah naj otežkoči pole Anglije in Francije v Evropi
London, 22. junija z. Dobro informirani krogi zatrjujejo, da Japonska dobro ve, da se ji v doglednem času ni bati napada od strani Rusije. Zaradi tega skuša Japonska čim prej izvesti svojo osvojevalno akcijo na Kitajskem. Rusija namreč računa s tem, da bo Japonska z vojno na Kitajskem tako oslabljena, da v danem trenutku ne'bodo potrebni preveliki napori Rusije, da uredi svoje račune z Japonsko. JapoAski zavezniki v Evropi zaradi tega vztrajajo pri zahtevi, naj Japonska uredi najprvo svoje zadeve s Kitajsko, to se pravi, naj vso Kitajsko osvoji in jo obnovi in Šele potem pripravi morebitni napad na Rusi-
jo. Dokler Japonci nimajo vse Kitajske v svojih rokah, bi tvegali preveč z napadom na Rusijo, ki bi bil potreben in nujen, če bi v Evropi nastala vojna. Velike koristi pa imajo lahko evropski zavezniki Japonske, če Japonska ogroža samo evropske koncesije na Kitajskem ter s tem veže vojne sile evropskih demokracij na Daljnem vzhodu. Od take vojne taktike imajo evropski zavezniki Japonske več koristi kakor od direktnega napada Japonske na Rusijo, kajti Rusi bi speljali japonsko armado v Sibirijo, kar Hi bilo za japonsko armado usodno.
„Anglija ve, kaj hoče in more44
Lord Halifax o mednarodnem položaju
London, 22. junija AA. Na banketu, ki je bil snoči prirejen na čast zunanjega ministra lorda Halifaxa, je imel Churchill pozdravni govor, ▼ katerem je pohvalil trud lorda  Halifaxa za  ohranitev  miru. Med
drugim je Churchill dejal:
Popolnoma se strinjamo z lordom Hali-faxom glede tega, da je mednarodni položaj nemiren in to ne samo v Evropi tem-
več tudi na Daljnem vzhodu. Vemo, da moramo v času. ko so sile tako močne, nastopati obzirno in da moramo pretrpeti ono, čemur se ne moremo izogniti. Prepričani smo. da je naš zunanji minister pripravljen "aro vat i čast države in da se bo točno držal obveznosti, ki jih je prevzela
vlada.
V  svojem  nadaljnjem  govoru  je Chur-
Pred priključitvijo Hataja Turčiji
Franoosko-tnrika pogodba bo najbrže že danes
Pariz. 22. junija, o. Podpis francosko-turške pogodbe o aleksandretskem sandžaku se more pričakovati po trditvah službenih krogov vsak čas. Dosežen je bil sporazum tudi že o vprašanjih, glede katerih so še obstojale razlike, in sicer na ta način, da Turčiji ne bo treba plačati nobene odškodnine za železnico in železniški material in da bo korigirana meja na severovzhodu Hataja, dočim bo francoski misiji dovoljeno, da posluje še nadalje med pre-
bivalstvom Hataja. Obe vladi sta se sporazumeli o odškodnini francoskim in tujim državljanom za škodo, ki jo bodo utrpeli zaradi priključitve Hataja k Turčiji v svoji privatni lastnini. Čeprav je bila že proglašena odprava meje med Hatajem in Turčijo, bo turška vojska prekoračila mejo šele po formalnem podpisu sporazuma, da okupira to ozemlje. Z nemške strani so še včeraj javljali, da bo Sirija protestirala proti tamu sporazumu, kar pa se ni
chill povedal razloge, zakaj se ie septembra minulega leta protivil vladni zunanji politiki in zakaj se zdaj on enako kakor vsi Angleži strinja z vlado glede mednarodnih problemov. Mi smo se sestali, da Cham-berlainu in Halifaxu v primeru potrebe nudimo vso podporo stranke.
Za Churchillom je govoril lord Halifax. Glede dogodkov v Tiencinu je izjavil, da se je položaj v Tiencinu poslabšal zaradi nesporazumov. Med take nesporazume spa-
da mnenje japonske vlade, da je imela Anglija namen izkoristiti Tiencin v vojaške namene na škodo japonskih vojaških intere sov. Ako Japonska ostane pri tem, kar je japonska vlada večkrat izjavila, da nc bo škodovala angleškim interesom na Daljnem vzhodu, potem obstoja upanje, da se bo to vprašanje rešilo na prijateljski način. Svoj govor je lord Halifa* končal t pripombo, da obstojajo tri načela, na katerih sloni angleška  zunanja politika:
1. Velika Britanija je zedinjena sedaj bolj kakor kdajkoli ter zavzema na svetu tak položaj, da se lahko reče. da je odličen. To lahko najmerodajnejše potrdi kot zunanji minister.
2. Narod Velike Britanije jasno in precizno ve, kakšno politiko mora voditi, in
3. Velika Britanija je močna in postaja vsak dan močnejša.
Glede pogajanj s Sovjetsko Rusijo je lord Halifax dejal: Prepričan sem, da imamo isti cilj ter upam, da bomo sklenili sporazum. Ako se to doslej ni zgodilo, smatram da to ni naša napaka.
Pogajanja v Moskvi pred zaključkom
V Londonu pričakujejo, da bo besedilo zavezniške pogodbe sestavljeno Se ta teden
Moskva, 22. junija, br. Včeraj popoldne Od 17. do 19.30 so se v K remiju zopet sestali komisar za zunanje zadeve Molotov s prvim pomočnikom Potemkinom ter angleški in francoski poslanik in odposlanec angleške vlade Stran g. Razgovori so se na na H H na sestavo besedila zavezniške pogodbe. Na podlagi Širokih pooblastil, ki Jih Je dobil Stranj? od angleške vlade, so razčistili vsa dosedaj ie nerešena vprašanja, tako da računajo s tem, da bo pogodba sestavljena še ta teden in prihodnji teden podpisana. Zavezniška pogodba bo sklenjena pod pogoji, ki omogočajo maksimum vzajemnega sodelovanja v obrambi proti slehernemu napadalcu. Pozornost Je zbudil v  diplomatskih   krogih članek
oficiozne moskovske »Pravde«, ki naglasa, da Je formulacija posameznih določb po-
stranskega pomena. Gre za jedro in smisel pogodbe, ki mora biti povsem jasna
in nedvoumna ter mora pred vsem svetom posvedočiti odločno voljo vseh treh zaveznikov, da se bodo skupno postavili v bran vsaki nasilni spremembi evropskega zemljevida.
London, 22. junija, br. Razvoj pogajanj v Moskvi zasledujejo v poučenih londonskih krogih z vidnim zadovoljstvom in so prepričani, da so sedaj odstranjene vse ovire za zaaeljeni sporazum. Splošno pričakujejo, da bo besedilo pogodbe sestavljeno ie ta teden in da bo dni prihodnjega trdna še godba bo stopila takoj ▼ veljavo bi se bodo nemudoma začela skupna posvetovanja vseh treh generalnih štabov.
Sporazum že perfekten?
Pariz, 22. j-unija. Agencija »Fournian poroča, da je bil v Moskvi ie dwiatn sporazum med Rusijo na eni ter Anglijo in Francijo na drugi strani, vendar ie ni podpisan. O vsebini sporazuma še ni ničesar znanega, ker ni nihče dal izjave.
Načrt nove slovaške ustave
Zgrajena je na avtoritarnem načelu - Parlament bo štel so poslancev, ki jih določi državni svet
Bratislava, 22. junija A A. Vlada je sprejela načrt ustave slo\aške republike ter ga predložila parlamentu. Načrt obsega 13 poglavij s 87 členi. V prvem poglavju se določa republikanska oblika države, drugo poglavje določa pravice predsednika republike, ki ga voh parlament za dobo 7 let in ki je vrhovni poveljnik vojske. Tretje poglavje govori o sestavi vlade. Predsednik in ministri imajo izvršilno oblast. Četrto poglavje se bavi z državnim svetom, ki ga sestavljajo predsedniki strank, člani vlade, predsednik parlamenta ter člani predsedništva slovaške narodne stranke. Državni svet pripravlja listo kandidatov za parlamentarne volitve ter ima pravico poslancem odvzeti mandat. Peto poglavje govori o parlamentu, ki bo Štel 80 poslancev. Šesto poglavje se nanaša na politične stranke, ostala poglavja pa na korporacije, piavosodje ter pravice in dolžnosti državljanov.
Bratislava, 22. junija A A. Na osnovi zakona o državnem tajništvu za nemško narodnostno skupino se imenuje državni tajnik za to skupino na Slovaškem na predlog šefa nemške narodnostne skupine. Ta šef lahko predlaga tudi samega sebe. Slovaška država mora plačati stroške za vzdrževanje državnega tajništva, ki naj služi kot posredovalec glede vseh vprašanj, ki se tičejo nem>ke narodnostne skupine. Osrednja državna oblastva bodo s tem državnim tajništvom sodelovala. Uradni jezik državnega tajništva je nemščina
London, 22. junija, br. Angleški listi poročajo o naraščajočem nezadovoljstvu prebivalstva v Slovaški z vlado in njeno politiko. Tudi antisemitsko razpoloženi se-Ijaki se sedaj zopet družijo z Židi. Lokal* ne oblasti v posameznih krajih nočejo ia-vrše vati odredb osrednje vlade v Bratislavi, naj nastopajo proti Zidom. Vseslo-vanski pokret se vedno bolj širi in se Slovaki ter Poljaki čimdalje bolj bratimijo.
češka se mora sousmeriti
Z novim šolskim letom bodo uvedene povsem nove učne knjige v skladu z naristtfno ideologijo
Praga, 22. junija, br. Proces proti nemškima policijskima stražnikoma, ki sta pred dvema tednoma v Nabodu ubila češkega policijskega organa, se je pričel pred posebnim sodiščem v Pragi. Pri zaslišanju obtoženca nista hotela priznati svoje krivde. Eden izmed njiju se je izgovarjal s pijanostjo. Oba obtoženca sta bila pregledana po dveh zdravnikih, od katerih je eden prišel v Prago iz Vrati-slave. Oba zdravnika sta izjavila, da sta bila oba obtoženca v času kaznivega dejanja pri popolni zavesti in da sta v celoti odgovorna za dejanja, ki sta jih izvršila. Kakor kaže, se bo proces zaključil še ta teden.
V praški bolnišnici so včeraj umrli trije od štirih 2idov, ki so bili v soboto ranjeni v neki kavarni v židovskem okraju, kjer je eksplodiral peklenski stroj. Poslednji ranjenec se bori s smrtjo.
V neka vojašnici v severni Češki, v kateri je bil prej nastanjen drugI češkoslo-
potte, ki je bil a
ne ustanovljen v Franciji in je dobil Častno ime po maršalu Fochu, je prišlo včeraj do resnega incidenta. V vojašnici je sedaj nastanjeno nemško vojaštvo. Na dvorišču vojašnice je bil že- pred leti postavljen velik spomenik francoskega maršala. Nemški vojaki so včeraj ta spomenik prevrnili, tako da je bil močno poškodovan.
Včeraj so nemške oblasti na vseh šolah prepovedale nadaljnjo uporabo treh učnih knjig, učbenikov češke zgodovine, zgodovino svetovne vojne in še neke druge knjige. V bližnjih počitnicah bodo prosvetne oblasti ne zahtevo protektor ja predpisale za vse šole povecm nove učne knjige, ki morajo biti v sklada z narodnosociaUstlčnejjjjm
Ornih, 22. Junija. Beograd 10.— 11.7525 London 20.76625, New York 443.5625, Fl —B 78425, lUkrn 2334, Amsterdam 235.50, DmBa 177.96, 15.—, Varšava 8342, Sofija 5.40,
Stran 2
»SLOVENSKI NA RODcr četrtek, 22. junija 1939.
Slav. 140
Peittieni o6$ernH
Poslanski Muh JRZ K pričel s »čiščenjem"
Pred kratkim je bila vložena v narodni skupščini interpelacija,    nanašajoča se na pogajanja med ministrskim predsednikom Dragišo Cvetkovičem in dr. Mačkom,
Pobudo za to interpelacijo je dal dr. Milan Stofadinovič. Vodtlne osebnosti v JRZ so takoj napovedale, da bodo z vso strogostjo nastopile proti onim poslancem, ki bi podpisali to interpelacijo, o so do sedaj pripadali stranki JRZ. To se je sedaj tudi zgodilo Včerajšnja »Politika* in »Vteme* namreč poročata:
»Dne 19. t. m. popoldne se je vršila seja predsedništva poslanskega kluba JRZ in klubskega odbora. Seji, ki so ji prisostvovali vsi člani, je predsedoval predsednik kluba Čvrkič, minister brez listnice Po uvod nih predsednikovih besedah je govoril predsednik vlade Cvetkovič in pojasnil zadnje politične dogodke. Seja je trajala od IS. do 21. Predsedništvo kluba in klubski odbor sta soglasno sklenila predlagati plenumu kluba, da izključi tele poslance: Momčila Jankovića, dr. Mika Novakoviča, dr. Vlado Matošiča, prof. Jana Raduloviča. inž. Svetolika Stankoviča, G juro MitraŠino-vića, Gjuro Jankovića, Panto Jovanovića, Dobrivoja Stošoviča, dr. Ljuba Popoviča, Dragomira Stojadinoviča, Vladimira Kazi-mirovića, Nikolo Kabalina, dr. Milana Stojadinoviča, Cvetka Jeličiča, Krsto Novakoviča, Dragutina Matovića, Ili jo Popoviča. Cvetka Zotoviča in Dragomira Samokreso-vića. V smislu sklepa klubskega odbora z dne 9. t. m. niso člani stranke in ne morejo biti člani poslanskega kluba ti-le narodni poslanci: Adam Marin, Stevan Radjeno-yK dr. Bogdan Stopar. dr. Lavoslav Han žek, Miloš Vidaković, Ante Kovač, Josip Cvetic in Zvonimir Čelković. Klubski od bor narodnih poslancev JRZ poziva glavni odbor stranke, da ukrene vse potrebno glede situacije v stranki in v strankinih organizacijah vseh onih poslancev, ki so ali bodo prenehali biti člani kluba JRZ in to so poleg gori imenovanih še dr. Branko Kaludjerčić, Milan Mijić, dr. Jovan Miju-škovič in Gjuro Stankovič, ki so že prej izstopili iz kluba ali bili iz njega izključeni.« — Vsi imenovani poslanci so ožji pristaši bivšega ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča.
Odstavljen direhtor „Samouprave"
Osi ješki »Hrvatski list* poroča: »Odstranjevanje Stojadinovičevih eksponentov v vrstah JRZ se nadaljuje. Tako je bil te dni odstavljen s položaja direktorja glavnega glasila JRZ »Samouprave« Milan Stojmiro-vič-Jovanovič.«c — Kakor čujemo, je Stoj-mirovič-Jovanovič nabiral podpise na interpelaciji dr. Stojadinoviča. Zato je bil sedaj odstavljen. Kdo je zasedel njegovo mesto še ni znano. Kakor javlja »Jugosloven-ska pošta«, bodo poleg na drugem mestu navedenih poslancev izključeni iz parlamentarnega kluba in stranke JRZ še tile poslanci: Dragutin Grgič (Zagreb), Sava JakŠič (Vrbovsko), dr. Sava Grubišić (Šibenik), dr. Vuk Vukašinovič (Benkovac), Miloš Tri palo (Sinj) in dr. Toma Mimica (splitski srez).
Značilno
V »Sokolskem glasniku« čitamo: Te dni smo dobili dve zanimivi poštni pošiljki. Na omotu, s katerim pošiljamo »Sokolski glasnik« na naslov praškega lista »Sokolskv vzdelovatel«, a ki ga je na ta naslov do sedaj vedno sprejemal, je nalepljen uradni listek »Umrl — decide« in list nam je bi! vrnjen.
Kako sodi o naših razmerah italijanski list
O razmerah v naši državi je napisal ugledni italijanski publicist Enrico Ricini v milanskem »Corriere delta sera« zanimiv in značilen članek, ki je vreden, da z njim seznanimo našo javnost. Ricini izvaja med drugim:
»V že ugotovljenem političnem in gospodarskem interesu Srbov, Hrvatov in Slovencev, pa tudi muslimanov, da žive v državni skupnosti, se nahajajo pravi razlogi, da se mora očuvati edinstvo državne celote, dasi bi se mogli notranja oblika in ureditev vzeti v bodočnosti v resno in potrebno razmotrivanje z ozirom na težnje in pravice raznih narodov. Gre za to, da se ne zatro, marveč da se očuvajo in amalgamira jo razne kulture teh narodov. Je-li amalgamiranje narodov, ki tvorijo to državo, enostavno vprašanje časa? Menim, da bi bila pogreška misliti, da se more vsako notranje jugoslovensko vprašanje rešiti 8 smrtjo tega aH onega predstavnika kake bolj ali manj avtonomistične struje, ki je ljubosumna na svojo kulturno individualnost. Tekom dvajsetih let je Beograd z ozirom na probleme skupnega življenja teh narodov poskušal razne sisteme: sedaj sistem krepke roke, sedaj sistem popuščanja in sporazumevanja. V tem površnem pregledu nas najbolj zanima prepričati se, soli našli vodilni jugoslovenski krogi po dvajsetih letih poskusov pod pritiskom težke mednarodne situacije pravo pot, ki bi jih dovedla do rešitve notranjih vprašanj, ki niso ne lahka, ne brezpomembna Tt problemi so še težji, ako uvažujemo politične in kulturne ovire, ki jih je treba le premagati, in zapreke, izvirajoče iz raznih nasprotujočih si mentalitet. Dober prijatelj Jugoslavije bi smel svetovati, de bi morali popustiti v tem oziru obe stranki. Težko je ugotoviti, so-li razni dogodki v dnevnem življenju politične borbe med Srbi in Hrvati posledica političnih nesoglasij, ali nasprotno, izvirajo ti politični spori iz stvarnih razlik v stališčih, v nestrpnosti med Srbi in Hrvati. Vedno je treba uvažavati, da 90 H t vali prav tako Slovani kakor Srbi, vendar pa so bližji zapadni kulturi kakor Srbi. S a tej pcdlogi bi se dalo zaključiti, da je izvor nest glasi j nestrpnost, poostrena po čisto pol.tičnt borbi, i kateri so bflt tako Srbi, krkor Hrvati nadvse strastni No, ta ne z nos-1 jiv ost bi se dala zelo lahko premagati, ako bi se doseglo amalgamiranje. Sporazum med Hrvati in Srbi bo znatna etapa na dobri poti, ki se nahaja točno na $redi med poskusom, da se uveljavi jugoslovansko edinstvo s silo, in eksiremistično težnjo, da se iz Jugoslavije
Proizvodnja in poraba sladkorja v naši državi
Sladkorno tovarno no izrabljajo vse svoje kapaeitete ter sladkorja ne izvažajo več, ker ga lahko zaradi zaščitne
carine prodajo
i
Sedaj, ko je predpisana uredba o oprostitvi uvozne carin« na kristalni sladkor in znižanju carine na sladkor v kockah, bo glede na izjavo finančnega ministra o znižanju državne trošarine na sladkor, marsikoga zanimalo, koliko izdelajo sladkorja nase tovarne in kolika je letna poraba v državi.
Sburovin za sladkor je v naši državi dovolj in tudi lani bi kmetje pridelali dovolj sladkorne pese, Se bi ne imeli tako slabili izkušenj s sladkornimi tovarnami, ki niso vselej hotele odkupiti vsega pridelka. Sladkorna pesa je ena izmed najvažnejših ndustrrjskih rastlin pri nas. Pridelujejo jo predvsem v dunavski in savski banovini. Zato so sladkorne tovarne v teh banovinah. Poizkusi so pokazali, da sladkorna pesa najbolje uspeva v savski in dunavski banovini. Količina pridelane sladkorne pese je pri nas stalno naraščala od 1. 1920, tudi v let h krize. L. 1920 je bila sladkorna pesa zasejana na površini 15.690 ha in pridelali so je okrog 2 milijona stotov. L*. 1929 je zasejana površina znašala že okrog 00.000 ha, torej piibližno sUrikrat več. Pridelali so 11.5 milijona met. stotov sladkorne pese.
V naši državi je poraba sladkorja se zelo majhna, kar je treba pripisovati predvsem previsokim cenam. Pri nas znaša poraba sladkorja le 5 kg na leto na prebivalca, med tem ko znaša v Angliji 50.3 kg, v Avstraliji 53.2, na švedskem 48.6, v Ze din j enih državah 46.4, Kanadi 45.6, na Norveškem 34.4, v bivši Češkoslovaški 27.5 na Nizozemskem in v Nemčiji 27.1, v Argentini 25.2, in v Franciji 24.8. Večja poraba sladkorja, v mnogih državah gre na račun višjega življenjskega standarda prebivalstva in nižjih cen sladkorja. Cene sladkorja, preračunane na francoske franke, so bile 1. maja t. 1. v Italiji 13.2, v Jugoslaviji 11.95, v Nemčiji 11.50, v Avstraliji 5.55, Kanadi 4.8, na Japonskem 4.7, švedskem :n v Zedinjenih državah 4.55, v Angliji in Švici 3.68.
Zadnja leta so si na pristojnih mestih začeli prizadevati, da bi bile pridelovalcem
sladkorne pege zaščitena minimalne prodajne cene ter da bi pridelovalce spodbudili k čini večjemu pridelovanju.
Toda zadnja leta Je bilo predelane mnogo premalo sladkorne pese v sladkor, da bi se pridelovalci lotili večjega pridelovanja. Tako je bilo L 1996 predelane 6,2 ml« lijona met. stotov pese, 1. 1937 pa samo 2.8 milijona in Jani 4.4 milijona. Iz predelane sladkorne pese dobe približno 11° o sladkorja.
Sladkorno peso predeluje pri nas 9 tovarn v Beogradu, Petrovgradu, Crvenki, Novem Vrbasu, Ćupriji, Osijeku, na Bel ju, Sivcu, in Dobo ju, vendar pa sta zadnji dve tovarni zadnje čase ustavili obratovanje. Tovarne v Beogradu in na Belju so državne. Letna kapaciteta vseh naših sladkornih tovarn znaša 50.000 vagonov surovega sladkorja.
Do 1. 1925 je bilo v naši državi se premalo pridelane sladkorne pese, zato smo morali se uvažati sladkor, pozneje pa smo že pridelali toliko pese, da bi lahko sladkor celo izvažali. Sladkorne tovarne producira jo mnogo manj kakor bi lahko in njihova kapaciteta najbrže se ne bo tako kmalu izrabljena. L. 1936 so nase tovarne izdelale 8660 vagonov sladkorja, predlanskim samo 3360 in lani 6000 vagonov. Leta 1925 so že začeli izvažati sladkor in smo ga izvozili 780 vagonov v vrednosti 101 milijon din, a 1. 1929 že 1400 vagonov v vrednosti 67.6 milijona din. 1. 1930 800 vagonov v vrednosti 42 milijonov din, zadnja leta pa nismo več izvažali sladkorja .
Te številke nam kažejo, da je produkcija naših sladkornih tovarn globoko pod njihovo kapaciteto, kar je treba predvsem pripisovati malemu konzumu sladkorja v nafti državi, pa tudi temu, ker nas sladkor ne more konkurirati na svetovnih tržiščih, saj je mnogo predrag. Tovarne sladkorja si tudi mnogo ne prizadevajo, da bi izvažale sladkor, ker uživajo visoko zaščitno carino ter lahko prodajajo sladkor mnogo dražje doma.
Anketa o ureditvi prometa
posvetovanja zastopnikov oblasti ter raznih pri cestnem prometu zainteresiranih ustanov in organizacij
Ljubljana. 22. junija
Dopoldne se je začela v tehničnem oddelku mestnega magistrata zelo potrebna anketa o ureditvi prometa v Ljubljani. Promet urejajo pri nas že več let, vendar je od leta do leta večja zmešnjava na naših cestah, ker je nas prehitel čas, ker nismo bili pripravljeni na nagel razvoj motornega prometa.
Anketo je vodil gradbeni nadsvetnik inž. Janko Mačkovšek. Povabljeni so bili mnogi zastopniki raznih oblasti in ustanov, predvsem uprava policije. Splošna malože-lezniška družba, Touring-klub, Združenje avtobusnih podjetnikov, Društvo šoferjev, Združenje trgovcev, Zveza za tujski promet itd., pač pa niso bili zastopani kolesarji in menda bi bUo tudi prav. če bi imeli pri anketi kaj besede pešci. Dnevni red je zelo obširen in bo anketa najbrže trajala še jutri.
Čeprav se je obravnava začela že ob 8.30, vendar so v dveh urah đbsolvirali ie štiri točke dnevnega reda in sicer: izpopolnitev označbe prehodov za pešce, izpopolnitev označbe glavnih voznih smeri skozi mesto in okrog njega glede na tujski promet, izstopanje iz vozov tramvaja na enotirnih progah in uvedba kaznovanja vseh cestnoprometnih prestopkov z bloki
Glede označitve cestnih prehodov se je izkazalo, da jih je najbolje označiti z bronastimi žeblji. Lani so označili v Ljubljani več cestnih prehodov delno s posebnimi kockami, keramičnimi in betonskimi, delno z žeblji, ponekod pa so tudi prepleskali prehode z oljnato barvo. Tako so preizku-
| sili vse načine in na anketi se je pokazalo glede na izkušnje v drugih mestih, da najbolj ustrezajo bronasti odnosno medeninasti žeblji.
Glede izpopolnitve označbe glavnih voznih smeri skozi mesto se je na anketi izkazalo, da je potrebno boljše označiti križišča v samem osrčju mesta, ker se tujci pogosto ne znajo orientirati ter dolgo iščejo izhod na tranzitne ceste. Zato bi bilo najbolje označiti krožno cesto v središču mesta, odkoder bi bile označene smeri na vse glavne ceste.
V razpravi o vstopanju in izstopanju iz tramvaja so zastopniki soglasno zahtevali prometne omejitve in sicer, da morajo vsi vozniki voziti mimo tramvaja, ko stoji, vsaj previdno ali pa se vselej ustaviti, dokler tramvaj ne vozi naprej. Najbolje bi pa bilo označiti posebne tako zvane rešilne otoke na tramvajskih postajališčih, ki bi jih smeli uporabljati samo potniki, ko izstopajo odnosno vstopajo v tramvaj, vozniki pa bi ne smeli voziti po njih, ko tramvaj stoji na postajališču.
Zastopniki so tudi soglašali z zahtevo po uvedbi kaznovanja prometnih prestopkov z bloki, vendar pa do tega ne more priti, dokler ne bo izdana posebna uredba. Finančno ministrstvo je že izdalo pooblastilo gradbenemu ministru, da v sporazumu z notranjim ministrom izda uredbo. Po tej uredbi pa bi smeli pobirati globo za prometne prestopke v mestih le stražniki, na deželi pa orožništvo.
Krvava ljubavna tragedija
Usodna strela na Starem trgu — Dekle mrtvo, fant
nevarno ranjen
Iz Kranja
— Narodna čitalnica bo imela v ponedeljek 26. junija ob 20. v posvetovalnici Narodnega doma 76. redni občni zbor. — Članstvo opozarjamo, da so društvena pravila na vpogled v garderobi in knjiinici v poslovnih urah.
— Uprava mastne občine v Kranju poziva vae rezervne oficirje in vojaške uradnike, bivajoče na teritoriju občine Kranj, da naj najkasneje do 28. t. m. javijo občini svoj točen naslov bivališča. To store lahko tudi pismeno. Poleg točnega naslova bivališča naj navedejo tudi čin. rod vojske, ime in priimek ter poklic. V bodoče je treba vsako spremembo bivališča nemudoma javiti.
— Nižji tečajni izpiti na gimnaziji so končani. K izpitu se je prijavilo 84 učencev in učenk. Izpita je bilo oproščenih 14, izpit pa je napravilo 54. Padlo je 16 učencev in učenk in sicer so bili 4 odklonjeni za 1 leto, 12 pa jih ima popravni izpit.
— V zaporu si je zažgal obleko. Zaradi nadlegovanja ljudi so zaprli nekega berača z Velesovega, ki pa se nikakor ni mogel sprijazniti s policijo, katero zelo črti, kakor je dejal. Ker pa njegova nevolja ni nič pomagala, si je hotel priboriti izhod na svobodo s požarom. Gorečo cigareto je vtaknil v žep suknjiča, ki se je pričel kmalu smoditi. Ko so opazili dira, so stražniki kmalu napravili red in ubogi Velesovčan bo moral kljub sovraštvu še nekaj časa bivati pod policijskim nadzorstvom.
Poznate me. lepo sem se predstavil No, jutri se poslednji bo pojavil.
Iz Krškega
— Pravila za kriki muzej potrjena. Naš list je že večkrat poročal, da mislijo ustanoviti v Krškem muzej. Sedaj je kr. banska uprava vrnila potrjena pravila muzejskega društva za Krško in Brežice. Pripravljalni odbor pod predsedstvom sreskeca načelnika dr. Tomšiča bo že ta mesec sk^r-i1 ustanovni občni zbor.
Vlomi v trgovine se množe
Včeraj opoldne je še ne izsleden vlomilec odnesel iz Eaglebertove trgovine v Tavčarjevi ulici 15.000 din
Ljubljana, 22. junija V Ljubljani je zadnje čase na delu dobro organizirana družba vlomilcev, ki so specialisti za vlome v trgovine med opoldanskimi urami. Vlomov v trgovine je bilo v teku dobrega meseca izvršenih že več in skoro vedno z uspehom. Vlomilci so ai prisvojili v vseh primerih izdatnejši plen in sicer vedno v denarju, kajti za blago jim menda ni mnogo mar. Odnašanje blaga se jim zdi preveč tvegano in je tudi zvezano z rajnimi nevarnostmi. Policija je podvze. la energične korake, da bi jim prišla na sled. Detektivi so zaslišali že več sumljivih oseb, razne mlade postopače, ki so pa glede vlomov lahko dokazali alibi. Kakor domnevajo, se vlomilci zadržujejo bržkone nekje v okolici in prihajajo v mesto samo v opoldanskih urah, kjer tu ali tam hitro opravijo posel in nato zopet izginejo.
Pred dnevi je bilo zopet vlomljeno v špecerijsko trgovino Ivane Cvar na Vi-dovdanski cesti 2. Trgovka je pustila med opoldanskimi urami trgovino brez nadzorstva in je tamo zaklenila vhodna vrata v lokal, ko pa se je po 14. vrnila, je ugotovila, da ji je medtem zmanjkalo iz predala 7000 din. Poizvedbe so dognale, da se je med opoldanskimi urami pojavil pred lokalom mlajši moški, oblečen v moder suknjič in rjave pum parice, dočim je imel na glavi modro čepico. Najbrže je odprl vrata s ponarejenim ključem in nato hitro opravil nadaljnje delo.
še večje presenečenje so včeraj med opoldanskimi urami doživeli v trgovini >Englebert« v Tavčarjevi ulici št. 7. Železni zastor med opoldanskimi urami ni bil spuščen in je imel zato vlomilec lahku delo. Kakor v drugih primerih, se je po.
Ljubljana. 22. junija
Včeraj malo pred pol 10. dopoldne se je na Starem trgu v nisi št. lla pripetila krvava tragedija, V omenjenem času je prišla na obisk k svoji sestri Regini, ki stanuje v zgornjem nadstropju, 191etna frizerska pomočnica Anica Rebolj. Komaj pa je prišla po stopnicah v drugo nadstropje, ji je stopil nasproti 261etni Anton Mehi in in ji brez besede naperil na prsa samokres ter sprožil. Ko je ustrelil na dekleta in videl, da se je Reboljeva zgrudila, je nameril samokres še nase in se ustrelil v glavo. Zaradi strelov in kričanja Reboljeve so takoj prihiteli na hodnik hišni stanovalci, ki so zagledali na tleh mlada človeka, oba krvava in takoj po telefonu obvestili o zadevi reševalno postajo. Reševalci »o obe žrtvi takoj prepeljali v bolnico. Kakor so ugotovili v bolnici, je krogla iz samokresa pogodila Reboljevo v trebuh, Mehlin pa se je zadel v desno sence in si poškodoval tudi oko. Rana Anice Reboljeve je bila smrtna in je že kako uro po prevozu v bolnico umrla. Mehlino-vo stanje, ki je bilo spočetka silno nevarno, ae je kasneje zboljšalo in bo ostal živ.
Kaj jo bil neposreden vzrok krvave tragedije, sedaj se ni povsem pojasnjeno. Ve se le toliko, da je Mehlin že dalje časa hodil za pokojno Anico, ko je bila se uslužbena v nekem frizerskem salonu v šiski. Mehlin se je hotel z Anico poročiti, da« je bil šele malo časa v službi in je imel le skromno plačo. Anica mu je nekaj časa vračala ljubezen, kasneje pa se je premislila in je zahtevala, naj jo pusti v miru. Ko je izgubila službo, je odšla ne* kaj časa na zdravljenje v Dolenjske toplice, odkoder se je predvčerajšnjim vrni-
^JL^^Z ^r^f^^r^m denarja. Hauptman odločno taji tatvino katerim sta odšla nato na sprehod. O čem    £J JJJ izgovarja, češ da mu je nekdo pod-
sta se razgovarjala, ni znano. Tudi se ne ve, kam je Reboljeva odšla zvečer. Mehlin je najbrže vedel, da se bo naslednjega dne dopoldne zglasila Anica pri sestri Re- I gini na Starem trgu, kjer jo je počakal in ' kjer je na stopnicah prišlo do usodnega dogodka.
Pokojna Reboljeva je bila doma iz Raven, občina Mlinše pri Litiji. Prav včeraj, ko so jo pripeljali v bolnico, je prišel zaradi notranje bolezni v bolnico tudi njen starejši brat, dočim leži mati bolna doma. Mehlin, ki je šele pred dobrim letom nastopil službo v Ljubljani, je doma iz Drenika pri Sv. Juriju pri Grosupljem.
Tatvina poštne vreče pojasnjena?
Višnja gora, 22. junija Lani na Štefanovo je na nepojasnjen način izginila denarna poštna vreča v Stični za pošto v Žužemberku. Kljub preiskavi orožnistva je ostala tatvina nepojasnjena, sedaj pa kaže, da se bo kmalu razjasnilo, kdo si je prilastil denar. Snoči so aretirali stiškega pismonošo Hauptmanna Andreja. ki sicer tatvino odločno taji.
Včeraj je prejel dr. Fedran denarno pošiljko. Denar mu je prinesel pismonoša Hauptman. Dr. Fedranu so se tisočaki, ki jih je prejel, zdeli sumljivi, zato se je oglasil na pošti in pokazal denar. Uradniki so takoj ugotovili, da sta tisočaka med zapisanimi, ki so bili ukradeni. Pošta je to takoj javila orožnistvu in orožniki so izvršili preiskavo v Hauptmanovem domu.
V skednju so nafili skrita v listnici 2 tisočaka, ki sta tudi iz serije ukradenega
napravi Švica na Balkanu.« —• Ta članek priča, da je italijanski publicist dobro proučil nase notranje probleme in prišel do dokaj pravilnih zaključkov.
taknil ukradeni denar. Kljub temu so ga aretirali.
Inserirajte v „SL Narodu4*!
Komorni večer drž. konservatorija
Komorni večer, ki so ga izvajali gojenci drž. konservatorija, je nudil zelo lep program. V tej izbiri se kaže smotrnost, uvesti gojence na eni strani v finese komorne igre, na drugi strani pa v skrivnosti dogna-nega, jasnega in izkristaliziranega kompozicijskega stila. Malokje moremo namreč najti toliko tehnične in vsebinske izravnanosti v pogledu stilne ustaljenosti, kakor n.pr. v slavnem Havdnovem >Go-dalnem kvartetu« (D-duru), Mozartovem »Divertimentu« ali Vitalijevi »Sonatic, prav tako v tvorbah Beethovna, Bacha ali nekaterih ostalih starejših in novejših mojstrov. Vsi ti nudijo s svojimi deli vzorne primere stilne zaključenosti, pa tudi lastne osebne stvariteljnosti, ki je našla v uporabljeni obliki možnost enakovrednega vnanjega izraza in sintetičnega soglasja. Njihovi kvarteti ali kakršne koli solistične in drugačne zasedbe so dokaz polnega poznanja izbranih instrumentov, obvladanja njihove tehnike ln vsebinsko - estetskega oblikovanja doživetja v pravilni poglobitvi.
Zato je bil spored komornega večera zanimiv kot prikaz nekako klasične stilnostl in po svoji vrednosti posredovalec velikega umetniškega užitka, čelisti A. Ravnihar, St. Praprotnik, Iv. Poljanšek in R- Pešl so izvajali Markusov »Nocturno pastorale« op. 32, št. 1) in Fitzenhagena -»Prediva« (op. 59, št. 2); dočim so prvo skladbo izvedli prav lepo, je pri drugi nekoliko trpela intonacija, pa tudi čistost ritmike, kar gre predvsem na račun dokajdnje tež-kosti skladbe. Vobče pa so vsi čelisti. ki izhajajo iz šole prof. Mullerja, pokazali mnogo smisla za enotnost in poglobitev v skladbo, kakor seveda tudi lepe tehnične sposobnosti: to velja tudi za čelistko Oli Jerajevo, ki je nastopila v Vitalijevem triu. Zelo uravnovešeno sodelovanje, fino oblikovan ton in izrazit čut za dojetje estetskega formalizma ter vsebinskih globin so v izvedbi Vit ali je ve »Sonate« za klavir, violino in čelo pokazali E. Logerjeva, J. Gregorc ter Oli Jerajeva. v izvedbi Hayd-novega »Godalnega kvarteta« pa Jar. Jefa-bek, S. Zalokar, Iv. Zižmond in Št. Praprotnik: vsi so iz komorne Sole prof. Pfeiferja. Isto moremo reči tudi za izvedbo Mozartovega »Divertimenta« za 2 klarineta ln fagot, kar so prikazali M. Gunzek, A. Roš in prof. Iv. Turšič, izhajajoči iz komorne Sole poslednjega. Arhitektonska in vsebinska gradnja tak Snega pihalnega tria posebej naglasa nujnost, da bi ee ta oblika komorne igre gojila čim več ln seznanjala ožie ter širše glasbene kroge s tistim, kar v resnici najmanj poznajo.
Med nastopajočimi so se val prilagodili skupinski zaseđbi ln skrbno prispevali k uastoju poedlnlh estetskih muzikalnih celot, med k^^Hml nI bilo večjega trenja ali kakšnega prevladovanja. Prijetno so nresenetill z izoblikovanimi, smiselnimi ter globinsko zajetimi Izvedbami in ▼ kar najugodnejši obliki prikazali vzorna prizadevanja vseh treh komornih Bol nalaga konservatorija. S kvalitativnega vidika so do-
služil tudi tukaj ponarejenega ključa in vrata z lahkoto odprl. V trgovini je vse prebrskal ter je našel v predalu šop bankovcev. Odnesel je 15.000 din gotovine, ne da bi ga kdo pri tem oviral. Oškodovani trgovec je tatvino po prihodu v trgovino opazil in Jo takoj telefonično sporočil policijski upravi,  ki je uvedla preiskavo.
Zaradi množečih se tatvin in vlomov v trgovine opozarjamo trgovce, naj ne puščajo, zlasti ne med opoldan kimi urami, gotovine v trgovinah, kajti navadna ključavnica danes ne pomeni niknkega jamstva proti vlomu in vlomilcu ne brani dostopa v Ugovino.
+
Celje, 22. junija Davi je zbudila med prebivalstvom razburjenje vest, da je bil zopet izvršen drzen vlom in sicer lo pot ob državni cesti kake četrt ure hoda od gostilne v Medlo-gu, kjer je bil Izvršen dvojni roparski umor. V noči od srede na četrtek okrog polnoči fo vlomilci vdrli v trgovino Olge Duša v novi hiši na Krekovi cesti 3t. Vlomilci so izrezali šipo na oknu umivalnice poleg trgovskega lokala. KBto so zlezli skozi odprtino in izrezali S po v vratih, ki vodijo v trgovino. Odne-li so iz trgovne 100 din gotovine, nekaj špecerijskega in manufakturnega blaga, cigarete in tobak v skupni vrednosti 6.000 din. Trgovk i o njen mož. ki stanujeta v I. nadstropju, sta čula ropot v trgovini. Mož Je takoj vstal in šel pogledat v pritličje, a vlomilci so že med tem s plenom pobegnili.
Policija je napravila preiskavo ln policijski nadzornik Zavec je po-nel odtise Čevljev, ki so dobro vidni, in pa prMne odtise.
segli lepo umetniško stopnjo, ki jo bodo v nadaljnem delu mogli vedno bolj, vedno izrazitejše stopnjevati. Zavoljo tovrstnega muzikalnega vzgajanja njih samih in pa našega glasbenega obeinstva je potrebno, da se oblikujejo v stalne kommne corpuse, ki bodo postali v našem glasbenem dogajanju izredno pomemben činitelj ln bodo najzanesljiveše jamstvo za uspešni glasbeni razvoj v bodočnosti. 2e njihova današnja kvalitativna višina nam to potrjuje in hkratu dokazuje, da je vzgojno delo našega konservatorija usmerjeno tudi v tem pogledu k pravilnim ciljem. —
cd. —
e%nxca
KOLEDAR
Danes: Četrtek, 22. junija katoličani: Ahacij
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Sužnji zlata ob 16. in 21. Kino Sloga: Ovaduh Kino Fnlon: Škandal
Kino Moste: Neapelj v ognju poljubov in Silhueta
Kolo žen zadrugark zadružna proslava ob 19. v dvorani glasbenega društva »Sloge«
TI. sklepna produkcija drž. konservatorija ob 18.15 v veliki dvorani Filharmonije
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Karal t, Gosposvetska cesta 10, Bohince ded-. Cesta 29. oktobra 31.
Naše gledališče
Dre vi bo prva predstava nase opere ▼ tržaškem gledališču Politeama Rosseti. Peli bodo veliko rusko zgodovinsko opero »Boris Godunov«, ki jo je uglasbil skladatelj Musorgski. Naslovno vlogo bo pel Primožič, Pimena — Betetto, v ostalih vlogah je zaposlen celotni solistični ansambel. Orkester bo pomnožen. Režiser: Primožič: Dirigent: ravnatelj Polič.
Postani ln ostani član Vodnikove družbe!
— Promocija. V soboto ob 12. bosta na
univerzi v Ljubljani promovirana za doktorja prava gg. Vladimir Seliskar iz Kranja in Ivan Korošec is Borovnice. Čestitamo!
— Diplomiram so b«i na pravni fakulteti univerze v Ljubljani: gg. Alojzij Jama, Podgora pri Ljubljani, Dušan Var. gazon, Niko Lavrenčič, Pavel Malo, vsi iz Ljubljane; Ciril Hudovernik iz Cemiv-ca Rudolf Golouh. Franjo Kocijančič, oba iz 'Maribora in I£nac FerUč iz Celja. Cesti tarno!^_
»Kaj se zgodi kadar se človek ▼ toplo kopel?«
Učenec odgovori: »Navadno pozvoni telefon«.
Štev. 140
»SLOVENSKI NA ROD«, četrtek, 22. Junija 1939.
Stran 3
DNEVNE VESTI
— Pred kongresom naših železničarjev. Jutri se prično v Skoplju prve konference velikega 21. kongresa Združenja jugoslo-venskih nacionalnih železn.čarjev in bro, darjev. Kongres bo slovesno otvor jen v nedeljo v dvorani Narodnega gledališča. Združenje jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjev šteje okrog 36.000 članov. Ta železniška organizacija že dolga leta uspešno deluje za zboljšanje gmotnih, kulturnih, zdravstvenih in socialnih razmer svoj.h članov. Lani je imela kongres v Sarajevu. Trenutno sta za naše železničarje najvažnejši dve vprašanji in sicer gmotne  preskrbe in zvišanja plač prometnih uslužbencev zlasti nižjih, ki na njih ramenih sloni vsa prometna državna organizacija,  železničarji  m  brodarji že več let opozarjajo na nepopolnost in kri-vičnost   sedanjega   zakona   o državnem prometnem osobju. Oni smatrajo, da jih ni mogoče zenačiti z drugimi administrativnimi državn mi uradniki, ker je njihova služba mnogo težja in nevarnejša.
— Kongres treznosti. VI. jugoslovenski kongres treznosti bo 1., 2. in 3. julija v Sarajevu. Predsednik ministrskega sveta je dovolil 7 dni dopusta državnim uradnikom, ki se udeleže kongresa. Ta dopust se jim ne bo štel v redni letni dopust.
— Hongres naših agronomov. Dne 24. in 25. t. m. bo v Skoplju občni zbor in kongres Jugoslovenskih agronomov. Udeležencem kongresa je dovolilo prometno ministrstvo polovično voznino.
— Trošarine prost uvoz sladkorja. Podpisan je odlok* o uvozu okrog 600 vagonov. Nekaj nad 550 vagonov bo kristalnega sladkorja, drugo pa v kockah. Kristal bo sploh oproščen carine, ki znaša sicer 37.50 odnosno 27.50 zlatih din od 100 kg. Carina na sladkor v kockah bo 13-krat nižja od normalne, ki znaša maksimalna 50, minimalna pa 35 zlatih din od 100 kg.
— Koliko je v Sloveniji starokatolikov. Glede na včeraj objavljene podatke o Ste. vilu pripadnikov posameznih verskih izpovedi v Sloveniji nam poročajo, da sta bila sicer 9. septembra 1. 1931 v Sloveniji 102 starokatolika, sedaj pa jih je 1714, pri čemer pa niso všteti njihovi otroci.
— Egiotska princesa v Boki Kotorski. Na poti v Albanijo je potovala včeraj skozi Boko Kotorsko sestra pokojnega egiptske-ga kralja princesa Fahri. V Albanijo je odpotovala, da ugotovi rodovnik svojega rodu. Eden njenih prednikov je bil namreč ustanovitelj sedanje egiptske dinastije in rojen je bil v Albaniji.
— Potomec Marije Stuart v Zagreba. V Zagreb je prispel eden zadnjih potomcev Marije Stuart general sir Charles Toler Mc Morough Kavanagh. Njegov stric baron James Kavanagh ima v Malem Taboru pri vasi Prišlin ob Sotli svoj dvorec, v Zagrebu pa palačo.
— Tragedija mladih zaljubljencev. Na morju med Sušakom in Krkom se je odigrala v torek pretresljiva ljubavna tragedija dveh mladih zaljubljencev. 231etni delavec v tovarni mila Rudolf Nachtigal se je odpeljal s •pvojo 161etno ljubico Darinko Jurinjakovo v čolnu s Sušaka proti Krku. Njuna ljubezen je bila nesrečna, kajti starši jima niso dovolili, da bi se vzela. Zato sta sklenila skupaj umreti. Odpeljala sta se na morje, kjer sta se zastrupila z oetovo kislino. Najprej se je zastrupila Darinka, potem pa še Rudolf. Dekle je okrog polnoči v čolnu umrlo, fant se je pa delj ča*"a boril s smrtjo. Videč, da je ljubica umrla, je fant odveslal nazaj k obali, kjer se je zatekel k zdravniku, ki mu je sicer nudil pomoč, vendar pa ni nobenega upanja, da bi ostal pri življenju. Sežgana ima vsa usta in notranje organe.
— Tragična ^mrt našega delavca v Nemčiji. Med našimi delavci v Nemčiji je bil tudi 301etni Vendelin časar iz prekmurskih Peteševcev. Delal je v Dibelu. V soboto je pa prejela njegova žena pismo, da se počuti dobro, da ima dobrega gospodarja in da ga bo prosil, naj mu da nekaj predujma, da bi mogel poslati ženi denar, žena je bila seveda te vesti vesela in v nedeljo zjutraj je šla vprašat na občino, če je denar že prišel. Proti poldnevu je pa prišla brzojavka, da je njenega moža v Nemčiji ubila strela. Nesrečna žena ima štiri nepreskrbljene otročičke in je brez premoženja. Nenadna moževa smrt pomeni za njo tem hujši udarec.
— Nehote ubil teto. V Novih Karlovdh se je pripetila v torek čudna nesreča. 18_ letni Žrvko Knežević je nenadoma skočil v hišo, snel s stene lovsko puško in planil zopet ven. Njegova teta Desanka Babic se je ustrašila misleč, da namerava fant koga ustreliti. Zato je skočila k njemu, da bi mu iztegaia puško. Med ruvanjem se je pa puška sprožila in šibre so udarile Desanki v trebuh, tako da je čez nekaj ur v silnih mukah izdihnila.
— Dva napadenca. Delavca Sava Per-neta. zaposlenega pri terenski sekciji v Kranju, je snoči na cesti napadel neznan napadalec in ga poškodoval na glavi. — Posestnikovega sina Lovra Urbanljo iz okolice Starega trga pa je med prepirom napadel neki mlinar in mu med pretepom zlomil levo ključnico. Oba poškodovanca sta se morala zateči v bolnico.
_ Razpis cestarskih **lužb. Pri okrajnem cestnem odboru v Kamniku je razpisana služba banovinskega certarja in sicer za progo na banov, cesti št. 11-132 od km 10.000 do km 12.000 in na banov, ceati št. H-133 od km 7.000 do km 10.000, pri okrajnem cestnem odboru v Celju pa sta razpisani dve službi banovinskih cestarjev in sicer za progo na banov, cesti št. 11-188 Latkova vas—Marija Reka— Trbovlje—Zagorje—Izlake od km 6.000 do km 12.795 in za progo na banov, cesti št. n-19S Letuš—Gomilsko od km 0.000 do km 4.500 in na banov, cesti št. n-199 Sv. Rupert Parlžlje—Brarlovče od km 3.720 do 5.154. Prosilci za ti mesti morajo izpolnjevati pogoje po čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in ne emejo biti mlajši kakor 23 in ne starejši kakor 30 let. Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kol-kovanimt prilogami (rojstni in krstni list, domovinski Tst. zadnje Šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka. zdravniško spričevalo, nravftveno spričevalo, potrdilo pristojnega obla-tva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz kori-stoljubja. eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) naj se predlože najkasneje do 15. julija pri pristojnem okrajnem cestnem odboru.
— Smrtna nesreča pod vlakom, Predvčerajšnjim zjutraj se je pripetila huda nesreča na progi med Verdom in Borovnico. Pred tednom je prišel iz ptujskega okraja k svojemu bratu v Borovnico s trebuhom za krunom 181etni Ivan Mar-
kovčič. posrečilo se mu je dobiti dalo na železn.ški progi, kjer je že prej delal tudi njegov brat. Ko je predvčerajšnjim zjutraj delal na progi, je privozil iz Ljubljane osebni vlak, ki se mu je Markovčič pravočasno umaknil, v istem hipu pa je pridrvel izza ovinka po progi osebni vlak Iz Rakeka in je lokomotiva Markovč-ča z vso silo butnila v glavo ter mu jo zdrobila. Truplo je vrgla lokomotiva vstran ter je obležalo kake tri metre od proge. Ponesrečenca so včeraj pokopali na tamošnjem pokopališču.
— Konj odgriznil juncu jezik. O nenavadni nesreči nam poročajo z Javora nad Ljubljano. Tamkaj je imel posestnik Janez Bučar v hlevu konja in mladega junca. Oba sta stala v hlevu skupaj in se pri jaslih igrala, naenkrat pa je konj na lepem odgriznil svojemu tovarišu jezik. Ker junec ni mogel jesti in je nastopilo prehudo krvavljenje, so morali žival pobiti.
— Patrona mu je eksplodirala v roki. Včeraj so prepeljali v bolnico lOletnega žagarjevega sinčka Jakoba Zabukovca iz Pugleda pri Starem trgu. Fantek je nekje našel staro patrono, iz katere je nameraval na/praviti piščalko. Ko je s kamnom tolkel po njej, je nenadoma eksplo. dirala in mu odtrgala tri prste na desni roki.
— Ponesrečenci. Uslužbenec v umobolnici na Studencu Alojz Grčman je včeraj splezal na Češnjo, s katere pa je padel in se precej potolkel po obrazu in po nogah. — Trgovski zastopnik Stane Zalar iz Ribnice je včeraj padel z motocikla in se poškodoval po desni strani života. Na Dolenjski cesti je podrl neznan motociklist 491etnega delavca Benedikta Ribiča. Ribič se je pri padcu poškodoval na glavi in po životu. Prav tako je neznan motociklist podrl na Celovški cesti v Šiški uradnikovega sina Dušana Povha, ki je dobil poškodbe na glavi in po rokah. Mo-distka Brigita Sušteršič je padla s kolesa in se pobila po glavi.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo precej oblačno, spremenljivo in toplo vreme, nagnenje k nevihtam. Včeraj je bila najvišja temperatura v Beogradu in Sarajevu 27, v Splitu 26, v Mariboru 25.5, v Zagrebu in Dubrovniku 25. v Ljubljani 24.9 v Kumboru 24, na Visu in Rabu 21. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.7, temperatura je znašala 14.2.
— Izlet na konjske dirke v št. Jernej na Dolenjskem, ki bodo 29. junija, priredi Tujskoprometna zveza v Ljubljani. Prijave in sporedi v vseh biljetarnah PUTNIK-a.
— Eno in pol dnevni Izh-t v Trst in Koper priredi Tujskoprometna zveza v Ljubljani dne 1. in 2. julija. Zelo zanimiv in izpremenjen spored je na razpolago v vseh biljetarnah PUTNIK-a, kjer se do 24. junija izročajo tudi prijave.
Proti sončarici uporabljajte Tscham-ba Fil. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorič,  Ljubljana,  Prešernova 5.
Iz Ljubljane
—lj Razstava otroških Izdelkov drž. poskusne ljudske šole za Bežigradom bo odprta v petek 23. in soboto 24. t. m. od 9. do 12. in od 15. do 17. ter v nedeljo 25. t. m. od 9. do 13. — Vse, ki se zanimajo za delo na tej šoli, vabimo, naj si razstavo ogledajo. Vstop prost.
—lj Drevt ob 18.15 bo v veliki fllhar-monični dvorani II. sklepna produkcija drž. konservatorija, na kateri bodo nastopili gojenci klavirskega oddelka šole prof. Toneta Ravnika, Pavla šivica, nadalje iz solopevskega oddelka ravnatelja Betetta in prof. Trostove. iz oddelka za čelo prof. Mullerja, iz oddelka za klarinet prof. Lau-na, dočim je Gregorc Jurij gojenec kom-pozitorskega oddelka prof. Osterca. Podrobni spored je na razpolago v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Občni zbor ženskega p°kr*ta ne bo danes, ker je preložen na jesen. — Odbor.
Vrt Zvezda
vrt priletnega večernega odmora
Med zvoki
orkestra Zvezde
vam nudi okusno pripravljena pečenja na ražnju. Vsak četrtek in petek
morske ribe
Pristna dalmatinska, domača in srbska vina.
Priporoča se
Marijan Silović
—lj Pravoslavno cerkveno pevsko društvo v Ljubljani je imelo v soboto 17. t. m. svoj redni občni zbor. Zbor so počastili ljubljanski paroh Bogdan Markovpredsednik srpske pravoslavne cerkvene obči. ne profesor Ljuba Jurkovič in delegat Hubadove župe Venturini, ki je zbor pozdravil z vzpodbudnimi besedami. Po zo-petni soglasni izvolitvi je predsednik Raj-ko Ogrin podal smernice za bodoče delo ter je med drugim javil osnovanje mladinskega cerkvenega zbora, prireditev duhovnega koncerta in skupno s pravoslavno cerkveno občino romanje na Ople_ nac. Diskusija zbora je bila vseskozi pozitivna in pokazala je veliko zanimanje Članstva za to mlado pevsko društvo, ki goji prelepo pravoslavno cerkveno pesem. Z malimi spremembami je bil tudi soglasno izvoljen dosedanji društveni odbor.
—lj Mnogo davkoplačevalcev še ni vložilo prijav za znižanje narodnega obramb, nega sklada, ki morajo to nemudoma napraviti, če nočejo še doseči znižanje. Teh prijav tudi še ni vložilo mnogo samcev, samic, vdovcev in poročenih brez otrok. Vloženih je bilo tudi precej napačnih prijav. Zanesljive informacije, tiskovine in izdelavo prijav dobite v Prvem društvu hišnih, po estnikov v Ljubljani, Salendrova 6-1. od 9. do 13. ure.
—lj Slovenska pesem, prirejena za mešani zbor, se bo glasila v nedeljo 25. t. m. zvečer v 6t. Vidu nad Ljubljano. V dvorani Prosvetnega doma bo velik vokalni koncert pevrkega zbora Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja Mirka PoMča. Koncertni spored je sestavljen is naših najlepših umetnih zborov in narodnih pesmi. Pjrodaja vatonnic v trafiki
Znamenita, popularna In splošno oboževana znana iz lepih, nepozabnih filmov 7 A D A IV I TA M ¥1 1? 11       > Premiera,  >Domovina« in >Da-
«#aa»m ma v modremc, v krasnem filmu Ta film obravnava zelo zanimiv problem, ki bo nedvomno ugajal Inteligenci — zlasti umetniškim krogom.       Po pes premiera!       KINO UNION — tel. 22-21
Skandal
Predstave ob 16., 19. in 21. url
Kautman v 81. Vidu nad Ljublj. Začetek koncerta točno ob 20.
—lj Za revne mestne otroke je darovalo
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske 150 din v mestni socialni sklad »V5e za otroka« namestu venca na krsto pok. .soproge društvenega odbornika gosp. Matije Perka. Mestno poglavarstvo izreka najlepšo zahvalo. Počastite rajne z dobrimi deli!
—lj Izlet na Turjak dne 25. junija. Na
Turjaku praznujejo na gori pri sv. Ahaci-ju vsako leto cerkveno žegnanje v spomin na bitko in zmago nad Turki pri Sisku L 1593. Bilo je 22. junija na sv. Ahacija dan, ko so kranjski fantje pod vodstvom Andreja Turjaškega pognali divje Turke v beg. Pred 70 leti na sv. Ahacija god je bilo žegnanje na gori zelo slovesno. Maš-nik je imel službo božjo še v plašču, ki ga je pred 400 leti nosil sam turški paša Ha san. Tega plašča seveda te dolgo ni več v gradu, na čigar levi strani gradu je vzidana kamnita slika turjaške Roža. munde, ki so jo Turki odpeljali L 1728.
—lj Pretepen nočni čuvaj, v parku na Kralja petra trgu je včeraj ponoči videl
Danes predstavi samo ob 16. in 21. uri. Klraten Helberg, Viktor Staal. Kari MarteU Izredna zgodba, močne vsebine. KINO MATICA, tel. 21-24
Sužnji zlata I
OVADUH po znamenitem romano NOĆ PO IZDAJI
Duševni boji in trpljenje človeka, ki je za 20 funtov Izdal tovariša. KINO SLOGA, tet 27-30 DANES POSLEDNJIč
nočni čuvaj Jože žitnik nekega razposa-jenca, kako je plezal na drevo. Žitnik ga je opozoril na red, kar pa Je tega tako raztogotilo, da je skočil z drevesa pred njega in ga z vso silo udaril po obrazu. Neznanec, ki jc po dejanju pobegnil, je Žitnika tako poškodoval, da se Je moral zateči v bolnico.
—lj Ušla je papiga, ki čuje na ime >Ko. ki«. Pošteni najditelj naj jo odda v Mal-gajevi ulici 20.11.
Težave z devizami
Par značilnih primerov iz trgovskega poslovanja
Od ljubljanskega trgovca smo prejeli glede na članek > Namestu 247 tisoč samo 4.000«, ki smo ga objavili prejšnji teden, naslednji dopis: V vašem članku ste opozorili na krivice, ki se gode našim trgovcem, v kolikor so zastopniki nekiirinških tvrdk in tovarn. O tem bi se moglo še mnogo povedati. Med nami bodo kmalu docela izginili izvirni Fordovi avtomobili. Namestu ameriških proizvodov prejemamo izdelke iz znanih evropskih tovarn, ki pa se niti daleč ne morejo kosati s svojimi izvirniki, ker z nadomestnim gradivom sestavljeni vozovi ne vzdrže tekmovanja z onimi, ki so zgrajeni iz prvovrstnega olaga. Fordovi zastopniki v Sloveniji bi radi postregli svojim klijentom s svojimi vozovi, ker pa nimajo deviz, je vsak napor v tem pogledu zaman. Ne dobe niti enega voza iz Amerike, češ, taki vozovi stanejo devize in teh nimamo. Istočasno, ko dobiva ljubljanski zastopnik odklonilno pismo deviznega urada ali ustanove, pa vozijo po Eeogradu prav čedni vozovi iz prvih ameriških Forlovih tovarn, torej vozila, nabavljena s toliko pogrešanimi devizami. Quod licet Jovi, non licet bovi, morda?
Nedavno sem čital v listih cglas uvoz-niškega in izvozniškega zastopnika v Londonu, ki ponuja svoje usluge za vse vrste trgovskih poslov z Veliko Britanijo. Kako bo ta zastopnik mogel koristiti trgovcem, ki se bodo na njegov oglas obrnili nanj? Odkod bo vzel devize, ker brez njih pač ne bo kupčije? Ali bo delal preko Narodne banke ali pa bo dosegal s svojimi zvezami stvari, ki jih trgovec iz Slovenije z legalnimi sredstvi ne more doseči?
Vem še za lepši primer, ki se je pripetil nekemu mojemu prijatelju. Bil je zastopnik angleške avtomobilske tovarne. Pred leti je uvedel zelo cenen tip. Naši zdravniki in poslovni ljudje so vozilo radi kupovali, ker je solidno, trpežno, ne potrebuje mnogo popravil in ima nizko ceno. Ko je bila trgovina lepo upeljana, Je naenkrat Narodna banka ustavila uvoz. Nekaj avtomobilov, ki so bili na poti še pred prepovedjo oziroma napovedjo, da je treba za uvoz tega blaga iz deviznih dežel posebnega dovoljenja, Je moralo po večmesečnem čakanju na ljubljanskem kolodvoru kar lepo nazaj v Veliko Britanijo! Medtem je v Beogradu dobil zastopnik neke druge angleške tovarne dovoljenje, da sme uvažati avtomobile, ki jih že upeljani ljubljanski trgovec od svoje angleške tovarne ne more več... Ali niso to čudne stvar: ?
Ljubljanski trgovec, glavni zastopnik francoske tvornice za kolesa ne dobi več koles dotičnega podjetja, ker ni deviz, istočasno pa dobi druga ljubljanska tvrd-ka cel francoski avtomobil, seve preko Beograda, direktno ne!
V tej zadevi bo treba nekoliko več jasnosti, pa tudi enakopravnosti. Predvsem si želimo, da ne to temeljev našega skupnega gospodarskega življenja vzpodkopa-val nepoklicani.
V teh primerih bi morala vladati najve-stnejša tenkočutnost, kaže pa, da so postala torišče poslovne zvijačnosti in neštetih možnosti, ki jih daje življenje in poslovno delovanje v državni centrali, v nasprotju s težavami, s katerimi se morata boriti provinca in periferija.. • k.
Zanimivosti iz našega gospodarskega
življenja
Vloge v denarnih zavodih naraščajo
Po podatkih Zveze jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah v mesecu maju za 431.953 dn in so dosegle 1.115,887.203 din. Vloge na knjižice so narasle za 2,3 milijona din na 656,8 milij., vloge v tekočem računu pa so se zmanjšale za 1,8 milij. na 459 milij. število vlagateljev na knjižice se je povečalo za 19, na tekoči račun za 23, skupno število vlagateljev pa za 42 na 131.701.
Porast se kaže pri vlogah na knjižice pri 8 hranilnicah, pri tek. računih celo pri 13 zavodih, skupne vloge pa so narasle pri 11 hranilnicah. Število vlagateljev je naraslo pri 8 hranilnicah.
Ti podatki kažejo, da so se vlagatelji, k- so v aprilu dvignili 36 milijonov din več, kakor so vložili v hranilnice, pomirili in pričeli svoje vloge zopet vračati hranilnicam in denarnim zavodom, zlasti tudi, ker so spoznali v aprilu, da so jim njihove vloge vedno na razpolago.
Pritožbe knjigotržcev
Na zborovanju beograjskih knjigotržcev so se prejšnjo nedeljo hudo pritoževali nad banovinami. Očitali so jim, da dobavljajo šolam knjige in dijaške potrebščine, zadržujoč zase popust, ki ga dovoljujejo knjigotržci. Knjigotržci plačujejo davke in tudi banovinske dajatve, istočasno pa jim banovine odjedajo kruh. Pritožbe beograjskih knjigotržcev so vsekakor upravičene. Kaj bi pa šele rekli, če bi zvedeli, da imajo nekatere banovine tudi svoje založbe šolskih knjig, tako da posegajo kar neposredno v delokrog knjigotržcev in omejujejo s svojim delovanjem poslovni obseg redne knjigotržne trgovine, ne da bi pri tem kakorkoli zniževale cene knjig
in mogle obstoj svojih založb opravičiti na primer s tem, da hočejo siromašnim učencem preskrbeti cenena šolska učila!
Koliko bomo pridelali pšenice
Na zborovanju kmetijskega društva za Banat je v nedeljo govoril tudi kmetijski mmister Bešiić. V svojem govoru je navedel, ua znaša letos s pšenico posejan^ po-vrš na 2,2 mil. ha. Če bo znašal donos na hektar deset met. stotov, bo kakoh 240 do 250 tisoč vagonov pridelka. Pravilna ocenitev bo mogoča šele po žetvi. Za notranjo potrošnjo bomo potrebovali kakih 230.000 vagonov. Za izvoz nam bo na ta način ostalo 10 oo 20 tisoč vagonov. Zaenkrat ne morem povedati, je ladaljeval minister, kakšna bo cena. To bom lahko storil v kakih desetih dneh, lahko pa rečem, da boste zadovoljni! Nato je m nister govoril o odkupni ceni za volno. Mnogi kmetovalci so jo prodajali po 11 do 13 din za kg, dobili bi pa 1-hko 14 din, ker je vlada v tem smislu določila ceno z industrije i. Minister Beslič je zatem pojasnil, zakaj moramo sedaj uvoziti kakih tisoč vagonov sladkorja in zakaj so morali kmetje lani omejiti pridelek sls ikome pese. Zgodilo se je zato, ker so imele tovarne pred leti 5 do 6 tisoč vagonov presežka. Za prihodnje leto je vlada že sklenila povišati odkupne cene sladkorne pese. Država bo v ta namen po potrebi prevzela tudi žrtve in bo zmanjšala trošarino. Na* dalje bo vlada ustregla zahtevam vinogrod nikov. Za ceste pa bo Banat dobil pri Drž. hipotekami banki 230 milijonov posojila, ki se bo prevknjižilo na račun državnega cestnega fonda. Banat bo dobil okrog 300 km novih cest od 700 km, kolikor Jih Lo odpadlo na vso dunavsko banovino.
Skrb za delavce in zasebne nameščence
v Jugoslaviji
Na torkovi seji Mednarodne konference dela v Ženevi se je oglasil k besedi tudi zastopnik Jugoslavije, načelnik ministrstva socialne politike ln narodnega zdravja Dušan Jeremič. Med drugimi je nagiašal važnost poročila ravnatelja Mednarodnega urada dela o gospodarskih in socialnih vprašanjih v lanskem letu. Napredek se ne kaže samo na polju zaščite in zavarovanja delavcev ter javne pomoči, temveč vobče na polju zboljšanja položaja delavcev. Nove uspehe, ki jih pričakuje mednarodna organizacija dela, bo mogoče doseči samo a solidarnostjo med državami na gospodarskem, političnem in socialnem polju. Glede nase države je načelnik Jeremič dajal, da se je položaj delavcev od leta 1933 ▼ marsičem sboljaaL Omenil je zlasti uredbo o minimalnih mezdah, kolektivnih pogodbah in arbitraži ter o
za primer onemoglosti, starosti in smrti, kakor tudi uredbo o novinarskem zavarovanju. Razen tega je bila posvečena posebna pozornost vprašanju zidanja delavskih stanovanj ln prehrane prebivalstva. Ce hočemo dvigniti življenjski standard in olajšati zaposlitev velikega števila brezposelnega delavstva po svetu, ao potrebna v prvi vrati javna dala.
Sokol
naraščaj, Id fljo, naj odda
tudi dovoljenje i 97 din sa štetni meje do BflgDfcj
opozarja članstvo in prijavilo sa zlat v So-t društveni (državni potovanje) ter vplačajo ta voznino od dri.
Iz Celja
—c Preiskovanje radijskih motenj lju. Opozarjamo radijske naročnike, prispel   preiskovalec   radijskih mott Celje,  kjer  bo ostal  nekaj  dni. Ha*., naročniki, ki slišijo radijske motnje v svojih aparatih, a jih doslej še niso prijavili, naj se čimprej zglasijo v brzojavni centrali na celjski pošti.
—c žrtvi roparskega umora v Medlogu, Antona Ocvirka in njegovo Ženo Roz&lljo, so položili v sredo ob 18.15 na okoliškem pokopališču k zadnjemu počitku. Orožnl-štvu in policiji kljub najvestnejši preiskavi doslej še ni uspelo najti sled za zločinci. Morilci so ukradli Ocvirkovima 500 do 000 din gotovine, zlato moško uro z verižico, zlato žensko zapestno uro in zlato ovraino verižico. Kakor znano, je Julčka Tcrčičeva, ki je služila pri Ocvirkovlh, izpovedala, da so ji morilci odnesli 200 din. ki jih Je Imela shranjene v hiši. Antona Ocvirka so zadele tri krogle v glavo, njegovo ženo pa tri krogle v prsi in trebuh. Pri obeh je smrt očividno nastopila takoj.
—c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 62 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 21 oseb, posredovanj jo bilo 16. odpotovalo je 35. odpadlo pa 17 oseb. Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 508 brezposelnih (445 moških in 63 Žensk) nasproti 514 (457 moškim in 57 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobijo: po 4 urarji in poljski delavci, 2 zlatarja, po 1 frizer, krojač in Žagar, 6 hlapcev, 13 kuharic, 4 kmečke dekle. 3 služkinje, po 2 gospodinji in poertrežnici ter po 1 natakarica in sobarica.
—c Zanimiva nogometna tekma. V nedeljo 25. t. m. ob 18. se bo pričela na Gla-ziji prva izločilna prvenstvena nogometna tekma mladin SK Celja in ISSK Maribora. Srečanje teh dveh najboljših mladinskih moštev Celja in Maribora bo gotovo živahno in napeto.
—c Nesreča ne počiva, V Zibki pri Šmarju je padla 51-letna dninarica Helena Kokotova v ponedeljek s češnje in si zlomila levo roko, v Arclinu pri Vojniku pa je padel 8-letni zidarjev sinček Josip Jošt v torek z lipe in dobil pri padcu hude notranje poškodbe. V keramični tovarni v Libojah se je v ponedeljek ponesrečil 47-letni delavec Ivan Maroh iz Zabukovce. Pri delu Je padel na neki oster predmet in si presekal kite na desni roki. V ponedeljek popoldne je padel 30-letni zobotehnik Slavko filan-iz St. Pavla na Gomilskem na nekem mostu z motornega kolesa in si zlomil levo roko v ramenu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
—c Ob zaključku letošnjega protttuhor-kuloznega tedna se odbor protituberkuloz-ne lige v Celju najiskrenejše zahvaljuje vsem darovalcem, zlasti pa industrijcem, trgovcem, obrtnikom, zdravnikom, odvetnikom, profesorjem, učiteljem, uradnikom, hišnim posestnikom in delastvu, skratka vsakomur in vsem, ki so pripomogli do uspeha, ki ne bo zaostal za lanskim. Zahvaljujemo se tudi vsem damam, samari-bankam in šolski mladini, ki so tako požrtvovalno sodelovali pri nabiralni akciji in železničarski godbi za uspešno prirejeni promenadnl koncert. V imenu lige ln vsrh jetičnih in po jetlki ogroženih, ki uživajo podporno in zdravstveno skrbstvo naj bo s tem vsem izrečena naša najtoplejša zahvala. — Odbor.
Samomor
Celje, 22. junija Snoči okrog 21. je 361etni Josip Falant, sin kočar ce iz Hramš pri Veliki Pirešici, ki se je zdravil v celjski bolnici, skočil skozi okno L nadstropja. Priletel je na glavo, počila mu je lobanja in zlomil si je spodnjo čeljust, tako da je obležal na mestu mrtev. Pokojnik je bolehal za tuberkulozo in je bilo njegovo stanje brezupno. Vsak čas so pričakovali njegovo smrt. življenje si je končal v trenutni duševni zmedenosti.
Iz Maribora
— V Dravo je hotel skočiti. Na vsak način je hotel skočiti v Dravo izvosček Alojzij Kajba iz Stritarjeve ulice. Snoči se je pripeljal z Glavnega trga do sredine državnega mostu, kjer je stopil iz voza in se hotel preko ograje pognati v vodo, kar pa so mu ljudje v zadnjem hipu preprečili. Naložili so ga na njegov voz in ga odpeljali domov.
— Avtomobil v obcestnem jarku. V Jav-niku na banovinski cesti se Je na hudem ovinku prevrnil v obcestni jarek osebni avto Franca Frangesa s Te zna, v katerem je bilo pet ljudii. Antonija Romihova, žena zasebnega uradnika, se je pri tem hudo ranila in so jo morali prepeljati v bolnico. Frangešov avtomobil je precej poškodovan in ima lastnik okrog 5.000 din škode.
— Nevaren požlgalec Mariborska policija je aretirala 271etnega Jožefa VVeissa, doma iz Me ran a na Tirolskem, ki so ga že dolgo iskali, zlasti orožnlska postaji v Rogatcu. V noči na 11 .marca je zažgal namreč gospodarsko poslopje Jerneja Lam preta in gospodarsko poslopje Antona Novaka v Grbini pri Stoprcah ter povzročil 33.000 din škode. Policija ga je izročila orožnikom v Rogatcu.
— Ob 520 dinarjev je posestniški sin Dušan živec iz Sv. Jurija ob Pesnici. Ko se je vozil na dvovprežnem vozu domov, je izgubil rjavo u m jato denarnico, v kateri je bil bankovec za 500 din ter 20 di-
kovanec
dE
Alf 9%rm prispeval za sokolski »lom v Ti
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«, četrte*, 2». *mrja
S*sv. 140
ženske nesposobne
za letalsko službo?
Znameniti letalci imajo zelo slabo mnenje o ženskah
kot letalkah
Kakšno mnenje imajo možje letalci o ženah letalkah? O tem pripoveduje Američanka Margerv Brownova, ki se je posvetovala z več odličnimi letalci zaradi prireditve ženskega letalskega tekmovanja. Rezultati te improvizirane ankete niso za ženske preveč ugodni Seveda v njih prihajajo do izraza nazori le nekaterih mož. čeprav odličnih letalcev, in upoštevati je treba tudi. da na to vprašanje gledajo drugače v Ameriki, kakor n. pr. v Franciji ali v katerikoli cirugi državi. Ve, ki ste že letale, ali ste inielf vsaj do tega veselje, vprašajte se na podlaci teh očitkov, ali ste sposobne ^3 letalsko službo ali ne.
Prvi odgovor, ki ga je dobila Browno-va. nikakor ni bil razveseljiv Znani letalec ji je dejal brez ovinkov, naj bi raje o^ tem ne vpraševala pilotov, češ da bo njihovo mnenje takšno, da bi se ne dalo objaviti. £ele, ko mu je obljubila, da bo vse ostre izraze omilila tako. da bodo le naznačeni, se je vendar izjavil, kaj misli o ženah kot pilotkah. Dejal je. da bodo žene vedno slabe pilotke, kajti preveč so dostopne čustvenim vtisom in zato iim živci vselej odpovedo v kritičnih trenutkih. Letalo jim je lepa igračka. Ženske torej ne bodo mogle nikdar koristiti napredku letalstva. Zene se zanimajo za letalstvo samo zato, da bi se o njih govorila
Drugi pilot, prav tako skušeni letalec, je izjavil, da je komaj 10 odstotkov vseh žen dovoli inteligentnih, da bi se naučile letenja. O drugih pa sploh ni mogoče niti govoriti. Zopet drugi pilot je imel o ženah kot pilotkah druge pomisleke. Dejal je, da pilotke ne jemljejo svojega poklica dovolj resno. Razen tega pa tudi nimaio za resnejša letals-ka podjetja potrebnih sposobnor1!. Preveč so lahkomiselne in manjka iim sposobnost naglega odločanja. Če je napr. letalka prisiljena pristati, si izbere najprej prvi prostor, toda takoj se odloči za sosednega. Komaj si ga je izbrala, se ji zdi pramernejši tretji in začne se spuščati nanj. Toda. ko je že skoraj na tleh, si premisli ter se ii zopet zazdi, da je sosedni prostor lepši. Zavije še enkrat in tako se pogosto zgodi, da prevrne m razbije letalo na sredi med obema
izbranima prostoroma. Pripomnil je še, da bodo žene zaradi svojih značilnih ženskih lastnosti postale kot pilotke strah v zraku, kakor se jih n. pr. vsi boje na cestah kot avtomobilistk. K temu bi pa bilo treba pripomniti, da žene za volanom že dolgo niso več strah za druge uporabnike cest ter da prav tako uspešno vodijo svoj voz bodisi pri zabavnih vožniah ali v športnih tekmovanjih.
Četrti odgovor je bil nekoliko zmernejši. Zena po svoji naravi za letalstvo v resnici ni posebno dobra. Ce jo ovira v razvoju dobre pilotke njena narava, bi se morda vendar dala nekoliko privzgojiti, kar se tiče njenega temperamenta. Pilot mora biti miren, hladnokrven ter mora vselej povsem obvladati svoja čustva. Zena bi si pa morala prizadevati nekako nadomestiti prirojeno pomanjkanje teh lastnosti. Upoštevati morate, da žena vselej zeol živo reagira na zunanje vtise. Tako se n. pr. že silno razburi, če ni ob pravem času gotov njen klobuk ali če se ii ne prilega tako, kakor bi si želela. Lahko si torej mislite, da ne more biti mirna, če med letenjem nekaj ni v redu pri motorju. Če se hoče že obvladati pod nebom v letalu, se mora najprej na zemlji. Vožnja z avtomobilom je zdaj že tako poenostavljena, da se je lahko nauči vsak otrok Kljub vsemu napredku zadnjih let pa v letalstvu nismo še tako daleč. V zraku ni cest. Ce se ustavi motor, grozi vselej nevarnost padca. Zato je treba biti pod nebom mnogo bolj miren, se bolj obvladati in imeti več izkušenj kakor za volanom.
Miss Brownova si je napravila iz teh odgovorov zaključek, da ženska narava kljub vsemu ni nepremagljiva ovira, da bi žene ne mogle postati dobre pilotke. Vendar je treba mnogo vzgoje, da bi bile odpravljene vse napake, ki so posledica vzgoje žen prejšnjih dob. Upoštevati je pa tudi treba, da enakost žen z možmi ni v tem. da bi žene morale opravljati vse moške poklice in dela, ki niso primerna ženskim telesnim sposobnostim, temveč v tem, da je ženino delo v njenih poklicih prav toliko vredno kakor moško v moških.
Weidmannova skrivnost
Pred obglavljenjem je izročil zapečaten ovitek z Sel jo,
da ga polože v njegov grob
V nedeljo zjutraj ob 4.32 je bil obglavljen na smrt obsojeni petkratni morilec Nemec Weidmann, Ana Leblondova, mati zadnje Weidmannove žrtve, je hotela vi_ deti, kako bodo morilca obglavili. Ker ni imela dovoljenja, so ji zabranili vhod na moriSče. V gneči pred vhodom v ječo Saint Pierre v Versaillesu se je onesvestilo več žensk. Rabelj Desfourneaux, naslednik rablja Peiblerja, je mirno čakal na dvo. risču, da opravi svojo dolžnost. Kljub nervoznemu razpoloženju, ki je vladalo okoli njega, ni izgubil živcev. Ob 3.30 so prišli državni tožilec Balmarv, preiskovalni cod-nik Berry in Weidmannovi branilci Moro. Giafferi, Plantv, advokatinja Rennee Jar-din in Raoult. šafot je bil že pripravljen. Množica je postajala pred zidovi ječe čim dalje bolj ne-trpna, kar je pokazala s kriki in žvižgi.
Ravnatelj kaznilnice je odpeljal državnega tožilca in branilce proti celicam za obsojence na smrt. Pred Weidmannovo celico so se ustavili. Weidmann je ležal na postelji z odprtimi očmi. Vstal je, prva mu je stopila naproti branilka Rennee Jard.n. Objela ga je. oči so ji zalile solze. To je bila zadnja prijaznost, ki jo je bil Weidmann pred smrtjo deležen. Državni tožilec Balmarv je z zamolklim glasom spregovoril: Weidmann, pogum! Ura je prišla! — Čakal :em vas, je odgovoril Weidmann.
Weidmann je bil smrtno bled in za vse navzoče porazno miren. Lahko je slišal rablja in njegove pomočnike, ko so na dvorišču pod njegovo celico pripravljali šafot.
Rabljevi pomočniki so Weidmanna prijeli za roke. Sodnik je postavil zadnja vprašanja. Sorodniki umorjene ameriške plesalke de Koven so prosili branilca Mo-ro-Giafferija, naj vpraša VVeidmanna pred obglavtjenjem, ali je imel s plesalko in-timnejši odnos, preden ji je pognal kroglo v tilnik. VVeidmann je odgovoril, da z ničimer ni omadeževal časti    plesalke de
Koven in da je srečen, ker so ga glede tega vprašali, kajti tudi to priznanje mu je nekoliko olajšalo vest.
Jetniški dtihovnik je nekaj pošepnil VVeidmannu v uho, nato ga je spremljal v jetniako kapelo. Weidmann je izrazil željo, da bi se udeležil maše. Nato je pri. šla na vrsto toaleta. Weidmannove goste temne lase so ostrigli, odtrgali ao mu okoli ovratnika srajco iz finega modrega platna, VVeidmann jo bil pripravljen. Z go_ limi rameni je čakal na obglavljen je. Odnesli ao ga na šafot. Rabljeva pomočnika sta mu potisnila v jarem glavo. Sekira je padla in odskočila. Weidmannova glava je zdrknila v posodo. V hipu ao nato položili glavo in truplo v krsto. Medtem, ko so rabljevi pomočniki oblivali jarem šafota in sekiro z vodo, je bil mrtvaški voz z Weidmannom že blizu pokopališča.
Advokat Moro-Giafferi je po obglavljen nju izjavil novinarjem, da pri nobeni ek-^e kuci j i ni bil tako ganjen in razburjen. Vest o pomilostitvi tovariša Milliona je VVeidmann sprejel z brezbrižno kretnjo. Njegova zadnja želja je bila, da polože v krsto z njim vred telovnik, v katerem je prišel iz Nemčije v Francijo. V žepih telovnika so bile svete podobice, ki jih je Weidmann dobil, ko je bil še v ljudski šoli. Advokatinji ge. J ar din pa je izroča zapečaten ovitek z željo, naj ga zakoplje, jo v njegov grob. — Tole zakopljite z menoj vred v grob! je prosil Weidmann. Živel je kot morilec, je rekel Giafferi, umrl pa kot svetnik, še bolj sem prepričan, da smo obglavili abnormalnega človeka.
krajev SSSR. Njegovo popularnost najbolj dokazuje ogromen obisk nogometnih tekem in veliko število, preko enega milijona aktivnih igralcev, organiziranih v klubih.
Marsikak skeptik bd rekel, da je to pretiravanje; prepričal bi se o resnici še le, ko bi videl prenapolnjene tribune >Dina-mo-stadionac v Moskvi, na katerem je prostora za 80.000 ljudi. Kljub svoji obsežnosti je že premajhen in nameravajo zgraditi večjega. Podobnih stadionov je v Moskvi več: Torpedo-stadion, Stadion rdeče armije, tovarniškega kluba, ki ima vsak prostora za 50.000 gledalcev. V sami Moskvi je 20.000 aktivnih nogometašev. Tekme se začenjajo šele v početku maja in se končajo sredi oktobra, to pa vsled klimatskih razmer. V najslabšem položaju so klubi v severnoruskih in srednje ruskiJa pokrajinah, ker tam silen mraz preprečuje smotrn trening, d očim so klimatske razmere na jugu mnogo ugodnejše in omogočajo že v marcu igro na prostem. Zato se za to dobo seli mnogo klubov s severa na jug, odkoder se po dovršenem treningu zopet vrnejo v domači kraj. To delajo predvsem klubi iz Moskve in Leningrada. Do lanskega leta je državna liga štela 25 klubov, ki so mogli tekmovati za prvenstvo. Ta sistem pa se je pokazal nepraktičen in sta bih sedaj organizirani dve državni ligi, tako da se bodo letošnje tekme vršile v dveh skupinah. Prvo ligo tvori 13 klubov, od katerih jih je sest iz Moskve, jn sicer Spartak, Dinamo, Metalurg; Rdeča armija. Lokomotiva
in Torpedo; ostali so iz drugih mest in sicer Dinamo - Kijev, Dinamo - Leningrad, Traktor - Stalingrad, Elektrik - Leningrad Ti klubi igrajo med seboj 2 tekmi, eno na domačem, drugo na nasprotnikovem igrišču. Drugo državno ligo tvori 23 klubov, v kateri so poleg starejših iz Leningrada in Moskve klubi iz glavnih mest narodnostnih republik. Velik športni dogodek so tekme za pokal SSSR. Tudi pri teh tekmah so se izvršile reforme. Pred-tekme so najprej med klubi posameznih republik in v finale pridejo tisti, ki so si priborili prvo mesto. Končna borba je potem med reprezent-nti enajstih sovjetskih republik. Poteg teh tekem so še tekme za naslove prvaka posameznih mest m republik. Za ta naslov se v Moskvi poteguje 70 klubov. Nogomet je uveden tudi v šolski sovjetski sistem in je glavni sport šolske mladine. V sami Moskvi je 150 klubov, katerih člani so izključno učenci raznih šol.
Največ klubov je seveda delavskih- Med temi se odlikujejo »Torpedo« tovarne avtomobilov. Metalurg, ki združuje delavce železarn. Srp in kladivo. Traktor itd. Letošnja sezona se je začela 12. maja s tekmo med Sparta kom in Metalurgom v Moskvi ki se je končala z rezultatom 3:3. V lanskem letu sta zavzemala prvo mesto Spartak in Dinamo, ki sta tudi edina kluba, ki smeta vzdrževati zveze z inozemstvom. Nastopila sta v Franciji. Češkoslovaški. Turčiji in skandinavskih državah.
Najsrečnejša filmska zakonca
Myraa Loy in Hornblow, Marlene Dietrich, Sternberg, Remarque in Alvarez del Vayo ao dospeli v Francijo
Pred dnevi se je pripeljala iz Amerike v Le Havre na luksuzni ladji »Norman-die« skupina zanimivih in slavnih osebnosti Parnik »Normandie« je imel precejšnjo zamudo, ker se je moral izogniti ledenim goram v Atlantskem oceanu in ubrati daljšo južno pot
Iz Amerike se je vrnil francoski prosvetni minister Jean Zay. Obiskal je new-yorško svetovno razstavo in sprejel ga je tudi prežident Roosevelt. Z »Normandijo« se je pripeljal iz Amerike tudi bivši zunanji minister republikanske Španije Alvarez del Vayo. Nastanil se bo v Parizu.
»Normandie« se ni zakasnila samo zaradi ledenih gor, temveč tudi zaradi filmske igralke Marlene Dietrich. Kakor smo že poročali, so organi ameriške davčne oblasti vdrli na ladjo pred odhodom iz New Yorka in zaplenili Marleni Dietrich del nakita, ker ni plačala okoli 200.000 dolarjev državnega davka na svoje dohodke.
Med vožnjo v Evropo so bili na »Normandiji« nerezdražni Marlene Dietrich, njena hčerka, njen mož Rudolf Sieber, znani nemški pisatelj in avtor vojnega romana »Na zapadu nič novega« Erich Maha Remarcjue ter filmski režiser Josef von Sternberg.
— Prepričana sem bila, je izjavila Marlene Dietrichova novinarjem v Le Hav-ru, ko se je izkrcala, da ne dolgujem ničesar ameriški državi, ker sem postala ameriška državljanka. Eksekutorjem sem izročila 75X100 dolarjev vredne smaragde. Ureditev te zadeve sem poverila svojemu advokatu v New Yorku.
Ko so jo novinarji vprašali, aH je prišla v Francijo zaradi fUmanja, je Marlene Dietrich odgovorila, da bodo v septembru začeli snimati v Parizu njen prvi francoski film, njen drugi francoski film pa bo reži ral Josef von Sternberg. ki je prišel v Francijo, da bi režiral nov film »Germi-nal« po znanem romanu Emila Zole.
V Le Havru sta se tudi izkrcala in se napotila takoj proti Parizu filmska igral-
ka Myrna Loy in njen mož Arthur Horn-blow, ki ju v Ameriki in posebno še v Hollywoodu imenujejo »najsrečnejša filmska zakonca«. Potujeta ineognito, v Evropi bosta ostala več mesecev, ker je Myr-na Loy na »velikih počitnicah«.
Myrna Loy je bila hči bogatega farmer j a iz Montane in vzgojena v penzio-natu Westlake School v Los Angelesu. Iz penzionata je odšla na umetniško akademijo v Los Angelesu. Ze mnogo učenk te akademije je naredilo kariero pri ameri-
škem filmu. Na akademiji je Myrna Lov srečala miss Hudnut, hčerko bogatega in-dustrijca, Miss Hudnut je že malo pred poznanstvom z Myrno Loy spoznala filmskega igralca Rodolfa Valentina, ki je bil tedaj na vrhuncu svoje slave. Pozneje je Hudnutova postala Valentinova žena. Valentina je prevzela lepota prijateljice njegove zaročenke in tako je prišla Myrna Loy k filmu. Valentino je zaupal Myrni Loy prvo vlogo v filmu »White Priče Beautv«. Kmalu nato je Mvrna Loy dobila nove ponudbe za a nga zrna Da bi postala še bolj popularna, se je posvetila plesu in je postala balerina, nato pa učiteljica plesa na šoli za dramatično umetnost v Los Angelesu. Poslej se ji ni bilo treba potegovati za nove angažmaje in je v kratkem postala slavna filmska zvezda Njena najljubša partnerja sta William Powell in Spencer Tracy.
Lindbergh se bo vrnil na otok IUiec
Ameriški listi prinašajo vesti o Lind-bergnovlh načrtih za bodočnost. Nalogo, ki mu je bila poverjena v Ameriki, Je dokončal. Izvršil je inspekcijo na ameriških letališčih in v tovarnah letal. To je bila že druga inspekcija te vrste. Lani so ga poslale Zedinjene države v Evropo, da prouči stanje vojaškega letalstva v evropskih državah, posebno v Nemčiji in Rusiji. Njegovo poročilo je igralo, kakor trdijo, veliko vlogo v razvoju zadnjih političnih dogodkov. Lindbergh je Chamberlainu v času monakovske krize predoči vso letalsko silo Nemčije. Njegovo poročilo je vplivalo na angleško stališče tn dovedlo do kapitulacije Češkoslovaške. Gradivo, ki ga je zbral Lindbergh v Evropi, je napravilo na ameriško vlado tak vtis, ia se je odločila na ogromne gmotne žrtve za zgraditev ameriškega vojaškega letalstva. Po dovršeni nalogi se bo Lindbergh vrnil na svoje posestvo na otok TUiac ob obrežju Bretonske, ki ga je najel od francoske države, in kjer bo živel popolnoma zase ter se pečal z biološkimi raziskavanji.
Naročajte, čitajte in Sirite
»Slovenski Narod«!
ZA GOSPODINJSTVO SKRBITE VL, ...JAZ PA ZA VASO KOZO!
NIVEA
CREME ,
NI dvoma, dm gospodinjska opravila škodujejo kožL Toda bodite brez skrbi, ker Vas NIVEA varuje pred škodljivimi vplivi. NTVEA Vam namreč krepi kožno staničevje, ohranja koso zdravo in svežo ter ji daje mladostni izraz. Toda samo NIVEA vsebuje EUCERIT. okrep-čevalno sredstvo xa kožo!
Nogomet v Rusiji
Kakor o ruskih razmerah sploh, tako malo vemo tuđi o ruskem sportu. Malokomu v Evropi je znano, da je danes najbolj popularen sport v Rusiji nogomet. Postal je v pravem pomenu besede ljudski sport, ki je prodrl do najbolj oddaljenih
STAnOVAnJA
Beseda 60 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
LETOVISCARJEM
se priporoča Demšar Vinko, gostilna, žiri. 1997
PRODAM
UES SUH
vsakovrsten, ladijska tla, parkete, furnir tn žagine odpadke prodaja Lavrenćftč Sz Co-, Ljubljana, Voanjakova 16. 2003
OREHOVA JEDRCA
I.a bela, 5 kg Din 124.— Oeli orehi 50 kg Din 350.— franko voznina razpošilja G. Drechsler — Tuzla. 2012
RAzno
Beseda 00 par, davek posebej. Najmanju znesek 8 Din
Okasa tablete
poskusite
OKASA
tablete za
moške
100 tablet Dm 220.—
proti povzetju Dobijo se v vseh lekarnah Zastopnik: Lekarna Mr. Rozman Miroslav,
Beograd — Terazije 5 Ogl. reg. S. Br. 5846/39
KAJBOLJftA RADIJSKA BKTUA \m
NAŠ VAL
Inserirajte v »Slov. Narodu«!
Florence Rlddellova:
53
flcvatna l)u&Q%an
David Kent je poslušal zgodbo francoske kraljice Marie, potem se je pa vrnil k svojemu vprašanju.
— Radoveden sem, kako kaznujete legionarje, ki so poskusili pobegniti.
— Taki legionarji pridejo v kazenske bataljone. — Jezik poročnika Lefevra zdaj ni bil več tako oprezen kakor prej. — Adair.^ali ni to slučajno vaš prijatelj?
David Kent se je naravnost ustrašil.
— Moj prijatelj? Kako vam more priti kaj takega na misel? Toda v hotelu, kjer stanujem, je angleško dekle, ki se zanima zanj. Neprestano vprašuje po njem in sirota si je malone že izjo-kala oči.
— Da, vem, tista lepa mlada angleška lady, — je pritrdil poročnik Emille Lefevre iz čistega francoskega sočutja do žensk. — Poskušali smo dognati, da-li tudi ona ni imela svojih prstov v tem nameravanem pobegu. Adair je pa trdil, da ona ni ničesar vedela.
— To bo menda res, — je dejal David Kent. — Najbrž ni hotel, da bi ona vedela to. Hotel se je vrniti v Anglijo k drug iženski. To je ničvrednež, ki je zaslužil svojo kazen.
Poročnik Lefevre je vneto pritrjeval. Jezik se mu je bil že razvezal in tako je zvedel David Kent od njega počasi vse, kar je hotel vedeti. Francoska vojska je potrebovala v teh težkih časih vse svoje
može. Zato Dereka niso zaprli, temveč so ga poslali s stotnijo drugih legionarjev, ki so bili tuđi zaslužili kazen, v puščavo južno od mesta, kjer bodo boji oči vidno najbolj krvavi. Odšli so v trdnjavico, zavarovano z glinastim zidovjem in stoječo v oceanu vročega suhega peska nekaj milj od roba civilizacije.
— Poznam ta kraj, — je pripovedoval Emille Lefevre. — Lani sem moral biti tam ves mesec in lahko vam rečem, da sem smatral za veliko srečo, ko sem bil končno odpoklican, kajti Nureg je nevaren kraj, najslabši, kar jih imamo in tako nezdrav kakor noben drugi. Tam ta fant ne bo poskusil pobegniti in sploh noben teh puntarjev, ki so odšli tja z njim. Divji Arabci raztrgajo na kose vsakega belokožca, ki ga najdejo v puščavi.
— Nureg? David Kent si je v duhu zabeležil to ime. — Da, nekaj sem že slišal o tem. To je nekje blizu Gaduiga. *#*}*sfl|P^
Emil Lefevre je prikimal s trudno glavo. Dejal je pa, da je ta trdnjava oddaljena nekaj milj od Gaduiga v jugozapadnem delu okraja Selache.
Tako je torej Fenella Graveva končno zvedela, kaj se bo zgodilo z Derekom. Sprejela je to vest od Kenta tiho in mirno.
Le lahna bledica njenih fic je povedala Kentu, da se je dekličino srce skrčilo od bolesti in to mu je dovedalo tudi naglo drhtenje njenega slokega telesa, ko jo je držal v naročju.
Dolgo ni izpregovorUa. Bilo ji je kakor da je naenkrat onemela. Tako strašno je bilo spoznanje, da nima več moči, da bi rešila Dereka. Saj je zdaj tako daleč, daleč v puščavi, a ona ne more storiti zanj prav ničesar. In tam v puščavi ga čaka
mnogo hujše trpljenje, nego je bilo vse njegovo dosedanje trpljenje — morda ga čaka tam tudi smrt. A ona, Fenella, se ga lahko samo spominja. Saj mu niti pisati ne more. Nič drugega ji ne preostaja, nego ostati tu v Tizigounu in čakati na nove vesti o njegovi nadaljnji usodi ali pa o njegovi smrti.
Misli Davida Kenta so pa hodile čisto druga pota. Tudi on je seveda razmišljal o tem, da Fenella zdaj ne more ničesar več storiti za Ellisona. Zakaj bi torej hotela ostati v tako neprijetnem mestu in okolju, ki ji je že povsem tuje? Razen tuje — če bo zares izbruhnila vojna med Francijo in Italijo, potem seveda Severna Afrika za evropske žene ne bo več niti zdrav, niti udoben kraj. Da, Fenella mora odpotovati z njim v Anglijo. Vedel je pa, da za tak predlog čas zdaj Še ni ugoden. Fenella mora najprej premagati posledice prvega duševnega pretresa. Pozneje, ko se pomiri in ko bo v takem duševnem stanju, da bo lahko mirno poslušala njegove pametne razloge, ji bo Kent odkrito povedal, kaj zahteva od nje.
Čez nekaj dni sta sedela skupaj pri obedu, ko je prinesel natakar Davidu Kentu kabelogram iz Anglije. Hitro je raztrgal ovitek in prečrtal brzojavko, potem je pa nekaj časa tiho sedel in njegova lica so počasi prebledevala.
— Kaj se je zgodilo, David? — je zasepetala prestrašena Fenella.
V prvem trenutku ji ni mogel odgovoriti Slednjič je pa prišel do sape in dejal je:
— To se nanaša na mojega očeta. Težko bolan je. Morda bo živel še dva ali tri dni — več pa ne.
Takoj se moram vrniti domov, a vi, Fenella, morate z menoj.
Čutila je, da mu vsaj v tem trenutku ne more odgovoriti. Srce jo je bolelo ob pogledu na bleda lica moža, ki ga je tako vroče ljubila. David Kent je vedno govoril z njo v zelo nežnih besedah o svojem šestdeset let starem očetu, ki ga je vezala nanj globoka, še vedno Čisto otroška ljubezen. Noben parnik ali vlak ga ne more prepeljati tako hitro kakor bi želel k postelji bolnega in morda že umirajočega očeta.
Fenella je pomislila, da bi z veseljem zamenjala vse gmotne dobrine, kar jih je na tem svetu, za svobodo in proste roke, da bd mogla z Davidom takoj odpotovati v Anglijo. Hrepenela je po tem, da bi mogla biti neprestano v njegovi bližini, da bi ga mogla tolažiti v teh težkih urah in da bi mu stala ob strani, ko pride še mnogo hujši udarec Toda to je bilo nekaj, česar pod nobenim pogojem ni mogla, niti smela storiti. Saj ni bila prosta, saj ni bila svobodna. Vezala jo je svečana obljuba na to tujo, divjo deželo, ki je bila zdaj ječa onega drugega moža. Ce bi se pa pregrešila zoper dolžnosti, izvirajoče iz te svečane obljube, bi gotovo padlo prokletstvo Betty Brodvjeve ne samo na njo, temveč tudi na Davida Kenta.
Zopet so ji zazvenele v spominu tiste čudne besede starega Jusufa, ki ji j* prerokoval iz peskas ____da bi ne dovolila, da bi jo žhri ljudje prisilili k odporu proti ukazu mrtve, kajti sicer zadene veliko zlo njo in nje... Vse njeno telo je ob tem spominu spreletel mraz; to je bila posledica strahu in zle slutnje. • -
Urejuj« Josip Zupančič // Za »Nerodno tiskarno" Fran Jaran U Za opravo in iaseratni cM fera Oton ChriHof U V« v tjwWja»