Št. 223 (16.568) letoLV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vosi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-Ul Montecchi 6-Tei DtO 7786300 fr* GOBCA-Drevored24mocy> ’ - ČEDAD - UL Rfcftvt ?P IT V Internet hrt- eh , , /r J ' ,\ p* AA VIA V GOTONHNI : ..u. .are... dooonamento postale 45% O,/ r Art2,comma20t),legge66296-FlaledlTrteste ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 TRSI-NABREŽINA SESLJAN-BAZOVICA-DOMJO ________________y SREDA, 22. SEPTEMBRA 1999 Velik izdv m Albance Bojan Brezigar Sporazum, ki so ga predsinocnjim podpisali predstavniki sil OZN na Kosovu z voditelji Osvobodilne vojske Kosova, predstavlja novo poglevje na težki poti pomiritve v nekdanji avtonomni pokrajini nekdanje Jugoslavije. Kdor je res mislil, da bo lahko kar tako prišlo do popolne razorožitve kosovskih Albancev v Času, ko je prihodnost Kosova Se tako zelo negotova, je očitno zapadel pretiranemu optimizmu. V vsakem mirovnem procesu namreč načelo postopnosti prevladuje nad togimi Stališči, s katerimi bi hoteli politiki enkrat za vselej rešiti vse probleme. Je paC že res, da so sporazumi vselej teorija, njihov prenos v prakso pa ni zgolj avtomatizem. Sicer pa je popolnoma razumljivo nezadovoljstvo, s katerim je Rusija sprejela to odločitev. Tudi tu ne gre za nikakršno naivnost, ampak za nadaljevanje odigravanja vloge, ki jo ima Rusija v kosovski zadevi: formalno podpiranje Srbije, a brez prevelike vneme in Se zlasti brez vojaške podpore. Jezni so seveda tudi v Beogradu, Se zlasti zato, ker se je včeraj začel nov ciklus manifestacij opozicije, ki Zeli zrušiti Milose-viCevo oblast. Tokrat se mu ne upira samo Beograd, ampak je opozicija organizirala manifestacije v kar desetih mestih ter se je zbralo skupno vec desettisoc ljudi, DjindjiC pa napoveduje, da jih bosta v prihodnjih dneh že dva milijona. Kosovski sporazum je dal Srbom dokončno razumeti, da je Kosovo izgubljeno in da ni vec povratka za jugoslovansko vojsko, ki je pod pritiskom Natovih letal, zapustila to pokrajino. To pa je seveda adut za opozi-cio in hud udarec za Miloševiča. Zelo pa so razburjeni tudi Srbi na Kosovu, kolikor jih je se ostalo, in njihovo razburjenje je verjetno edino povsem utemeljeno. Tem ljudem je prav tako jasno, da je sedanje stanje nepovratno in bojijo se za svojo prihodnost. Prav to vprašanje, ali bo sedaj res mogoče zaščititi Srbe in Rome, ki Želijo ostati na Kosovu, pa je težka preizkušnja tako za Zahod kot tudi za Albance, ki so s podpisom sporazuma dejansko prevzeli soodgovornost za mir in varnost v pokrajini. NARAVNE KATASTROFE / MEDTEM KO JE HUMANITARNI STROJ ZA POMOČ 2E STEKEL Zadnji obračun katastrofalnega potresa na Tajvanu je 1700 mrtvih Ranjenih je okrog 4.000 ljudi, pod ruševinomi po noj bi jih bilo še nojmonj 2.600 TAIPEI - Zadnji uradni obračun katastrofalnega pohesa, ki je v noči na torek prizadel Tajvan, je skoraj 1.700 mrtvih in vec kot 4.000 ranjenih ljudi, pod ruševinami pa je Se najmanj 2.600 oseb. Število žrtev se seveda iz ure v uro veča, medtem pa se je po vsem svetu začela široka akcija za pomoC hudo prizadeti otoški državi. Prva ji je pomoč ponudila Ljudska republika Kitajska, prvi reševalci pa so na Tajvan prišli iz Japonske. Po podatkih tamkajšnjega trgovinskega predstavništva Italije med približno 200 rezidenCnimi italijanskimi državljani ni žrtev. Na 14. strani LJUBLJANA / NA POBUDO SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA Srečanje gospodarstvenikov iz zamejstva in zdomstva Prisilno mirovanje »odbora devetih« RIM - Zaradi odsotnosti poročevalca Domeni-ca Masellija bo za nekaj dni vsaj formalno ustavljeno delo »odbora devetih«. Seje so bile odložene na prihodnji teden, medtem pa bodo predstavniki predsedstva vlade in raznih ministrstev pravno usklajevali predlog za zaščito slovenske manjšine v Italiji: Po koncu sploSne razprave mora skupščina preučiti člene in popravke (teh je skoraj 2.000 in skoraj vse je predlagalo NZ), nato pa bo na vrsti končno glasovanje. Predsednik poslanske ustavne komisije je namignil na 5. oktober kot možen datum, veliko pa bo odvisno od tega, kako bo potekalo delo v zbornici. Na 2. strani LJUBLJANA - V organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa se je včeraj začelo prvo srečanje slovenskih gospodarstvenikobv iz zamejstva in zdomstva. Gre za prvo tovrstno pobudo, ki jo je po uvodnem naghovo-ru predsednika kongresa Jožeta Bernika pozdravil minister za gospodarske odnose in razvoj Marjan Senjur (na sliki, foto BOBO) , ki je spregovoril o slovenskem gospodarskem stanju, o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo in o paktu stabilnosti. Popoldne se je začela predstavitev gospodarskih dejavnosti v zamejstvu, danes pa bodo na vrsti zdomci. Predsednik SDGZ Marino Pecenik je predstavil zgodovino in delo združenja, nakar je o dejavnosti SGZ Gorica spregovoril predsednik Hadrijan Corsi. Sledila je predstavitev slovenskih gospodarskih dejavnosti v Porabju in na Koroškem. Na 3. strani TRST / VČERAJ ZJUTRAJ Sesljan: spodletel rop na pošti Uspešna akcija karabinjerjev in policije, ki so roparje takoj izsledili UFficio CHIU90 -re-j-p-a UiTilT ORaHK‘1*' Art*«*' ,v rvw,m TRST - Spodletel rop v sesljanskem postnem uradu. Neznanec je s pištolo zagrozil uradniku in zahteval, naj mu osebje odpre vrata, ravnateljica urada pa je hladnokrvno poklicala policijo. Ropar je urno zapustil poSto in pobegnil s pajdašema. Kakih dvajset minut kasneje je trojica že padla v mrežo, ki so jima jo skupno nastavili karabinjerji in policija. Ustavili so jo na Drasci. V avtomobilu neapeljske registracije so odkrili strašilno pištolo, s katero je ropar grozil uradniku. Vsi trije roparji so doma iz Kampa-nije. Sedaj sedijo v koro-nejskem zaporu. Na 6. strani Cilj 2: zajeta vsa industrijska cona TRST - Del tržaške industrijske cone, ki sega na ozemlje dolinske občine, bo ostal v območju Cilja 2 (vključno s tovarno VVartsila), enako kot je predsednik deželnega odbora Antonione oznanil tudi za tovorni terminal na Fernetičih. To nam je včeraj v pogovoru potrdil tudi predsednik ustanove Ezit Roberto Cosolini, ki je dejal, da gre za rezultat pogajanj z deželno upravo. Vključitev teh dveh pomembnih območij ne bo vplivala na zgornjo mejo vključenega prebivalstva, ker ne gre za rezidenene cone. Na 15. strani Slovenci v LD o zaščitnem zakonu TRST - Na Opčinah je bila deželna skupščina slovenske komponente Levih demokratov, na kateri so razpravljali o zaščitnemu zakonu. Uvodno poročilo je podal podpredsednik deželnega sveta Budin, za katerega zakonsko besedilo skupaj s predloženimi amandmaji večine predstavlja dobro rešitev za potrebe slovenske manjšine kot tudi za celotno deželno družbo. Budinovemu poročilu je sledila bogata razprava o zaščitnem zakonu, pa tudi o vlogi slovenske komponente Levih demokratov. Na 6. strani Gorica: večina noče Čezmejne integracije GORICA - Goriški občinski svet zavrača deželni naCrt za zdravstvo in posebej skupno makrocono s Trstom ter dodatno krčenje bolnišnic na Goriškem. V sklepno resolucijo pa ni prodrl predlog o Čezmejni integraciji z novogoriško bolnišnico. Z večinsko koalicijo, ki je glede sodelovanja klonila izsiljevanju NZ, sta glasovala tudi dva svetovalca LD. Na 12. strani Deželna posojila za nakup stanovanj TRST - Od danes do 22. novembra je Cas za predstavitev prošenj za deželna posojila za nakup prvega stanovanja, ki jih bodo dodelili od prihodnjega februarja. Predvidene so omejitve pri družinskem dohodku, pa tudi prednostne pravice za določene kategorije. Informacije in zadevni obrazci za prošnje so na razpolago v številnih konvencioniranih bankah. Na 5. strani Reklamni oglas V italijanske lekarne prihaja nova pilula Shujšajte hitreje V mesecu dni se lahko shujša do 5.8 kg MILAN - Raziskovalci so izdelali nov dietetični inte-grator, ki so ga tudi klinično testirali tako, da so novi proizvod primerjali z dragim proizvodom brez etiket. Pri tem je sodelovalo 40 prostovoljcev, testiranje pa je potekalo v enem od bolnišničnih centrov, ki sodijo v sklop državne zdravstvene službe. Rezultati učinkovitosti in varnosti testov so pokazali, da so prostovoljci, ki so je- mali proizvod z glavno sestavino in se držali nizkokalorične diete, v mesecu dni izgubili do 5,8 kg telesne teže,. Izdelek pod imenom »Line-Control« ni zdravilo, ni povzročil stranskih učinkov in v italijanske lekarne ga dobavlja družba Axio. Glede na stopnjo debelosti ima tudi oznako blag, zmeren ali močan. Povpraševanje za zdaj presega ponudbo, zato je Številne želje težko izpolniti. RIM /VLADIN SEMINAR RIM / ODBOR DEVETIH O MASELLIJEVEM ZAŠČITNEM PREDLOGU Prioritete so rast ekonomije, delo in varnost Neformalna srečanja med prisilnim mirovanjem Nacionalno zavezništvo predložilo skoraj dva tisoč popravkov RIM - Programsko vezana leva sredina, ki jo je predsednik vlade zarisal na včerajšnjem seminarju v odročni vili Madama, se zdi nekaj več kot samo strateški osnutek. Po včerajšnji novinarski konferenci ob koncu seminarja je premier dejansko predlagal zaveznikom politično formulo, ki naj bi mlevi sredini omogočila, da bo kos volilnim izzivom prihodnjo pomlad in na političnih volitvah leta 2.001. Sicer pa je D’Alema izpostavil tri prioritete, ki so gospodarska rast, boj proti brezposelnosti in varnost. Premier je potrdil, da bo obseg ukrepov v finančnem zakonu 15.000 milijard lir in da bo vlada nekoliko ublažila davčni pritisk. Vprašanje varnosti je bilo, kot v zadnjih tednih, na včerajšnjem srečanju eno od glavnih. Včeraj so sicer nakazali politične rešitve, operativne predloge bodo izoblikovali jutri na srečanju premiera s predsedniki parlamentarnih skupin. D’Alema pa je vsekakor potrdil, da namerava vlada nameniti dodatnik 500 milijard lir notranjemu ministrstvu in da bodo organi javne varnosti okrepljeni s 6.000 novimi močmi. Prevladalo je tudi mnenje, da bi kazalo preizkusiti t.im. elektronsko zapestnico. Operativno bodo predlogi dodatno izpiljeni in bodo dopolnilo tistim, ki so bili oblikovani aprila in o katerih že razpravlja poslanska pravosodna komisija. Predsednica komisije Anna Finoc-chiaro (LD) je že pripravila koledar avdicij. Najprej bodo na vrsti poveljniki organov javne varnosti, nato šefi najbolj izpostavljenih državnih tožilstev. Finančni zakon pa naj bi zagotovil ve C sredstev notranjemu in pravosodnemu ministrstvu. Vlada bo, kot je napovedal D’Alema, izbire v ponedeljek orisala tudi prefektom in kvestorjem. Vprašanje varnosti občanov (občutek ogroženosti in strah sta zelo razširjena) postaja ena od prioritet za levosredinsko zavezništvo. O tepi priča tudi dejstvo, da Levi demokrati snujejo poseben miting, na katerem bo govor prav o varnosti v mestu. Miting bo v Palermu, udeležili pa se ga bodo med drugimi notranja ministrica Rosa Russo Jervolino, predsednik zbornice Luciano Violante, zakladni minister Giuliano Amato in tajnik LD VValter Veltroni. Pol svoboščin je v teh dneh označil ukrepe, ki jih predlaga večina, kot neučinkovite, predvsem pa kot poskus uvajanja policijski državer. Desnosredinsko zavezništvo bo v prihodnjih dneh pripravilo svoje predloge, ena od komponennt, CCD Pierferdi-nanda Casinija pa je vCeraj na novinarski konferenci antici-pirala vsaj del svojega recepta. CCD je predlagal, da bi zaostrili boj proti ilegalnemu priseljevanju, v katerem je videl vir mirokriminala, organi javne varnosti pa naj bi imeli dovoljenje, da sežejo po orožju v boju proti tihotapcem, ki noC za nočjo ilegalno prevažajo ljudi Cez Otrantska vrata. Dokaj pikro so ta predlog komentirali tudi v Nascional-nem zavezništvu, kjer so poudarili, da veljavni predpisi tako zaostritev dovoljujejo. Ton polemike z CCD je zvečer nekoliko omilil predsednik NZ Gianfranco Fini. Na področje vsakodnevne ogroženosti državljanov je vCeraj spet posegel tudi tajnil Severne lige UMberto Bossi, ki je napovedal v občinah, ki jih upravlja SL, oblikovanje službe za varnost pri kateri naj bi sodelovali tudi navadni občani. RIM - Ce prometna nesreCa poslanca Domenica Masellija ni vplivala na sklepni del razprave v zbornici, bo njegova odsotnost vsaj za nekaj dni onemogočila delo t.i. »odbora devetih«. Predsednik komisije za ustavna vprašanja Raffaele Cananzi nam je sinoči vsekakor pojasnil, da bo odložitev kratka in da bo dokončno glasovanje v zbornici morda v torek, 5. oktobra. Ce Maselli, ki je še v bolnišnici v Lucci, ne bo pravočasno okreval, bo »odbor devetih« menda prihodnji teden vseeno nadaljeval z delom, začenši z usklajevanjem popravkov. Skupščina poslancev je v ponedeljek z drugim delom splošne razprave v bistvu izčrpala imenujmo ga politični del parlamentarnega soočanja o zaščiti naše manjšine. Na vrsti sta sedaj repliki večinskega poročevalca Masellija in opozicijskega (manjšinskega) poročevalca Roberta Menie. Takoj zatem bo zbornica prešla k obravnavi posameznih Členov zakona (vsega skupaj jih je 28) in predloženih popravkov, ki jih je doslej približno dva tisoC. Skoraj vse je predložilo Nacionalno zavezništvo, ki pa v skladu s poslovnikom skupščine ne more izvajati obstrukcije, podobno tisti, ki jo je Menia trmasto izvajal v prvi poslanski komisiji. Toliko popravkov bo seveda vzelo nekaj Časa za debato, Čeprav se amandmaji sprejemajo oziroma zavračajo v takoimenovanih paketih za vsak Člen posebej. Po odobritvi členov so na vrsti glasovalne izjave, mogoče še krajše replike poročevalčev in zastopnika vlade, nakar je na sporedu konCno glasovanje. Cananzi je, kot rečeno, navedel datum 5. oktobra, ki pa bo odvisen tudi od poteka dela v zbornici, ki je, kot vemo, vCasih zelo nepredvidljiva. Ce bo »odbor devetih« nekaj dni prisilno miroval, pa to ne velja za neformalne sestanke predstavnikov predsedstva vlade (ministrstvo za dežele) in raznih ministrstev, ki so na delu, da zlasti pravno uskladijo Ma-sellijev predlog, njihovo delo poteka brez nepotrebnega hrupa, kar je v teh razmerah še kako razumljivo. S.T. OKOLJE / NA POBUDO NARAVOVASTVENIKOV -i Mestna središča brez vozil Wwf in Leambiente polemični z župani - Odgovor Aci Prispevek za materinstvo in za nepremožne diužine RIM - Od včeraj vsi upravičenci in upravičenke lahklo na italijanskih občinah vložijo prošnjo za prispevek za materinstvo ali za tretjega otroka. Prispevek za materinstvo je namenjen ženskam, ki nimajo zavarovalnega kritja in ki so imele prvega otroka po juliju letošnjega leta. Takih mater (gospodinje, nestalno zaposlene itd) je bilo leta 1997 skoraj polovica. Družinski pripevek pa je namenjen družinam z majhnimi dohodki in z vsaj tremi otroki. Prošnje lahko upravičenci in upravičenke vložijo do 21. marca, opremiti pa jih morajo s t.im. merilcem premoženja. Minister za socialno solidarnost Livia Ture o je poudarila, da gre za pristop, ki bo krepil skupno poseganje občin in države na družbeno področje. RIM - Skoraj sto italijanskih mest je pristopilo k dnevu boja proti onesnaženju, za katerega je dala pobudo EU in ki ga je v Italiji spodbudilo ministrstvo za okolje z naravovarstvenimi organizacijami. V okviru tega projekta bodo danes za nekaj ur večja ali manjša območja mestnih središč zaprta za promet, v nekaterih mestih bodo mestni avtobusi zastonj, drugod bodo preiskusili kolektivne taksije in druge prijeme, ki naj bi prispevali k omejitvi prometa in onesnaženja. V Furlaniji-Julijski krajini sta k pobudi pristopila Gorica in Videm, medtem ko se Trst in Pordenon nista odzvala. Dan brez avtov v mestih se še ni zaCel, polemika med naravovarstveniki in upravitelji pa je bila dokaj ostra. Svetovni sklad za naravo Wwf in Legambiente sta včeraj že obtožili nekatere župane, da so se odzvali premlačno. »Zupani vseh barv so prispevali, da bo. dan brez avtov zbledel,« sta poudarili organizaciji. »Upravitelji niso dojeli dosega tega izziva in so zaprli za promet ali tista območja, ki so že itak predeli za pešce, ali pa so samo nekaj ulic, vsekakor pa ne tistih, ki so najblj prometne,« sta menili organizaciji in dodali, da je 7.000 hektarjev (tolikšna bo skupna površina, ki bo danes zaprta za promet) le 0, 55 odstotka celotne italijanske urbanizirane površine. Posredno je naravovarstvenikom odgovoril predsednik italijanskega avtomobilskega kluba Aci Rosario Alessi, po katerem je dan brez avtomobilov lahko koristen kot izziv, ki naj opozori na problem varstva okolja, »ne more pa biti hipoteza za reševanje problema«. Po Alessijevem mnenju je potreben povsem drugačen pristop, ki naj bi upošteval in skušal uskladiti varstvo zdravja in okolja z nujnostjo premikanja, ki je povezano s službo, družino, študijem in prostim časom. Po alessijevem mnenju se vozniki zavedajo, da je vprašanje varstva okolja resničen problem in da bo potrebno spremeniti dosedanjo miselnost, prav tako jasno pa je, da gost promet in onesnaženje nista vzrok ampak samo simptoma bolezni, ki je ni mogoče ozdraviti samo s prepovedjo vožnje zasebnih vozil. Zaenkrat alternative osebnemu vozilu niso ustrezne in ne zadoščajo vsem potrebom mobilnosti. Nekaj novosti v splošni razpravi o zaščitnem osnutku RIM - Sklepni del uvodne razprave o zaščiti naše manjšine na skupščini poslanske zbornice je v glavnem potrdil že znana stališča posameznih strank do Maselli j evega predloga, nekaj pa je bilo tudi novosti, ki jih je vredno zabeležiti. Mislimo predvsem na stališča predsednika poslanske skupine CCD -KršCansko-demokratskega centra Carla Giovanardija, ki se je postavil nekje na sredo poti med skrajnimi stališči Nacionalnega zavezništva in zmernejšimi pogledi Forza Italia. Luciano Caveri (UV) je, kljub nekaterim kritičnim pripombam, izrazil željo, da bi zbornica Cimprej odobrila zakon, prvič pa se je o Masellije-vem osnutku v parlamentu razčlenjeno opredelila Maria Celeste Nardini (SKP). Previti in Slovenci Poseg nekdanjega obrambnega ministra in nekoC Berlusconijeve desne roke Cesareja Previtija je po pričakovanju izzval ostre polemike. Ne med Slovenci, ampak med njegovimi odvetniki in milanskimi tožilci, ki ga že nekaj mesecev zaman vabijo na predhodni postopek v zvezi z afero domnevnega podkupovanja sodnikov. Poslanec FI se vsakič sklicuje na parlamentarne obveznosti, tokrat pa so se sodniki, kot kaže, naveličali stalnih zavlačevanj in so sklenili nadaljevati postopek, ne glede na Previti j e ve poslanske obveze. Zadeva je že spravila v zadrego predsedstvo zbornice, ki se nahaja med kladivom in nakovalom, saj mora po eni strani zagovarjati legitimne pravice parlamentarca, po drugi pa se zaveda, da Previti ne more v nedogled zavirati preiskave. Sodniki so vsekakor že predlagali, da bi Previtija zaslišali na nedeljo, ko je zbornica zaprta. Protislovno stališče CCD Predsednik poslancev CCD Giova-nardi je svoj poseg zaCel precej umirjeno, ko je začel hvaliti Roberta Menio pa se je razumelo, kam pes taco moli. Strašil je z nevarnostjo bi-lingvizma, izrazil prepričanje, da bo Masellijev osnutek ustvaril nova delovna mesta za Slovence na škodo Italijanov in da se s tem zakonom Trstu in Gorici obetajo nevarni Časi, medtem ko je zakon morda primeren in dobrodošel npr. za Nabrežino in za Steverjan. Tudi Giovanardi je, podobno kot Previti, prepričan, da bi bil za Slovence dovolj okvirni zaščitni zakon, medtem ko je tako zasnovana zaščita ne samo nepotrebna, a tudi škodljiva. Po teh udarnih stališčih je Giovanardi dal razumeti, da bi poslanska skupina CCD lahko tudi podprla Masellijev predlog, a pod pogojem, da večina sprejme nekatere popravke te stranke. Kakšni naj bi bili ti popravki, ki jih do vCeraj vsekakor še ni predložil, ni povedal. Na desni vse po starem Paolo Armaroli in Maurizio Ga-sparri sta do podrobnosti ponovila stališča, ki jih o zakonu zagovarja njun somišljenik Menia. Medtem ko tržaški poslanec pozna lokalno situacijo, sta Armaroli in zlasti Ga-sparri hotela za vsako ceno biti še bolj rušilna ter demagoška. Prvi se je hvalil, da dobro pozna slovensko problematiko, ker je bil svojcas elan t.i. Cassandrove komisije (imenovan je bil na predlog PLI), Časparri, ki je vsedržavni koordinator NZ, pa je Menii tako rekoč skušal politično pokriti hrbet, v slogu »stranka je odločno in enotno na tvoji strani«. Bomo videli. Časparri je v polemiko z vladno koalicijo vpletel tudi Rome, ki z zadevo seveda nimajo nic skupnega. Rome je primerjal s Slovenci, v obeh primerih gre vsekakor za diskriminacijo Italijanov. V Trstu in Gorici skuša levičarska vlada »super zaščititi« slovensko manjšino na škodo Italijanov seveda, v Rimu pa skuša občinska uprava, ki je seveda levo usmerjena, pretirano zaščititi Rome na koži občanov. Povsod torej nastradajo Italijani... Za uvod Prešernov verz Poslovnik poslanske zbornice po eni strani močno omejuje možnost parlamentarne obstrukcije, po drugi pa precej oškoduje manjše stranke in poslanske skupine. Na osnovi strogega poslovnika je Val-dostanec Luciano Caveri v ponedeljek lahko govoril le tri pičle minute, predsedstvu zbornice pa je zato izročil spomenico o zaščiti naše manjšine z naslovnim verzom Zdravice »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi prepir iz sveta bo pregnan«. Uradni zapisnik zbornice objavlja original v slovenščini in njegov italijanski prevod. Caveri je, kot smo že poročali, vložil nekaj amandmajev k Masel-lijevemu osnutku, ki odražajo stališča in kritične pripombe stranke Slovenske skupnosti. Med ponedeljkovo debato je vsekakor izrazil upanje, da bo zbornica Cimprej odobrila ta zakon, vladna večina pa namerava, kot kaže, sprejeti nekatere njegove amandmaje, o Čemer bo tekla beseda v t.i. »odboru devetih«. Razlike so bogastvo Komunistka Maria Celeste Nardini je po pričakovanjih napovedala podporo SKP Masellijevemu zaščitnemu osnutku. Oporekala je stališču NZ, Ceš da je Osimski dogovor po razpadu Jugoslavije pravno in politično neveljaven, »saj bi isto lahko trdili tudi za vojaško zavezništvo NATO po razkroju Varšavskega pakta«. Predstavnica SKP je dala razumeti, da odločno nasprotuje načrtovani širitvi NATO na podonavsko-balkansko stvarnost. Uzakonitev pravic slovenske manjšine (Italija mora seveda spoštovati vse svoje mednarodne obveze) se uokvirja v razvoj družbe, ki pojmuje razlike kot splošno obogatitev in ne kot kratenje pravic nekaterih državljanov, kot demagoško trdi desnica. Treba je gledati naprej in se prilagajati, novim potrebam, beseda solidarnost zato ne sme biti le prazno geslo. Nardinijeva ni napovedala popravkov k Masellijevemu predlogu in se je zahvalila poročevalcu za trud in napore, ki jih je v nelahkih pogojih vložil v ta zakon. Sandor Tence SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES Sreda, 22. septembra 1999 LJUBLJANA - Prvo srečanje slovenskih gospodarstvenikov doma, iz zamejstva in po svetu, ki se je začelo včeraj v Ljubljani, je vzbudilo precejšnjo pozornost, udeležuje pa se ga približno 100 podjetnikov in predstavnikov gospodarskih združenj Slovencev z vseh kontinentov. Med njimi sta tudi razmeroma številni predstavništvi zamejskih gospodarstvenikov iz Trsta in Gorice. Srečanje je po zgledu zelo uspelega srečanja slovenskih zdravnikov, ki živijo in delajo v tujini, pripravil Svetovni slovenski kongres na pobudo Slovenske konference SSK. Trajalo bo še danes in jutri, ko si bodo udeleženci ogledali Luko Koper, ki je glavni pokrovitelj srečanja, si ogledali slovensko obalo in oblikovali zaključke tridnevnega srečanja. Glavni namen srečanja je v vzpostavitvi tesnejših stikov med gospodarstveniki iz matice in tistimi, ki živijo v zamejstvu in po svetu, zato je na srečanju največ pozornosti posvečeno prav predstavitvam slovenskih gospodarskih združenj in podjetnikov iz tujine, prav v to smer pa je šlo tudi uvodno predavanje dr. Andreja Bajuka, direktorja podružnice Mednarodne banke za Evropo v Parizu, ki je svoja razmišljanja strnil pod pomenljivim naslovom Lastno gospodarstvo - jamstvo za obstoj. Se pred njim so o ciljih tega srečanja spregovorili vodja tega projekta Franci Feltrin, predsednik Slovenske konference SSK Danijel Starman, ki se je še posebej zahvalil donatorjem in sponzorjem tega srečanja, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Jože Bernik, ki je v svojem pozdravu prisotnim dejal, da Slovenci kot narod zadnjega pol stoletja prvič živimo združeni na večjem ozemlju, vendar »smo prav v obdobju samostojnosti postali bolj razdeljeni kot kdajkoli v tem stoletju.« Bernik je še dejal, da tudi tesnejši gospodarski stiki med matico in diasporo lahko prispevajo k odpravljanju te razdeljenosti, kot zgled za sodelovanje pa je dal Žide. Boris Pleskovič, direktor razvojnega oddelka Svetovne banke v VVashingtonu je dejal, da mora Slovenija prehoditi težavno pot tranzicije, da je sicer gospodarsko relativno uspešna, da pa jo čaka še dolga pot, na kateri ji lahko pomagajo uspešni slovenski podjetniki na tujem. Slovenski minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur pa je svoj pozdravni poseg raz-detil na tri dele, v katerih je spregovoril o stanju v slovenskem gospodarstvu, o vključevanju v Evropsko unijo in o sodelovanju in vlogi Slovenije v Paktu stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Ugotovil je, da stanje slovenskega gospo- Srečanje slovenskih gospodarstvenikov iz zamejstva in zdomstva Na sliki: pogled na udeležence včerajšnjega zasedanja (Foto BOBO) darstva ni slabo, bi pa lahko bilo boljše. Rast v zadnjih letih dosega približno 4 odstotke, kar ni dovolj za hitrejše ujetje priključka z razvito zahodno Evropo. Kot problem je izpostavil tudi propad nekdanjih industrijskih velikanov po osamosvojitvi Slovenije in dejal, da tudi tako majhno gospodarstvo kot je slovensko potrebuje velika podjetja. Kar pa zdeva vstop v Evropsko unijo pa je Senjur dejal, da bo Slovenija pripravljena za vstop do leta 2003, seveda pa je vprašanje, Ce bo tudi EU do takrat pripravljena na širitev. Sodelovanje Slovenije v Paktu stabilnosti za jugovzhodno Evropo pa je po Senjurjevem mnenju v njenem političnem in gospodarskem interesu. Osrednji predavatelj včerajšnjega dne je bil dr. Andrej Bajuk, ki je razčlenjeno spregovoril o tem, kaj naj bi lastno gospodarstvo bilo in kakšna naj bi bila njegova vloga pri obstoju slovenstva. Bajuk je s tem v zvezi zelo jasno poudaril, da je glede »obstoja« sedanja generacija Slovencev - doma, v zamejstvu in po svetu - pred odgovorno nalogo, ki izvira iz dejstva, da ji je uspelo, da si izbori • neodvisno, svetovno priznano lastno državo. »Vsi smo zanjo odgovorni in tudi vsi poklicani, da jo oblikujemo,« je dejal. Nekoliko manj jasen je pojem »lastnega« gospodarstva v razmerah, ki danes prevladujejo na svetovni ravni. Predavatelj je podal zgodovinski pregled pogledov na uspešnost posameznih gospodarstev in o spremembah, do katerih je pri tem prišlo, kar zadeva razpoložljivost z naravnim bogastvom ali pa s kapitalskimi tokovi. Spregovoril je o 'pomenu globalizacije in poudaril, da se mora v ta kontekst vključiti tudi Slovenija. »Naše gospodarstvo nam bo Slovencem "lastno”, Ce bo zgrajeno tako, da bo vsak imel možnost uspeha in tudi vsak odgovornost prispevanja,« kar po Bajukovem mnenju konkretno pomeni, da se mora lastno gospodarstvo graditi na podlagi neovirane zasebne pobude, a jasnih pravil igre in v opori na zanesljivem, domačem finančnem sistemu. Pri tem predstavlja bistveni pogoj za gospodarsko prenovo Slovenije omrežje novih, dinamičnih malih podjetij, ki bodo delovala po logiki in pravilih trzne ekonomije. Zgled za uspešnost te strategije kažejo v zadnjih desetletjih primeri Severne Italije in tudi Baskovskih dežel v Španiji, že prej pa tudi Nemčije. Slovenije po Bajukovih besedah ne sme biti strah odpiranja tujini. Tega se lahko bojijo samo neuspešni. Slovenska podjetja pa so že v prvi polovici tega stoletja dokazala, da jih ni treba biti strah globalizacije. Bajuk je svoje izredno zanimivo in tudi kritično do sedanjih gospodarskih razmer v Sloveniji predavanje strnil v štiri ugotovit- ve, in sicer da je bilo in bo slovensko gospodarstvo vedno odvisno od okolja, Cigar stalne spremembe prinašajo negotovost, a tudi nove možnosti; fleksibilnost oziroma možnost hitrega prilagajanja spremembam v okolju je bistvenega pomena; podjetništvo Slovencem nikdar ni bilo tuje; in končno, da je potrebno za rešitev nekaterih ključnih gospodarskih problemov ustvariti splošna soglasja, na podlagi prenovljenega Čuta socialne vzajemnosti in državljanske odgovornosti. Andrej Bajuk je svoje dolgo razmišljanje sklenil s pozivom, da naj slovenski narod izkoristi ogromni socialni kapital, ki ga predstavlja številna slovenska diaspora, ki lahko po njegovem predstavlja pospeševalni element vedno bolj nujnega in zahtevnega gospodarskega povezovanja slovenskih podjetij z vsemi konci sveta. Danes se bo srečanje nadaljevalo v Ljubljani, na sporedu pa je predstavitev slovenskih gospodarskih združenj in posameznih podjetij po svetu. Prisotnim se bodo tako predstavila argentinsko, avstralsko in kanadsko slovensko gospodarsko združenje, Združenje slovenskih gospodarstvenikov iz Tuzle v BiH in pa posamezni podjetniki iz ZDA, Nemčije in drugih držav. Na programu je tudi okrogla miza o možnostih vlaganj v slovensko drobno gospodarstvo in turizem, Slovensko gospodarsko združenje iz Celovca pa bo predstavilo tudi novo gospodarsko panogo - predelavo industrijskih odpadkov elektronske industrije. Rado Gruden TUDI ZAMEJSKE ORGANIZACIJE ORISALE SVOJE DELOVANJE IN SVOJE NAČRTE Oris dejavnosti SDGZ in SGZ Gorica LJUBLJANA - Popoldanski del srečanja gospodarstvenikov iz Slovenije in tujine je bil namenjen predstavitvi slovenskih gospodarskih združenj iz zamejstva. Tako je v imenu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja spregovoril predsednik SDGZ Marino PeCenik. Prisotnim je predstavil zgodovino SDGZ kot sindikalne organizacije slovenskih podjetij in samostojnih podjetnikov v Italiji in ožje v Furlaniji Julijski krajini. Poudaril je, da je prvi cilj združenja, da zastopa in SCiti interese pri pristojnih oblasteh na vseh ravneh od lokalnih uprav do ostalih javnih in drugih institucij, ki so pristojne za delovanje podjetij, poleg tega pa je SDGZ tudi storitveno podjetje, ki elanom nudi celo vrsto storitev od knjigovodstva do vodenja plač, svetovanja in pridobivanja raznih oblik financiranja. Pecenik je predstavil tudi organiziranost združenja v sest samostojnih sekcij, teritorialno razdeljenost in način delovanja vseh struktur. V nadaljevanju svojega posega je Pecenik predstavil tudi zgodovino organizacije in pa knjigo, ki ima skoraj povsem enak naslov, kot ga je imelo glavno včerajšnje predavanje: Lastno gospodarstvo -jamstvo za obstoj. Predsednik SDGZ je poudaril, da je danes združenje enakopraven subjekt z drugimi stanovskimi in gospodarskimi subjekti v FJK, spregovoril pa je tudi o tesnih stikih s Slovenijo, in si- cer z Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno zbornico Slovenije in drugimi pristojnimi organi v Sloveniji, ko se obravnava gospodarska dejavnost, ki zadeva slovensko manjšino v Italiji. Pecenik je spregovoril Se o skupnem nastopanju z drugimi manjšinskimi gospodarskimi organizacijami v Italiji, Avstriji in na Madžarskem pri pristojnih vladnih resorjih in z Državnim zborom Slovenije v zvezi z izvajanjem gospodarskega dela leta 1996 sprejete resolucije o avtohtonih slovenskih manjšinah. Glede tega srečanja pa je predsednik SDGZ izrazil pripravljenost za navezavo stikov in posredovanje pri iskanju poslovnih partnerjev v FJK. V imenu Slovenskega gospodarskega združenja Gorica je spregovoril podpredsednik Hadrijan Corsi. Predstavil je trenutno stanje slovenskega gospodarstva na Goriškem, kjer SGZ združuje 210 elanov, ki so razdeljeni v štiri različne sekcije. Podobno kot pred njim PeCenik je tudi Corsi spregovoril o delovanju in organiziranosti SGZ in poudaril vlogo, ki jo imajo pri ohranjanju slovenskega gospodarstva in krepitvi slovenske manjšine podobna združenja tudi drugod po svetu in v zamejstvu. Corsi se je zato zavzel, da bi morala matična država tem združenjem pomagati na način, da bodo lahko svojim elanom nudila ugodnejše pogoje za poslovanje. Podpredsednik SGZ je Se poudaril, da ima lahko matica od tega tudi koristi posebej pri navezavi stikov s Hrvaško, BiH in Jugoslavijo preko zamejskih podjetij, ki so tam že dolgo prisotna, omenil pa je tudi vlogo, ki jo lahko odigra Italija kot ena od pobudnic širitve EU. Spregovoril je tudi o pomembni vlogi SGZ pri čezmejnem sodelovanju med obema Goricama, kot tudi o vlogi SGZ pri ustanovitvi prekomejne zaveze, ki pokriva ozemlje goriške pokrajine na italijanski strani, spodnji del Soške doline in Vipavsko dolino na slovenski, kjer je SGZ uspelo izposlovati, da se delavci s področja, ki ga zajema Videmski sporazum, v Italiji obravnavajo kot delavci iz držav vanja, investicije in skupnega nastopanja venije v svetu. O velikih težavah manjšinskega gospodarstva na Madžarskem pa je govoril predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Himok, ki je opozoril na gospodarsko nerazvitost manjšine in se zavzel za večja vlaganja in spodbujanje podjetništva, kjer pa mora po njegovem veliko vlogo odigrati predvsem matica. Predsednik Slovenske gospodarske zveze v Celovcu Matevž Grilc pa je predstavil pred 11 leti ustanovljeno organiza- cijo slovenskih podjetnikov na Koroškem, ki danes šteje 80 elanov. Glede na to, da je Avstrija Članica EU, se je Grilc zavzel za tesnejše stike med slovenskim gospodarstvom in južno Koroško, »ki ima odprta vrata tako v EU kot tudi v jugovzhodne in vzhodnoevropske države.« Grilc je med drugim še povedal, da SGZ aktivno sodeluje tudi v Interreg projektih, ki nudijo možnosti za sodelovanje na različnih področjih. Predsednik zveze slovenskih gospodarstvenikov na Koroškem je se kritično opozoril na premajhno zanimanje Slovenije za zamejsko gospodarstvo na splošno in se zavzel zato, da bi v Sloveniji zaceli spodbujati sodelovanje z zamejstvom, da se tudi na ta naCin pomaga k obstoju slovenske manjšine. V razpravi po predstavitvi vseh treh manjšinskih gospodarstevo se je oglasil Se predsednik Slovenske gospodarsko-prosvetne skupnosti Boris GombaC, ki je svoj poseg izrazito politično obarval, ponovil svoje znane poglede na politične in gospodarske razmere v zamejstvu, izredno negativno pa je ocenil tudi delovanje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Slovenije in na splošno ocenil, da ni bistvenih sprememb v odnosu do manjšine med današnjo samostojno Slovenijo in nekdanjo socialistično Jugoslavijo. R.G. O G L E D A L O Obrambni zidovi so čista iluzija A* ■hi. Ace Mermoua misljanje ne želi izpovedati nostalgije po blokovski politiki, po totalitarizmu in po popolni družbeni kontroli. Ko razpravljamo in pišemo o kriminalu, pa nas misli rade privedejo tja: k trdi roki. Ko pišemo o kriminalu lahko namreč pričnemo z opisom ropa v našem mestu, ali pa uvedemo temo s Široko evropsko preglednico. Poti se bosta križali. Ce pričnemo s Širokim lokom, lahko delimo Evropo, mišljen je kontinent, v področja, ki niso tradicionalni bloki, pomenijo pa razdaljo, ki ni manjša od predberlinske. Razlika je, da ni fizičnih zidov, ki bi preprečili kontaminacijo med povsem drugačnimi položaji. Naj pojasnim. Imamo Evropo vojn, krutih nacionalizmov, etnocen-trizmov in drugih fundamentalizmov, kjer sta demokracija in pravo prazni besedi. Mislim na Balkan, na Bosno, Srbijo in na Kosovo, na Čečenijo itd. Tu je prevladujoča logika vojaška. Potem imamo Evropo šibkih demokracij, kjer pomeni vladanje oblast v “natur-ni” obliki. S tem pojmujem golo moc brez pravil, kjer je korupcija le ena izmed tehnik vladanja. Rusija je makro primer, vendar se niti v nekaterih manjših državah nekdanjega socialističnega sveta ne Šalijo. Tretji predel Evrope je nas in nalispan. To je bogatejši del, ki se združuje, živi v sorazmernem gospodarskem blagostanju, v sorazmerno utrjenih demokracijah in v sorazmerno pravnih državah, kjer so stranpoti in korupcija vsaj elegantnejse: kot obleke. Kar združuje vse tri Evrope, je strah občanov pred kriminalom. Verjetno se strah sorazmerno veča, oziroma spreminja, glede na situacijo. Ce se na Kosovu bojijo strela v glavo, je strah pred uličnim nasiljem, pred ropi in umori poglavitna skrb občanov Milana. Mediji so mogočen resonančen prostor tega strahu in tudi tu se stvari prepletajo. Ce je do poletja televizija prinašala reportaže s Kosova, meCe danes luC reflektorjev na umore, rope in nasilje, ki se dogaja po vsej državi. Podobno opazujemo v sosednji Sloveniji in ko bi sli do bližnje Avstrije, bi videli in sliSali, kako je strah pred nasiljem eden izmed bistvenih adutov populista Jorga Haiderja. Strah povezuje s prisotnostjo tuj- cev, kar ni vedno in samo demagogija. Prepričan sem namreč, da strah pred nasiljem in zahteva po varnosti ne sodita v desničarsko politiko. Pravice do varnosti ne smemo mešati z represijo revnejših slojev, kot tudi ne moramo spregledati, da je prisotnost tujcev pogostokrat vzrok za pospeševanje kriminalnih poslov. Skratka, Ce ne prezremo domačega kriminala, ne smemo prezreti niti sirse in negativne kriminalne kontaminacije, do katere vodi položaj celotnega kontinenta. Problemi so kruto realni in ne le orožje populistov. Pri tem je bistveno, kako zna politika usk-lajati represijo in nov mednarodni kontekst, na katerem sloni kriminalna piramida. Pogledi so glede tega zelo različni. Legitimna je pravica občanov do varnosti. Represija nad makro in mikro kriminalom je potrebna. Drugo je vprašanje, do kot je učinkovita in kje so potrebna drugačna sredstva. Prav tako ni mogoče mimo dejstva, da je kriminal mednarodno podjetje, ki ima kapilarne vezi in svoja odločitvena središča. Zaščitena področja so za kriminal kraji in dežele, kjer vladajo, revščina, politična korupcija, izkoreninjenost in brezizhodnost. Vojne ter ekonomski in politični zlomi so trdnjave zlikovcev in obenem neizčrpna zaloga “materiala”: od mamil do orožja, od deklet do manjših kriminalcev, skratka, do delovne sile. DomaCi in uvoženi kriminal pomenita tempirano bombo. Bomba pa odpira probleme, kjer je bistveno ločevati. Najprej je tu resnica, da same nacionalne države ne bodo kos emergenCnim situacijam. Uvodoma sem opisal Evropo kot kontinent razdeljen po teritorijih trpljenja in sreče, pomanjkanja in odvečnega blagostanja. Lahko bi uporabil tudi prispodobo modernega velemesta, ki ga sestavljajo bogato in praviloma varno središče, vmesni pas, ki postaja tarCa kriminalnih napadov in končno divja periferija, kjer prevladuje zakon džungle. Jasno je, da mora v tem kontekstu spremljati kapilarno akcijo centrala, ki obvladuje ves teritorij. To za Evropo pomeni, da mora kot skupnost sprejeti obvezo in breme, da pomaga in bonificira tista področja, ki dajejo moč velikim mafijašem in pouličnim zlikovcem. Od kod namreč prihajajo orožje, mamila, navadni “delavci” in prostitutke? Omenjeno dejstvo pa je treba ločiti od populističnega predsodka, ki zmeCe v isti kos vse tujce, reveže, pijance, skratka, ki vidi v trpečih predelih zlo, ki uničuje naša dobra mestna srediSCa. Taka vizija je kratkovidna. Ce je namreč res, da ne bodo le nacionalne policije zaustavile mednarodnih kriminalnih tokov, je prav tako res, da bi bila povsem neučinkovita strategija zidov. Policija naj bi v tej misli zaščitila dobre meSCane tako, da bi najprej zapečatila meje s svincem in zidovi. Nato bi očistila teritorij pred tujci in končno bi pometla Se domače kriminalce, ki bi jih našla med revnejšimi sloji. Ne smemo pozabiti, da v ZDA visoka represivna tehnika zajema v svoje mreže praviloma reveže, Črnce, azijce, skratka, ljudi na družbenem obrobju. Niti predsednik ZDA pa nima moCi, da bi premagal lobije izdelovalcev orožja in uvedel omejitvene zakone pri nakupu. Taksen zgled nas prepričuje, da bi ob obračunu izgubila politika, ki bi težila k vedno večji izolaciji evropske periferije, kjer prevladujejo vojaške in skorumpirane logike. Zidovi bi pomenili udobna gnezda za organiziran kriminal. Zato je pametnejša politika integracije. Skratka, s predsodki dajemo moc zlikovcem. Prav tako bi bilo napačno, ko bi represiji v naših mestih ne sledila tudi preven-cija. To pomeni, da imajo ljudje v periferijah alternativne možnosti preživetja, da se lahko tuji priseljenci integrirajo na legalen način itd. Ob tem je razumljivo, da je treba onemogočiti ljudi, ki ne nameravajo spoštovati pravil in zakonov. Govor o prevenciji se bo marsikomu zdel levičarski sočiologem, skratka, načelna in neučinkovita filozofija. Dejstvo pa je, da so tudi naša mesta vezana v širok evropski kontekst, ki je viden na vsaki ulici. V tem kontekstu je jasno, kako je cista iluzija postavljati obrambne zidove. Edina obramba je v evropski volji, da integrira in normalizira področja, kjer se rodi vec potencialnih zločincev kot pa bomo premogli policajev. In sem pri uvodu: brez pozitivne prevencije in posegov tako v Evropi kot v naši bližnji okolici, se bo krepila misel o policijski državi. PISMA UREDNIŠTVU Dvojezične izkaznice Gospodu županu Vocciju v vednost! Pošiljam v objavo fotokopijo svoje osebne izkaznice, ki mi jo je izstavila Občina Devin Na- TUTA in BAN Cogumiv . • - . ; N.",nr Vera ‘ 215 ? II iš ffmfja 11$ 215 ii s.....b „'Tblmino , Tolminm. " italijansko mm bMa itlii jensko Uesidenza .''ttlnn HraUitt1 SiatianaH-Sesljan.i/i sJ:,. penaionata r,.u,v upokojenka CON MOTATI E CONTRAfiSEGNI SAL1ENT1 ; OSEBNI <>PIA IN VIDNA ZNAMENJA Statura !*•}• a z z o vehi modre brežina in ki je zagotovo veljavna, saj jo redno uporabljam že vec let in ji Se nikoli nihče ni oporekal. Moja izkaznica ni edina take vrste v občini; poznam tudi druge občane, ki so uveljavili pravico do dvojezičnega vpisa in ki tudi niso imeli nikoli težav glede veljavnosti dokumenta. Nekaj težav smo imeli le z načelnikom matičnega urada, ki je sicer zaveden Slovenec, vendar zelo nerad opravi to delo in se izgovarja, da ni pristojen za prevajanje in da na izkaznici ni dovolj prostora. Zelo obžalujem, da župan Voc-ci spet obuja stare in preživete politične zdrahe, ki so se pod prejšnjo upravo že umirile. Raje bi v nabrežinskem matičnem uradu dosegel, da se že enkrat zamenjajo nepravilni pečati in znamke, ki so le v italijanskem jeziku in torej niso v skladu z uradnim dvojezičnim nazivom Občine, kot je registrirana v občinskem statutu. Kaj bo o tem rekel tržaški prefekt? S spoštovanjem Vera Tuta Ban »Tu se govori samo...« V pismu uredništvu se g. Rudi-ca Požar, med drugimi cvetkami opredeljuje, da italijanska beseda ni sprejemljiva pred spomenikom Bazoviških žrtev. Bazoviški junaki so padli pod streli, ker so se uprli rasizmu in nacionalizmu takih, ki so hoteli udejaniti: »Qui si parla solo ita-liano«. Kdor želi danes uveljavljati tak rasizem le z drugim jezikom dejansko pljuva na njihov grob, žrtev, spomin. Istočasno pa postavlja samega sebe ob bok vseh dandanašnjih »etničnih CiSCenj«. Ne obstaja narod, ki bi bil imun pred nacionalizmom in Šovinizmom, niti narod Cankarjevih hlapcev, kateremu pripadam. To me sicer boli a me ne preseneča. Kar me pa posebej preseneča je dejstvo, da dnevnik, ki je izšel iz borbe proti uveljavljanju nečlovečnosti ob pismih uredništvu - ko ocenjuje da je to umestno, takoj prida svojo pripombo ob izraženem mnenju pisca - tokrat nic. Sergij Lipovec Pismo gospe Požarjeve smo objavili prav tako, kot objavljamo Številna druga pisma (in tudi mnenjske danke), ki ne odražajo mnenja uredništva. Komentiramo pa načeloma samo tiste, ki se neposredno ali posredno kritično navezujejo na pisanje dnevnika. Tokrat ni Slo za tak primer. Ur FI in zaščita manjšine Sklicujem se na odlomek iz Članka, ki je objavljen na današnjem Primorskem dnevniku, ki podaja Previtijev poseg v poslanski zbornici in glede na katerega se Čutim dolžnega replike. V prvi vrsti bi rad poudaril, da je za stranko Forza Italia zaščita slovenske narodnostne skupnosti v Italiji pomembna zadeva. Dejstvo, da se tako visoki zastopniki FI zanimajo za argument, dokazuje, da na nivoju državne strankine strukture že ostaja zelo jasen pogled nad zamejsko stvarnostjo in se na tem gradi politiko v smeri jasne in pravične zaSCite. Jasne, kajti zaščitni zakon mora biti izvedljiv; pravične, saj zakon ne sme ustvarjati razlik. In prav to je vodilno načelo stranke Forza Italia glede na manjšinsko problematiko: zakon, ki ga bo poslanska zbornica odobrila, ne sme v nobenem primeru ustvarjati razlik, paC pa mora biti element dobrega sožitja med različnima narodnostnima skupno-stima. Primorski dnevnik namenoma prezira vodilno načelo Pre-vitijevega posega in se raje spušCa v nepomembne polemike glede na Previtijevo slabo poznavanje zgodovine ter na Previtije-ve probleme s sodstvom. Poleg tega, napaka je v pristopu do zaščitnega zakona: prvič, saj se na nenavaden način o zakonu razpravlja v poslanski zbornici, ne da bi pristojna komisija dokončno izpeljala predvideni iter; drugič, kajti D’Alemova vlada tako forsira Sele posledično na pritiske, ki so prišli iz Ljubljane. Manjšina ni in ne sme biti blago za zamenjavo. Glede splošnega pristopa do zaščitnega zakona naj Se omenim, da se pogledi FI v marsičem razlikujejo in je pristop do zakona precej različen. Hvala in lep pozdrav, Alex Pintar Gospod Pintar ima seveda pravico do svojega mnenja, vendar iz njegovega zapisa ni jasno, katero je stališče njegove stranke do zaSCite manjšine. Zapisali smo, da je poslanec Previti dejal, da zadostuje okvirni zakon, o katerem razpravlja senat. Ce je to stališče Forza Italia, lahko le ocenimo, da dvomimo, da to stališče odraža stališča glavnine nase manjšine. Ur. Zdravstvo: zgodba z drugačnim predznakom V zadnjih letih pogostoma beremo in razglabljamo o Številnih negativnih dogodkih na področju zdravstva v državnem okviru, posebej o dogodkih v bolnišnicah. Tem dogodkom včasih pripisujemo prevelik pomen. Včasih gre za neresnične dogodke, včasih pa za dogodke, ki so prikazani na neprimeren način. Mediji na to samo Čakajo, so v zasedi in budno sledijo dogajanjem v strukturi zdravstvene službe. Take ugotovitve se vsiljujejo ob poslušanju, oziroma prebiranju vesti. Da ne bo nesporazumov: opravljajo samo svoje delo in prav je, da je javnost seznanjena z dogodki in da lahko, na podlagi informacij, sprejema določene ugotovitve. Po drugi strani bi bilo sicer bolj smotrno raje nekoliko počakati. Manj naglice in manj pogojevanja bi nedvomno koristilo avtonomni presoji. Zal bolj poredko mediji poročajo o dogodkih s pozitivnim predznakom, ko je treba izreci priznanje za uspeSnost zdravstvene strukture, priznanje za poklicno usposobljenost zdravnika. Menim, da je takih novic premalo, Ce jih primerjamo z vsakodnevnim poročanjem z negativnim predznakom. Tako sem razmišljal pred dnevi, ko sem nekaj ur presedel v Čakalnici oddelka za prvo pomoč v bolnišnici v Gorici, ko sem nestrpno Čakal na sporočilo Ce bo oce preživel težko in nujno operacijo. Moj oCe je preživel. Je bil tudi že odpuščen iz bolnišnice. Na ta vidik bi rad opozoril. Rad bi se javno zahvalil v svojem osebnem imenu ter v imenu cele družine vsem, ki so si prizadevali, da bi očetu rešili življenje, vsem, ki so dokazali izredno poklicno pripravljenost in ki so izredno hitro ukrepali tistega 27. avgusta dopoldne, ko so ga oživljali v ambulanti za hitro pomoč in ga spodbujali do operacijskega posega. Rad bi se zahvalil prof. Thomannu za uspešno opravljeno operacijo in vsem sodelavcem. Hvala osebju na oddelku za oživljanje za prijaznost in razumevanje na naše stalno poprasevanje. Priznanje in zahvalo naj izrečem tudi osebju službe 118 in posebej uslužbenki na tem oddelku, ki se je vztrajno zanimala o počutju pacienta in poteku zdravljenja. Hvala tudi osebju na kirurškem oddelku za vso nego med okrevanjem. Samona to bi rad opozoril javnost, jo seznanil s tem majhnim (za nas velikim) dogodkom, ki se je za nas končal nadvse ugodno. Hvala. Roberto Marino Mašini in družina Pomoč žrtvam nasilja LJUBLJANA - Prav-no-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) je založil publikacijo Poti iz nasilja, ki je ponatis lanske prve izdaje, in je namenjena ženskam, žrtvam nasilja; avtorice publikacije so Sonja Božic, Jana Uršič, Tatjana Strojan, Ana Ziherl in Ana BuCar. PIC je bil ustanovljen leta 1996 na pobudo Zavoda za odprto družbo ter šestih nevladnih organizacij, da bi nudil brez- plačno pravno svetovanje socialno ogroženim posameznikom in nevladnim organizacijam. Namen brošure je dati ženskam, ki so žrtve nasilja, čimbolj pregledne informacije na enem mestu. V njej avtorice skušajo odgovoriti na najbolj pogosta vprašanja, predvsem na tista, ki so povezana z družinskim pravom (stiki z odvetnikom, razveza, dodelitev otrok, stiki z otrokom, preživljanje, premoženje zakoncev, zunajzakonska skupnost, roditeljska pravica), pojavljajo pa se tudi informacije s področja kazenskega prava (odvzem prostosti in pridržanje storilca, pregon storilca, pregled kazenskega postopka, obravnava na sodišču) in nekateri naslovi, ki lahko ženski v taki situaciji koristijo. Knjižica je nastajala skupaj s poročilom PIC-a z naslovom Odziv države na nasilje nad ženskami v družini, ki bo javnosti dostopno oktobra, v angleški verziji pa ga je mogoče najti na njihovih spletnih straneh (www.pic.si). PIC je do zdaj izdal že vec publikacij: Spolno nadlegovanje (1998), Pravice žensk in otrok v družinskem in socialnem pravu (1998), Joint training program(1998), Spolno nadlegovanje (1998), Otroški ombudsman (1998). (STA) ČEDAD / V NEDELJO KONGRES »FILOLOG1CHE FRIULANE» Pogled na Furianijo z drugačne perspektive Glavno poročilo so zaupali prof. Aureliju Argemi ju ČEDAD - V nedeljo bo v Čedadu 76. kongres osrednje furlanske kulturne institucije "Societat fi-lologiche furlane - Societa filologica friulana". Ob kongresu se sicer ze ves ta teden odvija pester kulturni spored, ki bo doživel višek v nedeljo, z jutranjim zasedanjem v cerkvi sv. Frančiška. O kongresu smo se pogovorili s predsednikom ustanove, profesorjem Man-liom Micheluttijem, ki smo ga obiskali na videmskem sedežu društva v ulici Manin. "Zakaj bi govorili sami o sebi, dajmo raje nek širši pomen osemdesetim letom našega obstoja. Tako smo razmišljali, ko smo se odločili, da bo imel na kongresu glavno poročilo prof. Aureli Argemi, generalni tajnik mednarodnega središča "Escarre" iz Barcelone. Govoril bo temi "Jeziki in kulture v Evropi novega tisočletja". Michelutti je vidno zadovoljen, da se kongres organizacije po veC desetletjih spet odvija v Čedadu (mesto je bilo gostitelj kongresa v letih 1927 in 1958). Sicer pa ima predsednik Se v svežem spominu prijeten stik z udeleženci letošnje Vilenice, ki so pred dnevi obiskali Čedad in je bila Filologica njihov gostitelj. "Zelo sem cenil, da je slovenski tisk to srečanje z nami poudaril, kajti nam je veliko do tega, da je naša ustanova zelo pozorna do vseh kultur, ki so prisotne v naši deželi, želimo si pa tudi cimvecjega prekomejnega sodelovanja, bodisi s Slovenijo kot z Avstrijo". Predsednik vplivne furlanske institucije izrec- Manlio Michelutti, predsednik Societat filologiche no navaja plodno sodelovanje z organizacijami v Beneški Sloveniji, s katerimi je Filologica v zadnjih letih izpeljala tudi nekaj skupnih pobud. Med drugim je skupaj z zadrugo Lipa iz Spetra izdala v furlanscini pravljico "Juhica in arpit" z ilustracijami Luize Tomaze-tic in otroško kaseto "Din don". "Želim, da bi to sodelovanje* doživelo Cim uspešnejši razvoj, tako kot si Filologica želi tesnih stikov s Celovcem in Ljubljano. Zelo me veseli delo, ki ga v tem smislu opravlja prof. Roberto Da-pit, ki je bil pred leti moj Študent". Furlansko filološko društvo je pravcata "tovarna" publikacij in izdaja tudi dvojezičen (ita-lijansko-furlanski) Šolski dnevnik, ki ga brezplačno dobijo furlanski Šolski otroci. Od leta 1949 organizira izpopolnjevalne teCaje za Solnike, od leta 1985 pa tudi praktične tečaje furlanskega jezika v 22 občinah Furlanije. Predsednik zeli podčrtati tudi drugo pomembno točko nedeljskega zasedanja in sicer predstavitev publikacije "Cividat", ki so jo v sodelovanju z mnogimi Cedajskimi razumniki uredili Mauro Pascolini, Claudio Matta-loni in Enos Costantini. "Kot je znano, ima naša organizacija letne kongrese v različnih krajih Furlanije, to pa sovpada z izdajo publikacije o tistih krajih. Tako se polni furlanska kulturna in zgodovinska zakladnica. Letošnja izdaja o Čedadu, ki jo bomo predstavili v nedeljo, je res veliko in kakovostno delo in obsega skoraj 1200 strani! Objavo sta omogočili tudi Cedaj-ska Občina in Banca popo-lare, za kar smo jima zelo hvaležni. Vendar to ni le publikacija zgodovinskega značaja. Ko človek sliši za Čedad, takoj pomisli na Langobarde, ampak s to iz- dajo smo želeli zabeležiti tudi aktualnosti, kulturno dogajanje in izseke iz življenja tega krasnega mesta", pravi Michelutti, ki je Se zlasti ponosen na to, da je furlansko filološko društvo v 80 letih obstoja objavilo nic manj kot 13.000 (!) naslovov. Predsednik napoveduje proslavo 80-letnice društva za drugo polovico novembra v Gorici, za kongres prihodnjega leta pa obstaja zamisel, da bi ga priredili v Celovcu. "To bo svojevrsten kongres in bo vsekakor zanimivo pogledati na Furlanijo iz drugačne perspektive. Da se ne bomo ukvarjali le sami s seboj, kajti naša zgodovina in kultura se srečujeta tudi s kulturo in zgodovino sosedov". D.U r CELOVEC / OBLETNICA ^ Prvih deset let dvojezične ljudske šole Mohorjeve CELOVEC - Ob prisotnosti številnih uglednih gostov iz političnega in kulturnega življena Koroške in Slovenije je ob koncu preteklega tedna praznovala 10-letnico obstoja zasebna dvojezična ljudska sola Mohorjeve v Celovcu. Solo v centru mesta je doslej obiskovalo okoli 250 Solarjev in Šolark, ki so nadaljevali nadaljevali Šolanje na višjih Šolah, predvsem na Slovenski gimnaziji. V nagovorih je bilo poudarjeno, da je bila ustanovitev Sole leta 1989 pomemben korak ne samo v skoraj 150-letni zgodovini celovške Mohorjeve, temveč za v Celovcu živeče Slovence ter tudi za vse Starše iz vrst nemško govoreče večine, ki so zainteresirani za dvojezični pouk. Solo so ustanovili kljub odporom tako deželnega Šolskega sveta, deželne politike in celo škofije, z njo pa je bila tudi prvič ponujena možnost, da se otroci lahko v okviru rednega dvojezičnega pouka učijo slovenščine in nemščine izven zakonsko definiranega območja dvojezičnega Šolstva. IL KOROŠKA V družbi Senza confini šest partnerjev? Sklep koroške deželne vlade da je soglasno sprejela sklep o poza ustanovitev mednarodne CELOVEC - Koroška deželna vla- , }ie budi družbe z imenom »Senza confini«. Družba naj bi - po vzorcu mednarodne družbe »Celovec 2006«, ki je bila nosilka kandidature treh dežel za ZOI 2006 - imela svoj sedež v Celovcu, poleg Koroške, Furlanije-Ju-lijske krajine in Slovenije pa naj bi zajela še Štajersko, Veneto ter hrvaško Istro. Kot je deželni glavar Jorg Haider po seji vlade povedal, bi bil cilj nove družbe partnersko sodelovanja šestih dežel na gospodarskem, kulturnem, izobraževalnem, športnem in drugih področjih. Družba bi se finansirala tako iz proračunskih sredstev v dražbo včlanjenih dežel kot tudi s sredstvi Evropske unije. Prva pogajanja o ustanovitvi dražbe naj bi stekla Ze v začetku oktobra, je povedal Haider in dodal, da je interes za ustanovitev taksne družbe v osrčju alpsko-jadranskega prostora Se posebej prisoten pri morebitnih novih Članicah načrtovane nove mednarodne družbe. IL FJK / PROŠNJE OD DANES DO 22. NOVEMBRA Deželne ugodnosti za nakup stanovanj Prispevke pri nakupu stanovanja bodo odobrili februarja 2000 TRST - Danes bodo objavili v Deželnem uradnem listu razpis posojil po ugodni obrestni meri za nakup prvega stanovanja oz. za izgradnjo, obnovitev ali dodelavo prve hiše. ProSnje sprejemajo od danes do prihodnjega 22. novembra. Deželne ugodnosti pri posojilih za stanovanje lahko zaprosijo polnoletne osebe, ki so iz držav Evropske unije oz. delajo v državah EU, katerih stalno bivališče je ali bo v Furlaniji-Julijski krajini, ki niso lastniki drugega primernega stanovanja, ki niso že prejeli podobnih prispevkov, katerih obdavčljivi letni dohodek ne presega vsote 53.400.000 lir (od dohodka lahko odštejejo 3 milijone in pol lir za vsakega družinskega elana brez dohodka, upoštevana vsota pa se zmanjša na 60 odstotkov v primeru odvisnega delovnega razmerja). Skupno proSnjo lahko predstavijo zakonci, nepo- ročeni pari in zaročenci, ki se bodo poročili. Deželni prispevki so treh vrst: brezplačno dodatno posojilo na že obstoječa posojila do 75 milijonov lir, prispevek na obresti za posojila do 150 milijonov lir, prispevek 30 milijonov lir na kapital. Prednost pri dodeljevanju prispevkov imajo fizično prizadeti, izseljenci, osebe, ki jih je prizadel stanovanjski izgon, ostareli, mlajši pari, starSi samohranilci. Po obdobju dveh mesecev za sprejemanje prošenj (od danes do 22. novembra) bodo do januarja 2000 pripravili lestvico upravičenčev, februarja pa bo deželna uprava odobrila lestvico in jo objavila v Uradnem listu. Obrazci za prošnje za deželne ugodnosti pri posojilih so na razpolago pri številnih bankah, ki so pristopile k tej ponudbi. Informacije so na razpolago tudi na internetnem naslovu www.regio-ne.fvg.it CERKLJE / DO 1. OKTOBRA Slovenskoflizozemski Odločen odgovor ’99 CERKLJE - Predstavniki 1. operativnega poveljstva vojaškega letalstva in zračne obrambe slovenske vojske so včeraj predstavili vojaško vajo z naslovom Odločen odgovor 99, ki bo potekala od danes do 1. oktobra na Dolenjskem oz. na širšem območju letališča Cerklje ob Krki in je skupna vaja enot letalstva in zračne obrambe slovenske vojske ter nizozemskih oboroženih sil. Vaja je del sodelovanja med obema državama na vojaškem področju, hkrati pa je namenjena usposabljanju za povezljivost v izvajanju skupnih mednarodnih nalog ohranjanja miru in stabilnosti tako v Evropi kot tudi sirse. Nosilna tema načrtovane izvedbe vaje je organizacija zračne obrambe letalske baze v okviru sil pod poveljstvom ZN. V času vaje bodo na področju Dolenjske in Črnomaljske kotline potekali tako premiki vojaških kolon lahkih oklepnih, terenskih in tovornih vozil kot tudi preleti letal slovenske in nizozemske vojske, pilatus PC-9 in F-16. Pripadniki nizozemskih enot zračne obrambe bodo prišli v Slovenijo danes - predvidoma ob 12. uri - preko mejnega prehoda Šentilj, kolona pa bo nato potovala v smeri Sentilj-Maribor-Rogaska Slatina-Bistrica ob Sotli-Brežice-Cerklje ob Sotli; povratek enot bo 2. oktobra. Letala F-16 bodo priletela v slovenski zračni prostor nad krajem Dobrovnik na slovensko-madžarski meji. Med 24. in 30. septembrom sta načrtovana dnevno dva preleta Štirih letal F-16, zlasti v smeri letališče Cerklje-prelaz Vahta na Gorjancih-Otovec-Plesivica; preleti bodo na višinah do 300 metrov in višje. Številnejši bodo preleti letal Pilatus PC-9, ki bodo poletala z letališča Brnik. (STA) Juri in Marinček sprejela podpredsednika avstrijskega parlamenta LJUBLJANA - Državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Ffanco Juri je sprejel podpredsednika avstrijskega parlamenta Henricha Niesserja. Sogovornika sta poudarila pomen dobrih sosedskih odnosov, strinjala sta se pa tudi glede opredelitve Časovne dimenzije širitve Evropske unije, ki naj bi se izpostavila na helsinškem vrhu, pri Čemer sta izpostavila države kandidatke prvega kroga, predvsem tiste, ki sodelujejo v paktu stabilnosti za JV Evropo. Avstrijska stran je izrazila interes in pričakovanje po čimprejšnji uresničitvi kulturnega sporazuma; slovenska stran pa je poudarila potrebo po spoštovanju načela, da se vsa odprta bilateralna vprašanja rešujejo zunaj okvirov pogojevanja vstopanja v EU. Juri je na koncu izpostavil pričakovanje, da si bo vlada tudi po volitvah prizadevala za nadaljnji razvoj in utrditev položaja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Neisserja je nato sprejel minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček . Neisserja je zanimal razvoj slovenske tehnologije, saj v tem času v Avstriji pripravljajo program tehnološkega razvoja. Marinček je v zvezi s slovenskimi prizadevanji na omenjenem področju posebej izpostavil načrte za ustanavljanje regionalnih tehnoloskih centrov za posamezne industrijske panoge. Z njimi zeli Slovenija na regionalni ravni vzpostaviti duhovna in intelektualna središča, hkrati pa bodo v centrih najbolje ugotavljali problem industrije. S tem bo lažje vstopala v Evropo regij, vzpostavljen pa bo Se en kanal za povezovanje znanosti in tehnologije. Dušan Petrač v Maribom o kozmonavtiki MARIBOR - Strokovnjak Laboratorija za reaktivni pogon (JPL) pri ameriški vesoljski agenciji NASA, slovenski rojak dr. Dušan Petrač, bo imel danes, ob 16. uri v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor na Gospejni ulici 10 javno predavanje z naslovom Marsovi projekti, Cassini in nekatere sedanje in prihodnje vesoljske sonde. V četrtek bo dr. Petrač obiskal odddelek za fiziko na Pedagoški fakulteti in Tehniško fakulteto v Mariboru, nato pa ga bo sprejel mariborski Zupan Boris Sovič. Jutri bo dr. Dušan PetraC ob 16. uri v predavalnici A-301 Tehniških fakultet na Smetanovi ulici 17 v Mariboru javno predaval se o Načrtu vesoljske postaje Hermana Potočnika - Noordunga in o sestavljanju Mednarodne vesoljske postaje. Na obe predavanji vabita mariborsko Astronomsko društvo Orion v sodelovanju z doc. dr. Marjanom Mernikom s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter občina Maribor. (STA) NOVICE Šuklje na srečanje z Roso R. Jervolino LJUBLJANA - Minister za notranje zadeve Borut Suklje bo v spremstvu državnega sekretarja Slavka Debelaka in generalnega direktorja policije Andreja Podvršica odpotoval v Rim, kjer se bo v jutri srečal z italijansko ministrico za notranje zadeve Roso Russo Jervolino, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve. Na tem prvem srečanju bosta ministra ocenila uresničevanje meddržavnega sporazuma o sodelovanju policij in se pogovarjala o možnostih za Se tesnejše sodelovanje med obema državama - predvsem na področju organiziranega kriminala, ilegalnih migracij in varovanja meja. Pogovor bo tekel tudi o procesu vključevanja Slovenije v EU in vzpostavitvi t.i. schengenske meje. Bolj mile ocene izpada turističnega obiska PORTOROŽ - V Sloveniji naj bi letos zabeležili manj kot 10-odstoten izpad obiska tujih gostov in ne 15-odstotnega, kot so znašale napovedi po upadu ob začetku balkanske krize, je na ponedeljkovi novinarski konferenci, ki jo je v pripravah na svetovni dan turizma organizirala visoka Sola za hotelirstvo in turizem iz Portoroža, povedal državni sekretar na ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem Tomaž Zajc. Kot je Se dejal, so se rezultati, predvsem na račun obiska domačih gostov, začeli izboljševati Ze v drugi polovici julija ter v avgustu celo presegli lanske. Podoben trend je mogoče pričakovati tudi v prihodnjih mesecih, pa tudi v letu 2000, saj Slovenija po Zajčevih besedah ostaja v tujih turističnih katalogih. Slovenijo je lani obiskalo 1.799 milijona turistov, ki so ustvarili 6, 3 milijona nočitev, kar pomeni, da smo lani po Številu gostov dosegli raven iz leta 1970, po Številu nočitev pa raven leta 1975. (STA) LEVI DEMOKRATI / SKUPŠČINA NA OPČINAH POSVET / FORUMA ZA DRUŽBO INFORMACIJE Slovenska komponenta o zaščitnem zakonu Uvodno poročilo M. Budina: Zakon je dobra osnova Informatsko opismenjevanje Evropa in še zlasti Italija precej zamujata za ZDA - Potreben napor celotne družbe Predsinocnja deželna skupščina slovenske komponente Levih demokratov je bila posvečena predvsem najbolj aktualnemu vprašanju slovenske manjšine: zaščitnemu zakonu, o katerem prav te dni teče razprava v poslanski zbornici. Na dobro obiskanem srečanju v domu Brdina na Opčinah so tudi začrtali novo vlogo deželne organizacije slovenskih Levih demokratov. Uvodno poročilo o zaščitnem zakonu je podal MiloS Budin. Podpredsednik deželnega sveta je najprej naglasil, da parlamentarna razprava doslej spoštuje zastavljeni Časovni program, ki ga je določila levosredinska koalicija. Zakonsko besedilo skupaj s predloženimi amandmaji večine predstavlja dobro rešitev za potrebe slovenske manjšine kot tudi za celotno deželno družbo, je dejal Budin. Členi zakona so še v razpravi, je pojasnil, in večinska koalicija je pripravljena na izboljšave in prilagajanja, kot je odprta za pozitivne in stvarne predloge, pri katerih je treba upoštevati, da so realistični in da dosežejo pristanek večine parlamentarcev. Glede tega bi bila koristna Cim širša-enotnost slovenskih političnih dejavnikov, vendar si je treba prevzeti odgovornosti, saj ni mogoče biti istočasno za in proti. Levi demokrati se aktivno zavzemajo, da bo zakon odobren Cimprej in da bo CimboljSi, je zagotovil Budin, ki je načel tudi pravtako pomemben pro- blem izvajanja zakona po odobritvi v parlamentu; obenem pa bi morala manjšina učinkovito in sodobno pristopiti do ostalih aspektov svojega življenja: nemalo je namreč takih področij, kot so vzgojno-izobraževalne ustanove ali pa kulturno delovanje, pri katerih je največ odvisno od manjšine same, ne pa od zakonov. Cilj slovenskih Levih demokratov, je poudaril Budin, je uveljaviti slovenski jezik in kulturo z zakoni in s splošnim delovanjem, vendar se jasno ograjujejo od etnocen-tricnih in nacionalističnih stališč, ki se pojavljajo tudi v manjšini. V dolgi in bogati razpravi, ki je sledila Budi-novemu uvodnemu poročilu, so med drugim ugotovili, da je sedanje besedilo zakonskega predloga dobra osnova za zaščito, ki mora nuditi možnost, da se manjšina uveljavi tudi kot celotna skupnost. Poudarjeno je bilo, da je tudi v tej fazi v manjšini nujna Cim SirSa javna razprava. Sledila'je še debata o vlogi slovenske komponente stranke in volitev deželnega odbora komponente same. Znano je, da bo družba prihodnosti družba informacije. V njej bodo vse pomembnejšo vlogo odigravala nova elektronska in tele-matska informacijska sredstva, ki bodo po mnenju nekaterih prinesla taksne civilizacijske spremembe, kakršne sta sprožila izum pisave ali vsaj izum knjige. Prav zaradi tega govorimo o informatskem opismenjevanju. Seveda pa ta nova alfabetizacija ni stvar, ki gre sama od sebe, ampak potrebuje tudi podporo in usmerjanje javnih ustanov in oblasti. In prav zaradi tega je pri predsedstvu vlade nastal Forum za družbo informacije, ki je včeraj v okviru svoje »potujoče konference« zasedal v avditoriju muzeja Revoltella v Trstu. Udeležence zasedanja ŠOLSTVO / ZANIMIVA POBUDA Načrti za vzgojo odraslih Tečaji 340 ur za mlajše od 25. leta starosti in za priseljence Vzgoja odraslih je skupno ime vrste pobud, ki jih skupno prirejajo tržaško odbornistvo za vzgojo, teritorialno središče za vzgojo odraslih pri 14. italijanskem didaktičnem ravnateljstvu in zavodom za poklicno izobraževanje Enaip. Predstavili so jo včeraj na tržaški občini ob prisotnosti občinske odbornice za vzgojo in mladinsko problematiko Marie Terese Bassa Poropat. Cilj načrta je jasen: nuditi odraslim, ki iz raznoraznih razlogov niso dokončali nižje srednje šole, možnost, da nadoknadijo Studijsko vrzel. Program predvideva dve »integrirani« poti. Prva je namenjena mladim do 25. leta starosti, ki so predčasno zapustili Študij, druga pa priseljencem. Oboji bodo lahko prejeli potrdilo o dokončanem šolanju na nižjih srednjih Šolah, lahko bodo sodelovali na raznih kvalifikacijskih tečajih na področju informatike, mehanskih in elektronskih naprav. Vsak tečaj bo trajal skupno 340 ur. Tečaji naj bi potekali predvidoma podnevi (ne gre torej za nočne teCaje...). Uvodoma naj bi bili usmerjevalnega značaja, ob koncu pa bo tečajnikom ponujena pomoč z aktivnim iskanjem delovnega mesta. Obenem je predvidena prisotnost multidiscipli-name skupine, ki bo sledila posameznim stopnjam Študija in izpopolnjevanja. Vse informacije o vpisih na tečaje posredujeta poklicni zavod Enaip v Istrski ulici 57, tel. 040/378888, faks 040/7606184 ter Center za vzgojo odraslih pri 14. didaktičnem ravnateljstvu, Ul. Cunicoli 8, tel. 040/54166. sta ob otvoritvi pozdravila tržaški Zupan Riccardo Illy in predsednik tržaške pokrajinske uprave Renzo Co-darin. Illy je med drugim naštel, kaj vse je napravila njegova uprava za informatizacijo občinskih služb in sploh za Sirjenje informat-ske kulture. Uvodno besedo pa sta na zasedanju imela vsedržavni koordinator Foruma za dražbo informacije Giuseppe Rao in načelnik delovne skupine za »informatsko opismenjevanje, izobraževanje, tehnologije in raziskovalno didaktike«, ki je pravzaprav priredila včerajšnje tržaško zasedanje. Rao je spomnil, da je predsedstvo italijanske vlade ustanovilo Forum za družbo informacije letošnjega februarja. Pri njem so zastopana vsa ključna ministrstva, soudeleženi pa so tudi predstavniki industrije, trgovine, sindikatov, šole, univerze in znanstvene raziskave. Forum se je prvič predstavil v javnosti s konferenco, ki jo je priredil v dneh od 30. junija do 1. julija letos na Univerzi Tor Vergata v Rimu. Tedaj je postavil tudi izhodišča za oblikovanje »Akcijskega naCrta Italije za razvoj družbe informacije«, ki naj bi ga vlada odobrila sedi letošnjega novembra. Programska izhodišča medtem razvija in izpopolnjuje pet delovnih skupin, ki se v teh dneh sestajajo po različnih mestih Italije. Tako je v ponedeljek zasedala v Milanu delovna skupina za »infrastrukture in tehnologije omrežij«, včeraj se je v Trstu sestala, kot reCeno, delovna skupina za »informatsko opismenjevanje, izobraževanje, tehnologije in raziskovalno didaktike«, danes bo v Bologni zasedala delovna skupina za »javne uprave in omrežne servise«, jutri bo v Palermu sestanek delovne skupine za »službe in vsebinske aspekte«, v petek bo v Neaplju zasedala delovna skupina za »zaposlitev in industrijsko organizacijo, oblike dela in poklicne profile«, »potujoča konferenca« pa se bo zaključila v ponedeljek v Turinu s- srečanjem na temo: »Koordinacijsko središče in dejavn-sot teritorialnih ustanov«. Dela včerajšnjega zasedanja je uvedel prof. Dome-nico Siniscalco. V svojem obširnem poročilu je med dragim poudaril, da Evropa in se zlasti Italija zaostajata pri uvajanju novih informatskih tehnologij. Tako je leta 1997 bilo v ZDA trikrat veC osebnih računalnikov kot v Evropi in petkrat vec kot v Italiji. K sreCi kaze, da se trend nekoliko popravlja. To velja tudi za povezavo z Internetom. Se leta 1995 je kar 10 od 14 milijonov uporabnikov Interneta bilo v ZDA, zdaj je od 196 milijonov uporabnikov Interneta približno polovica zunaj ZDA, projekcije pa kažejo, da jih bo leta 2003 le tretjina v ZDA. Seveda je za nadokna-denje zamujenega potreben velik napor na vseh področjih, Se posebej pa v Šolstvu. Ne gre pozabiti, da bodo informatski analfabeti v bodoče vse bolj odrinjeni na družbeno obrobje. Razne vidike te zahtevne in zapletene problematike so v splošni razpravi poglobili udeleženci včerajšnjega posveta, med katerimi je bilo tudi veliko predstavnikov tržaške znanstvene stvarnosti. SESLJAM / POSKUS ROPA V POŠTNEM URADU, PO 20. MINUTAH ROPARJI ŽE V ROKAH KARABINJERJEV Včeraj ob 7.55 je neznani mladenič sledil uradniku ob prihodu v postni urad v Sesljanu. Ko je uradnik stopil do varnostnih vrat, ki vodijo v uradniške prostore, mu je pritisnil pištolo na sence in zahteval od drugih uradnikov, naj odprejo vrata. Medtem ko mu je ena od uradnic odgovorila, da tega ne bo storila, je ravnateljica - imen ne objavljamo zaradi varnosti - telefonsko poklicala sesljanski policijski komisariat in obvestila dežurnega o poskusu ropa v postnem uradu. Mladenič je takoj sprevidel, da z ropom ne bo nic, zato jo je urno mahnil iz urada na cesto, kjer sta ga v sivobarvnem renaultu espa-ce Čakala pajdaša. Očividci so policistom, ki so le nekaj minut zatem prispeti na kraj, povedati, da je renault odpeljal v smeri proti Tržiču. Komaj so na policijskem komisariatu izvedeti za poskus ropa, so tako obvestiti nabrežinsko karabinjersko postajo, da bi s koordinirano policijsko-kara-binjersko akcijo izsledili roparje, kot so to že nekajkrat storili v zadnjih mesecih. V nekaj minu- tah so policijske in karabinjerske izvidnice vzpostavile na Krasu pravo mrežo cestnih zapor, v katero se je ob 8.15, to je le 20 minut po neuspelem poskusu, ulovil šivobarvni renault espace neapeljske registracije. Avtomobil so ustaviti na Drašci. Roparji so oCitno po begu v smeri proti Tržiču zapeljali na hitro cesto in se odpeljali proti mestu, verjetno zato, da bi »prelisičili« zasledovalce. Med pregledom je karabinjerska izvidnica našla v avtomobilu Strašilno pištolo vrste PKK, tri slepe naboje in nož. Vse tri potnike so prepeljali v kasarno v Istrski ulici, kjer je osebje postnega urada v popoldanskih urah prepoznalo mladeniča, ki je grozil njihovemu kolegu s pištolo. Preiskovalci so ugotovili njegovo istovetnost: gre za 22-letnega Antonia Bom-baceja iz Neaplja, ki ga je namestnik javnega tožilca Giorgio Milillo obtožil poskusa ropa. Njegova dva pajdaša, 37-letni Agostino Mastroianni in 27-let-ni Massimo Pannullo (oba sta iz okolice Caserte), sta bila obtožena sodelovanja pri poskusu ropa. Včeraj zvečer so preiskovalci skušali ugotoviti, ati je bil v akcijo vpleten tudi lastnik avtomobila, Cigar imena niso sporočili. Avtomobil vsekakor ni bil ukraden. O poskusu ropa so popoldne spregovoriti na tiskovni konferenci na pokrajinskem poveljstvu karabinjerjev v Istrski utici. Tako karabinjerji kot policisti so poudarili učinkovitost skupne usklajene akcije. Zadnje leto se je - prav zaradi večje učinkovitosti sil pregona - Število kaznivih dejanj znižalo za 36 odstotkov, medtem ko se je uspeSna preventivna dejavnost povečala kar za 64 odstotkov. Govor je bil tudi o hladnokrvnem ravnanju uslužbencev postnega urada, ki je prisilil roparja, da je pobegnil. Po mnenju enega od preiskovalcev naj bi slo za »brezglavo dejanje«, ki bi lahko imelo hude posledice, saj uslužbenke in ravnateljica niso mogle vedeti, da je imel ropar v roki strašilno pištolo. Morda pa so mislile, da gre za salo. V tistem uradu doslej niso zabeležili podobnih dogodkov. Uslužbenci so se kdaj pa kdaj šalili, in »hlinili« rop, da bi prijetno »razživeli« svoje delo. Zato je Cisto možno, da so tudi včeraj zjutraj reagirati, kot da bi slo za namišljen rop, in se o resničnem dometu dogodka zavedli Sele, ko je ropar zapustil urad. Na srečo se je vse izteklo na najlepsi način. JAVNI PREVOZ / ELEKTROMAGNETNO VOZILO Avtobus Stream prvič s potniki Poskusna vožnja na novih tračnicah Avtobus na elektromagnetni pogon Stream je včeraj dopoldne prvič prevažal potnike; pred tem je že opravil okrog 100 ur poskusne vožnje v nočnih urah na krajši trasi na začetku Ul. Mazzini, včeraj pa je prvič peljal potnike. Sicer ni slo za navadno občinstvo, pac pa za udeležence mednarodnega posveta o neosnažujoCi mobilnosti, ki se te dni odvija na Pomorski postaji. Elegantni plavi avtobus (na sliki -foto KROMA) je pripeljal iz smeri proti Goldonijevem trgu s pogonom na baterije, takoj po križišču z Ul. Roma pa je spustil podvozje z drsnikom, ki se je samodejno priklopil na tračnice in z magnetom sproti vklapljal tok samo v posamezne kratke odseke tracnic pod avtobusom, torej brez nevarnosti za pešce, ki bi stopili na tračnice. Avtobus vozi skoraj neslišno in mehko, voznik pa nam je povedal, da je upravljanje zelo enostavno tudi pri preklapljanju iz napajanja skozi tračnice k napajanju iz akumulatorjev. Vozilo ima okrog 5 kilometrov avtonomije stran od napajalnih tracnic, kar se je pokazalo včeraj, ko je z akumulatorji peljalo nazaj po Korzu do Goldonijevega trga in po Ul. Mazzini navz- dol, kjer se je spet priključilo na tračnice. Prav pri tračnicah se je doslej zatikalo, ker so se pod pritiskom vozil vdrle v cementni jašek, ponekod pa jih je zaviranje avtobusov celo potisnilo za vec centimetrov naprej. Napako, ki jo gre pripisati neprimerni fiksirni zmesi med samo tračnico in cementno podlogo, so premostili in nastavili nove tračnice, ki so se odlično obnesle tudi na najbolj prometnih točkah, kot je križišče v Ul. Roma, kjer so prve tračnice najprej popustile. Gre pac za prvo eksperimentiranje na svetu tega revolucionarnega vozila, so naglasili včeraj, katerega naloga je prav preverjanje in premeščanje morebitnih napak. Vodstvo prevoznega podjeta ACT zagotavlja, da bo poskusna trasa od Goldonijevega trga do Nabrežja redno stekla pred božičem, prihodnje leto pa naj bi ze delovala od Sv. Ivana do Sv. Andreja na progi avtobusa St. 9. Pred postavljanjem jaškov in elektromagnetnih tracnic bo na vrsti zahtevno in zamudno delo, saj bo treba odstraniti nekdanje tramvajske tračnice v ulicah Battisti, Giulia in Sanzio, kjer so jih pred nekaj desetletji po ukinitvi tramvajske proge preprosto prekrili z asfaltom. SVETOVNI DAN ALZHEIMERJEVE BOLEZNI Pomoči so potrebne zlasti družine bolnikov Na Tržaški občini predstavili probleme obolelih Kdor je Sel vCeraj mimo Borznega trga, je gotovo opazil stojnico, na kateri je združenje de Ban-field- Alzheimer Italia razstavljalo informativni material o vsem tem, kar bi moral vsak človek vedeti o bolezni, ki pripelje starejše ljudi do popolne onemoglosti. Bolezen, ki prizadene v prvi fazi vse psihične funkcije, od spomina do vedenja, se pojavi pri približno 65. letu starosti. Bolnik izgubi postopoma svojo samostojnost, nujno pa mu morajo slediti sorodniki ali znanci, ki se zaradi strokovne nepripravljenosti večkrat znajdejo v težavah. Združenje de Banfield-Alzheimer Italia nudi predvsem družinam bolnikov pomoč pri oskrbi obolelih za alzheimerjevo boleznijo. Poleg svetovalne službe jim nudi pomoč strokovno podkovanih pomočnikov in psihologov ter informativne tečaje za boljše poznavanje bolezni. Obenem pa se združenje zavzema za iskanje finančnih podpor, da bi uresničilo načrt za pomoč bolnikom na domu, kar stane letno 167 milijonov lir. Ravno včeraj je potekal svetovni dan alzheimerje-ve bolezni, ki ga prirejajo z namenom, da bi Cim večje Število ljudi seznanili s težavami, s katerimi se med boleznijo sooča ne samo bolnik, ampak predvsem njegova družina. Na tiskovni konferenci, ki se je včeraj odvijala na tržaški občini, sta žalostno stvarnost teh bolnikov predstavili podpredsednici združenja de Banfield- Alzheimer Italija Anna Illy ter dr. Ma- ria Teresa Squarcina. Slednja je podčrtala, da je delovanje združenja danes nujno potrebno, saj Število bolnikov naraSCa iz leta v leto. V svetu je kar 18 milijonov bolnikov, samo v Trstu pa jih je 1.800. O drugih načrtih, namenjenih Starejšim osebam je spregovoril občinski odbornik Gianni Pecol Cominotto: pred koncem leta bi se morala zaključiti popravila v domu za ostarele Časa Serena v Ulici Marche-setti, v kateri je približno 24 mest namenjenih ne-pokretnim osebam. V teku pa so že dela za uresničitev centra Gregoretti, ki bo razpolagal s sedemdesetimi ležišči, v pritličju pa bodo opremili prostor za alzheimerjeve bolnike. Gianni Pecol Cominotto je tudi omenil načrt za uresničitev novega raziskovalnega centra, ki bi v Trstu raziskoval ne samo oblike zdravljenja, temveč predvsepi vzroke nastanka bolezni. Odgovorni za naCrt »Cilj za ostarele« Zdravstvenega podjetja Carlo Sacchi je govoril o nujnosti izpopolnjevalnih tečajev za pomočnike obolelih za alzheimerjevo boleznijo ter o nastanku foruma ostarelih, ki ga sestavljajo predstavniki Občine in sindikatov, domov za ostarele ter združenj prostovoljcev. Giuliana Zagabria je kot predstavnica Občine Devin- Nabrežina predstavila tamkajšnjo stvarnost v zvezi s stanjem občinskega doma za ostarele. Zadnji pa je spregovoril predsednik centra ITIS Sergio Zanmarchi, ki je podčrtal nujnost strokov- _____JAVNOMNENJSKA RAZISKAVA / POBUDA AIPEM IN SWG_ Reklama v Sloveniji in Hrvaški Spodbuda podjetjem sever-novzhodnega predela Italije za prodor na slovensko in hrvaško tržišče in obenem nujno potrebno pomagalo, ki bi naložbe ali ponudbo smotrno usmerjalo: tako so predstavniki videmske agencije za reklamo in marketing AIPEM in tržaškega podjetja za javnomnenjske raziskave SWG na včerajšnji novinarski konferenci utemeljili pomen primerjalne raziskave o sprejemanju oglaševanja s strani potrošnikov v Sloveniji, Hrvaški in Italiji (f. KROMA). Glavni predmet raziskave je bil odnos do reklame v Sloveniji in Hrvaški, podatke pa so primerjali z rezultati slične ankete v Italiji. Raziskava, ki je sad sodelovanja med videmsko agencijo in tržaškim specializiranim podjetjem, je tudi izhodišče za posvet »Advertising na Vzhodu - primer Slovenije in Hrvaške«, ki bo v petek v tržaškem hotelu Savoia Excelsior. Vendar pa je petkov simpozij zasnovan večglasno, predvsem bodo na njem govorili tudi strokovnjaki za ta specifični sektor v Sloveniji in Hrvaški. V glavnih potezah bo- do orisali tudi raziskavo, ki jo je vodila Margherita Sartorio Mengotti, interesenti pa jo bodo lahko odkupili. Kot sta na včerajšnji predstavitvi raziskave in simpozija večkrat podčrtala predsednika AIPEM Paolo Molinaro in SWG Dario Erjavec, se je zamisel o raziskavi porodila ob ugotovitvi, da italijanski podjetniki, predvsem odgovorni za srednja in mala podjetja, premalo vedo o sosednjih državah »v tranziciji«. Zato so se odločili, da izvedejo raziskavo, ki bi razkrila odnos potrošnikov do reklame oz. ugotovila, katera reklamna sproci-la za najbolj učinkovita. V grobem povedano, je pojasnila Margherita Sartorio Mengotti, so razlike med Italijo na eni strani in Slovenijo in Hrvaško na drugi precejšnje, predvsem pa so italijanski potrošniki že naveličani, medtem ko so slovenski in hrvaški Se dojemljivi. Vendar pa obstajajo zaznavne razlike tudi med Slovenijo in Hrvaško, slovenski potrošniki so že bolj kritični in se odzivajo na ustvarjalno reklamo, medtem ko so hrvaški (zaenkrat) bolj zaupljivi in imajo rajši osnovnejso, informativno. Gre za prvo tovrstno raziskavo, kateri bodo sledile druge, je bilo rečeno, nanašale pa se bodo tako na bolj specifične vidike položaja v Sloveniji in Hrvaški, kot tudi na druge države v prehodnem obdobju. V vseh teh državah, so podčrtali predstavniki SWG in AIPEM, gre namreč razvoj na področju oglaševanja in komunikacije veliko hitreje, kot se je to dogajalo v zahodnoevropskih državah v povojnem obdobju. Kdor zeli osvojiti perspektivna vzhodnoevropska tržišča, se mora torej podvizati in primemo opremiti. bip nega izpopolnjevanja bolničarjev: v ta namen je center ITIS v sodelovanju z združenjem de Banfield že priredil tečaj o novi terapiji z naslovom Valida- tion terapy. Poleg tega pa bo center ITIS preuredil kar velik prostor primerno opremljen za sprejem bolnikov. E.C. NOVICE Demokrati o novem modelu obrambe Demokrati se zavzemajo za »nov model obrambe«. Na krajevni ravni je ustrezni predlog iznesel njen predstavnik Alessandro Capuzzo, ki je izrecno omenil nedavno srečanje na temo krajevne demilitarizacije ob meji. Izhodiščna točka za pobudo je bila resolucija, ki jo je soglasno odobril dolinski občinski svet, nakar je prišlo do srečanja na to temo med koprskim, miljskim, dolinskim in tržaškim Zupanom. Demokrati menijo, da je treba tradicionalne oblike obrambe spremeniti in vpreči vse sile v gradnjo sredstev za prevencijo konfliktov. Akcija ob meji bi morala biti koordinirana med državama. S tem bi tudi zadali hud udarec terorizmu in tihotapljenju orožja in mamil. Mirovni pohod Perugia - Assisi Stalni odbor za mir, sožitje in solidarnost obvešča vse, ki bi se Želeli udeležiti nedeljskega mirovnega pohoda od Perugie do Assisija, da bodo imeli na razpolago avtobus. Odpotoval bo v soboto, 25. septembra ob 12.30 s Trga Oberdan, vrnil pa se bo v večernih mah v nedeljo. Vse podrobnejše informacije nudijo po tel. St. 040/368977 in 0338/2118453. Vpisovanje poteka v Ul. Valdirivo 30, 2. nadstropje vsako popoldne do petka ob 17. do 19. me. Sodelovanje s trgovci z balkanskega območja Zveza trgovcev tržaške pokrajine je ustanovila posebno kooperacijsko mrežo, imenovano Mreža Evropa 2000, za promocijo in razvoj majhnih in srednje velikih podjetij terciarnega sektorja, ki naj bi sodelovale z nekaterimi državami z območja Balkana. Doslej so k pobudi pristopile organizacije, ki predstavljajo podjetnike-trgovce iz Bosne, Hrvaške, Jugoslavije, Makedonije in Slovenije, v prihodnje pa naj bi sodelovanje razširili Se na druge države na Balkanu. Pobudo bodo predstavili na srečanju, ki bo v soboto, 25. septembra, ob 15.30 v dvorani hotela Jolly. Počastili zavetnika finančne straže Včeraj je finančna straža proslavila svojega zavetnika, sv. Mateja apostola. Maso je daroval tržaški škof Evgen Ravignani, prisostvovali pa so ji naj-visji predstavniki finančnih stražnikov na Tržaškem. Srečanje o problemih svetoivanskega rajona V okviru praznika vrnitve v Solo in trgatve, ki ga prireja svetoivanski rajonski svet, bo danes ob 18. mi na Soli Codermatz v Ul. Pindemonte 11 javno srečanje na temo Problemi svetoivanskega rajona: kritična analiza in predlogi. Svoje sodelovanje na srečanju so najavili tržaška odbornica za teritorialno načrtovanje Barduzzi, podžupan Damianu in odbornika Fortuna Drossi in Tommasini. Praznik se bo zaključil zVeCer z loterijo in tombolo. CEROVUE / KMETIJSKO PODJETJE ANAMARIJE ANTONIČ DELO / V ZNANSTVENEM PARKU Vzorno urejena ovčjereja je včeraj uradno stekla Srečanja so se udeležili številni družbeno upravni predstavniki Oktobra bo stekel tečaj za tehnike biomedicinskih naprav na Padričah Vpise sprejemajo do 1.10.1999 Pri AntoniCevih v Ce-rovljah, to je na kmetiji, ki se ukvarja z ovčjerejo in predelavo ovčjega mleka, je bilo vCeraj nadvse praznično vzdušje. Novo kmetijsko dejavnost, ki jo vodi Anamarija Antonie ob pomoči oCeta Josipa -Pepija, so namreC vCeraj slovesno otvorili. Srečanja ob začetku delovanja ovejerejske farme so se udeležili župan devinsko nabrežinske občine Marino Vocci, podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, ravnatelj Kmetijskega nadzorništva v Trstu Giovanni Degenhardt, ravnatelj deželne gozdarske uprave Aldo Ca-vani, predstavnik Tržaške trgovinske zbornice Fabio Žiberna, predstavnika Zdravstvenega podjetja Cocevari in Ric-cardo Floreancig, predstavnika Kmečke zveze Mario Gregorič in Edi Bukavec, predstavnika Zadružne kraške banke Danjel Gomizelj in Miloš Košuta ter nekateri drugi gostje. Josip Antonie je vsem prisotnim razkazal staje z ovcami, molzišCe, domačo mlekarno s kotlom za predelavo mleka v sir ter posebne prostore z vsemi potrebnimi napravami za zorenje sira. Ob tem je tudi orisal celotni proces proizvodnje. Pred tem so se Anto-nicevi ukvarjali z zajeje-rejo, letos pa so se odločili, da to dejavnost preusmerijo v ovčjerejo, kar je bilo že v tradiciji družine, saj je že praded pred prvo svetovno vojno razpolagal s tisoCgla-vo Čredo ovac in zapo- sloval do pet pastirjev. Sedaj imajo pri AntoniCevih stopetdeset ovac, 120 glav sardinske in 30 glav kraške pasme, ■ za kar razpolagajo s 57 hektari pašniške površine, ki je delno v lasti, delno pa na posodo. To so ovce molznice, katerih mleko predelujejo v sodobno urejeni sirarni. Od vsake živali pomolzejo približno pol litra mleka dnevno. Poleg skute pridobivajo okrog deset kilogramov sira štirikrat tedensko, v spomladnih mesecih pa precej veC. Skratka zanimiva dejavnost, za katero izrekamo AntoniCe-vim željo, da bi jim kar najbolje uspevala. Oktobra se bo pričel tečaj za »tehnike biomedicinskih naprav«, ki ga letos že tretjič prireja Znanstveni park pri Pa-dricah v sodelovanju z družbo za klinično inženirstvo Italtbs, in to ob finančni podpori Evropskega socialnega sklada, italijanskega ministrstva za delo in deželne uprave FJK. Na teCaju se bo lahko 15 eletronskih tehnikov, starih do 25 let in brez redne zaposlitve, specializiralo za upravljanje in vzdrževanje medicinskih naprav, in to bodisi v javnih kot v privatnih zdravstvenih strukturah. Omeniti velja, da je za tovrstne poklicne profile vse večje povpraševanje, tako da bodo tisti, ki bodo tečaj uspešno zaključili, brez težav našli zaposlitev. Tečaj se bo pričel 11. oktobra in bo obsegal 600 uCnih ur, 350 od katerih bo namenjenih praksi. Zainteresirani se morajo za vpis na tečaj obrniti na pa-driški Znanstveni park in izpolniti ustrezni obrazec. Obrazce je mogoče dobiti tudi po internetu, in sicer na naslovu www.area.trie-ste.it. Prošnjo za vpis je treba predložiti najpozneje do 1. oktobra ob 12. uri. Informacije na tel. 040/3775307 in 040/ 3755277. GOSTOVANJE Mladi Bazovci v Lonjerju Nastopili so z veseloigro Dr. Zavrtenik, ki jo je režirala Tatjana Turka HOBCINA DEVIN-NABREŽINAhj Razstava Barvitost jeseni in vrsta drugih prireditev Danes bodo v Nabrežini uradno odprli razstavo »Barvitost jeseni«. Letos poteka namreč druga izvedba pobude, ki jo koordinira Občina Devin Nabrežina in ki predvideva izvedbo vrste kulturnih, umetniških in športnih pobud, ki bodo na sporedu v obdobju september, oktober, november in v katere se bodo vključile razne stvarnosti, ki so pri-• šotne na občinskem teritoriju. »Cilj te manifestacije, ki je že postala stalnica za devinsko-na-brežinsko občino - je izjavila odbornica za kulturo Mariza Skerk - je prav v tem, da se aktivno vključi v družbeno življenje Občine vse tiste, ki na našem ozemlju živijo in delujejo. V ten? primeru je uprava oporna točka za kolektivna prizadevanja, v kateri so gospodarski dejavniki protagonisti skupaj s kulturnimi združenji, Zavodom združenega Sveta, združenji prostovoljcev, športnimi in glasbenimi društvi.« V okviru predstavitvene tiskovne konference, ki bo na sporedu ob 12. uri v občinski knjižnici v Nabrežini, bodo koledar posameznih pobud podrobno orisali sami organizatorji. Na današnjem srečanju bodo prisotni Zupan Marino Vocci in odbornica za kulturo Mariza Skerk. Tečaji za zavarovalniškega producenta pri IAL Oktobra se bodo pričeli usposobljenostni tečaji za »zavarovalniškega producenta«, za izvedenca pri trgovskih odnosih in za knjigovodjo. TeCaji so namenjeni bodisi mladim kot odraslim, ki so obiskovali nižjo srednjo Solo, a želijo pridobiti spričevalo o profesionalni kvalifikaciji. Pobudo je omogočilo sodelovanje med ustanovo za profesionalno usposabljanje IAL iz Furlanije-Julijske krajine (Ul. Roma 20, tel. 040-365322) ter trgovskim tehničnim zavodom »Gian Rinaldo Carli«, odobril jo je deželni odbor FJK, za finančno kritje pa skrbi evropski socialni sklad. NOVICE Zdmženje Amare Trieste bo izvedlo referendum V ponedeljek, 20. t.m., se je sestalo vodstvo združenja Amare Trieste in sprejelo dve pomembnejši odločitvi. Združenje si postavlja kot glavni cilj dosego avtonomije Trsta po modelu Tridenta. Vod: stvo je sklenilo, da bo preverilo, koliko Tržačanov se pravzaprav strinja s to zamislijo, in sicer z izvedbo samoupravnega referenduma. Vodstvo je poleg tega sklenilo, da bo ustanovilo servis, ki bo pomagal Tržačanom, ki bi hoteh doseči deželne finančne podpore. Ob vsem tem pa bo združenje nadaljevalo s svojim javnim opozarjanjem na diskriminacije, ki jih je deležen Trst v okviru deželne uprave. Občevanje v svetu prostovoljcev Ta petek (24. t.m.) bo z začetkom ob 18. uri v kavarni S. Marco v Ul. Battisti 18 v Trstu javno srečanje o problemih komunikacije v svetu prostovoljcev, oziroma na področju »no profita«, kot se temu po novem reCe. Na večeru, ki ga prireja Deželno združenje za promocijo, bodo predstavili knjigo »Comunicare nel no profit« dr. Kanzian. O knjigi bo govoril prof. Francesco Pira, docent za komunikacijske vede na Univerzi v Trstu. S tem se bo tudi pričel teCaj o tej problematiki. Sodelovanje z Balkanom Združenje trgovcev Confcommercio iz tržaške pokrajine je dalo pobudo za osnovanje mreže za sodelovanje z Balkanom. Mreža se bo imenovala »Rete Europa 2000«, vanjo pa je povabilo združenja podjetnikov iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Jugoslavije, Makedonije in Slovenije. Pobudo bo ta petek predstavil v Trstu vsedržavni predsednik Confcommercio Sergio Bille. V ponedeljek zveCer je imelo kulturno društvo Lonjer-Katinara v gosteh elane dramskega odseka Mladinskega krožka iz Bazovice. Pred občinstvom, katerega številčnost je nadvse razveselila prireditelje, so nastopali s komedijo v narečju Dr. Zavrtenik, ki jo je napisala in zrežirala Tatjana Turko. Pobuda je bila priložnost za prijeten družabni večer med domačini in obenem za vzpostavitev prijateljskih vezi med mladimi, to se pravi med prireditelji in nastopajočimi. Poleg tega pa je KD Lonjer-Katinara na koncu predstave čestitalo predsednici bazovskega društva ob praznovanju visokega jubileja KD Lipa ter ji izročilo knjižno darilo za spomin. To je bil že drugi veCer iz niza pobud, ob katerih se predstavljajo mladi izvajalci in s katerimi želi lonjersko-katinarsko kulturno društvo popestriti letošnjo jesen. V kratkem bo na vrsti Se drugi veCer iz tega niza. Oktobra bodo na svoj račun prišli otroci na pričakovanem risarskem ex-tempore, v načrtih pa je tudi jesenski pohod. Odborniki kulturnega društva napovedujejo, da bo sredi prihodnjega meseca tudi občni zbor, kjer bo treba izvoliti nov društveni odbor. JPč __________ČRNA KRONIKA_____________________ Prijeli tatiča, ki se je v nedeljo rešil z »molitvijo« Preteklo nedeljo si je izmislil res domiselno rešitev, potem ko je z ukradenim avtomobilom v bližini OpCin povzročil prometno nesrečo: »Grem v cerkev, da se pomirim, ker sem preveč napet,« je dejal vozniku drugega avtomobila, nato pa je izginil neznano kam, da ga mestni redarji niso izsledili. Dan kasneje pa mu je - kljub »nedeljski molitvi« - odklenkalo... V ponedeljek malo po poldnevu je Roberto A., stanovalec v enem od hišnih blokov v Ul. Eremo, opazil mladeniča, ki se je sumljivo potepal po notranjem dvorišču. Odšel je na dvorišče, a komaj ga je moški zagledal, je s skokom preskočil zid, sedel v fiat punto rdeče barve ter se urno oddaljil proti Ul. S. Pasquale. Prav takrat je po Ul. Eremo privozila policijska izvidnica. Roberto A. jo je ustavil ter povedal agentom, kar je bil videl. Po kratkem zasledovanju so policisti ustavili rdeči fiat punto v Ul. Rossetti ter ugotovili istovetnost voznika, 35-letnega Franca De Giorgija, brez stalnega bivališča, ki pa je imel že večkrat opravka s pravico. Moški je dal agentom protislovne izjave, izgovarjal se je ter postal tako vse bolj sumljiv. Policisti so kmalu ugotovili, da je bil fiat punto ukraden. V avtomobilu so našli tudi tri prenosne telefone znamke Nokia in Motorola ter velik nož. Mladeniča so pospremili na kvesturo. Ko so odkrili, da ni imel pri sebi vozniškega dovoljenja, ker so mu ga pred Časom zaplenili, so zasumili, da bi lahko bil vpleten v nedeljski dogodek, prometno nesrečo pri Opčinah in »mohtvijo« v cerkvi, ki je rešila povzročitelja nesreče. Voznik drugega avtomobila je potrdil njihov sum, zato je bil De Giorgi obtožen tudi za tisti prekršek. Na sodišču se bo moral zagovarjati tudi pred obtožbami kraje, poskusa tatvine in vožnje brez vozniškega dovoljenja. V zaporu bo imel sedaj dovolj Časa za »kesanje«... V NEDELJO V TREBČAH Srečanje nekdanjih borcev Prekomorskih brigad V nedeljo, 26. t.m., bo v Ljudskem domu v Trebčah pomembna slovesnost. Bivši, še živeči pripadniki Prekomorskih brigad NOVJ bodo ob tej priložnosti počastili 56-letnico ustanovitve Prekomorskih brigad. Prekomorske brigade so tiste vojaške enote, ki so se že v Bariju na italijanski strani priključile narodnoosvobodilni vojski in so potem s številnimi borci iz raznih krajev, nadaljevale boj proti naci-fašizmu po krajih ob dalmatinski obali in naprej, vse do naših krajev. V teh enotah je bilo veliko primorskih Slovencev. Mnogo jih je padlo v hudih bojih z nacifašistic-nim sovražnikom, vsi pa so se borili v trdni zavesti, da rešujejo svet, naše kraje in naše ljudi pred nacifašistiCnim režimom. Program proslave, ki se bo začela ob 15. uri, bo obsegal pozdravni govor Lucijana Malalana, pred- sednika domače sekcije VZPI-ANPI. Govornika bosta tudi senator Paolo Šema, elan Pokrajinskega odbora VZPI in Oskar Kjuder, bivši borec Prve prekomorske brigade, sicer pa dolgoletni dirigent Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Prav ta zbor bo na proslavi tudi nastopil pod vodstvom zborovodkinje Pie Cah. Sledil bo nastop Godbe na pihala Viktor Parma iz Trebe pod vodstvom dirigenta Aleandra Pegana in nastop gledališkega igralca, domačina Danjela Malalana, ki se bo predstavil z recitalom borbenih pesmi. Organizatorji vabijo na proslavo vse živeče borce NOV, svojce padlih, kot tudi vse antifašiste in borce za mir, svobodo in za cilje, ki so si jih borci prekomorskih brigad zastavili, ko so šli v boj proti takrat še močnemu nasprotniku. N.L. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 22. septembra 1999 MAVRICI] Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.03 - Dolžina dneva 12.12 - Luna vzide ob 8.19 in zatone ob 20.07 Jutri, ČETRTEK, 23. septembra 1999 SLAVOJKO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,4 stopinje, zračni tlak 1009,6 mb raste, vlaga 60-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 22,5 stopinje. LEKARNE Od ponedeljka, 20. do sobote, 25. septembra 1999 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. 040 635368), Largo S. Varda-basso 1 - ex Ul. Zorutti 19 (tel. 040 766643), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253). Zgonik (tel. 040 229373)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Largo S. Vardabasso 1 - ex Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Zavije - Ul. Flavia 89. Zgonik (tel. 040 229373)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (tel. 040 631661). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Na svet je privekal brhki Ivan in osrečil mamo Nevo ter očka Dragota. Iskreno Čestitamo Barbara in Martin Eva, Ana Maria in Peter Kolegici Barbari in Davidu čestitajo ob rojstvu male Ivane Člani zadruge Vital m ČESTITKE Danes praznuje rojstni dan DRAGA CARLI iz Boljunca. Vse najboljše ji voščita Leandro in Nadja. Danes slavi svoj okrogli rojstni dan naša draga KLARA. Se na mnoga srečna in zdrava leta v krogu svojih dragih ji želijo vsi domači, mala Lara pa pošilja noni zvrhan kos poljubčkov. Ob rojstvu malega IVANA želi SKD Barkovlje noni Eldi, mamici Nevi in očku Dragu ter vsem v družini obilo sončnih dni, Ivanu pa, da bi zrasel Staršem v veliko veselje. KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Tutto su mia madre«, r. Pe-dro Almodovar, i. Penelope Cruz. EKCELSIOR - 15.00, 17.30, 20.00, 22.15, 24.40 »Star wars - La minaccia fantasma«, r. George Lucas, i. Liam Neeson, Evvan Mc Gregor. EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »Tre stagioni«, i. Harvey Keitel. AMBASCIATORI -17.45, 20.00, 22.15 »La mummia«, i. B. Fraser. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »En-trapment«, r. Jon Amiel, i. Sean Connery, Catheri-ne Zeta-Jones; GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Instinct« i. Anthony Hopkins. NAZIONALE 1 - 15.15, 17.35, 20.00, 22.20 »Star vvars - La minaccia fantasma« r. George Lu- cas, i. Liam Neeson, Evvan Mc Gregor. NAZIONALE 2- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cruel intentions«, i. R. Philippe. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Wild Wild West«, Barry Sonnenfeld, i. Will Smith, Kevin Kline, Kenneth Branagh. NAZIONALE 4 - 16 30, 18.20, 20.15, 22.15 »La grande onda«. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Love and Psy-che«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.15 »La voce delVamore« i. M. Trip. Ob 18.20, 20.15, 22.15, »11 tredicesimo piano«, r. Josef Rusnak, i. Craig Bierko, Gretchnet Mol. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »American History X«, r. Tony Kaye, i. Edvvard Norton, Edvvard Furlong. SINDIKAT SPI-CGIL in KROŽEK AUSER za Kraško območje vabita v soboto, 2. oktobra na izlet na Vrbsko jezero in v Minimundus (Avstrija). Za informacije kličite sedež sindikata (tel. 040-200698). ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI prireja v sklopu Ljudske univerze sledeče tečaje: a) teCaj za izdelavo noš, ki ga bo vodila učiteljica Marta Kopun -Košuta; b) dva tečaja angleškega jezika za odra- DIDAKTICNA RAVNATELJSTVA NA TRZASKElk seznanjajo začasne učitelje, ki niso vključeni v pokrajinsko lestvico za suplence, da lahko do 25. septembra 1999 vložijo prošnjo na posamezna ravnateljstva za opravljanje suplenc v letošnjem šolskem letu. Seznam prosilcev bo objavljen na oglasnih deskah posameznih ravnateljstev dne 30. septembra 1999. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - TAJNIŠTVO TRST obvešča učitelje in vzgojitelje, da bo prvo predavanje v sklopu tečaja za pripravo na usposobljenostni izpit v petek, 24. septembra, ob 15. uri v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. SINDIKAT SLOVEN- SDZPI/08 SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST prireja v šolskem letu 1999/2000 naslednje izpopolnjevalne tečaje: 1. SPLOSNA INFORMATIKA (90 ur) 2. SESTAVLJANJE STRANI WEB (60 ur) 3. SRBOHRVAŠČINA (90 ur) 4. FINANČNI POSREDNIKI (100 ur) 5. SPLOSNO KMETIJSTVO (150 ur) Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360 SKE SOLE obvešča, da je objavljen na oglasni deski Deželnega šolskega urada razpis izrednega natečaja za dosego habilitacije za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah. Prošnje sprejema pristojni Pokrajinski šolski urad (Trst ali Gorica) do 25. septembra 1999. Informacije nudi urad Sindikata slovenske šole. SINDIKAT SLOVEN- SKE SOLE obveSCa, da je na oglasni deski tržaškega pokrajinskega šolskega skrbništva objavljen razpis izrednega natečaja za dosego usposobljenosti za poučevanje na slovenskih osnovnih šolah in otroških vrtcih. Prošnje sprejema tržaško šolsko skrbništvo do 9. oktobra 1999. Informacije nudi urad Sindikata slovenske šole. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fa'x 040-370301, posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. ^3 OBVESTILA REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA sporoča, da s pričetkom novega šolskega leta bo začela delovati tudi služba šolskega prevoza za šoloobvezne otroke bivajoče v občini. Zainteresirani se za podrobnejša pojasnila lahko obrnejo na občinsko tajništvo vsak dan v uradnih urah. OTROŠKA in MLADINSKA PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste. Prva vaja bo danes, 22. septembra, od 16.30 do 17.30 za osnovnošolske otroke, od 17.30 do 18.30 za ostale, v društvenih prostorih v Sempolaju. MePZ IGO GRUDEN obnavlja mladinsko pevsko skupino KRAŠKI SLAVČEK. Vabljeni predvsem srednješolci, na prvo vajo, ki bo danes, 22. septembra, ob 16.30, v prostorih nižje srednje šole v Nabrežini. Pred vajo bo informativni sestanek s starši. V OTROŠKE JASLI sprejema vpise VValdorf-ska Sola v Zgoniku, st. 44. Urniki na izbiro (part in full time). Informacije in vpisi na tel. št. 040-22954, od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure. SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM - od 23.9.99 se ponovno srečujemo vsak Četrtek, ob 20. uri OB PLETENJU SE KAJ ...Pridite! SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM - v ponedeljek 4. oktobra 99 vpisovanje in začetek tečajev telovadbe po običajnih urnikih. Pohitite z vpisom. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem GLASBENE MATICE organizira glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije na tel. št. 040-228333 ob uri obedov. POKRAJINSKI ODBOR VZPI-ANPI TRST-SEKCIJA TREBČE vabi na srečanje bivših pripadnikov Prekomorskih brigad NOVJ, ob 56. obletnici ustanovitve, v nedeljo, 26. septembra, ob 15. uri, v Ljuskem domu v Trebčah. Spored: pozdrav predsednika sekcije VZPI Lucijana Malalana, govor sen. Paola Seme, elana pokrajinskega odbora VZPI in bivšega borca Prve Prekomorske brigade Oskarja Kjudra; nastop TPPZ »P. Tomažič«, godbe na pihala »V. Parma« ter gledališkega igralca Danjela Malalana. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA in GLASBENA MATICA prirejata glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije v torek, 28. septembra, ob 19. uri, v srednji šoli v Nabrežini. OTROŠKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi otroke od 4. leta dalje, na prvo vajo, v sredo, 29. septembra, ob 16.30, v Dom Alberta Sirka v Križu. SD SOKOL prireja celoletni tečaj klasičnega baleta. Tečaj bo predvidoma potekal ob ponedeljkih in Četrtkih, od 16. do 17. ure, v telovadnici šole De Marchesetti v Se-sljanu. Prvo informativno srečanje bo v ponedeljek, 27.9., ob 16. uri v Župnijski dvorani v Nabrežini. Za vpise in informacije pokličite na tel. štev. 0347/7602835, od 18. do 19.30. DRUŠTVO LJUBITELJEV BALETA KRASA IN BRKINOV IZ SEŽANE vpisuje k pouku klasičnega baleta novinke med 5. in 12. letom starosti v prostorih starega gradu na Partizanski cesti v Sežani. Vpisujemo vsak delovni dan med 15. in 19. uro, do 30. septembra 1999. KRD DOM BRISCIKI obvešča elane, da se v petek, 1. oktobra, ob 18.30 prične rekreacijska telovadba, ki se bo odvijala dvakrat tedensko in sicer ob torkih in petkih na sedežu društva, Članice pa obvešča, da se teCaj Stikanja prične v Četrtek, 7. oktobra, ob 17. uri na društvenem sedežu. SOLSKO POPOLDANSKO POMOČ nudi vsak dan SKLAD MITJA CUK. Informacije na tel. št. 040-212289. JEZIKOVNE TEČAJE (slo., ita., angl. nem.) nudi SKLAD MITJA CUK. Informacije na tel. št. 040-212289. STROKOVNI NASVETI kot pomoč pri vzgoji -Vzgojna svetovalnica SKLADA MITJA CUK. Informacije na tel. št. 040-212289. GOVOR: ŽELITE GA IZBOLJŠATI, popraviti govorne napake, preprečiti ali odpraviti govorne napake, olajšati na novo nastale govorne težave ostarelih? Logo-pedska služba pri SKLADU MITJA CUK. Informacije na tel. št. 040-212289. SK BRDINA organizira v nedeljo, 26. septembra v Repnu (pri nogometnem igrišču) 8. BIKE SLALOM. Vpisovanje na mestu od 8.30 do 9.30. Za informacije pokličite na tel. 040-212859 ali 040-226271. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED obvešča, da bo prvo srečanje v ponedeljek, 27. septembra, v društvenih prostorih v Sempolaju za otroke vrtca ter prvega in drugega razreda osnovne šole, od 16. do 17. ure, za ostale od 17. do 18. ure. SK BRDINA organizira v nedeljo, 3. oktobra v Repnu (pri nogometnem igrišču) 9. KRAŠKI SUHI SLALOM. Vpisovanje na mestu od 8.30 do 9.30. Za informacije pokličite na tel. 040 212859 ali 040 226271. SK BRDINA sporoča, da se treningi nadaljujejo vsak torek in Četrtek od 17.00 do 18.30. KD S. ŠKAMPERLE prireja tečaj AKROBATSKEGA ROCK’N’ROLLA za otroke in mladino od 6. do 14. leta, ob ponedeljkih in sredah od 18.30 do 20. ure od 4. oktobra dalje. Vse možne informacije dobite od 7.30 do 8. ure in od 21.30 do 22. ure na tel. št. 040-53420, oz. od 9. do 18. ure na tel. 00386-66-549588 pri Sabrini. Za vpis pa se zglasite v fitnesa dvorani na Stadionu ob torkih od 20.15 od 21. ure (tel. 040-351669). TUDI PRI CUPI se bo šivalo nošo! TeCaj krojenja in vezenja narodnih noš bo vodila Marta Košuta. Informacije na tel št. 040-299488. SZSO-TS stopa v novo delovno leto. Pustolovščina, izleti v naravo, prijatelji, igra, ročne spretnosti so na vsakem dnevnem redu, zato pridruži se nam tudi ti. Za urnike in kraje sestankov lahko kontaktiraš sledeče osebe: načelnik in odgovoren za vzhodni Kras Mitja OzbiC 040213837, načelnica Matejka Buka-vec 040225342, odgovorna za zahodni Kras Roberta Sulini 040220421, odgovorna za Breg Mateja Metlika 040228422, odgovoren za mesto Trst Francesco Biancuzzi 040572934. ŽENSKI KOORDINACIJSKI ODBOR ima sedež v Trstu, na Trgu Largo Barriera St. 15, I. nadstropje, tel. 040/363336. Dobite nas vsak torek in petek od 9.30 do 11.30 za informacije o socialnih problemih žensk. Dobivamo se tudi ob torkih in Četrtkih popoldne ob 16. uri, da prebijemo skupaj kakšno uro s kreativnim delom. SK DEVIN priredi ob prestopu tisočletja zimo-vanje v Dolini Blois (Fal-cade) in v Dolini Fiemme (Cavalese) od 26/12/99 do 2/1/2000 in od 2/1/2000 do 9/1/2000. Za informacije in predrezer-vacije lahko zainteresirani pokličejo na tel. St. 040-200530 ali 0335-8416657 (Dario). STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE je uvedla brezplačno telefonsko številko 800-801444, ki bo operativna vsak ponedeljek in Četrtek od 17. do 19. ure. Namenjena je osebam s problemi pri odpustu iz bolnišnice, kroničnim bolnikom in ostarelim nesamostojnim ljudem, ki potrebujejo informacije glede pravice do zdravja. MALI OGLASI tel. 040 7786333 IŠČEMO vajenca z opravljenim vojaškim rokom za kovaško mehanično delavnico, starega največ 24 let, z voljo do dela. Tel. 040-228537, od 8. do 17. ure. IŠČEM za varuško mamo z otrokom 4 krat tedensko v popoldanskih urah. Tel.: 040-911248 ob uri kosila. PRODAM OPEL VEC-TRA GL 1600, letnik ’93, z opravljeno revizijo, ga-ražiran. Tel. med 13. in 15. uro 040-55293. ZBIRALEC kupi stare razglednice, slike, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju, kleti ali stanovanju. Tel. 040/55548. IŠČEM pridno in pošteno starejšo gospo za varstvo otroka in za razna kuhinjska dela. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Varstvo«. ŠTIRI HRASTOVE SODE (tri po 15 in enega po 7 hi) in nekaj pletenk po 50 litrov, vse v dobrem stanju, prodam. Tel. 040-396502 ali 040-943689. Y 1.2, maj ’96, sive metalizirane barve, prev. 52.000 km, prodam po zanimivi ceni. Tel.: 0481/412804 (v večernih urah) ali 0335/6552056. FIAT UNO 1100 SX v odličnem stanju, pro- dam. Tel. 0481-22116, ali ob uri obedov na tel. št. 0481-882214. KUPIM knjigo Leksikon CZ - Filozofija. Tel.: 0348/3143536. NAJEM dajem opremljeno stanovanje v Ul. Revoltella: soba, kuhinja, kopalnica, balkon. Tel. 0339/6043185. PRODAM Alfa 75 1600 v dobrem stanju. Tel. št. 040-228164. PRODAM grozdje za vino. Tel. 040-291442, od 20. do 22. ure. PRODAM Innocenti 990 SE letnik ’89, prevoženih 6.500 km letno, v dobrem stanju. Cena zanimiva. Tel.: 040-228160. PRODAM 700-litrski sod iz inoxa. Tel. 0335/6322701. LJUBITELJU ŽIVALI podarimo dva meseca starega mačka. Tel. 040- 2?Q??4 ŠTUDENTKA nudi varstvo otrok. Tel. 040-228382. NA POHODU Bazoviških junakov sem v gostilni pri Dragi izgubil očala za vid. Poštenemu najditelju nagrada. Tel. 040-327231. GROZDJE tokaj, malvazija in merlot prodaja Radislav Gergolet v Doberdobu na Trgu sv. Martina 6. Tel. št 0481-78279 ob uri obedov. PRODAM knjige po polovični ceni za Trgovski tehnični zavod: Pregled svetovne književnosti (J. Kos), Zgodovinski atlas za srednje šole (Uredba TLOS Zagreb), Evropska civilizacija (R. Morgen), Fizika in svet fizike (G. Marion), I Pro-messi sposi (A. Manzo-ni), Pregled slovenskega slovstva (J. Kos), Lettera-tura e societa (P. Maran-do), La comunicazione letteraria (E. Barelli). Tel. 0347/1670108 (Katja). PRODAM 4 stote belega in 3 stote Črnega grozdja, na Krmenki št. 143. OSMICO je odprl Mario Milic, Zgonik št. 71. Toči belo in Črno vino in nudi domaC prigrizek. V DOBERDOBU za cerkvijo imajo Kovačevi odprt agri turizem. Nudijo samo domačo hrano. Odprto ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 0481-78125. MARIO IN ONDINA Gruden imata odprto osmico v Samatoci 17. PURIC Emil, Repen 15, toči belo in Črno vino. PRISPEVKI V spomin na Jožeta Starca darujeta Silvana in Vojko Slavec 50.000 lir za SKD F. Prešeren. Namesto cvetja na grob Marije Križmancic - Grgič darujeta Edi in Eda (Padrice) 30.000 lir za KD Slovan. V spomin na očeta Pe-pija Lorenzija daruje Zmaga 300.000 lir za SK Kras. V spomin na Pepija Lorenzija darujejo vnukinje Sonja, Tamara in Dragica 300.000 lir za SK Kras. Namesto cvetja na grob dragega Giulia Bizjaka daruje družina Gustinčič 30.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Milka Rupla darujejo Brunč in Melita Tomasetig 20.000 lir ter Alfredo in Marisa Kralj 10.000 lir za SK Devin. V spomin na Bredo Pieri darujeta Jordan in Silva Puric 20.000 lir za SK Devin. 60-letniki z Opčin, od Banov in Ferlugov darujejo 170.000 lir za Sklad Mitja Cuk. KONCERT ŠTIVANSKI CERKVI Plememti zvok Stradivarke Črtomirja ŠiškoviM Katja Kralj Črtomir SiškoviC je mednarodno uveljavljen violinist, ki je tudi v domačem kraju zelo priljubljen: Stivanska cerkev, kjer je nastopil v ponedeljek, 20. septembra, skoraj ni imela dovolj prostora za Številno občinstvo, ki je koncertu sledilo tudi stoje. Niz prireditev pod imenom »Note Timave« v organizaciji Carle Agostinello, se je začel 13. septembra s klavirskim recitalom, do 4. oktobra pa bodo na vrsti Se zanimivi večeri, na katerih bodo nastopali beneška baročna skupina »Accademia di San Roc-co«, kitarista Adriano del Sal in Marco de Biasi, nazadnje pa bo pod cerkvenimi oboki zazvenela Rossinijeva »Petit Mes-se Sollennelle« v izvedbi mladih tržaških glasbenikov. Program, ki ga je izoblikoval Crt Siskovič, je bil dokaj zahteven, saj je solistična violinska literatura področje, na katerem so se poskušali največji skladatelji, ki so v različnih dobah preizkušali in razvijali tehnične in izrazne možnosti žlahtnega godala. Siskovič je prvi del koncerta posvetil baročni glasbi in začel s Tartinijevo Sonato v C-Duru St. 16. Umetniška pot tržaškega viol-nista je tesno vezana na piranskega skladatelja: Siskovič je posnel vse njegove Sonate, še vedno pa odkriva stare rokopise, ki ležijo v padovskih arhivih; tudi kvartet, v katerem igra vlogo prve violine, nosi ime po Tartiniju. Tokrat je solist izbral Sonato, ki mogoče ne spada med najboljše primere Tartinijeve ustvarjalnosti; posejana je s tipičnimi prijemi piranskega virtuoza, z dvojnimi trilčki in vsemi »vragolijami«, ki jih SiškoviC suvereno obvlada, v zadnjem stavku pa ______________________ nas tema pobliže spominja na pesmico »Cuk se je oženil«. Sonata v g-molu BWV 1001 Johanna Sebastiana Bacha pa spada v sam vrh violinske literature; nemški velikan je spremenil violino v polifon-sko glasbilo, kjer basi nudijo pedal bogatemu ogrodju, okrašenemu s prepletajočimi se melodijami. Interpreti Bacha se delijo na filologe, ki zagovarjajo suho in objektivizirano podajanje, na drugo stran pa se uvrščajo violinisti, ki gledajo na Barok skozi prizmo Romantike. Siskovič je izbral zlato sredino, vendar bi ob lagodnem tempu lahko bolje izkoristil cerkveno akustiko; virtuoznost je nekako zameglila kompleksno strukturo, ki je zaradi resonanse izgubila na jasnosti. Po slovesnem Adagiu je šla mogočna Fuga prehitro mimo; zibajoča Sici-lijanka je razbremenila napetost, matematične proporcije zaključnega Presto pa bi lepše razbrali v suhi akustiki: poleg odmeva, ki je včasih lahko tudi dobrodošel, je Stivanska cerkev znana tudi po visokem odstotku vlage, ki dragocenim instrumentom prav nič ne koristi. Plemeniti zvok Stradivarke je prišel do polnega izraza v drugem delu koncertu. Navidezno naivna Sonata v D-Duru op.115 Sergeja Prokofjeva je zablestela v svoji svetli lepoti: SiškoviC je lepo razpel melodični lok in briljantno odigral živahni zaključni stavek. Najlepše se je solist vživel v Kreslerjev »Recitativo e Scher-zo - Caprice« op. 6. Skladbe Fritza Kreislerja navadno poslušamo v dodatkih, veliki virtuoz pa ni pisal samo prijetne salonske glasbe, temveč tudi kvalitetne skladbe, ki jih dobra izvedba lahko znatno ovrednoti. Izzivu, ki je vtkan v Kreislerjevih virtuoznih primjemih, odgovarja Siskovič z okusnim in živahnim muziciranjem. Tudi Eugene Ysaye spada med skladatelje, ki so bili sami odlični violinisti; njegove Sonate nudijo solistu veliko zadoščenja, saj se v njih prepletata spevnost in polifon-ski značaj z modernejšim priukusom našega stoletja. Neoporečna izvedba 3. sonate je dvignila navdušen aplavz, ki je nagradil bogat program; na željo občinstva je SiškoviC zaokrožil večer s prikupnim »Poljskim Kapricem« skladateljice Grazyne Bacevvicz, ki je umrla pred 30 leti in se posmrtno uveljavlja na mednarodni sceni; dodatek je potrdil kvalitete našega solista, ki ga bomo kmalu lahko spet poslušali v tržaškem Kulturnem domu, kjer bo z mezzosopranistko Noro Jankovič protagonist koncerta v okviru »Kogojevih dnevov ’99«. VODIŠKI ČUDEŽI Afere in škandali fežele Kranjske tik pred prvo svetovno vojno Damir Globočnik: Vodiški čudeži - zgodba o Vodiški Johanci - Radovljica: samozal., 1999 Uveljavljeni slovenski zgodovinar in publicist Damir Globočnik je s svojo novo študijo posegel v 19l stoletje, natančneje v obdobje tik pred 1. svetovno vojno, ko so deželo Kranjsko poleg usodnih in prelomnih dogodkov pretresale tudi drobne afere in škandali. Mnogi med temi škandali so sodili v sklop t.i. »farskih gonj«, ki sta jih povzročila razklanost ter rivalstvo med pristaši klerikalnega in liberalnega političnega nazora. Na vrsto farskih oziroma protifarških gonj so prišli malone vsi politično aktivni dukovniki od radikalnih Mahniča, Missie in Jegliča navzdol. Farske gonje so po Globočnikovem mnenju doživele dva neslavna vrhunca. Prvega leta 1909 z napadi na ljubljanskega kne-zoškofa Antona Bonaventuro Jegliča ob izidu njegove, z dobrimi nameni napisane, spolni vzgoji Slovencev posvečene knjižice »Ženinom in nevestam«. Do drugega, še bolj odmevnega, pa je prišlo leta 1913. Ta škandal oziroma t.i. »vodiško afero« je sprožila znamenita sleparka Ivanka Je-rovšek (1885-1919), imenovana Vodiška Johanca. Slednja se je leta 1909 oziroma 1910, 1912 in 1913 poskušala oklicati za svetnico, vendar je leta 1913 Tri dni prireditev, namenjenih ovrednotenju istrske ljudske glasbene tradicije, združene v enovitem festivalskem dogodku. To ponuja projekt FolkHistria ’99, ki ga Italijanska narodna skupnost iz Kopra, organizira od 23. do 25. septembra. Niz prireditev, ki se umešča v širši okvir koprskega dela Dnevov kulturne dediščine, se bo začel jutri dopoldne ob 10.30 v kopr-skipalači Gravisi s simpozijem »Glasba v Istri in istrska glasba: istrsko glasbeno izročilo«. Zvečer ob 20.30 bo v Pokrajinskem muzeju koncert »Istrsko ljudsko izročilo v klasični glasbi«. V petek ob 17. uri bodo v palači Gravisi odprli razstavo istrskih bajsov Ottavia Stokavca, ob 20. uri pa na vrtu sedeža Skupnosti Italijanov (Ul. OF 10, v primeru slabega vremena pa v koprskem gledališču) etno koncert s skupino Trans Histria Ensemble. Prireditev FolkHistria ’99 se bo smiselno zaključila v soboto dopoldne z mimohodom folklornih skupin, osrednje prizorišče pa bo ob 10. uri Pristaniška ulica nasproti mestne tržnice. CORTEMIUA / MEDNARODNO TEKMOVANJE Uspeh Damjana Locatellija Baritonist je na tekmovanju solopevcev osvojil 2. mesto V nedeljo, 19. septembra 1999 je bilo v kraju Cortemilia v Piemontu mednarodno tekmovanje solopevcev. Tekmovanja se je udeležil tudi zamejski baritonist Damjan Locatelli, ki se vedno bolj uveljavlja v svetu so-lopetja, in to ne samo v naši tržaški okolici. Tekmovanja v Cortemilii so se udeležili številni solopevci in iz različnih krajev sveta. Največ udeležencev je bilo iz Japonske in Koreje, prijavili so se tudi Nemci in Francozi; italijanske solopevce pa so predstavljali sopranistka iz Firenc, tenorist iz Gorice in pa nas zamejski glasbenik Damjan Locatelli. Tekmovanje je potekalo v dveh krogih: v prvem so vsi tekmovalci zapeli po dve ariji, v drugi, finali krog pa so se uvrtili le v šestih, in sicer štirje Japonci, italijanska sopranistka in pa Damjan Locatelli. Tudi v finalnem delu so se pevci pomerili z dvema arijama. Damjan Locatelli je najprej ob klavrski spremljavi Tamare Ražem predstavil arijo iz opere Faust Charlesa Gounoda »Avant de quitte«, in pa »Per me giunto e il di supremo« iz opere Don Carlo Giuseppa Verdija. V finalnem delu je zapel »Aprite un po’ quegli occhi« iz Mozartove opere Figarova svatba, »Come Paride vezzo-so« iz opere Ljubezenski napoj Gaeta-na Donizettija ter melodijo »Malia« Francesca Tostija. Z odličnim interpretativnim in vokalnim izvajanjem se je uvrstil na drugo absolutno mesto, kar priča o Damjanovih izrednih pevskih sposobnosti tudi na medna- rodni ravni in v krogu profesionalnih pevcev. Komisijo so sestavljali umetniški direktorji glavnih italijanskih opernih gledališč ter docenti na konservatorijih. Za Damjana Locatellija je ta uspeh še posebno pomemben, ker se s solo-pevsko dejavnostjo ukvarja komaj dve leti, na tekmovanju pa so bili prisotni pevci z že večletno dejavnostjo tudi v opernih gledališčih. Damjan Locatelli je začel pevsko kariero pri raznih zborih. Najprej je zastopal vrste moškega pevskega zbora Valentin Vodnik iz Doline, bil je dolgoletni član zbora Jacobus Gallus. Leta 1996 je vstopil v vrste Tržaškega okteta, s katerim je gostoval širom po svetu. Pred dvema letoma je v njem dozorela odločitev, da se posveti so-lopetju. V tenoristu Carlu Biasiniju in v sopranistki Patriziji Greco ter v prof. Del Biancu je dobil zanesljive mentorje, ki so ga v razmeroma kratkem času oblikovali v solidnega baritonista. V tej vlogi je že večkrat nastopil na raznih recitalih kot solist in v duu. Trenutno sodeluje v operi Tajni zakon Domenica Cimarose v vlogi barona Grafa. Opero so uprizorili v Tržiču, na Hrvaškem in v Sloveniji ter jo bodo ponovili v soboto, 25. septembra v arheološkem muzeju v Ogleju ter 16. oktobra ob otvoritvi sezone v Gradežu. Redno koncertira v duu s pianistko Tamaro Ražem. Zadnji koncerti so ju popeljali na Hrvaško, v Slovenijo in Italijo. njena goljufija prišla na dan. Ob tej medijsko napihnjeni aferi je zbledel celo pomen veliko bolj usodnih dogodkov. Le redki so se, denimo, zavedali pomena prelomnega predavanja Ivana Cankarja aprila 1913 v ljubljanskem Mestnem domu, v katerem je zavrnil proces »ju-goslovanizacije Slovencev«, ali pa zgovornih odgovorov na anketo goriške revije Veda glede jugoslovanskega vprašanja, ki so se navezovali na problematiko slovenske samobitnosti. Neizpodbitno pa je dejstvo, da je Vodiška afera dosegla neslutene razsežnosti, ki so prerasle v kranjski »škandal stoletja«. Do vrelišča jo je razpihovala kopica člankov v slovenskem (Slovenski narod, Zarja, Dan itd.) in tujem tisku, saj so o vodiški aferi pisali celo ameriški, češki, nemški, madžarski, hrvaški, italijanski, bolgarski in drugi časniki, ki sicer Slovenije nikoli niso omenjali. Medijsko napihnjeni čudež, ki je v Vodice pritegnil reko vernih romarjev, pa je imel tudi svoj natančen scenarij. Med zaigranimi prizori svetniške zamaknjenosti (ekstaze) je Johanca podoživljala »Kristusovo trpljenje« in čudežno krvavela iz srčne ter drugih »ran«. Romarji so si Vodiški čudež lahko ogledali vsak petek (velikokrat tudi v sredo) ob treh popoldne V posebni sobi, ki je bila tik pred vhodom v stavbo župnišča. Johanči-ne predstave so imele več delov: zamaknjenje, krvavi pot, srčna rana, trpljenje. V teh predstavah je bilo tudi veliko prvin spiritizma, saj je Johanca razlagala, da zaznava razna preroška videnja, trdila, da zmore v ekstatičnem stanju videti v onostranstvo, zlasti v vice, ter da se lahko sporazumeva z dušami umrlih. Njene sleparije so trajale nekaj mesecev, dokler je ni oktobra 1913 razkrinkal salezijanski duhovnik dr. Josip Valjavec. Vendar je vpogled v množico časopisnih člankov Damira Globočnika utrdil v prepričanju, da zgodba o Vodiški Johanci ni samo zgodba o insceniranih predstavah svetniške ekstaze, čudežnega krvavenja in preroških videnj, temveč tudi zgodba o velikem sovraštvu in strahotni privoščljivosti. Za tem divjim sovraštvom so se delno skrivali tudi pomembni politični in gospodarski interesi, ki so v tem času liberalni stranki vedno bolj polzeli iz rok. In čeprav današnji politiki prepričujejo, da »nikoli več ne bo tako, kot je bilo«, nekatere okoliščine znova silijo k premisleku o tej - v našem času in prostoru - nekoliko prenagljeni »vrednostni sodbi«. Slavko Gaberc ŠTUDIJA NEVENKE TROHA Celovit prikaz obdobja tržaške in primorsko zgodovino r - v . = k ■ -■ .V::^ Marta Verginella Prihod jugoslovanske vojske v Trst in v Gorico je bila nekaj desetletij razvpita tema italijanske obmejne desnice, ki se je med drugim hranila s spisi nostalgičnih in nacionalističnih piscev obmejne zgodovine. Maničnemu ukvarjanju s polpreteklostjo se je v sedemdesetih letih v Trstu poskusilo postaviti po robu akademsko, predvsem levo usmerjeno zgodovinopisje, ki se je lotilo sistematičnega preučevanja politično najbolj izrabljenih, hkrati pa tudi neraziskanih tem tržaške, istrske in goriske zgodovine. Ce je želja po obračunu z ideološko obremenjenim in pristranskim zgodovinopisjem obrodila kar nekaj pomembnih zgodovinskih osvetlitev, je hkrati pokazala na problematičnost pisanja politične zgodovine na vecnarodnostnem območju. Opazovanje delovanja dveh nacionalnih subjektov na obrobju njunega narodnega telesa, analiza kopice političnih agensov, ki se na različne načine opredeljujejo do nacionalnega vprašanja in same državne pripadnosti teritorija, na katerem živijo, terja od raziskovalca sposobnost prevzemanja zamenljivih pogledov in perspektiv. Prav pomanjkanje te sposobnosti, ki je vsaj v našem primeru nemalokrat odvisna od poznavanja jezika, v katerem so viri napisani, je pogosti vzrok za necelovito osvetlitev tržaške polpreteklosti. V pisanju celovite zgodovine povojnega obdobja v Trstu in na Primorskem, se je medtem preizkusila Nevenka Troha, slovenska zgodovinarka, ki je v devetdesetih letih začela zapolnjevati nekaj desetletni manko v slovenskem zgodovinopisju. Spoprijela se je z najbolj travmatičnimi vidiki primorske zgodovine, s prihodom jugoslovanske vojske v Trst, internacijami, povojnimi poboji, istrskim eksodusom, ipd. Eno od središčnih vprašanj, ki si jih je Nevenka Troha zastavila v knjigi Komu Trst. Slovenci in Italijani med dvema državama (Modrijan, Ljubljana, 1999, 327 strani) je, ali so jugoslovanske oblasti med zasedbo Trsta vzpodbujale protiitalijansko sovraštvo in ali so, tako kot trdijo nekateri italijanski zgodovinarji, izvajale vnaprej pripravljen naCrt za raznarodovanje in oslabitev italijanskega življa v Julijski krajini, da bi si tako olajšale kasnejšo priključitev tega območja k Jugoslaviji. Teza Nevenke Troha je, da je jugoslovanska oblast po koncu vojne aretirala in usmrtila pretežno fašiste in kolaborante, da se je pa tudi dogodila nediskriminirana poravnava računov s proti-fasisti, ki so nasprotovali priključitvi Trsta k Jugoslaviji. Po arhivskem gradivu sodec, povedati je treba, da Trohina Študija sloni na slovenskih in italijanskih virih, na slovenski in italijanski Studijski literaturi, likvidacije in aretacije niso potekale po naročilu partijskega vrha, kar potrjujejo tudi pogosta trenja med vodilnimi partijci in OZNO. Prihod jugoslovanskih oblasti v Trst je kljub velikim naporom, da se vzpostavi normalno stanje v gospodarstvu in pridobi konsenz srednjega razreda, prinesel rekvizicije, deportacije, aretacije, cenzuro, prepoved manifestiranja proti oblasti. Začela so delovati civilna in vojaška sodišča. Kot podčrtuje Trohova, se je odnos prebivalcev Julijske krajine do jugoslovanske zasedbene oblasti raztezal od navdušenja do sovraž- nosti, odvisen je bil od socialne in narodnostne pripadnosti posameznika. Najbolj protijugoslovansko orientiran del italijanskega prebivalstva, ki je rapalsko mejo imel za nedotakljivo, je jugoslovanske vojake sprejemal kot osvajalce svete italijanske zemlje, Slovence na oblasti pa kot svetokrunstvo, ki ga je proizvedel slovenski nacionalizem ob podpori komunizma. Ita-lijanstvo je bilo temeljna in vseob-sežna predpostavka za presojo vsega, poudarja avtorica. Slovenci so bili za mnoge Italijane le pasivni objekt in ne subjekt zgodovine. Priključitev Trsta k Jugoslaviji je iz ideoloških razlogov podpirala večina delavstva, trdi avtorica, prav kmalu pa so se tudi v njegovih vrstah začela kazati razhajanja, predvsem zaradi slovenskega maksimalizma. Slovenci na oblasti so po njenem pokazali nesposobnost obravnavati Italijane kot sebi enake partnerje, poleg tega pa so še odlikovali z nepoznavanjem italijanske stvarnosti. Trohova strnjeno predstavi povojno prestrukturiranje italijanskega političnega tabora, posamezne politične sile, ki so bile nenaklonjene jugoslovanski oblasti in njeni zasedbi Julijske krajine. Prodorno razgrne, kako so se v povojnem političnem boju kresali nacionalni in ideološki interesi. Dobršen del avtoričine pozornosti je namenjen prav analizi teženj in zahtev političnih subjektov, slovenskih in italijanskih, ki so delovali v Julijski krajini, in ugotavljanju dometa ideološkega dejavnika. Pri pojasnjevanju povojnega dogajanja na Primorskem nas Trohova seznani z ne povsem enotno držo primorskih politikov, Se posebej liberalnih in katoliških izobražencev, ki so podpirali protifašistični in osvobodilni boj, so pa bili, denimo, nasprotni sodelovanju OF z italijanskimi levičarskimi krogi. Avtorica osvetli tudi položaj slovenske duhovščine, ki je med vojno podpirala OF, po njenem koncu pa prekinila podporo slovenski oblasti, položaj slovenske politične emigracije v Julijski krajini, prihod in zaposlovanje jugoslovanskih emigrantov v Trstu. Posebno pozornost nameni razkolu v KPJK za Časa resolucije informbiroja. V Trohovi osvetlitvi pride na dan raznolikost, ki je označevala slovensko prebivalstvo in njegov odnos do oblasti. Slovensko italijanska antifašistična unija je denimo izgubljala podporo dela Slovencev zaradi vse bolj razredne politike, s katero si je prizadevala ohraniti podporo italijanskega delavstva. Delovanje OZNE, sektaStvo do drugače mislecih, osebno obračunavanje so prav tako zmanjševali podporo slovenskega prebivalstva v različnih okrajih Primorske. Avtorica pa tudi pripomni, da odhodi prebivalstva iz goriskega, sežanskega in tolminskega okraja se niso odvijali le zaradi komunizma. Ob političnih vzvodih so v povojnem Času delovali tudi gospodarski. Povojni Cas je bil moCno zaznamovan z negotovostjo, ki jo je poglabljalo vprašanje definitivne pripadnosti obmejnega ozemlja. Odločitev za eno ali drugo državo ni bila neogibno politične narave, bila je pogosto rezultat prepletanja političnih, nacionalnih in socialnih, gospodarskih dejavnikov. Novost Trohine Študije je obravnava protiitalijanskega tabora in njegovih organizacij, zlasti narodnoosvobodilnega odbora za Julijsko krajino (CLNG) v luCi gradiva jugoslovanske strani, zlasti obveščevalne. Slovenska zgodovinarka se je s celovitim zajemom tržaške polpreteklosti poskušala ograditi od na-rodnotvorne rabe zgodovine in pridobiti potrebno razdaljo pri opazovanju vseh takratnih zgodovinskih akterjev ne glede na njihovo nacionalno in ideološko pripadnost. Dogajanje, ki ga je Troha osvetlila v pričujoči knjigi, je kompleksno in dramatično in prav gotovo zahteva Se nova branja in analize, toda avtoričino delo je nedvomen prispevek k izkristaliziranju primorske zgodovine, k razumevanju političnih in mednacionalnih razprtij in nesoglasij. LJUBLJANA / JUTRI PREMIERA 2E DRUGE SLOVENSKE NOVITETE SEZONE Flisarjeve SonCne pege v MGL V mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) Se ena slovenska noviteta, in sicer Flisarjeve Sončne pege. Igro pisatelja Evalda Flisarja je direktor in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) Boris Kobal na novinarski konferenci pred jutrišnjo premiero označil za "cbeck up" današnje slovenske družbe skozi nuk-leus družine, ob znani avtorjevi distanci in ironiji, ki omogoča objektivno opazovanje. Dramaturg predstave Blaž Lukan Flisarjevo tragikomedijo označuje za "jedko in neprijetno, ob kateri bralca (gledalca) strese in zmrazi", vendar po njegovem mnenju avtor le na ta način doseže svoj namen. Jedka Flisarjeva ironija prehaja v samo strukturo igre, a učinkuje bolj "post festum". Pisatelj Flisar je na predstavitvi v MGL sporočilo Sončnih peg, ki so nastale iz "osebne nuje", umestil v iskanje možnosti odrešitve človeka, in sicer v družini, družbi in globalni skupnosti. Te možnosti vidi le v ljubezni in komunikaciji z drugimi. Mestno gledališče ljubljansko ima v sezoni 1999/2000 kar tri slovenske novitete: na malem odru so pravkar doživeli premiero aforizmi Žarka Petana pod naslovom Od jutri do vče- raj, za Flisarjevem! Sončnimi pegami pa bo januarja leta 2000 na velikem odru MGL zagledal luC še "historično-ljubavni igrokaz" z naslovom "1821" treh avtorjev - Milana Dekleve, Mojce Kranjc in Alje Predan. To je v skladu s prepričanjem Borisa Kobala, da je "referenčna točka" mestnega teatra prav slovensko dramsko besedilo. Kobal zavrača morebitne manjvrednostne komplekse, CeS da Slovenci ne bi imeli toliko za povedat kot denimo kak tuj avtor. Flisar se v svojem devetem dramskem besedilu in Četrtem za oder MGL loteva tudi slovenske sprave, "dreza" v sedanjost, preteklost, pa tudi prihodnost slovenske družbe, je opozoril Kobal. V Sončnih pegah nastopa Sest elanov družine in Božiček, ki na božični veCer vdre v svet zlaganega družinskega praznovanja kot senca zamolčanih dejanj, veCdestletnega prikrivanja, pretvarjanja in vsakovrstnih racionalizacij. Božiček ni nobena domislica, ki naj bi popestrila dogajanje in ustvarila pravljično vzdušje, kot v gledališkem listu analizira Flisar, temveč skupinska vizija nezla-ganega praznika, kakršnega si elani družine ne upajo praznovati, Čeprav po njem hrepenijo. Božiček kot "halucinatorni zdravitelj družinske (nacionalne?) duše“ ne terja davka kot oblastni birič, ampak le ustvarja priložnost za vsakega od elanov družine, da se resi osebnega in skupinskega pekla s priznanjem odgovornosti za pretekla dejanja. Obtožiti sebe in ne sončnih peg pa je osebno dejanje, ki meji na heroizem. Zato je skoraj nemogoče, zapise Flisar. Vloge interpretirajo Marko Simčič, Ljerka Belak, Evgen Car, Milan Stefe, Jožef Ropoša, Judita Zidar in Ivan Jezernik. Režiserska taktirka je v rokah "starega gledališkega mačka" Dušana Mlakarja, ki je poleg tega "krstil že kar nekaj Flisarjev". Mlakar je potrdil svojo pripadnost slovenskim avtorjem. "Pri vsakem avtorju - bodisi domačem ali tujem - skušam dojeti umetnikovo nujo in Ce jo dojamem, me oplodi, nakar jo skozi svoje videnje predstave prenesem na igralce, " je režiserski proces analiziral Mlakar, ob tem pa besede "pohvale" namenil vsem sodelavcem, ki so ga obkrožali pri nastanku predstave. Posebej dramaturgu Lukanu, ki ima poleg Čuta za dramaturško razčlembo izreden posluh za kreativca igralca. V ansamblu je režiser začutil izredno "pripadnost tekstu" in "neverjetno energijo", s katero so se igralci "zagrizli" v delo. "Upam, da bo vse to rodilo rezultat, " je sklenil Mlakar. Poleg dolgoletne sodelavke, kostumografke Alenke Bartlo-ve, je Mlakar tokrat prvič sodeloval z doma in v Evropi uveljavljeno scenografko Karin KoSak Orlac. Slednja je nalogo scenografa v tej igri označila za zelo konkretno, saj rešuje problem zaprtega in realističnega prostora, dnevne sobe v podeželski hiši na božični večer, zatorej je scenografija "izrazito funkcionalna". Glasbo je napisal Urban Koder. Pojasnil je, da glasbe, napisane bolj v smislu filmske glasbe, "ni veliko", da pa je z njo skuSal podpreti razne katarze v drami. V gledališkem listu o najno-vejši Flisarjevi drami poleg avtorja in dramaturga predstave razmišljajo Se Josip Osti, Peter KovaCiC PerSin, Taras Kermauner, Barbara Orel in Rudenka Nabergoj. Dodali so Se prevod odlomka iz knjige Roberta A. Johnsona Posedovanje lastne sence (Ovvning Your Own Sha-dow). Po premieri Sončnih peg jutri zvečer bo podeljena Dnevnikova nagrada za najboljšo igralsko stvaritev v Mestnem gledališču ljubljanskem v minuli sezoni. (STA) NOVICE Izšel Spominski zbornik Zgodovinskega arhiva Ob zaključku praznovanja 100-letnice Zgodovinskega arhiva Ljubljana so včeraj predstavili Spominski zbornik. Na predstavitvi sta govorila nekdanji in sedanji direktor arhiva - Janez Kopač ter Brane Kozina. Zgodovinski arhiv Ljubljana je v okviru svojega jubileja že lani izpeljal obširen program praznovanja - izdali so publikacijo o izbranih listinah ocl leta 1320 do 1782, objavili del rokopisa Vladislava Fabjančiča o ljubljanskih sodnikih in županih, pripravili razstavo in zloženko, slavnostno akademijo v Cankarjevem domu, odkrili spominsko ploščo prvemu mestnemu arhivarju Antonu Aškercu - ni pa jim uspelo izdati zbornika, kar so štorih letos. V njem je 26 prispevkov, Id jih je napisalo 24 nekdanjih in sedanjih uslužbencev arhiva. Njihovi Cianid odslikujejo delo, spomine in občutke, ki jih vežejo na arhiv. (STA) Telekomovi slikarski tedni V Piranu bodo še do 8. oktobra potekah tradicionalni 12. Telekomovi mednarodni slikarski tedni. Letos na njih sodelujejo Anna Loebner iz Nemčije, Richard Nott iz Anghje, Jarme Raisanen s Finske, Rudi Benetik iz Avstrije, Carlos Ciriza iz Španije, Hamlet Hovsepyan iz Armenije in Mario Cresci iz Italije. Kot gostje pa so se jim pridružili Gustav Gnamuš, Andrej Jemec in Tihomir Pintar iz Slovenije, Valentin Oman iz Avstrije, Tommy Lyndon s Škotske in Ashot Bayandour iz Armenije. Izbor umetnikov je potekal v sodelovanju z znanimi galerijami in ustanovami iz držav udeleženk ter posameznimi tujimi umetniki kot selektorji. (STA) Živahno na Pikinem festivalu V okvim Pikinega festivala, ki se je v Velenju začel minuli petek in bo trajal do sobote, je včeraj oživelo preko 80 ustvarjalnih delavnic, v katerih se otroci igrajo, spoznavajo nove materiale, pojejo s taborniki, izdelujejo uporabne predmete (ogrlice, okraske, darila,...), pečejo sladke dobrote, plezajo, iSCejo poti skozi labirinte in se v Pikini lepotilnici urejajo za praznovanje. (STA) ZDRAVSTVO / STALIŠČE OBČINSKEGA SVETA O REORGANIZACIJI ZDRAVSTVO / ENOTNI ODBOR Proti deželnemu načrtu a brez čezmejne integracije Za resolucijo večino in 2 svetovalca LD - Drugi v levi sredini razočarani Veseli podpore ljudi, razočarani nad občino Zbranih že 16.700 podpisov Goriški občinski svet je včeraj šele ob 3. uri ponoči izglasoval stališče, s katerim zavrača deželni načrt organizacije zdravstva v triletju 2000-2002. Za resolucijo v tem smislu pa glasovanje ni bilo soglasno, saj so se stališča levosredinske 'opozicije razlikovala predvsem zato, ker v dokumentu ni bila izrecno omenjena perspektiva Čezmejnega sodelovanja z bolnišnico v Šempetru. Dva svetovalca Levih demokratov (Furlan in Ulian) sta glasovala za dokument večine, ki je s kompaktno podporo FI, NZ in CCD prejel 22 glasov, drugi svetovalci opozicije pa so glasovali različno: Sest jih je bilo proti (Bon, Jazbar, Paulin, Ta-baj, Cosma in Tavagnutti -od teh prvi Stoje prav zaradi pomanjkanja sklicevanja na Čezmejno integracijo), trije (načelnik Oljke Rupeni, Tasca - LD in Romano SKP) se niso udeležili glasovanja, Cro-cetti (Oljka) je zapustil dvorano, Pacenza (LD) se je vzdržal. Odobrena resolucija je glede splošnih določil deželnega načrta dokaj odločno odklonilna. Občinski svet v osmih točkah zahteva temeljito revizijo načrta, ki tak, kakršen je, prehudo posega v goriško zdravstvo. Med drugim je v resoluciji zavrnjena zamisel o tržaški makroconi, v sklopu katere naj bi delovale tudi goriške zdravstvene strukture. Nadalje se zahteva za bolnišnici v Gorici in TržiCu ohranitev statusa »deželne« bolnišnice in posledično ohranitev vseh danes delujočih specializacij in služb. Zahteva se tudi pre- verjanje dosedanjega krčenja pred vsakim drugim posegom, večjo soudeležbo krajevnih uprav in manj »računovodsko« zdravstveno načrtovanje, ker je treba resurze prilagoditi potrebam bolnikov in ne obratno. Zanimiv je tudi konCni del, ki poleg obveze županu, naj dosledno zagovarja ta stališča in na vseh pristojnih mestih zahteva pravičnejšo organizacijo zdravstvenih struktur v deželi, nakazuje tudi drugačno ozemeljsko porazdelitev specialističnih in visoko specialističnih služb na deželnem ozemlju. Slednje naj bi razdeliti na Štiri pokrajinska območja z vsemi osnovnimi specializacijami; za visokospecialistiCne službe pa naj bi upoštevali štiri nivoje glede na število prebivalstva: nad milijonom (s Čemer bi odpraviti nekatere dvojnike v Vidmu in Trstu, ki danes najbolj bremenijo deželni proračun za zdravstvo) nad 600, nad 300 in pod 300 tisoč prebivalci. V končnem delu resolucije je tudi kratek in dokaj splošen namig na možnost Čezmejnega sodelovanja, ki je bil vnesen na predlog Levih demokratov in se glasi: »...v tem smislu naj Zdravstvena ustanova St. 2 podpira zdravstveno sodelovanje, v skladu s perspektivami evropskega združevanja, z zdravstvenimi stvarnostmi bližnjih območij«." Pred tem je večinska koalicija zavrnila dva amandmaja, ki ju je v imenu Oljke predložil Rupeni. S prvim je predlagal, naj se v premisi dokumenta izrecno omeni tudi Enotni goriski odbor za zdravstvo se po ponedeljkovem množičnem in odmevnem javnem zborovanju zahvaljuje vsem udeležencem, ki so se pobude udeležili, ne glede na neugodne vremenske razmere in napoveduje, da bo v prihodnjih dneh prisoten v vseh okoljih, kjer bodo razpravljali o deželnem načrtu zdravstvene službe. Tako že jutri, ob 18. uri v Krmi-nu, kjer se bodo sestali župani tega območja; tako v petek, 24. t.m., ko je sklicana pokrajinska konferenca županov. Število podpisov proti preselitvi bolnišnice v objekt Janeza od Boga in manifestacija in množična peticija Enotnega odbora za zdravstvo; z drugim je predlagal jasnejšo in obvezujočo opredelitev za Čezmejno integracijo s Šempetrom. Oba predloga je poleg leve sredine podprla tudi Severna liga, večinska koalicija pa ju je zavrnila. Zlasti oster je bil načelnik NZ Gentile: v razpravi si je dovolil anahronistične protislovenske izpade, ki nimajo ni C skupnega s politiko dobrososedskih odnosov, ki jih na drugih področjih (očitno ne na zadravstve-nem) vodi goriška občinska uprava. Prav togo stališče NZ je »potegnilo za sabo« vso večinsko koalicijo, ki je zavrnila vsakršno omembo Čezmejne integracije. To stališče je spravilo v zadrego opozicijo. Dva svetovalca LD sta privilegirala to, kar je bilo v dokumentu večine pozitivnega (nasprotovanje deželnemu naCrtu). Drugi pa so bili, v sozvočju s stališči Odbora za zdravstvo in podpisi 16.700 občanov mnenja, da vprašanje Čezmejnega sodelovanja ni postranska zadeva, ki bi jo lahko kar tako ločili od bistva reorganizacije zdravstva: zavrnitev nekaterih aspektov deželnega načrta (na primer makroobmočja) je verodostojna le v iskanju učinkovite alternative, kakršno bi lahko predstavljajo skupno Čezmejno območje. Zato sta na primer svetovalca Zelenih Bon in Oljke Jazbar utemeljila nasprotovanje sklepnemu besedilu, kjer se brez prepričljivih argumentov - razen seveda političnih predsodkov desnice Čezmejnemu sodelovanju - povsem zanemarja možnost preseganja meja v zdravstvu. Na stiki (foto Bumbaca) protest Odbora za zdravstvo v občinskem svetu ZDRAVSTVO / SALOMONI Mesini tajnik zagovarja izbiro dveh svetovalcev ID Mestni tajnik LD Maurizio Salomoni je včeraj prdprl izbiro dveh občinskih svetovalcev LD, ki sta na razliko od ostalih predstavnikov leve sredine glasovala za resolucijo o zdravstvu. Pokazala sta velik čut odgovornosti, meni Salomoni in ugotavlja, da je resolucija navsezadnje slična oni, ki jo je odobril pokrajinski svet. Za LD je najpomembnejše to, da je občinski svet sprejel do deželne zdravstvene usmeritve zelo kritično stališče, ki odločno zavrača vključitev v tržaško makrocono in krčenje bolnišnic ter žeti vrniti goriškim krajevnim upravam suverenost pri odločanju o ureditvi zdravstva. S tem je Gorica prevzela pozitivno vlogo, ki naj bi v okviru konference županov, s podporo Oljke kot Pola svoboščin, omogočila soglasno zavrnitev deželnih smernic. Glede lokacije goriške bolnišnice Levi demokrati spet pozivajo Enotni odbor, naj sproži referendumsko pobudo, Ceš da je to edina pot, da se prepreči selitev k Janezu od Boga. Kar zadeva Čezmejno integracijo pa tajnik LD meni, da je ta smer možna in koristna, »vendar brez sempli-cistiCnega prehitevanja«, temveC s primernimi oblikami pritiska deželnih svetovalcev in parlamentarcev v tistih sredinah, ki lahko odločajo o zunanjepolitičnih zadevah. za uresničitev Čezmejnega povezovanja in sodelovanja z bolnišnico v Šempetru je medtem naraslo na preko 16.700, sporoča Enotni goriski odbor za zdravstvo in obenem izraža razočaranje nad potekom razprave v goriškem občinskem svetu, ki se je končala z odobritvijo dokumenta, ki je na moc podoben tistemu, ki so ga izglasovali v pokrajinskem svetu. Niti v pokrajinskem, niti v občinskem svetu niso zmogli (znati?) opredeliti se do ključnega vprašanja in se jasno izreci proti selitvi bolnišnice iz sedanje lokacije. To je ključno vprašanje, ugotavlja odbor, ki se obenem sprašuje, Ce bo glavni ravnatelj Zdravstvene ustanove dr. Baratti vendarle odgovoril na formalno vlogo in izročil Studijo o selitvi bolnišnice in zadevnih stroških, ki jo je pred leti prav Zdravstvena ustanova naročila načrtovalskemu uradu v Mestrah. Odbor se tudi javno zahvaljuje vsem, ki so že pred Časom (tako je ravnal tudi Odbor) dr. Barat-tiju postaviti vprašanje o selitvi oddelka za anato-mopatologijo iz goriške bolnišnice in vpraševali po razlogih za tako odločitev. Zdaj je treba selitev preprečiti, ugotavlja odbor, ter odkriti in objaviti razloge za tako odločitev, ki nedvomno pomeni postopno razgrajevanje sistema javnega zdravstva na Goriškem. Prav zato je nujna stalna in še bolj glasna prisotnost Enotneg odbora in to naa vseh nivojih. NOVICE LJUDSKE HIŠE / LD-SUNIA RIBOLOV / LEPA TROFEJA MITJE JURNA Začasna zaposlitev računovodje v Sovodnjah Na županstvu v Sovodnjah bodo začasno zaposlili (za 3 mesece) računovodjo. Poleg splošnih pogojev za zaposlovanje v javni upravi, morajo prosilci spolnjevati Se naslednje specifične pogoje: znanje slovenskega jezika v pisni in ustni obliki, predstaviti potrdilo o opravljeni višji srednji šoti, znanje uporabe osebnega računalnika. Prošnje je treba predložiti na županstvu do 13.30 dne 28. septembra letos. Občinska uprava si pridržuje pravico, da javno obvestilo o začasni zaposlitvi podaljša, spremeni ali preklice. Rok nastopa na delovnem mestu je odvisen od preverjanja postavljenih pogojev Nova številka revije »I giardini di Hermnann» Pred kratkim je izšla peta številka revije za poezijo, grafiko, pripovedna dela in druge oblike izražanja umetnosti»I giardini di Hermann«. Revija je na razpolago (brezplačno) v goriških knjigarnah, v Državni knjižnici, v kiosku pri ljudskem vrtu na Verdijevem korzu. Tokrat objavlja predvsem poezije domačih in tujih avtorjev, grafike pa je prispeval Enrico Crivellato. Knjiga o E. Hooverju Goriška knjižnica Franceta Bevka vabi v četrtek, 23. t.m. ob 19. uri na pogovor o prevodu' knjige Anthonyja Summersa Uradno in zaupno. Prevajalec knjige o znanem vodji ameriške obveščevalne službe Edgarju Hooverju je dr. Leo Šešerko. Uvodne misli bosta spregovorila Iztok Humar in Milivoj Perkon. Pogovor bo v prostorih knjižnice, na utici Gradnikove brigade 25. Nevarnost podražitev LD napoveduje vrsto protestnih pobud Vipava še ni mrtva reka Sredi avgustovske pripeke ujel 8 kilogramov težkega krapa Preoblikovanje zavodov za ljudska stanovanja (IACP) v podjetja, ki bodo poslovala na tržni osnovi (A FER), kar se je dejansko že zgodilo, zaskrblja politične stranke, predvsem pa sindikat najemnikov SUNIA. Najbolj neposredne posledice bodo občutili najemniki, saj je predviden občuten porast najemnin zlasti za najemnike z nizkimi osebnimi dohodki. Vprašanja povezana s preoblikovanjem javne ustanove so bila te dni predmet razprave med predstavništvom levih demokratov in sindikata SUNIA. Predstavniki stranke LD so sogovornikom pojasniti stališča, ki jih je stranka zastopala glede reforme zavoda IACP. Tako so Levi demokrati postavili predlog o bistvenem povečanju deleža javnega stanovanjskega fonda z dosedanjih 7 odsotkov na 25 odstotkov (da bi se približati nivoju drugih evro- pskih držav), povečanje sredstev namenjenih investicijam in zlasti za obnovo obstoječega stanovanjskega fonda, predlog, da se poviški in prilagajanje najemnin opravi postopoma v roku petih let. In še, da se poiščejo trajnejše rešitve za uslužbence IACP. Predstavniki levih demokratov so tudi predlagali, da naj najemnine ne bi presegale 200 tisoč lir za gospodinjstva, ki ne presegajo 35 milijonov tir skupnega dohodka letno. Žal so biti predlogi v tem smislu zavrnjeni in tako obstoji danes resna nevarnost, da bodo najveCje breme preureditve nosili občani z najnižjimni dohodki. Sicer pa levi demokrati pripravljajo, piše v sporočilu, niz pobud proti podražitvam najemnin. Budno pa bodo spremljati tudi celoten proces preoblikovanja in zlasti sestave vodstvenih organov nove ustanove (ATER). Zgleda, da so športni ribici v prejšnjih letih polovili vse some, ki so redčili ribji zarod v Vipavi in zdaj v reki spet uspevajo domaCe vrste. V vročih avgustovskih dneh se je ribiška sreča nasmejala elanu ribiškega društva Vipava Mitji Jure-nu. Nekje med Gabrjami in Pečjo je ujel 75 centimetrov dolgega in 8 kilogramov težkega rečnega krapa (divjaka). Ribo, ki je prijela tik pred mrakom, mu je na suho pomagal potegniti VValter Princi, sicer elan ribiškega društva Camik. Ribiška sreCa se je, prav tako v avgustovskih dneh, nasmehnila tudi Davidu TomsiCu in Marku Zottiju, ki sta ujela krapa zrcalarja (veleluski-narja) težkega 9, 5 kg. Poleg krapov je letos v Vipavi veliko podusti, ki jim domačini pravijo drožce. Na stiki Mitja Juren in VValter Princi z rečnim krapom GORICA Sreda, 22. septembra 1999 GORICA / ŠOLSKI AVTOBUSI Se težave s prevozi v šole »Konflikt interesov« med dijaki in profesorji - Odmevi tudi na občini Neurejene razmere s šolskimi prevozi so pred-sinoCi bile predmet razprave tudi v goriškem občinskem svetu. Na vprašanje svetovalca SL VValterja Birse je odbornica za šolstvo Marilena Francioso dejala, da so po začetnih težavah zaradi povečanega števila prošenj zadevo zadovoljivo uredili za osnovne šole. Nekaj težav je po njenih trditvah Se za nižje srednje, za kar pa naj bi bili delno krivi tudi sami starši, ki ne vpisujejo otrok vedno v domu naj-bližjo šolo. Svetovalka Erika Jazbar (Oljka - SSk) je vprašanje na isto tematiko vložila v pisni obliki po prekinitivi ure interpelacij zaradi razprave o zdravstvu. Opozorila je, da niti s prevozom osnovnošolcev zadeve niso tako urejene, kot trdi odbornica. Občina se je tudi ob tem začetku leta znašla nepripravljena in v naglici zadnjih dni sprejeti ukrepi sploh niso zadovoljivo rešili problemov. Jazbarje-va je navedla nekaj primerov iz slovenskih osnovnih Sol: otroci z Oslavja morajo najbrž vstajati ob 6. uri, da stopijo ob 7. na šolabus, ki jih pripelje v Solo ob 7.30, pol ure pred začetkom pouka; uCenec iz Podgore, ki obiskuje šolo Otona Zupančiča v Ul. Brolo potuje domov po koncu pouka celo uro; prav toliko Časa potuje zjutraj v solo otrok iz Gradiškute, ki mora stopiti v šolabus že ob 7. uri. Treba bi bilo kupiti vsaj še en šolabus ali zaposliti še enega šoferja, meni svetovalka, ki zavrača tudi morebitno izgovarjanje s pomanjkanjem sredstev. Uprava, ki se veliko ponaša s skrbjo za mladino, naj svojo skrb dokaže začenši s prevozom v šole. Se težji pa so problemi s prevozom dijakov višjih srednjih šol. Nanje je opozoril Lucio Ulian (Oljka -LD). Daljše učne ure mnogim onemogočajo vračanje domov tako z av- tobusi APT kot z vlakom v zgodnjih popoldanskih urah. Problem je pereč zlasti za dijake s Tržiške-ga, iz Gradeža in Cervinja-na, ki obiskujejo šole v Gorici in menda že razmišljajo, da bi se prepisali v Videm. Odbornica Francioso je krivdo za nastale probleme pripisala predvsem ravnateljem šol. Avtobusno podjetje APT je urnike šolskih voženj sprejelo v dogovoru s šolami po srečanju 3. septembra in jih sedaj ne more vec spreminjati brez privoljenja dežele. Potrebno bi bilo za nekaj minut anticipirati konec pouka na šolah, Cesar pa ravnatelji nočejo odločiti brez predhodnega mnenja profesorskih zborov. Dokaj ostro stališče je zavzel glede tega problema tudi šolski skrbnik Vito Čampo, ki je v ponedeljek delegaciji dijakov višjih sol dejal, da so ves problem s prevozi zakrivili ravnatelji, ker »ščitijo« interes profesorjev, da se popoldne ne bi vračali v šole. Ko bi namesto 60-minutnih uvedli 50-minutne šolske ure, bi namreč morali razliko nadoknaditi s popoldanskim poukom enkrat ali večkrat tedensko. Tega pa profesorji (zlasti nekateri, ki sočasno opravljajo tudi svobodni poklic) nočejo. Na slovenskih višjih šolah problem ni tako občuten. Šolske ure trajajo 55 minut, pouk se začne ob 8.25 in konca ob 14.05, avtobus APT pa Čaka dijake ob 14.25. Ta urnik je začasen. Ravnateljica liceja-uciteljisca Majda Sfiligoj nam je povedala, da je profesorski zbor že odločil, da bodo s stalnim urnikom šolske ure skrajšali na 45 minut (šolski koledar je dovolj prožen, da bodo do konca leta kljub temu opravili predviden obseg pouka). To bo omogočalo dijakom s 6 urami pouka vračanje že z avtobusom ob 13.30, v redkejših primerih 7 ur pa bodo pouk končali še vedno pravočasno za avtobus 14.25. Danes v Gorici dan brez avtomobilov Danes bo tudi v Gorici »dan brez avtomobilov«, ko naj bi se prebivalci stotin mest po Italiji in Evropi vsaj za en dan odpovedali uporabi avtomobila. V Gorici bodo od 7. do 21. ure zaprli Travnik ter ulice Roma, Oberdan, Mameli, Bombi, Rastel, Monache, Rotta, Cocevia, D’Annunzio in grajsko naselje. Pri Rdeči hiši bo delovalo nadzorovano parkirišče, odkoder bo vsakih 15 minut peljal proti centru brezplačen avtobus (postanki na Travniku, Korzu Verdi, Ul. Crispi). Vsake pol ure bo od RdeCe hiše tudi avtobus za grad. Na vseh mestnih progah bo vožnja z avtobusi danes brezplačna. Podjetja AMG bo ponudilo tudi prevoz učencev iz šol do Travnika, kjer bodo številne prireditve (spored smo objavili včeraj). Vozni red je: 8.45 OS Ferretti, 9.00 OS Pecorini, 9.15 OS Unga-retti, 9.30 OS Abram v Pevmi in 9.45 vrtec v Ul. brig. Avellino. TRGOVINSKA ZBORNICA Strokovni odbori pripravljajo načrte za razvoj V dveh mesecih naj bi bila naloga opravljena V sklopu Trgovinske zbornice so pred kratkim pričeli uresničevati nov način dela, ki sodi v takoimenovani razvojni načrt. V tem sklopu je bila predvidena ustanovitev ožjih, oziroma delovnih odborov za posamezne veje gospodarstva. Pred kratkim so strokovna združenja imenovala elane odborov za industrijo, obrtništvo, trgovino, kmetijstvo, turizem, storitvene dejavnosti, avtoprevoz-ništvo in zadružništvo. V odborih bodo podrobneje preučili stanje, možnosti razvoja in posamezne načrte ter poročali Zbornici. Sestavo odborov bodo po potrebi dopolnili s strokovnjaki s posameznih področij. V roku dveh mesecev naj bi odbori opravili osnovno nalogo, vendar pa bodo ostali v funkciji tudi po tem roku, da bi stalno spremljali izvajanje posameznih razvojnih načrtov in po potrebi ukrepali, bodisi z dopolnjevanjem osnovnih načrtov, bodisi z njihovim prilagajanjem novim potrebam in stavmo-stim. Delovanje na daljši rok ne bi imelo smisla, ker bi s tem odpadel glavni cilj, to je spodbujanje hitrejšega razvoja gospodarskih dejavnosti. KRONIKA Huje ranjena mopedistka Precej hude telesne poškodbe je v prometni nesreči, včeraj, okrog 11.30, zadobila 52-letna mopedistka Silvana Vidoz iz Gorice, ul Brigata Cam-pobasso, ki je na zdravljenju v videmski bolnišnici. Nesreča se je zgodila na dovozu na loC-niški most. Prišlo je do trčenja med motorčkom piaggio, ki ga je upravljala Vidozova in dostavnim vozilom nissan, ki ga je vozil 34-letni Stefano Mi-chieletto iz kraja San Biaggio di Calalta v pokrajini Treviso. V nesreči je bila ranjena voznica motorčka, Vidozova, ki so jo zaradi domnevnih hudih notranjih poškodb s helikopterjem prepeljali na zdravljenje v videmsko bolnišnico, kjer se zdravniki še niso izrekli. Zapisnik o hudi prometni nesreči vodi prometna policija iz Gorice. Goriški gasilci pa so v ponedeljek ponoči pohiteli na pomoC kolegom v Vidmu, kjer je neurje povzročilo precej težav v prometu. GORICA / VANDALIZEM Oskrunili obeležje Iztrgane Štiri črke s spomenika deportiranim Predsednik pokrajinskega združenja deportirancev v nemških taboriščih ANED Milovan Bressan je vložil prijavo proti neznanim storilcem zaradi škode povzročene na spomeniku deportirancem, ki stoji na trgu pred železniško postajo. Neznani storilci so, najbrž že pred dnevi, z obeležja odtrgali štiri kovinske Črke in to na območju, kjer je zabeleženo ime- zloglasnega uničevalnega taborišča Auschvvitz (na sliki - foto Bumbaca). Po besedah predsednika združenja gre očitno za namerno poškodovanje obeležja, kajti Črke, ki so pritrjene na kovinsko podlago, so bile s silo odstranjene. Za popravilo bo menda poskrbela občina. Spomenik deportirancem so postavili na pobudo združenja ANED v spomin na žrtve, ki so z bližnje postaje bile odpeljane v kraje trpljenja in smrti. KINO GLEDALIŠČE GORICA VITTORIA 1 17.30-20.00-22.30 »Star wars episodio 1 -La minaccia fantasma«. Rež. George Lucas. I. Liam Nee-son. VITTORIA 3 18.10-20.10-22.10 »Tutto su mia madre«. Rež. Pedro Almodovar. CORSO Rdeča dvorana: 17.45-20.00-22.15 »Entrap-ment«. S. Connery in C. Zeta Jones. Modra dvorana: 18.00- 20.00- 22.15 »II tredicesimo piano«. Rumena dvorana: 18.00- 20.00- 22.00 »Guardami«. Rež. D. Ferrario. Prep. ml. pod 18. letom. TRZIC EKCELSIOR 17.30-20.00-22.30 »Star wars episodio 1 -La minaccia fantasma«. Rež. G. Lucas. I. Liam Neeson. □ OBVESTILA V KC L. BRATUŽA bo v nedeljo, 26. septembra, gostovalo SSG iz Trsta s komedijo Sladke šibkosti žena, v režiji Dušana Mlakarja. Začetek predstave ob 19:30. S PRIREDITVE KOLESARSKI ODSEK SPDG priredi v nedeljo, 3. oktobra, 4. netekmovalno vožnjo z gorskimi kolesi po Krasu. Zbirališče pri športnem centru Danica na Vrhu ob 9. uri, start bo ob 10. 3 SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da se bo pripravljalni teCaj za dosego usposobljenosti za poučevanje na osnovnih šolah in v vrtcih pričel 24. t.m. ob 15. uri v OS O. Zupančiča. GODBA KRAS in GLASBENA MATICA obveščata, da sprejemajo prijave v godbeni tečaj pihal, trobil in tolkal ob ponedeljkih in Četrtkih, med vajami v glasbeni sobi v Doberdobu (ob 20. uri). Podrobnejše informacije po tel. 0481/78077 in 0481/78000. SPDG sporoča, da se 1. oktobra ob 21. uri prične rekreacijska telovadba po običajnem umiku, ob torkih in petkih, v goriškem Kulturnem domu. GLASBENA MATICA obvešča, da je tajništvo odprto vsak dan od 11.30 do 13. ure in od 15.30 do 17. ure: ob sredah zjutraj zaprto. SZ DOM obvešča, da se bodo v sekciji orodne telovadbe in športne ritmične gimnastike pričeli kmalu treningi. Prijave sprejemajo do 1. oktobra vsak ponedeljek, sredo in petek, od 15.30 do 17. ure v telovadnici Kulturnega doma ali po istem urniku na tel. 0481-33288. OBČINA DOBERDOB sporoča, da bo varianta št. 2 k občinskemu splošnemu regulacijskemu načrtu na vpogled v občinskem tajništvu do 24.9. v uradnih urah. Istega dne poteče rok za predstavitev pripomb ali ugovorov. s_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča umik odhoda avtobusa za izlet v Kobarid v nedeljo, 26. septembra: ob 8. uri pri gostilni Primožič v Gorici in nato skozi Podgoro v Sovodnje in Standrež. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MARZINI, Korzo Mia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH - M. ROJEC, Ul. I. Maja 32, tel. 882578. POGREBI DANES v Gorici: 9.30, Al-ma Goriup iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče. V Tržiču: 11.00, Silvano Biasci iz splošne bolnišnice v kapelo glavnega pokopališča in v Trst za kremacijo; 12.00, Riccardo Antonio Del-neri (iz Trsta) na glavnem pokopališču. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE GORICA prireja v šolskem letu 1999/2000 naslednja izpopolnjevalna tečaja: 1. SPLOŠNA INFORMATIKA (90 ur) 2. SRBOHRVAŠČINA (90 ur) Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, Ul.della Croce 3, tel. 0481/81826, vsak dan razen sobote od 9.00 do 14.00. Za podrobnejše ponudbene pogoje vas naprošamo, da preberete informativne analitične liste na razpolago pri naših okencih odpri su svojo novimi posojili obrestno mero ^ MM-estno mero f,kSn0t3%zaprva3W Nova posojila za nakup, gradnjo ali razširitev vaše hiše. BANCAGRICOLA KMEČKA BANKA GRUPPO CAER TAJVAN / PO KATASTROFALNEM POTRESU Z ŽARIŠČEM V OSREDNJEM DELU OTOKA Najbolj prizadeti mesti Taichung (816 žrtev) in Nantou (504), pod ruševinami še več kot 1.300 ljudi - Omejena škoda v prestolnici Taipei, a obračun ni dokončen - Peking ponudil pomoč TAIPEI - Okrog 1.500 umrlih in 4.000 ranjenih ljudi je včerajšnji začasni obračun katastrofalnega potresa, ki je v noči na torek (ob 1.47 po lokalnem in ob 19.47 po srednjeevropskem času) prizadel otoško državo Tajvan. Po podatkih francoskih seizmologov iz Strasbourga je imel potres moč 8, 1 stopnje po Richterjevi lestvici, medtem ko tajvanske oblasti trdijo, da je dosegel 7, 3 stopnje. Epicenter potresa, ki se je oglasil s tremi močnimi sunki, je bil v osrednjem delu otoka, najbližji in torej najbolj prizadeti mesti pa Nantou in Taichung, kjer so včeraj našteli 504 oziroma 816 žrtev. Pod ruševinami je še več kot 1.300 oseb, kar pomeni, da se bo obračun naravne katastrofe nujno še večal. Razmere so kaotične, ljudje pod ruševinami iščejo preživele, bolnišnice so prenapolnjene, tako da ranjene oskrbujejo tudi na prostem. V mestu Nantou je brez domov ostalo 100.000 ljudi, naj-nujneje pa potrebujejo, hrano, odeje in šotore. Manj prizadeta je prestolnica Taipei na severu Tajvana, kjer je največ žrtev povzročilo zrušenje neke 12-nad-stropne stavbe v bližini železniške postaje. Druge poškodbe so bolj omejene, saj je to šestmi-lijonsko mesto steklenih nebotičnikov, ki so bili zgrajeni po protipotresnih pravilih. Otok je namreč tako kot sosednja Japonska in Filipini zelo izpostavljen potresni dejavnosti, zato je protipotresna gradnja obvezna. Včeraj so iz Taipeia poročali o razmeroma mirnem odzivu prebivalcev na posledice potresa, brez panike in nereda. Najhujša posledica je bila vsekakor pomanjkanje električne energije, kar sicer spravi na kolena vsako velemesto. V Tajvanu je stalno prijavljeno okrog 200 italijanskih državljanov, zvečine duhovnikov in redovnic, nekaj pa jih dela v gospodarstvu. Kot večina držav sveta, tudi Italija nima diplomatskih odnosov s Tajvanom (ker jih ima z Ljudsko republiko Kitajsko, kar avtomatično izključuje nacionalistično otoško Kitajsko), ima pa trgovinsko-kulturno predstavništvo, v okviru katerega deluje tudi urad za vizume. Germana Giardino, ki je o dogovorna za ta urad, je dopisniku agencije Ansa zagotovila, da med žrtvami potresa ni nobenega italijanskega državljana, o samem dogajanju pa je takole povedala: »Bila sem dobesedno vržena iz postelje. Čutili smo najmanj tri, štiri zaporedne sunke, ki so trajali približno minuto in so bili tako močni, da se nisem mogla približati vratom. Po drugi strani tudi ne bi mogla zbežati iz mojega stanovanja, ki je v 12. nadstropju. Ko sem končno prišla na cesto, je bila ta polna ljudi, a nobene panike.« Nekaj podatkov o potresu Potres z magnitudo 7,6 Richterjeve lestvice z epicentrom približno 140 km južno od Tajpeja je ob 1.45 ponoči po lokalnem času, ko je glavnina 22 milijonov prebivalcev spala, prizadel Tajvan. Podatki 24 ur Mrtvih: 1.674 Zasutih pod ruševinami: 2.650 po potresu. Ranjenih: 3.924 Pogrešanih: 219 Taichung 600 žrtev v revnih predelih Hsinchu Taipei- j taichung / *' ■; Hualien Vzhodno Kitajsko Chi-lung morje Brvi eNantu Epicenter^rou m Čhiai r I 500 žrtev in 100.000 ljudi brez strehe nad glavo. 50 km Lazanski preliv Najhujši potresi v Tajvanu v tem stoletju: •21. sept. 1999 (sedanji potres): 7,6 stopnje z episentrom pri Nantouju; več kot 1500 žrtev. •1964: 6,5 magnitude v Tajnanu; 106 žrtev. •1951: 7,3 magnitude pri Hualienu; 68 žrtev. •1946: 6,3 magnitude guake near Tainan; 74 žrtev. •1941: 7,1 magnitude pri Chiaiu; 358 žrtev. •1935: 7,3 magnitude pri Hsinčuju; 3.276 žrtev. •1906: 7,1 magnitude pri Chiaiu; 1.258 žrtev. •1904: 6,3 magnitude pri Chiaiu; 145 žrtev. AP/Wm. J. Castello NOVICE PRIŠTINA / PO PODPISU SPORAZUMA MED PREDSTAVNIKI KFORJA IN OVK V Beogradu 15.000 ljudi BEOGRAD - Približno 15.000 ljudi se je sinoči odzvalo pozivu opozicijske koalicije Zveza za spremembe (SZP) in se zbralo v središču Beograda na shodu proti režimu jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča. Shod se je začel ob 18.30 po lokalnem času, medtem ko več sto ljudi še vedno prihaja na beograjski Trg republike. Podobni shodi naj bi sočasno potekali v dvajset drugih srbskih mestih, pomenih pa naj bi začetek nove protestne kampanje SZP za zamenjavo režima v Beogradu. (STA) Na območju Moskve zaplenili 1800 kilogramov eksploziva MOSKVA V zadnjih dveh tednih je policija v okviru protiteroristične operacije na območju Moskve zaplenila približno 1840 kilogramov eksploziva, 1032 kosov streliva in sedem bomb, so povedati danes v oddelku za notranje zadeve v Moskvi. O največji zaplembi poročajo iz okrožja Sol-nehnogoršk, kjer so policisti našli 46 vreč eksploziva in tono pirotehničnih izdelkov. Policija v moskovski regiji še naprej pregleduje osebne dokumente pri prebivalstvu, še posebej v hotelih in kinodvoranah. Varnostne sile so med operacijo razkrile 1235 zločinov in 55.000 drugih prekrškov ter pri tem priprle 162 oseb. (STA/Itar-Tass) Še protesti v Indoneziji DŽAKARTA - V indonezijskem mestu Surabaya, 600 kilometrov vzhodno od Džakarte, je danes prišlo do spopada med tamkajšnjo policijo in študenti, ki protestirajo proti osnutku zakona, v skladu s katerim bi imela indonezijska vojska v izrednih razmerah več moči. Demonstracije v Surabayi so zadnje v vrsti nasilnih protestov proti predlaganim ukrepom. (STA/AP) Zahod zadovoljen s sporazumom, Rusija pa ga zelo kritično ocenjuje OVK se bo preoblikoval v civilno formacijo in bo ohranil lahko orožje PRIŠTINA - Predstavniki Osvobodilne vojske Kosova in mednarodnih mirovnih sil na Kosovu (KFOR) so predsinočnjim v Prištini podpisali sporazum o preoblikovanju OVK v civilno organizacijo. Kot so sporočili, so "dosegli soglasje glede posameznih točk sporazuma, sporno pa naj bi ostalo le še vprašanje imena prihodnje organizacije". Predvidoma naj bi se ta imenovala Obrambni korpus za Kosovo (Kosovo Corps). Pogajalci naj bi se sporazumeli tudi o količini orožja, ki naj bi ga obdržala nova formacija. Obrambni korpus za Kosovo (TMK) bo obdržal 750 kosov orožja, med katerimi je 200 pušk kalašnikov. Pripadniki korpusa bodo lahko brez nadzora mednarodnih mirovnih sil na Kosovu (KFOR) uporabljali še 1800 drugih kosov orožja, so sporočili viri blizu Osvobodilni vojski Kosova (OVK) in mirovnim silam KFOR. Omenjeno število kosov orožja je trikrat višje od tistega, ki so ga med po- gajanji o razorožitvi OVK sporočile sile KFOR. Po besedah nekdanjega političnega voditelja OVK Hashi-ma Thaqija bo imelo preoblikovanje OVK v obrambni korpus za Kosovo, ki ga bo sestavljalo približno pet tisoč mož, v prihodnosti pomembno vlogo za demokracijo na Kosovu. Vodja TMK bo nekdanji vojaški voditelj OVK Agjm Čeku. Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana pa je včeraj v Bruslju pozdravil predajo orožja s strani OVK, ki je tako izpolnila svoj del obveznosti iz sporazuma o razo-roževanju. Tudi vodja misije ZN na Kosovu Bernard Koucner in poveljnik mednarodnih mirovni enot na Kosovu Michael Jackson sta v Prištini pozdravila odločitev Osvobodilne vojske Kosova za preoblikovanje v kosovski korpus za civilno zaščito. Jackson je ob tem izrazil prepričanje, da se bo večina pripadnikov OVK odločila za sodelovanje v korpusu, ki naj bi kot neke vrste človekoljubna organizacija sodeloval predvsem pri obnovi Kosova ter pomagal ob morebitnih nesrečah. Predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine pa je med srečanjem s političnim voditeljem nekdanje Osvobodilne vojske Kosova (OVK) Hashimom Thaqijem v Prištini dejala, da bo Evropski parlament bdel nad tem, da doseženo zaupanje med OVK in mednarodno skupnostjo ne bo izdano. »OVK je pogumno spoštovala obveznosti mednarodne skupnosti in sprejela preoblikovanje v sile civilne zaščite«, je dejala Fontainova v okviru dvodnevnega obiska na Kosovu. Po mnenju predsednice Evropskega parlamenta je zaupanje med OVK in mednarodno skupnostjo pomembno za oblikovanje večet-ničnega Kosova, ki bo nekega dne imel svoje mesto tudi v EU. »Kosovo je namreč del evropske zgodovine, njenega gospodarstva in kulture«, je dejala Fontainova. Glede prihodnjega statusa Kosova pa bo potrebno doseči splošno soglasje, je še povedala Fontainova, ki v zvezi s tem ni navedla drugih podrobnosti. Rusija pa je včeraj obsodila sporazum o preoblikovanju Osvobodilne vojske Kosova v civilni korpus, saj naj bi vsakršna druga oblika, ki ni povezana s popolno razpustitvijo OVK, po njenem pomenila grožnjo uresničevanju mirovnih prizadevanj na Kosovu. Voditelji OVK in predstavniki mirovnih sil KFOR so namreč v Prištini sinoči podpisali sporazum, po katerem se bo OVK preoblikovala v kosovski korpus (TMK), ki bo štel 200 oboroženih mož in bo pod poveljstvom nekdanjega vojaškega voditelja Albancev Agima Cekuja. Oblikovanje paravojaških ati polvojaških skupin iz OVK lahko resno ogrozi nadaljnje izvajanje političnih procesov na Kosovu, je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Po mnenju ministrstva pride v poštev le razpustitev OVK, popolna predaja orožja in ukinitev vseh njenih poveljniških in ostalih struktur. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Sreda, 22. septembra 1999 gospodarstvo in finance Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. m O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 CILJ 2 / POTRDILO PREDSEDNIKA EZITA ROBERTA COSOLINIJA Terminal na Fernetičih in dolinski del industrijske cone ostajata v Cilju 2 Rešen tudi problem tovarne VVartsila - V Ezitu čakajo formalno potrditev TRST - Glede razdelitve območij, ki bodo v prihodnjem Sestletju (2000-2006) deležna finančnih prispevkov iz evropskega strukturnega sklada Cilj 2, sicer formalno ni nič novega, vendar kaže, da je do rahlega premika vendarle prišlo. Predsednik ustanove za industrijsko cono Ezit, Roberto Cosolini, nam je namreč včeraj potrdil, da je del industrijske cone, ki se nahaja na območju dolinske občine, vključen v območje Cilja 2. »Upravnega sklepa o tem sicer nismo prejeli, vendar nimam razlogov, da bi dvomil v tisto, kar je na sestanku deželne uprave s socialnimi stranmi in krajevnimi upravitelji pretekli petek zagotovil njen predsednik Roberto Antonione. Dejal je namreč, da je pokrit tudi dolinski del industrijske cohe, kar pomeni, da je v program vključena tudi tovarna VVartsila,« nam je povedal Cosolini. Spomnimo naj, da je Antonione enako zagotovil tudi za tovorni terminal na Fernetičih, Dežela pa naj bi ti območji vnesla nazaj na seznam tako, da se je izognila naseljenim predelom in torej ni povečala predpisanega Števila prebivalcev. Antonione je sicer zanikal, da bi bil dolinski del industrijske cone sploh kdaj izpadel. »Za Ezit je pomembno, da ostane celotna industrijska cona v območju Cilja 2,« opozarja predsednik Cosolini in poudarja, da je ta rezultat plod skupnega dela ustanove in deželne uprave oziroma odbornika Dressija. V sklepu deželnega odbora z dne 6. avgusta je bil namreč dolinski del cone izključen, na poznejših srečanjih in v pogovorih, ki jih je sklical Dressi, pa se je uveljavila volja, da se v Cilj 2 vključi tudi dolinski del industrijske cone, kjer ni prebivalstva. »Mi smo se strinjali s tem predlogom, ker je za nas pozitiven. Zdaj Čakamo upravni akt, ki ni le formalnost, saj mora deželni odbor svoj prejšnji sklep dopolniti ali spremeniti,« pravi Cosolini. Kakšne bodo posledice izključitve treh občin iz Cilja 2 za vso pokrajino? Za Cosolinija bi bilo seveda neprimerno bolje, ko bi bil ostal v veljavi prvi sklep Dežele s konca julija, ki je vključeval tudi zdaj izpadla območja. Ce to ni mogoče, pa je treba poskrbeti, da bo škoda čimbolj omejena, (vb) Roberto Cosolini SEJMI / OB DNEVU FJK NA CELJSKEM MOS Srečanje Tonda z Razgorškom Deželni odbornik in minister o širitivi sodelovanja med obrtniki TRST - »Srečanje s slovenskim ministrom za drobno gospodarstvo in turizem, Jankom Razgorškom, ob dnevu Furlanije -Julijske krajine na celjskem obrtnem sejmu, je bilo plodno in je postavilo temelje za razširitev sodelovanja med obrtnimi podjetniki iz Furlanije - Julijske krajine in Slovenije.« Tako je v pogovom z novinarji v Celju povedal deželni odbornik za obrt Renzo Tondo, Sef delegacije FJK, v kateri so bili Se predsednik zavoda Esa Silvano Pascolo predsedniki tržaških združenj obrtnikov Fulvio Bronzi (Associazione Artigiani), Ezio Mauri (SDGZ), Roberto Fabris (CNA) in predsednik združenja italijanskih zbornic za srednjeevropske države (ACCOA) Giancarlo Murkovic. Predstavnik deželne vlade je slovenske sogovornike pozdravil v imenu predsednika Antonioneja in pri tem dejal: »Dobro se zavedamo, da se pogovarjamo z državo, ki bo kmalu stopila v Evropsko unijo, zato ne bo primanjkovalo priložno-stinza sodelovanje obrtnikov obeh območij.« V spremstvu predstavnikov italijanskega veleposlaništva v Ljubljani je imela delegacija FJK pogovore s predsednikom Celjskega sejma Stanislavom Krambergerjem, s celjskim Zupanom Šrotom in podpredsednikom Obrtne zbornice Slovenije Miho Grahom, glavne teme razprave pa so bile sodelovanje na različnih področjih, med drugim pri navtičnem, pomorskem in alpskem turizmu, na področju dela in zaposlovanja, tehnične asistence in pri Čezmejnih projektih ter evropskih programih, odbornik Tondo pa je posebej izposatvil pomen izkušenj s skupno olimpijsko kandidaturo treh dežel. TRENDI / OB ZASTOJU RASTI BDP Inflacija na 1,9%? Septembra močni učinki dražitve nafte RIM - Medtem ko se inflacija dviguje ne le v Italiji, ampak tudi v državah evra, je bila italijanska gospodarska rast tudi v drugem trimesečju letošnjega leta zelo hladna. Po podatkih, ki jih je včeraj objavil zavod Istat, se je bruto domači proizvod v primerjavi z drugim trimesečjem lanskega leta povečal za 0, 8%, medtem ko se je v primerjavi s prvimi tremi meseci letošnjega leta njegova rast ustavila pri 0, 4%. Ce se razmere v drugi polovici letošnjega leta ne bodo bistveno izboljšale, bo V Ljubljani odprli Pohištveni sejem LJUBLJANA - Letošnji Ljubljanski pohištveni sejem je po predhodnem odprtju za poslovne obiskovalce in novinarje včeraj z nagovorom podpredsednika vlade Marjana Podobnika odprl vrata tudi za širšo javnost. Na rekordnih 12.000 kv.m razstavnih površin se bo do 26. septembra predstavljalo 430 razstavljalcev iz 17 držav. Na tokratni, deseti sejemski prireditvi v prenovljeni podobi, si je mogoče ogledati ponudbo priznanih slovenskih proizvajalcev pohištva in druge opreme, neposredno pa se predstavljajo tudi razstavljati iz Avstrije, BiH, Indije, Italije in Romunije. Kot dežela partnerica letos nastopa Poljska, sejem pa bo obiskal tudi predsednik Evropskega združenja pohištvene industrije (UEA) Joergen Engels. V okviru sejemskih dejavnosti je vCeraj 19 podjetij slovesno podpisalo pogodbo o ustanovitvi razvojnega centra pohištvene industrije Slovenije, ki bo zaživel v prostorih pivskega Javorja. ■ Nafta Lendava išče partnerja LJUBLJANA - Predstavniki Slovenske naftne družbe, ki je s 55% kapitala večinska lastnica Nafte Lendava, so na pogajanjih s predstavniki vlade, ki ima v lasti preostalih 45%. včeraj dah soglasje o izvedbi razpisa za iskanje strateškega partnerja za Nafto Lendava. Do izvedbe razpisa bodo predstavniki države in Petrola skusah pripraviti lendavsko Nafto na strateško povezovanje. Dogovarjah se bodo predvsem o pogojih kratkoročnega poslovanja, skusah rešiti vprašanja reševanja izgub ter likvidnostne probleme. Tako bodo lendavsko podjetje pripravili, da bi bilo bolj privlačno za bodočega strateškega partnerja. Allianz kupuje v ZDA MUNCHEN - Nemški zavarovalni koncem Allianz namerava Se letos izpeljah prevzem enega od treh ameriških podjetij za upravljanje premoženja. Med najbolj zaželjene Allianz uvršča Pimco Advisors, Franklin Resources in John HancockPovezava s katerimkoli od teh bi Allianz dvignila med vodilne svetovne zavarovalnice. Sanpaolo Imi potrdila načrt o integraciji z družbo INA TURIN - Operacija za integracijo z zavarovalnico INA se bo nadaljevala kljub javni nakupni pobudbi tržaške zavarovanice Generali. Tako je včeraj popoldne sklenil upravni svet najvecje italijanske bančne skupine, turinske Sanpaolo Imi, ki je tudi izglasoval popolno zaupanje v menedžment banke in ga povabil, naj v cim krajšem Času pride do »izdelave projekta za integracijo z Ino, kar je v interesu vseh delničarijev Sanpaola Imi«. V tiskovnem sporočilu o sklepih upravnega sveta turinske banke je tudi zapisano, da so upravitelji »analizirali poročilo pooblaščenih upraviteljev, v katerem so izpostavljene operativne prednosti in dohodkovne koristi, ki bi jih imelo podjetje in njegovi delničarji z uresničitvijo projekta, ki je bil zasnovan skupaj z menedžmentom zavarovalne skupine Ina«. Izidi soočenja med vodstvi obeh skupin so pokazali, da so možne pomembne sinergije - zaključuje nota turinske banke - tako na področju krčenja stroškov, kot predvsem na področju iztržka, predvsem pa bi integracija ponudila priložnost za rast nove skupine na trgu bank-zavaiovalnic. Glede na to, da je tudi Generali v ponedeljek potrdila svojo ponudbo za Ino, bo boj med »snubci« očitno Se dolg in ni reCeno, da se vanj ne vplete se kak tretji interesent. Italija na koncu leta težko dosegla cilj 1, 2-odstotne letne rasti BDP, saj bi za tak rezultat morala v drugem šestme-secju realizirati kar 1, 6-odstotni skok gospodarske rasti. Ce se vrnemo k inflaciji - podatki iz vzorčnih mest bodo znani v teh dneh, 23. in 24. septembra - lahko ugotovimo, da se je v primerjavi z lanskim avgustom njena povprečna stopnja v enajstih državah evra zvišala za 1, 2%, v Italiji pa je v istem obdobju zrasla celo za 1, 6%. Podatki, ki jih je včeraj objavil Eurostat, kažejo, da je glavni razlog za cenovni poskok prosta rast cen nafte, ki se je zaCela po podpisu dogovora med državami Opeč o omejitvi proizvodnje »Črnega zlata«. Strokovnjaki za inflacijska gibanja opozarjajo, da bi se lahko segrevanje evroinflacije v prihodnjih mesecih nadaljevalo in celo pospešilo. V nasprotju z optimističnimi predvidevanji vlade in Confin-dustrie naj bi inflacijska stopnja v Italiji septembra dosegla 1, 9%, analitiki pa opozarjajo, da bodo naslednji meseci Se slabsi, saj se bodo draženju nafte (za približno 9% v obravnavanem obdobju) pridružile še ostale sestavine inflacijske košarice. Učinkovanje cene nafte se namreč ne ustavi le pri bencinu in drugih derivatih, ampak povzroča tudi rast tarif javnih storitev in vsega, kar je povezano z začetkom novega Šolskega leta. Ob vsem tem pa ne gre pozabiti negativne učinke, ki jih utegne imeti inflacijska rast ob znova Šibkem evru tudi na ceno denarja v Evropi. TEČAJNICE T s:l/on- T O-IA ? EVRO= 1.936,27 URE 21. SEPTEMBER 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 21.09. 20.09. ameriški dolar 1,0388 1,0406 japonski jen 108,72 112,08 grška drahma 327,10 326,55 danska krona 7,4320 7,4321 švedska krona 8,5770 8,5785 britanski funt 0,6383 0,6410 norveška krona 8,1795 8,1830 češka krona 36,318 36,356 ciprska lira 0,5780 0,5780 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 254,51 255,01 poljski zlot 4,2600 4,2593 slovenski tolar 196,4325 196,3091 švicarski frank 1,6048 1,6049 kanadski dolar 1,5326 1,5363 avstralski dolar 1,6083 1,6168 novozelandski dolar 1,9783 1,9929 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 21. SEPTEMBER 1999 VALUTA NAKUP/PRODAJA 1 EVRO portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira 200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27 EVRO \SOIfi\LL VMLVIC NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,0475 1,0311 britanski funt 0,6470 0,6342 švicarski frank 1,6217 1,5885 danska krona 7,5745 7,2887 norveška krona 8,3625 8,9875 švedska krona 8,7734 8,3538 kanadski dolar 1,5596 1,5022 grška drahma 343,99 299,43 japonski jen 114,96 108,00 avstralski dolar 1,6859 1,5749 slovenski tolar 205,98 193,62 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Zadruga zo.z. TRST KMEČKA BANKA GORICA 21. SEPTEMBER 199J ) EVRO URE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,0463 1,0281 1851 1883 britanski funt 0,6447 0,6341 3003 3054 kanadski dolar 1,5456 1,5141 1253 1279 japonski jen 111,6259 109,5198 17,35 17,68 švicarski frank 1,6179 1,5896 1197 1218 norveška krona 8,2883 8,0967 234 239 švedska krona 8,6911 8,4837 223 228 grška drahma 330,4990 317,6885 5,86 6,09 danska krona 7,5197 7,3480 257 264 avstralski dolar 1,6220 1,5890 1194 1219 slovenski tolar 201,6947 195,5828 9,60 9,90 hrvaška kuna 7,9031 7,3066 245 265 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO URE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399. 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 MILANSKI BORZNI TRG 21. SEPTEMBER 1999 INDEKS MIB 30:-0,30% delnica cena € var. % delnica cena € var. % AEM 2,175 ■0,27 INA 3,012 0,33 ALITALIA 2,669 -1,03 ITALGAS 4,087 - ALLEANZA 9,827 +0,33 MEDIASET 8,788 0,80 AUTOSTRADE 7,201 -2,84 MEDIOBANCA 10,831 -2,40 BNL 3,490 0,20 MEDIOLANUM 7,293 -1,17 COMU 6,567 -1,41 MONTEDISON 1,754 0,79 BCA Dl ROMA 1,481 +0,67 OLIVETTI - 2,202 -1,69 FIDEURAM 5,752 -2,69 PIRELLISPA 2,341 +1,56 INTESA 4,269 -1,47 RAS 8,194 +0,10 MONTE PASCHI 4,059 -1,50 ROLO BCA 1473 20,450 -Ul BIPOP CARIRE 40,430 -1,10 SAN PAOLO IMI 12,504 -1,25 EDISON 8,095 - SEATPAGINEGIALLE 1,347 -1,96 ENI 5,779 -1,31 TIM 5,785 0,63 FIAT 30,880 -1,02 TEČNOST 2,282 +0,48 FINMECCANICA 0,865 - TELECOM ITA 9,000 +0,12 GENERALI 31,420 -1,65 UNICREDIT 4,618 -1,07 ■■ C ■ ljubljanska banka ^ Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana NOVICE NOGOMET / VČERAJ V LIGI PRVAKOV Belgijcu F. Vandenbroucku 16. etapa dirke po Španiji TERUEL - Belgijski kolesar Frank Vandebroucke, elan moštva Cofidis, je zmagovalec 200 km dolge 16. etape kolesarske dirke po Španiji. V ciljnem Sprintu je Belgijec ugnal Spanca Jona Odriozola (Banesto), tretji pa je bil ravno tako Spanec Francisco Cabello (Kehne). V skupnem seštevku je v vodstvu Nemec Jan Ullrich (Telekom). Moštvo trenutno vodilnega kolesarja na Vuelti, po italijanskem Giru in francoskemu Touru tretji najtežji kolesarski dirki na svetu, je v 16. etapi precej spremenilo način razmišljanja o dirki. Do zdaj so namreč Vuelto namenili kot pripravo za nastop na svetovnem prvenstvu v Italiji, ki se prične v začetku oktobra, odslej pa bodo naredili vse, da Ullrich, leta 1997 zmagovalec Toura, zadrži zlato majico vodilnega vse do sklepne etape in prihoda v Madrid. Današnja 200 km dolga etapa od Valencije do Te-mela je bila izjemno zanimiva in negotova, konča odločitev pa je padla v sami končnici dirke. Približno 60 km pred ciljem sta se od skupine ločila oba najbolj aktivna kolesarja današnje dirke, v ciljnem Sprintu pa je Belgijec Vandebroucke imel več moči od Spanca Odriozola. Vodilni Ullrich je v cilj prišel 12 minut za zmagovalcem, velik zaostanek pa kljub temu ni ogrozil njegovega vodstva v skupnem seštevku. Ulfrichova prednost pred drugouvrščenim Spancem Igorjem Gonzalesom de Gol-deanom znaša 49 sekund. Tenis: Andre Agassi še naprej v vodstvu HAMBURG - Na najnovejši svetovni moški teniški lestvici ATP je na prvem mestu še vedno Američan Andre Agassi, največji skok pa je naredil finalist turnirja v Taškentu, Švicar George Bastl, ki je s 154. mesta napredoval na 114. mesto. Lestvica ATP: 1. ( 1.) Andre Agassi (ZDA) 4.470 točk; 2. ( 2.) Jevgenij Kafeljnikov (Rus) 3.819; 3. ( 3.) Pete Sampras (ZDA) 3.544; 4. ( 4.) Todd Martin (ZDA) 2.969; 5. ( 5.) Gustavo Kuerten (Bra) 2.707; 6. ( 7.) Greg Rusedski (VB) 2.336; 7. (6.) Tim Henman (VB) 2.300; 8. ( 8.) Marcelo Rios (Čile) 2.276; 9. ( 9.) Richard Krajicek (Niz) 2.243; 10. (11.) Alex Corretja (Spa) 2.161; 11. (10.) Tommy Haas (Nem) 2.097; 12. (13.) Nicolas Kiefer (Nem) 2.064; 13. (12.) Patrick Rafter (Aus) 1.939; 14. (14.) Nicolas Lapentti (Ekv) 1.866; 15. (15.) Carlos Moya (Spa) 1.856. Bubka načrtuje zmagovito vrnitev v Sydneyu DONECK - Ukrajinski skakalec s palico Sergej Bubka je sporočil, da bo naslednje leto na olimpijskih igrah v Sydneyu spet nastopil in skušal osvojiti zlato medaljo. Bubka je imel zaradi poškodbe Ahilove tehve veliko težav v pravkar končani sezoni, izpustih pa je moral tudi svetovno prvenstvo v Sevilli. Bubka, svetovni rekorder v skoku s palico tako na prostem (6,14 metra) kot v dvoranah (6,15), je doslej uspešno nastopil le na OI v Seulu 1988, ko je osvojil zlato medaljo. Štiri leta kasneje v Barceloni je izpadel že v kvalifikacijah, v Atlanti pa zaradi poškodbe ni nastopil. Mnogo uspešneješi je bil na SP, saj je v letih 1983-1997 zmagal na vseh šestih. Tudi Nuerburgring brez Schumacherja HAMURG - Nemški zvezdnik formule 1 Michael Schumacher se ne bo udeležil nedeljske dirke za VN Evrope na domačem Nuerburgringu niti kot častni gost, je sporočil njegov tiskovni predstavnik. Schumacher ne namerava prekiniti aktivnih počitnic v Sredozemlju, saj še vedno okreva po julijskem zlomu noge na dirki v Silverstoneu. Nemški ljubitelji formule 1 bodo tako še drugič letos prikrajšani za obisk svojega najboljšega dirkača. Podobno kot aa dirki za VN Nemčije v Hockenhei-mu bo lokalna televizija posredovala le pozdrav Schumacherja navijačem, tokrat celo le z vnaprej pripravljenim posnetkom. Sagadin še dve, Zdovc še eno leto LJUBLJANA - V Rdeči dvorani Mestne hiše je županja Mestne občine Ljubljana Vika Potočnik pripravila sprejem za košarkarje Uniona Olimpije. Ob tej slavnostni priložnosh sta svojo zvestobo tivolskemu klubu obljubila trener Zmago Sagadin in igralec Jure Zdovc. Sagadin je podpisal novo pogodbo s klubom do leta 2002, Zdovc pa do leta 2001. Predsednik Uniona Olimpije Jože Mermal in direktor Telekoma Slovenije Peter Tevž pa sta ob tej priložnosh podpisala tudi novo enoletno pogodbo o sodelovanju. "Za podpis nove pogodbe lahko rečemo, da je pričakovan in nepričakovan. V Union Olimpiji smo letos začeh z novim projektom in bilo bi nesmiselno odnehah na pol poh. Denar ni vse in doma je vedno najlepše, " je po podpisu pogodbe dejal ljubljanski strateg. "Zahvaljujem se Union Olimpiji, da mi je ponudila možnost ponovnega igranja košarke. Te priložnosh ne bom izpushl iz rok. Nova pogodba mi daje še dodatni mohv in spodbudo za vnaprej, " pa o svoji prihodnosh razmišlja Jure Zdovc. Milan s težavo ugnal Turke Danes Mariborčani doma »Vijoličasti« proti Bayerju Leverkusen - Fiorentina v Barceloni SKUPINA H Milan - Galatasaray 2:1 (2:0) STRELCI: Leonardo v 44., Ševčenko v 45. min., Umit v 5. min. d.p. MILAN (3-4-3): Abbiati 7, Co-stacurta 6.5 (38' dp N'Gotty s.v), Ayala 6, Maldini 6, Helveg 5, Albertini 5, Gattuso 6, Ser-ginho 6.5, Leonardo 7 (24' dp Giunti 6), Bierhoff 6, Ševčenko 6.5 (43' dp Ganz, trener: Zac-cheroni 6. GALATASARAV (4-4-1-1): Taffarel 5, Fatih 6 (4' dp Ergun 6), Capone 6.5, Popescu 6.5, Hakan Unsal 5.5, Umit 7, Bruno 5.5 (1 dp Arif 6.5), Suat 6, Ah-met 6, Hagi 5 (1' dp Okan 6), Hakan Sukur 5.5, trener Terim 6.5. SODNIK: Dallas (Škotska) 6.5. RUMENI KARTONI: Leonardo, Serginho, Costacurta, Gattuso in Giunti p er comporta-mento non regolamentare, Umit per simulazione. GLEDALCEV: 37.822. MILAN - Milančani so z dokajšnjo težavo premagali trdoživo ekipo Galatasaraya,-ki je v prvem polčasu igrala zelo slabo. Gostitelji so bili odločno boljši v prvem polčasu, toda povedli so le v predzadnji minuti, in še to po napaki turške obrambe. Gol je dosegel Leonardo. Le nekaj minut kasneje je hitri Ševčenko presenetil obrambo gostov in dal drugi zadetek. Kazalo je, da je moštvo trenerja Zaccheronija dokončno strla odpor gostov, le-ti pa so že v uvodnih minutah z Umitom zmanjšali zaostanke na 1:2. Odtlej so Turki prejeli vajeti igre v svoje roke in Milan je le po zasludi svojega vratarja Abbiati j a ohranil celo kožo in izredno dragoceno zmago. Ostali izid: Hertha Berlin -Chelsea 2:1. Vrstni red: Milan in Hertha Berlin 4, Chelsea in Galatasaray 1. SKUPINA E: Porto - 01ym-piakos 2:0, Real Madrid - Molde 4:1; vrstni red: Porto 6, Real Madrid 4, 01ympiakos 1, Molde 0. SKUPINA F: Glasgow Ran-gers - Bayern 1:1, PSV Eindho-ven - Valencia 1:1; vrstni red: Bayern Miinchen in Valencia 4, Rangers in Eindhoven 1. SKUPINA G: Sparta Praga -.Sparta Moskva 1:1, Bordeaux -Willem 3:2; vrstni red: Sparta Moskva in Bordeaux 4, Sparta prga 2, Willem 0. DANAŠNJI SPORED SKUPINA A Maribor - Bayer Leverkusen MARIBOR - V moštvu Maribora Pivovarne Laško imajo veliko težav. Zaradi hujših poškodb zanesljivo ne bosta igrala Dalibor Filipovič in Marinko Šarkezi, Amir Karič mora počivati zaradi rumenih kartonov, Stipe Balajič pa še ni prebolel gripe. Nad poškodbo toži tudi Muamer Vugdalič. Maribor pričakuje prvo domačo tekmo v Ligi prvakov povsem pripravljen. Stadion v Ljudskem vrtu je v zadnjih treh tednih dobil povsem novo podobo, ki ustreza vsem strogim predpisom Evropske nogometne zveze (UEFA). V obnovo stadiona se je vključila tudi slo- venska vlada, ki je v ta namen prispevala 25 milijonov tolarjev. Bayer 04 iz Leverkusna, ki je prvič po petih letih prevzel prvo mesto v nemški Bundesligi, bo tako danes drugi nasprotnik Maribora Pivovarne Laško v elitni Ligi prvakov. Tekma med Maribor Pivo-i varno Laško in Bayerjem 04 iz Leverkusna bo v sredo, 22. septembra ob 20.45 uri. Glavni sodnik tekme bo W. VVegereef, pomočnika pa Gerhard Vervvoort in Jean-VVillem van Veluvven, vsi iz Nizozemske. Lazio - Dinamo Kijev RIM - Razigrani nogometaši Lazia bi morali drevi osvojiti svojo prvo zmago. Igralci in vodstvo Dinama Kijeva so bili včeraj besni nad sprejemom rimskega kluba. Nihče jih ni pričakal na aerodromu, od letališča do mesta namesto pol ure so rabili uro pa pol, za nameček so morali za trening čakati pred stadionom, ker je bil ta zaprt. Na tiskovni konferenci je spremlejvalec ekipe MihajljCenko označil sprejem Lazia kot veliko sramoto. Verjetni postavil LAZIO (4-4-2): 22 Ballotta, 2 Negro, 13 Nesta, 11 Mihajlovič, 5 Favalli, 20 Stankovič, 25 Al-meyda, 23 Veron, 18 Nedved, 8 Boksic, 10 Mancini (28 Mondi-ni, 6 Sensini, 16 Lombardo, 7 Conceicao, 14 Simeone, 19 An-dersson, 9 Salas). trener: Eriks-son. DINAMO KIJEV (4-4-2): 1 Shovkovskyi, 7 Kaladze, 4 Ho-lovko, 5 Vašuk, 6 Dmytrulin, 3 Guerassimenko, 9 Kossovskyi, 10 Venhlinskyi, 14 Husin, 11 Rebrov, 16 Shatskikh. (12 Ker-nozenko, 23 Radčenko, 25 Ma-medov, 15 lachkin, 18 Kardash, 20 Mikhailenko, 22 Konovalov), trener: Lobanovskyi. SODNIK: Manuel Diaz Vega (Spagna). SKUPINA B Barcelona - Fiorentina BARCELONA - Osrednja tekma vsega današnjega sporeda v tem pokalu bo bržkone tista v Barceloni med domačim moštvom in Fiorentino. Pred današnjim srečanjem je Fiorentini trener izjavil: »Zelo spoštujem Barcelono, ki je izredno močna in homogena ekipa, poleg tega je že več let zelo uspešna na evropski sceni. Tudi Barcelona pa ni nepremagljiva. Pričakujem zelo lepo ina kakovostno tekmo, saj bo na igrišču veliko število pravih šampionov.« Tekmo, ki se bo začela ob 20.45, bo neposredno prenaša C anale 5. SKUPINA C Danes: Borussia Dortmund -Boavista, Rosenborg - Feyee-nord. SKUPINA D Danes: Sturm Grdeč Macnhester United, Croatia -Marseille. Na sliki AP: Bierhoff čestita Ševčenku za drugi zadetek. KOŠARKA / LIGA PRVAKOV ODBOJKA / ZENSKO EP Union Olimpija - Real Madrid Tekma danes v Ljubljani - Pivovarna Laško doma proti Vareseju Italija v polfinalu »Azzurre« prepričljivo boljše od Nizozemk LJUBLJANA - Osrednja tekma današnjega sporeda v ligi prvakov bo gotovo srečanje 1. kola v Ljubljani med domačo ljubljansko Union Olimpijo in madridskim Realom (20.45). Košarkarji Pivovarne Laško pa bodo danes gostili italijanski Varese (18.45). Cilji slovenskih ekip so precej različni, vsekakor pa je za oboje dobro, da nad seboj nimajo bremena izpada iz lige. To še bolj velja za Laščane, ki bodo štartali kot popolni novinci, saj se razen Boštjana Nachbarja in Gregorja Hafnarja še nihče ni preizkusil v najmočnejši konkurenci. Nekaj zmag v domači dvorani bi bil zato zanje lep uspeh, malce večje apetite, čeprav bo kar sedem igralcev šele letos doživelo krst v evropski ligi, pa imajo v Unionu Olimpiji. Direktor kluba Radovan Lorbek in trener Zmago Sagadin sta na novinarski konferenci v prostorih Pivovarne Union menila, da bi bila uvrstitev v osmino finala, torej med 16 najboljših, realen cilj, za kaj več pa bo'treba imeti v tistih trenutkih srečo, tako z nasprotniki kot z zdravstvenim stanjem ekipe. Glede na videno v pripravljalnih tekmah, katerih sicer ni bilo toliko, kolikor so si jih želeli v klubu, so takšni cilji upravičeni, za nekatere so celo prenizki. Ekipa, ki je v primerjavi z lansko zelo spremenjena - prišli so Bečirovič, Zadravec, Milič, Jasike-vičius in Kovačič, se je namreč izredno hitro privadila na nov, hitrejši način igranja, ki bo s prihodom novih pravil (24 sekund za napad, bonus pri 5. osebni napaki, osem sekund za prehod na nasprotno polovico) zagotovo pospešil razvoj evropske košarke. Ljubljančani imajo pod vprašajem le Primoža Brezca (poškodba očesa), medtem ko bo Jure Zdovc, ki je imel težave z mišico na nogi, do tekme nared. Tako se je Sagadin že odločil za devet igralcev, ki so Jasikevičius, Milačič, Bečirovič, Zdovc, Milič, Golemac, Zadravec, Kotnik in Kovačič. Tekmo bosta sodila Italijan Gennaro Colucci in Litvanec Kestutis Pilipau-skas, komisar FIBA pa bo Avstrijec VValther Kaszelik. POKAL SAPORTA Pecs - Kinder 61:93 (37:46) PECS - Bolonjski Kinder je včeraj v 1. kolu košarkarskega pokala Saporta na Madžarskem visoko preamgal domačo ekipo Pecsa z več kot 30 točkami. V prvem polčasu je zelo dobro igral Danilovič (17 točk), v drugem pa Stomberg (18). Italija - Nizozemska 3:1 (25:17, 22:25,25:19,25:17) ITALIJA: Gioli, Rinieri 17, Togut 18, Leggeri 7, Caccia-tori, Bertini 22, Galastri 7, Beccaria, Lo Bianco, Braga-glia (libero), Paggi, Piccinini, trener Frigoni. NIZOZEMSKA: Fokkens 1, Huurman 3, Orsel, Ma-chovcak, Leenstra 9, Stae-lens 20, Sanders 1, Laferink 17, Fledderus, Visser 8, Koopman (libero), Staal, trener: Mathieu. SODNIKA: Prodanovič (Hrvaška) in Fezer (Nemčija). GLEDALCEV: 2.300. Servis: Italija 8:3; Nizozemska 10:2. Napad: Italija 50%, Nizozemska 39%. RIM - Z včerajšnjo zasluženo zmago proti Nizozemski se je Italija uvrstila v polfinale. Kot v uvodni tekmi proti Romuniji so tudi včeraj »azzurre« prepustile en set požrtvovalnim Nizozemkam, ki pa niso mogle ničesar, da bi lahko ogrozile zmago Frigonijevih varovank. Po tekmi pa se je zvezni trener Frigoni kar jezil na Ri-nierijevo, ki je v napadu preveč grešila. Sama Rinierijeva je priznala: »Ne vem, kaj mi je. na treningu gre vse v najboljšem redu, na tekmah pa ... Sicer pa ni pomembno, da jaz igram dobro, pomembno je predvsem, da smo zmagale.« Tekmo si je ogledal tudi bivši trener reprezentance Velasco, ki je dejal: »Ekipa je v vzponu. Dekleta so še zelo mlada in v športu ženske dozorijo kasneje. Gotovo se bodo še zelo izboljšale.« SKUPINA A. Izida: Italija - Nizozemska 3:1, Rusija -Romunija 3:0 (25:17, 25:18, 25:20); vrstni red: Rusija in Italija 4, Romunija in Nizozemska 0; danes: Rusija - Italija (15.30), Nizozemska - Romunija (18.00). SKUPINA B. Izida: Hrvaška - Poljska 3:0 (26:24, 26:24, 25:23), Bolgarija -Nemčija 3:1; vrstni red: Hrvaška 4, Nemčija in Bolgarija 2, Poljska 0; danes: Poljska -Bolgarija (18.00); Nemčija -Hrvaška (20.30). _____ŠZ JADRAN / OBČNI ZBOR_ Edi Sosič novi predsednik Začrtali smernice za bodoče delovanje SZ Jadran kot združenje širšega košarkarskega sistema ima lahko samo občni zbor posebne vrste: nekakšno sintezo drugih majhnih občnih zborov matičnih društev. Naravno je, da se udeležba na takem sestanku skrči na delegate društev, ki združenje sestavljajo. Na Opčinah se jih je v ponedeljek zvečer zbralo primemo število. Košarkarji so nato dopolnili mesta in mala dvorana je bila skoraj polna. Občni zbor je bil le formalnost, ki jo predvidevajo zakoniki in notranja pravila. V svojem poročilu je predsednik Stojan Kafol omenil predvsem bodočnost prve postave, ki je stopila na pot pomladitve. Zahvalil se je tudi igralcem, ki so zapustili ekipo in trenerju VValterju Vatovcu. Za novo sezono, ki je v glavnih obrisih že začrtana, je Kafol omenil tudi težave, ki jih ima SZ* Jadran z vadbenimi prostori in z igriščem za uradne tekme. Kljub svojemu ustroju tudi SZ Jadran pestijo težave pri nabiranju novih odbor-niskih moči. Glede materialne podlage za delovanje je Kafol s hvaležnostjo podčrtal bistveno pomoč Nove Tržaške kreditne banke in podjetja Eurosava, ki sta glavna pokrovitelja združene košarkarske ekipe. Občni zbor so pozdravili predstavniki Eurosave, ZSSDI in KK Bor, pomemben pa je bil poseg trenerja Petra Brumna, ki se je k Jadranu vrnil po dolgih letih. Brumen je povedal, da se pri nas zelo dobro poCuti. Njegova prva izkušnja pri Jadranu je bila povezana na generacijo izrednih talentov. Njegovo delo in trenerjev, ki so mu sledili, je botrovalo najprej razvitju trenerskega kadra oziroma možnosti, da se znanje prenaša na mlade. Za novo sezono Brumen ni zagotovil rezultatov, obvezal pa se je za delav- nost in požrtvovalnost. Trener je strnil svojo misel z besedami »Fantje bodo morali igrati košarko, ne pa delati košarko«. Zborovanje je tudi izluščilo nov odbor: nov predsednik je res Cisto nov. Edi Sosič nima v svoji karieri Se odbor-niskih mest. Košarkarske izkušnje ima samo kot igralec, najprej pri Poletu in pri drugih domačih moštvih. V odbor so bili izvoljeni Se Ivan Gej (podpredsednik), Marko Ban (tajnik), Mira Štor (blagajničarka), Denis Salvi (gospodar), Stojan Kafol, Raimondo Carli, Valter Sossi in Aljoša TerCon. Matična društva bodo predstavljali: Bruno Kneipp (Bor), Boris Salvi (Breg), Karlo Ferfolja (Polet), Adriano Kovačič (Cicibona), Livio Semolič (Dom), Niko Pertot (Sokol) in Livio Semec (Kontovel). Nadzorniki bodo: Peter Žerjal, Adriano Sossi in Paolo Vidoni. (dk) NOGOMET Drevi turnir v Doberdobu V Doberdobu bo drevi 3. memorial K. in E. Gergolet ter G. Uhan v organizaciji SZ Mladost. Na drevišnjem troboju bodo nastopile poleg domače Mladosti Se ekipi Ronchija in Poggia. Vsaka tekma bo trajala po 45 minut, igralo pa se bo po sistemu vsak proti vsakemu. Spored pa bo naslednji: ob 20. uri Ronchi - Poggio, sledi Mladost - poraženec prve tekme, sledi Mladost - zmagovalec prve tekme. Po končanem troboju bo na sporedu nagrajevanje. Glede na odličen start Mladosti v prvenstvu in dr e višnje zanimive nogometne predstave je pričakovati, da se bo turnirja udeležilo tudi lepo Število gledalcev. KOTALKANJE / PLESNI PARI M. Negiini v Francijo Nastopal bo na mednarodnem tekmovanju Slovenski kotalkar Mau-ro Negrini (letnik 1987), ki nastopa za društvo Nevv Hopes iz Turjaka, bo v francoskem kraju Hettan-ge Grand blizu Metza od 30. t.m. do 2. oktobra nastopal na mednarodnem tekmovanju v plesnih parih v kategoriji naraščajnikov (za sedaj je ta kategorija na EP le eksperimentalna). Nastopil bo v paru z Amando Vrech. Negrini se je na italijanskem prvenstvu v Bologni uvrstil na 4. mesto. Mauro, ki obiskuje slovensko šolo na Porseku, je zaCel kotalkati pri osmih letih pri Pierisu, leto kasneje pa je prestopil k turjaškemu klubu. Na sliki: Mauro Negrini z Amando Vrech. VOZNI RED VLAKOV VELJAVEN OD 30. MAJA 1999 DO 25. SEPTEMBRA 1999 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA 4.46 5.33 5.56 6.18 6.58 7.18 7.50 8.58 10.22 10.58 11.58 12.33 12.58 13.58 1424 14.58 15.58 16.17 16.58 1728 17.58 18.58 19.34 19.45 2022 21.37 22.30 (R) (IR) (IC) (ES) (R) (E) (IC) (IR) (IR) (IR) (IR) (IC) (R) (IR) (R) (IR) (IR) (IC) (IR) (R) (E) (R) (E) (R) (E) (E) (R) Tržič (5.10), Portogruaro (5.52), Mestre (6.54), Benetke (7.05). Tržič (5.57), Portogruaro (6.39), Mestre (7.30), Benetke (7.41) Tržič (6.20), Portogruaro (6.59), Mestre (7.39)na-daljuje v Milano Tržič (6.40), Portogruaro (7.15), Mestre (8.08), Benetke (8.19), nadaljuje v Rim. Tržič (7.23), Portogruaro (8.19) Tržič (7.43), Portogruaro (8.27), Mestre (9.09), Benetke (9.18). Tržič (8.14), Portogruaro (8.53), Mestre (9.33), nadaljuje v Rim in Salerno. Tržič (9.22), Portogruaro (10.02), Mestre (10.49), Benetke (10.59). Tržič (10.58), Portogruaro (12.02), Mestre (12.49), Benetke (12.59).-™. Tržič (11.22), Portogruaro (12.02), Mestre (12.49), Benete (12.59) -a. Tržič ( Benet! Tržič ( Benet! vomo. Tržič (13.22), Portogruaro (14.02), Mestre (14.49), Benetke (14.59. Tržič (14.22),^Portogiuaro (15.02), Mestre (15.49), Tržič (14.54), Portogruaro (15.54) -n. Tržič (15.22), Portogmaro (16.02), Mestre (16.49), Benetke (16.59). Tržič (16.22), Portogmaro (17.02), Mestre (17.49), Tržič (16.41), Portogmaro (17.20), Mestre (17.59), nadaljuje do Rima. Tržič (17.22), Portogmaro (18.02), Mestre (18.49), Benete (18.59). Tržič (17.57), Cervinjan (18.07), nadaljuje do Vidma, Pontebbe - ™. Tržič (18.22),^Portogruaro (19.05), Mestre (19.49), Tržič ji 9.23),^Portogruaro (20.13), Mestre (21.14), i (12.22), Portogmaro (13.02), Mestre (13.49), 5 (12.57), Portogmaro (13.36), Mestre (14.17), ete (14.27), nadaljuje v Milano, Genovo in Li- Tržič (19.59), Portogmaro (20.42), Mestre (21.26), Benete (21.35), nadaljuje v Lecce preko Ferrare. Riminija - ni na poti v Bologno. Tržič (20.15), Portogmaro (21.14)- ™. Tržič (20.46), Portogmaro (21.24), Mestre (22.04), nadaljuje v Milano, Ženeve. Tržič (22.01), Portogmaro (22.45), Mestre (23.26), nadaljuje v Rim, Napoli. Tržič (22.56), Portogmaro (23.47). 2.18 625 6.57 7.30 7.51 &34 8.50 9.20 9.31 10.49 11.12 11.58 13.49 14.49 1620 16.29 17.07 17.49 18.49 19.49 20.49 21.54 2223 2320 23.34 0.38 (IR) (R) (D) (E) (R) (R) (E) (R) (E) (IR) (IR) (E) (IR) (IR) (D) (IC) (IC) (IR) (IR) (IR) (IR) (IC) (IC) (E) (ES) (R) SMER Benetke (0.05), Mestre (0.16), Portogmaro (1.12), Tržič (1.55). Portogmaro (5.04), Tržič (6.02) -1,1. Portogmaro (5.36), Tržič (6.30) -n. Iz Neaplja in Rima v Mestre (5.40), Portogmaro (6.20), Portogruaro (6.43), Tržič (7.26) -n. Iz Pontebbe in Vidma v Cervinjan (7.55), Tržič (8.09) -1,1. iz Ženeve v Mestre (7.04), Portogmaro (7.48), Tržič (8.27). Portogmaro (7.56), Tržič (8.54) - ™|,>. iz Lecceja v Benetke (7.28), Mestre (7.40), Portogruaro (8.23), Tržič (9.07). Benetke J8.50), Mestre (9.01), Portogmaro (9.44), Tržič Benetke (8.50), Mestre (9.01), Portogmaro (9.44), Tržič Benete (9.50), Mestre (10.01), Portogmaro (10.38), Tržič (11.35) . Benetke (11.50), Mestre (12.01), Portogruaro (12.44), Tržič (13.27). Benetke (12.50), Mestre (13.01), Portogruaro (13.44), Tržič (14.27). Benetke (14.22), Mestre (14.33), Portogruaro (15.16), Tržič (15.58). Iz Salerna in Rima v Mestre (14.45), Portogmaro (15.26), Tržič (16.06). Iz Milana v Benetke (15.14), Mestre (15.26), Portogmaro (16.04), Tržič (16.44). Benetke (15.50), Mestre (16.01), Portogruaro (16.44), Tržič (17.27). Benetke (16.50), Mestre (17.01), Portogruaro (17.44), Tržič (18.27). Benetke (17.50), Mestre (18.01), Portogruaro (18.44), Tržič (19.27). Benetke (18.50), Mestre (19.01), Portogruaro (19.44), Tržič (20.27). Iz Milana v Mestre (20.12), Portogruaro (20.51), Tržič (21.31). Iz Rima v Mestre (20.40), Portogruaro (21.20), Tržič (22.00). Benetke |21.22), Mestre (21.33), Portogruaro (22.11), Iz Rima v Benetke (21.45), Mestre (21.57), Portogmaro (22.36) , Tržič (23.11). Benetke (22.20), Mestre (22.33), Portogruaro (23.34), Tržič (0.16). Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA jVRSTA SMER 5.13 (D) Tržič (5.38), Gorica (6.01), Videm (6.32) - ™. 6.41 (BUS) Gorica (5.15), Tržič (5:52)-i*"51. 5.40 (R) Tržič (6.09), Gorica (6.34), Videm (7.11)-1,1 nadaljuje za Satile. 6.41 (D) Videm (521), Gorica (5.52), Tržič (6.15) -'™. 6.10 (D) Tržič (6.34), Gorica (6.56), Videm (7.28) -1,1 nadaljuje za Benetke. 724 (R) Videm (5.57), Gorica (6.31), Tržič (6.56) - '*t 6.40 (R) Tržič (7.09), Gorica (7.34), Videm (8.10) - 'i. 7.44 (D) Videm (6.36), Gorica (7.00), Tržič (7.21 j-1*1 iz Sadla. 7.13 (IR) Tržič (7.37), Gorica (7.57), Videm (8.21). 828 (R) Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.59) - '*! 8.06 (R) Tržič (8.36), Gorica (9.01), Videm (9.36) - (**> nadaljuje za 8.34 (R) Videm (7.27), Tržič (8.09) -w iz Pontebbe preko Cervinjana 8.13 Benetke. 8.38 (R) Videm (7.10), Gorica (7.45), Tržič (8.09) - '**! (D) Tržič (8.40), Gorica (9.03), Videm (9.33) -1*>. 8.43 (D) Videm (7.36), Gorica (8.00), Tržič (8.21) -'™ iz Sadla. 9.13 (IR) Tržič (9.37), Gorica (9.57), Videm (10.21) nadaljuje za Benetke. 9.13 (R) Videm (7.45), Gorica (8.19), Tržič (8.44) - '*t 10.06 (R) Tržič (10.35), Gorica (10.59), Videm (11.35) - 9.48 (IR) Videm (8.41), Gorica (9.05), Tržič (9.26) e Benetk. 11.13 (IR) Tržič (11.37), Gorica (11.57), Videm (12.21) nadaljuje za Benetke. 10.39 (D) Videm (923), Gorica (9.52), Tržič (10.14) -'*l iz Benetk, iz Tržiča v 11.40 (R) Tržič (12.09), Gorica (12.33), Videm (13.08)-™. Trst pelje samo ob sobotah. 12.06 (R) Tržič (12.35), Gorica (13.00), Videm (13.37) =■ >**1. 11.38 (R) Videm (10.10), Gorica (10.44), Tržič (11.09) - <**>. 12.13 (R) Tržič (12.40), Gorica (13.03), Videm (13.32) -111 nadaljuje za Be- 12.34 (IR) Videm (11.27), Gorica (11.51), Tržič (12.12) iz Benetk. 12.40 netke. 13.38 (R) Videm (12.10), Gorica (12.44), Tržič (13.09) - '**! (R) Tržič (13.09), Gorica (13.34), Videm (14.11) -™1. 13.42 (D) Videm (12.23), Gorica (12.54), Tržič (13.17) - <*>. 13.13 (IR) Tržič (13.37), Gorica (13.57), Videm (14.21) nadaljuje za Benetke. 14.23 (R) Videm (12.46), Gorica (1325), Tržič (13.51) -mm. 13.23 (R) Tržič (13.52), Gorica (14.17), Videm (14.54) -1*'. ' 14.34 (IR) Videm (13.27), Gorica (13.51), Tržič (14.12) iz Benetk. 14.06 (R) Tržič (14.35), Gorica (15.00), Videm (15.36) 15.13 (R) Videm (13.41), Gorica (14.18), Tržič (14.45) - '*"41. 14.13 (D) Tržič (14.38), Gorica (15.00), Videm (15.30)-'*! 15.41 (R) Videm (14.13), Gorica (14.48), Tržič (15.12) - '**! 14.35 (R) Tržič (15.04), Gorica (15.29), Videm (16.06)-'™. 15.45 (D) Videm (14.26), Gorica (14.57), Tržič (15.20) - '™t 15.13 (IR) Tržič (15.37), Gorica (15.57), Videm (16.21) nadaljuje za Benetke. 15.46 (R) Videm (14.13), Gorica (14.51), Tržič (15.15) - '*l|5>. 16.06 (R) Tržič (16.35), Gorica (17.00), Videm (17.36) - '**'. 16.34 (IR) Videm (15.27), Gorica (15.51), Tržič (16.12) e Benetk. 16.10 (D) Tržič (16.35), Gorica (16.58), Videm (17.28)-'*l"l',t 17.39 (R) Videm (16.23), Gorica (16.51), Tržič (17.14) - '*> iz Benetk. 16.38 (R) Tržič (17.10), Gorica (17.36), Videm (18.15) -'*! 17.40 (R) Videm (16.12), Gorica (16.46), Tržič (17.11) - '**! - 17.13 (IR) Tržič (17.37), Gorica (17.57), Videm (18.21) nadaljuje za Benetke. 18.21 (R) Videm (16.48), Gorica (17.25), Tržič (17.52) - '*1 17.28 (R) Tržič (17.54), Videm (18.40) -‘*1 preko Cervinjana do Pontebbe. 18.34 (IR) Videm (17.27), Gorica (17.51), Tržič (18.12) iz Benetk. 17.40 (R) Tržič (18.09), Gorica (18.33), Videm (19.09) -1,1 nadaljuje za Be- 1921 (R) Videm (17.49), Gorica (18.26), Tržič (18.54) - '*! 18.06 (R) Tržič (18.35), Gorica (19.00), Videm (19.36)-1**1 nadaljuje za Co-negliano. 19.42 20.28 (D) (R) Videm (18.23), Gorica (18.54), Tržič (19.17) - ‘6! Videm (18.55), Gorica (19.32), Tržič (19.59) - '***! 18.13 (D) Tržič (18.38), Gorica (19.01), Videm (19.29) - '*'nadaljuje za Co- 20.24 (R) Videm (18.56), Gorica (19.31), Tržič (19.57)-l*"31 iz Benetk. negliano. 20.34 (IR) Videm (19.27), Gorica (19.51), Tržič (20.12) iz Benetk. 18.40 (R) Tržič (19.09), Gorica (19.34), Videm (20! 1) -'*"™. 21.45 (D) Videm (2027), Gorica (20.58), Tržič (21.21)-1**1 iz Benetk. 19.13 (IR) Tržič (19.37), Gorica (19.57), Videm (20.21) nadaljuje za Benetke. 22.04 (D) Videm (20.40), Gorica (21.15), Tržič (21.37). 20.10 (D) Tržič (20.37), Gorica (21.00), Videm (21.29). 22.34 (IR) Videm (21.27), Gorica (21.51), Tržič (22.12) iz Benetk. 21.13 (IR) Tržič (21.37), Gorica (21.57), Videm (22.21) nadaljuje za Benetke. 0.56 (R) Videm (23.27), Gorica (0.02), Tržič (0.27) iz Benetk. Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI - m _ URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.07 (E) iz Ženeve, preko Benetk v Ljubljano in Zagreb do Vinkovcev 6.50 (E) prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane in nadaljuje do Benetk 12.09 (E) Ljubljana, Zagreb, Budimpešta, prihaja iz Benetk 9.42 (E) prihaja iz Ljubljane - '*’ (ne vozi 25.6.) 16.52 (E) Ljubljana - '*' (ne vozi 25.6.) 17.20 (E) prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane nadaljuje do Benetk 23.39 (E) Ljubljana, Zagreb, Budimpešta, prihaja iz Benetk 20.02 (E) prihaja iz Vinkovcev, Zagreba preko Ljubljane do Benetk in nadaljuje do Ženeve IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R - Deželni vlak ES - Eurostar Italia bus - nadomestni avtobus 131 - vozi ob delavnikih, ne vozi v predprazničnih dneh. 1,1 - vozi do 3.7. in od 6.9. 151 - vozi od 5.7. do 4.9. 161 - vozi ob delavnikih samo do 3.7. in od 6.9., ne vozi ob sobotah. <*1 - ne vozi ob nedeljah in praznikih. I**1 - vozi samo ob nedeljah in praznikih. I*”1 - vozi samo ob predprazničnih dneh. 1,1 - ne vozi ob sobotah. |z| - vozi ob sobotah in praznikih. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA __________FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA_________________ TRST SSG - Kulturni dom Dosedanji abonenti lahko potrdijo svoj sedež, novi lahko vpišejo abonma za sezono 1999-2000 do 30. septembra pri blagajni Kulturnega doma od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure (Ul. Pe-tronio 4). Za informacije tel.: 040.362542. Gledališče La Contrada V teku je vpisovanje abonmajev za sezono 1999/2000 in sicer pri raznih podjetjih, krožkih, združenjih, sindikatih, šolah, pri UTA-TU in seveda v gledališču Cristallo. Informacije na telefonsko št. 040.390613. GORICA SSG - Kulturni dom Dosedanji abonenti lahko potrdijo svoj sedež, novi lahko vpišejo abonma za sezono 1999-2000 do 30. septembra pri blagajni Kulturnega doma od ponedeljka do petka od 9. do 13. ter od 16. do 18. ure (Ul. Brass 20). Za informacije tel.: 0481.33288. Kulturni center Lojze Bratuž V nedeljo, 26. septembra ob 19.30 ponovitev komedije »Sladke šibkosti žena« v režiji Dušana Mlakarja. Avtor predstave Rene Clair. _____________________SLOVENIJA_______________________ SEŽANA Kulturni center »Srečka Kosovela« Danes, 22. septembra ob 17.00 »Vzemite življenje kot igro in svet kot igrišče«- predstavijo se sežanski skavti. LJUBLJANA MGL Danes, 22. septembra ob 19.30 bo predpremiera »SonCne pege«, ob 22.00 predstava »Od jutri do včeraj«. Jutri, 23. septembra ob 19.30 bo premiera »SonCne pege«, ponovitve: petek, soboto, torek in Četrtek ob 19.30. V sredo, 29. septembra ob 19.30 predstava »Policija, d.d.«. Ob 22.00 bo predstava »Primer Ronalcf Akkerman. V četrtek, 30. septembra ob 22.00 uri bo predstava »Od jutri do vCeraj«. NOVA GORICA Kulturni dom Do 24. septembra je možen vpis abonmajev PDG za sezono 1999/2000. Urnik blagajne: vsak delavnik od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00, ob sobotah od 10.00 do 13.00. V torek, 28. septembra ob 20.30 bo PDG podalo delo, David Hare: »Vprašajte Amy«. Ponovitve: v sredo, 29. in v Četrtek, 30. septembra ob 20.30. 5. oktobra ob 11.00 v koprodukciji PDG in PPF bo premiera dela »Ostržek«. KONTRADA V KANALU Zaradi velikega zanimanja bo v izvedbi PDG iz Nove Gorice, dodatna predstava v soboto, 25. septembra ob 20.00. A. B. Ruzante »Muhca«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da je v teku potrditev in nakup novih abonmajev za jesensko simfonično sezono in sicer pri blagajni gledališča od 9.00 do 12.00 in od 18.00 do 21.00. V petek, 24. ob 20.30 in v nedeljo, 26. septembra ob 18.00 bo na sporedu koncert pod vodstvom M. Gustav Kuhn - solista Amanda Halgrim-son in Andreas Schmidt. Evangeličansko-luteranska cerkev Jutri, 23. septembra ob 20.30 bosta nastopila Ja-copo Francini - violončelo in Roberto Turrin -klavir. V ponedeljek, 27. septembra ob 20.30 bo nastopil kvartet Agora. Alessia Zucca - klavir, (Em-manuele Baldini - l" violina, Simona Cavuoto -II violina), Thomas Cavuoto - viola, Marco Feri - violončelo. V sredo, 29. septembra ob 20.30 bosta nastopila Dasha Dubrovina - violina in Yuri Smirnov -klavir. V četrtek, 30. septembra ob 20.30 bo nastopil trio Renard. Daniele Berdini - saksofon, Danilo Rossi - viola, Marina Cavana - klavir. Katedrala sv. Justa Glasbeni september -orgelski in pevski koncerti V nedeljo, 26. septembra ob 18.00 nastopa organist Mario Perestegi. V ponedeljek, 27. septembra ob 20.30 nastopa organist Peter Bannister. ŠTIVAN Stara cerkev »Note Timave« V ponedeljek, 27. septembra ob 21.00 nastop skupine »Accademia di S. Rocco« iz Benetk. V petek, 1. oktobra ob 21.00 nastop dveh kitaristov »Adriano del Sal« in »Marco De Biasi«. V ponedeljek, 4. oktobra ob 21.00 »Petite Messe Solennelle« (G. Rossini). ______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Casino Park V petek, 24. septembra s pričetkom ob 22.30 bo v Hit Casino Park koncert znane itlijanske pevke trikratne zmagovalke sanremskega festivala Ive Zanicchi. Casino Perla Jutri, 23. septembra s pričetkom ob 22.30 bo nastopil v HIT Casino Perla italijanski imitator Gi-gi Vagliani. V torek, 28. septembra s pričetkom ob 22.30 bo v Captain Hook’s club v HIT Hotel Casino Perla večer kubanske glasbe z odlično pevko iz Havane Maria del Carmen ob spremljavi skupine »Y su son cubano«. V Četrtek, 30. septembra s pričetkom ob 22.30 bo nastopil v HIT Hotel Casino Perla italijanski pevec Riccardo Fogli, nekdanji član skupine »I Pooh«. PIRAN Gledališče Tartini V soboto, 25. septembra ob 20.00, multimedijski projekt - predstavitev avtorske glasbe Aleša Le-nassija in treh videospotov z nove zgoščenke Anticlaustro. KOPER FOLKHISTRIA ’99 V pokrajinskem muzeju (Kidričeva 19) bo jutri, 23. septembra ob 20.30, koncert z naslovom »Istrsko ljudsko izročilo v klasični glasbi«. Izvajalci: An der Drau Consort, Silvia Di Marino -baroCna prečna flavta, Massimo Favento - violončelo in Valentina Longo - Čembalo. V petek, 24. septembra ob 20.00 v Vrtu Skupnosti Italijanov (Ul. OF 10) koncert (novi trendi) -Tamara Obrovac Transhistria ensemble. (V primeru slabega vremena bo nastop v koprskem gledališču v Verdijevi ulici 3). V soboto, 25. septembra ob 10.00, »Folkhistria: Godci prihajajo!« - Glasba napevi in plesi iz Istre. Pristaniška ulica nasproti mestne tržnice (osrednje prizorišče), trgi in ulice ob obali (ulične predstave). LJUBLJANA Cankarjev dom V petek, 24. septembra ob 20.00, v okviru Kogojevih dnevov ’99, - Simfoniki RTV Slovenije -Anton Nanut - dirigent, Silvia Markoviči - violina, Irena Baar - sopran. Program: Golob, Hača-turjan, Mahler. SNG Opera in balet Danes, 22. septembra ob 11.00 Bedrich Smetana »Prodana nevesta«. V soboto, 25. septembra ob 19.30 Nikolaj Rim-ski-Korsakov »Nesmrtni KašCej« in Igor Stravinski »Ognjena ptica«. V torek, 28. septembra ob 11.00 zaključena predstava, Nikolaj Rimski-Korsakov »Nesmrtni KaSCej«. V sredo, 29. septembra ob 11.00 zaključena predstava Igor Stravinski »Ognjena ptica«. Muzej novejše zgodovine V sredo, 6. oktobra bo prvi koncert iz cikla večeri komorne glasbe na katerem bodo nastopili: Črtomir Siskovič - 1. violina, Romeo Drucker - 2. violina, Aleksandar MiloSev - viola in MiloS Mlejnik - violončelo. Gost večera: Giovanni Pic-ciati - klarinet, Italija. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivša konjušnica miramarskega gradu: do 7. januarja 2000 je odprta razstava Vzhodni kristjani. Ogledati si jo je mogoče vsak dan od 9. do 19. ure (blagajna zapira ob 18. uri). Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Postna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: Postni efekti »Impresionizem in postimpresionizem - v svetu umetnosti«. Razstava odprta vsak dan razen ob praznikih-od 8.30 do 19.00. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): VeC kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. PalaCa Costanzi: razstava Pravoslavni v Trstu: Grki in Srbi v zgodovini Trsta. Razstava bo odprta do 24. oktobra. Urnik ogleda od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Muzej Sartorio: do 7. novembra bo odprta razstava »Družina Sartorio: umetnost darovanja«. Razen ob ponedeljkih je razstava odprta vsak dan in sicer od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00. Ljudska knjižnica (Ul. del Teatro Romano 7): v okviru razstave »Vzhodni kristjani« je ljudska knjižnica odprla razstavo z naslovom » Diony-sios Therianos: Moderni Grk v Trstu 18. stoletja«. Razstava bo odprta do 15. oktobra vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 16.30 do 19.30. V občinski galeriji (Trg zedinjene Italije 4) je do 26. septembra na ogled fotografska razstava »Trst: tisoč obličij mesta - Informacija in znanost«. Urnik ogleda: vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Tržaški fotografski krožek (Ul. Zovenzoni 4): 25. septembra bo ob 18. uri otvoritev fotografske razstave Marka Jarca z naslovom »Na bregu Ljubljanice«. Razstava bo odprta do 2. oktobra in sicer v tednu od 18.00 do 20.00 ob nedeljah pa od 10.00 do 13.00. ZuristiCna ustanova Trst (Ul. San Nicolo, 20): na ogled razstava Elisabette Broussard. Razstava bo odprta do 25. septembra in sicer od ponedeljka do petka od 9.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 13.00, ob nedeljah in praznikih zaprto. V galeriji Tergesteo razstavlja do 24. septembra, svoje Crnobele fotografije, na temo ladje A. Ve-spucci, Paolo Tanče. Razstava bo na ogled do 24. septembra. PalaCa Venier dei Leoni, (Dorsoduro 701): zbirka Peggy Guggenheim odprta do 12. decembra vsak dan, razen ob torkih, od 11.00 do 18.00. SKEDENJ Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure. TRNOVCA Umetnostna galerija Skerk: do 17. oktobra bo na ogled razstava grafik in eksponatov v mešani tehniki, z naslovom »Ikone za prehod« slikarja Giuseppe Zigaina. Urnik obiskov: ob petkih od 16.00 do 19.00; ob sobotah od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00; ob nedeljah od 10.00 do 13.00. MILJE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. GORICA Na gradu je odprta razstava grafičnih del Francisca Goye iz ciklusa Grozote vojne. Ogled je možen vsak dan med 9.30 in 13. uro ter med 15.00 in 19.30. V pokrajinskih muzejih na gradu je do 24. oktobra na ogled razstava Osem milijonov razglednic, na kateri je na ogled zbirka 400 razglednic in dopisnic, ki prikazujejo Benita Mussolinija. Razen ob ponedeljkih je razstava odprta vsak dan od 10. do 19. ure. V galeriji kulturnega doma v Gorici: od 25. septembra do 15. oktobra bo skupinska razstava fotografov iz Livorna in »Pogledi v Cmobelo«. Urnik: ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Kulturni center Lojze Bratuž: v petek, 24. septembra ob 18.00 otvoritev razstave slikarja Roberta Faganela. Odprta bo do 31. oktobra in sicer od ponedeljka do sobote od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 13.00. VENETO VERONA PalaCa Forti, (UL A. Forti 1): do 15. januarja 2000 na razstavi Kandinskij, Chagall, Malevic. Možnost ogleda vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 19.00. Muzej Castelvecchio, (Korzo Castelvecchio 2): do 19. decembra bo na razstavi Alessandro Tur-chi. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 19.00. TREVISO Carraresijeva hiša, (Ul. Palestro 33-35): do 9. januarja 2000 razstava od Cezanneja do Mon-driana. Urnik: ob torkih, sredah in Četrtkih od 9.00 do 19.30, ob petkih, sobotah in nedeljah od 9.00 do 22.00, ob ponedeljkih zaprto. SLOVENIJA NOVA GORICA V Poslovnem centru HIT-a (Delpinova ul. 7a) odprta razstava grafik »Sprehod skozi tehnike ilustracije« italijanskega umetnika Pietra Ricca iz Sicilije. Razstava bo odprta vse do 12. oktobra 1999 vsak dan od 10. do 19. ure. PORTOROŽ V Beli dvorani Avditorija razstavlja Konrad Peternelj. Urnik ogleda od 9. do 12. ure ob delavnikih in v času večernih predstav. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16. ure, za najavljene skupine je obisk možen tudi izven urnika. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. BENETKE PalaCa Grassi: do 9. januarja 2000 odprta razstava »Renesansa v Benetkah«. Ogled možen vsak dan razen 24., 25. in 31. decembra ter 1. januarja 2000, od 10.00 do 19.00. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so Se naslednje zbirke: lapida- rij, galerija Starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. mre. Za najavljene skupine tudi izven urnika. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. . MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Tivolski grad - Galerija Tivoli: do 30. septembra je na ogled »23. mednarodni grafični bienale«. Urnik od torka do sobote od 10.00 do 19.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure. VRSNO Rojstna hiša Simona Gregorčiča: obisk je možen kadarkoli. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 ® RAI 1 6.00 6.30 6.40 9.55 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 16.05 17.45 18.00 18.10 18.35 19.25 20.00 20.35 20.50 22.35 22.40 0.00 Euronevvs Dnevnik - Vreme Aktualna jutranja oddaja Poletna Unomattina (vodita Paola Saluzzi in Fi-lippo Gaudenzi), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, po-regled tiska Film: Piti micidiale del maschio (krim., VB ’67, i. Richard Johnson) Dnevnik Nan.: Remington Steele (i. Pierce Brosnan) Vreme in dnevnik Nan.: Matlock (i. Andy Griffith) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: II ladrone (dram., It.-Fr. ’80, i. Enrico Mon-tesano, Edvvige Fenech) Mladinski variete: Počitniški Solietico (vodita Mauro Serio in Irene Fer-ri), vmes risanke, nan. Skrivnostni svet Alexa Mačka Danes v parlamentu, 17.55 aktualnosti pred dnevnikom Tg Dnevnik Aktualna kronika: Prima Kviz: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik Kviz: La zingara TV film: Prigionieri di un incubo - The Colony (thriller, ZDA '95, i. John Ritter, Mary P. Keller) Dnevnik Aktualna odd. : Fratelli d' Italia - Riccardo Muti, življenje v glasbi (vodi Enzo Biagi) Nočni dnevnik, pregled tiska, zapisnik RAI 2 7.00 7.45 10.15 12.05 13.00 13.30 14.05 18.10 18.20 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 23.00 23.55 0.00 0.55 Nan.: Tarzan, Varjete za najmlajSe Nan.: Markuš Merthin Aktualno: Svet v barvah Tg2 - Medicina 33 Dnevnik in vreme Nan.: Nas prijatelj Charly Dnevnik Sereno variabile, 13.30 risanke Nan.: Friends, 14.30 Bal-dini in Simoni, 15.05 Primer za dva, 16.15 Law & Order (i. Jerry Orbach), 17.10 Na mejah Arizone, vmes (16.30, 17.30) kratka poročila Vreme, dnevnik Šport Sereno variabile Nan.: Dva policaja v Palm Beachu Variete: Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick Izbor oddaje o skrivnostnih pojavih «Misteri» Izžrebanje lota Dnevnik, Neon knjige, V parlamentu, vreme TV film: Ai confini del mondo (krim., Avstral. '95, P. Mercurio) dk RAI 3 6.00 8.30 10.00 10.25 12.00 12.30 14.00 15.00 15.50 17.30 18.00 18.05 19.00 20.15 20.30 20.50 22.35 23.00 0.30 1.10 -6.30-7.00-7.30-8.00 dnevnik Aktualno: II grillo, Me-dia/Mente, Amor-Roma Dok.: Geo magazine Film: Lama alla gola (krim., ZDA '58, i. James Mason, Rod Steiger) Dnevnik, šport Film: La damigella di Bard (dram.. It. ’36) Deželne vesti, dnevnik Pravljice in risanke Športno popoldne: kolesarska dirka po Španiji Dok.: Geo magazine Vremenska napoved Nan.: Lois in Clark (i. Teri Hatcher, Dean Cain) Dnevnik, deželne vesti Nagrada Italia Nan.: Un pošto al sole Film: Occhio alla penna (vestem, i. B. Spencer) Dnevnik, deželne vesti Film: L’ estate di Davide (dram., It. ‘98, i.' S. Čampi, P. Piccinini) Dnevnik, kultura, vreme Fuori orario §2 RETE 4 M Nad.: Amanti, 7.00 Ven-I detta d’ amore a Nan.: Pregled tiska Nad.: Celeste, 9.45 Libe-ra d’ amare, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Cinque marines per cento ragazze (It. :62, i. V. Lisi, U. Tognazzi) Kviz: OK. cena je prava Dnevnik in vreme Nan.: Ceste San Francisca (i. M. Douglas) Film: VVitness - II testi-mone (dram., ZDA '85, r. P. Weir, i. H. Ford) Film: Ostinato destino (dram., It. '92, i. Monica Bellucci, A. Gassman) Pregled tiska Glasba: NotteBerte g| CANALE5 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 18.00 18.55 19.30 20.35 22.45 0.45 1.05 6.00 8.00 8.30 8.55 10.05 11.30 13.00 13.40 14.40 16.00 18.00 18.40 20.00 20.30 20.45 23.00 1.00 1.30 Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: La časa deli’ anima (vodi Vitto-rioo Sgarbi) Aktualna odd. o dobrem počutju: Vivere bene Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Nan.: Un detective in cor-sia - Pisateljica morilka (i. Dick Van Dyke), 12.30 Robinsonovi Dnevnik TG 5 Nad.: Beautiful, 14.10 Vivere1 (i. Lorenzo Ciom-Pi) Aktualna odd.: Moški in ženske Nan.: Chicago Hope (i. Hector Elizondo) Aktualna odd.: Verissimo - Kronika v živo (vodi Cristina Parodi) Variete: Passaparola (Vodi Gerry Scotti) Dnevnik Variete: Paperissima sprint Nogomet: Barcellona -Fiorentina (Champions League) Variete: Maurizio Costan-zo Show Nočni dnevnik Paperissima sprint ITALIA 1 Slovenija 1 Slovenija 2 Nan.: Prvi poljubi, nato Vremenska panorama Vremenska panorama otroški variete, vmes TV prodaja Napovedniki Ciao ciao mattina Tedenski izbor. Nani- Tedenski izbor: Video- Nan.: Sinbad zanka: V znamenju ring - Oldies, 10.30 Film: Papa, sei una frana dvojčkov, 9.55 nad. Azil Nadaljevanka: Saint Tra- (kom., ZDA ’82, i. Al Pa- (Norv., 12. del), 10.20 pez (Fr., 25. del), 11.20 dno, Dyan Cannon) dok. odd.: Velike knjige, šport Nan.: McGyver 11.10 Omizje Euronews Odprti studio Nan.: Straussovi (ZDA, 7. TV prodaja Fatti e misfatti epizoda) Štafeta mladosti Nan.: La tata (i. Fran Dre- Poročila, vreme, šport Film: Dekle iz Brooklyna scher) Vremenska panorama (ZDA 1992, r. Leslie Har- Risanke Tedenski izbor: Ljudje in ris, i. Aryan A. Johnson, Nan.: Beverly Hills (i. Ja- zemlja, 14.30 dok. oddaja Kevin Thigpen) son Priestley, J. Garth), Francis Ponge, 15.35 Oddaja TV Maribor: Po 15.30 Sabrina, mala Ča- Pomp Sloveniji rovnica Mostovi Nadaljevanka: Nikoli v Variete za najmlajše in ri- Pod klobukom dvoje brez tebe (Fr., 5. sanke Obzornik, vreme, šport del) Risanke Poljudnoznanstvena od- Košarka: Pivovarna Nan.: Baywatch (i. David daja: Življenje ptic Laško - Varese (EL, Hasselhoff) Risanka moški) Nan.: Miami Vice Dnevnik, vreme, šport Liga prvakov Odprti studio, 19.55 Sedmi peCat Nogomet: Maribor Pivo- Šport studio Film: Jekleno modra (ZDA varna Laško - Bayer Le- Glasb, oddaja: Sarabanda 1990, r. Katliryn Bigelovv, verkusen (2. krog lige pr- Aktualna odd.: Angeli i. Jamie Lee Curtis, Ron vakov) (vodi Marco Liomi) Silver, Claney Brovvn) Film: Dekle iz Brooklyna Šport: Liga prvakov (vodi Odmevi, kultura, vreme (pon.) Massimo De Luca) Šport, marketing Variete: Barracuda (vodi Osmi dan Daniele Luttazzi) Poletje v Bohinju - Ko- Odprti studio, šport morni ansambel Sloveni- Nan.: Frasier, 1.35 Noro cum zaljubljena Poljudnoznastvena serija: Življenje ptic # TELE 4 13.30 13.35 17.30 20.30 21.00 22.00 23.35 0.30 1.45 16.45, 19.30, 22.45 Dogodki in odmevi Marco Polo Express, 16.30 Dottor Chamberlain Film: Senza famiglia Ljubezen na podstrešju Poletna srečanja Nanizanka Nanizanka Made in Italy Film: I tre desideri... ($) MONTECARLO 12.15 13.10 14.00 16.10 20.40 0.00 19.45, 22.50, 0.45 Dnevnik, 12.30, 20.10 Šport Nan.: II Santo Film: Grandi magazzini (kom., It. ’86) Film: Perdutamente tuo, mi firmo Macaluso... Film: Le avventure del barone di Miinchausen Film: In vito ali’ infemo HC Koper TV PRIMORKA 16.00 Videostrani Videospot dneva Učenci iz Slovenije po znanje v Italijo Gorenjske grče: Franc GuCek - Aulin Pop rock svet V mojem košku je... Dnevnik, vreme, iz tiska Jahanje na konju tudi terapevtsko zdravljenje Pogovor o... Zenske to zmorejo Glasbeni premor Dnevnik TV Primorka 15.00 16.00 17.30 18.00 18.45 19.00 19.25 20.45 22.30 22.45 0.15 Euronevvs Nogomet: Porto - 01ym-piakos (Champions League) Gugalnica Program v slovenskem jeziku: Sok Primorska kronika Tv dnevnik, Šport Košarka: Pivovarna Laško - Varese (EL) Nogomet: Lazio - Dinamo Kiev (Champions League) Vsedanes - TV dnevnik Nogomet: Maribor - Bayer Leverkusen (Champions League) Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Radio Trst A 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.25 Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 13 pesniških svetov' Irene Žerjal; 8.40 Revival; 9.15 Glasba za vse okuse; 10.00 Koncert: klarinetist L. Guzzoni, pianist N. Carusi; 11.35 Odprta knjiga: Zadnji blues (E. Jong, prip. M. Kjuder); 11.40 Potpuri; 12.00 Sovodnje včeraj in danes; 12.30 Slov. lahka glasba; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Priljubljene melodije; 14.00 Deželna kronika; 15.30 Dimenzija Blakan; 16.30 Slovenskih 7 not; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: F. Schubert; 18.00 Literarne podobe; Kratki časi; 18.15 Glasbeni gost; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10,.17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 9.00 Jin-gle; 10.00 Sredi tedna; 11.00 Daj, povej; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Aktualnosti; 15.00 Borza; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Prenos RaSlo; 19.30 Športna sreda; 19.30 Vroči ritmi - tematska glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Sotočje; 0.00 Nočni pr. RaSlo. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 Po telefonu; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.40 Glas Evrope; 11.00 Modri val; 11.30 Aktualnosti; 13.00 L' una blu; 13.07 Vse najboljše; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.35 Euro notes; 14.45 Srečanja; 16.00 Ob 16-ih; 17.33 Le fameie istriane; 18.00 Jurassic pop; 18.45 Goldoni; 19,25 Sigla single; 19.30 Šport; 20.45 Drobci. Slovenija 1 5.00. 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasba; 21.05 Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo; 22.30 Informativna odd.:22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturn. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost izbira glasbo, Kulturne drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Glasba J. VVebra. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Konec tisočletja; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Poletje v glasbi; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Solistični koncert; 18.30 Sodobna umetnost; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars antigua; 22.05 Svetovna reportaža; 22.25 Serenada; 23.00 Jazz ses-sion; 23.55 Glasba; 0.00 Poročila. ‘ Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04- 22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG 2 0 Sreda, 22. septembra 1999 mmm A- A . . SREDISCE ZMERNO TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA O K > 6 O o č)6č> §s iSH JI * «222» X \ c A DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.03. Dolžina dneva 12.12. Luna vzide ob 8.t9 in zatone ob 20.07. PLIMOVANJE Danes: ob 2.39 najnižje -43 cm, ob 9.13 najvišje 37 cm, ob 15.06 najnižje -23 cm, ob 20.48 najvišje 33 cm. Jutri: ob 3.07 najnižje -48 cm, ob 9.34 najvišje 44 cm, ob 15.34 najnižje -32 cm, ob 21.23 najvišje 39 cm. MORJE Morje mirno, temperatura morja 16,5 stopinje Celzija. BIOPROGNOZA Veliko ljudi bo čez dan imelo vremensko pogojene težave. Kazale se bodo kot slabo počutje in nemir. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V G0RAHq 500 m 22 2000 m. 1000 m 17 2500 m 1500 m 13 2864 m. °c 11 RUSIJA / S POSEBNIM VLADNIM LETALOM Truplo Raise Gorbačov so prepeljali v Moskvo Danes poslednje slovo Moskovčanov, jutri pogreb Obširno poročilo v skoraj vseh ruskih dnevnikih MOSKVA - Posmrtne ostanke v ponedeljek umrle soproge zadnjega sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova Raise so z vladnim letalom včeraj prepeljali iz nemškega mesta Muenster v Moskvo. Raisa Gorbačov je na kliniki v Muenstru umrla za posledicami levkemije. Pri prevozu sta bila prisotna soprog Gorbačov in hci Irina Virganskaja. Javnost se bo lahko danes zadnjic poklonila Raisi Gorbačov, spominska slovesnost in pogreb pa sta načrtovana za jutri na pokopališču Novodevici, kjer so pokopani številni ugledni Rusi. Sicer pa je Mihail Gorbačov tudi vCeraj prejel vrsto sožalnih brzojavk, med temi je bila tudi brzojavka predsednika Evropske komisije Romana Prodija. Smrt Raise Gorbačov je moCno odmevala tudi v Rusiji, kjer so dnevniki ženi zadnjega voditelja SZ namenili izreden poudarek. Izvestja, Komsomolskaja pravda in Moskovske novosti so Raisi Gorbačov namenili vso prvo stran; pokojno so prikazali kot »pravo sovjetsko žensko, ki je znala postatiPfirst lady’«. Vendar ni ves tisk sledil zgledu Časopisov, ki so bili nekoč »režimski«. Nekateri neodvisni dnevnikji so tako dogodku namenili samo krajšo novico na prvi strani, drugi pa so ji namenili le prostor na notranjih straneh, vendar so bila prav v vseh Časopisih poročila obširna in je iz njih izhajala velika Človeška toplina. Edini izjemi sta bili komunistični dnevnik Sovjetskaja Rossija, ki je objavil le kratko agencijsko novico, in glasilo vojske RdeCa zastava, ki smrti žene nekdanjega predsednika sploh ni omenil (Telefoto AP) SLOVENIJA / KAKOVOST ŽIVLJENJA IN ZDRAVJE STAREJŠIH Večina Slovencev slabo skrbi za svoje zdravje Alkohol, kajenje in nezdrava prehrana vzbujajo zaskrbljenost LJUBLJANA - Starost je fenomen socialnih in političnih razsežnosti, so med drugim na včerajšnjem posvetu Kakovost življenja in zdravje starejših ugotovili predstavniki državnega sveta, Združenja seniorjev Slovenije in vladnega odbora za pripravo in izvedbo mednarodnega leta starejših. Profesor France Vreg, dr. Marko Polic, Irena Keber in Barbara Guzic so predstavili rezultate prve slovenske raziskave Kakovost življenja, zdravje in živa bitja, v kateri so sodelovali sociologi, komunikologi, psihologi in zdravniki oz. tri fakultete: Fakulteta za družbene vede ter Filozofska in Medicinska fakulteta. Raziskava, izvedena na reprezentativnem vzorcu polnoletnih državljanov Slovenije, je pokazala, da je zdravje vrednota, ki je na prvem mestu pred vsemi drugimi človekovimi vrednotami. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je zdravje opredelila kot stanje celovitega fizičnega, mentalnega in socialnega blagostanja. Strokovnjaki so z raziskavo ugotovili, da so rezultati dejavnikov tveganja (kajenje, alkohol, nezdrava prehrana) skrb zbujajoči, Ce ne celo alarmantni za slovensko populacijo, saj smo pod evropskim povprečjem. Med najbolj rizičnimi dejavniki za nastanek srenih obolenj, kapi in raka je kajenje. Leta 1996 je v raziskavi Slovensko javno mnenje dobra četrtina Slovencev izjavila, da kadijo. V tej raziskavi pa se je pokazalo rahlo izboljšanje, vendar 24, 4 odstotka Slovencev še vedno kadi. Pivcev alkoholnih pijaC je veliko: blizu 67 odstotkov. Tudi prehranske navade niso ustrezne standardom zdrave prehrane, saj Slovenci še vedno na prvo mesto postavljajo svinjino in govedino. Ribe uživa komaj slaba desetina. Pri vrstah kruha se je razmerje za nekaj odstotkov premaknilo v korist uživanja Črnega kruha v primerjavi z belim. Slovenci pojemo preveč kalorij, kar 40 odstotkov preveč maščob, enak odstotek preveč škodljivih nasičenih živalskih maščob, preveč soli in sladkorja ter popijemo preveč alkohola. Pojemo premalo kruha, krompirja in drugih ogljikovih hidratov, sadja in zelenjave ter balastnih snovi. S telesno aktivnostjo se ne ukvarja kar petina Slovencev, je povedal prof. Vreg in dodal, da večina Slovencev, kar 86 odstotkov, ne skrbi ustrezno za svoje zdravje, kar polovica Slovencev pa ima občasne ali kronične zdravstvene težave. Rezultati raziskave kažejo, da bi morali kontinuirano izvajati raziskave in izobrazevalno-pro-mocijske akcije, Ce hoCemo dvigniti zdravstveno zavest in zdravstveno aktivnost slovenske populacije. Pregled zdravstvenih težav je tudi pokazal, da ima kar polovica Slovencev občasne ali kronične zdravstvene težave. Občasne težave imajo tako moški kot ženske, kronične pa v večji meri ženske. Pri kroničnih prevladujejo starostne skupine od 46. leta dalje. Starostno obdobje od 65. do 80. leta strokovnjaki opredeljujejo kot tretje življenjsko obdobje, ki ga-zaznamuje še pre- cejšnja neodvisnost v komuniciranju, materialna samostojnost in modrost kot rezultat osebne in življenjske izkušnje. Ta skupina predstavlja kakih deset odstotkov slovenske populacije. Četrto življenjsko obdobje nad 80. letom življenja pa v veliki meri zaznamujejo zdravstvene težave, osamljenost in omejena gibljivost. Ta skupina je najbolj odvisna od pomoči drugih ljudi, v slovenski populaciji predstavlja skoraj tri odstotke, demografi pa napovedujejo, da jih bo leta 2025 že 6, 35 odstotka. Prim. dr. Marija Vegelj Pirc je spregovorila o starejših in psiholoških vidikih bolezni ter poudarila, da nekateri zmotno mislijo, da se starejši laže soočajo z boleznijo, saj bolezen najde človeka vedno nepripravljenega. V Sloveniji je zaradi različnih vrst raka prizadetih okrog 40 tisoč ljudi, vsako leto na novo zboli okoli 8000, pri večini pa je obolevnost v višji starosti. Dr. Anton Grad je predstavil problematiko cerebrovaskularnih bolnikov ter kakovost njihovega življenja in zdravstveno stanje po možganski kapi. Dr. Polonca Steinmann je spregovorila o alternativnih vidikih zdravljenja, Jože Globacnik pa je kot predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) povedal, da bi morali pripraviti celovito raziskavo položaja starejših v naši družbi. "Kljub številnim problemom, s katerimi se srečuje populacija starejših, ki je odrinjena na obrobje odločanja v naši družbi, se bomo potrudili, da bomo nalašč dolgo živeli, " je sklenil Globacnik. (STA)