U3T0 XVl«i STET 292
ljubijana, men. rt. decembra issb
Cena 10 din
SLOVENSKI
Izdaja tn Cia K a časopisno-založnlško podjetje slo*. poteCeraiei Direktor: Rudi Janhuba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej VoSnJak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica S, telefon 23-I2J de 23 *2*
— Uprava Ljubljana. Tomšičeva S/n., telefon 23-122 do 23-323
— Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 3, telefon 21-396, za ljubljanske naročnike 20 483. za zunanje 21-832 — Postni predal 29 — Tek. r. 60 KB-s-Z-367 — Mesečna naročnina 200 dinarjev
Etiopske
so pokazale
Od stalnega dopisnika »Politike« in »Slovenskega poročevalca«
ADIS ABABA, 16. dec. (P o radiu). Danes bo etiopske oborožene sile pokazale predsedniku Titu svojo moč ln izvež-
banost. To je bila še ena po častitev, ponoven znak _ osornosti in nov pozdrav, ki ga je Etiopija poslala šefu prijateljske Jugoslavije. Parada je napravila na vse prisotne močan vtis. Enote etiopske vojske so korakale v odličnem redu. Predsednik Tito in cesar Etiopije Haile Selassie sta bila burno pozdravljena, ko sta p rišla na tribuno, ki je bila okradena z jugoslovanskimi in eti opskimi zastavami ter emblemi. Na velikem transparentu je bilo napisano: »Dobrodošel Tito!«
V čast predsednika
oborožene
sile
KONEC ZASEDANJA DONAVSKE KOMISIJE
svojo moč In zuanje
Najprej je stopil pred tribuno frtar vojščak plemena Gaia in prisegel zvestobo domovini. S tem se je začel svečani def-ile. Prva je prišla konjenica — vojaki v žlvopisanih uniformah, za njo pa je stopal odred etiopskega vojnega letalstva. Nad slavnostno tribuno so krožila letala, ki so oblikovala ime
»Tito«. Za letalc! so prišle pehote. Iz daljave so se zaslišali prvi akordi gardne godbe, ki je korakala na čelu enot cesarjeve garde, oblečenih v tropske uniforme, s tropskimi šlemi na glavi, ki so bili okrašeni z levjimi grivami.
Nato je sledila konjenica s kopji v desnici, na katerih so
Med svojimi
Predsednik republike med členi jugoslovanske kolonije v Adis Ababi
Adis Ababa, 16. dec. (Po radiu). Ko je bila končana slavnostna vojaška parada, smo odšli na jugoslovansko veleposia-n.štvo, kjer so biii že zbrani č.ani jugoslovanske kolonije v Adis Ababi, ki so nestrpno pričakovali prihoda maršala Tita. Predsednik Tito si je vzel čas za sprejem naših ljudi, ki že nekaj let žive v prijateljski afriški državi, oddaljeni od Jugoslavije okoli 5000 km. Od prihoda v Eliopijo je bil maršal Tito neprestano zavzet z uradnimi in slavnostnimi sprejemi .er obiski in je pripadal kot drag gost vsemu etiopskemu ljudstvu.
Tu. v posl-opju in parku veleposlaništva, pa je nekaj ur pripadal samo našim ljudem, k: so že mesece in mesece čakali njegovega prihoda. Pričakovali so ga tovariši iz našega podjetja »Jugo - Etiopija«, ki so prišli sem med prvimi in prvi prenašali težave podnebja in življenja v mestu na višini 2500 m. Oni so pričeli prvi vzpostavljati vsakodnevne
trgovske 3tike z Etiopci. Tu so biii tudi tovariši našega industrijskega podjetja »Jugodrvo«, od katerih so prišli nekateri z žage, ki je oddaljena 320 km od Adis Ababe. Tu so bili tudi zdravniki iz bolnišnice St. Paul, člani veleposlaništva in vsi ostali Jugoslovani, ki zaradi tega ali onega posla prebivajo v etiopski prestolnici. Najlepšo siiko tega pravega spomladanskega jutra so nudili mali otroci, ki so sami nabirali cvetje za predsednika Tita. Ko je maršal prispel, je zadonelo burno ploskanje in vzkliki: »Tito! Tito!« Predsednik Tito
Šahovski polfinale
Kolo remijev
Dvanajsto kolo polfinalnega šahovskega turnirja za državno prvenstvo v Ljubljani je dalo te-le izide:
Marič : Nikoilovski prekinjeno, Milenkovič : Stanovnik prekinjeno, Damjanovič :	Dimc
remi, Gojak : Krivec remi, Luki : Pirc remi, Bajec : Gabrovšek remi, Martinovski : Traj kovic prekinjeno, Segi : Tot remi. — Kozomara je bil prost.
Nedokončane partije iz 11. kola: Dabrovšek : Lukič remi, Dimc : Milenkovič 0:1, Nikolov-sk: : Kozomara in Krivec : Damjanovič vnovič prekinjeni.
Stanje:	Tot 8( + ), Pirc 7.5,
Marič 7(1, + ), Trajkovič 6.5(1, + ), Milenkovič 6 (1, +), Lukič 6 tu tako dalje.
Elektrogospodarsko skupnost Slovenije
Elektrogospodarska skupnost
Poročilo o stanju dotoka na rekah in indeks proizvodnje za IS. december 3955.
Srednji dnevni dotok v kublč. uth metrih na sekundo: Drava — Dravograd 137 (lani 269), Sava — Moste 10.4 dani 21). Sava — Medvode 42.1 (lani 98.8), Soča — Do-klar 151.7 (lani 123).
Indeks proizvodnje v primerjavi s 1954. letom 72.
VREME
Napoved za soboto: Sončno vre. me z menjajočo se oblačnostjo. — BJutraj v kotlinah megla. Tempe-SBZura ponoč med —f» in 0, po-01ind med S ln 10 stopinj C.
se je smehljal otrokom, ki niso mogli ostati na mestu, ampak so stekli proti njemu. Krasen šopek raznobarvnega cvetja iz okolice Adis Ababe je izročila predsedniku Titu plavolasa petletna deklica Zorana Jakše. Nato je predsednika republike pozdravil v imenu Jugoslovanskega kluba v Etio^jji dr. Sava Nedeljkovič. zdravnik v bolnišnici St. Paul in eden od dveh Jugcc-lovanov. ki sta se lani povzpela na najvišji vrh Afrike Kilimandžaro. Predsednik republike je nato stopil v poslopje veleposlaništva, kjer je sprejel člane jugoslovanske kolonije v Adis Abebi. Ob tej priložnosti je imel krajši pozdravni govor.
Fotoreporterji in filmski snemalci so bili zadovoljni, ker so ujeli nekaj krasnih trenutkov, med drugim: tudi tistega, ko je maršal vzel v naročje Bojano Kveder, ki še ni dopolnila enega leta. Pri odhodu so člani jugoslovanske kolonije predsednika Tita navdušeno pozdravljali s ploskanjem in vzklikanjem: »Tito — Tito! Tito je naš — mi smo Titovi!«
Djufca Jnlhn
vihrale etiopske zastave. Pred tribuno so vojaki povesili kopja v znak pozdrava in vzklikali nam nerazumljiv« besede, ki bo izražale zvestobo cesarju in Titu. Za njo so privozili motociklisti cesarjeve garde, nato pa tanki. Med tem, ko so pred tribuno vozili vojaški avtomobili, so etiopska vojna letala znova krožila nad tribuno in oblikovala petokrako zvezdo ter nacionalni emblem Etiopije. Mimohod motoriziranih enot je ljudstvo burno pozdravilo. Kolona motoriziranih vozil je nosila tudi transparente. Brali smo napise: »Živel Tito! Dobrodošel vodja jugoslovanskih narodovi Tito — narodni heroj!« itd. Za kolono motoriziranih vozil je nastopilo topništvo in nato transportne enote etiopske vojske. Parada je trajala nad eno uro. Na vse navzoče je napravila močan vti*. Pokazala je, da je etiopska vojska močna in dobro izvežbana in da je sposobna braniti nacionalne meje svoje države, neodvisnost in svobodo. Sinovi zmagovalcev v bitki pri Adui, borci etiopskih planot in pragozdov so danes pokazali svojo moč in odločnost, da vztrajajo na poti utrjevanja svoje obrambne sposobnosti, ki
Delegacije in obiski
New Delhi. Jugoslovanski veleposlanik v Indiji Bogdan Crnobr-nja je danes obiskal predsednika indijske vlade Nehruja. Veleposlanik Cmobrnja se je z indijsk.m predsednikom prijateljsko razgo-varjal ono uro.
Beograd. Člani romunske akademije znanosti, ki so s še nekaterimi lomunskim; strokovnjaki sodelovali na konferenc: balkanskih držav o borbi proti malariji, so danes obiskali Srbsko akademijo znanosti. V daljšem razgovoru s predsednikom akademije dr. Aleksandrom Beličem so se romunski akademik; zanimali za delo te ustanove in njeno sodelovanje z romunskimi znanstvenimi ustanovami.
Kairo. Egiptovska strelska federacija Je priredilo sinoči v klubu slavnostni', sprejem na čast jugoslovanskim strelcem. Jugoslovane je pozdravil minister za prosveto Kemledin Husein ln Jim žele) uspehov. Tekmovanje med moštvi Srbije in Egipta se bo začelo Jutri. Poveljnik narodne garde je priredil danes popoldne v oficirskem klubu sprejem na čast strelcem Srbije.
pomeni pogoj z« nadaljnji odvisni razvoj Etiopija.
ne-
Danea smo videli dva Etiopiji: ono staro, s vsemi težavami, ki eo jih povzročila leta med obema svetovnima vojnama, in novo Etiopijo, Id se je pokazala na slavnostnem defiileju. Novo Etiopijo, ki se otresa fevdalnih ostankov. Ta druga Etiopija, ki so jo predstavljali tanki in topovi, odlično izvežbana pehota in cesarjeva garda, je zgrajena na tradicijah stare Etiopije. Vsi navzoči smo dobili vtis. da ima
Etiopija sodobno opremljeno in dobro izveibano vojsko, ki sicer številčno ni velika, ki pa stalno napreduje ln se krepi. In letala, ki so na nebu izpisala ime jugoslovanskega predsednika in ki so Izginila v smeri spomenika žrtvam fašizma (delo jugoslovanskega kiparja Avguštinčiča), so manifestirala prijateljstvo, ki veže Jugoslavijo in Etiopijo, prijateljstvo, ki je zapečateno s skupnimi ideali privrženosti miru, neodvisnosti ln enakopravnem mednarodnem sodelovanju.
Budimpešta, 16. dec. (Tanjug). Včeraj se je končalo 13. redno zasedanje Donavske komisije, na katerem so sprejeli delovni načrt in proračun za leto 1956. Sprejet je bil predlog jugoslovanskega delegata Ilij e Topa-lovskega, naj bi v delovni načrt vključili sodelovanje z drugimi sorodnimi mednarodnimi organizacijami, s katerimi bi izmenjali gradivo in podatke. Na prihodnjem zasedanju Donavske komisije, ki bo 7. junija 1956 v Budimpešti, bodo razpravljali o enem izmed najvažnejših vprašanj — splošnemu načrtu za velika dela na Donavi. Jugoslovanska delegacija je glede na to že dala Donavski komisiji izčrpne podatke o velikih delih na jugoslovanskem delu Donave v povojnem času. Tudi druge delegacije so obljubile, da bodo v kratkem poslale podrobne podatke o de-
TISK0VNA KONFERENCA V DR2. SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE
Obsodba partizanov v Vidi
Je v nasprotju s prizadevanji za nadaljnji razvoj odnosov med Jugoslavijo in Italijo
Beograd, 16. dee. V mit a včerajšnjo obsedbo na procesu proti beneškim partizanom v Vidmu Je danes predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve Branko Draškovič izjavil sledeče:
»Za obsodbo v Vidmu smo zvedeli iz današnjih časopisov. Izgleda, da dobiva ta obsodba značaj političnega akta, ki je v nasprotju s prizadevanji obeh vlad — jugoslovanske In italijanske — da nadalje razvijata medsebojne odnose in sodelovanje.«
Posebna predstava
etiopskih narodnih pesmi in plesov
Adis Ababa, 10. dec. (Tanjug).
Posebna	predstava	etiopskih
narodnih pesmi in plesov, ki so jo sinoči priredili na čast predsedniku republike Josipu Brozu-T:tu v pred kratkem odprtem gledališču cesarja Haile Selassi-ja, je bila nova manifestacija jugoslovansko-etiopskega prijateljstva in pravo umetniško doživetje.	Umetniška	folklorna
skupina je na čast visokemu gostu maršalu Titu zapela in odplesala dve točki z več scenama. Sledil je program o Haile Se-lassiju ter o zgodovinskih dogodkih in tradicijah etiopskega naroda. Na koncu je skupina izvajala ljubavne, satirične in druge pesmi.
Predsednik Tito Je gledal predstavo iz cesarjeve lože, v kateri sta bila tudi cesar in cesarica. Izvajalcem je poslal velik šopek, za kar se mu je ansambel zahvalil na odprtem odru.
K prireditvi so prišli čl aru spremstva predsednika republike, člani etiopske cesarske rodbine in najuglednejše etiopske osebnosti ter člani jugoslovanske kolonije v prestolnici.
Predsfavaje bila velik uspeh za izvajalce, za gledalce pa pri-
Tokio, 16. dec. (AFP). Pogojno sta bila izpuščena Japonska vojna zločinca general Hlroši oškma, bivši veleposlanik v Berlinu, ln Koiči Kiso, bivši minister dvora. Oba sta bila obsojena pred mednarodnim sodiščem za vojne zločince.
New York, 1«. dec. (Reuter). Generalna skupščina OZN Je spre. Jela resolucijo, ki priporoča Italiji in Etiopiji, naj začneta razgovore o določitvi meje med etiopsko in Italijansko Somalijo, kar naj bi uredili š« pred prihodnim zasedanjem Generalu« akapKbM,
Jetno doživetje, posebno nepozaben dogodek pa za Jugoslovane, ki so se udeležili te slovesnosti.
Na današnji tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje je Draškovič dalje odgovoril na vprašanje v zvezi s pisanjem nekaterih grških listov, češ, da uradni krogi v Makedoniji tolerirajo aktivnost za formiranje avtonomne Makedonije.
»Trditve teh grških listov« — je poudaril — »so neutemeljene in popolnoma izmišljene. Takšno pisanje škoduje dokazanemu ju-goslovansko-grškemu prijateljstvu prav zato, ker je popolnoma neskladno s prizadevanji obeh vlad za razvoj politike medsebojnega prijateljstva in popolnega razumevanja ter je naperjeno proti bistvenim interesom grškega in jugoslovanskih narodov. Prepričan sem,« je zaključil, »da je to tudi mnenje grških uradnih krogov, grške javnosti in ostalih grških časopisov.«
Na vprašanje, če Jugoslavija predvideva obnovo gospodarskih pogajanj z Madžarsko, je tovariš Draškovič odgovoril, da je madžarska vlada odgovorila na jugoslovansko noto in da je s tem odgovorom dana podlaga za nadaljevanje razgovorov. Dejstvo, da smatra Jugoslavija madžarski odgovor na svojo noto kot podlago za nadaljevanje razgovorov pa pomeni, da je madžarska vlada upoštevala Izrecne jugoslovanske zahteve.
Zastopnik Drž. sekretariata ni hotel odgovoriti nič podrobnega na vprašanje, na kakšnem temelju sloni zadnja ponudba zahod-no-nemške vlade glede naših
terjatev. Dejal je samo, da se bodo razgovori o terjatvah do Zahodne Nemčije nadaljevali v prvih dneh prihodnjega leta in da ne želi komentirati nemške ponudbe, da ne bi prejudiciral poteka pogajanj.
Odklonil je odgovor na vprašanje, če je zahodno-nemška vlada zahtevala od naše vlade, naj ne prizna vlade Vzhodne Nemčije. Na vprašanje, če lahko komentira vest iz Vzhodne Nemčije, da bo Jugoslavija vzposta-
vila diplomatske odnose s to državo, pa je odgovoril sledeče: »V tem vprašanju ni nič novega in naše znano stališče v zvezi s priznanjem Vzhodne Nemčije se ni spremenilo.« Zastopnik državnega sekretariata za zunanje zadeve je na današnji konferenci dalje sporočil, da so se danes v Londonu začela jugoslovansko-britanska pogajanja o naših dolgovih napram Veliki Britaniji. Vodja naše delegacije na teh pogajanjih je naš veleposlanik v Londonu dr. Velebit.
Na koncu konference je sporočil, da je Jugoslavija določila kot svojega predstavnika v mednarodni komisiji za volitve v Sudanu dr. Zvonka Peršiča, opolnomočenega ministra in svetnika v našem veleposlaništvu v Rimu.
M. P.
KONČANO JE ZASEDANJE
GLAVNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE
ZVEZE
V četrtek 15. decembra zvečer se je končalo zasedanje glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije. Kakor smo poročali, je bila razprava zelo obširna. Zaradi njene pomembnosti objavljamo v današnji številki skoraj celoti govore večine diskutantov (na 4., 5., 6. in 7. strani).
Pred zaključkom zasedanja Je v imenu komisije za sklepe France Kimovec dal takle predlog:
Nismo napisali neke resolucije, ker smatramo, da Je po posvetovanju, ki je bilo pri predsedniku Titu letos 28. septembra in po seji IV. plenuma Socialistične zveze Jugoslavije in resoluciji, ki so jo na tem
Nobenega zavlačevanja več
Ker po 34. glasovanju niti Jugoslavija niti Filipini nista dobili zadostne večine, se glasovanje nadaljuje brez odmora do izvolitve
NEW TORK, 16. dec. (AP). Generalna skupščina OZN se j« danes popoldne vnovič zbrala, da bi končno izvolila tretjega nestalnega člana Varnostnega sveta. Na dosedanjih petih sejah, na katerih so opravili 29 glasovanj, niti Filipini niti Jugoslavija nista dobila potrebne dvetretjinske večine. Na današnji seji so bili navzoči tudi delegati novih članic OZN, ki so bili sprejeti v to organizacijo pred dvema dnevoma. Navzoči so delegati is 68 držav, tako da je dvetretjinska večina 44 glasov.
jima nekaj sporočil. Nobene druge podrobnosti še niso znane. Sodijo, da je ta korak predsednika Generalne skupščine v sveži a glasovanjem za tretjega nestalnega člana Varnostnega sveta, ki se bo nadaljevalo ob 21. uri.
Takoj po začetku seje je Generalna skupščina začela s tridesetim glasovanjem, v katerem so dobili Filipini 35, Jugoslavija pa 28 glasov. Švedska je dobila 2, Urugvaj pa enega. En glas je bil neveljaven, ena delegacija pa se je vzdržala glasovanja.
Pri enaintridesetem glasovanju so bili navzoči delegati 70 držav, tako da je znašala dvetretjinska večina 46 glasov. Na tem glasovanju so Filipini dobili 36, Jugoslavija 30, Švedska 2 in Grčija 1 glas. En delegat ni glasoval.
V dvaintridesetem glasovanju =■0 dobili Filipini 40. Jugoslavija 28, dve delegaciji pa nista glasovali. Triintrideseto glasovanje se je končalo takole: Filipini 37 Jugoslavija 32, 1 delegacija ni glasovala. Tudi štiriintrideseto glasovanje ni prineslo nobenemu kandidatu večine. Filipini so dobili 37, Jugoslavija 31, 2 delegaciji »ta ee vzdržali.
Ko j« bil objavljen izid gla-
sovanja, je predsednik Generali ne skupščine Jose Masa odložil sejo na 21. uro. Pozval je delegacije, naj skušajo najti izhod iz sedanjega položaja, ker se mora danes končati letošnje zasedanje Generalne skupščine Zato bo moralo biti po triurni prekinitvi novo glasovanje, tako dolgo, dokler en kandidat ne bo dobil primerne večine. Pripomnil je še, da bi »avlačevanje potrebne rešitve škodovalo ugledu Združenih narodov.
NEW TORK, 16. dec. (AFP) Predsednik Generalne skupščine Jose Masa je nocoj zahteva) takojšnji sestanek z delegatoma Jugoslavije in Filipinov, da bi
Ohio, is. dec. (AFP). Predsednik parlamentarne komisije za atomsko energijo demokratski senator Anderson Je sinoči dejal, da bi bil že čas, da bi objavili podatke, ki bi prispevali k razširjeni uporabi atomske energije za miroljubne namene, in zahteval, da komisija za atomsko energij« ob-Javj vse podatke, M Jih Je Zbrala na tem področju.
plenumu sprejeli, z ozirom na današnji dnevni red nemogoče sprejeti neko resolucijo, ki bi lahko tehtno prispevala k temu, da bi organizacija Socialistične zveze boljše delale. Zato predlagamo, da bi na osnovi referata, ki je zajel osnovno problematiko in razprave, ki je odprla določena nova vprašanja, izluščili nekatera bistvena vprašanja ln jih skupno z referatom dostavili okrajnim vodstvom, da bi o njih še naprej razpravljali. Iz tiska pa bodo člani SZDL dobili vse gradivo. Problematika družbenega upravljanja pa je pokazala, da so posamezni organi družbenega upravljanja na različni stopnji razvoja, vzeto tako pokrajinsko kot v celotnem merilu z ozirom na to, kdaj so začeli delovati in kje so se razvijali uspešnejše, kje manj, kje so problemi bolj jasni, kje manj. Zaradi tega bi bilo težko izdelati resolucijo, ki bi ponienila tehten prispevek za delo političnih organizacij v tem smislu.
Glavni odbor je sprejel predlog komisijo soglasno.
Ne\v York, 18. dec. (USIS). Ekonomsko socialni svet OZN je sprejel Zahodno Nemčijo v ekonomsko komisijo OZN za Evropo. Za resolucijo je glasovalo 16 držav, sovjetski ln češkoslovaški predstavnik pa ata bila proti.
lih, ki bi bila potrebna na njihovem področju.
Jugoslovanska delegacija bo odpotovala v Beograd jutri zvečer.
Videmski proces
Videmsko sodišče je sinoči nekaj pred polnočjo v razpravi, ki je trajala deset dni, obsodilo skupino bivših partizanov na visoke kazni, češ da so na svojo roko justificirali nekaj fašistov v Pordenonu. Dva partizana sta obsojena na dvajset let ječe, štirje pa so oproščeni.
Potek razprave je od samega začetka očitno pokazal, da ne gre za kriminalna dejanja obtoženih, temveč za to, da se znova najdejo in uveljavijo zgrešena sodna sredstva, ki naj kompromitirajo dejavnost partizanskega gibanja proti fašizmu.
Razumljivo je, da ne moremo iskati podpihovalcev takih teženj, med poštenim italijanskim in furlanskim ljudstvom, še manj pa med tistimi, ki so konec druge svetovne vojne sprejeli kot gibalo za uresničitev novega sodobnega in naprednega političnega gledanja, daleč od vsega fašističnega in filofašističnega pojmovanja. —■ Krivci so v fašističnih vrstah, ki so ponekod še aktivne. Ne bi se smelo pozabiti, da je bil vodja odvetniškega kolegija za-sebniške stranke bivši Mussolinijev minister. Neodvisnost italijanske sodne magistrature se je z uprizoritvijo videmske razprave prikazala zares v ne povsem svetli luči. Neodvisnost pomeni predvsem neoporečnost, pomeni z drugimi besedami tudi zavestno upoštevanje tistih sil ki so s svojim trudom, žrtvami in svojo \povsem zakonito protifašistično dejavnostjo odprle vrata ustvaritvi nove demokratične Italije.
Ne samo to, razprava Je dovolj jasno dokazala, kakor so ugotovili tudi odvetniki obrambnega kolegija, da bi še morala nujno spremeniti v razpravo, ki bi sodila fašistom, ne pa partizanom. Partizane pa so obsodili. So še nekateri momenti, ki bi jih bilo treba upoštevati. To ni bil prvi proces proti partizanom, ki so ga na desničarsko pobudo organizirali na teh obmejnih področjih. Zato niso neupravičene trditve tistih, ki pravijo, da to kvari primerno ozračje, ki se je po rešitvi tržaškega vprašanja ustvarilo med Jugo-slavjio in Italijo. Jugoslavija no more brezbrižno sprejemati dogajanj. ki se konkretizirajo bli-ZU meje in ki so naperjena prav proti tistim, ki predstavljajo v dobri meri osnovo za utrjevanje dobrih in potrebnih sosedskih odnosov. Poleg tega sta tu še mirovna pogodba In memorandum o sporazumu in se tako Jugoslavije navedena dejanja posredno in neposredno vendarle tičejo.
Se ena stvar! Pred dvema dnevoma je bila Italija sprejeta v Zdrnžene narode. To je bilo povsod v Italiji upravičeno sprejeto s velikim zadovoljstvom ln je italijanska republika ta vstop tudi zaslužila. Toda, kako vskla-diti to za Italijo pomembno doživetje s težnjami, ki so pripomogle k uprizoritvi videmskega procesa? Sprejem v Združene narode ne more biti samo priznanje, temveč obremenjuje novo članico z vrsto nujnih obveznosti; med osnovnimi obveznostmi je nedvomno ta. da mora članica spoštovati duh ln dejanja, ki so navdajala ln navdajajo tiste, ki so azvestno podprli, sprejeli In izvajajo načela Združenih narodov.
M. Kocjan
rTr
9
V »«3rtcfc Je visoka plima ▼ X« pni poplavila tn pristaniško cesto tl Keent XmO» krito v* vmm *»*»	,
pomole. Morje je preplavilo tudi Foto VlaetJ*
Kako se uveljavlja komunalni sistem
Oskrbovanje trga z živili
Ka| pravilo zastopniki trgovino
Odbor za ljudsko oblast in državno upravo pri republiškem zboru Ljudske skupščine LRS je posvetil včerajšnjo »ejo selo zanimivemu prediogu: neposredni anketi o uveljavljanju novega komunalnega sistema, ki bi jo člani odbora izvedli sami neposredno pri ljudskih odborih. Ta anketa naj bi zajela vr3to vprašanj, ki so se že pojavila v konkretnem delovanju novih okrajev in občin:	tako
deio okrajnih in občinskih ljud-»kih odborov v celoti, dalje odnose med ljudskimi odbori in gospodarskimi podjetji ter drugimi organi družbenega upravljanja, finančnih položaj občin In okrajev itd.
V razpravi so ljudski poslanci opisali nekatera splošna za-pažanja, ki »o omejena aeveda na področja posameznih okrajev. Tako poslujejo na primer v ptujskem okraju občine počasi, primitivno in zapletenih upravnih postopkov sploh ne morejo reševati same, marveč se obračajo stalno za pomoč o-kraiu, ki izdela vse, občina pa daje na rešitve le svoje ime. Te težave se bodo z novim letom, ko bodo dobile občina nove pristojnosti, še povečale. Druga splošna ocena je n. pr. da tudi sedaj v praksi prevladuje ožina. ki je bila značilna za prejšnje male občine.
Drugo vprašanje, ki je bilo predmet razprave, so odnos: med okraji in občino. Bila so izražena zapažanja, da okrajni ljudski odbori osredotočujejo mnogo pristojnosti. To naj bi se odražalo v razširitvah števila svetov in upravnega osebja. Ob takem položaju se občine ne zavzemajo dovolj za usposabljanje in samostojno reševanje raznih vprašanj, ki so v njihovi pristojnosti. Nekateri poslanci so bili mnenja, da je to le navidezen pojav v prehodnem obdobju, ko OLO rešujejo do konca leta tudi še ti-
sta vprašanja, ki so Jih že pr*] obravnavala in ko ao *• občin* šel* organiziral* ln utrjeval«.
Ljudski poslanci ao govorili tudi o pripravah družbenega načrta za prihodnje leto. Res Je, da te priprave še ne temelje na vseh znanih predpostavkah, vendar Je prav tako očitno, da občinski ljudski odbori menda nikjer tudi k sedanjim pripravam niso pritegnjeni.
Čeprav ljudska skupSčina le ni potrdila vseh statutov okrajnih ljudskih odborov, ae že
opaža, da so potrebne spremembi ln dopolnitve teh ln predlogov občinskih statutov.
Celotna razprava j* skratka
opozorila na to, da odpira neposredna in živa praksa toliko pojavov, da Jih je potrebno stalno proučevati ln potem predlagati konkretne ukrepe. In da bi ugotovili take pojave ter probleme prvih mesecev življenjske dobe novega komunalnega alstema, j* odbor sklenil izvesti anketo na samem kraju dogajanja.
Beograd, 16. dec. Na aestan-	manjkanje obratnih sredstev,
ku sekcij* za živila in predme-	Kritizirali so tudi čedalje več-
t* gospodinjstev pri Zvezi trgo-	jo težnjo industrij*, da zahteva
vinskih zbornic ao razpravljali o položaju na trgu z živili (kakor so .n pr. sladkor, mast, olje, moka, sol, testenine, konzerve, kava, čaj, začimbe, južno sadje) in o uvozu nekaterih izmed teh živil v prvem tromesečju prihodnjega leta.
Zastopniki trgovinske mreže so poudarili, da jim povzroča pri nabavljanju posameznih • proizvodov posebno težavo po-
Elektroindustrija za široko potrošnjo
Proizvodnja novih Izdelkov
Beograd, 16. dec. Najnovejši podatki Zveznega zavo-da za sta-tiscsko an evidenco kažejo, da je t/Ja proizvodnja termičnih aparatov za gosipodinijsrva v prvih 10 mesecih letos dvakrat večja kakor
leto pričela izdelovati visokofrekvenčno keramiko. Računajo, da
bo izdelala prihodnje leto okoli 300.000 radijskih sprejemnikov, oddajnih in sprejemnih postaj ter vtisokofrekvenčnidi postaj. Začeli
vse lansko leto. Enako »e je po- bodo izdelovati tudi žarnic« za
večala rudi izdelava raidfc|jskiih aparatov, žarnic, akumulatorjev, sv.nčenih kablov in drugih pred-
radijske a)parate, • fimer •* boh
zmanjšal njihov izvoz za približno 200.000 dolarjev.
Ratzen tega bo elektroindustrija
Tovarne elektroindustrije, ki iz- začela izdelovati elektrolitske delujejo sedaj dvanajstkrat več kondenzatorje, ukrak ratkovalov-blaga kakor pred vojno, so dx>- ne aparature, kakor tu>di triadne-
bavifle v prvih 10 mesecih letos tofonske trakove. Zastopnika el ek
1130 ton kuhalnikov, IrkaJnikov, električnih peai in podobnih izdelkov, medtem ko »o jih lani le
troindust-rije opozarjajo, da smo doslej plačevali za uvoz elektrolitskih kondenzatorjev okoli 100
520 ton. Radijskih aparatov, ki so tisoč doilainjev na leto« prav tako
jih v 7 prejšnjih letih dobavile skupaj 236.C00, so izdelale letos do konca oktobra 65.210. Tovarne so začele izdelovati toda več novih tipov radijskih aparatov. Zastopniki elektroindustrije poudarjajo, da bodo v prihodnjem lecu posvetili največ jo pozornost razvoju radlofoniije, te'egwfije, telefonije, elektronike ia obvladanju izdelave televizijskih sprejemnikov.
Elektroindustrija bo prihodnje
za dobavo avojlh Izdelkov trgovini na veliko plačilo vnaprej. Medtem ko se more taka praksa delno opravičevati za nekatere precej zahtevane predmete. je neupravičena čim dalje večja težnja industrije, da zahteva finančno, pokritje, preden dobavi blago, ker so obratna sredstva trgovine omejena.
Čeprav se aedaj izdeluje ai-stem kreditiranja obratnih sredstev in so določene .izpremembe že napovedane, je trgovina odločno proti plačevanju vnaprej, ker taka praksa ne temelji na zakonu, razen tega pa ovira promet in vpliva negativno na oskrbovanje trga za široko potrošnjo.
Tudi dvojn* cen*, kakor J*
primer z mastjo, kavo, pomarančami in še nekaterimi dru-pa tudi velike vsote za uvoz ma- gimi predmeti, pomenijo obre-gnetofonskih trakov, po katertb menitev za trgovino in povzro-se čuti ▼ državi čedaJje večja po- čajo nerazumevanje pri potroš-treba.	nikih. Dasi se ne oporeka, da
Proizvodnja rotacijskih strojev so dvojne cene odvisne od ob-za elektrocentraje je bila letos v jektivnih činiteljev, je bilo iz-nali industriji nekoliko manjša raženo mnenje, da je treba te !ra.lc«w IggtL, vendar pa je narašča- velike razlike, kjer koli Je mola pgoitfrodnja transformatorjev goče, zmanjšati na najmanjšo zradii izpopolnjevanja in renovi- mero, zlasti zaradi tega, ker ran ja električnega prenosnega nudijo možnost za špekulacijo, omrežja tudi v prvih 10 mesecih Tako se n. pr. sedaj kava pro-letočnjega leta.	daja tudi do 3000 din za kilo-
Zaistoputki elektroindustrije te- gram, te dni pa naj bi se do-rAzajo mnenje, da bi mocral* do— bavila trgovinski mreži kava, mače tovarn« prihodnje leto del katere cena bo 2100 din. Tudi svojih kapacitet usmerit iiza izde- pomaranče, ki Jih bodo v krat-lavo električne opreme za inozem- kem uvozili, se bodo prodajale ske org«.	po dosedanjem dogovoru med
GOSPODARSKE VESTI
S konference Zveze komunistov za občino Ljubljana-Moste
Ljubljana, 16. dec. Te dni zaključujejo delo zadnje občinske konference ZKS v ljubljanskem okraju. Z današnjo konferenco ZKS za občino Ljubljana—Moste. ki ji je razen 71 delegatov iz osnovnih organizacij in članov dosedanjega občinskega komiteja ZKS prisostvoval tudi Janez Vipotnik, so bila po vseh občinah izvoljena vodstva Zveze komunistov.
Referat in razprava sta dala največ poudarka problemom družbenega upravljanja, trgovine, prosvetnega in ostalega društvenega deia. Razen tega so delegati z vso resnostjo nagla-šali skrb komunistov za človeka. Iz nekaterih razprav je bilo razvidno, da so se osnovne organizacije ZKS. zlasti v podjetjih močno prizadevale, kako zboljšati življenjske in delovne pogoje delavcev in kako jim omogočiti večjo kulturno-pro-svetno in strokovno izobrazbo. V »Izollrki« so komunisti dali n. pr. pobudo za ustanovitev obratne menz« ln ambulante.
Oboje J« precej pripomoglo k povečanju proizvodnjo ln zmanjšanju bolniškega staleža za 23%. Ko so nekateri delegati nadalje govorili o t«m, kakšni naj bodo odnosi med ljudmi in kakšne naloge imajo pri tem člani ZKS in SZDL, so ostro obsodili nesocialen odnos štirih dobro situiranih otrok (eden je veterinar, drugi J« Inženir agronomije, dve hčerki pa sta uradnici, ena od teh Je poročena z gradbenim inženirjem) do svoje 75-1 etne matere, ki je bila zaradi težkih materialnih pogojev prisiljena prositi za socialno podporo pri pristojnem ljudskem odboru. Ti ljudje, po vsej verjetnosti člani SZDL niso pokazali s tem samo nečloveški odnos do svoje matere, ampak tudi izkoriščevalski odnos do družbene skupnosti. Prav bi bilo, da bi o njihovem primeru razpravljala organizacija SZDL, kjer stanujejo.
Ob koncu so Se Izvolili 13-članski občinski komite in tričlansko revizijsko komisijo.
Nev* rafinerij* petrolej*
Norveški. Norveška petrolejska družba »Norsk« 6« pogaja z vlado « izgradnji nov« velike rafinerij« petroleja. Zmogljivost 1* tovarne naj bi gnafala vsaj ena in pol milijon* ton letno. Poudarjajo, da so načrti, kater« proučujejo sedaj, samo poskusni ln da pogajanja le niso prišla v končno fazo. Spominjajo mesto v fjordu Osla pri Haldenu v bližini švedske meje, kjer n«J bi ta rafinerija stala.
Israel kopaj* ameriške kmetijske presežke. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo j« objavilo, da j* bil dosežen sporazum z Izraelom • prodaji kmetijskih presežkov v znesku 17 milijonov dolarjev, plačljivih v izraelski valuti. Od tega zneska bo uporabljenih 6 milijonov dolarjev ca nakup pšenic«, nad 8 milijone dolarjev za nakup žitaric za prehrano živine, nad 2 milljonia dolarjev za nakup bombaževega in sojnega olja, okoli 1 in pol milijona dolarjev za nakup bombaža in skoraj 1 milijona dolarjev za nakup sla. Ta izvoz bodo izvršili zasebni ameriški trgovci, nakar jim bo ameriška vlada izplačala dolar]« v zameno za Izraelska funte.
Japonska gradnja ladij. Japonske ladjedelnice so v času od aprila do novembra t. 1. sklenila več sporazumov a tujimi lastniki ladij za izgradnjo 95 ladij s 6kupno 1.411.563 ton v vrednosti 325.254.000 dolarjev. To predstavlja najvišje število
naročnin, ki po vrednosti za 200
milijonov dolarjev presegajo naročnine v ustreznem razdobju preteklega leta. Naročenih je bilo 47 tankerjev, 44 tovornih ladij in 4 druge. Naročen« ladje bodo plule pod panamsko in liberijsko zastavo.
Znižanje een potrolnemn blaga v Romuniji. Kakor sporoča Radio Bukarešta, ao znižali cene večjemu številu potrošnih predmetov v Romuniji, in sicer med 10 In 20 odstotki. V sporočilu predsednika ministrskega sveta j« navedeno, da so znižane cene za 10 do 20 odstotkov za volneno blago, pohištvo, klobuke, kolesa, šivalne stroje, ure, plastično blago, barve, les, milo in petrolej. Dodajajo še, da bodo od 1. Januarja 1956 dalje-znižane cene za 10 odstotkov tudi zdravilom in knjigam.
Pomanjkanj* nlkla v ZDA.
Neki predstavnik elektronske industrije J« izjavil, da je v tej panogi kritično pomanjkanje nikla, ki preti, da bo proizvodnja sprejemnih cevi zmanjšana in da bo to pomanjkanje onemogočilo industrijo. Isti predstavnik je izjavil novinarjem, da je poslal pismo ministru za trgovino, v katerem je zahteval izvedbo ustreznih ukrepov, da bi olajšali situacijo v preskrbovanju elektronske industrije na ta način, da bi večje količine nikla določenega za strateške rezerve, deblokirali za potrošnjo v elektronski industriji. V svojem pismu je navedeni predstavnik izjavil, da
v kolikor n* bi bilo na razpolago več nikla, da bo morala biti proizvodnja sprejemnih cevi zelo omejena, prav tako pa tudi proizvodnja vrste elektronskih naprav ln oprem, katere te cevi potrebujejo. To bo 8 svoje strani povzročilo izgubo kvalificiran* delovn* sil* v elektronski industriji, kar bi lahko ▼ nekaj mesecih zavzelo resen obseg.
Egipt bo proizvajal Jeklo konec let* 1957. Egiptske železarne A. D. v Kelvanu bodo do oktobra 1957 začele s proizvodnjo Jekla, ki bo dosegala letni nivo okrog 220.000 ton. To je izjavil generalni direktor železarn*, ki J« tudi dejal, da *o zaključeni dogovori z deželami Marshalovega plana o preskrbovanju koksa za 10 let. Letni uvoz koksa bo znašal okoli 320.000 ton. Okoli p*t osmin stroškov bo odpadlo na transport. Zaradi tega proučuje železarna možnost izgradnje lastnih transportnih Jadij. Ruda za železarno naj b! prihajal* iz Asuana, kjer kopljejo rudo na dnevnem kopu. Kvaliteta rude, ki jo kopljejo, je znatno nad 47 odstotki, kolikor znaša baza. Rezerv* rude *o ocenjene na 60 let. raziskavanja pa «• še nadaljuj ejo.
Zahodnonemško egltpskl gospodarski razgovori. Radio Kairo javlja, da je prispel 6. decembra v Kairo minister za gospodarstvo Zahodne Nemčije, ki bo imel gospodarske razgovor« z egiptskimt oblastmi.
uvozniki in trgovinsko mrežo po 270 din, medtem ko se njihova cena, v kolikor so v prodaji, giblje do 400 din. Podobno razmerje v cenah je tudi še pri nekaterih drugih predmetih. Ako se v isti prodajalnici prodajajo Isti proizvodi po dveh zelo različnih cenah, so možnosti za špekulacijo zelo ugodne. Pričakujejo, da bodo izpremembe v našem deviznem poslovanju, ki bodo stopile v veljavo z novim letom, vsaj deloma pripomogle, da se bodo zmanjšale razlike v cenah nekaterih predmetov in likvidirale take anomalije.
Tudi razlike v cenah nekaterih predmetov, s katerimi se trgovina v glavnem oskrbuje iz domače industrije, kakor je na primer konzerviran grah in drugo, se razlikujejo pri posa-
Predavanje dr. Vratuše v Postojni
Postojna, 16. dec. V prostorih kina v Postojni Je danes predaval o vlogi Jugoslavije v zunanjepolitičnem svetu dr. Anton Vratuša, državni podsekretar v zveznem izvršnem svetu.
—beo
Jugoslovansko železo za Indijo
New Delhi, 16. dec. (Tanjug) Združenje jugoslovanskih železarn, ki razstavljajo na delhijskem sejmu, je sklenilo pogodbo o dobavni 12.C0O ton jekla Indiji. Skupno vrednost dogovorjenih dobav cenijo na nad poldrugi milijon dolarjev.
Jugoslovanski gospodarstveniki v Indiji pričakujejo, da bo skupna pogojena količina jekla Idb konca tega Četa dosegla 20,000 ton. Kupca jugoslovanskega jekla so podjetja za zboljšanje železniškega prometa, graditev industrijskih objektov in elektrifikacijo vasi.
Člani kitajskega klasičnega gledališča v Postojni
Postojna, 16. doc. Dane* ao obiskali Postojni člani kitajskega klasičnega gledališča. Gosti so si ogledali Postojnsko jamo, nad katere lepotami so bili zelo navdušeni ln »o se v Jami zadržali nad dve uri. Po zakuski v Jamski restavraciji so se vrnili v Opatijo.	—bcc
Ustanovna skupščina združenja za vzdrževanje javne snage v mestih
Beograd, 18. dec. Danes se Je začela v Beogradu ustanovna skupščin« združenj« mestnih služb za vzdrževanje Javne snage Zborovanja se udeležujejo zastopniki 83 mest, ki Ima vsako nad 20.000 prebivalcev in v katerih zahtev« Javna snaga posebno pozornost.
Glavni problem, o katerem so danes razpravljali, je opreme za to službo, ki Je skoraj v vseh mestih dotrajana. Udeleženci zborovanja so tudi poudarili, da odgovorni ftinitelji ne posvečajo dovolj pozornosti kadrom in da Je skoraj postalo pravilo pošiljati v to alužbo delavce, ki ne ustrezajo na drugih mestih.
Mnogi udeležene! »o predlagali, naj postanejo službe, ki se b^yiJo z vzdrževanjem Javne snage v mestih, samostojne gospodarske organizacije, ki bi svoje usluge opravljale po ekonomskih cenah.
Nesreče na železnici
V desetih letih 362 smrtno ln 966 hudo In lože poškodovanih na vlakih in železniških progah — Naraščajočih osebnih nezgod železnica ne more preprečiti, če ne bodo ljudje sami resneje mislili na svojo varnost — 750 nezgod na cestnih prehodih čez železniško progo po krivdi voznikov in šoferjev
Predvčerajšnjim Je bila na Direkciji Jugoslovanskih železnic ▼ Ljubljani konferenca v zvezi I osebnimi nezgodami na vlakih, na železniških progah in cestnih prehodih, ki se v zadnjem času zaskrbljujoče večajo, kljub ukrepom, ki Jih železnica trvaja v sodelovanju z organi LM. To naraščanje zavzema ob-•eg, ki predstavlja resen problem ne samo za železnico, temveč za vso našo skupnost, saj ne moremo iti mimo dejstva, da •e tako številno uničujejo človeška življenja in nastaja velika materialna škoda. O tem, koliko žrtev in škode povzročajo nezgode v cestnem prometu, J« bilo doslej precej napi-»anega in ne brez uspeha, kajti ljudje bo vendar videli v tem opozorilo in spoznali, da Je v njihovem interesu, če spoštujejo varnostne prometne predpise. Prav slednjega t. J. upoštevanja železniških varnostnih predpisov pa žal med koristniki železnice in tč sitimi, ki kakorkoli pridejo v otomočj« železniških prog in naprav — ni. In v tem Je tudi glavni vzrok za tako številne nezgode, ki *e neredko končajo s smrtjo ali lnvalid-notejo nepremčlljenega državljana.
Železnica ima po vojni neprimerno teži e pogoj« prevoza kot pred vojno. Prvič zato, ker «e J« zaradi vojnega uničenja vozni park zmanjšal — mislimo *a-a* potaldU picmM — ki J*
razen tega zastarel do ekrajn*
meje, lokomotive so stare — večina že preko svoje življenjske dobe, drugič, ker so proge v slabem stanju zaradi starih tirnic in slabega gornjega ustroja, in tretjič, ker Je povrh tega promet veliko večji kot pred vojno. Danes prepelje od celotnega potniškega prometa 92 odstotkov potnikov železnica ln le 8 odstotkov cestni promet. Če vzamemo leto 1938 za osnovo vidimo, da Je bilo v Sloveniji prepeljanih 13.800.000 potnikov, medtem ko leta 1955 31,000.000 ali 225 odstotkov. Zaradi tega Je razumljivo, da Je prvič delo železničarjev zelo težko spričo takih pogojev in drugič, da so zaradi takega položaja tudi oee-bne nezgode večje. Toda povečanje prometa ni bistveni vzrok za porast nezgod, kakor nam analiza posameznih primerov kaže, temveč so v največji meri vzroki subjektivnega značaja in prav zato bi Jih s primernimi ukrepi lahko bistveno zmanjšali. O tem bo posebej razpravljali na konferenal.
V desetletju pred L 1943 Je bilo po statistiki 88 smrtnih nezgod med potniki, v desetletju po vojni pa 116. Telesnih poškodb v istem razdobju pred 1. 1945 288, po vojni do dane* pa 589. Podoben porast nezgod je tudi med zasebniki, to J« tistimi, ki nedovoljeno prečkajo I*.
>U
železniško območj« za pešhojo ali celo kolesarjenje. Teh Je bilo v desetletju pred 1943: smrtnih 153, telesnih poškodb pa 302; v povojnem desetletju pa smrtnih 246, telesnih poškodb pa 377.
Posebno veliko je naraščanje nezgod na cestnih prehodih čez progo in kar je značilno več na tistih, ki so zavarovani z zapornicami kot na onih brez zapornic. Tako Je bilo v desetletju pred 1945 : 130 nezgod na prehodih z zapornicami in 29 nezgod na prehodih brez zapornic, v desetletju po vojni pa: 611 nezgod na prehodih z zapornicami ln 167 nezgod na prehodih brez zapornic.
Cestni promet se Je sicer tudi povečal, iz česar bi sklepali, da Izvira toliko nezgod na železniških cestnih prehodih, toda analiza posameznih primerov nam daje kaj žalostno sliko o discipliniranosti in čutu odgovornosti vozačev vozil, posebno motornih. Naj omenimo samo primer _ o tem Je veliko preiskovalnega materiala — ko J* na primer vozni k-Sofer enostavno dvignil zaprte zapornic* — ni osamljen primeri — in s* pognal čez progo, ▼ trenutku, ko Je privozil vlak ln nesreča Je bila neizbežna. Se bolj nerazumljiv J* primer oziroma primeri tekmovanj* v vlakom to J* kdo bo prej pri eeataem prehodu, pri čemer J* razumljivo, 4* J«, ka-
zilo zaradi manjše teže žrtev nesreče ln seveda potnikov v njem. Vlak, ki ima večjo težo, začrtano progo ter večjo razdaljo za ustavitev vlaka, prav gotovo ne more strojevodja pravočasno ustaviti in preprečiti nesreče če pride do takšne nesmiselne dirke, ki Jo nekateri vozniki prav brezvestno uprizarjajo. Nič kolikokrat se zaleti motorno vozilo v zaprte zapornic* in jih poškoduje zaradi vinjenosti šoferja. Ce bi vozniki motornih vozil upoštevali cestni prehod čez progo vsaj toliko, kolikor upoštevajo prehod s stranskih cest čez ali na glavne ceste in če bi se ne glede na to, ali so na prehodu zapornice ali jih ni ravnali po pravilu, da s« morajo v vsakem primeru prepričati ali ne prihaja vlak ln če bi zlasti ne prehitevali vozil tik pred prehodom čez progo, kar ovira razgled — bi nedvomno bistveno zmanjšali nezgode na teh mestih.
Poseben, do sedaj še nerešen problem, Je hoja po železniški progi, kjer stalno preti nevarnost ln zaradi česar je bilo že mnogo žrtev. Ze pred leti Je Železniška direkcija izdala posebne ukrepe, da bi hojo po progi in čez njo, ki Je prišla ponekad že v navado, preprečila. V sodelovanju z organi notranje uprave Je izdala poseben priročnik o ukrepih za prepre-čenje tega ln zahtevala od železniških organov na postajah da s kazenskimi sankcijami preprečujejo prečkanje proge na nevarnih mestih, č« bi opomin n* zadostoval. Toda po delnem začetnem uspehu Je bilo vse težje vzdrževati red glede tega dogajalo se Je, da so bili železniški organi fizično napadeni in da celo organi LM niso mogli vzpostaviti red* oziroma so ga 1* S* Mfc*J iM. is4l * *
temu zoperstavljali celo nekateri ljudski odbori. Ta problem je posebno pereč v krajih, kjer je zrasla po vojni nova industrija, razumljivo v bližini železniških postaj in tu se zlasti delavstvo ne ravna po železniških varnostnih predpisih. Tako hodi na primer čez železniški most v Celju dnevno okrog 700 ljudi, v Slov. Javorniku so neznanci čez noč odstranili opozorilne napise in ogroja odstran postaje, čez savski most na tr-žiški progi pri Kranju je hoja vsakdanja stvar, v Štorah je dnevno v nevarnosti stotine potnikov zaradi hoje prek tirov, v Novem mestu so ugotovljeni primeri, da so se kolesarji kar vozili prek železniškega mosta in tako dalje. Da bi se to preprečilo je potrebna širša akcija ne samo železnice, temveč predvsem vodstev tovarn, sindikatov, množičnih organizacij in zlasti občinskih ljudskih odborov. Hkrati bi bila potrebna otipljiva propaganda z letaki, ki bi slikovito in na kraju samem, pa tudi po občinah na vidnem mestu opozarjali prebivalstvo na nevarnost takega početja, skratka prevzgoja ljudi v tej smeri.
Potniki, ki se ponesrečijo med potovanjem z vlakom so največkrat krivi sami, ali pa so žrtve nevestnosti drugih potnikov. Nezgod« na vlakih nasta Jajo najpogosteje zaradi prepoznega prihajanja na vlak in zaradi tega skakanj* na vozeči vlak, ali skakanja la vlak* zaradi predčasnega odpiranja vrat. ko se vlak še ni ustavil na postaji ali pa ker se potniki zapeljejo in se spomnijo, da so že na namembni postaji šele, ko Je vlak že v teku in skačejo iz vlaka. Pri tem seveda ne računajo M «*ti vadba]* te skačejo proti
smeri vožnje ali naravnost naprej, na stopnice pa se spenjajo na zadnji strani voza v smeri vožnje, pri čemer jih sunek skoraj vedno vrže med dva voza in pod kolesa. Prav tako nevarno je prehajanje iz vagona v vagon čez stopnice voza med vožnjo. Nekateri se naslanjajo med vožnjo na vrata oziroma kljuko vrat in že je bilo več primerov, da so potniki zaradi tega padli iz vlaka; drugi zopet izstopajo na nasprotni strani postaje in ker po sosednjem tiru vozijo vlaki so v nevarnosti, da jih povozi — taki primeri so že bili — zraven tega pa puščajo odprta vrata, kar je nevarno za druge potnike, zlasti v lokih in v predorih na dvotirni progi, kjer se vlaki 6rečujejo. Pred kratkim sl je prav zaradi tega hudo poškodoval roko strojevodja pri vožnji skozi predor, ker so ga zadela odprta vrata potniškega vlaka.
Problem preprečevanja osebnih nezgod na železnici ni samo pri nas pereč. Tudi v drugih državah se ukvarjajo s tem, kako bi nezgode spravili na najmanjšo mero. Toda porast nezgod, ki ga ugotavljajo v zadnjih letih oziroma mesecih železniški organi dn vzroki zaradi katerih nastajajo nezgode terja širšo akcijo vseh činiteljev, ki so dolžni pomagati, da bi se s primernimi ukrepi uvedel red in zavarovala življenje delovnih ljudi ter preprečila škoda ljudski imovinl. Pri tem je najvažnejše doseči, da bodo ljudj« z razumevanjem upoštevali železniške varnostne predpise, ki so v interesu njihove varnosti, ker bomo le tako zmanjšali osebne nezgode na železnici.
—bv
meznih tovarnah do 40 o/n. Take razlike so nerazumljive in bi bila potrebna odločna intervencija, da se cene vskladijo. Pri tem se pričakuje predvsem intervencija Zvezne industrijski zbornice.
Iz razprave hi se moglo sklepati, da se bo prihodnje leto zboljšaio oskrbovanje našega trga z nekaterimi važnimi živili, k čemur bo deloma pripomogel tudi povečan uvoz. Nameravan je tudi uvoz znatnih količin soli, da bi se povečale sedanje zaloge. Gotovo je, da bodo morali posamezni proizvajalci, ko bodo manj privilegirani, zmanjšati svoje proizvodne stroške, obratovati bolj gospodarsko in bolj realno kalku-lirati prodajne cene.
Zastopniki trgovinskih podjetij iz posameznih krajev so navedli podatke, kako se blago pogosto sprehaja iz republike v republiko, kar podražuje prevozne stroške. Vsi so se strinjali v tem, da bi se določeno razdeljevanje blaga ne moglo uvesti, ker bi se s tem porušila osnovna načela našega gospodarskega sistema, predvsem pa svobodno delovanje zakona o ponudbi in povpraševanju, ne izključuje pa se možnost, da bi pri nabavljanju blaga bolj upoštevali, kakšna je poraba določenih predmetov v posameznih pokrajinah.
Na sestanku sekcije za živil* in gospodinjske predmete pri Zvezi trgovinskih zbornic so tudi izjavljali, da delo in sklepi sanitarnih Inšpekcij niso izenačeni in da so protislovni v posameznih republikah. Različna ocenjevanja sanitarnih inšpekcij so nerazumljiva tako za trgovino kakor za potrošnike, ker gre za enotno gospodarsko področje Jugoslavije. Zato postavljajo upravičeno vprašanje, ali ne bi bilo primerno, da bi se služba sanitarne inšpekcij« vsaj vskladila po republikah, ako se že ne more centralizirati.
Ljubljana, 13. dec. Na današnjem sestanku v republiški Trgovinski zbornici so zastopniki grosistične trgovine s špecerijskim blagom obravnavali nekatera najbolj pereča vprašana svojega delovnega področja. Najprej so razpravljali o stanju Ln perspektivah preskrbe z osnovnimi živilskimi artiklu Pri tem so ugotovili, da se trenutno še tu in tam čuti poslabšan;« kvalitete moke, n. pr. v Ptuju, ponekod na Gorenjskem in delno tudi v Mariboru. Dolžnost grosistične trgovine je. da na pomanjkljivosti opozar;a mlinska podjetja in da od np.h ne prevzema nekvalitetnega blaga. Glede preskrbe z maščobami, sladkorjem in soljo je bilo poudarjeno, da bodo določene količine tega blaga tudi uvožene, tako da bodo v redu krite domače potrebe. Treba pa je vplivati na enakomerno potrošnjo.
Navzoči zastopniki so izjavili, da je največja težava, s katero se bori grosistična trgovina, pomanjkanje zadostnih obratnih kreditov. Položaj v tem pogledu pa še poslabšuje dejstvo, da se v zadnjem času vse bolj uveljavlja praksa v proizvodnji, pa tudj pri uvo-znikih, da zahtevalo za določene artikle, n. pr. z* sladkor, kavo, olje in uvozno sadje predplačila. Tako se dogaja, da se podjetjem že teko pičla' sredstva še počasneje obračajo. Večji krediti bi bili potrebni tudi zato. da bi pod;e‘"3 zaradi stabilnosti v preskrb: lahko imela vsaj manjše zaloge blaga, ne pa, da žive iz rok v usta. Dovolj bi bilo že, če bi s« vprašanje kreditov zadovoljivo rešilo za detajlistično trgovino. Na drugi strani pa so ugotovili, da je krivda za pomanjkari« obratnih sredstev tudi na grosistih samih, ki premalo pritiskate na detajliste, da bi pravočasno izpolnjevali svoje fmančne obveznosti do njih. Sklenili so. d« bodo o problemu kreditov in predplačevanja seznanili pristojne organe.
/toMJOb
$&*očevajt!eo
ima
UREJUJEJO:
SERGEJ VOSNJAK
(glavni tn odgovorni VRANCE« DRENOVEC (notranja politika) ALEKSANDER JAVOR«!* (gospodarstvo)
-mSAN BENKO (zunanja pol1«ka* VtTLAN SEGA (kultur*!
STANE URAR (Šport)
Za oglase odgovarja BORIS KRMAC
REJCI .V MALIH ŽIVALIC
Ljubljana
Poceni nudimr kurjo pičo.
Dobite Jo v vsaki Špecerijski trgovini!
•v. m — n. decembra um j B0VD8KI POBOCSfIUC / «tr. 3 1
PosEeciice
Razprava o sirijski pritožbi
zaradi izraelskega napada pred Varnostnim svetom — Nov spopad in zanikanje —
Britanija bo podprla Sirijo
SLIKI
Od stalnega dopisnika
Dogodki v OZN so enkrat b rez konk.uren.ee zavzeli vse prve strani ameriških listov. Ko se je prvo jubilamo veselje poleglo In ko so novinci zasedli preko svojih predstavnikov svoja mesta na Manhat-tanu, se sedaj razpravlja o poliličnih in drugih posledicah, katere bi lahko povzročile velike spremembe v OZN. Trenutno še ne razpravljajo o tem, kakšen bo razpored sil pri bodočih volitvah, čeprav se na splošno misli, da se je najbolj okrepila a zijsko-af ritka skupina. Velike sile bodo sedaj težko računale na večino, kadar bo šlo za kake njihove posebne želje, kajti tisto, kar je predstavljalo do včeraj dvotretjinsko i~eči no. predstav1 ja sedaj v dvorani Generalne skupščine samo navadno večino.
Največjo pn-ornost vzbuja trenutno u -oda kitajskega predstavnika. Po vsem, kar sc je v teh dneh zgodilo, sc je mrzilo prepričanje, da bo predstavnik Formoze že. na
prihodnjem zasedanju težko obdržal svoje mesto. četudi bodo ZDA vložile skrajne napore, da mn pomagajo. Ko je Cia n g vložil veto proti sprejem'! Mongolije, je kazalo, da je poskus za sprejem novih članov popolnoma propadel in japonski opazovalci so ozrin-Vv; za ?• rra, da jc vse propadlo. Cancrkajškovega predstavnika.. Čeprav je nenadni preokret omogoči7 vstop 36 novih držav v OZN. Japonska pa je ostala — tehnično gledano zaradi sovjetskega veta -— zunaj, prevlada jc tu mnenje, da sc ameriška delegacija ne more dosti nadejati, da sc bo japonsko razočaranje in n-zadovoljstvo usmerilo v druge smer. Dejstvo, da je Japonska ostala izven OZN, je neprijetna pilula za State Department, ki je še včeraj smatral za potrebno, da z uradno izjavo obdolži Sovjetsko zvezo, da je ona kriva, da je propadel načrt za sprejem 38 novih držav. To pa seveda stvari mnogo ne spremeni. Posebni dopisnik »New York Timesa« pri OZN je opisal dogodke takole: »Novi položaj daje So-
vietrki zvezi izredne, prednosti pri mirovnih pogojenj'h z Japonsko. Redki so delegati. ki zavidajo Eisenhowerjevi glavi izbiro načina, ki ga bo morala najti, da pride Japonska v OZN, a da se Kitajska odet rani iz nje.«
Na. hodnikih na Nlahhattanu so sinoči mnogi veterani izra-Žali mnenje, da bi utegnil: Rusi na prihodnjem zasedanju rahtevati kot ceno za vstop Japonske v OZN, sprejem ne samo Mongolije, ampak tud’ K-tajske. V takih, okolnostih je moccče razumeti nejevoljo r-Nzio York Herald Tribune«, ki r članku pod naslovom »Fi-a.ico« kritizira State Depart-mev.t zaradi prezgodnje obtožbe Rusov in zaradi nihanja ameriške delegacije, »s čimer je pokazala, da ZDA niso bile niti praktične, niti načelne.«
Neizbežen je vtis, da ni bila amerlš1 a delegacija niti posebno hitra niti posebno inteligentna. ali na je morda enostavno poskušala biti preveč spretna za svojo lastno korist. Režimu Formoze bi se bilo mogoče rrrpprstnviti ali pa ga podpret t. V obeh primerih bi bile koristi. Toda, ker ao Z D A poskušale oboje, so si nakopale vso škodo, ki si jo je mogoče zamisliti. Tudi iz t«n je mogoče potegniti nav.k. M pa, upamo ve bo za.meglon z opisovan iorn tega dogodka »kot rta še zmage«.
M. RadolFIČ
NEW VORK, 1«. dec. (AFP). Varnostni sret Je danes obravnaval sirijsko pritožbo proti Izraelskemu napadu na ntrdbe
ob Galilejskem jezeru 11. in 12. decembra.
Sirijski vojaSkd predstavnik Je povedal, da ao ae danes zjutraj »popadle žirij ske patrulje ln izraelske enote, ki so skušale vdreti čez sirijsko mejo. Borba je trajala pol ure. Zastopnik izraelske vojske pa je odločno zanikal, da bi bilo prišlo do novega napada v bižini Ga-
nedelje, ko je neka Izraelska patrulja napadla sirijske položaje, na tem področju ni brilo spopada.
Zastopnik britanskega zunanjega ministrstva je izjbvil, da po sodbi britanske vlado niso umestni obojestranski napadi iz maščevanja. Ko je omenil pismo predsednika Na-
lilejskega jezera in dejal, da od egiptovskega
P0UJ1SD0V! SKVAORISTI RANILI BIVŠEGA MENDESOVEGA MINISTRA
Pariz, 16. dec. (Tanjug). Bivši minister za notranje zadeve v vlad: Mendčsa-Francea Fran^ois Mitterand je bil na nekem zborovanju demokratske unije odpora resno poškodovan, ko so hoteli pristaši desničarskega Poujadovega gibanja preprečiti zborovanje. Pristaši demokratske unije in »pužadisti« so se stepli tudii sinoči v središču Pariza. To je bil hkrati najhujš; prepir v dosedanji predvolilni kampanji, ki poteka sicer v redu in miru. Časopis: vsak dan poročajo le o manjših pretepih, k: jih povzroče desničarski pni-stDši IPouj sela.
Vodstvo tega gibanja Je obja-
Rl Madžali - Jordanski premier
ArAun, 16. decembra. (AFP). — Jordanski kralj je smo&_ potrdil novo -vlado * P rcdsedm&om Al Madiati^em. Predsednik vlad« je hkrati tudi munister z* zunanje
zadeve in m,itnl.-Star kmetfjJtv«.
Al Madžali je izjavil sinoči, da njegova |politika ne bo slonela »na lepih besedah, ki ne bodo varovale jordanskih prebivalcev«, saj
je taka ,	.
v katastrofo. Pozval je prebivalce na;j naženejo agitatorje, ki po-7 i vaio k nesi o4?i.
Mamdžalija imajo r* pristala
britanskega predloga, naj bi »e Jordan pridružil bagdadskemu palkru, čigar članice so Turčija, Irak, Perzija, Pakistan in Velika Britanija.
vilo, da namerava svojim pristašem dati »posebne uniforme«. Tri državne liste kandidatov Poujadovega gibanja so se povezale s skupino desetih znanih francoskih politikov iz dobe okupacije. Gre za notorične ko-laboriste, ki so bili svojčas obsojeni na izgubo vseh državljanskih pravic.
aarjt generalnemu tajniku OZN Hammarskjoldu, da bo Egipt v primeru ponovnega izraelskega napada uporabil vse svoje sile. je zastopnik Foredgn Offlcea pripomnil, da povračilni ukrepi ne morejo rediti spora med arabskimi državami in I*ra-elom. Velika Britanija bo podprla pritožbo Sirije na današnji seji Varnostnega sveta in Je že obvestila izraelsko veleposlaništvo v Londonu o svoji nameri.
Poučeni krogi v Washingtonu trdijo, da vlada ZDA za aedaj ne bo odgovorila na zahtevo Izraela, naj bi mu poslali ameriško orožje in tudi ne bo zavzela stališča do sirijsko-lzralskega spopada, dokler opazovalci OZN v Palestini n« bodo poročali o dogodku in dokler Varnostni svet ne bo prouMl položaja na Srednjem vzhodu.
Na obmejnem področju pri Gazi so se danes egiptovski vojaki spopadli z izraelsko patruljo. Zastopnik izraelske voj-
ak« j« dajal, da »o z egiptovatoo-
ga položaja atraljali na izraelsko
patruljo. Na izraelski strani niso imela žrtev.
Potsdamski sporazum la ve)Ja...
Bonn, 16. doc. (Reuter). Tri zahodne sile so danes pocedile, da Sovjetsko zvezo po njihovi sodbi še vedno vežejo sporazumi o četvernem statutu Berlina in Nemčije. V kratkih sporočilih svojim veleposlaništvom v Bonnu so tri velesJile omenile nedavno pumo sovjetskega veleposlanika v Vzh. Nemčiji Puškina, v katerem je izjavil, da je postal Vzhodni Berlin glavno mesto Vzhodne Nemčije. Ameriško veleposlaništvo je objavilo sporočilo, da so zahodne silile v notah 3. oktobra jasno povedale sovjetska vladi, da zanjo še vedno veljajo obveznosti po četvernih sporazumih o Nemčiji, vštevši Berlin. Podrobni sporočili s ra objavila tudli francosko in britansko ve’ eposl aniižt vo.
Sudan-neodvisna država
Parlament v Kartumu bo v ponedeljek razglasil samostojnost Sudana   Velika Britanija »ni bila obvešcena...«
i %%.
■ > •
LandLna, 1«.	(Tanjug). V Ve-
Bki Britaniji so življenjski stro-tlci od septembra do novembra t-i. *pet zvišali. V primeri z let-om 1917 (indeks 100) Je znaša! indeks cen na drobno septembra 150. novembra pa 154.
Taj peli, IB. dec. (AP). Kuomtei-t3nšk;> letalstvo je sporočilo, da so kuominian.ška letaia ob kitajski obali poškodovala kitajski plovni objekt za Izkrcavanje ter več manjših lesenih čolnov. Pa-trolna letala so bombardirala in obstreljevala kitajske ladje kakih 70 milj severno od otočka Macu.
Tokio, 16. dee. (AP). Japonski parlament Je ratificiral pogodbo T ZDA o sodelovanju v uporabi Jed.rs::e energije v miroljubne namene. Združene države Amerike bodo dobavljale Japonski obogateni uran za raziskovalne namene.
Johannesburg, IG. dec. (AFP). V Bloemfonteinu je bilo letno zasedanje afriškega kongresa, glavne organizacije južnoafriških domorodcev. Na dnevnem redu je med drugim resolucija upravnega odbora transvalske organizacije, naj bi spet začel! z. gibanjem •državljanske neposlušnosti« Iz protesta proti rasnemu zatiranju Južnoafriške vlade.
London, 16. dec. (AP). Predsednik pakistanske vlade Mohamed Al: Jc privolil, da bo na povabilo kitajske vlade spomladi obiskal Kitajsko.
New Tork, 1«. dec. (AP). Generalna skupščina OZN Je sinoči »pre.Jela resolucijo o priključitvi Surinama in nizozemskih Ant H Nizozemski. To področje Je bilo SodleJ pod ekrbnJStvom.
Kartum, 16. dec. (Reuter). Sudanski predsednik'vlad« Azhari je povedal danes, da bo parlament v ponedeljek ra glasil neodvisnost Sudana. Izrazil je upanje, ‘*a ** J’"d0p teza dne stranke sporazumele glede neodvisnosti Sudana. Par iament bo moral isti dan potrditi ustanovitev sudanskega sveta, ki bo prevzel pooblastila od dosedanjega sudanskega guvernerja Knoxa Ilelma.
I« Londona poročajo, da Veli,ka Britanija ni bila obveščena o nameri sudanske vlade, da Ho pri— hadn7i ponedeljek razglasila republiko. Tako je sinoči povedal zastopnik Foreign Officea, ki fe le dodal, da »britanske vilade nikoli politika privedla državo niso vprašali za mnenje glede te-‘	'	.-a«.	Vlada,	se bo z egiptovsko
D	%	. ,
vlado posvetovala o tem, kaj bi bilo treba storiti spričo omenjenega sklopa. — Izjava britanskega zastopnika naj Hi Ml a odgovor na sporočilo predsednika sudanske viade Azhari ja glede prokla-macije »popolnoma neodvisne republike Sudan«.
Egiptovska zastopnik )e izjavil zastopnikom tiska, da je predsednik Naser povedal veleposlaniku
Velike Britanije, kakšno je mnenje egiptovske vlade glede odstopa generalnega guvernerja Sudana. Zastopnik je dodal, da Egipt mirna nič proti temu, da guverner Knox nadaljuje svoje posle do prihodnje pomladi, ko naij bi bil plebiscit. Ce pa guverner vztraja pri odstopu, je Egipt pripravljen ustreči žel g Sudancev in izročiti pooblastila, ki pripadajo generalnemu guvernerju, sudanskemu or-
ganu, kti bi med plebiscitom skrbel za ozračje nevtrainosti-
Danes je zastopnik egiptovske vlade povedal, da vlada ni bila uradno obveščena o nameri sudanske vlade. Opozoril je na to, da je bil sedanji status Sudana predmet sporazuma med Egiptom m
Veliko Britanijo.
predsednik sovjetske vlSde maršal t-ulsauin in prvi sekretar CK KP Nikita Hrušiev sta imela danes uradne razgovore s predsednikom afganistanske vlada Mohamedom Dauilom. Pri razgovorih so bili navzoči namestnik sovjetskega ministra za zunanje zadev«
Grnmikp. nn-mestnlk sov’"*«!''--- ministra za zunanjo trgovino Ku-
mlkin ln sovjetski veleposlanik v Afganistanu. V Moskvi pripisujejo poseben pomen bivanju so vjeSikih državnikov v Afganistanu. Tuji opazovalci menijo, na bo tudi z Afganistanom okrepljen« gospodarsko sodelovanje, kakor se je to že zgodilo v Indiji in Bur. ml med oblslccm Bulganina in Hruščeva. Moskovski krogi poudarjajo tudi politični pomen tega obiska z ozirom na sedanji mednarodni položaj Afganistana in njegovo stališče proti blokom. Xa sliki: Bulganin in Hruščev na delhijskem letališču pred odhodom v Afganistan z uradnega obi ska v Indiji.
Rimska vlada demonstrira
v znak nezadovoljstva nad Gronchijevim postopkom okrog italijanskega ustavnega sodišča — Segni je nalašč zamudil ceremonijo
RIM, 16. dec. (Tanjug). Ko Je
priseglo novo italijansko ustav-no sodišče. Je prišlo do nevšečnosti, ki Je bila posledica nasprotnih koncepcij o vlogi pred-
Kdo krši sporazum
o repatriaciji civilistov med ZDA in LR Kitajsko? Pritožbe lz Pekinga
Peking, 16. dec. (Nema Kstaj^ ska). Zasitoipnik kitajskega ministrstva za Tunanjt zadeve je izjavil sinoči, da to brez sleherne podlage trditve amerUhega ministra za zunanje zadeve DuHesa in drugih amcrilkih uradnih predstavnikov, da se Kitaj sika ne drii s 'j or ar. uma o repztriaorji civilistov, sklenjenega med ki tajsko-anjgri-'sh:mi razgovori v Ženevi. Kitajska vlada poziva nasprotno ZDA, naj nehajo kršiti tu sporazum.
Po izjavi kitajskega predstavnika ZDA doslej niso poslale indijskemu veleposlaništvu v ZDA, ki mora po sporazumu skrb eri: za rci^atriacitjo k:caijskih državljanov, nikaikih podatkov. Obvestile »o ga, da mu glede tega ne morejo pomagavi in da sme veleposlaništvo navezat! stike z njimi ie. če bi to samii zahtevali. Kitajska vlada pa je v nasprotju s tem poslala Združenim državam Ame-
rikc toke podatka, vendar p« je »pričo odMoaSnega stališča ZDA storila ustrezne ukrepe in o tam obvestil«, britansko veleposlanS-Srvo, ki mora po sporazuma po-magari prt repamaadlh *m«riAA državljanov na Kitajjskem.
Kitajsk; predsrarvnlik je dalje dejali, da ZDA doslej niso obvestile njegove vlade o položaju Kitajcev, ti » v ameriških rokah. Kitajske oblasti pa *> od 1. avgusta, se pravi od začetka kitaj-sko-ameriških razgovorov, izpustile 26 ameriških jetnitkov, ki ao bili zaipru zaradi protizakonitega delovanja. Obtožil je tudi ZDA, da otežiočaijo Kitajcem vrnitev in da so pred kratkim odredile, da morajo kitajski študenta, ki žive v ZDA, zahtevati od formoške vlade vstopne vizume, čeprav so kitajske oblasti doslej izdale vizume vsem Američanom, ki »o za to zaprosili
S
»Pravzaprav nimam nič prot!, so sed, če prest a v 13 plot, samo tel« veje morajo segati na mojo stran!«	(Karikatura: B. Kos)
sednika republike In drugih zakonodajnih ustanov. Po nalogu predsednika republike Je ustavno sodišče priseglo samo ob navzočnosti šefa države in predsednikov obeh parlamentarnih domov, predsednika vlad« In drugih Izvršnih organov pa niso povabili k tej ceremoniji.
Predsednik vlade Segnl j« iz protesta zamudil na slovesnosti in pri tem odkrito povedal, da me no Strinja z odločitvijo predsednika republike, po kateri bi bili zakonodajni organi nad izvršnimi in bi imeli v razmerju do izvršnih organov določeno nadzorstveno vlogo.
Dogodek J« povzročil v političnih krogiih veliko zanimanje, ker ga ocenjujejo kot izraz nasprotij med organi šefa države ln izvršnimi vladnimi organi, odksr je bil za predsednika republike izvoljen Gronchi. L e-ta j« večkrat Jasno pokazal, da pripdsuje funkciji predsednika
Joxe iz Moskve v Bonn
Pavla, 16, dec. (Reuter). Francosko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da Je dosedanji francoski veleposlanik v Moskvi Louis Joxe imenovan za veleposlanika v Bonnu. Za novega francoskega veleposlanika v Moskvi Je Imenovan Ma-urice Dejean, francoski visoki komisar v Južnem Vietnamu tn bivši veleposlanik v Tokiu.
republike stimulativno In nadzorno vlogo nad vladnimi izvršnimi organi. Zastopniki vladnih strank in ministrskega sveta so skušali v raznih polemikah pobiti to Gronchijevo koncepcijo. Nasprotja se posebno kažejo pri zakonodajnem izvajanju ustave na področju socialno ekonomske zakonodaje. Italijanska ustava določa več reform socialnih in gospodarskih odnosov v državi, ki pa doslej spričo odklanjanja vlade niso bile izvedene. Gronchi Je ▼ okviril svojih nalog koit poglavarja države večkraf izrazil, da bo od vlade in Izvršnih organov zahteval čimprejšnje izvajanje ustave glede socialnih ekonomskih ukrepov, kar pa ima vlada za vmešavanje v delo izvršnih organov.
Tudi v Iraku težave zaradi pakta
Bagdad, 16. dec. (AFP). I* dobro poučenih krogov se j« zvedelo, da je Nuri Said ponudil ostavko na položaj predsednika vlade. Isti krogi menijo, da b.1 utegnil dobiti mandat za sestavo nove iraške vlade spet Nuri Said. Pravijo, da so se tako dogovorili na sestanku iraškega kralja, predsednika Nuri Saida in še petih bivših predsednikov vlade, ki so ga imeli prejšnji teden v Bagdadu in na katerem so razpravljali tudi 01 notranji in zunanji politiki.
PISMO IZ PEKINGA
Rita! ska vas ob koncu leta
M
Peking, 9. decembra. Letos Je Fortuna Iztresla svoj rog
na kitajsko vas, čeprav še zmeraj v zelo skromnem merilu skromnega kitajskega človeka, ro dveh letih poplav in suše so imeli letos skoraj po vsej Kitajski rekordno žetev. Deset milijonov ton žita ln 300.000 ton bombaža več kot lani, 15 milijonov ton žita več kot v bogatem letu 1952. Stotine milijonov kitajskih kmetov bodo pričakale novo leto bolj zadovoljne ln veselejše kot do zdaj, z več pisanih papirnatih plakatov in okraskov, z več pokalic in raznobarvnih raket.
Preletel sem to ogromno deželo
z juga na sevor, od subtropskega rodrooja pri Kantonu, pa do Pekinga. Vl.del sem gole obronke in p lani me juga tn nepregledne ravnine osredn ;e in severne Kitajske. Vsaka ped zemlje ie obdelana. Toda polja so kvadrati ali ozk: trakovi, ne le zaradi; ptičje per-*pek rirve, temveč zaradi skrajne razdrobljenosti posestev.
Siromašna in prenaseliena kitajska vas prenaia na svojih plečih največie breme pospešene industrializacije. Prehraniti tpora ne samo svoje neštevllne prebivalce, temveč tudi večji de’ meščanov (danes jih je okrog 100 miliijonov). Od žetve, pridelka žitaric, bombaža in drugih industrijskih kultur je v dobri men odvisen tempo uresničenja prvega petletnega plana, tempo socialistične preobrazbe države, v kateri živi četrtina človeštva. Toda to leto Je bilo srečno.
Kita-lci s ponosom poudarjajo, da je bila tako dobra ž«ev pospravljena v času, ko se na kitajski vasi odigravajo velike družbeno gospodarske spremembe. Do-žeeev ne pripisujejo samo n pogojem,
bro
ugodnem vremenskim
temveč saiijo, da j«
posledica zadružnega gibanja, ki se razvija z naglico prerijskega ognja. Sredi tega leta je bilo že 6500.000 kmetijskih del. zadirug. Mac Ce-Tung trd:, da se je v 80 odstotkih teh zadrug donos kmetijskih kultur v primerjavi z individualnimi gospodarstvi povečal, predsednik planske komisije Li Fu-čun pa precizira, da zadruge že leto ali dve po ustanovitvi dosegajo dvig proizvodnje za 10 do 20 odstotkov. Videti je, da je v kitajskih pogojih z zadružnim obdelovanjem zemlje celo brez osnovnih tehničnih sredstev mogoče doseči zelo zadovoljive uspehe, zato je to dejstvo glavni razlog nenavadno naglega razvoja kmetijskega zadružništva. Tempo je prekotiH pričakovanje kita: jek ega vodstva in povzročil večkratno revizijo planskih številk.
Ko je K P Kitajske popeljala kmete v revolucijo, jiim je obe-ttalia zemljo. Brez odlašanjgi in sistematično je bila po osvoboditvi izvedena agrarna reforma. Praktično je končana v celi Kitajski. razen v nekaterih oddaljenih goratih področjih. Toda zgolj z agrarno reformo se položaj kmetov ni mogel btscveno spremeniti. Več koc 300 mflijoimv
kmetov brez zemlje ali z zelo malo zemlje je dobilo skupaj okrog 46 milijonov hektarov. Povprečno znaša to manj kot šestino hektara na agrarnega interesenta. Toda več zemlje Mi bilo mogoče razdeliti, ker je ni. V južnih provincah pride na prebivalca povprečno samo 0,06 hektara obdelovalne zemilije. »Čeprav se je po agrarni reformi življenje širokih množic kmetov nekoliko izboljšalo, ali pa celo znatno v primerjav: s preteklostjo, je vendarle ostalo težko, vsekakor pa ne donosno za velik de! kmetov. Premožnejši kmetje so sorazmerno redki,« je priznal Mao Ce-rung v svojem govoru na posvetovanju partijskih sekretarjev julija letos. Po njegovi oceni tvorijo valki reveži in revni srednji kmetje tudii po agrarni reformi okrog 60 do 70 odstotkov vseh kmetov. (Kadar govorimo o teh katep>riijah j« treba upoštevati kitajske razmere: večina kitajskih srednjih kmetov bi veljala v Evropi za rerveže v polnem smislu te besede). Veliko število kitajskih kmetov še zmeraj obdeluje zemljo z motiko in nima sredstev niti za najmanjše investicije. Pod takimi pogoja je lahko najti gospodarsko opravičilo za združevanie v zadruge, čeprav začasno brez kakršne koli mehanizaciie. Toda kmetje bodo skupaj vendarle lahko kupili nekaj živine in gnojil, lahko bodo veliko bolj racionalno obdeloval; večje površine. Zadružništvo je potrebno tudi kot zavora krepitvi kapitalističnih elementov in večji diferenciacij, do
katere je prišlo po reformi: »Dandanes je na vasi kapitalistična lastnina kulakov Ln koc ocean neizmerna individualna posest kmetov.« (Mao Ce-cung).
Se med vojno in za časa revolucionarnih bojev so se na osvobojenih ozemljih pojavljale tako imenovane skupine za vzajemno pomoč. Kmetije so se združevali v skupine da bi laže opravljali svoja dela, setev in žetev. Te skupine so polagoma začele dobivati trdnejše organizacijske oblike, iz katerih so se razvile različne oblike zadružništva. Postopno: najprej »kupno delo, nato skupna uporaba določenega inventarja, potem nujno skupno planiranje dela in na koncu odstranitev mejnikov. Zemlja je postala prispevek v zadrugi prav tako kot delo ali živina. Zadružno so začeli organizirati tudi razne druge dejavnosti. To so, kot pravijo tukaj, zadruge polsociallsričnega tipa. Večinoma združujejo majhno število gospodarstev, 30 do 30. V bodočnosti Raj bi te zadruge postale večje, odškodnina za uporabo zemlje p« naj bi «e polagoma zmanjševala, dokler ne bi zemlja končno postala kolektivna lase. Kot teoretični dilj poeta vi ja jo zaenkrat za konec tretje petletke leta 1967 kolhoz sovjetskega tip*.
Zadnje čas« je zadružno gibanj« • svojim spontanim razvojem že večkrat presenetilo previdne kitotike planerje. V dveh letih od konca 1951 do konca 1953 s« je Število kmetijskih delovnih zadrug dvignilo od 300 na okrog 14.000. Z resolucijo CK KP Kitajske z dne 16. decembra 1953 je bilo predvideno, naij se do jeseni prihodnjega leta število zadrug dvigne na 35.800. Toda v tem času s« j« število zvišalo n« 100.0001
Oktobra lena 1954 je CK apet sklenil, naij se do prihodnje jeseni število zadrug poveča za šestkrat, pa tudi ta načrt je bil znatno presežen. 2e junija leta 1955 je bilo na Kil.tajskem organiziranih 650 tisoč zadrug ».pol socialističnega tipa«, v katerih je bilo 16,900.000 gospodarstev. Ta zale« še traja. Medtem ko je petletni plan, objavljen junija letos, predvideval, da bo 1957 v zadrugah tretjina vaških gospodarstev, je plenum centralnega komiteja že letos oktobra dali nalogo, naj bo zadružno organitiranje kmetov na severu praktično končano leta 1957, na jugu pa leta 1958. Toda po podatkih, ki so bili objavljeni te dno, je provinca Kvantung prav na skrajnem jugu Kitajske apet posekala vse napovedi: letos se je število zadrug dvignilo od 15.000 na 50.000, po jesenski setvi pa bo ustanovljenih še 50.000, medtem ko bo do konca prihodnjega leta v zadrugah 80 odstotkov kmetov. Podobno je tudi v provinci Kjansu.
Nenavadno nagla rast zadružnega gibanja zadaja kitajskim voditeljem resne probleme. V vrstah samega partijskega vodstva so, koc je videti, ljudje, ki sodijo, da je tak kurz preveč drzen. Ti pravit jo, da se ustanavlja preveč majhnih zadrug, za kat er« ni dovolj kadrov. Poudarjajo, da vlada ne more nuditi radostne pomoči zadrugam, ker petletni plan določa, da bo 88.8 odstotkov vseh investicij Slo z« kapitalno izgradnjo v industriji. Toda Mao Ce-tung sam in član politbiroja Cen Bo Ta se« ostro napadla partijske kadre, ki želijo zairve*i tempo ustanavljanja zadrug in tiste, ki so v provinci Ček jang na rvojo roko roopustih 20.000 sadni*
»Nekateri naši tovariši,« je dejal Mao Ce—rung, »me spominjajo na žensko s stisnjenimi stopali, (na Kitajskem so nekoč povezovali dekletom stepala in jim lomili kosti, da bi imele čim manjše noge), ki počasi drobi po ulici in se neprestano pritožuje na druge, zakaj tako hitijo.« Predsednik Mao jc zaključil: »Aktivno, energično in načrtno moramo voditi to gibanje, ne pa ga zadrževati n« vse mogoče načine«.
Nit dvoma, da tak vrtoglav razvoj zadružništva zadaja vodstvu
velike težave. 2e zdaj prinašajo časopisi članke z zahtevami, da je treba povečati dobave kmetijskih strojev. Težava je rodi zaradi nepismenosti velike večine kmečkega prebivalstva. Zarodi tega je Centralni komite ▼ sedmih ga je Centralni komite nove demokratske zveze mladine sklenil 1. decembra, da je treba v sedmih letih odpraviti nepismenost med vaško mladino. Računajo, da živi na vasi okrog »to milijonov mladih ljudi, od katerih je vsaj 70 milijonov nepismenih. Ti m bodo motali v sorazmerno kratkem času naučiti vsaj tisoč ali dva k&t tajskih znakov.
Vse to smo potrjuje, da se na kitajski vasi odigravajo zgodovinske stvari. Mao Ce-tung m gotovo n! zmotil, ko je ponosno rn.tr-jeva!: »To široko revolucionarno gibanje več kot 500 milijonov vaškega prebivalstva ima ogromen mednarodni pomen.« Ne gled« na določene pridržke, ki bi jih lahko imel opazovalec 'sl naše sredin« in z našimi izkušnjami, je kitajskim tovarišem treba ždeti uspeha T njihovem gigantskem poskusu.
VLADIMIR BAUM ,
« ib. 7 SLOTEMMD P0B06KV1LEC / *r. *m - n. decembra un
Razprava na seji glavnega odbora
di. J02E POTRČ:
Ni velikih nalog brez prehodnih težav
V diskusiji bi začel s konferenco komunistov za Bežigradom.
Neki tovariš je tam dejal, da bd bilo, če bi Narodna banka In mislim tudi naša caTina napravila nek ukrep, v hipu pili na* bolje. Vidite, da nimamo or 'viti z malodušjem, ampak
tudi z globoko vero, da se da marsikaj z lahkoto napraviti. Vprašanje je le, če je dotlčni prav zagrabil In če je imel perspektivo.
Gleda malodušja, o katerem je že govoril tov. Marinko, bi »pregovoril še par besed z druge plati. Nekateri podcenjujejo vse, kar se pri nas dela, češ da gre za *grajzlarfjo« in za majhne zadeve v tovarnah, kjer delavci morda rešujejo nekatere manj važne stvari. Ne vidiijo, da gre tu v resnici za enega največjih pojavov v družbenem procesu, ki nima pomena samo za nas, ampak za ves svet. Pred par dnevi sem bral, da imajo tudi na Norveškem delavske evete z izrecno pripombo, da je karakter teh delavskih »vetov posvetovalen. da toraj niso organi, ki upravljajo, ki jim mora direktor
podajati
čune, ampak imajo
samo cb državnem ali privatnem gospodarju posvetovalno pravico. Zaradi tega mislim je potrebno, da se malo dlje zadržim pri tej malodušnosti. Danes se na razne načine ugotavlja — to je tamo ena izmed teorij, samo en pojav tega malodušja — češ, bolje bi bilo, če morda ne bi imeli delavskega upravljanja, ono je krivo vseh težav. To vidimo tudi pri drugih vprašanjih, vprašanju žena, vprašanju mladine, da smatrajo. da bi bilo bolje iti malo nazaj, da imamo n. pr. preveč demokracije. Prav zaradi tega sem se oglasil k besedi, da pokažem še z nekaterimi dejstvi, da je ta borba, ki se je začela 195G. leta. res velika stvar. Mislim. da ne bo napačno, če spomnim, da je bil 1. 1949 pri nekem posvetovanju Agitpropa Iz vse Jugoslavije neki tovariš, ki je bil pozneje član zvezne vlade, mnenja, da bi začeli demokrati-
aactyo t Jugoslaviji prt notranjem oddelku, to je pri policiji. Vecte pa, da se Je začela 1950. leta manifestirati druga pot, to je, da smo začeli pri demokraciji v tovarni, ki se imenuje tudi gospodarska ali Industrijska demokracija, to je pri proizvodnih odnosih, kaT mora imeti po našem pojmovanju za posledico tudi iz-premembo vseh ostalih družbenih odnosov. Jasno je, da smo samo na ta način prijeli stvar na pravi strani, da smo začeli s proizvodnimi odnosi, ki so, kakor je rekel tov. Marinko, Sola ogromne večine naših delovnih ljudi v tisti odgovornosti, brez katere ne bi bilo socializma, brez katere nista mogoča poglobitev in napredek demokracije.
V tej sveži bi opozoril, da Je seveda taka ogromna in velika naloga nujno povezana s težavami, da nujno naletimo na ovire, proti katerim se je treba boriti. Na kdhferencd ZK sem videl tudi, de se Je popolnoma jasno manifesti ralo malodušje pni tistih ljudeh, pri katerih moramo pričakovati največ razumevanja, največ vere v našo pot, tako da jo potrebno, da dobijo naši ljudje čim širšo razgledanost In tudi znanstveno utemeljeno perspektivnost tega procesa. Zato sem se odločil tudi to pokazati na primeru, ki pri nas nd poznan. Dobil sem v roke brošuro, ki jo je izdala Mednarodna federacija svobodnih sindikatov, ki je dala Jugoslaviji, lahko rečem, blesteče priznanje v njej. Brošura piše, da v vzhodnem bloku ne more biti govora o delavskem upravljanju, ker sindikati niso svobodni. Za Jugoslavijo pa pravi, da je tu kompromis med državno in delavsko kontrolo. V tem lahko vidimo samo priznanje, ker je popolnoma jasno, ko po vsem »vetu posegajo države v gospodarstvo, — »mo pač v taki fazi, — da pomeni v tej fazi vsaka delavska kontrola napredek. Ce je pa že delavska kontrola tako daleč, da začenja državno kontrolo, ali kakor mi pravimo — administrativno fazo, preraščati, potem Je že dosežen zelo velik napredek. Popolnoma je jasno, da država s svojo administrativno funkcijo ne more odmreti čez noč, ampak so za to potrebni ogromni napori. Državne organe Je trebe z nečim nadomestiti in to je pri naa delavsko upravljanje, ki seveda s
prvimi par leti n« more biti že na ne vem kakšni višini. Popolnoma Jasno pa je, da vsaka izkušnja prispeva k pospeševanju
tempa, s katerim se to upravljanje razvija.
Lahko rečem, da sem bil prav impreslonlran, ko sem zvedel, da so v vzhodnem bloku pojavi v notranjem razvoju, ki lahko podprejo naše prepričanje, da smo na popolnoma pravilni poti in da »o težave, ki se na tej poti pojavljajo nujno neizogibne in jih Je treba samo premagovati. Leta 1954 so sindikati SZ sklenili na kongresu, da sa je treba boriti za sindikalno demokracijo in proti vsakemu birokratizmu. Ni dvoma, da je tudi to pojav v borbi za ekonomsko demokracijo in s tem tudi za socialistično demokracijo.
Razen ekonomske in socialistične, nadalje zadružne, kmečke demokracije in celo formalne demokracije imamo torej tudi sindikalno demokracijo. Vsako demokracijo spoštujem, če le ima kaj vsebine. Ce je vsebina taka, da velika večina delovnih ljudi odloča, je to gotovo napredek. Tako imajo tam delavci pravico kritizirati svoje direktorje, ali
kakor jih imenujejo v SZ, delodajalce, vedno bolj in bolj. V mednarodnem svetu se smatra, da Je to napredek. Prepričan sem, da je vsak korak na tej poti napredek, če se ne razume pod demokracijo neko anarhično demokracijo.
Ce prevzemajo delavci v tovarni na svoja ramena odgovornost, je to že velika stvar. Imamo pa primere — to so seveda začetne slabosti — da delavski svet vsemu prikima, kar reče direktor. Včasih st da direktor izglasovati sklep od delavskega sveta, da ta nosi formalno odgovornost, čeprav se sam v stvar
ni poglobil. To nas ne moti, ker se je treba boriti, da bodo delavci dali tem svetom vsebino, a ta vsebina je drobno pozitivno delo, tisoč in tisoč dejanj, drobnih korakov. Sele to skupai da napredek v socialistični demokraciji. Nasproti takemu realnemu gledanju imamo pojave — neke iluzije, katerim se ljudje predajajo, da je treba napravita samo neke vseodrešilne sklepe in bo v hipu vse boljše. Ml smatramo, da v hipu ne more biti nič boljše.
Ko smo rešili kolikor toliko vprašanje bazične industrije, da gremo lahko sedaj na proizvodnjo lahke industrije in konzumnih artiklov, vemo, da tudi to ne bo doseženo čez noč, ampak z velikimi napori. Naše zavestne sile, posebno komunisti se morajo zavedati, da je največja odgovornost na zavestnem faktorju. Cim več bomo delali, tem več bomo ustvarili.
podjetje svoje zakonitosti, s katerimi je treba računati, ki pa se ne morejo reševati iz rok v usta, temveč sta tu potrebni sposobnost in znanje obvladovanja vseh zakonitosti. Za napredne poglede na organizacijo proizvodnje pa je seveda potrebna tudi preorientacija v mišljenju ln delu naših vodilnih ljudi r podjetjih sporedno z organizacijskim izpopolnjevanjem podjetij.
Vzemimo za primer samo vzgojo naših vajencev. Ta vzgo-
Hotel bi navezati nekatere stvari na izvajanje tov. Potrča in na trditve, ki so bile izrečene v samem referatu. V prvi vrsti mislim na nekatere bojazni, ki se pojavljajo pri nas pred upravljanjem delavskih svetov v produkciji, češ da je zarad: naše zaostalosti in neurejenosti Prezgoden čas, da bi sc dala delavcem podjetja v upravljanje, kar pa je po mojem mnenju ravno nasprotno. Sam sistem delavskega upravljanja in sistem, kakor ga uvajamo pri nas, je namreč prinesel v naša podjetja nov element. Doslej se je podjetje smatralo predvsem kot ekonemsko-tehnična kategorija brez družbenega faktorja. Mislim pa, da je prav to dejstvo. ker smo uspeli uvesti v družbeni način upravljanja v naše družbeno gospodarstvo, pomenilo zgodovinski korak in zgodovinsko rešitev, ki se pojavlja pred družbo. Te stvari vidimo tudi. kadar gledamo težave, ki jih imajo danes zeio razvite industrijske dežele. Vidimo, da je tam razvoj produkcijskih sredstev pravzaprav že prerasel obstoječe družbene odnose in da iščejo novih poti in izhodov za upravljanje podjetij. Vidimo, da je prav ta porast proizvodnih sredstev nekako eklatantno spričo novih industrijskih metod proizvodnje postavil vprašanje družoenih izprememb in hkrati vprašanje vodenja podjetij. Posledica te nuje je zagata, v katero je zašlo gospodarstvo v teh razvitih industrijskih deželah, tako da so začeli iskati izhod v organiziranju in uvajanju tako imenovanih človečanskih odnosov, delni <elitvi dobička, pa do medlih obrisov soupravljanja v podjetjih, ki naj bi ublažilo družena nasprotja, zato. da bi rešili vprašanja, ki niso več samo ekonomsko-tehnična, ampak predvsem družbena.
Ce pogledamo, kako stoji stvar pri nas, vidimo,
»Ja tem prav to
imamo tu družbeni karakter upravljanja s podjetji, da pa je naša slabost v tem, da imamo ob najnaprednejšem sistemu upravljanja z družbenimi sredstvi opravka z zelo zaostalimi, prvotnimi formami klasičnih t’čn'h metod proizved-
li
ja Je danes še prav taka. kakršna je bila pred sto leti, ko so pričeji a prvimi vajenskimi šolami, ki so vzgajale vajenca za obrtno proizvodnjo, čeprav imamo danes tehnično moderno industrijo.
Poglejmo Se nadalje samo vodenje podjetij ln njihovo funkcioniranje, zlasti pa kooperacije. Za naša podjetja je zlasti značilno, da so izolirana, da životarijo vsako za sebe, počenjajo neko avtarkijo, ki je bila morda potrebna v času admini-
strativnega socializma, ko je sleherno podjetje do zadnje podrobnosti napravilo vse samo. Vztrajanje na takih pozicijah pa danes po mojem mnenju ne more koristiti razvoju produktivnosti in rešiti naše gospodarske situacije, kajti rešitev iz te situacije je samo v množični proizvodnji. Ce hočemo organizirati množičnost proizvodnje, potem te ni mogoče organizirat; samo v kraju enega podjetja, ampak je tu potrebno vzdrževanje več panog po vsej državi,
IVAN REGENT:
Strokovna in ideološka vzgoja
delavcev
Jaz bi nekatere stvari, ki jih Je rekel tov. Marinko in ki jih je povedali tudi tov. Popit, navezal na vprašanje izobrazbe našega delovnega ljudstva. Gre predvsem za vprašanje našega delavskega upravljanja. Naši de-
FF.1HCE POPIT:
daditev najnaprednejših oblik upravljanja z organizacijo proizvodnje
da ima naš prednost, da
dnje. Imamo opraviti z nasprotjem med najnaprednejšim družbenim načinom upravljanja na eni strani, na drugi strani pa z ostanki zaostalih produkcijskih metod, ki se jih Je v začetku posluževal klasični kapitalizem in ki smo jih podedovali.
Naša podjetja so neurejena in neorganizirana in je zato po mojem mnenju predvsem treba, če hočemo reševati vprašanje urejenosti podjetij in večje produktivnosti, da delamo na podlagi sedanjega sistema družbenega upravljanja s podjetji, ne pa preživelega administrativnega načina upravljanja gospodarstva. Razumljivo je, da stari administrativni sistem ni mogel rešiti tega problema, temveč da lahko samo »istem, ki ga imamo sedaj — sistem družbenega upravljanja — pomaga rešiti problem organizacije podjetij in prek organizacije podjetij tud! proizvodnosti, ki Je pogoj za večjo blaginjo. Zunaj naših meja •• zelo jasno zavedajo, da
moderno organizirano podjetje lahko neposredno vpliva tudi na samo produktivnost, zato posvečajo temu problemu ogromno pozornosti. V stremljenju, da urede organizacijske probleme podjetij, se je v razvitih industrijskih deželah razvil niz področij, razvila se je industrijska psihologija, sistem izobraževanja kadrov, skratka — cela vrsta področij, ki zasledujejo vse probleme, ki so s tem v zvezi, in jih skušajo reševati. Zato nam ni poti nazaj, temveč naprej. Treba je samo, da družbeno ureditev, ki jo danes imamo, in najnaprednejše oblike upravljanja s podjetji povežemo a tehnično-znanstvenimi izkušnjami » področja vddenja podjetij, ki jih je dosegel kapitalistični svet. To so seveda stvari, ki jih ni mogoče urejati samo z raznimi ekonomskimi ukrepi. Mislim tu na ureditev organizacije dela v podjetjih ter menim, da je treba poleg ekonomske stimulacije voditi tudi zavestno akcijo in videti tisti zavestni faktor, ki se bo nujno moral spoprijeti z zaostalimi produkcijskimi metodami v podjetjih v naših družbenih razmerah. To pa so seveda stvari, ki zahtevajo drugačnih pogledov naših vodilnih ljudi v podjetjih. Danes so naši vodilni ljudje v podjetjih — tu mislim predvsem direktorje — prepuščeni več ali manj samim sebi. Razpolagajo z izkušnjami, ki so jih pridobili po osvoboditvi, pri čemer Je treba reči. da naši direktorji niso podedovali niti izkušenj starih kapitalističnih direktorjev, čeprav pa bi Jih, bi to spričo današnjega sistema upravljanja ne bilo prikladno za današnje stanje, ker je bilo takratno vodenje podjetij v povsem drugačnih okoliščinah. Hočem reči. da naši vodilni ljudje v podjetjih niso imeli možnosti, da bi se seznanili z znanstvenimi načini reševanja organizacijskih problemov v podjetjih, čeprav ima navsezadnja v»&ko
lavski sveti pravzaprav nadomeščajo stare upravnike, stare kapitaliste v podjetjih, stare podjetinike. Seveda to ni malenkostno vprašanje. Cisto prav Je bilo in to se samo po sebi razume, da smo morali opustiti tisti del nalog starih podjetnikov, ki so bile povezan® z iz-koriščevanjem ljudstva. Toda stari podjetnik ni bil samo izkoriščevalec. Stari podjetnik je znal tudi organizirati tovarno. Stari podjetnik je znal organizirati delo v tovarni. Stari podjetnik je znal organizirati zaupanje občinstva do svojih izdelkov, do svojih bank itd. S tem hočem povedati, da naloga naših delavcev? ki so danes izvoljeni v delavske svete, ni malenkostna in se razume, da nji-hova sposobnost še ni in ne mo-re biti v tem trenutku tako velika, kakor je bila sposobnost starih podjetnikov.
S tem seveda še ni niti zdaleč rečeno, da moramo delavsko upravljanje opustiti. Nasprotno, delavce moramo kolikor mogoče napraviti najbolj sposobne za to upravljanje. Moramo jih vzgajati, moramo jih izobraževati. Je pa vprašanje, kako vzgajati in kako izobraževati naše delovno ljudi. To zopet ni tako malenkostno vprašanje. Izredno težavno vprašanje je najti način, po katerem se bomo v tem oziru ravnali. Moram reči, da Zveza Svobod že par let išče pravi način, kako bi pravzaprav začela pravilno vzgajati naš® ljudi in moramo odkritosrčno priznati, da ga še nismo našli. Lahko vzgajamo delavce strokovno. Toda, če bi vzgajali delavce samo strokovno, se nam zna zgoditi zelo velika neprili-ka, zelo velika nesreča. To se pravi, da bi iz naših delavcev napravili to, kar je hotel iz njih napraviti znameniti ameriški kapitalist Taylor, to se pravi, zdresirane gorile ne pa zavedne delavce. Zato Je potrebno, da damo poleg kolikor mogoče globoke, temeljite strokovne izobrazbe našim delavcem tudi nekoliko humanistične izobrazbe, kulturne izobrazbe ln srčne vzgoje, kajti brez tega se nam lahko zgodi, da ne bomo dosegli vseh naših idej. Bil sem naravnost vesel, ko sem bral, da se bomo začeli baviti bolj kakor svoj čaj z vzgajanjem našega delavstva, našega ljudstva v ideološkem smislu. Samo to ni zadosti. Mi moramo vzgajati strokovno in ideološko naše ljudi. Na kakšen način? Pravi način je treba seveda še najti.
Težje, tovariši, J® delati na deželi kakor v mestu. Tov. Marinko je sam povedal, kako imamo na naši deželi razdrobljene kraje, da nimamo enotnih naselij iitd., če bi bilo samo to, bi lahko še na kak način združevali ljudi, toda resnica je še druga, ki Jo je treba čisto odkritosrčno povedati m Je treba že 6edaj začeti delati, da Jo odpravimo. Na deželi Je še mnogo zakotnih vasi, zakotnih krajev, ki nimajo še nič, ki se še nimajo kje zbirati, ki nimajo še spodobne šole ln zato tudi ne spodobnih učiteljev, Ce se sme tako odkritosrčno izraziti. Imame kraje, ki so dobili nekoliko knjig, ki pa niso vedeli z njimi kaj napraviti, ki Jih ni!so vedeli kam dati. Gre za vzgojo našega ljudstva sploh in kako vzgajati to ljudstvo. Ce se bomo vsi skupaj lotili tega problema, ga bomo rešili, o tem ni nobenega
dvoma. Je pa to Izredno važno vprašanje.
Poleg tega bi se dotaknil še naše trgovine. Oprostite, morda nisem strokovnjak v teh stvareh, ampak vsekakor bi hotel povedati svoje misli. Mislim, da ne moremo v nobenem oziru iti na linijo prisiljevanja določenega števila potrošnikov, naj kupujejo v tej aill oni prodajalni. Ne gre tu za kako prisiljevanje. VI veste, da nisem nasprotnik prisiljevanja. Saj ne gre za to, ali sem nasprotnik ali nisem. Na svetu se sploh še ni nič zgodilo brez prisiljevanja. Karkoli se Je zgodilo na svetu naprednega, se je zgodilo pod pritiskom sile in nič drugače. Z lepimi besedami se v zgodovini
resnično ni napravilo še nič. Ampak gre za to, da imajo v tej trgovini dober sir, v drugi pa imajo slab sir. Ce je človek količkaj pameten, je naravno, da ne bo šel kupit slabega, ampak dober sir. In tako Je tudi z drugimi predmeti. Torej ne smemo iti na linijo, da bi določeno število družin ali potrošnikov prisiljevati, da kupujejo v določenih trgovinah. Sem za to, da se potrošnikom da možnost, da kupujejo, kjer hočejo. Kljub temu, da jim damo to možnost, pa bi lahko napravili tako, da bi dobili ob koncu leta določen del dobička od svojega splošnega nakupa. To bi lahko naredili tako. da damo vsakemu kupcu, ko plača, v roke listek, talonček, kjer je napisano, da je potrošil toliko in toliko denarja. Ce bodo v naših listih pisali, da bodo vsako leto dobili potrošniki toliko in toliko odstotkov od nakupa, ki so ga napravili v vseh trgovinah skupaj, bodo hranili te balončke. Saj je vseeno, kje dobijo te odstotke. To se je svoj dan že dogajalo in se Je dobro izkazalo. Lahko pa se naprav, tudi kako drugače. Zakaj ne bi
tudi nekoliko več kontrolirali naše trgovine, kakor jih kontroliramo danes. Ali jih lahko kontroliramo? Mislim, da lahko. Mislim. da navzlic temu. da smo pritegnili v razne odbore že precejšnje število ljudi, smo pritegnili v našo produkcijo in
v našo trgovino še malo število našega prebivalstva. Zakaj ne bi napravili odbore, ki bi, recimo, enkrat na mesec kontrolirali podjetja? Seveda to ne bi znatno vplivalo na cene blaga. Cene blaga so pač odvisne od produkcije.
Glede delovne discipline pa je tov. Regent dejal naslednje:
Potrebno je tudi, da najdemo način, po katerem vzgajati naše
ljudi, naše kadre, ki naj jim damo strokovno izobrazbo in ki naj jim damo tudi nekoliko humanistične vzgoje, ki naj napravimo iz njih tudi ljudi, ki se bodo zavedali svoje dolžne ;!', ki bodo vedeli, da delajo za skupnost, da delajo za nas vse, in ki bodo imeli interes obnašati se pri delu in povsod tako, kakor se spodobi. Se nekaj bi povedal. To sem že nekajkrat. Takrat sem prvič izrekel, da malo te-rorčka ne bi nič škodovalo. Mi si mislimo, da bo naš delavec imel čut zavestne discipline. Na to bomo še dolgo čakali, tovariš;. Disciplina je disciplina in preden bomo imeli delavce, ki bodo sami disciplinirano delali, bo poteklo še precej časa. Minute in ure in meseci, ki so izgubljeni v naših tovarnah, nam ogromno škodujejo. Ce pomnožimo deset minut, ki jih minimalno izgubi vsak delavec v tovarni na dan, v letu, bomo videli, koliko ogromnega časa je izgubljenega in kako ogromno bi se dalo v tem času narediti. Mislim, da ne bi bilo nič napačnega, če bi v tem pogledu prisilili našega delavca na disciplino. Jaz bi bil prvi. ki bi se postavil v službo prisiliti ga: To moraš narediti! Družba te ne plača zato, da kadiš, družba te no plača zato. da se deset minut pred koncem dela začneš oblačiti, družba te ne p’ača zato. da prideš dve ali tri minute prepozno na delo, družba te ne plača zato, da hodiš kadit med delom in zraven še klepetaš in še drugim jemlješ voljo za delo, ampak te plača družba, da delaš osem ur. V teh urah bomo sicer humani s teboj, dokler sam ne boš znal biti human s seboj. To so stvari, ki jih bomo moraili začeti uporabljati.
zlasti še danes, ko vidimo, v* kakšnem obsegu se izvaja ko-opa.acija in specializacija dela v svetu.
Pri nas imamo, rekel bi, opraviti z drobno buržoazno ali obrtniško miselnostjo, da Je vsako podjetje svet zase in nismo v stanju izvršiti kooperacije niti v takih vejah industrije, kjer je kooperacija hitro mogoča. Vzemimo n. pr. kemično industrijo, kjer hoče vsaka tovarna od osnovnih surovin do zadnjega derivata izdelati vse, čeprav bi biio mogoče te stvari na osnovi kooperacije drugače urediti. Mislim, da je mentaliteta naših vodilnih ljudi v podjetjih zelo omejena le na svojo tovarno in nismo prišli niti tako daleč, da bi videli celotno vejo proizvodnje, da bi videli celotno Jugoslavijo, kaj šele svet, ki postaja vedno bolj ena sama ekonomska celota. Potrebno pa je, če hočemo kreniti naprej, da vidimo naše gospodarstvo v celoti in ga tudi obravnavamo v tem okviru.
Res je, da danes podjetja nimajo neke posebne ekonomske stimulacije za organizacijo proizvodnje. S plačnim sistemom smo sicer do neke mere uredili nagrajevanje posameznikov m njihovo večjo storilnost, nismo
ja uspeli zainteresirati podjetij za štednjo z materialom, za racionalizacijo proizvodnje itd. So pa tudi drugi razlogi, ki ne dovoljujejo, da bi se stvari začela na tak način urejati. Tu mislim predvsem na neurejenost tržišča. Ce bi bilo tržišče urejeno, bi to moralo vplivati tudi na organizacijo proizvodnje v podjetjih. Tako pa se srečamo s slabo kvaliteto aeia, z nizko proizvodnostjo, z drago proizvodnjo itd. Ker imamo opravka z neurejenim trgom, se te stvari ne razvijajo na bolje. S tem pa seveda nočem reči, da je treba čakati, da se bo trg uredil in da bo šele urejen trg rešil to vprašanje. Tu na oboje. Na en! strani ganizirano produkc-jo, produktivnost in tudi kvalitetnejše delo, k; lahko vpliva na neurejeno tržišče, in obratno, čimbolj se bo tržiš'-? urejalo, toliko bo!je se bo popravila tudi organizacija ;. '. i -. podjetju. Seveda pa ni mogoče to prepustiti neki stihiji, temveč morajo vsa noša prizadevanja it! v to
smer, da z zgledi in aktivno akcijo vplivamo na to, da sa •tanje čim prej poprav;.
Te stvari sem hotel povedati glede no vprašanje, ali naj gremo na stari administrativni sistem upravljanja v našem gospodarstvu ali pa dalje razvijamo obstoječ: sistem. Mislim, da e jasno in v našem interesu, da najdemo vse načine, kako bomo ta družbeni sistem uprav-'janja. do katerega smo prišli n ki je tudi najnaprednejši, do kraja izvedli m razvili, pri tem oa odpravili vse slabosti v me-:cdi proizvodnje, ki se vlecc-jo še iz stare kapitalistične preteklosti.
r.us.im r.a or-veijo
J02E PETEJAN:
Več -povezave med organi
družbenega upravljanja
Iz referata In lz dosedanje razprave posnemamo, da je družbeno upravljanje podlaga za naš nadaljnji gospodarski razvoj. Ne bom diskutiral podrobneje o tem, ampak bi nakazal samo nekaj misli v zvezi s tem, kar je že spočetka omenil predsednik tovariš Marinko, namreč v zvezi s potrošniškimi sveti. O potrošniških svetih se že dlje časa govori, do konkretnih stvari pa smo tu prišli šele v zadnjem času. Spominjam se, da nam je že tov. Kardelj jeseni povedal, da so v Beogradu to že »prožili, da pa na podeželju po republikah o tem niso še podrobneje razpravljal-; in da niso dali Ideji za vzpostavitev potrošniških svetov nobene opore. To j« res. Nikjer nismo konkretno prišli do zaključka, kako naj se ti potrošniški »vet; postavijo. Mislim, da še danes nimamo pravih smernic oziroma določil, kako in na kakšen način jih je treba vzpostaviti, kakšne naj bodo njihove kompetence. Potem smo v septembru razpravljali v zvezi s predlogom zakona o družbenem upravljanju, kakšne kompetence naj dobe potrošniški sveti v naši trgovini — bodisi v detajlni bodisi v grosistični. V republiškem merilu, namreč v naših »vetih v Ljubljani, pa smo le prišli do zaključka .da Je treba fiksirati to, da ne bodo ti potrošniški sveti samo posvetovalni organi, ampak odločujoči organi, s čimer bi jim bil zagotovljen širši uspeh. Ce bi v bodočnosti prišlo do tega, da bi bili odločujoči organi, bi dobili potrošniški sveti svoj pomen že pri kontroli trgovine, pri vzpodbujanju, kako naj se naša trgovina razvija, kako naj se prodaja in kako kupuje. Tovariš predsednik je tudi omenil, da je naša trgovina preozka, da naša trgovska mreža ni dovolj
široko razpredena, kakor bi zahtevale potrebe naših ljudi. Velika težkoča je tudi zarad; pomanjkanja lokalov. Zelo važno
pa je, da pri forslranju član širše decentralizacije trgovine ne bi šli po zgledu drugih republik, kjer mnogo majhnih trgovin ne more samostojno živeti. Povsem gotovo bomo lahko dobili take aktiviste, ki se bodo pečali s tem problemom in ki bodo na ta način pomagali skupnosti pr; uvajanju potrošniških svetov v delo. Vzemimo en sam problem, ki ga bodo lahko reševali. To so nemogoče cene v naši trgovini, ki ovirajo njeno pravilno politiko. Skratka, s potrošniškimi sveti bi dobili precejšnjo oporo za izvajanje zdrave politike v naši trgovini. Lepo je danes aktivistu govoriti o reguliranju cen, težje pa je, če pride med potrošnike, ki mu povedo, za koliko se je zvišala cena tega ali drugega potroš-nega predmeta. Ce tl ob taki priliki omenijo, da se je zvišala cena kakega predmet-a kar za 20 do 50 odstotkov, jim res ne moreš dati zadovoljujočega odgovora in gre potrošnik po-
tem razočaran domov. Tako trgovina danes takorekoč lahko dela, kakor hoče.
Drugo vprašanje, ki ga bo treba prvenstveno reševati, so volitve potrošniških svetov. Predsednik tov. Marinko je prej omenil, da bi jih volili posamezni potrošniki. Mislim, da bi to ne biio najbolj primerno. Zlasti v mestih, kjer je na enem terenu več trgovin iste stroke, imajo te malo stalnih odjemalcev. Vsak potrošnik gre pač tja, kjer bo zaželen predmet boljše kvalitete in cenejši. Drugo pa je seveda na vasi. Zato mislim, da bi morda kazalo razmišljati o drugi tezi, k! je tudi bila postavljena. da bi namreč te svete Imenovala terenska Socialistična zveza, ki pozna probleme terena in tudi ljudi, ki bi prišli v poštev.
Omenil bi še neposredne koristi, ki bi jih imeli potrošniki od teh svetov. Govora je bilo o tem, da bi uvedli odvajanj« enega, dveh ali treh odstotkov dobička potrošniku. V tem pogledu sem zelo skeptičen. Tudi potrošniki temu najbrž ne bi nasedli, ker bi se vsak takoj vprašal, od kod dobiček, in bi si že tudi sam odgovoril, da prihaja ta dobiček iz cene. Mislim, da ta način ni zdrav niti stimulativen. Bolj stimulativno bi bilo, da bi potrošniški svet izhajal * stališča, naj imajo vsi potrošniki korist na ta način, da bodo cene čim nižje. Saj bi šle taka delitev dobička naravnost iz žepa potrošnika. Skratka, mislim, da trgovina ne sme delati dobička oziroma, da sicer mori dobiti določen del dobička, Id pa naj ustreza razmeram v tistem okraju. Ta mora Imeti sredstva, da se bo trgovina 'ahko širila in da bo lahko izboljšala prilike za delo, to s« pravi lokale, prevoz, prevozna e»edstva, skladišča iti Tee*
ocialistične zveze Slovenije
namreč marsikatera trgovina ne more zadovoljivo urediti, ker nima sredstev za to. Naloga po-
trošnji: :h svetov
hi
torej bila
v tem. da poieg drugega skrbe tudi za razvoj trgovine.
Drugo vprašanje je določanje č’anovT teh sveiov. Ce b: jih namreč avtomatično imenovali, b: se dogajalo tako, kakor je bilo doslej pri imenovanju članov raznih drugih svetov. Cesto s-o bili r.amreč postavljen: tak: člani. ki so bili pač trenutno pri r:ki, ne da bi jih kdo vprašal, ce so pripravljeni delati in če imajo veselje do tega dela. Zato *' ljudje pogosto niso opravljal; tvoje dolžnosti ioko, kakor b: jo moral . Mislim, da je to zelo va-
— p »-jj : VI Pilit.
Dotaknil bi se še šolskih odborov, ki so v naših centrih in mesiih začeli dejansko delati ;c-le 10 marca t. 1., ko je b:l objavljen splošni zakon o uprav-’:ar.ju naših šol. Po tako kratkem času ni mogoče že danes jata p V; kbnejše analize uspehov in neuspehov tega uprav-;anja. Vendar moramo ugotovi-da so ti šolski odbori že na-n-avlll določen korak naprej in ■j že dosegli prve uspehe. Se J.rncs pa imamo opravka z nazi-anj en: nekaterih krogov v na-,?m šolstvu, da so šolski odbo-
ri nekakšen posvetovalni organ v šolah. To pa je napak, saj zakon jasno določa kompetence šolskih odborov in da so to upravni in ne posvetovalni organi. Nekateri šolski odbori se danes tega že zavedajo in so začeli vprašanja s svojega področja reševati na povsem- drug način kakor doslej.
Ce smo že imenovali šolske odbore, kar velja tudi za upravne odbore zdravstvenih ustanov, mislim, da jih ne smemo sedaj prepustiti samim sebi, ampak jim je treba pomagati, da se bodo v svojem delu laže znašli. To je posebno važno zato, ker se problematika posameznih šol med seboj lahko zelo razlikuje. V Mariboru smo že v lanskem letu na pobudo Socialistične zveze začel: povezovati šolske odbore z organi, ki so jih predlagali, nadaije s političnimi organizacijami na terenu, kakor tudi povezovati odbore same. V ta namen smo imeli dve posvetovanji predsednikov šolskih odborov, k; sta se zelo dobro obnesli. Na eni strani smo videli težkoče posameznih šolskih odborov, na drug; strani pa tudi njihove uspehe. Posvetovanje pa ie pripomoglo k prenosu izkušenj z er.eaa šolskega odbora na drugega. To je prineslo dobre
rezultate in mislim, da je treba ta način nadaljevati. To velja
zlasti za podeželje, ker so bili šolski odbori zaradi večje oddaljenosti med šolami prepuščeni sami sebi. V mestu je povezovanje šolskih odborov in prenašanje izkušenj mnogo laže. Skratka, šolskih odborov nikakor ne smemo pustiti, da bi se lovili pri delu in delali, kakor vedo :n znajo, ampak je treba vedeti, da gre za važno vprašanje in da je pomoč nujno potrebna. Zato bo morala Socialistična zveza posvečati tem vprašanjem čim večjo pozornost in z aktivnim delom spodbujati šolske odbore. V zvezi s tem bo morala delati tudi z učnim kadrom, ki naj mnogo bolj kakor doslej upošteva svoj šolski odbor. Tudi sam sem v Mariboru član šolskega odbora in tako lahko neposredno vidim vse objektivne im subjektivne težkoče. ki se pojavljajo v delu teh odborov. Kjer so v teh odborih ljudje, k: se zavedajo svoje naloge in odgovornosti do skupnosti In Socialistične zveze, so že vzpostavili povezavo med šolskim odborom, učnim kadrom in dijaki. Glede na važnost vsega tega ponovno naglašam. da je treba temu problemu na terenu posvečati čim večjo pozornost.
rastke, ki take odnose povročajo. Vendar se da zoper take izrastke boriti in "se tudi borimo, toda v bistvu vendarle ne sme razmerje ostati tako. Naši inštituti vendarle v glavnem proizvajajo take vrednote, ki so vseskozi pozitivne.
Razen tega se mnogo govori o vzgoji delavstva. Včasih imam ob takem govorjenju občutek, da
da Jim Je manjkalo v tistem življenju nekaj kar tu doživljamo, ne da bi se tega zavedali. To je tisto zdravo življenje, ki ga zunaj nimajo. Tl ljudje morda nazorsko Se niso toliko odrejeno usmerjeni, so pa usmerjeni po
-HL0Š L-FDIMEK:
za vodstvene kadre t podjetjih in ustanovah
Tov. predsednik je govoril o
3 : . črnosti za vzgojo kadrov, ri tem je zelo važna vzgoja odstvenlh kadrov v naših pod-•:;:h in ustanovah. To vzgojo no priUčno zanemarjali, mnogo Tj kakor pa vzgojo samih de-:ev V ■■ kem upravljanju
'■ ■' -mfi
' • ■
zlasi
v podjetjih. To se
krat, kadar so razpisana mesta, o vse se na natečaj javi. V ntrih ta natečaj še nekako pe, na periferiji pa vidimo, da javijo vse mogoči ljudje, inogo je popuščanja v vzgoji bi, zlasti odgovornih ljudi v .tlih podjetjih, ki morajo biti udi odgovorni v izvajanju zako-.itosti. Te odgovornosti za kadre. ki pade na politične organi-acije, ne bi smeli več zanemar-i. Ne gre tu za nekakšne po-ebr.e tečaja, šole, pač pa b: morale politične organizacije skr-za kadre, usmerjati skrb za k; dre v politični gospodarski :. da zagotovimo kader za o . >voma mesta, ljudi, ki bodo . razumeli misel naše sociali-o■' i:*ve. Imamo tud: primere. zlasti v brij oddaljenih okrajih, da razpišejo vodilno mesto, potem pa prepuste vse srt hiji, k:' >rkol.i zaprosi, sa naši* Tj o, ker drugega ni. Politič— organizacije, s ndikati, uprav-r.. organ, ki razpiše natečaj, prav nič ne skrbi, du bi nekoga zainteresiral, da prosi za dotično mesto. Vse se prepusti slučaju, da prosi kdor hoče. Tako vid:mo v trgov k:h podjetjih, nadalje v . ..-n,:;}:	pt	"• tjlh, da so tu
ljudje, iti so bili že na raznih odgovornih mestih.Tam so bili odpuščeni, pa so jih zopet tu postavili na odgovorno mesto. Pozneje pa zvemo, kako je bilo z njim. krhki? '.det ? j? im”!, da je bil udeležen v gospodarskem kriminalu itd. V podjetjih, zadrugah, šolah, zdravstvenih ustanovah ja treba usposobiti ljudi, ki bodo politično sposobni, politično zreli, da brdo lahko opravljali zelo važne naloge, da bodo strokovno in politično razvijali
dr. FERDO EGZ&E:
delavske svete poleg sindikata dn političnih orgaiiizs j. da jim bo razumljiv sistem delavskega upravljanja in da bodo prišli organi delavskega upravljanja tudi do izraza. Politiki dviganja vodilnih kadrov v ustanovah oziroma r,a nekem področju bi morali Socialistična zveza in Zveza komunistov posvečati večjo pozornost.
Drugo vprašanje, ki je prav tako važno in na katerega me je spomnil govor tov. Vide na ljubljanski občinski konferenci ZK, je to, da moramo govoriti tudi o uspehih, ki smo jih dosegli. O uspehih delavskega upravljanja ne razpravljamo širše, ne izmenjujemo izkušenj. Podjetja z dobrim kadrom imajo večje izkušnje v tem pogledu. Na partijski konferenci v Murski Soboti je bilo govora o izmenjavi izkušenj z enega področja na drugo in je bilo poudarjeno, da je to stvar, ki bi ji morali posvečati več pozornosti. Mogoče bi bilo potrebno kako posvetovanje s predsedniki delavskih svetov ali s celotnimi delavskimi sveti ali pa, da se neposredno izmenjujejo Izkušnje. Večkrat v organih upravljanja zelo hitro nekega obsodimo, da je diktator. Zaradi nepravilne organizacije v podjetju, zaradi naglega tempa dela v podjetju ali ljudskem odboru se včasih zgodi, da kako stvar slabo pripravimo in jo potem kak družbeni organ formalno Izglasuje, ne da bi jo globlje razumel, na drugi strani pa se kaže ko-mednost odgovornih ljudi, ki naj b! posredovali članom družbenega upravljanja argumente, na osnovi katerih bi lahko res svobodno, samostojno, demokratično odločali. To je ena izmed slabosti našega družbenega upravljanja. Ljudski odbori in delavski sveti itd. zahtevajo, da ie za resnično ljudsko demokracijo treba časa, odgovornosti, časa, da se pripravi material; potrebno je, da se za to nekdo potrudi in daje material na razpolago, potrebno je včasih več sredstev za to. Včasih se pozablja, da je treba vse to doprinesti, da bodo prišli organ: družbenega upravljanja res do izraza, da bodo, ko zapuščajo sejo, lahko rekli, da so po svoji volji samovoljno odločali ln nekaj storili. Nervoznost, nestrpnost okrog dela, posebno odgovornih uslužbencev, je prvi greh, da večkrat družbeno upravljanje ne pride do izraza. Ne vzamemo dovolj časa, da bi stvari raztolmačili, pokazali v praksi. Večkrat se dogaja, da pridejo člani, predsedniki delavskih svetov in drugi
Družbeno upravljanje — šola odnose med ljudi
v pisarno dn žele videti n. pr.,
kako se vodi knjigovodstvo, knjigovodja pa si ne vzame časa, da bi razložil, kako Je to ln kakšno je trenutno stanje, da bi dobil neko občo sliko. Isto velja za produkcijske procese. Nestrpnost, ki je večkrat omalovaževanje organa družbenega upravljanja, včasih pa tudi to, da si odgovorni človek ne vzame časa, da bi se posvetil strokovno-po-litlčni vzgoji družbeno -up ravni h organov, je škodljiva.
Naslednje vprašanje je nagrajevanje za delo družbenih upravnih organov. Ko smo določali dnevnice in sejnine novim okrajnim in občinskim odborom, sc bile včasih stvari pretirane. Končno bomo morali zavzeti načelno stališče v tem pogledu, ker častna funkcija izgublja svoj pomen. Ce bo šlo tako naprej, bodo vri razni odbori, šolski krajevni odbori in drugi zahtevali sejnine in bo to zelo obremenilo budžet. Pravilno bi bilo, da nima moralne pravice zahtevati za čas odškodnino, ko je nekje sodeloval, razen seveda za izgubo zaslužka in stroške potovanja. To je načelno vprašanje, ki ga je treba rešiti, ker gre za načelo morale, da Je funkcija v družbenem upravnem organu častna družbena funkcija.
Nadalje bi opozoril še na to, da so drobnokapitalistični elementi na vasi zelo dobro zavohali, kje je važna gospodarska točka na vasi — kmetijske zadruge in je zato vrivanje teh ljudi v kmetijske zadruge najnevarnejše. Ko smo volili krajevne odbore ni bilo pritiska z njihove strani, ponekod smo morali celo dva ali trikrat skPce-vati zbore volivcev. Kadar pa gre za volitve v zadruge, se ne pojavlja vprašanje udeležbe in je precejšnja borba, kdo bo na vrhu. Za te elemente v vaseh pa imamo protiutež, ki sicer ni idealno izražena socialistična sila, ampak le protiutež, ker nekateri na zadrugo le nekako drugače gledajo kakor pa močnejši kmetje, izkoriščevalski elementi na vasi. Ta protiutež je v onem elementu na vasi, ki čuti, da bo le po zadrugi prišel do večje blaginje. Ni pa to, kakor je že rečeno, idealni element, ker ga še nismo mogli zajeti aktivno v zadruge. je ostro nastrojen proti izkoriščevalskim elementom, dasi je tudi sam nastrojen, da bi iz KZ čim več dobil. Toda Socialistična zveza ni zajela tega elementa in ga ji še ni uspelo vključiti v borbo za zadružno demokracijo in ga usmerjati.
svojih težnjah ln tu bi morali biitd ml zadosti široki, da bi jih zajeli in jih peljali po tisti poti, kjer bomo dohill naše nove kadre, ljudi naše nove dnižbe. C e bodo imeli v zavesti stalno pričujoče to, kakšen Je smisel
naše revolucij •, tisti bistveni
smisel — materialni zlasti pa duhovni dvig našega človeka na višjo raven, — potem mislim, da bomo pri vsakodnevnem delu imeli te potrebe bolj živo pred očmi, kakor pa je to bilo doslej.
za
Naslov današnjega referata tov. Marinka je bil družbeno upravljanje. Pri lem razpravljanju je t o"/. Marinko podal zelo tehtno pripombo, da je družbeno upravljanje šolanje za odnose med ljudmi. To se pravi z drugimi besedami, za formiranje socialističnega človeka. Prav v tem pa vidim tehten migljaj. Res. da Je pri najrazličnejših svetih veliko drobnega in podrobnega dela, vendar se mi zdi predvsem važno pri vsem tem dolu to. kar se često dogaja, da ne izgubimo poglavitnega dela izpred oči. Ustanavljamo tovarne, izgrajujemo industrijo, organiziramo trgovino, skrbimo za kmetijstvo itd., toda vse to ni samo sebi namen Se-le z zavestjo, zakaj to počnemo. dobi trse to svojo pravo težo, fcetfti namen socializma je dvig-
niti materialno in duhovno vsebino človeka. To počrtavam zaradi tega, ker se mi zdi, da so v odnosih med našimi ljudmi še velike pomanjkljivosti, oziroma bi bolje rekel, da se v tem novem življenju, v katerem živimo, kažejo nove oblike divjega mesa na zdravem telesu. Danes lahko opažamo take odnose do družbene lastnine, ki ne ustrezajo temu, kar bi ri želeli. Prihaja do pojavov neverjetno čudnega grabljenja po denarju v vseh slojih skoraj brez Izjeme, v pridobivanju sredstev ne oziraje se na katerikoli način. Kažejo se težnje po trenutnih užitkih in Se vedno nelepi ter celo surovi odnosi do sočloveka. Mnogo se je to zboljšalo v naših uradih, vendar še daleč nismo prišli do tega, da bi vsakdo mogel naleteti na
take odnose, kakršne bi sl kot ljudje želeli. Zavest sikupnosti, tiste, ki je med našo borbo bila tako živa, se ml zdi — da danes prej skorajda pojema kakor pa, da bi naraščala. Za ves ta duhovni dvig pa skoro ne vidim druge poti kakor v tem, kakor da se vse to naše početje mnogo tesneje poveže z našim celotnim kulturnim življenjem, o čemer danes ne moremo trditi, da Je tako.
V tem smislu bi navedel aamo par stvari kot najbolj negativne pojesn. Nedvomno je, da ne eksistira med vso našo družbo in vsemi našimi množicami zadosti ljubezni j" naših kulturnih institucij ln našega kulturnega življenja sploh. Pojavljajo se celo sovražni odnosi, čeprav priznam, da gre tu le za pnssmsTna tr-
di. MARJAN DERMASTJA:
Družbeno upravljanje stanovanjskega sklada
presevajo skozi to govorjenje nazori nekdanje socialne demokracije, kakor da bi bilo delavstvo danes ali pa inteligenca ter kulturni delavci nekaj drugega. Za mene Je stvar v tem. Z letom 1945 se je pri nas izvršila revolucija dn je nastala nova družba, ki v vsej svoji strukturi od vrha do tal ne pozna razlikovanja. V tej družbi mora biti v senčno stran potisnjen samo tisti, ki neposredno dela proti njenemu obstoju. Sicer pa je to enoten organizem. kjer ni več razlik po delu. ki ga kdo v tej družbi opravlja. Vsakdo ima svoje mesto, svoje dolžnosti in tudi svojo vrednost. Samo na ta način, če bomo imeli pred očmi to skupnost in to orga-nično povezanost vseh funkcij, lahko gremo po tej poti do obsežnejše in globlje vsebine socialističnega človeka.
V tem oz-iru bi se rad dotaknil prav naše vasi. Vsi vemo, da so na vasi ljudje v veliki meri še vedno religiozni, toda po statutu naše organizacije so oni člani naše organizacije. Tu bi nikdar ne smeli dti v stare liberalistične grehe in storiti to ali ono, kar čustva teh ljudi po nepotrebnem žali ali jih od nas odbija. Dogajajo pa se take stvari. Naša dolžnost je, da v teku časa preobrazimo nazorski svet teh množic. Toda zdi se mi, da je to delo dolgih generacij dn da ne bo mogoče tega storiti od danes na jutri. To so v glavnem vendarle naši ljudje. Zato mislim, da je pri tem udrihanje po klerikalnih izrastkih nekaj, kar je potrebno, spoštovanje čustvovanja ljudi pa nekaj drugega, kar je tudi potrebno.
Pri povezovanju z našim splošnim kulturnim življenjem se ugotavlja mnogo napak, zlast: pri treh velikih silah, ki danes lahko vplivajo na razpoloženje ljudstva, to so radio, tisk in kino. Glede nepravilnega ravnanja v vseh treh strokah pa bi bilo skrajno preobširno, če b: hotel govoriti o tem v obsežnejši analizi. Naj pa za zgled dam neko zagrebško revijo, ki ima način, da v vsaki številki priobčuje reprodukcije svetovnih slikarjev in mimogrede izobražuje ljudi ter širi njihovo obzorje, hkrati pa vzgaja njihov okus (Ivan Regent: Za to pač ni treba hoditi v Zagreb po revije.) To sem šel zato, ker v nobeni naši reviji nisem zasledil kake podobno organizirane akcije.
Če se dotaknem kina, je tu prav ista stvar. S slepim razmetavanjem mnogih in premnogih zelo dvomljivih filmov po neštetih kinematografih delamo ljudem in mladini zelo slabo uslugo.
Tudi glede radia ni časa, da bi se spuščal v podrobnejšo analizo, moram pa reči, da sem prejšnji teden poslušal oddajo, zaradi katere me je bilo sram. Ne rnorda zato, če nas kdo posluša v tujini — to bi bil slab argument — toda zaradi nas samih. To, da serviramo ljudem fijakerske kvante, se mi zdi za neko socialistično ustanovo popolnoma de-plasira.no.
V zvezi ■ tem, kar sem doslej povedal ln povezano z vsem tem pozdravljam apel tovriša Marinka glede vzgoje kadrov. Glede tega smo še zelo na slabem, zelo malo usmerjeni in Imamo še zelo nejasno perspektivo pred seboj Opozoril bi vas samo na leto 1900. ko je bila na Dunaju ne vem kakšna konferenca Katoliške akcije, kjer je bila dana parola, da se mora izvesti vzgoja laičnih kadrov za katoliško stranko. K nam so prišli iz tega kongresa nekateri ljudje, kd so bili tam ln so prijeli za delo. Ti ljudje so v 15 do 20 letih zavestno in premišljeno vzgojili svoje kadre na vseh področjih. Mi pa danes po 10 letih pogrešamo na vseh mogočih področjih in v vseh strokah ljudi, za katere bi rekli, to so naši kadri. Manjka nam pri tem smisla, perspektive, pri tem pa smo tudi premalo široki ln premalo iniciativni — premalo široki namreč prav zaradi tega, ker je tu važno dcblti ljudi, ki bodo strokovno podkovani, široko izobraženi ln napredno usmer-leni. Naši mladi ljudje glede tega niso negativni. Govoril sem • z neštetimi ljudmi, ki so Sli v Pariz, London itd. in ki so dejali.
Pojav, da se še vedno slišijo glasovi o povračanju nazaj, Je popolnoma razumljiv, kajti dokler obstoja prehodno stanje, se dejansko ti pojavi vlečenja nazaj še zmerom pojavljajo v* kakršnikoli obliki. Mislim, da je važno tudi to, da ne ugotavljamo aamo takih pojavov, ampak da se ti pojavi jačajo s tendencami ostajanja na mestu, ne kretanja sil demokratizacije našega življenja naprej. V taki situaciji, kjer imamo ostajanje na mestu, oziroma ne dajemo novih moino-stl in novih zagonov demokratizaciji, rastejo s tem težave, izgublja se perspektivnost, ustvarja politično malodušje ln se glasovi odnosno hotenj e vračanja nazaj vedno bolj glasno izražajo. Zdi se mi, da je tipično, kar je rekel tovariš Regent glede masla. To vzamem samo kot primer. Zaradi trenutnih težkoč grabimo po posledicah, namesto da bi odpravljali vzroke. Ta pojav na tržišču ima gotovo objektivne vzroke in če pogledamo te objektivne vzroke, vidimo, da v situaciji svobodnih tržnih odnosov mora priti do te posledice. Ce bi pa hoteli ublažiti posledico na ta način, da bi začeli odrejati cene tudi z drugimi administrativnimi ukrepi, potem je jasno, da pri tem ne bi mogli ostati. Ce smo rekli A, bomo morali reči tudi B. Cez nekaj časa bomo morali ugotoviti, da moramo uvesti še obvezen odkup mleka in iti v teh administrativnih uk rejnin še naprej. Jaz ne mislim preigravati, hotel sem samo na konkretnem primeru pojasniti, kako gledam. Mi se moramo truditi, da ne bomo vseh teh problemov' reševali z iskanjem rešitve v preteklosti, ampak z odkrivanjem vzrokov, z odstranjevanjerft teh vzrokov in z nadaljnjo demokratizacijo. Ce bi šli na drugo pot, b: negirali vse pozitivne posledice, ki jih danes čutimo v demokratizaciji našega gospodarskega življenja in drugih panog našega družbenega življenja.
Druga stvar, o kateri sem mislil še posebej govoriti, je družbeno upravljanje s stanovanjskim fondom. Zdi se mi, da je družbeno upravljanje stanovanjskega fonda vsaj na našem področju povsem jasno pokazalo pravilnost takega načina reševanja enega trenutno najvažnejših problemov, ki mu prav zaradi najrazličnejših administrativnih posegov nismo pripisovali tiste važnosti, kakor bi jo morali. Samo dejstvo, da nad 6500 ljudi danes neposredno aktivno sodeluje v stanovanjskih svetih, govori za neposredni interes državljanov v
uoravljanju s stanovanjskim fondom. Tudi, če pogledamo neposredne rezultate kratke periode upravljanja stanovanjskega fonda, lahko ugotovimo.
da je bilo v tem kratkem času napravljenega glede zaščite, obvarovanja, vzdrževanja ter obnavljanja stanovanjskega fonda več, kakor pa je bilo napravljenega z vsemi mogočimi administrativnimi upravami hiš in podobnimi institucijami. V tem pogledu gotovo Igra pozitivno vlogo povišanje stanarine z uredbo, kar je tudi omogočilo
VLADO MAJHEN:
večji fond. Osnovno vprašanje pri upravljanju stanovanjskega fonda pa je dejstvo, da Ima to upravljanje stanovanjskega fonda dve solidni izhodiščni točki. Ena izmed teh je neposredna materialna osnova, s katero se bavijo ti stanovanjski sveti, druga stvar pa je to, da se stanovanjski sveti dejansko formirajo in neposrednih interesentov, ki imajo skupne interese in ti skupni interesi tudi prihajajo v tem pogledu do polnega razmaha. Mislim, da je nadaljnje razvijanje upravljanja stanovanjskega fonda eno osnovnih vprašamj, ker tukaj povsem konkretno opažamo, da so stvari silno hitro krenile. Silno hitro se je povečalo zanimanje za upravljanje a stanovanjskim fondom. Sedaj pa smo
v fazi, kljer so ljudje prebrodili osnovne težave, navadili so se na način upravljanja s fi-nančno-materiatolm poslovanjem, spoznali vse probleme, prišli začetnim težavam na kraj. Sedaj se odpirajo nova vprašanja, ki bi lahko zavrla nadaljnji razvoj, ko bi jih ne reševali. Eno teh vprašanj pred katerim so sedaj stanovanjski svet! starega hišnega fonda, je tisti del najemnine, ki odpade za vzdrževanje in ne zadošča niti za najnujnejše potrebe. Zakonska togost, ki je prišla do izraza v uredbi o razdelitvi stanarine v popolnoma novem in starem stanovanjskem fondu, ustvarja neenak položaj za stanovanjske svete v novih hišah in stanovanjske svete v starih hišah in se čuti gotova diskriminacija teh. ki imajo posla s starim stanovanjskim fondom. To jih ovira, ustvarja neko brezperspektivnost glede reševanja vseh teh problemov, na drugi strani pa ljudi tudi nekoliko odvrača od neposrednega razpravljanja, ker pač ni konkretne rešitve. V tem pogledu smo skušali s trenutnimi intervencijami ljudskega odbora, z dajanjem posojil itd. te težave'
odstraniti. Bo pa treba na bazi nadaljnjih zakonskih določil dati širše možnosti za razvoj stanovanjskih svetov in jim na ta način omogočiti, da bodo v političnem in gospodarskem pogledu odigrali tisto vlogo, ki jo od njih pričakujemo.
Drugo vprašanje, ki je s tem v zvezi, je vprašanje stanovanjskih skupnosti. Mislim, da je
to vprašanje, ki ga Je tovariš Marinko pravilno načol in kjer šs ni prišla do polnega izraza široka demokratizacija in neposredni interes ljudi, da bi tudi stanovanjska skupnost odigrala pozitivno vlogo. Več ali manj so stanovanjske skupnosti ostale upravni aparat, ki na upravni način rešuje te probleme, kot instrument hišnih svetov pa še niso prišle do polne veljave. Po mojem mnenju tudi zaradi tega, ker so imeli ljudje v hišnih svetih doslej dovpij posla z lastnimi problemi.
Mislim, da je v tej problematiki važno vprašanje, kako in na kakšen način ti družbeno-upravni organi nastajajo. Mislim, da ni slučajno, da so v delavskem upravljanju in prav tako tudi pri hišnih svetih najbolj zaznavni rezultati. V obeh primerih imamo praktično dva skupni točki: vsak ima jasno izraženo materialno osnovo, ;n drugič je največji izvor v neposredni zainteresiranosti ljudi pri reševanju konkretnih problemov. Po mojem mnenju je to važno vprašanje, ker lahko ugotavljamo, da drugi organi, ki niso zasnovani na neposredni zainteresiranosti, ampak po
delegatskem principu, nimajo tako jasno izraženega neposrednega interesa in zato tud: v veliki meri slabše poslujejo. To lahko vidimo pri šolskih svetih. Tisti člani šolskih svetov, ki so neposredno zainteresirani, roditelji, zelo aktivno sodelujejo v šolskih svetih, medtem ko tako imenovani delegati nimajo najbolj pristnega odnosa. Verjetno bi bilo koristno, če bi pri nadaljnjem razvijanju družbenih organov ne šli na tako politiko, da bi Socialistična zveza ljudi dirigirala v druž bene organe, ampak da bi Socialistična zveza organizirala neposredne interesente ln jih kot člane Socialistične zveze aktivi— zirala za delo v družbeno upravnih organih. Isto bo tudi pri potrošniških svetih. Stri-njem se s tem, kar je rekel tovariš Marinko o potrošniških svetih, moramo pa ugotoviti, da imamo glede potrošniških svetov samo splošno orientacijo, konkretnih prijemov za delo potrošniških svetov pa dejansko še nimamo, Tu nam bodo pc-.trebne praktične izkušnje. Zato mislim, da bi bilo pravilno, če bi najprej organizirali tiste potrošniške svete, ki predstavljajo skupnost interesentov, ker bomo tu prišli do najkonkret-nejših rezultatov, medtem ko bomo pri tako imenovanih prehodnih trgovinah, kjer se kupci neprestano menjajo, morali resneje razmišljati, kako organizirati družbeno upravljanje, če bomo hoteli, da bo to družbeno upravljanje prineslo konkretne rezultate. Zdi se mi, da je neposredni interes državljanov na družbenem upravljanju prav v tistih trgovskih organizacijah, ki imajo stalen krog odjemalcev. Tukaj ;e tudi mogoče dobiti boljši stik s potrošniki in doseči boljše medsebojno spoznavanje potrošnikov ’n trgovskih uslužbencev, na drugi strani pa lahko na tej bazi dobimo dobre, konkretne izkušnjo, ki jih bomo lahko uporabili v splošnosti.
Usmeritev družbenih organov na realna sredstva
Zdi se mi .da je prllično velika razlika v tem, kako smo začeli uveljavljati delavsko upravljanje in kako smo uveljavili družbeno upravljanje. Zdi se mi, da je razlika prilično velika. Delavsko upravljanje smo pripravljali s političnimi akcijami ,to se pravi, govorili smo o vlogi delavskega sveta in podobno, medtem ko se Je družbeno upravljanje pričelo na raznih področjih tako hitro, da ni-
smo mogli opraviti tega, kar smo storili pri delavskem upravljanju. Družbeno upravljanje se je tako razširilo, da lahko rečemo. da ga ni okraja, kjer bi organizacijsko ln politično obvladali družbeno upravljanje, toda prav tako lahko trdimo, da ga ni okraja, kjer bi družbeno upravljanje popolnoma »b_ vladalo svoje naloge. Da me ne bi napačno razumeli, se bom že kar v začetku zavaroval, ker smatram, da ao tudi pri družbenem upravljanju potrebni neki organizacijski principi, ki jih seveda ponekod bolje, drugod pa slabše družbeni organi že uveljavljajo. Vendar se dogaja. da ae ljudje v družbenem upravljanju znajdejo vedno pred novimi nalogami ln zaradi tega pred nejasnostmi, ki jih jim nihče ne pojasnjuje, medtem ko smo s člani delavskega upravljanja popolnoma drugače ravnali. Mnenja sem, da ne b! bilo napačno, če bi imeli neki priročnik, v katerem bi bili natisnjeni Izvlečki iz najrazličnejših zakonov tar bi bilo v
njem razloženo, kakšne so pravice članov delavskega upravljanja, kakšne so pravice šolskih odborov itd. Težko je zahtevati, da se šolski odbori na vasi sestanejo in da vse njihovo delo naenkrat popolnoma pravilno funkcionira. Meni se zdi. da bi tak priročnik bil zelo koristen in bi ga morali dati vsakemu odborniku, ko vstopi v šolski odbor ali v kak drug organ ter prične opravljati svojo funkcijo. Morda bi v predgovoru tega priročnika bilo potrebno objasniti načelno razpravo, posebno tisto, ki smo jo imeli v naši ljudski skupščini, kakor tudri drugod. Nemogoče je pri vsakih volitvah doseči, da bo sestava odbora popolna. Mi vemo, da mnogokrat mnogi ne vedo, kakšne naloge jih čakajo in tovariš Pete jan ve, da smo tudi mi morali vzeti Uradni list in pogledati, kakšne naloge izvršujejo šolski odbori. Marsikdaj nimajo orientacije, zaradi česar tavajo od enega problem* k drugemu ter se eni lotijo ob-(Nadaljevanje na 6. strani) j
• Sto. / SLOVENSKI POBOCEVKLEC / *r »i - dbcbmbra im
rava na seji glavnega odbora SZDL Slovenije
(Nadaljevanje s 5. strani) tavnavati problem z ene strani, o...... z Urugc strani in je
n-* problem :ta najnižjiii terenih dobiti po-rebno orientacijo. Zaraci. tega se mi zdi, da b: nek osnovni priročnik, podprt ■ političnimi koncepti, precej pomagal. V nasprotnem primeru pa lahko ugotovimo, da nam bo družbeno upravljanje, v ko-iikor bo samo improvizirano, lahko tudi škodovalo.
Kakor veste, :e moj konjiček ravno v prosveti ter se ga 'oom zaradi tega tudi na tem mestu posiužil. Stvar je namreč v tem. da ne gledamo prosveto tako. kakor bi moral:, ns zavedamo se, da 'oi morali postaviti šolstvo trdneje na socialistična načela, ampak se čestokrat vržemo seme v eno smer, n. pr. na učne načrte. Mnogokrat se borimo samo za posamezne šolske ure, in to. kakor se komu žd.-ter bi tudi navedel kot primer, da smo povečali število ur za fizkulturo od dveh na tri brez veakršne materialne osnove Zaradi tega danes ta naš ukrep rima takega učinka, kakor bi gs moral imeti. Dosegli smo celo to. da je stvar v marsičem »labša. kajti s povečanjem števila fizkuiturnih ur v šotah emo praktično onemogočili znars kateremu društvu »Partizan«, ki je zelo dobro delalo, nadaljnje delo zaradi pomanjkanja prostorov. Dijaki sami pa sedaj marsikje samo »špncajo« ure ter ni tistega efekta, ki smo ga želeli doseči. Do vsega tega prihaja, ker se pač mnogokrat nekam zaletimo, na koncu koncev pa e-e pokaže, da to delo ni biio najboljše. Isto velja tud ta učbenike. Mnogokrat tarnamo, da naši učbeniki niso dobri. ter se zaradi tega iz dneva v dan pišeio novi, nazadnje pa jih Imamo toliko, da se še sam: ne spoznamo ln ne vemo. katerega r.aj uporabljamo. Vse to m sl im, da ni na liniji, in to na taki liniji kakršno želimo v našem šolstvu, zlasti pa zaradi tega. ker mnogokrat ne vemo. kai je koristno in kaj ni koristno Nihče si ne postavi osnovnega vprašanja, kakšnega človeka hočemo imeti, ter malokdo skr-b: za to. da damo našim šolam predvsem potrebno metodo dela Dotaknil b! se nekoliko tu«: drugega področja, ker se mi zdi, da se vsa vprašanja poslavljajo tsko, da bi najnižj: organi hoteli najprej sebe zadovoljiti, potem pa. kar bo ostalo. dati drugim, to se pravi okraju, republki itd. To se pr: nr.s cpsža in sem mnenja, da bi morali tudi na tem področju n skaj storiti, kajti nam predvsem manjkajo perspektivni plani. Naši družbeni organi bodo lahko deiali mnogo bolje kakor delajo, kadar bomo Imeli neke perspektivne plane ter bodo ljudje vedeli, v kakšni smeri se lahko gibljejo. Nikakor ni pravilno, da občine gledajo samo na to. kako bedo dobile čimveč sredstev, da bi svoje potrebe najbolje zadovoljile. Marsikatera občina prične neko delo v prevelikem obsegu, potem pa reče bod-.si okraju ali pa republiki, do tod smo pri-£;. .sedaj pa nam vi pomagajte naprt’. Ce bi pogledali, kakšne plane so naredile posamezne komune, bi videli, da vsaj nekatere niti republika ne bo mo-gia izvesti. Zakaj je tako daleč prišlo? Zato, ker se kemune ni-60 postavile na svoje lastne sile in niso rekle, to so naše gospodarske zmogljivosti in toliko laltko naredimo, ampak stalno pritiskajo na okraj, republiko itd. Zaradi lega prihaja nazadnje do tisle diskusije, da se nam življenjski standard lahko hitro dvigne, če bodo republike in zveza akumulacijo znižale. Torej, da še enkrat ponovim, mnenja sem. da morajo okraji ln občine poznati svojo zmogljivost in da se odnosi teh zmogljivosti lahko gibljejo v določenih smereh. Popolnoma je razumljivo, da občine ne morejo gospodariti z okrajnimi sredstvi. kakor tudi ne okraji z re-pubiiškinv sredstvi itd. Vsekakor je treba postaviti nek: »plot-, tam pa, kjer so imeli večje načrte, kakor so njihove zmogljivosti pa te načrte revidirati.
Prav tako mislim povedat: tud: to. da se mi namreč zdi. da imamo nekatere družbene organe, za katere pa ne vemo. komu so odgovorni. Kot primer bi navedel nat« šolske svete, ki so precej odtrgani od množičnih organizacij ter jim zaradi tega tudi niso odgovorni. Dokler pa ne bomo to dvoje povezah in dokler šolski sveti ne bodo nekomu odgovorni, tako dolgo ne bomo prišli daleč. Do sedaj te družbene organe nismo med seboj povezali, morali pa bi to čimprej storiti, kajti vprašanje je tudi, komu naj organi družbenega upravljanja na pod-očju socialnega zavarovanja odgovarjajo in na koga naj se naslonijo. Ce družbeni organi ne čutijo ntkake odgovornosti, to se pravi, če ne vedo, komu morajo odgovarjati. potem dejansko tudi svojih nalog ne Izvršujejo tako,
kakor bi jih morali. Isto velja za stanovanjske svete. Kcmu naj bodo odgovorni? Nekomu bi na vsak način morali biti odgovorni, od koder bi se tudi oplajali. Mnenja sem, da tudi v tem smislu nismo dovolj naredili in zaradi tega je tud: trenutno stanje v družbenem upravljanju takšno. kakršno pravzaprav ne b: smelo biti.
Načel bi še eno vprašanje. Zdi se mi namreč, da bi moral: načeti vprašanje organizacije Socialistične zveze in ga resno vzeti v roke. Zdi se mi, da posvečajo vse ostale organizacije temu več pozornosti kokor m: ter sem mnenja, da se bo treba poglobiti v to problematiko ter ugotoviti, kakšne oblike b: bilo dobro imeti v Socialistični zvezi, z’asti pa v zvezi s postavljanjem kemisii. Vidimo, da nimomo še sekretariata, čeprav :;h ponekod že imajo. V Zvezi komunistov smo imenovali organizacijske sekretariate, še boli na b; jih potrebovali v Socialistični zvezi ter sem mnenja, da hi nam zelo koristilo, če bi temu posvetili malo več pozornosti.
Na koncu dovolite, da se dotaknem še enega vprašanja.
Popolnoma se strinjam z dr. Ferdom Kozakom v tem. kar je povedal o naših odnosih do kulture. Toda zdi se mi, da je treba postaviti tud:	obratno
vprašanje, in sicer vprašanje kulture do delavskega razreda. Kdor bere »Ljudsko pravico«, bo potrdil moje besede, čeprav lahko nekdo reče, novinarji so krivi. Mnogokrat se na področju kulture kritizira tam, kjer je pravzaprav nepotrebno, zlasti pa se mnogokrat misli, da je odnos delavskega razreda do kulture takšen, kolikor denarja potroši za kulturo. Ne bi se smel ta odnos tako postavljati, kajti zavedati se moramo, da tak odnos ni pravilen. Ce odide n. pr. kak kulturnik, bodisi dirigent ali kdo drug iz Maribora, bomo zasledili v »Ljudski pravici« članek, v katerem piše. da je ta in to dirigent dal izjavo, da v Mariboru lokalni forumi nimajo smisla za kulturo, in zaradi tega je pač moral iti iz primitivnega Maribora. To pa se dogaja zaradi tega-ker se vse vrednoti s tega stališča. ali se da za kulturo milijon več ali manj. Kakor rečeno. sem mnenja, da tak odnos ni pravilen in da tako ne
sme biti. Isto smo slišali n. pr. od mariborskih umetnikov, da ne morejo živeti v socialistični družbi, ker delavski razred ne kupuje njihovih slik, če pa gremo po tovarnah, in to lahko potrdi tudi tovariš Pavšič, kajti v »Metalni« na hodniku visi polno slik. vidimo, da imajo delavski sveti razumevanje za naše kulturnike, toda nihče se ne vpraša, ali je gotova slika vredna 30.000 dinarjev ali recimo 35.000, in mnogokrat se zgodi, da ta ali oni reče, kdo je sploh nabavil ta zmazek. Delavski sveti se zaradi tega mnogokrat bojijo, da ne bodo pozneje naleteli na kritiziranje. Hočem torej poudariti, da je treba gledati s socialističnih pozicij na to stvar in da je delavski razred dal ogromna sredstva za kulturo, ni pa prav. da se za imenom kulture skriva kakršenkoli kulturnik, ki bo na vsezadnje izsiljeval in zahteval, da se njegovi proizvodi morajo kupiti. Ni samo naloga Socialistične zveze, da zbližuje kulturnike in delavski razred, ampak nasprotno, oni sami morajo najti pot. po kateri se bodo približali delavskemu razredu in obratno.
šo organizacijo in naš sistem je treba prilagoditi delavskemu upravljanju. Mislim tudi, da se nam bo zelo obrestovalo, če bomo pritegnili čim več ljudi v kolektivu, da bodo zavestno posegali v vse razprave. Mnogo
pot, komisija in predsedniki organov pa drugo:	ni	enotnega
kriterija in gledanja. Tako se pojavlja, da predsedniki, delavski sveti in upravni odbori niso bili obveščeni o ukrepih uprave Silno važno je. da je komisija ali delavski svet, če je le mogoče, na tekočem, kaj se v tovarni dogaja. Delavski svet zaseda enkrat na mesec ali pol-drug mesec. Ce delavski svet ni na tekočem o dogajanju v tovarni, izgubi kontakt in se člani petem težko znajdejo. Odkar pa se uveljavlja, da je delavski svet, če je le mogoče, v celoti seznanjen z vso problematiko, je tudi bolj aktiven. Danes je silno važno, da predsedniki svetov poznajo vso problematiko in sami sklicujejo seje. Prav tako vedo komisije, če so na te-
lje pusititi določen procent kr®* tike več, da se ustvarijo nov6 stvari, kakor pa jih zavirati. Zelo važno je, če se vodstvo tovarne v stvari poglobi in rajši popusti, če gre za dobro upravljanja. Drugo je seveda, kadar gre za vprašanje discipline in reda v tovarni. Za vse to pa k* treba veliko 'sile in političnega dela, veliko samopremagovanja. Vprašanje je, kako naj direktor kijub vsemu ohrani avtoriteto, če pa danes n. pr. »Pavliha* piše slabe suvan o direktorjih. Naši direktorji se v glavnem trudijo, da bi bili dobri in sposobni. V tovarni so mi delavci osebno povedali, češ, kako naj ima direktor avtoriteto, ko pa časopis piše tako o njih. Strinjam se, da je potrebna ostra kritika za prestopke, biti pa mora konstruk-
kočem v vsej problematiki, kaj tivna m obsoditi mora nepravil-
THIE EEMŠM!
Zapiranje družbenih organov vase je škodljiv«?
Svojo razpravo bi nekoliko navezal na to, kar je začel že tovariš Majhen. Ko ocenjujemo razvoj našega družbenega upravljanja, moramo dejansko upoštevati, da smo v zadnjih dveh letih družbeno upravljanje izredno hitro razširili na vsa področja. Tako imamo šolske svete, potrošniške svete v
trgovinah, družbeno upravljanje v zdravstvu, v socialni politiki, družbeno upravljanje stanovanjskih fondov iitd. Skratka, ta proces se je razvijal mnogo hitreje, kakor pa smo uvajali družbeno upravljanje v tovarnah, to je delavska svete. Spričo tega, da smo v organe družbenega upravljanja dobili tisoče in tisoče novih ljudi, pa Je v teh organih kakor tudi v teh ljudeh samih nejasno gledanje in stališče, kakšno politiko naj vodijo v posameznih organih družbenega upravljanja. Zato je vprašanje dela Socialistične zveze oz. subjektivnega fsictor-ia danes toliko važnejše, kar se že danes spričo tega, da so vsi tj organi dobili izredno važne kompetence, kaže nejasnost in nepoznavanje različnih naših stališč o tem, kakšno politiko hočemo voditi v stanovanjski, socialni in zdravstveni politiki, v r.aših komunailnih odborih itd. Gledanja, ki prihajajo tu do izraza, često tretirajo kot socialistična. kar pa dejansko niso in zapirajo naš nadaljnji razvoj. Trenutno morda sicer res
prinašajo lokalne koristi In bodo trenutno gospodarsko koristna. Ce pa to pogledamo perspektivno, s« pokaže, da »o ti sklepi nekoristni in da bodo zaradi njih v p rešpekt! v! razvoja komune itd. imeli težave. Računati moramo tudi s tem, da bodo posamezna področja hitreje napredovala, druga pa počasneje. To je odvisno n« samo od gospodarske razvitosti, temveč tudi od splošne ln poIlMčn« razgledanosti ljudi. Res je. da moramo n« vse to gledati kot na proces in da ne smemo biti nestrpni. Naša naloga Je skrbeti, da prav najzaostalejše okraje ali komune čim hitreje dvignemo na tak nivo, da bodo čim prej dohitela ostal* razvitejša področja.
Poleg tega bi opozoril na težnjo, ki se kaže v organih družbenega upravljanja, po zapiranju samih vase. To velja tako za delavske svete kakor za področja socialne ln zdravstvene politike itd., kjer ti organi menijo, da zadošča, da so bili izvoljeni kot demokratični organi in da se zato nikogar nič ne tiče, kaj delajo. V tem pogledu se mi zdi napačno stališče naših osnovnih in občinskih organizacij, ko dopuščajo, da gre vse to delo svojo poit, pa naj gre prav ali ne. Ne mislim, da bi morali tu posegati z administrativnimi ukrepi ali metodami komandiram)a, pač p* bi monall doseči, da bi se vse organizacije Socialistične zveze kakor tudi vsi volivci več zanimali za delo teh organov, ki upravljajo splošno ljudsko premoženje.
zato tudi na hitro potrebujemo ljudi, ki so že usposobljeni. Razumljivo pa je, da en sam človek ne more nositi toliko bremen ln tolikšnega dela. Na drugi strani spet padamo v drugo skrajnost, v indiferentnost. Tako mnogokje v strahu, da ne bi kršili demokracije, menijo, da je lahko izvoljen kdorkoli, če ga ljudje predlagajo. Zato tam Socialistična zveza niti ne postavlja svojih kandidatov niti ne reagira in ne nastopa proti ljudem, ki včasih ne spadajo v vodstvo posameznih organizacij. Dejstvo je, da razni nam tuji elementi skušajo priti v posamezne lokalne organe bodisi zadružništva, bodisi v komunalne odbore itd. Imamo nekaj primerov, ko so bili nekateri pretekla leta izraziti reakcionarji, ki pa se danes skušajo rehabilitirati in branijo našo politiko z namenom, da bi sl pridobili vpliv v vaški skupnosti. Računajo, da bi na ta način prišli v vodstvo in tako vodili svojo politiko na tistem področju. Da n«
je že danes ljudi, ki zavestno posegajo, ki jim ni merilo samo plača za to, da je treba tako in tako napraviti. Ta procent ljudi še ni tako velik, kekor bi bilo treba, vendar je delavsko upravljanje le dalo svoj pečat, ki počasi postaja zavesten faktor naših ljudi. Omenil bi še nekatere slabe strani, ki bi jih morali popraviti. N. pr. odnos inteligence do upravljanja. Tu je še precej raznih mnenj, posebno, ker gredo neki organi radi na linijo uravnilovke. To ie brez dvoma najbolj sporno, češ, da je treba uvesti enake plače. Reakcija inteligence je, češ da ta ne študira, a doseže isto plačo. To je treba temeljito popraviti. Zanimivo je. da se to vprašanje ne pojavlja več kot spontana stvar delavstva, ampak le posameznikov. Kadar nekdo kritizira, je treba paziti, ali kritizira pošteno ali ne, videti je treba, ali ima pozitivne tendence ali hoče doseči le neke svoje cilje. Pretekla doba petih let je pokazala dobre in slabe strani v tem. Inteligenca nastopa danes že bolj pogumno. Paziti moramo, da našo inteligenco še bolj pritegnemo in odstranimo vse, kar lahko nanjo slabo vpliva. Inteligenca lahko naprav; mnogo dobrega. da mnogo dobrih nasvetov. Razlika med delavcem in
morajo delati. Zato jim je treba dati čim več materiala v roke. da. bodo na tekočem in da bodo vedeli, kako se problematika razvija. To se da lahko urediti s kratkimi sestanki delavskega sveta, n. pr. po pol ure, na katerih se seznanja s problematiko. Potem začno ljudje mnogo bolj misliti, kaj je treba storiti.
Omenil b; še tehnično stran dela organov . upravljanja. Tehnična stran je silno važna v delavskem svetu in upravnih odborih. Naša zakonodaja ima nekatere že zastarele vrzeli. To se da popraviti z nekak:mi in-terimi zakoni v podjetju, s pravili, poslovniki in predpisi materialno odgovornih. Tega je malo ali pa zbrano na hitro roko zaradi zahtev oblasti in ni pravi odraz življenja, kakršen bi moral biti v tovarni. Potreb-
ne postopke. Dolžnost je ne samo govoriti o upravljanju, ampak tudi z vseh strani pomagati, da se to res doseže v čim večji meri i v tovarni in izven nje.
V naših kolektivih je še vprašanje enotnosti akcije. Sindikat in Zveza komunistov gresta če-sto svojo pot in se sile razbijajo. Prav je, da se med seboj skri-tizirajo, ako ni kaj prav, toda nekje se mora zbrati in dejstvo-vati ena enotna sila. Ce b; naši sindikati ne kritizirali uprav in delavskih svetov kadar je to potrebno, bi bilo absolutno napačno. Toda te sile ne smejo iti narazen, ampak se morajo zbrati, in napake, ki se skupno napravijo, tudi odpraviti. Tud; r tem pogledu se v tovarnah dosegajo danes že boljši uspehi, a so še napake.
Se glede kooperacije. Pri tem
zanemarjati. Ako je v podjetju temeljit red. se porabi manj časa za vsako stvar in problemi se bolj obdelajo. Red in avtoriteta v podjetju dobita odraz tudi pri nameščencih in tujcih, ki pridejo v podjetje. Tehnična plat je torej silno važna za raz-
Inteligenco pa se s tem zmanjšu-' voj in uspeh našega upravljanja.
je v socialističnem smislu. Zato bi se strinjal s tovarišem, ki je rekel, da naše upravljanje ni samo upravljanje delavcev, ampak tudi Inteligence. Danes naša inteligenca že v marsičem pomaga k izboljšanju stvari, tudi v upravljanju.
Omenil bi še neko negativno stran. Ker so organi upravljanja postali odločujoč faktor v tovarnah, se je pojavilo tudi »stri-
govorim o izrazitih klerikalnih čevstve« pri posameznih članih elementih, ki se skušajo vrniti delavskega sveta, da zastopajo
na vseh koncih in krajih.
Na koncu bi še poudaril, da se ml zdi, da družbeno upravljanje kot celota dejansko ne more biti popolno, če ne bomo izpremenill sestava njegovih organov. Tako bi moralo priti v organ družbenega upravljanja več mladine ln žena. Analiza
nekatera osebna vprašanja. Zato je treba budno pazdti, da nekdo ne zastopa samo nekaj ljudi, ampak vso tovarno.
Glede komisij, o katerih Je govoril tov. predsednik Marinko, bi omenil, da so pri nas postavljene komisije: za finance, proizvodnjo in organizacijo, ki dn-
teh organov kaže, da njihov se- bro opravljajo svoje delo. Postav dejansko ne ustreza aktiv- javlja pa se tako imenovana
na so dobro sestavljena pravila, nastaja vpra.šanje, kdo naj orle! določajo bolj konkretne od- ganizira kooperacijo. Svoj čas nose, medsebojno sodelovanje, so bile direkcije, katere smo bolj podrobne pravice čianov kritizirali, vendar je taka dlrek-delavskega sveta in upravnega cija imela tudi svojo dobro odbora, prav tako poslovniki. — stran, ker so se okoli nje zblraiu Praksa kaže, da tega ne smemo vodstva, pogovorila in sprla o
kaki stvari, končno pa se je la izvajala enotna linija. Te naloge bi morale danes prevzeti naša industrijske zbornice, česar pa ne delajo. Zbornice zahtevajo la vsak teden dvoje do treh poročil, ni pa nobene medsebojne povezanosti ln koordinacije. Republiška zbornica je le trgovska in nima v svojem sestavu Industrijske panoge, ki je le v zvezni zbornici. Potrebno bi bilo več dela v tem pogledu In povezav* z zbornico. — Dokler pa še ne funkcionira, bi morali lokalni gospodarski oblastveni organi od ča.3a do časa sklicevati vodstva in organe podjetij za reševanje skupnih problemov, posebej zaradi kooperacije.
Kooperacija med podjetji samimi Je silno težka. Tisti, ki ima koristi od tega, je za kooperacijo. drugi, ki koristi nima, pa ni zanjo. Zeto gre to tako počasi. Tu je še vedno precej ljubosumja in premalo gledanja poleg korist! podjetja tudi koristi skupnosti. Izredno važno bi bilo sklicati sestanke, se pogovoriti s podjetji o problemih kooperacije, pa bi bilo več uspeha. Kooperacija je zelo važna, odl-očuioča sila za dober uspeh
Tovariš Regent je govoril tudi
o izobrazbi. To je dobro na eni strani, mnogo boljša pa je gospodarska in politična, pa tudi strokovna izobrazba, ko obenem obravnavamo gospodarsko problematiko. Ako delavski svet obravnava n. pr. plansko problematiko in tudi druga sorodna vprašanja, se obenem izobražujejo in tako je izobrazba na mnogo širši stopnji kakor pa, če je ena tema oddvojena za sebe. Povezanost izobrazbe je torej zelo važna.
Omenil bi še eno stvar. Za direktorja je lahko delavski svet breme ali pa zelo velika pomoč. To se lahko ugotavlja po tovarnah. Breme je v toliko, če ga ne zna vzgojiti, navdušiti za delo in če nastajajo trenja, drugo pa je, če živi z njim, ga zna vzgajat! In potrpi z njim, kar rodi velik uspeh. Marsikdaj je težko
Želel bi se tudi dotakniti ugotovitve tov. predsednika glede naše kadrovske politike. Dejstvo je, da pri nas v posameznih organizacijah po okrajih ali občinah bolehamo za tem, da pritegnemo k delu le ozek krog ljudi, ker smo preveč nezaupljivi. Morda je včasih vzrok tej naši napaki v tem, da gre tempo razvoja hitro naprej in da
Najprej naj ugotovim, da po-
ŠTEFM PAVŠIČ:
Delavski sveti morajo biti stalno
na tekočem
Letos smo praznovali petletnico delavskega upravljanja po tovarnah. Pred 5 leti so se po tovarnah prvikrat volili organi delavskega upravljanja. V&žno je, da napravimo analizo, kaj je bilo v petih letih napravljenega, ali so organi delavskega upravljanje opravičil; svoj obstoj. — Kdor gleda s perspektive bolj podrobno, z enega a’-i več podjetij. s katerimi ima stik, lahko vidi več dobrih in slabih strani. Prvo, kar je osnovno, da je sistem upravljanja, samo del absolutne upravičenosti. Ta se kaže v dveh osnovnih in važnih vprašanjih. ki sta zelo značilni za naš nadaljnji razvoj, to je velika stopnja v izobrazbi naših ljudi. ne toliko v splošnem znanju, kolikor v poznavanju družbenega, državnega gospodarstva ter notranje strukture in sestave samega podjetja, ne toliko poznavanje podrobnega finančnega stanja, kolikor poznavanje celote, ker je bilo — radi ali nerad! — treba razpravljati o vseh zadevah v upravnih odborih in delavskih svetih In ker so morale o tem razpravljati naše gospodarske organizacije. V tem vidi človek veiik skok naprej. Izobrazba, da velik del kolektiva spoznava celokupno državno problematiko, je silno pozi-
nosti mladine in žena na tistih področjih. Ta pojav bi bil še nekoliko razumljiv, če n. pr. žene ne bi bile aktivne. V praksi pa aktivnost žena tem organom mnogo koristi, ker prinašajo zdrave in konkretne predloge in ker so včasih tudi mnogo bolj kritične in vztrajne v borbi za reševanje problemov v korist posameznih organov družbenega upravljanja. Isto
velja za mladino, katere zaslu-	stavke, ki so bile navedene v
ga je, da je delo marsikatere	referatu glede upravičenosti ter
organizacije mnogo bolj živo.	uspehov organov družbenega
upravljanja, drže tudi za ljubljanski okraj. Seveda bi bilo napačno misliti, da so vsi organi družbenega upravljanja na enakem kvalitetnem nivoju. Mislim, da moramo tu razlikovati celo med organi, ki so v mestu, zlasti med organi, ki rešujejo probleme na kulturnem področju, na naši univerzi, za katere lahko reče-,	.	...	... . . .„	.	, , mo, da pri njih ni samo vpraša-
odraža tud! na sestankih na te- ko bi bilo marsikaj bolje, če bi nje njihovega časovnega obstoja, renu, v ljudskih odborih in dru- bolj sistemat.cn0 de.alt v uprav- temveč so tudi drugi razlogi, ki god. Ljudje že stopajo v aktivno ljanju in vzgajali in dajali vec govorijo za t0> da ti orgaai niso delo, ker imajo svoje izhodi&če smernic. Krivda je morda nas dosegu tistih rezultatov, ki b! skozi tovarno v poznavanju na- vseh, ker nismo posvečal: več j,.^ lahko dosegli, glavni vzrok šega celotnega gospodarstva.	važnosti sistematskemu delu in	pa je v subjektivnih silah. Na
Drugo	važno dejstvo,	k;	se	n® pustili, da stvari razvijajo	drugi strani pa gre za razliko
pozna	v	naših podjetjih,	je	ob-	svojo pot.	med organi družbenega uprav-
čutek.	da je	nekaj naše,	nap3č-	Danes, po petih letih je prav.	ijanja v mestu in okolici. Te razno bi	bilo	reči osebno	naše,	da te stvari analiziramo in gre-	ipKe se kažejo ne samo pri šol-
mo bolj sistematsko dalje. Mo-	skih odborih, temveč tudi pri
goče pred petimi leti niti ni bilo	podjetjih in tovarnah, zlasti tam
vse skupaj toliko zrelo, da bi	kjer imamo večje število pol-
bilo to mogoče, kar vidimo da-	proletarcev v proizvodnji in
nes. danes pa sta nas življenje	manjše število pravih delavcev
in praksa naučila, da lahko de- Tam se dosti bolj pozna nižji lamo bolj sistematično. Silno nivo delavskega samoupravlja-važna je resnica, ki jo je povedal tov. Popit, namreč, da si-
_________ _	_	stem upravljanja na eni strani
materialna stran, da se je pri- ter organizacija v podjetjih da-štedilo marsikaj v materialnem nes še ne gresta isto pot, da se pogledu, nadalje, da postajajo še vedno nekoliko razdvajata, ljudje izven tovarne vedno bolj Delavsko upravljanje gre nemo-aktivni. Ako gledamo semo sko- leno svojo pot različno v različ-zi luč teh pridobitev, lahko re- n Ih podjetjih. Upravni organi femo. da je že vse to velilkan- pa se še vedno nekoliko držijo ski korak naprej.‘da ne govorim svolega in radi kopirajo, zlasti o drugi strani, da nastopajo tudi v zadnjem času, kapitalistična na sestankih, sejah ljudje z mno- podjetja. Strinjam se. da je tre-go večjim pogumom, rutino Tu- ba iz kapitalističnih podjetij Jedi to ie velik uspeh, posebno, da mati in izkoriščati- vse. kar ie !e nekdo na primer prišel dva- dobro, vendar pa je treba upn-krat ali večkrat v delavski svet števatl, da imamo pri nas nov v tej dobi. Po teh petih letih sistem, ki ga je treba prtlagoje-iahko ugotovimo, da smo v mar- vati ne samo notranji organiza- problemom, kateri organizem je sičem lahko zadovoljni z našo cijl podjetja, ampak moramo iti pravzaprav tisti, ki naj vodi
dvojna po-t, uprava gre rada eno prenašati kritiko, vendar je bo- našega gospodarstva.
JANEZ VIPOTNIK:
Politične organizacije in družbeno upravljanje
upravljanja, ali je to komuna s svojim demokratičnim mehanizmom ali pa je to Socialistična zveza. Pri tem so se nekateri tovariši postavljali na stališče, da so predvsem komuna in ustrezajoči okrajni sveti tisti, ki naj vodijo račun o družbenem upravljanju, češ, saj so tl sveti in demokratični mehanizmi na-
ampak naše kot celota.
Tretji moment se tiče materialne strani. Dvignila se je produktivnost, marsikaj se je privarčevalo. To so velike pridobitve v naših tovarnah. Torej oredvsem v poznavanju naših tovarn koit celote, ne samo s svojega delovnega mesta, spoznavanje našega gospodarstva.
n ja kakor v mestih. Posebno vprašanje so zadruge in njihova socialistična vloga, saj Imamo v našem okraju zadruge, za katere ne moremo trditi, da delujejo v smeri krepitve socializacije vasi. ampak nasprotno, čestokrat vlečejo nazaj, saj gredo njihove težnje večkrat v smer krepitve privatnega kmeta in njegove bogatitve.
Toda hotel bi govoriti predvsem o odnosu Socialistične zveze do organov družbenega upravljanja. V zadnjem času smo imel; že nekaj razprav z nekaterimi predsedniki občinskih ljudskih odborov v Ljubljani v zvezi s
pravili že določen kvantitetni in kvalitetni korak dalje. Razumljivo je, da smo v diskusiji prišli do zaključka, da ne gre opredeljevati odgovornosti na ta ali oni organ, marveč, da leži odgovornost za nadaljnji razvoj samoupravljanja na vseh organih in organizacijah, kd lahko nekaj prispevajo k njihovemu napredku. Nedvomno bodo komun! in okraju ostali funkcionalno-upravni problemi, medtem ko bo Socialistična zveza prevzela predvsem idejno, politično, socialistično perspektivo, kar že dosedanja praksa dobro kaže, saj so naše politične organizacije, zlasti pa Socialistična zveza napravile na tem področju precejšen napredek in je naš odbor So-
tdvn* stran naših ljudi! To s« potjo. So tudi slabe strani, lah- v celoti po socialistični poti. Na-, račun o organih družbenega ciaUsUčne zveze okraja svojo po-
zornost pretežno posvetil družbenemu upravljanju. Sai smo izmed 18 plenarnih sej okrajnega odbora posvetili deset sej prsv temu problemu.
Ce sedaj ocenimo, kako so organizacije Socialistične zvez* v našem okraju reševale probleme družbenega upravljanja, potem nedvomno lahko rečemo, da so tako okrajni kakor tudi občinski odbori Socialistične zveza imeli po mojem mnenju pravilen odnos do problemov družbenega upravljanja in so razumeli, da je družbeno upravljanje tisto glavno torišče, na katerem se razvijajo socialistični odnosi, in glavno orožje, s katerim se borimo proti birokratizmu in kapitalističnim ostankom, hkrati pa tudi glaven element krepitve socialistične zavesti. Vendar se ml zdi, da še nismo uspeli v zadostni meri razgibati v teh vprašanjih tudi osnovnih organizacij Socialistične zveze. Osnovne organizacije še ne razumejo v celoti pomembne vloge organov družbenega upravljanja, ne prihajajo še s temi problemi na sestanke svojih organizacij, jih na postavljajo na dnevni red in nudijo zato premalo moralne opore članom organov družbenega upravljanja, ki so člani osnovnih organizacij, hkrati pa od teh organov družbenega upravljanja premalo odgovorno zahtevajo poročanje o njihovem delu pred svojimi organizacijam!, ki so jih predlagale v organe družbenega upravljanja. Mislim, da bomo morali v nadaljnji dejavnosti zlasti po občinskih odborih Socialistične zveze dati posebnega poudarka vsebinski dejavnosti osnovnih organizacij Socialistične zveze tako v mestu kakor n* deželi. S tem bomo seveda dosegli predvsem to, da se bodo problemi družbenega upravlja-
(Nadaljevanje na 7. strani) j
Razprava na seji glavnega odbora SZDL Slovenije
(Nadaljevanje s 6. strani)
nja obravnavali na čim širšem področju. 2e nekaj tovarišev je dar es ugotovilo, da imamo vrsto p rijetij, k! se zapirajo vase, ki ne razpravljajo širše o problemi.;.. ki se pojavljajo na njihovem področju, in da tudi ni prave družbene kontrole, čeprav je tudi to zelo pereč problem, da člani delavskih svetov ne polagajo zadosti računa pred svojimi volivci o delu delavskih svetov v tovarnah in podjetjih.
S področja kadrovskih problemov v org»rmh družbenega upravljanja bi nakazal en problem. V zdravstvenih organih pa tudi v nekaterih svetih v komuni in v okraju ugotavljamo, da je bila tendenca izvoliti v te organe predvsem strokovnjake, manj pa državljane, ljudi izven tega področja, tako da se ne postavlja problem reševanja teh vprašanj na neki širši osnovi, temveč ostaja ta v starih strokovnih kolesnicah. Mislim, da bomo morali po poteku sedanje mandatne dobe organov družbenega upravljanja ta problem preanalizirat: ln o njem posebej razpravljati.
Pri organih družbenega upravljanja je važen tudi še en moment. Tovariš Marinko je povedal. da je v ljubljanskem ok' iu čez 25.000 ljudi vključeni! organe družbenega upravljanja, kar se je še povečalo s krajevnimi odbori, tako da imamo skupno v teh organih že nad 25.C-00 ljudi. Ko pa sedaj začenjamo ustanavljati potrošniške tvete, se bo to število še povečalo. Pri številu 180.000 volivcev imamo torej danes čez 26.000 ljudi, ki delajo v samoupravi, kar pomeni, da Je skoraj vsak
sedmi volivec v našem okraju
v org3nu družbenega upravljanja. To je ogromen mehanizem, s katerim lahko opravljamo tudi določeno politično vzgojno vlogo Gre v nekem smislu za nove oblikn politične dejavnosti, ko so [3 nam tu in tam osnovne organizacije Socialistične zveze pa tudi osnovne organizacije Zveze komunistov nekoliko iztirile in n:so sestanki v njih za člane več tako interesantni. Medtem ko nam v organizaciji Zveze komu-r.: s tov predstavljajo aktivi neko novo in zanimivejšo obliko za Člane, n3m prav tako tud': orga-r*. družbenega upravljanja predstavljajo novo obliko družbeno politične dejavnosti, ki lahko pri oblikovanju socialistične zavesti odigrajo izredno važno vlogo.
Naj se dotaknem še problema vas! in zadružništva. Imam občutek. da je to področje najmanj razčiščeno in raimanj raziskano. Tu gre za stvari, ki ne delajo težav samo zadružništvu, ampak
Žene v družbenem upravljanju
katerih je bilo v Ljubljani ta	ugotovili, da na« potrošniki,	ker Je	po eni »tirani trgovske	IHtiKIJ OCEPEK*
stališča ljubljanskega vodstva	člani ^Socialistične zveze in vo-	mreža	še vedno premajhne, aa
precej razpravljanja ta so nas	llvd na zborih volivcev ne razu-	drugi	strani pa nima dovolj
glede tega sem pa tja tudi napa-	mejo	piravilno principov,	na ka-	čvrste hrbtenice ta bi	nam aato
dali. Stvar je sedaj stekla in se	terih	naj se formirajo potrošni-	vsako hitro poseganje	• pofcroš-
bo dalje razvijala, vendar pa je ški »veti, da ne razumejo vsebi- nimi sveti, preden smo pripravili	.
tu cela vrsta objektivnih in ne	n«	d«	temveč	poimčno	šrLE:	Je	pote*	^«Tzelo	nju	je	zaposlenih 47.7«/*	žena,	v
samo subjektivnih razlogov, da	so smatrali, da so to tisti	organi,	izročiloi težave, kakor	pa ust a	vajM	u vzg0|jo družbenega	delavskih	svetih jih	je	3.7®/o,	v
se stvar nd hitreje razvila. Po s katerimi bodo »dali vetra« n«- rilo dobiček. Zato Je bilo naše	„r»t»	rtmu-h	upravnih	odborih	1.2«/»,	v	Mari-
boru je 34°/* zaposlenih žena, 3.9«/* v delavskih svetih, 1.4«/» v upravnih odborih. Podobno sliko imamo tudi v Ljubljani In v
Številke precej drugačne. V Kra-
še stvar ni hitreje razvila. Po s katerimi bodo »dali vetra« na- rilo dobiček. Zato Je bilo naše mi strani gre tu za slabe izkuš- Šim trgovinam, ki navijajo viso- stališče glede tega nekoliko bodj
j i  t -i*-**	etonin	v	na	njw^nn. Mislnm Da. da se bo organizacij, ki b« z« zavzemajo
nje, po drugi strani pa je šlo ke cene. Stanje v trgovini na previdno. Mislim pa, da se bo	w	«n morda
predvsem za to — kar je bil terenu pa ni takšno, da bi lahko sedaj situacija dokaj hitro Izpre- “Tj®** dna včarih za-glavni razlog, da smo preudar- šli ob takšnem razpoloženju po- menila ta da bomo tudi v tej	* nritoleSie ki
neje pristopali k formiranju po- fcrošnlkov z neko mrzličnostjo na zadevi lahko dokaj hitro krenili	te££uTe 'potrošniških svetov - da smo formiranje potrošniških svetov, naprej.	gatjS	«	z“o	Wa «
poglabljanje problemov. Predvsem bi s« naslonila na probleme žena v družbenem upravljanju, ker Je prav v teh organizacijah velika ve&taa članov žena.
Mislim, da ni slučajno, da je prav v svetih za socialno varstvo in skrbstvo, v prosvetnih ln šolskih »vetih ter »tanovanjskih svetih velika večina žena. Sveti
BOŽIDAR JAKAC:
Prispevek kulturnih delavcev
Dovolite md, tovariši, da na kratko spregovorim par besed v zvezi s kulturnimi delavci. V referatih Je bilo dane3 izrečenega marsikaj tudi na račun kulturnih delavcev ter smatram, da sem nekako izzvan, da spregovorim nekaj besed ne v obrambo
umetnikov, pač pa o problematiki kulturnih delavcev sploh.
Lahko ugotovimo, da je mnenje o kulturnih delavcih ln umetnikih na žalost ostalo še nekako od prej. Dr. Ferdo Kozak je dejal, da je naša revolucija izvršila važno preorientacijo v odnosu do raznih stanov ta slojev v naši družbi. V veliko zadoščenje je lahko nam vsem, da se je to v resnici zgodilo, zlasti pa sem vesel, da smo umetniki ta kulturni delavci doživeli, resnično toplo povedano, povezavo z vsemi sloji naše družbe in to od preprostega ročnega delavca do onega, ki opravlja komplicirano delo dn uporablja pri tem seveda tudi svoje umske sposobnosti, za kar pa je moral dolgo let študi-
‘udi nam v okraju ter bo po ratj na višjih šolah in univerzah, nojem mnenju res potrebno po- p>a je kulturni delavec potreben gosteje govo: iti o teh stvareh, prav tako, kakor je potreben kajti nedvomno se vsi zavedamo preprost delavec, ki dela v naši odgovornosti glede problemov na družbi, je jasno kot beli dan in vasi, ki zahtevajo neposredne tega ne bi niti poudarjal. Zave-
jte morejo pripraviti svojih mož- tirali kulturnega delavca, kajti ganov do take koncentracije, da predvsem se morate zavedati, da
bi lahko ustvarjali to, kar umetnika skoraj nikoli na vidite _____________________________________________
ustvarjajo duševni delavci. K takrat, kadar resnično dela. Kul- za za&čito družine Imajo dve tre-arečd Je tako, da naša družba po- turni delavec gradi »voje delo tjlnl jen,. Mislim, da bi v teh trebuje vsakega človeka od pre- skozi celotno življenje v stalnem svetih morald biti tudd tovariši, prostega delavca do znanstve- naporu. Njegov delovni čas ne ker rešujejo ti sveti vprašanja, nika ta kulturnega ustvarjalca, traja osem ur, ampak ves dan ali ki zadevajo našo družino v celoti.
.____ tudi noč ta to vse življenje. V jz podatkov, ki Jih Imam na raz-
Strokovni kadri »o na« družb. resnicl nam nevidno, pa tudi polago, je razvidno, da v gospo-še prav posebno potrebni, isto takrat opazuje življenje, beleži darskih, komunalnih ta kmetij-pa velja tudi za kulturne delav- in koncipira nova dela.	s kih svetih žena skoraj ni. Ce pa
končno posvečamo v so" Tovariš iz Maribora Je dejal, pogledamo stanje občinskih IJud-cialističnl družbi posebno pozor- da »o v Mariboru dali velike skih odborov, vidimo, da Je tam nost žoiam, univerzam, inštitu-	vsote	za rast kulture ta umet-	še	slabše. V	Kopru Je
tom ta drugim ustanovam zato,	nostd,	pač pa se je zgodilo, da so	med	267 odborniki	občinskih
da dvigujemo raven našega člo- nakupovali dela, ki so se kasneje ljudskih odborov samo 11 žena, veka in mu dajemo možnosti, da Ukazala kot slaba, z drugo bese- v Celju med 404 odborniki samo Izpopolnjuj« evoje duhovne do> da ^ biJi delovni kolektivi u ien!lj v Novem mestu med
zmožnosti. Skratka, naša družba	na ta	na«n izkoriščeni. Je pač	265 odborniki 6 žena,	v Gorici
potrebuj« takih ljudi, ki delajo	tako,	da celo za poznavalce ni	med	297 odborniki 13	žena. To
umsko, potrebujejo fizične de- absolutnega in zanesljivega me- dokazuje, da ne uključujemo lavce prav tako, kakor potrebuje rna za vrednotenje umetnine. jPna tam, kjer se odloča o na-umetnike oziroma kulturne de- Prav gotovo vsi tisti, ki danes jem življenju. Ne gre za zastop-lave«, Ze-im predvsem povedati živimo, ne moremo opraviti vsa- stvo žena, ampak za to, da se v to, d« m moramo enkrat za vse- kega dela( ^ je odvisno od ta- teh organih rešujejo vprašanja,
lej odreči tistemu napačnemu	lenta, kd ri ga ne moreš prisvo-	jih	žene razumejo in ki	bt	jih
omalovažujočemu gledanju na	jiti. Na žalost velik del odpade	jahko	pomagale reševati. To ni v
kulturnega delavca, kakršno je na povprečje, še mnogo večji skladu z aktivnostjo žena v dru-bilo v prejšnji družbi. Otresti se del pa na podpovprečje.	g ih organizacijah ta v organih
moramo predvsem tega, da kul- Taka pridemo na besede tov. družbenega upravljanja, turni delavec živi na račun ljud- Regenta, ki je pravilno poudaril, Ce pogledamo zadruge, vidimo, stva orisoma, kakor pravijo, da da je potrebno več vzgoje, široke da tvorijo 27«/» članstva zadrug se je vsedel ljudstvu na »rame«,	humanistične vzgoje našim de-	gene,	v upravnih odborih	pa	jih
Zavedajte s«, da kvalitetni kul-	lovnim ljudem. Mi pa moramo	je	50/^ v	delavskih »vetih	se
turni ustvarjalci prispevajo	dvigniti raven naših delovnih	je od	1. 1953	»tanje precej	zbolj-
ogromne vrednote svojim naro- ljudi tako, da bodo znali ceniti jai0 v merilu Slovenije. Ce pa dom ta svoji družbi. Ne trdim, in razlikovati dobro od slabega pogledamo, kakšno je stanje po da ni re«, da nekateri »umet- jn resnično umetnost od 6labe. industrijskih centrih, pa so te nikl« oziroma kulturni delavci Do tega je seveda dolga pot. ne Izvršujejo svojega dela tako, Hkrati pa moramo omogočiti in	■	■
kakor bi morali. Tudi ne bom	odpreti pot do najvišjih spoznanj
trdil, da ni res, da nekateri ne	vsakemu, ki čuti, da ima zmož-
izrabljajo svojih duhovnih sil v	nost, hkrati pa tudi usposobiti
korist naše skupnosti, zlasti ne	široke množice, da bodo bolje
v toliki meri, kakor se od njih	razumele ustvarjene vrednote,
pričakuje. Vendar ti posamezniki	bodisi one iz preteklosti ali one
ne predstavljajo celote, proporc	iz današnjih časov,
storilnosti ta nestorilnosti naj- Želeti je, da se ocenjuje umet-demo prav pri vseh panogah na-	nik ta kulturni delavec tako,
šega življenja. Ne zamerite, dra-	kakor vsi ostali člani naše druž-
gi tovariši, če vam povem, da ne	be. Dragi tovariši, želim le po-
smete človeka, ki nosi ime kul-	udariti to, da srno vsi res delavci,
turnega delavca, gledati z dru-	pa naj si bo težaški ali možgan-
gačnimi očmi, kakor gledate	ski, in da je potreben oboje-
ostale ljudi. Ce nekaj stori kul-	stranski resnični, pravilni odnos
turni delavec, vsi kažejo na nje-	in spoštovanje, — če hočemo
Celju. Tu ne gre za število in zastopstvo žena, ampak za vzgojo delavk.
V stari Jugoslaviji je Partija vodila račun o aktivnosti delavk in vzgoji delavk, mi pa lahko na prste preštejemo žene, ki so se lz vrst delavk toliko razvile, da bi lahko prišle v delavske svete. Mislim, da je to eno izmed osnovnih vprašanj Zveze komunistov in Socialistične zveze. Morali bomo voditi individualno skrb za tiste žene, ki so Izvoljene v delavske svete in v upravne odbore, da bodo razumele današnji položaj. Je pa še drug vzrok, da delavke ne morejo sodelovati tako kakor tovariši. Delati morajo 8 ur, poleg tega pa imajo doma družino in morajo opraviti vse delo kakor tiste žene, ki so
tem pogledu bomo morali stvari doma. Na tem področju smo ša zelo zaostali in smo dali zaposleni ženi še zelo malo pomoči. V popraviti, če bomo hoteli aktivi-ziratl delavke, da bodo enakovredno sodelovale v delavskih svetih, v upravnih odborih ta v organih ljudske oblasti.
Pri bodočih volitvah v občinske ljudske odbore in pri celotnem družbenem upravljanju bomo morali voditi račun o aktivnosti žena. 2 ene »o tiste, ki dnevno arečujejo vrsto problemov In pomanjkljivosti in jih bodo lahko pomagale reševati v družbenih organih in organih ljudsk« oblasti. Težje je to v okrajnih ljudskih odborih, ker je to večje področje ta bi bilo delo v teh odborih za žene preveliko breme.
Danes »mo govorili o svetih potrošnikov. Ce pripada komu mesto v svetih potrošnikov, potem vsekakor ženam, ki bodo lahko na tem področju razvil« vrsto dejavnosti. Ne mislim, da bodo lahko obmlle trgovine na glavo, toda žene poznajo probleme prehrane, proizvodnje in vrsto stvari, ki danes niso najboljše.
Pri družbenem upravljanju je zelo važna vloga kmečke žene, ki
je danes že vključena v drobno kmetijsko proizvodnjo, n. pr. v perutninarstvo, prašičerejo, mlekarstvo in vrtnarstvo. Zdi se mi, da je vloga žene v družbenem upravljanju ta v današnjem razvoju prav tako važna kakor med
vojno, ko so žene nosile vsa bremena enakovredno. Ce ne bomo računali s tem, da je žena močen faktor pri razvoju našega družbenega upravljanja in pri reševanju vrste vprašanj, če bomo mislili, da spadajo žene samo v socialno-zdravstvene svete ne pa tudi v gospodarske, potem mislim, da ne bomo prav ' delali. Povedala sem to, ker se mi zdi, da je važno za naš nadaljnji razvoj.
V nove odbore delovne ljudi!
Pred občnimi zbori osnovnih orga nizacij SZDL v mariborskem okraju
V tem mesecu in v prvi polovici januarja bodo v mariborskem okraju občni zbori krajevnih in občinskih organizacij SZDL, nakar bo v drugi polovici januarja okrajna konferenca SZDL. Občni zbori pa naj ne bodo samo obračun do-
»Istemat.ične politične akcije. Kdo danes razpravlja o proble-mih zadružništva? O tem razpravlja okrajna zadružna zveza in republiška zadružna zveza. V okrajnem plenumu smo razpravljali o zadružništvu in o politiki r.a vasi vsega enkrat ali dvakrat. Torej sistematičnega dela na vasi ni, kar se seveda odraža tudi v situaciji, ki jo imamo na vas«, ko ugotavljamo, da socialistična smer semkaj ne prodira tako, kakor prodira na druga področja ekonomsko — družbenega razvoja.
Zanimiva je razprava, ki se vodd sedaj v našem okraju glede stališča socializacije vasi spričo izvajanj tov. Kardelja na posvetovanju v Ljubljani in stališča, ki ga je do teh vprašanj zavzel tov. Tito v Beogradu. Prepričan sem, da predvsem za to, ker je zadružna organizacija v Sloveniji :n tudi zadružna organizacija v delu Hrvaške nedvomno napravila največji korak naprej in se zato prav tu nekoliko drugače postavlja vprašanje njihove dejavnosti kakor pa na splošno v jugoslovanskem merilu, saj je po mnogih pokrajinah Jugoslavije zadružništvo še v začetni dobi.
Glede politike na vari bi opozoril še na pisanje o problemih naše vasi. Tu se ne bi dotikal dnevnega časopisja, ki je prav tako potrebno določenih pripomb glede na to, kako obravnava problematiko vari, morali pa bi po mojem mišljenju na takem sestanku, kakor je današnji, nekoliko pogledati tudi. kako je s »Kmečkim glasom«, ki igra pomembno vlogo v tistih krajih Slovenije, kjer dnevnega časopisja ni. Znano je, da je »Kmečki glas« razširjen povsod tam, kjer s« ne koiportira »Poročevalec«, »Dnevnik« ali »Ljudska
dati se namreč moramo, da vsi
sedanjega dela, marveč	hkrati
ga, če pa Isto stori človek dru-	zgraditi vrednejšo, kvalitetnejšo	mobillzator vsega članstva za
gega sloja, pa tega niti ne opa-	novo družbo, ki bo ena sama	uspešno uresničevanje	osnov-
zimo. To sem želel povedati, da	velika delovna družina, ki naj
ne bd kar naprej napačno tre-	ustvari boljši svet.
in na njihova mesta izbrati ljudi, ki po svojem dosedanjem delu in po svoji vdanosti socializmu nudijo jamstvo, da bodo prevzete naloge in dolžnosti vestno ta požrtvovalno izpolnjevali. V zvezi s tem pa je treba enkrat za vselej prenehati dokaj ukoreninjeno prakso, da se na vsa vodilna mesta vo-
organizacije SZDL prišle še bolj do veljave.
So pa tudi ljudje, ki neprestano zabavljajo in godrnjajo, odklanjajo pa vsako funkcijo. To se opaža zlasti v kmečkih krajih. Tem ljudem, ki se vedno pritožujejo, da ne morejo nikjer uveljaviti svojih teženj, je treba dopovedati, da jih lah-
lijo eni in isti ljudje. Posledi-. ko uveljavijo prav po organi-
MffiKO ZLATNAR:
Gospodarske naloge delavskih
svetov
Odprl bi samo dve vprašanji.
Pri manjših organih družbenega upravljanja se pojavlja predvsem značilnost, ki ugodno vpliva na razvoj in funkcioniranje upravljanja, da so ti organi povezani z ljudskimi odbori ta sveti, kar to d-obro vpliva na te organe same. 2 e od začetka nekako prihajamo do skupnega sodelovanja vseh organov upravljanja v enotnem reševanju problemov, družbenih ln gospodarskih. Pri delavskih svetih v industriji, predvsem v večjih podjetjih, ki imajo svete starejšega datuma, pa je ta povezanost najmanjša.
Mlslim, da bomo morali tudi
na tem področju ukreniti potrebno, da bomo prišli do bolj povezanega reševanja problemov, in sicer zaradi dveh razlogov: 1. na delavske svete v
večjih podjetjih prihajajo tako neposredne gospodarske naloge, da je predvsem od njih odvisno, kako bomo uveljavili novo orientacijo in uredili druga vprašanja, na primer produktivnosti dela, plač, ocenjevanja naših možnosti nadaljnjega investiranja itd., in 2. da bodo delavski sveti predvsem v večjih tovarnah, v naši industriji začutili ne samo družbeno-po-litični pomen svojega dela, ampak predvsem v tem današnjem razdobju predvsem gospodarske
»vetov in aparatov pri ljudskem odboru direktor — aparat tovarne. V tem smislu se razvija tudi delo zborov proizvajalcev OLO. To odriva delavske svete, ki bi morali v naši družbi mnogo več pomeniti kakor pomenijo danes, bolj na politične pozicije in jim manjša to drugo
v.agu. V komunan in Ukrajince pojavlja težnja, da bi gospodarska svete razbijali tako, kakor smo druge svete, da bi šli tu na to pot. To se sicer za sedaj odklanja z argumentom, da bi s tem gospodarsko celoto te problematike razbijali ta bi zato zmanjšali naše sposobnosti operativno reševati gospodarske naloge. Mislim, da ti argumen-
izrazitih stvarnih organov družbe, ki po vseh linijah delajo, funkcionirajo itd., tudi po samo izrazito gospodarski liniji. Ce ne bomo dosegli, da bodo delavski sveti tudi vprašanja proizvodnje, proizvodnosti, plač itd. znali »ventilirati in priti do rezultatov, mislim, da bo delavsko upravljanj« v tovarnah moralo s tem momentom stagnirati. Vsako stagniranje teh organov danes pa bi pomenilo politični minus.
Poklicna svetovalnica v Celju
V okviru rednih predavanj
Ljudske univerze v Celju, Je te dni predaval o poklicnem svetovanju prof. Albin Podjavoršek.
Poudaril Je velik pomen in namen poklicnih svetovalnic v drugih državah in Se posebej pri nas. Zlasti sedaj Je pri nas poklicna svetovalnica izredno potrebna. Vse naše sedanje usmer-1anje mladine v določene poklice, Je bilo več ali manj šablonsko ta površno. Le prave poklo-
nih nalog. Marsikje so namreč osnovne organizacije SZDL v delu okrog organizacije občin zanemarile svojo osnovno nalogo. Ponekod so sploh izgubili evidenco nad članstvom, članarina se neredno plačuje in ljudje izgubljajo na ta način zvezo s svojo politično organizacijo.
Te napake je treba temeljito odpraviti ta postaviti osnovne organizacije na trdne temelje, da bodo kos nadaljnjim nalogam. Predvsem je treba vključiti v SZDL vse delovne ljudi. Ni prav, da ponekod skoraj polovica volivcev ni včlanjenih v SZDL. V industrijskih krajih je organiziranih okrog 80«/* volivcev, v polindustrijskih, kakor v Črni, Mežici, Ravnah, Slovenjem Gradcu itd. 60 do 65«/«, medtem ko je v kmečkih krajih povprečno organiziranih v SZDL le okrog 40”/» volivcev. To nikakor ne pomeni, da so ljudje proti SZDL in da nočejo sodelovati. Temu Je krivda predvsem nedelavnost krajevnih in občinskih odborov SZDL. Take nedelavne odbore je treba odstraniti ta izvoliti ljudi, ki bodo prevzete dolžnosti tudi izpolnjevali. V Šentilju so to že storili ta so ljudje tudi za dve leti nazaj plačali članarino, ko so videli, da se organizacija zanima zanje.
Sedaj, pred občnimi zbori, naj navedeni člani SZDL tudi
ne svetovalnice so možne privesti mladinca alt mladinko do njima skrbno pretehtajo, komu bodo primernega poklica. Y Celju de- v bodoče zaupali vodstvo svoje
pravica«. »Kmečki glas« je po naloge, ki so v glavnem od njih ti niso povsem do kraja opra
-   - - J •_ C 1 - —^ Um J . /IaI n««elrl	Anni	in	Kom	m	ftrall	iti	Tl	1M
tuje poklicna svetovalnica v povezavi z b rojem za posredovanje dela. Z rednim poslovanjem bo začela takoj, ko bodo zanjo urejeni potrebni prostori. Posvetovalnica bo velika pridobitev za ves celjski okraj.	V.	S.
Premalo zdravstvenih postaj
osnovne organizacije. Nedelavne odbornike je treba izločiti
ca tega je, da so taki ljudje preobremenjeni s funkcijami ta ne morejo niti ene v redu izpolnjevati. Smelo je treba dvigati nove politične kadre, zlasti iz vrst mladine in žena, ter jim nuditi potrebno oporo in pomoč. Na ta način pomlajeni odbori krajevnih in občinskih organizacij bodo brez dvoma krepkeje prijeli za delo ln bodo
Dolarske rezerve Mehike. Kakor je izjavil mehiški minister za finance, znašajo dolarske rezerve te države 372 milijonov dolarjev, kar predstavlja najvišjo raven, doseženo v zgodovini te države. To izjavo je minister za finance dal ob priliki sporočila o podpisu dogovora v Washingtonu, s katerim je dana ameriška garancija, da bo mehiški pez obdržal svojo raven še naslednji dve leti.
Nova tovarna farmacevtskih proizvodov v Turčiji. V Carigradu so nedavno položili temeljni kamen tovarne farmacevtskih proizvodov, ki jo gradijo zahodnonemške firme skupno s turškim kapitalom. Tovarna bo proizvajala specialne farmacevtske proizvode.
Nemški Izvoz vina. V letošnjem letu je Nemčija izvozila 41.632 hi vina. Glavni potrošniki nemškega vina so: Velika Britanija z 11.305 hi. 2T3A z 9128 ter Belgija, Švedska, Holandija in druge države. Ti podatki veljajo za razdobie 1. januar, 30. Julij 1955.
svoji nakladi zdrsnil od 74.000 izvodov na 34.000. Govori se, da »kuša »Kmečki glas« včasih nekoliko manevrirati med našo socialistično politiko na vari in med privatnim kmetom, ker je izključno odvisen od privatnega naročnika. Ce bi začel forrirati našo smer in uveljavljati našo poiitžko, bi se verjetno dogodilo, da bd naklada še bolj padla. Zatq Je vprašanje tega časopisa, ki lahko odigra pomembno vlogo na vari, umestno prediskutirati ta bi ga morda kazalo vključiti v ttshovni konzorcij »Naš tisk«, kjer ne bo več odvisen od razpoloženja privatnega kmeta in njogove materialne podpore, temveč bi »e moglo z dotacijo rešiti to vprašanje.
Končno bi rekel nekaj besed im o potrošniških svetih, gleda
odvisne. S tem bodo delavski sveti v industriji postali še bolj družben organ, ki skupaj z ljudskimi odbori in posebno z zbori proizvajalcev rešuje vse naloge, tudi one, ki jih naj vedno manj rešuje država v starem smislu besede.
Prišli smo že tako daleč v funkcioniranju tega sistema, da samo z republiškimi in gospodarskimi okrajnimi sveti ne bomo prišli daleč, če ne bomo v osnovnih družbenih enotah razvijali naših sil za izvrševanje teh problemov. Za sistem dela naših gospodarskih svetov v ljudskih odborih Je značilno, da imajo star način dela in skoraj tako funkcionirajo, kakor da delavskega upravljanja ni. V glavnem J» vez gospodarskih
Mreža
občini
zdravstvenih postaj Slovenska Bistrica Je
vičeni in bomo morali iti tudi	_	______ _______________________
tu na isto pot kakor drugod, fee vedno pomanjkljiva, prav ta^
ko kakor število zdravstvenega osebja, ki mu Je zaupana preventivna zdravstvena služba n» terenu. Za vse imajo le eno medicinsko sestro ta dve babici. Zato je tudj zdravstvena prosveta prebivalstva v pohorskih krajih še na dokaj nizki stopnji.
na eni strani zato, ker so te neposredne gospodarske naloge v posameznih vejah, na primer v industriji (težka in predelovalna), trgovini, obrti, kmetijstvu, velike in je teh neposrednih nalog toliko, da jih ledanji Med otroci Je mnogo primerov
Zaradi tipizacije tovornih avtomobilov
kupimo tovorne avtomobile
znamke Izotta D-65, 4 ciL, 3—4 tone, na bencinski ali DdeseL pogon. — Ugodno nudimo v zamenjavo:
Urror. avto Mercedes, 5 ton, prekucnik, v dobrem stanju, tovorni avto GMC. 3 tone — v dobrem stanju, tovorni avto Ford, 1.5 tone — v dobrem stanju, motorno trokolo znamke »Ltns«, 500 cm«, 300 kg. Ponudbe pošljite na: SGP »Primorje« - Ajdovščina.
gospodarski svet komaj rešuje in da tak, kakršen je, ni v stanju vključiti v reševanje teh problemov osnovnih enot našega delavskega upravljanja. Mislim, da bi bilo umestno te probleme razmotriti.
Momenti, ki sem Jih navedel, prav nič ne zmanjšujejo politično odgovornosti za razvlja-
rahltlsa ta slabokrvnosti. V nižinskih kraj h Je stanje bistveno boljše, otroci so dobro razviti, edini večji pojav obolenj Je povzročil letos mumps, v eni družini pa so odkrili baeilonoscs tifusa.
V posvetovalnicah za matere in otroke v Bistrici, Črešnjevcu, Tinju in Šmartnem na Pohorju pregledajo na leto okoli 1800 otrok. Nujno pa bo potrebno čimprej odpreti tudi posvetovalnico v Prelogah ali na Vrholah,
nj« stvari, ampak bi	s tem	na-	kajti matere	z otroki	lz Prihov«
____	_	Imajo sedaj	do najbližje	poeve-
pravili samo korak	naprej v	tovalnic* v	Tepanje	več	kakor
funkcioniranje teh organov	kol	uro dale*.
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
SLIKANICA »MEDVEDIČ NIVA«
a »rbohrvatskim besedilom (po J. O. Curwoodu). Preko 300 slik. :: Cena slikanici 250 dinarjev.
Naročila pošiljajte ZALOZBI »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« v Ljubljani, Tomšičev* uL 5, PP. 39.
zacijah SZDL, da pa morajo tudi sami sodelovati in pomagati pri reševanju perečih zadev.
Mnoge organizacije so kolektivno prijavile svoj vstop v SZDL. Nihče pa na terenu ne kontrolira, ali so se njihovi člani tudi res vključili in kako sodelujejo. Tudi to je treba pred občnimi zbori razčistiti. Osnovne organizacije morajo urediti tudi redno plačevanje članarine. Blagajniška služba v večini organizacij šepa. Dostikrat ljudje niti ne vedo, kje in komu naj bi plačali članarino. Tudi to je treba, sedaj pred občnimi zbori, temeljito urediti.
če bodo osnovne organizacije vse naloge pravilno in pravočasno uredile, bodo tudi občni zbori dali tiste rezultate, ki jih od njih pričakujemo:	okrepi-
tev organizacije, izvolitev delovnih ljudi v odbore in povečano politično aktivnost na vseh področjih.	r-m-
Mostove na) bi popravili
Krajevni odbor v Trebiji Je že razpravljal o gospodarskih n komunalnih zadevah, ugotovil je, .da je gradnja mostu v Podgori najnujnejše delo, ki ga bo treba kmalu opraviti, kajti sedanja dva mostova ogrožata varen promet. Vsa sredstva, ki so jih doslej porabili za gradnjo novega mostu, niso dala zaželenega uspeha, ker so z nj;mi ravnali preveč negospodarsko. Deloma Je temu kriva tudi pomanjkljivost načrtov. Zaradi tega so morali gradnjo opustiti, čeprav so porabili že nad četrt milijona dinarjev. Oba dosedanja mostova pa bi se dala obnoviti z veliko manjšimi sredstvi, če bi pri popravilu sodelovali tudi sami koristniki mostov.
Vodovod v Troblji
Ce v Trebiji ne bodo zgradili novega vodovoda, bo vas že ▼ bližnji bodočnosti brez vode. Za-rade tega so na zadnji seji krajevnega odbora izvolili poseben gradbeni odbor, ki naj bi čtnaprej začel s pripravami za gradnjo vodovoda in oskrbel potrebne načrte. V slabem stanju so tudi krajevna pota. Krivi so precej sami koristniki, ker niso ob primernem času poskrbeli ZB ureditev teh poti. Veliko Je tudi manjših mostičkov, ki jih bod« morali obnoviti. Za vse to bo moral poskrbeti krajevni odboe potrebna sečnja dovoljenja. Gra-d:teljem vodovoda v Lučinah «o jih že Izdali.	3-	B.
<
Dvorano popravljajo
Pri Gregorju nad Ortnekom uspešno deluje kultumo-prosvetno društvo »Sleme«. Društvo je V svojem delu res aktivno, čeprav 1ma težave zaradi prostorov. T« bodo kmalu odpravili po zaslugi domače kmetijske zadruge, ki J« dala precej denarnih sredstev za popravilo In obnovo dvorane D-l« v dvoran! gredo h kraju ln po vsej verjetnosti bo otvoritev ob koncu lc«ognjega leta.	-«*•
Za rešitev domačega kostanja
Uspela konferenca jugoslovanskih gozdarskih strokovnjakov
BAŽtltBPl ^
DRUGA PREMIERA V MARIBORSKI OPERI
Prikupna uprizoritev »Seviljskega brivca«
Kakor smo že poročali, je bilo te dni na Sekretariatu za gospodarstvo LRS v Ljubljani posvetovanje o boleznih domačega kostanja, to je o raku kostanjeve skorje, ki ogroža vse kostanjeve gozdove, skupine in posamezna kostanjeva drevesa, v Sloveniji, kakor tudi v ostalih predelih naše države. Na posvetovanju 8. in 9. t. m. so sodelovali zastopniki ljudske republike Srbije, Hrvatske, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Crne gore in Slovenije in sicer strokovnjaki gozdarske, kmetijske in fitopatoioške stroke. Prav tako so sodelovali strokovnjaki za zaščito rastlin in predstavniki slovenske industrije tanina. Navzočih je bilo nad 50 delegatov in samo' iz ljudske repubdke Makedonije jih je bilo I0, kajti tudi Makedonija je bogata na domačem kostanju.
V imenu uprave za gozdarstvo LRS je delegate seznanil direktor ing. Lojze Funki o nesreči, ki je zadela Slovensko Primorje in koprski ter golfski okraj, zlasti predele v Panc .cu in goriških Brdih z bo-
leznijo, ki jo nazivamo rak kostanjeve skorje. Po 6 podanih referatih, je posebna komis^a sestavila sklepe, ki so bili izpopolnjeni po ogledu okuženih področij na Goriškem in v koprskem okraju.
V petek 9. decembra je krenita kolona s 50 delegati iz Ljubljane proti Ajdovščini. Planina nad Ajdovščino spada med hudo okužena žarišča, kjer že izsekavajo bolna drevesa. Usoda domačega kostanja na Planini nad Ajdoščino je zapečatena. Kmetje, katerim kostanj sicer ni glavni dohodek gozda, pač pa stelja in les, so se sprijaznili z sklepom, da je treba okužene kostanje posekati. Vendar prosijo, da se namesto domačega kostanja čimprej zasadi odporni kitajski kostanj in sadno drevje.
Po ogledu okuženih kostanjevih področij na Planini je kolona nadaljevala pot čez Ajdovščino in Črniče v okužene predele v Stari gori in Panovcu. Zlasti v Panovcu je okužba tako močna, da je bolezen zajela tudi hrast. Tukaj so že pred leti začeli z mehaničnim in ke-
Šievilka 4-55
»Nove proizvodnje«
Te dni je izšia iz tska tiskarne v Murski Soboti št. 4/55 »Nove proizvodnje«. Čeprav z zamudo, Je ta številka izšla vendarle po naključju prav o pravem času, kajii v njej je objavljen konec čl_nka dr. Maksa IVrabra: »Domači kostanj v Sloveniji«. To je t> ološko-ekološka, fitogeogralska študija, ki je silno zanimala naše strokovnjake iz vse države, ki jili je sklical Državni sekretariat za gospodarstvo LRS prav Te dni na posvet glede zboljšanja in razsrjen ja kulture domačega kostanja. — Drug važen članek objavlja »Nova proizvodnja« izpod peresa inž. Janeza Kocmurja: »O nafti in zemeljskem plinu*. Pisec dokazuje, da postaja zemeljski plin v nekaterih strokah vse bolj >n bolj tekmec nafte, popisuje posebnosti dobivanja nafte iz zemeljskega plina, naraščanje proizvoduje in potrošnje, geografsko porazdelitev in zaloge. — Prof. inž. Viktor Fet-tich v kratkem, a zanimivem članku obravnava proizvodnjo živega srebra po svetu, obravnava proizvodnjo v Idriji, ugotavlja, da izgub'-jar.io dosedaj leto za letom vsaj 252 milijonov deviznih dinarjev in priporoča čimprej odobritev najpotrebnejših investicij v idrijsk:	rudnik. —
Leitgeb Martina opozarja v svojem članku:	»Z vestnejšim po-
slovanjem bi imeli večjo korist od zunanje trgovce«, na važnost hitrega dotoka deviz za izvoženo blago in na važnost kar najhitrejšega uvoza vnaprej plačanega blaga. — Inž. Samo Kalin popisuje v članku: »»Nova lužilnica tovarne usnia »UTOK« v Kamniku«
obnovo tovarne, projektiranje
novih naprav, posebno za luže-nje n njihovo dograditev. V novi luž linici je vse polno novosti: učinkovito zračenje, enakomerna temperatura, pravilna osvetlitev, nove mehanizacije in ureditve povečujejo delovne učinke, doba luženja se je skrajšala in zboljšala s~ je kvaliteta luženja: delo Je Isžie in mnogo bolj higiensko Itd. Vsa dela so izvršili domači strokovnjaki. — Lenard Adolf popisuje v članku: »Gospodarsko razstavišče v Ljubljani« pomen te gospodarske ustanove, ki ne bo
le koristila napredku domače proizvodnje, marveč bo hkrati povečala trgovinsko zamenjavo z inozemstvom. — Inž. Milan Simič podaja podrobno pomen in uspeh 1. mednarodne razstave predelave in uporabe lesa v Ljubljani. — V rubriki »Iz inozemskih revij« je podana zanimiva tehnična dokumentacija. U-redništvo »Nove proizvodnje« napravlja velike usluge vsem tehnikom, ki se zanimajo za tehnično literaturo, ker objavlja v »Novi proizvodnji« sezname inozemskih tehničnih knjig in revij, ki so na razpolago v Centralni tehnični knjižnici v Ljubljani. Tehnična literatura v tej knjižnici je namenjena vsem inženirjem in tehničnim strokovnjakom Slovenije in ne le profesorjem in študentom Tehniške visoke šole.
Vsekakor je treba priznati, da je za naše tehniške strokovnjake sleherna številka »Nove proizvodnje« tako zelo zanimiva, da na izid posameznih številk kar težko čakajo. Uredništvo bi še uspešneje opravljalo svojo dolžnost, če bi mu pomagali vsi, ki jih mora nadaljnje uspešno izhajanje »Nove proizvodnje« zanimati, da bi dobila vendarle že enkrat v Ljubljani stalno tiskarno.	A.	L.
mičnim zatiranjem kužnih bolezni, vendar se še naprej širi in bo treba temeljito začeti izvajati karantenske predpise.
Na Panovcu smo videli pred kratkim osnovani arboretum, v katerem je že zasajenih nekaj sadik kitajskega kostanja, ki je zelo odporen in zaenkrat ne kaže nikakih znakov okužbe ali drugih znakov hiranja. Tukaj so zasajene tudi razne domače vrste kostanja, ki so ga prejeli iz drugih naših republik, da ugotovijo njegovo odpornost.
Drugi dan je nadaljevala kolona pot iz Solkana skozi dolino Soče čez Plave. Deskle, Kanal, Ročinj in Kambreško v Goriška Brda. Obšla je skoro vsa Goriška Brda skozi dolino Goriške Idrije, mimo Kožbana, Šmartna in Vrhovelj. Skratka skozi vsa Goriška Brda od Kam-breška vzdolž italijanske meje čez Cerovo do podnožja Sabotina, mimo Kojskega, Vrhovelj, Plave, Deskle, Kanala tja do Vrha, Avč in Doblarja, ki 60 okuženi po raku kostanjeve skorje. Tudi tukaj ne bo druge pomoči, kakor izsekati ves domači kostanj in nadomestiti ga z odpornimi vrstami in sadnim drevjem. Rešiti problem bo tukaj težje, kajti domači kostanj v pasivnih Goriških Brdih je važen vir dohodkov tamkajšnjega prebivalstva.
Vsled slabega vremena se kolona ni podala na področje Dutovelj in Tomaja, kjer so tudi odkrita žarišča okužbe. Zbrani delegati so v prostorih hotela Sabotin v Solkanu v poznih popoldanskih urah dokončno spopolnili sklepe o energičnem zatiranju endotioze in eno-
•’-nr> skiendi. da =•- *• koj or:-stopi k izvajanju sklepov, kajti sedaj je 53 žarišč te okužbe na 1813 ha kostanjeve površine.
Ob priliki bivanja delegatov v Solkanu je predsednik okraja Nova Gorica ing. Karmelo Bu-dihna podčrtal pomen zatiranja endotioze na področju njegovega okraja in prosil zastopnike vseh republik, naj podprejo sklepe, predvsem v pogledu denarne pomoči, kajti bolezen ni samo nevarna za LR Slovenijo, temveč za vso našo državo. Za zatiranje bo potrebno letno 5—6 milijonov dinarjev in zatiranje bo trajalo najmanj 10 let.
Ing. Milan Simič
Uprizoritev * Sevi lijsk ega briv-	stavi nadih južnjaškega tempera-	kaj	obsežno lestvico. Pevsko	se	pristna podoba licemerstva, izred-
ca« na mariborskem odru je do-	menta, ki se je posebno odražal	mu	je ponekod zataknilo, kar	gre	no zanimava je b-iea tudi^ njegova
cela zadovoljila vse tiste, ki lju-	v živahnih pizzieatih godal ui
bijo smeh in jim je	pri	srcu	izredno hitrih tempih, kS	se jim
lahkotno se prelivajoča	in	moj-	orkester že dokaj uspešno	priva-
stnska igra tonov. Glasbeno	vod-	ja. Naslovno vlogo brivca	Figama
stvo je imel v rokah	direktor	je pel Marcel Ostaževski,	ki je
gotovo na račun »premierske ere-	maska, v znani ariji o kleveta pa
me«, motijo pa njegovi preveč	je pokazal tudi solidno pevsko
izraziti prehodi 'iz srednjih leg v	znanje in _ lepo barvo glasu. V
višje. V coloci pa je bil njegov	manjših vlogah so bili primerni
nastop eden najuspešnejših v upri-	Maja V idiceva, A. Kovač, Coma—
T * 1	I	  -	A	1	— , - Ooiir,—ll- ,K AOi»nf
Nastopi pevskega zbora ljubljanskih upokojencev
Opere Jakov Cipoi, kateremu se s to	vlogo	znova	dokazal, da pre- zoritvi. Ljubezenski paT — A;-	rte, Potocnas in Regent,
je posrečilo pridati celomi pred-	more njegov	igralski regkster do-	maviva in Rosmo^ —	sta pela	E>a je bila predstava vsestran-
gosta Janez Lipušček in Irma	gko pestra, polna vedrega smeha
Demo«. Lip-ušček se je že pred-	:n zanimivih domislic, a ni prestavil s podobnimi partijami .in	g]a v burko, je zasluga režiserja
je tudi tokrat prišel do veljave	— gosta Janka 2ganjerja.
njegov prijetna lirični	tenor in	Scenarist Maks Kavčič je dobro
sproščena, nevsiljiva igra. Irma	rešil vprašanje prostora, vendar
stransko lepo uspe!, tako da so Demoris je mariborskemu občin- pa je njegov stil preobložen v debili številni poslušalci z nastopom srvu že znana kot Gilda v Ver- tajlih. Zammtvj so njegov; ekspe-itzredno zadovoljni, članstvo pa je d';jevem »Rtgolettu«. Odlikujeta rimenti z barvami, dobilo tako	še večjo vzpodbudo	jo prikupna pojava in	smisel za	Zelo okusni in primerni so bilj
za	nadaljnje	delo.	humor, le škoda, da je glasovno	kostumi Vlaste Hegedušič. Zbor
S temi nastopi je zaključil me- nekoliko šibka. Njenega varuha je naštudiral Ferdo Pirc. šan,i pevskj zbor upokojencev le- Don Bartola je oživil (v pravem Za zaključek: S skupn m napo-tcžn/jC pirogram koncertov, v pri- smislu besede) Jože Sikyta, čigar rom vseh sodelujočih je ansambel hodnjem letu pa namerava zbor pojava je vzbujala največ smeha, mariborske Opere postavil na obiskati in pokazati sadove svo- Sicer je nekoliko pretiravali, ven- oder delo, ki pomenja prijetno
NOVOLETNA JELKA NA GORENJSKEM
Na zadnji seji predsedstva o-krajne zveze prijateljev mlad ne so razpravljali o pripravali za Novoletno jelko. S pripravami so ponrkod že začeli. Zlasti aktivno je Društvo prijateljev mladine v
Kranju. Priredilo je že več_ posvetovanj in pritegnilo K pripravam vse organizacije in društva. Veliko dejavnost so pokazali tudi pionirski sveti. Doslej so mnenja, da naj hi se izogbali individualnih obdaritev v kcr’«t kolektivnih nagrad .pionirskim odredom.
Širša posvetovanja o pripravah za Novoletno jeiko bodo sklicali tudi občinski odbori Socialistične zveze, na katere bodo povabili zastopnike organizacij, društev in podjetij. Prireditve bodo pripravile tudi šole, programe pa bodo
prispevale vajenske šole in gimnazije. Poleg tega pripravljajo Svobode in kulturna društva razne mladinske igrice, namenjene otrokom. Organizacija Zveze borcev bo skrbela, da bodo otroci
padlih borcev povsod, kjer je le
mogoče, primerno obdarovani. V Kranju bodo uredili pred Sindikalnim domom pravljično vas. dedek Mraz pa se bo vozil iz kraja v kraj. V času do novega leta bodo občinski odbori SZDL skrbeli za ustanavljanje Društev prijateljev mlad'ne povsod tam, kjer so za to pogoji. Na seji so izvolili posebno komisijo, ki bo pregledala vse domove šolske, vajensko in delavsko mladino«
rm
Mešani pevski zbor upokojencev jjz Ljubljane je imel v obdobju dveh mesecev sedem pc.reditev. S svojim programom je nastopil pevski zbor dvakrat na Viču, v Šentvidu nad Ljubljano, v Polju, v Mostah, v Prvacini pri Gorici in v Zeleni jami.
Vse -nastope je organiziral požrtvovalni in delavna predsednik društva tov. Edo Kalin.
Na vseh teh koncertih so dopolnjevali program tudi nekateri sobsta, med njimi znana sopranistka ljubljanske Opere Sonja Hočevarjeva ter Članj zbora upokojencev.
Mešani pevski zbor upokojencev je pokazal od nastopa do nastopa viden napredek v kvaliteti in v disciplini članstva.
Posebej je treba omeniti uspešen nastop v Prvačinu, ki je vse-
^ILM
Se ni prepozno
Danskemu filmu Se ni prepozno je služil za glavni motiv problem, ki je pereč za vsa velika mesta — kako ubraniti mladino pred slabimi in nepremišljenimi dejanji, ki vodijo v poboljševal-nice in zapore.
Zgodba, ki bi se lahko zgodila v kateremkoli večjem mestu, se odvija v Kopenhagenu. Mlada kmečka dekleta, ki iz različnih vzrokov zapuste svoje domove, v mestu težko najdejo zaposlitev in ker so po večini še neizkušena, zaidejo večkrat na pota kriminala ali prostitucije. Navadno sta življenje in konec takih deklet zelo bedna in žalostna. Le redkim se posreči, da se vrnejo nazaj v sicer skromnejše, a bolj pošteno življenje. Nikoli ni sicer prepozno za vrnitev na pravo pot, le da morajo mladi ljudje, ki jim Je v življenju enkrat spodrsnilo, najti pri ljudeh razumevanje, pomoč in ljubezen. Vsi dobro vemo, kako hudo je, ko se načrtov polnim, mladim ljudem podro sanje o Indiji Koromandiji in se znajdejo sredi brezobzirnega boja za obstanek v asfaltnih džunglah velikih mest.
Taka zgodba nas ne inore pustiti hladne in neprizadete. Vendar ob koncu čutimo, da se film režiserju Wiltrupu ni docela posrečil. Na. nekaterih mestih Je nekako okoren, na drug'h zopet nelogičen in naiven. Videti Je, kakor da tudi večina Igralcev nekako ni vajena kamere in zato njihova igra n' naravna in pre. pričljiva. Resnica je, da ob spominu na prvi danski film. ki smo ga videli po vojni pri nas. Siroto Stino, film Se ni prepozno kljub svoji napredni socialni temi zbledi.	S.	G.
V času počitka •KAJ VEŠ — KAJ ZNAŠ?«
jga dela tudi v drugih krajih.
V. A.
dar
mu tega m treba šteti v zlo. osvežitev v repertoarju
Don Basi Ro Mira Gregorina je bil sezone.
ietosn's
K
Z občnih prosvetnih
Lifcsjska Svoboda je dobila odlikovanje — Svoboda II v Trbovljah
na pravi poti
Pred kratkim se Je vršj ob mnogoštevilni udeležbi članstva letni občni zbor libojske »Svobode«. Po kratkem uvodnem kulturnem programu, ki so ga izvajali mladi tamburaši, harmonikarji, recitatorji in moški pevski zbor, Je podal svoje obširno poročilo o delovanju društva v minulem letu njegov tajnik Božo Lukman. V svojih izčrpnih izvajanjih je kritično analiziral delovanje posameznih odsekov In celote. Posebno je pohvalil rulade tamburaše in harmonikarje, ki štejejo okrog štirideset članov. Obcije in še zabavno godbo vodi z velikim uspehom požrtvovalni kapelnik rudar Kovač. Pevska sekcija obsega dva zbora: moškega in ženskega; iz obeh bo nastal ob vztrajni vadbi še tretji, mešani zbor. Zbor ovirajo pri delu nekateri nedisciplinirani pevci, ki brez pravega vzroka izostajajo od vaj ali pa celo izstopajo. Zdaj pripravlja pevska sekcija svoj prvi koncert. Dramska, sekcija je naštudirala več del, vendar pa niso prišla vsa na moderno o-premljeni oder. Knjižnica se je povečala za stopetdeset knjig v vrednost- okrog 100.000 dinarjev, vendar pa še ni dovolj bralcev. Odlično dela šahovska sekcija, kar velja zlasti za mlade šahiste, ki so na vseh turnirjih zasedli prva mesta. Posebno pohvalno Je treba omeniti, da je začela minulo z:mo delovati tudi izobraževalna sekcija, ki je imela spočetka lepo število stalnih o-biskovalcev. V prvem izobraževalnem tečaju so obdelali osnove marksistične teorije. V letošnji zimi bodo začeto delo nadaljevali in ga razširili s Sterilnimi predavanji s sodobno tematiko. Kino sekcija se bori s fnančnimi težavami, zaradi česar vrtijo tedensko le po en film. Društvo je doseglo, da kinematograf ni več samostojno gospodarsko podjetje, marveč je le ena od društvenih sekcij. Zaradi tega so dobil! vrnjeno že vplačano amortizacijo, s čimer se je stanje te sekcije spet popravilo. Ljbojska »Svoboda« se bavi tudi z nekaterimi panogami športa. Potemtakem združuje s kulturno-prosvetno dejav-
itervju	&»Velim Jožem«
V Senjskem koncilu je dvignil »Veli Jože« iz morja letos junija ponesrečeno 7501 težko vojno lacl^o M 303 po pičlih dveh dneh priprav in jo v svojih kleščah prenesel 20 milj
(1 milja = 1852 m) daleč v Kraljevico
V ponedeljek, dne 12. t. m. je priplul v koprsko pristanišče »Veli Jože«, ladja-dvigalo podjetja »Brcdospas« iz Splita. S evojo orjaško postavo vzbuja odtlej zanimanje vseh stalnih prebivalcev Kopra in slučajnih obiskovalcev tega mesta. Našim bralcem je že precej dobro znan, saj smo na kratko pisali o njem oziroma njegovih junaških podvigih že nekajkrat. Kljub temu ga je obiskal naš sodelavec in ob tej priliki mu je zelo ljubeznivo dal naslednji intervju:
»Rodil sem se leta 1319, in s:- bekim glasom. »Kar poglej .=?:
cer po naročilu podjetja »Bro-dospas« v holandski ladjedelnici. Kakor vidite, nisem ravne skromen: v dolžino merim 40 5 metra, v širino pa 18 metrov Kadar ne delam, je moj trup do 1 metra v morju, 2 metra pa ga Je nad morjem. Lepega trupa ravno nisem, kaj? Bolj škatli podoben, kakor ladji, boste dejali! Res je tako, toda eleganca bi mi kaj malo koristila: 40 metrov visoko dvigam svoje roke — jeklene ročice žerjava in kadar gre čisto zares, dvignem naenkrat tovor 35n ton (25 vagonov je to, mar ne?!) Seveda, je dodal, »če moram seči nekoliko dlje na morje — 25 metrov je največ, kar dosežem — tedaj mi »manjka sape in dvignem »le še 80 ton. Saj razumete: kar poskusite sami dvigniti 10 kg v pnedročenju in nadročenju:	z
bremenom nid glavo vam je pač mnogo laže! Seveda je pri 850 tonah na meni nekaj dirin-daj. »Pramac tone, a krma se diže«, pravijo takrat pritlikavci, Irt gomazijo po meni. (Glej ga naduteža, sem s:	mislil. Kako
zviška gledr. na svoje žive po močnike v človeški podobi!) Takrat me na nasprotnem koncu pošteno obremenijo s tank-morske vode, če ne. bi vsi skupaj SM z glavo v globino!«
»Pa odkci ti ta moč. Veli Jote«, sem se ga upal prekiniti.
.vvgi moč« se je smejal z glo-
tiste tri elektromotorje po 54 KS in ona dva pogonska motorja po 209 KS, s katerimi plujem po morju s hitrostjo 6 milj na uro (1 milja je 1852 metrov). Saj tudi nisem ravno lahek: neto ali »spucan«, kakor bi vi Kranjci rekli, tehtam nekaj nad 800 ton Tisti moji resda nekoliko dolgi prsti — 6 jih imam in ne 5, kakor vi človečki, ki pravite mojim prstom krage. pa jeklene vrvi in kaj vem, kako še — merijo v premer 33 mm in, da veste, niso kar tako«.
»No, no, »Veli Jože« sem mu dejal, »daj si roko na srce: al' se ne napihuješ nekoliko preveč?«
Kar zrasel je: »Od kdaj se pa midva tikava, kaj!«, pa takoj dobrovoljno dodal: »Dobro, pa naj bo, tako se bova bolje razumela. Ne, nič se ne napihujemt Ali se spominjaš nesreče, ki se je junija letos zgodila z vojno ladjo M 303 v Senjskem Kanalu? Nekaj vaših hrabrih ljudi je takrat izgubilo življenje. Vidiš, poklicali so me na pomoč in po dveh dneh priprav sem dvignil iz morja tisto 170 ton težko »ko-rabljo« in jo prenesel v svojih kleščah 20 milj daleč prav v Kraljevico. Kaj, mar ni to nič?!«
Skoraj malo užaljen je bil ob tej ppl povedi in zato sem ga skušal pomiriti: »Nikar se n«
huduj, saj veš, mi novinarji včasih tudi kaj pretiravamo. Zato te prosim, povej mi sam še kakšno svojo prigodo!«
Zdelo se mi je, da se je zamišljeno popraskal in z vzdihom začel: »To ti je daljša povest. Vse predolga za kratki čas, ki ga imam na razpolago. Zato ne zameri, če td povem le drobec iz svojega delovnega življenja.«
Odkar živim, delam. Doslej sem dvignil iz raznih morskih globin kakšnih 45.090 ton (4.500 vagonov) koristnega železnega tovora ali	ponesrečenih ladij.
Za neko tržaško tvrdko s stanim železom sem dvignil pred tremi leti iz voda tržaškega zaliva 290 ton težko kupolo topa z neke stare avstrijske vojne ladje. Leto pozneje sem za istega »delodajalca« dvignil dno neke trgovske ladje v grških vodah: 2300 ton je bilo tistega »zanikar-nega« železa. Nekoliko pozneje — tam nekje med letom 1953-54 sem delal 10 mesecev v grških vodah o-krog Volosa, Skratusa, Armioni in Metane (pri Pireju). V tam času sem dvignil za vaše »požrešne« železarne iz morskih globin (od 10—40 metrov) okrog 7000 ton železa. Takrat je bilo »špasno«: tam okrog Novega leta je nasedla grška ladja »Kalamara«. Nič ne pretiravam, če trdim, da bi jo bil vzel hudič, če ne bi bil jaz v bližini. Z desnim bokom je bila že vsa v vodi in vreme je bilo kar precej vihamo; še mene je nekoliko »dajalo«. No, pa sem jo le ugnal: to 240 ton težko in 50 m dolgo ladjo sem kar zgrabil in jo odnesel na varno; kakor ženin nevesto, tako ti povem.«
»Tudi leto« sem bil v Grčiji.
Blizu Patrasa je tam ležala pod morjem ladja »Aleksandar«, ki je »šla po gobe« med vašo drugo svetovno vojno. V posameznih kosih sem jo dvignil 1.600 ton«.-
Nenadoma je oživel; kakor da mu je že začelo presedati svoje, že kar nekoliko monotono pripovedovanje. Pozorno me je pogledal in malone bruhnil iz sebe:
»Ce dovoliš, ti povem še dve zgodbi. Vredno je, da veš zanji. Da, pred petimi leti je bilo. v 11. mesecu, če se prav spominjam. Na poti iz Splita je nasedel med Cresom in Plavnikom 280 tonski »Knin«. V dveh dneh sem jo prisopihal iz Splita in celih 20 dni sem rabil (zaradi slabega vremena), da sem zgrabil tisti »Knin«, kakor se »šška«. In odnesel sem ga v Malinskol 16 milj dalečl Kar v zobeh! Kaj praviš na to?!«
Spodobno sem ga občudoval In ga samo, čisto tiho, spomnil na drugo prigodo, ki mi jo je hotel še povedati.
»Saj res«, se je zdramil, »takole je bilo. Kmalu po mojem rojstvu se je niže otoka 2inje pri Šibeniku zaradi slabega vremena ponesrečila italijanska 750 tonska ladja »Argo«. Dolga je bila kar okrog 80 metrov. Seveda «— pri tej besedi se je upravičeno zopet nekoliko napihnil —» zopet so poklicali mene. To ti je bilo delo! Saj veš, naenkrat dvignem lahko s svojimi prsti — jeklenimi vrvmi, kakor ti praviš — breme le za 40 metrov. »Argo« pa je ležal v globini 72 metrov. No, ko sem že imel tega »Argona« le še kakšnih 38 metrov pod morjem,
nostjo tudi telesno vzgojno. Ce še dodamo, da so opravile vse sekcije v minulem letu 13.477 delovnih (predvsem vadbenih) ur, potem lahko rečemo, da so člani libojske svobode žrtvovali velik del svojega prostega časa za dvig delavske prosvete in kulture v svojem okraju.
Po poročilu Je čestital društvu za dosežene uspehe delegat okrajnega odbora Zveze Svobod ln prosvetnih društev, obenem pa mu je Izročil odlikovanje JI. stopnje, s katerim ga je odliko, valo na nedavnem izrednem Jeseniškem kongresu predsedstvo Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Razen lepega odlikovanja in diplome je prejelo društvo tudi nagrado v znesku 51.000 dinarjev. Nazadnje si je članstvo izbralo nov upravni odbor, kateremu želimo tudi v novem delovnem letu obilo uspehov za dvig delavske kulture in prosvete v Libojah.
*
Nedavnega občnega zbora DPD »Svoboda II« v Trbovljah so se udeležili predvsem člani, ki aktivno delajo v raznih sekcijah. To se je odrazilo tudi v razpravi po poročilu upravnega odbora in posameznih sekcij, ki je bila — čeprav včasih malo ostra — konstruktivna in je težila k napredku društva. Predvsem se je pokazalo, da je upravni odbor vodil premalo računa o delu posameznih sekcij in da je skrbel zgolj za finančna sredstva in občasno prireditve. To se je nuino negativno odrazilo v delu nekaterih sekcij, kot na primer v godbeni sekciji, kjer so pojavi nediscipliniranosti in neodgovornosti. Najbolj uspešna Je Lila prav gotovo pevska sekcija, ki je v kratkem času imela dvanajst nastopov. Na tekmovanju v Kreki Je mešani pevski zbor osvojil drugo, na republiškem tekmovanju v Velenju pa kar prvo mesto. Tudi dramska sekcija je zadnje čase dokazala, da pod vodstvom izkušenega režiserja lahko uspešno dela. Uprizoritev »Hvalevredne vlačuge« je njen pomemben uspeh, ki ga mora nujno spremljati nadaljna aktivnost
na področju odrskega udejstvovanja. Tair.buraška sekcija je bila uspešna v vključevanju mladine v tamburaški zbor, ki je sodeloval v glavnem v okviru različnih proslav. V bodoče si bo moral prizadevati, da bo naštudiral več samostojnih koncertov, kar bo samo pozitivno vplivalo na njegovo kvaliteto. Lutkovno gledališče se je kljub majhni pomoči upravnega odbora povzdignilo na dostojno viš no in se tako približalo našim najmlaišim.
Na cbčnem zboru so kritično ugotovili, da ideološko-izobražc-valna sekcija ni clcscgla nobenih uspehev. Tudi sedaj ni mogoče pričakovati, da bo novoizvoljena tričlanska sekcija dosegla oo-membnejše uspehe, če se za Izobraževalno delo ne ho zavzelo društvo kot celota. Na občnem zboru pa je bilo o tem vprašanju vse premalo govora. Tudi vprašanja knjižnice, k; še ni začela delovati, kljub temu. di so delovni kolektivi podarili lepo število knjig —, da bi j h čitall ljudje, ne pa zato, da bi ležale v omari — se je razprava le bežno dotaknila.
Nekdo od diskutantov je s svojo razpravo odkril, da so v godbeni sekciji posameznik', ki bi radi, da bi jim plačevali njihovo društveno udejstvovanje. Take zahteve, ki jih je tudi občni zbor obsodil, so kajpak v nasprotju s tradicijo delavsko prosvetnih društev Svobod. Delovni ljudje se ne vključujejo v delavsko prosvetna društva zato, da bi v njih služili denar, temveč zato, da bi kar največ prispevali k uspešni rasti delavske kulture, k uspešnemu razvoju nove socialistično kulture.
Občni zbor Je nadalje ugotovil, da je izmenjava -obiskov med društvi (DPD »Svoboda« Javornik) pripomogla k bogatenju kulturne dejavnosti in da jih zato kaže tudi še v bodočo organizirati.
Način, kako so člani DPD »Svo-hoda II« razpravljali o perečih problemih, in novoizvoljeni u-pravni odbor zbujata upanje, da bo bodoče delo društva še uspešnejše.	F.	Šetinc
je prihrumel hud veter in me je z ladjo vred zanesel za kakšnih 100 metrov. Ne privoščil bi t: bolečin, ki so me takrat dajale. Kaj hočeš, zgodi se: prsti so se mi potrgali, ladja je zopet padla na dno in le prisotnosti! mojih malih pomočnikov — tvojih rojakov je pripisati, da so odnesli zdravo kožo. Takrat sem jiih res občudoval! Meni so dali nove prste in sčasoma smo opravili tudi s tem »Argonom«, ki se je tako upč-ral. Nič mu ni pomagalo!«
Nisem več prav vedel, kako naj se vedem, jaz pritlikavec do tega spoštovanja vrednega velikana. Zato sem ga z vso spoštljivostjo vprašal:
»Povej mi še, »VeLi Jože«, po kaj sii prišel k nam, v Koper?«
»Prav rad«, je hitro odgovoril. Si šel kdaj poleti proti Izoli? No, vidiš, nekoliko nanrej od »Gostišča v Justernd« ležijo še danes v morju deli »Rexa <; gotovo si že slišal zanj. Potapljači, ki delajo v »Brodospasu« kakor jaz, so vse poletje dan za dnem pod morjem kar naprej rezali trup tega »Rexa« in tako pripravili zame okrog 1500 ton. Te tone bom sedaj dvignil. Odpravili jih bomo v Split, kjer jih bomo sami v »Brodospasu« razrezala na tako majhne »koščke«, da jih bomo lahko naložili na vagone in prepeljali v železarne, kjer jih bodo nanovo pretopili. Da, dečko moj, takšna je moja zgodba: Smrti in uničenju zapisano rešujem, da bi ti bolje živel; ti in vsi tvoji rojaki!«
»Hvala ti, »Veli Jože«; vičLim, da si ves naš. Toda, povej ml, ali nisi nič zaskrbljen, da bi ti utegnilo zmanjkati dela?!«
»Ho, ho, ho,« se je globoko zasmejal, »>ta je pa lepa! Ne rečem, ob tej vaši prelepi jadranski obali sem morsko dno v glavnem že počistil; seveda dr globin, do koder segajo moje roke. Toda, še mnogo je t >*a pc svetu in niti ne daleč. Saj me že onstran meja poznajo. Sa-
:T-
n
!;• .:	v
mega sebe sem že dolgo tega izplačal, pa me še kar naprej kličejo. »Vse sorte« dela mi prav zdaj ponujajo Grki, pa Izraelci, Turki in celo Francozi. Ne, ne, dela mi še zlepa ne bo zmanjkalo. Morje krije tudi v meni dosegljivih globinah še mnogo tega, kar utegne priti prav marsikomu. Vidiš, tako je to in zato se kar pomiri:	ne ^o mi ga
zmanjkalo!«
Tako se je končal moj inter-vju z »Velim Jožem«. Z delom je začel, z delom končal. Uvidevno sem se isa zahvalil za njegovo potrpežljivost, on pa ja z razumevanjem odklonil hvalo, rekoč: »Pa zdrav ostani in ne skrbi zame! Tvoje pozdrave bom pa zanesljivo sporočil vsem 420 sodelavcem »Brodospasa«. Veseli jih bodo!«
Frenk Mele ;
PIŠE* JANEZ TRNOVC
ZA OČETOM
MIKI MU8TBB
?:RWx-:*y
1 !/>*••'
*T p % gg? 'J
223. Ko sta se zjutraj prebudila, sta zatrdno sklenila,
da bosta prej ko mogoče zapustila skrivnostno selišče. ilakoj sta vstala in odšla ven. Kazen stražnikov nista opazila nikjer žive duše. Tudi eden Izmed stražnikov, katerega sta vprašala po desetniku. Jima ni nič odgovoril. Spoznala sta, da je vsem prepovedano govoriti z njima. Napotila sta se čez dvorišče proti največji stavbL
224. Vrata vanjo so bila zaklenjena. Odprla sta jih In vstopila. Tedaj sta do kraja osupla obstala, zakaj znašla sta se v svetiščn tavantinsujskega sončnega boga Intlja. Vse stene so bile obložene s zlatimi ploščicami. Na koncu prostora se Je dvigal nekakšen oltar s prav tako zlatimi kipi. Tla so bila pregmjena s krasnimi preprogami. Tolike krasote še v knjigah nista našla.
225. >Ts svetišče je napravljeno po vzoren nekdanje Koribanče v Cuzcu,« je dejal Bojan, »samo da je manjše.« Zoran mu je pritrdil in zavil za oltar z šrtvenikom. Tam so sedele na 'zlatih stolih v dragocena oblačila oblečeno mumije vseh velikih duhovnov selišča, kakor so nekoč v Korlbanči sedele mumije Inkov. Dečka sta osupla ostrmela vanje. Gledala sta davno preteklost.
E
nivni vist
j
KOLEDAR
Sobota, 17. decembra: Lazar
Na današnji dan leta 1944 so
it a. .j ejisa: borci v naSi narodnoosvobodilni vojski ustanovil: svojo br gado. Imenovali so jo po s.avnem furlanskem borcu V.u-c ju Fontanotu, k: je junaško padel v vrstan narodnoosvobodilne vojske.
Dne 14, u m. Je bila promovirana za doktorja znanost. Zmaga Kumer, asistent glasbeno aaroco-I.snega inštituta v Ljubljani. Čestitamo znanci.
TUM Jug ob priliki diplome iskreno cest.tata prijateljica in prijatelj.
Zveza borcev terena Kodeljevo pr.red. v nedeljo, dne 18. t. m. v j : oslavo Dneva JLA slavnostno akademijo. Pričetek ob 10. uri dopoldne v dvorani k na »Tri-g.av« na Kodeljevem. Vatop prost. Vabljeni vsi! Sodelujejo:	orke-
ster JLA. fantje na vas, in reci-tr.torjl.
Vabimo vse rezervne podoficirje terena Zg. Siska, na Ustanovni občni zbor Združenja rezerv, podoficirjev terena Zg. Šiška, ki bo v ponedeljek, 19. t. m., ob 19. uri v Sindikalni dvorani Ketnize v Zg. Šiški. — Iniciativni odbor.
Po razstavi »ItAVENNSKl mozaiki. v Moderni galeriji bo vodil univ. prof. dr. Stele v nedeljo dne 18. t. m. ob 11. uri.
Trgovinska zbornica za okraj Ljubljana objavlja po pooblastilu Občinskih ljucisk.h odborov: Ljubija na-C en ter, Kurlnik, Moste. Bežigrad, S ška in Vič, naslednje:
1. Trgovine vseh strok (na drob-,o) morajo biti v soboto ne dan .. XII. 1955 nepretrgoma odprte ■d 8. do 17. ure (brez opoldanskega odmora).
2. Ostale trgovske organizacije oz.r. poslovne enote takih organizacij (trgovine na debelo, skla-
. >' id.) pa poslujejo na dan 81.	1955 normalno.
Poslovanje vseh trgovskih organizacij na dan 31. XII. 1955 Je obvezno ter se na ta dan ne do-vob opravljanje invetur.
Glede poslovanja trgovin na dneve državnega praznika -Novo leto. po novem zakonu o držav-n.h praznikih (Ur. 1. FLRJ, št. 18-55). bo priobčeno posebno obvestilo v dnevnem časopisju.
Trgovinska zbornica za okraj Ljubljana
RAZSTAVA ANGLEŠKE MEDICINSKE KNJIGE. Slovensko zdravniško društvo Vas vabi na
razstavo angleške medicinske knjige
ki jo prireja skupno z Br tish Councilom iz Beograda v prosto-
rih Narodne in univerzitetne' knjižnice v Ljubljani.
Razstava bo odprta do 24. XII
1955 ob delavnikih od 10. do 12 in od 16. do 19. v nedello od 10 do 13. ure.	Odbor SZD
Dolenjski študentje priredijo v nedeljo. 18. t. m., ob 29.38 uri v Domu 'sindikatov na Miklošičevi cest. zabavo. Vabljeni:
Trgovsko podjetje na debelo -»Steklo« Ljubljana, Tuova c. 10, sklad.»če Titova c. 33. obvešča vse svoje cen,:ene odjemalce, da bo skladišče zaradi letne inven--ure zaprto ter ne bo izdajalo blaga od 22. 12. 1G55 do 31	12. 1955
Preskrbite si pravočasno potrebno blago.
Čistoča v toaletnih prostorih
Je ogledalo kulturnega naroda
GO*KO * A 8 X. * » *
u dozo&orizacijo bodo mnogo pripomogle
Metati denar skozi okno, se
pravi, krompir vsklad;£čdt brez zaščite pred gnitjetn. Za 300 kg krompirja je dovolj 1 kg KRO-SANA.	_______________
Poskusite §e Vi
najboljšo kremo!
Predavanja o prometu
Člani ljudske milice iz Dravograd^ p? obvezali, da bodo za mladino okoliških šol izvedli več predavani o prometu, prometnih predptslh in varnosti. Predavanja bodo ponazarjali s prometnimi znaki, slikami in podatki o prometnih nezgodah. Pobuda pripad nVkov ljudske milice je vsekakoT vredna pohvale, saj le odraz velike skrbi za varnost naSili državljanov.	F.	M.
Ce hočeš kvaliteto, »ahtevaj aa-
mo poznano »JELA« kopalno *ol. Osvežuje telo, desi.nfici.ra m krepi tvoje živce!
Prhljaj na glavi f razburja -
seveda motno srbenje je telo nadležno in povzroča Izpadanje las. — Vse to zanesljivo in zajamčeno odpravi masaža s »Hinko« koprivno vodo in umivanjem z DEVA tamponom a koprivnim zvlečkom.
GLEDALIŠČA
DRAMA LJUBLJANA Sobota, 17. dec. ob 20:	Lorca:
Svatba krvi. izven m za podeželje.
Nedelja, u. dec. ob 18.»0: GoLa: Jurček. Izveo ln za podeželje.
ob 15: Miller: Lov na darovalce. Izven in za podeželje, ob 20: Machiavelli: M an d ra gol a. Gostovanje ljubljanske Drame v Vevčah.
Ponedeljek, 18. deo.: Zaprto
OPERA
Sobota, 17. dec. ob 19.30: Puccini:
Madame Butterfly. Gostovanje Rudolla Franeta. Izven ln za podeželje.
Nedelja, 13. dec. ob 18: Massenet: Manon. Izven in za podeželje. Ponedeljek. 1». dec. ob 182S0: Verdi Rigolettn. Gostovanje baritonista Paola Stlverija, člana Metropolitan Opere v New Yorku. Izven. Torek, 2u. dec. ob 19.30: Hrisnč: Ohridska legenda. Gostovanje baletnega ansambla sarajevskega Narodnega pozorišta.
(Vstopnice se rezervirajo.)
MESTNO GLEDALIBC* LJUBLJANA, Gledališka pasaža
Sobota, 17. dec. ob 90: Glrandoux: Trojanske vojske ne bo. Izven.
Zadnjič.
Nedelja, 18. dec. ob 20: Gogolj: Ženitev. Izven (Podkoljoedki — Veber Miro).
Sreda, 21. dec. ob 20: Matej Bor: Vesolje v akvanju. Premier*. Izven. Krstna predstava.
Četrtek, 22. dec. ob 20: An<juilh: Coiomba. Abonma Vajetmi — Učenci v gospodarstvu.
Cenjeno občinstvo opozarjamo na spremembo repertoarja.
Direkcija Mestnega gledališča sporoča, da zaključi rezervacije za zaključene mladinske predstave v sredo 21. t. m. Ker je zanimanj« vekko, naj aa vodstva šol ln organizacij čimprej prijavijo za rezerviranje.
Šentjakobsko gledališče Ljubljana — Mestni dom
Sobota, 17. dec. ob 20: G. Sene-čič: »Logaritmi ln ljubezen«, veseloigra. izven.
Nedelja, 18. dec. ob 13.30: Goer-ner: »Pepelka«, pravljična igra, popoldanska predstava, ob 20:	Finžgar:	»Divji lovec«,
ljudska Igra.
Sreda, 21. dec. ob 90: G. Sesiečlč: »Logaritmi ln ljubezen«, veseloigra, izven.
Prodaja vstopnic pri blagajni v Mestnem domu. Rezerviranje tel. št 32-860
Rezervirane vstopnice morate vzeti do U. ure na dan predstave. Prihodnja premiera bo Fodorjeva veseloigra »Uspavanka«.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČ*
Komenskega ul. 12
Nedelja, 18. dec. ob 13 ln IT: Podgoršek:	»Čudežno	drevo ln
Alenčica«.
Prodaja vstopnic od 10 do 12 ln od 14 ure dalje.
DOM SVOBODE — VIC Gostuje dramskj odsek 8KUD Tine Rožanc Sobota, 17. dec. ob 20: P. A. Breal: »Nepoleonovl huzarji«. Premiera!
Nedelja, 18. dec ob 17:	P. A-
Breal:	»Napoleonovi huzarji«.
Ponovitev. Režija:	J.	Albreht,
član MG.
Predprodaja vstopnic običaj na 1
MESTNO LUTKOVNO _____________
GLEDALIŠČE MARIONET* Levstikov (Šentjakobski) trg
Sobota, 17. dec., ob 17. Milčinski t • Zvezdica Zaspanka«.
Ob 20.30: Kuret »Obuti maček«. Samo za odrasle.
Nedelja, 18. dec., ob 11. Pengov • Simončič »Zlata ribica«.
ROČNE LUTK*
Resljeva c. 28 Nedelja, 18. dec., ob 17. Milčinski: »Tri čudne zgodbe«.
Prodaja vstopnic sa v«8 pred-jtave od 10. do 11. ure n« upravi Mestnega lutkovnega gledališča, Resljeva c. 28, tel. 23-020 lin pol ure pred vsako predstavo pri gledališki blagajni.
SVOBODA ZG. BlSKA
Sobota, 17. dec. ob 20: Zabavni večer: »Veseli Siškarji«.
Nedelja, 18. dec. ob 20: zabavni večer »Veseli Siškarji«.
Pri sobotni predstavi praznuje 23-1 etnleo odrskega udejstvovanja tov. Možina Lojze.
DPD SVOBODA — Dolenjska C. Sobota, 17. dec. ob 30: Premiera Stepančič-Gregorčeva operete »Oj, to leetovo srce«.
Nedelja, 18. dec. ob 17: »Otf. to leetovo *rce«.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČ* KRANJ
Nedelj«. 18. doc. ob 18:	Vaaja
Ocvirk: »Tretje ležišče«. Komedija. Izven m za podeželje. Ponedeljek. 19. dec. ob 20. url: Bratko Kreft: »Celjski grofje«. Izven. Gostovanje v Tržiču, ob 18: zaključena predstava za Sole.
Torek,	>8.	dec.	ob	98:	VaoJ«
Ocvirk:	•Tretje	ležišče«. Red
A in izven.
Četrtek, 22. dec. ob 16: Grim-Skuf-ca: »Janko ln Metka«, pravljica.
Premiera — Izven.	___
Petek, 13. dec. ob 18: WlHlam Shakespeare: »Othello«. Zaključena za tovarno »Iskra«.
Sobota,	24.	dec.	ob	16:	Grim-
Skufca: »Janko ln Metka«, pravljica. Izven.
Nedelja, 23. dec. ob 18 dopoldan: Grim-Skufca: »Janko in Metka«, pravljica. Izven.
ob 16: Vasja Ocvirk: »Tretje ležišče«. Izven ln za podeželje.
DPD SVOBODA KRANJ Sindikalni dom Sobota, 17. dec. ob 90: *tepamčl&. Gregorc: »OJ to leetovo srce« — opereta v treh dejanjih. Trinajstič.
Nedelja. 18. dec. ob 16: Stepančlč-Gregorc: »Oj to leetovo srce — opereta v treh dejanjih — za podeželje. Stlrinajstlč.
Cetrek, 22. dec. ob 17: Stepančlč-Gregorc: »Oj to leetovo srce« — opereta v treh dejanjih, zaključena predstava za IX gimnazijo Kranj. Petnajstič.
Nedelja, 23. dec. ob 16: Stepamčlč-Grego<rc: »Oj to leetovo srce« — opereta v treh dejanjih, za podeželje. Sestnajstič.
Režija Riko Poženel. Sodeluje orkester Svobode Kranj pod vodstvom dirigenta Motel Zdenka ln balet.
Vstopnice oo v predprodaji, v
delavnikih v knjigarni »Simon Jenko« Kranj, od nedeljah od U do 12 ure v sindikalnem domu, sicep pa uro pred predstavo. Rezervacije na tel. 225 Kranj.
MESTNO GLEDALIŠČ*
JESENICE Nedelja, 18. dec. ob 15: J. B. P. Moličre: »Sola za žene«, komedija v 6 dejanjih (7 klikah). Prodaja vstopnic na dan predstave od 10 do 12 ur« Vn dve uri pred predstavo. Zvez« 8 vlaki ugodne.
MESTNO GLEDALIŠČ*
CELJE
Sobota, 17. dec., o* 16. Rartko Marinkovič: Glorija sobotni abonma ln Izven.
Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem naznanjamo, da Je utnrl v 84. letu starosti naš oč«
MIHA TOM* (BORMBS) Pogreb bo v nedeljo, 98. t. m., ob 15. url ls hiše žalosti na pokopališč« V Šentvidu nd/LJubdJ«-no.
Žalujoči ostali
UMRLI
Sporočamo žalostno vest, da nam Je umrla naša ljubljena sestra, teta ln svakinja
IVANKA SZILLICH. Tej. MIKOTA
Pogreb drage pokojnice bo v soboto 17. decembra 1953 ob 13.30 iz Jožefove mriiške vežic« n« pokopališče Zale.
Ljubljana. Smlednik, dne 16. decembra 1053.
2alujoče sestre in ostalo sorodstvo.
ZAHVALE
Ob prerani smrti našega ljubljenega moža ln očka
ROBERTA ANT OSI* WICM
s« Iskreno zahvaljujemo Številnim darovalcem vencev ln cvetja, šišenskim pevcem za ganljivo petje, gasilski zvezi za častno stražo in poslovilni govor, ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga v velikem Številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem zdravnikom, posebno pq_ dr. Spomu za njegov trud to požrtvovalnost v času njegove težk« bolezni.
Žalujoča žena a otrokoma
Ob nenadomestljiv: izgut* našega dobrega, nepozabnega moda, očeta, starega očeta In tasta
IVANA BALENTIN
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki »o ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. nas tolažili ln poklonit toliko lepega cvetja. Zahvaljujemo se tudi podjetju Protektor za izkazano pozornost, kakor tudi vsem onim, ki so nam pdameino sl! ustno Izrekli sožalj«, žalujoča žena Marij«, obod oetalo sorodstvo.
Ob težk: Izgubi našega predragega moža. očeta, starega očeta. brata, strica, tasta
IVANA BAJDA upokojenega člana SNG, Elana Zvez« borcev
se zahvaljujemo vsem članom Zvez« borcev, ki 90 neutrudnega borca 1n tovariša iz najtežjih dni naš« borbe spremili na njegov; zadnji poti. Posebna zahvala tovarišu Jenku za govor pokojniki: članom SNQ, godbenikom 1n pevcem. Iskrena zahvala vsem njegovim stanovskim in Šolskim tovarišem, znancem In prijateljem, ki so pokojnika spremili n« njegovi zadnji pori.
Srčna zahvala vsem, ki so ob težkih trenutkih nesebično priskočili na pomoč in nam lajšali našo srčno bolečino.
Žalujoča tena Marija in ato Herman.
RADIO
SPORED ZA SOBOTO
Poročila:	1.83,	6.86, 7.88,	93-66,
13.88, 17.00, 19.08 la 22.06.
5.00—6.00 Dobro jutro, dragi poslušalcu (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.20 Naš predlog za Va« jedilnik; 6.2S Reklame; 6.33 Jutranji orkestralni spored; 7.10 do 7.36 90 minut zabavnih melodij; ll.oo Radijski koledar; 11.05 Gospodi njsdd nasveti: 13.18 Slovenske pesmi pojeta moški Zbor DPD Slava Klavora ln ženski zbor »Angel Besednjak« Svobode Tabor lz Maribor«; 11.45 Pojte z nami, otroci! 12.06 Opoldanski glasbeni spored:	12.36 Kmečka
univerz« — Ing. *. Eiselt: Kako zboljšati m povečat! prtdelek krme: 12.46 Dva odlomka Iz Gounod črve oper« »Faust«; 12.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.30 Melodije za razvedrilo; 14.20 Pio-nlrskl kotiček: 14.35 Želeli ste —
Umrli ao nam v 76. letu starosti po dolgi in mučni bolezni naša zlata mama, stara mama, teta ln svakinja
IVANA PREBIL io|. GROŠELJ
vdova p« ključ, mojstru
Pogreb ljubljen« mame b« v nedeljo, dna 18. decembra 1953, ob 16. url Izpred VInoceta na viško pokopališč«. Do pogreba leži na svojem domu, Bobenčkova 10.
Žalujoči otroci: Tončk«, Slavko, Hanči, Marijan ln Sandi
t družinami ln ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Id. decembra IBM.
GRADBENO PODJETJE
»TEHNIK« - ŠKOFJA LOKA
ČESTITA IN POZDRAVLJA VSE PREBIVALr-STVO IN DELOVNE KOLEKTIVE MESTA ŠKOFJE LOKE K OBČINSKEMU PRAZNIKU 18. DECEMBRA 1955!
poslušajte! 18.18 Zabavna glasba;
15.30 Utrinki la literature: Rado Bordon: Večne zanke: 15.50 Igra orkester Cedric Dumond; 16.06 Nov« knjige; 16.18 Koncert po £«-ljah; 17.20 Zabavna ln plesna glasba, vmes reklam«; 18.00 Okno v svet:	Macao — Portugalska
kolonij« na kitajskem ozemlju; 18.15 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta; 18.36 Jezikovni pogovori; 18.36 Zabavni svokl; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame; 20.00 Veseli večer: Sestanek; 22.13—23.00 Oddaja za naše Izseljence na valu 927.1 (n; 22.18—23.00 UKV program: V plesnem ritmu; 23.00—»4.00 oddaja za tujino — na valu 227.1 m (prenos lz Zagreba).
OBJAVE
RADIO VESNA 45
Najnovejši izdelek priznanega Industrijskega podjetja za elektrozveze
»TELEKOMUNIKACIJE«. LJUBLJANA - PH2INJ
bo dodelil Ireb enemu od naročnikov »Slovenskega poročevalca«, ki bo izpolnil vse pogoje naše
VELIKE NAGRADNE ANKETE
Razen radio aparata tipa »Vesna 45«, ki bo ena Izmed
prvih nagrad, je pripravljenih Se mnogo praktičnih daril
ln prispevkov naših renomiranih trgovskih, industrijskih in gostinskih podjetij.
Srečne dobitnike čakajo tudi nagrada naslednjih podjetij:
0 »VOLNENKA«. Ljubljana — 1 kolekcija pletenin
0 »SLAVICA«, trg. podjetje, Ptuj — 1 damski pulover ln 1 par flor nogavic
: »USNJE«, trg. podjetja, Ljubljana — I para čevljev »ARRIGONI«, tovarna sardin, Izola — t kolekciji proizvodov
0 »TOVARNA MILA«, Kranj — 1 kolekcija mila ln praška znamke »Oven«
:»RUNO«, Tržič — 1 notrejeae telečjo kože »VOLNA«, trg. podjetje, Ljubljana — blago za lenskl plašč la
S »TURIST HOTEL«, Maribor — 7-dnevni penzion »TOVARNA MESNIH IZDELKOV«, Maribor — 4 kg mesnin
^ »LJUDSKI MAOACIN«, veleblagovnica, Celje — 1 potovalni kovček
0 »SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD«, Ljubljana — 1 kolekcija knjig
g* J* CA*. DA BS NAROČITE NA NAS NAJVECJ1 DNEVNIK »SLOVENSKI POROČEVALEC«!
Novakov«
Breceljnik
MALEŠIČ
OPOZORILO
Hišni lastniki, hlšn) sveti, gospodarske organizacije, zavodi, ustanove, podjetja Itd., ki so na kakršenkoli način koristniki cestnega zemljišča, kakor za Instalacijo vodovoda, elektrike, plinovoda. telefona, kanala, raznih Jaškov, pokrovov, peskoloveev Itd., so dolžni odstraniti vse okvaTe in nedostatke, ki ogrožajo varnost prometa ali kvarijo izgled ceste (Uredba o varstvu Javnih cest Ur.
1. LRS, št. 41-53). Navaritl j« treba zglajene pokrove jaškov, po-prav.ti poškodovana mreže kletnih svetlobnih oken itd.
Vsako popravilo ln delo na cesti je potrebno Istočasno prijaviti Upravi cest OLO Ljubljana, Vilharjeva 14.
Lastniki obcestnega drevja, grmičevja ali žive meje so dolžni po uredbi o varstvu , Javnih cest, obrezati vse veje tako, da ne segajo na cestno zemljišče, da ne motijo preglednosti ln ne kvarijo estetskega lica ceste. Razpadajoče ograje Je treba popraviti ali odstraniti.
Vsa dela se morajo izvršiti najkasneje do 15. marca 1956, okvare, ki so nevarne za promet, pa takoj.
Zgoraj navedem koristniki odgovarjajo za vse eventualne nesreče in škodo, ki bi nastala zaradi omenjenih okvar.
Kršilce pa bomo predeli sodišču za prekrške.
Občinski ljudski odbor Ljubljana center
Odd. ma gradbene ln komunalne zadev«	-O
TURIST BIRO
TURIST BIRO sprejema rezervacij« za silvestrovanje na Jezerskem, v Planici, v Martuljku ln v Kranjski gori. vključno do 24. t. m. Pohitite s prijavami!
Informacije v Turist biroju. Miklošičev« 17, tel. 30-645.
2ellt« silvestrovati ob morjuf Turist biro organizira silvestrovanje v Portorožu. Prijave do 94. XIX t. L
TURIST BIRO Ljubljana, tek 30-645.
KONCERTI
Za koncert IGORJA OZIMA bo danes, v soboto, od 16. do 12. ure v prodaji te nekaj vstopnic. -K
MALI OGLASI
FOTO Holynskl, Cankarjeva 8.
Slike z« legitimacije naj hitreje. FOTO HOLVNSKI, Ljubljana Cankarjeva *, sprejema naročila za vsakovrstno fotografiranje Izven ateljeja ln s« priporoča podjetjem, društvom ln zasebnim Interesentom. Telefon številka 21-689.	20707-1
NEMŠKO OVČARKO 8. mes. staro z rodovnikom prodam. Kr-bavčlč. Trubarjeva c. 39, Ljubljana	23535-4
ENOSOBNO STANOVANJE, začetek Bežigrada, in opremljeno sobo s souporabo kopalnic«, zamenjam z« dvosobno. Ponudbe na ogl. odd. pod »Ugodna ia«ne-njava«.	23532-9
UPRAV1TELJSTVO osnovne šole Frana Levstika v Ljubljani, Levstikov trg štev. 1, razpisuje mesto hišnik« ln kurjača centralne kurjave. Plača po uredbi. Brezplačno dvosobno stanovanj«, kurivo ln luž. Kot snažilka bo lahko zaposlena tudi žena. Nastop služb« takoj! Prijave sprejema upravitelj stvo, vsak delavnik od 8. do 14. tir«. Pogoj: zamenjava stanov ulj a.
93404-1
PEKOVSKEGA pomočnika sprejmem, vnožan mora biti vsakega pekovskega dela ln dela Pri parni peči. Ponudb« pošljite pod »Pridan« aa ekagozlturo Slovenskega poročevalca Brežl-O«.	93889-1
STROJNEGA ali kmetijskega tehnika ln administrativno moč z znanjem strojepisja Išče Tovarna močnih krmil v Lj ubljant. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe s Kvljenjepiscen polij 1 te na upravo podjetja, Ljubljana, Kavčičeva 97 a. 23392-1 MESARSKI pomočnik — mojster, dober prekajevale« dob) zaposlitev v večjem podjetju v oko-Ud Ljubljano. Naslov v upravi lista pod »Nastop 1. Januar 68«.
KNJTOOVOCDJO-KENJO iščemo. Nastop služb« takoj «11 s 1. februarjem 68. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na: Mizarska delavnica Hotedršica.
23428-1
DOBRA DAKTELOGRAFTNJA dobi takojšno zaposlitev v tovarni kemičnih Izdelkov Ilirija, Ljubljana, Tržaška 40.	23466-1
DOBRO IN SPOSOBNO poslovodsko moč Iščemo za Kavarno v letoviškem kraju na Gorenjskem. Nastop službe takoj, pismene ponudbe pošljite n« oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca pod »Stalna služba«.
23447-1
TOVARNA TEOL, Ljubljana. Zaloška cest« 54 razpisuje mesto mojstra-ključavnlčarj a za vodstvo remontne delavnice. Nastop službe 1. I. 1966. Plača po tarifnem pravilniku. Brez stanovanja. Interesenti naj vložijo pismeno vlogo a opisom strokovne Izobrazbe ln dosedanje prakse, ali naj se osebno zglasijo v podjetju.	23463-1
PO STREŽNICO potrebujem dvakrat tedensko. Dalmatinova ulica 3/H desno.	23383-2
S KOREJE št. 42 m hlače prodam.
Prijateljeva 1/1 levo. 23473-5 PRODAM dober »Singer« šivalni stroj, pogrezljlv. Naslov v ogl. odd.	23013-4
3. t. AVTO, Fiat Diesel prodam. Cena po dogovoru. Ponudbe na Ogl. Odd. pod »23417«.	23417-4
DVIGALO (ali flašen cug) 1500 kg nosilnosti, znamke »Krup«, prodam. Cena ugodna. Muren, Jezerska c. I, Kranj.	23439-4
POŠTENEGA najditelja Izgubljene aktovke z vajami prosim, da sporoči na naslov v oglas, oddelku.	23580-10
KDOR J* POBRAL 2000, ki je priletela a dvorišča VH. gimn. r Šubičevo ulico 6. dec. naj vrne: Golob, Volfov« 8.	23583-10
RADIO, 6-cevnl, prodam za 32.000 dinarjev. Verovškova 34, podprl tllčj e.	23584-4
ADMINISTRATIVNO MOC, ki b: kasneje vodila tudi knjigovodstvo, sprejme takoj ali s l. I. 1956 Obrtno podjetje v Ljubljani. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Pismene ponudbe na oglasni oddelek pod »Stalno«.	23579-1
KOMBINAT LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC preklicuje naročilnice s štampiljko podjetja št. 4. od 15. XII. 1966 dalje. KLI Logatec 32588-11 ELEKTRIČARJA za Interno opravljanje nizk« in visoke napetosti sprejme takoj podjetje Avtoobnova Ljubljane. Bežigrad Št. 11.	23594-1
ZAGONSKO KOLO Z ZOBCENI-KOM ln sklopke »Mercedes— L—3080« kupimo. Pcmudbo pošljite na naslov »Avtopromet« Kamnik, telefon 369, Kamnik.
23593-5
ZADRUŽNO PODJETJE »Obnova« Videm—Krško sprejme v službo takoj, oziroma po dogovoru, računovodjo, gradbenega inženirja ali tehnika z najmanj 5 letno prakso. Plača po dogovoru. Stanovanje na razpolago.
23599-1
PRAZNO SOBO v Ljubljani Iščem. Dam visoko nagrado. Samski krojač. Naslov v oglasnem oddelku.	23506-9
POSESTVO V MARIBORU, 9 he, ugodno prodam. Ponudbe pošljite podružnici Maribor pod »Krasna lega«.	23400-7
SOBO Iščem. Pomagam pri gospodinjstvu. Cenjene ponudbe pošljite n« oglasni oddelek pod »Poštena«.	32426-9
IZGUBILA SE J* PSICA. črna. kodrasta, sliši n« Ime Cocko. Kdor kaj ve o njej, naj Javi proti nagradi, Bežigrad, Peričeva 8, pritličje.	32475-10
OPOZARJAM VSAKOGAR, da nisem plačnik dolgov, ki Jih dela moj mož Potočnik Janez. Potočnik Terezija. Log 9, pošta RogoOee.	93441-11
3CBTARNA KOMENDA išče za takojšen nastop vodjo skladišča. po možnosti vendranega v ččetarstvu. Plača po tarlltaem pravilniku.
	y 1			ijg
»UNION«:	fnanc.	barvasti	film
»Rdeče in črno« II. del. Tednik FN 50- Predstave ob 16. 18 ln 20. V glavni vlogi: Gerard Philip« in Danieli- Daroux.
Ob £3 uri premiera franc, filma »Zenske so nevarne«. V gl. vlogi: Edi« Constanuno in Nedi« Gray.
»KOMUNA«: ital. film »V vrt ncu greha«. Tednik FN 50. Predelave Ob 15, 17, 19 ln 21.
»SLOGA«:	švedski	film »Tatovi
ljubezni«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 uri matineja istega filma. V gl. vlogi: Signe Hasso in Wiillam Langford.
»VIC«: amer. barvasti film »Škandal v Scouriju«. Predstave ob ob 16.	18 in 20. V gl. vlogi:
Green Garson in Walier Picl-geon.
Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do u ter od 14. baije, za matinejo pa od 3 naprej.
»SOCA«:	amer. barvasti film
»Škandal v Scouriju«. Tednik. Predstave ob 16, 13 in 20.
Prodaja vstopnic samo od 14. dalje.
»SISKA«:	f nskj film »Maja —
simfonija mlademu dekletu«. V glavni vlogi: Leena Hakinen in Martti Karajesto. Režija: Marti Kassila. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14. dalje. Na sporedu samo še danes in Jutri.
»TRIGLAV«: finski film »Ko pride pomlad«. Tednik. V glavni vlogi: Tuija Halonen in Tapio Rautavaara. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
»LITOSTROJ«:	angleški barvasti
film »Pod Rdečim morjem«, oh 18 in 20.
ŠENTVID »SVOBODA«:	švedski
film »Gdč. Julija« ob 17. ln 19.
ZADOBROVA:	jugoslov. nemški
film »Poslednji most«.
VEVČE:	francoski film »Grof
Mo.nte Christo«, II. dei.
DOMŽALE:	francoski barvasti
film »Ali Baba in 40 razbojnikov«, ob 18 in 20.
JARŠE »INDUPLATI«:	ameriški
film »Boji Gaučev« ob 20. uri.
KAMNIK: ameriški barvasti Llrn »Meč in Toža«.
BLED: nemški film »Fanfare ljubezni« ob 17 in 20.
BREŽICE: ameriški barvast, film »Do poslednjega« in FN 43.
NOVO MESTO »KRKA«: francoski barvasti film »Grof Mont« Christo«, I. del.
KRANJ »STORŽIČ«: Indijski barvasti film »Mangala, hči Indije«, ob 16,	18 ln 20. Ob 22 url
premiera ameriškega barvastega filma »Beal Brummell«. V glavnih vlogah Steward Granger in Elizabet TayIor. Film bo predvajan na vride-sereen sistemu.
KRANJ »SVOBODA«:	ameriški
film »Rdečelaska m kavboj« ob 18 ln 20.
JESENICE »RADIO«:	angl. ital.
barvasti film »Romeo in Julija«, ob 17. in 20.
JESENICE »PLAVŽ«:	ameriški
barvasti film »BledoltftnlkoT sin«, ob 18. in 20.
ZENSKO KOLO znamka »Puch« prodam. Lepodvorsk* UZ desno, Šiška.	93513-4
RADIO, 7 cevni s Jeklenkami, ugodno prodam. Jerš, Streliška 10/1.	23504-4
TOVORNI AVTO, S ton«, prodam. Ponudbo pod »Odličen« v ogL odd.	99463-4
POHIŠTVO ZA SPALNICO Ugodno prodam. Ogled od 13.—16.30, Masarykova 58.	23477-4
SAMSKO OPRAVO iz trdega leso, v odličnem stanju, prodam. Naslov v ogl. odi	9tolA4
OSEBNI AVTO, najrajši Llferva-gen kupim. Troj er, CrtomlroV« 3/a.	9M80-Š
lepo posestvo 7 ha zemlj«, nelzsekam gozd s lepim sadovnjakom. 36 min. oddaljeno od postaj« Radeče pri Zidanem mostu, ugodno prodam. Naelov v podružnici SP Trbovlje.
9S5W-7
KAKRŠENKOLI LOKAL za mirno obrt iščem. Ponzdb« POd »ClmipreJe« v ogl. odd. 23633-8 ENOSOBNO STANOVANJ* zamenjam za enakega kjerkoli. Naslov v ogl. odd.	23478-8
1 Z A D N J	E V	E S T 1	1
Izrael grozi Egipta
New York, 16. dec. (AFP) Na nocojšnji izredni seji Varnostnega sveta OZN, ki se je sestal pod predsedstvom novozelandskega delegata Munroja, da bi proučil pritožbo Sirije proti izraelskemu napadu na njeno ozemlje v noči 11. t. m., je sirijski delegat Sukairi dejal, da je imel napad značaj vojne operacije, ter je opozoril svet na opomin Egipta, da bo le-ta, če bo potrebno, uporabil vojaške sile, da bi otuval varnost v tem področju. Sirijski delegat je pozval Varnostni svet, naj proti Izraelu uvedejo gospodarske sankcije.
Delegati Turčije, ZDA, Velike
Britanije in Sovjetske zveze eo
meji. Delegati Irana, Cangkaj-škove vlade, Peruja, Belgije in Nove Zelandije so izrazili obžalovanje zaradi tega spopada in obsodili izraelsko vlado, vendar so izjavili, da tudi njihove vlade čakajo poročilo generala Burnsa.
Nato je generalni sekretar OZN Hammarskjold sporočil članom sveta. da bo poročilo godkov na sirijsko - izraelski šefa .com.isi.je OZN za nadzorstvo nad premirjem v Palestini prispelo v New York sredi prihodnjega tedna, nakar bo članom Varnostnega sveta „akoj na razpolago.
Predstavnik Izraela Eban je
nato, odgovarjajoč na pismo, ki
nostnega sveta izjavljam Egiptu, da se bo Izrael, če bo napaden, branil z vsemi razpoložljivimi silami. Vse dotlej, dokler do politika arabskih držav imela za cilj uničenje Izraela, bo izraelska politika taka, aa bo onemogočila arabsko aktivnost.«
Po govoru Ebana je bila seja Varnostnega sveta zaključena, prihodnja pa bo verjetno prihodnji četrtek.
Uspel literarni večer v Domu JLA v Ljubljani
Ljubljana, 16. dec. V polni dvorani Doma JLA v Ljubljani je bil nocoj zelo uspel literarni večer, posvečen Dnevu 1 LA. Znani slovenski književniki ln pisatelji Lili Novy, France Bevk, Ferdo Godina, France Kosmač In Tone Seliškar so brali svoja dela, članica Slovenskega narodnega gledališča Sava Severjeva pa Je prebrala pesmi Desanke Maksimovič in Skendera Kulenoviča, medtem ko je godba JLA pod vodstvom kapetana Jožeta Bruna odigrala uverturo »Kosova« od Jenkota in »Kolo« Iz Gotovčeve opere »Ero z onega sveta«. — P. B.
Maršal Tito na oddihu
FLRJ in Filipini trdna
Delegati evropskih držav so potrdili podporo Jugoslaviji
Predstavniki evropskih držav pod predsedstvom francoskega katerem so potrdili svojo pod-nestalnega člana Varnostnega OZN Leo Mates in filipinski na nocojšnjem sestanku s pred-Josejem Maso sporočila, da ne jih držav.
New Tork, 16. dec. (AFP) članic OZN so imeli popoldne delegata Alphanda sestanek, na poro Jugoslaviji pri volitvah za sveta, jugoslovanski delegat v delegat Carlos Romulo pa sta sodnikom Generalne skupščine bosta umaknila kandidaturi svo
Addis Ababa, 16. dec. (Tan ja Haile Selassija je predsednik spremstva in etiopskimi osebno Meridom na čelu dodeljene v s dis Ababo in odpotoval na odd jevo lovišče pri Avašu, ki leži predsednik Tito prispel nocoj, no Avaš, nakar se bo pojutriš Popoldne je bilo na ulicah no. Narod se je zbiral na trgih, trobent igrali kola. skupina Eti Titu in etiopsko-jugoslovanskem
jug) S posebnim vlakom cesar-Tito s člani svojega ožjega strni, ki so jim z generalom premstvo, popoldne zapustil Ad-
ih v 175 km oddaljeno cesar-na progi v Džibuti. V Avaš je jutri pa bo obiskal slap in doli-njcm vrnil v pristolnico.
etiopske prestolnice zelo živah-kjer so ob zvokih bobnov in
opcev pa je prepevala pesmi o prijateljstvu.
obsodili Izrael zaradi napada na »irijsko ozemlje ter izrazili sožalje vladi in narodu Sirije zaradi padiih sirijskih vojakov. Francoski delegat Alphand pa je spomnil člane Varnostnega oveta, da je njegova vlada vedno obsojala uporabo sile, in dejal, da čaka na poročilo šefa komisije OZN za nadzorstvo nad premirjem v Palestini generala Burnj ., da bi dala oceno do-
Burma in Italija članici
skrbniškega sveta OZN
New York, 16. dec. (AFP) Generalna skupščina je nocoj izvolila Burmo za člana skrbniškega sveta, medtem ko je Italija kot država skrbnica, avtomatično postala član tega «veta.
ga je egiptovski premier Naser poslal v četrtek Varnostnemu svetu, dejal: »S tribune Var-
Zahteva po združitvi in neodvisnosti Maroka
Pariz, 16. dec (Tanjug). Maroški krogi v Parizu nocoj poudarjajo. da bo vlada Si Bekaja odločno zahtevala od Francije formalno in popolno združitev francoskega in ganskega dela Maroka v enotno neodvisno državo. To je prvi odgovor maroških nacionalističnih predstavnikov na vesti iz Madrida o odklonitvi Španije, da se pridruži Franciji v Te-forcnah v svojem delu maroškega protektorata, čeprav je guverner španskega Maroka Bilard - pred nekaj dnevi izjavil, da Je Španija »pripravljena sporazumeti se s Francijo o skupni politiki do Maroka«. Toda po vesteh iz Madrida se je general Franco sedaj odločno uprl vsaki reformi na poti maroške neodvisnosti.
Sporočilo sveta ministrov Severnoatlantskega pakta
Pariz, 16. dec. (Reuter - AFP) Nocojšnje sporočilo, objavljeno po končanem sestanku sveta ministrov Severnoatlantskega pakta, poudarja obžalovanje, ker je Sovjetska zveza odklonila sporazum o združitvi Nemčije s svobodnimi volitvami, ki je bil dosežen na ženevski konferenci najvišjih predstavnikov štirih velroil. Sporočilo poudarja tudi. da je Sovjetska zveza nastopila proti vsakemu učinkovitemu sistemu za nadzorstvo nad oborožitvijo, vključno načrt predsednika Ei-senhotverja za zračno nadzorstvo, ter je pokazala »bojazen In nasprotovanje« do svobodne izmenjave informacij med narodi. Sporočilo nadaljuje, da negativen izid ženevske konference zunanjih ministrov »ni ustavil naporov sil Severoatlantskega pakta za združitev Nemčije«. Svet Je samo Zahodni Nemčiji priznal pravico govoriti v imenu vse Nemčije. Sprejel Je tudi priporočila za novo organizacijo in tesno sodelovanje pri zračni obrambi evropskih držav članic Sevcro-atlantskega pakta.
33
VELETRGOVINA
Železnina"
LJUBLJANA
Parmova 33
obvešča vse odjemalce, da bo od 27. do 31. decembra 1955 vršila
LETNI POPIS BLAGOVNIH ZALOG
Ker smo že Itak postavili najkra]£i termin za popis zalog blaga, ne bomo mogli opravljati naročila v nakazanem razdobju, zato vljudno prosimo naše poslovne prijatelje, da si blago preskrbijo do vključno
26. decembra 1955.
Trdno smo uverjeni. da se bodo naše Zelje upoštevale, tako da bomo naše obveznosti lahko v tem kratkem času izvršili.
SZ umaknila resolucijo o ukrepih za popuščanje mednarodne napetosti
Netv Tork, 16. dec. (AFP-AP) Francoski delegat Alphand Je danes v Generalni skupščini pozval Sovjetsko zvezo, naj se pridruži resoluciji o razorožitvi, ki •jo je sprejel politični odbor, proti kateri pa so glasovale Sovjetska zveza in vzhodnoevropske države, ter s tem omogoči soglasno ratifikacijo resolucije na plenarnem zasedanju.
Po predlogu Velike Britanije, naj ne glasujejo o sovjetski resoluciji o »ukrepih za nadaljnje popuščanje mednarodne napetosti«, ki vsebuje sovjetsko stališče do novih pogajanj o razorožitvi, je sovjetski delegat umaknil resolucijo, katero je bil predlagal Generalni skupščini OZN
Generalna sikupščima je nocoj s 56 proti 7 glasovom (Sovjetska zveza, Belorusija, Madžarska, Poljska, Romunija, CSR in Ukrajina) sprejela resolucijo političnega odbora, ki daje nova navodila pododboru OZN, naj nadaljuje delo za razorožitev.
Sprejmemo takoj
UPRAVNIKA za vodenje trgovskih poslov in kmetijstva.
Javite se osebno pri Kmetijski zadrugi Ljubečna pri Celja.
•— »— a .«<•
Kmetijsko gospodarstvo »Lava«, Celje, razpisuje
mesto računovodje
Nastop službe takoj ali • 1. februarjem 1956. Pogoji: dovršena ekonomska šola s triletno prakso. - Ponudbe pošljite na naslov Kmet. gospodarstvo »Lava«, Celje.
DOBRA DAKTILO-GRAFINJA
dobi takoj mesto stalne zaposlitve. Pogoji: dovršena administrativna šola z nekaj prakse ali večletna praksa. Prijavo pošljite na ogl. odd. SP pod šifro »Daktilografl-nja«.	9497-A
Jubilei radovljiških planincev
Pred kratkim je PD v Radovljici slavilo 60-letn:co od ustanovitve Le malo je planinskih društev ki bi se lahko ponašala s ta kim lubilejem. in tudi malo 1e takih. ki bi lahko pokazala take uspehe kot radovljiško
Ko je bila ustanovljena podružnica SPD v Radovljici. Je obsegalo področje v glavnem gornjo Savsko dolino se pravi, izredno obširen teren kjer do tedaj ni delovala nobena planinska organizacija Radovljiško podružnico so vodil' vseskozi sami zavedni narodni ljudje ln zbirali v svoji sredi najboljše rodoljube Ti so morali pretrpet: marsikatero kri. vico. vendar so vztrajali na svoj: poti ln storili za slovensko stvar na Gorenjskem in na naših planinah mnogo dobrega 2e pet mesecev po ustanovitvi so odprl: svojo prvo postojanko. In sicer Vod
nikovo kočo pod Triglavom, leto Skl h oodih. ki je ponos društva
dni pozneje pa je Se Aljaž postava svojo kočo na Kredarici. Tako )e društvo zavzelo Julijce, vendar pri tem ni zanemarilo tudi drugih privlačnih planinskih postojanka kot na Rod ci. v Planici, na Poljški planini, na Konjščici. Be-gunjščici Ud Velik polet je društvo zajelo po
V zadnji etapi je dograditev Valvazorjevega doma pod Stolom, potem pa čaka društvo še zadnja naloga, m sicer obnovitev nekdanje Prešernove koče na Stolu.
Planinci so svoj jubilej proslavili z akademijo v Radovljici, kj^ Je društvo med drugim odlikovalo najbolj agilne delavce v dobi ob-
drug:	svetovni vojni, čeprav je nove predvsem Jožeta Pavlina iz
dobilo po njej izredno žalostno Radovljice in Pavla Ollpa z Lesc, dediščino. Kljub temu Je že leta ter še mnogo drugih. Prepričani 1946 obnovilo Roblekov dom na smo. da bo društvo tudi v bodoč* Begunjščici pet let pozneje pa krepko in uspešno atopalo po z»-odprlo Pogačnikov dom na Kri črtani poti.	B.	B.
STROGE KAZNI
BEOGRAD. 1C. dec. Disciplinsko sodišče NZ.I je na zahtevo upravnega odbora NZJ ponovno razpravljalo o prestopkih uprav nogometnih klubov Proleterja 7 Osijeka in Zagreba in odločilo, da se
PROLETER kaznuje z denarno kaznijo 500.000 dinarjev In trimesečno prepovedjo tekmovanja,
ZAGREB pa z denarno kaznijo 2CO.OPS dinarjev in enomesečno prepoved-jo tekmovanja.
Disciplinsko sodišče je ponovno pretresalo tudi primer BSK ln njegovega igralca Sretena Davi. doviča ter sklenilo, da se lgraler kaznuje z denarno kaznijo 20.000 dinarjev in dvomesečno prepovedjo igranja.
Jutrišnje zadnje kolo v zvezni nogometni ligi obsega naslednje tekme:	Radnički	:	Crv	zvezda
Velež : Dinamo, BSK : Zeljezni-čar. Vojvodina : Spartak, Prole-ter : Hajduk. Sarajevo :	Parti-
zan in Zagreb : Budučnost.
(Glede na izrek o kazni, o katerem pišemo zgoraj, tekem v Osijeku in Zagrebu ne bo. Op. ur.)
Kolesarska zveza Slovenije bo
imela drevi ob 19 m jutri ob 8. ur svojo redno letno skupščino Zborovanje bo zanimivo, saj bodo govorili razen o običajnih dnevnih vprašanjih tudi o sprememb pravilnika in plenumu KZJ v
Beogradu Posebno zanim va
točka bo »Dirka po Jugoslaviji«
Na igrišču Krima bo danes zanimiv nogometni turnir v peča-siitev dneva JLA. Ob 12.30 bosta igrala Krim in Borac, ob 14. pa Graflčar in Udarnik.
PK Ilirija obvešča članstvo, da Je občni zbor v nedeljo 18. t. m. ob 9. uri v poslopju Sekretariata za gospodarstvo LRS v Gregorčičevi ulici.
Pritožbi Spartaka ln Dinama proti tekmama s sarajevskim 2e-Ijezničarjem sta bili ugodno re-
Sahovski dogodki
Zrenjanin, 16. 6ec. V vCeraJ«
šnjem XI. kolu polfinalnega Šahovskega turnirja so bili dosežen tile izidi:
Bradvarevič — TomaJlč 1:0, Puc — Du6ic 1:0, Horvat — Matulovič
0:1, Petek — Bekavac 1:0. Vuk-
čevič — Udovčič remi, Rakič —
Daiov 0:i. Tomovič — Vukovič 1:0, Sokolov — Bogdanovič 1:0. Prost 1° bil T*smTuž.
V nadaljevanju prekinjene pai'-tije iz vni. kola je Rakič premagal Horvata.
Zrenjanin, 16. dec. XII. kolo: Vukovič : Sokolov 1:0. Tomšič : Puc 0:1, Rakič : Tomovič, Udovčič : Da nov, Bekavac : Vukčevič, Matulovič : Petek, Dučič :
Prvenstveni tekmi zvezne Horvat ;n Trampuž : Bradvare-
nogometne lige med s^.nakom ir Dinamom ter 2eijezničar!em 17 Sarajeva sta bi.li razveljavljeni
vič prekinjeno. Bogdanovič Je bil prost. — Stanje: Matufovič 9 (1), Sokolov 8. Udovčič 7.5 (1), Brad-
zanadl nepravilne registracje sa- varevič, Tomovič 6.5 (1), Bogda-
rajevskega gralca Fazlagi>a Tekmi bosta ponovno odigrani, vendar ima društvena uprava 2e-Ijezničarja pravico pritožbe upravnemu odboru NZJ.
Li-reiprezent.nnca nanje je včeraj v Kairu pred 17.000 gledalci premagala nogometno reprezentanco Egipta z 1:0 (1:0).
18. decembra bo v Zagrebu
žrebanje športne loterije Zvez športov Ju^oslaviie
Kupite srečko, kajti tudi vi ste lahko eden Izmed dobitnikov 126.205 nagrad in štirih premij, ki znesejo skupaj 30,000.000 dinarjev.
Vsaka četrta srečka dobi. Cena srečke je 100 din. Srečke se prodajajo pri vseh prodajalcih Jugoslovanske loterije.
novič 6.5. Trampuž. Rakič 6 (1), Horvat, Petek 5.5 (1), Puc 5.5 itd.
Sabac, 16. dec. V XI. kolu polfinala so igrali: Djaja — Mihalj-čišin 1:0, Kržišnik — Djuraševič remi. Franolič — Ugr novič remi, Stambuk — Vasiljevič remi, Mo-tnič — Božič 1:0. Bertok — Janošev!č remi. Girič — Osrna-nas č remi. Smederevac — Sofrevski 1:0, Jovanič je bil prost.
Sabac, IG. dec. XII. kolo: Vasiljevič :	Mccnič in Djuraševič :
Franolič 1:0, Otcnanagič :	Sme-
drevac 0:1, Božič : Bertok. Mi-haijčišin : Kržišnik in Jovanič : Djaja remi, Janoševič : Čirič in Ugrinovič : Stsrrab.uk prekinjeno, Sofrevski je bil prost. — Stanje: Djuraševič 7.5. Djaja 7 (+), Čirič 6.5	(1), Bertok 6.5, Ugrinovič S
(1), Janoševič 6 (1 +), Jovanič 5.5 (1), Sofrevski, Mocnič. Vasiljevič 5.5. Kržišnik 5.5 (+) itd.
Dve včerajšnji prekinjeni partiji v ljubljanskem polfinalu z XI. kola sta se končali:	Gab-
rovšek — Lukič remi in Dimc — Milenkovič 0:1, Kr v ec — Damjanovič n Nikolovski — Kozomar* so ponovno prekinili.
OJ
MflRiBORSSglfe	MARIBOR
sprejme v službo
KORESPONDINTKO
s znanjem tujih jezikov, predvsem francoščine ln angleščine za komercialni oddelek - izvozni referat.
Ponudbe pošljite pismeno, z opisom sedanje prakse In katere jezike obvladate, na upravo podjetja.
©
Vse stranke obveščamo, da bomo vršili
letni popis blaga (inventuro)
v času od 3. I« 1956 do vključno 10. I. 1956.
Prosimo, da stranke najpozneje do 31. decembra 1955 dvignejo naročeno in pripravljeno blago, ker ga med inventuro ne bomo izdajali, nit! ne upoštevali poznejših reklamacij.
Vsem strankam Selimo uspešno novo leto 1956!
2ELEZNINAR CELJE
JSAi
Ko se je kopala, je segla po milu, ki ga je pa urno položila zopet na njegovo mesto.
»Ne uporabljajte mila! Prinesite ga v pisarno!«
Hipoma se je spomnila Bealeovega sporočila. Torej je vedel, da bo dobila zavojček, in njegovo svarilo »Zelo važno!« ni bila šala. Urno se je oblekla, v naglici nekaj pozajtrkovala in prispela že deset minut predčasno v pisarno.
Mr. Beale jo je že čakal v pisarni Kakor običajno je sede) na robu mize in ji prikimal v pozdrav. Ne da bi rekel besedo, je iztegnil roko.
»Milo?«
Prikimal je.
Odprla je torbico.
»Dobro,« je rekel. »Vidim, da ste ohranili tudi omot; in tu je pismo, ki je bilo z — ali naj rečem — darilom? Ne dotikajte se ga z golo roko!« je naglo pristavil. »Držite ga si papirjem!«
Iz žepa je potegnil rokavice, jih nataknil, prijel milo, ga ponesel k svetlobi, povohal in zopet zavil v svileni papir.
»Sedaj mi pokažite pismo.«
Izročila mu ga je in on ga je prebral.
»Od Brandanove parfumerije. Gotovo nima ničesar opraviti ■ to zadevo, toda bolje je, da se prepričava.«
Sel je k telefonu, poklical neko številko in -dekle ga je slišalo tiho govoriti. Nato je obesil slušalko In ziikopal roke v žepe.
»Tvrdka ne ve ničesar o tem velikodušnerl dejanju,« je rekel
Odložila je bila klobuk in plašč in sedla za miiab. Komolce Je položila na velik pivnik, si z rokami podprla glavo in zrla k njemu navzgor.
»Ni pošteno, da mi še dalje prikrivate neka dejstva,« je rekla. »V zadnjih dneh se je pripetilo mnogo skrivnostnih reči, ki se nanašajo naravnost name, in zato menim, d;i sem upra-
vičena zahtevati pojasnilo.«
»Kakor hočete,« je dejal Mr. Beale z mežikajočimi sivimi očmi. »Vendar vam še nisem pripravljen vsega pojasniti. Povem vam le eno: če bi se bili zjutraj s tem milom umivali, bi imeli Še pred večerom po vsem telesu srbeče spuščaje.«
Hitreje je zadihala.
»Toda, kdo se mi je drznil to poslati?«
Zmignil je z rameni
»Kdo bi to vedel? Dovolite mi, Miss Cressvvell, da vas nekaj vprašam. Domnevajva, da bi se danes zvečer pogledali v zrcalo in odkrili, da je vaš obraz poln rdečih spuščajev, in da bi pri natančnejši preiskavi odkrili, da so prav tako iznakažene tudi vaše roke in vse telo; kaj bi tedaj storili?«
Trenutek je premišljevala.
»Seveda bi poslala po zdravnika.«
»Po katerega zdravnika?« je vprašal malomarno.
»Po doktorja van Heerdena — oh!« Očitajoče ga je pogledala. »Saj vendar ne mislite reči, da mi je poslal to grozno reč doktor van Heerden?«
»Ničesar nočem reči,« Je odgovoril Mr. Beale hladno, »razen tega. da bi poslali po zdravnika in da bi bil ta zdravnik doktor van Heerden Pristavil bi še to, da bi prišel zdravnik k vam, bil zelo nežno čuteč in vam odredil štiri do pet dni počitka v postelji. Mislim si še,« je dejal in zrl proti stropu, medtem ko je počasi nadaljeval, kakor da bi se hotel predstavljati vse možne zaključke, »da bi vam predpisa! neko zdravilo z zelo dobrim okusom.«
»Na kaj namigujete?« je mimo vprašala.
Ni ji takoj odgovoril.
»Ko bi si le hoteli izbiti iz glave, da čutim do doktorja van Heerdena neki poseben odpor ali da ga smatram za svojega tekmeca — deniva, za poslovnega tekmeca — ali da vodom proti njemu skriven boj; in ko bi le hoteli namesto te eumnje
verjeti, da služim neki mnogo večji stvari, ki je še slutiti ne morete, potem bi se« — smehljal se je — »mogoče lahko raz-govarjala o doktorju van Heerdenu, ne da bi vam bil ta razgovor neprijeten.«
Smejala se je.
»Saj vendar nisem užaljena; samo žal mi je,« je rekla in nagubala čelo. »Doktor van Heerden je bil z mano vedno zelo ljubezniv.«
Beale je prikimal.
»On vam je priskrbel vaše stanovanje,« je odgovoril mirno. »On vam je bil tudi pripravljen dati delo v trenutku, ko vas je usoda odpustila iz trgovske hiše Punsonby. Ali se vam ne zdi čudno, Miss Cressvvell, da je vsako van Heerdenovo dobro delo namenjeno temu, da se z njim zbližate, hočem reči, vzpostavite z njim najtesnejše stike? Ali se vam ne zdi, da so bili vsi ti dogodki, ki so se vam pripetili zadnje dneve, določeni konec koncev samo zato, da bi vas napravili vse bolj odvisno od doktorja van Heerdena? Namreč, če bi bili zanj delali, kakor je imel v načrtu.«
»Imel v načrtu?« je spravila iz sebe.
Njegov obraz je bil v tem trenutku zelo resen in njegove oči se niso več smehljale.
»Imel je v načrtu,« je dejal mirno, »od Punsonbyja ste bili odpuščeni po posredovanju doktorja van Heerdena.«
»Tega ne verjamem!«
»To resnice ne spreminja,« je nadaljeval Mr. Beale. »Skoraj so vas aretirali tudi po van Heerdenovem posredovanju. Ko ste se vračali od Punsonbyja, je čakal na vas in vam ponudil zaposlitev. Ko je videl, da ste že sprejeli službo drugje, je telefoniral Whiteu in ga poučil, kako vas naj da zapreti. Tako bi bili brez časti in obrnili bi se nanj, na svojega edinega resničnega prijatelja.«	_____