DECEMBER 1992, ŠT. 10 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI LITIJA JAVNA TRI BUNA 0 KULTURI V LITIJI Zveza kulturnih organizacij Litija je v novembru organizirala javno tribuno o kulturi v mestu Litija, ki se je je udeležilo 26 predstavnikov kulturnih društev in skupin, šole, župnijskih pevskih zborov, občine, ZIK-a in ZKO-ja, skratka izvajalcev kulture, pogrešali pa smo predstavnike mesta - obeh krajevnih skupnosti in krajane. Tako smo se zopet prepričevali prepričani. V Litiji je v nekem trenutku prevladalo mišljenje, da se na kulturnem področju nič ne dogaja, kar pa ni res, saj v mestu deluje sedem samostojnih kulturnih skupin, ki vključujejo okoli 200 aktivnih članov. Veliko pa se dogaja tudi znotraj drugih društev in ustanov, kot so šola, cerkev, ZIK in Planinsko društvo. Predstavniki teh organizacij so povedali svoje probleme in opozorili tudi na prepičla sredstva za kulturo. To pa povsem ne drži. Osnovni problem v Litiji za mrtvilo ni le v pomanjkanju denarja, ampak v tem, da ni nihče pripravljen delati zastonj, da med ustvarjalci kulture v mestu ni prave povezave in sodelovanja in da je podpora sokrajanov pri njihovem delu zelo slaba, kar pa se kaže tudi pri obisku prireditev. R.M. VEČ TISOČ LJUDI OD LITIJE DO ČATEŽA Letošnjega 6. pohoda po Levstikovi poti od Litije do Čateža se je udeležilo več tisoč ljudi, nekateri ocenjujejo, da preko 8000. Čeprav število sploh ni važno, je vendarle prijetno videti pisano množico različnih generacij, kako uspešno premaguje to 25 kilometrov dolgo pot med Savo in prijetnimi dolenjskimi griči. Med udeleženci so bile tudi znane osebnosti, med njimi Milan Kučan, videli smo Jelka Kacina, Viktorja Žaklja, Miho Jaz-binška, Jožeta Smoleta in seveda Toneta Anderliča, ki z Levstikovo potjo dela že od vsega začetka. Tako bogate vsebine ne bi bilo brez domačinov ob poti in vseh tistih, ki ste jih tisti dan srečali med potjo ob sušilnici sadja na Libergi, ob gasilskem domu na Libergi, ob Tonini hiši in Resnikovi kašči v Mo- PLAKATI, PLAKATI, PLAKATI.... Litijska občina je postala poznana že po divjem plakatiranju in obenem uničevanju plakatov. V drugih občinah te zadeve urejajo ustrezni odloki. V Litiji pa te zadeve ureja "noč". Posebna ekipa pri SKD, ki je spremljala ta nočna dogajanja, je v predvolilnem obdobju dobila na "delu" 14 oseb, ki so uničevale plakate raznih strank. Nekatere smo predali policiji, druge opozorili, nekatere celo fotografirali. Imen zaenkrat še ne objavljamo, v primeru, da se bo tako delo nadaljevalo, se lahko zgodi tudi to, saj vas imena gotovo zanimajo. Na isti način so uničevali tudi kulturna in komercialna propagandna sporočila. V.Š. VABILO Občane Občine Litija vabimo na osrednjo prireditev ob prazniku občine Litija, ki bo 23. 12. 1992, ob 17. uri na ploščadi pred poslovno stanovanjskim objektom oz. Ljubljansko banko -Ekspozituro Litija. V primeru slabega vremena bo prireditev v avli Skupščine občine Litija. Vabljeni! ravčah,... In tudi ne brez Elek-troelementa z Izlak, Zavarovalnice Triglav, Predilnice Litija,... Vsem se najlepše zahvaljujemo. Mnogi nas sprašujejo, kje je vzrok za množičnost. Ne moremo jim odgovoriti. Vsi tisti, ki se vsako leto odpravljate na pot, že sami veste, zakaj ste se odločili, drugim pa priporočamo, da prehodijo pot ali med letom ali prihodnje leto, ko bo množični pohod 13. novembra. Vsem hvala za pohvale in predloge, kijih bomo upoštevali. Še posebej v zvezi z avtobusnimi prevozi in prometno gnečo na cilju. Pa vendar je vsakdo že naslednji dan pozabil na morebitne težave in drugo leto boste spet prišli in tudi vi prispevali k uspešnosti. PROJEKT LEVSTIKOVA POT IZJAVA Glede na pripombe, da si Socialistična stranka Slovenije z objavo fotografij v svojem glasilu, ki ga je izdala pred volitvami, lasti izključne zasluge za izgradnjo fotografiranih objektov, izjavljamo, da je naša stranka pri izgradnji teh objektov sodelovala z drugimi strankami v občini Litija. Za občinski odbor Socialistične stranke Slovenije Litija g. Slavko ROKAVEC ■S Vsem občanom čestitamo ob prazniku občine Litija in ob dnevu samostojnosti Republike Slovenije in jim želimo vesele Božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1993. Skupščina občine Litija in Izvršni svet PRIREDITVE OB PRAZNIKU OBČINE LITIJA 24.12.1992 27.11.1992 Otvoritev slikarske razstave Krištofa Zupeta Literarni večer s pesnikom Jožetom Šmitom 7.12.1992 12.12.1992 Odprto prvenstvo paraplegikov Slovenije v ob 8.00 uri kegljanju za pokal Litije 13.12.1992 12. tradicionalni pohod na Tišje od 7. do 10. ure 14.12.1992 Zaključna slovesnost odprtega prvenstva Li-ob 16.00 uri tije v kegljanju v počastitev občinskega praznika na Kegljišču v Litiji 18.12.1992 "Fanteje po polj gredo" - koncert Moškega ob 19.00 uri pevskega zbora "Lipa" v dvorani na Stavbah 19.12.1992 Božično-novoletni "Živ-žav" v športni dvo-ob 13. uri rani v Litiji 23.12.1992 Osrednja prireditev ob prazniku občine Li-ob I7.uri tija na ploščadi pred poslovno - stanovanjskim objektom oz. Ljubljansko banko Ekspozituro Litija 25.12.1992 Božični orgelski koncert Marije Fojkar na ob 19. uri gradu Bogenšperk 26.12.1992 Otvoritev razstave del akademske slikarke Mire Pregelj ob 17. uri Orgelski koncert Marije Fojkar v cerkvi sv. Nikolaja v Litiji ob. 18. uri Otvoritev razstave del Mire Pregelj v njeni galeriji na Valvasorjevem trgu. SPOŠTOVANE VOLILKE IN VOLILCI Vsem, ki ste glasovali zame in s tem za Zelene Slovenije, se najprisrčneje zahvaljujem. Nace Šteferl i MSHHHnHffiHH Miklavž je tudi letos razveselil mnogo otrok, obenem pa nas je tudi presenetil; na njegov god, 6. decembra, je narasla Sava prestopila bregove tudi v Litiji in poplavila del mesta, vendar se je kmalu umaknila v strugo. /Foto: K. ŠušteršičV. STRANKE SPOROČAJO UTRINKI IZ VOLILNE KAMPANJE "ZDRUŽENE LISTE" V LITIJI DRNOVŠKOVI LIBERALNI DEMOKRATI ZMAGALI Združena lista - Delavske stranke, Demokratske stranke upokojencev, Socialdemokratske unije in SDP Slovenije je v mesecu pred volitvami pripravila več zanimivih prireditev. V prejšnji številki smo vam že predstavili poglede Staneta Uplja, našega kandidata za državni zbor v litijskem volilnem okraju. Tokrat pa vam ponujamo nekaj utrinkov s predvolilnih zborovanj. Pri tem naj še povemo, da sta bila oba naša gosta dr. Mateja Kožuh - Novak in Miran Potrč -na naši listi neposredno izvoljena v državni zbor. Dr. Mateja Kožuh - Novak je bila izvoljena v naši IV. volilni enoti, zato so k temu pripomogli tudi glasovi tistih volilcev iz litijske občine, ki so svoj glas dali Združeni listi. Miran POTRČ na velikem predvolilnem zborovanju Združene liste v Litiji dne 12.11.1992: O takoimenovani "računalniški" aferi "Po mojem nastopu na televiziji je v skupščini nastal pravi vihar. Mislil sem, da me bodo opozicijski poslanci kar raztrgali. Značilen pa je tudi pogovor, ki sem ga imel takrat s predsedniškim kandidatom dr. Stankom Buscrjcm na skupščinskem hodniku: "Gospod Potrč, zakaj ste vendar to storili?" me je vprašal gospod Buser. "Zato, ker je to velika svinjarija!" - sem mu odgovoril. "Saj; ravno zato pa tega ne bi smeli javno povedati", meje skušal prepričati prvak Ljudske stranke. "Opozicijski veljaki so se očitno dobro zavedali, da so bili nadaljnje zaostrovanje ne bi koristilo. Zato seje vihar tako hitro, zaloteni pri goljufiji kot se je vzdignil, tudi in da jim polegel." Dr. Mateja KOZUH-NOVAK na okrogli mizi "Zdravstvo, družina, položaj žensk" dne 26.11.1992 v Litiji: Zakaj sem se odločila za kandidaturo "Še nikoli se nisem aktivno ukvarjala s politiko, vendar me je vse to, kar gledam okrog sebe, zrevoltiralo. Menim, da bi lahko prispevala k temu, da bi se pomirilo sovraštvo, ki gaje preveč. Z zgledom bi rada pokazala, da moramo prebivalci Slovenije združiti vse sile, da bomo preživeli hudo ekonomsko stisko, v kateri smo se znašli. V majhnem narodu imamo ravno tak delež pametnih, pogumnih in odločnih ljudi, kot ga imajo stokrat večji narodi. Zaradi naše majhnosti pa je število takih ljudi neskončno manjše. Zato si ne moremo privoščiti, da bi zaradi starih zamer, pa če so za njimi še tako hude osebne preizkušnje, sposobne in pametne ljudi izločali samo zaradi tega, ker imajo drugačno prepričanje." Dr. Slavko SPLICHAL na javni tribuni "Televizija Slovenije - politične stranke in gledalci" dne 4.12.1992: O problemu lokalnih televizij "Če ste Litijani v resnici z lastnim delom in denarjem zgradili svoj televizijski pretvornik, RTV pa vam sedaj brani, da bi iz njega oddajali svoj lokalni program, potem vam svetujem, da si poiščete dobrega odvetnika. Jaz sicer nisem pravnik, mislim pa, da bi na sodišču televizijo lahko prisilili, da vam omogoči uporabo lastnega pretvornika. To velja tudi v primeru, če je televizija formalni lastnik pretvornika, če je do takšnega položaja prišla na podlagi svojega monopolnega položaja. Zadnji poskus RTV s tretjo mrežo ni prispevek k demokratizaciji na področju javnih medijev, ampak navadna farsa. Nobenega dvoma ni, da o frekvencah ne more odločati televizija, ampak bi o tem morala odločati država. Situacija je absurdna, politične stranke v parlamentu načeloma zahtevajo privatizacijo na vseh področjih, v tem konkretnem primeru pa sojo preko sveta RTV preprečile." KAKŠNO VODO PIJEMO Tudi javna tribuna Zelenih Litije ni dala vseh odgovorov na mnoga vprašanja v zvezi z vodo. Največ razprav seje sukalo okrog kloriranja litijske vode, ki pride iz zajetij v Reka Gozdu. Doze klora, ki jih odreja Ljubljanski zavod za socialno medicino in higieno, so visoke zlasti ob dežju, to pa ljudi seveda zelo moti. Voda takrat smrdi, nekatere ljudi po umivanju s takšno vodo srbi koža, pa tudi na splošno se stalne prisotnosti klora v vodi boje. Seveda pa preventivno kloriranje litijske vode ne more iti v nedogled. Ljudje si želijo uporabljati naravno vodo brez kemičnih dodatkov. Zato so Zeleni na tribuni terjali, da se pristopi k usposobitvi tudi drugih vodnih virov, predvsem iz Kostrevnice, omenjene pa so bile tudi druge možnosti, npr. Sava in Temenica, ki bi jo bilo treba zavarovati po vsem toku od izvira naprej. Javna tribuna je pokazala tudi na kup drugih odprtih vprašanj v zvezi s pitno vodo. Tako so npr. prebivalci Litije predlagali, da se vse studence v Litiji končno že temeljito pregleda, in ob njih postavi table z obvestilom, daje voda pitna (ali pa ni?), da bodo ljudje vsaj vedeli, če jo lahko uporabljajo za pitje /npr. studenci pri Vili, Klinčev studenec, studenci v podkraju itd./. Tudi vprašanja salonitnih cevi v litijskem vodovodu in pogoste okvare so bile izpostavljene na javni tribuni. Ob razpravah pa so navzoči ponovno poudarili, da so glavne nevarnosti za pitno vodo divje deponije odpadkov, ki so vsepovsod in iz katerih izced- Vse napovedi in pričakovanja so se uresničila. Na volitvah je zmagala Liberalno demokratska stranka. Ob tej priložnosti se v imenu stranke zahvaljujemo vsem volilcem, ki so oddali glasove za naše kandidate. Zanimivi rezultati so bili tudi v litijski občini, saj seje naša stranka po rezultatih uvrstila na tretje mesto za socialisti in ljudsko stranko ter pred krščanskimi demokrati. Vsekakor presenetljivo dobri rezultati. Posebne predvolilne kampanje v občini skorajda ni- smo imeli Nekaj plakatov in panojev. Litijo in Šmartno pa je obiskal dr. Miha Jaz-binšek, v Litiji pa se je ustavil tudi predsednik stranke dr. Drnovšek. V zadnjem času nas je poklicalo precej ljudi ali pa so pred volitvami izrazili osebno željo po sodelovanju s stranko ali celo po članstvu. Vsi tisti, ki bi radi na kakršenkoli način sodelovali s stranko, nam pišite ali pa pokličite po telefonu. Stranko bi radi tudi v litijski občini kadrovsko okrepili, vendar tega namenoma ni- smo želeli pred volitvami. Zdaj je pravi čas, če bi radi postali simpatizer, če bi radi postali član ali če bi se kar tako radi povezali s stranko. Naša osebna izkaznica: Naslov: Občinski odbor LDS Litija, Ponoviška 6, p.p. 32, 61270 LITIJA Telefon:/061/881-269 Uradne ure: sporočili vam jih bomo prihodnji mesec. Pa vesele praznike vam želimo in srečno v letu 1993 DRNOVŠKOVA LIBERALNO-DEMO-KRATSKA STRANKA Občinski odbor Litija NAŠE PRIREDITVE V organizaciji Občinskega odbora SKD Litija je bilo v novembru in decembru več prireditev, med njimi tudi: - celovečerni koncert Komornega moškega zbora iz Otočca v Šmartnem, z družabnim večerom za obiskovalce in nastopajoče - srečanje s harmonikaši in pevci Kvarteta "Šmartin" v Gabrovki, prav tako z družabnim večerom in pogostitvijo - okrogla miza "Šolstvo in politika" v Litiji. Vse naše prireditve so bile dobro obiskane in vsaka je imela svoje sporočilo; - saj nam ni vseeno, kako živimo -. Obe kulturni prireditvi sta bili uspešni, tako koncert kot tudi "harmonikaši", še posebej pa smo bili veseli, da sta bila med nami na okrogli mizi o "šolstvu in politiki" tudi dr. Peter Vcncclj in prof. Angelca Žerovnikova. Zato želimo povzeti iz njunih bogatih razpravljanj o vzgoji, izobraževanju in politiki v slovenskem prostoru vsaj nekaj besed: - P. Vencelj: Šola naj ne služi cilju, da človeka navadi na delo, ampak je njena prva naloga, da pomaga človeku, da svoje življenje kvalitetno izkoristi. - A. Žerovnik: Mladi so dandanes v veliki meri prepuščeni "niču" /beri: nesmi- ki počasi in vztrajno prodirajo v zaloge pitne vode. Navzoči so zahtevali, da se podatki o kvaliteti vode v litijskem vodovodu in studencih v Litiji in okolici objavljajo takoj v sredstvih javnega obveščanja. Zeleni bodo na osnovi razprav z javne tribune od občine terjali, da se vprašanja vode /raziskave, obveščanje, zavarovanje, sanacije/obravnavajo prioritetno, saj gre za osnovne pogoje življenja ljudi. M.B. slu/, kar je glavni vzrok za razne zasvojenosti med njimi in naraščanje le-teh s in celo tragičnimi posledicami, pri čemer naša dežela Slovenija spada v sam svetovni vrh. In če se danes na vseh področjih odpirajo "krize", ki jim celo ni videti konca, je kljub temu ta svet dovolj lep, da se znamo in želimo veseliti življenja. Kajti dobro in zlo sta od nekdaj bila in sta tudi danes na tehtnici in če vsemu kaže, da ni smisla, človek in človeštvo težita k svojemu smislu - premagovanju zla, saj vemo, da dobro kljub vsemu zmaguje! Pri organizaciji naših prireditev so nam pomagali naši člani in sponzorji, med njimi: Marija Celestina - "Jurček" Bojan Železnik Oton Muzga Franci Grošelj Marija Jakopič Ivica Fojkar - "Šipca" Marko Hostnik - "Pikapolonica" Za vso njihovo pomoč iskrena hvala! 00 SKD Litija PRISTRANSKOST Ko smo imeli volitve pred dvema letoma, je hišnik občine prišel z navodilom, češ, da župan ne dovoli plakatiranja po stebrih zgradbe skupščine občine Litija. Za letošnje volitve so bili stebri polno prelepljeni s plakati litijskega župana... Vsem volivcem, ki ste s svojim glasom podprli SKD, se iskreno zahvaljujemo. Naš uspeh je tudi vaš uspeh. Predsednik 00 SKD: Hostnik Martin VOLITVE SO ZA NAMI Spoštovane volilke in volilci! Za nami je letošnji volilni "cirkus". Do vas čutim dolžnost, da se vsem volilkam in volilcem iskreno zahvalim, saj ste se s skoraj 15 odstotki opredelili za Slovensko ljudsko stranko na območju občine Litija. Omenjeni rezultat me zelo veseli, kar pomeni, da je bilo naše delo do sedaj pravilno, obljubljamo pa vam, da bomo skupaj z vami nadaljevali to delo. Še posebno razveseljivo je dejstvo, da raste naklonjenost Slovenski ljudski stranki v mestnih obrobjih, kar stranki daje njeno širino. Prepričan sem, da je edina prava politika tista, ki služi interesu ljudi. Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želim! Franci Rokavec VOLITVE '92 SKUPNI NEURADNI REZULTATI GLASOVANJA ZA DRŽAVNI ZBOR V VOLILNEM OKRAJU ST. 4 /volilna enota 4/ Oddanih glas.: 12.053 Neveljav. glas.: 931 Veljav.glas.11122 Ime liste Priimek in ime št. gl. % 2. STRANKA NEODVISNIH SVETIK PETER 68 0,61 3. DEMOS - KRAMBERG. ZDR. LISTA - DOMOVINSKA NARODNA STRANKA SAGAJ ZLATO 49 0,44 4. REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOV. ROSMAN MARKO 38 0,34 5. LIBER. DEMOKR. STR. SLOV. LDSS HOČEVAR JOŽE 139 1,25 6. GIBANJE ZA OBČO DEMOKR.-GOD OBERSTAR JOŽE 33 0,30 7. KRŠČANSKI SOCIAL.- DS NAPREJ MEDIC ANDREJA SVOBODNA STRANKA 138 1,24 8. ZDRUŽ. "SVOBODA, MIR IN EKOL. ČEHOVIN D ARIJA RAZVOJ" SLOV. - ZDRUŽENJ 41 0,37 9. SLOV. EKOLOŠKO GIBANJE - SEG MAVRETIČ GORAZD 64 0,58 10. SOPS. SLOV. OBRT. PODJ. STR. - STRANKA CENTRA MUZGA OTON 354 3,18 11. IVE STANIČ STANIČ IVAN 35 0,31 12. SLO VENSKA NACION. STR. -SNS KOKALJ VIDO 1368 12,30 13. SOCIALDEMOKR. STR. SL. - SDSS LEVIČNIK ANDREJ 389 3.50 14. LDS - LIBERALNO DEMOKR. STR. JAZBINŠEK MIHA 1594 14,33 15. SLOV. LJUDSKA STR.-SLS ROKAVEC FRANCI 1620 14,57 16. ZDRUŽ. LISTA: DELAVSKA STR. DEMOKRATIČNA STR. UPOK. UPELJ STANISLAV 685 6,16 17. NEODVISNI KANDIDAT CERAR MIROSLAV 136 1,22 18. SOCIALIST. STR.SLOV. - SSS KAPLJA MIRKO 1870 16,81 19. NARODNI DEMOKRATI IN SLOV. GOSPOD. STRANKA KOGEJ PAVEL 85 0,76 20. SLOV. KRŠČANSKI DEMOKR. - SKD HOSTNIK MARTIN 1485 13,35 21. LIBERALNA STRANKA - LS MIHELIČ dipLbiol. JANEZ 102 0,92 22. ZELENI SLOVENIJE ŠTEFERL NACE 509 4,58 23. DEMOKRATI - DEMOKR. STRANKA MEGLIC JOŽE 320 2,88 Na volišču v osnovni šoli Graška Dobrava. /Foto: K. Šušteršič/ SKUPNI REZULTATI GLASOVANJA 2A PREDSEDNIKA REPUBLIKE V VOLILNEM OKRAJU v Stev.vol.enote /DZ/ 4 štev.vol.okraja 4 oddanih gl.: 12052 neveljavnih gl.: 378 veljavnih gl.: 11674 kandidat št. glasov % glasov 1. Stanislav BUSER 605 5.18 2. Darja LAVTIŽAR BEBLER 218 1.87 3. France TOMŠIČ 73 0.63 4. Jelko KACIN 909 7.79 5. Alenka ŽAGAR SLANA 214 1.83 6. Ivan BIZJAK 2671 22.88 7. Milan KUČAN 6864 58.80 8. Ljubo SIRC 120 1.03 SKUPNI REZULTATI GLASOVANJA ZA ČLANE DRŽAVNEGA SVETA V VOLILNI ENOTI ZA DS NA OBMOČJU VOLILNEGA OKRAJA v Ste v. volilne enote za DS: 2 Oddanih gl.: 12048 neveljavnih gl.: 1006 veljavnih gl.: 11042 kandidat št.glasov % glasov 1. Marija KLUN 2829 25.62 2. AlešOCEPEK 1089 9.86 3. Slavko ROKAVEC 5723 51.83 4. Ervin A. SCHWARZBARTL 1401 12.69 SKUPNI REZULTATI UDELEŽBE V VOLILNEM OKRAJU v Stev.vol.enote /DZ/ 4 štev.vol.okraja: 4 skupno število volivcev z območja volišča 13691 skupaj glasovalo 12053 volivcev procent udeležbe v okraju: 88.04 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA LIBERGA JE BOGATEJŠA Libergaje majhna vas, vendar pa narejenega, samo prispevali mno- Novi objekt bo predvsem služil tu živimo ljudje, ki si prizadevamo za razvoj in napredek kraja. Poleg nove asfaltirane ceste, ki je bila za nas največja pridobitev v zadnjem času, smo si letos zadali plan, da povečamo gasilski dom. Dela je bilo veliko, vendar smo ga z vztrajnostjo, česar nam ne manjka, in s trdno voljo, speljali do konca. Vse seje začelo s prepisom zemljišča in ureditvijo dokumentacije za gradnjo. K staremu gasilskemu domu smo dogradili nove prostore, stari objekt pa dvignili in dali betonsko ploščo; oba dela smo nato povezali v celoto z novo streho. Razširili smo tudi prostorokoli doma in ga asfaltirali. Za vse, kar je go prostovoljnega dela. Tako se bo lahko prihodnje leto, ko mine 4o let gasilske dejavnosti na Libergi, kraj ponašal z novo pridobitvijo, s katero bomo ponosno praznovali ta jubilej. Morda se bo kdo vprašal, čemu vse to. Kaj bo ta objekt kraju pomenil? Z njim smo res veliko pridobili. Imamo: sejno sobo, garažo za gasilski avto, sanitarije, garažo z manjšo delavnico, večjo večnamensko sobo, na podstrešju pa dvorano, ki bo namenjena za različne priložnosti. K objektu pa smo prizidali še gasilski stolp, pod njim pa uredili kletni prostor. gasilskim potrebam, prostore, ki bi ostali premalo izkoriščeni, bi pa oddali v najem za kakršnokoli obrtno dejavnost. Najemnina pa bi bila eden od virov za financiranje gasilskega društva. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste kakorkoli pripomogli in dali svoj delež pri gradnji gasilskega doma. Več bomo naredili, hitreje bomo napredovali. Vsem gasilkam, gasilcem, članom in ostalim občanom voščim vesele božične praznike in želim srečno novo leto. Besedilo in foto: Marjan Poglajen, predsednik GD Liberga Še malo pa bo "likof /Foto: K. Šušteršič/ SMARSKI TAMBURAŠI IN PLESALCI VAS VABIJO.... VŠmartncm že sedmo leto deluje Tamburaški orkester Folklorne skupine Javorje pod umetniškim vodstvom prof. Urške Meglic in nadaljuje stoletno tamburaško tradicijo v kraju. Šteje 11 članov. Ker seje porodila ideja, da bi povečali zasedbo orkestra, ste bavljcni k sodelovanju vsi šolarji, pa tudi odrasli, ki imate zanimanje za tovrstno kulturno dejavnost. Temu vabilu se pridružuje še folklorna skupina, ki tudi v svoje vrste vabi vse, ki radi plešete. Kdor se bo odločil za sodelovanje, naj to sporoči Urški Meglic, Bartlova 5, ali Idi Dolšck, OŠ Šmartno. Ob glasbi in plesu ostanejo naša srca vedno mlada. MODNA REVIJA NA B0GENSPERKU POZIMI PA ROŽICE NE CVETO V začetku decembra je bila v Valvasorjevi knjižnici modna revija mojstrov - domačih ustvarjalcev. Organiziralo jo je družinsko podjetje Vesta iz Ljubljane. Ustanoviteljice so Anica in Magda Breznikar ter Mihaela Breznikar -Barbutovski, po rodu Šmarčanke. K sodelovanju na reviji so povabile še modne ustvarjalke: Magdo Dacar iz Smartna, Olgo Mrguč z učenkami 3. letnika Tekstilne šole iz Ljubljane, Atelje Lina, Studio 21. stoletje, Modni salon Sonja in modistinjo Jasno - vse iz Maritora. Vcsline modele pa je kreirala Mihaela Barbutovski ob pomoči sodelavke SlaviceJovičevič. Modele je prikazala plesno - manckenska skupina ERROR iz Lenarta ter manekenka Alin Fonovič iz Maribora. Program je povezoval Dragan Barbutovski, za sceno in režijo pa je poskrbela Magda Breznikar. Modno revijo so popestrili in obogatili s svojim nastopom znana slovenska umetnica, harfistka Pavla Uršič - Kunejeva iz Ljubljane, Zasavski rogisti, mešani pevski zbor Zvon, organistka Urška Mo- har ter pianist Franci Dobravec. Med povabljenimi gosti pa so bili tudi: prof.dr. Peter Tancig, minister za znanost in tehnologijo, g. Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije in g. Mirko Kaplja, župan. Družinsko podjetje Vesta je bilo ustanovljeno leta 1990; poimenovano je po istoimenski boginji ognjišča, Vcstalke pa so v rimskem imperiju predstavljale lepoto in skromnost - lastnosti, ki bodo postale ludi izkaznice Veste. V njej razvijajo in povezujejo različne dejavnosti; predvsem pa želijo modo povezati s turizmom, kulturo, izobraževanjem, trgovino, promocijo... Za njo je že nekaj uresničenih projektov: modna kreacija študentk Tekstilne fakultete iz Ljubljane, oblačila za zbor ljubljanske Opere, prodajna razstava skic in oblačil za svečanejše priložnosti v galeriji Mestne hiše in Vili Bled, degustacija vrhunskih vin za delegacijo Sveta Evrope, izlet z Muzejskim vlakom na Go-ričko, sodelovanje naElitnem Ani- nem plesu v Rogaški Slatini, da omenim le nekatere. Prizadevne ustanoviteljice Veste so prepričane, da se bo njihova blagovna znanka, ki doslej ni bila deležna še nobenih kreditov ali drugih ugodnosti, kmalu uveljavila ne le v mladi državi Sloveniji, ampak tudi izven nje. Moda, ki ohranja kulturno identiteto naroda, je lahko tudi dobra promocija mlade države. Če to povežemo še z znamenitim Slovencem Valvasorjem, ki je najbolj ustvarjalna leta svojega življenja preživel na gradu Bogenšperk, so ustanoviteljice prepričane, da bodo dodale kamenček v mozaik tega prihajajočega jubileja. Še nadalje bodo iskale nove vsebine za uveljavitev Bogenšperka in turizma v tem okolju. Vesta ima še veliko načrtov pa tudi presenečenj, bodisi v Ljubljani ali Šmartnem; o tem pa kdaj drugič, saj nam na naslednjo predstavitev najbrž ne bo treba dolgo čakati. B.Ž. Čas, ko se narava spravi k počitku, je najbolj primeren za izpopolnjevanje znanja o njej. Za ljubitelje cvetja je tokrat poskrbel znani strokovnjak Slavko Zgonc, ki se večkrat z nasveti oglaša tudi preko radijskih valov. Odzval se je vabilu aktiva žena na Vačah in Kmetijske svetovalne službe iz Litije in 24. novembra v dvorani OŠ Vače predaval o vzgoji in negi cvetja. Dolgočasno res ni bilo. Že pred začetkom predavanja so udeleženke za- stavile predavatelju številna vprašanja v zvezi z njihovimi lončnicami. Nekatere so prinesle s seboj kar liste bolnih rastlin in prav nobena ni ostala brez odgovora. Prijazni in tudi malo hudomušni predavatelj je kar nekajkrat ponovil najpogostejši vzrok propadanja lončnic: prepogosto in preobilno zalivanje. Predavanje je teklo ob čudovitih barvnih diapozitivih, ki so včasih izvabili globok vzdih iz najbolj gorečih občudovalk cvetja. Sledili so še praktični nasveti, kako preko zime poskrbeti za lončnice z balkona, kako zaščititi vrtnice pred mrazom, kako poskrbeti za grmovni-ce in še marsikaj. Le kakšnega novega recepta za uničenje voluharja na vrtu ni bilo. Najbolj zanesljiva je še vedno past. Vse obiskovalke so odhajale domov zadovoljne in navdušene. Za zanimivo predavanje velja lepa hvala tudi organizatorju. Milka Rogelj V juniju sta Anica in Jože KIRM iz Smartna v krogu svojih otrok praznovala zlato poroko. Vsi jima želimo še veliko skupnih let in trdnega zdravja. PISMA BRALCEV ALI RESNIČNOST INFORMACIJ PREVERJATE? V novembrski številki Glasila občanov je bil na 7. strani priobčen članek z naslovom "Proti jedrskemu odlagališču v občini Litija" s podpisom SKD 00 Litija. Menim, da objavljanje takšnih prispevkov povzroča edinole vznemirjanje javnosti, saj doslej občina Litija ni bila seznanjena z nikakršnim predlogom za odlagališče jedrskih odpadkov. To pa pomeni, da je bila informacija o tem pridobljena iz drugih /katerih?/ virov in je njena verodostojnost na trhlih nogah. Že iz sredstev javnega obveščanja je bilo razvidno, da je bila najoptimal-nejša možna lokacija na Štajerskem, v Halozah in da so ti odgodki že daleč za nami. Zakaj nam potem nekdo ponuja postan krompir in vlači na dan stvari, ki so že zdavnaj mimo, pole g tega pa Litija oz. občina niti ni bila med lokacijami za jedrsko odlagališče! Po vsem tem bi bilo ta članek razumeti tudi tako, da je občina za to vedela, pa ni nič reagirala/!/, zato pa "zaskrbljenost" nad tem izraža avtor članka in pri tem omenja celo neke tajne dogovore. Ne pove pa med kom, kdaj, kje, kako... Tudi pozivanje na podporo k tej "zaskrbljenosti" bi se dalo razumeti tako, kot da nekdo za nekaj ve, pa dela za hrbtom ljudi v njihovo škodo, oziroma da je občini Litija kaj malo mar za tako grozečo nevarnost, ki pa je seveda v resnici sploh ni. To je vse skupaj smešno in neresno, še posebej ob vedenju, da je odlaganje jedrskih odpadkov svetovni problem človeštva /!/ in da je navajanje - kar tako z levo roko - da "se je med možnimi lokacijami pojavila" tudi občina Litija, najmanj zavajanje ljudi. Ne nazadnje pa je tudi ena temeljnih dolžnosti vsakega uredniškega odbora, da preverja resničnost objavljenih informacij oz. člankov, sicer se lahko pri ljudeh začne vzbujati dvom o resničnosti in resnosti vseh ostalih prispevkov. Martin Brilej Litija Veliki kulturni dogodek SLIKAR KRISTOV ZUPET RAZSTAVLJAL V LITIJI V petek, 27. novembra, so v galeriji Mire Pregelj v Farbarje-vem turnu odprli razstavo slik in risb slikarja Kristova Zupeta iz Ljubljane. Razstavo je organiziral Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, odprl pa Peter Kovačič -Peršin, ki je o umetniku v predstavitvenem nagovoru dejal: "Slikar Kristov Zupet velja za najizrazitejšega slovenskega portretista našega časa. Res je portret osrednji predmet umetnikovega zanimanja, toda ne predstavlja njegovega najvišjega dometa. Upodobitev človekovega obličja in postave mu predstavlja le pot do kompozicije. Na portretu preverja moč svojega umetniškega izraza in izpovedi, svojo sposobnost brezkompromisnega soočanja s človekom, a razume ga kot pripravo za kompozicijsko upodobitev. Že sam ta pristop in razumevanje slikarske izpovedi ga postavljata v vrsto klasičnega evropskega slikarstva od gotike in renesanse do impresionizma. Zavestno hoče nadaljevati to izročilo." V kulturnem programu je pod umetniškim vodstvom dirigenta Ivana Kolarja nastopil MPZ Lipa, ki letos slavi 107 obletnico svojega obstoja. Občuteno je zapel nekaj slovenskih pesmi. O sebi in svojem delu je spregovoril tudi slikar sam. Kot posebno zanimivost naj ob tej priliki povemo, da slikar tudi piše. Iz njegove knjige Sončnice Na odprtju razstave Krištofa Zupeta je slikarja in vse prisotne pozdravil tudi litijski župan Mirko Kaplja /Foto: Zofka/ TUDI LETOS JE BILO PESTRO IN ZANIMIVO Letošnji 6. Teden upokojencev litijske občine je lepo uspel. Prireditev in športno - rekreacijske dejavnosti so potekale od 15. do 25. septembra, zaključek pa smo imeli v šmarski dvorani. Dejavnosti so potekale takole: 15.9.: šahovski turnir in strelsko tekmovanje v Litiji; 17.9: balinarski turnir moških in ženskih ekip v Jevnici; 18.9.: tekmovanje v vlečenju vrvi ter nastop pevk in pevcev pod naslovom Pokaži, kaj znaš na Vačah. DU Vače je ob tem priredilo srečanje svojih upokojencev; duet iz Ribč je poskrbel za prijetno razpoloženje, domačini pa za bogato obložene mize. 19.9.: Tekomovanje ribičev v ulovu rib; organiziralo gaje DU Litija s sodelovanjem Ribiške družine Litija. 20.9.: Planinski pohod v Veliko Štango. Pohodnike smo na cilju pogostili s srninim golažem in dobro kapljico, za glasbo pa je poskrbel harmonikaš iz Gabrovke. 21.9.: Trimsko kolesarjenje na 20 km; skupno srečanje je bilo v Pogoniku, ob pogostitvi in veselem razpoloženju. 22.9.: Tekmovanje Žagarjev in sekačev na Polšniku. Med 15. in 25. septembrom pa so upokojenci priredili prodajno razstavo ročnih del in slikarsko razstavo. Letos je žal odpadlo tekmovanje koscev in grabljic, zato pa je bilo veliko bolj živahno ob zaključku, kjer smo poleg srečelova priredili kulturni program. Mešani pevski zbor DU Litija je s svojimi ubranimi glasovi navdušil občinstvo v dvorani, posebne pozornosti pa so bili deležni: Oktet upćkojencev pod vodstvom g. Mata, Jevniški fantje na vasi in duet Fanike in Pavle ob spremljavi glasbenikov iz Ribč, ki so dajali ton družabnosti in razpoloženju. V teh igrah je letos sodelovalo že preko 1100 upokojencev, kar je dokaz, da si želijo družabnosti. Tako visoka udeležba nam narekuje, da z delom nadaljujemo in ga še popestrimo. Da smo vse to lahko izpeljali, se najprej zahvaljujem vodstvom društev upokojencev, sponzorjem in ostalim, ki so po svojih močeh prispevali darila in sredstva. Posebna zahvala še Lovski družini Litija, Strelski družini Šmartno, KS Šmartno, Ribiški družini Litija in vsem ostalim sodelujočim ter šmarskim upokojenkam za njihovo organizacijo ter opravljeno delo. Leto se izteka, bilo je pestro in težko, zato želim, da bi bilo leto 1993 leto ustvarjanja in boljših časov, ne samo za upokojence, marveč za vse državljane Slovenije. Vsem upokojenkam in upokojencem ter invalidom želim zdravja in dobrega počutja. Stanislav Upelj za Ivana so recitatorji prebrali tudi odlomek, v katerem na izredno pretanjen način opisuje svoje doživljanje sveta in sebe. Na odprtje razstave so prišli številni slikarjevi prijatelji, likovni kritiki, slikarji in ostali ljubitelji likovne umetnosti. Iz knjige vtisov lahko preberemo, da je bila razstava za vse pravo doživetje, saj so bili predstavljeni portreti kulturnih mož in žena, ki so s svojim delom močno zaznamovali naš čas. Večer, ki gaje povezovala Ma- ja Sevljak, je resnično minil v enkratnem vzdušju. Vsi, ki ta večer niso mogli priti v likovni hram, so to lahko storili kasneje, saj je bila razstava odprta vse do 18. decembra. Zdaj pa se v galeriji pripravljajo že na novo razstavo slikarke domačinke Mire Pregljeve. Litijani si lahko le želimo, da bi likovna dejavnost v občini končno le zaživela, saj galerijo imamo, zanjo moramo nameniti le še določena finančna sredstva. J.S. MATI - DOMOVINA - BOG S temi Cankarjevimi besedami je Moški komorni zbor Šempeter - Otočec naslovil svoj kulturni program, ki ga je izvajal 17.11.1992 v Kulturnem domu v Šmartnem. Koncert je imel dva dela; začel se je s pesmijo "N'coj je an fajn večer" - L. Kramolc in zaključil s pesmijo Angelček v priredbi C. Krpača. Moški komorni zbor deluje dve leti. Namen njegovega petja je poživiti ljubezen do narodovega bogastva, ki se skriva v preprostih ljudskih pesmih. Zbor vodi naš rojak, g. Jože Tori. S svojim petjem so pevci navdušili poslušalce in po koncertu nadaljevali s petjem do poznih večernih ur. Pisatelja na obisku FERDO GODINA V ŠMARTNEM Matična knjižnica Litija, ZKO Litija in Osnovna šola Šmartno so 18. novembra 1992 pripravili srečanje s pisateljem Ferdom GODINO. Ferdo Godina je mesec dni poprej dopolnil 80 let. Pisatelj, ki živi v Ljubljani rad pa se vrača tudi v rodno Prekmurje, še vozi avto in se je na prireditev, ki je bila v šmarski šoli, pripeljal sam. Pisatelj je v razgovoru orisal svoje življenje in literarno delo. Snov za pisanje jemlje izživljanja, usode ljudi, ki ga prevzamejo, tudi zapiše. Ferdo Godina je bil urednik časopisov, v katerih so objavljali mladi, v šmarski šoli pa je bil literarni krožek zelo de- javen, sodelovanje s pisateljem pa je prineslo obilo nagrad. Zato so se srečanja s pisateljem udeležili tudi nekdanji člani literarnega krožka. Pisatelju se je za mentorsko delo zahvalil tudi Jože Sevljak, ki se še dobro spominja svojega prvega srečanja z njim. V programu so se s svojimi literarnimi prispevki predstavili učenci šmarske šole, pripravili so tudi glasbeni program. Pogovor s pisateljem je vodila Joža Konjar. Matična knjižnica je organizirala tudi priložnostno razstavo, šmarska šola pa slikovno razstavo sodelovanja s Ferdom Godino. JOŽE ŠMIT V LITIJI Letos je sedemdesetletnico rojstva praznoval tudi pesnik Jože Šmit. 7. decembra se je spet oglasil v Litiji, kjer je imel v veliki sejni dvorani občine Litija svoj literarni večer. Njegovo pesniško delo je obsežno, izšlo je več kot dvajset del za odrasle in otroke /pesmi, roman, spominska proza/, veliko je tudi prevajal. Odlomke iz njegovih del in pesmi je predstavila Maja Sevljak, s pisateljem pa se je pogovarjala Joža Konjar. Matična knjižnica Litija, ki je prireditev pripravila, je obenem razstavila tudi vsa Šmitova dela. PONOVNO OBISKI GLEDALIŠČ Zveza kulturnih organizacij Litija tudi v tej sezoni nadaljuje z organizacijo obiskov ljubljanskih poklicnih gledališč za vse ljubitelje umetnosti boginje Talije. Sredi decembra sije 49 Litijanov in Šmarčanov ogledalo v ljubljanski Operi Verdijevega Nabucca. ZKO je poskrbela za vstopnice in avtobusni prevoz. Do konca sezone načrtuje za prijatelje gledališča še nekaj predstav v Ljubljani, Kranju in Celju. Koliko bo obiskov, je odvisno predvsem od zanimanja med občani. B.Ž. 75 LET OD SMRTI DR. JANEZA EV KREKA S pojavom večstrankarskega sistema se je močno povečalo zanimanje za Janeza Ev. Kreka. Prenekateri so ga vzeli za svojega ali pa mislijo, da so njegovi. Ni znano, kdo oz. koliko je pa res dobrih poznavalcev njegovega izredno obsežnega dela. Imel sem priložnost prebrati njegovo temeljno delo Socializem, ki ga je izdala Slovenska krščansko socialna zveza leta 1901. V obsežnem delu avtor sistematično analizira pogoje v družbi in ugotavlja možne rešitve. Misli, kijih nizam, so pač sposobnost osebnega gledanja na stvari in njihovega razumevanja. V prejšnjem stoletju se je pod načeli svobode trga, vere, vesti, uveljavil surovi indivi-dualizem kot svobodna konkurenca. Rezultat je bil, veliko obubožanih. Pošteni se niso mogli uveljaviti. Premožni so se revnim smejali in jih zaničevali. Država je ščitila delodajalce in ne delavcev. Oni so smeli vse, delavci pa nič. Premožni kalkulanti so prepričevali, da so uspešni, če ustvarjajo dobičke s preprodajo delnic ali obrestmi in niso razumeli, da s tem ne ustvarjajo nobene nove družbene vrednosti. Vzroki za socialno napetost so bili npr.: da je bil delavec 3 mesece zaprt, če je zamudil službo, da so otroci pred starostjo 9 let delali po 12 ur, da se niso mogli enkrat tedensko očediti, po več jih je spalo v eni postelji in niso mogli hoditi v šolo. Družine so bile prevelike in Avstroogrska je imela več nezakonskih otrok kot druge države. Že prej je Francoska revolucija ukinila Delavska združenja - cehe. Neznosne socialne stiske so vzroki za izbruh. Kot rešitelji so se pojavljali naslednji: socialisti, komunisti, nihilisti, utopisti, krščanski socialisti. Social je iz grščine in pomeni tovariš, oz. socializem je družbeno. Socializmov je več vrst, tudi krščanski in njegova razlika do komunizma je v tem, da ne ukinja zasebne lastnine. V krščanstvu je to uvedeno le v samostanih in še tam prostovoljno. Krščanstvo je večno in je nad posvetno oblastjo in njegova bistvena naloga je skrb za slabotne. Cilji Krekovega socializma so, da mora delavec imeti pravico do: dela, družine, ki naj biva v primernem stanovanju; poštenega plačila za delo; otroci se morajo šolati. Namesto delavskih pogodb, kjer svojo voljo uveljavi le delodajalec, naj bodo organizacije, ki bodo omogočile delavcem sodelovanje in ne podrejenost. Krek sodi, da je najboljša oblika države monarhija, ki jo podpirajo stanovi, narodi, srenje in ne posamezniki. Monarh ima svoje narode rad in tiranstvo ne pride v poštev. Strankarstvo porabi preveč energije, časa in tudi denarja. Za uveljavitev komunizma je bilo v zgodovini veliko poizkusov. Že v 5. stoletju so Furdizi v Perziji propadli z idejo, da morata biti lastnina in ženske skupna. Zato dober praktični primer komunizma je izvedel Anglež Owen /18. - 19. stol./. Uvedel je varstvo delavcev, šolal otroke, itd. Bil je dobrohoten in pravo nasprotje liberalnemu in sebičnemu liberalizmu. Pokopali so ga nazori, ker je bil izrazito protiverski. Nihilizem je imel največ privržencev v Rusiji. Osnova jim je bila Kantova filozofija, češ, da je vse minljivo, spremenljivo in da vedno nastaja novo. Posameznik ni pomemben, pomembna je le država. Kar je državno, je tudi pravno, kot je tiranija, suženjstvo, tlačanstvo. Bog, kije večen, tu nima kaj iskati. Tudi anarhistov je bilo v Rusiji veliko. Imeli so skrajno krute programe. Za vzgled so jim bili najbolj brezobzirni zločinci. V Nemčiji se je okoli 50. let prejšnjega stoletja pojavil surovi antisemitizem. Marks je bil vzvišen Žid, sprt z oblastjo. Krščanskim socialistom je očital hinavstvo, ker govorijo o pravičnosti in istočasno podpirajo tlačanstvo, revščino, itd. Preziral je Slovanske narode, češ, da so barbari, nimajo knjižnih jezikov, so nesposobni državotvornosti. Nekoliko boljši so Čehi, ker so se učili od Nemcev. Podpiral je vitalne Madžare. Engels, ki je imel več literarnega talenta, je Mar-ksove ideje napisal. Engels je bil proti nasilju, ker je smatral, da bo tak kapitalizem sam od sebe propadel /bankroti/. Marks je uspel potem, ko je bila realizirana ideja o mednarodni organiziranosti. J. E. Krek analitično obravnava razmere v vseh evropskih državah in v Ameriki, npr.: za Ameriko je bilo značilno, da so bile močne delavske organizacije, ki so se borile proti kapitalu, ki pa niso bile nikoli nastrojene proti vernikom. Nasprotno, celo podpirale so jih. Uspešnost organizacij je pripisati demokratičnim tradicijam Angležev in oblasti, ki je to dopuščala. Tam se marksizem ni "prijel", ker je bil preveč razdiralen, hujskaški, radikalen in protiverski. V Italiji npr. predstavlja Laški socializem izrazito pro-tiavstroogrsko ost inje deloma protiverski. Odklanja pa marksizem, ker gradi na rušenju namesto napredku, in ker mu je vsebina dela sovraštvo. V knjigi je avtor razložil poglede na naravne značilnosti človeka in njegove pravice. Nadgradnja tega je organizira1 nost države. Posebno kvalitetno poglavje je o prvem katoliško - socialnem programu avtorja Kettelerja in urejanju odnosov papeža Leona XIII. do socializma. Pavel Smolej B O C v v BOŽIČNO IN NOVOLETNO VOŠČILO VSEM LITIJANOM Prijetno misel na božično skrivnost nam večajo lepe adventne pesmi. Tudi naše ulice in domovi so okrašeni, ker Nekoga pričakujejo. Za vsak obisk, ki je napovedan, se skrbno pripravimo. Janez Krstnik nam svetuje, naj uredimo svojo notranjost tako; kar je hrapavo, bodi gladka pot, vsak hrib naj se poniža, doline naj postanejo ravna pot. Mnogokrat in na mnoge načine je nekdaj Bog govoril našim očetom po prerokih, slednjič te dni pa nam je spregovoril po svojem Sinu IHebr. 1,11 Apostol Janez je vsebino božične radosti strnil v stavek: Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega sina, da bi se nihče na pogubil, kdor vanj veruje, ampak imel večno življenje I Jan. 3.161. Zato je Jezusovo rojstvo najprej praznik našega odrešenja. Nadalje je Jezus s svojim rojstvom posvetil rojstvo vsakega človeka. Sedaj razumemo, da je božič praznik družin, praznik življenja, praznik luči. Bog je prišel na svet, da bi mi spoznali svoje dostojanstvo. Grešni smo, tu je naš Odrešenik, bolni smo, tu je naš Zdravnik, popotniki smo, On je naša Pot in če nas objame smrt, je Jezus naše Življenje. Božič je lep družinski praznik, ki nas spominja na mladost, pozneje, ko dorastemo, vzbuja v naših srcih čustvo globoke hvaležnosti za vse, kar nam je Jezus s svojim rojstvom prinesel. Hvaležni smo mu, da smemo v miru poslušati in peti božične pesmi, ter se razveseliti ob prazničnem evangeliju, ki nas obvešča: Nocoj se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus I Mesija/Gospod. I Luka 2,111. Ta misel osvešča naša srca, prenovljena po sve-tonočni milosti. Lepo doživetje svetega večera Vam želim in Emanuel naj bo z Vami skozi vse dni prihajajočega novega leta 1993, Vaš župnik Tone Masnik Jaslice v župnijski cerkvi sv. Martina v Šmartnim /Foto. K. Šusteršič/ KAKO SO NASI STARŠI PRAZNOVALI BOZIC Božič je zelo velik praznik in nanj so se včasih pripravljali veliko skrbneje kol danes. V adventu se je vsak dan vsaj en družinski član udeležil sv. maše, vsi skupaj so ob večerih molili rožni venec in se v čim-večjem številu udeleževali dcvctdncvnicc pred božičem. Vsaj en teden pred praznikom so nabirali mah za jaslice, smrečice pa pred vojno niso postavljali. Dan pred božičem je bil post, ko so jedli razne mlečne jedi. Ta dan zjutraj so spekli potico in ptičke ali piske. To so bile za dobro pest velike figure - vozli, oblikovani v ptičke iz testa za potico; te so popoldne dobili za malico. Zvečer, ko je bilo vse po-storjeno, so šli člani družine z blagoslovljeno vodo in kadilom okrog gospodarskih poslopij in hiše, vse blagoslovili in molili rožni venec. Molitev so nadaljevali ob jaslicah in zmolili vse tri dele rožnega venca. Nato je sledila večerja. Ponekod je bila že bolj praznična: golaž ali klobase, spet drugje pa je bila v navadi češpljeva kaša, ki so jo jedli tudi, ko so se vrnili od polnočnice. pri večerji pa so tudi že pokusili praznično potico. Ko so čakali na polnočni-co, so posedli na peč in peli božične pesmi, na ognjišču pa so čakale suhe bakle za razsvetljavo na poti k maši. Na sam božični danje bilo praznično kosilo, saj je znan rek, da mora biti človek sit vsak trikrat na leto: na velikonočno jutro, na božič opoldne in na pusta zvečer. Za obed so pripravili svinjsko juho, meso -svinjsko hrbtino so potem še lepo popekli, riž, zeljna solata..... Ponekod je bila navada, da so za popoldansko malico spekli rozinov zavitek v mrežici /peča/. K božičnim praznikom štejeta še novo leto in sveti Trije kralji. Tudi ob teh dneh so blagoslovili dom in molili rožni venec. Za praznik svetih Treh kraljev pa je bila v navadi tudi peka po-prtnika. To je bil velik hleb mlečno belega kruha, po vrhu prerezan po dveh smereh in okrašen s figurami, ptički iz istega testa. Ob njem je bil "hlapec" - velik hleb iz istega testa, prerezan le po eni smeri. Taje bil namenjen za nedeljo po Treh kraljih. Hkrati z njima so se pekle še "stručke" za malico na predpraznični dan. Poprtnik so razrezali na praznično jutro; kos pa so nadrobili tudi živini v hlevu in kokošim na dvorišču. Predvsem na podeželju so omenjeni običaji še v veliki meri ohranjeni tudi danes. Ana H. SVETI NIKOLAJ -ZAVETNIK MESTA LITIJE "Lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, nag sem bil in ste me oblekli." Farno žegnanje naj bi bilo največji župnijski praznik. Tega se zavedamo tudi litijski župljani. Zato smo se odločili to slovesnost primerno proslaviti. Začeli smo z devetdnevni«) v čast Materi Božji. Utečeno sveto mašo smo poživili z ljudskim petjem in recitali vernikov. V petek, 4.12., pa je Litijski pihalni orkester izvedel koncert v čast sveta MI-KLAVŽA.AVE MARIA je bila uvodna melodija, sledile pa so še MENUET, INTROI-TUS, SYPHONIA ter nekaj večno lepih božičnih pesmi. Uvodno in poslovilno besedo je imel g. dekan Masnik, vezno besedilo pa sta nam podajala še Mateja Pestotnik in Andrej Zupančič. Sobota je bila namenjena celodnevnemu češčenju sv. Rešnjega telesa. Za zvečer pa smo mladi pripravili že 20. LITIJSKO MIKLAVŽEVA-NJE z igrico. Letos namreč mineva 20 let, odkar je nastopil svojo službo v Litiji g. Anton Masnik. Takrat je iz žup- nijske kronike predramil Miklavža ter ga postavil tja, kamor sodi - med otroke in ostale vernike. Da pa je igrica res uspela, nam je dokazalo občinstvo, ki je igralce počastilo z mogočnim aplavzom. V igrici so nastopali: Jožica Cirkvenčič, Magdi Berčon, Katja in Katarina Grošelj, Beti Marn, Vesna Škarja, Anja Mulh, Beno Kralj, Damjan Leveč, Robi Šinkovec, Tadej Bric in Matej Zupančič. Za zvok in luč sta skbrebla mojstra Jure in Blaž Babnik, sceno sta postavila Janez Kolesa in Zoran Jeriha, šminka in dekoracija pa sta delo Anite Juvan in Klemena Grošlja. Pri petju nam je pomagal ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBORČEK pod vodstvom g. Ivana Kolarja. Igrici je sledilo še obdarovanje otrok in razgrajanje parkeljnov. Sv. NIKOLAJ oz. MIKLAVŽ se je do sedaj izkazal kot dober varuh Litije in njenih prebivalcev, zato ga še naprej prosimo: "SVET' MIKLAVŽ, VARUJ NAM LITIJO!" Za župnijo Litija -Matjaž Berčon . 2elerf* Želimo vam, da bi živeli brez poslušanja hrupa avtomobilov in motorjev, da bi dihali zdrav zrak, pili dobro naravno vodo in da bi bilo okrog vas vedno dovolj zelenja ter prijaznih ljudi. Zeleni Litija - ■ Srečne in vesele božične praznike ter mirno in uspešno novo leto vam želita uredniški odbor Glasila občanov in Prelest, d.o.o. PLETILSTVO ŽARKO, Spodnja Jablanica lic želi vsem občanom litijske občine VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETU 1993 Iskrene čestitke vsem občanom, predvsem pa zdravja in miru za božično -novoletne praznike in srečno Slovenija 93. Slovenski krščanski demokrati Občinski odbor Litija Obrtna zbornica Litija želi vsem svojim članom in ostalim krajanom vesele božične praznike ter veliko sreče, zdravja in delovnih uspehov v novem 1993 letu Spoštovane občanke in občani! Slovenska ljudska stranka, podružnica Litija, vam želi lepo doživetje božičnih praznikov, dneva slovenske samostojnosti ter veliko sreče v novem letu. SLS Podružnica Litija VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Vam želi vulkanizer Majoranc Iztok Zgornji Log 18, Litija NOVO S PODROČJA SOCIALNEGA VARSTVA Na področju socialnega varstva je bil meseca novembra sprejet ZAKON O SOCIALNEM VARSTVU, /objavljen v Ur.l.RS, št. 54/92/, ki že velja in se tudi izvaja. Zaradi tega smo se v Centru za socialno delo Litija odločili, da s tem prispevkom opozorimo občane na novosti, ki jih ta zakon prinaša, na tem mestu poudarjamo le nekaj konkretnih področij iz zakona, za katera menimo, da občani trenutno iščete največ informacij v Centru. SOCIALNOVARSTVENA DEJAVNOST obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva. PRAVICE IZ SOCIALNEGA VARSTVA PO ZAKONU OBSEGAJO: - STORITVE IN UKREPE, - DAJATVE. Upravičenci po Zakonu o socialnem varstvu so državljani R Slovenije, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji ter tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji. Tisti državljani R Slovenije, ki nimajo stalnega bivališča oz. dovoljenja za stalno bivanje, uveljavljajo pravice do posameznih storitev in dajatev in to v primerih in pod pogoji, kijih določa zakon. SOCIALNO - VARSTVENE STORITVE so namenjene preprečevanju socialnih stisk in težav in so po zakonu: - prva socialna pomoč, - osebna pomoč, - pomoč družini, - institucionalno varstvo, - vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji, - pomoč delavcem v podjetjih, zavodih ter drugih delodajalcih. S socialnovarstvenimi DAJATVAMI se upravičencem zagotavljajo sredstva za preživetje. DAJATVI PO TEM ZAKONU STA: - denarna pomoč kot edini vir preživljanja, - denarni dodatek. DENARNA POMOČ KOT EDINI VIR PREŽIVLJANJA Do denarne pomoči kot edinega vira preživljanja so upravičene osebe: - trajno nezmožne osebe za delo /potrebno je predložiti dokazilo komisije/, - osebe, ki so starejše od 60 let in nimajo dohodkov oz. prejemkov, so brez premoženja in nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan in sposoben preživljati. Te osebe živijo doma. Denarna pomoč kot edini vir preživljanja znaša 60 % zajamčene plače. Denarna pomoč se lahko poveča za: - dodatek za nego in pomoč /30 % edinega vira/ - dodatek za najemnino DENARNI DODATEK Do denarnega dodatka je upravičena oseba, ki si začasno ne more zagotoviti sredstev za preživetje. Posameznik je UPRAVIČEN DO DENARNEGA DODATKA, če mesečni dohodek na družinskega člana ne doseže višine, ki znaša: 1. za otroke do 6. leta starosti 29 % zajamčene plače 2. za otroke od 7. do 14. leta 34 % zajamčene plače 3. za otroke od 15. leta do zaklj. šolanja 42 % zajamčene plače 4. za odrasle osebe 52 % zajamčene plače Višina denarnega dodatka se določi kot razlika med dohodki na družinskega člana in zneskom, določenim za denarni dodatek. Denarni dodatek se dodeli za določen čas, največ za obdobje 6 mesecev. Upravičencu do dajatve, kije dolžan plačevati najemnino, se-DE-NARNI DODATEK POVEČA za višino najemnine, ki bi jo plačeval v socialnem oz. neprofitnem stanovanju. Skupna višina denarne dajatve NE SME PRESEGATI ZAJAMČENE PLAČE. Denarni dodatek se izplačuje upravičencu za vso družino kot en denarni dodatek. Zahtevek za denarni dodatek se vloži v Centru za socialno delo Litija, Parmova 9, na vlogi, ki jo boste prejeli v Centru. Zakon o socialnem varstvu določa, da so Centri za socialno delo dolžni v roku treh mesecev UGOTOVITI, ALI UPRAVIČENCI, KI SO DRUŽBENO DENARNO POMOČ PREJELI PO DOSEDANJIH PREDPISIH, IZPOLNJUJEJO POGOJE PO TEM ZAKONU. Do sedaj so prejemali pomoč po merilih Sam. sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Zaradi tega je potrebno, da DOSEDANJI PREJEMNIKI VSEH DENARNIH POMOČI /edinega vira, dopolnilnega vira, začasnih pomoči/, prinesejo v Center za socialno delo Litija ustrezna potrdila o dohodkih, plači za zadnje tri mesece. Ker smo prejemnikom začasnih socialnovarstvenih pomoči že poslali na dom obvestila, da prinesejo ustrezno dokumentacijo, jih tudi na tem mestu POZIVAMO, da /dosedanji prejemniki pomoči/ ČIMPREJE prinesejo oz. pošljejo ustrezno dokumentacijo. Le na ta način bomo lahko preverili upravičenost do nadaljnjega prejemanja pomoči. Ker ta Zakon vnaša spremembe na področju uveljavljanja socialnovarstvenih pravic, občane na tem mestu seznanjamo tudi z uveljavljanjem tistih pravic, ki ste jih že do sedaj uveljavljali v Centru za socialno delo. OTROŠKI DODATKI se še naprej uveljavljajo v Centru za socialno delo na vlogi SPN 1 kot do sedaj, in sicer po merilih Sam. sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Občane obveščamo, da Center za socialno delo Litija izdaja potrdila o oprostitvi doplačila k ceni zdravstvenih storitev do 31/12-1992. Danica KOLŠEK, CENTER ZA SOCIALNO DELO LITIJA VSAKOLETNA SREČANJA REJNIŠKIH DRUŽIN -LETOS NA GORENJSKEM Center za socialno delo Litija vsako leto priredi srečanje rejniških družin in otrok, ki v njih živijo. Zadnji statistični podatki kažejo, da je v rejništvu 24 otrok, ki imajo stalno bivališče v občini Litija, živijo pa v 18-ih rejniških družinah, ki so povečini v naši občini. Rejništvo teh otrok spremlja Center za socialno delo Litija, ki je s temi družinami in otroki v stalnem kontaktu - v obliki razgovorov na Centru, obiskov na domu, pa tudi drugače. Enkrat na leto Center za te družine in otroke priredi skupno srečanje, ki odpira možnost medsebojnega spoznavanja, izmenjavanja izkušenj in skupnih doživetij. V lanskem letu smo začeli z novo obliko srečanj, in sicer z enodnevnimi izleti. Šli smo na Dolenjsko in zaradi lepih vtisov vseh udeležencev smo se odločili, da bomo s tako obliko srečanj nadaljevali, zato smo tudi letos vse rejnike in otroke, ki pri njih živijo, povabili na izlet, tokrat na Gorenjsko. Finančno nas je pri tem podprla občina Litija, organizacijski del izleta pa je tudi letos izvedla agencija List iz Litije. Tako smo se 9.10. odpravili z avtobusom proti Gorenjski. Izlet je bil za vse lepo in tudi koristno doživetje, saj smo si ogledali tudi tipične gorenjske turistične točke: Čebelarski muzej v Radovljici, muzej v blejskem gradu, slap Savica. Obkrožili smo Bohinsko in Blejsko jezero in se s plet-no odpeljali tudi na otok. Na željo rejnikov smo se ustavili tudi na Brezjah. Med ogledi, sprehodi, še več pa v avtobusu, je bilo veliko priložnosti za pogovore o življenju v rejniških družinah, rejniki so pripovedovali o vsakodnevnih skrbeh, pa tudi o veselju, ki ga rejenci prinesejo v družino. Otroci so bili dobro razpoloženi in so tudi letos popestrili dan s svojim petjem in smehom. Delavci Centra, ki se ukvarjamo z rejništvom, ob takih srečanjih vedno znova ugotavljamo, kako pomembno je, da pride otrok, ki ne more živeti pri svojih starših, v dobro rejniško družino, ki mu poleg vsega drugega nudi tisto razumevanje in toplino, ki jo otrok potrebuje. Prav zaradi velike odgovornosti Centra pri izbiranju rejniških družin, kamor Center po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih začasno namesti tiste otroke, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti pri svojih starših, smo se odločili za sistematično evidentiranje vseh novih družin, ki bi bile pripravljene postati rejniške. Zanje imamo izdelan tudi informativno -izobraževalni program v smislu priprave na sprejem otroka v družino. Zato tudi na tem mestu ponovno vabimo vse tiste starše, ki ste že razmišljali o tem, da bi postali rejniki, da se glede tega dodamo pozanimate na Centru za socialno delo Litija, Parmova 9,/tel. 881-217 ali 881-098/. Metoda CRNKOVIČ, CENTER ZA SOCIALNO DELO LITIJA TUDI V LITIJI POUK ZA UČENCE -ZAČASNE BEGUNCE IZ BIH Osnovna šola Litija na Cesti Komandanta Staneta 2 je od konca meseca novembra 1992 gostiteljica šole za učence -začasne begunce iz Bosne in Hercegovine. Pouk po skrajšanem učnem programu za vzgojno - izobraževalno delo za učence od 1. do 4. razreda izvaja učiteljica gospa Marija Oreščanin. Učencev na nižji stopnji je petnajst, zato se pouk izvaja v dveh kombiniranih oddelkih -1. in 2. razred dopoldan v prostorih Glasbene šole Litija; 3. in 4. razred pa popoldan v prostorih Enote s prilagojenim programom. Za učence od 5. do 8. razreda /teh je v šolo vpisanih štirinajst/ še ni ustrezno rešen učiteljski kader, vendar upamo, da se bo tudi zanje pouk lahko pričel izvajati sredi decembra. Najnujnejše šolske potrebščine za potrebe otrok in učiteljev so v akciji "Barvice in medvedek za prijatelje brez doma" zbrali učenci naših osnovnih šol. Vsa ostala potrebna finančna sredstva za učbenike in šolsko dokumentacijo, prevoze otrok in učiteljev, zdravniške preglede učencev pred pričetkom pouka ter za plačilo materialnih stroškov, ki nastajajo z uporabo učilnic v osnovnih šolah, je Ministrstvo za šolstvo in šport uspelo pridobiti iz tujine/Unesco, Unicef in ostali mednarodni donator-ji/. Seveda pa so ta sredstva omejena in strogo namenska, vendar upamo, da bo z njimi možno šolsko leto za otroke -začasne begunce iz BIH v celoti izpeljati. Pouk v šolah za začasne begunce iz BIH v Republiki Sloveniji bo namreč možno izvajati le toliko časa dokler bodo zanj zagotovljena sredstva. ODDELEK ZA PRORAČUN IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI. ŠTEVILO BREZPOSELNIH NARAŠČA Brezposelnost je glavni produkt delovanja trga delovne sile, saj jo le-ta nenehno generira. Presežki delovne sile, ki nastajajo na trgu, so rezultat prevelike ponudbe, premajhnega povpraševanja ali pa neustreznega delovanja trga. Tudi slovenski trg delovne sile podlega takim pro- cesom, z njim pa seveda tudi litijski. Po letu 1989 je bil v občini Litija opažen močan porast števila brezposelnih. Ob popisu prebivalstva leta 1991 se je povečalo število prebivalcev za 8,4% glede na število, ki je bilo doseženo ob popisu leta 1981. Število brezpo- KJE JE "DINOS"? Taki prizori se pojavljajo v Litiji iz dneva v dan. Danes pred enim zabojnikom za steklo, jutri že pred drugim ... To ni okras mestu. Kje je "DINOS"? Če so zabojnike že postavili, da se vanje mečejo odpadne steklenice, naj poskrbijo še za pravočasni odvoz. Tekst in slika: Karolina Šušteršič selnih pa seje v tem obdobju povečalo za kar 17122% Brezposelnost pa prizadene nekatere skupine ljudi bolj kot druge. Na-splošno so brezposelnosti v svetu najbolj izpostavljene naslednje skupine: mladina, starejši delavci, ženske, delavci brez izobrazbe, fizični delavci, ki opravljajo rutinska dela, razne marginalne skupine in družbene skupine, kot so emigranti, invalidi in prebivalci manj razvitih območij. Za občino Litija je značilno, daje največ brezposelnih med PKV in NKV delavci. Ti predstavljajo približno 50 % vseh brezposelnih. Zaskrbljujoče pa je, da se povečuje delež brezposelnih z VIS in VIŠ izo- brazbo. S slike 2 lahko razberemo, daje pri iskanju zaposlitve treba ujeti čas, najbolj primeren trenutek, ko organizacije več zaposlujejo. Nekatera podjetja storijo to največ spomladi, manj pa pozimi in jeseni. Največ možnosti, da dobimo delo, imamo, če zanj zaprosimo maja ali februarja, večje pa so tudi marca in aprila. Malo možnosti, da bomo pri iskanju zaposlitve uspešni, pa imamo, če to počnemo januarja ali oktobra oziroma jeseni, pozimi ali poleti. Torej če iščete zaposlitev, pomlad je vaš pravi lemi čas! Pripravila: Irena Sirk Število a brezposelnih 1100 1985 86 87 89 90 91 leto Slika 1: Število brezposelnih v občini Litija /vir: Letopis RS 1991/ /m KOVINSKO PREDELOVALNO PODJETJE Grmaška c.3,61275Šmartno pri Litiji 10 11 12 Zanimivi so statistični pokazatelji o me-dietnem številu brezposelnih sezonsh indeks 110 108 106 : 104 102 100 96 96 94 92 90 88 + 86 84 Slika 2: Število brezposelnih v občini Litija po mesecih v letu /vir: Letopis RS 1991/ Na podlagi razpisa Republiškega zavoda za zaposlovanje Ljubljana, objavljenega v sredstvih javnega obveščanja, VABIMO K SODELOVANJU vse zainteresirane izvajalske organizacije, ki bi se rade vključile v program javnih del v občini Litija v letu 1993. Prijavi je potrebno dodati kratko predstavitev programa javnega dela, potrebno število delavcev glede na zahtevano stopnjo izobrazbe in značilne poklice, čas trajanja javnega dela s predvidenim datumom pričetka ter oceno potrebnih sredstev, izračunano na podlagi decembrskih cen. Pri izvedbi javnega dela zagotovi brezposelnim osebam, vključenim v javna dela: - Republiški zavod za zaposlovanje Ljubljana denarno pomoč v višini 80 % neto zajamčenega osebnega dohodka, kritje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kritje stroškov zdravniškega pregleda, prehrane, prevoza na delo ter izobraževanja v skladu s kriteriji priprave delavcev na zaposlitev. - Izvršni svet Skupščine občine Litija stimulativni del nagrade v višini razlike do 70 % osebnega dohodka za enaka oz. podobna dela, sredstva za izvedbo programa in pridobi potrebna soglasja za pričetek javni del. - Izvajalec javnih del strokovni nadzor nad izvajanjem javnih del in mentorstvo, varnost pri delu in zaščitna sredstva, dodatno nezgodno zavarovanje ter evidenco prisotnosti na javnem delu. - Območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje izbor brezposelnih oseb, vključenih v izvajanje javnega dela. Prijavo je potrebno oddati do 5. januarja 1993 na Oddelku za proračun in družbene dejavnosti občine Litija, Jerebova ul. 14, Litija. Za morebitna dodatna pojasnila se obrnite na Mileno Rappl /telefon 881-235/. ODDELEK ZA PRORAČUN IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI NEKOČ ZADRUGE VČERAJ ČEBELICA DANES MI! Mnogi od vas že poznajo naše prednosti: zanesljivost, tradicija, prodornost in poštenost. Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom, p.o., Ljubljana daje vašemu denarju - večjo vrednost! Za vse tiste, ki vedo, da imamo skupaj več, za tiste, ki si sami ustvarjajo svojo prihodnost. Odprite vrata naši h poslovalnic in se prepričajte: Litija, Ljubljanska c. 16, tel.: 061/881 -173, od 8-16 ure. z (Dami a iiuki in o/ulfci OSMI OBČINSKI MLADINSKI KVIZ "PREPREČUJMO POŽARE" V okviru aktivnosti, ki jih izvajajo gasilska društva v naši občini, jc tudi sodelovanje z osnovnimi šolami, kjer delujejo društva "Mladi gasilec". O njihovi pomembnosti in koristnosti bi lahko veliko napisali. Vsako leto poteka občinski kviz društev "Mladi gasilec" na temo "Preprečujmo požare". Letos je bil že osmi in sicer 29. novembra na Polšniku. V znanju o preprečevanju požarov in požarni preventivi ter ekologiji so se pred polnoštcvilnim občinstvom v Osnovni šoli Polšnik pomerili mladi iz osnovnih šol Dole, Gabrovka, Šmartno, Hotič, Jcvnica, Kresnice, Vače in Polšnik. Komisija, ki je ocenjevala njihove odgovore, ni imela lahkega dela. Znanje tekmujočih ekip je zahtevalo še dodatna vprašanja, kar jc tekmovalno vzdušje še povečalo. Po dodatnih odgovorih so se z minimalno razliko v točkah tekmovalne ekipe razvrstile takole: 1. OŠ Vače, 2. OŠ Kresnice, 3. OŠ Šmartno, 4. OŠ Gabrovka, 5. OŠ Dole, 6. OŠ Polšnik, 7. OŠ Jevnica, 8. OŠ Hotič. Vse ekipe so prejele posebna priznanja za sodelovanje, Občinska gasilska zveza Litija pa jc prve tri uvrščene ekipe nagradila s praktičnimi nagradami. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je 8. občinski kviz mladih gasilcev uspel, se v imenu komisije za delo z mladimi gasilci pri OGZ Litija in vseh mentorjev iz sodelujočih ekip zahvaljujemo, posebno pa gasilskemu društvu Polšnik in Osnovni šoli Polšnik za popestritev in izdan bilten o delu mladih glasilcev na polšniku ter občinskim predstavnikom g. Mirku Kaplji, g. Nacctu Šte-fcrlu in g. Karlu Lcmutu ter predstavniku Zavarovalnice Triglav. OGZ Litija. PLANINSKI KOTIČEK DOBER ODZIV NA NATEČAJ ZA PLANINSKE FOTOGRAFIJE V septemberski številki GLASILA OBČANOV smo vse fotografe planince povabili, da nam pošljejo posnetke z letošnjih doživljajev v gorah. Prispelo jc 18 različnih posnetkov, tokrat pa objavljamo nekaj najbolj uspelih. Vse objavljene posnetke smo se odločili nagraditi s skromnimi darili - planinsko literaturo. Vsem, ki ste sodelovali na našem natečaju se najlepše zahvaljujemo in vas že sedaj vabimo, da sc ga udeležite tudi drugo leto. Borut Vukovič GORENJE MALOPRODAJA NOVO NOVO NOVO * bela tehnika Gorenje * mali gospodinjski aparati * elektronika * kuhinje NOVO in se in se Ugodni plačilni pogoji: * prodaja na zakup /25 obrokov * na čeke in kredit 1+4 /štirje čeki brez obresti na peti ček 10 % obresti/ VAŠA NOVA PRODAJALNA! NOVAK KAŠČA Pooblaščena prodajalna Gorenje - Šmartno pri Litiji Za Povrtmi 7 tel: 061/882-033 Pogled s Triglava na Kredarico in Rž je bil že neštetokrat ujet v fotografski objektiv. Objavljeni zelo uspeli posnetek je naredila Zinka Tori iz Litije, ki nam je tudi sicer poslala največ fotografij. Vse so nastale na dveh planinskih izletih na Triglav in Krn, ki soju priredili pevci polšniškega moškega pevskega zbora z družinami. Miha Ovnik iz Gradišča pri Primskovem nam je poslal zelo lep posnetek kozoroga. Fotografija je nastala v letošnjem avgustu na Doliču, kamor hodijo te živali lizat sol, ki jim jo nastavljajo v plitke skalne vdolbine na tleh. Na izletih, ki jih prirejajo polšniški pevci je vedno veselo, med potjo pa tudi večkrat zapojejo. Lani mi je oskrbnica Staničeve koče še cel mesec po njihovem obisku z navdušenjem opisovala kakšno prijetno vzdušje so ustvarili s svojo pesmijo. Del tega razpoloženja naj pričara tudi "Gasilski posnetek" z vrha Triglava. Tudi tega nam je poslala Zinka Tori. Alpinisti se tokrat na naše vabilo niso odzvali. Zato pa, kot vzpodbudo, da se vendarle oglasijo, objavljamo ta razgibani posnetek, ki ga je pod Mojstrovko napravila Jana Mahkovic iz Spodnjega Loga pri Savi. Mrtvi niso vsi mrtvi; mrtvi živijo v nas in bodo drugič umrli z nami in v nas. /Tone Pavček/ ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in deda VIKTORJA KOVICA iz Kresniških Poljan se iskreno zahvaljujemo PRAV VSEM, ki ste sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih, nam nudili pomoč in ga spoštljivo v velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Minka, hčerka Helena in sin Vojko z družinama ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame ROZALIJE RIBIČ iz Vodic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter sosedom za vso pomoč. Iskrena hvala Mizarstvu Gabrovka, KZ Gabrovka - Presad, Usnjami Šmartno in vsem ostalim podjetjem. Hvaležni smo g. Mikliču za poslovilne besede, pevcem za žalostinke, g. župniku za pogrebni obred in vsem, ki ste jo številno pospremili v poslednji dom. Vsi njeni sinovi in hčerke z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, sina, brata in strica MARJANA LAVRIČA iz Dobovice 1, Dole pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, OŠ Gabrovka - Dole, Predilnici Litija, Gradbeni operativi Litija in Papirnici Radeče za izrečeno sožalje, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pevcem izPolšnika za zapete žalostinke, Gasilskemu društvu Dole, g. Javoršku za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi Z dobroto, delom in srca toplino polnila si svoj vrč življenja, zamrle so vse lepe sanje, ostala nema je praznina. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi drage sestre in tete FRANCKE DOLŠEK -OBLAKOVE iz Zgornje Jablanice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom, ki ste ji izkazali spoštovanje na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej hvala g. župniku Kaduncu za mašni obred, pevcem za zapete žalostinke, Binetu Jesensku za poslovilne besede, nosilcema praporov in g. Setničarju za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči vsi njeni POPRAVEK Pri objavi zahvale za pokojnega Rudija Derenčina iz Smartna v oktobrski številki GO bi se morala zadnja vrsta pravilno glasiti: Žalujoči: žena Ana, sinova Sandi in Rajko z družinama in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očija FRANCA TORNERJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in kolektivu Usnjame Šmartno za darovano cvetje in denarno pomoč, učencem 8.b razreda OŠ Šmartno in Sabininim sošolkam. Hvala tudi dr. Marku Kolšku za vsestransko pomoč ob njegovi bolezni in g. župniku Kaduncu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoče: žena Nuša, hčerki Sabina in Marjana ZAHVALA 1 - Ob izgubi moža FRANCA DRAGARJA se zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje ter mi izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujem g. župniku, praporašema, gasilcem, pevcem, govorniku in sosedoma Pavli in Bertotu Pintarič Še enkrat prisrčna hvala Njegova žena Ana ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in sestre ANE ZUPANČIČ roj. DRNOVŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pogrebcem in pevcem za zapete žalostinke. Posebna zahvala patronažnim sestram ter ostalemu osebju ZD Litija za lajšanje bolečin med njeno boleznijo. Žalujoči: mož Ciril, hči Ani z družino, sinova Tine, Stane in Janez z družinami ter sestre Ni moči izmeriti, kako to boli, ko tebe, Ivan, več med nami ni. V SPOMIN 25. decembra 1992 mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ata in stari ata IVAN ZUPAN Gradišče 4, Dole pri Litiji Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu nosite rože in prižigate svečke. Žalujoči: žena Milka, sinova Branko in Franci, hčerke Agi, Cilka, Urška in Cvetka z družinami ZAHVALA Ob izgubi naše mame, stare mame in prababice MARIJE POGLAJEN iz Dobja se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred, Albinu Jenenšku za poslovilne besede, pogrebcem ter vsem, ki so nam pomagali. Žalujoči vsi njeni Santo Se eno srce poznam, samo še eno besedo: Mati! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame NEŽKE MANDELJ iz Smartna se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, sveče, izraženo sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala duhovnikom za spremstvo, posebno še g. dekanu Tonetu Masniku za slovesen pogrebni obred in poslovilne besede ter šmarskim pevcem za žalostinke. Vsem, ki ste ob smrti naše drage mame z nami sočustvovali in nam na kakršenkoli način pomagali, iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN 3. decembra je minilo žalostno leto, odkar nas je nepričakovano zapustil naš dragi stric JUSTIN JANČAR iz Vrtač Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Branka, Andrej in Borut ZAHVALA Vsem ki ste ob smrti naše nepozabne FRANCKE BAJDE sočustvovali z nami, jo spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, se prisrčno zahvaljujemo. Posebno hvala g. dekanu Antonu Masniku za opravljen obred. Vsem še enkrat najlepša hvala Lebingerjevi ZAHVALA Ob izgubi naše tete TEREZIJE GERM, roj. Mevželj iz Grbinske 39, Šmartno se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku za lepo opravljen obred. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN 22. decembra 1992 mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena in mama MARIJA OBOLNAR z Riharjevca 3 Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in prižigate sveče. Vsi njeni ZAHVALA vsem, ki so spremljan' na zadnji poti ANGELCO PETRIČ gospodinjo v župnišču v S tangi Posebna zahvala velja sorodnikom, sosedom in s. Bernardi, ki so bili v pomoč v času bolezni in smrti. Za lep pogrebni obred se zahvaljujemo g. amidiakonu Ivanu Merlaku, vsem duhovnikom, posebej župniku in pevcem s Polšnika Bog ji bodi dobrotni plačnik! Župnija Štanga flaslmoto BBBSBBSBBBMB 61275 Šmartno pri LhTfji Slaretovtrg18 k+iOeil 882-977 Nudimo vam: - fotografiranje za osebne dokumente - portretno fotografiranje - razvijanje filmov - izdelava črnobelih in color fotografij - prodaja DIA in COLOR filmov AUDIO in VIDEO KASET, ter FOTOAPARATOV svetovnih znamk po konkurenčnih cenah. Z veseljem pa vam v komisijsko prodajo vzamemo tudi vaš fotoaparat ali video kamero. Delovni čas: torek-sreda 8- 11 15.30-18.30 četrtek 15.30-18.30 petek 8-11 15.30-18.30 sobota 9-13 nedelja 9-12 ponedeljek zaprto Veselimo se vašega obiska! REVIRSKA LJUDSKA UNIVERZA TRBOVLJE Trg svobode 1 l/a Telefon: 0601 21 - 763, 21 - 288 Revirska ljudska univerza Trbovlje vpisuje v višjo poslovno šolo pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani. V izobraževanje se lahko vpiše vsakdo, ki je končal katerikoli štiriletni program srednje šole. Na poslovni šoli so možne tri študijske smeri: - zunanjetrgovinsko - komercialna - finančno - računovodska - poslovno - informacijska Začetek predavanj za študente ob delu bo predvidoma 1. marca 1993. Revirska ljudska univerza Trbovlje vpisuje v program specialističnega usposabljanja za računovodje. S programom usposabljanja za računovodje želimo zadostiti potrebam: - malih podjetij - velikih poslovnih sistemov - brezposelnih V program, ki bo trajal 400 ur, se lahko vkjučijo vsi, ki so končali srednješolski program V. stopnje (ekonomski tehnik, komercialni tehnik, gimnazijski maturant). Kandidati si bodo s tem programom pridobili verificiran poklic -računovodja. Vpisujemo tudi v program V. stopnje elektrotehnik -energetik. Vsi kandidati, ki so končali IV. stopnjo elektrikar - energetik se lahko vključijo v izobraževanje. REVIRSKA LJUDSKA UNIVERZA TRBOVLJE VAM OMOGOČA VPIS TUDI V ŠTEVILNE DRUGE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice ■ ■ lil ANTONIJE 1.) " \ BRATUN .' mm iz Jesenj se zahvaljujemo vsem, ki ste se od nje poslovili v domači hiši, jo spremili na zadnji poti in ji darovali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, g. Setničarju za zaigrano Tišino, govorniku za poslovilne besede, pogrebcem in sosedi Pepci Zupančič. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni V SPOMIN 14. decembra je minilo pet žalostnih let, odkar smo ostali sami, brez našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka JOŽETA SEVL JAKA st. iz Marokove 1 Neizmerno ga pogrešamo! Lučke ljubezni zanj bodo v naših srcih gorele večno! Njegovi: žena Pavla in otroci Anica, Jože, Hema in Stanko z družinami LESJAK LESJAK cl.o.o Prvomajska 4 61270 Litija tel :/061/ 881-529 ČESTITAMO VSEM OBČANOM OB BLIŽAJOČIH PRAZNIKIH obenem pa predstavljamo dejavnost našega podjetja vsem, ki nas še ne poznate - trgovina z lesom in lesnimi izdelki - proizvodnja finalnih izdelkov iz lesa - inženiring, projektiranje in sorodne tehn. usluge - odkup hlodovine in žaganega lesa vseh vrst listavcev in iglavcev pod ugodnimi pogoji HITRO IN ZANESLJIVO PLAČILO POKLIČITE NAS LIST d.o.o. Podjetje za turizem in trgovino •turistična potovanja za skupine* * prodaja aranžmajev drugih turističnih agencij* 'računalniško oblikovanje besedil že od 100,00 sit' * oblikovanje in izpis diplomskih nalog na laserju* * organizacija prireditev* Pokličite nas po telefonu 881-269, po 1. januarju pa na številko 882-916. ] mini markat miš-mat jlukaveCki Grblnska II, Llll|a ODPRTO: od 8.00 do 20.00 ure NEDELJA: od 8.00 do 13.00 ure Želimo srečno uspešno '93 vsem svojim kupcem ter ostalim. Se priporočamo z ugodno prednovoletno prodajo živil delikatese ter vse za šolo - darilo. VIDE0KASETE POHODA PO LEVSTIKOVI POTI /rb/Ob letošnjem pohodu po Levstikovi poti je litijska televizija izdala več kot enourno kaseto o pohodu. Vsi, ki bi radi imeli ta zanimiv prikaz največje pohodniške prireditve v Sloveniji, pokličite po telefonu 882-916 in videokaseto naročite. Posebej jo priporočamo vsem tistim, ki ste bili na pohodu in tistim, ki ste na kakršenkoli način sodelovali na prireditvi. Kaseta je lahko tudi lepo darilo. vabimo vas, da obiščete novo prodajalno kjer Lahko dobite vse za vaš avto in ostale tehnične artikle priznanih proizvajalcev, po ugodnih cenah! Trgovina jc pričela s poslovanjem 5. decembra 1992 na Trgu Svobode 2 v Litiji /nasproti lekarne/, sicer pa nas lahko obiščete vsak delavnik od 8. od 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! Lepo Vas pozdravljamo in se priporočamo za nakup! OBČINA LITIJA ODDELEK ZA UREJANJE PROSTORA Občane obveščamo, da imamo v poslovnem objektu Ponoviška 12 v Litiji prosta za oddajo v najem dva poslovna prostora. Prostor v priUičju v izmeri 133 m bomo oddali v najem za naslednje namene: mirna proizvodna ali storitvena dejavnost, trgovina, pisarniška dejavnost. Prostor v mansardi v iz- 9 meri 19 m bomo oddali v najem za mimo storitveno obrt ali pisarniško dejavnost. Prostora bomo oddali za določen čas 5 do 10 let. Interesenti dobijo pisne pogoje najema na sedežu Komunalno stanovanjskega podjetja Litija, Ponoviška c. 15. Ponudniki lahko predložijo pisne ponudbe do petka, 8. januarja 1993. Ponudbe predložijo v zaprtih kuvertah na naslov: KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE Litija, Ponoviška c. 15, LITIJA. MOTOCOM AVTOTRGOVINA Valvazorjev trg 25, LITIJA tel: 061/882-264 V mesecih novembru in decembru Vam po ugodnih cenah nudimo: - Zimsko avtokozmetiko - Snežne verige - obročne - vseh dimenzij - Avtoplašče - zimske in letne - vseh dimenzij SAVA, SEMPERIT, PIRELLI, FULDA, PROTECT MOŽEN NAKUP AVTOPLAŠČEV NA TRI OBROKE S ČEKI IN BREZPLAČNA MONTAŽA! - Motorna olja - LIQUI MOLY... - Hladilno tekočino - ANTIFRIZ - Akumulatorje 36 Ah, 40 Ah, 50 Ah, 60 A,... - RAZNE REZERVNE DELE IN DODATNO OPREMO OB NAKUPU V VREDNOSTI NAD 3.000 SIT PLAČILO NA DVA OBROKA S ČEKI! Vabimo Vas, da nas obiščete! SPORT IN REKREA CIJA USPEŠNA SEZONA NOGOMETAŠEV LITIJE Končan je jesenski del nogometne sezone, kjer so v raznih selekcijah nastopali tudi nogometaši Litije. Člani so se po končani sezoni 1991/92 uvrstili v 3. slovensko ligo, kjer so v jesenskem delu tekmovanja dosegli lep uspeh, saj so pristali na 4. mestu, kar je za to ekipo gotovo spodbuda za še višjo uvrstitev v spomladanskem delu tekmovanja 3. lege, ki jo sicer vodi MNZ Koper. Verjetno bi se dalo "iztržiti" še kakšno točko več, toda dejstvo je, da seje moštvo uredilo, saj ni izgubilo tekme v zadnjih devetih kolih, Pod vodstvom trenerja Francija Sivka in pomočnika Janeza Tišlerja naj bi začeli s pripravami že v januarju, in sicer v dvorani. Sicer pa so breme jesenske sezone nosili naslednji igralci: Kaplja, Pograjc, M. Prašnikar, K. Prašnikar, S. Vehovec, Jarm, Ocepek, Čarman, Fele, Rozina, Mele, Gnjatič, Props, Poglajen, T. Vehovec, Martič, Golnar in Celestina. Pridružil naj bi se (udi Primož Vehovec, ki je saniral poškodbo, o more- bitnih okrepitvah pa je zdaj še nemogoče govoriti. Mladinci so pod vodstvom trenerja Mira Vidcmška in tehničnega vodje Jožeta Lajovica nastopali v enotni Ljubljanski ligi in glede na dejstvo, da so kot ekipa najmlajši v ligi, zasedli 8. mesto med enajstimi ekipami. V tej ekipi nastopa nekaj igralcev, ki igrajo v raznih selekcijah MNZ Ljubljana /Ci-rar, Lajovic.../ in da je to nov rod zelo perspektivnih nogo- metašev NK Litija. Starejši pionirji so dosegli izreden uspeh v jesenski tekmovalni sezoni, saj so trenutno na drugem mestu v II. MNZ ligi in imajo veliko možnost za prehod v I. ligo MNZ Ljubljana. Njihov trenerje Dore Mlakar, pomočnik pa Toni Klančar. Mlajše pionirje trenirata Rok Malis in Uroš Pavlica, ki skrbita za delo najmlajših ali bolje rečeno bodočih nogometašev Litije. Skratka, bila je zelo uspešna sezona, saj se je dobro delalo z vsemi generacijami nogometašev, ki kljub nenehni finančni krizi niso opustili pripadnosti do kluba. To se jim bo najbrž že kmalu obrestovalo, saj bodo do pomladi urejene tribune in zaščitna ograja, s tem pa tudi boljši pogoji za gledalce, ki jih moramo pohvaliti, da so se zopet vrnili na ogled naših tekem. Mirko Plaznik KONČNA LESTVICA JESENSKEGA DELA TEKMOVALNE SEZONE 1992/93 1. FINALI 13 8 5 0 25 6 21 2. BILJE 13 7 5 1 15 1 19 3. TABOR 69 13 7 4 2 25 6 18 4. LITIJA 13 6 5 2 19 9 17 5. SVOBODA K. 13 6 3 4 16 15 15 6. BRDA 13 5 5 3 12 11 15 7. JELOVICA - LTH 13 5 5 3 17 17 15 8. VODICE 13 3 6 4 14 23 12 9. CREINA - DOLNOV 13 4 3 6 16 18 11 10. RENČE 13 3 5 5 16 19 11 11. JADRAN H.K. 13 3 4 6 13 13 10 12. ZARICA 13 2 4 7 10 18 8 13. ADRIA 13 1 5 7 11 25 7 14. AVTOPREVOZ 13 0 3 10 5 30 3 KOŠARKA Moška članska ekipa KK Lilije se po prvi polovici prvenstva v U. SKL - Zahod v sezoni 1992/93 nahaja na prvem mestu. Nepričakovano je izgubila samo eno tekmo /v 2. kolu s KK Elles Borovnica/, nato je sledila serija devetih zaporednih zmag, od katerih je najpomembnejša proti Kraškemu zidarju v Sežani. Rezultati prvenstvenih tekem v novembru: 7. kolo KK Litija : KK Črnuče 121:92/56:49/ 8. kolo KK Kraški zidar: KK Litija 94:107 /45:57/ 9. kolo KK Litija : KK Radovljica 85:77 /44:32/ 10. kolo KK Jesenice : KK Litija 65:92/33:51/ 11. kolo KK Litija : KK Elles Borovnica 85:56 /35:26/ Lestvica po 11. kolih v II. SKL. Zahod 1. Litija 11 10 1 1095 : 849 21 2. Kraški zidar 11 10 1 1093 : 881 21 3. Snežnik Kočevska reka 11 7 4 921 : 882 18 4. Radovljica 11 7 4 940 : 902 18 5. Iskra Nova Gorica 11 6 5 972 : 949 17 6. Črnuče 11 5 6 946 : 1000 16 7. Elles Borovnica 11 4 7 877 : 945 15 8. Alpkomerc Tolmin 11 3 8 858 : 940 14 9. Črnomelj 11 3 8 870 : 1013 14 10. Jesenice 11 0 11 804 : 1015 11 OMOGOČIMO ŠOLARJEM, DA SE NAUČIJO SMUČATI Osnovna šola Litija bo tudi v prihodnjem letu organizirala zimsko šolo v naravi. Številni učenci pa nimajo smučarske opreme in s tem tudi nobene možnosti, da bi se naučili smučati. Če imate opremo, ki jo sami ne potrebujete, ker so jo otroci prerasli, vas prosimo, da nam jo odstopite. Potrebujemo smučarske čevlje št. 37 - 42 ter smuči dolžin 160 do 190 cm. Opremo bo sprejemala vodja šole v naravi Ana Mohar v osnovni šoli Litija, Cesta komandanta Staneta 2, Litija, tel 881-147. V imenu šolarjev se vam že v naprej zahvaljujemo za pomoč. VODSTVO ŠOLE V NARAVI. Karolina Šušteršič GLASILO OBČANOV Ustanoviteljica: Skupščina občine Litija. Predsednik časopisnega sveta: Mirko Kaplja. Ureja uredniški odbor: Karmen Benčič, Mi-ja Bemik. Stane Crne, I .iu"ka Hostnik, Vida Klemenčič. Anu.ška Potisek, Irena Prašnikar, Iva Slabe in Boris Žužek (glavni in odgovorni urednik). Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Grafična Priprava: Mišmi, d.o.o. Ljubljana. Tisk: Aleksander Jo-vanovič, Litija. Izdajatelj: Prelest d.o.o. Ljubljana. Titova 37. Naslov uredništva: Skupščina občine Utija, Jerebova 14, za Glasilo občanov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS. št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi Časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov. OPOZORILO! Občan, ki je v sredo, 2.12.1992. dopoldan ukradel mešalno pipo v moškem stranišču pred zobno ordinacijo, naj le to vrne, sicer bo prijavljen Postaji milice, ker jc bil opazovan. Zdravstveni dom Litija mali OGLAS Lokal v Šmartnem v veli-kosti 35 m oddam v najem. Pokličite tel.št. 711-502. OBVESTILO Cenjene stranke obveščam, da bom po novem letu 1993 v LITIJI odprl pisarno ODVETNIK MIROSLAV BREGAR Valvazorjev trg 3 LITIJA (v prostorih Mercator Kmetijske zadruge) tel. odv. pisarna: /061/ 881-791 doma: /061/882-947 OBVESTILO Občane obveščamo, daje v ŠPORTNI DVORANI LITIJA že dalj časa odprta fitness telovadnica: obiskovalcem tudi svetujemo, kako začeti z vadbo. Organizirali smo tudi plesne vaje za šolske otroke od 5 leta dalje; vaje so ob ponedeljkih in četrtkih od 16.00 do 18.00 ure. Za razne rekreacijske dejavnosti v veliki telovadnici je še prostih nekaj terminov/nogomet, rokomet, košarka, odbojka, drugo/ VABLJENI! Informacije dobite po telefonu 882-931 /dvorana/ in 881-004. KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJA, p.o. NOGOMETNA TURNIRJA /rb/ V prvih dveh mesecih prihodnjega leta bosta v športni dvorani v Litiji dve nogometni prireditvi. Januarja bo tradicionalno občinsko prvenstvo v malem nogometu, na katerem imajo pravico nastopa ekipe, v katerih lahko zaigrajo igralci s stalnim bivališčem v litijski občini. Prvenstvo za leto 1993 bo v soboto, 16. januarja, med 7. in 24. uro v športni dvorani, ekipe pa se lahko prijavijo le do 8. januarja po telefonu 882-916. Pa še en turnir bo v začetku februarja. Lani ob prvem državnem prazniku je bil organiziran prvi odprti turnir za pokal List. Letos bo 2. po vrsti v soboto, 6. februarja, prav tako v športni dvorani. Časa za prijave je še dovolj, do 29. januarja pa pričakujejo telefonski klic zainteresiranih ekip na številko 882-916. Če bo ekip veliko /to velja za oba turnirja/, se bosta nadaljevala tudi v nedeljo popoldne. Seveda bosta turnirja zanimiva, če bo veliko obiskovalcev, predvsem navijačev svojih ekip. DECEMBRSKI POPUST od 1.12. do 31.12.1992 v MINI MARKETU "PRI STUDENCU" Pri enkratnem plačilu v vrednosti od 800 SIT do 1800 SIT 3% popusta Pri enkratnem plačilu v vrednosti nad 1800 SIT 5% popusta Popust velja za vse vrste blaga. Obiščite nas danes in obiskali nas boste tudi jutri! ■P ■ Jerebova 1 a. 61270 Litija =r'rojektiranje, sodne cenitve Inženiring v gradbeništvu Nadzor, strokovno vodenje pri graditvi Objektov telefon: 061 881-620 Jože Poglajen, ing.gradb. MAISTER d.o.o. Litija Maistrova 1, tel 881-881 ___ v AVTOSOLA z dvajsetletno tradicijo, ki usposablja kvalitetne in uspešne voznike. - Vožnja na vozilih Z-101 in Alfa Romeo, - Tečaji za A in B kat. na DELAVSKI UNIVERZI V LITIJI. - Za večje znanje, vožnja tudi v Ljubljani. - SODELUJEMO lahko še na področju finančno pravnih računalniških in računovodskih storitev za podjetja in obrtnike. POKLIČITE, DOGOVORILI SE BOMO! SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1993, VAM ŽELI MAISTER D.O.O. LITIJA