FoSfadna plačana v gofovfađ. ' LetoLXXTV^it.l1 £3 UREDNIŠTVO IN TJPRAVN1STVO: LJUBLJANA, KNATUEVA ULICA ftT. ft. — TELEFON: Sl-R, 81-tS, 51-24, 31-25 In 51-26. — Iahaja, dan opoldne. Mesečna naročnina 10.— Din, t inozemstvu 55. Din. Modra odločitev, s katero je slovenskemu ljudstvu v okviru Ljubljanske pokrajine pod zaščito Italije zagotovljen kulturni in gospodarski razvoj, je izzvala povsod priznanje in občudovanje Modra odločitev Duceja, da se Ljubljani in vsemu po Italijanski Oboroženi Siii zasedenemu slovenskemu ozemlju ohrani v okviru italijanske suverenosti vse narodnostne, kulturne in še posebej jezikovne tradicije in da dobi zasedeno ozemlje široko zasnovano samoupravo kot posebna Ljubljanska pokrajina, ni izzvalo odobravanja in hvaležnosti samo pri prizadetem slovenskem ljudstvu, marveč silen odmev, priznanje in občudovanje po vsem sretu. Ves svetovni tisk obširno poroča o tem modrem dr žavniškem ukrepu Duceja in podčrtava niegovo državniško modrost in politično dalekovidnost. V tem vidi nov dokaz novega pravičnega reda v Evropi. Z enakim odobravanjem, kakor je to plemenito odločitev sprejelo slovensko ljudstvo, ga pozdravlja vsa poštena evropska javnost, zavedajoč se, da je to začetek nove organizacije reda v Evropi, ki naj vsem narodom zagotovi odgovarjajoči delež Avtonomija, ki je bila priznana Ljubljanski pokrajini, je dokaz štovanja in jamstev za danes in jutri, kakršna lahko da le imperialna politika velike države Rim, 5. maja. ir. V okviru redne večerne radijske oddaje, v kateri nastopajo fašistični javni delavci, predvsem novinarji, da podajo komentarje k dnevnim dogodkom, je snoči govoril v italijanskem radiu direktor tržaškega »Piccola« Rino Alessi. Svoj govor je posvetil novi Ljubljanski pokrajini. Pripisal je priključitvi Ljubljanske pokrajine k Fašistični Nacionalni Državi poseben pomen, posebne glede na novo ravnovesje sil v Srednji Evropi, za katero sta dve največji revoluciji v zgodovini doprinesli toliko plemenitih žrtev. 2e takoj pri tem uvodu je poudanl civiliziranost dežele, s katero je biio že mnogo skupnega dela, a tudi če-stokrat precej nezaželenih nesporazum-ljenj. Sam pogled na zemljepisno karto pokaže, kako teži Ljubljanska kotlina nikamor drugam, kakor le proti Trstu, kakor si na drugi strani Trst ne more zamisliti svojega zaledja, ne zveze z njim razen preko Ljubljane. Kot rezultat velike zmage osi je to oporišče tržaškega zaledja dobilo bistven političen pomen Na eni strani bodo sedaj odpravljena trenja iz preteklosti in sleherno ogražanje Italijanskih pokrajin med Padom in Julijskimi Alpami, na drugi strani se bo pričel s tako rešitvijo problema nov razvoj zrna-gjslqvrtih in prijateljskih odnošajev med Fn? >, čro Italijo in Veliko Nemčijo. Govornik je posebej opozoril na naglico, s katero je bil dokončno rešen zgodovinski problem slovenskega področja Nič ni bolj nevarnega kakor nestalnost X tako delikatni stvari. V Italiji se še vsi spominjajo onih dveh let premirja, kc kljub zmagi pri Venetu nihče ni vedel, kod bo šla meja Italije po Julijskih Alpah. Bili sta to leti hudega ponižanja Italijanske čete so se morale premikati kakor so jim to diktirale kaprice take zvanih italijanskih zaveznikov. Govornik se je nato ostro izrazil o agentih, ki so živeli na račun Beograda, Pariza in Londona in so ribarili v kalnem zaradi slabosti italijanskih vlad pred pohodom na Rim. Sedaj pa, ko je dosežena zmaga Fašistične Italije in Narodno socialistične Nemčije nad balkanskimi sateliti angleškega imperija, se je podrla izumetničena arhitektura, ki naj bi preprečila, da bi se balkanski narodi orientirali po svojih civilizacijskih osnovah, po svojem zdravem instinktu in po svojih življenjskih interesih. Jasno pa je, da je treba razlikovati med neznatno tolpo odgovornih politikov, katerih zadnji ostanki ne bodo ubežali rokam policije ter veliko večino slovenskega prebivalstva, ki je trdno vkoreninjena na svojem ozemlju in sovraži sleherne politične mahinacije na njen račun. Ne bilo bi primerno načenjati vprašanja protifašističnih mrličev, ki se morda še skrivajo v kakšni demoplu-tokratski prestolnici, toda spomniti se je treba, kako so kljub svoji fizični in moralni nesposobnosti v časih sestavljali račune, kakšna bi morala biti Italija a kaj je v resnici postala spričo Ducejeve politike. Kljub zmagi na Piavi in Vittoriu Venetu naj bi bila dobila meje. spričo katerih bi se bila postavila pod kontrolo srbskega orožja vsa dežela z mesti Ober-gana, Slatapera in Saura, a to na podlagi Wilsonovih 14 točk, spočetih iz erudicije o evropskih plemenih in civilizacije, ki je bila napačna in krivična. Zmagoviti Italiji je bilo onemogočeno, da bi z razvitimi zastavami vkorakala v prestolnico premagane države. Drugače pa rudi ni moglo biti. ker so tako zvani zapadni zavezniki tedaj že skovali načrte, kako bodi Italijo obkolili. Ni italijanskega srca. ki ne bi bilo z radostjo cule vesti da je na Ljubljanskem gradu Z3vihrala italijanska zastava. Ne bi se bilo to zgodilo brez pohoda na Rim kskor bi re bila uspešna vojna brez revolucije, kakor bi ne bil srečen italijanski nnred brez Mussolinlja. Ljubljana jg mnogo prestala pod brutalnim srbskim režimom. Vprašati se je treba, spričo kakega paradoksa iz literature lažidemo-kratskih ljudskih univerz so izvili neke podobnost med Slovenci in Srbi, jugoslovansko edinstvo Aleksandra I.. spričo katerega nai bi se bili Srbi celo postavili na nivo Piemontezov Viktorja Emanue-la II. Ne jezik, ne zgodovina, ne vera. ne kri, ne plemenske značilnosti, niti interesi niso domiščali, niti besedice o kata* podobnosti. Beograjska politika je zapeljala svet z zgodovinskimi In zemljepisnimi potvorbami. Danes sta se zgodovine in zeml "enlsle maščevala. Ljubil ani je bil potreben takojšnji mir, takojšen red in možnost, da spet »vzame polofcl civiliziranega mesta, da s« spet zave lastnih tradicij. Z eno veliko potezo se je to zgodilo. Rešitev, ki jo je Duce našel in proglasil, ni bila sprejeta samo s formalno hvaležnostjo, kakršna se kaže zmeraj ob priliki kakšnih protokolov, nasprotno je že prvi teden italijanske zasedbe slovenskega ozemlja pričal, da živi med Savo in Julijskimi Alpami narod, ki je iskreno in globoko hvaležen Mussoliniju za novi red. kakršnega je spričo svoje modrosti Fašistična vlada dala novi pokrajini. Italija ne vidi v Ljubljani Trsta, ne Reke, ne Pulja. ne Gorice, mest. ki so etnično italijanskega značaja. Avtonomija, ki ji je bila priznana, je dokaz spoštovanja in jamstev za danes in jutri, kakršna lahko da le imperijalna politika velike države. V tem okviru bo slovensko prebivalstvo prav go- tovo lahko očuvalo vse svoje etnične pravne, kulturne in verske značilnosti Slovenci so Še prav posebno hvaležni italijanski Oboroženi Sili, ki je v mesecih hude borbe s svojim junaštvom, odločnostjo in požrtvovalnostjo ustvarila premise strateških uspehov in osnove političnim rešitvam, ki so preprečile beograjskim zločincem, da bi dovršili svoje temne načrte. Slovenci čutijo in bodo čutili še bolj, kakšen je njihov avtonomni privilegij v okviru Italijanske Fašistične Države. V zavesti svoje nove usode sodelujejo dvignjene glave in disciplinirano za skupni blagor skupne domovine, v korist Italije, zibelke katoliške civilizacije, ki je vedno imela velik vpliv na njihova srca. Poročilo kancelarja Hitlerja o razvoju in zmagovitem koncu vojne na jugovzhodu Evrope Berlin, 5. maja. s. V Krollovi operi se je snoči sestal nemški državni zbor. Na seji je Vodja in kancelar Hitler govoril o razpletu dogodkov vse od srede preteklega leta do zadnjih dni. V uvodu svojega govora je vodja in kancelar še enkrat obeležil vse momente, spričo katerih se je nemška država podala na bojišče, da bi branila svojo svobodo in svobodo kontinenta proti načrtom Churchilla da bi Nemčijo uničil. Ponovno je Nemčija nasprotnikom ponudila roko v spravo, a vselej so bile njene pnudbe tolma-čene kot znamenje slabosti. Vloga Grčije Nato je Vodja kratko obrazložil smotre nemške politike na Balkanu in je naglasil, da Nemčija na tem področju nikoli ni imela egoističnih namenov ali teritorialnih aspiracij. Hotela je le navezati nase posamezne balkanske države in poglobiti gospodarske odnošaje z njimi, kar je bilo tudi v interesu vsake posamezne izmed njih. Toda baš taka modra in konstruktivna politika je Churchilla zavedla k njegovemu zločinskemu dejanju prevrat-neža in požigalca. Ena balkanska država za drugo so se dale zavesti od tako zvanih garancij. Pod pritiskom angleških hujskačev je Grčija italijanske zahteve odklonila in je bil mir na Balkanu skaljen. Nemčija, ki je še upala, da bo prišlo do mirnega razčiščenja, ni prekinila odnošajev z Grčijo, a tudi ni bila pripravljena pasivno dopustiti, da bi prišlo do drugega Soluna. Prišel je čas, ko je Churchill mislil, da lahko prestavi vojne operacije iz Libije v Grčijo. Tako so prišle čete iz Avstralije in Nove Zelandije na kontinentalna tla. toda prav s tem je Churchill zagrešil eno največjih strateških napak v tej vojni. Ko ni bilo nobenega dvoma več o angleških namerah na Balkanu, se je Nemčija odločila za dejanje, ki zares ni bilo naperjeno proti Grčiji, marveč izključno proti Angležem. Duce ni nikoli zahteval, da bi mu Nemčija dala na razpolago tudi eno samo divizijo. Bil je prepričan o svojem uspehu. Nemški nastop na Balkanu spričo tega ni pomenil pomoči Italiji proti Grčiji, marveč ukrep, da se Angleži ne bi na tihem ugnezdili na Balkanu. Tega so se nadejali, ko so se zanašali na Turčijo in Jugoslavijo, s katerima je skušala Nemčija že od vsega početka razviti koristne gospodarske odnošaje. Besedolomstvo Beograda Jugoslavija ali bolje Srbija Je bila v prejšnji vojni nemška sovražnica. Svetov, na vojna se je celo pridela v Beogradu. Kljub temu je nemški narod ni sovražil. Turčija je bila v svetovni vojni nemška zaveznica. Spričo svojec* realističnega duha je lahko ohranila neodvisno svojo politiko, Jugoslavija pa je postala ir. tev angleški intrig. Nemški napori, da bt se s njo ohranili dobri odnošaji, so se še podvojili, ko se Je balkansko nebo ie prt. čelo temniti, da bi se le preprečila kata. strofa te države. Celo v Beogradu so se re pojavile strujo, Id so bfle sa tesno sedelo, vanjo s Osjo spričo velikodušnih in lojalnih nemških ponudb. Imeli smo Iskren tn trden namen napraviti konec tudi sporu a Grčijo, ki M seveda r .orala upoštevati legitimne zahteve Italije. Duce nI sani pristal na vključitev Jugoslavije v okvir Ost, marveč jo Je tudi popolnoma podprl. Tako je bOo mogoče pridobiti beograjsko vin d« za trajni pakt, ki Je bil docela njej v korist. Pakt z vsemi svojimi dopolnilnimi do. govori ni nalagal Jugoslaviji dolžnosti, da bi podprla osni velesili. Bili smo pripravljeni odreči se celo slehernemu prevozu vojnih potrebščin po njenem ozemlju. Pri. stali smo na to. da dobi Jugoslavija izhnd na Egejsko morje, med drugim Solun Toda že dva dni nato je peščica blaznih avan-turistov izvedla državni prevrat. Spričo tega je bilo treba postopati naglo i i ne. popustljivo. Nemčija se je lahko zancs'a na Bolgarijo in Madžarsku. 27. marci je Vodja dal splošne smernice za opvracije proti bivši Jugoslaviji. Brez madžarske pomoči in rumunske lojalnosti bi bila njihova izvedba nadvse težka. Potek operacij Nazadnje je Vodja in kancelar objavil podatke o tem vojnem pohodu. Ujetih je bilo 6298 bivših jugoslovansk. oficirjev in 337.864 podoficirjev in vojakov. V tem številu pa niso našteti ujetniki nemške, hrvatske, madžarske in drugih narodnemu. V Grčiji je bilo ujetih 8000 oficirjev m 210.000 podoficirjev in vojakov. Spričo svojega junaštva so bili grški ujetniki takoj izpuščeni. Angležev, Novozelandcev in Avstralcev je bilo ujetih nad 9000. Vojnega plena doslej še ni bilo mogoče točno pregledati. Pri operacijah je sodelovalo 2l divizij. Proti Angležem sta nastopili le dve diviziji. Nemške zgube so znašale 57 častnikov in 1042 vojakov in podoficirjev padlih, 181 častnikov in 3571 vojakov ranjenih, 13 častnikov in 372 vojakov pogrešanih. Nadalje je padlo 10 letalskih častnikov ter 42 letalskih podoficirjev in voja-jakov. Pogrešanih pa je 36 častnikov in 104 vojaki letalskega orožja. Korektura meja Vodja in kancelar je nato obeležil tudi angleški poraz v Severni Afriki. Na Balkanu je pohod končan. Dunav je zavaro van proti sleherni sabotaži. Nemška drsava na Balkanu nima nikakega teritorialnega interesa, če se izvzame majhna korektura njenih mej. Politično hoče le mir na tem ozemlju, gospodarsko rod, spričo katerega bo mogoče v interesu vseh organizirati pridobivanje sirovin in obnoviti trgovinski promet. Madžarska je napravila nov korak na poti do revizije mirovnih, pogodb. Krivice, ki so bile storjene Bolgariji, bodo kmalu popravljene. Hrvatska je postala neodvisna. Zavezniška Italija bo teritorijalno in politično dobila vpliv, ki Ji pripada v njenem Življenjskem prostoru. Italija je to tudi več kakor zaslužila ^pričo velikih žrtev, ki jih je morala doprinesti od oktobra preteklega leta dalje za bodočnost osi. Z grškim narodom pa Nemčija iskreno sočustvuje, ker je postal žrtev svojih slepih voditeljev. Srbski narod pa bo iz svoje katastrofe izvajal edini pravil, ni zaključek, da so oficirji, ki se igrajo z državnimi prevrati, tudi zanj katastrofa. Ob zaključku Je Vodja ugotovil, da so Nemčija in njeni zavezniki gospodarsko In moralno sila, ki Je na sveta ni večje. Ljudska narodno socialistična država, ki se js dvignila sredi dobe židovskega kapitalizma, sredi razrednih borb, kakor bronasti spomenik socialne pravice, se bo razvijala še vse prihodnje tisočletje. Zahvala slovenskega ljudstva Rim, 5. maja, (Štefani) Tu je bila sinoči objavljena spomenica Duceju, ki so jo ugledne osebnosti Ljubljsnske pokrajine Duce! V trenutku, ko je slovensko ozemlje, ki so ga zasedle Italijanske Oborožene Sile. postalo del velikega Kraljestva Italije, izražamo v imenu vsega slovenskega prebivalstva Nj. Vel. Kralju in Cesarju najspoštljivejšo udanost in izrekamo Vam. Duce, vso našo hvaležnost za plemenite posebne ukrepe, ki ste jih izdali za naše ozemlje in ki bodo za nas varno jamstvo živ Spomenico so podpisali bivši ban dr. Marko Natlačen, bivši minister in zastopnik Jugoslovanske nacionalne stranke Ivan Pucelj, bivši minister dr. Franjo Novak bivši minister Ivan Mohonč. bivši senator dr. Gustav Gregorin, bivši minister dr. Go-sar, rektor ljubljanskega vseučilišča dr. Slavič, ljubljanski župan dr. J Adlešič, predsednik odvetniške zbornice dr 2irov-nik. predsednik notarske zbornice dr. Ivan Kuhar, predsednik inženjerske zbornice Pirkmajer. predsednik Zbornice za trgovino in industrijo Karel CeČ. predsednik Zveze združeni trgovcev Albin Smerkolj. predsednik Združenja hotelirjev Ciril Maj- izročile Kraljevemu Civilnemu Komisarju Grazioliu. Poslanica se glasi: ljenja ter zagotovitev bodočnosti našega prebivalstva. Spoštovanje našega jezika in naše kulture priča, s kako vzvišenim pojmovanjem rimske pravičnosti ume Fašistična Italija vladati narodom ki so pod njenim varstvom. Duce, slovensko prebivalstvo bo dokazalo še bolj s svojimi deli svojo hvaležnost in vso svojo lojalnost. cen. predsednik udruženja obrtnikov Karel Kavka, predsednik Kmetijske zbornice dr. Josip LavriČ, predsednik Delavske zbornice G. Jonke. predsednik kulturnih združenj dr. Vladimir Ravnihar, predsednik Zveze bančnih in zavarovalnih zavodov dr. Ivan Slokar. predsednik Zveze in-dustrijcev Avgust Praprotnik. bivši ljubljanski poslanec dr. Adolf Golja, bivši poslanec kočevskega okraja A. Rigler. bivši poslanec ljubljanskega okraja Miloš Stare, bivši poslanec črnomeljskega okraja dr. Jure Koce in predsednik Novinarskega društva Stanko Virant. Zahvala ljubljanskega škofa Rim. 5. maja. s. Tu je bilo objavljeno besedilo spomenice, ki jo je ljubljanski škof dr. Gregor Rozman naslovil na Du- Duce! Ko sem z živim veseljem izvedel za priključitev slovenskega ozemlja, ki ga je zasedla Italijanska Vojska, h Kraljevini Italiji, Vas prosim tudi v imenu duhovščine in škofije na tem oze»lju. da sprejmete izraze najgloblje hvaležnosti za velikodušne ukrepe, ki ste jih cejS in jo predloži: Kraljevemu Civilnemu Komisarju Ljubljanske pokrajine Grazioliu. Poslanica se glasi: izdali za slovensko prebivalstvo. Duce, sprejmite tudi izraze naše lojalnosti in sodelovanja. Boga pa prosimo, da hi blagoslovil Vaše delo, da bi blagoslovil veliki italijanski narod in slovensko prebivalstvo, ki bo v okviru rimskega imperija lahko živelo in prospevalo. Zgodovinski in politični dogodek največjega pomena za Slovence V milanskem listu »II Popolo d' Italia«, ki ga je ustanovil Duce. je Lido Caiani napisal ob priključitvi Ljubljanske pokrajine daljši članek pod naslovom »Z Rimom'. V njem pravi: Za Slovence je to zgodovinski in politični dogodek največjega pomena. Z njim se zaključuje dolga doba menjajočih se sprememb in nestalnih položajev. Pod-jarmljenje Ljubljane pod Beogradom je bila zgodovinska nemogočnost in politično nasilje ter razen tega še zemljep na neskladnost, kar je vse bila kruta žalitev za visoko kulturno stopnjo Slovencev. Beograjski ljudje, ki so bili usmerjeni bolj proti Bizancu kot proti problemu evropske civilizacije, niso upoštevali posebnih lastnosti Slovencev in niso vodili računa o bistvenih potrebah Slovencev. Z druge strani .kakor kažejo stoletja zgodovine, Slovenci zaradi stvarnih zemljepisnih, političnih in gospodarskih dejstev niso mogli živeti sami zase. Mogli so razviti v varnosti svoje plodno udejstvo-vanje z delom in študijem samo v okviru velike sosedne države, ki je sposobna ščititi njih pravice, spoštovati njih tradicije in upoštevati njih potrebe. Zasužnjen je Slovencev pod Beogradom je v vseh pogledih poslabšalo položaj slovenskega ljudstva, ki je bilo dostikrat s pomočjo intrig in ščuvanja interesiranih tujih agentov samo orodje v rokah srbskih politikov za poostrovanje nasprotstev s sosednimi Italijani in Nemci. Danes je ljudstvo Ljubljane in njenega ozemlja našlo mir in ravnotežje v naravnem sodelovanju in tesni zvezi z Italije in sicer tako, da ostanejo neokrnjene in nedeljene etnične neizpodbitno slovanske značilnost: nove Pokrajine. Slovenci so delavni in ljubijo urejeno življenje ter pošteno trgovanje. Vstopajo zopet v evropsko skupnost, iz katere so jih izgnali vsiljenci in mistifikatorji Vstopajo v to skupnost enakopravni z ostalimi velikimi svobodnimi narodi kontinenta ter so zaščiteni pred slehernim napadom, pred slehernim ponižanjem, pred slehernim izžemanjem in nasiljem. Slovenci 9o z Rimom. Načelo in pravice »Corriere della Sera« objavlja članek pod naslovom »Rimska režitev«. Načelo prijateljskega sožitja med slovenskim ljudstvom in veliko italijansko Nacijo je načelo logike in pravice bolj kot načelo ugodne priložnosti, kajti Slovenija je vedno dobivala od Rima in Benetk in v splošnem od sosedne Italije za njo značilni kulturni pečat. Ljubljana je mesto, ki je v svoji čistoči, okrasju, umetnosti in redu očitno sprejemalo vplive in običaje Italije in celotno slovensko ozemlje gravitira naravno bolj k italijanskim pristaniščem na Jadranu kot k ostalim slovanskim področjem Dunava in Balkana. Slovensko ljudstvo in latinska civilizacija sta pojma, ki si ne nasprotujeta, temveč se skladno spopolnjujeta. S priključitvijo Ljubljane in njenega ozemlja je torej Italija izvedla ureditev ttfa dala tv-rope, postavila lastna meje, zagotovila mirno delo svojim novim državljanom Le-ri morajo uživati stroko avtonomija ker tvorijo strnjeno množico, ki po poreklu in jeziku ni italijanska. S pomočjo taka avtonomije bodo lahko seooodoa razvili svoje lastne energije in upravljali po lastnih pogledih lastne poljedelske, gozdne in rudniške vire svoje zemlje v okviru italijanskega gospodarstva, imajoč svoj delež pri slavni usodi imperialne Italije. „11 Riccolo" Posebno lep članek je posvetil temu zgodovinskemu dogodku tržaški »II Pic-colo« na prvi strani pod naslovom »Radost slovenskega prebivalstva ob priključitvi k italijanskemu kraljestvu.« Pisec (Carlo Tigoli) opisuje, kako si je Ljubljana nadela praznično lice. čim se je razve-dela vesela novica ter kako je prebivalstvo manifestiralo SVOJO radost, zadoščenje in hvaležnost Ural ju. Duceju ter Italiji. Pisec je podrobno opisal zgodovinsko slovesnost na Civilnem Komisariatu, a razen tega je sporočil, da je že v soboto popoldne poslalo poklonitvene pozdrave z izrazi globoke hvaležnosti in zvestobe na Komisariat, med njimi 103 župani občin nove pokrajine, ki šteje okrog 400.000 prebivalcev. Citiral je tudi poročila ljubljanskih dnevnikov, ki so poročali v posebnih izdajah o velikem dogodku; posebno obširno je citiran odstavek našega uvodnika. Poročevalec zaključuje svoj članek: Tako sta se Ljubljana in nova lepa pokrajina pripravili začeti svoje življenje kot italijansko ozemlje, pripravljen: "sodelovati t vsemi svojimi sredstvi ter silami in nuditi moči večje Italije delež svoje kulture, delavnosti in tradicije. Brez Versaja »II Gazzettino« poudarja v svojem komentarju, da nagla rešitev sloven.-ikega problema v soglasju med Italijo in Nemčijo kaže po svojih glavnih značilnosti, da evropska politika, ki jo je začela in vodila Os, ne bo usmerjena po zlih načelih Versaja, posebno ne v reševanju vprašanj majhnih in najmanjših narodov. Slovenci niso mogii nikoli doseči resnične neodvisnosti. Sama povTšinska in populacijska majhnost glede na vse velike in srednje sosede ne dopušča in ni nikdar dopuščala resnične in lastne slovenske državne skupnosti. Evropska zgodovina ima obilo primerov in izkušenj o usodi majhnih ljudstev, ki mejijo na velike sile :n gravitirajo pod njihov vpliv. Odveč bi bilo ponavljati vse te neizprosne dokaze. Ako ni možnosti za totalno avtonomijo, se pa lah-| ko spoštuje in se more poštovati etnična struktura, katere ljubosumni čuvar je sleherno ljudstvo. Zaradi tega sta Itaiija m Nemčija problem tako uredili, da se upoštevajo lokalne težkoče in pripadejo Italiji in Nemčiji tisti slovenski predeli, ki že zdaj gravitirajo proti Italiji in Nemčiji. Slovenski predel, ki je prišel z Ljubljano v okvir vpliva Italije, bo v njem zaščiten in bo imel široko področje razmaha in sodelovanja za svoje produktivne in intelektualne enerzije, in te so obilne In Talni Doslej gospodarski odnosi Slovenije z Italija niso bili zelo razviti, toda Italija bo dala svojim novim državljanom pomoč, a t*1^.** bodo dvi*niJi viri dežela, njena zmofljlvost m organizacija, 'ako ia boda o^GaJanaokrnjeris vse tujerodne značilnost!. Dežela pa bo ostala v Interesu vseh važno središče proizvodnje in dela, 6451 Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 5. maja 1941. Stev-101 Podjetja pod kontrolo in sekvestrom Nove odredbe Kr. Civilnega Koodsarlei sa Ar po jtafijanrtri Ofaoaoieni S1Đ LJubljana, 5. maja. Trst, 5. maja. u. »Piccolo« poroča o vrsti novih odredb, ki jih je izdal Kr. Civilni Komisar v Ljubljani in ki se nanašajo na koordinacijo in kontrolo tiska v Ljubljanski pokrajini ter na nadzorstvo nad vrsto bančnih in zavarovalnih zavodov in drugih ustanov. S temi odredbami so bile postavljene pod kontrolo in sekvester poleg Zveze za tujski promet v Sloveniji, Splošno jugoslovensko bančno društvo, pri katerem je bil imenovan za sekvestra odvetnik Carlo Chersi, dalje Državna hipotekama banka, pri kateri je bil imenovan za sekvestra odvetnik profesor Teo-baldo Zennaro. Obrtna banka kraljevine Jugoslavije, prt kateri Je bfl ' sekvestra odvetnik Angela Nieola Donnlnl Dalje so bili za sekvestre imenovani pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije v Ljubljani dr. Aldo Paolini, Umberto To-soni, pri Privilegirani agrarni hanki, Gon-zalo Ruiz de Ballestreros pri zavarovalni družbi Eiementar, prej Delniška zavarovalna družba Commercial Union, Costante Pessato pri Obči zavarovalni . družbi »Jugoslaviji«, dr. Marino Bidoli pri družbi Royal Exchange Assurance, dr. Franceseo Ciancimino pri družbi »La Nationale -in-cendie -vie. Angelo De Marini pri zavarovalnici »Slavij!« in comm. Carlo Ti-goli pri Agenciji »Avali«. Koncert Armadnega zbora Ljubljane, 5. maja. Ttalijamki in stru m cnta listi uživajo tako po tradiciji kot p-, kvaliteti v svetu velik sloves. To velja enako kot za sclis^e tudi za orkestre, ki predstavljajo večinoma odlične eorpuse; živo se nam je v spominu turrnski radijski orkester, k-, je pred nekaj leti zapustil s svojim koncert«-m v našem mestu najboljši vtis. Italijanskih vojaških <»rkcstrov pa v splošnem še des-cj nismo poznali m je razumljivo, da. nas je včeraj šn" koncert Ar-madnega zbora na Kongresnem trgu tem bolj zanimal. Prcsneča najprej zelo močna sestava orkestra, v katerem so posamezni instrumenti zelo številno zasedeni in kjer najdemo tudi instrumente, ki v naš:h < ' *"nh niso bili v rabi (n. pr. saksofon itd. > *-lj preseneča kvaliteta instrumentov ;.l .1 z'asti klarinet c/v, srebno zvenečih trobent, flavt, cboi in drugih. Največjo pczornost pa je izzvala izvrstna izvedba rako solistov kakoT celotnega orkestra. Spored je poleg zanimive Zennove »Koračnice 2. pp. Re* in Mornariške koračnice« obsegali Rossinijcvo simfonijo iz »Seviljsike-ga brivca«, delirij iz Danizcttij«ve »Lucia di Lamormoor« te Brahmsove »Ogrske plese« št. 1 in 2. Torej težak prr^gram ki zahteva za ug'.Jno izvedbo zelo dobrih izvajalcev! Pod vodstvom umerjenega, za globinske strani interpretacije zelo dojemljivega in za tehnične potankosti zelo vestnega di-rigentttB ga je omenjeni orkesteT izvedel presenetljivo dobro, na višini, kakršne sicor od vojaških orkestre v vobče nismr vajeni. Vstopi so bili enotni in vsefkozi točni Tehnično obvladanje je bilo pre c:zno in sc zlasti presenečali fini pianies-'mi. progresivno učinkevito rastoče in pravilne gradacije ter prav pesebno odlični sofli v »Lucii«, Inten- zitetno so bili instrumenti medse bojno lepo izravnani, brez izstopa van ja v škodo celote. Interpretacija je bila čustveno močno naglašena, tipične italijanska, takšna, kakor jo slišimo v tamkajšnjih gledališčih in je zlasti glede italijanskih ter duhovno sorodnih mojstrov najbolj verna ter prepričevalna. To se je čutilo posebno v skladbah Ros-sinija in Donizettija, ki sta italijanskim izvajalcem zelo blizu in ju zate pedajajo 9 posebno toplino. Manj bi to v slučaju navedenega koncerta trdil o Brahmsu. ki je za italijansko čustvenost morda preveč viharen, razburljiv in manj nežen, čeprav je res, da je bil na včerajšnjem koncertu prikazan tehnično in — svojsko čustveno prav tako lepo kot obe prejšnji skladbi. Splošno moram priznati docela neptr%* stranske* in brez pretiravanja, da je dosego! koncert Armadnega zbora prav lepo estetsko višino in da bi ga bilo vredno slišarPi tudi na koncertnem odru Bil je prodoren dokaz dejstva, da se v klasični deželi glasbe prav tej umetniški panogi tudi v vojski posveča izredno pozornost glede na kvaliteto; sočasno pa nudi možnosti na sklepanje o visoki umetnišk' ravni profesionalnih orkestrov (simfoničnih), ki jih bomo — upam — menda imeli prilike slišati v našem mestu. Koncert je bil dogodek ki je privabil v Zvezdo to'iko občinstva, kakor ga vidimo le redko Več tisoč LjuNlj-anČanov je prišlo poslušat koncert italijanske vojaške godbe in vsi so bili s tem prvirn njenim večjim nastopom v Ljubljani izredno zadovoljni Želimo samo, da bi slišali v Ljubljani še mnogo tako izbranih koncertov vcjarke godbe, ki se ji pozna, da prihaja iz Italije, te klasične dežele izredno visoko razvite glaebene kiibture. DNEVNE VESTI — Smrt vzorne žene. Danes ob 16. nastopi iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah svojo zadnjo pot na pokopališče k Sv. Križu soproga vseučiliškega profesorja ing. Pehanija in sestra pokojne gospe Milene Zerjavove ga. Mica Pehanijeva. Po kratkem, težkem trpljenju ji je v soboto zjutraj smrt prestrigla nit življenja v Leo-nišču. Pokojnica je bila v Ljubljani splošno znana in vsi, ki so jo poznali, so jo spoštovali in visoko cenili kot vzorno ženo in skrbno mater. Iz prvega zakona s prerano umrlim odvetnikom dr. 2ižo, zapušča sina Petra, iz drugega pa hčerko Bredo. Podlegla je meningitisu. Bodi ji lahka zemlja, ugledni rodbini ob težkem udarcu naše globoko sožalje. — Sneg na Florijanovo nedeljo. Flori-janova nedelja je pri nas že po tradiciji deževna, letošnja je pa bila izredno mrzla. Ponoči med soboto in nedeljo je zapadel sneg celo po nižjih hribih. Zasnežen je bil vrh šmarne gore, na krimskih hribih jc ležal sneg zjutraj skoraj do Preserja in prav tako so bili globoko zasneženi Pol-hogTajski dolomiti. Včeraj dopoldne je na-letaval sneg celo v Ljubljani. V višjih legah je sneg napravil precej škode na gozdnem in sadnem drevju. — Včeraj popoldne se je vreme popravilo in proti večeru je posijalo solnce. Bilo je pa še vedno zelo hladno. Kljub temu je bilo mesto nenavadno živahno in pravi naval je bil na Kongresnem trou, ko je v Zvezdi igrala vojaška godba. O koncertu poročamo na drugem mestu. Ponoči je bila nevarnost, da pade slana, ki bi bila napravila veliko škodo, pa k sreči nebo ni bilo povsem jasno. — Nesreče. V ljubljansko bolnico so prepeljali včeraj nekaj ponesrečencev, štirinajstletna kleparejva hči Franja Grčar se je po nesreči obrezala z nožem v lice. Stanko Kršan, komaj leto dni star posestnikov sin iz Smlednika, si je pri padcu zlomil nogo. Maksa Simončiča, 29 let starega tehničnega uradnika iz Ljubljane je podrl v Vevčah neki motodklist. Simončač se je pri padcu tako potolkel, da je moral zateči v bolnico. Ludovika J uhana, 33-letnega lončarja iz PodborSta, je v prepiru udaril znanec a sekiro po desni roki m ga hudo rani L Iz Ljubljane —lj Prva javna produkcija gojencev Sole Glasbene Matice, Dre vi ob četrt na 7 bo v mali filharmonični dvorani prva javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice. Iz oddelka gospe Strukljeve Milene bodo nastopili: VodiSek Breda, Vesel Majda, Maršič Saška, Sever Martin, Ah lin Cvetka in Fakin Mara. Iz oddelka ge. Dernovšek milije: Rems Fedor. Iz oddelka Sesek Vide: Jeraa Eva ln Erjavec Helena. Iz oddelka Lipovšek Pije: Kovač Valentina. Iz oddelka Sonca Viktorja: Gorjanc Franc in Sever Alma, ki bosta igrala tudi četveroročno. Izmed violinskih gojencev nastopi iz oddelka Gregorca Jurija: Volčič Franc in iz oddelka Staniča Frana: Sancin Nasto, katerega spremlja na klavirju gojenka Srednje glasbene Sole Puri ar Majda. Podrobni spored je na razpolago v knjigarni Glasbene Matice za 3 din in velja obenem kot vstopnica. —lj Pevski zbor Glasbene Matice ima v bodoče redne vaje vsega mešanega zbora ob torkih in četrtkih, vsakokrat ob 19.20. Smo pred nastopom. Kdor bi ne mogel sodelovati, naj to sporoči odboru! —lj Vioninist Uro« PrevorSek, ki bo koncerti ral v petek 9. t_ m. v veliki Filharmonični dvorani bo izvajal naslednji spored: Beethoven: Kreutzerjeva sonata; Paganini: Koncert d-dur; Skerjanc: In-termezzo romantique; Hubad: Vizija; Pre-vorsek: španski ples. Pri klavirju skladatelj L. M. Skerjanc. Vstopnice za ta koncert so od danes dalje v predprodaji po običajnih koncertnih cenah v knjigarni Glasbena Matice, Novi carinski predpisi Kim, 5. maja. »Službeni List Kraljevine« objavlja razglas Duoeja Fašizma, Prvega Maršala Imperija in Poveljnika na vseh frontah operirajočih SO s dne 29. aprila 1941 /XIX glede ukrepov carinskega značaja na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavijo, katerega so zasedle italijanske Oborožene j Sile. Med drugim je določeno, da se sme blago z ozemlja italijansko albanske carinske unije uvažati na ozemlje bivše kraljevine Jugoslavije, katerega so zasedle italijanske Oborožene Sile, ne da bi se plačale uvozne carine. Carinski Komisarji smejo v sporazumu z vojaškimi in carinskimi oblastmi urediti lokalni promet med zasedenim ozemljem in ostalim ozemljem bivše kraljevine Jugoslavije na področju 15 km od okupacijske meje na ta način, da se to blago oprosti plačilnih dajatev, Id jih plačajo na meji. Fiskalni režim mesta Reke se v celoti razširi na susaško področje. Iz Italije — V čast Julijski diviziji, ki se je junaško borila na albanski fronti, je goriški župan odločil, da se bo dosedanji Bertoli-nljev trg imenoval Trg julijske divizija. 1 Jubilej Dopolavora V sredo je poteklo 16 let od ustanovitve kulturne in socialne ustanove Dopolavoro. ki je bila ustanovljena leta 1925. V 16 letih je ustanova dosegla velike uspehe. Od početka je I>opoiavoro začel opravljati svoje vzgojno poslanstvo in svojo prepo-roditeljsko nalogo na socialnem, kulturnem in političnem področju. Množice delovnega ljudstva so se priključile organizaciji. Danes ni več droižine v Italiji, ki ne bi imela svojega člana v Dopola voru. Kakor ni nameščenca ali delavca, ki ne bi sodeloval v številnih dopolavorističnih, športnih, kinematografskih, propagandi-stičnih in poučnih akcijah. Zlasti na mestu pa hoče biti ustanova v sedanjem vojnem času. Pomaga vojakom in družinam vj5ok!i canih, organizira obdarovanja borcev, daje pobudo za izpopolnitev avtar-kičnega gospodarjenja, utrjuje čim dalje bolj vero in duha ljudstva v zmago. Ustanova opravlja torej prevažno nalogo, kt jo je zasnoval m hotel Duce in katero vodi Stranka. V mestih, v predmestjih, na deželi povsod je Dopolavoro ustanovil svoja središča, povsod je vrgel seme svoje delavnosti ln svoje propagande. Ljudstvo vidi in občuti blagodejno delovanje Dopolavora ter mu je zaradi tega privrženo in ceni njegove smotre in njegove uspehe. Preskrba Ljubljane s kruhom Ljubljana, 5. maja Med gospodinjami je minule dni nastala zmeda, ker niso dobile več krušnih nakaznic, Kr. Civ. Komisar je pa kar na mah pregnal vse skrbi in po starodavnem načelu filantropov »Bis dat, qui cito dat« zagotovil prebivalstvu Ljubljanske province dosti odlične moke in izvrstnega kruha. Po njegovem naročilu se prazna skladišča mestnega preskrbovalnega urada spet polnijo, saj so že v petek iz Italije pripeljali vanje 300 stotov lepe enotne moke ter jo vozijo še dalje neprestano, da bo ljubljanska občina imela v nekaj dneh 1.100 stotov dobre enotne moke. V tisku so že tudi nove krušne nakaznice, ki bodo prebivalstvo vsega ozemlja prav zelo razveselile. Doslej je namreč vsaka oseba na svojo krušno karto dobila samo 4 kg moke na mesec, na novo krušno karto jo bo pa prav gotovo dobila vsaj dvojno količino, namreč po 8 kg na mesec. Iz Italije dobrohotno pripeljana moka je tako imenovana enotna moka, ki z njo po vsem italijanskem imperiju peko enoten kruh, popolnoma enak za revne in bogate. Enotna moka je mešana s 40% pšenične in 60% bele koruzne moke, ki je mleta iz bele koruze, ter je kruh, pečen iz tako mešane moke prav okusen in zelo izdaten, da nikdo ne bo pogrešal belega pšeničnega kruha. Preskrbo valni urad je prvo dobavo moke že razdelil ljubljanskim pekom, da smo za nedeljo že imeli dosti belega kruha. V soboto so začele zopet peči vae pekarne kruh; prejšnje dni je v nekaterih pekarnah povsem pošla moka, preden je bilo določeno, kako bo urejena poslej dobava moke in prodaja kruha. Toda že v soboto je preskrbo valni urad začel deliti moko pekom, da ni bilo nikjer občutnega pomanjkanja kruha. Manjše pekarne so dobile po 100 kg podobne krušne mešanice, kakršna je bila v rabi za kruh doslel večje pekarne pa po 300 kg. Dobivajo pa moko še danes, tako da bo dovolj kruha, dokler ne bo končno sklenjeno, koliko moke ln kruha bomo po- slej dobivali na nakaznice. Pšenična moka je mešana s koruzno v istem razmerju kakor doslej, 40% : 60%, a koruzna moka je bila doslej iz rumene lforuze, zdaj je pa iz bele, Danes bo najbrž že definitivno določeno, koliko moke bomo dobivali na nakaznice, odnosno, kakšni bodo predpisi o proda;i kruha. Prvtno je bilo zamišljeno, da bo cela nakaznica veljala za 8 kg moke, torej za dvakrat več kakor doslej, niso se pa še odločili, koliko kruha bi naj dali na nakaznico. Nekateri naši strokovnjaki so mislili, da bi bilo 8 kg moke preveč in so mnenja, naj bi bila raje dovoljena prosta prodaja kruha, češ, tako bi prihranili več moke. Za zasebna gospodinjstva bi naj bile po njihovem mnenju dovoljene le najnujnejše količine moke, kolikor jo je treba za kuho. Gospodinje bi poslej ne pekle več kruha, a vsak bi ga lahko kupil v pekarni brez nakaznice poljubno količino. Ne moremo še reči. ali bo prodrl ta predlog, ki ga zagovarjajo zlasti peki. Mnogo krompirja na deželi Čeprav je bilo v soboto zelo neugodno vreme za dovoz krompirja v Ljubljano, je bilo vendar v opoldanskih urah na Sv. Petra nasipu, kjer so prodajali krompir na debelo, precej živahno. Kmetje so pripeljali šele med 10. in 12. okrog 30 vozov krompirja, V prvih tržnih urah krompirja ni bilo naprodaj. Mnogi kmetje prihajajo pozno v Ljubljano, ker se ravnajo še po prejšnji delitvi časa tako, da se jim zdi, da je šele 10., ko je v resnici že ob 11. Kmetje sami priznavajo, da je na deželi naprodaj še mnogo krompirja. Zele, da bi krompir čira prej razprodali. Cim starejši je krompir tem lažji je in vedno več ga tudi zgruje. S cenami so zdaj zadovoljni, saj proaajajo najlepši krompir po 2.50 din. V soboto je pa bilo naprodaj toliko krompirja, da so ga posamezni kmetje ponujali cek> po 1.75 in 2 din kg. Največ krompiija je bilo predanega po 2.25 din. Krom* ir je prispel po i ečini z Dolenjskega. V Kranju in ciugih večjih krajih na Gorenjskem ne moiejo razprodati vsega krompirja. Gorenj ki kmetje so prejšnji teden v sredo prodajali krompir v St. Vidu i o dinarja V soboto je biJ na Sv. Petra nasipu naprodaj t id\ fi?c' Pripeljal ga je kmet z Dolenjskega več vreč. Belo fižolico je ponujal po din kg, boljši fižol pa po 7.50 din. Ni ga mogel razprodati, ker mnogi meščani ne vedo, da je na Sv. Petra nasipu večkrat naprodaj tudi fižol in ne le krompir. — Kaže, da imajo kmetje v zalogi še precej lanskih pridelkov, ki sc jih hranili, da bi jih prodali po boljših cenah spomladi. (faetelnica KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 5. maja: Iienej, Pij V. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Večne melodije. Kino Sloga: Frankensteinov sin. Kino Union: Boj za Himalajo. Prva javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice ob 18.15 v mali Filharmonični dvorani. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, K tiral t, Gosposvetska cesta 10, Bohince ded., Cesta 29. oktobra 31. Iz Štajerske — Poostreni predpisi za potovanje na Spodnje štajersko. Doslej so se dobivala dovoljenja za potovanje na Spodnje štajersko neposredno v uradu za potne liste pri civilni upravi v Gradcu. Od 1. maja so pa predpisi poostreni in dovoljenja se dobivajo samo pri okrajnih policijskih oblasteh in sicer le v izjemnih primerih, ko je dokazana nujna potreba. — Rohitsch-Sauerbmnn — da« steiri-sche Karlsbad. Pod tem naslovom priob-čuje nedeljska >Tagespostndonu podal ostavko. Zatrjuje s*e, da se je osebje poslaništva odločilo za ostavko zaradi tetja, ker ne more več prenašati strahovitega nemškega borabavdtinuija iz letal Najdena dragocena slika Iz Madrida poroča, jo, da so v nekem starem sam* .stanu na>>Iii krasno sliko, delo slikarja Vetooueza Gre za s/fiiko, katero so umetnosrtni zgodovinarji rn str*»'kc\-njaki iskali že dolgo in katero so simatrali z« izgubljeno Nemščina v finskih šolah Italijanski Lista poročajo iz H o's nkov, da je fmska vlada izdala dve odrod bi glede narodne vzgoje. S prvo odreci bo je uvedena nem "čina kot obvezen prod met na vseh vrstah .:x>l namesro dosodanje ang!e>-ščine, Z drugo odredbo je pa uvedena vojaška vzgoja v vseh finskih šelah z univerzami vred. MALI OGLASI RAzno Beseda 60 par. Davek posebej. Najmanjši znesek a-— din DOLGO STAROST BOSTE CĆAKAJLI, de boste uživali medico, ki razkraja škodljive klice, pospešuje prebavo ln odstranjuje razne biološke motnje. »AMBROŽEVA MEDICA« iz MEDARNE, Ljubljana, Židovska ul. 6. 13. T. KAUČE nove modele po nizkih cenah dobite pn TAPETNIŠTVO E. ZAKRAJSEK Miklošičeva 34 ITAJLIJANŠCENO poučujem z zanesljivim uspehom. Grem tudi na dom. Ura pouka 15 Din. Direktna metoda. Prevajam tudi poslovne in druge tekste na italijanščino po zelo zmerni ceni. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod šifro »prof. dr. A. R.« 815 Beseda 50 par Davek posebej Najmamfli znese* H.— din **PREMOC ^ lOKS DRVA I. POGAČNIK BOHORIČEVA 6 — TEL zO-ofc Postrezoa orezn1 o o s SEMENSKI KRO!>iriR najzgodnejši, Bohmova specijaliteta, dobavlja S. Jurčič trg. palača »Slavije«. 819 POHIŠTVO CVETLIČARNE naprodaj zaradi opustitve lokala. Poizve se v trgovini Ida Škof-Wanek, pod Trančo 2. 821 MfORMACJE Beseda l,— din, davek posebej. Najmanjši znesek 15.— din 1000 DIN dam vsakomur, kdor mi najde konja žig 1345. Crn pram, obe zadnji nogi malo beli. — Rus Albert, mesar in posestnik, Dol. Logatec 49. 820 IŠČEM MOTORNO KOLO znamke DKVV 200 cera, štev. 968039, evid. št. 2-4712, ki je bilo oddano komandi 37. peš. puka v Vel. Laščah. Najditelj naj sporoči proti dobri nagradi na: Mally Jernej, Sp. Log 7, pošta Nemška Loka pri Kočevju. 817 500 DIN NAGRADE dobi, kdor ml sporoči, kje je moj konj, svetel fuks z ozko belo liso, grivo pristriženo, da mu sega do srede vratu, noge spodaj bolj bele, rep pristrižen do kolen, žig 360. Išče ga Janez Urli, Vopovlje 9, p. Komenda, 809 Beseda 50 par Davek posebej. Natmamši meseK 8 — din BAKER medenino, svinec, staro železje plača najbolje »MET ALI A« — Gosposvetska 16 — tel. 32-83. STAIlOVAnJA DVE STANOVANJI v cetru mesta, prvo trisobno, prosto 16. maja, drugo štiri-sobno, prosto 1. junija (ena soba vhod s hodnika). Informacije: Prečna uL 4. 822 rierre Mael: 40 liubezen Roman Obljubili ste mi, da boste odgovarjali na moja vprašanja tako iskreno, kakor govorim z vami jaz. 2e v otroških letih sva bila prijatelja, Rene, in doslej ni še nič skalilo najinega prijateljstva-Misel, da bi utegnili postati nevredni mojega prijateljstva, bi mi bila zelo mučna. — Kaj hočete reči s tem? — je vprašal mladenič, ki ga je Romainov glas žalil še bolj kakor izgovorjene besede. — Reči hočem, — je nadaljeval Romain, — da bi bili mnogo bolj pripravljeni govoriti, če bi vaše prijateljstvo do moža ne bilo prišlo v konflikt z vašo ljubeznijo do žene. Beseda je bila izgovorjena, ni je bilo mogoč« preklicati. Zdaj je bilo treba vse pojasniti. HoCeš nočeš, se je moral Rene braniti, razpršiti Romainov o sumničenje. Zdai ni mogel več dvomiti, da razjedajo Romainovo dušo težki dvomi. Vedel je, da je Romain nekaj zvedel in besede, ki jih je bil prav kar izgovoril, so mu bile zadosten dokaz, da bi ne »zadostovalo zanikanje brez dokazov, da bi se v njegovih očeh opral. In vendar sta mu nalagala opreznost in molčečnost do Jeanne dolžnost, da bi ničesar ne priznal, kar bi moglo vreči na mlado ženo le najmanjše sumničenje. — Romain, — je dejal resno. — Iz tega, da tako govorite z menoj, sklepam, da silno trpite. Od mene zahtevate iskrenost. Prav rad vam doprinesem dokaz svoje iskrenosti, prosim pa, da bi bili tudi vi iskreni z menoj. Kakšna so ta namiga van j a v vaših izpovedbah, kakšno sumničenje se skriva v vaših vprašanjih? — Pa naj bo, — je dejal Quelem s slabo prikrito osornostjo. — Ali hočete, da se izrazim jasno? Storim to: Vi ste ljubček moje žene! — O! — se je branil Rene in stopil korak nazaj. — Ne žalite mene, temveč Jeanne. — Ali ne vidite, da vas vse izdaja? — je besnel častnik, zaslepljen po svoji bolesti in gnevu. — Saj ne pravite niti »milostiva«, kadar govorite o nji. Imenujete jo Jeanne, kakor jo gotovo kličete, kadar nimata prič, ki so vam v naporje. Čim hujši je bil Ouelernov gnev, tem večja je bila hladnokrvnost Renea de Mejana. dokler se ni povsem obvladal. Imel je sočutje z bolestjo, ki je bila pripravila Quelerna ob vso hladnokrvnost in razsodnost. — Romain, v takih okornostih je vsaka diskusija izključena, — je dejal. — Razburili ste se in zdaj ne morete poslušati pametne besede. Morem vam samo odgovoriti, da sem čisto nedolžen. Nisem in nikoli nisem bil ljubček gospe de Ouelern. Previsoko jo earim, preveč je v mojih očeh vzvišena in čista, da bi ▼ takih okolnostih sploh izgovoril njeno ime, Te besede, izgovorjene z odločnim, preprfč*rv*l- žal samo prehodno. Imel je anonimno pismo pri sebi, hitro ga je vzel iz žepa in dejal: — Spričo tako jasne obdolžitve menda vendar ne boste tajili. — Rene je samo mimogrede preletel z očmi podle vrstice. — Vsako krivdo zanikam še odločneje, kakor prej, — je dejal mirno. Častnik je stisnil pesti. — Tajiti zna vsak grešnik! — je vzkliknil. Rene je prebledel. Potem mu je pa pritisnila kri v glavo. — Kaj to pomeni? Vi me dolžite laži? —Da, — je odgovoril Romanin, ki se ni mo^el več obvladati, — in upam, da se boste v tem primeru spomnili, kaj je dolžnost poštenega moža. Mejan se je odločil še za zadnji poskus. — Nisem dolžan dati vam zadoščenje, ker vas nisem žalil, vendar se pa tega ne branim. Toda mnogo mi je ležeče na tem, da bi vas prepričal, da vaša neutemeljena jeza ne bo zadela samo mene. Dvoboj med nama bo imel tudi to žalostno posledico, da pripravi vašo soprogo ob čast. — Svarim vas, nikar se ne potegujte za nj ero čast. Prav lahko bi namreč domneval, da hočete svojo lastno strahopetnost prikriti s skrbjo za njeno čast Zdaj je bOa žalitev jasna, kruta, Rene je zadrhte! po vsem telesu. —Dobro, — je dejal. — Toda iz vsega tega izvirajoča krivda naj pade na vas. Na vsak način hočete videti krivca kjer imate samo prija- telja, ki mu je vaša sreča pri srcu. Če pa imate tehtno pretvezo, ki vam daje pravico do dvoboja, mi pošljite svoja sekundanta, jaz vam svojih ne pošljem Potem mu je obrnil hrbet in krenil proti cerkvi. Romain je gledal za njim, kako je odhajal. XIII. Strašna nesreča je morala vendarle prit^ nič ni moglo preprečiti bližajoče se katastrofe. Toda če zna mož skriti svoje razburjenje pred drugim možem, mu je zelo težko prikriti ga pozornemu očesu ženske, ki ga ljubi Po svojem povratku v Lorient je Rene najnrej pohitel k Herrriini. Naj se konča dvoboj kakorkoli, Rene je čutil, da pomeni to za njegovo ljub se en veliko nevarnost. A bolj kakor smrti se je bal uničenja svoje sreče. Ali bo preživela ta sreča strašen udarec, ki mu je pretil? Gotovo, Hermina ga je ljubila, to je vedel Bolje kaikor kdorkoli je poznala nevarno ta ino te orav tako bolestne kakor nedolžne ljubezni, ki ju ie malone za vedno ločila. Odpustila je Jeanni in še več, zopet ji je naklonila svoje prijateljstvo in pomagala ji je v boju proti sebi, da bi popravila, kar je bila zakrivila. A zdaj, ob isti uri, ko je nastopilo okrevanje, ko je mlada žena povsem izle-čena v svoji moralni potrtosti zopet začutila v sebi veselje do življenja, do svojih dolžnosti in nad. je nenadoma prihrumela nevihta od tiste strani, od koder jo je najmanj pričakovala.