84. fteviiko. V umorni, i MUL 9. aprila 1908, Xll. leto, £ shaja vsak dar^zvečer izvzemaš nedelje in praznike ter velja po poitl prejemat* za avstre-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjeuifna dom za vse leto $4 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, si en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drage dežele in Ameriko **lo leto 30 K. — Na naročbo brez Istodobne rpoalljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 b, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo m npravmlstvo je v Knaf lovih ulicah št 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. tiredzilšfra telefon št* 34» LtevUke po 10 h. Upravnišiva telefon št, 85. V znrslu § 17. društvenih pravil se sklicuje občni zbor delniškega društva Narodne tiskarne na dan 25. aprila 1908 ob 6. uri zvečer v prostorih Jfarodne tiskarne. d* 1. Poročilo predsednikovo. 2. Bilanca Narodne tiskarne za 1. 1907. 3. Nasvet upravnega odbora o izplačan j u dividende. 4r. Volitev pregledovalcev raeucov. 5. Posamezni nasveti. Opomnja: § 16. Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora svoje delnice vsaj pet dni pred občnim zborom vložiti v društveno blagajnice Upravni odbor Narodne tiskare. JlouensM odvetniki v nemški luči Zveza slovenskih odvetnikov, ki se je pred leti osnovala v prvi vrsti . svrho, da izvojuje slovenskemu jeziku pri uradih, predvsem pri sodiščih tisto veljavo, ki mu gre po zakonu, je našim narodnim nasprotnikom bodeč trn v peti. Nemci se zavedajo, da odvetniki, ki so na vse strani popolnoma neodvisni, najložje pribore slovenščini v zakonu ji zajamčeno enakopravnost, ako se z vnemo in potrebno požrtvovalnostjo zavzemajo za upravičene naše narodne postulate. Že posamen odvetnik lahko v narodnem oziru mnogo doseže, ako nastopa dosledno in neizprosno, ako pa se organizuje cela skupina odvetnikov, v svrho, da brani in ščiti narodne in jezikovne koristi svojega naroda, je več nego gotovo, da lahko izvojuje marsikaj, kar bi neorgani-zovanim posamnikom ne bilo mogoče doseči. To vedo dobro naši narodni nasprotniki, zato je tudi »Zveza slovenskih odvetnikov«, odkar se je ustanovila, neprestano tarča, na katero koneentruiejo vse svoje napade. Preteklo nedeljo je imela ta »Zveza« svoj letni občni zbor, na ka- terem so se odvetniki posvetovali o potrebnih korakih, ki jih bo treba še v bodoče storiti, da se izvojuje popolna enakopravnost slovenskemu jeziku zlasti pri sodiščih. Na tem zborovanju se je med drugim tudi sprejela resolucija, da zahteva že narodna in stanovska čast, da predlagajo slovenski odvetniki in notarji vsem instancam vloge in pritožbe izključno v slovenskem jeziku. Obenem se je konstato-valo, da je bila slična resolucija sklenjena že na lanskem občnem zboru, a da so se posanmi slovenski odvetniki premalo ozirali na načela, izražena v oni resoluciji. To priznanje so nemški listi hlastno pograbili ter je porabili za predmet novih atak na »Zvezo slovenskih odvetnikov«. To pot so napram »Zvezi« spremenili svojo taktiko. Preje so jo slikali kot organizacijo, ki je silno nevarna nemškim težnjam v naših pokrajinah, sedaj pa jo predstavljajo javnosti kot docela brezpomembno društvo, ki nima niti toliko moči, da bi vzdrževalo potrebno disciplino v vrstah svojih članov. Pri tem se sklicujejo na priznanje dr. Majarona na zadnjem občnem zboru, da je med slovenskimi odvetniki še vedno mnogo takih, ki greše proti načelu, da je treba pri vseh instancah vlagati slovenske vloge, s tem da se v svojem poslovanju z uradi poslužujejo nemškega jezika. K temu priznanju pripominjajo »Deutsche Stimmen« malicijozno: »Dejanski bi lahko v samokolnicah pripeljali vloge, ki so jih baš člani te zvezo vložili v nemškem jeziku, in sicer še eelo v takih slučajih, ko bi bili upravičeni, sestavljati slovenske tožbe in predloge.« Interesantno je. kako si nemški list tolmači čudno postopanje pošastnih slovenskih odvetnikov, ki se vkljub nasprotnemu sklepu svoje stanovske organizacije še vedno poslužujejo v mnogih slučajih v občevanju z uradi nemškega jezika. Deutsche Stimmen« pravijo, da je vzroke za to iskati v praktičnih in gospodarskih (!) momentih in v dejstvu, da slovenskemu jeziku nedosta-ja juridične terminologije. Prav hvaležni bi bili člankarju nemškega lista, ako bi nam navedel tiste praktične in predvsem gospo darske momente, ki baje odločujejo, da se posamni odvetniki raje poslužujejo nemškega jezika pri dopisu vanju z uredi Mislimo, da bi mož prišel v veliko zadrego, ako bi bil primoran natančneje spregovoriti o onih famoznih praktičnih in gospodarskih momentih. Kar pa se tiče slovenske pravne terminologije, naj -bodo »Deutsche Stimmen« le lepo tiho, zakaj slepec naj ne sodi o barvah. Slovenska juridična terminologija je že tako razvita, da se lahko, ne da bi se ji bilo treba sramovati, kosa tudi z nemško. To mora priznati tudi vsak objektiven nemški pravnik, ako hoče govoriti resnico. Da torej posanmi slovenski odvetniki vlagajo razmeroma še vedno mnogo nemških vlog, zato niso toliko merodajni »praktični in gospodarski (!) momenti«, najmanj pa baje pomanjkljiva slovenska pravna terminologija, marveč kriva je temu edino brezbrižnost in komodnost, ki vlada še žal pri nas v posamnih odvetniških pisarnah. Nikomur nečemu delati krivice, zato se nam zdi umestno, ako konšta-tujemo, da v tem oziru greše največ nekateri klerikalni odvetniki, ki pri izvenkranjskih sodiščih vlagajo skoro izključno samo nemške A'loge. Naš list jih je radi tega že opetovano prijel, če je imelo to kaj uspeha, ne vemo. Prepričani pa smo, da bo »Zveza« z energičnim nastopom pridobila tudi te, da se bodo brezpogojno pokorili sklepom svoje stanovske organizacije. In če se to zgodi, potem lahko »Deutsche Stimmen« ostanejo doma s svojo »samokolnico« in ne bodo več imele vzroka omalovaževati »Zveze slovenskih odvetnikov«. Državni zbor. D u ii a j , 8. aprila. Danes je začel parlament razpravljati o novoustanovljenem ministrstvu za javna dela, alias Gessmannovo ministrstvo. Dasi ima minister Gessmann mnogo nasprotnikov, ki so hoteli protestirati proti sestavi novega ministrstva, vendar prave opozicije ne bo razun socialnih demokratov. Do velikonočnih počitnic so le trije dnevi, in v teh je treba dognati ne samo to nujno predlogo, temne še par aktualnih zadev. Najbrže se bo že jutri glasovalo o Malacho\vskega nujnem predlogu. — V današnji seji je bil glavni govornik posl. dr. A d 1 e r , ki je izjavil, da bi bili socialni de-mokratje z veseljem podpirali ustanovitev ministrstva za javna dela, ako bi se bilo to zgodilo po poslovniku in parlamentarnih običajih. Parlament in proračunski odsek bi bilo treba sklicati v začetku meseca marca, da bi vse gradivo bilo obdelalo v prvem branju, potem pa se izročilo odsekom. Razna ministrstva so se razkosala ter se je osnovalo novo mi- nistrstvo, ne da bi bil parlament o tem kaj izvedel. Drugekrati napravi parlament zakon, a cesar ga podpiše; pri tem pa je narobe, cesar je zakon napravil in parlament ga mora podpisati. Novo ministrstvo ni izraz potrebe, temuč ga je le Beekova vlada potrebovala zaradi Gessmanna. Govornik je zaključil svoja izvajanja z izjavo, da bo njegova stranka glasovala proti ustanovitvi novega ministrstva. Iz proračunskega odseka. Dunaj, 8. aprila. Danes je proračunski odsek dognal poglavje o srednjem šolstvu. Navzoč je bil tudi naučni minister. — Posl. V u k o v i ć je predlagal resolucijo, v kateri se vlada poziva, naj ustanovi realko v Šibeniku. Ako se to zgodi, ne bodo Dalmatinci ugovarjali, da se italijanska realka v Zadru razširi v višjo realko. — Posl. dr. Korošec je zahteval, naj se na gimnazijah s pretežno večino slovenskih dijakov vrše zrelostni izpiti v slovenskem jeziku. Nadalje je podpiral zahtevo poslanca dr. P 1 o j a , naj se v vseh slovenskih deželah ustanove slovenske gimnazije in realke. Na srednjih šolah, ki imajo večje število slovenskih dijakov, se morajo nastaviti za po-samne stroke tudi slovenščine vešči učitelji. Za dr. Korošcem je govoril še poročevalec posl. 6 1 a b i n s k i , nakar je bil sprejet proračun za srednje šole. Med sprejetimi resolucijami je tudi resolucija poslanca Žitnika, naj se na državni gimnaziji v Gorici ustanove slovenske vzporednice. (Resolucijo je stavil poslanec Žitnik Sporazumno z vlado, oziroma po njenem naročilu), — Odsek je začel potem razpravljati o državnih ljudskih šolah. Poročevalec poslanec S t a n e k je zahteval ustanovitev češke ljudske šole na Dunaju, češ, da se Nemcem vendar ni treba bati, da bi ena ljudska šola počehila Dunaj. Nova volilna reforma za dalmatinski deže ni zbor. Z a d e r , 8. aprila. Te dni odpošlje dalmatinski deželni odbor ministrstvu na Dunaj načrt za novi volilni red za Dalmacijo. Deželni odbor je prepričan, da se dalmatinski deželni zbor skliče pred potekom svoje volilne periode, ako osrednja vlada sprejme novi volilni red. Deželno-zborsko zasedanje bi trajalo le par dni. da sprejme novi volilni red. Ureditev jezikovnih razmer v Dalmaciji. Zader, 8. aprila. Odločilni dalmatinski krogi se boje, da vlada ne misli urediti jezikovnega vprašanja potom deželnega zbora, temuč da stori to naredbenim potom, kakor namerava urediti češko - nemško jezikovno vprašanje. Ako bi vlada prepustila dalmatinskemu deželnemu zboru, da si uredi jezikovne razmere, ustvaril bi se s tem praecedens za druge dežele, kjer bi si večine tudi hotele uredili svoje jezikovno vprašanje. Vlada bi morala popustiti, a narodnostni spori bi se podvojili. Osrednja vlada namerava jezikovno vprašanje v Dalmaciji urediti takoj po poletni sezoni parlamenta. Hrvaška kriza. Budimpešta, 8. aprila. »A Naj)« poroča, da se vrše za hrbtom bana Raucha pogajanja med hrva-ško-srbsko koalicijo in madžarsko vlado. Pripravlja se baje veliko iznenađenje, ki pride takoj po Veliki noči. — Nasproti tej vesti pa je izjavil baron R a u c h , ki je konferi-ral danes z ministrskim predsednikom Wekerlejem in s hrvaškem ministrom Josipovičem, raznim časnikarjem, da mu ni ničesar znanega o kakšnem zbliževanju med h r vaško-srbsko koalicijo in ogrsko vlado; do-sedaj se sploh še ni pojavil projekt za rešitev položaja, pa tudi krize, ki poročajo o njej časopisi, ni na Hrvaškem. Nadalje je povedal ban, da sploh ni prišel v Budimpešto v političnih zadevah, temuč zaradi finančnih i n prometno-tehničnih vprašanj, v prvi vrsti zaradi železnice Karlovae-Metlika in železnične zveze z Dalmacijo. Klub nemadžarskih poslancev. Budimpešta, 8. aprila. Klub nemadžarskih poslancev je izdal izjavo, tla je nasilno in neutemeljeno postopanje predsedstva prisililo nemadžarske poslance, da so izstopili ter nočejo več sodelovati pri reviziji poslovnika ter izjavljajo, da bo krivična preosnova poslovnika sklenjena na nepostavni in nasilni način. Odgovornost ima večina, nad katero se bo predlog še maščeval. — V drugem komunikeju protestira klub proti podlemu sumničenjn v časopisju, kakor da bi nemadžarski poslanci imeli zveze s Prago, Rimom, Moskvo in drugimi mesti. Nove balkanske [železnice in Črna gora. C e t i n j e , 8. aprila. Crnogorska vlada ne bo dovolila nobeni drugi železnici, da se raztegne do Bara, dokler se ne zgradi del projektovane železnice od vzhoda na labod, ki bo LISTEK. Premosonci. Novela; spisal Fr. Remec. (Dalje.) n. Gospa Ručigajeva je živela čudno življenje. Otrok ni imela, njen mož, dasi premožen, se je pa zanimal samo za svojo kupčijo in je svojo ženo v pravem pomenu besede zanemarjal. Trgovec Ručigaj je poleti in pozimi zapustil zjutraj ob šestih svoj dom. Pri obedu se je zamudil le pol ure, a še med obedom je čita I časnike. Zvečer je prišel redno ob pohtiđe-vetih domov in je ob devetih že trdno spal. Svojo ženo je imel prav rad, samo časa ni imel nikdar zanjo. V tej zapuščenosti je bila gospa Ručigajeva še vesela, da je Zora sprejela njeno ponudbo in se preselila v njeno hišo. Zora je bila z Ruči-gajem v daljnem sorodstvu, toda njen oče, upokojeni železniški uradnik, in Ručigaj, se ni^ta nič prav dobro razumela. Ručigaj je bil trezen in delaven, Zorin oče pa pijanček, ki je samo po kavarnah in gostilnah posedal in se je malo menil za usodo svoje hčere, zlasti ker je čutil, da ga po izobrazbi in po značaju daleč nad-k ril ju je. Zaradi tega je tudi z veseljem privolil, da se je Zora preselila k Ručigajevim, dasi jo je od tedaj le redkokdaj videl. Gospa Ručigajeva je nadomesto-vala Zori mater in ji je bila obenem dobra prijateljica. Razumeli sta se prav dobro in dasi je gospa Ručigajeva, ki jo je Zora imenovala teto, vedno želela, da bi se Zora omožila, se je tega vendarle bala. Ko je suplent Žvanut nekaj dni po veselici na dirkališču napravil gospe Ručigajevi oficialen obisk in zasnubil Zoro, je bila dobra »teta« v veliki zadregi. Žvanut ji je bil všeč, a vendar se je njegovega obiska prestrašila. Toda Žvanut jo je kmalu pomiril. Mirno in stvarno je pojasnil svoje razmere, natančno obrazložil, kake nade in kake želje ima za prihod-njost in dal razumeti, da se čuti poklicanega, povzpeti se še do kaj višjega, nego samo do profesorske službe. »Ne smete mi zameriti,« je samozavestno končal svoje pojasnilo, »da sem vam povedal tudi svoja upanja glede bodočnosti. Nečem se delati boljšega, kakor sem v resnici, lahko pa rečem, da smem imeti ambicije. Kdor ne izpolnjuje samo svojih službenih dolžnosti, nego posveča tudi svoj prosti čas in svoje zmožnosti narodu, povzdigi narodne kulture, narodnega šolstva in razvoju slovenske literature, ta sme paš zahtevati ne le moralnega, nego tudi dejanj-skega priznanja.« Gospa Ručigajeva je pri teh besedah imela občutek, da bi morala pravzaprav nekaj ugovarjati in nekoliko zmanjšati samohvalo, ki je tičala v Zvanutovih besedah, a ker ni našle pravih izrazov, je samo pokusi j evala. Žvanut pa je govoril dalje o svojih sposobnostih in o svojem delovanju kot učitelj klasične filologije, kot pisatelj in kot kritik, rabil vse bolj izdatne besede, da je primerno označil svoje vrline in končni z izrekom : »Upam, da mi bo gospodična Zora, ki je tako duhovita in izobražena kakor malokatera dama, krepka opora na potu do mojih vzvišenih ciljev.« Gospa Ručigajeva je samo nagnila glavo, Žvanut jo je bil tako popolnoma premagal s svojimi blesteči-mi frazami, da je bila kar omamljena. Šele čez nekaj časa je prišla takorekoč do sape. »Ne dvomim, gospod profesor, da bi bili vi vzoren soprog za Zoro in da bo srečna z vami.« Žvanut je majestetično prikimal v znak, da o tem tudi on čisto nič ne dvomi. - »Zora mi je sicer povedala, kar stn govorila zadnjič po veselici,« je nadaljevala gospa Ručigajeva . »a rekla mi je tudi, da se še ni odločila.« »Se ni odločila!« je nekoliko za tegnjeno vprašal Žvanut. »Počakal sem nalašč nekaj dni, predno sem napravil svoj obisk. Sicer pa sodim, da ji moje ljubezensko razodetje ni bih) neprijetno*« »Nikakor ne,« je zatrjevala gospa Ručigajeva in potem pogumno lagala. »Nasprotno, vem, da ste Zori že od nekdaj jako simpatični kot človek in kot pisatelj.« Suplent Žvanut je to vzel na znanje kot nekaj, kar se pravzaprav samo ob sebi razume. »Vedel bi pa vendar rad, kdaj se gospodična Zora odloči,« je dejal po kratkem premišljevanju. »Nejasne situvacije so mi neprijetne. Človek mora vedeti, pri čem da je, zlasti ker je bila gospodična Zora zaročena z drugim. Jaz v polni meri uvažujem psihologično stran te razveljavljene za i oke in uvidevam, da ne smem zahtevati takojšnjega »da« ali »ne«, toda, kakor rečeno, rad bi vedel, v katerem času smem pričakovati odgovora.« Gospa Ručigajeva sieer ni imela posebno jasnih pojmov o psihologiji in ni prav natančno vedela, kaj je hotel reči Žvanut, a sodila je, da no bo neumestno, če ga prosi malega pojasnila o nekoliko kočljivi zadevi. »Rada ustreženi vaši želji, gospod profesor,« je dejala, »a ker ste omenili psihologično stran, dovolite tudi meni nekoliko besed. Šušljalo so je nekaj, da imate svojo psihologično stian; reklo se je, da je koristka pri nemškem gledališču. Bodi kakorkoli — a predno se zaročite z Zoro, je pač treba, da spravite to stvar popolnoma v red.« ^Za to je /e preskrbljeno milostiva gospa,« je izjavil Žvanut. »Pretrgal sem vse z veze. u »Tako je prav, gospod profesor, rečem biti niti bolj stroga niti manj prizanesljiva kakor so drugi ljudje, a tega vendar nečem na noben način, da bi se zaročila z možem, ki ima kako dvomljivo znanje. In zdaj dovolite mi nekaj trenotkov, da se pogovorim z Zoro.« Gospa Ručigajeva je postavila pred Žvanuta škatljo smodk in sko-delieo ia pepel ter zapustila sobo. Žvanut si je užgal smodko, stegnil noge in se vdal razmišljevanju o doti, ki jo utegne »teta« izposlovati Zrri. (Dalje prihodnjič.) 9HH šla skozi Črno goro ter so končala v Baru, ker bi le taka proga bila najkrajša in najkoristnejša za Črno goro. Ako bi se izbralo za izhodišče nove železnice pristanišč*4 v Medui, treba bi bilo za zgraditev tega pristani šea večjega kapitala kakor za eelo železnico, dočiin je Bar že urejeno svetovno pristanišče. Anglija za makedonske reforme. London, 8. aprila. A' odgovoru na ruski predlog pravi minister Grey. tki angleška vlada obžaluje, da JRusJji ni mogoče glasovati za zmanjšanje števila turškega vojaštva v Maeedoniji. Ako se reforme ne zagotovo na drug način, smatrala ho angleška vlada za svojo dolžnost, pritiskati na velesile, da se reforme izvedejo. Turška vlada je slovesno obljubila, da bo izravnala primanjkljaj v inacedonskem proračunu, a svoje obljube ni izpolnila. Ako tega kmalu ne stori, bo angleška vlada umaknila svoje privoljenje za pobi, ran je 3odstotne carinske doklade. Sofija, 8. aprila. Včeraj je bil velik shod, ki se ga je udeležilo do 10.000 oseb. Sklenila se je resolucija, a" kateri se izreka angleški vladi zahvala za njene odkrite reformne predloge. Dopisi. Iz Volčjega Potoka. (Odgovor na »bogoljuben« članek > Otmimo mladino« v zadnjem »Bogoljubu«). Z ozirom na dejstvo, da je tukajšnje ljudstvo uganilo, katerega se tiče oni zgled v»bogoljubnem« članku »Otmimo mladino«, vkljub temu, da ondi ni imenoma moje ime, sem primoran na članek tem potom odgovoriti! Oni zgled tam notri bi bil brez vsake zveze s prejšnjim izvajanjem in poznejšim, če ne bi imel članek s tem namena tega povedati: Glejte ljudje božji, kakšni so študenti! Vdani so vsem pregreham — (kar po katekizmu!) — in to je vzrok, da izgubijo (!) vero (!). In kakšna krivica se godi duhovnom! Oni, ki so bili podpirani od stradajoč ih fajmoštrov, oni so potem najhujši; oni podirajo, kar so duhovni s težavo sezidali! In, da se prepričate ljudje božji, da se prepričate, ve za blagor duše vnete pobožne device, da se prepričate, da je to resnica — evo vam zgleda, enega izmed tisočerih! Ta vtisk dobi razumen človek, če bere oni članek. In razumen, a duhovnom verujoči človek iz tukajšnjega kraja bo potem, ko bo še oni zgled prebral, prepričan o naslednjem: »Glej ga. tok, takle je ta št'dent! Tak', tak7 in pregrešno-st ni je vdan! Ggo b' s? mislu; no, pa gospodi že vejo! SeJ'ni mora že vr-jet! X" pa. de so ga c'lo duhovni podpiral'; t*ga na še do zdej nisem sli-šov. Th, tak* nehvaležnež!« Mislim, da si smem domnevati, da je članek pisan za razumne ljudi in ne za »uboge na duhu«! Z ozirom na to pa izjavljam, da je 1. podlost, če se meni podtikajo oni prestopki, katere slika »pošten« mladenič, »ki razmere pozna«, katoliškega prepričanja v sramežljivi »Zori«; nesramna laž, če se o meni trdi, da me je kakšen duhovnik podpiral! Ne! Dosedaj še nisem sprejemal nobene podpore iz te strani in upam, da je tudi ne bo treba! — Toliko v pojasnilo »resnicoljubnim« ! — Volčji - Potok, dne 6. aprila 1908. — K r i v i <■. pravnik. Iz Begunj. Z novo spomladjo smo dobili tudi novega župnika, ki bode, kakor kaže. ravno tako vihro-vit, kakor sedanje aprilsko vreme. Z veliko napetostjo in pozornostjo so ga opazovali naši možje, celo iz drugih far in gorskih bajt so prišli, stare ženice in tercijalke so pozabile, da so v cerkvi, tako so bile zamaknjene vanj ob njegovem prvem nastopu. Da prav na kratko povem, vsem .je bil čez mero všeč. naš novi župnik, Jaka Kleindienst. Dekleta so bila vsa v ognju, ker tako lepega župnika še niso videle in se prav pridno zatekajo k njegovi spovednici; pa nikar ne mislite, da samo mlade, o ne, celo stare device se »pomujajo« k njemu, imajo pa pri tem to smolo, da ve cela vas za njih grehe, ker ob pogledu od blizu na našega župnika pozabijo, da so pri izpovedi. — Prvo njegovo delo, seveda po navdihnjenjn našega »Ionoma na« škofa Bonaventnre, je bila preureditev Marijine družbe, ker se je staremu župniku preneumno zdelo, da bi se brigal kaj več za take stvari. Posrečilo se mu je spraviti precej devičic skupaj. No, pa pri nas imajo ljudje precej dobre nosove in sedaj vrši po vasi, da so se zapisala dekleta v družbo samo zato, da bi ložje bolj od blizu gledale našega žavber fajmoštra od obličja do obličja. Ni čuda, saj je med njimi več takih, ki so prej nosile zvonce v neči-mernosti in razposajenosti. Seveda se mu vse niso dale speljati, ravno tako tudi ne fantje, katerih pač Jakova lepota kratkomalo ni mogla očarati, kajti tako daleč pri nas še nismo, kakor na Nemškem Moltke. So eno napako imajo naše Marijine hčere, namreč to, da se sramujejo nositi svetinje zunaj cerkve. Koj po sprejemu so si jih devale še napol v cerkvi raz vrat, ker so se nekatere zbale svojih fantov, ki stoje pred'cer-kvijo in si vsaj ob nedeljah nekoliko bolj ogledajo svoje ljube. — Splošno pa se je zameril Jaka starim ženicam; zahaja namreč precej rad srkat vince, česar rajni gospod tehant, ki so jim vzor župnika, niso nikoli storili. Pričakovali smo, da se bo s prihodom novega fajmoštra pri nas mnogo izpremenilo. Do sedaj se še ni mnogo, kakor pa se čuje, se bode še precej. Svetujemo pa našemu Jakcu, naj nikar ne misliv preveč na kak nov tarovž, vsaj na stroške občine ne, ker zanj je še ta prevelik, Marijina družba naj si pa sama sezida svoje prostore, če hoče zabavati Begu njoo s takimi neslanostmi, kakor je »Lurška pastarica«, »Na Marijinem srcu« itd. Polajnarjev Pepček. Iz Prage. Z ozirom na oklic, ki je krožil koncem meseca svečana t. 1. pod zaglavjem »Zvezči jugoslovanskih akademičnih društev v Pragi« v Časopisju, se čuti pod pisano slovensko akailemično društvo »Adrija« v Pragi prisiljeno, podati javnosti sledečo izjavo: V zadnjem času so si najela jugoslovanska akademična društva v Pragi, med temi slov. akad. društvo »Ilirija«, skupno stanovanje. — Tomu zgolj zunanjemu združenju se ni pridružilo bolgarsko dijaštvo in pa naše društvo »Adrija«. Vzroki, ki so dovedli »Adrijo« k temu, so — kakor smo poročali v svojem dijaškem listu »Omladina« — zgolj stvarni. »Adrija« uživa gostoljubnost češkega dijaštva ter plačuje »Akad. domu« za dve lepi sobi s plinove razsvetljavo vred letno 100 K. Na ta način je bilo dosedaj »Adriji« omogočeno, porabiti skoro vse prispevke od strani društvenikov — in le s temi so more vzdrževati našo društvo — za knjižnico, čitalnico in druga društvena izobraževalna sredstva; reklo bi se torej uprav brezvestno ravnati, ako bi rezignirali na udobnost dosedanjega stanovanja. Nadalje se »Adrija« iz tehtnih vzrokov društvenega delovanja ni mogla pridružiti tej skupni akciji. »Adrija« ima vsak teden skoro vse večere zasedene s sejami raznih klubov; oziri na sostanovalce bi jo naravnost morali ovirati v tem delovanju, ker nikakor ne gre, (ki si eno društvo prostore, kjer stanuje še več drugih društev, reser-vira skoro za vse večere v tednu. O tem čisto zunanjem, formalnem združenju — in le k takemu je bila »Adrija« vabljena — se je pa pozneje poročalo v liste v smislu zveze jugoslovanskega dijaštva — kakor obstoja enaka med češkim dijaštvom — ki naj pripravlja pot danes tako aktualnemu kulturnemu zhližnnju jugoslovanski li narodov. Ker pa taka zveza po izjavi zastopnikov društev, ki so slučajno v onem .skupnem stanovanju, faktično ne obstoja, ampak le skupno stanovanje brez vseh drugih stikov, smatra podpisani odbor za svojo dolžnost, opozoriti na to misti-fikacijo javnost, ki more »Adriji« le odrekati smisel za to tako važno zadevo. Odločno pa tudi izjavljamo, da bode »Adrija« sigurno pospeševala z vso vnemo tako kulturno zvezo tukajšnjega jugoslovanskega dijaštva, ki naj bi obenem tudi skrbela za reputacijo jugoslovanskega dijaštva v češki javnosti. — Za odbor: j ur. J os. Pučnik, t. č. predsednik. Ivan P r i j a t e 1 j , t. č. tajnik. Dnevne vesti V Ljubljani, 9 aprila. — Zaupni shod na rod no-na prodne stranke Ar Ljubljani bo v soboto, 11. t. m. o b 8. zveče r v veliki dvorani »Mestnega doma«. Na tem shodu se imajo postaviti kandidat je za dopolnilne volitve v občinski svet. Opozarjamo somišljenike, naj se polnoštevilno udeleže tega shoda! — Slovenske srednje šole in dr. Žitnik. Skrajno nesrečni govor, ki ga je imel dr. Žitnik o naših srednjih šolah, je v narodnih krogih povzročil splošno ogorčenje. Vse se leta in leta trudi, da si izvojujemo slovensko srednje šole, sedaj pa se oglasi dr. Žitnik in se izreče zoper take šole. Seveda so vsi nemški listi hiteli, razglasiti s prestreljenim tiskom zanje tako veselo izjavo dr. Žitnika, ki je s svojim govorom udaril po zobeh vse, ki so se kdaj zavzemali za slovenske srednje šole. Ta dr. Žitnik je res prava nesreča. V Thunovih časih je bil poznejši minister dr. Rezek poslan, da se v Celovcu pouči, kako bi bilo preurediti celovško učiteljišče, da bi bilo ustreženo Slovencem. Žitnik je takrat pokvaril vso akcijo; samo Žitnik je bil kriv, da so Nemci še pravočasno izvedeli za stvar in prisilili ministrstvo, da je Rezeku, ki je bil že v Ljubljani, brzojavno dalo drugih direktiv. In zdaj je ta isti ne- srečni dr. Žitnik zopet storil gorostasno nerodnost in zopet napeljal vodo na nemški mlin. Seveda, če poslanci kvarijo narodne akcije in uničujejo najvažnejša prizadevanja, potem seveda ni čuda, da ničesar ne dosežemo. — Nemški nameni. Iz Novega mesta se nam piše: čujemo iz verodostojnega vira, da se vodja naših kranjskih Nemcev, dr. Eger, za kulisami silno trudi, da bi bil imenovan namestnikom državnega pravdni ka v našem mestu Nemec. Ker je v sedanjih razmerah slednjič le mogoče, da se uresniči ta nemška želja, moiamo odločno protestovati proti takemu naklepu justične uprave, ki bi uvedla tem potom tudi pri našem pravdništvu ter sodišču nekak nemški »Besitzstand« in zopet zasigurala Nemcem v nedogleden čas boljša službena mesta. Dosedaj smo imeli pri imenovanih uradih vsaj slovenščine popolnoma vešče uradnike. Z nameravanim imenovanjem dr. O. Hočevarja pri državnem pravdništvu pa ne dobimo le Nemca, ki mrzi vse, kar je slovensko, temveč tudi moža, ki zna le ono slabo kurzovsko slovenščino. Resnici na ljubo moiamo povedati, da je ta mož svojedobno obiskoval takozvani slovenski »Frei-kurs« le na očetovo zahtevo. Ker imamo dovolj slovenščine popolnoma zmožnih in mogoče tudi bolj kvalifi-kovanih uradnikov, bi bilo želeti, da store naši državni poslanci svojo dolžnost in da preprečijo ta napad na odločno slovensko posest. — Ravnateljsko mesto na goriški gimnaziji. S koncem tekočega šolskega leta bo upokojen dosedanji ravnatelj goriške gimnazije, rojen Goričan, zmeren Italijan, a njegovo mesto je že razpisano, in sicer do 10. maja. Na goriški gimnaziji je glasom izvestja za leto 1906./7. bilo 2b2 Slovencev, 211 Italijanov in 36 Nemcev, a ravnateljsko mesto je razpisano — z grobnim molkom o jeziku!! Nadejati so je, da naša politika ne bo prespala tega slučaja. Po naravnem zakonu spada na to mesto Slovenec! — Pomožna vladna akcija za Primorje. Razglašena je bila ta akcija tako, kakor da se ima raztezati le na Lahe v Primorju. Ko se je takrat poprašalo vlado, je rekla, da bo obsegala akcija celo Primorje. Sedaj pa govorijo vladne note zopet le o »Hilfeleistung fiir di ital. Gebie-te Tirols und des Kiinstenlan-des«. Ker se bo bavil kmalu s programom te akcije ministrski svet, bodo morali primorski poslanci nemudoma zahtevati od vlade točne-g a pojasnila, ali res hoče z akcijo pomagati gospodarsko in kulturno le Lahom v Primorju. Slovane pa prezreti ?! — Staroslovenski jezik ni predmet izpita zrelosti. S tem pa primerjajmo famozni odgovor ministra Mareheta poslancu Korošcu o maturi iz s 1 0 v e n š č i n e! Prišli smo srečno na razmere v predmarčni dobi! — Glagolica. Pr >i\ Ivan Milče-tič, ki je prošlo jesen dvakrat dalj časa bival v Ljubljani ter študiral v li-cejski knjižnici glagolske rokopise, biva sedaj na Dunaju ter je zasledil več glagolskih doslej neznanih spomenikov iz 15. veka, ki SO iz Istre. To odkritje je zbudilo veliko zanimanja; Spomeniki izidejo v izdanjih »Jugoslovanske Akademijo znanosti« v Zagrebu. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ožji prijatelji in stalno omizje pri »Iliriji« so povodom smrti svojega prijatelja, pokojnega hotelirja Friea Novaka prispevali mesto venca na narodni žrtvenik družbi sv. Cirila in Metoda vsoto 59 K. Nabrali so: Fr. Rojnik, V. Bonač. Ana Stopar. — Omizje v Dobrem polju pri Stilni 8 K, nabral Makso Lav-renčič. — Omizje v Postojni ob pogledu zanimive razglednice 14 K in isti večer istim povodom v restavraciji na južnem kolodvoru 80 vin. Hvala požrtvovalnim rodoljubom! »Slovenska Matica«. Nabiranje krajepisu i h imen. V zadnjem času je »Matica Slovenska« prejela zbirke krajepisnih imen od tehle gospodov: Tomo Bitenc, učitelj; Karel Hriber-nik, učitelj; Vek. Šumenjak, pravnik; Mat. Ivanetič, dijak; Fr. Ka-pus, dijak. Manjše zbirke, poslane po g. prof. dr. J. Sketu, so nabrali dijaki celovške gimnazije: Kr. Aichhol-zer, A. Borovnik, L. Božič, Sr. Pu-lehnar, J. Čemer, P. Grii, J. Hebain, C. Kandut, J. Kirchbaumar, F. Krašnar, J. Kraut, Iv. Kuchting, F. Kulterer, Iv. Marselj, L. Moschitz, Potočnik, J. Rauter, J. Rebernik, Iv. Sadolšek, J. Šenk, U. Thaler, L. Vi-ternik, Gr. Wieser, Zd. Wigele, BI. Wolfel, Mat. \Vornik in eden neimenovan. Bodi vsem v imenu Matice izrečena iskrena zahvala! — O tej priliki se obrača »odsek za nabiranje krajepisnih imen« do vseh gospodov, ki so že pred daljšim časom prevzeli nabiranje, z vljudno prošnjo, naj zbirke, če je mogoče, kmalu Matici pošljejo. Ljudska galerija v Simon Gregorčičevi ljudski čitalnici v Ljubljani. Kakor je svoj čas že omenjal Narodov podlistkar ima Ljudska galerija čisto skromen namen, na podlagi razstavljenih reprodukcij najboljših umotvorov navajati gledalce na to, da začno gledati umotvore z estetičnini očesom, t. j. da v sliki no vidijo samo predmeta, ki ga nam slika kaže, marveč da se zanimajo za to, kako je slika narejena, kako teko posamezne linijo, kako so razvrščene med seboj tako,da iz njih nastane podoba tega ali onega predmeta, in kako so pri barven i h slikah posamezne barvene lise druga poleg druge rnz-površčene tako, da iz posameznih raznobarvenih ali različnotonovskih lis nastane podoba da je videti, kakor da resnično gledamo pred seboj osebo, krajino itd. Navajati hoče na to, da gledalec začuti lepoto, ki je v liniji sami, v tem, kako se linija steka, lomi ali vije, kako se barve med seboj bijejo ali ujemajo v lepo soglasje, kako končno iz vseh teh posameznosti zraste tista velika medsebojna ubranost, ki daje vsakemu umotvoru njegovo globljo vrednost in ki v gledalcu vzbudi tisti lepi čut, iz katerega se je porodila vsa umetnost in katerega zopet vzbujati v gledalcu jo njen edini smoter: kakor naj glasba razveseljuje edinole uho, tako naj vpodabljajoča umetnost razveseljuje edinole oko. Da doseže Ljudska galerija ta svoj skromni smoter, je izbrala najboljše reprodukcije najboljših umotvorov in jih v ličnih okvirih razpostavila po mizah, tako da jih more posetnik čitalnico zložno preštudirati, kar mu bode tem laglje, ker je k vsaki sliki pridodano kolikor mogoče preprosto pisano navodilo, ki opozarja na vse tisto momente, ki so za pravo opazovanje slike merodajni, obenem pa podaje nekaj karakteristike mojstra, ki je dotično sliko ustvaril. Ume je po sebi, da bi v tak estetiški - pedagoški namen vse bolje služili izvirni umotvori, ker se tudi na najpopolnejši reprodukciji le poizgubi koli-kortoliko posameznosti. Toda za začetek služijo tudi te reprodukcije same prav dobro, in zato zasluži to skromno podjetje vsestransko podporo. Kakor čujemo, se ustanovo enake ljudsko galerije kot podružnice ljubljanske tudi po drugih krajih, v Idriji, Kianju in Novem mestu, dejstvo, ki ga je pozdraviti z odkritosrčnim veseljem. Reforma mature na Hrvaškem. Pri pismeni maturi se bodo na gimnazijah izdelovali ti-le izdelki: spis iz hrvaškega jezika, spis iz nemškega jezika, prevod iz latinščine na hrvaški jezik, iz grščine na hrvaški jezik. Na r e a 1 n i h gimnazijah: spis iz brv. jezika, iz nemškega jezika, prevod iz italijanščini1, francoščine, naloga iz opisnega merstva za izpitnike, ki jim latinski jezik ni obligaten. Iz hrvaškega jezika se daje kakor doslej samo ena tema. primerna obči naobrazbi dijakov. Nepovoljni uspeh pismenega izpita n i zapreka nadaljevanja izpita. — Predmeti ustne mature na gimnazijah: hrvaški jezik, latinski ali grški jezik, zgodovina in zemljepis, matematika. Kandidati, katerim je pismena nemška naloga ocenjena za nezadostno, polagajo tudi iz nemščine ustni izpit. Iz obeh klasičnih jezikov bodo ustno izpraševani samo tisti, katerim sta obe pismeni nalogi pod »dovoljnim«. Iz hrvaškega jezika treba da kandidat pozna najznat-nejše pojave hrvaške in srbske književnosti na osnovi lastne lektire, po-čenši od Gunduliča. Biografski podatki naj se stegnejo na najpotrebnejše, kolikor imajo vrednost za umovanje književnega dela pisateljevega. „Politično In izobraževalno društvo so dvorski okraj". Pravila tega društva je vlada potrdila. Ustanovni občni zbor novega društva bo v torek 14. t. m. ob 8. zvečer v restavracijskih prostorih „Narod nega doma". Društvo si osnuje svojo čitalnico in knjižnico. Začasni društveni prostori bodo Pred igriščem. Pozivamo somišljenike, naj v Čim največjem številu pristopijo k društvu, ki je za našo strankarsko organizacijo v mestu velike važnosti. Pripominjamo, da bo mesečnina tako nizka, da bo omogočeno vsakomur pristo piti k društvu. Dar „Radogoju" Glavna slovenska hranilnica in posojilnica v Ljubljani je nakazala dijaškemu podpornemu društu „Radogoj" velikodušni dar 50 K, posojilnica v Žužemberku pa 20 K. Oba zavoda sta s tem dokumentirala pravo ume vanje tega čez vse važnega narodnega društva, ki podpira naš visokošolski naraščaj. Odbor izreka obema slavnima zavodoma tem potom javno zahvalo želeč, da bi ta čin našel posnemovalce pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Društvo zdravnikov no Kranjskom Člani društva se vabijo k polnoštevilni udeležbi prihodnjega mesečnega aborovanja, ki se vrši v petek, dne 10 aprila ob pol 6. zvečer v šolski sobi porodniškega oddelka deželne bt.lnice Deželno pomaoino drnatvo aa bolno no pljučih na Kranjskem je pravkar izdalo obširno poročilo o svojem dosedanjem delovanju. Društvo ima tri ustanovnike, devet podpornikov z enkratnim prispevkom, 19 podpornikov z letnimi prispevki in 434 drugih društvenikov. Društvo ima 8281 K 12 v premoženja in deloma že plačano stavbišČe, kjer se zgradi j etični ca. Vrhu tega podpira društvo v znatni meri različne za je-tiko bolne ljudi. Želeti je, da se izpolni upanje, ki je izreka odbor v svojem poročilu, da postane društvo kmalu deležno primerne podpore od strani poklicanih oblasti, med občinstvom pa da pridobi obilo novih prijateljev. Za »Glasbeno Matico" je poslal g. dr. Alojzij Kokalj odvetnik v Ljubljani 20 K kot globo, plačano vsled izvensodne poravnave v neki kazenski zadevi. Potrjena knjiga. Naučno ministrstvo je potrdilo Košanovo „Latin sko čitanko za tretji gimnazijski razred". Občni zbor pomočniškega zbora zadrugo gostilničarjev Itd. V LJubljani je bil včeraj popoldne v dvorani hotela „Ilirija". Otvcril je zborovanje predsednik zbora g. Josip č u f a r . ki je najprisrčnejše pozdravil navzoče, jim predstavd obla stvenega zastopnika g. mag. koncept-nega pristava Rupnika, gg. zastopnike zadruge gostilničarjev ter obrtnega inštruktorja g. dr. Blodiga. Po-roČaje o delovanju preteklega leta je poudarjal, da je zbor ponosen na uspehe, ki jih je dosegel. Tudi od novega odbora je pričakovati, da bo na svojem mestu in da bo izpolnoval naloge, katere si naloži z vspreje-mom mandat »v. Naznanil je nato, da se bo po društvenih pravilih zborovalo slovenski, kdor izmed slovenščine nezmožn h Članov pa bi tega ne razumel, dobi pojasnila v svojem jeziku. Nato sta dva člana, plačilni marker iz „Kasina" in nosilec jedil od „Slona" izjavila, da se ne strinjata s tem, ker da se uganja politika, in odšla. Tajnik g. P i n t a r je prebral nato zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se je odobril Pri vršečih se volitvah so bili soglasno vzklikom izvoljeni sledeči gospodje: v pomočniški zbor D o v e Č a r Karel, H a 1 e r Franc, K r a k e r Karel in V e r b i č Ivan (za eno leto;, v zadružni zbor Svoboda Viljem (za eno leto), v razsodišče D o č k a 1 Ivan in Alojzij K 1 a s e g , kot odbornika ter M i h e 1 i Č Štefan in T o m a ž i Č Frano kot namestnika, v nadzorovalni zbor pomočniške bolniške blagajne G a r t n e r Ludvik in H a 1 e r Frano kot Člana in gg. Š a r 1 a h Ivan ter Tomaži? Franc kot namestnika, v odbor pomočniške bolniške blagajne pa Č u f a r Josip. D o v e Č a r Karel, Svoboda Viljem in V e r b i č Ivan kot odborniki, H a n d 1 e r Josip in S e d e j Jakob pa kot namest nika. O premem bi pravil sta poročala tajnik g. P i n t a r in zadružni inštruktor g. dr. B 1 o d i g. Sprejeta je bila sprememba soglasno, kakor je bila nasvetovana. Pri slučajnostih je g. Tosti kot načelnik gostilničarske zadruge pozdravljal organizacijo go-stilničarskih in kavarnarskih pomočnikov in pomočnic, ki naj ne pozabijo na gospodarje, kateri so jim ustanovili njih zbor. Nobena bolniška blagajna ne procvita tako kot ona pomočniškega zbora gostilničarske zadruge. Kakor gostilničarji in kavarnarji skrbe za svoje uslužbence kot otroke, tako naj gledajo ti nanje kot starše. Predsednik g Čužarje izrazil veselje nad lepimi besedami, želel pa, naj zadruga preskrbi, da dobe uslužbenoi delavski red čimprej. Zadovoljni uslužbenci so najboljši delavci in to naj upoštevajo gostilničarji in kavarnarji vsak čas. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, zahvalil se je g. predsednik za udeležbo, izražal željo, da se bodo vsi Člani vedno zavedali svojih stanovskih dolžnosti, in zaključil zborovanje. K poročilu o pogrebu pok. Frlca Novaka je pripomniti, da so se pogreba udeležili ljubljanski gostilničarji in kavarnarji v najlepšem številu in da so nosili vence ter svetili ob vozu. Novo hranilnice In posojil* niče Ustanovile so se: „Sišenska hranilnica in posojilnica v Šiški", „Hranilnioa in posojilnica na Dobra-čevi", „Kmetska hranilnioa in posojilnica na Vrhu, Bela Krajina", „Kmetska hranilnioa in posojilnica v Gradcu, Bela Krajina." Vse so v naprednih rokah. V zdravstveno okrožno zastopstvo Kranj je izvoljen za predsednika g. PavŠlar iz Kranja in g. B u r g e r iz Hraš pri Smledniku za namestnika. Potres. Iz Višnje gore se nam piše: 8. t. m. zjutraj ob 1. uri 6 m. se je pojavil tu prav močan potres. Kakih 5 sekund poprej se je slišalo ^potanje, podobno drdrajočemu vozu, jato pa takoj prav močan, grmeč ,ijnek. Smer mu je bila od severo-fzhoda proti jugozahodu. Zemlja se je stresla, vrata zaškripala, tramovje jokalo itd. Ljudje so se prebudili iz panja; tudi psi so hitro začutili potres ter jeli lajati po celi okolici. Čez $5 minut je sledil rahel sunek prav isti smeri. Škode ni povzročil nobene, kvečjemu, da je padla kaka prislonjena metla ali par opek raz streho. »Belokranjski Sokol11 priredi nedeljo, dne 12. aprila ob 2. peš-jjlet v Gradac. Opozarjamo vse brate, da se točno ob 2. zbero v sokolski telovadnici v kroju Odbor. Dobra reč počasi gori- Celjski mestni stavbinski urad je po 4letnem crudapolnem Studiranju vendar rešil prošnjo rPo8ojilnioew v Celju, da sme zidati hišo na oglu dveh najbolj živahnih mestnih ulic, Ringa in Graške ceste. Težek je bil ta porod, vendar je srečno prestan. Častnim Občanom so imenovali 3tujčani ministra Dersohatto. Pos edice hudobnosti. V Celju e neki zidar vrgel v bližini stoječemu dečku apno v oko, da bo ta prišel obenj. Železniška nesreča. V torek jopoldne je na železniški progi Poli-č&ne-Ponikve železniški delavec Brg-le z prišel pod voz, ki ga je povozil in tako poškodoval, da je umrl. K nesreči na Savio j i se poroča, da splavar, ki je utonil, se imenuje Avgust K o m p a r t in e doma v Sp. Krašah občina Ko-jarje. Zapušča vdovo s 6 nepreskrb-enimi otroci. Tovariš B o 1 o o iz Podgorja se je rešil s splava. Nogo ima zmečkano Anton Skok, kateremu ni hotel priti na pomoč njegov tovariš neki Vrtačnik. Zadušil se je v Gnasu na Srednjem Štajerskem neki star mož pri žvečenju tobaka. Kepa tobaka mu je ušla v goitanec in mož se je zadušil. Naj bo to v svarilo tistim, ki Cikajo. Nove žrtve Savinje. Blizu Rimskih toplic se je razbil splav. Oba plavarja sta utonila. Grašbo vseučilišče je štelo pretekli zimski tečaj 2063 slušateljev (L 1906 07 2074) in sicer je bilo med temi 952 juristov, 368 medicincev in 6^S filozofov. Zastrupila se je v Gradcu 23-etna služkinja Uršula Baje k, ti je bila noseča. Umrl je 7. t m. v bolnici v Ce-ovcu dr. Emil Kl i mek, bivši mnogoletni zdravnik na Bledu. Reven abiturient-Korošec, vešč slovenske in nemške stenografije, išče skromne službe v kaki pisarni, kjer bi se lahko obenem pripravljal na juridične študije. Naslov prosilca pove uredništvo našega lista. Zanimiv železnični projekt. Zeleznično ministrstvo je dovolilo dunajskemu odvetniku dr. Grafu tehnične priprave za normalnotirno žeieznico od postaje Matulje do zaliva Preluke. Od tu bi vozile ladje med otokom Cresom in Krkom. Freko otoka Pag bi zopet vozila železnica, potem zopet ladje do Zadra. Na ta način bi se prišlo z Dunaja v Zader v 17 urah. Obenem se napravi iz Preluke trgovinsko pristanišče, za kar je določenih pet milijonov. Prihod bosanskega polka v Trst. Včeraj v jutro se je pripeljal v Trst bosenski pespolk, ki ostane zdaj tamkaj v garniziji. Vojaštvo lega polka je izključno slovanske narodnosti, pri vhodu v Trst pa je godba tega polka svirala izključno samo italijanske koračnice in sicer „Viva San Giusto", „La borau in „Piova il sol". To je vendar javen škandal. Vzlic temu sviranju italijanskih komadov in vzlic očitnemu preziranju Slovanov, je italijansko občinstvo, ki ga je bilo le četrtino vsega, sprejelo polk skrajno hladno, a tudi Slovani, ki so bili v veliki večini, niso bilo nič navdušeni, kajpak da zaradi demonstrativnega sviranja italijanskih koračnic. Zamenjsnlo ministrov na Pra-Uerskem. Danes teden so zamenjali na Pragerskem dva ministra, kar pa, kakor upamo, ne bo imelo nobenih političnih komplikacij za posledico. Z nočnim brzovlakom sta prišla tja dva spalna vozova. V enem je bil neki ogrski minister, ki se je peljal s Koroškega v Budimpešto, v drugem se je pa vozil neki avstrijski minister v Opatijo. Ko je odšel tržaški brzo-vlak, opazili so na postaji vsi prestrašeni, da se je odpeljal ogrski minister srečno v Opatijo, avstrijski pa proti Budimpešti. Z brzo voznim strojem so odpeljali nato avstrijskega fiunistra v Poličane, kjer je vsled telegrafične prošnje ostal vlak ter odpeljali od tam ogrskega. Razen nekoliko zamude se je ta dogodek srečno izvršil brez vsake druge nesreče. Najbrž dotična gospoda še Vedela nista, kako so ju prepeljavali, ampak mirno spala spanje trudnega. Kinematograf Edison na Butalski cesti nasproti kavarni nEvropa" ima danes in jutri sledeči zanimiv spored: Sanje umet- nika. (Smešno). Rešitev angelčka. (Žalosten prizor.) Ti meni, jaz tebi. (Smešno). Dama s kamelijami. (Žalo-igra iz Dumasovega romana). Druga Čarodejna hiša. (Smešno). V petek sodeluje „Društvena godba" pri predstavah ob 4., 5., 6 , 7. in 8 zvečer. „Društvena godba ljubljanska" konoertuje danes zvečer po vinski pokušaji v kavarni „Evropau. Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost. Dobra tetka. Predsnočnjim je prišel v restavracijo gosp. Alfreda Sebdla mlad deček, ter prosil prenočišča, češ, da se je izgubil. G. Sevdl je dečkovo prošnjo uslišal, zjutraj pa je obvestil o tem policiju. Dečko je pri uradu izpovedal, da se piše Friderik Jagodic, 11 let star, sin posestnika in mizarja iz Šmarij pri Jelšah Andreja in matere Marije, katera sta pa že oba pomrla in sicer oče, ko je bil deček star 8, mati pa, ko je bil star 5 let. Dosedaj je deček služil v V-2. uro od Celja oddaljeni vasi Košnici s svojo teto Uršulo Jagodičevo. V nedeljo pa ga je vzela s seboj in sta šla peš v Ljubljano, kjer je ljubeznjiva teta sirotka popustila na cesti in potem neznano kani odšla. Fantek je zelo prikupi j i-ve vnanjosti, za svojo starost dovolj naohražen in pogumen. Y šolo je hodil iz Košnice v Celje v IV. razred in sicer 1 a2. uro daleč. Zjutraj je odšel od doma in dobil za kosilce kos kruha, zvečer je pa zopet prišel nazaj. Zapuščenčka je dal magistrat v začasno oskrbo Heleni Roparjevi v Cerkvenih ulicah št. 21. Tatvina na vlaku. Ko se je včeraj dopoldne peljal Fran Maier iz Gradca proti Ljubljani s svojim prijateljem Karlom Fialom, ključavničarskim pomočnikom, roj. 1888 v Briiksnu in med vožnjo zaspal, mu je ta ukradel črn usnjat kovčeg, v katerem je imel 85 K denarja, dve novi obleki, 3 pare perila, dva para čevljev, delavsko knjigo in domovinski list. glaseč se na oškodovančevo ime, v Kresnicah pa izstopil. Mestna posredovalnica za delo in službe v Ljubljani je v soboto dne 11. t. m. radi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprta. Pod vlak je hotel skočiti danes zjutraj neki nam po imenu neznan človek na progi Dolenjske železnice od Grosupljega dalje proti Ljubljani. Vlak je še pravočasno ustavil in so potem navedenea prijeli in odvrnili od njegove namere. Ukradla je v Spodnjem Lošinu pri Kočevju 181etna služkinja Marija Fppichova, posestniku Franu Jakliču 62 K denarja in neznano kam pobegnila. Del«vsko gibanje. Včeraj se je pripeljalo iz Amerike 57 Hrvatov, 15 jih je šlo v Prago, 13 v Beljak, 15 pa v Kočevje. Izgubljene in najdene reči. Prodajalka gdč. Ivanka Riharjeva je izgubila denarnico, v kateri je imela 23 K 36 v denarja. — Vadniški učitelj v pokoju g. Fran Grkman je našel zlat prstan in ga oddal pri magistratu. — V Kočevju sta bila [zgubljena, ali ukradena dva zlata poročna prstana (kupljena v Ljubljani), vredna 22 K. Prvi je imel črke P. G. 5. IV. 08 M. B., drugi pa M. B. 5./IV. 08. P G. Drobne novice. — Dvoboj Bergmann - Stern-berg. Po dolgem brezuspešnem iska nju so sekundanti vendar le dobili lokal za dvoboj v neki gostilni v Ma-riahilf. Takoj pri prvem naskoku je zadal grof Sternberg nasprotniku dve rani, da so ga zdravniki proglasili za nesposobnega, nakar sta se dvobojevnika spravila. — Častniki — tat je. Xa avstrijski meji so zavrnili več vagonov iz Rumunske, ker ni bila napovedana prava tarifa. Vsebina je bila deklarirana za staro železje. Ko so prispe-li vagoni nazaj v Bukarešt, se je dognalo, da so napolnjeni s 500.000 praznimi vojaškimi patronami. V tatvino je zapletenih več višjih častnikov. — Vzgledna policija. V Filadel-fiji so zaprli štiri policaje, ki so izvršili razne vlome. Zapro pa še več policajev, ker je dokazano, da je bila med njimi dobro organizirana tatinska družba. — Zopet strašen umor v Beroli-nu. V berolinskem zverin jaku so našli v vrečo zavito grozovito razmesarjeno truplo kakih 20 let starega človeka. Roke, noge in tudi drugi deli telesa manjkajo, da niti spola ni mogoče dognati. Koža z glave je popolnoma odrta. — Wahrmundova brošura. Dunajsko nadsodisče je na pritožbo državnega pravdništva razveljavilo razsodbo prve instance, ki je preklicalo konfiskacijo Wahrmundove brošure na dveh mestih. S tem je vseh pet spornih mest v brošuri konfisko-vanih. — Princ — slepar. V Londonu so zaprli ruskega princa Sergija Urusova, ki je izvršil več sleparij v družbi svoje žene, ki je baje turška princezinja ter je pobegnila iz harema. — 4 milijone ostrig so uničili prebivalci v Cancalu. Ostrige so bile na velikem parniku ter so bile namenjene za gojitev, a razjarjeni prebivalci so se polastili ladje ter vso zalogo uničili. — lbletni morilec. Blizu Frank furta je v gozdu umoril 161etni vajenec Miiller tovariša Hiberja. Zalotili so ga. ko je truplo razsekaval,da bi ga skril. Razne stvari. * Zanimiva literarna iznajdba. Ruski učenjak Markov je našel v moskovskem muzeju zelo e+er spis, ki je bil dosedaj neznan. M&rk^v je bil takoj mnenja, da je to rokopis najstarejšega slovanskega kronista Nestorja, ki je živel koncem 11. in v začetku 12 stoletja. Rokopis so so preiskali tudi drugi strokovnjaki ter ga nameravajo izdati pomnoženega s predgovorom. * Škof — oče. V Vel. Varadinu se je pričela pretekli petek obravnava proti ondotnemn Škofu. Škofa toži 191etna hči škofovega vrtnarja Mariška Tarmandi zaradi očetstva. Obravnava je zbudila veliko senzacijo. Deklica je z vso odločnostjo izjavila, da je škof oče njenemu otroku. Vsi na škofijskem dvoru so sedeli, da je bilo med njo in škof »m ljubavno razmerje. Vabil jo je opetovano v svoje stanovanje, dajal ji denar in druga darila ter ji tudi obljubil, da ji bo daroval vinograd. Ko je postala noseča ter je morala oditi z dvora, ji je škof še vedno dopisoval ter jo v pismu nazival nmoja piškau. Toda ko je prišlo dete na svet ter bi bilo treba začeti zanj skrbeti, je škof umolknil ter ni hotel več poznati ne nje ne otroka. Škof je takoj ponudil prisego, da sploh še nikoli ni imel ljubavnega razmerja. Deklica pa je ponudila dokaz resnice s pričami in škofovimi pismi. Dasi sta proti temu ugovarjala Škof in njegov zagovornik, vendar je sodišče sklenilo, da so razprava preloži do 28. t. m., da se povabijo predlagane priče. * Papeževe služkinjo. Malokomu je znano, da ima papež Pij X. več šivilj in postrežnic kakor katera- | koli kraljica. Papež nosi doma in „v ' službi" svetlo obleko z dragocenimi čipkami, našivi in dragulji. Za delo in snaženje te in njegove cerkvene obleke je treba spretnih in zanesljivih šivilj in strežajk. Vrhovni dvor-janik ima natančen popis vseh papeževih dragocenih oblek, a vrhovna dvorjanica nadzoruje krojaČiee ter vodi natančne račune o čipkah, vzda-ja nove ter prevzema obnošene, ki pa še v t dno predstavljajo lepo premoženje Dasi dohajajo papežu od vseh strani dragulji za naŠive in najfinejše bruseljske čipke, vendar velja papeža obleka lepe svote. Najdražji deli obleke so tiara, škrlatna baršunasta čepica, beli Čipkasti ogrtač, „salda" iz bele svile, z dragulji posuti „palliumu iu dragoceni istotako z dragulji obšiti čevlji. Zdrževanje te obleke se računa na 250.000 K na leto. Tako se oblači „namestnik" tistega Kristusa, ki je hodil v sandalah ter ni imel kam položiti glave. Papeževe služabnice, ki jih je do 200, žive v Vatikanu, v posebni, moderno urejeni veliki hiši, a dolg Čas si preganjajo s švioarsko telesno stražo, ker so kardinali za šale navadno prestari. * Karte v Avstriji. Leta 1906 se je v Avstriji pritisnil na 1,578.225 igralnih kart uradni pečat. Neslo je to pritiskanje 635 000 K, izgotovilo se je pa 2,430.075 kart. Na vsakega 16. prebivalca pride ena igra kart. Pošiljajo se karte iz Avstrije na Dansko, Angleško, Indijo in Afriko. Izdeluje jih 10 tovarn. Koliko Časa in rodbinske sreče pa se izgubi vsako leto z igranjem na karte, o tem molči statistika. * Dvanajstletna mati. Pred budimpeštanskim sodiščem je bilo pred kratkim razprava proti 451etnemu trgovcu glasbil Lengvelu, ki je bil obtožen da je oče sina, ki ga je rodila na kliniki 12letna deklica Priče so dokazale, da je res izvršil ta Čin. Tudi mlada mati je bila navzoča pri obravnavi in prisotni se niso mogli dovolj načuditi, da je to majhno, suho dekletce, ki nosi še kratko krilce in ki je videti komaj 8 let staro, moglo dati Življenje človeškemu bitju. Lengvel, ki je oženjen in oče petero otrok, je bil strogo kaznovan. * V Ječi so Jo izvožbal za dramatika. Slavljena italijanska tra-gedinja D ju se je dobila tragedijo neznenega pisatelja. Delo se ji je zdelo popolno ter je začela tragedijo študirati, da seznani ž njo Rimljane. Pozneje se je zvedelo, da je avtor mladenič G u i d o C a f a 1 e, ki je pred tremi leti v Perugiji ubil nekega odvetnika. V tragediji so obdelani motivi in zapletaji, zaradi katerih je postal morilec. * Kako so živali samo zdravijo« O tem je dr. Miiller a znanstve- nem batu „Die Natur" napisal veliko raspravo. Kadar žival aboli, lesi mirno na senčnem, zračnem mestu. Pije mnogo vode ter se koplje. Kadar izgubi pes apetit, išče neprestano travo, ki mu je za prebavo in Čiščenje. Tudi govedo in ovoe iščejo zdravilne bilke, kadar zbole. Kadar se mačka prehladi se gre solnčit. Pisatelj je mravlji odtrgal tipalnici ter jo spustil na tla zraven mravljinjaka. Okoli ranjenca so se takoj zbrale druge mravlje ter mu škropile rano s svojo tekočino Ranjenec je kmalu ozdravel ter naprej opravljal svoj posel. Ko si je njegov pes ranil oko, odšel je v temni hodnik ter se ni prikazal na svetlo več dni. Od časa do časa si je oslinil šapo ter si gladil oko. V sedmih dneh je ozdravel * Kaj so vso dola iz starih Škornjev. Navadno se Skorji zavržejo, ko niso več za rabo. Industrija pa, ki ne zavrže sploh skoraj ničesar, zna uporabiti tudi že usnje starih škornjev. Tako usnje se namoči za nekaj dni v kaki kislini, tako da po stane trdo in krhko Potem se usnje omije, posuši in nazadnje smel je. Temu prahu se primeša lim in iz tega nastane neka gumiju podobna zmes, iz katere se izdelujejo glavniki, gumbi, platnice za noie in slične stvari. * Koliko vella potovanje ameriške volno mornarice O Božiču jc šia ameriška vojna mornarica na potovanje ter prišla okoli Južne Amerike v San Francisko. Prevozila je 13.000 morskih milj, a v programu ima še 60.000 milj, ker gre na otok Havaj in Filipine, od tam pa na Japonsko, Kitajsko in v Avstralijo ter se vrne skozi Sueški preliv v Njujork. Brodovje šteje 16 vojnih ladij in Šest torpedovk Vojaštva je na ladjah 12 865. Vrednost brodovja se ceni na 400 milijonov mark. Na potu do San Frančiška se je samo za premog porabilo 1,200 000, a na celem potu se porabi premoga za 3 milijone. Vsa ekspedicja bo veljala 20 milijonov mark. * Tobačna volna v Z edini enih državah Večina pridelovalcev tobaka Zedinjenih držav so se organizirali v ligi, da zamorejo energično nastopiti proti tobačnemu trustu, ki bi jim rad narekaval cene. Pridelovalci so obdržali del pridelka iz leta 1906 in vsega od leta 1907. Pridelovalcem, ki se niso pridružili organizaciji, oropajo pridelek takozvani „Night Riders". V Chonvingtonu so zažgali zalogo tobaka. Škoda, ki so jo dosedaj napravili, znaša že več stotisoč dolarjev. * Zaradi ene miške. Neka velika pivovarna; v Norimberku je najbrž nehote si napravila veliko reklamo. V veliko kad piva, ki je bilo skuhano iz 35 hI slada, je padla miška ter utonila. Pivovarna je pozvala policijo za pričo, ter celo kad piva izlila v kanal. Pivovarna ima seveda znatno škodo, a na drugi strani si je napravila bogato reklamo, ker sedaj občinstvo želi le njeno pivo, češ, da se le v tej pivovarni pazi na snago. * Popokatepetel na prodaj. Sloveči mehikanski vulkan, Popokatepetel se zopet prodaja na javni dražbi. Vulkan je visok 6000 m, je bil že pred leti prodan za 1,250.000 K. Prodajalec, namreč država, jamči, da je Popokatepetel največji rudnik za žveplo. Povprečno je izračun j eno, da je v gori 148 milijonov ton žvepla. * Kaj žele moški ženskam. Ženevski časopis »La Semaine Litte-raire« se je obrnil do svojih naročnikov s prošnjo, naj mu naznanijo, kaj želijo današnjim ženskam. 75'. naročnikov je želelo v prvi vrsti, naj bi ženske postale — žene. Nekateri so želeli, naj se razširijo ženske pravice, nekateri so zopet želeli ženskam dobrega moža, a neki šaljivec je želel, naj bi se ženskam povečali možgani in zmanjšali -— klobuki. Neki filozof je zapisal željo, naj bi današnje ženstvo ne čitalo vsega, kar se piše o ženskem vprašanju. * Brez primere. Pariška policija j«1 prijela nedavno beračico, ki je Čepela na cerkvenih stopnicah ter nosila okoli vratu napis: »Sem sto let stara in slepa ter gluha.« Občinstvo je imelo veliko usmiljenje s starko ter ji od vseh strani sipali darove. Tako je starka uganjala par let, dokler je ni policija natančneje ogledala ter kmalu dognala, da je bera-čica šele 65 let stara. Nastala je splošna veselost, ki je dosegla vrhunec, ko je policijski komisar izrekel sodbo: »Krivi ste slepljenja javnosti in goljufije. Ker pa dosedaj niste bili kaznovani, in ker svet ne pozna slučaja, da bi se bila ženska izdajala za starejšo kakor je, vas za sedaj ne za dene nobena kazen.« * Zakladnica morskih roparjev. Lisabonska vas Paradelha (Parade-lja) je tik ob morju ter mu vsled tega morski valovi izpodjedajo hiše ter odnašajo zemljo kos za kosom. Pretekli teden je razsajal posebno hud vihar in valovi so odtrgali velik kos nabrežja. Toda ribiči so bili vkljub temu zelo veseli, zakaj valovi so jim prinesli dragocene zaklade. Vsled odtrgane zemlje se je odkril kraj, kjer so imeli svoječasno morski roparji svojo zakladnico. Tu so ribiči našli veliko množino starega zlatega in srebrnega denarja, z dragimi kamni posute križe, prstane, uhane, zlato in srebrno cerkveno posodo, medaljone itd. Vsi vaščani so takoj prihiteli z inotikaini in lopatami. Neki ribič je nakopal vrednosti za 4000 kron. * Reforma zrelostnih izpitov na učiteljiščih. Društvo avstrijskih pedagogov je izročilo naučnemu ministru spomenico glede reforme maturi tetnih izpitov na učiteljiščih. Spomenica zahteva med drugim, naj se tisti gojenci četrtega letnika, ki se hočejo posvetiti drugim poklicem, popolnoma oproste mature. Pismena matura se naj vrši iz pedagogike, učnega jezika in matematike. Ustnega izpita se naj oproste gojenci, ki imajo v dotičnem predmeta povprečni red vsaj »povoljno«. O somatolo-giji, kmetijstvu in ročnost i h/naj se ne izprašuje. Praktičnih izpitov so oproščeni gojenci, ki imajo vsaj povprečni red »povoljno«. Književnost — Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku. V. zvezek. Zakoni o javnih knjigah. Uredil dr. E. Y o 1 č i č , c. kr. dezelnosodni svetnik v Novem mestu. Cena 6 K. To važno delo, o katerem bomo še posebe govorili, obsega vse veljavne zakone in predpise o zemljiških, o železniških in o rudniških knjigah, dodane so pa vse tozadevne odločbe najvišega sodišča do najnovejše dobe in stvarno kazalo o hrvaškem in v slovenskem jeziku. Knjiga se dobiva v »Narodni knjigarni« pa tudi pri pisatelju samem. — Narodna založba izda kmalu po praznikih novo delo in sicer A. Bega vele važno razpravo O slovensko - nemški meji na Koroškem, za katero je pisatelj osebno potujoč od vasi do vasi nabral gradivo. Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3. Telefonska in brzojavna poročila. Poslanska zbornica. Dunaj, 9. aprila. Zbornica je danes nadaljevala razpravo o novoustanovljenem ministrstvu za javna dela. Govorili so ministrski predsednik baron Beck, dr. Redlieh in minister dr. Gessinanii. Prihodnja seja bo jutri. Jezikovni zakon za vso državo. Dunaj, 9. aprila. V današnji seji državnega zbora J€* vložil maloruski poslanec dr. Levicki nujni predlog glede rešitve jezikovnega vprašanja za vso državo. V predlogu se zahteva, da se imajo v zakonu statuirane jezikovne naredbe izvesti tekom 10 let. K dvoboju Sternberg - Bergmann. Dunaj, 9. aprila. Danes je prišel v parlament fregat ni zdraviiik\Vach, da bi obvezal rano poslanca Berg-manna. Toda Bergmanna ni bilo v zbornici; tudi grof Sternberg je izostal od današnje seje. Železniško ravnateljstvo v Splitu. Dunaj, 9. aprila. Te dni so imeli dalmatinski poslanci konferenco z železniškim ministrom dr. Derschat-to glede ustanovitve železniškega ravnateljstva v Splitu. Ustanovitev je zagotovljena. Stroški bodo znašali 80.000 K na leto. Verificiran mandat. Dunaj, 9. aprila. Včeraj je imel sejo verifikacijski odsek. Na predlog poročevalca dr. Rvbara je odsek verificiral mandat srbskega poslanca Bjeladinoviča. Vstop poljske ljudske strsnke v poljski klub. Dunaj 9. aprila. Pogajanja, da vstopi poljska ljudska stranka v poljski klub, so danes končana v pozitivnem smislu. Poljski klub je konoediral, da ima 2/5 Članov pravico posamnim poslanoem ali skupinam dati prosto, da glasujejo po svojem prepričanju. Prva seja celotnega poljskega kluba bo danes zvečer. Preti češkim predstavam na Dunaju. Dunaj 9. aprila. Odbor deveto-rioe nemških svobodomiselnih strank ima popoldne sejo, da zavzame svoje stališče napram nameravani prireditvi čeških predstav na Dunaju. V isti zadevi je bila danes posebna deputacija pri nemškem ministru - rojaku Peschki. Kakor se Čuje, se krščanski socialni ne bodo pridružili nem-škonaoijonalni akciji proti češkim predstavam. odlična narav no ODVAJAJOČE SREDSTVO ^j^j^Sl dobi povsod! -/i neobhodno potrebno zobno CremS vzdržuje zobe čisie, bele in zdrave. riEt&Grolcsicno porodio. Vlita i n%d ror 9Ct. fcrednii naći" uak 7S6'9 man Blagajnicarka zmožna slov., nem. in i tal. jezika, teli službe. 1216-3 Naslov pove uprav. „Slov. Nar.u Pet do osem 1264-1 ca Čar Stanje buro met rs ▼ mm s° 1 april cparr ▼anja a a Vt»troTi 8. :9. zv. 7275 63 j si. jvzhod dež 9 1 7. zj. 727*9 1 29 sr. jvzhod oblačno tam.) 2. pop. 7268: 7*5 dt-1. jasno Srednja včerajšnja temperatura 6 8U mm, norm. 8 3 mm. Padavina v 24 urah 30 49 mm. Proda se elegantna kredenca, pisalna miza, garnitura itd. ▼ Predilnih nlicah st 10, II. nadstropje. 1266—1 Steklenice i .'.ur bele in črne, lepe oblike in visoke, kupi Avgust Benigar v Šelenbnr-govih nlicah št 3. 1255 1 PFodojoTko vešča trgovine s špecerijskim in manufakturnim blagom, išče službe na deželi. Vstop 25. t. m. Cenjene ponudbe je poslati pod ijProdajalka" na upravništvo „Slov. Naroda". 1259-1 Trgovina z mešanim blagom se takoj proda j ceno z vso zalogo vred. Za denar se tudi počaka. Pismene ponudbe na upravništvo „Slov. Naru. pod /Trgovina'. 1237—2 j za fina in razna dela sprejme takoj Ivan Zamljen, čevljarski mojster na Kongresnem trgu v Ljubljani. Energičen obratni nadzornik v moški dobi, zmožen slovenščine in nemščine, se sprejme za poletni čas (7 meseoev). Vstop takoj. Začetna plača 80 K Ponudbe na upravništvo nSlov. Narodau pod »energičen 1247 2 Fužina za kose sprejme mlade spretno fužinske kovače pod ugodnimi pogoji ta kol ▼ trajno delo. ProŠnjiki naj se obračajo na"* fužino Zeilinger v Hlmmelbergu nn Koroškem. 1:28 t BlMoJne,?! proti požara in vloma, „Foxa p i s a 1 d i stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko društvo Zagreb, Ilica 22. 5424—* 9 Sest spretnih kovačev in štiri ključavničarje sprejme takoj vodstvo premogokopa trboveljske premogokopne družbo v Zagorju. 1222 4 z večjim vrtom na Tržaški cesti št. 33 v LJubljani, se iz proste roke proda. Prostora je za štiri rodbine. Več pove lastnik Miha Puc na Colu pri Vipavi. 1236-2 Pridna in poštena gospodična dobi takoj službo blagajnicarka v večji trgovini v Kranju. Ponudbe naj se pošilja pod šifro „blagafničarka" na uprav. .Slov. Naroda", 1263—1 Lil n s popolno opravo tik farne cerkve v St. Vidu pri Zatični se da v najem. Odda se lahko tudi s stanovanjem. Več pove lastnik Ivan Kocina, Borenja vas, p. Zatična. 1256—1 3strijanske vinske kleti firme MetroRocco&Comp. v Rovinju priporočajo vina lastnega pridelka, temne, moškate, refoško in rofo- škate najfinejše kakovosti ter najfinejši, najčišči vinski troplnovec, orrant v sodcih od 56 litrov naprej franko na postajo ali kopališče Bo vin j po najkulantnejših, najnižjih cenah. Vzorci na zahtevo zastonj. i tOIllil z daljšo pisarniško prakso, nemškega, hrvaškega, ozir. slovenskega jezika zmožen in izurjen korespondent zgo rajŠnjih jezikov, se išče za pisarno trgovine na debelo v Zagrebu. Za zanesljivo moč je to trajno mesto. Ponudbe pod naslovom nEnt-sprechend" v Zagreb, poato re-stante. 1265—1 Krasne BLUZE 23 največja izbera t avUI in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-: Vsakovrstna krila, perilo in otročje oblekoe priporoča po aajalijla cenah M. KRISTOFIČ por- Bučar STARI TRS 4L28. Ura z verižico za samo K 2*—. Zaradi nakupa velike množine ur razpoSiija šle-tij sk a razpošiljalnica : prekrasno pozlačeno 36-nrno preeizijsko nro ankerico z lepo verižico za samo 14 V*— kakor tudi Sletno ga-rancijo. — Po povzetju razpošilja rrasfco-alezlisaa razpoalljevalnlca P. WINDISCH v Erakovu TJ/38. NB. Za uenifa!ajoČ8 denar nazaj. 1262 Pod ugodnimi pogoji se da v najem ali pa tudi proda restavracija Josip Ažmtin v Bohinj. Bistrici. Restavracija leži ob novi železnici, ima 2 veliki grstilniški sobi in 13 sob za stanovanje, hlev, prodajal-nico za mesarja, več zemljišča in gozd. Posebno pripravno je tudi za fijakarijo. Kupci naj se obračajo naravnost na gospodarja. 1245—2 Za slabokrvne in prebolele! Spj|-|Q pristni maršala v steklenicah 7 ]0 I po K 150. ^^^^ najfinejše vino VVermouth v ste* l. 7 l0 i po K I —• Direktni vav/oae. 9lf—9 FRAHCESCO CASCIO. Ljubljana, Šelenburgove ulice 6. Židovske nI. 3 Zastonj se vsako leto milijoni razmečejo za zdravljenja, pri čemer gotovo nobeno prerazličnih zdravilnih načinov kakor kopeli, masaža, mazanje ni ostalo ne-poizkušeno, samo oni zdravilni način, s katerim so zlasti poslednja lete dosegli precej velikih uspehov, namreč »električno zdravljenje« v največ slučajih v veliko škodo bolnikov opuščajo in sicer zato, ker največ trpečih ničesar ne ve. da obstoja tako pripravno in učinkujoče domače zdravljenje. Da bi srečonosni zdravilni način med bolniki in trpečimi zlasti med takimi, ki jih muči ne?r%©-znoit, nrvrat*tenlja, revmntlzrm, t»ol>-rlne v slavi In v križu, žrlodenr In črevesne bol*ml, iKeneelaboit, ohromelosti Itd. In sploh a »tioMtl vuHke 'vrste napravili znaoo in pristopno, razpošiljamo na željo in proti vpošiljatvi zdolajšnjega kupona zastonj In poštnine prosto svojo 64 strani obsegajočo s premnogimi slikami in koristni nasveti opremljeno brezplačno knjigo api|l 1257 ElektroterapevtKko ordinacija na Donatu, L, Rener Markt 14, L nadati-. 6L Kupon za brezplačno knjigo. 9./IV. 08 Na >o>*m-vttAko ordlasciio »X ma DvnalBf Maser Markt 14, L nadatr. ti. j; Prosim, požljite mi knjigo „Eine Abhas dlnng ttber moderne N Elektro-Ther aphie" gratis in franko pod aaprto koverto. Ime:...........................................................Naslov:................................................ Kupim rabljeno 1234—a damsko kolo. Več se izve ali pismene ponudbe pod f|L H." na uprav. „S1. Naroda". Dvbro :doča stara Speceril. Minu, prodajo žsonio in vina ter trofiba nasproti velike cerkve na glavni cesti j v obljudenem kraju (zdravilišče) se j zaradi rodbinskih razmer pod povolj- j nimi pogoji takoj proda. Letni pro- \ met 70-80000 kron. 1166-6 j Kje, pove uprav. „Slov. Naroda", i 0rdInacUaod9.-ll.dop. les Telefon St««. 44. i s proda se hiš z vrtom in hišno opravo ob drž cesti, 5 minut oddaljena od državne g kolodvora, v kateri je jako dobn obiskana gostilna, tobakarna, prodt jalna mešanega blaga, prodaja žgan: pijač na drobno in debelo in poštti služba. 1239- Ivan Pipa Baca-Sv. Lucija na Primorskem, 1 Z pri vp«»rabi uajoovejg>ga barvila za lase iz orehovega izvlečka Jtfttisot B e rg dq an d a & Ko. DeČin n. L. Ta i/.ieček prekaSa po svojem prirodnetu barvan u las in brade >sa dosecUn,a barvila. Napr« daj v Bteklenicah po K 2 50 pri: O. Fetticb • Frankheim v Ljubljani, m 2113 21 v veliki izbiri .\ priporoča po nizki ceni Anton Šare Ljubljana 974 8 Sv. Petra cesta št. 8. IV 1128-2 Jy(oderna svilena fcrila g Šumeče svile, dalje kzrila ij listra, %lota in baiista- Predpasniki ya .*. .*. dame, deklice in otrobe — vedno v največji zalogi pri .*. P. Jv(agdić, Ljubljana, Prešernove ul. T, Veletrgovina dalmatiaskega vina Br. Novaković Telefon št. 244. L