Primorski
itevmk
Poštnina plačana v gotovini ^	f
Abb. postale I gruppo " L6Ilft OU lil’
Ko se bliža
vpisovanje otrok v šolo
Med šolskimi vestmi beremo: šolsko skrbništvo javlja, da bo vpisovanje otrok v prvi razred od 1. do 11. septembra na sedežih didaktičnih ravnateljstev.
čeprav pomenijo te suhoparne besede zgolj neko dejanje, ki se v šolski administraciji tako rekoč avtomatično ponavlja leto za letom pa je vendar v teh besedah skrita cela vrsta vprašanj, ki zadevajo v živo ne samo našo šolo temveč življenje naše manjšine sploh.
Za otroka in za vso družino je vpis v šolo temeljita prelomnica. Sprememba dotedanjega načina otrokovega življenja ne prizadene samo njega temveč vso okolico v družini. Ko prične otrok hoditi v šolo, to ni novost le zanj temveč tudi za hjegove starše, brate in sestre, čenrav ti to spremembo drugače doživljajo kot on sam. — Vsi, ki jim je pri srcu slovenska šola. pa se z zaskrbljenostjo vprašujejo, kakšen bo Uspeh vpisovanja v nov letnik slovenske šole v našem zamejstvu.
Slovenska šola na Tržaškem in Goriškem ima svojo lepo zgodovino. Od svojih začetkov, ki segaio vsaj v začetek prejšnjega stoletja, se je razvila do take višine, da ne samo ni zaostajala za šolo v drugih slovenskih pokrajinah, temveč je bila na enem izmed prvih mest. Seveda je doživela tudi najbolj kruto usodo, ki jo lahko doživi kaka šola. Po nekajletnem «puščanju krvi* so jo končno zatrli. Doživela je e-nako usodo kot vse, kar je lahko slovenski in hrvatski manjšini pod predvojno Italijo dajalo značaj kulturnega naroda. Preteklo je določeno število let, ko za slovenske in hrvatske otroke ni bilo vpisa v šolo z materinim jezikom; vpisovati so se morali v potujčevalnice. Tudi za odlične slovenske šol-hike ni bilo več mest in drugje so si morali s svojim vzgojnim delom iskati kruha. (Njihova dejavnost tudi izven šole Pa bo vedno zapisana v zgodovini slovenske kulture, saj je generacija učiteljev, ki so v tistem času morali zapustiti domači kraj, rodila vrsto pisa-teUev, pesnikov, glasbenikov, ijudskoprosvetnih delavcev). "Oba, ko je naše ljudstvo osta-brez svoje šole, pa je bila vendar prekratka, da oi bili vedno uničeni sadovi te šo-^e- In ni se še polegel bojni Srom druge svetovne vojne, ko ?o se že spet rodile slovenske “Ole. ki so po vojni svoje delo nadaljevale in razširile. Položaj slovenske šole je končno kasneje uredil zakon. In naj bo ta zakon popolnoma zado-
K?'jiv ali ne, naj se izvaja, kot Dt bilo pričakovati ali pa le
izra-
* nerazumljivo počasnostjo — sotovo je vendar, da slovenska ®oi_a je tja zakonito obstaja. V jbčinskem, pokrajinskem, de-‘elnem svetu in v parlamentu govore o slovenski šoli kot o jpčern obstoječem in ne kot ? hečem, kar naj bi morda še-**. nastalo. In — bodimo prameni — o slovenski šoli se go-p°ri z objektivnostjo, včasih s simpatijo. (Seveda se od i?sa do časa oglasi tudi hre-vpeče razglašen glas, za kate-’m se skriva želja, da bi se Ponovil tisti čas, ko je že bila *l0venska šola nasilno ukinjena)
tft*	P3, J6
j •! upravno in zakonito obstoji šoli tudi pravo veljavo. s° veljavo pa ji lahko damo amo mi sami: s svojo skrbjo,
s
s svojo ljubeznijo do te šole, dvojim trdnim prepričanjem,
a nam je ta šola potrebna in
^ mr»y.rt nKofo ia H Ta Z8VeSt
pa mora priti najbolj do za prav v času vpisovanja o-trok v prvi razred osnovne šole.
Medtem ko za mnoge slovenske starše tako rekoč ni vprašanja, kam bodo vpisali otroka, ker jim je vpis v slovensko šolo povsem naravna stvar, pa so vendar tudi taki; ki se ob tem vprašanju nekako zamajejo. Pojavijo se jim razni «za» in «proti*, čeprav je tako tehtanje skoraj vedno popolnoma nelogično. Danes smo vendar že tako daleč, da so že povsem izmišljeni in neiskreni razlogi, če kdo navaja vprašanje zaposlitve in službe ter nevarnosti, da je ne dobi ali jo izgubi, če bo dal otroka v slovensko šolo. In če narodnostna zavest pri odločanju za vpis ne bi bila zadosten argument, tedaj lahko danes odloča tudi koristnostni razlog. Prevladati mora prepričanje, da ne dela samo v korist slovenske šole, kdor se odloči, da bo hodil o-trok v slovensko šolo, temveč dela še bolj v korist otroka samega. Kajti tisti, ki je končal dandanes slovensko šolo, ne pomeni «nekaj manj* temveč prej «nekaj več*; pomeni, da je bolj iskan, da je raje sprejet na delo. (Oglasi, ki navajajo znanje slovenščine kot željo če ne celo kot pogoj za sprejem na delo, niso več taka redkost). Kljub temu pa vprašanje, kam bodo slovenski starši vpisali svoje otroke, le ni tako preprosto, kot bi človek mislil. Prepogosto je treba temeljitega razlaganja in prepričevanja za odločitev, ki bi morala biti vendar čisto naravna. Zato je razumljivo, če se ob vpisovanju ni mogoče predat; popolni brezskrbnosti, ko še tako pride do raznih presenečenj in tudi upravičenega vznemirjenja. Kolikokrat smo že slišali besede:	«Objavite njih ime-
na!* Pri tem so bili mišljeni taki, ki se r.a zunaj kažejo Slovenci, pa otrok ne dajo v slovensko šolo. Ali pa smo slišali: «Kaj delajo na slovenski šoli! Sami si žagajo vejo, na kateri sedijo.* Mišljeni so bili kaki učitelji (ali učiteljice) in celo kak didaktični ravnatelj, katerih otroci prav tako ne hodiio v slovensko šolo.
Imen mogoče ne bomo objavljali (saj so precej znana), vendar gre pogosto za vprašanje neke morale; koliko si res iskren, ko govoriš kot prosvetni delavec, pa si dal tako slab zgled, ko otroka nisi vpisal V slovensko šolo; ali — v drugem primeru — si pozabil, da je bil tvoj oče žrtev naoifašiz-ma, ko mora sedaj njegov vnuk hoditi v šolo. ki ni slovenska; in končno, kakšen je tvoj odnos poklicnega vzgojitelja do slovenske šole (v kateri si služiš svoj kruh!), če tej šoli svojega otroka ne zaupaš. Želeti je, da bi šli ti primeri polagoma v zgodovino, v pozabo, medtem ko naj novejši rod nastopi e večjo zavednostjo in večjo poštenostjo. Tistim pa, ki se trudijo, da omahljivce privedejo na pravo pot, naj velja vse priznanje in zahvala.
če smo rekli, da moramo dati veljavo naši šoli mi sami, s tem nismo mislili samo na tiste zunaj šole, ki pošiljajo svoje otroke v to šolo. Prav gotovo je treba imeti v mislih tudi vse tiste znotraj šole, od katerih je še zlasti odvisno, kakšna bo veljava naše šole. Predvsem ti naj se potrudijo, da bo o slovenski šoli vedno mogoče govoriti z največjim spoštovanjem. Potem slovenskim staršem — tudi tistim nekoliko mlačnim — ne bo treba nrav nič spraševati, kam naj vpišejo svojega otroka.
Rado Rauber
TRST, nedelja, 20. avgusta 1967
Leto XXIII. - Št. 196 (6780)
Tito in Naser slikana med Titovim obiskom v Kairu
Ob Titovem obisku na Srednjem vzhodi
Sedemdnevni obisk predsednika Tita v Združeni arabski republiki, Siriji in Iraku sodi med najpomembnejša mednarodna srečanja. Tako ga ocenjuje tudi celotna svetovna javnost, čeprav dajejo ponekod z raznih strani, v tisku, agencijskih poročilih in komentarjih, izkrivljena tolmačenja smisla, značaja in smotrov Titove misije na Srednjem vzhodu.
Pravega pomena Titovih pogovorov s predsedniki Atasijem, Are-fom in zlasti z Naserjem ni mogoče najti niti razumeti zunaj o-kvirov tradicionalnega prijateljstva in sodelovanja v odnosih med Jugoslavijo in neodvisnimi ter napredno usmerjenimi arabskimi državami, zunaj načelnih stališč, vgrajenih v jugoslovanski zunanji politiki in mednarodni aktivnosti, in mimo znanih jugoslovanskih a-naliz in razlag širših svetovnih dogajanj v novejšem času, zlasti pa v zvezi s krizo na Srednjem vzhodu. Od tod izvirajo, moramo takoj reči, svojevoljne in neutemeljene razlage, ki jih je bilo mogoče te dni zapaziti v delu tiska na Zahodu, o tem, kako baje Jugoslavija zastopa ali prenaša stališče te ali one velike sile v iskanju rešitev iz krize na Srednjem vzhodu pa tudi trditve — lansirane po istih kanalih — da je jugoslovanska delegacija ponudila prijateljskim arabskim državam svojo verzijo »izdelanega načrta* za prebroditev krize.
V Kairu, prav tako pa v Damasku in Bagdadu so v teh dneh temeljito izmenjali mnenja — v odkriti in prijateljski atmosferi —-da bi bolje spoznali in trasirali pota, ki bi lahko vodila k dvojnim ciljem: prvič, h konsolidiranju in krepitvi naporov ter sodelovanja neuvrščenih držav, da bi se učinkovito postavile po robu ofenzivi imperializma in neokolonializma, pritisku katerih so posredno ali neposredno izpostavljene vse neodvisne in majhne države; in drugič, k popolnemu razumevanju in kooperaciji pri iskanju skupnega načina obravnavanja aktualnih vidikov krize na Srednjem vzhodu, prilagajanju — skladno s sedanjimi objektivno danimi razmerami — politike, ki jo Jugoslavija in njeni sobesedniki, kot neuvrščene države, zastopajo v tem pogledu.
Pozicija in stališče Jugoslavije sta v obeh smereh kristalno jasna. Izrazila sta se že v prvih trenutkih izraelskega napada, nato pa sta se neprestano potrjevala v popolni podpori arabskim državam, mnogostranskih prizadevanjih, da se mobilizirajo vse na-

MNOŽIJO SE BOMBNI NAPABI NA SEVEBNI VIETNAM
Še 80.000 ameriških vojakov bodo poslali v Južni Vietnam
Za Američane postaja Južni Vietnam laboratorij, kjer uporabljajo številne škodljive kemijske snovi
SAJGON, 19. — Ameriški bombniki so včeraj izvršili skupno 186 bombnih napadov na Severni Vietnam. Bombardirali so električno centralo v Ben Tui, železniške mostove, kolone tovornjakov in protiletalske položaje v južnem delu Severnega Vietnama. Tudi vojne ladje sedmega brodovja so obstreljevale južni del Severnega Vietnama.
Kakor zatrjujejo v poučenih krogih v Saj ionu, nameravajo ZDA poslati sredi prihodnjega leta v Južni Vietnam 70.000 do 80.000 vojakov, ki naj se pridružijo sedanjim 454.000 vojakom v Južnem Vietnamu.
Urednik londonskega «New Sta-tesmana* Paul Johnson piše, da
hiora obstajati. Ta
‘"“''l.................................................................................................
• • •
Feltrinelli aretiran v Boliviji
RlM, 19. — Neka tuja agcnci-objavila vest, da je sinoči
Ih’!
jr fnski" založnik Giangiacomo veltrinelli, znani levičar, izginil ^glavnem mestu Bolivije La Pašni *arnor je v preteklih dneh pri--. da bi sledil sodni razpravi
^sat ]?rancoskemu časnikarju in
>a, ;~mu Regisu Debrayu, cigar pr:?znik je. V njegov hotel sta ■ sia dva policista in ga odpe-
Funkcionarji druž.be Feltri-
da je
K,j'j y Milanu so povedali na t^lr>elli odpotoval sredi julija
tgjPaslovno potovanje ter da je dj rat izjavil, da namerava iti tu-
Pisatel ’ proces proti francoskelTlu
da^asneJe so v La Pazu potrdili, s° Feltrinelli ja, ki je bil tam
od 8. avgusta, včeraj prijeli. Zunanjemu ministrstvu je italijansko veleposlaništvo sporočilo, da je takoj posredovalo pri bolivijskih oblasteh v prid založniku. Oblasti so veleposlaništvu zagotovile, da ga bodo izpustile ter mu ukazale, naj odpotuje jutri z letalom v Limo v Peruju. Predsednika republike Saragata, ki se je zanimal za Feltrinellija, so sproti obveščali o poteku zadeve.
Kitajska ladja šc vedno čaka v Genovi
GENOVA, 19. — Na kitajski ladji «Li Mingu, ki čaka v Genovi že 7
dni na raztovarjanje, ni bilo danes nikakih manifestacij. Na zahtevo kapitana Ku Fu Sana sta šla davi na ladjo dva funkcionarja družbe Jegher in Ritondo, ki zastopa interese kitajskih plovnih družb. Kapitan ju je prosil, naj prineseta na krov izvode italijanskih časopisov, ki so se ukvarjali s to zadevo ter naj poskrbita, da se priredi na krovu ladje v torek ob 11. uri tiskovna konferenca.
Tiskovni urad ministrstva za zunanjo trgovino sporoča, da sledi minister Tolloy osebno razvoju položaja, ki je nastal z incidenti v zvezi z ladjo «Li Ming» v Genovi ter v zvezi z neupravičenim slabim ravnanjem Kitajcev z načelnikom urada ICE v Pekingu dr. Manzello.
je čedalje vec dokazov za to, da je Vietnam Američanom vojni laboratorij. Johnson piše, da so «vojaškim silam ZDA v Vietnamu zdaj uradno dovolili, da uporabljajo v vojskovanju šest škodljivih kemijskih snovi*. Med njimi so plin, ki sili človeka k bruhanju, solzilni plin in druge. Posebej za vojskovanje v Vietnamu so izdelali še pet drugih strupov, med njimi tudi cianidno zmes, ki je izpopolnjena inačica «ciklona B» iz Auschwitza.
Paul Johnson piše tudi, da zdaj intenzivno preizkušajo različno bakteriološko orožje, med drugim sredstva za širjenje dizenterične kuge, rumene mrzlice in vraničnega prisada.
Posebno dragoceni za Pentagon so izsledki o širjenju rastlinskih bolezni. Paul Johnson piše, sklicujoč se na revijo «Science», da so neki ženski, zaposleni v centru za biološko vojskovanje v Fort Detricku, v državi Mary-land, nedavno podelili vojaško odlikovanje za zasluge pri odkritju vrste glivic, ki uničujejo riž.
Desetletje
«izjalovljcnih upov»
ŽENEVA, 19. — Gospodarski prepad med državami v razvoju in industrijsko razvitimi državami se nenehno poglablja. Stopnja gospodarske rasti držav v razvoju nazaduje, «desetletje OZN za razvoj« pa je bilo «desetletje izjalovljenih upov«. To je povedal generalni tajnik konference OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) Raul Prebisch v poročilu, ki ga je
predložil svetu UNCTAD.
Raul Prebisch je ostro kritiziral sistem carinskih olajšav v odnosih med skupnim trgom in a-friškimi državami, pridruženimi temu trgu. Po njegovi oceni je ta sistem carinskih olajšav povzročil tako imenovano »vertikalno« razdelitev sveta na bogatejši industrializirani severni del in gospodarsko manj razvit, revnejši del. Takšna delitev pelje h gospodarski in politični prevladi severne poloble nad tistimi državami južne poloble,
Prebisch je očital državam v razvoju, da ne uvajajo dovolj naglo proizvajalnih metpd industrijsko razvitih držav, medtem ko so na drugi strani zelo uspešno sprejemajo in izvajajo njihov sistem potrošnje.
Med važnimi problemi v zvezi z nadaljnjim napredkom držav v razvoju je Raul Prebisch navedel prodajo njihovih proizvodov na trg industrijsko razvitih držav, zboljšanje trgovine med državami v razvoju, zagotovitev finančnih sredstev za nadaljnji gospodarski razvoj in uskladitev izvoza s potrebami izvoza. Nadalje je opozoril na pozitiven razvoj blagovne izmenjave med socialističnimi državami in državami v razvoju.
Prebisch je naslikal sedanji položaj in perspektive nadaljnjega razvoja držav v razvoju «v črni barvi*. Menil je, da problemov držav v razvoju ni mogoče in jih ne bi smeli reševati »razdrob ljeno*, z izvajanjem posameznih in pogosto protislovnih akcij, ampak samo z globalno strategijo razvoja azijskih, afriških in latinskoameriških držav.
U TANTOVO POROČILO VARNOSTNEMU SVETU
Arabska konferenca na vrhu se bo začela 29. avgusta
Sudanska vlada je o izmenjavi pisem
že razposlala vabila . «AI Ahram» med Titom in Indiro Gandi
KAIRO, 19. — Kairski radio je javil, da je sudanski ministrski predsednik Azari poslal arabskim državnim poglavarjem uradna vabila na arabski sestanek na vr hu. ki bo 29. avgusta v Kartumu
Egiptovski list «A1 Ahram« po roča, da je jugoslovanski predsed nik Tito poslal predsednici indij ske vlade Indiri Gandi pismo, v katerem Ji sporoča, da proučuje vsebino pisem, ki jih je dobil pred potovanjem na Srednji vzhod od predsednika Johnsona in od sovjetskih voditeljev, na podlagi elementov, ki jih je dobil med s o-Jimi stiki z arabskimi voditelji. List dodaja, da je Tito s tem odgovoril na pismo Indire Gandi, ki mu ga je poslala med njegovim bivanjem v Kairu. List pravi tudi, da vsebuje Titov odgovor obrazložitev različnih faz, v katerih bodo nevezane države sodelovale in podpirale napore arabskih držav, da se odpravijo posledice napada.
V poročilu o položaju civilnih žrtev v vojni med Izraelom in arabskimi državami pravi glavni tajnik OZN U Tant, da so bile prve dni avgusta zadoščene vse najmanjše potrebe za begunce (živila, zavetišče in zdravniška nega), vendar pa je sedanje stanje negotovo ter ga bo treba bolje organizirati. Poročilo, ki ga je U Tant predložil varnostnemu svetu, se naslanja na podatke, ki sta jih poslala posebna ustanova za pomoč palestinskim beguncem in U Tantov predstavnik Gussing, ki je na kraju samem pregledal položaj. Gussing namerava znova obiskati te kraje, da predloži U Tantu sredi septembra dokončno poročilo z zadevnimi priporočili pred začetkom 22. rednega
zasedanja glavne skupščine.
Poročilo, ki ga je danes objavil U Tant pravi, da je moralo zaradi vojne zapustiti svoje domove skupno 323.000 oseb. Od teh jih je 178.000 Jordancev. Glede prihodnosti omenja U Tant potrebo, da se temeljito prouči celotno gospodarsko stanje na Srednjem vzhodu, zlasti kar se tiče kmetijstva in namakanja.
Seminar v Mariboru za učitelje in profesorje slov. šol v Italiji
MARIBOR, 19. — V Mariboru se je pričel danes deset dnevni seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol v Italiji. Strokovni del programa zajema deset predavanj, ostali čas pa bodo udeleženci se minarja izkoristili za obisk prosvetnih in kulturnih ustanov, delovnih organizacij in turističnih krajev v okolici Maribora. Založba »Obzorje* je v zvezi s seminarjem organizirala interno razstavo slovenskih izbranih knjig.
BEOGRAD, 19. — Jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom zveznega tajnika za zunanjo trgovino dr. Vasila Grivčeva je odpotovala danes na obisk v ZAR, Sirijo, Irak in Jordanijo. Med desetdnevnim bivanjem v Kairu, Damasku, Bagdadu in Amanu se bo delegacija pogovarjala o pomoči Jugoslavije z razvojem trgovinskega in gospodarskega sodelovanja v premagovanju težav, ki so nastala z izraelskim napadom.
predne in miroljubne sile v svet
socialistične, neuvrščene in druf miroljubne države, da bi se z. ustavilo napad in onemogočiti ir perialistični načrti. Dosledno n odvisna in samostojna politika Jv goslavije, politika, ki nasprotu. napadom in podpira majhne, n> uvrščene države, žrtve napada, je imela, kot je znano, ustrezno vi. go na posvetovanjih socialistični! držav v Moskvi in Budimpešti i je pomembno prispevala k obran bi in krepitvi pozicij ogroženi arabskih držav na izrednem zase danju generalne skupščine OZ> Takšna politika Jugoslavije opravi Ija enako funkcijo z obiski pre<| sednika Tita v Kairu, Damasku il Bagdadu.
Kakor je v vseh dosedanjih te. zah krize na Srednjem vzhodu dej i
f
lovala konstruktivno, aktivno
mobilizacijsko, da se ne bi dopu stilo silam reakcije, da bi v svoji! rokah zadržale pobudo, tako delu j je aktivno jugoslovanska politiki | tudi v sedanji fazi, prizadevajo^ si za iskanje rešitev iz krize.
Nedvomno je bistvenega pomenj to, da se čimprej najde način, k a: ko bi se — ob obstoječih objektivi nih okoliščinah, razvrstitvi sil itj interesov — zagotovil umik izraeli skih čet z okupiranih ozemelj nS temelju zaščite osnovnih zakonitilj arabskih pravic. Zato je razum'ji-vo, da je bila izmenjava mnenj ! predstavniki arabskih držav preže ta s prizadevanji, da se olajšajc poiskati ustrezne nove formule.
S tem v zvezi je svetovni tisk vj teh dneh kazal na Jugoslavijo kotj na državo, od katere se, zahva-j ljujoč njenemu položaju, politiki in vplivu, pričakuje in zahteva, da. bo dala ideje za razplet krize naj Srednjem vzhodu. To vsekakor pri-j ča o uveljavitvi vloge in širokem, sprejemanju jugoslovanske politike! kot samostojnega, vplivnega fak-: torja v razreševanju nevarno kon-. fliktne in zapletene situacije na Srednjem vzhodu. Na Zahodu so posebej naglašali, da bi morala Jugoslavija, predvsem pa predsednik Tito, uporabiti svoj vpliv pri prijateljskih arabskih državah v tem smislu, da bi le te svojo po-1 litiko in stališče bolj uskladile z
zahtevami realizma. Nedvomno je
že sama ideja o potrebi politične- j ga realizma zdrava in koristna.;
Sicer pa morata prijateljstvo in realizem nujno korakati vštric. In; vendar je, kot kaže, ta sugestija,. čeprav ponekod dobronamerna, naslovljena na napačen naslov.
Jugoslovanski politiki in glediščem o problemih in položaju na I Srednjem vzhodu realizma vsekakor ni mogoče odrekati. To velja tudi za druge socialistične države, j ki so pokazale pripravljenost, da v interesu obrambe miru dajo žrtvam napada vso potrebno pomoč, kar lahko postane podlaga za nov, pozitiven, predvsem pa potreben razvoj njihovih odnosov z državami v razvoju sploh.
Želeti bi bilo in morali bi se nadejati, da bo podobno stališče zmagalo tudi pri drugih evropskih industrijsko razvitih državah. Slednjič, v arabskem svetu in v politiki progresivno usmerjenih arabskih režimov je popolnoma zadosti realizma v pogledih na pravično stvar in boj arabskih narodov, na položaj Srednjega vzhoda sploh.
Realizma in razumevanja za probleme Srednjega vzhoda pa ni dovolj na drugih straneh. O tem pričajo ameriška enostranska opredeljenost, ki ignorira in antagonizi-ra 80 milijonov Arabcev; pritisk na politično usmeritev, ki je izraz stvarnih nacionalnih interesov in teženj arabskih množic; pomanjkanje posluha za spremembe, ki so postale neizogibne v zgodovinskem razvoju na tem področju. O pomanjkanju realizma na tej strani priča tudi dokaj razširjena teorija, češ da Združene države lahko mirno gledajo razvoj dogajanj, kajti čas je menda naklonjen ameriškim interesom. Položaj na Srednjem vzhodu pa je obremenjen s številnimi velikimi nevarnostmi, in kolikor dlje se bo zavleklo sedanje stanje, toliko težje, bolj zapleteno in mučneje bo pozneje najti in zagotoviti sredstva za normalizacijo razmer na Srednjem vzhodu. če se želi ohraniti mir na tem področju, je ustavitev latentnega izraelskega napada — to pa pomeni umik napadalcev, pri čemer naj bi se zavarovale temeljne pravice in interesi arabskih držav — zelo nujna naloga.
Potemtakem so odveč sugestije Jugoslaviji in njenim somišljenikom o potrebi realizma. Izmenjava mnenj ir posvetovanja v Kairu ter drugih arabskih prestolnicah bodo vsekakor kot eden od rezultatov prispevale k temu, da se utrejo poti za nove akcije v korist miru na Srednjem vzhodu. Svetovna organizacija pri tem ne sme pozabiti na svoje obveznosti, vendar je za uspeh teh prizadevanj potrebno, da druga stran, predvsem ameriška politika, sprejme in pokaže več realizma.
Z. M.
20. avgusta 1967
PrEhoršTcT "ffivSIk
2 -
ZAKLJUČEN POHOD ČRNCEV V LOUISIANI
Črnski voditelj Rap Brown aretiran v New Yorku
Obtožujejo ga nedovoljene nošnje orožja
BATON ROUGE (Louisiana), 19. — Danes se je zaključil pohod črn-, 'cev za državljanske pravice, ki so I Je zadel pred 8 dnevi v Bogalusl.
■	Zaradi velikega Števila policajev 'in dl snov narodne straže, ki so
■ 'spremljale sprevod, so preprečili j "hude Incidente. Cmd so namreč j 'korakali po krajih, ki so najbolj • 'rasistični v ZDA. Vendar je množi-; 'ca belih rasistov, ki je prisostvo-: 'vala pohodu, metala na črnce ste-i ‘klenice in gnila Jajca.
■	Guverner John McKelthen je o-
pozoril po televiziji, da Je pripravljen mobilizirati Se drugih 1000 vo-
cionarni liniji. »Kljub poizkusom bivšega ministra za obrambo in bivšega načelnika glavnega štaba, da bi vojsko spremenila v buržoazno vojsko, je ta vedno o-stala zvesta Maocetungu.»
Atentati v Adenu
i 'Jakov iz varnostnih razlogov, če ; 'bodo nastali incidenti bodo vamcst-t 'ne sile takoj aretirale krivce, pa i 'naj bodo črnci ali pa člani Ku J ;Klux Klana. Ta organizacija na-J morava namreč Jutri organizirati 'svoje zborovanje.
•! '■ V New Yorfcu so preteklo noč are-' tirali predsednika vsedržavnega od-' bora za koordinacijo nenasilnih štu-, -dentov Rapa Browna zaradi prepo-. vedane nošnje orožja. To je sporo-J čil predstavnik pravosodnega mi-) nlstrstva v Washlngtonu. Browna i obtožujejo, da Je v torek, ko je prišel z letalom iz New Yorka v New ' Orleans, imel s seboj polavtomatič-no karablno, in imel jo je še vedno pri sebi, ko se je včeraj vrnil v New York. Predstavnik pravosod-i nega ministrstva Je izjavil, da zvez-, ni zakonik prepoveduje nošnjo orož-• ja vsakomur, proti kateremu je v teku sodni postopek. Proti Brow-nu je odprt sodni postopek v Cam bridgeu v državi Maryland pod ob-; tožbo hujskanja na nasilje. Brown je bil na začasni svobodi, ker je , plačal kavcijo 10.000 dolarjev.
člen zveznega zakonika, na pod-1 lagl katerega so sedaj obtožili Brow-na, določa največjo kazen 5 let za-' pora in 20.000 dolarjev globe.
Preiskovalni sodnik je določil 25 ; tisoč dolarjev kavcije za morebitno : izpustitev Browna. Brownov zagovornik je izjavil, da gre za samo-1 voljno politično aretacijo. Dejal Je,
. da je Imel Brown s seboj karablno 1 za samoobrambo, ker je v Louisiani , mnogo ljudi, ki bi ga hoteli likvi-' dtrati. Protestiral je tudi proti pre-i veliki kavciji. Dejal Je, da bo upo-! rabil vsa ustavna sredstva, da do-1 seže Izpustitev Browna, ki bi ino-! ral nocoj govoriti na zborovanju v Baton Rouge v Louslanl.
; Na včerajšnji tiskovni konferen-. cl, na kateri Je Rab Brown sporočil obisk črnskega voditelja Char-michaela v Hanoju, Je neki drugi črnski voditelj zavrnil obtožbo, da Je njihovo gibanje protižidovsko, ker Je obsodilo Izrael ln sionizem zaradi napada na Arabce. Poudaril Je, da Je njihova organizacija zavzela protisionlstično stališče in ne pa protižidovsko v zvezi z arabsko-izraelsko vojno.
ADEN, 19. — Danes popoldne sta bila v središču Adena ubita dva britanska vojaka, ki sta pripadala RAF. Napadalec je zbežal. Davi pa je bil na enak način ubit neki poročnik RAF. V zadnjih treh dneh so bili v Adenu ubiti štirje angleški vojaki. Po razglasitvi izjemnega stanja pred tremi leti je bilo tu ubitih 53 vojakov.
Švicarski list »Tribune de Gene-ve» piše, da so različna gibanja v Adenu sklenila stopiti v stik z odposlanstvom Združenih narodov. Ta gibanja so narodnoosvobodilna fronta, fronta za osvoboditev zasedenega južnega Jemena, (Flosy) ter sedanja zvezna uprava.
Odposlanstvo Združenih narodov za dekolonizacijo mora predložiti popolno poročilo o stanju v Adenu, preden bo to področje, razglašeno za neodvisno (januarja 1968). Odposlanstvo se bo sestalo v prihodnjih dneh v Ženevi s predstav niki Arabske zveze za jug, narodnoosvobodilne fronte, Flosy in z delegati zvezne uprave, med katerimi je tudi zunanji minister.
Omenjeni ženevski list piše, ua so arabski pristojni krogi v Ženevi mnenja, da je Flosy najbolje organizirano politično gibanje v Južni Arabiji in bi torej lahko pre vzelo od Velike Britanije vodstvo v deželi. Flosy ima tesne vezi z alžirsko osvobodilno fronto, s sirsko stranko Bas in z odporniškimi gibanji v Južni Ameriki. Poleg tega je to gibanje ustanovilo lastno osvobodilno armado, ki je v zadnjem času pokazalo veliko aktivnost s številnimi atentati proti britan skim silam. Gibanje Flosy vodi bivši ministrski predsednik v Adenu Abdelkavi Makavi, ki uživa velik ugled v vseh arabskih krogih. Gibanje Flosy podpirajo moralno in materialno arabski socialistični režimi.
zločinov. Komisija za človeške pravice v OZN pa proučuje možnost sklenitve konvencije, ki naj bi popolnoma ukinila zastaranje zločinov proti človeštvu.
V pravosodnem ministrstvu poudarjajo, da ni nobenega pravnega zadržka za ponovno podaljšanje roka. V nekem smislu bi pravzaprav bilo to prvo podaljšanje. Leta 1915 je namreč Bundestag določil, da je treba 20 let za zastaranje omenjenih zločinov šteti od leta 1949 dalje in ne od leta 1945. Do leta 1945 je namreč bilo nemško sodstvo praktično neaktivno, ker je bilo v rokah zahodnih zaveznikov. Po mnenju pravnikov, ki zagovarjajo podaljšanje, bi rok za zastaranje ostal torej isti, čeprav je bil dejansko podaljšan za tri leta n pol Sedaj bi praktivno šlo za prvo podaljšanje, če ne bi enostavno ukinili zastaranja zločinov, za katere se predvideva dosmrtna ječa.
Povratek Fanfanija iz Turčije
RIM, 19. — Zunanji minister Fan-fani je prispel danes popoldne z letalom na letališče Fiumicino iz Carigrada. Od tam je odpotoval ob 11.55 po tamkajšnjem času. Na le-
ZARADI PRITISKA SVETOVNE JAVNOSTI
Averoff bo danes izpuščen ker ga je kralj pomilostil
Člani skandinavske parlamentarne delegacije so se včeraj sestali v zaporu z .Andrejem Papandreujem
ATENE, 19. — Grški kralj Kon-. šanj o političnem stanju in o nje-stantin je pomilostil bivšega zuna-1 govem zdravju.
njega ministra Evangelosa Averof-fa, ki ga je vojaško sodišče obsodilo na pet let ječe. Na svobodo ga bodo izpustili jutri. Odpotoval bo v svoje volilno okrožje v Metsovo v severni Grčiji.
Njegova obsodba je naletela po vsem svetu na zgražanje, kar je spravilo v hudo zadrego grško vlado, ki je zato priporočila kralju, da ga pomilosti.
Huda obsodba bivšega grškega zunanjega ministra je povzročila tudi v italijanskih diplomatskih krogih globok vtis. Ti krogi se sponNi-njajo dejavnosti Averoffa za obnovitev prijateljskih odnosov med I-talijo in Grčijo po zadnji vojni. Še preden se je zvedelo za pomilostitev, je zunanji minister Fanfani dal italijanskemu veleposlaniku v Grčiji navodila, naj posreduje pri grški vladi v prid Averoffu.
ATENE, 19. — Člani parlamentar ne delegacije štirih skandinavskih držav, ki so sedaj v Grčiji, so dobili danes dovoljenje, da obiščejo v zaporu Andrea Papandreuja, ki je zaprt v zvezi z afero «Aspida». Pogovor delegatov z bivšim ministrom je trajal poldrugo uro.
Papandreu je parlamentarcem izjavil med drugim. «Moja obramba procesu «Aspida» bo presenetila
Peking obtožuje Moskvo da si je podredila Mongolijo
PEKING, 19. — Agencija »Nova Kitajska* obtožuje Sovjetsko zvezo v zveji z Zunanjo Mongolijo. To povezuje z nedavno izmenjavo not med mongolsko in kitajsko vlado zaradi incidenta, med katerim so rdeči gardisti napadli predstavnika mongolskega poslaništva v Pekingu.
Agencija piše: »Mongolsko ljudstvo hoče dejansko neodvisnost in suverenost in ne dozdevno neodvisnost, ki mu jo dovoljuje Ceden-balova revizionistična klika, ki jo plačuje Moskva, kar je zgleden primer kolonialne politike, ki jo vodi Kremelj do majhnih in šibkih narodov. Moskva je spremenila Mongolijo v kolonijo ter nadzoruje njeno politiko in gospodarstvo.* Da bi podkrepila te svoje trditve, našteva agencija, da se proizvodi tekoče potrošnje, kakor na pr. vžigalice in... lim uvažajo iz Sovjetske zveze, da je v Mongoliji bil vedno slab pridelek žita, in glavna dejavnost v tej deželi, živinoreja, je v obupnem stanju. Mongolija — nesolventen dolžnik do Moskve.
»Navzočnost velikega števila zatrjevanih vojaških inženirjev kot svetovalcev v Mongoliji je drugi zgled vmešavanja SZ v notranje zadeve te dežele, medtem ko je navzoča tudi pornografska kultura sovjetskih revizionistov, da bi zastrupili duhove. Na ta način, zaključuje agencija, ostaja ta neodvisnost Mongolije, ki jo Moskva toliko let opeva, samo mit.*
Moskovska »Pravda* piše, da so napadi rdečih gardistov na sovjetsko poslaništvo v Pekingu sestavni del kampanje za odvrnitev pozornosti kitajskih množic od notranjih vprašanj. Komentator »Pravde* Viktor šarapov piše, da je napad pokazal, da hočejo Mao-cetung in njegovi pristaši namenoma poslabšati odnose med obema državama. Šarapov povezuje napad na poslaništvo z zadrževanjem sovjetske ladje »Svirsk* v pristanišču Dalni in z incidenti, ki so sledili. »Pravi namen nespametne protisovjetske kampanje, piše člankar, je jasen. Eliminirati hočejo vse tiste, ki se ne strinjajo z Maocetungom. Poleg tega hočejo odvrniti pozornost kitajskega ljudstva od nezakonitosti in samovolje Maocetungove skupine, ki skuša uvesti svojo diktaturo na Kitajskem*
Kitajsko glasilo »Rdeča zastava* poziva maocetungovce, na, nomagajo osvobodilni vojski, da popravi svoje napake. Poziva jih, naj se spomnijo nauka Maocetun-ga, da je treba odločno podpirati narodnoosvobodilno vojsko in
računati nanjo. List dodaja, da je ta vojska od svoje ustanovitve vedno sledila proletarski revolu-
O nacističnih zločinih „
BONN, 19. — Bonska vlada bo imela v kratkem znova opravka z zastaranjem nacističnih zločinov Pravosodni minister Heinemann je nedavno opozoril v pismu kancler ju Kiesingerju, da postaja to vpra šanje vedno bolj pereče, ker bi z 31. decembrom 1969 potekel rok za sodni pregon nacističnih vojnih zločincev.
Minister Heinemann se zavzema za
____________ na .	.
taiišču se je poslovil od njega tur-1 javno mnenje.* Obiskovalci niso ški zunanji minister Caglayanil. smeli postavljati Papandreuju vpra-
.....................................................................................iiiiiiuunimiii..•>•••••>•..............'»"
Papandreu je izjavil, da do sedaj ni mogel govoriti s svojimi advokati brez nadzorstva. Izjavil je nato, da nestrpno čaka, da se začne proces, toda po njegovem mnenju bo treba čakati še nekaj mesecev. Izjavil je tudi, da mu obtožnica še ni znana. Izrazil je zadovoljstvo, ker je predsednik vlade Kollias sporočil, da bodo na procesu lahko navzoči nekateri tuji opazovalci in tudi publika, in je dodal, da je zanj to zelo važno. Skandinavska delegacija mu je ponudila, da bi se izvedenec univerze v Kopenhag-nu zanimal za pripravo njegove o-brambe.
Tajnik za informacije grške stranke zveze centra Georges Mavroge-nis je objavil v Kopenhagenu sporočilo, s katerim zanika včerajšnjo napoved časnikarja Patsisa o ustanovitvi grške vlade v izgnanstvu. Sporočilo pravi, da gre za napoved časnikarja, »ki nima nobene politične zveze in ki ne dela razlike med stvarnostjo in fantazijo*.
V New Yorku je grška umetnica Melina Mercouri izjavila, da bi bila počaščena, če bi lahko sodelovala s katero koli odgovorno vlado, zato da se obnovi ustavna vlada v Grčiji. Dodala pa je, da do sedaj ni nihče stopil v stik z njo, naj bi sodelovala v taki vladi.
Na mednarodnem odbojkarskem turnirju za «1. trofejo Sokola» v Nabrežini
Nabrežinke presenetljivo premagale borovke
Za drugo presenečenje pa je poskrbel AGI, ki je odpravil favorita turnirja - Partizana (Celje) z 2:1
Folchijeva izjava o sporu med Italijo in Avstrijo
Članek urednika »Avaitija* o stališču PSU do atlantske pogodbe
RIM, 19. — Poslanec Folohi (KD), član komisije za zunanje zadeve ln za obrambo poslanske zbornice, je glede razvoja odnosov med Avstrijo in Italijo v zadevi Južne Tirolske izjavil danes časnikarjem, da je ravnanje italijanske vlade v tem pogledu, ki je bilo obrazloženo in odobreno v parlamentu, popolnoma jasno ter ga ne morejo dunajske izjave in polemike prav nič okrniti.
Folchl je rekel, da je Italija vedno pripravljena proučiti ukrepe, da bi se položaj v Južni Tirolski izboljšal ter da M prišlo do plodovitega sodelovanja narodnostnih skupin, ki v njej živijo. Toda Italija pričakuje tudi od Avstrije stvarne in učinkovite ukrepe, ki bi Jasno dokazali voljo avstrijske vlade, da bi se dokončno zavrl terorizem, ki se širi. Doslej pa je vsaki slovesni avstrijski izjavi sledil kak atentat ali neuspel atentat ln le naključju je treba pripisati, da ni bilo žrtev in nove škode. Po Klausovih govorih so nam podtaknili nove bombe
podaljšanje roka zastaranja teh
lOHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiMiiiiiHHiiiHiiiiiiMimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiMiiiiiiiiiHiiiilliiiiiiiiiMimiiiiiimiiii
KIRURG DE BAKEY V BEOGRADU
Televizija oddajala
• •
operacijo srca
Znameniti kirurg se je pohvalno izrazil o jugoslovanski kirurgiji
BEOGRAD, 19.	— Predsednik
sveta za zdravstvo in socialno politiko dr. Nikola Georgijevski je sprejel danes v Beogradu profesor-, a houstonske univerze in svetovno znanega kirurga Mihaela De Bakeya, ki je po uspešnih operacijah v Ljubljani kot gost kirurške klinike v Beogradu prispel danes v Beograd. Prof De Bakey je ob tej priložnosti izjavil, da se je med bivanjem v Jugoslaviji prepričal, da redko katera država da-;e tako pozornost razvoju zdravstvene službe kot Jugoslavija. »Izkušnje, ki sem jih pridobil pri sodelovanju z vašimi zdravniki in pa sedaj med bivanjem v Jugoslaviji, kažejo, da je zdravstvena služba v Jugoslaviji na visoki stopnji. Vaši kirurgi so dobri strokovnjaki, delajo z velikim navdušenjem in od njih se lahko mnogo pričakuje,* je dejal dr. De Bakey.
Prof. De Bakey je na drugi kirurški kliniki v Beogradu opravil danes dve operaciji. Drugo operacijo je prenašala jugoslovanska televizija, od katere je italijanska televizija povzela prenos. Posnetje te operacije so kasneje prenašale televizije Francije, Finske, Danske m Norveške.
movanje, bosta orkester in zbor »Monteverdi* iz Hamburga izvajala »Večernice blažene device* skupno z desetimi drugimi zbori raznih narodnosti. Dirigiral bo Juergen Juergens. Zvečer bodo v gledališču «Petrarca* razdelili nagrade zmagovalcem.
PARIZ, 19. — število žrtev -ned prometnimi nesrečami v počitnicah od 12. do 15. avgusta v Franciji je zelo visoko. Danes so javili, da je bilo 171 mrtvih in 4922 ranjenih. Skupno se je v štirih dneh pripetilo 2936 nesreč. Lani je bilo v istem razdobju 144 mrtvih, toda lanske počitnice so trajale samo 3 dni.
in dinamit. S tem se ne more rešiti najbolj resna plat vprašanja. NI namreč moč razpravljati o novih oblikah mednarodne solidarnosti, to je v tem primeru pridružitvi k EG8, dokler Avstrija ne dokaže evropskega duha, ki mora biti temelj vsaki enotni gospodarski ali politični zgradbi, če pa se vzpodbujajo ln pretiravajo nacionalistična čustva ter napihujejo mejni spori, se pokaže popolno pomanjkanje tega duha.
časopis «Tiroler Tageszeltung» sporoča, da je avstrijsko notranje ministrstvo zanikalo vesti o skrčenju števila avstrijskih čet, poslanih na Italijansko mejo za boj proti terorizmu. Vest o tem se je razširila v zvezi z načrti, da bi sedanje čete nadomestili z drugimi.
Vprašanje atlantskega pakta Je še vedno v ospredju. V jutrišnji številki objavlja «Avanti!» članek svojega urednika Gaetana Arfeja o stališču PSU do tega vprašanja. V njem pravi med drugim:
«Naše stališče, ki se na splošno strinja s stališčem, katero Je Izrazil v Imenu vlade zunanji minister, pomeni v sedanjem položaju, takšno razlago, ki prikazuje atlantsko pogodbo kot obrambno pogodbo, kl velja za omejeno zemljepisno področje In ki je navdahnjena po smotrih ravnovesja in miru.»
člankar pravi, da nosijo vse države in vlade veliko odgovornost, kajti nihče se ne more zabubiti vase ln prepuščati drugim, da odločajo o usodi sveta. Vse vlade imajo pravico, da se udeležujejo mednarodnega procesa preureditve svetovnega ravnotežja, pri čemer se morejo okoriščati z Izkušnjami preteklih dvajset let, a morajo hkrati upoštevati nova vprašanja. Samo v tem okviru morejo sile, kl odgovarjajo za Italijansko politiko, postavljati tudi vprašanje obnovitve a-tlantske pogodbe. Zatem očita komunistom, da hočejo ustvariti v državi razdelitev na dva tabora, še prej pa doseči to v PSU sami. To pa je resna nevarnost spričo bližnje volilne kampanje; proti tej nevarnosti se bodo socialisti borili.
A rte pripominja zatem, da predstavlja socialistično stališče možnost, da se atlantski pakt revidira, upoštevajoč histvene spremembe v Evropi ln v svetu ter da se omeji
področje političnega delovanja pak. ta. Zaradi tega Je treba odstraniti nevarno dvoumnost, kl Jo ustvarja dejstvo, da tesno sodelujejo v pak tu odkrito fašistični režimi skupno z državami z demokratično ureditvijo. Obnovitev atlantskega pakta Je treba doseči v funkciji politike obrambe demokratične Evrope. To pa ne predpostavlja le obrambe pred malo verjetnim komunističnim napadom, marveč tudi pred fašistično grožnjo na obeh straneh Evrope. Te grožnje ni moč odstraniti z vojno, marveč s tem, da se BftS.te.yi fašizem na sramotni oder In da se ovrednoti demokracija. Ar-te izraža na koncu prepričanje, da bo vlada levega centra sposobna z lastnimi izvirnimi predlogi prispevati k mednarodni razpravi v povezavi z vsemi, kl delujejo za demokratične ln miroljubne smotre.
Poročilo o razgovorih Longa s Ceausescom
Turnir presenečenj — včeraj v Nabrežini. Najprej so domačinke proti vsakemu tudi najbolj optimističnemu pričakovanju odpravile borovke z 2:1. Nato pa je še goriški AGI premagal favorita turnirja Partizana iz Celja, z istim rezultatom.
In prav prva tekma je nekoliko prekrižala račune prirediteljem, ki so računali, da bodo na sporedu v prvem dnevu kar štiri tekme; toda prvo srečanje med Sokolom in Borom je trajalo kar eno uro in pol, zato so lahko odigrali le še eno tekmo in to s slabo razsvetljavo med AGI in Partizanom.
Turnir je organizacijsko (kljub ne-priliki zaradi zavlačitve prve tekme) kot tudi tehnično že v prvem dnevu lepo uspel.
Po kratki otvoritvi (predsednikov govor, simpatičen duhovnikov opomin, županov govor itd.) sta se spoprijeli prvi dve ekipi: Bor in Sokol.
Logično, vsa predvidevanja so bila v korist izkušenih Borovih predstavnic, ki so še pred dnevi z lahkoto odpravile Nabrežinke z neoporečnim rezultatom 3:0. In tudi v prvem setu so borovke jasno pokazale, da lahko brez težav ponovno strejo odpor Nabrežink, ki so v tem prvem nizu iskale pravega ritma, gotovosti. 9 točk je torej bil še kar zadovoljiv rezultat, vsaj za igro, ki so jo prikazale domačinke.
V	naslednjih dveh setih pa nemogoče! Domačinke so pred lastnim občinstvom, zbralo se je približno 500 gledalcev, izredno požrtvovalno zaigrale in pod režijo res odlične Nadje Švab osvojile drugi set. Na Borovi strani ni šlo ravno najbolje. Igralke niso dovolj požrtvovalno zaigrale, morda so tudi podcenjevale nasprotnice, kar jih je seveda drago stalo.
9 točk za plave, zares skromen izkupiček.
V	tretjem in odločilnem setu pa so Nabrežinke z agonistično veljavno igro in z Nadjo Švab zelo u-spešno na mreži osvojile niz in s tem zmago, čeprav s 16:14.
Navdušenje na igrišču in med občinstvom. Za Nabrežinke res lepa nagrada. Za borovke pa grenka izkušnja, po kateri bi morale atletinje "še ”ž' večjo' vnemo trenirati. Postavi.
SOKOL (Nabrežina):	Švab	(k),
Gabrovec, Battigelli, Magajna, Faletič, Knez, T. in M. Caharija, Filipčič.
BOR (Trst): Pavletič (k), Mijot, Rogelja, Bandelj, Sonja in Silva Pernarčič, Bezeljak, Rauber.
IZID
SOKOL . BOR 2:1 (9:15, 15:9, 16:14)
V	drugem srečanju med Partiza-
nom in AGI pa ponovno presenečenje. Celjanke so klonile gori-škim predstavnicam, ki so prikazale veljavno igro, čeprav ne navdušujočo. Kot opravičilo za igralke Partizana: utrujenost od dolge poti, slaba razsvetljava, odsotnost najboljše igralke moštva Grumove. Vseeno pa so vsi pričakovali lahko zmago Jugoslovank, saj je moštvo lani nastopilo v najvišji jugoslovanski ligi, kjer je konkurenca le na večji tehnični ravni kot v Italiji.
Na igrišču pa je potekalo drugače. Celjanke so po prvem izgubljenem setu postajale nemirne, izgubile so vajeti igre iz svojih rok, medtem ko so nasprotnice z redno in večkrat uspešno igro »neusmiljeno« nizale točke.
Nedvomno je bila ta tekma ve-Ijavnejša od prve tako tehnično kot agonistično. Videli smo lahko ne-
kaj tolčenih žog; tudi v obrambi sta bili moštvi solidni.
Postavi.
AGI (Gorica): Mikulus (k), Leopardi, Barbieri, Ribi, Traversa, Boemo, Forcisi, Moretto.
PARTIZAN (Celje):	Jukič (k),
Kolar, Konjevič, Migaj, Rome, Lesjak, šoster.
IZID
AGI — PARTIZAN 2:1	(15:10,
10:15, 15:13)
Sodniki pa so bili naslednji: Mar-con, Caputo in Ban.
Jutri bo spored nekoliko spremenjen. Turnir se bo pričel ob 9. uri in sicer s tekmo
PARTIZAN - SOKOL nato pa
AGI - SOKOL
BOR . PARTIZAN
Po tekmah pa nagrajevanje.
—edson—
miiiiiimiiiiiiiiinmmmmmimmiiiiiiimMunniiimniitmmiiiMimimiiiMimiiiiimiMiiiuimniimmMi
DANES OTVORITEV «V. JADRAN-SKEGA PADALSKEGA P0KALA»
Največja privlačnost atraktivni skoki
V tej distiplini so sovjetski padala glavni favoriti - Na sporedu še druge prireditve
Danes popoldne bo s pričetkom ob 16. uri na sečoveljskem letališču uradna otvoritev tekmovanj za V. jadranski padalski pokal. Otvoritvena prireditev bo največja atrakcija za gledalce, saj se bodo takoj po kratki otvoritveni ceremoniji spustili iz zraka tekmovalci v disciplini atraktnivnih skokov ter bo letalo Alpskega letalskega centra z Bleda izvedlo akrobacijske polete. Po prihodu tekmovalcev na letališče bosta imela govor predsednik organizacijskega komiteja Anton Spinelli ter predstavnik mednarodne letalske zveze FAI.
Fanfare bodo takoj nato najavile uraden začetek tekmovanj, nakar bodo Iz letala spustili na letališče 22 petard, število držav udeleženk letošnjega tekmovanja za V. Jar dran Cup.
Ekshibicijski skoki so velika a-trakcija za gledalce, kajti tekmovalci niso vezani na obvezne like ter lahko vsaka ekipa pripravi svoj
program, ki najbolj navduši občinstvo. Skoki te discipline niso veljavni za končni plasma, temveč za nagrado «Turizem Portorož 1967» ki so jo leta 1965 s seboj odnesli sovjetski padalci.
I. M.
Pam Kruse 2W7 Cathie Bali 1141
FILADELFIJA, 19. — V drugem dnevu ženskega plavalnega prvenstva ZDA so dosegli nekaj res odličnih rezultatov, med katerimi tudi dva svetovna rekorda.
Pam Kruse je namreč preplavala 200 m prosto v času 2’09”7, kar je najboljša znamka na svetu.
Cathie Bali pa je dosegla drugi svetovni rekord dneva na 100 m prsno s časom 1’14”6.
BUKAREŠTA, 19. — Snoči so v Bukarešti objavili poročilo o razgovorih glavnega tajnika KPI Longa z glavnim tajnikom romunske KP Ceausescom. Poročilo poudarja predvsem da Je spričo poživitve napadalnih dejanj imperialistov, posebno tistih v ZDA, ki kršijo vr-hovnost in neodvisnost drugih držav, nujna okrepitev enotnosti delavskega gibanja, vse protiimperia-listične fronte ter vseh miroljubnih sil, da se preprečijo akcije imperialistov.
Poročilo izraža solidarnost obeh strank z borbo vietnamskega ljudstva. Kar se tiče Srednjega vzhoda, pravi poročilo, da je edina razsodna pot k rešitvi krize na Srednjem vzhodu ta, da se Izraelci umaknejo z zasedenih ozemelj ter da se hkrati spoštujejo nacionalne pravice vseh prizadetih držav. Končno poziva poročilo k budnosti proti spletkam reakcionarnih krogov, kot je na primer državni udar v Grčiji.
V	Arezzu bo tekmovanje pevskih zborov
AREZZO, 19. — Tu gredo h kra ju priprave za bližnje mednarodno tekmovanje pevskih zborov »Guido d’Arezzo», ki bo trajalo od 23. do 27. avgusta. Tekmovanja, ki je že 15. po vrsti, se bo udeležilo 36 zborov iz 15 držav. Italijo bo zastopalo 14 zborov. Med tujimi državami je zastopana tudi Jugoslavija. Pet držav nastopa prvič. Zaradi tega je še teže pričakovati, kakšen bo rezultat tekmovanja, ki bo v petih kategorijah: treh kia sične polifonije, eni narodni pes mi in eni gregorijanskega petja.
V	Arezzo bo prispelo okrog 1.500 pevcev: med njimi jih je mnogo, ki so že nastopili v Arezzu. V nedeljo 27. t. m., ko se konča tek
PORTOROŽ
Od danes, 20. avgusta do 28. avgusta, ob 16. url PRIZORIŠČE ČLOVEŠKE DRZNOSTI
V. jadranski padalski pokal
NEURADNO SVETOVNO PRVENSTVO 22 DRŽAV, MED KATERIMI TUDI ITALIJA
CASINO
ROULETTE — BACCARA KARAKTERISTIČNE RESTAVRACIJE
iiiimiiiiiiiiimiiiiiitimiiitiiiiimmiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiniiiiiiiimiiiiiinimiiiiiiiiiiniiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiK*
»10. JUBILEJNE SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE*
Danes prvi popadi v nogometnem turnirju
Nekaj zanimivih srečanj v prvem kolu - Med mladinci je le Kontovel favorit za zmago
DANCINGS - NIGHT CLUB od 17. ure dalje
Tatvine zlata na pariškem letališču
PARIZ, 19. — Iz skladišča blaga na letališču Orly je skupina treh zakrinkanih moških odnesla več zlatih palic v vrednosti približno 125 milijonov lir. Spočetka je policija javila, da znaša vrednost zlata 60 tisoč frankov (nekaj nad 7 milijonov Ur), pozneje je javila, da znaša vrednost 200.000 frankov (nad 25 miUjonov Ur). Pozno popoldne pa so sporočiU, da je težko ugotoviti pravo vrednost odnesenega zlata. Domnevajo pa, da znaša ta vrednost milijon frankov (nad 125 milijonov lir).
Čuvaj je izjavU, da so se mu ob 3 zjutraj predstavili trije zakrinkani moški. Eden od njih ga je udaril s pestjo po obrazu, drugi pa s paUco po glavi. Potem so ga zvezali in ga pustiU na tleh. šele ob 6 zjutraj mu je uspelo osvoboditi se vezi. Takoj je tekel v skladišče, kjer je videl prevrtano blagajno. Hotel je telefonirati, toda zveza je bila pretrgana. Zato je odšel z motornim kolesom na poUcijo. Policija ne verjame popolnoma čuvaju in nadaljuje njegovo zasliševanje.
TURIN, 19. — Semkaj je prišla vest, da je skupina CAT-Uget iz Turina, kl sta jo vodila planinski akademik Andrea Mellano in Livio Andreotti dospela na vrh Kiliman-džara, visok 6010 metrov. Vzpon ni bil težak, toda je bil važen zaradi tega, ker je prispelo na vrh vseh 60 oseb ekspedicije, med katerimi je bilo tudi 7 žensk.
Danes se bo uradno začel nogometni turnir «10. jubilejnih športnih iger«, na katerem bo letos nastopilo 15 članskih in 7 mladinskih ekip.
Kot je znano, bo tumir potekal po direktnem izločenju, to se pravi, da po vsakem srečanju bo ena ekipa avtomatično izpadla. Tudi neodločenih rezultatov ne bo, kajti v primeru neodločenega izida po dveh regularnih časih, bosta morali ekipi odigrati še dva podaljška. V primeru še neodločenega izida pa bosta enajsterici izmenoma streljali po 5 enajstmetrovk. Nato še izmenoma po eno najstrožjo kazen.
Prireditelji pa so prišli do tega, ker so hoteli, da bi enajsterici res športno zaključili sTečanJe in da se ne bi poslužili žreba, ki ni nikakšne «prava» odločitev.
Danes, 20. avgusta I. kolo MLADINCI
ob 9. uri Vesna - Breg B (sodnik Mohorčič) ob 11. uri Cankar - Kontovel (sodnik Mohorčič)
Mladinci bodo igrali dva polčasa po 30’, v primeru neodločenega rezultata bodo odigrali dva podaljška po 10’. V primeru še neodločenega rezultata bodo streljali izmenoma 5 enajstmetrovk, če bo izid še izenačen, bosta ekipi streljali izmenoma po eno enajstmetrovko, dokler ena enajsterica ne zgreši za detka.
QUEBEC, 19. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Quebecu je jugoslovanski predstavnik Nikola Pilič premagal Kanadčana Belki-na z 2:0 (6:2, 8:6).
DANES, 20. avgusta
I. kolo nogometnega turnirja SŠI
ČLANI
Igrišče v Sovodnjah
ob 15. url SOVODNJE - BARKOVLJE (sodnik Ota) ob 17. url DOBERDOB — SOKOL (sodnik Ota)
Igrišče «Prvi maj»
ob 16. uri PRIMOREC — VESNA (sodnik Rupel)
Za člane veljajo pravila «Pra\ ilnika nogometnega turnirja Sšl*
Brazilski tenist Ronald Bames pa Je odpravil Avstralca Roysa Emei sona prav tako z 2:0 (6:3, 7:5).
NOGOMtT
SANREMO, 19. — V drugem dne-vu mednarodnega nogometnega mladinskega turnirja v Samemu Je italijanska juniorska reprezen tanca premagala domačo enajsterico Carlin’s Boy z rezultatom 1:0. Edini gol dneva Je dal Plazzese. V prihodnjih dneh se bo italijanska reprezentanca spoprijela s Francijo.
ATltTIKA
ZDA - ITALIJA . ŠPANIJA
Severnoameričani premočni
VIAREGGIO, 19. — Severnoameriški atleti so v troboju ZDA-Italija-gpanlja premočno premagali nasprotnike, saj niso praktično zgubili niti enega tekmovanja.
Končni rezultat prvega dne je naslednji:
ZDA — Italija	80:37
Italija — Španija	66:40
ZDA — Španija	74:31
Prva mesta pa so osvojili naslednji atleti (vsi predstavniki ZDA); 400 hs Witthney 49”«
800 m Carr 1’49”2 5000 m Smith 13’41”
Krogla Steinhauer 20,03 m
Kladivo Burke 65,05 m
4x100 m (McCullough, Brlgbt.
Coopeland, Turner) 39”7 Hoja 20 km Laird 28’18”2 400 m Matthevvs 45”2 100 m Carlos 10”2 Višina Carruthers 2,13 m Daljina Bill 7.73 m
Ženska ekipa Brega v četrtek v Polcenigu
Zenska odbojkarska ekipa bo v četrtek, 24. avgusta, nastop v Polcenigu v okviru Festivala 1 lanskega športa. Brežanke bodo nasprotnice imele ekipi Casagran iz Sacileja in Porzlo iz Vidma-
Zmagovalec bo dobil pokal ob 1 ne Polcenigo.
Ekipa Brega pa bo odpotovala turnir že v sredo, kajti igralke bodo udeležile otvoritvene sver^d0 sti, saj je med 15 društvi, kl b ^ nastopile na festivalu, le Breg naše pokrajine.	. lz
Odhod moštva bo ob 19- ur Doline.
* * * -
SD Breg javlja, da bo tr®^o. prve moške ekipe v torek ob
E. WILDE:
Vljuden blagajnik
Rolfu je bil potek dela v mali mestni banki tako dobro znan, kakor da bi bil njen uslužbenec. Ko je pred dobrim tednom prišel v mestece s čisto določenim namenom, se je nastanil v hotelu prav nasproti banke. Hotelirju je povedal, da je prišel iz velikega mesta, ker se hoče nekoliko sprostiti. Potreben je miru, je dejal.
tV tem koncu mesta boste imeli Se preveč miru. Tu je malo prometa. Vse pri nas se razvija ob glavni ulici ta pa je prav toliko odmaknjena, da njen hrup ne seže sem,» mu je dobrohotno povedal hotelir.
Seveda Rolf ni pokazal svojih pravih dokumentov. Tako neumen zopet ni bil! Papirji, ki jih je ob prijavi predložil hotelirju, so se glasili na ime pisatelja Evgena Smitha. In ker je pač pisatelj, bo v tem mirnem delu mesta malce razmišljal o knjigi, ki jo namerava napisati. Hotelir imena pisatelja Smitha ni še slišal. No, ni čudno, saj celo imena Karla Maja, Aleksandra Dumasa in podobnih ni poznal. Literatura pač ni sodila v njegovo stroko!
Gostu je torej pustil zlati mir, ki je pisatelju pri snovanju nove knjige tako silno potreben. In ni se mu zdelo čudno, ker je gospod Smith želel zajtrk, kosilo in večerjo v svojo sobo. Mislil si je, da pač mora tako biti. Zato pa je Rolfa razen hotelirja, natakarja, ki mu je stregel, in sobarice, ki mu je pospravljala sobo, komaj kdo videl. Namreč, komajkdo v hotelu. Na oni strani ceste v bančnem poslopju zanj sploh niso vedeli. Zato pa je Rolf tembolj vedel za početje skupinice uslužbencev, ki so bili tam nameščeni.
Pravzaprav ga ni zanimalo, kaj in kako so delali podnevi. Že res, da je videl stranke, ki so prihajale m odhajale. Toda te ga niso zanimale. Zanimalo ga je le pet uslužbencev, ki so bili tam zaposleni. Se preden je minil teden njegovega bivanja v hotelu, je vedel, kako prihajajo v službo nenavadno točno. Tudi točno o-poldne so skupno odhajali. Enako so ob štirih popoldne točno prišli po opoldanskem odmoru zopet na delo.
Zvečer pa je bilo drugače. Odhajala sta le dva moška in dve ženski. Peti uslužbenec je odhajal z banke precej kasneje. Blagajnik Simens je odhajal vedno kakšne pol urice kasneje kakor drugi. Ko je odšla zadnja stranka, je gospod Simens moral zaključiti blagajniški dnevnik, prešteti denar in ga spraviti v blagajno: šele nato je odšel tudi on. Tako je delal že tri desetletja. Od tistega prvega dne, ko Je dobil sedanjo službo.
Vsega tega Rolf seveda ni vedel. Namreč o dolgih letih, ki jih je Simens prebil za blagajniškim pultom. Tudi tega ni vedel, kako prisrčen, ljubezeniv in skrajno vljuden je Simens.
Rolf je vedel le to, kar je videl. In izza zavese v svoji sobi je videl naravnost na delovno mesto gospoda Simensa. Videl je, kako mali blagajnik prešteva bankovce, jih sortira, vpiše in nato spravi v blagajno. Videl je tudi, da stoji trdna železna blagajna v zamreženem prostoru. Prav kakor medved v kakšni železni kletki! Bilo bi kar precej dela, preden bi prodrl skozi tista težka vrata v zamreženi prostor. Gotovo imajo vrata kakšen skrivnosten sistem odpiranja. Pa on, Rolf, je imel Poseben načrt. Nobene sile nobenega vloma. Dobro le, da je bla-
gajna v prvem nadstropju. Sicer bi utegnil skozi široka zamrežena, a nezastrta okna še kdo kaj videti! Tako pa se vidi v blagajniški prostor banke le iz njegove sobe. Naravnost iz njegove sobe in od nikoder drugod! V njegovo sobo pa ob večerni uri, ko odhaja blagajnik iz banke, ne prihaja nihče. Tako si je Rolf uredil namreč že prve dni bivanja v hotelu.
Tisti večer, ko je Rolf menil, da je prišel njegov čas, je bil že skrbno pripravljen. Izza zavese je videl, kako Simens spravlja blagajniški dnevnik, ko je denar pravkar varno zaklenil v blagajno. Rolf je vedel, da bo drobceni blagajnik sedaj zaklenil še vrata zamreženega prostora, nato se bo skrbno oblekel in odšel. Vedel je, da bo spravil ključe v žep, kakor vsak večer doslej.
Rolf je do minute točno vedel, koliko časa potrebuje gospod Simens do vhodnih vrat. In prav tedaj, je vedel, mora biti tudi on tam. In bil je!
«Dober večer ,gospod. Kaj želite sedaj? žal, ničesar ne morete nocoj opraviti. Vsi so odšli. Banka je zaprta,« mu je silno vljudno rekel gospod Simens, ko je pravkar videl, da stoji tik pred njim visoka, čokata Rolfova postava.
Rolfa je malce presenetil tale drobceni blagajnik, šmenta, saj se niti prestrašil ni! Pa je vanj, naravnost vanj štrlela cev Rolfovega revolverja! Povrhu je imel Rolf na obrazu krinko in je blagajnik moral na prvi pogled videti, da Rolf ni stranka, ki bi želela ob tem nenavadnem času dvigniti svoje skromne ali morda zajetne prihranke.
S prosto roko je Rolf potisnil blagajnika nazaj v poslopje. Ni hotel stati z njim ob vhodu, čeprav ni bilo na cesti prav nikogar. Ulica je bila resnično mirna! Toda tisti hip so se prižgale ulične svetilke in Rolf res ni maral nobenega presenečenja! Potisnil je torej blagajnika nazaj in rekel posmehljivo:
«E vidiš, prijateljček, banka je odprta!«
«Kaj želite pravzaprav, gospod?« le lahno začuden vprašal blagajnik.
«Prav gotovo nisem prišel po poljub,« je zagodrnjal Rolf, a takoj nato ukazovalno dejal: «Pojdi pred menoj k blagajni. Ne prižigaj luči. Ne povzroči alarma. Odkleni tisto prekleto mrežo. Odkleni blagajno. Izroči mi ves denar, kolikor ga je v blagajni. Vrednostnih papirjev ne potrebujem. Nato bom mimo odšel. A ne gani se iz banke še pol ure po mojem odhodu. Ce boš klical policijo, boš tvegal glavo. To si posebno dobro zapomni. Tako, to bi bilo vse. Sedaj pa na delo. Si razumel?«
«Razumel, gospod,« je kratko odvrnil gospod Simens.
Rolf se Je sam nasmehnil, ko je pomislil, kako lahko se zadeva razvija. Sicer pa, kaj bi mogel mali možiček! V kaši je. Ves je majhen in drobcen. Tudi če bi bil o-borožen, bi si komaj utegnil pomagati. Prežal je na vsak njegov gib, ko je takole ves nekako vase sključen stopil pred njim, Rol-fom.
Prispela sta v blagajniški prostor. Skozi široka, zamrežena in nezastrta okna je sijala luč ulice.
«Tako, tu sva, gospod,« je dejal gospod Simens.
«Vem, pohiti!« je mrzlo ukazal Rolf.
Gospod Simens je potegnil iz žepa ključ od vrat v ograjeni prostor. Res se je ključavnica odpi-
Je
rala na skriven način, kakor Rolf domneval.
No, v pol minute so bila vrata odprta.
Mali, vljudni gospod Simens je stopil ob stran, da je Rolf lahko vstopil.
«No, tu sem, lahko je šlo~» je ropar zadovoljno pomislil.
Tisti hip so železna vrata skočila v zapah. Bliskovito je gospod Simens potegnil ključ iz ključavnice.
«Pes! Prekleti lopov!« je bruhnil Rolf, ko je opazil prevaro.
A gospod Simens teh odurnih, ničkaj vljudnih psovk ni slišal.
Prav tedaj je namreč v sosednji sobi, ki je imela vrata le dva koraka od zamreženega prostora, držal v roki slušalko in nadvse vljudno govoril dežurnemu stražniku:
«Tu banka številka dve. Prosim, pošljite takoj koga sem. Odvedel bo nekega gospoda, ki prav nič ne sodi v banko .. ,v>

Paletim bilten
Pred nevihto
(Foto M. Magajna)
Knjiga kitajskih
barvnih lesorezot
(SVETLE PODOBE - Mladinska knjiga)
Slovenska založniška dejavnost je marsikdaj v težavah, na drugi strani pa izdajajo založbe taka dela na katera včasih niti pomisliti nismo mogli. In če se spomnimo nekaterih velikih založniških podvigov prav zadnjega časa, kot so na primer Cankarjevo zbrano delo, Sodobna ilustrirana enciklopedija, Slovensko slikarstvo, Ars Sloveniae, potem lahko samo rečemo, da ob nenehnih težavah izdajajo veliko, predvsem pa tudi mnogo naravnost edinstvenih publikacij. Vse močnejše vključevanje slovenskih založb v mednarodno delitev dela in njih povezava s svetovnimi založniškimi hišami pri tem igra pomembno vlogo. Kajti prav nekatere velike izdaje so rezultat skupnega sodelovanja slovenskih založb s tujimi. Med take izdaje, ki sicer niso posebno velike, ki pa so vendar bibliofilske in rezultat sodelovanja slovenskih založb s tujimi in ki so konec koncev vendarle dokaz neke višje stopnje založniške dejavnosti, sodi tudi knjiga kitajskih barvnih lesorezov. To je knjiga, ki je pod
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii<iiiiiiiinininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinni>nfiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiniii>i>iiiiniiiiiiiiiin
V
SE ENA IMENITNA PUBLIKACIJA ZALOZBE MLADINSKA KNJIGA
« Ftis
mogočnosti
nečesa veličastnega skoraj nedosegljivega »
(Antični Rim - Razgled po njegovi omiki)
Rekonstrukcija starega Rima
Nekatere knjige so že same po sebi močno impresivne. Format, vezava, ščitni ovitek, tisk, stavek, ilustracije, vse to lahko že samo po sebi močno vpliva na bralce, še preden se sploh spuste v njih vsebino. In knjiga z naslovom ANTIČNI RIM (Razgled po njegovi omiki s 333 ilustracijami), ki smo jo v izdaji Mladinske knjige v Ljubljani pravkar dobili na knjižni trg, je taka izdaja, ki bo zamikala bralca, že ko jo bo vzel v roke in polistal po njej. Knjiga velikega formata, vezana v grobo, sivo platno, s šti-ribarvnim ščitnim ovitkom in reproducirano podobo antičnega Rima, z dvokolonskim tiskom, predvsem pa podobami, samimi velikimi barvnimi fotografijami antičnih spomenikov je taka, da bo zamikala vsakega prijatelja knjige. Res je to tako vabljiva izdaja, tako naravnost impozantna publikacija, da bo že sama po sebi morala vzbuditi dovolj pozornosti. Še posebno seveda med
študirajočo mladino, šolniki in vsemi tistimi, ki se zanimajo za zgodovino in umetnost. Sicer je ta izdaja prevod (slovenski prevod je oskrbel Janko Moder) originalne italijanske izdaje (založba Bemporad Marzoeco), ki je kolektivno delo, plod sodelovanja italijanskih in tujih znanstvenikov (Vincenzo Arangio Ruiz, Paolo Emilio Arias Luca de Regi-bus, Jerome Carcopino, Frank W. Walbank, Cesare Vasoli, Giuseppe Lugli so samo nekateri med njimi). Toda to knjigo so izdale tudi že druge založbe v Franciji in v Nemčiji. Dejstvo je, da domačih del o taki temi v takem obsegu ne bi mogli dobiti, čeprav je na drugi strani tudi res, da morda vendarle pogrešamo nekaj domačega deleža. Tako knjigo je moglo roditi samo sodelovanje slovenske založbe s tujimi založniškimi ustanovami po svetu, ker bi sicer tudi do take izdaje težko prišli. (Omenimo naj, da so barvne ilustracije tiskali pri založbi
Bemporad Marzoeco.)
Kaj predstavlja knjiga Antični Rim, naj povzamemo iz predgovora italijanskega založnika. «Knji-ga Antični Rim je bleščeč razgled po obsežnem področju življenja. V nji sta po zelo sodobni metodi v besedilu in podobi rekonstruirana okolje in čas v učinkoviti, hitri sintezi in s številnimi ilustracijami: besedila in podobe so zasnovane funkcionalno in v medsebojni zvezi na podlagi skrbne znanstvene dokumentacije.«
Knjiga torej ne pripoveduje o rimski zgodovini, ne pripoveduje o cesarjih, vojnah, osvojitvah, o vdorih barbarov. Ne, v njej je v številnih poglavjih opisano vsakdanje življenje prebivalcev Rima. Opisano je, kako so Rimljani živeli doma, v javnosti, kakšen je bil Rim, kako so zdravili zdravniki, kakšen je bil denar, kakšne obleke so nosili, kako so se zabavali, jedli, spali, kakšno je bilo življenje vojakov, gladiatorjev, proletariata. Samo nekaj naslovov posameznih poglavij kaže značaj tega velikega dela: Obleka, moda in tradicija. Življenje na deželi. Medicina med znanostjo in čaranjem. Igre, odrski umetniki in publika. Advokati in sodišča. Življenje v družini. Obrt in industrija. V trgovini, v kuhinji, pri mizi. Potovanje po morju itd., itd. Vsa ta in še druga poglavja se dele na razdelke s samostojnimi naslovi. Med posameznimi poglavji pa so razen tega odstavki iz raznih del posameznih rimskih piscev: Seneke, Cicerona, Horaca, Ovida, Cezarja, Svetonija in drugih, ki dopolnjujejo z avtentičnimi pripovedmi spoznanja zgodovinarjev. Vse besedilo pa dopolnjujejo slike, glede katerih pa italijanski založnik posebej opozarja, kako je z njimi. Ne samo, da so bile slike napravljene posebej za izdajo, ne samo da dopolnjujejo besedilo tako, da tvorijo
l|lliiiiiii|||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiilliiiiiiniiiiiiiiii|||,||||,||,|||||||||||||||||||||||||||||||j||||||||i|||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii|||||iiHiiiii||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l||||f|ii||||||i||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
tgoEoM&jrodotean: Dobrijska balada
»Suhodolčanov tekst je roman o Poljanah in Dobrijah, ki so Po vojni s fantastično naglico zrasle v mesto, roman o dveh življenjskih tokovih, ki se prepletata v tem okolju: o starem svetu purgarjev, uradnikov, notarjev, gostilničarjev, trgovcev ter o novih silah, delavcih, tehnični inteligenci, profesorjih, zdravnikih, o raznih poddirektor-jih, prekupčevalcih in o ljudeh Podobnih donosnih poklicev Start tok je tih, podtalen, a še zmerom zelo močan in na videz neuničljiv, novi je glasnejši še brez izrazite lastne podobe, komaj nastal, omahljiv ali prenagljen. Med obema je seveda mnogo prehodov, odtenkov in drobnih premikov, tihih osebnih in družinskih tragedij; in ne nazadnje odsevajo v tem pisanem malem kalejdoskopu po svoje tudi vsi veliki dogodki in gibanja, ki pretresajo naš svet.«
Tako je urednik založbe napi-Sal na pot prvemu romanu Leo-Polda Suhodolčana Svetlice, ki je izšel pred dvema letoma. In skoraj isto lahko rečemo za novi tekst Leopolda Suhodolčana, za zbirko petih novel ali roman v Petih slikah DOBRIJSKA BA-
LADA, ki Je nadavno izšel pri Državni založbi Slovenije. Veseli smo vsakega novega domačega dela. Še bolj seveda dobrega. Pa tudi teksta, ki obravnava občutljive probleme današnjega časa in današnjega človeka. Vse to pa velja tudi za Dobrijsko balado, v kateri kot v slikah gledamo komaj minuli včerajšnji čas in gledamo naše ljudi v okviru preobrazb, ki jih prinaša naš čas.
V Dobrijski baladi, sestavljeni iz petih, samostojno zaokroženih slik, ki jih povezujejo v celoto osebe iste družine in njih prepletajoče se usode, nam pisatelj umetniško zrelo predstavlja življenje v manjšem slovenskem industrijskem mestu. Na primeru dveh generacij, očeta in otrok, ki jih je sodobni čas iz hribov pripeljal v mesto, so plastično, morda malce melanholično romantično, pa vendar realistično, prikazane sodobne dileme tamkajšnjih ljudi. Materialne in moralne dileme, ki se med seboj prepletajo, dajejo pravo podobo sveta in prisotnost pripovedanim zgodbam. Na eni strani je hribovski kmet Levak, ki se tudi po vojni še trdno oklepa zemlje in starih navad. Na drugi strani
so njegovi otroci, ki drug za drugim odidejo v mesto. V njem pa ga vsak po svoje doživljajo in se eni bolj drugi pa manj uspešno ubadajo z življenjem. Njega pastem eni tudi podležejo, drugi se v njem uspešno znajdejo, čeprav z nečisto vestjo. Oče pa ostaj- sam s svojo kmetijo, prepuščen sam sebi, brez podpore otrok in tistih, s katerimi je med vojno toliko delal za današnji čas.
Prva novela nas seznanja z o-četom Levakom in njegovo družino, takrat še majhnimi otroki. Spoznamo nekaj preteklosti, predvsem pa razmere po vojni, ko se kmetje bodejo z oblastjo. Otroci pa že vidijo novo pot, v mesto, kamor odhajajo eden za drugim. Aktivisti, s katerimi je Levak sodeloval med vojno, ne poznajo več starega kmeta in kar preprosto povedo, da življenje na hribovski kmetiji nima nikake bodočnosti več. Ta spoznanja, odhod otrok in ženina nenadna smrt, vse to zlomi starega, trdnega kmeta, ki odslej samo še životari, prepuščen sam sebi.
V drugi zgodbi spoznamo Le-vakovo hčerko Katko, ki je za-
šla v kriminal in prestaja svojo kazer. v zaporu. Tretja novela je posvečena sinu Mateju. Ta zapuščen umira v mestu, ki ga je strlo. Sicer pa je ta novela povezana z obrobno zgodbo delavca Adama in njegovimi ljubezenskimi dogodivščinami. V četrti noveli spoznamo drugega Levakovega sina, ki se je v življenju uspešno znašel. Bil je delovodja in je kot njegovi predniki, pri gradnji jezu, kradel gradbeni material in si z njim sezidal hišo. Pa tudi sicer se je uveljavil v družbi. Čeprav je tudi njegova krivda, da se jez ob povodnji podre, čeprav mu ni niti do tega, da bi poskusil preprečiti nesrečo, gre njegova pot tudi po katastrofi z jezom le navzgor. Vsak čas bo postal direktor gradbenega podjetja.
Zadnja novela, ki daje tudi naslov celotni knjigi, Je najbOij zaokrožena, najbolj enovita in najboljša. Pripoveduje nam o Leva-kovi hčerki Mariji in o njenem ljubimcu, huliganu, s katerim najdeta skupno smrt v avtomobilu, zaprtem v garaži.
Prva in zadnja zgodba sta gotovo najbolj izklesani, najbolj dognani in tudi najbolj plastično
prikazani. Zgodba o delovodji morda nekoliko zaostaja, čeprav so moralni problemi v njej močno poudarjeni, šibki pa sta vsekakor zgodbi o Katki in o Mateju, zlasti prva, morda romantično nastrojena, ne oživi blede podobe junakinje. V drugi pa nam pisatelj, če že glavni junak ostane neizdelan, prikaže še druge predstavnike dobrijskega proletariata. Ne glede na to, pa izzvene vse zgodbe kot izklesana umetniška predstavitev današnjega časa in problemov ljudi malega mesteca v njem. Ta predstavitev, ima nekatere svoje pomanjkljivosti, pa vendar izzveni kot resnična podoba in bralca vendarle vznemirja s kopico nakazanih problemov. Zlasti še, ker pisatelj ni ostal samo pri slikanju razmer, pri plastično upodobitvi ljudi in časa, temveč je zavzel tudi svoj močno kritični odnos. Prav v tem pa je še posebna vrednost dela, ki se sicer prijetno in zanimivo bere, da bodo ljudje radi segali po knjigi. Vsekakor pomeni Dobrijska balada nadaljevanje Suhodolčanovega umetniškega oblikovanja današnjega časa, ki ga je uspešno začel že s Svetlicami.
z njim skupaj zaokroženo pripoved. Ker knjiga opisuje življenje, ni bilo mogoče uporabiti slik o razvalinah ali hladnih arheoloških najdbah, kakor se nam kažejo danes. Res je sicer v knjigi tudi nekaj tovrstnega gradiva, toda hiše, mostovi, svetišča, ceste, vse je moralo dobiti življenjska sorazmerja. Zato predstavlja slikovni del knjige Rim brez razvalin, kot je duhovito zapisano v uvodu. ■Ri niške '"hiše,"' svetišča, mostovi ,' oprema, obleke so torej predstavljene po fotografijah rekonstrukcij, kar seveda daje bralcu ob branju besedila še nazornejšo predstavo o vsem, kar naj bi bralec spoznal v rimskem življenju in omiki.
«Pred nami se je torej,« piše v uvodu slovenske izdaje direktor Narodnega muzeja v Ljubljani Jože Kastelic, «kakor na širokem ekranu odvil pestri, barvni film o Rimu: beseda je oživljala sliko, pa tudi podobe same so govorile, jasno in zanesljivo, včasih celo vznemirljivo. Vtis mogočnosti, nečesa veličastnega in z navadnimi napori ljudi skoraj nedosegljivega nas bo spremljal še dalje potem, ko bomo knjigo o Avgustovem Rimu zaprli in odložili.«
Knjiga Antični Rim ni znanstveno delo, temveč je namenjena vsem. Zato so vsa poglavja napisana jasno, razumljivo in poljudno. Predvsem pa zanimivo. Vsak bralec bo ugotovil, da že dolgo ni bral knjige s tako snovjo, ki bi bila pisana tako zanimivo in privlačno kot je knjiga o antičnem Rimu. Kdor ima le količkaj zanimanja za zgodovino ali za vprašanja umetnosti, bo ob branju teksta in prebiranju podob užival. Morda bodo sicer strokovnjaki imeli k tektsu pripombe, o katerih pa bo povprečen bralec težko sodil. Morda bo bralec pogrešal vsaj nekaj odstavkov posvečenih starorimski literaturi, ki je edina izpadla iz poglavja o umetnosti. Zato pa bo sicer bogato dopolnil svoje znanje o antičnem Rimu, njega prebivalcih in njihovem življenju in bo kot v filmu spoznal življenje te nekdanje prestolice sveta ter tako s knjigo nadomestil sprehod med današnjimi spomeniki antičnega mesta.
Cena knjige Antični Rim je visoka. To je škoda, čeprav morda za to razkošno publikacijo, ki nudi edinstveno potovanje v cas pred dvema tisočletjema, ni pretirana.
Sl. Ru.
Michel Mohrt:
Ujetnik morja
Michel Mohrt je pri nas neznano ime francoskega pisatelja. Toda tudi z romanom UJETNIK MORJA, ka ga je v prevodu Stanka Potiska izdala založba Obzorja, si ne bo pridobil dosti slovesa. Lahko celo rečemo, da bi brez škode za slovensko prevodno literaturo ta roman lahko izpadel iz prevodnega programa. Res Je, da je v njem nekaj francoske duhovitosti. Roman naj bi bil nadalje nekak moderen pustolovski roman. Toda zgodba sama Je vse preveč skromna, nezanimiva in razvlečena, pripoved enolična, kakih posebni problemov pa pisatelj tudi ne načenja, tako da nas
vse skupaj niti najmanj ne ogreje. Ce roman izraža ideje prijateljstva, zvestobe, pa je vendar še mnogo premalo, da bi polnokrvno zaživel.
Pisatelj pripoveduje skozi usta mladega fanta, ki se je po prvi svetovni vojni odpravil s čudaškim lastnikom enojambornice na križarjenje po Rokavskem prelivu. Lastnik ladje je eden izmed pobomikov za avtonomijo Bre-tagne, kakor so tudi nekatere di;uge osebnosti romana, s katerimi prihaja deček, pripovedovalec zgodbe, v stik, bodisi na križarjenju po morju, bodisi že prej za časa šolanja. S križarjenja, ki je zavito v skrivnostno temo, pripelje lastnik zaboje o-ro/.ja, toda vse skupaj se konča v rokah policije. Pri tem pa celo brat lastnika ladje izgubi življenje.
Res je, da doživljamo trimesečno križarjenje po morju, doživljamo viharje, se srečamo z borci za avtonomijo Bretagne, z irskimi nacionalisti in spopadi, toda vse skupaj nas v obliki tega pripovednega teksta ne more o-greti. Najbrž roman tudi ne bo ogrel slovenskih bralcev, pa čeprav naj bi bil tekst, kot rečeno, nekak moderen pustolovski roman.
naslovom SVETLE PODOBE ia* šla pri založbi Mladinska knjig v Ljubljani in ki je na eni strar. pravcata bibliofilska izdaja, n drugi strani pa rezultat sodelc vanja slovenske založbe z neir ško založniško hišo Alfred Hol Verlag v Berlinu. Morda bo knj ga kitajskih lesorezov ostala ne ; koliko bolj ob strani, ker ne b prišla v roke širšega kroga ljv biteljev knjig. Morda bo ta knj , ga za marsikaterega preproste. ,, šega bralca preskromna v svo;, j govorici in mu bo povedala pr« malo. Toda knjiga s temi krhk:' s mi kitajskimi lesorezi in sprerr j ljajočimi aforizmi, kratkimi stav i ki ob njih, je vendar pravcat i poslastica, ki je vendarle vreč •' na, da se ob njej ustavimo. *!
Na Kitajskem so slikali ž I zdavnaj pred našim štetjem. ( tem pričajo posamezni ohranj« l ni ostanki slik in podob v sija, , nih barvah, ki so jih odkrili n stenah votlin. Najbolj pa je cvč 1 telo kitajsko slikarstvo v dot' dinastije Sung (960-1279). Leger1 da pripoveduje, da je najslavne. ši slikar tega časa Wu- Tao-Ts pred vladarjevimi očmi naslika na steno palače tako živo slike da je prekosil z njo celo re.* ničnost. Potem je stari mojstel silno zadovoljen s pohvalo svoje ga gospoda, globoko se priklg njajoč stopil v to sliko in v nje za zmerom izginil.
Tako začenja spremno besedi 1 h knjigi kitajskih lesorezov njei avtor Alex Wedding in podaj; nato kratek pregled razvoja k| ■ tajskega slikarstva s posebnin ] pogledom na reprodukcije barv nih slik ptičev, žuželk, cvetlic trav, rib in bambusovih stebe' ki so sicer objavljene v tej knji gi. Potem se ustavlja pri častit 1 ji vem mojstru modernega kitaj skega slikarstva Chi Pai-shihu ki je umrl leta 1957 in katereg; sloves sega daleč ven iz domc vine. Ko je ta še kot mlad slika: iskal vzore, je naletel na del: starih kitajskih mojstrov ter jij začel posnemati, chi Pai-shihovj umetnost je ostala zmerom pre prosta in ljudska. Njegovi md deli — murni, kobilice, rakovice ribe, ptiči — so bili njegove det mače živali. Vse njegove slik« so hvalnica življenju. In ker ji bil ne samo slikar, temveč tud: pesnik je s svojo pisavo okra sil tudi marsikateri list z oporni bami in rimami.
Knjiga Svetle podobe vsebuj« torej nekaj barvnih' reprodukci, podob tega mojstra. Vsebuje ps tudi podobe nekaterih drugih mojstrov. Kot podnaslov knjig« beremo oznako, da so ti barvni le sorezi iz delavnice Jung-Pao-Dsat škoda, da iz uvoda ne zvemo ka; več o ostalih mojstrih, katerih dela so predstavljena v tej knjij gi. Toda konec koncev to nit ni važno. Kajti slike, ki so prav cata poezija v podobah, govor« same dovolj zgovorno in nam i svoji nežni, subtilni tehniki tei. značilnih barvah govore dovol, o kitajski umetnosti. In o mislih ki jih slike izražajo. Kajti kako) so preproste slike, tako so glo boke misli, ki jih izražajo. Ena ko kot kratke spremne modrosti
Zato smemo pritrditi avtorji) spremne besede, ki je zapisal; da smemo liste, zbrane v tem malem cvetniku kitajskih akvarelov, šteti k temu, kar je najodličnejšega v umetnosti.
Spodbuden uspeh pri stojnici Tržaške knjigarne
V zadnjem času smo opazili stojnico Tržaške knjigarne, kjer bi je pred časom morda ne bili pričakovali. Tako je stala taka stojnica na travniku pri Bazovici, ko je bil tam pred nedavnim velik partizanski tabor, in pred dnevi smo jo zopet zagledali na Opčinah v bližini kmetijskih strojev ter stojnic z vinom, pršutom in ribami na tradicionalnem kmečkem taboru.
Zamisel sama na sebi, namreč približati se s knjigo ljudem, ki jih težko kdaj zanese pot v knjigarno, se nam je zdela že tako posrečena. Pozneje pa smo se tudi pozanimali o uspehu take pobude in izvedeli smo zelo spodbudne stvari. Tisti, ki so imeli opravka s stojnico Tržaške knjigarne, so nam povedali, da je bilo zanimanje zanjo izredne veliko. Povedali so, da tolikšnega zanimanja res niso pričakovali.
Čeprav je bilo med knjigami tudi nekaj priročnikov, ki bi morda mogli predvsem zanimati občinstvo, ki se je zbralo n. pr. prav na kmečkem taboru — torej knjige s področja raznih panog kmetijstva — je vendar šlo zanimanje ogledujočega in tudi kupujočega občinstva daleč prek te meje. Ljudi so pritegovale vsakovrstne knjige in so tudi šle v denar. Celo ne ravno poceni Enciklopedija (ki pa jo naročniki lahko plačujejo v majhnih mesečnih obrokih) je našla marsikaterega naročnika. V denar so šle precej tudi gramofonske plošče, ki jih niso kupovali samo Slovenci. Prodanih je bilo tudi znatno število plošč s pravljicami in recitacijami literarnih del, n. pr. Prešernovih poezij, ki jih recitirajo razni gledališki igralci. Vredno je zabeležiti, da se je pojavilo tudi nekaj Francozov, od katerih se je eden posebej zanimal za slikanice in jih tudi nabavil. Poudarjal je, da ga zanima tehnika teh slikanic, ki mu je bila novost.
Kot posebno razveseljivo velja podčrtati, da je precej knjig in plošč kupovala tudi mladina in to celo v poznih uran po plesu.
Postavitev stojnice s knjigami na takih shajališčih množic pa ne pomeni samo finančnega temveč tudi reklamni uspeh za knjigarno. Vsekakor priporočamo, da Tržaška knjigama to pametno pobudo nadaljuje ob vsaki priložnosti, ki se ji ponudi.
fHoršlcT"dnevntk
(um« včeraj: najvldja temperatu-St, nojnižja 22. ob 1«. url 2« sto-4( zračni tlak 1013.2 pada, vlaga oda*., veter 4 km severozahodnlk, . oo Jasno, morje skoraj mimo, teni. : računa morja 23.2 stopinje.
20. avgusta 196?
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 20. avgusta
Samuel
Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 20.06. Dolžina dneva 13.56. Luna vzide ob 20.42 in zatone ob 6.06.
Jutri, PONEDELJEK, 21. avgusta
Ivana
ZLORABE PRI NAPREDOVANJIH V OBČINSKI UPRAVI?
Odbornik Chicco zavrača trditve liberalnega svetovalca Gasparinija
Odbornik poziva svetovalca naj dokaže svoje trditve o zlorabah - Zadeva zna imeti resen odmev v občinskem svetu
gočili najboljšo izbiro. Ker ni mogoče navesti vseh možnih primerov, vam jih bom navedel samo nekaj: univerzitetna diploma ne more biti enako ocenjena za vse kategorije (višji uradniki, uradniki in osebje, ki ni v staležu); tudi istovrstna diploma ne more dobiti enakega točkovanja za različne položaje v isti kategoriji (diploma v ekonomskih, socialnih ali pravnih vedah za u-pravno ali računovodsko kariero). Isto velja za vodilna mesta itd.
Poleg tega opozarjam, da napredovanja niso v izključni pristojnosti posvetovalne komisije; ta sestavi samo zadevno lestvico, ki jo potem proučita in odobrita, v mejah svojih pristojnosti, občinski svet a-li občinski odbor; zapisniki in sklep o napredovanju morajo biti poslani nadzornim organom. Kdor se čuti prizadetega pa ima možnost, da vloži priziv proti sklepu na pristojne upravne organe.
Hkrati pa vas obveščam, da se proučuje morebitna izpopolnitev pravil, ki se tičejo napredovanj pri primerjevalnih zaslugah, da bo možno dati, v določenih mejah, posvetovalni komisiji točnejša navodila.
Opozoriti pa vas moram, da niste navedli primerov, iz katerih ste si ustvarili tako točno prepričanje o zlorabah v zvezi z napredovanji. Hvaležen vam bom, če mi boste sporočili podatke, ki jih posedujete, da se omogoči občinski upravi, da izvede preiskavo, če bo to po trebno.»
Tako vprašanje liberalnega svetovalca kot odgovor odbornika sta zelo zanimiva. Prvi govori o zlorabah, drugi pa jih oporeka in daje svetovalcu možnost dokazov. To pomeni, da se zadeva ne zaključuje z odbornikovim odgovorom, marveč da bo imela baje širši in zanimiv odmev celo v občinskem svetu.
O ZBOROVANJU NATO V TRSTU
Pismo svetovalca KPI Cuffara tržaškemu županu Spacciniju
Načelnik komunistične skupine v tržaškem občinskem svetu inž. Cuffaro se je pripravljal, da bi naslovil na župana inž. Spaccinija vprašanje, da bi zvedel o njegovem stališču do zborovanja NATO, ki bo pri nas v prihodnjih dneh, ko je dobil vabilo na sprejem v vili Revoltella ena čast častnikov udeležencev 20. kongresa CIOR.» Zato je sklenil, da mu naslovi pismo v katerem je med drugim rečeno: «S tem mi je bilo odkrito potrjeno, da ne samo, da ne nameravate protestirati proti izbiri Trsta za sedež zborovanja (saj bi imeli tisoč razlogov da bi to storili), marveč se pripravljate, da počastite vse udeležence in da jih sprejmete v vaši poletni rezidenci.
S tem boste imeli priložnost, da stisnete roko in da se poklonite pred predstavniki tistih, ki grozotno trpinčijo grški narod, tistim fašističnim polkovnikom proti ka terim ste pred nekaj tedni izra žili v občinskem svetu resno ob sodbo.
Zato moram ugotoviti, da je bila vaša obsodba državnega udara v Grčiji samo strumentalna in da so vaše besede v podporo demo-
liiiiiiiiiiiiiiHiiiumiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiinmmiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii
MREŽA NAFTOVODOV SE VEDNO BOLJ ŠIRI
Severni Jadran pomemben za preskrbovale evropskega zaledja s surovim petrolejem
naftovoda Bakar ■ Sisak - Bosanski Brod - Pančevo
Nesreča se je pripetila v vojašnici vojaške intendanture v Ul. Cu-mano, kamor je Fusillov oče pripeljal tovornjak s prikolico, ki je bil napolnjen s premogom. Ko je sin odprl zadnjo stranico prikolice, ga je ta, zaradi pritiska premoga, udarila po glavi in takoj nato se je tovor vsul na dečka.
Ponesrečenca so takoj prepeljali z rešilnim avtom RK v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na 2. kirurški oddelek s prognozo zdravljenja od 2 do 3 tednov. Mladeniču je premog povzročil obširno rano na lasišču.
kracije iti svobode grškega naroda kmalu propadle, ter da ste se uklonili «atlantizmu.»
S tem se ne samo izdaja grška borba proti fašizmu, marveč se ne niti služi koristim Trsta, kakor tudi se ne tolmačijo njegove želje.
Katero koli mesto v naši državi bi našlo upravitelje, ki bi zavrnili podobne prireditve, ki so zrasle iz macchartizma in ki imajo namen, da na kakršen koli način ohranijo duh «zahodnega križarstva*, ki se na vseh koncih in krajih ruši. To bi bilo tem bolj pričakovati od vas, kot tržaškega župana, župana mesta, ki je bilo zelo prizadeto od zadnje vojne, prepuščeno same mu sebi in ki ga še danes duši hladna vojna, ter lahko postane žrtev kateregakoli zapletljaja v mednarodnih odnosih.
Upam, da se boste strinjali z menoj, da imajo podobne skrajnostne prireditve in vojaški manevri, ki jih napovedujejo ob prihodnjem zborovanju NATO v našem mestu (katerega juridično stanje mi ni treba razlagati) in v naši deželi, na meji z nevtralnimi državami in s socialističnim svetom, odkrit izzivalni značaj.
Ni dvoma, da s takšnimi zborovanji se ne izboljšujejo odnosi s sosednimi državami, se ne spoštuje «mednarodna vloga našega mesta*, na katero ste se vi posebno večkrat sklicevali, kakor tudi ni mogoče s tem dati pobude za mednarodne izmenjave, s katerimi je povezana usoda tega področja.
Zato imam vašo odločitev, da se pridružite pobudam NATO s sprejemi in odobravanjem ter s počastitvijo grških fašističnih polkovnikov, nemških revanšistov in atlantskemu duhu, ne samo za dejanje, ki nasprotuje želji po miru in mednarodnemu prijateljstvu našega prebivalstva in njegovi solidarnosti z grškim narodom proti fašizmu, temveč tudi za zelo škodljivo osnovnim koristim mesta in dežele.*
Padec na dvorišču
Včeraj zjutraj ob 9.30 so pre peljali na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice 86-letnega upokojenca Giovannija Fiocca iz Ul. Moreri 5, ki se je malo prej ponesrečil na domačem dvoriišču.
Fiocca so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK, spremljala pa ga je 54-letna hčerka Luigia Fiocco. Ta je povedala, da je oče padel na dvorišču, ko je šel po kratkem stopnišču. Priiletni možak se je pobil po vsem levem delu obraza ter dobil lobanjsko travmo in močan šok. Ce bo šlo vse po sreči, bo ozdravel v 10 ali 20 dneh.
Utonil med kopanjem
Dva miljska ribiča, brata Antonio in Armando Surian, sta včeraj našla na odprtem morju, kakih 500 metrov od obale v bližini čistilnice «Aquila», truplo neznanega moškega, ki je imelo na sebi samo bele kopalke. Brata sta odpeljala truplo v milj ski portič ter obvestila o najdbi agente policijskega komisariata. V Milje je prišel tudi policijski zdravnik dr. Reich, ki je ukazal, naj se truplo prepelje v tržaško mrtvašnico. Policijskim organom se je medtem posrečilo ugotoviti identiteto utopljenega. Gre za 65-letnega Marca Scoficha iz Ul. Vidah 1. Da gre prav za njega, je ugotovil sin Argeo, ki je povedal, da se je hodil oče kopat vsako jutro (že okoli 6. ure) na tisto mesto. Zato domnevajo, da se je Sco-fich utopil po nesreči.
Praznik komunističn^a tiska v Zgoniku
Danes in jutri, v ponedeljek bo v Zgoniku praznik komunističnega tiska z naslednjim programom;
danes od 15. do 24. ure bo god beni in pevski koncert z ideiež-bo godbe iz Trebč, pevskega zbora «Vesna» iz Križa ter folklorne skupine iz Podlonjerja. Zvečer ob 19. uri bo javni shod na katerem bosta član osrednjega vodstva KPI Fernando Di Giulio in občinski svetovalec Franc Gombač govorila temi: «Za mir in bratstvo med narodi, o vojaških služnostih in o manevrih NATO na našem področju*. Sledil bo ples. Igral bo orkester «The Robles*. Deloval bo dobro založen bife. Ob tej priložnosti bodo ojačili avtobusne zveze med Prosekom in Zgonikom. Vstop prost.
NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Jutri otvoritev tečaja o prevozih v sklopu EGS
Jutri zjutraj ob 10,30 bo v veliki dvorani tržaškega vseučilišča slovesna otvoritev 8. mednarodnega tečaja višjih ved v organizaciji prevozov v sklopu EGS.
Prvi govornik bo rektor tržaškega vseučilišča prof. Origone, ki bo na kratko orisal pomen letošnjega srečanja.
Kot je že v navadi, bo imel otvoritveni govor poslanik Lambert Schaus, predsednik skupine za prevoze pri EGS. Letošnji tečaj bo zadeval posebno notranje prevoze, se pravi železniške, cestne in vodne (rečne). Prvič v zgodovini teh srečanj, bo nastopil tudi predstavnik Velike Britanije, prof. Nigel Despicht, ki bo prihodnji četrtek govoril o temi: »Angleške izkušnje na področju politike prevozov*.
iiiiniimiiniHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii
Včeraj-danes
it
' pbčinski svetovalec (PLI) Gaspa-
•	,i je poslal odborniku za osebje ; jrašanje, v katerem ugotavlja, da I svetovalne komisije, ko obravna-j jo vprašanje napredovanj pri pri-I Jirjevalnih zaslugah občinskega o-; n ja, uporabljajo ob vsakem _po-( meznem primeru različne načine . li ocenjevanju in pri točkovanju.
1 iradi tega se od primera do pri-I »ra spreminja točkovanje o pred-’ ienih listinah, delovne odgovorno-, i, izobraževalnih diplom itd.
] pvetovalec nadalje pravi, da «iz-j; takšnega ocenjevanja privedejo i ičajno do napredovanja oseb, ki I j je naklonjena občinska uprava,
•	t ustvarja vtis, da so načini oce-, »vanja za vsak primer posebej že ; aprej določeni, z izključnim na-’ rnom. da se omogoči napredova-, » tistih, ki so bili že vnaprej iz-' ani». Potem ko svetovalec pravi,
- se na ta način delajo krivice,
, terim je treba napraviti konec,
:	se odpravi nezadovoljstvo med
, ;bjem, predlaga, naj občinska u-
sva poskrbi za določitev enotnih, ilnih in zakonitih načinov ocenje-nja. Nato zahteva, naj odbor na-avi preiskavo o dosedanjem delo-nju raznih komisij, da se ugoto-, o storjene krivice, ter da se vr-prebivalstvu in uslužbencem za-anje v resnost in nepristranost činske uprave.
: Odbornik za osebje dr. Chicco je r etovalcu odgovoril:
1 [V zvezi z vašim vprašanjem od . julija glede napredovanj pri pri 1 »rjevalnih zaslugah menim, da je 1 >ba odgovor razdeliti na dva de-in sicer na obliko in na vsebino, i ede oblike ugotavljam, da je rašanje pretirano polemično, ki ga v nekaterih točkah lahko toj-ičili kot namen, da se hoče žali-čast in ugled posvetovalne komi-, e kot upravnega telesa (za taks- f , jo lahko imamo, ker jo določa . kon), ter njenih posameznih čla-1 v, upraviteljev in funkcionarjev, p tem bi želel imeti pojasnilo, ki | bo omogočilo, ali je bil vaš na-
•	?n drugačen, ali pa je moje tol-I ičenje točno.
: Glede vsebine pa ne morem pod ! benim pogojem sprejeti vaše poem neupravičene trditve, da se predovanja pri primerjevalnih za-jgah vršijo na način in z name-i , kot jih vi omenjate. Pripomniti i tram, da pri napredovanjih (kot , to dogaja v vseh primerih, v karih so na tehtnici koristi večjega svila oseb in ni mogoče vseh za-' voljiti) ni mogoče vedno pričako-
•	ti, da bo oseba, ki ni bila izbra-... v stanju, da objektivno oceni
: roke izključitve. Zato teži, da na-ti krivdo za svojo izključitev razni nepravilnostim, ki so bile stor-le v njegovo škodo in v korist i ugih.
Poleg tega je treba priznati, da lahko pomot«? ali razlike pri tol-; ačenju pravil o ocenjevanju dolo-, nih listin ali služb. Toda to ne 1 meni, da obstaja namen po izva 1 nju nepristranosti in krivice. Pri-1 yi na višja upravna telesa, ki so ■ -asih potrdila sklepe občinskih u-; av, včasih pa jih razveljavila, so | i dnevnem redu. Toda v tem zad-i em primeru ni bilo nikoli mogoče i slediti v ravnanju občinskih u-; av elementov nepravilnosti, ki bi ji najale iz namere, da se po krivici vorizirajo določene osebe.
' V pogledu postopka vas moram 1 »zoriti na dejstvo, da je pravil-k posplošen in da prepušča posve-valni komisiji, da določi načine svojih osnovnih oblikah. To pra-o potrjuje pravosodstvo. In to ne* ilja samo za občine. Poglejte kaj •avi zakon o napredovanjih pri •imerjevalnih zaslugah za državne ilužbence (statut o civilnih držav-h uslužbencih). Pri okvirni dolo-tvi teh načinov, je razumljivo, da ora komisija upoštevati potrebe tznih kategorij, vsled česar mora iti pravilni poudarek tistim ele-entom, ki bodo, v okviru obrav-jvane prizadete kategorije, omo-
Severni Jadran postaja čedalje bolj pomemben glede preskrbova-nja evropskega zaledja s surovim petrolejem. 1. septembra letos bodo v Jugoslaviji pričeli z delom za spel Javo naftovoda Bakar-Sisak-Bo-sanskl Brod-Pančevo, o katerem se je pred časom mnogo razpravljalo tudi v zvezi z dobavami goriva Iz naftnih polj v čezmorskih deželah, v konkurenci z naravnim plinom iz Sovjetske zveze odnosno z utekočinjenim metanom iz severnoafriških ležišč. Prvi del naftovoda Bakar-Pančevo bo terjal naložbo 17,5 milijona novih dinarjev. Gre za odsek med Opatovcem pri Vukova-ru do Bosanskega broda, in sicer so se strokovnjaki odločili, da bodo zgradili najprej ta odsek, da bi tako čimprej omogočili čistilnicam v Bosanskem brodu rednd preskrbovanje z gorivom, ki ga bodo dovažali s posebnimi rečnimi ladjami v začasno pristanišče pri Opa-tovcu. Ta del naftovoda bo Imel začetno zmogljivost 2 milijona ton, v dolžino bo meril 106 km, v smislu pogodbe, s katero se je specializirano podjetje «Naftagas» obvezalo, da bo opravilo omenjeno delo, pa bo naftovod Izročen svojemu namenu sredi maja prihodnjega leta. Med tem časom se v Bakru pripravljajo potrebne naprave, ki naj bi omogočale v prihodnosti pristajanje ladij do 100.000 ton nosilnosti. Sčasoma nameravajo pristanišče opremiti s tehničnimi napravami, ki bodo popolnoma ustrezale prometu petrolejskih ladij, ko bodo te dovažale surovino za naftovod v polnem obratu, kar predstavlja dovoz 17 milijonov ton goriva na leto.
Tudi s severa prihajajo vesti, da se zamisel o povezavi avstrijskih čistilnic pri Dunaju s naftovodom Trsl-Ingolstadt, postopoma bliža u-resničitvi. Ravnateljstvo avstrijske državne petrolejske družbe «Oester-reichlsce Industrie Vervaltungsge-sellschaft« ter predstavniki avstrijskih podružnic mednarodnih petrolejskih družb AGIP, Britisch Petroleum, Esso, Mobil, Shell in Total so namreč 6. julija letos podpisali sporazum o speljavi naftovoda Iz kraja W(lrmlach na avstrljsko-itall-janski meji, to Je približno na mestu, kjer stopi naftovod Trst-Bavar-ska iz predora pod prelazom Monte Oroce Camico na avstrijsko državno ozemlje, do Schwechata v neposredni bližini glavnega mesta avstrijske republike, in o Izgradnji večje čistilnice v kraju Wlldon v
zvezni deželi Štajerski. Kakor na-glaša avstrijski strokovni tisk. bo znašala zmogljivost omenjenega obrata dva milijona ton surove nafte na leto. Zmogljivost avstrijskega naftovoda ki so mu dali ime Adria-Wien-Plpeline, pa bo znašala 10 milijonov ton na leto; 51 odstotkov omenjene količine bo v smlsLu pravkar podpisane pogodbe redno pie-vzemala avstrijska državna petrolejska družba. Tuje petrolejske velikanke pa so se obvezale tudi, da bodo odkupile, odnosno da bodo dovolile organizaciji OMV. da v razdobju 13 let predela 31 milijonov ton petrolejskih proizvodov.
Tako se bo prvemu naftovodu s Severnega Jadrana v notranjost Evrope Trst-Ingolstadt, v doglednem času pridružil še drug naftovod iz Bakra v notranjost Balkanskega polotoka. To bo po eni strani, poslabšalo položaj, kar se tiče možnosti onesnaženja morskih voda z naftnimi odpadki z ladij in ob navadnih izkrcevalnih operacijah ob pomolih v žavljah in v Bakru. Po drugi strani pa utegne to v toliko olajšati delo nadzorstvenih organov, v kolikor bosta imeli Italija In Jugoslavija nekako vzporedne zahteve in dolžnosti, tako da bo mnogo laže najti med obema državama skupno osnovo za sodelovanje tudi na važnem področju nadzorstva nad prometom s petrolejem vzdolž Jadranskega morja in še posebej ob samih pristajališčih v Trstu in Bakru.
Interpelacija Pittonija predsedniku Berzantiju
Deželni svetovalec Arnaldo Pitto-ni (predstavnik združene socialistične stranke) je včeraj naslovil na predsednika deželnega odbora dr. Berzantija interpelacijo v kateri ga sprašuje, kaj namerava ukreniti v zvezi z napovedano ustanovitvijo v italijanski republiki 14 oblastnih ravnateljstev na področju poštne službe in telekomunikacij.
Vprašanje, ki ga je sprožil socialistični svetovalec je nastalo, ker sta dve poslanski komisiji že pristali na ustanovitev teh ravnateljstev, od katerih bo tista, ki zajema beneško področje in avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko krajino, imela svoj sedež v Benetkah. Sklep teh komisij je seveda povzročil veliko negodpvanje v naši deželi, ki bo, če bo zakon stopil v veljavo, ponižana na drugo stopnjo. Izmed vseh avtonomnih dežel v Italiji, Je namreč samo avtonomna dežela Aosta, ki nima svojega lastnega ravnateljstva.
V svoji interpelaciji svetovalec Pittoni poudarja, da je pomembnost avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina zelo velika ter da prav zato ta zasluži, da ima svojo samostojno oblastno ravnateljstvo.
Sklep komisij poslanske zbornice je povzročil tudi veliko zaskrbljenost v nekaterih tehničnih uradih, ki bi bili ukinjeni, če bi stopil zakon v veljavo. Zato svetovalec Pittoni sprašuje predsednika deželnega odbora, kakšne korake bo pod-vzel, da se zagotovi deželi samostojno ravnateljstvo na področju pošte in telekomunikacij.
Zaradi požara grmičevja eksplozija stare bombe
Včeraj popoldne ob 14.30 se je vnelo grmičevje na nekem zemljišču med Devinom in Ribiškim naseljem. Plameni so zajeli površino okoli 10.000 kv. m. Na kraj požara so prišli takoj oddelki policije, gasilcev in gozdnih čuvajev. Po dve-umem delu se je gasilskim ekipam posrečilo zadušiti požar. Do sedaj se še ne ve, kako je ta nastal.
Področje, ki ga je prizadel požar, je deloma last princa Raimon-da Torre e Tasso in deloma inž. Domenica Taverne iz Vidma.
Zanimivo je, da Je zaradi požara eksplodirala bomba, ki je ležala med grmičevjem že od zadnje vojne in ki je porušila del suhega zida, ki je na meji zemljišča.
Stranica tovornjaka vajencu na glavo
Precej hudo se Je ponesrečil včeraj zjutraj na delu 14-letni vajenec Nicola Fusillo iz Tricesima, ko je pomagal očetu pri razkladanju tovora premoga.
ROJSTVA, SMRTI, POROKE
Dne 19. avgusta 1967 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 6 oseb.
UMRLI SO: 79-letni Renato Rossi, 85-letna Margherita Viezzoli vd. Co-scianl, MJletnl C a meto Catarossi, 70. letna Adele Retldi, 724etna Maria Celligol por. Giiulivl, 78-letna Borto-la Pitacco vd. Longo.
OKLICI: zidar Alessandro Žagar in gospodinja Milena Volpl, geometer Fataio Velussi in uradnica Serena Tre. vlsan, zastopnik Pletro Bussanl in bolničarka Mtrella Bettinellt, brivec Luigi Masi in delavka Maria Pia Spessot, študent Sergio Romanelli in telefonistka Franca Fabricct, mehanik Aldo Bossl in delavka Adriana Con. tim, aranžer izložb Claudio Vergeno in uradnica Alma Sossa, uradnik Ar-mando Culot In uradnica Onorina Marolti, liitograf Paolo Bearz in uradnica Maria Salvi, geometer Fernando Schiavon in učiteljica Editta Pistan, čevljar Gaspare Buccellato im vezilja Bruna Danieli, sprevodnik Bruno Stu-per in šivilja Rita Rusconi, električar Marino Tamaro in otroška negovalka Marisa Serll, strugar Paolo Antonio Contessa in delavka Maria Acquavi-va, uradnik Glauco Cimadori in de. lavka Maria Grazia Millo, šofer A-driano Sushmel ,n gospodinja Maria Grazia Buso, zastopnik Angelo Di Vlco im uradnica Barbara Pippa, u-radnlk Giuseppe Kočevar In frizerka Loredana Menegatti, finančnik Ada-mo Giorglerl in gospodinja Nerlna Hervatic, uradnik Fulvio D’Orazio in baristka Giuseppina Bitoslavo, meha. nik Lodovico Žagar in trgovska po. močnica Emilia Hrovatin, mehanik Al-varo Suppancig in frizerka Maria Lulsa Vichi, mehanik Darlo Zldarlch in gospodinja Silvana Rusconi, mehanik Sergio Destradi in trgovska pomočnica Maria Lavopa, železničar Ma. rlo Marsetti in gospodinja Renata Santinl - D’Ambrosi, vlakovodja Fer-rucclo Sossa in študentka Lillana En-glaro, uradnik ftenzo Donatl im uradnica Mirella Tarabocchla, mizar Lu-cio Scarabat in frizerka Diana Ma-scitti, bolničar Augusto Farinelll in šivilja Liliana Bend, pismonoša Eli«
Bruch in šivilja Ileana Arbanassi, me. hanik Vlncenzo Di Pasquale in gospodinja Laura Cernivant, delavec Mario Ruzzier in delavka Lulsa Germani, uradnik Umberto Guerra in profesorica Gabrlella Šali, električni varilec Angelo Franchini In delavka Giuseppina Semenič, mehanik Gior. gio Pari« In trgova Franca Rasoionl, delavec Angelo Saccon In šivilja A-mella Palcich, električar Adriano Cal. cagno in uradnica Olga Micol, mehanik Renato Cucut in baristka Lucta na Coppani, uradnik Dullio Fragia-como in učiteljica Glanna Alzeta, u-radnik Bruno.Claut in bolničarka Ca. terina Ceppl, pleskar Luciano Bla-schlch in otroška negovalka Marina Comar, mehanik Luciano Vascotto In šivilja Margherita Mohammed, pismonoša Fabio Rossi ln trgovska pomoč-nlca Annamarla Cesaria, trgovec Mario Conestabo in trgovska pomočnica Ada Zupln, uradnik Fabio Buzzi in uradnica Glsella Rothing, pek Llvlo Malalan ln uradnica Ellsabeth Arendt, čuvaj Bruno Gerln in gospodinja NI. ves Buffolo študent Claudio Carisl in knjigovodja Sonia Vatta, častnik Silvio Mazzaroli in knjigovodja Ta-tlana Cosulich, zidar Aldo Gorza in gospodinja Luigia Lenarduzzl, urad nik Glorgio Susmel in uradnica Gio-vanna Vegettl, uradnik Ulrlch Hebr-ler In študentka Glanna Batteghelia Pagotto, pleskar Edmondo Paolettl iri Teresa Sciola, mizar Gluliano Desco in gospodinja Maria Dragovic, urad. nik Bruno Civitarese in uradnica Carla Tronkar, mesar Maurizio Scorcla in Vlttorina Gnecco, zastopnik Bernardino Rledo In Maria G^a/bi Fiego.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure)
Alfa Saiute, Ul. Giulia 1; Benuss!, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. Orianl 2; Vernari, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 0.30)
D’Ambrosl Ul. Zorutti 19c; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravaslnl, Trg Liberti 6; Testa d bro, Ul. Maz-
Zveza partizanov AN Pl
sporoča, da bo 21. t.m. ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah sestanek pripravljalnega odbora za zbiranje dokumentacije o priznanju kvalifikacije borca na našem ozemlju.
Odbor
Kino
Nazlonaie 16.30 »Voglio sposarle tut-te» Tecbnicolor. Elvis Presley. Excelsior 16,30 «11 caso difficile del commissario Maigret« Eastmancblor. Heinz Rhumann, Francolse Prevost. Penice 16.30 «Tiro a segno per uccl-dere* Technicolor. Stevvart Gran-ger, Karin Dbr, Selila Gabel. Prepovedano mladini pod 14. letom. Edeu 16.00 aGlorgio, svegliati« Crno-bell film. James Mason, Alan Ba. tes. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30 «Tom Dollar« Technicolor. Maurice Poli, Giorgia Moll, Erika Blanc. Režija Frank Red.
Ritz (Ulica San rrancesco štev. JO) 16.00 aAvventurieri per una rivol-ta» Technicolor. Jean Seberg, Friedrich Stafford.
Alabarda 15.00 «Leniingrado, la bat-taglia piu lungaa F. Roeder, Sonia Diemann.
Filodrarnmalico 15.00 «The bounthy killeri) Technicolor. Thomas Mllian, El len Kay.
Moderno 16.44 «La ragazza del ber-sagliere« Technicolor. A. Blasetti, G. Granata, T. Renis. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.00 «La dolce vita* Črno. beli film. Marcello Mastroianni, A-nita Ekberg. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Capitol 16.00 «1 ragazzi di bandiera giailla« Technicolor. Rocky Roberts, Giannt Pettenatt, Marisa Sonnia, E-quipe 84.
Garibaldi 16.30 «La capanna delto zlo Toma Technicolor. Eleonora Rossi Drago, Mylene Demongeot, Juliet-te Greco.
Aurora 16.00 »Splendore nell’erbaa — Technicolor. Natalie VVood. Prepo. vedano mladini pod 16. letom. Astoria 14.00 «Vayas con Dios Grln-goa Technicolor. VVestern. Glenn Saxon. Letne cene 200 in 150 lir. Impero 16.30 «A qualcuno piace cal-doa Z nepozabljeno igralko Marylin Monroe.
Astra 16,30 «Dalla terrazzaa Technl-color. Paul Nevvman. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Vlttorio Veneto 15.30 «Tempo di mas-sacroa Technicolor. VVestern. Franco Nero, Nino Castelnuovo. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 15.00 «11 ragazzo ohe sapeva amarea Technicolor. Patty Pravo. Ansambel I Giganti.
Abbazia 15.00 »Rlffifi internazionalea Technicolor. Jean Gabin, Nadla Tll-ler.
I.ETNI KINO
Satellite (Borgo San Sergio, avt. 21, fil. 19, 20) Blagajna ob 20. uri. Začetek ob 20.30 «M.| vedra! tornarea Panoramico. Gianni Morandi, Ellsa. betta Wu, Raffaele Pišu.
Razstave
Od 17. ». do 2. 9. 1967 bo v mali galeriji v Portorožu razstava Intarzij in reliefov v lesu. Razstavljata Ilona m Mihael Huszar.
LOTERIJA
BARI	56	84	51	59	16
CAGLIARI	69	32	87	30	1
HRENCE	52	34	31	90	80
GENOVA	58	73	66	79	87
MILAN	74	42	85	3	55
NEAPELJ	4	67	84	75	62
PALERMO	67	65	77	12	21
RIM	31	24	54	80	13
TURIN	82	10	43	69	26
BENETKE	17	66	52	4	40
	ENALOTTO				
X 2 X	X 2 1	2	X	2 1	2	1
Kvote:	12 — 35.753.000, 11 —
246.000, 10 — 18.500,
Vpisovanje gojencev(-k) v Slovenski dijaški dom v Trstu
Vpisovanje v imenovani zavod se izvršuje v mesecih avgustu in septembru vsak dan do 10. do 13. ure v Ulici Gin-nastica 72 in Čampo S. Luigi 11 (avtobus 25 • 26) ali pri Dijaški matici v Ul. Geppa 9/II (SKGZ) in to do popolne zasedbe razpoložljivih mest tako na fantovskem kot dekliškem oddelku zavoda. V zavod se sprejemajo dijaki in dijakinje vseh slovenskih srednjih šol, ne tla hi se pri tem delale kakršnekoli razlike, vedno z namenom, da se bodo gojenci v zavodu učili in izpolnjevali druge dolžnosti do šole ter se vzgajali za poklic in življenje. Zavod svojih gojencev ne ovira pri izpolnjevanju verskih dolžnosti ob nedeljah in praznikih, zato obsojamo vsako zlohotno pisanje katerihkoli listov in revij, ki bi radi z raznimi neresničnimi namigovanji zavodu škodili in vpisovanje vanj preprečevali.
Letošnje šolsko leto in velik neuspeh po šolah (nekateri dijaki imajo kar po pet popravnih izpitov) mora starše prepričati, da bi šolski uspeh lahko bil mnogo boljši, če hi svoje otroke, ki imajo daleč od šole, zaupali dijaškemu domu in jim na tak način pustili za študij ves čas, ki ga zamudijo na poti v šolo in iz šole domov. ,S tem bi otroke dostikrat obvarovali tudi vsega slabega, kar jih lahko doleti na cesti, ulici, v čakalnicah in prevoznih sredstvih, in bili hi bolj brez skrbi, ker bi vedeli, kje so. Za otrokov nemoten študij in delo je neogibno potreben povezan in vnaprej določen čas, kar je lahko samo v zavo, du, kakršen je Dijaški dom. Zato, dragi starši, pohitite in vpišite svoje otroke čimprej v imenovani zavod; ne odlašajte na zadnje dneve, da ne bo prepozno, kajti več ko 80 jih ne moremo sprejti!
RAVNATELJSTVO
............................m......m...
Zft POUČEVANJE NA SLOVENSKIH ŠOLAH NA TRŽAŠKEM
lzid izpitov posebnega natečaja za stalna učiteljska mesta
pisek je do 25. t. m. na vpogled pri šolskem skrbništvu
25. avgusta Je na šolskem ništvu na vpogled spisek kan-;ov, ki so uspešno opravili iz-posebnega natečaja za stalna ljska mesta na slovenskih Sorta Tržaškem. K izpitu je pri-70 kandidatov: 68 jih je izde-dve učiteljici pa sta bili za-:ni.
it vi ca zmagovalcev natečaja je
Pahor Marija roj. Lavrenčič > točke; 2. Scherlavaj Arman-106,50 ; 3. Hrovatin Stanislava ); 4. Tul Marija 104,15; 5. Zlo-Ana Marija roj. Foichi 103,25; tocca Margherita roj. Cibic ); 7. Scocchi Vittoria 101; 8. Iga Maria 99,05 ; 9. Ferluga Ki-98,90; 10. Gantar Elena roj. ti 98; 11. Bassa Giuseppe 96,90; lori Alessandra roj. Gulil 94,25; Justersich Fortunato 93,35; 14. 3 Felicita roj. Čemi 91,85; 15. lak Maria Vera roj. Pertot ; 16. Sancin Davorino 91; 17.
I Eda roj. Lippert 90,05; 18. r Emilia 90; 19. Smotlak Arna-19 40 ; 20. Tul Natalia roj Sirk ; 21. Kurinčič Katerina 87,65; Strancar Giulia 87,55; 23. Le-ia Danica 87,50 ; 24. Žafran Bo-16,80; 25. Legiša Vlasta roj. Ba-j 86,50; 26. Zuccoli Natalia Sosič 86,50 ; 27. Perčič Giusep-16,60; 28. Scherlavaj Maria roj, ^ 86,80; 29. Kralj Bruno 83,70; to Draga roj. Skupek 83,50; (et Maria roj Ciac 83,10;
32.	Stubel Irene roj. Jast 82,30;
33.	Toros Ljubomil 82; 34. Tul Pri-mavera roj. Zahar 81,85; 35. Dobri-la Eugenio 81,80; 36. Di Benedetto Letizia roj. Krizmancic 81,65; 37. Nacinovi-Zarko Omella roj. Jur-kič 81,10; 38. žužek Giovanna roj. Vran 80,60 ; 39. Možina Dana roj. Praprotnik 80,50; 40. Saule Anita roj. Gruden 80,35 41. Dobrila Maria roj. Kavčič 80,30 ; 42. Volk Marta roj. Werk 80,10; 43. Leghissa Maria 79,50 ; 44. Švab Nerina roj Drassich 79,25; 45. Obersnel Viola roj. Hus-su 78,80 ; 46) Sterni Lidia roj. Stru-chelj 78,75; 47. Pahor Evelina 78,60; 48. Tusulin Nada 78,10; Stanta Ba-silia 78; 50. Simonič Giovanna roj. Mahnič 77,80 ; 51. De Matteis Serena Jasna roj. Stergar 77,65 ; 52. Hvalic Domenico 77,25; 53. Krizmancic Silvana roj. Krizmancic 76,80 ; 54. Pavlin Emiliana roj. Jerkič 76,75; 55. Škrinjar Adriana roj. Cok 76,70; 56. Velussi Adolfa roj. Mercusa 76,65; 57. Paljk Cvetana 76,60; 58. Bitežnik Leone 75,15; 59. Vescovi Almira roj. Visintin 75,10.
Izpit je uspešno opravilo še naslednjih devet kandidatkin,), ki pa niso dosegle dovolj točk, da bi prišle v stalež: 1. Bagozzl Emilia roj. Caharija 74,70 ; 2. Primossi Lulsa roj Umari 72,10; 3. Kalan Marija roj. Raffone 71,20: 4. Škabar Albina 70,10; 5. Coretti Maria roj. Gerdol 69’ 6 Kralj Federica roj. Valetic 66,30 ; 7. Kalin Karmen roj. Sluga 66,20 ; 8. Corbatti Alida 65,60 ; 9. Cotar Vida roj. Pahor 64,10.
PORTOROŽ
DANES OB 21. URI
Velika prireditev UMETNIH OGNJEV
Karakteristične restavracije - Dancingi - Night Club
CASINO
ROULETTE - BACCARA odprto od 17. ure dalje
ŠD SOKOL IZ NABREŽINE
priredi
MEDNARODNI ŽENSKI ODBOJKARSKI TURNIR «1. TROFEJA SOKOL*
SPORED:
DANES, 20. avgusta ob 9. url nadaljevanje turnirja.
Ob 19. uri KONCERT NABREZINSKE GODBE NA PIHALA. Sledil bo PLES Igral bo orkester «1 5 LORDSa
Deloval bo dobro založen bife.
VSTOP PROST!!
Poletne prireditve
Mtramarski park. Predstave «Luči 'n zvokia. Danes ob 21 uri «Der Kai-sertraum von Miramarea v nemščini. ob 22. uri «Massimlli»no e Car lottaa v Italijanščini Avtobus «Ma z zvezo v Barkov-ljah s tramvajem št. «6a.
Šolske vesti
Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije in liceja, Je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guar-diella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967.
* * *
Vpisovanje za šolsko leto 1967-6*
v DrZavni trgovska tehnični zavod «2tga Zoisa s slovenskim učnim Jezikom, Trst, Vrdelska cesta l?-i Je vsak dan od 10. do 12. ure.
• * »
Šolsko skrbništvo javlja, da bo vpt. sovanje otrok v prvi razred od 1. do 11. septembra na sedežih didaktičnih ravnateljstev.
* • *
Šolsko skrbništvo sporoča, da je na oglasnih deskah šolskih nadzor, nlštev in didaktičnih ravnateljstev iz. obešena začasna pokrajinska prednostna lestvica nestalnih učiteljev po členu 3. zakona z dne 25. julija 1966, št. 574.	• * •
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Montorsino 8, obvešča, da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto dnevno od 9. do 12. ure. Istočasno opozarja prizadete, da se prično vsi popravni razredni ln zaključni Izpiti dne 1. septembra 1967, ob 8.30, po urniku in razporedu objavljenem na oglasni deski šole.
* * •
Šolsko skrbništvo sporoča, da so na uradni deski od 16. do 25. avgusta t.l. v Ulici Duca D'Aosta 4, lestvice s končnim izidom učiteljskega poseb. nega natečaja za slovenske šole na tržaškem ozemlju.
* * *
Vpisovanje v osnovno Solo za leto 1967-68 bo od 1. do 11 septembra tega leta. V prvi razred se vpišejo o-troci, ki so rojeni 1961. leta. Ti morajo predložiti rojstni list m potrdilo o cepljenju. Otroci, ki se bodo vpisali v ostale razrede, bodo morali predložiti zadnje šolsko spričevalo
V zadnji številki Prosvete smo že objavili vest, da priredi 3. septembra turistično društvo Kamnik v Kamniku folklorno prireditev pod naslovom «Dan narodne noše*. Z zastopniki nekaterih prosvetnih društev smo v dogovoru, da bodo prijavili svoje člane.
Vpisovanje udeležencev se nadaljuje v tržaški in go-riški pisarni do zasedbe prostih mest. S prirediteljem smo v dogovoru, da pride z naše strani 40 noš. Prosimo društva. ki so že izbrala udeležence, da pravočasno sporočijo njihova Imena, da ne bi prišlo do nepotrebnih zamer.
Prireditev obsega dopoldan ocenjevanje narodnih noš (posamezne in skupine, predvsem vozove in jezdece), popoldan pa paradni sprehod skozi mesto.
Društvom, ki želijo na ta dan prirediti izlet v Kamnik, sporočamo zagotovilo Kamničanov, da bo domače gostinstvo iahko vse postreglo.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Izleti
Slovensko planinsko društvo Trst
organizira 3. sept. t.l. Izlet na Jezersko. kjer bo konec vožnje z avtobusom. Kdor je dovolj priden, da ne bo lenaril na čudovitih tratah ob Planšarskem jezeru in se razgledoval po čudoviti panorami Kamniških Alp bo v 2 urah in poi lagodne hoje dosegel Češko kočo (1543 m) v amfiteatru Grintavcev. drznejši pa se oo. do lahko povzpeli po zavarovani Kremžarjevi poti na Kočno (2539 m), od koder bo pogled segal od Ljubljane do zelene Dravske doline.
Vpisovanje v Tržaški knjigarni.
* • *
Pd Prosek-Kontovel priredi v nedeljo, 29. t.m., Izlet v Škocjansko Jamo ln v Istro.
* • <*
Prosvetno društvo »SLAVKO ŠKAMPERLE* priredi izlet v KAMNIK dne, 3. septembra t. 1. ob priliki
revije «NARODNIH NOŠ*
Vpisovanje vsak dan od 20.30 dalje v društvenih prostorih.
Mali oglasi
NOVA trgovina Colorltlcio Arcobale-
no v Ul. Vespucct 13 (prečna ulica S. Marco) razpolaga z veliko Izbiro barv za stavbe, sobe, kuhinje, dnevne sobe itd. in z drugimi kvalitetnimi proizvodi po zmernih cenah. Tel. 761774.
•CITROEN* — Samaritani In Mlceu
— Servis v Ulici Rittmayer 4-a. Razstava in prodaja avto potrebščin v Ulici Giulia 41.
RIMSKI profesor, sam, išče pošteno žensko v starosti od 40 do 48 let za gospodinjstvo ln družbo. Plača po ve. ljavnih predpisih. Popolnoma zagotovljena dosmrtna preskrbljenost. Ponudbe na upravo lista, Ul. sv, Frančiška 20, do 10. septembra.
ZARADI starosti odstopim tržaško tvrdko z večdesetletno tradicijo v trgovini z raznim tehničnim blagom, dobaviteljico izdelkov široke potrošnje pomembne ameriške družbe za deželo Furlanijo Julijsko krajino, zelo obsežno licenco in krog odjemalcev v deželi ter v Jugoslaviji, skladišča in prodajalno z blokirano najemnino, kakor tudi Inventar po nabavni ceni. Naslov na upravi lista v Ul. sv. Frančiška 20.
Darovi in prispevki
Družina pokojnega dr. Karla Fer-Iuge daruje ob priliki 82-letnice rojstva pokojnika 5000 lir za S.D. Sokol Iz Nabrežine in 5000 lir za Dijaško matico.
V spomin pok, Elizabete Verša roj-Bukavec daruje družina Milič s Proseka št. 78 4000 lir za p.d. Prosek-Kontovel.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je v starosti 86 let za vedno zapustil naš dragi mož in brat
JOSIP RACMAN
(po domače Mihčev)
Pogreb pokojnega bo v ponedeljek, 21. t.m. ob 14. uri iz hiše žalosti v Gročani štev. 33 na domače pokopališče.
Žalujoči: žena, sestre in drugo sorodstvo
Gročana, 20. avgusta 1967
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo drago mamo in nono
ELIZABETO VERŠA roj. BUKAVEC
se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala darovalcem cvetja in vsem, ki so stali ob strani pokojnici med njeno boleznijo.
Hčere in drugi sorodniki
Prosek, 20. avgusta 1967
20. avgusta 196]
P run oršTcT" Tnevru k
... ♦
A Cj;
f:m.

'afeuH

usmanm
IZ LONJERJA
Lonjerci nimajo kam odlagati smeti Neprehodna cesta Lonjer- Katinara
Vaščani so bili že neštetokrat na županstvu, kjer so zahtevali, naj občina poskrbi vsaj za najnujnejša dela
Te dni smo obiskali slovenske otroke, ki letujejo v počitniški koloniji v Dragi. Čeprav spada Dra. ga v dolinsko občino, ni daleč od Trsta, posebno pa za tiste, ki so motorizirani. Vasica Draga leži na lepem kraju zgornje Glinščice nad Botačem in pod Peskom v lepi dolinici, obkoljena z zelenimi travniki, lepo obdelana polja ter borovi gozdiči. V tem prelepem in malo zna-bem kraju ima že tretje leto svojo kolonijo SLOKAD — Slovensko katoliško društvo. V lepo urejeni In obnovljeni stavbi letuje 80 slovenskih deklic iz Trsta in naše o-kolice vse od Devina pa do Mačko-velj. Največ jih je iz dolinske občine in sicer kar 23. Deklice so prišle v kolonijo 1. avgusta in bodo tu ostale do zadnjega tega meseca. Deklice so zamenjale dečke, ki so bili v tej koloniji ves mesec ju-
Ko smo prišli v kolonijo nas je zelo prijazno sprejela ravnateljica Ivica Švab, ki nam je povedala, da so deklice v bližnjem gozdiču. Skupaj z ravnateljico smo odšli na kraj, kjer so še deklice v skupinah igrale, prepevale, skakale ali Pa počivale v prijetni senci temnozelenih kraških borov. Bližala se
je ura kosila, zato se Je vsa »brigada« napotila proti domu, kjer so se najprej postavile pred fotoaparat, da to fotografijo pošljejo preko našega dnevnika vsem sorodnikom in prijateljem prav prisrčne pozdrave.
Dnevni red Je v tej koloniji več ali manj enak kot drugod. Tu pa je le ena in važna razlika in sicer v torkih in petkih odhajajo otroci s posebnim avtobusom na kopanje v Sesljan, kjer imajo rezervirani prostor na plaži v bližini kamnoloma. To se pravi, da imajo ti otroci dvojno veselje: izlet z avtobusom iz Drage do Sesljana iz enega do drugega konca tržaškega ozemlja, nato pa se ohladijo in osvežijo v
jo spet počitek v bližnjem gozdiču pod vasico. Po večerji imajo deklice kratke nastope, kjer prepevajo, deklamirajo, igrajo na tombolo ali pa gledajo predvajanje o-troških filmov. Vse to do 21.30, ker mora v koloniji ob 22. uri vladati stroga tišina.
Vseh 80 deklic je razdeljenih v štiri čete po dvajset pod nadzorstvom vzgojiteljic. Za vse te čete, pa je na razpolago poleg ravnateljice in petih vzgojiteljic tudi bol. ničarka, ki pa na srečo nima dosti dela, kajti deklice so zdrave kot ribe. Še precej dela pa ima ekonom-ka, saj mora vsak dan poleg ostale prehrane naročiti kar 45 kg kruha. Nato sta še dve kuharici, dve
Mati se spominja padlega sina
Ob obletnici smrti partizana Stanka Miliča, ki je na današnji dan pred 23 leti padel na Krnu kot borec XVII. brigade Simona Gregorčiča, se ga z žalostjo spominja njegova še neutolažena mati.
nato pa se onmaiju m	v ..... . „arrtPrnberka
vodah sinjega Jadrana. Skoraj vse , starži se i^o sami prepričajo,
deklice so se naučile plavati pod nadzorstvom vzgojiteljic in kopa-liščnika Srečka, ki z bistrim očesom motri nad varnostjo otrok iz svojega čolna.
Vsako jutro imajo pred zajtrkom telovadbo, po zajtrku pa pevske vaje, nato so na vrsti sprehodi po gozdičih ali pa krajši izleti do Bo-tača, Jezera ali pa na Pesek, kjer hodijo vsako nedeljo k maši. Tudi po kosilu, ko so se odpočile, ima-
Na novo odprta 4 VTO pralnica
Klavdij Mauri
80 priporoča!
TRST Via Corridoni 6 tel. 50205
AVTOMOBILISTI!!!!
VELIKA IZBIRA
PREVLEK ZA SEDEŽE IN PREPROG ZA:
A U D Y
FORD TAUNUS D K W
OPEL KADETT P R I N Z N S U
V O LKSWAGEN
FIAT 600 — 750 — 850 — 1300/1500 — 1100/R — 124
VSE PRITIKLINE IN IZDELKI ZA KAROSERIJO
flUTOFOBNITURE ZANCHi
UL. CORONEO 4 — TRST
Informacije v slovenščini In hrvaščini
kako je z njihovimi hčerkami saj je dovoljen obisk v koloniji kot piše na glavnih vratih kolonije vsako nedeljo popoldne.
M. M.
.....im....................................................minil
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
S pištolo razbil šipo da bi aretiral osumljenca
Vzdušje divjega zapada sredi mesta - Obsojencu niso priznali pravice do začasne svobode - Nemirna noč kraškega «begunca»
Tštmnavnta
UUk-
predvaja danes 20. t. m. ob 15. in 21. uri na prostem Technico-lor film:
Per pochi dollari ancora
Igrajo: Giuliano Gemma, Evelyn Stuart, Femando Sancho in drugi
Pred tržaškim kazenskim sodi-, ščem (predsednik Ligabue, tožilec Brenči, zapisnikar Rubini, obramba Kostoris) se je moral zagovarjati 40-letni Rodolfo Quargnal iz Ul. dei Molini, ki so ga policijski a-genti aretirali 13. t.m., se pravi pred enim tednom. Quargnala so sodili po hitrem postopku, ker je bila po mnenju preiskovalnih organov njegova krivda na dlani.
Pred nekaj dnevi smo že poročali, da je policija prijavila Quar-gnala sodišču zaradi številnih prekrškov. Obtožnica jih tako našteva: 1. pijanost, 2. upravljanje avta znamke fiat 1300 MI 741102 v vinjenem stanju, 3. upravljanje motornega vozila brez šoferskega dovoljenja in končno 4. upiranje javnim funkcionarjem, ki so ga aretirali.
Dogodek, ki je pripeljal Quargna-la pred kazenske sodnike, se je odigral 13. t.m. v zgodnjih jutranjih urah v ulicah XXX. oktobra in Torrebianca. Kot je pač v navadi, je bil na straži blizu nočnega lokala «Mexico.) agent javne varnosti Del Bianco Luigi. Policist je bil v civilu ter je opazoval goste, ki so vstopali in odhajali iz nočnega lokala. Nenadoma je Del Blanco opazil, da je prišel na cesto Quar-gnal, katerega je poznal zaradi njegove preteklosti. Hotel mu je slediti, toda opazil je, ds, se je moški vsedel za volan nekega avtomobila ter se odpeljal. Policist se je vsedel na svoj skuter ter se odpeljal za njim. Quargnal je zavil v Ul. Torrebianca. Tedaj se Je Del Bianco nenadoma odločil: pritisnil je na plin, prestregel pot avtomobilistu ter ga prisilil, da se je ustavil ob pločniku. Takoj nato je agent prišel k oknu Quargnalovega avtomobila (med drugim je policist tudi sumil, da je bil avto ukraden, kar pa se je pozneje izkazalo za neresnično). Policist je vedno trdil, da se je legitimiral, toda to trditev je Quargnal vedno izpodbijal. Naj bo tako ali drugače, gotovo je, da je Quargnal v določenem trenutku pognal avto ritenski ter se peljal tako kakih sto metrov. Pri tej vožnji Je še rahlo poškodoval nekega dijaka in dva avtomobila. Na kraju se Je vozilo ustavilo. Policist je prišel do vozila ter s pištolo razbil šipo na oknu, ki mu ga je Ouargnal zaprl pred nosom.
Takoj nato Je policist skusal ugasiti motor. Pri tem pa se je ranil po desnem zapestju. Posrečilo
KiaiO «1 H1S» PBOSEH
Ponovi danes, 20. t. m. ob 16. uri najbolj zabavni film:
A qualcuno piace caldo
Igrajo: MARILYN MONROE in njene dame, TONY CURTIS in JACK LEMMON
kino prosekkontovel
Predvaja danes 20. t. m. ob 16. uri Scope barvni film:
ALLARME DAL CIELO
igrajo: Andrč Smagghe, Marcel Bozuffi in Yves Brainville
SPL0SNA PLOVBA Pl RAN
vzdržuje s svcjiml tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8 "00 do 18.000 ton nosilnosti
Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja: (SPLOŠNA PLOVBA«, Piran. Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu.
Telezl: 341-23; 341-22 Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477
pa se mu je, da je Quargnala u-klenil v lisice. Kmalu nato so prišli agenti letečega oddelka, ki so moškega odpeljali v bolnišnico. Zdravnik je ugotovil, da je bil vinjen.
Na obravnavi je Quargnal dejal, da je bil sioer spil kak kozarček vina, toda, da ni bil pijan. Pričala sta tudi agent Del Bianco in podčastnik Pietro Grassi. Javni tožilec je zahteval, naj ga sodniki spoznajo za krivega ter naj ga obsodijo na primemo kazen. Obtoženčeva obramba pa je zahtevala splošne o-lajševalne okoliščine za vse manjše prekrške in ustrezno najnižjo kazen ter oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov glede obtožbe upiranja javnim funkcionarjem. Se posebej je zahtevala, naj se obtoženca izpusti na začasno svobodo.
Sodniki so spoznali Quargnala za krivega ter so ga obsodili na 9 mesecev zapora, 8 mesecev pripora ter 75.000 lir denarne kazni. Odbili pa so zahtevo po začasni svobodi.
* • *
Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 41-letni Pavel Švara iz Svetega pri Komnu, ki pa sedaj živi v Belgiji. Švara je baje politični begunec. Pred dobrim mesecem je prišel v naše mesto, kjer se je nameraval ustaviti nekaj dni.
V	zgodnjih jutranjih urah 20. julija pa se je znašel popolnoma pijan v baru «S. Giacomo« pri Sv. Jakobu. Ker je moški nadlegoval goste ter zahteval pijačo, je lastnik bara poklical policijsko patruljo. Ta je spravila nadležneža v avto in ga hotela odpeljati v bolnišnico.
V	vozilu pa se je Švara uprl ter brcnil nekega podčastnika v lično kost. V bolnišnici so ugotovili, da je bil popolnoma pijan. Zato so ga policijski organi prijavili sodišču zaradi vinjenosti, nadlegovanja in upiranja.
Sodniki so Švaro spoznali za krivega ter so ga obsodili na štiri mesece zapora in 20.000 lir denarne kazni. Ker Je obsodba pogojna, so Švaro izpustili na svobodo.
NI NUDIL POMOČI RANJENEMU FINANCARJU
Romunski begunec oproščen vsake krivde
Včeraj zjutraj Je tržaški sodnik sodil po hitrem kazenskem postopku romunskega inženirja begunca, ki Je 15. pribežal skupaj z nekim prijateljem v Italijo skozi blok pri Lipici. 28-letnega Aleksandra S. so 16. t. m. aretirali karabinjerji v begunskem taborišču pri Padri-čah ter ga prijavili sodnijskim o-blastem, ker ni nudil ponesrečenemu financarju Pierleoniju potrebne pomoči.
Včeraj Je sodnik oprostil obtoženca, češ, da dejanje, ki ga je zagrešil, ni kaznivo,
Kot je znano, Je prišel Aleksander S. v Italijo skozi blok pri Lipici. Brez težave Je smuknil mimo jugoslovanskih obmejnih organov, smolo pa je imel na italijanskem bloku, ker so se prav tedaj zapornice spuščale. Voznik, ki Je upravljal avto «fiat 1800», se ni zmenil za to ter Je pritisnil na plin. Z vso silo Je treščil v zapornico, Jo prelomil in se v divjem diru odpeljal naprej. Drog zapornice pa je poškodoval italijanskega financerja Pie.leonija, in sicer po trebuhu. Romunska begunca je prijela pro-m tno policija v bližini Latisane.
Svoj čas je bila delegacija Lo-njercev in Podlonjeroev pri občinskem odborniku za predmestna vprašanja Viginiju, ki mu je obrazložila vrsto vprašanj, ki zanimajo Lonjer in Podlonjer. Na sestanku je bil predvsem govor o nekaterih skoraj neprehodnih občinskih cestah, o odlaganju in odnašanju smeti itd. Občinski odbornik si je tedaj vse zabeležil in je delegaciji obljubil, da bo občina najprej poskrbela vsaj za najnujnejša dela.
Od tedaj Je minilo že mnogo mesecev. Lonjerci pa doslej še niso videli nikogar, ki bi vrgel vsaj lopato gramoza na slabe poti, ali pa kaj podobnega. Razen del, ki so v teku na Lonjerski cesti pri želenziškem podvozu, ni samo ostalo vse pri starem, marveč so se stvari celo poslabšale.
Lonjerci želijo, da bi občinska uprava poskrbela vsaj za popravilo okrog 200 metrov ceste v vasi med hišnima številkama 344 in 374, za katero je občina že svoj čas obljubila, da jo bo asfaltirala. Prizadeti prebivalci pravijo, naj bi ta del ceste vsaj začasno popravili, ker je skoraj neprehoden.
Prav tako bi morala občina čim-prej popraviti cesto, ki pelje iz Lonjerja na Katinaro, kamor hodijo otroci v šolo in ljudje k maši. Tudi ta cesta je skoraj neprehodna in čez dober mesec dni se bo začelo šolsko leto. Nič boljša ni cesta, ki pelje od otroškega vrtca k Lovcu.
Toda Lonjerci že dlje časa ne vedo več kam odlagati smeti, ker jim občina noče poskrbeti vsaj večjih zbiralnikov. Sicer pa bi bila dolžnost občinske uprave, da namesti tudi v Lonjerju sodčke za odpadke, saj je vas v neposredni bližini mesta. Odlaganje smeti povzroča vaščanom že veliko skrbi, ker ne vedo kam več z njimi. E-dino, kar je občina storila Je, da prihaja občasno v Lonjer mestni stražar in nalaga globe ljudem, ki odvržejo smeti na ((prepovedano« mesto. Tako je moral pred nekaj
dnevi plačati tudi prileten in reven upokojenec.
Zato se Lonjerci sprašujejo, koliko časa jih bo občinska uprava še zanemarjala in kdaj Jih sploh kaj upoštevala, ko pridejo na županstvo in tam obrazložijo odgovornim mestnim očetom svoje težave in potrebe.	Vaščan
ZA KMETOVALCE
izdelujem in popravljam vinsko posodo.
ANTON KORŠIČ
Trst, Ul. Damlano Chiesa 91, tel. 725757
SVET POD SNEŽNIKOM VAS VABI Danes, 20. avgusta, svečana otvoritev
LOVSKEGA DOMA «DEVIN»
nad Koritnicami
Dopoldne svečana otvoritev doma, razvitje prapora in proslava obletnice lovske družine — Popoldne ples — Lovske specialitete in pijača — (Iz Knežaka se lahko pripeljete z avtom do doma).
Lovska družina Trnovo • II. Bistrica
TRST - UL Boccaccio 3 Telefon 28-373
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje tudi v inozemstvo
FRANKO
PAHOR
2ENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA
TRST
UL. IMBRIANI, 9
DREV MIRAMARE.
SEBOFLKX
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL
Trst. Ul. Mazzini 53 Tel. 733-361 Prijatelje in znance naprošamo, da nas obiščejo tl
Veliki šmaren na našem podeželju
ZAHVALA
Kmetijska zadruga iz Trsta se prisrčno zahvaljuje vsem kmetovalcem za udeležbo na razstavi sadja in zelenjave in na razstavi starega kmečkega orodja;
— Kmečki zvezi tn Zvezi malih posestnikov za sodelovanje in konkretno pomoč pri organizaciji tabora;
—	kmetovalcem našega podeželja in sosednih predelov za številni obisk;
—	topla zahvala gre tudi predstavnikom oblasti;
—	godbi iz Trebč in orkestru vTrieste mia»;
—	etnografski sekciji Studijske knjižnice v Trstu, Etnografskemu muzeju iz Ljubljane in Etnografskemu muzeju iz Buzeta;
—	vsem tistim, ki so na kateri koli način prispevali za najboljši uspeh tabora in lokalnemu časopisju, radiu, tržaški pokrajini, miljski občini, tržaški Cassa di Risparmio, Tržaški kreditni banki, ustanovi Rinascita Agrico-la in združenju ATIS, za poročanje in podeljene prispevke.
Se nekaj posnetkov z nedavnega kmečkega tabora. Na razstavo sadja in povrtnine so okoliški kmetje pripeljali tudi nekaj okrasnih rastlin, fotograf pa je znal spretno združiti «dulce et utile», kakor priča naša prva slika. Na drugi sliki vrtnar Jerman z Rocola, pred njim pa razstavljeni pridelki, ki so mu zagotovili najvišje priznanje — zlato kolajno. Pa še godba na pihala iz Trebč, ena izrned najbolj privlačnih komponent letošnjega tabora.
Zadnji posnetek pa ni z Opčin, marveč z Repentabra: fotograf je pritisnil na sprožilec v škamperlovi osmici, kjer je bilo v dneh okoli velikega šmarna tudi zelo živahno.
KMEČKA ZVEZA IN ZVEZA MALIH POSESTNIKOV
priredita dne 2. in 3. septembra 1967 tradicionalni
«IZLET na DOLENJSKO*
z naslednjim sporedom:
2.	septembra:
Odhod iz Trsta in okolice ob 6.00. Prihod v Pleterje ob 10.00. Ogled znamenite pleterske kartuzije (posestvo in samostan), nato kosilo v hotelu «KANDIJA» v Novem mestu. Popoldne ogled farme bekonov in zidanice v Črnomlju, združen s pokušnjo belokranjske črnine In dolenjskega cvička. Večerja in prenočišče v Dolenjskih Toplicah.
3.	septembra:
Po zajtrku odhod v Kočevje. Ogled nekaterih objektov gozd-no-kmetijskega kombinata. Kosilo v restavraciji «PUGLED» v Kočevju. Popoldne odhod v Ljubljano na mednarodno vinsko razstavo. Prigrizek s pokušnjo vin na razstavišču. Ob 19.30 odhod iz Ljubljane proti Trstu. Avtobusi bodo odpeljali udeležence do vasi.
Cena izleta na osebo je 8.800 lir.
Vpisovanje se zaključi nepreklicno v ponedeljek, 21. avgusta. Vpisuje urad Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa 9, ter zaupniki obeh organizacij v posameznih vaseh.
Opozarjamo še, da je na razpolago le omejeno število prostorov, zaradi česar prosimo vse interesente, da se čimprej prijavijo!
V vaseh vpisujejo:
Dolina — gostilna Lovrenc Strajn, Boljunec — Josip Ota (pekarna), Boršt — Ljubi Petaros, Ricmanje — Društvena gostilna, Bazovica — Miro Križmančič št. 43, Padriče — Evgen Kalc št. 12, Lonjer — Silvester Glavina št. 255, Col (Repentabor) — Alfonz Guštin št. 12, Salež — Jože Perčič št. 43, Slivno — Jože Kralj št. 8, Praprot — Alojz Skerk št. 20, Nabrežina — gostilna Celestin Per-tot, Vižovlje — Jože Pernarčič št. 3, Mavhinje — Ludvik Pipan št. 43, Cerovlje — gostilna Legiša.
• * •
Ob mednarodni vinski razstavi bo 3. septembra 1967 tudi enodnevni izlet v
LJUBLJANO in na BLED
Odhod iz Trsta oziroma vasi ob 7 uri. Kosilo na Bledu, popoldne ogled vinske razstave v Ljubljani. Odhod iz Ljubljane ob 19. uri. — Cena izleta je 3.300 lir.
Kmečka zveza In Zveza malih posestnikov

P rniiorsTcT 'dne v Tu k
20. avgusta 19S7
\\
i i 51
Nedelja, 20. avgusta 1967 Ponedeljek, 21. avgusta 1967
Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Godalni orkestri - 10.15 Poslušali boste - 10.45 V prazničnem tonu -11.15 «Perzljski mucek Crrmhec#
-	12.00 Nabožna glasba - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 14.45 S pesmijo naokrog
-	15.15 Stari japonski napevi -15.35 Gershwinovi motivi - 16.00 ((Martin Krpan# - 17.45 Vabilo na ples - 18.30 Blooh: Volče in the Wilderness - 19.00 Ritmični duo . 19.15 Nedeljski vestnik -19.30 Zbor ((.Tacobus Gallus# -20.00 šport - 20.30 Glasba iz filma ((Giulietta degli spiriti# - 21.00 Kromatična fantazija - 22.00 Ne-delia v šnortu - 22.10 Gunther Schuller: Kvartet št. 2 - 22.30 Vokalni ansambli - 22.45 Antologia jazza.
9 30 Kmetijska oddaia - 9.45 Nabožna odOaia - 11.15 TsmburaNci zbor - 11.30 Za prijatelje cvetja.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 šopek slov. pesmi - 11.50 Zvočne razglednice - 12.10 Počitniška srečanja - 12.25 Za vsakogar nekaj . 13.30 Priljubljene melodije - 17.00 Orkester Giannija Safreda - 17.20 Glasba za transistomik - 17.50 Starokrščanske bazilike v Italiji - 18.00 Zabavali vas bodo - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Haydn: Koncert za trobento in orkester -
19.05	Poje’ zbor A.N.A - 19.30 Zabavali vas bodo . 20.00 šport •
20.30	Vokalni trii in kvarteti -
21.00	«Ilka Vaštetova# - 21.15 Revija pevcev - 21.45 Flavtist Bud Phank - 22.00 V plesnem ritmu -22.40 Samospevi za glas in klavir - 23.00 Glasba za lahko noč.
13 15 Festival Pradamano 1967 -13 50 «Saba v knjigami# - 13.55 Poslušajmo skupaj - 14.30 Jazz -14.45 Istrski narodni motivi.
Koper
Koper
8 50, 12 30. 14 00, 14 30, 15 30 in 2015 — Poročila - 8.15 Jutrania p'nsba - 9 00 Prenos RL - 1010 Zabavni zvoki - 10.30 N°delisko sre^anie - 10 45 Orkester Riddle -11 00 Prenos RT, - 11.30 Današnji pevci - 11 45 Glasbeni zmenek -17 05 in 13 05 Glasba po željah -17 35 Zunanjepolitični oreeled -13.45 Vesela glasba - 14 75 Dogodki in odmevi - 14.40 Melodije -15 00 jn 15 50 Glasba po željah -16.30 Domače pesmi - 17.00 Prenos RL - 20 00 Orkester . 20.30 Prenos RL - 23.15 Plesna glasba -23.35 Športna nedelja.
Nacionalni program
8 00, 13 00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja -9 00 Skladbe za godala - 9.10 Nabožna oddaja - 10.15 Orkester 1045 Plošče - 11.40 Beat. glasba -12.00 Kontrapunkt - 13.43 Poje Carmen Villani - 14 00 Glasba pod vedrim nebom - 14.30 Ital. popevke • 16 30 Popoldne z Mino - 18.00 Simf. koncert - 20.255 Glasbeni variete 21.30 Koncert ital. godalnega tria - 22.05 Plesna glasba.
II. program
7.30,	8.30,	1230,	14.00,	14.30,
15.30,	16.30, 20.15 — Poročila -
8.15	Jutranja glasba - 9.00 Popevke - 9.45 Polke in valčki - 10 00 Pod senčnikom - 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Plošče - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.05 Glasba po željah - 14.15 športni ponedeljek - 14.40 Mala prodajalna plošč - 15.00 Zvoki in barve -
16.00	Od popevke do popevke -
16.45	Kvintet Avsenik - 17.00 športno življenje na Primorskem -
17.30	Preberimo skupaj - 17.45 Narodni plesi . 18.00 Plošče - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Orkester Rubino - 23.15 Ansambel Frank Rossolino - 23.35 Večerni koncert.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Zvočni trak - 10.05 in 11.05 Ure glasbe - 12.05 Kontrapunkt -
13.37	Pesmi brez besed - 14.40 Ital. popevke - 16.00 Oddaja za bolnike . 16.30 Glasbena antolo gija - 17.15 Roman v nadaljevanjih - 17.30 Neapeljske - 17.45 Dunajska lahka glasba - 18.15 Glasba za najmlajše - 19.30 Luna-park - 20.20 Jazz - 21.00 Nekaj o skladatelju Pucciniju - 22.50 Zgodovina problema Južne Tirolske -22.20 Plesna glasba.
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Oddaja za ženske -9.35 Veliki variete - 11.00 Zbori z vsega sveta - 11.35 Juke-box -
12.30	Glasba iz filmov - 13.00 Radijski kviz 13.45 Nedeljski ansambel - 14.30 Koncert na trgu -15.00 Mednarodni pevci - 16.00 Koncert lahke glasbe - 17.00 Glasba in šport - 18.35 Program za avtomobiliste - 21.00 Muzej Poldi Pezzoli v Milanu - 21.40 Z neapeljskega festivala - 22.00 Glas-beno-govorni spored.
III. program
10.00 Orkestralna glasba - 10.30 C. Franckova sinfonija op. 17 -11.15 Operni koncert - 12.20 Iz grške folklore - 13.05 Velike interpretacije - 14.30 Beethoven in Milhaud . 15.30 L. Chiarelli: La maschera e il volto - 17.10 Jazz -
17.30	Sličice iz Francije - 17.45 Koncert - 18.30 Izredna lahka glasba - 18.45 Angleško pesništvo - 19.15 Koncert - 20.30 Literarna oddaja - 21.00 Klub poslušalcev.
II. program
7.30.	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album - 10.00 Roman v nadaljevanjih - 10.35 Pisana glasba -11.42 Pesmi desetletja - 13.00 Detektivke - 14.04 Juke-box - 14.45 Glasbena paleta - 15.15 Kvintet Boccherini - 16.00 Rapsodija
16.38	S transistoriem na peščini -
20.00	Pregled kulturnih prireditev - 21.00 Ameriška lahka glasba - 21.40 Plesna glasba.
III. program
10.00	Čajkovski in Strauss -
11.00	Poulencova Gloria - 11.30 Lisztov simfonični poem - 12.20 Webrova sonata št. 4 - 12.40 Hav-dnov nokturno - 12.55 Velik! izvajalci - 14.30 Ravelove skladbe -
15.30	Glasbena fantazija «Escnln-pio al neon# E. Porrina . 17.40 Skladatelj M. Mahalovici - 18.05 Bachove skladbe - 18.30 Izredna lahka glasba - 18.45 Literarna oddaja - 19.15 Koncert - 20.00 Gree ne: II capanno degli atrezzi.
Slovenija
Slovenija
i* 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 16.00 in 1 20.30 — Poročila - 8.30 Za kme-| tiiske proizvajalce . 9.05 Marjan 1 Marinc: «Krasen cirkus# - 10.05 j| Naši poslušalci čestitajo - 11.00 še pomnite, tovariši ... N. Mau-' rer: «Zveza mora ostati# - 11.25 i Pesmi borbe - 11.45 Lepe melo-| dije - 12.00 Turistični napotki -| 13.05 Naši poslušalci čestitajo -
14.30	Nedeljska reportaža - 14.50 Kar po domače . 15.30 E. Cold-, well: «Dan pri teti Bessie# - 15.50 ; Godala v ritmu - 16.05 Iz sveta | opernih melodij - 17.00 Luigi Si-| lori:	((Barake# - 18.05 športno
| popoldne - 20.05 Glasbene raz-. glednice - 21.00 Lahko noč, otro-1 ci! - 21.10 V nedeljo zvečer . 23.15 1 Serenadni večer - 23.50 Literarni i nokturno - 24.05 Godala v noči.
Ital. televizija
t| 11.00 Maša - 11.50 Kmetijska oddaja - 16.30 šport: košarka -
18.00	Program za mladino - 19.00 Enciklopedija morja - 19.00 šport
. in ital. kronike - 20.30 Dnevnik -
21.00	C. Cherriff: «A časa per le sette#, igra . 22.25 športna nede-
; lja - 23.10 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik - 21.15 Svetovni j kitaristi - 22.35 Velika prigoda: «11 mercenario#, film.
8.00, 9.00, 11.00, 14 00. 16 00 in 20 30 — Poročila - 8.05 Telesna vz<»oia - 8.50 Oddaia za žene -
9.05	Glasbena matineja - 10.00 Za mlade radovedneže . 10.15 Glasbena šola ((Franca Šturma# - 10 30 Oneretne melodije - 11.15 Tele-mann: Suita za flavto in orkester - 11.35 F. S. Fitzgerald: ((Nežna je noč# - 12.00 Turistični napotki - 12.20 Zabavni zvoki - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Po ljudskih motivih - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 študentski oktet iz LjubUane - 14.30 Priporočajo vam - 15.05 Orkestralna glasba - 16.40 Zbor DPD ((Svoboda# iz Celja -
17.00	Vsak dan za vas - 18.05 O-pemi koncert - 19.00 Aktualnosti doma in v svetu . 19.15 Zabavne melodiie - 19.35 Mladinska oddaja - 20.05 Glasbene razglednice -
21.00	Lahko noč, otroci! - 21.10 Jugosl. pevci zabavnih melodij -
22.05	Z Dubrovniških poletnih i-ger - 24.05 St. P. ščipačov: Brezov sok - 24.15 Plesni orkester.
Ital. televizija
18.15	Program za mladino - 19.45 šport in ital. kronike . 20.30 Dnevnik - 21.00 «11 quarantunesimo», sovjetski film - 22.50 Pojdimo v kino - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik - 21.15 «Quest-estate# - 22.00 Beethovnova simf. št. 4 - 22.40 «Mio marito, il giu-dice», film.
TELEVIZIJSKI SPORED OD 20. DO 26. VIII. 1967
NEDELJA, 20. avgusta
10.25, 19.15, 21.00, 23.45 — Poročila - 10.30 Naše prijateljice živali, film . 11.00 Kmetijska oddaja - 11.45 Mornar na triciklu -
12.30	Kmalu bo deževalo, sovj. risanka - 15.45 Ermitage, sovj. film
16.45	Zabavna glasba - 17.35 Plavanje: Jugoslavija — CSSR - 18.15 športne reportaže - 19.55 Primer 1 knjigovodje, film - 20.45 TV pro-■ spekt . 21.50 Rita Pavone - 22.50 ’ Lirika • 23.05 Dvorak: Kvintet v a-molu.
PONEDELJEK, 21. avgusta
19.50 Naš Jaka, film - 20.05 Zdra-; viliški turizem - 20.15 Tedenski j športni pregled - 20.40 Obzornik -
21.00	in 23.00 Dnevnik - 21.38 O.
; Wilde: Idealni soprog - 22.40 Teme z variacijami.
TOREK, 22. avgusta
19.40 Drejček in trije marsovč-tf ki - 20.00 Od otoka do otoka, znan-ij stveni film - 20.40 Obzornik - 21.00 i Cimmaron Kid, amer. film - 22.30 , Ivo Andrič: Znamenja - 22.40 Polj ročila.
SREDA, 23. avgusta
19.15	Dobro, prodali bomo le
dobro blago - 20.40 Obzornik -
21.00	in 23.00 Dnevnik - 21.38 L. Pirandello: Kaj je resnica - 22.40 Jazz festival v Ljubljani.
ČETRTEK, 24. avgusta
18.05, 21.00, 23.25 — Poročila -18.10 Lisasti zajček - 18.25 Slike sveta . 18.55 Dežela ptičev, film -
19.15	Kam in kako v soboto in nedeljo - 19.35 Prvanov — pevec iz Bolgarije - 20.00 Vandrovec, humoristična oddaja - 20.40 Obzornik - 21.38 TV drama - 22.40 Glasbeni magazin.
PETEK, 25. avgusta
19.45	Vizitka - 20.00 Iz cikla Mozaik kratkega filma - 20.40 Obzornik - 20.00 in 23.10 Dnevnik -
21.38	Aida, ital. film.
SOBOTA, 26. avgusta
15.30	Tenis, finale drž. prvenstva - 19.00 Vsako soboto - 19.15 Vijavaja-Ringaraja - 20.15 Ipavec-Cipci: Možiček, balet - 20.40 Obzornik - 21.00 in 23.50 Dnevnik -
21.38	Ohridsko poletje, glasbena oddaja - 22.40 Nekaj novega, nekaj starega . 23.00 Golo mesto, serijski film.
ASFALTNI TRAK ČEZ KRAS
Podjetje Mattiroli bo v prvih dneh prihodnjega tedna položilo asfaltno plast vzdolž celotnega odseka pokrajinske ceste med Dober, dobom in Devetaki. Kakšnih 100 metrov poti bodo prekrili tudi od križišča v smeri proti Martinščini.
Ko bodo uredili to cesto, bodo stroje odpeljali na občinsko cesto, ki se od Bonetov vije ob Dober-dobskem jezeru. Po zagotovilih pristojnih ljudi bodo v celoti asfaltirali tudi to pot. Na sliki finišer s tovornjakom, ki se je pripeljal z asfaltne baze.
Občutna suša v Sovodnjah
Zaradi pomanjkanja dežja je vedno bolj občutna suša tudi v Sovodnjah. Tisto malo dežja, ki je padel pred dnevi ponoči, ga je veter skoraj sproti posušil. Zato si kmetje obetajo zelo pičel pridelek otave, pa tudi koruza slabo kaže in bi bil zanjo zadnji čas za izdaten dež.
Nekaj bolje je v tem oziru v Garjah, kjer imajo več sence pa tudi zemlja je bolj debela ter se zato bolje upira suši. Precej vpliva tudi bližina Vipave, ki omogoča izdatne jutranje rose.
Nove poštne pristojbine
Kot znano so stopile v veljavo dne 16. t. m. v Italiji nove poštne pristojbine. Na splošno se je poštnina povečala za 25 od sto. Naj navedemo nekaj najvažnejših pristojbin:
Navadna pisma v notranjem poslovanju po 50 lir (prej 40); dopisnice od 30 na 40 lir; razglednice od 20 na 25 lir; vizitke od 20 na 25; trgovski računi od 30 na 40 lir; vzorci brez vrednosti za prvih 100 g od 15 na 25 lir in potem od 20 na 25 lir za vsakih nadaljnjih 50 g. Poštni zavoji do 250 g od 100 na 150 lir ter od 20 na 25 lir za vsakih nadaljnjih 50 gramov; brzojavi navadni do 16 besed od 400 na 600 lir ter za vsako nadaljnjo besedo po 50 lir. Navadni poštni zavoji do 1 kg od 380 na 460 lir; do 2 kg od 420 na 520 lir; do 3 kg od 460 na 1 580 lir.
PRIPRAVA NA GOSPODARSKO KONFERENCO V GORICI
Kako zmanjšati razliko v donosnosti med kmetijsko in industrijsko proizvodnjo
Velika ovira na Goriškem je spolovinarstvo, kolo nat in vojaške služnosti - Potrebna je pomoč specializiranih ustanov pri določanju proizvodnje ter shranjevanju in predelavi pridelkov - Poudarek na vrtnarstvu, vinogradništvu ter trgovanju z Jugoslavijo
Na Goriškem bosta jeseni dve gospodarski konferenci, na katerih bodo ugotovili zakone splošnega razvoja Gorice in Tržiča ter izdelali konkreten načrt razvoja vseh sektorjev naše proizvodnje, od industrijske do obrtniške, trgovske in kmetijske. V Tržiču so, kar se tiče priprav na gospodarsko konferenco, dokaj napredovali, saj so k sodelovanju že povabili okoliške občine ter imeli s strokovnjaki, katerim je občina zaupala pripravo materiala za konferenco, nekaj koristnih pogovorov.
V Gorici je občinska uprava povabila k sodelovanju razne organizacije proizvajalnih sektorjev, da bi s svojimi predlogi osvetlile specifična vprašanja.
Eden izmed takšnih prispevkov, ki jih je prejela goriška občina, ie poročilo Aleanze Contadini, ki ga je poslal njen predsednik Bruno Marizza in za katerega se je župan Martina tudi zahvalil. Poročilo zaobjema vsa poglavitna vprašanja, ki se pojavljajo v kmečkem svetu; obravnava takšna, ki so značilna za splošno italijansko kmetijsko gospodarstvo in se v večji ali manjši
■iMiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiMiftiifiiiiiiiiiiiiniiiiinnimiiinii, mi, m,,imun,i,minimumu,, i mini mm, m m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiiiiimimiiiiiiiiiimiiimmiiinii
Vesti iz Doberdoba
Županstvo obvešča prizadete občane, da bodo od 28. avgusta dalje začeli tudi v tej občini razdeljevati živilske nakaznice za blago proste cone. Zato naj se prizadeti občani zglasijo po tem datumu na županstvu za dvig izkaznic, ki jim priti-čejo.
V preteklem tednu je bil tudi na Krasu živahnejši promet zaradi avgustovih počitnic in tudi skozi Doberdob in druge vasi naše občine je vozilo precej več avtomobilov in avtobusov. Vendar se je promet odvijal normalno in ni bilo kakšnih večjih prometnih nesreč.
ZA KMETIJSKO SOLO NA GORIŠKEM
Sestanek odbora p.d. «Kras» Dol-Poljanc
Na Poljanah so imeli prejšfiji večer sestanek odbora prosvetnega društva «Kras» (Dol-Poljane). Sestanka se je v imenu Slovenske prosvetne zveze udeležil njen odbornik Mundi Košuta.
Pogovorili so se o odprtju novega sedeža na Krasu, ki se je izkazal nujno potreben. Ker bodo s prihodnjo sezono pričeli tudi v tem delu Krasa predvajati slovenske filme, bo potrebno poiskati primeren prostor. Društvo namerava prirediti septembra izlet na Štajersko, kjer bi si ogledali njene zanimivosti in naravne lepote. Pogovorili so se tudi o zamisli, da bi odkrili spominsko ploščo Emilu Komelu na njegovi rojstni hiši. Predstavnik SPZ Košuta je prisotne opozoril na sklep občnega zbora zveze, da se morajo prosvetna društva zanimati za vpis otrok v slovenske vrtce in slovensko osnovno šolo.
Kmečka mladina si bo ogledala šolo v Castelfranco Veneto
Učenci in starši se bodo tam seznanili z ustrojem in delovanjem take šole
Pred časom smo obširneje pisali o nameri pokrajinske uprave, da bi odprla v Gradiški posebno teoretično-praktično kmetijsko šolo po vzorcu podobnega zavoda v Castelfranco Veneto in s pomočjo vodstva tega zavoda. V poštev bi prišli absolventi enotne srednje šole iz kmečkih družin, ki se nameravajo posvetiti kme-tijstvti na svojem domur““ •
Te dni je pokrajinska uprava zbrala pri županstvih kmečkih občin imena možnih interesentov za tako šolo, ki bi jo poskušali odpreti še letos, če bi bilo dovolj vpisov zanjo. V zadevi so se obrnili tudi na županstva slovenskih občin v Steverjanu, Sovodnjah in Doberdobu. V Steverjanu so jim navedli 11 takih imen, v Doberdobu 6 in nekaj več v Sovodnjah.
Predstavnik pokrajinske uprave, odnosno odborništva za kmetijstvo, je skupaj s predstavnikom zavoda iz Castelfranco Veneto obiskal družine takih mladincev, zlasti v Steverjanu. Prikazali so jim pomen in potrebo take šole za izboljšanje kmetijstva na Goriškem ter skušalii pridobiti kmečke sinove v starosti do 19 let za skupen poučen izlet, v Castelfranco Veneto.
Odbornik za kmetijstvo Vezil
iiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii
PISMO OBČANA IZ SOVODENJ
Sovodnje se razvijajo v lepo oblikovano naselje
Povečanje prometa v domačih gostilnah . Načrt za okrepitev električne razsvetljave . Nič več «dolga vas» - Gradnja enostanovanjskih hišic
nam je povedal, da so pri takih obiskih v Steverjanu, Krminu, Ver si, Villessah in po drugih krajih, naleteli na veliko zanimanje za pobudo. V prihodnjih dneh bodo obiskali prizadete družine še po drugih kmetijskih občinah in v nedeljo 27. t.m. nameravajo napraviti avtobusni izlet v Castelfranco, kjer se bodo eventualni učen ci nove šole lahko na lastne oči prepričali o praktičnosti in koristi take šole. «Mi nimamo namena vsiljevati tako šolo,# nam je zatrdil pokrajinski odbornik, ((ampak želimo le, da bi se mladina s kmetov in njihovi starši po lastnem preudarku odločili zanjo.#
Ob tej priliki naj omenimo, da je bilo že tudi govora o možnosti odpf-stja slovenske sekcije za našo mladino. Vendar pa je v začetni fazi še prezgodaj govoriti o tem, ker je treba najprej izvesti osnovno zamisel, ki je odprtje take šole v Gradiški. Pozneje, če bo dovolj učencev, pa bo govora tudi o otvoritvi slovenske sekcije.
Odkar so uredili cestno zvezo med Sovodnjami in Gorico ter Za-grajem, imamo skozi našo vas zelo velik promet. To je bilo mogoče opaziti zlasti med sedanjimi prazničnimi dnevi, ko so se vozili skozi našo vas avtomobili najrazličnejših registracij, tudi tujih. Prav gotovo bo promet še večji, ko bodo v Zagraju in v Gorici namestili prometna znamenja s smerniki. Povečanje prometa tudi ugodno vpliva na dejavnost naših lokalov. Gostilni «Pri Mirku» in «Pri Francetu» imata vsak dan več gostov, zlasti ob nedeljah in praznikih. Lahko bi rekli, da so turisti v nekem smislu «odkrili» gostišča v Sovodnjah šele pred kratkim, ko so cesto asfaltirali.
Ce lahko to štejemo med dobre plati povečanja prometa, pa sodi med slabe nevarnost, ki se na cesti povečuje iz dneva v dan. Potrebno bo povečati število prometnih znamenj, ki bodo opozarjali avtomobiliste na nevarnosti vožnje v naselju, na ovinke in podobno, občane, zlasti mlajše, pa navajali na disciplinirano kretanje po cesti, da ne bi prišlo do nesreč. Sovodnje so namreč «dolga vas» večidel hiš je ob glavni cesti. Z dvorišča na cesto je komaj dober korak. Potrebno ga bo napraviti previdno, da se komu ne bo kaj pripetilo, zlasti sedaj, ko se promet povečuje in nanj nismo še navajeni.
Cestna razsvetljava letos še ne bo okrepljena, ker delavci še niso o-pravili vseh del na napeljavi. Ko bodo vsa dokončana, jih bodo skupno oddali na dražbi. Moderna javna razsvetljava bo prijetno u-
činkovala ter okrepila prometno varnost zlasti v večernih in nočnih urah.
Kar zadeva javne razsvetljave, naj omenim priprave za namestitev dveh reflektorjev pred županstvom, ki bodo poslopje osvetljevali med prazniki. Zgradbo smo prepleskali ter sedaj nameščamo tudi napis: italijanski je že urejen, slovenskega pa bomo prihodnje dni.
V vasi je gradbena dejavnost precej živahna. V zadnjih nekaj letih si je cela vrsta občanov zgradila svoje lične enostanovanjske hu:, v gradnji pa jih je še več. Povečini jih gradijo precej vstran od glavne poti, tako da vas ne bo več tako raztegnjena, ampak se bo začela tudi širiti. Sovodnje tako že dobivajo obliko zaokroženega strnjenega naselja, kar obiskovalca navdaja z veseljem, še celo pa nas, ki smo domačini in si prizadevamo, da bi si ustvarili čimbolj prijetno bivališče.
Sovodenjc
Avto povozil
malo ciganko v Dolu
Sinoči nekaj po 19. uri se je pe ljala ciganska karovana v kakih petih avtomobilih po cesti skozi Dol proti Gorici. Blizu gostilne Peric Devetakih so se malo ustavili in 6-letna ciganka Muna Abbas rojena v Adenu v Arabiji je prečkala ce sto, da bi si kupila sladoled v omenjeni gostilni.
V tem je privozil mimo z avtom simca Urbano Medeot iz Trsta ter deklico podrl. Ponesrečenko so odpeljali v goriško civilno bolnišnico kjer so ji ugotovili udarec na lobanji in rano na lasišču ter so Jo pridržali za 15 dni na zdravljenju. Cigani so izjavili, da so bili namenjeni v Jugoslavijo.
Trčenje avtov na križišču
Na križišču Ulic Casale in An-giolina v Gorici sta včeraj okrog 15. ure trčila dva avtomobila. Škoda na obeh vozilih je razmeroma majhna in na srečo tudi ni bil nihče ranjen.
Po Ul. Angiolina je privozil avto Taunus M 12 28-letni Marij Perovič jz Reke ter s prednjim delom zadel ob levo stranico fiat 750, ki ga je po Ul. Casale privozil v smeri proti Ul. Leoni 30-letni Tullio Del Colle iz Gorice, Ul. Carducci 57.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI, POROKE
V tednu od 13. do 19. avgusta se je v goriški občini rodilo 18 otrok, umrlo je 9 ljudi, 6 parov se je poročilo in 15 so jih oklicali.
ROJSTVA: Franco Marconi, Ste-fano Donati, Igor Cotič, Flavio Ci rillo, Paolo Brajnik, Wayne Zanier, Roberta Gallas, Gianluca Visintin, Mariano Cijak, Paolo Spessot, Gi .nfranco Giovinazzo, Elena Por-telli, Alberto Rocca, Paolo Lakovič, Monica Paronitti, Alessandro Gorkič, Giorgio Selano, Martin Nanut.
SMRTI: 53-letna Armida De Mar-sanich por. Pittoretto; 16-letni Lu-ciano Piemonti; upokojenec 71-let-ni Domenico Corsini; upokojenec 73-letni Carmelo DiPietro; upokojenka, 76-letna Edvige Iachin vd. Marcossi, poljedelec 68-letni Luigi Marega, upokojenka 62-letna Giu-stina Pais; 2 in pol meseca star Paolo Alessi in upokojenec 1,4-let-ni Giacomo Macuzzi.
POROKE: Fotograf Luciano Al-tran in delavka Mariagrazia Calli-garis; karoserist Davide Terpin in tekstilka Renata Musig; tekstilec Silvano Bemardis in tekstilka Ma-rialuisa Flebus; uradnik Giovanni Simonelli in prodajalka Lucia Lu-sih; trgovec Primo Tempo in tekstilka Giulia Feresin; električar Bruno Furlan in tekstilka Maria Gio-vanna Marzocca.
OKLICI: tekstilni delavec Nel-lo Augusto Riz in tekstilka Anto-nietta Maria Turus; prodajalec Giorgio Cumar in profesorica Renata Odorico; pek Franco Brotto in delavka Maria Andrioli; računovodja Dino Zotter in tajnica pod-
jetja Maria Pia Dominis; hidravlik Goffredo Gomiscech in tekstilka Mirella Perich; tekstilni delavec Giuliar.o Tuntar in delavka Maria Luisa Gerstto; električar Ri-no Cargnel in pletilja Rosalba Za-nutel; električar Umberto Cappuc-cio in Vida Maruzzi; prokurist dr. Nereo Battello in učiteljica Nives Cigoj; papirničar Graziano Danti-gnana in uradnica Onorina Rutti-gliano; uradnik Francesco Fiorel-la in Anna Susmel; radiotehnik Paolo Da Lio in prodajalka Licia Scappin; uradnik Gianfederico Fer-gi.ani in farmacistka Bianca Gam-ba; mehanik Ermando Bressan in postrežnica Severina Covaceuszach; finančni stražnik Raffaelle Som-mella in prodajalka Agnese D’Aco.
meri pojavljajo tudi v Gorici in v bližnji okolici, kakor tudi vprašanja, ki so specifično goriška.
Ena izmed osnovnih značilnosti v kmetijstvu je globoko nezadovoljstvo, ki ga izkazujejo samostojni kakor tudi pogodbeni kmetje zavoljo izredno občutnih razlik v dohodkih med kmetijsko in ostalo proizvodnjo. Potrebno je izhajati iz te ugotovitve, če se hoče spremeniti dosedanja kmetijska politika, povečati proizvodnja in s tem tudi dvigniti življenjska raven kmečkega prebivalstva. Pri tem pa se mora imeti jasno pred očmi, kakšna kmetijska politika se hoče izvajati.
Najprej je treba izvršiti preobrazbo zemljiške strukture, s pomočjo katere bomo odpravili sedanje fevdalne kmečke pogodbe (mešana najemnina, spolovinarstvo in kolon-stvo), ki so v veljavi na obsežnem območju goriške okolice. Veljavnost teh pogodb zmanjšuje življenjski standard prebivalstva ter ga sili k begu s kmetij. Z uresničitvijo takšne preobrazbe ter z določitvijo tipa kmetijskega posestva, ki ga nameravamo podpirati, je mogoče zagotoviti samostojnim kmetijam u-spešno vključevanje v splošno trgovsko in socialno dejavnost. Zakoni, ki urejujejo ta sektor, so še zelo pomanjkljivi, in tudi sam zakon 590 od 26. maja 1965, ki daje spolovinarjem in kolonom pravico, da so prvi pri odkupu zemlje, je pomanjkljiv, ker ne določa nadzorstva nad ceno zemlje ter zmanjšuje pravico do prednosti.
Raznovrstnim najemnikom naj se zagotovi zadostna površina zemlje za obdelavo, na pomoč pa naj jim priskoči ustanova za razvoj deželnega kmetijstva, ki je bila ustanovljena pred kratkim. Dokler mali posestnik ali najemnik ne bo samostojno razpolagal s svojo zemljo ter se odločil za takšno proizvodnjo, ki bo najbolj ustrezala krajevni potrošnji, toliko časa ne bo moderen kmetovalec ter ne bo mogel uspešno konkurirati na skupnem evropskem tržišču.
Izvršitev takšnih gospodarsko-so-cialnih odločitev bo napravila učinkovito tudi vrsto finančnih posegov kot so zeleni načrt, posojila itd. Tako osvobojeni kmetje bodo samostojno razpolagali s svojim zaslužkom ter pristopali k vsem zadružnim oblikam za zavarovanje cene svojega blaga (mleka, vina, sadja, mesa itd.), kar bo zmanjševalo velike špekulacije, ki se danes pojavljajo na poti blaga od proizvajalca do potrošnika.
IllllllllllllllltlllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllj
VESTI IZ TRŽIČA
Jutri začnejo z delom v kovinarskih podjetjih
Obenem pridejo na dnevni red tudi sindikalni problemi
Potrebno je kmetovalce izenačiti z industrijskimi delavci v pogledu socialnega zavarovanja, sanirati je treba kolonske hiše ter nuditi podeželju vse tiste službe (telefone, am-bulatorije, otroške vrtce, ceste, vodovod itd.) ki bodo prebivalstvu zagotovile civilno življenje.
Na zaostalost našega kmetijstva vplivajo vojaške služnosti, ki ne dovoljujejo spremembe v gojenju kultur. Melioracijski in namakalni konzorciji, ki jih vodijo komisarji, kmetijsko nadzorništvo, trgovinska zbornica itd. ne navajajo kmete k pridelovanju tistih kultur, ki bi se najbolj obnesle; podpirati bi morali u-stanavljanje združenj ter izgradnjo naprav za predelavo in hranjenje pridelkov, da bi se zmanjšale materialne razlike med kmetijstvom in ostalimi proizvodnimi panogami.
Potrebno je skrbno proučiti položaj slovenske manjšine, ki živi po vaseh goriške občine ter prideluje vino in povrtnino. Upoštevajoč ta pomemben proizvodni sektor in prebivalstvo, ki je na njem zaposleno, bi bilo potrebno proučiti možnost svobodne trgovske izmenjave z Jugoslavijo in drugimi mesti naše dežele, denarno podpreti vse zadružne oblike ter zbirna središča, da bi bilo moč konkurirati morebitnim monopolističnim obratom, ki bi lahko škodovali mali posesti.
Gorica
VERDI. 15.00:	«La sfinge d’oro»,
R. Taylor in A. Eckberg. Italijanski kinemaskope v barvah.
CORSO. 15.00: ((Killer, calibro 32», Peter Lee Lawrence in Agnes Spaak, italijanski film v barvah in kinemaskopu; zadnja ob 22.
CENTRALE. 15.30:	«48 ore per
non morire#, G. Ford in S. Stevens. Ameriški barvni film.
VITTORIA. 15.15:	«4 K 2 chiede
aiuto#, D. Janssen in E. Begley. Ameriški barvni film.
Tržič
AZZURRO. 15—22: «Non stuzzicate la zanzara#. Rita Pavone; v kinemaskopu in barvah.
EXCELSIOR. 14—22: ((Intrigo inter* nazionale#, Cary Grant in James Mason. Barvni film.
PRINCIPE. 15—22: «11 sapore della pelle#, F. Lana, A. Benetti in L. Vornas.
SAN MICHELE. 14.30—22.30: «Al-1’ombra di una colt», S. Forsyte, v kinemaskopu in barvah.
MARCELLIANA. 15.30-21.30: «11 giu-ramento di Zorro#, T. Rascel in R. Yarza. Barvni film.
R onke
EXCELSIOR. 16—22: «Per amore... per magia#, G. Morandi in R-Dexter. Barvni film.
RIO. 16—22: «Delitto d’amore», D. Boschero in J. Moreno, v kinemaskopu in barvah.
Jutri, v ponedeljek, se bodo vrnili delavci s poletnih počitnic in v glavnih kovinarskih podjetjih v Tržiču, Italcantieri, Asgen, tovarna vijakov, Detroit, bodo zopet začeli z normalnim delom. Kakih 7000 de. lavcev se bo vrnilo v proizvodnjo in Tržič bo zopet dobil lice živahnega industrijskega središča Obenem se do zopet razgibalo tudi sindikalno življenje s svojimi problemi. V Italcantieri bodo zopet razpravljali o aktualnih problemih tega podjetja in enako tud! v Asgen. Najbolj resni pa so problemi Solwaya, kjer so zaskrbljeni zaradi bodočnosti te tovarne.
Za 24. t. m. je napovedan sestanek pokrajinskega vodstva kovinarskega sindikata CISL, ki bo pregledalo položaj v raznih goriških industrijskih podjetjih. Pa tudi pred tem sestankom bodo sindikalisti stopili v stik zaradi važnih problemov, ki so prišli med počitnicami nekoliko v ozadje.
Ob 16.30 pa je z vespo trčil v avto na križišču pri Madonnini 41-letni Giovanni Marini iz Ločnika, Ul. Rialto 33, ki se je peljal proti domu. Pri tem se jc udaril v desno nogo. V civilni bolnišnici so mu nudili prvo pomoč Okreval bo v 3 dneh. V obeh primerih so napravili zapisnik karabinjerji prve pomoči iz Gorice.
Ponoči ob 0.30 se je ponesrečil v Kraški Ul. v Štandrežu 48-letni Jožef Batistič iz Štandreža, Ul. Sv. Mihaela 95. Ko se je vračal s kolesom proti domu je padel na cesti ter se ranil na levi roki. Okreval bo v 7 dneh.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna D’UDINE, Ul. Rabat-ta 18 — tel. 21-24.
RONKE
Ves dan ln ponoči le dežurna lekarna «Alla stazione# dr. Ma-tittija, Vermeijan, Ul. Garibaldi 3, tel. 75046.
TR2IC
Danes ves dan in ponoči to odprta v Tržiču lekarna «San Nico!b» dr Olivettija, Ul. 1. maja 94, telefon 73328.
PEZURNA CVETLIČARNA
Danes 20. avgusta je v Gorici odprta cvetličarna MlČlIELI FEB-DINANDO, Ul. XXIV Maggio 22, tel 23-39.
Iz goriške bolnišnice
Včeraj ob i3.20 se je v bližini gostilne pri mostu v Grojni ponesrečil s svojim avtom fiat 124 Pavel Mikluž iz Grojne št. 1. Ko se peljal proti Gorici, je zaradi gramoza na cesti izgubil oblast nad vozilom, zavozil s ceste na desno in treščil v obcestni drog. Pri tem je dobil manjše poškodbe za katere so mu nudili prvo pomoč v bolnišnici. Okreval bo v dneh.
KMEČKA BANKA
GORICA UL MORELL1 14 - TEL 2206 Nudi Vam ugodne pogoje za trgovske posle in bančne storitve (vezane in proste hranilne vloge, tekoče račune, posojila, vnovče-vanje in eskomptiranje trgovskih menic, posle z inozemstvom menjava tujih valut, plačevanje davkov, telefona, luči itd.)
PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica — Ul. Uuca d'Aosta 180 - rel 28-4o -PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA
GORICA
BLAGA
Konfekcija ONCARO
GORICA, Verdijev korzo 113-118
VSE V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN IZDELAVI !
VELIKA RAZPRODAJA
VSEH MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH KONFEKCIJ Z IZREDNIM POPUSTOM 30 %
BOGATA IZBIRA moških oblek,
jopičev in dežnih plaščev, ženskih oblek, plaščev, tailleurjev, kril in dežnih plaščev fer otroških konfekcij
PrHnorsH "ffivnlk
20. avgusta 19C7
NA OBISKU PRI MUSLIMANIH V TURČIJI
Zanimive navade ob porokah in rojstvih Ženin sploh ne pozna neveste pred poroko
Nekateri običaji so podobni našim iz preteklosti, saj imajo svatbene starešine in postavljajo tudi šrange - Otroke obrezujejo kakor Židje
Zadnjič sem naše bralce se-nanil s pripadniki muslimanske vere in z nekaterimi njihovimi običaji pri molitvi. Dar bes bom na kratko orisal nekatere navade, ki jih imajo ti ljudje v vsakdanjem življenju. Na kratko bom orisal kako ti ljudje z veliko slovesnostjo Praznujejo poroko in rojstvo. Skoraj vsi narodi ali plemena, ki pripadajo k islamski veri, pa naj bodo Turki, Arabci iz Azije ali iz Afrike, imajo več ali manj podobne običaje in šege, le z malenkostno razliko med seboj. Zato bom opisal nekaj teh običajev muslimanskih vernikov turške narodnosti, posebno ljudi iz notranjosti Anatolije, kjer sem se pač več časa ustavil.
Čeprav je največji revolucionar in reformator nove Turčije in prvi predsednik te republike Kemal Ataturk odpravil mnogo starih običajev, so ti dandanes v nekaterih krajih še vedno živi, kot pred Petdesetimi leti in več.
Ob poroki se na primer na vasi vsi vaščani veselijo, ženin, ki je pravzaprav najbolj Prizadet, ne ve ničesar o svoji bodoči ženi. Ne ve ali je mlada. lepa, grda, uboga ali bogata; edino, če se mladenič spomni kaj o njej iz otroških let, kajti ko postane stara dvanajst ali štirinajst let, ji starši pokrijejo obraz s feredžo *n ji prepovedo da bi šla sama iz hiše.
V mestu se mladeniči oženijo, potem ko opravijo vojaško službo. Ni pa tako na vasi, kjer se mladeniči oženijo, ko so stari šestnajst ali naj-Več osemnajst let. Mladi moški na vasi nimajo drugega čela poleg svojega vsakdanjega dela na polju ali v obrtniških delavnicah. Pri hiš'ši 'ahko mladina «nasit>i» oči z gledanjem lepih mladih de-klet, tam pa moški ne morejo' nitj tega, kajti pri njih so dekleta pokrita.
Ženin in nevesta, ki bi morala biti glavni osebi te združitve, sta, lahko rečemo, odsotna pri tej stvari, kajti o njunem novem življenju vsaj 'f začetku odločajo starši, me-šetarji in drugi ljudje. Najprej gre ženinov oče v spremstvu prijateljev k staršem ne-Veste in prosi za roko hčerke sa sina, ki seveda nestrpno čaka doma, kako se bo konča-
0 to mešetarjenje. Prvi go-v°ri moški, ki predstavlja že-bina, in vpraša nevestinega °četa: «Zakaj nas ne vprašaš, bo kaj smo prišli k tebi?« Na-*ar nevestin oče odgovori: “Sefa geldtin, hos geldin, ha-nenen geldin, hane senin«, ki v našem jeziku pomeni tole:
«Dobrodošli, Je zelo lepo od vas, da ste tukaj, moja hiša vam je na razpolago.« Nato odgovoru prvi moški: «Smo tukaj, da sklenemo zvezo sorodstva.« Nevestin oče odgovori: «Ko je Alah določil neko stvar, se ji ne moramo upirati. Odslej se hočemo pomnožiti.« Te zadnje besede veljajo kot obljuba za poroko, ki bo čez nekaj časa. Nato se oba očeta objameta in poljubita ter odločita tudi ceno neveste,
ki mora biti enaka vrednosti dote, ki jo bo dobila nevesta.
Takoj se začnejo priprave za poroko. Mati mora misliti na poročno obleko neveste, ki je sestavljena iz treh kril, jopiča, širokih svilenih hlač ter iz uhanov, prstanov, zapestnice in drugih zlatih in srebrnih okraskov, ki jih bo na dan poroke imela nevesta ter jih mora plačati ženinova družina.
Na dan poroke bere «iman»,
lllllllllllllllllllllllllll■l■llllllllllllllllll■llllllllllnn■tllll||llllllllll■llllllllfllllllllllllllllllllllllllllallllllmlllll
1	2	3	k	5	‘	L			7	8	9	10	n
12						13	i	>4-					
>5					■	‘	17			J	■	18	
19				■	20					■			
22			1	23					■				
25		■	„					■					r
	28	29				m	30	3)				r	
		32				33	V							L,
	36				■		3B			L	■	39	40
41				■	42					■	43		
44			■	*					■	46			
47		■	48					■	49				
50		51				r	52	53					
54					r			55					
VODORAVNO: 1. južni sad, figa, 7. pogonski stroj, 12. življenjska pot, napredovanje v službi, 14. soli oljne kisline, 15. širna, od 300 do 400 m visoka planota v srednjem delu ZDA, 16. tehnični poklic, 18. kemični znak za radon, 19. hrvaški ansambel ljudskih plesov in pesmi, 20. posredovalec pri spiritističnih poskusih,. 21. struja, 22. orientalski prašek za barvanje las, 23. predsednik ZAR, 24. telesna hiba, 25. medmet, 26, ročka, vedro, 27. Beotijci, 28. učinek, 30. znameniti švedski prirodoslovec, ki je določil latinska imena za rastline in živali (Karl), 32. zemljevid, 34. samica domače živali, 36. prevozno sredstvo, 37. popularni angleški filmski igralec (Peter O’), 39. kratica na koncu pisem, 41. tankonoge gozdne živali, 42. del hleva, kamor se stav-lja živini krma, 43. pristaniški objekt, 44. oče, 45. mesto v severni Italiji, 46. deščica, 47. o-sebni zaimek, 48. vstopnica, vozovnica, 49. pisan ptič z dletastim kljunom in dolgim jezikom, 50. slovenski skladatelj (Slavko), 52. nauk o spoznavanju, 54. krepak prijem, 55. besednjak.
NAVPIČNO: 1. mrtvaški oder, 2. maziljenje, 3. okusna morska riba, 4. ime podpredsednika ZIS Gligorova, 5. stoletje, 6. sto kvadratnih metrov, 7. lunina mena,
8. skandinavski drobiž, 9. kemični znak za tantal, 10. ostanek po mletju žita, odlično krmilno sredstvo, 11. slap Savinje pod O-krešljem, 13. ječa, zapor, 14. osje gnezdo, 17. vzvišen cilj, nedosegljiv vzor, 20. grabežljiva morska riba, 21. ribiška potrebščina, 23. kraj na Primorskem, 24. zasledovanja, 26. pesnik slovenske moderrtS (Dragotin), 27. letopis, kronika, 29. živalstvo kakega kraja, 31. mesto pri Kopru, 33. začetek tekme, 35. lekarna, 36. cirkuški umetnik, 38. Turek, Otoman, 40. divji kozel, 41. otok v Egejskem morju, 42. slovenski književnik, ki je padel med NOB (Miran), 43. latinsko ime za tretji sklon, 45. javni mestni nasad, 46. dvanajst mesecev, 48. obžalovanje, kesanje, 49. kos celote, 51. osebni zaimek, 53. središče vrtenja.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. izkaz, 6. Gor ki, 11. atlant, 12. anonsa, 14 sprava, 15. svila, 16. tu, 18. elita 19. barka, 20. pes, 21. Tajo, 22 Dumas, 23. polt, 24. ev., 25. Ka ron, 26. Katja, 27. Zrmanja, 30 moare, 31. Jalta, 32. Plave, 33 Marie, 34. zrelost, 36. divan, 37 kavka, 38. RK, 40. omet, 41 makao, 42. smer, 44. koc, 45. Tl mok, 46. Olint, 47. iz, 48. tesen 49. Avanti, 50. Azazel, 52. alinea 53. itala, 54. Kadar.
njihov duhovnik, pred ženinovo hišo, razne psalme in pesmi iz korana. Pred nevestino hišo pa so med tem časom prijatelji že postavili ograje. Preden jih ženinovi sorodniki in prijatelji prekoračijo, morajo plačati napitnino ter ponuditi slaščice in pijačo.
Nevesta kleči doma na sredi velike preproge in ima pokrit obraz z rdečim pajčolanom, neka ženska pa ji pobarva roke z rdečo barvo ter prepeva otožne pesmi, ki so zapisane v koraku. Na koncu petja se nevesta poslovi od matere z jokanjem in vriskanjem, medtem ko moški, ki so izklučeni od te ceremonije, zunaj na dvorišču prepevajo kot srake in pijejo kot žabe.
Nato jo peljejo na konju proti novi hiši, proti novemu domu, proti novemu življenju. Ženin pa čaka medtem pri obredniku, starejšemu vzgled-nemu možu, ki vodi vso ceremonijo. Preden stopi v lastno hišo, mora na pragu odrezati žico ki ovira vhod in politi pred vrati po tleh iz velike majolke vodo. Ženin stopi v spremstvu duhovnika v sobo, kjer ga nestrpno čaka nevesta. Gostje pa so zunaj, kjer ne manjka ne jedače ne pijače in in seveda tudi ne glasbe ne veselja.
Iman izpolni obred s tem, da zelo nežno prime za roko nevesto in ji položi vanjo ženinovo roko v znak, da morata hoditi skupno v novo življenje. Nato odide duhovnik na svoj dom, ne da bi pozabil odnesti s seboj piščance, slaščice in druga darila, ki mu jih pripravi nevesta. Veselje, ljubezen hrepenenje, jokanje tel stokanje v sobi novoporo-čencev preglušd igranje orkestra.in..rj ovenje. .gostov in. .pri*. jateljev.
Ko se v družini rodi otrok, so vsi veseli in zadovoljni, posebno če je sin, kajti ženske so pri teh ljudeh manj vredne. Takoj po porodu dvigne babica novorojenčka, ga posuje s soljo, nato ga umije in mu pomaže oči z balzamom. Porodnica pa mora ležati na ležišču, pokritem z zemljo, celih štiriindvajset ur, in se ne sme premakniti. Sorodniki in prijatelji čestitajo očetu. Ce je sin zahtevajo od očeta darila, namesto, da bi jih prinesli oni.
Ko je sin star okoli deset let, pride čas obrezovanja. Starši mu kupijo novo obleko. Vaška mladina se zbere pred hišo ter postavi zastavo na streho, kjer ostane, dokler ni obrezovanje končano. Seveda je prisoten tudi iman-duhov-
nik, ki bere in moli nekaj vrst iz korana ter slavi Alaha in njegovega preroka Mohameda. Medtem pripravijo žene jedačo in pijačo za vse goste, katerim jo ponudijo po plesu.
Popoldne postavijo otroka v novi obleki na konja in ga peljejo po vasi. Proti večeru ga položijo na pripravljeno posteljo. V sobi je poleg staršev in sorodnikov prisotnih še nekaj prijateljev. Ubogega otroka držijo štirje moški za roke in noge, medtem ko ga peti moški operira. Otrok vriska, kriči in vpije od bolečin kot prašiček kadar ga koljejo. Vriskanje preglušijo muzikanti, ki jih za ta praznik povabijo, da igrajo ves čas operacije. Seveda opravijo obrezovanje v mnogih primerih brez kakršnega koli modernega higienskega in zdravstvenega varstva. Po obrezovanju pa pijejo in plešejo vso noč, ker so v vasi pridobili novega mladega moškega.
Mario Magajna
Muslimanske žene nesejo pridelke na trg. Kot kaie slika, imajo glavo pokrito. Posneta je ▼ 8elčuku na jugu azijske Turčije
iiiiiii*«iiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiii«iiiiiaiiiiiiuiiMiiiiiiiif«it«>iiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiifiiiiaiiiiiii>ii*>i«iM«>ii*t«iiiiiiiiititH«ftiiiiMii«iiii«iiai»««iiiiii«i««ifiiiiii«iiii««i««ii«iiiiiii««itt«n
Ponosna Andora in Andorci pod vplivom zahtev turizma
Popotnik ne spi več na slamci in ga ne pikajo več bolhe, saj je sodobnih hotelov na pretek
A
R
G
0 N A V T
1
Ne vem zakaj, toda kot vsi preprosti ljudje, sem tudi jaz dovzeten za preproste vtise. Zato me tudi še najbolj zanimajo male državice in ne le zaradi kakšnega «kontrabanda», marveč ker so ljubke. Pomislimo le na San Marino! Kakšne procesije gredo vsak dan gor in dol po cesti, ki pelje v to državica-iz <cmastne» Roma-gne. No, res, poleti kar mrgoli na plaži pri Riminiju turistov, zlasti pa turistk s Severa, ki pridejo tu dol Iskat tega, česar jim gori primanjkuje (saj me razumete, kajne, mislim Švedinje in «švabice») in ki radi skočijo gor v San Marino po bolj ceneno vino, ali po igralne karte in tobak ter izrazite spominčke. Ali ljudje prihajajo tudi iz mnogo bolj oddaljenih krajev, morda zato, ker jim ugaja vse, kar je majčkeno.
Nekaj podobnega kot San Marino pri nas je Andorra (mi pravzaprav pišemo Andora, in ne vem zakaj) med Francijo in Španijo v Pirenejih, ki je bila svoj čas pravi raj za «tihotapstvov>, saj si tam našel vse po polovični ceni. A sedaj so postali španski in francoski cariniki sila sitni in natančni in je le težko «spraviti kaj skozi«.
No, ko govorim o Andori, se vedno spomnim na stihe pesnika Hilaireja Belloca, ki se glasijo nekako takole: «Se spomniš na gostilnico, Miranda? Se spominjaš gostišča? Kako sva natrosila in obračala slamo za ležišče? In kako so naju ščegetale bolhe tam v visokih Pirenejih?«
Precej hudomušnosti in nekoliko dvoumnosti, kajne? Res nekoč se Andora ni mogla ravno ponašati z vzornim in sodobnim gostinstvom, pa kaj bi se popotnik pritoževal, če je bil mlad in imel poleg sebe še zalo in čarobno in darovito Mirando, ali deklico drugega imena, ka-li?
Kot sem dejal, male državice pritegujejo popotnika in moje geslo je vedno bilo, da imajo male dežele, svojemu obsegu sorazmerno, še največjo zgodovino. To naravnost potrjuje mala Andora tam gori v Pirenejih. Za večino dežel velja, da imajo samo en izvor, a Andora jih ima kar pol ducata! Le povejte, katerega bi rajši? Začnimo, postavimo, najprej s Karlon Velikim. Andorčani sl ga brez sramu lastijo in pravijo, da je premagal Saracene( tako so rekli Arabcem v srednjem veku .vidite, kako sem učen, v «arabologiji» prekosim celo našega vrlega Mariota) v andor-skem mestu (malem seveda, ker je tu vse majceno) La Massana ter da ni ta poraz Arabcev (ne prvi in ne zadnji) le rešil »krščansko« Evropo, marveč tudi pomenil začetek andorske državice. (Mimogrede naj povem, da je bila ta bitka najbrž pri Roncisvallu, tudi v Pirenejih., kar se bo spomnil vsakdo, ki je bral dogodivščine Rolanda oziroma Orlanda, kot mu pravi Ariosto). Ce pa je Saracene zaustavil na Pirenejih Karel Veliki, to še ne pomeni ,da je poleg krščanstva rešil tudi civilizacijo, saj so bili takrat Arabci s svojimi pesniki, zdravniki, matematiki In filozofi daleč pred Evropo, ki je še ždela v mraku.
Vsekakor si ne morem predstavljati, zakaj naj bi Andora nastala ravno iz poraza Saracenov. No, kot vsi pripadniki malih držav, so
tudi Andorci včasih malce pretirano zaljubljeni v svojo zgodovino. Tako je na primer nekje neka belgijska časnikarka zapisala, da je bila na obisku v neki andorski cerkvi, ter da je 10-letni deček, ki je bil za vodnika, končal sprehod po tej cerkvi s tem, da je dvignil neki štirioglat kamen ter pokazal na kup kosti, in preprosto rekel: »Karel Veliki!«
Ker sem jaz nekam «pokvarjen človek«, si rajši izberem za izvor Andore drugo, to je lepšo zgodbo, kot je Karla Velikega onegavljenje s Saraceni. Ta zgodba pripoveduje, da je neko knežnjo njen oče zalotil v postelji z nekim «zgrešenim», recimo na primer junakom. To je kralja tako razjezilo, da je oba zapodil ter da se je morala uboga grešnica potikati čez hrib in dol, dokler se ni znašla v neki kamniti koči v Andori ter je več stoletij jokala in se kesala svojega nečistovanja. Toda neke nevihtne noči (kako lepe so pravljice, kajne?) je med gromom in bliskom in vsem tem, kar spada zraven pri teh štorijah, potrkalo na vrata. Mlad mož se je vrgel knežnji k nogam in prosil za zavetišče. No, saj veste, kako se te stvari razvijajo. Junak je ostal pri njej mnogo let, ji daroval šest otrok in iz tega je nastala Andora s svojimi šestimi župnijami. Jaz mislim, da je ta zgodba mnogo bolj primerna za otroke (in tudi nas velike otroke) kakor pa tista krvi žejna zadeva s Karlom Velikim, ki kolje uboge Saracene. Mislim, da se strinjate z menoj.
Druga zanimiva stvar za Andoro je, da se je za razliko od drugih držav in državic oni ponujajo drugim, medtem ko zgodovina piše, da so vse države vedno skušale širiti svoje ozemlje na račun drugih. Stoletja je Andora pripadala španskim grofom v Urgelu, toda njim se je zdelo ta dežela za malo ter so je dali polovico plemeniti španski družini Caboeto. Neka deklica iz te družine je poročila grofa iz Foixa in tako so prišli vmes tudi Francozi. Neki gro£ iz te družine je postal francoski kralj in tako sta bila več stoletij gospodarja Andore francoski kralj in škof iz Urgela. In sedaj je andorski princ pravzaprav de Gaule, ki pa še ni nikoli stopil v to deželico. Drugi njen princ pa je škof iz Urgela ,ki je bil tam trikrat. Pri tem je zanimivo, kako je možno voditi neko državo, ne da bi bili sploh prisotni v njej.
V Andoro pridete po skalnati cesti, ki pelje mimo grozljivih gora, ki se pnejo nad globokimi prepadi. Po pobočjih se klatijo divji konji, mršava živina in tu pa tam kakšen merjasec. Pot gre mimo podrtih saracenskih stražnih stolpov in v prvem mestecu Pas de la Časa, ki leži v višini skoraj 2800 metrov, vam gredo sunki mrzlega vetra skoraj do kosti. Zatem se pot spusti v zakljukih strmo v doline in nenadoma se znajdete na razsušenih pobočjih v globelih pa vendarle teko potoki, ki so polni izvrstnih postrvi, ob njih pa se sklanjajo vrbe in šume kot sveče ravni topoli. Seveda je tu huda vročina, ker ob pobočja neusmiljeno pripeka sonce. Pot se vije zatem mimo radijske postaje, ki se zdi kakor nazobčan grad.
Zatem pelje pot mimo krasnega slapu in končno dospete v kraj Andora la Vella, kar pomeni stara, čeprav v resnici ni.
Ce se vam zljubi, kosite v mestu La Rabasa. Na travnati planoti, visoki skoraj 2000 metrov. Tja pridete po poti, ki ji pravijo Andorci cesta drugega razreda, ki pa -je bolj primerna za koze kot za avtomobile. Široka ni niti 2 metra in paziti morate, da ne zletite v bližnjo reko. Le kdo ve, kaj se zgodi ,če se srečata dva avtomobila. Meni se to ni zgodilo. Najbrž bi se moral eden vračati ritenski 8 kilometrov, če ne bi raje napravil samomora, kar bi bilo mnogo laže.
Na vrhu planote čepi v leseni koči gostilna (rečejo ji restavracija), ki jo upravlja lep Spanec z ženo, ki ji ognjevito streljajo oči. V jedilnici je lepo ognjišče, na katerem plapolajo plameni, kar zelo dobro dene, če pridete z mrzlega gorskega vetra. Za kosilo vam dajo klobaso, ki je njihov lasten proizvod; pridenejo ji paradižnika in čebule, vse pa je globoko potopljeno v olju. Kot drugi krožnik pa vam dajo pečena svinjska reberca. In vse je zelo slastno.
Pri drugi mizi sedijo trije Spanci, ki pripovedujejo tihotapske zgodbe. Lastnik pa se ponosno pohvali ,da je on prvi in glavni tihotapec. Kar naravnost pravi: »Poleti se ukvarjam z restavracijo, pozimi pa tihotapim, ker se nihče ne pokaže v mojem lokalu.« Ženi je nerodno, pa pravi: «Samo hvalisa se«. Ko smo pojedli, smo šli s pastirjem na sprehod po visoki travnati planoti. Prizor je bil naravnost veličasten in sonce nas je slepilo. V petih minutah smo bili že na španskih tleh, a nikjer nobenega mejnega kamna ali straže. Pa. stir nam je povedal, da vodi tod velika tihotapska pot za cigarete, fotografske aparate, filme itd.
O Andorcih gre tudi glas, da so bili nekoč tudi roparji in da so marsikaterega potnika na tiho spravili v prepad. Toda sedaj, če dovolite nekoliko šale, se gostinci ukvarjajo z drugačnim roparstvom, ki bi mu lahko rekli: «Tu je vaš račun, gospod«, ali kar na splošno »turizem«.
Pesniku Hilareju bi morali povedati, da bolhe ne ščegetajo več popotnikov z deklicami ali brez. Hoteli so namreč najbolj sodobni in kakih pol milijona turistov spi v brezmadežnih rjuhah, na mehkih posteljah. Tihotapstvo je še vedno važen posel ,ki pa gre sedaj skozi supermarkete, v katerih dobite vse, od najbolj natančnih gramofonov, pralnih strojev, kinematografskih kamer itd. Kako spravijo turisti to že čez mejo ,je uganka. Pri tem bi lahko rekli, da so navade povsod podobne ter da obmejni ljudje vedno računajo z razliko v cenah. Torej nimajo domišljavi meščani pri nas kaj vihati nosu zaradi pralnih strojev na avtomobilih naših sosedov.
In da je Andora čudovita dežela s številnimi naravnimi lepotami in z dobro hrano, je res pravi čudež, saj je vsa natlačena v samih 200 kv. km. Je tudi raj za tiste, ki ne plačujejo davkov: tu sploh ni dohodninskega davka ali davka na premoženje. S tem pa naj se ta potopis konča.
Na
d
r
o
b
n
o

0?
OPTIKA • FOTO . KINO
Očala ■ sončni naočniki Filmi in papir ■ Fotokolor Folo-kino aparati ■ potrebščine Postregli Vam bomo v Vašem jeziku ■ POPUSTI
Na
d
e
b
e
TRST K0RZ0 IT ALI A 28 • TELEFON 94-030, 94-095	0
HORO
SKOP
Veljaven od 20. do 26. avgusta 1967
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V ljubezenskih zadevah vas bo neki poklon razveselil ter vam bo zbudil upanje v srcu. Sicer pa bodite sploh bolj optimistični. Na delu vas bodo spoštovali in vas bodo tudi podprli, tako da boste lahko napredovali. Ne pijte pijač, ki vas razburjajo.
BIK (od 21. 4. do
a' N 20. 5.) V Ijubezen-f	skih zadevah ne ve-
rujte zunanjemu ble-J sku, ki često vara.
Zgrešena ocena bi vas lahko zelo drago stala. Na delu vas spoštujejo, kar vam bodo tudi pokazali. Vsekakor pojde vse dobro in čaka vas gotov zaslužek. Zdravje bo dobro, toda bodite zmerni.
DVOJČKA (od 21. 5.
do 20. 6.) V čustvenih zadevah boste zadovoljni in vedri ter boste preživeli srečne urice. Imeli boste tudi večje zaupanje v prihodnost. Na delu boste naleteli	na	popolno sodelovanje,
kar	bo	pripomoglo k uspehu.
Naslonite se na strokovnjaka. Zdravje bo povprečno.
RAK (od 21. 6. do 22. 7.) V ljubezenskih odnosih odložite važne odločitve. Kasneje boste prejeli pritrdilen odgovor.	Zaupajte »ploh bolj vase.
Na delu pustite vse pri starem, saj se bodo stvari potem same po sebi razvijale. Čakajo vas izboljšanja. Ponoči se ne boste počutili dobro.
LEV (od 23. 7. do
22. 8.) V čustvenih zadevah vas ne bo oseba, ki vas zanima, razumela. Zato boste morali biti bolj diplomatski, pa boste dosegli vse, kar si želite. Na delu boste dosegli uspehe s pomočjo iskrenih prijateljev, ki so tudi sposobni. Bolele vas bodo nekoliko noge.
DEVICA (od 23. 8 do 22. 9.) V ljubezenskih zadevah o-stane položaj nespremenjen. Neko srečanje vam bo povzročilo nekoliko skrbi. Na delu se boste seznanili z zelo bistrimi osebami, ki vam bodo dale obilo zadoščenja. Zdravje se bo izboljšalo in boste polni poguma.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) Srečali boste neko osebo, in to vas bo zelo razveselilo. Zopet boste polni zaupanja vase in v druge ter boste optimistično razpoloženi. Na delu ne bo vaš trud zaman ln vaši napori bodo bogato poplačani. Po kosilu boste nekam zbiti, ker boste imeli težko prebavo.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 2i. n.) v
ljubezenskih zadevah boste prej rešili neko vprašanje, kot si sedaj pričakujete. Prejeli boste tudi neko lepo darilo. Na delu boste prebrodili sedanje težave, ki vas precej tarejo. Zdravje bo izvrsto in zlasti zjutraj boste polni energij-
STRELEC (od 22. 11 do 20. 12.) V čustvenih zadevah bodo nastale neke manjše sitnosti, ki pa ne bodo popolnoma «po-oblačine neba«. Kmalu se bo zopet zjasnilo. Na delu si ne smete nakopavati nepotrebne odgovornosti, ker boste preveč v skrbeh. Zdravje ne bo najboljše, ker boste pogostoma trudni.
KOZOROG (od 21.
12. do 2(1. 1.) Kdor I	) vas ljubi, vam bo
J lahko nudil to, kar 'C	J Iščete. Priča boste
^' uspehom neke osebe, ki vas zelo zanima. Na delu bodo napori poplačani. Ne smete izpolniti pretiranih zah tev. Ce hočete ohraniti zdravje, jejte lahka jedila. Bodite sploh bolj previdni.

VODNAR (od 21. 1
do 19. 2.) Za zaljvib-ljence so vplivi planetov ugodni. Imeli boste spore zaradi »tajnih« ljubezenskih odnosov. Na delu boste s svojo bistroumnostjo napredovali. Vsekakor bodite bolj vztrajni Zdravje bo zadovoljivo. Bodite vedno točni.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Možna bo neka ljubezenska dogodivščina. Toda bolje bi bilo, da ne bi pozabili na dolžnosti, ki vas vežejo, ker se marsikaj večkrat drago plača. Na delu ne boste več tako upehani In se boste bolje počutili. Posvetite se športu. Bodite v dobrih odnosih s prijatelji.
Obiščite
POSTOJNSKO
JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18.
Junij - september tudi ob 12.30
ŠKOCJANSKE
JAME
odprte vsak dan ob: 10., 13., 15., 17. v maju in oktobru samo ob 10. in 15. uri
RESTAVRACIJA
Lipa
Šempeter pri Novi Gorici
Ima vedno na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina.
SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA
d dv&jinu. HeifUsUm-i
'Vad \»aJU
ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR
NUDIJO VSE HOTELSKE USLUGE Priznana domača in inozemska kuhinja Telefon št. 21 in Sl
Priporočamo tudi obisk hotela «PLANINSKI OREL* v Trenti in gostišče v Soči in Logu pod Mangrtom
B
O
V
E
C
GOSTINSKO PODJETJE
POSTOJNA - Telefon 15

V svojih obratih nudi vse gostinske usluge
KAVARNA RESTAVRACIJA JADRAN
in gostišča
LOVEC - Sovič, SNEŽNIK, RIBNIK, NANOS
HOTEL TRIGLAV
KOPER
Tel. 21-650
HOTEL, sodobno urejene sobe in terasa za sončenje. Moderno urejena restavracija z vrtom na morski obali, slaščičarna, kavama.
NOČNI BAR z mednarodnim artističnim programom, dnevno koncert in ples.
NOVA
RESTAVRACIJA
ŠTERK
AJŠEVICA
•	PRI NOVI GORICI
TEL. 21-114
VSAK DAN RAKI - POSTRVI - SPECIALITETE NA ŽARU
Q
Hotel
LEV
LEV Ljubljana
VOŠNJAKOVA 1 TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350
KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe -Apartmaji - Restavracije -Restavracijske terase - Dan-cing kavama - Zabavni in artistični program - plesna glasba - Aperitiv bar -Razgledna terasa - Terasa za sončenje - Banketne in konferenčne dvorane - čitalnica • Frizerski salon -Menjalnica • Taksi služba Lasten parkirni prostor -Pristajališče za helikopterje - Boksi za pse • Hladilnica za divjačino.
Kadar obiščete Slovensko Primorje in Istro se poslužujte uslug, ki vam jih nudijo poslovalnice
4TN
K0
KOMPAS
KOPER — IZOLA — PORTOROŽ - POREČ — ROVINJ — VRSAR — PULA — RABAC in na mednarodnih prehodih ŠKOFIJE in LAZARET pri Ankaranu
V poslovalnicah lahko najugodnejše menjate valuto, kupite bencinske bone, dobite vse turistične informacije, povsod pa vas bo zadovoljila velika izbira turističnih spominkov in raznih daril ter cigaret in alkoholnih pijač tuje proizvodnje.
KOMPAS VAS VABI V SVOJE POSLOVALNICE
“CEHTRALRIVIERA
PORTOROŽ
MODERNE SOBE, MEDNARODNA KUHINJA, «GRIL BAR*
Z MEDNARODNIM PROGRAMOM ODPRT VSAKO NOČ
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462
s svojimi obrati: restavracijo, kavarno In gostilna 'Pri hrastuc Prvorazredna kuhinja • Ples vsak večer ★ gostilna 'Zvezda'
razen torka in barski program	telefon 21-239
HOTEL SLON LJUBLJANA
TITOVA UL. 10 TEL. 20641-43
Mm:
Hilli!!!
HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
limmi
! 3 ■ !' - 2	' f
HOTEL GALEB	1*1.21605
RESTAVRACIJA RIBA — 21182 RESTAVRACIJA TAVERNA - 21322 KAVARNA LOŽA	—21189
BIlF RESTAVRACIJA SEMEDELA
V HOTELU GALEB IN RESTAVRACIJI RIBA.
DNEVNO PLES
VLJUDNO VAS VABIMO V
PARK HOTEL
na Bledu
NA NOVO REKONSTRUIRAN
Udobne sobe n kopalnicami, tuši in WC z razgledom na jezero. Daleč znana kuhinja z mednarodnimi jedili in domačimi specialitetami — Prijetna restavracija s kmečko sobo — Kavarna s teraso ob jezeru — Nočni lokali, aperitiv bar — PRIDITE NA PRIJETNE POČITNICE ALI NA VVEEK-END V NAS HOTELI
RIBIŠKI PRIBOR
ŠPORTNA
KONFEKCIJA
S'


TRST Ulica Geppa Z
HOTEL ih(g*itul Giocec»
Otočec ob firKi - Telefoni: 068 - tl-512, 21-321
Hotel s 60 sobami, 122 ležišč, renomirana restavracija, ugodnosti za rekreacijo - ribolov in izleti - camping
NOVO G0ST1SCE
«PR KRIŠKI GARDI»
Vipavski Križ
dobra domača kuhinja izbrane pijače - solidne cene prepričajte se!
ARETTA
ULTRA T H I N
med elegantnimi in preciznimi arami ie naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo c L A CLESSIDRAr
Trst Piazza S. Antonio Nuovo N. 4 I. nadstropje
IM PORI Prodaja na veliko in drobno
Velika iz '-a zlatnine po tovarniških cenah! EX PO RT Izreden popust — Garancija —
H
veleblagovnica
nMnnmtni
LJUBLJANA
LJUBLJANA _
OBIŠČITE NAJ VEČJO VELEBLAGOVNICO V SLOVENIJI
TRGOVSKA HIŠA — (NAM A» V LJUBLJANI
NASPROTI HOTELA «S L O N* - V A M NUDI:
V	pritličju: usnjene kovčke, potovalke, aktovke, torbe, neceserje, usnjene damske torbice, usnjene moške in ženske rokavice, usnjene denarnice, etuije, pasove.
V	II. nadstropju: moško usnjeno konfekcijo (Jopiči, suknjiči, plašči, telovniki) — žensko usnjeno konfekcijo (kostimi, plašči, Jopice, krila). — Specializirana poslovalnica za prodajo konfekcije (.KONFEKCIJA ELITA* V ČOPOVI ULICI ŠTEV 1 LETOŠNJI MODELI - MODNI VZORCI, LEPE BARVE. IZBIRA ZA VSAK OKUS - SAMOIZBIRA - V PRITLIČJU LASTNA MENJALNICA.
’ /, popust pri nakupu za tuja plačilna sredstval
TURISTI • IZLETNIKI
E3 MARKET
OPATIJA
MARKET:
pri hotelu
PARIŠ
•	PREHRAMBENA ROBA, MESNICA _________• DELIKATESA VOČE-POVRČE
•	PREDMETI ŠIROKE POTROŠNJE
•	SOUVENIRJI
•	MENJALNICA
•	PRI NAKUPU NEPREHRAMBENIH ARTIKLOV ZA DEVIZE 10°/* POPUSTA
•	PRODAJA KONSIGNACIJSKEGA BLAGA ZA DEVIZE
•	ODPRT: 6,00 - 20,00, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH 6,00 - 12,00
n ICC.	• TOPLA JEDILA, PIJAČE, KAVA P-ESPRESSO
Dir L. # ODPRT: VSAK DAN VKLJUČNO NEDELJO IN PRAZNIK OD 6,00 DO 22,00
REHRANA
EXPORT — IMPORT
LJUBLJANA
Infi	ormacije tu	iristi(	m zveze Sli	oven	5«
PRIMORSKA:
V	Izoli je dovolj prostora v zasebnih turističnih sobah. 100 prostih postelj je v campingu Belve-dere. Temperatura morja je 24° C. V Novi Gorici, Bovcu, Soči, Trenti, Kobaridu in Tolminu je dovolj prostora. Hotel Poldanovec na Lokvah je zaseden. Na Črnem vrhu nad Idrijo je vse zasedeno. Nekaj prostora je še v zasebnih turističnih sobah.
PRIREDITVE: V Kanalu ob Soči bodo v nedeljo, 20. avgusta, ob 9. uri odprli razstavo goriških u-metnikov, ki bo odprta do 28. avgusta.
GORENJSKA:
V	Bohinju je 100 prostih postelj v zasebnih turističnih sobah. Hotel Mladinski dom ima 10 prostih postelj. Ostali hoteli niso poslali poročil. Na Bledu je še nekaj prostora v zasebnih turističnih sobah in v počitniških domovih. Za hotele priporočaj o rezervacije. V Kranjski gori, Podkorenu in Gozd Martuljku je dovolj prostora v za sebnih turističnih sobah. Nekaj prostora je še v hotelu Erika v Kranjski gori, hotelu Vitranc v Podkorenu in v hotelu Špik v Gozd Martuljku. V planinskih kočah na Vršiču je še nekaj prosto-štora. Dom Počitniške zveze na Srednjem vrhu nad Gozd Martulj kom ima dovolj prostora. Na Jesenicah je prostor v hotelu Pošta. Prostor je v domu pod Golico, Domu na Črnem vrhu in na Plani-
ni pod Golico. Nekaj prostora je v zasebnih turističnih sobah v Hrušici in Planini. Zasebne sobe v Mostah so zasedene. Prostor je v turističnem domu v Dragi pri Begunjah, v gostišču Joževo v Begunjah, v Zgošah pri Begunjah, v Novi vasi, Poljčah in Rodinah. Pen-sion vila Mir v Zapužah je zaseden, nekaj prostora pa je še v privatnih turističnih sobah. Sankaški dom na Sv. Petru je oskrbovan ob sobotah in nedeljah. Prostor je v Roblekovem domu na Begunj-ščici in v Kostanjškovem domu na Dobrči. V Tržiču, Podljubelju, Ljubelju in na Zelenici je dovolj prostora. Prostor je tudi v planinskih postojankah Pod Storžičem, na Križki gori na Kofcah in Dobrči. Žičnica na Zelenico obratuje samo ob nedeljah. Za večje skupine po predhodnem naročilu. Hotel Evropa in Jelen v Kranju imata 15 prostih postelj. V Preddvoru je hotel Grad hrib zaseden, v zasedenih sobah pa je še nekaj prostora. Prostor je v hotelu na Šmarjetni gori, pri zasebnikih v Naklem in v domu na Krvavcu. Dom na Jezerskem je zaseden, v zasebnih turističnih sobah pa je še nekaj prostora. Dovolj prostora je v Škofji Loki, v planinskem domu na Lubniku, v Loški koči na Starem vrhu in pri zasebnikih v Ratečah. V Poljanski in Selški dolini je povsod še nekaj prostora. V planinskem domu Litostroj na Soriški planini je 30 prostih postelj.
PRIREDITVE:	Na Bledu bosta
v petek 17. avgusta zvečer ob 20.30 uri v Festivalni dvorani nastopi11 folklorna skupina «Gorje» in PeVj ski zbor iz Krope. 20. avgusta po 20.30 uri bodo v Kazini izvolili niiss Bleda 1967. V nedeljo, 20. avgusta bodo v Festivalni dvorani odP1' razstavo pod naslovom «Kamn»* ljudska plastika*. V torek 22. avgusta zvečer bosta nastopili v Festivalni dvorani na Bledu folklo*' na skupina «Gorje» in pevski zpp‘ iz Krope. V nedeljo 20 avgusta °° v Železnikih tradicionalni «Cipkar' ski dan».
LJUBLJANA Z OKOLICO:	.
V Ljubljani je zaseden hote Slon, v drugih hotelih je še nekaj prostora. Nekaj prostora je tud* v Zveznem centru za gradbene 'ji štruktorje in v Domu tehničnj1 šol. Dovolj prostora je v zasebni" turističnih sobah. Dovolj prostor* je v Kamniku, Kamniški Bistr*c’ Domžalah in v vseh turističnih P" stojankah v Zasavju. Prostor j« h i Litiji in okolici, v Logatcu, Rovta'' Rakitni in Žireh. V Cerknici in okolici je dovolj prostora. Gostiše v Rakovem Škocjanu je zasedeno-Dovolj prostora je v turističnih dj> movih na Kureščku, Polževem jj Travni gori. Prostor je v KočevJ in v okolici, v Ribnici in v supljem. Počitniška skupnost Al?® Adria iz Ljubljane sporoča, da in* dovolj prostora v počitniških movih na Mežakli, v Kranjski K ti in v Soči.
iiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|ii,l||,i|,,ii,l,i,i||iiii,ll,1,,l,ll,llll,l,,lll|i'i|i||i||i|l,|iii|,ll,,|i||i|i|i,,,iiii,ii,iiiii|iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii|i,l,,i|,,,'IIII!l,iiii'i,i,ii|i,ii'ii|iiiiiiii|ii,,iii'i ii'i'iii,iii|niiii|iiii'imiiHisiii'iiiiimiJiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiimiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih«11
tvoje obnašanje. Po tistem večeru, ko si popila Šampanji’ — Oh, Roger. Obupna sem bila.
J
A
John
Creassy
LOBOV
PEČAT
— Torej, je nadaljeval Roger. Alec je pobegnil, Margaret pa je likvidirala Loppyja Laka. Vedela je, da lahko računa na Aleca. Ko pa je zvedela, da smo ga aretirali, se je prestrašila. Prav tako, kakor Helene Wolff. Helene je dobro vedela, da se bo Alec raje ubil, kot da bi izdal Margaret. Zato je v Canon Dow poslala lažnega policaja, ki je izročil Mac Dougallu britev. Morala je biti vražje prepričana v rezultat, če je tvegala kaj takega.
Ta Helene Wolff je ženska, silno drzna. Ce bi jo psihiater podrobno pregledal, bi zagotovo ugotovil, da je megalomanka in to v pravem pomenu besede. Kar zadeva Margaret, je izredno dobro komponirala svojo osebnost razvajenega dekleta.
Mi smo sicer predvidevali možnost, da je Lobo ženska. V tem primeru je vse kazalo na to, da gre za Helene Wolff. Helene pa je bila samo izvršilec. Ona je organizirala bando in ves sistem vlomov ter prodajanje ukradenih stvari; ona je namestila Carneya in druge, jih pripeljala v Morden Lodge, kjer so trenirali volčiče. Paterson je, o tem ni dvomov, kmalu dojel, za kaj gre, vendar ga je Helene spremenila v kokaino-mana in ga imela tako krepko v rokah. Ce je hotel Paterson dobiti svojo opojno drogo, je moral prositi Helene in zato je privolil, da v marsičem zamiži. Tako je šlo vse kot po loju,
do tistega dne, ko smo prijeli Morgana, ki nas je pripeljal na Carneyevo sled.
To je bil začetek konca. Tedaj sem se ujezil na komisarja Hounslovva, ko je pred vhodom v Morden Lodge postavil dva cestarja, ki sta bila agenta. Priznam, sedaj da ni mogel storiti nič boljšega, saj je prav to povzročilo, da se je banda jela razkrajati in da je jela delati napake, Da, gospod Chatsvvort. Za to se imamo zahvaliti komisarju Drayu iz Hounsloiva.
— Zahvalili se bomo ustmeno in pismeno. Nadaljujte!
— Saj sem skoraj že vse povedal. Sorensen je najbrže potrdil večino domnev, za katere nisem bil prepričan. Vse je bilo izredno dobro organizirano. Center za vaje je bil Morden Lodge, glavni štab pa v nočnem lokalu Oan Con.
Margaret je bila znana po tem, da je ljubila obiske nočnih lokalov. Njena prisotnost v Can Canu ni mogla povzročiti nikakršnih sumov. V ta lokal je Alec prinašal plen nočnih vlomov. Pra^ gotovo bomo ugotovili, da so večino ukradenih draguljev prodali s posredovanjem Patersona in Helene.
Paterson se je bal samo ene stvari in sicer: da ne bi bila njegova hčerka kompromitirana. Carneyu je zato naložil, naj jo nadzira in Carney je kajpada izpolnjeval to nalogo. Helene je predlagala, da bi dajali Margaret uspavalno sredstvo, da bi jo tako zadržali doma, vendar s tem so samo še bolj potegnili za nos starega Patersona. Ta je še vedno sumil. Njegovo uživanje kokaina ga je pripeljalo do tega, da je postal človeška rupevina. Še bolj je bil odvisen od Helene. Mislil je le na drogo in na nič drugega, tako da je celo tako lepo posestvo, kot je Morden Lodge postajalo popolnoma zapuščeno. Helene ga je dala ubiti zato, ker je vedela, da bo vse izdal, če ne bo dobil kokaina.
— Kaj pa včerajšnji11 dogodki?
— Helene je vedela, da bomo po Margaret prišli do nje. Ugrabila je mojo ženo in me začela izsiljevati. Predlagala
mi je zamenjavo. Jeanette naj bi bila talec. Uspela jo je prepričati, kako hudo sovraži Margaret. Helene je pravzaprav upala, da bo tako rešila Margaret. Ko pa je videla, da smo prišli v Can Can, v njihovo pisarno, je mislila, da jo je Margaret izdala in hotela se je maščevati. Margaret pa je streljala, ubila jo je in tako preprečila, da bi kar koli rekla. Margaret je upala, da bomo njeno dejanje ocenili kot obrambo, v resnici pa je postopala po zakonu volčičev «raje ubiti, kot biti prijeta. Kar mene zadeva, moram reči, da če ne bi našel klobučka iz tweeda v penzionu matere Dingle, ne bi nikoli mogel slutiti, najmanj pa, da bi prišel do resnice.
Roger je pogledal prisotne.
— Ni nobenega vprašanja?
— Kasneje, je odgovoril Chatsworth, ko bomo podrobno zaslišali Sorensena in druge. Pojdimo Cortland, West je v resnici zaslužil počitek.
— Gospod superintendant, je rekel Roger. Dovolite mi eno od mojih običajnih nesramnosti. Zahtevam, da se vsem inšpektorjem odslej da po en dan počitka v tednu, če ne...
— Da, da, vem, če ne dajete ostavko, je odgovoril Chat-swort i. — Začel sem se že navajati na vaše ostavke. Jutri pridite v Scotland Yard in napišite poročilo. Potlej vas nočem videti cel teden. Ali ste me razumeli? To je ukaz.
— Prav, gospod superintendant.
— Dovolj, lahko noč gospa West, lahko noč gospod West.
Chatsivorth je vstal, za njim pa tudi Cortland. Marc Lessing ju je pospremil do vrat. Roger se ni premaknil. Jeanette je čez čas dvignila glavo.
— Roger, ne vem, kako mi boš oprostil. Ta ženska mi je povedala, da ti in Margaret...
— Jeanette, prosim te.
Bila sem dovolj neumna, da sem verjela.
— Ne govoriva več o tem. Nerazumljivo pa mi je bilo
da
ta
ie
— Bila si pijana. Jeanette, prosim te, nikoli več ne P1^ šampanjca. Edino z menoj.
Nekaj časa sta molčala, potlej pa je Jeanette vprašala;
— Povej mi Roger, zakaj si pomislil... da med nama 11 še vse končano? Ali si pomislil to tedaj, ko so me ugrabi11
— Oh, ne, Jeanette. To je bilo v trenutku, ko si pris v salon, jaz pa sem pravkar sporočil Margaret Paterson, so ji ubili očeta. Kakšna igralka! Zaklel bi se, da ji je novica zlomila srce. Tedaj, ko sem te videl, da se tl zasmilila...
Marc je potrkal na vrata salona.
— Kdo želi skodelico čaja?
— Cez deset minut oba, je odgovoril Roger.
— Prav, je rekel Marc veselo in odhitel v kuhinjo.
— Dovolila sem, da so me prevarili, je rekla Jeanet^j To dekle je bilo v resnici čudovito. Lahko pa se je v djP spremenilo. Kako je sploh mogla vplivati na Carneya druge da so delali zanjo? Najbrž je uporabila svojo, svoAj
— Zapeljivost? Ne vem, Kdo ve, kako se je vse to zafie . ’ O tem ne bi mogel nihče ničesah natančnega reči. Dekle ) bila nevrotik in zelo inteligentna. Banda je bila izredno orS nizirana. Kasneje bomo zvedeli, kakšno vlogo je imela He‘e a. Wo)if. Nedvomno pa je bila Margaret glavna os vse °rS nizacije.	.
V volčjem brlogu je volčiča vedno nevarnejša od sarT1 Naposled je vse končano, Jeanette.
- Kaj je?
— Povedati ti moram...
Ko je Marc prišel s čajem, je zagledal Rogera in Jea te objeta.
Zaprl je vrata brez šuma.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL	«- i:l"	^FON “ *	nerima™ tednu tTnedeljo^pTra' (M stenb'cUnarjev)" mes^noTo din (1000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: založništvo tržaškega tiska Trs, 0-5374^
četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 lir celoletna 7-7iwjir^	. i.mhimni _ siiimiizi oglasi U-na »glasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: tigovsk)
94-638	- Poštni preda' 559 - PODRUŽNICA. GORICA: Ulica 24 Magglo l/l 1'eleion 33 82

SFRJ: ADiT, D2S, Ljubljana Star, trg	upravT-^ž vseh’ cjrujjTSnJin"iST Pri .Soclete'Pubbncitš"ltaua^a*'Odgovornj urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska Trst
- UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 ur
i starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: založništvo tržaškega tiska Trsi lU-tinančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur. — Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi .jža1-*