1 . junija 1954. leta so v Ljublja-ni ustanovili Zavod za varnost Slo-venije, ker pa se je njegova dejav-nost razširila tudi na organizacijo dela, se je že leta 1955. preimenova) v Zavod za proučevanje organizacije dela in vamosti pri delu Slovenije. Iz njega je izšel leta 1960. »Zavod SR Slovenije za produktivnost dela in začel izpolnjevati predvsem nalo-ge s področja organizacije dela, z narhenom, da ta vpliva na višjo produktivnost dela. V prvih letih oostoja se je za-vod ukvarjal predvsem s čistimi ra-ziskavaml, medtem ko v zadnjih le-tih pretežno deluje v obliki sveto-vanja in konkretnega uvajanja re-šitev za izboljšanje rezultatov po-slovanja v samih organizacijah združenega dela. Ta preusmeritev dela je izhajala predvsem iz spoz-nanja, da je kljub množici napisa-nih materialov in produkcijskih po-stopkov treba študijski izsledke tu-di prilagajati konkretnim delovnim procesom in jih v njih tudi uva-jati. Tako je Zavod za produktivnost dela prešel od institucije z nalogo proučevanja in spremljanja produk- uvajanju metod in tehnik v delovne procese ter pri strokovnem uspo-sabljanju delavcev. Svetovalne sta ritve, ki jih opravljajo, so po vse bini raziskovalne in analitske (to so ekonomske in tehnično-ekonom ske analize vseh ali posamičnih problemov delovnih organizacij in razvojni programi na vseh ravneh). razvojne in organizacijske (analiza stanja, opredelitev rešitve organiza cijskih 'problemov, izbira metod in tehnik, izdelava razvojnih načrtov) in pripravljalnfe ter izvršilne (uspo sabljanje delavcev delovne organi zacije za izvajanje projekta sprem ljanje in nadzor izvajanja delovnih načrtov). . O kvaliteti svetovalne dejavnosti pri Zavodu SES za produktivnost dela priča tudi podatek, da se če-sto za njihovo pomoč odločajo tudi podjetja, ki že sodelujejo z znani mi in priznanimi svetovnimi sveto-valnimi organjzacijami. V standardnem programu dela za delovne organizacije so sveto valne naloge razdelili po naslednjih temah: ' , — analiza upešnosti gospodarjenja delovne organizacije in izvajanje ZAVOD CRS ZA PRODUKTIVNOST DELA tivnosti po panogah in področjih v Sloveniji (kot tak je bil tudi finan-ciran od družbe), v znanstveno — raziskovalno organizacijo, ki kon-kretno vpliva na spremembe v de-lovnih organizacijah. To pravilno usmerjenost dela potrjuje tudi dej-stvo, da se Zavod sam financira di-rektno iz storitev, ki jih opravlja za razne gpspodarske organizacije. Na-ročniki so iz Jugoslavije — v letu 1973 jih je bilo največ iz Slovenije — kar 55 procentov, 17 procentov naročnikov je iz Hrvatske, 13 iz Srbije, zastopane pa so tudi ostale tri republike — Bosna in Hercego-vina, Makedonija in Cma gora. V drugih republikah so naročniki predvsem velike in vodilne gospo-darske organizacije v svojih pano-gah in področjih. Po panogah pre-vladujejo naročniki iz industrije, ki jih je kar polovico (predvsem iz ko-vinske, kemijske, elektronske in les-ne industrije ter metalurgije, lad-jedelništva itd.), s cca desetimi od-stotki je zastopana tudi trgovinska dejavnost, številnejše naloge pa za- , vod opravlja še za gradbeništvo, promet in družbenopolitične skup-nosti. Praktično je vsa pomembna in-dustrija že iskala pomoč Zavoda za produktivnost dela. Med naročniki so tudi organizacija kot so Iskra, Tomos, Elektronska industrija Niš, Tigar, ladjedelnici »3. maj« in Ulja-nik, Kombinat aluminija Titograd, Luka Rijeka, Tovarna nogavic Pol-zela in številne druge. Uveljavljena osnovna tehnologija ciela Zavoda je svetovanje, ki Je v svetu že dolgo priznana kot poseb-na dejavnost, katjere namen je iz-sledke znanosti prenašati in upora-biti čimprej v gospodarstvu. Z d(> sedanjim delom je Zavod precej prispeval k afirmaciji svetovalnega dela pri nas. Praktično poteka delo tako, da sklenejo pogodbo o svetovanju sa mo v primeru, ko utemeljeno pri-čakuje.io, da bo delovna skuranost dosegla pozitivni učinek na podlagi svetovalne storitve. In pri tem je vodilo Zavoda SRS za produktiv-nost dela predvsem to, da mora biti ta učinek v vsakem primeru mno-go večji od stroškov, ki jih je ime-la delovna skupnost s svetovalno organizacijo. Zavod zagotavlja strokovno, ne-" odvisno in odgovorno delo sveto-valcev tako pri analizi stanja in za-snovi rešitev problemov, kakor pri programa za izboljšanje rezultatov poslovanja; — organiziranje podjetja kot po-slovnega sistema (makroorganizaci-je); — programiranja razvoja gospodar-ske delovne organizacije; — sistemska analiza in projektira-nje informacijskih sistemov; — upravljanje proizvodnega proce-sa; — organizacija nabave, optimiranje in upravljanje zalog surovin in ma-terialov ter rezervnih delov; — orgadizacija prodaje; — planiranje in spremljanje stro-škov; — planiranje in spremljanje pro jektno orientiranih delovnih proce-sov (individualna proizvodnja, osva janje novih proizvodov...); — optimiranje in upravljanje tran-sportnega procesa v prometnih po-djetjih; — koordinirano krmiljenje kakovo sti; — študij časa in dela y proizvodnih procesih in administaciji; — organizacija sredstev za delo z vzdrževanjem; — organizacija poslovanja z orodji; — organizacija psihološke službe; — organizacija informacijsko-doku-mentame službe; — profiliranje In sistematizacija de-lovnih mest, vrednotenje dela in stiraulativno nagrajevanje; — odnosi z javnostjo in informira-nje v kolektivu; — različne metode optimiranja In racionalizacijske tehnike; — druge svetovalne naloge, razvite po potrebah in zahtevah naročnj-kov. Med ostale dejavnosti pa lahko štejemo še izdajanje strokovnih in informativnih publikacij, razvljanja, publiciranje in distribucijo psiho diagnostičnih sredstev in izdelova-nje strokovnih ter strokovno propa-gandnih filmov. Delo, ki ga opravljajo, Je zelo pest.ro in izredno težko, saj ne za-hteva le izvedencev, ampak zaradi stalnega terenskega dela tudi kon-dicijsko pripravljene ljudi, ki tno-rajo imeti močno razvit čut za ko-municiranje in včasih tudi precej potrpežljivosti. Vse to pa združuje 35 zaposle-nih pri Zavodu SR za produktiv-nost dela v Ljubljani in zato se lahko podjetje v letu 1974, ko praz-nuie 20-letnico svojega obstoja, na-deja še lepSih delovnlh uspehov.