GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — 7. NOVEMBRA 1962 — LETO XII. ŠTEVILKA 18 Ne gre več mimo NUJNA JE SODOBNEJŠA elovnih kolektivov ORIENTACIJA IZOBRAŽEVANJA Splošni zakon o financiranju V šolstvu nam je odprl čudovite možnosti: šole postajajo samostojni zavodi, ustvarjajo pravila o notranjem življenju in delu, pravilnike o delitvi dohodka, o ga odbora. In to je prav. Le to je perskektivno. Šolski odbor je n-ri tem družbeno upravni organ, ki manj ureja, več pa potrjuje in sklepa. Bdi nad tehtnostjo naših predlogov (da se ne bi »slučajno« V razpravah o predosnutku ustave moramo prosvetni delavci poleg splošnih načel najti in diskutirati tudi o tistih, ki se neposredno tičejo našega poklica in naše družbene odgovornosti 2e več kot mesec dni je pred- prednačrtu uresniči tudi temelji- predosnutka je prirodno in v skla- pridobitev in garancijo svobodno delitvi osebnega dohodka, poslov- zgodilo in bi izkoristili nike itd. Ves ta proces kolektive mnogo bolj pretresa kakor na jirimer razprave o šolski reformi ih njeno uvajanje. In glejte: znašli smo se v neposrednih življenjskih razmerah, ne da bi razmišljali o razglašenih geslih, kako naj šola postane bolj življenjska. Naenkrat smo se brez načelnih namigavanj začeli občutno ozirati okoli, gledati delo drugih, prisluškovati izkušnjam v zavodih in podjetjih, začeli ekonomsko misliti, tehtati, preverjati in iskati najboljših rešitev. Seveda, do zdaj nam to ni bilo potrebno, za nas so mislili drugi: imeli smo dirigirano linijo, mi pa smo bili \ med zidovi zaverovani v svoje programe. Zdaj smo smelo zarezali v novo, bolj ali manj. Nekateri so še previdni in čakajo. Da bi obšli zmote, ob katerih smo si ponekod lomili prste. Sicer pa ne eni ne drugi ne smemo čakati: ra podlagi vseh dosedanjih izkušenj se moramo znanstveno poglobljeno, brez samoljubja, načrtno in urejeno zagristi v tančine problemov okoli delitve osebnega dohodka, meril za ocenjevanje posameznikov in zavoda, kvalitete dela nasploh itd. — predvsem pa poiskati tisti demokratično-socialističen odnos, ki naj ga ima v tem trenutku družba do učnih zavodov.' Ne moremo namreč reči, da smo vsaj na pol poti. V tem procesu dobiva delovni kolektiv vse večje pristojnosti in dolžnosti. Seveda pa je lahko številen kolektiv (na primer 63 članov) sila neučinkovit. Ne morem si zamisliti, kako bi se bil zmožen oceniti, kakor so lahko to napravili ponekod. Na našem zavodu smo zaradi uspešnejšega dela že lani organizirali svet učiteljskega zbora. V njem so bili vodje razrednih aktivov, ki so z upraviteljem predstavljali nekakšen strokovni , predstavniški organ (morda upravni odbor?). Pripravljal je vse potrebno, da je učiteljski zbor kot družbeno upravni osebne izdatke, ostalo za rialne). Pa rezultati? 95 »/o za mate- osnutek zvezne ustave osrednji predmet političnih, politično-teo-retičnih, socioloških, kulturnih in drugih praktičnih in znanstvenih razgovorov in analiz. Preden je prišel ta predosnutek v javno raz- to seznanjanje in popularizacijo du z našimi dosedanjimi izkuš-njegovih načel in določb. njami. Predsedstvo Centralnega Nova ustava bo — tako lahko oubora Sindikata prosvetnih in rečemo — v polni meri vplivala znanstvenih delavcev Jugoslavije na uresničenje svojih lastnih idej- je zato na svoji nedavni seji tudi združenega človekovega dela. To delo temelji, se reproducira in se ohranja s pomočjo samoupravljanja v proizvodnji in delitvi družbenih sredstev. Prosvetni in znan- Niti ne tako skromni, kakor je Pravo’ fe ^d,obil, na,xsku?n‘ seji no normativnih-regulativnih te- poudarilo, da je »povsem normal- stveni delavci so tudi že doslej, skromen čas obstoja SDK. Naj- Zvezne ljudske skupščine in Zveznega odbora SZDLJ močno argu- P^d!,l?1’„dlbf_e,!..^6ga,ne mentirano motivacijo, s katero sta obrazložena nastanek in vsebina bi več zmogli zadovoljivo reševati obsežnejših nalog na velikem zavodu. Ne poznam organa, ki bi to zmogel, najmanj pa samo upravitelj (zaenkrat še vedno družbeno - upravni organ). Stvari rešujemo realnejše in pravičneje kot prej..Izogibamo se ozkosrčnih uradniških postopkov, ki navadno bolj rušijo kot gradijo. Povečali smo interes za vsesplošno rast zaveda. Začenjamo misliti in delati s svičnikom v roki (tu lahko naštejemo veliko konkretnega, od nove ustave tako genetično kakor ženj samo tedaj, če bo zavestne sprejeta in če jo bo avtentično tolmačilo kar največje število ljudi. O tem je govoril tudi tov. Tito, ko je rekel: »Kakršnokoli — po našem mnenju popolno ustavo no in upravičeno, da vsaka druž-beno-poiitična organizacija najde svoje aspekte pri proučevanju ustave, da bo lahko vsaka tudi po svoje prispevala.« Tako ima tudi naš sindikat pri posebno še v zadnjem času, našli stične točke s omenjenim načelom in v njem odkrili osnovo in vitalno podporo za svoje lastno združevanje ter odločanje o nadaljnjem razvoju prosvetnih in perspektivno; sistematično so bile bomo sprejeli, ne bo mogla sama tem svoje splošne in posebne na- znanstvenih ustanov. Delitev po razložene njegove materialne in politične osnove, potrebe in pogojenost ter njegov družbeno politični in normativni pomen. Potem je bilo poudarjeno, naj ga še naša najširša javnost vsestransko prouči in objektivno ovrednoti. Pričakuje se, da bo praksa naše socialistične izgradnje prispevala izvirne in bogate dopolnitve. Tudi tovariš Tito je poudaril, da naj splošna ljudska razprava pripo- po sebi delovati v vseh porah družbenega življenja in ne bo imela potrebnega učinka, če je ne bodo do potankosti spoznali vsi naši državljani, če ne bo prodrla v zavest slehernega človeka.« V vseh družbeno političnih in drugih organizacijah ter združenjih se že odvija razprava o posameznih vprašanjih in rešitvah prednačrta. Pri tem je povsem logično, da je Socialistična zveza loge. Obstoji vrsta vprašanj, s katerimi bi se morali prav posebej baviti. Prosveta, kultura in znanost imajo v tekstu predosnutka določeno vlogo — vlogo tistega činitelja, od katerega je v mnogo- delu — k razčiščevanju tega vprašanja bo po našem mnenju predosnutek mnogo doprinesel — je prevladujoče dinamično načelo, s pomočjo katerega bomo dosegli povezavo interesov dela posamez- čem odvisno uresničenje ciljev nika, dela delovne organizacije in socializma, zavestno premagova- kolektivnih, splošno družbenih nje nasprotij prehodnega obdobja potreb. in pripravljanje pogojev za ma- Predosnutek ustave postavlja terialno in duhovno rojstvo ko- osnovne okvire tudi za uresniče-munističnih odnosov. Prosvetni in vanje integracije našega gospo-rnanstveni delavci naše dežele no- darstva, za razvijanje združevanja sije zelo veliko, določeno in sub- v proizvodnji, kar postaja nujnost tilno odgovornost izobraževanja in raziskovanja, odgovornost, ki spet ne more mimo konteksta revolucije v razvoju materialnih, proizvodnih sil pri pripravljanju tistega kvalitetnega zgodovinskega koraka, ki vodi od delitve po delu k delitvi po potrebah. Naloge, ki stoje danes pred našo prosveto in našo znanostjo, naloge, ki so toliko večje, kolikor so povezane s svobodo in pravico izobraževanja, raziskovanja in objavljanja znanstvenih rezultatov, pa zahtevajo sodobnejše izobraževalne programe, njihovo sodobnejšo realizacijo ter časovno in ritmično vsklajeva-nje s progresivnimi novostmi v razvoju sodobne ljudske misli. našega razvoja v težnjah po kar najhitrejši in racionalnejši mobilizaciji proizvajalnih sil. Tudi ta tema ne more biti brez pomena za nas, zlasti glede na vsebinsko orientacijo našega pouka, seveda prilagojeno posameznim strokam. Neki poskusi v tej smeri se že delajo na nekaterih področjih univerzitetnega študija, namreč v tem smislu, da bi določena predavanja, ki so družbeno izrazito neobhodna, prilagodili jugoslovanskim potrebam. Določanje položaja in vloge organzacij, kot so ZK, SZDL in Zveza sindikatov, v predosnutku pomeni krepitev sedanje prakse v našem družbeno političnem živ- _ ;;;; ^ ^ da ^ q tem ^ Ijati tudi naši književniki, naši novinarji, javni in prosvetni delavci itd. Tega pri nas še ni dovolj in tako vsak dan lahko vidimo vrsto deformacij.« Pri proučevanju predosnutka Posebno moramo to funkcijo okre- Ijenju, tiste prakse, po kateri se te piti ob razpravljanju o novi usta- organizacije javljajo kot činitelji vi. Tovariš Tito je v tej zvezi de- kolektivno usmerjenih družbenih jal: »Naše kulturno življenje mo- sil, kot činitelji vesti, zavesti in ramo postaviti na tako osnovo, ki odgovornosti, kot kolektivi v pri-nas bo peljala h krepitvi naše so- merih za nas vse škodljivih po-cialistične skupnosti. Zdaj ustvar- javov in kot organizatorji javnega jamo socialistično kulturo, to pa mišljenja, katerega cilj je utiranje nekatere posebne pristojnosti. Kakor vidimo, tudi ni šlo za nekakšno deklarativno demokratičnost (ali celo linijo najmanjšega odpora!), ampak za potrebo po nadaljnji učinkoviti in sprotni rasti našega zavoda. Ob sprejemanju pravil in pravilnikov pa so se naše pristojnosti povečale. Občutili smo potrebo po drugačnem pota za vzpon socializma z borbo mišljenj in družbeno kontrolo prakse organov oblasti in upravljanja. Tudi v tem pogledu lahko naš sindikat razvije ne le načelno, temveč konkretno aktivnost. Predvsem moramo člani sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev sodelovati pri akcijah ----- _- - - , » . - . . . - , - • - - ---- —------------ Socialistične zveze in to kot tol- do drage ekskurzije; in dalje: ali kabinetski značaj pripravljanja vsklajuje vse te akcije. Ker ima- qua non. Dejstvo, da pri nas polo- mači in analizatorji predosnutka. Na pobudo Sveta za šolstvo LRS so se pred nekaj dnevi v Ljubljani zbrali pedagoški svetovalci iz vse Slovenije, da bi se pogovorili o načrtih za razpravo o osnutku ustave v šolah. Uvodna referata sta imela podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Joža Vilfan in svetnik v* Ljudski skupščini dr. Rastko Močnik. Od začetka novembra do srede januarja bodo razpravljali o ustavnih določilih po dve uri tedensko v 7. in 8. razredu osnovnih šol ter v vseh letnikih šol druge stopnje. pridemo logično do tistih determi- ________________ . _ boleznin do nakupa učil, od iz- more h kar najbolj adekvatni in po svoji vlogi v našem družbenem nant, ki pomenijo v naši družbi organ prožneje deloval, mimo te- venšolske akcije na račun pouka popolnejši formulaciji ustave. Ne- življenju tista, ki združuje in in njeni organizaciji conditio sine ga pa je v imenu UZ sprejel tudi bomo — in kako ’ — razdelili končnega besedila ustavnega do- mo vrsto organizacij s specifični- žaj človeka — graditelja socializ- pri tem pa seveda ne bi smeli za- sredstva, ki smo jih zaradi nižje kumenta na;i cementira njegovo mi programskimi dejavnostmi, ki ma, njegove pravice in dolžnosti nemariti tistih točk, ki se di- ocenitve prihranili; koliko stane ^no. pOV„eZaVO s d™zb°- nf} se vse organsko vežejo s SZDL, pa niso proizvod klasičnih pooblastil rektno dotikajo značaja in druž- J okrepi njegov pomen kot akta, ki je potrebno, da predosnutek pre- od strani države, marveč rezultat bene odgovornosti našesa noklica. objava za izgubljeno pionirsko rutico itd.). 2e zdaj beležimo prihranek zaradi čuvanja imovine, večjega izkoriščanja (amortiranja) sredstev, pravičnejše razdelitve dohodkov itd. Medsebojni odnosi postajajo monolitnejši, pristnejši izraža stanje in težnje naše revolucionarne družbene biti. Razen tega naj vseljudska razprava o debatiramo z vseh stališč in to proizvodnih odnosov v osnovnih sistematično. Takšno raznolike družbenih celicah, označuje našo proučevanje in populariziranje novo ustavo kot najvišjo družbeno organu, ki naj bo predstavnik ce- enakopravnejši. 2e to pa je. pogoj Učitelji roške sindikalne podružnice so zborovali lega kolektiva. Tako imamo sedaj svet delovnega kolektiva, ki ga sestavljajo voljeni vodje aktivov, predstavnika tehničnega in administrativnega osebja ter štirje iz zbora, medtem ko je upravitelj petnajsti član. S postavitvijo tega organa smo se že spočetka ognili tudi prosvetni forumi z organi- oblikovanju številnih komisij, na primer za sestavo pravil in pravilnikov, za ocenjevanje, za personalno - kadrovske zadeve itd. Resda je imel sprva svet obilo tlela, vendar smo zdaj že skoroda na čistem. Prešli smo prve ovire Na zadnjem občnem zboru na- tudi načeli razpravo o zelo ne- ga statuta in spoznavanje gospo- ____________še sindikalne podružnice se je ustreznem uvajanju matične knji- darske perspektive občine. pristojnostjo zbralo okrog 60 prosvetnih delav- 8e učencev namesto veliko ustrez- Da bi lahko tekočo problema-cev iz Ruš in Lovrenca ter po- nejših matičnih listov. O tem na- tiko~v prihodnje hitreje reševali, družničnih šol, ki so zelo živahno meravajo sprožiti razpravo v dru- so se zedinili, da bodo v okviru razpravljali o delu v preteklem štvenem glasilu. sedanje podružnice formirali tri letu. Ugotovili so, da je prav mi- Nadalje so še razpravljali o delovne skupine, in sicer za nulo obdobje bilo zelo plodno, saj družbenem življenju, ki je nekako osnovno šolo Ruše, za Glasbeno je v zvezi s pripravami za novi čisto zamrlo in se prosvetni de- šolo Ruše in osnovno šolo Lovrenc način nagrajevanja razgibalo še lavci sosednjih šol skoraj med sa- na Pohorju. Skupen sedemčlanski tako neaktivnega posameznika, bo več ne poznajo. Čeprav so že v pravilnikih mno- Na zborovanju so se tudi zelo du samostojnejšega reševanja ge pomanjkljivosti, pa so vendar zavzeli za intenziven študij usta-stvari, gre za hitrejši in manj velik napredek v zvezi z novim ve, povezane s študijem občinske-krčevito vraščanje v nove oblike, vrednotenjem in tudi stimulira- za nadaljne perspektive. Na nas je, kako bomo gradili naprej, da se bo vzporedno s večala tudi dolžnost članov kolektiva. Tu je potrebna izdatna mera prenašanja izkušenj, kjer naj nam mimo tiska pomagajo zacijo posvetovanj in drugače. Saj ne gre več za bojazen pred novim, za oportunizem v pogle- odbor, ki so ga izvolili, pa bo moral izdelati načrt dela in skrbeti za njegovo izvajanje po posameznih kolektivih. Požanko Ivo bene odgovornosti našega poklica. V lastnih kolektivih sistematično obdelajmo tiste dele predosnutka, ki so odločilnega pomena za uspeh naših strokovnih prizadevanj. Prav prosvetni in znanstveni delavci, ki delajo na področju družbenih znanosti, lahko precej doprinesejo k takim analizam predosnutka, ki bodo dale konkretna mišljenja in predloge. Predlogi se lahko pošiljajo naravnost ustavni komisiji ali pa se objavljajo v prosvetnih in strokovnih listih. (Povzetek iz referata dr. Mirka Mirkoviča, člana sekretariata Centralnega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev FLRJ, na IV. plenarni seji Centralnega odbora dne 26. oktobra v Beogradu.) Zdaj, ko smo že toliko uspeli, ne niem prosvetnega delavca. Zelo so in zdaj smo utirjeni. Izdelali smo bomo vec sprejemali brez pri- nadaljevat?, p??eb pravilnik o njegovem poslovanju, orzkov. Pozitivno bomo pnlaga-In kal počne SDK v imenu Jali svojim potrebam. Načeli bo-kolektiva? Zborovanje prosvetnih delavcev radgonske občine Pripravlja pravila, pravilnike in poslovnike (lahko postavi tudi začasno' komisijo). Ocenjuje člane na predlog aktivov. Pretresa , . x , . .. . in rešuje finančna vprašanja za- ^ugih, na ferimer solskih ekono-veda. Odobrava večje izdatke (in- nustov, psihologov. Zakaj naj bi mo vprašanje kvantitete, kvalitete in težine dela nasploh v naših zavodih, kar pa ne bo šlo brez organiziranega dela izkušenih tovarišev v šolstvu, pa tudi no v pogledu nagrajevanja oseb- Q. ... , , v . , . ne prizadevnosti posameznikov. fUhdikalna podružnica pro- katerih članov sindikalnih po- niče: šolski odbori naj bi postali Že sedaj se opaža večja prizadev- svetmh delavcev radgonske obči- družnic v Murski Soboti. Do- gibljivejši. Kolektiv je bil sogla-nost pri šolskem delu, ki ga je ne -1.6 na Prvem letošnjem zboro- taknila se je vloge šolskih sen proti 24 urni učni obveznosti, prinesel prav novi način nagra- jan^ obravnavala probleme odborov v družbenem samo- Ker je po vseh okrajih uvedena j evan j a, koso postali v kolektivih družbenega samoupravljanja v upravljanju, ustanavljanju sve- 22-urna učna obveznost, ne uvi-kritičnejši do dela v razredu prosvetnih zavodih, sistem nagra- tov delovnih kolektivov po šolah, dijo izjeme murskosoboškega V živahni diskusiii cn nrecei 130 šolah in razna orga* ki nai bi imeli Podobne naloge okraja. Soglasen je bil tudi sklep, kritično ovrednotil? h.n0VoP+c=ti3 ”lzaci:iska vprašanja, v drugem kot delavski sveti po kolektivih, naj se tovarišem z nad 25 služ-vJni? ki k ? d lu Pa Poslušala nadvse zanimi- sodelovanja učencev kot šolske benimi leti zniža učna obveznost Ves U c iT da bi se razgovo- problemov in učitelj ostane sam ri“ 0 tei problematiki,, je Zavod. , _____ . ......Vx*vxxxm v.^,. .oBj . x.» s svojimi problemi in nerešenimi za napredek šolstva LRS pred razreda. posvet, namenjen kornplfeksnerpu izobraževanju strokovnih kadrov, čeprav se je delo zavleklo daleč vprašanji. Želijo si seminarjev, kratkim povabil na skupen posvet Bil sem razrednik VII. razre- raztnotrivanju vprašanja,- kako Prosvetni delavci morajo imeti v popoldan in čeprav so mnogi želijo si poglobiti znanje, zato, pedagoške vodje gimnazij in dru- da. Na sestanku razredne skup- skA pri reševanju pedagoških lah, kambr navadno ne zaide avtobus. Le oni, ki poučujejo na Šentviški planoti, so tako srečni, da imajo enkrat tedensko »rezervacijo« v mlekarskem tovornjaku. Vseh skupaj je bilo 52 in PROBLEMI STROKOVNIH ŠOL Na pobudo gospodarske zbor- vsaksebi, kar pa drži le v nekem Rad bi povedal, kako smo ali niče LRŠ je bil v drugi polovici smislu. V jedru opravljajo dovolj so pripravili izlet učenci mojega oktobra v Ljubljani pomemben enotno delo, saj delajo vse na ker bi radi dobro delali. Pa se oglasi nekdo: »Tako bi nam koristil seminar za tehnični pouk bili primorani še opraviti peš pot, se nikomur ni mudilo. Razgovorili so se; nekateri od njih pouču- jejo še-le dva meseca novinci, g0če organizirati^« — Poizkušali Volja do dela je velika, veliko je bomo, če bo... Vendar ne odne-ideahzma. ha jo: pa bi se morda le dalo, ‘ ; morda, pa čeprav bi sami nosili vse stroške. ... Tudi sami bi žrtvovali. . gih šol druge stopnje; posveta so se udeležili tudi predstavniki hosli smo sklenili, da gremo v planine in to v dolino Vrat-Alja- Rdečega križa in zdravstvenih žev dorp. Izleta se lahko udeleži "**«£*•**" ugotovitve, ^»yggw-*st» Študijska skupina odpotovala v SZ Centralni komite Profsojuza prosvetnih delavcev višjih šol in znanstvenih ustanov ZSSR je povabil 5 jugoslovanskih učiteljev, strokovnjakov za politehnično vzgojo in proizvodno delo učencev na študijski obisk v SZ. Na to vabilo, ki ga je prejel Centralni odbor Sindikata prosvetnih' in znanstvenih delavcev Jugoslavije, je zdaj odpotavala skupina naših prosvetnih delavcev: ravnatelj zagrebškega učiteljišča Bogdan Svilokos, prosvetni svetovalec za splošnotehnično izobraževanje pri Zavodu za osnovno izobraževanje in izobraževanje učiteljev v Beogradu Balokovič Jovan, profesor fizike na osnovni šoli Ravne na Koroškem Lep Jože, profesor višjo pedagoške šole v Skopju Bogojev-ski Ulja in učitelj na osn. šoli v Vogošču Bezdrob Hadžo. V Sovjetski zvezi se bo skupina mudila 14 dni ter v tem času proučevala izkušnje politehnično vzgoje in proizvodnega dela v šolah, organizacijo proizvodnega dela učencev na šolskih objektih, v podjetjih, na kmetijskih posestvih in drugqd; posebej se bo zanimala za usposabljanje učiteljev za delo na tem področju. P. V. Sloveniji ustrezna finančna sredstva za njih nemoteno delo v problemov, kaže pa, da morajo letu 1963. Udeležili so se ga šte- segati tudi na finančno področje. i.lPtu . vilm . predstavniki bivših zbornic, Zakon o financiranju šolstva je pozitiven, vendar detim' šolam kot napotilo za izva'- "«*»•«•• zvečer, oddajo šojJskib odborov1 in drugi iz vse Piaks.® ^aže’ .da bo. tr®ba ?ro" janje tega pomembnega vzgojnega >;Pokazl;. ^aJ ^s!<< ^ '^SijV ^ ^ ’ kogrudno pojnovanje demokra- področja pripravljalni odbor, določili oce- ^mvemje. ticnosti uskladiti s praktičnim hjevalno komisijo in oddajo raz- Vsestranska diskusija je osvet-' življenjem, in je bilo zlasti po-V semestralnih počitnicah pri- delili na resni in veseli del, Bile lila pereč problem financiranja Vedano da bi morali besedico ,„14=^ ,« —— ------------------- v ~M~4* — je strokovnega šolstva. Sklep- - i>o' »lahko« uxsuuxxav.xj. x«»uxiuive uaoxovxxyC p oovorili in se domenili da gospodarskih organizacij, ravna- nedvomno CoJ pripravil? zveče? oddalo telji Jol, ^zisfopnM strokovnih praksa V Zadlazu so, na Livku, Po- pravljajo tudi seminar za preda- so tudi nagrade. K oddaji se nikvah, Logjeh... K. S. vatelje tega predmeta. prijavilo 7 tekmovalcev, ki se skoro triurni razpravi je bil ta, zamenjati z »mora«. Pretekli petek sta prispela v Ljubljano sovjetska pedagoga dr. K. A. Ivanovič, podpredsednik moskovske akademije pedagoških znanosti RSFSR, in D. E. Aksjonov, rektor Kolomenskega inštituta v Moskvi. Sovjetska znanstvenika se bosta v času tritedenskega obiska v Jugoslaviji seznanila z znanstvenim in pedagoškim delom pri nas ter navezala stike med našimi in sovjetskimi pedagogi. V Sloveniji, kjer sta bila gosta Zavoda za napredek šolstva LRS, sta se mudila štiri dni. Med drugim sta obiskala pedagoško katedro na ljubljanski filozofski fakulteti; dr. Ivanovič je tudi predaval o raziskovalnem delu na področju šolstva in pedagogike v SZ. — Na sliki: D .E. Aksjonov (levo) in K. A. Ivanovič (desno), v sredini direktor Zavoda za napredek šolstva Vladimir Cvetko. da se osnovno gledanje na fina«: Mišljeni so pri tem oni družbeni ciranje strokovnega šolstva v letu or£am in gospodarske orgamza-1963 ne izpremeni, pač pa se bodo ciie> ki 50 sicer dolžni prispevati temeljito iskali instrumenti, kon- za strokovno šolstvo, a se teh kretni predlogi, ki naj strokovne- svojih obveznosti delno ali pa mu šolstvu zagotove reden, kon- popolnoma otepajo. Dejstvo pri stanten dotok potrebnih sred- tem je, da obstoje strokovne šole, s*ev- - ki na njih obstoju občina nima Upravni odbor Gospodarske interesa, da celo okraj ne, in zbornice bo mnenja, stališča, tukaj bi bila potrebna interven-predloge in zamisli diskutantov cija. Konec koncev: strokovno temeljito proučil. šolstvo je sestavni del celokupn°- , Vzporedno z razpravo' so bili fa •,1}aše£a Šolstva, ne more v izo- nakazani problemi, .ki, se vrste p^°etn°ih insatucii.^ompUcira-v najrazličnejših inačicah na nost-dotekanja sredstev je zlasti strokovnih šolah. Poudarjenp je opaHjiva pri obrtnoizobraževal-bilo predvsem stališče, naj za nih centrih, kjer se zbirajo sred-kadre skrbi tisti, ki kadre po- štva iz štirih virov. Morda bi bilo trebuje. Pri tem. ni prezreti, da prav, da se ustanove pri občinah je strokovno izobraževanje mla- posebni sveti za proučevanje dlne širši, družbeno politični pro- strokovnega šolstva; proučiti bi blem, ki narekuje določeno odgo- J?*'? ^uck umestno smotrnost tro- !# «•.*>*??* S& S‘kUih pS.i?i£Si b mogli ttditi, da je razg edanost uSenci iz ostalih Solov nate dJ-glede potreb kadrov dognana, movine. Tudi je bil sprožen pred-razčiščena; vprav obratno. Pro- log, naj-bi bila skrb občine, na učiti bi bilo potrebno kadrovsko-katere sedežu strokovna šola je, politiko in se sporazumeti na da bi prejemala ta šola dovoljna enotne kriterije. Dogaja, se, da sredstva, seveda s soustanovitelji, imajo gospodarske organizacije Tudi. okrajni in republiški izrav-predimenzionirane poglede na nalni sklad bi mogla pripomoči n j ih. potrebe ali pa. prema j hne. Je to stvar kadrovske službe in od nje dobre organizacije za visi učinek. Strokovnim šolam mora biti zagotovljen-, obstoj-, kajti. to prinaša k olajšanju situacije, ki čini šol ni rožnata. na ve- Se to in ono je bilo analizirano, vse zr namenom, da bi z no-prinaša v prosvetni =kader gnto- yim letom našli za strokovne šole vost, ki je na korist vsej usta- isžja stališča od tistih, ki so 'ih novi. Spričo raznolikosti, zaplete- m01"3!! obvladati letos. Ne ponesti in nalog do družbe bi bilo vsod’ na mn°gih postojankah pa. sklepati, da str strokovne šole.................... V. D. Nekaj izkušenj' pri pouku materinščine v osnovni šoli Splošno znano je, da absolventi osnovnih šol ne obvladujejo v zadovoljivi meri slovenščino. Vzrokov za to je vsekakor več. Mnenja sem, da je eden med njimi ta, da v šolah v glavnem učimo po zastarelih metodah. Pohk materinščine še nismo modernizirali. 2e pred leti sem skušala vnašati spremembe pri podajanju snovi iz slovenščine. O teh spremembah bom spregovorila z željo, da bi. se oglasili vsi oni, ki tudi iščejo pri pouku materinščine nova pota. Slovnico sem pričela poučevati takoj prve šolske dni, jezikovno vzgojo pa sem vpletala vmes. S poukom slovnice sem morala pričeti takoj zaradi tega, da sem si zagotovila potreben čas za obravnavanje slovnične snovi takoj na začetku. S časom sem morala skrbno gospodariti, saj nisem vedela, koliko časa bom potrebovala za drugačne prijeme poučevanja. Poskrbela sem za to, da sem takoj ustvarila prijetno vzdušje, ki naj bi pripomoglo, da bi učenci čim prej vzljubili slovnico. Verjetno bo zvenelo paradoksno, toda lahko trdim, da so učenci pri urah, določenih za pridobivanje slovničnega znanja, zelo radi sodelovali. Ofneniti moram, da sem učne ure, določene za slovnico, pravopis in spisje, tesno povezala med sabo. Mnogokrat je bilo tako, da ure slovenščine niso bile podobne klasičnim učnim uram, ki jih terja metodika za pouk slovenščine. Mnogokrat smo v eni učni uri brali, vadili kako besedno vrsto in zapisali tudi kratek pismen sestavek iz obravnavane snovi. Poučevati pa sem pričela takole: Učence sem vprašala, če mi vedo povedati besedo, ki bo označila delo, ki smo ga -prejšnjo uro opravili. To besedo so takoj našli. »Pisali smo.« Nato sem jih pozvala, naj mi povedo, kaj vse se dogaja z nami, če pišemo. Takoj so našteli: da se premika roka, peresnik, oči, da pa se tudi v glavi nekaj dogaja. Nato smo iskali še druge besede, ki opisujejo neko delo. Besedo, ki smo jo našli, smo takoj razčlenili in ponazorili ter se tako prepričali, da zares pomeni premikanje ali gibanje. Na ta način se je pričel naš slovnični pouk. Učenci so radi, da, še preveč radi ponazarjali. Kajti ponazoritev je bila vedno v resničnem dogajanju. Le kdo ne bi rad svojega soseda: ščipal, suval, božal, ga gledal, ali rad vriskal, žvižgal. Pri tem iskanju glagolov so sodelovali vsi. Polagoma se je učencev le prijelo, prišli so do spoznanja, da te besede pomenijo neko gibanje. Med njimi je nastalo pravo tekmovanje v tem, kdo bo našel ali naštel pri domačih vajah čim več besed o delu, ki ga opravimo v šoli, doma, na cesti, na vrtu. Kakšna dela opravljajo oči, roka, noga, žival, rastlina. Število glagolom, ki so jih učenci naštevali v domačih vajah, je bilo mnogokrat presenetljivo visoko. Ko smo nabrali že precej takih besed, ki pomenijo delo, smo nekega dne dali tej živi besedi ime: glagol. Omenila bi morda to, da smo glagole, ki pomenijo neko stanje, obravnavali kasneje. Sledilo je obdobje, ko smo glagole povezovali z drugimi besedami, predvsem s samostalniki. Učenci so spoznavali, da je glagol lahko sam zase že stavek, da pa je skoraj vedno povezan še z besedo, ki pove, da nekdo opisano delo tudi opravlja. S takimi vajami smo utrjevali pojem o stavku. Sledili so jim kratki, smiselno povezani sestavki. Vsebina teh sestavkov je bil običajno kak dogodek iz življenja učencev. Sledilo je obdobje, ko smo se lotili spreganja. Te ure so bile posebno živahne in vesele. Spregatev smo namreč dramatizirali. Tekst ža našo »igro« je nastal pred učenci, ki so sodelovali pri njegovem rojstvu. Tudi nastopajoči v igri so bili učenci. Po vrsti. Najprej eden. Učencu, ki je stal pred tablo, sem rekla, naj se razredu predstavi na ta način, da ne bo rekel svojega imena. Ustrezno besedo smo kmalu našli: »Jaz.« Učencu pred tablo se je pridružil njegov součenec. Vprašanje: kako bi prvi učenec nagovoril souččn-ca? Prvi učenec je s prstom pokazal nanj in vprašal: »Ti.« Pojavila se je tretja oseba. Prvi učenec je zopet pokazal nanj in ga predstavil: »On« Za temi učenci sta nastopila še dva učenca za L, 2. in 3, osebo. Dobili smo predstavo o dvojini. Pri množini so nastopili: vsi učenci pred tablo kot »Mi«, desna polovica učencev v klopeh kot »Viri leva polovica učencev v razredu pa kot »Oni«. Tako smo dobili vse potrebne zaimke. Nato je spregovoril zopet prvi učenec ter govoril: »Pripovedoval vam bom npr. o glagolu skakati.« Pokazal je, kako se skače, nato pa rekel: »Skačem.« Pokazal je na soseda in ga nagovoril: »Skačeš?« itd. Vsaka nastopajoča' oseba, ki je bila na vrsti, je najprej glagol ponazorila. Za pojem sedanjega časa nam je služil prostor med tablo in šolskimi klopmi. Za pretekli čas so stopili učenci nekaj korakov nazaj (oni v klopi le simbolično), za prihodnji čas pa nekaj korakov naprej. Tekst za našo igro je nastajal postopoma. Vsako novo glagolsko obliko smo napisali na tablo in v zvezke, Ze prej, sem se z. učenci dogovorila, da so 'pustili nekaj listov praznih, da je. bila grafična urejenost posameznih glagolskih oblik vidna in Urejena. ... Opisana igra se je otrokom zelo priljubila. Odlično nam je . posredovala pojme ža številko, za osebo, za čas, Z lahkoto šo si učenci tudi zapomnili, da glagolskih oblik ne rabimo običajno z . zaimki, pri tem pa. prisotnost za-' imkov nismo omalovaževali, saj brez njih ne bi mogli določiti ne osebe in števila glagolov. Tako so se povsem izognili ponekod še zelo priljubljenemu načinu poučevanja spreganja: »Jaz delam.« Ko Smo se dodobra seznanili s posameznimi’ glagolskimi oblikami, smo jih vneto- iskali v berilih, ki smo jih brali in zapisovali v snovi za SPD, Vadili smo tudi uporabo posameznih glagolskih oblik v stavkih. Dramatizacija je zelo preprosta. Vem, da ni najboljša. Morda bo kdo našel sčasoma ustreznejšo. O njej lahko: povem le to, da je bila odličen učni pripomoček. Odkrivala sem, da otroci zelo radi nastopajo. Ker pa so bili »gledalci« vedno zelo kritični do nastopajočih, če se jim je npr. kje zataknilo, so jih ostro kritizirali. Hoteli so imeti predstavo, kjer vse gladko teče. Učenci so se zato doma vneto učili nastopati, učili so se teksta, da bi se z gladko tekočim besedilom pred učenci postavili. Tako so se, ne da bi se pri tem prav zavedali, radi učili slovnično snov, ki sicer ni za .učence prav nič privlačna. V lanskem. šolskem letu, ko se še nismo »zabavali« z opisano dramatizacijo, se ni nikoli primerilo, da bi . me kak . učenec čakal pred vrati ob zvonjenju ih me. prosil, naj dovolim, da bo lahko nastopil, ■ker že dolgo ni nastopal. Prav nič jih ni dolgočasilo, da smo s to igro, potem ko smo jo znali že dobro, vsako uro, ki je tma določena za slovnico ali pravopis, pričeli pouk. Za vaje, smo kasneje potrebovali le nekaj minut. Učenci, pa sp še nekaj pridobili z našo igro. Navadili so se nasto-. pati, glasno govoriti in lepo obnašati. Žejo prav ima Ernest Tiran, ko pravi v svojem članku Otroci hočejo govoriti: »Dajmo Več . teatra v šolo!« Nekega dne smo se morali posloviti od naše igre. Učencem je bilo dolgčas po njej. Toda hitro so se znašli. Domislili so se, da bi napravili igrico tudi za predloge s in z, h in k. Radevolje sem jim ustregla in z veseljem so nastopali z novim tekstom. Opisala sem, da sem spregatev z opisano igro zelo utrjevala. Učenci so radi spregali in se zelo dobro seznanili s funkcijami posameznih glagolskih oblik. Toda kasneje, ko smo pričeli obravnavati nova področja, se je vseeno le primerilo, da je pri ponavljanju kak učenec povedal pri analizi napačno besedo za glagol. Ob takih primerih je večina učencev glasno reagirala in tak jtojav obsojala. Lani, ko smo delali še po starem, součenci ob napakah ni- Kaj je s skupinskim poukom Pred leti smo po naših šolah sačeli uvajati novo učno obliko ■— skupinski pouk. Ta učna oblika je postala hvaležno področje vzgoje in izobrazbe za marsikaterega šolnika, čeprav je s svojim pionirskim delom šele iskal in dobival potrebne izkušnje. Strokovne literature je namreč bilo še zelo malo. Zdi se mi, da so se po začetnih težavah mnogi raje odločili samo za frontalni pouk, o katerem pa vemo, da ima številne hibe, ki prihajajo v procesu pouka bolj ali manj do izraza. Izobrazbena stran pouka nam ne sme biti edina. To stalno poudarjamo, kljub temu pa naše vzgojno delo v šoli marsikdaj šepa in večkrat nima življenjske in prirodne povezave s stvarnostjo, kot bi si želeli. Za človekovo osebnost je poleg izobrazbe pogosto odločilnejša moralna in etična zrelost. Vse troje skupaj v pravem razmerju šele daje pravo človekovo vrednost. Kaj nam pomagajo še tako izobraženi strokovnjaki, če pa je njihova morala dvomljiva in obremenjena z elementi preteklosti? Ali nismo dnevno priča mnogim antisocia-lističnim in nehumanim postopkom, o katerih bi bil že čas, da bi o njih govorili v preteklem času? Skupinski pouk nam nudi bogate vzgojne in izobraževalne možnosti, ki so pa še premalo raziskane in dognane. Pri frontalnem in individualnem pouku je učitelj tisti, na katerem leži pretežno breme vzgoje, pri skupinskem pouku pa je dan močnejši poudarek kot sicer tudi vzgoji kolektiva in razvijanju pozitivnih odnosov med člani kolektiva samimi. Ko učencem posredujemo pri frontalnem pouku znanje, ga ti sicer usvajajo, a ostajajo pri tem bolj ali manj pasivni. Ne moremo povsem zadovoljiti njihove interese in individualna nagnjenja. Opažamo, da nam vedno ostane določen odstotek otrok pasiven in nezainteresiran. Razen tega premalo razvijamo otrokovo samoiniciativnost, ustvarjalnost in samostojnost, kar vse lahko smatramo za otrokovo nagonsko potrebo. Zadovoljitev nagonskih lotreb pa otroke osrečuje, notranje sprosti in jim naredi delo privlačno. Sprostitev otrokove osebnosti in ustvarjalnosti je bila ena Izmed temeljnih zahtev tudi ameriške šolske reforme, ki je začela uvajati to učno obliko v šole. Pri tnarsikakem otroku, ki velja za lenega ali nenadarjenega, so ravno psihične zavore krive, da ne pokaže vseh svojih sposobnosti in iih seveda tudi ne more naprej razvijati. Skupinski pouk sloni na diferenciaciji razrednega kolektiva,, vendar ne v toliki meri, da bi si skupine bile v nevzgojnem rivalstvu. Želeti je, da se med skupinami razvije zdravo tekmovanje. Skupino v razredu v nekem smislu lahko primerjamo s proizvajalno enoto. Uspeh enote je odvisen od vseh proizvajalcev, od dela in prizadevanja vsakega posameznika. Ce je v enoti več ma- lomarnih delavcev, med katerimi razen tega vlada prikrit ali neprikrit spor in neskladje, je uspeh enote slab. Zato je prvi pogoj za uspeh skupinskega pouka, da skupine pravilno sestavimo. To nam ne bo težko, če je notranja afiniteta med člani kolektiva dobra. Pri sestavljanju skupin se ponavadi poslužujemo so-ciometrične metode. Ni pa rečeno, da bi ne mogla biti ravno tako uspešna skupina, ki je bila sestavljena še po drugih kriterijih, samo da moramo pri tem bolj paziti na odnose, ki vladajo v skupini in niso stalni. Vsekakor pa moramo upoštevati socialno privlačnost, simpatije in antipatije, učenčeve sposobnosti, znanje itd. Dobro je, če skupine tudi niso stalne. Večkrat je potrebno, da v kako skupino infiltriramo učenca z določenimi nameni. Veliko pozornost moramo posvetiti zlasti socialno neprilagodljivim in pasivnim učencem. Zamenjavati moramo tudi voditelje skupin. Dinamična psihologija trdi, da je vodilo in gibalna sila vseh človeških dejanj in nehanj v motivih. Te pa narekujejo človekove potrebe, interesi, nagnjenja idr. Motivi morajo biti obarvani s čustvi, utemeljeni z dokazovanjem in miselnimi spoznanji. Znana je trditev, vendar premalo upoštevana, da ni ničesar v umu, kar ni bilo poprej v občutku in čustvih. Čustva — prijetna ali neprijetna — odločajo o našem odnosu do predmetov in in pojavov zunanjega sveta. Iz tega sledi, da imajo čustva v učno-vzgojnem procesu veliko vlogo, ki je ne smemo zanemarjati. Motivirati moramo dejavnost vsake skupine in si prizadevati, da jo čim bolj približamo otrokovi starostni stopnji, interesom in načinu mišljenja. Laže je najti pri tej obliki primemo nalogo za posameznike ob upoštevanju posebnosti vsakega otroka. Posebne obdelave bi bil potreben sam metodični postopek skupinskega pouka. V tem članku nimam namena, da bi o njem razpravljal. Z veseljem bi pa prebral razne kritične pripombe in analize s tem v zvezi. Zdi se mi, da je tu še mnogo nejasnosti in različnih mnenj. Mogoče se tudi motim? Nazadnje bi rad še navedel razne težkoče, na katere se radi zgovarjamo, saj vemo, da ima vsaka reč svoje dobre in slabe strani. Izgovarjamo se na slabo šolsko pohištvo in nezadostno opremljene kabinete, na slabo ekonomiko časa, preobsežne priprave itd. Mnenja sem, da je kljub številnim ugovorom le potrebno pokazati dobro voljo in z njo premagovati začetne težave. Ta učna oblika si to vsekakor zasluži. I. N. Ruščina v švedskih šolah Nekatere srednje šole na Švedskem so uvedle v višje tri razrede pouk ruščinevs 5,5 in 3 ure tedensko. V teh šolah se je istočasno zmanjšalo število ur francoščine. Veder uvod -uspešna učna ura Darilo kostanjeviški šoli V oktobru je bilo v parku osemletke v Kostanjevici na Krki slavnostno roditeljsko zborovanje, katerega se je udeležil tudi znani jugoslovanski naivni kipar PETA« SMAJIČ. Ob tej priložnosti je Smajič kostanjeviški mladini podaril tri metre visoko skulpturo matere, ki pelje otroka v šolo. Velikanski kip je izklesan iz enega samega hrastovega debla in ga je Smajič ustvaril minulo poletje, ko se je udeležil II. mednarodnega simpozija kiparjev. V času svojega bivanja v Kostanjevici se je umetnik tako navezal na kosta-njeviško prebivalstvo, da je poleg treh del, ki jih je izklesal za simpozij, ustvaril tudi kip Mati z otrokom. Nova umetnina je vključena v zbirko Gorjupove galerije, ki je nameščena v prostorih kostanjeviške osemletke. Slovesnega odkritja se je udeležilo več kot 500 ljudi. — Na sliki: Smajičeva Mati z otrokom v parku kostanjeviške šole. Živo se spominjam svoje mladosti. Ko sem še hodil v nižjo gimnazijo, smo dijaki spoznavali profesorje. Ta stopi v razred vedno mrk, oni nasmejan, tretji zopet prelivajoč čustva zdaj v v smeh, zdaj v jezo. Peti je bil zopet dolgočasen in pust in gorje tistemu, ki bi mu poskušal zmešati štrene v egzaktni matematični vedi. Ko je bil zaključek šolskega leta, smo se poslavljali. Veliki šopki dehtečih rož so romali na mizo. In naslednje leto smo si vsi želeli sprememb. Predvsem za tiste, ki so nas s svojo dolgočasnostjo ubijali in kljub temu vztrajali, da jih dobro poslušamo in še bolje znamo. Toda vedno znova smo si želeli istega učitelja slovenščine. Vedno j-s znal povezati pouk z vsakdanjim življenjem, tistim, ki je bilo nam mladim ljudem zelo blizu. Komaj smo čakali njegove ure, kajti vedeli smo, da bo prišel v razred veder in bo v njegovih ustih vedno pripravljena beseda za dobro voljo in poznejše sodelovanje. Ob pravkar imenovanem slučaju se naj malo ustavim. Ko stopamo danes v razrede, preradi pozabljamo, da so pred nami mladi ljudje, razgibani, polni življenja, ki jih vsako nerazgibano in dolgočasno posredovanje samo odbija. V majskih počitnicah sem bil pri znancih. Se sedaj se vedno rad zapletem v pogovor z mladimi ljudmi. Pa mi pripoveduje dijak: »Uh, pri naši tovarišici ni nič prijetno. Ko pride v razred, najprej pol ure razbija s palico po mizi. Ko se umirimo, nas začne zmerjati. Kaj vse še nismo! Tresem se ko šiba na vodi. Kajti takrat je res jezna in jo lahko pošteno skupiš ...« Kakšen imeniten uvod v učno uro, kajne? Boječa učenka izjavlja: »Že naprej se bojim, kako bo v šoli. Naš tovariš pride v razred vedno tako resen. Potem se usede za kateder in prične spraševati. Ko razdeli nekaj cvekov, je v razredu mirno, da bi lahko čula mišje stopinje.« SIMONOVE MISLI Danes je bila pri nas naša tovarišica razredničarka. Nič je nisem bil vesel, ker v šoli res nisem tak, da bi me lahko posebno pohvalila. Z našim domom se pa tudi nismo ravno postavili. Mama je nekam v zadregi mencala, menda ji je bilo nerodno, ker je lani sploh ni bilo na roditeljske sestanke. Le čemu hodi razredničarka po hišah! Da sem nezakonski, itak ve, saj imajo v šoli vpisane vse podatke. Sicer se je prav prijazno pogovarjala, ampak raje bi videl, da me niti ob slovesu ne bi poklicali poleg. Kaj pa morem zato, če sem nezakonski? Jaz bi tudi imel rad očeta! Začelo se je takrat, ko je tovariš izpolnjeval neke pole in me je vprašal: »Ime očeta?« Ko sem odgovoril, da ga nimam, je Peter pripomnil: »Vsak ima očeta, kaj pa misliš!« in se zasmejal. Zdelo se mi je, da me tovariš zafrkava, potem pa sem se prepričal, da ima na poli res natisnjeno tudi to rubriko. Tako je tudi na spričevalu. Tam, kjer bi moralo biti napisano očetovo ime, imam črto. Vsi drugi pa imajo ime očeta. Črto imam samo jaz. Če ne bi bilo tiste črte, ne bi nihče vedel, kako je z menoj. Zakaj pa ni mama povedala očetovega imena? Ona ga gotovo ve. Sicer smo danes vsi otroci enakopravni, tudi nezakonski. Včasih ni bilo tako. Pravijo, da taki kot jaz niso imeli dosti pravic. Zakaj bi se sekiral? Toda meni bi bilo ljubše, če ne bi ust vedeli, da ne poznam očeta. Drugo leto se bom vpisal na tehniško šolo. Tam me bodo spet vprašali in — potegnili črto. Slišal sem, da je pri vojakih očetovo ime zelo važno in da ga morajo zmerom pripisati k svojemu priimku. Kako bom pa tam napravil? Pravzaprav so me s tem očetovim imenom za vse življenje označili, da nisem tak kot drugi, da sem drugačen — brez očeta. Mogoče me pozneje v službi le ne bodo vedno spraševali po očetu. Če že mora biti to ime, pa naj bi pisali materino. Tega vsi poznamo in med nami ne bi bilo razlike. Jaz nisem kriv, če ne poznam očeta, nisem kriv! Tovarišica razredničarka je odšla. Mogoče pa ji bom to le enkrat povedal. Gotovo ji bom povedal. Milena Batič Nehote sem se ob pripovedovanju spomnil na mojega starega učitelja, ki danes že uživa zasluženi pokoj. Ne vem, kolikokrat sem o njem pripovedoval drugim. Stopil je v razred. Poznali smo njegovo navado. Bili smo mirni, kot bi nas ukoval. Usedel se je zložno na klop pred nas in pričel pripovedovati. Kaj neki? Lovske dogodivščine. Lov na lisico in čez nekaj minut smo se že učili o lisici. To ti je bil pouk in ni ga bilo v razredu, ki bi naslednjo uro ne vedel vsaj nekaj o lisici. Zdi se mi, da tempo življenja premnogokrat vpliva na naše delo v razredu. Tja prihajamo nervozni, nezbrani, in vse breme naše notranjosti zvalimo na otroke. Nič se nam ne smilijo. Niti ne mislimo na to, kot da bi bilo vseeno. Sicer pa se vedno sprašujemo, kake poti bi ubrali, da bi lahko dosegli v razredu čim boljši uspeh. O nečem sem trdno prepričan. Cim več nezadovoljstva in čim več naše notranje neubranosti bomo v razredu kazali, tem manj uspehov bomo dosegali. Nočem trditi, da so uspehi odvisni predvsem od dobrega, vedrega uvoda. Še je mnogo različnih načinov, ki so za otroke v začetku učne ure lahko privlačni. Mislim pa, da ga ni šolnika, ki bi ne želel v razredu delati uspešno. In vsi vemo, da je veder začetek že pol uspeha. Vedrost lahko kažemo v kratkem intimnem pogovoru z otroki, s kako zanimivo zgodbo iz dnevnega življenja, z otroku približanimi pomenki, s katerimi posredno zainteresiramo učence za pouk in še in še. Naj končam z besedami otroka: »Naša tovarišica je tako »luštna«. Vedno se z nami pogovori kaj pametnega in vsi jo radi poslušamo! — Da, to je naš cilj! Pridobiti otroke za delo v razredu! Sicer bomo mlatili prazno slamo. Res je, da niso vsi predmeti za učenca mikavni. Od nas je odvisno, ali bodo ali ne. — »Nesrečna matematika, trn v peti. Kar bojim se je, Ce takoj ne znaš, že dobiš slabo oceno. Tovariš je tako resen in nikoli se ne nasmeji.« — Kot da je pozabil, da se otrobi najraje smejijo in so tudi najbolj upravičeni v mladostni neugnanosti, da se tu in tam sprostijo tudi v razredu. Zdi se, da bi morali včekrat natakniti psihološka očala, se nato približati otrokom in v razredu ne bi bilo tako mučno in hudo. Pomislite na to in prepričani smo, da bo v prihodnje marsikatera ura postala lepa — in za otroke doživeta. -V- Veliko priznanje založbi Mladinska knjiga Dne 30. oktobra so v Beogradu slovesno podelili nagrade Zveze društev za varstvo otrok in mladine Jugoslavije za najboljša letošnja dela v otroški književnosti. Prvikrat je bila-podeljena tudi plaketa »Mladega pokolenja« založniškemu podjetju, ki je pokazalo najboljše rezultate pri izdajanju otroške literature. To visoko priznanje je prejela založba Mladinska knjiga. koli niso reagirali, bili so brezbrižni do napak. Ob tem pojavu sem morala pritrditi tistim, ki so napisali, da je pot do tega, ko obdrži učenec neko slovnično snov, neko slovnično načelo v trajni lasti, zelo dobra. Nova dogajanja je treba učencem vedno znova Priklicati v spomin. Moram priznati, da smo glagol vadili in obravnavali v številnejših učnih Prah kakor prejšnje leto, toda vseeno, potrebne bi bile še vaje, Zanje pa je zmanjkovalo časa. IVlarsikateri preizkušeni šolnik bo morda rekel, da se otroci vendar hitro naučijo spregati. Samec je napisal v svoji brošuri, izišli leta iSST pod naslovom »Slovenski stavek«, da se učenci v dveh dneh hauče spregati. To je res. Sama sPregatev, ki sem jo napisala lani ha tablo npr. za sedanji čas, res Pi delala otrokom preglavice. Z lahkoto so jo osvojili. Zapovrst-Post v spreganju so otroci zdrdrali, da je bilo veselje. Toda ko snrn čez čas preizkusila njihovo PPanje, postavila npr. neki glagol v različen čas, različne osebe in števila, so le redki pravilno določevali. Po opisanem delu v zve-21 s pridobivanjem pojma o po-fpmeznih glagolskih oblikah je Pilo pri ponavljanju neprimerno ftanj napak. Učenci so se, potem ko so se dodobra seznanili s po-?Prneznimi glagolskimi oblikami, 1® naučili opazovati posamezne besede. To se je pokazalo zlasti takrat, ko smo po berilih iskali 'P določevali glagole. Večkrat so Paleteli na namenilnik. Bili so tPnenja, da je ta beseda zelo po- dobna glagolskim oblikam, ki so jih poznali, da pa se vendar razlikuje. Prosili so me, naj jim razložim, kak glagol je to. Tako smo tudi namenilnik vpletli v naš program, in sicer na ta način, da so se učenci takrat, ko so povedali vso spregatev, obrnili na peti in pričeli korakati po razredu. Prvi učenec je začel pripovedovati: »Grem pisat. Greš pisat.« Tako jim je bilo zelo jasno nazorno predočeno, da je to glagol, ki pomeni »dvojno gibanje«. Nedoločnik kot glagolska oblika ne pove mnogo. V svoji funkciji zaživi šele takrat, ko ga prikaže v njegovi zvezi z glagolom, s katerim se veže npr. smem, ne smem itd. Prav ob razlagi in vajah te glagolske oblike, se je najbolj videlo, da nam nekaj učnih ur, ki jih imamo na razpolago pri obravnavanju nekega slovničnega načela ali zakonitosti, ne pomeni mnogo. Omenila bi, da ne forsiramo rabo nedoločnika, toda učenci morajo le spoznati njegovo zvezo z nekaterimi glagoli. Priredila sem nekaj vaj za gojitev besedne natančnosti v zvezi z glagoli. Tako npr. vaja, ko dodajamo glagolu razne predloge, odnosno predpone. Zelo živahna je bila ura, ko sem z vrčem in kozarcem- v roki pokazala, kako se pomen glagola spremeni. Vzela sem glagol liti. V vrč sem vodo dolila, odlila, kozarec nalila. Pod polila in podobno. Zelo zabavne so bile tudi ure, ko so otroci zaigrali živalski vrt in živali v njem. Oponašali so glasove živali. Tuljenju, zavija- nju, cviljenju, kikirikanju, brenčanju ni hotelo biti konca. Take vaje smo vedno zapisovali. Tu moram omeniti, da mi je zelo koristila odlična knjiga Silve Trdinove »Besedna umetnost«. Koliko vaj je v tej knjigi, ki jih lahko s pridom uporabljamo že na najnižji stopnji. V nobeni šoli ne bi smela manjkati navedena knjiga. Služila bo lahko kot vir in vzpodbuda. Naj omenim samo nekaj takih vaj, ki sem jih tudi preizkusila. Poiščite namesto germanizmov (pri vajah seveda nisem rabila te besede) z glagolom »postati« lepe slovenske glagole. Npr.: Postane tema. Stemni se. Poiščite glagole z nasprotnim pomenom in delajmo z njimi dvojice stavkov. Npr.: zvišati plače, znižati davke. Tekmujte, kdo bo našel določenim besedam več sinonimov: npr. kričati, usmrtiti, zlomiti, nehati. jokati itd. Tvorite stavke s sledečimi glagolskimi hononimi: Zapeti gumb. Zapeti pesem. Poiščite namesto neslovenskih zvez z glagolom delati pravilne slovenske glagole: delati veselje, razveseljevati. Vstavite namesto pik ustreznejše besede, ki jih najdete v stolpcu na levi: Motika. Z motiko okopavam. Rovnica. Ker sem glagol precej utrdila, mi pridobivanje pojma samostalnik ni vzelo toliko časa. Dalj časa pa sem se zopet ustavila pri pridevniku. Doslej besedne vrste nisem jemala in posredovala po novih vidikih, nova je bila le dramatizacija, ki je pripomogla k živahnejšemu delu. Pridevnik pa sem že jemala po modernih načelih poučevanja jezika. Dalj časa sem z ustreznimi vajami pripravljala snov za pojem pridevnik. Več učnih ur sem potrebovala za tovrstno delo, kot sem jih predvidevala v učnem načrtu. In še bi lahko vadila. Kako razred kot celota nekaj pomeni, nam je potrdila ura, ko smo iskali pridevnike, ki bi jih pridejali samostalniku cvetica. Otroci so našteli 126 pridevnikov. S poučevanjem slovnice sem tesno povezovala ure, določene za spisje. Znano je, da je pot do tega, da znajo otroci pisati smiselne in logično pravilne sestavke, zelo dolga. Učence sem kmalu v začetku šolskega leta navajala na opazovanje vsakdanjih opravil. Nato smo ta opravila zapisovali. Preden smo tako opazovano opravilo napisali, je en učenec še pred vsemi to opravilo ponovil: N. pr.: Pri jedi. Pospravim mizo. Nanjo položim jedilni pribor in krožnike, itd. Take vaje so odlične za vaje zaporednosti pisanja. Uvedla sem pisanje sestavkov na verižni način. Učenci so se pokazali zelo domiselne za pisanje sestavkov na verižni način iz snovi iz Spd. N. pr. Osnovni stavek se je glasil: »Skozi Ljubljano teče reka Ljubljanica.« Našli so: Skozi Ljubljano teče Ljubljanica. Ljubljanica je ponikalnica. Poni- kalnice tečejo pod zemljo in nad njo. In tako dalje. Dalje: Skozi Ljubljano teče Ljubljanica. V Ljubljanici živijo razne ribe. Ribiči jih love ... Zelo dober način za vaje v logičnem pisanju so obnove kratkih basni. Z učenci sem napravila nekaj takih vaj. Lahko povem, da so te obnove bile zelo dobro napisane. Učenci so zelo radi prebirali slikanico o Juriju Kozjaku, povest o Petru Klepcu, narodno pesem o kralju Matjažu in Alenčici, o Ravbarju, povest o Martinu Krpanu. Povprečno je prebral vsak učenec v šolskem letu 8 knjig. Nujno bo, da bodo po šolah nastajale take knjižnice, kjer bodo učenci dobili njihovi starostni stopnji primemo čtivo na razpolago takrat, ko jo bodo potrebovali. Danes po šolarskih in pionirskih knjižnicah nimajo takih knjig v zadostnem številu na razpolago. Načelo o povezovanju posameznih predmetov pride lahko do izraza ravno z branjem primernih leposlovnih del. Koliko mi je torej uspela modernizacija pouka materinščine v okviru pogojev v 3. razredu osn. šole? Ce analiziram svoje delo pri pouku slovenščine, lahko rečem, da sem se modernizaciji samo približala. Za temeljito modernizacijo mi je predvsem primanjkovalo časa. Ali drugače. Učna snov je preobširna. Manjkali so mi ustrezni teksti za vaje. Mislim, da ne bo odveč povedati, da je moje delo spremljala negotovost in tipanje. Saj nisem imela vzornikov. Pri delu sem se opi- rala na ugotovitve o tem, kako bi lahko spremenili pouk slovenščine, ki so jih zapisali naši slavisti-pedagogi, in na lastne zamisli. Z nekoliko spremenjenim načinom poučevanja pa sem le dosegla, da so učenci slovnično gradivo neprimerno bolje obvladali kakor n. pr. učenci v prejšnjem letu, ko nisem delala nobenih poskusov. Berila, ki jih imajo danes učenci na razpolago, ne ustrezajo za sodoben pouk. Berila so zastarela. Sestaviti bo treba nova, taka, ki bodo ustrezala modernemu pouku materinščine. Sestava novega berila bo delo, ki ga ne bo mogla v kratkem času opraviti ena oseba, tu bo sodelovanje slavistov, pedagogov in učiteljev praktikov, ki se zanimajo za naprednejši način poučevanja, nujno. Še bolj pa bi bil potreben jezikovni priročnik za učitelja. Brez ustreznega priročnika ne bomo spremenili pouka slovenščine. Eno leto poskusnega dela je za mano. Nekaj izkušenj sem si pridobila. Povsem sem prepričana, da brez pregrupacije učne snovi modernizacija poučevanja materinščine ne bo mogoča. Ker sem v razredu poskušala, mi učne ure, ki sem jih imela na razpolago, niso zadostovale, vzela sem še uro, ki je tedensko učitelju na razpolago. S temi urami sem pridobila skoraj 30 učnih ur. Sestavek, ki sem ga napisala, naj bo skromen prispevek k težnjam in željam vseh onih, ki so že spregovorili o tem, da je treba pouk materinščine v osnovni šoli modernizirati. R. M. Sr emisiarji ruskega jezika Jože Steinmann Malokdaj so imeli predavatelji ruščine tako priložnost za izpopolnjevanje kakor letos. Nekateri so obiskali v počitnicah zaporedoma dva seminarja, drugi pa vsaj enega. Prvi je trajal tri tedne v Oteševem cb Prespan-skem jezeru v mesecu juliju in Iz književnosti so bila na pro- uporabljali vsa modema sredstva skve od njenega začetka 1147, pre- bila prva izdaja boljša, drugi po- gramu predavanja profesorja Ra dovana Laliča o rusko jugoslovanskih književnih zvezah in glavni momenti ruske sovjetske književnosti. Vsekakor naj zanimivejša predavanja, do konca izdelana in izvrstno prikazana pa so bila dr. za poučevanje tujega jezika: celice s slušalkami, magnetofon, televizijo, plošče in radio. Uvajali so nas v intonacijo, primeren tempo govora in prikazovali, kako se je jezik po revoluciji spremenil, zlasti v tehničnem izrazoslovju, kje so meje med ruskim nacio- ga je priredilo Društvo za tuje Milosava Baboviča. Tudi razprav-'nalnim ^ezikon? ^ knjižnim go jezike v zveznem merilu. Vzporedno je tekel seminar v Beogradu za predavatelje iz Srbije. Za mesec avgust pa je povabila Ruska federacija petdeset profesorjev ruščine v Moskvo. Ob višinskem Prespanskem jezeru so se zbrali pripadniki domačih narodnosti, kakor tudi mnogi tujci, naši predavatelji' saj so prireditelji pripravili seminar za vse štiri glavne jezike, ki se poučujejo na naših šolah. Mali »babilon« je začel z delom po jezikovnih skupinah. Pri nas je prvi nastopil -docent moskovske univerze dr. Svetlišev. Govoril je o sodobnem knjižnem jeziku z akademsko spretnostjo, živahno in nazorno. Vsako njegovo predavanje je spremljala skica, jasen naglas in sodelovanje s slušatelji kar sproti. Začel je z normo ruskega jezika in obdelal leksiko, sintakso v zvezi s punktuacijo in stilistiko. Posebej jasno je opredelil pomen naglasa in redukcije glasov, izgovora Ijanja po predavanjih so se hitro in sproščeno začela. Obdelal ie predhodnike ruskega simbolizma, simbobzem Bloka in sodobne sovjetske pesnike: Jevtu-šenka, Roždestvenega. Razlagal je sovjetske pripovednike: Aksjono-va, Ahmatova, Steljmana in druge. V analizi, ki je sproti sledila predavanjem, je prikazal poezijo Nekrasova, Tjutčeva, Peta, Brju-sova in Ivana Aksakova. Slušatelji so tudi samostojno nastopali in pripravili zaključno akademijo. Delo na teh seminarjih je delno pomanikljivo, ker ni na razpolago dovolj knjig. Vendar se sekretar Društva za tuje jezike docent dr. Konstantinovič trudi, da tudi v tem pogledu ne bomo zaostajali za podobnimi mednarodnimi seminarji. Bogati so začetki nemške, francoske in angleške knjižnice. Zdaj. čaka še delo za utemeljitev ruske biblioteke. Ostale jezikovne skupine so imele več tujih predavateljev. vorom. Opozarjali so nas na fre-kventnost besed. Slišali smo, da ko borodinskih dogodkov do ve- zitivno ocenjujejo drugo izdajo, soljskih poletov. Obiskali smo tu- Prav tako so deljena mnenja o di dva kolhoza, stalno odprto go- Jevtušenkovih pesmih. Po prika-spodarsko razstavišče in podobno, zu Dukinceva, Kuznecova, Kočc-Med prvimi predavanji so nam tova, Tvardovskega, Jermolova in prikazali sovjetski sistem šolstva Erenburga je profesor zaključil, ____________ . Pri vsaki izobraževalni stopnji da je literarna kritika od leta 1956 katerega življenje je Mio od začetka zahtevajo solidno znanje za na- svobodna, odkrita in drzna. Pose-slednjo stopnjo. Na razpis mesta bej se je literarni zgodovinar na višji ali visoki šoli more pro- ustavil pri Borisu Pasternaku in siti le oni, ki ima poleg predpi- njegovem Dr. Zivagu, o katerem in težnje nadaljnjega mehčanja Razpolagale so z najrazličnejšimi soglasnikov. Kratek čas ni dopu- filmi, ploščami in magnetofoni, stil še utrjevanja v rekciji gla- imele več tujih predavateljev. gola, čeprav je sodobna, živa ruska beseda predavatelja mnogo doprinesla k razumevanju raznih vprašanj. Ruski razgovomi jezik je vadila s slušatelji lektorica Maja Aleksandrovna. Poleg vaj, ki so jih sproti terjala zgoraj navedena predavanja, smo z njo obdelali v razgovoru, čitanju in pripovedovanju teme iz vsakdanjega življenja. V tem pogledu se je letos besedni zaklad povečal in natančneje opredelil kot lani, poudarek je bil na izgovorjavi v zvezi z naglasom. Za prevode domč smo lahko zbirali poljubno tematiko iz srbskih političnih časnikov. Seveda niso izostali tradicionalni opisi prihod« na seminar, opisa okolice in življenja v seminarju. Ob koncu ure smo vedno poslušali ruske plošče in se opozarjali na izgovorjavo ali vadili razne narodne in umetne ruske pesmi-. Maja Aleksandrovna nam je pripravila skromen, a koristen pri- nih knjig, posebej najnovejših. Zanimivi so bili nemški večeri, ki so nudili na ploščah razvoj vse muzike, od narodnih pesmi, preko Bacha in Mozarta, do današnjih dni. Glasbene in literarne večere so prirejali tudi ostali. Dovolj sistematično delo so oživljale ekskurzije k Sv. Naumu, v Ohrid, v Carino in Pretor, letovišči ob Preepanskem jezeru. Čeprav seminar v prostrani, široki in bleščeči Moskvi ni začel s testom kot v Makedoniji, je bil za velik korak popolnejši. Svetnik Miodrag Djuverovič je po svoji uvidevnosti razdelil slušatelje v pet skupin. Celota je poslušala dve uri dnevno predavanja, skupine po deset pa so imele s svojimi asistenti in docenti nato še tri ure vaj. Vaje so obsegale največ razgovore o napovedani ali nenapovedani temi, čitanje, pripovedovanje in opisovanje pri- Poslopje univerze Lomonosova v Moskvi je doba kovank pri kraju, da pa sanih strokovnih del tudi oprav-tehnični razvoj prinaša nove iz- Ijeno delovno dobo po dovršenih raze. študijah v družbenih ustanovah sodijo bralci in literarni zgodovinarji zelo različno. Dr. Živago je posebna osebnost. Ni pozitiven ni bilo rednih predavanj v tem formi jcjSe mnogo govora. Drzav- Ijana začno vzgajati ze v jaslih. času, smo imeli dovolj prostora, da smo se lahko posvetili grup-nemu delu po deset. Lepo so nas sprejeli tudi profesorji, docenti in asistenti, ki so se z nami ukvar- sam živi. Ko so svetovali Pasternaku, naj zapusti domovino, tega ni storil, ker je globoko razumel, kaj je literatu domovina. Ni mogoče primerjati romanov »Vojna in mir« ter Dr. Živaga, so bile zaključne predavateljeve misli. Pravi učitelj mora imeti znanje in vzgojiteljske sposobnosti. Cilj učenja je znanje, učenje za življenje in zgradnja komunizma. Imajo še posebne tujejezične šole. Od drugega razreda osnov- tujhd. Gostitelji soT^nar zal ne !ole Pa do konf sfdnje šole _ ------------ mislili tako, da ima poleg stro- Poucujejo vse predmete v ^tujem n0 temo 0 žaljenju in delu Rokovne plati, ki je bila povsem na franeoske in an- roienka, o ljudsko prosvetnih pri- še splošno izobraževalni zadevanjih NadjedŽe Konstanti- Ražen torkov smo si vsak daIl‘ Sv°Je diplomirane mlade jali. Med njimi so bili taki, ki so že po več let predavali ruščino v Poleg strokovnih predavanj smo poslušali še izčrpno In obšir- IzguMli smo dragega prijatelja, vrlega prosvetnega delavca, znanega širom Slovenije, strokovnega učitelja za čevljarstvo, tovariša Jožeta Stein-rrtanna. Bili so meseci in meseci, ko se je boril z zavratno boleznijo in upali smo. S smrtjo je pokopano tudi upanje. Poslovil se je od nas tovariš, do konca en sam delaven dan. Jože Steinmann, rojen pod trnovskim zvonom, se je rodil'leta 1896. Ze s sedmim letom je bil obojestranska sirota in ko se je mati poslavljala od življenja, je dejala fantiču: »Pojdi k moji prijateljici na Brdo in reci, da te jaz pošiljam . . .« Komaj 14 let star. Že je umni deček poVsem obvladal »tehniko«, znal je povsem samostojno izdelovati čevlje. A ne samo to. Brž se je povzpel, saj mu je priznal razstavni odbor, ki je organiziral na Tehniški srednji šoli vajensko razstavo, za njegova dela prvo mesto in 20 zlatih kovancev za nagrado . . . Četudi je moral preživljati mali Jože vse nedelje kot prešivalec gornjih delov, ga to ni Zlomilo. Vprav obratno, V svojem poklicu se je izpopolnjeval in sla po napredku ga je pripeljala na Dunaj, kjer se je z nenehno pridnostjo in nič manjšo voljo strokovno povsem izobrazil. Vse od 23. pa do 60. leta, ko je bil upokojen, je njegovo življenje nepretrgana veriga prizadevanj za dvig čevljarskega obrtniškega naraščaja in odraslega kadra. Medtem je opravil z odličnim uspehom strokovni izpit za obrtnega Učitelja na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Strokovno na moč podkovan, se je seve lahko uveljavil in ne-številni so bili njegovi tečaji, ki jih je imel širom naše domovine. Z vztrajnostjo in s prikupnim, vedrim nastopom, ki mu je dodajal strokovno popolnost je žel zaslužene uspehe med odraslimi, pa tudi med mladino, ki mu je bila v Čevljarski šoli izročena v šolanje. Kot učitelj delavski mladini ni bil popustljiv, natančen do sleherne risbe, hkrati pa do žrtvovanja dober; le prečesto je prevzel na svoja ramena vse izdatke za ekskurzije, saj je bilo življenje vajenske mladine pred desetletji povsem drugačno kot danes. A ne samo to, Tov, Steinmann je tudi po končanem šolanju spremljal rast svojih učencev in srčno je bil vesel, ko so prevzemali vodilne položaje naše čevljarske produkcije. Preživel je obe svetovni vojni. Za Časa prve je bil skozi pet let ujetnik V Rusiji, ob drugi svetovni vojni, ko je okupator zasedel Lljubljano, pa je v mnogočem njegova zasluga, da so rešili ves čevljarski inventar s stroji vred ih ga pospravili iz TSS v Šentjakobsko šolo v Ljubljani, ter ga tako rešili propasti. Ves delaven in vedno današnji ja prispeval pokojnik svoj delež tudi Obrtni zbornici, prosvetni organi pa so mu zaupali mesto prosvetnega svetovalca Za čevljarstvo na naših stro- Višini, značaj srtefti: sar; sat s« kazovala potek ure. Nastopala je redukcijo in mehčanje. ce in knjigarne. Hoteli so nam te take šole pošljejo v inozemstvo, da so tako v tujem jeziku sposobni predavati svoj predmet. Kako cenijo znanje tujega jezika, mi je bilo razvidno iz nekega programa za medicince, ki so opravljali izpite nasproti našega inštituta. Ob vsaki stopnji študija je obvezen tudi tuj jezik, ki ga mora kandidat opravljati istočasno s strokovnimi izpiti. V Moskvi je doslej v srednjih šolah prevladovala nemščina, zdaj pa angleščina in španščina. izdajanje knjig v SZ. Ta pripravlja učbenike in knjige za ostale narodnosti, ki žive na območju njihove ogromne države. V njem deluje petdeset stalnih delavcev. Profesor, ki sestavlja učbenike za Cu-vaše, nam je govoril o nalogah inštituta in o posebnostih čuva-škega Jezika. Knjigo, ki jo je napisal o Čuvaškem jeziku, mu je prinesla doktorski naslov. Ker je kozmonavt Čuvaš Nikolajev prav tedaj poletel okoli Zemlje in je s celo vrsto ur za začetni pouk, torej današnji peti razred osemletke. Priporočala je vprašanja in odgovore. Prikazovala je koristnost stihov, kratkih dramatizacij, slik, flanelografa in magnetofona. Navajala je primere, da se z lahkoto nauči vsak učenec v prvem letu 350 besed. V resnici pa lahko z višjo stopnjo to število povečamo, pri istem številu pa v vsakem prmui u ostanemo. Priporočala je zborne odgovore, ki se res le v prvem letu obnesejo. Mislim pa, da zborni odgovori skrivajo novo nevarnost, izreka ni natančna, nanjo je posebej treba paziti na začetku. Sicer pa so to stvari razprav in temeljitega pisec mnogih strokovnih del, ki nam je kar na začetku predstavil dve vrsti transkripcij in omenil še tretjo, ki šele nastaja. Po razdelitvi glasov se je ustavljal največ pri naglasu. Prikazal nam je stari moskovski izgovor, ki se ga je sam učil, in današnji mehkejši izgovor v knjižnem jeziku. Potrdil je mnenje, da sedanji knjižni jezik vsebuje poleg moskovskega govora še nekaj drugih črt. Razprave o naglasu so vedno tudi pri vajah sprožile nova vprašanja. Izgovor i-ja za k, g, h po novem teži k i, po starem je bil jeri. Zdaj je oboje možno. Za izgovorjavo trdega 1 zahtevajo postavljanje jezika med zgornje in spodnje zobe, kot bi ga hoteli vgrizniti, prej pa so učili, da zanj postavimo konec jezika na gornje zobe. Ostali predavatelji so nakazo- Seminar je trajal mesec dni. pač pokazati vse, kar je v Moskvi vali najrazličnejše jezikovne te-Med predavatelji so bili sami pri- znamenitega in lepega, posebnega me. Tako so obdelali: izgovor so- in zanimivega. Že samo za ogled glasnikov, posebno različno izgo- obravnava!^'profesor'dr^Galanov^ “Ufnal ^ naVdUSen ^ Nikolajevim uspehom, nam je v spomin na ta dogodek poklonil vsakemu po en izvod čuvaške slovnice. V. Merc Intenzivno učenje tujih jezikov v Ukrajini V šolskem letu 1961/62 se je v Ukrajini znatno povečalo število tistih šol, v katerih se določeni predmeti poučujejo v angleščini, nemščini, francoščini ali kitajščini. Takih šol je bilo v prejšnjem letu le 14, v preteklem šolskem letu pa že 97. Tretnjakovska galerija znani sovjetski jezikoslovci, pisci znanstvenih del in razprav, avtorji učbenikov za univerzo in druge visoke šole. Po takih predavanjih so hoteli zvedeti, koliko nam je poznan zgodovinski razvoj jezika, transkripcija, razne kategorije, zato so nam zastavljali vprašanja takoj po predavanjih in niso bili razočarani. Več vrzeli sijio pokazali nekateri v praktičnem razgovoru, kar smo občutili pri skupinskih vajah. Tu smo va- diii z mladimi jezikoslovnimi dober predavatelj tujega jezika, vateljTpoŠtavill rm stališčerdT je smo^e‘z bridkostjo Vaved^d^seTe SMo^jeTaTtopii? pflot prosvetne strokovnjaki, ki so s polno ambi- so pač po pojmovanju sovjetskih v prvi vrsti potrebno obvladati ' *---------" -........ -------- - ----- cijo, zanosom in ljubeznijo do ru- profesorjev mnogo širše, kot je živ sodobni jezik. Vendar smo po skega jezika in velikega razume- golo poznavanje jezika in njego raznih galerij bi bilo komaj mesec dni dovolj. Tako smo obiskali in videli le največje. Enkrat na teden nas je vodil predavatelj po mestu, da smo obiskovali veleblagovnice in se seznanjali s trgovsko govorico, ki je pač v kratkem času ni mogoče vorjavo glasu šč, gemlnat in soglasnikov v tujkah. Profesor Ro-slavec je govoril o glagolskih Vidih in glagolih dvojnega vida. Dolgo smo se zadržali pri izražanju prve osebe ednine z zaimkom in brez njega. Nato je bilo govora o spremembi leksike ru- osvojiti. Vendar so nas vljudne skega jezika po oktobrski revo-parole v trgovinah opozarjale na luciji. veliko kulturo jezika. Književnost smo obravnavali kovnih izobraževalnih centrih, s priznanjem se bomo spominjali tovariša Steinmanna tudi kot vnetega raziskovalca čevljarske terminologije. Akademiji znanosti in umetnosti, njenemu jezikoslovnemu odboru, je predložil nič manj kot 1328 Izrazov Iz čevljarske stroke, SAZU je ocenila Stein-mannovo prizadevanje kot hvale vredno, kakor tudi njegove »Priročnike za čevljarstvo«, od katerih sta dva izšla, a tretjega je preprečila pokojnikova smrt. »Po tekstu in po skicah je Priročnik za čevljarje Odlično spričeval«, za strokovno vnetega delavca in . užl vzpodbudno za pisatelje na dr.,gib strokovnih področjih« — tako n. avl ocena SAZU. Priročnik je nesporno spričevalo Stainmannove neizrr..me pridnosti in vztrajnosti. Lahko i - ližemo, da je prebrodil sleherno čevljarsko delavnico in ustanovo v Sloveniji in zbiral z njemu lastno iniciativnostjo izraze iz čevljarstva. Da, bil je Steinmann dejansko mentor svojega poklica, svetovalec in učitelj neštetim, pravi strokovnjak. Na njegovi poslednji poti ga je pospremila ogromna množica prijateljev, tualnih družin, 23 % iZ delavskih, čestllcev in spoštovalcev od vsepov- 22% iz svobodnih noklicev in sod' V globoki hvaležnosti ga bomo zz /o iz svoDoanin pOKllcev m ohranili v naj lepšem spominu. 8 % iz siromašnih družin, v> D- Veri Križmanovi v spomin nedeljo Socialno poreklo študentov na Holandskem Po neki anketi je 49 % študentov na Holandskem iz intelek- rfJTSSS: fess*<&£*&!: « .zgodilo to, česar smo zadnje mesece. Bila je med tistimi plemenitimi l/i bali vse te lavke in službovala po raznih krajih» najdlje na bivši Poljanski gimnaziji* poznavanja jezika. Ds. Svetlišev vanja do nas dali od sebe vse, da vih zakonitosti. Učitelj tujega je- zacili ruske klasična in n;je* Pokojnica jih je vzgajala m z . , , .. V, , , . V • . . .. ... J x TV-l AL LC1 a LUi C Lil crlnholrn t-i ribari zn m 4 rv oi o sluŠali eno predavanje O periodi- .u*e! namSjo>Sj1eStrgala težka^lmlezen in je med predavanji večkrat pou- bi nam čim bolj približali sodo-daril, da le globoko in obširno ben ruski jezik, njegov knjižni znanje narekuje metodo, s čimer izgovor in posebnosti. Dejansko se je večina slušateljev strinjala. Sicer pa je tov. Nestorov izvrstno pokazala, kako potekajo take ure. Svetovala je, naj se obračamo za nekatera težja vprašanja na Inštitut za fonetiko in patologijo izgovora v Beogradu. so nam prikazali lepoto ruskega jezika ter nas mnogo naučili. To je bilo potrebno, ker je minilo debelo desetletje, odkar smo po- zika se mora seznaniti v vsem kulturnim bogastvom naroda, katerega jezik poučuje. Poleg literature mora poznati splošni kulturni in duhovni razvoj naroda, zgodovino in narodopisje. To so hoteli naši sovjetski tovariši dve o sodobni sovjetski književnosti. Zanimiva je bila ugotovitev, da štejejo za sodobno le literaturo od leta 1956. V kratkih potezah so nam predavatelji prikazali delo Fedina, Radejeva, Pri-švina, Leonova in Simonova. Ob globoko prizadevnostjo spremljala njih mlada življenja. Poznala jih je, vedela za njihove težave in morebitne bridkosti in jim skušala z materinsko ljubeznijo tn skrbjo pomagati. Tudi ko so že odšli z našega zavoda, je spremljala njihova pota in marsikdo se je še zatekel k njej po prijazno besedo ali po moder življenjski nasvet. Življenje Vere Križmanove je bilo učevali, da ne govorim o skopih doseči, zato taka gorečnost, dobro- Radejevem delu »Mlada garda« so minutah, ki smo jih kdaj prebili hotnost v razkazovanju vseh kul- se literarni zgodovinarji razdelili kratl50- Rodila se )e 21. oktobra 1914. s oravimi Rusi. Pri vajah smo turnih in tehničnih dosežkov Mo- v dve skupini. Eni trdijo, da je ŠklrM planinami. PoedovršPem gimna- jo v lanskem juniju poiožila na bolniško posteljo. Vendar je še vse te mesece živela z nami. Upala je, da bo še učila, spremljala je naše delo ih vsa vesela poslušala novice iz našega šolskega življenja. Tako je bila njena osebnost navzoča med nami vse do zadnjega. ker ni znala misliti nase, ker j« delala do zadnjih možnosti, je prezgodaj podlegla težki bolezni Z njo je ugasnilo najboljše srce, U ga ne bo mogoče nadomestiti. m C. Končno kvalitetna revij a za film in televizijo Med mnogoštevilnimi filmskimi re- filmske ustvarjalnosti, temveč razvi- prispevek zahteva določeno razgleda-Vijami, ki izhajajo širom Jugoslavije, jati kulturni potencial najširšega kro- nost po filmskem svetu, kajti ime reje le ena, ki pojmuje svojo nalogo ga ljubiteljev filma, da bi srečanje žiserja zveni bralcu, ki ne pozna nje-o razvijanju filmske kulture proble- s filmom ne bilo trenutek razvedri- govega filma, enako tuje ali ostane matično, odgovorno in na Ugledni vi- ' VJUgU Vl/JLUU XXI lici C«51t.lllll vi- 1« lil Z.CIUCI V C, IdllVCU JJUIIIC111 Ul JtVUl- šini — to je zagrebška Filmska kul- turno doživetje, ki naj človeka osve- tura. Za ostale ne bi mogli reči, da zavoljo redkih dobrin prispevkov zagotavljajo vsaj povprečno kvaliteto, pač pa prej skrbijo za filmske zgodbice in zgodbe, ozaljšane s fotografi- jami zvezdic in zvezd ipd. Nedavno brodošel pripomoček, čeprav revija govega filma, la in zabave, temveč pomembno kul- približno znano kot ime književnika. katerega dela ne poznamo. V rubriki Teleobjektiv prinaša revija kvalitetne informativne novosti iz filmskih studiev po svetu. Zanimiva in tehtna so premišljevanja Tonija Tršarja o puljskem festivalu, kjer avtor razmišlja o namenu festivala, o zagotovo nima prvenstvenega namčna, kriterijih in nagradah. šča in notranje zadovoljuje.« Ce pomislimo na filmsko vzgojo v šolah, kjer so lahko v rabi le posredna pomagala — ker drugih ni —, potlej lahko smatramo Ekran 62 do- da bi se omejevala na šolsko vzgojno Kritike seznanjajo bralce o raznih tega je izšla prva številka Ekrana 62 ter se priključila resnemu filmskemu tisku s perspektivnim programom. Ne da bi se zaustavili ob ponesrečeni izbiri imena slovenske revije, vrata filmski vzgoji v šolah. Na to ki se na srečo da spremeniti, daje nas opozarjajo razmišljanja Spoznanja prva številka zaradi kvalitetnih teks- in dolžnosti izpod peresa Jovite Pod- g kitičnimi poudarki za bistveno. Po-» ^ ^ -i gornikove. Film, ki je preglasil gle- jeg |.ega go tu ge rubrike za amaterje, vsebino s področja filmske kulture. Je fiimih, ki jih bomo gledali v kratkem, pa prva filmska revija, ki je odprla Nekak kompas za filme najrazličnej- ----. - i.i'.----------.-ii -- - h TSJo trt v v________________________________i •____ šega žanra: pregledna vsebina, kjer je potrebno, dovolj smotrna analiza &>v poglobljenih analiz, razmišljanj študij obet, da bodo sodelavci utrdili dališko igro, koncerte in galerije, j« seriozna prizadevanja. Jedro svoje na- izredno sugestivna moč, med umet-loge so izrazili med uvodnimi bese- nostmi prevladujoča, zatorej moremo dami: »Osnovni problem filmske kulture v našem času ni v prvi vrsti razvijati samo umetniško stopnjo av_iuj vjuci, z. moramo računati z določenimi učinki, zlasti pri razvijajoči mladini, obSr‘\aUgotoviti "kvadtetne vodnik za knjige, leksikalna rubrika Nova revija se odlikuje po okusni estetski formi, poglavitna pa je smotrna in seriozna osnova, ki po prvi venci po skovalcev v Evropi in da je tri četrtine teh mladih ljudi, potlej laže razumemo potrebo po filmski vzgoji in še posebej potrebo po načrtnem delu v šolah druge stopnje. Film in Pri Državni založbi Slovenije je iz- televizija sta med nami, zato ne sme-Šla zanimiva knjiga z naslovom mo obiti te plati, smatramo ju lah- Ce pri tem upoštevamo, da smo Slo- priSpeVke s poudarkom na sodobnem številu tretji po številu obl- fiimcb-Am rineaianin in nroblematiki. »KRUH IN SRCE« filmskem dogajanju in problematiki. L/G. Novoletna voščilnica Miroslava Kuglerja i »Kruh in srce«. Gre za črtice*znanega slovenskega izseljenskega pisatelja in časnikarja Janka Roglja. Kar daje Rogljevi zbirki črtic še poseben pou ko kot sestavni del splošne sodobne vzgoje. Podgornikova je nakazala nekaj zamisli o tovrstnem programu za osemletke. Njena razmišljanja- izhaja- darek, je spremna beseda našega ne- j0 }z zdravega pedagoškega optimizma utrudnega publicista Jožeta^ Županči- in nuje p0 filmski vzgoji, priznavajoč; n,imel pedagog težaško delo, vendar vzgojitelju ne more biti vseeno, kako dojema mladina filme, kakšni so vplivi ipd. Morebiti lahko v prihodnjih številkah pričakujemo praktične napotke, izkušnje konkretnega dela ali metodike tovrstnega dela v primerjavi s tujimi šolami, ki. imajo že večje izkušnje v filmski vzgoji v šolah. Ca iz Litije, ki je z vnemo in ljubeznijo zbral te črtice ter jih smiselno razporedil v dva dela. Prvi del je povezan z naslovom »Iz Kranja«, drugo pa v poglavju »Iz Amerike«. Iz prvega dihata toplota socialne misli in bridkost usode slovenskega človeka; 'v drugem je pred bravcem razgrnjena usoda našega izseljenstva. Prepaja jo nenehna misel na domovino: kruh je v čezoceanskem svetu, srce pa utriplje na tej strani. V tretjem delu knjige nam urednik zbirke s toplo in slikovito besedo in kot temeljit poznavalec zgodovine ameriških izseljencev riše Rogljev življenjepis. Oh tem temeljitem prikazu povzamemo Rogljeve . nenehne dejavnosti med »Pogled v ■ svet znanosti in tehnike« Čeprav se je poljudnoznan- sko mladino s tisto mero, ki je imena naj ve sleherni, ki je obi-ka^Musk^da^e^oieg1 filmografije 'ob- stvena literatura lepo namnožila, potrebna, da zahtevane probleme skoval šolo. Crousejeva knjiga je sežnejši portret španskega sodobnega pa bj bil pedagog v zadregi, če bi razloži postopno in preprosto, se- spisana tako, da bo bralec znal glašuloč’Vsebinske rinVidejneP°značii- iz šolskih klopi dobil vprašanje, veda brez formul. Pri tem skuša ceniti sto in stoletni razvoj znan- ^fSese««,WK8 -Smlrn^danerultvarjajo V njej dojemamo odblesk razmer, ki Je v njih živel naš slovenski izseljenec. Urednik zbirke je vzorno opravil svoje delo. V. hosti v opusu Bunuela. Bržkone bodo v naslednjih številkah vrstili portreti velikih ustvarjalcev filma. S simpatijo bi pozdravili takšen izbor nitih imen, ki danes ustvarjajo in jih lahko spoznavamo s filmskega platna. katero delo o sodobni tehniki bi priporočal, da bi ga šolarji zlah Izbor računskih nalog O Novih poteh Ulma razpravlja niem sledi — seveda po svojih šol. osem tujih in domačih cineastov. Ta ^ zmogljivostih _ nElgle_ mu razvoju znanosti in tehnike kar se da mednaroden glede imen vilne ilustracije. Te so skoro pre-kot z delom preobloženi odrasli, znanstvenikov in objektiven, v več enostavne vprašanja s tega področja, ki jih vo(jov> ^jer neprijetno zaudarja tehnike« velja opozoriti šolske šolnik dobiva »uradno« v razrecu nocinnalna natetika. Omenial ie kniižnice — nredvsem na šolsko Poleg učbenika, ki ureja učitelju meri'tuiebrazporendeitSev0m lačln^- JSE vesoljke" “poletVr Kako BORČIČ IN KUGLER RAZSTAVLJATA V KOSTANJEVICI Na Lamutovem razstavišču v Kostanjevici razstavljata slikarja Bogdan Borčič in Miroslav Kugler skupno 38 del. Gorjupova galerija v Kostanjevici se že sedem let obstoja vneto trudi, da bi dajala prednosti predvsem domačim ustvarjalcem. Borčič, ki je doma iz Dalmacije, je dodal temu svetu v svojih delih utrip naše zemlje, skromne dolenjske pokrajine, ki se prav tako kot mali človek iz Komiže bori za, vsakdanji kruh, bori s prav tako trmasto zemljo, ki veliko hoče, a razmeroma malo da; groteskna ptičja strašila, ki so eden osnovnih vzgibov Borčičevega ustvarjanja, so stvarno nadaljevanje komiškega malega sveta in malega človeka. Dolenjske njive, ki so po svojem obsegu dostikrat otroško majhne, branijo svoj pridelek v času zorenja s karakterističnimi in y resnici tudi likovno zanimivi ptičjimi strašili, ki so dostikrat polna ljudske domišljije. Kugler, rojen v Ljubljani, pa je _____ ______ _____ _____ izpovedovalec pokrajine ob Savi in Avtor se je trudil, da bi ostal mu podajanju sledijo mnogošte- f^i^otnimrhraml; ^jegl^e1 očara!! preprosta, pa toliko bolj iskrena ar-za naš razvojni hitektura naših kozolcev in starinskih hiš, kar je vse tako lepo vkom-ponirano v našo pokrajino, a žal premalo raziskano in Znanstveno obdelano, ker počasi izumira. Oba' slikarja sta prosvetna delavca in imata nemalo zaslug za likovno vzgojo na Dolenjskem. aktivizirati bralca, a vseeno osta- stvene misli in tehničnih dosež-ja le toliko zahteven,, kot je do- kov, pri tem pa je naglasil de-ka in s pridom prebirali. Prizna- pustno za dojemljivost mladine mokratičen in mednarodni značaj ti je treba, da šolska mladina z zadnjih razredov osemletk in znanosti in tehnike. Pri razlagi večjo zavzetostjo in pričakova- morda še prvih razredov srednjih je avtor izkušen metodik, ki tudi pedagoško ovlada snov. Nazorne- Zatorej ne presenečajo pogosta 5emer se 11°.čiJod Posameznih (iz- okus zato za funkcionalne. J *■ -i s-kfvtv-i i kt \ firil 111 Ht-i riTTi o o-t-rmrvi V* vivci— [\To v r ct ? -7 v-i v-w jemnih) poljudnoznanstvenih pre- Na »Pogled v svet znanosti in način ravnavanja, ki jo predpisuje učni načrt, so potrebna učitelju še razna obravnavanja dopolnila, s katerim lahko uveljavlja druge matematične vsebine, ki spada ust umcjcuc . nacionalna patetika. Omenjal je knjižnice — predvsem pa šolsko drugimi podobnimi ali »privatno«; Kako pripravljajo je največje znanstvenike, katerih mladino. ... ... „ , deluje princip aktualnosti pouka, upošteva značilnosti okolja, v katerem dela in avtor strokovno gradivo v obliki upo- • 4. o tt.i ■ ___4„i„ rabnih nalog, izogiblje pa se vsakega tranzistor? Kako je nastala barv-računsklhj operacij^in na televizija? Itd. Prevod mladinskega poljudnoznanstvenega dela »Pogled v svet v predpisani učbenik. Poudarek je na problemih, učiteljeva naloga pa je, da vsebino uporabi tam, kjer to uč- UH. .. .-,.,,1.1.,,,,, ni iiu .. aa vseomu upuiaui tam, ujet LU z-iicniatvciicsa ciuia »A usaua* v s ben?ku zaradi specialne vsebine ni omogoča oziroma znanosti jn tehnike« VVilliama beniku zaradi specialne vsebine bilo mogoče zajeti. Z likovne knjižne police narekuj e v tej' zvezi bo izbor nalog uspe- Crousea — založba Lipa v Kopru Zvezki Spomeniških vodnikov In membnejših cerkvenih spomenikov stih bogatimo skromno domačo likoven k-nt Hnhrnrlnšln hpriln Likovnih zvezkov obetajo pogosto in naše domovine, ki mikavno združuje no literaturo. Resumeje v tujih jezi- ri /~\ -i «»4-1 "M +0 T", d Al Tl r*1 _ d/-»rf/-nrY-ir% t-\ t*t ri tt rr /-»el I^/nt*./-»/r te i Y-» r» V» 1 vm-iT-oH lictflllt'1 \7 ^J^oj OZlČne Med taka dopolnila in pomagala šen pripomoček, in nepogrešljivo do-pouku matematike področij našega^g^podarskega razvo” vprašanj iz tehnike in znanosti, S. Mea taKa aopomud u P s , ,, vsem ki poučujejo matemati- , . redno izhajati. Na ta način lahko pri- raznorodne slogovne prvine od konca kih pa bi morali ustaliti v troji šteiemo tuS zMrke nllog z raznih ko v osnorai šol?. Zellti bi bilo, da saj daje prerez tistih vsakdanjih čakujemo, da bo Mladinska knjiga v romantike v III. stoletju do druge po- kvalitetne in natančne prevode. ja, ki jih avtor učbenika ni mogel v zadostni meri upoštevati, so pa za s področja obrti, trgovine, industrije, i,...,.:--,; raznih drugih vej kmetijstva, ki bi s Katerimi V ! 1 ■ Mr ’ A*— —— —— Ca - ---------“ ' t —- —— — V— — ''T * —— —— * — —' " —— — .A A-J-UA W U -A au.aaa-u* ___ ____ se srečuje sleherni menike, likovne Struje in osebnosti na let nazaj in je skozi stoletja doživela zaaostni men uposievau, &u pa ^ L'6J‘1axj'nribUžalZstrok"ovno mlnH človek XX etoletia Ameri- Slovenskem. vrsto sprememb ih dopolnitev. Hete- Gre za skromnejšo varianto na izišlo določena šolska okolja velikega vzgoj- na pedoben načm pribliraii^troKovn^ mlad CiOVCK AA. stoletja, -tmcri Dr Fran steli je v »Crngrobu« rogerli slogovni prijemi freskantov od knjigo, kljub temu pa je izdaja MK liega in izobraževalnega pomena kot ~ J r skl r>isec 16 nsoisal kniico ZU sol- st.udioznn n h ra vnaVAl pneea naino- vri/ cfnlA+io HaHA na ucMaaprn v rinhrniinšla v.p zaradi teea. ker ie ta Novi Likovni zvezek prinaša »Ivana Groharja« Melite Stelč-Možina. izišlo nega _ _ npr. naloge s področja kmetijstva, otroka, obrti, industrije, rudarstva, trgovine itd. Možnosti za sestavo in pridobitev takega gradiva je več, učenci jih lahko sami zbirajo iz raznih časopisnih člankov, iz statističnih poročil raznih zavodov in gospodarskih organizacij, iz rednih poročil podjetij in organizacij, v precejšnji meri pa jih ponuja neposreden stik šole z življenjem. Med take dragocene, za šolsko delo uspešne priročnike lahko uvrstimo tudi Izbor računskih nalog s kmetijskega področja, ki jih je v ta namen pripravil Josip Rudež iz Maribora, založila nije. J. Z. ški pisec je napisal knjigo za šol- studiozno obravnaval enega naj po- XIV. stoletja dalje pa so uglašeni v organsko sozvočje hkrati s kiparsko ornamentalnimi deli. Revija za mlade tehnike in tehnično vzgojo U Ltllltl tJO. JV. dobrodošla že zaradi tega, ker je ta izdaja po ceni dostopna. Ne kaže se Ob avtorjevem ustavljati ob kvalitetnem tekstu, ki premišljevanju, kaj doživlja nekdanji poudarja poglavitne momente, ki so čas in sedanji ob crngrobski starini, vplivali na Groharjevo življenje in velja navesti vsaj kratko sentenco: ustvarjanje, prav pa bi bilo, ko bi »Danes vemo tudi, da je umetniška uredništvo poskrbelo za izdajo osta- likovnost že po svoji zakonitosti in simboliki izražanja estetska vrednota, lih slovenskih impresionistov ter poseglo tudi v novejša likovna doga ja- ki ni odvisna od menjajoče se vsebi- nja. Glede reprodukcij ne povemo nič ne ali neposrednega smotra, temveč novega, če priznamo, da Grohar kot ima od teh dveh neodvisen nadčaso- impresionist polno zaživi le v barv- ven mik.« Tudi »Janezova cerkev oft Bohinj- nih reprodukcijah, ob črnobcli tehniki pa lahko obujamo le spomine na slovenska revija, i^rea nami sta iw jm ^ Zbirka nalog bo razveselila vsake- dve številki. Z desetimi zvezki na le- ga svojim bralcem, težijo k uporab- penmentalno mizo. skem jezeru« Ksenije Rozman je delo čudovito poezijo Groharjeve palete, studioznega značaja. Početki staro- slede delovni postopki od začetka pa destilacijo vode, stojalce za kemike, fp^Te6Podobncf'kof nekatert ž?giSto-do kraja izdelave naprav kot v pravi pirograf, kako si uredimo kemični la- ^i^^ikl nf Gorenjskem % tudi Janezova cerkev doživela vrsto , To je revija TIM (Tehnično izo- pa Državna založba Slove- braževanie mladine) — prva tovrstna do kraja iz.aeiave naprav kot v pravi pnu6*aA, KaKo si ureuimu Kemični ia- vr;tni snomeniki na Gorenjskem je Pred nami sta že delovni igri. Naprave, ki jih predla- boratorij m kako elektrotehnično eks- » “ ga učitelja, ki bo iskal življenjsko vsebino svojega šolskega okolja za utrjevanje najrazličnejše računske tehnike na vseh stopnjah obveznega to bodo mnogi mladi tehniki in uči- nosti in so vse po vrsti funkcionalne, telji tehničnega pouka pridobili zajet- kar je za no in vse po vrsti lunitcionaine, K opisu za naštete naprave ni kaj m^sn^eniemb^V kjanezovi cerkvi miadega amaterja nadvse rečh Uredmi^mn odboru TIM-a pa 2? iSfSdfaiU in omamental-so leta 1956 odkrili prebeljene freske, Za- »OTROŠKA LETA« dovolj. Zbirka je urejena po poglav- geologijo, mineralogijo, astronomijo, riala.,in,,sl .ga lahk0 raladi modelar spoznavanje neke zakonitosti, In ne in ^nogra£slcih fotografij ob ostalih Devetinštirideseti zvezek Kondorjeve jih in obravnava našo zemljo, gnoje- geografijo. Tudi za matematična po- naroči. V času, ko servisna oskrba afYadlJIe .tudl tlsto doseglJ1 ° L1®!?: umetnostnih reprodukcijah; na ta na storiinoTt6 mehanizacijo^varatvo^rast- prostor! “ lahk° ™ kaSneje naSe' L Y vsebinski «n je avtorica želela nuditi pokrajin- lin, naše domače živali in denarno gospodarstvo. V knjižici, ki obsega 41 strani, so učitelju na razpolago zanesljivi strokovni podatki, ki jih lahko uporabimo pri raznih računskih operacijah v različnih razredih, ob preprostih in sestavljenih problemih. Pri podatkih o cenah pa bodo nujno potrebne prilagoditve krajevnim prilikam in vsakokratnim razmeram na trgu. Pri natančnem prebiranju revije bomo opazili, da so si uredniški odbor in sodelavci TIM-a zadali nalogo, posredovati tako uporabno vsebino, da bo že sama po sebi vplivala na razvoj tehničnega mišljenja mladih amaterjev, na vzgojo njihove ustvarjalnosti in od tu še korak dalje: k raziskovalnemu delu! TIM svojih predlog ne podaja po šolsko, ampak je našel tak način opisa, da si Walt Disney — Heinz Haber: »Naš prijatelj atom« Bržkone ni stvari, ki bi sodobno adlno tako zanimala in ji razvne-ila fantazijo kot atomska energija kozmona vtika: od predšolskega ’oka, ki v svojem predstavnem sve-skuša s fantazijo dopolniti določe-stopnjo možnega dojemanja o imistiki ali vesoljskih poletih, pa do ?dnješolca, ki je vpeljan v osnove ikalih zakonitosti. In če se za-tavimo pri atomistiki za šolsko ra-: z gledišča pedagoga, ki po svoji >či želi dati pravšne odgovore na ivilna vprašanja, ki mu jih v tej eži zastavljajo šolarji, je morda naj-Ij iskren tisti: laže je podučiti in el j ati v atomistiko dijaka, ki se je znanil z osnovnimi principi fizike, kor osnovnošolca, ki še ni na taki >pnji dojemljivosti. Pa tudi temu je potrebno nuditi Lmerno razlago; pedagog se ne mo-zadovoljiti s pavšalnimi poenosta-:vami, ker preprosto ne bi dosegel lotra. Prav tu nastane vprašanje, •liko lahko razloži, da ne bo pre-en in tako nerazumljiv, ali da ne povedal premalo, ko bi zmožnosti larjeve sprejemljivosti še bile kos ikoliko širši razlagi. Pred mnogimi leti smo dobili dr. irmeljevo poljudnoznanstveno raz-jjo o skrivnostih atoma; namenjena bila predvsem srednješolski mladi-; zdaj pa je Mladinska knjiga pobegla s Čermelj evim prevodom snev-Haberjevega »Našega prijate- lja atoma«, ki je namenjen osnovnošolski mladini. Knjiga je kar se da preprosto in nazorno spisana, da jo bo šolska mladež lahko prebirala, pa tudi dojela vsa izvajanja. Avtorja sta staro zgodbo iz Tisoč in ene noči uvodoma vzporedila s prastaro željo, da bi člo-vck zavladal prirodi in tisočletne napore mislecev, kako odkriti zakonitosti narave ter jih koristno uporabiti. S posluhom za stopnjo dojemljivosti in z darom za pedagoško, metodično podajanje sta Disney in Haber prepletla risbo z razlago, poslužujoč se zgodovinskega zaporedja znanstvenih dognanj. Izbrala sta tiste fizikalne izsledke, ki vodijo do osrednje teme — odkritja in uporabe atoma. Celotna vsebina ne nudi golih faktografskih predstav in pojmov v razvoju znanosti, sveže oblikovane zgodbe dado vzporedni podtekst o dolgotrajnem delu učenjakov raznih dob, ki so polagoma spoznavah, živeli v zmoti in znova odkrivali resnico ter svoja spoznanja posvetili v dobrobit človeštva. Zato tudi zaključni akord izzveni odkrito in pošteno, tako kot lahko občuti mladi bralec sedanjega časa na katerem koli kontinentu: atomska energija' daje neslutene možnosti za zboljšanje življenja na Zemlji, za vedno lahko odpravi lakoto in bedo. Od ljudi samih pa je odvisno, kako bodo rabili atomsko energijo. Igor Gedrih knjižnice prinaša »Otroška leta« Maksima Gorkega. Avtobiografijo Gorkega smo že dobili v slovenskem prevodu, ker je delo pošlo, je dobrodo-Ob obeh zvezkih se pojavi vpra- šel ponatis znanega dela velikega hu-šanje, ali monografska, studiozna ob- manista. »Otroška leta« je posvetil lika ustreza širokemu krogu bralcev? svojemu sinu, nastala pa so na višku sko in narodopisno okolje, kjer nastala Janezova cerkev. Kdorkoli bo posegel po takšnih ali drugačnih zvezkih. Spomeniških vodnikov, bo znal ceniti študijski prijem pisateljeve ustvarjalnosti. Kdor je vajen avtobiografij velikih evropskih avtorjev. Za turistično rabo resnost književnikov, bo presenečen spričo studiozne vsebine morda res ni pri- pretresljive podobe življenja na dnu, kladna, za te bi ustrezalo nekako im- ki se razkriva v tako trpko sivih tt.ieiuj.ia, l c ui usbice.aiu ue-i-k.f.o.u im*- tti £>c 1 presionistično zaokroženo besedilo barvah, lažje vsebine. Dvoje zvezkov z isto tematiko pa si še kod drugod ne morejo privoščiti, zato bi bilo prav, da zbirka ostane pri sedanjih kriterijih, prevod zlasti, ker ob studiozno dognanih tek- a pisatelj ohrani polno življenjsko silo, zaupanje v človeka in vero v ustvarjalne sile človeštva. Lep in krajšo spremno besedo je podal Severin Šali. »Luč v temine brezumja« Pod drobnogledom se odpira očem čudovit svet najmanjšega urejena, je ta novost vsekakor zelo dobrodošla. Oglejmo sl na kratko naprave, ki so navedene v obeh že izišlih zvezkih: Peltonova turbina, helikopter, čoln, žerjav, jekleni čitalnik, namizni hokej, oljna mazalka, ustna puhalka, teniški lopar, akvarij, elektrolitski usmernik, tranzistorski sprejemnik, ladja, vlak, letalo, lesena veriga, krmilna hišica, vremenska hišica, stojalo za šivalni pribor, telefonski aparat, kamera »obscura«, Kartezijev plavač, Segnerjevo kolo, naprava za mi bi omogočili vsem, ki se TIM-a poslužujejo, hitrejši pristop k izdela-vi naprave, večjo smotrnost pri uporabi in ^ poglobljeno raziskovanje o vprašanjih, itj ,določena naprava Pred izdelovalca. Tako bo TIM res odgovoril zadani nalogi: postal do znanstveno in tehnično izo-KHVai!ni medt°r in pomočnik. kijud tem pripombam pa revijo toplo priporočamo vsem, ki se kakor-koli ukvarjajo s tehnično vzgojnim delom in amaterskimi gradnjami. Jože Dernovšek Paul de Kruif ni neznanec slovenskemu bralcu, če je že sledil pisateljevi privlačni trilogiji o znamenitih zdravnikih preteklosti, ki so s svojimi odkritji postali dobrotniki človeštva. »Luč v temine brezumja« je posvečena enemu samemu človeku, zdravniku, ki se je po mnogih ovinkih z vztrajnostjo prikopal do svojega poklica ter se altruistično^ posvetil zdravljenju duševno omračenih. Zametujoč stare metode zdravljenja je tipal za novimi dosežki, dokler mu ni po dolgih preizkušnjah uspelo začeti zdraviti malone neozdravljivo umo-bolne. S pomočjo kemofarmacevtskih preparatov novega datuma in z nenavadno veliko ljubeznijo je dr. Fer-guson dosegel, da so shizofreniki in podobni duševni bolniki, ki so veljali za neozdravljive, znova stopili v življenje. De Krulfova knjiga je kos sedanjosti; v času pa, ko je psihologija zadobila občo veljavnost ter je postala predmet zanimanja posameznika, pa je vpogled v patološki svet in spoznavanje ljudi, ki se bore proti temini duha, kaj resno in potrebno čtivo z močnim etičnim poudarkom. Iz knjige veje pravi zdravniški duh in klinični optimizem, ki ga v sedanjih časih marsikje pogrešamo. Zahvala za prevod gre dr. F. Smerduju. Knjigo ie natisnila založba Obzorja. Iz 3. številke Cicibana, ki je pravkar izšla: k sestavku »Ko si bil majhen«, Kristine Brenkove, narisala Lidija Osterc. GREM V JUŽNE KRAJE ... / Naše vsakoletne ekskurzije so zvonik v romanskem slogu, suita- Tudi slovenski književniki, ki tuje originale do najmodernejših bile vedno tako begate in dobro ni — džamija v prekrasni vzhod- so trpeli pod okupatorjem, so med umetnikov. organizirane, da smo vsakokrat ni arhitekturi... odnesli z njih nešteto najlepših Nas je mesto predvsem zani vtisov in nepozabnih spominov, malo kot kraj rojstva naše socia njimi, tako Anica Cernejeva, Popoldne se zapeljemo onstran Ivan Grahor i. dr. Donave v Sremsko Kamenico k Spričo pomanjkanja časa si v Jovan Jovanoviču-Zmaju. Hiša, v ki so nam poglobili naše znanje listične Jugoslavije, za katero so Narodnem muzeju ogledamo le kateri je zadnja leta živel, je pre-in širili obzorje. Tudi tokrat nas postavili temelje udeleženci II. za- prazgodovinski in narodopisni od- urejena v muzej. Celotno'njegovo naši upi niso varali. sedanja AVNOJ 29. nov. 1943. delek. Čudovito ubrano, časovno (tei0 je zbrano v 16 knjigah: »Du- 22. junija. Na ljubljanski po- Stavbo je pozneje okupator za- in tehniško primerno urejena ijbj« jn »Buliči uveoci«, otroška staji je to pot zbrana prijetna žgal, bila pa je popravljena leta zbirka. v književnost, politične pesmi, pri- družba ljubljanskih sroohrvati- 1947. Danes je v njej muzej NOB, Imamo srečo. Vzpenjača, ki ze spevki v časopisih, prevodi iz sve-stov občine Vič-Rudnik, ki je pol- ki je lepo in nazorno urejen, da dva meseca ni delala, nas popelje tovne literature (Prešeren, Pu-na pričakovanj veseli novega po- vsem obiskovalcem obudi sporni- v dobrih petnajstih minutah na jkin, Ljermontov, Goethe, Heine tovanja po naši domovini v Bos- ne na velike zgodovinske dni. Ker 1629 m visok Trebevič. Kakšna 'itd.)'in še nešteto'spominov nanj. no, Vojvodino in Beograd. je bilo Jajce za NOB dokaj časa turistična privlačnost za Saraje- prav blizu je na pokopališču spo- Ekspres se v Zidanem mostu sedež Vrhovnega štaba, CK KPJ vo! Pogled na mesto s prekrasne menik z napisom: Ljubimcu na-ne ustavi, v Zagrebu le za deset itd., se je tod zadrževal tudi to- hotelske terase je čudovit. Sredi rodnom. minut. Po tričetrturni vožnji se variš Tito, prebivajoč v majhni ozke dolinice se vije srebrna Mi- prikaže prvi minaret v Bosan- hišici v parku. Ijacka z neštetimi mostovi, od Na poti proti Beogradu krenemo še v Sremske Karlovce, mesto skem Novem. Škoda, da ni časa Danes se razvija Jajce tudi kot nje levo in desno po bregovih in •, pr;,n|,a Radireviča’ ki Pa za ogled Prijedora. Banja Luka, turistični kraj1; z nami so si ogle- gričkih tisoči hišic, vmes pa vit- P nhiščemn na hližniem’ Ptra HtMlCfrk n O T T 7/^r* i d T3 /-»o ’. ■< O O rA roli -r ri r-vn /-.»ni + /-\r- + i Tv-o VI i i w-i 1 r-i -n f i 1 D n rJ^rorrvii ^ ^ drugo največje mesto Bosne, pa dovali znamenitosti Francozi in ki minareti skoro 130 džamij. V ga je vredna. Tamošnji tovariši Angleži. Velik prostor zavzema centru dobro ločiš posamezne mo- nas prisrčno sprejmejo. Pripra- tovarna cianida, hidrocentrala na derne palače in javna poslopja, k „rr,_ki narrJ^ ‘ m T7ili ort nam Iran nHrvKnn nv-onnr-i_ DUm -na in nno naio + anoiaiT-* ir najlepŠa je paČ Mestna lllŠa. PO- , i i-- ’ tt i gled v mraku na razsvetljeno Sa- svomenika so ^vgrajene ° plošče Cilj našega nadaljnjega poto- rajevo nam »slane » živem spo- £ naiih J,,j LoSena, na „ Saraievo. Od.ocmo s. ^ ^ ^ Avale. Velebita, D,nate. Klel,a... vir Bosne in Ilidža. Koliko ro- V Beogradu smo. Obiskali smo _________________ . _____________ ____r______j____ i______________ mantike ob številnih izvirih osred- kulturne, zgodovinske in literar- del mesta k žveplenim toplim iz- ne in Slovenije. Res, pot preko nje bosenske reke! Koliko ekso- ne spomenike, in nismo pozabili na Neznanega junaka, ki počiva vrh Avale. Vsakogar prevzame monumentalnost Meštrovičevih kariatid. 1. julij: Smo v vlaku za Ljub-. Ijano, prav nič utrujeni, veseli, da smo videli toliko lepega ter zanimivega in že delamo načrte za prihodnje leto. Hvaležni smo Zavodu za prosvetno-pedagoško službo Vič-Rudnik, ki nam je v precejšnji meri omogočil tako lepo in poučno ekskurzijo. V. in I>. vili so nam kar udobno prenoči- Plivi pa je ena najstarejših v šče v internatu srednje medicin- državi, ske šole. Cisto mesto ob Vrbasu v dokaj zajetni kotlini napravi vanja je Sarajevo. Odločimo se lep vtis. Povsod nove zgradbe, za ozkotirno železnico do Lašve. dozidane in še mnoge v gradnji. Tudi tu smo med vožnjo ugotav-Popoldne še skok v Šeher in stari Ijali pokrajinsko podobnost Bos Eksperimentalna osnovna šola Frana Levstika v Lfnbljani, Levstikov trg 1 je pripravila seminarje za strokovno izpopolnitev učnega osebja osnovnih šol. 5. za kemijo v soboto 24. novembra 1962 — Viljem Kunst — uporaba sodobnih učil pri pouku kemije v osnovni šoli (referat z demonstracijami). 6. za skupinski pouk v soboto, 8. decembra 1962 — učiteljica Tončka Šašek — SEMINARJI BODO 1. za slovenski jezik v soboto 17. novembra 1962 — prof. Miljeva Tomc — Referat o uporabi audiovizualnih sred- ^hP^eOUsTopS„^eo^rne%roail: Referat o' s.upins.em pouku v — Nastop v VI. razredu (z upo- razredih nižje stopnje osnovne rabo sredstev). šole. Mara Kobal _ Na. 2. za angleški jezik stoo v I. razredu. a) v četrtek 15. novembra 1962 ^ 7_ za iikovni pouk prof. Sonja Pestotnik — Re- v ponedeljek 21., torek 22. in sre-ferat o P?vku angleškega ježika januarja 1963 (semestralne na osnovnih šolah. ^ J nočitnicei prof. Ana Grasselli - Nastop _ „rnf ^a pfsfianec - O in elementih ajesrasr* p“ s-Jgesa Nastop v VI. razredu. Začet Za ucjeiežence tega seminarja ni pouk v VI. razredu, b) v soboto 15. decembra 1962 • prof. Sonja Pestotnik — Re- poskrbi šola po potrebi tudi prenočišča. :spr' tujih jezikov. — prof. Ana Grasselli —' Nastop v V. razredu: Pristop k novi lekciji (branje in pisanje). — Nastop v VI. razredu: Nova lekcija (razlaga). Nadaljevanje bo v marcu in maju, kar bodo objavili v II. polletju. Za seminar za likovni pouk prispevajo pripravljene! 2000 din. Sredstva naj si priskrbijo pri upravah šol, občinskih svetih ali pri pristojnih zavodih za prosvetno-pedagoško službo. Denar je nakazati na žiro račun šole: 600-18/2-756.^ Prijave za udeležbo na semi- 3. za spoznavanje narave v VI. narjih sprejema uprava šole, in razredu sicer: v ponedeljek 19. novembra 1962. a)'za seminarje pod 1, 2 a in 3 — prof. Bogdan Uratarič — Re- najpozneje do 8. novembra; ferat o pouku spoznavanja narave 'b) za vse ostale seminarje do v VI. razredu ob uporabi novega 15i novembra 1962. učbenika. — Nastop v VI- razredu. 4. za fiziko v petek 23. novembra 1962 — Viljem Kunst, direktor Zavoda za školsku opremu Zagreb — Uporaba sodobnih učil . pri pouku fizike v osnovni šoli (referat z demonstracijami). V prijavi je navesti točen naslov prijavljenca in kdo je plačnik. Prijavljene! za seminar za likovni pouk naj posebej navedejo, če potrebujejo prenošišče. Prijavljene! bodo dobili pravočasno točen program dela na seminarjih. Uprava šole NEBO V NOVEMBRU virom, ki so v kopališčih posameznih hiš. V mraku vidimo klanjanje muslimanov v Ferhadiji džamiji. Drugo jutro si še ogledamo spomenik Petra Kočiča v parku za postajo. V Banja Luki je izdajal politični list Otadžbina in se s politično skupino boril za osvoboditev kmetov in agrarno reformo že pod Avstro-Ogrsko. Tudi v svojih literarnih delih je pozival k uporu proti nasilju in krivici avstrijskega gospostva. Svojemu velikemu in preganjanemu rojaku so se Banjalučkni dostojno oddolžili. Ze sedimo v avtobusu, ki nas pelje v Jajce. Dveurna vožnja po nekaj časa asfaltirani cesti v veličastni soteski, ki jo je vdolbel v apnenec Vrbas, je več kot za nimiva, čeprav se v avtobusu kuhamo od vročine. Ne moreš se odtrgati od okna, saj je vsak trenutek prelep pogled: zdaj na visečo steno, zdaj na penečo se vodo v soteski, zdaj skozi predor pa na jezero v razširjeni dolini. Jajca večina doslej še ni videla, zato smo bili še bolj presenečeni zaradi njegove zares slikovite lege med gorami. Ime ima Vakufa . . _ _ . __________ po jajčasti obliki hriba, na ka- Ko gledaš in doživljaš to pokra- ku zemlje, ki je spremenjena v no 12 minut pred srednjim, is učenci terem je nastalo v 14. ali 15. sto- jind, šele lahko popolnoma razu- prekrasen park! Tako danes, a "^^TTn dzihodilea0 smrna sa'pogrešali na nebu?“p5ščemo‘6v za- guia.' letju. meš Iva Andrica, ki je s tolikšno pred dvajsetimi leti? Saj stojimo le vedno odmika od vzhodne četku novembra v poznih večernih v novembru, in sicer od 15. do 18.. Prepričali smo se, da je tipič- ljubeznijo opisoval te kraje v pod nesrečno Igman-pianiho! In in zahodne točke. Dne 1. novembra “7„s,1»°Pazu!emo meteorski roj Leona slika slapa Pliva in mesta svoji Travniški kroniki, Mostu na tam za parkom ob glavni cesti se J« na Ker ima Rak le slabotne zvezde, bo- Bližamo se zimli in zato se je izza nad njim tako edinstvena tudi V Drini m drugih delih. Da, prva dviga spomenik padlim borcem. 8 ur ln 55 minut. mo Marsa lahko našli, saj bo žare) vzhodnega horizonta dvignilo na ne- naravi. postaja za Travnikom je Dolac, 27. jan. 1942 je prešlo tu mimo . _ . . . . . _ ^ -Js01 najsvetlejše nebesno telo med bo že nekaj p0ieti nevidnih ozvezdij: • z • i • v »t i u. t i * i- v.■ .4<-» Luna: Prvi krajec bo dne 5. no- Dvojčkoma in Levom. V malih dalj- ■Rite c terasnima zvezdnima konicama Mesto je muzej pod vedrim ne- rojstni kraj našega prvega No- 180 borcev I. proletarske brigade vembra, ko bo Luna pred ozvezdjem nogledih bomo opazili, da je plošči- pi‘ejade in Hijade ter velikanom Al- bom S spomeniki iz antične dobe belovca. pri —32° C od Jošanice čez zasne- Kozorog, torej nizko nad horizontom, ra. M hn imela nroti koncu novem- j-u- »A-i— „ •remn Snrniovslrn rvnlip in ttfmnn- Polna Luna Lepa zvezdna kopica Gostosevci v Venera: Tudi ta planet bo iz- za Luninim robom počasi. Zaporedo-ozvezdju Bik, ki se dviga više in ginil z večernega neba. Dne 12. no- ma izginjajo za Luno najprej zunanji više zvečer na vzhodnem nebu, nas vembra je v spodnji konjunkciji, tj. rob obroča, nato zaporedoma drugi opominja, da smo že pozno v je- Venera gre malone točno med Zem- nj*egovi deli, Saturn sam, in nato še šeni in blizu zime. Gostosevci so v ijo in Soncem na njegovo zahodno ostali del obroča, tako da traja za- Se ena učilnica brez telovadnice: Ob Dolenjski cesti v Ljubljani minulih časih opominjali mornarje, stran. Iz Večernice postane Venera bajanje Saturna za Luno v srednji nnirnctimi rastmi ____ nova osnovna šola Kliuh temu, da 3e nastopila na morju doba vihar- Danica, ker vzhaja sedaj pred Son- Evropi skoraj eno minuto. raste — s pogostimi zastoji — nova osnovna^ soia. jvijud temu, jev in težkih dnL cem> in jo moramo iskati precl sonč_ Ce boste potrpeli eno uro, ga bo- da je bilo ze toliko govora, naj bi ne gradili sol brez telovadnic, _ . nim vzhodom na vzhodnem nebu. Za- ste videli zopet vziti izza Lune. Brez se je ponovila tudi pri tej gradnji ista pomanjkljivost. Mogoče kra^^0dnePv°aP kerepomaga°k temu ^navidezno'teprlmizu Sonca^To^ ko^fo™^ so to povzročili upravičeni razlogi, toda prav bi bilo, _ da. se še p0zitivna Časovna , enačba: dne. 3. ^f ln novtmbrf vzhal° “no uro fZZa osvePtHene?a dela Lun^^M je x okoli 20. novembra vzhaja eno uro izza osvetljenega dela Lune, sola Zgradi Z vsemi potrebnimi prostori, med te pa spada tudi novembra je namreč pravo poldne pred Soncem. Od njene osvetljene po- mnogo bolj svetal kakor naš planet kar za sestnajst in pol minute pred iOVjCe pa je tedaj že toliko obrnjene Posestniki daljnogledov, pazite tudi na t. nn U-afprpm račnnamn cas .. , v ___________________ ______________. telovadnica .. x „ JV- VV-V^VAJ — v- vv-v—vv- v- — - v... ~ iUoCollllrvl Udi J ilUgiClUtJ V , Cl Z. 1 L srednjim, po katerem računamo cas pro^ zemlji, da doseže njena svetil- Saturnovega satelita Titana! mi. Proti koncu Jheseca se^ pozitivna „ost _ 3i2 metra, pred koncem meseca urana bo videl, kdor bo priča- • -n , ... . , .. časovna enačba le počasi manjša. Dne na ceio — 41 metra • tedai io vidimo , u,ran,aADO ln. Tra^uka J6 užitek! lenega cvetja po vsem tem kosč- 30. novembra je pravo poldne še ved- PamCae^ih toljnogmiih v obl°ki srTa° ^Vse bo^okaza Marsa, ki smo ga tako dolgo ča- prve ure po polnoči, ko se bo pokazal Lev, kjer se ta planet še vedno nahaja nedaleč od Re- do danes. Tu so še ostanki rim- y glavnem mestu Bosne in v iSTpa teda?^ o^zS^f ^“čmfvMimo vehto m, skega svetišča, posvečenega bogu Hercegovine ostanemo tri dni, za- Plamno ao Rresjemce, v i o« pa Zadn31 krajec bo dne 19. novembra govem gibanju boste lahko pokazali „„„ „ meč,, z. cenco lUitri- na trrlninva in cfrad -----7------ , 7 jih je od grozot tega pohoda ve- pred ozvezdjem Lev, in sicer v bližini in razložili učencem pojem planet i^ dal’ sezidaU Hrvo e Vuk- kaj na Balkanu zlepa ne najdeš iikoJumrloS Enomirrutni molk ve- 'epe zvezde Regui. Luna bo šla od ki ju je dal sezidat Hrvoje Vuk kraja, kjer bi se tako vidno sti- niihovi vp11k1 žrtvi. ca, ki bo imela, proti^ koncu jiovem- det,aranom> dalje Orion s svojimi šte- in že s pro- ----- - - - - , , - sumi uuiiu viviiiiiu meglico pli- govem gibanju boste lahko pokazal) nov v Orionovem meču. 2e v malih in razložili učencem pojem planet ročnih daljnogledih je to lep objekt, popotnik. v poznejših urah ugledamo tudiDvojč- —r ■r™-------------^ i. ”7^ Kjer Ul se iuku viunu su- n4;unv; Vpliki 7rtvi ~Y~G