Temeljna banka Ljubljana
Do konca septembra je v teku javna razprava o osnutkih samou-pravnih sporazumov o združevanju podružnice Ljubljanske banke v Ljubljani v Temeljno banko Ljubljana in Združeno banko — Ljubljan-sko banko. Poleg članov samoupravnih organov in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij sodelujejo pri razpravljanjih tudi nekateri vodilni strokovni sodelavci Ljubljanske banke in predstav-niki upravljalcev v organih upravljanja. Namen teh razgovorov je, da se temeljiteje pretresejo osnutki predloženih dokumentov in zberejo morebitni novi predlogi, tako da bi bif sam akt dejansko odraz stanja in potreb gospodarstva na ljubljanskem območju.
Do tega koraka je nujno prived-lo usklajevanje celotnega sistema z do'.očili nove ustave in določil o združenem delu, s tem, pa se bo tudi onemogočilo v prihodnje sle-herno odtujevanje vpliva nad de-narnimi sredstvi. Bančni sistem se s tem popolnoma vrašča v celot-ni sistem združenega dela.
Na podlagi letos sprejetega za-kona o temeljih kreditnega in bančnega sistema so predvidene tri stopnje bank, in sicer: interne banke, temeljne banke in združe-ne banke. Interne banke so fi-nančne organizacije, organizirane po zakonskih določilih v SOZD in večjih OZD z namenom, da zdru-ževanje dela in sredstev na osnovi sprejetih planov usmerjeno razvi-ja in krepi materialno osnovo dela članic od temeljne organizacije do višjih oblik združenega dela. Te-meljna banka je kot višja stopnja v bistvu osnovna bančna organiza-cija, ki jo ustanovijo članice na določenem teritoriju oziroma za-radi skupnih branžnih interesov gospodarstva. Združene banke pa opravljajo vse naloge, ki jih jim določijo temeljne banke in še po-sebej zadeve mednarodnega trga.
Proces spreminjanja bančnega sistema, ki teče že od sprejetja ustavnih dopolni] dalje in ki je dobilo svoj poseben pomen zlasti
v zadnjih dveh letih, je zdaj tudi veliko bolj dosledno izpeljal ude-ležbo organov upravljanja. Ti or-gani so zbor upravljalcev, izvršilni odbor, nadzorni odbor, kreditni odbori, in odbor za spremljanje pogodbe med upravljalei in delov-no skupnostjo banke. V vseh teh odborih, razen v zadnjem, sploh ni strokovnih in drugih delavcev banke same, ampak lahko res go-vorimo o demokratičnem po-družbljanju vodenja banke. Upravljanje in odločanje v Te-meljni banki Ljubljana, ki boupo-števala enakopravnost vseh čla-nov ter načela vzajemne odgovor-nosti in solidarnosti, bo zasnova-no na delegatskih načelih. Po-membno je tudi načelo delitva do-hodka banke, ki se po poravnavi poslovnih stroškov in izločitvi sredstev za delovno skupnost raz-poredi med članice banke glede na to, koliko so k njemu prispeva-le.
Za firmo banke se predlaga, da posluje kot Ljubljanska banka -Splošna banka Ljubljana.
V Ljubljani, kot razvitem druž-benopolitičnem in gospodarskem središču SR Slovenije. ima danes svoj sedež osem poslovnih bank oziroma njihovih poslovnih enot, in sicerLjubljanska banka - Cen-trala, Ljubljana; Ljubljanska ban-
ka - podružnica Ljubljana; Ljub-ljanska banka - Podružnica za kreditiranje stanovanjskega in ko-munalnega gospodarstva; Jugo-banka, Ljubljana; Beogradska banka, podružnica Ljubljana, Kreditna banka Koper, podružni-ca Ljubljana; Jugoslovanska inve-sticijska banka, podružnica Ljub-ljana. Na območju širše ljubljan-ske regije pa delujejo še tri poslov-ne enote Ljubljanske banke, in to podružnice v Kočevju, v Domža-lah in v Kamniku. Od skupnih združenih in zbranih sredstev v bančnih enotah te širše ljubljan-ske regije zajema podružnica Ljubljana 34%, vse poslovne eno-te Ljubljanske banke pa preko 92% sredstev. Ljubljanska banka, podružnica Ljubljana, ki naj bi zdaj prerasla v Temeljno banko, je bila že doslej organizirana kot po-sebna samoupravna finančna skupnost, predvsem tistih temelj-nih in drugih organizacij združe-nega dela, ki imajo svoj sedež na območju občin Ljubljana-Center, Bežigrad, Moste, Siška, Vič, Cer-knica, Grosuplje, Litija, Logatec in Vrhnika. Skupna sredstva Po-družnice so se v obdobju od 1972 do 1976 povečala za 13.971 milijo-nov dinarjev, to je za 211%. Abso-lutno in odstotno so se pri tem največ povečala sredstva gospo-darstva ter dosegla že skoraj 50% delež v skupnih sredstvih. Zaradi tako velikega povečanja sredstev gospodarstva pa je delež sredstev prebivalstva kljub 200% poveča-nju sredstev ostal nespremenien in znaša 25%. O moči gospodar-stva na tem območju priča tudi podatek, da doseženi dohodek ljubljanske regije znaša kar 30% od doseženega dohodka v SR Slo-veniji sploh.                       B. P.