Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Cene Inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, Vs strani Din 250.—, Vu strani Din 125.—, Mali oglasi .vsaka beseda Din 1.20,
Amerika podajo roko Reslty.
Predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike Franklin Roosevelt je poslal 10. oktobra predsedniku sveta ljudskih komisarjev Kalininu v Moskvo brzojav, ki vsebuje željo, naj bi se odnošaji med Zedinjenimi državami in sovjetsko Rusijo spremenili. Rusija s 160 milijoni prebivalcev in Zedinjene države s 125 milijoni prebivalcev so v prejšnjem času bile med seboj v prijateljskem razmerju, ki se je zadnja leta skalilo. So težave, ki so to stanje povzročile, toda te težave se dado odstraniti, in sicer potom medsebojnih razgovorov. Zato vabi ^predsednik Roosevelt, naj pošlje g. Ka-linin svojega odposlanca, ki se bo osebno s predsednikom razgovoril o razmerah obeh držav in dogovoril o morebitnih ukrepih, ki jih je treba storiti. Ka-linin, predsednik sveta ljudskih komisarjev, je na vljuden Rooseveltov brzojav odgovoril še vljudneje, poudarjajoč, da velikih potežkoč prapzaprav ni, čepa so, se dado ukiniti z medsebojnimi razgovori. V to svrho določa svojega odposlanca, ljudskega komisarja za zunanje posle (zunanjega ministra) Litvino-va, da potuje v Ameriko ter poseti g. predsednika Roosevelta v Washingtonu.
Za ta korak zbližanja so bili na obeh straneh — ameriški in ruski — mero-dajni notranjepolitični in zunanjepolitični razlogi. V prvem hipu se je korak, ki ga je storil Roosevelt, dozdeval nekam čuden in zagoneten. Doslej so Zedinjene države pokazale prav malo smisla in volje, da bi se sprijaznile z boljševiško Rusijo. Napovedoval se je bojkot ruskemu blagu, češ, da je to izdelek političnih kaznjencev, da tlači cene na svetovnem trgu itd. Ako se je to odklonilno stališče sedaj spremenilo, so to odločili tehtni razlogi. Gospodarska politika, ki jo sedaj vodi vlada Zedinjenih držav, ne funkcionira gladko, temveč zadeva povsod na velike težkoče. Farmerji (poljedelci) so v posebno ostri opoziciji, ker se Rooseveltu ni posrečilo •doseči povišanja cene pšenici, dočim so se cene industrijskih izdelkov povišale. Tudi v vrstah industrije se od raznih strani javlja odpor. Tem težavam naj bi odpomoglo zbližanje z Rusijo. Že sama napoved možnosti tega zbližanja je vzbudila v ameriški javnosti upapolno razpoloženje. Velike nade gojijo nekatere panoge industrije, da bodo v večji meri izvažale v Rusijo. Farmerje pa teši upanje, da bo vsled pomanjkanja žita in hrane v Rusiji dana možnost obilnega izvoza poljedelskih pridelkov, zlasti lišenicc.
uvoz agrarnih (poljedelskih) pridelkov, za prehrano mest in industrijskih središč. Je torej za sovjete velika pridobi-* tev, če dobijo od Zedinjenih držav kredit pod ugodnimi pogoji. Zelo prihajajo v Rusiji pri njenem zbližanju Ameriki v poštev tudi zunajepolitični razlogi: napeto razmerje med Rusijo in Japonsko. In baš tu je tista zvezna točka med Ameriko in Rusijo, ki je najmočnejša: japonska nevarnost. Amerika je ravno-tako kakor Rusija nasprotnica Japonske. Japonska ekspanzivnost (razširje-valnost in osvajalnost) je nevarna ne. samo za Rusijo, marveč tudi za Ameriko. Gre za prevlast na in ob Velikem tihem oceanu. Kdo bo tam vladal: ali rumena rasa pod vodstvom Japonske ali pa belo pleme? Zdaj stoji v ospredju rusko-japonski spor radi manžurske železnice. Ob mejah Mandžukuo (mand-žurske države) se zbirajo v rastočem številu japonske čete na eni, ruske čete na drugi strani. Po zimi se menda puške še ne bodo sprožile. Ako pa bi so sprožile v spomladi, je velika pridobitev za Rusijo, ako ima na svoji strani proti Japonski Zedinjene države. V tc svrho so sovjeti pripravljeni opustiti to,, kar jim je doslej vedno bilo najbolj pri srcu: komunistično propagando v Zedinjenih državah. Na ta način se bo morda posrečilo to, za kar obstoja želja in pripravljenost na obeh straneh: Amerika bi podala roko Rusiji.
Za ruske sovjete je v sedanjem položaju ponudba Rooseveltova prav ugodna. Rusija potrebuje kreditov. Drugi viri kredita so že skoro izčrpani, ostanejo torej še Zedinjene države s svojim v ogromni meri nagromadenim kapitalom. Rusija potrebuje denarja za nabavo novih strojev in letos osobito tudi za
Ruski komisar za zunanje zadeve Litvi-nov se bo podal v Washington na pogajanja za ureditev odnošajeV med sovjeti in Združenimi državami.
Novo francosko vlado je sestavil 61 letni senator Sarraüt. Prejšnji ministr-
ski predsednik Deladier je v novi vladi vojni minister. Tudi zunanje ministrstvo je obdržal Boncour. Po strankah pripadajo novi ministri skupaj z državnim podtajnikom radikalni socialistični stranki (v senatu so demokratski levičarji in sicer njih 16 po številu, 1
Daladier, prejšnji min. preusečnik.
Sarraut, novi predsednik vlade.
H krizi francoske vlade.
S 70 leii se lahko počutite mladi in s 30 leti stari!
h	sr	;n s len
___I _____Prenagljeni tempo našega časa preko-
n^iIiUIriižd mefn0 izčrpa naše živce. Le malokdo
zamore uspešno kljubovati tem prevelikim naporom in tako trpi večina človeštva že okrog štiridesetega leta vsled izčrpanosti, poslabšanja spomina, če-stega glavobola in nervoznosti. Vznemirljiv, predčasen starostni občutek je posledica tega, delazmožnost pojenjava, t, E K A H N A veselje do življenja je skaljeno. Redno uživanje »PLANINKA - ČAJA - BAHO-VEC« odstrani vsa ta zla, ker čisti in
obnavlja kri ter urejuje prebavo. Na ta način osposablja ves naš organizem, da zamore nemoteno sprejemati za obnovo živčevja potrebno hrano. Zahtevajte izrecno v vseh lekarnah le pristni »PLA-NINKA-CAJ BAHOVEC« v plombiranih zavitkih po Din 20.— in z napisom proizvajalca
MR. BAHOVEC — LJUBLJANA.
Reg. br. 12590 - 20. VII. 1932,
je član radikalne levice, 1 neodvisne levice, 3 pa so izvenstrankarski), Po poklicu je 10 advokatov, 5 profesorjev, 2 časnikarja, 3 zdravniki, 1 notar, 1 bančnik, 1 inšpektor, 1 sodnik in 1 kemik.
Državnozboiske voliive v Nemčiji bodo 12. novembra. Ljudje so na eni strani navdušeni, na drugi pa radovedni, kakšne bodo volitve Hitlerjeve vlade, fki ne dopušča nobene druge stranke in ki ne dovuljUJC v državi drugega mnenja kakor navdušenega odobravanja svoje politike. O predstoječih volitvah, ki bodo obenem nemški plebiscit, je izjavil v svojem glasilu propagandni minister Gobbels sledeče: »Vo-livna propaganda ne bo imela na sebi nič izrednega. Mi se bomo zadovoljili S tem, da organiziramo nekaj večjih
manifestacij nar. socialistične stranke po vsej državi. Druge liste se ne bodo ustanavljale, ker za njihovo ustanovitev bi po zakonih naše države bilo potrebnih 60.000 podpisov. In mi ne verjamemo, da bi še danes živelo v Nemčiji 60.000 ljudi, ki bi si s svojim imenom in s svojim podpisom upali podpirati stranko ali mnenje, ki ga mi ne dovoljujemo.« Lista kandidatov za državno-zborske volitve vsebuje več sto imen in bo za vseh 36 volilnih -okrožij ista. Msd prvimi desetimi kandidati so kan-celar Hitler, njegov namestnik Hes, ministri Frick, Goring in GumičJS, vodja narodno-socialističnih napadalnih oddelkov Roehm, ministra Darre in Seldte, podkancelar Papen in bivši minister Hugenberg.
ter je noseč vero in civilizacijo indijanskim vasem šel večkrat preko reke Seneca, sedaj premostene z mostom, kateri ovekovečuje njegovo ime. Zgradila država New York leta 1933.« Tako Ze-dinjene države izkazujejo hvaležnost misijonarjem, ki so bili ter so nosilci vere ter graditelji kulture in prosvete.
S tiskom sejmo besedo božjo! Kakor pridigujemo vsako nedeljo, tako naj tudi tisk prinaša vsako nedeljo besedo božjo v vaše kraje! Naročutje »Nedeljo«! Napravite ji prostor v cerkvi s puščico, kjer jo položite, vsak jo lahk^ vzame, pa naj daruje za njo, koli' or more, vsaj 10 komadov je bo na tak način gotovo šlo! — Uprva »Nedelje«, Maribc:.
			
m		iSIWiSIP	
m, 1	Dekan Harf. PI*	itlved i	
			
Is«""			]m	ffili
KATOLIŠKEM!.				
Zaplemba katoliškega mladinskega doma. Okrožno vodstvo nemške narodno socialistične stranke je zaplenilo katoliški mladinski dom v Ratiboru v nemški Gornji Šleziji. Ta dom je dal zgraditi bivši centrumski poslanec-du-hovnik prelat Ulitzka na cerkveni zemlji blizu župnijske cerkve, in sicer z lastnimi sredstvi. Pruska vlada je k gradnji prispevala malenkostno podporo. Da se je prelat Ulitzka obrnil na vlado za podporo, je razlog v tem, ker je dajala podporo protestantovskim in drugim organizacijam za enake ali slične svrhe. Ko so narodni socialisti zavladali v Nemčiji, so se v Ratiboru Začele njihove poželjive oči obračati na prelepi, vsem modernim zahtevam ustrezajoči katoliški mladinski dom. Ko je župnik Ulitzka videl te poželjive oči, ki so pomenjale veliko nevarnost za katoliški mladinski dom, je takoj izjavil pripravljenost, da vrne ter izplača državi tisto vsoto, ki jo je kot podporo naklonila katoliškemu mladinskemu domu. Tudi to ni moglo odkloniti niti zmanjšati narpdno-socialistične poželji-vosti. V nasprotju s konkordatom s katoliško Cerkvijo, kateri zajamčuje obstoj, svobodno delovanje in posest katoliških prosvetnih, zlasti mladinskih organizacij, so napadalni narodno-sociali-stični oddelki zasedli katoliški mladinski dom ter si ga prisvojili. Kljub velikemu razburjenju, ki ga je izzvalo to nasilje v vseh katoliških krogih Gornje Šlezije, je okrožno vodstvo narodno-so-cialistične stranke to zaplembo potrdilo. :Ta slučaj pojasnuje način, kako narodni socialisti izvršujejo določbe konkor-data.
Katoliška akcija v Afriki. Sv. Oče papež Pij XI. je neumoren apostol in pro-povednik katoliške akcije = udejstvo-vanja verskih načel v življenju, zlasti v vseh panogah javnega življenja. Seme njegove spodbudne besede pada vsepovsod na ugodna tla. V vseh pokrajinah, kjer prebivajo katoličani, in v vseh delih sveta vznikajo organizacije katoliške akcije. Prišla je sedaj vest iz južne Afrike, da je tudi tamkaj organizirana katoliška akcija. V mestu Johanesbour-gu (Transval) ,je ustanovljen osrednji svet te akcije za celo južno Afriko, ki je razdeljena v štiri pokrajinska okrožja. Za predsednika osrednjega sveta je izbran monsignor O' Leary, apostolski vikar v Transvalu. Glavni cilj katoliške akcije v južni Afriki je pospeševanje interesov katoliške cerkve v teh krajih, razširjenje katoliške vere, utrditev katolicizma, poglobitev verske misli, napredek moralnega življenja, prospeh dobrodelnosti in socialnih ustanov po krščanski zapovedi ljubezni do bližnjega.
Most jezuita. Tako se imenuje most, ki je bil pretekli mesec predan prometu v mestu Auburnu v državi New York v Zedinjenih državah Severne Amerike. Predaja tega mostu, ki vodi preko reke Seneca, javnemu prometu se je izvršila z veliko slovesnostjo ob obilni udeležbi ljudstva. Most je zgrajen v čast jezuitskega patra Rene Menarda, ki je pred 275 leti v teh krajih oznanjeval Kristusovo vero divjim Indijancem. Na mostu je pritrjena bronasta plošča z napisom: »V spomin v. č. g. Rene Menarda D. J., prvega belega človeka, ki je od 1. 1656 do 1. 1658 bival v krajih Cayuge
Hočeš srečko brezplačne loterije? Tedaj si naroči »Naš dom«!
V Laporju pri Slov. Bistrici je umrl sredi preteklega tedna g. upokojeni župnik in dekan Martin Medved. Bla-gopčkojfli se je rodil 31. oktobra 1864 v Cirkovcah pri Pragerskem, Posvečen je bil v Mariboru 1889 leta. Kaplanovai je na Laškem, v Žalcu, na Teharjih ter v Slov. Bistrici, odkoder je prišel za župnika v Laporje leta 1899. V Laporju je ostal do leta 1921, ko se je preselil v Braslovče, kjer je postal tudi dekan do upokojitve leta 1931.
Rajni je užival kot dušni pastir obče spoštovanje ter ljubezen vernikov in duhovnih sobratov. Bil je delaven na cerkvenem, prosvetnem in gospodarskem polju. Kot laporski župnik je ustanovil fantovsko in dekliško Marijino družbo, podaljšal in olepšal je župnijsko cerkev, prenovil je podružnico v Kočnem in je zelo mnogo storil za poglobitev verskega življenja, kjerkoli je pastiroval. Njegovo delo je ustanovitev laporskega izobraževalnega društva, ki je obhajalo letos 30 letnico plodonosne-ga obstoja. Slovel je kot umen ter napreden gospodar, katerega so župljani radi posnemali in vprašali za svet. Njegova ustanova je laporska posojilnica.
Po celi škofiji je bila znana njegova neustrašena narodnost, radi katere je moral med svetovno vojno v graške zapore. Nezasluženo in surovo preganjanje ga je silno potrlo duševno in predvsem pa telesno. Saj si od prestanih ši-kan v Gradcu ni več opomogel in so bile baš te vzrok, da je po postavi krepki gospod užival zasluženi pokoj v njemu tolikanj priljubljenem Laporju komaj dve leti.
Za vneto delovanje kot goreč ter vsestransko požrtvovalen duhovnik je bil odlikovan od škofijskega ordniarijata z naslovom duh. svetovalca.
Rajni g. Martin je bil pravi slovenski duhovnik, kateremu sta bila vse večni in časni blagor slovenskega naroda, za katerega je deloval v cerkvi in izven nje, za katerega je veliko pretrpel in zasluži, da se ga spominjamo trajno v naših molitvah pri najsvetejiš daritvi! Blagi g. Martin, uživaj zasluženi večni pokoj, žalujočim sorodnikom naše iskreno sožalje!
Izid volitev v delavsko zbornico.
Skupno so dobili: nacionalni delavci in nameščenci (modri) 21 mandatov, socialni delavci in nameščenci (rdeči) 25 mandatov, krščansko-socialni delavci in nameščenci (beli in zeleni) pa 14 mandatov.
Za župnika pri Sv. Emi je bil umeščen zadnji pondeljek tamošnji provi-zor g. Matija Čepin.
Župnijski izpit so napravili dne 25. in 26. oktobra: g. Matija Munda, ka-. plan v Ljutomeru; g. Vinko Pivec, kaplan v Selnici ob Dravi; g. Franc Smole, kaplan v Št. Pavlu pri Preboldu.
Petnajstletnico osvoboditve Maribora bomo slavili prav slovesno 19. novembra.
Priznanje zločina v preiskovalnem zaporu. Viničar Josip Divjak iz Svečine je pred tedni umrl na zastrupljenju z mišnico. Zločina sta bila takoj osumljena 38 letna pokojnikova žena Kristina in njen ljubček, 41 letni pomožni delavec Nikolaj Kajzer. Oba sta ušla preko meje v Avstrijo, kjer'so ju pa prijeli in izročili našim oblastem. V preiskovalnem zaporu v Mariboru je Kristina 25. Oktobra priznala zločin. Zvalila je krivdo na Kajzerja, ki še vedno taji in zatrjuje svojo nedolžnost. Divjakova je izpovedala, da je sklenila skupno s Kaj-zerjem, da mora njen mož s pota. Kajzer je sam primešal moki, iz katere je spekla Kristina potico, šest žlic mišnice. Divjak je drugo jutro pojedel nekaj potice, občutil strahovite krče v trebuhu in je kmalu umrl vsled zastrupljenja. Tako se glasi priznanje žene, Kajzer še sicer taji, a se bo že udal pod težo dokazov pred glavno razpravo, ki se bo vršila v Mariboru.
Uboj očima pred sodiščem. V Muršča-ku v župniji Kapela pri Radencih je bilo izvršeno 7. maja krvavo dejanje, ko-jega smrtna žrtev je postal posestnik Jožef Kolbl. Kot obtoženec je dajal pred mariborskim sodiščem 24. oktobra odgovor Franc Šurmak, pastorek pokojnega. Do žalostnega dejanja je došlo omenjenega dne takole: Pokojni očim je prišel pijan domov ter navalil z nožem na ženo, odnosno obtoženčevo mater. V obrambi nje je skočil proti pokojnemu pastorek, pa je dobil od očima z nožen. Nato mu je izvil orožje ter ga sunil v stegno. Rezilo je presekalo odvodnico, da je ikri kar v curku brizgnila iz rane in očim je v nekaj minutah izkrvavel ter izdihnil. Sodišče je njegov zagovor upoštevalo ter ga obsodilo na šest mesecev strogega zapora in dveletno častno izgubo državljanskih pravic, vse skupaj pa pogojno za dobo pet let.
Huda nesreča — posledica neprevidnega ravnanja z orožjem. Bivši železniški uradnik Franc Poljanec iz Frama je čistil staro puško. Orožje se je sprožilo in krogla je šla Poljancu skozi trebuh in izstopila na hrbtu. Težko ranjenega so oddali 26. oktobra v mariborsko bolnico.
Podtaknjen požar. Dne 23. oktobra je nenadoma izbruhnil v Apačah ogenj v
Perilo Vam bo trajalo leta in leta
Ure in ure trajajoče krtačenje, brezobzirno mencanje uničuje dandanašnje fino, dragoceno perilo. S Schicht-ovim Radionom, tem samodejnim pomočkom, izgine, kakor bi trenil, vsa nesnaga. Zakaj v raztopini Schicht* ovega Radiona se med kuhanjem (vsaj 15 minut) razvije na milijone kisikovih mehurčkov in poganja milno peno skozi tkanino. Oni spravijo nesnago tudi iz najgostejših vlaken, kjer se z mencanjem in krtačo nič ne opravi. Schichtov Radion stalno v pralnem kotlu, potem bo Vaše perilo prizanesljivo negovano in ostane dolgo, dolgo kakor novo.
NHrOŽ3liC	novembru v znesku Din 12.—, dobi
*	brezplačno srečko knjižne loterije za-
,sIMSlŠ dOlTI4*! ložništva Kari Mayevih romanov. Čitaj-
te v današnji številki načrt! Ta načrt je Prihodnje leto bo izhajal »Naš dom« založništvo na ljubo mladini izpreme-kot posebno mladinsko glasilo. Naro- nilo v toliko, da tudi vsi naročniki »Na-čajte »Naš dom« že v mesecu novem- šega doma«, četudi znaša naročnina le bru! Kdor plača naročnino v mesecu 12 Din, dobijo po eno srečkol
Podpisani naročam »Naš dom« za leto 1934 in prosim, da mi dopošljete položnico, nakar vam pošljem naročnino Din 12.— še tekom meseca novembra 1933, vi pa mi pošljete srečko brezplačne knjižne loterije.
Moj natančen naslov je:
Ime in priimek
Stan .................-...........
Kraj ...........................
Pošta ........................
gospodarskem poslopju trgovca Alojzija Reicha. Ogenj je zapazil domači hlapec, ki trdi, da je videl prvotno goreti na gumnu kup slame, katero je moral pripraviti požigalec. Gasilci so preprečili, da se ogenj ni razširil.
Obsodba radi uboja. 26 letni delavec Janez Žižka in 25 letni čevljarski pomočnik Franc Antolin iz Ondravcev v Prekmurju sta zabodla 19. decembra lani Ivana Maririiča tako, da je pozneje umrl v bolnici v Murski Soboti. Dne 26. oktobra je obsodilo mariborsko sodišče: Antolina na pet let robije, Žižka je dobil šest mesecev zapora.
Huda nesreča z mlaiilnico. Pred dnevi so mlatili v Kupšincih v Prekmurju pri posestniku Štefanu. Na večer je hotel delavec Žoks očistiti mlatilnico. Vsled spodrsnenja je zašel z levo no-.go med grablje. Nekdo je v tem trenutku zasukal veliko kolo in Žoksu so potegnili zobje meso na eni nogi do kosti. Po prepeljavi v bolnico v Mursko Soboto so nesrečnežu odrezali nogo.
Savinjski vlak povozil dva konja. Dne 25. oktobra se je zgodila krog 7. ure zvečer na savinjski progi pri vasi Ložnica pri Celju nesreča, ki je zahtevala življenje dveh vpreženih konj. Lastnik in voznik Avguštin Žagar iz Ložnice je šel zadaj za vozom in pustil konja sama. Lokomotiva je povozila enega konja takoj, drugega je nataknila na odbijača in so morali truplo razsekati.
Usodno trčenje motociklista. Dne 25. oktobra na večer se je zgodila na Rečici ob Paki motociklistična nesreča. Iz Letuša sta se pripeljala na motornem kolesu Ignacij Bedenik iz Rečice in krojaški pomočnik Ramšak iz Dobrov-Ija. Med Rečico in Šmartnem sta zadela radi teme v s hmelovkami naložen voz. Kolo se je zdrobilo. Bedenika in Ramšak a so odpeljali s težkimi poškodbami v celjsko bolnico.
Konja padla v prepad in se ubila. Posestnik Franc Potrpinček iz Preske v občini Polšnik pri Zagorju je peljal s konji voz smrek na postajo. Na ovinku šklendrovške ceste na klancu pri Žagi je radi dolžine hlodov zasukalo voz in vrglo konja v 70 m globok prepad. Konja sta se ubila in voz je razbit.
Zračni manevri z Združenih državah. Mornariško
zamegljenje.
keialb proizvaja umetna
Smrtna nesreča z orožjem. Dne 27.
oktobra zjutraj se je hotel odpeljati v Sevnico po opravkih mlad trgovec Fer-do Šoper iz Dola pri Hrastniku. Ko je jemal pred odhodom na vlak seboj samokres, se je ta sprožil in je krogla tako zadela Šoperja, da je umrl med prevozom k zdravniku.
Velik požar pri Kranju. V vasi Britof pri Kranju je izbruhnil podtaknjen požar v gospodarskem poslopju posestnika ter krčmarja Franca Gorjanca. S poslopjem vred je upepelil ogenj 20.000 kg sena in 9000 kg slame. Med gašenjem je dobil Jožef Pičman take poškodbe, da je na posledicah umrl.
Smrtna nesreča vsled neprevidnega ravnaja z orožjem.. Anton Mejak iz Sel v občini Trebelno na Dolenjskem je preizkušal samokres. Radovedna sestra je gledala neprevidneža. Nenadoma se je stari kres sprožil in krogla je prebila Tonetu koleno in obtičala sestri v trebu-
Naroeilnica.
99
Naš do
U
Maribor
Koroška cesta 5
hu. Oba ranjenca so prepeljali v bolnico v Novo mesto, kjer je sestra umrla drugi dan po nesreči.
Huda nesreča z dinamitno patrom?.
Anton Bratandč, 12 letni šolar iz Dol. Lokvice pri Metliki, je dobil od tovariša dinamitno patrono, na katero je hotel žvižgati. Pri čiščenju so mu je patrona razpočila. Eksplozija mu je popolnoma odtrgala štiri prste na levi roki, na desni pa palec. Ponesrečenega so spravili v novomeško bolnico.
Zasilni most čez Savinjo v Celju bodo začeli graditi te dni. Proračunani stroški bi naj znašali 214.000 Din in jih bosta nosila banska uprava in cestni odbor. Stroške za hodnik bo nosila celjska občina in ti so predvideni na 18 tisoč Din.
Velika železniška nesreča se je zgodila 24. oktobra na Francoskem na progi Cherbourg—Pariz. Iztiril je ekspresni Ubitih je 30 in ranjenih 32 potnikov.
Ima pri vas že vsaka hiša Sv. pis»
mo? Ceneje kot po 6 Din, polpl"'. o vezan 8 Din in celoplatno vezan 15 Din pa res ni mogoče zahtevati! Organizirajte naročilo! Priporoča se Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Nova zaloga nabožnih predmetov je despela, posebno križev, kipov, slik in podobic itd. Naročujte pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru!
Velike lesene jaslice za cerkev zelo ugodno na prodaj v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Sanatoiij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, zopet otvorjen. Prosta izbira zdravnikov. Cene zmerne. Vodja primarij dr. Černič.	867.
Predivo in konopljo Vam izdelam v vrvar-sko blago. Šinkovec Anton, Celje, Dečkov trg.
1006
Zr@čifi napadi.
V	začetku svetovne vojne so bila letala in zračne ladje radi njihove nezanesljivosti in tehnične nezmožnosti le bolj redka prikazen. Neverjetno je pa napredoval med vojno razvoj letalstva. Skraja vojne so pošiljali letala proti nasprotni fronti radi opazovanja sovražnika, njegovega gibanja ter naprav; mnogo pozneje so še le oborožili večje aeroplane z bombami, da so pri preletu sovražnih postojank skušali uničiti vojaško važne točke in utrdbe ter so prodrli večkrat celo daleč v zaledje. Znani sb iz svetovne vojne zračni napadi na Pariz ter napad »Zeppelina« na London. 'Vendar tudi ti napadi niso bili namenjeni civilnemu prebivalstvu, ampak municijskim skladiščem, kolodvorom, mostom itd. Napadi iz zraka bi naj ustrašili civiliste in zanesli zmedo med splošni položaj v zaledju.
- Po nekakem tihem sporazumu med posameznimi v vojno ia^temrni narodi se nisA-vnsgl v splošnem na civiliste plinski napadi iz zračnih višin.
V	povojni dobi stalno napreduje izpopolnjevanje letalstva. Dnevno se povečuje brzina, obteženje itd. Najnovejše italijansko bombno letalo vzame lahko s seboj 15.000 kg bomb. Po vojni se je tudi bistveno spremenila radi zboljšanja motorjev sigurnost aeroplanov. Radi raaijo sporočil in vremenoslovnih obvestil so omogočeni poleti tudi v megli ter v nočeh.
Italijanski vojaški krogi povdarjajo odločno, da bo igralo zračno brodovje v bodoči vojni najvažnejšo vlogo. Odločilne bitke se bodo izvojevale v zraku. Zmagovalcu v zračnih višinah bo prepuščeno ozemlje premaganega nasprotnika na milost in nemilost. Dosedanja pehota, konjiča, topništvo in tanki — vse to bo za bodočnost na bojnih poljih potisnjeno v ozadje in nekakor ne bo odločujoče glede na izid vojne.
Čeravno ni morda omenjena italijanska trditev zavsem pravilna, a vendar opažamo, kako posvečajo vse oborožene
Hočeš srečko brezplačne loterije? Tedaj si naroči »Naš dom«!
dižave največjo pažnjo porastu zračnih sil. Vsako leto se prirejajo zračni manevri, znani so krožni poleti v Evropi, katere so izvrš.li vojaški letalci. Italijanska velika vodna in bojna letala so poletela letos preko Atlantskega Oceana. Statistika za leto 1933 izkazuje gle-Ce moči v zraku naslednjo sliko:
Francija Anglija z domin. Italija Poljska Čehoslovaška Belgija Romunija Rusija
rt
0
I—"
<rt a
1 m
rt ■rt
a>
rt
ai >
O
J
rt ■ C
rt
•-: > o
o rt > ^
n rt
O
O, ~
rt
rt
G
>
U
w rt
N -M
O <t>
3911-480 840	1090
824 324 411	841
224 366 407	485
75 160 323	442
60 120 120	300
47 90 152	111
36 96 160	158
160 290 550	700 Nemčija za zunanji svet
Zgorajne številke so danes znatno višje.
Letala kot napaffallio orožje.
V svetovni vojni 1914—18 je število zračnih napadpv raslo, vsako leto. Proti Nemčiji.v vojni izvršena bombardiranja so razvidna iz naslednje tabele:
>N 0> i—t rt -t—> m
• r—i
C
a p
0Q
2800 2400 1500 1000 600 400 450 1700 0
r ' " Leto	Zračni	- ¿0-, f'{ v-Letalci	Vržene
	napadi.		bombe
1E14	8	' > M'.	33
1915	51	Ü33 .	940
1916	96	464	1817
1917	175	1480	5243
1918	353	2319	7717
Iz neposredne škode, katero cenijo na 25 milijonov mark, je nastala tudi velika posredna škoda, ker so morala industrijska središča v napadalnih po-
Trda voda i; vodnjaka ali iz vodovodar je za pranje neprikladna. Če dodate tej vodi pred uporabo nekaj prgišč H e n k s, postane mehka kot deževnica Henk» (pospešuje penjenje, s čimer se milo bol| 'izkoristi, te r^V a m tako olajša* pranjem
krajinah mimogrede ustaviti obrate (n. pr. na Sarskem ozemlju 90.000 mož industrijskih delavcev je radi zračnih napadov počivalo 3 milijone ur).
Iz navedenih statistik je razvidno, kako vlogo so igrali zračni napadi že med svetovno vojno, v kateri so kolikor mogoče prizanašali civilnemu prebivalstvu. Javna tajnost danes je, da bo sku» šala v bodoči vojni vsaka vojskujoča se država predvsem udariti v zaledje, da bi preprečila mobilizacije, dovoz muni-cije, razdejala važna prometna križišča, uničila prehrano, električne naprave, vodovode itd. Na ta način bo skušal sovražnik sovražnika iz zraka preplašiti in prisiliti civiliste, da bodo ti pritisnili na vojsko, da se poda.
Najbogatejša samostanska sestra na svetu.
Na višinah kraja Cornvvells pri severo-ameriškem mestu Fila-(lelfija je pozidan samostan, ki je materina hiša »Sester Najsvetejšega zakramenta«. — Prednica omenjenega reda je 70 letna sestra Katarina. Kljub dostojanstvu in visoki starosti opravlja dnevno najnižja ter najbolj težavna opravila. Redovnica je ena od treh hčerk že umrlega družabnika bančne hiše Morgan, Franca Orek-sela. Sestra Katarina je podedovala po svojem očetu 7 milijonov dolarjev. Ta kapital nosi tefno 335.000 dol. obresti, torej 1000 dolarjev Inevno. Qd leta 1883, ko
Pavel Keller:
fß
13. nadaljevanje.
Roman iz gozdov.
Poslovenil dr. Ivan Dornik.
Deveto poglavje.
Boltežar obupa nad odlikovanjem. — O preprGsti tragiki. — Slikar vinjenosti. — Tim se osmeši. — Učim se prirodopisa.
Ne maram, da bi me dogodki v gozdu prav preveč potegnili za seboj. Tudi prizorišče v drami sami se je menjalo. Prišli so ljudje iz mesta, uradniki, ti so nam dopovedali, da smo vse tako-rekoč pričeli napak, da smo z vsemi mogočimi napačnimi ukrepi zabrisali sled za zločinci, ki bi jih sicer čisto gotovo odkrili. Pitali so nas z grdimi besedami posebno radi tega, ker trupla Biankinega nismo pustili v miru.
Boltežar je bil zloman. Jaz pa sem-si dovolil pripomniti:
c ¡»Prav posebne očitke bi morali izreči na ra-
čun vremenskega boga. Ta je namreč, ne da bi čakal dovoljenja državnega pravdnika, poslal proti jutru po tisti noči, ko se je izvršil umor, tako grozen naliv, da se je sneg kar nenadoma začel taliti, da bi bil truplo odnesel hudournik, če bi ležalo še tam.«
Gospod komisar se je togotil nad menoj radi tega ugovora, ker pa sem neodvisen človek, sem se smejal temu možiceljnu, ki se je tako repenčil. Prišla je nova komisija, šla ogledovat na lice mesta in zasliševala in zasliševala; na dan pa ni prišlo nič.
Boltežar pa, ki bi bil po mojih mislih svojo stvar veliko bolje opravil, kakor pa uradna komisija, je bil zaradi različnih nosov, ki jih je dobil, zelo potrt.
»Boste videli,« je rekel, »nikoli ne dosežem odlikovanja.«	i'tK;
»No, saj je vseeno!« sem rekel jaz.
Tej ravnodušnosti se je Boltežar čudil; nato pa je dejal;
»Seveda, seveda, ko bi vi le količkaj imeli upanja na kaj takega, bi govorili drugače!«
DRUŠTVENE
Prosvetna svoboda.
Svobodomiselstvo ne pozna svobode za drugomišljenike, samo sebi in svojim pristašem jo prilastuje ter jo popolnoma »svaja. To velja za vse panoge javnega življenja, velja zlasti za področje izobrazbe in prosvete. Na tem področju hoče svobodomiselstvo imeti izključen in izključljiv monopol. Da si tak monopol zagotovi, se poslužuje držav, v katerih ima glavno besedo. Takšna država proglaša no nauku svobodomiselstva šolski in prosvetni monopol. Da ob takem monopolu ne more obstojati svoboda Staršev in jihova sveta pravica, da odločujejo o vzgoji svojih otrok, je povsem jasno. Tem večje nasilje nad vestjo staršev se dogaja tamkaj, ¡kjer vlada monopol brezverske državne šole.
Tak monopol je vpeljala Francija. Da oi omilila trdote tega prosvetnega in šolskega zakona, je dala staršem pravico, da ustanovijo svobodne šole, to je, zasebne katoliške šole, ki na Francoskem dosegajo od leta do leta večje uspehe. Posebrte uspehe dosegajo zasebne katoliške šole v Holandiji (na Nizozemskem), 'ki je vzorna dežela prosvetne svobode. V" tej drŽavi tvorijo katoličana samo eno tretjino prebivalstva in vendar so si znali s svojo odločnostjo in vztrajnostjo priboriti-vse politične in verske pravice. Njihovemu premišljenemu in vztrajnemu boju se je posrečilo, da so zrušili državni šolski monopol, ki ie bil vpeljan tudi v tej državi.
V Holandiji je sedaj zavladalo stališče, da imajo starši odločevati o načinu vzgoje svojih otrok. Ako 40 staršev zahteva versko šolo, jim država takoj ustreže ter jim da vse potrebno na razpolago. Verske šole so popolnoma zena-čene z državnimi. Država vzdržuje verske šole finacijsko (z denarjem) po šte-
vilu otrok, učitelji teh šol so popolnoma zenačeni z učitelji državnih šol. s katerimi so v najboljših odnošajih. V kolikor so katoličani prej na lastne stroške gradili in vzdrževali svoje zasebne verske šole, se jim prejšnja krivica popravi s tem, ¡ker so občine dolžne, da povrnejo katoličanom vse stroške, ki so jih imeli z ustanovljenjem in vzdrževanjem šol. To velja tudi za meščanske in srednje šole (gimnazije, učiteljišča, strokovne šole), samo s to izjemo, da država plačuje 80% vseh stroškov. Katoličani imajo tudi svoje vseučilišče v Nimvegenu,
Posmrininsko zavarovanje
KARITAS"
nepričakovano lepo napreduje — število članov hitro narašča. — »KARITAS« je pač popolnoma varna ustanova, ki nudi ljudem možnost, da si na lahek način iri pravočasno preskrbijo dostojen krščanski pogreb in rešijo domače vsaj prvih skrbi in težav.
Možje in očetje! Muči vas skrb, kaj bo, ako vas smrt nenadoma loči od neprskrbljene žene in od otrok. Zavarujte se njim v korist, da jih poleg žalosti vsaj v začetku ne bodo mučile še druge skrbi!
Sinovi in hčere! Zavarujte svoje starše pri »KARITAS«! S tem jim pravočasno oskrbite dostojen krščanski pogreb.
»Karitas« ni samopomoč ali pomožna blagajna, marveč je po-smrtninski oddelek Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, ki zakonito jamči za vsa izplačila.
Navodila (prospekte) dobite takoj brezplačno pri:
»KARITAS«, Maribor, Orožnova ulica štev. 8.
ki ga vzdržujeta država fn mestna občina. Uspeh katoliških šol na Nizozemskem se vidi v tem, da so imele 1920 L 244.500 učencev, sedaj pa jih imajo 400.000.
Kakor vlada v Holandiji na šolskem polju svoboda, ki spoštuje pravice katoličanov, tako velja tudi na polju iz-venšolske izobraževalne organizacije, Katoličani imajo svobodo vsestranske mladinske vzgoje: duhovne in telesne, Njihovim telovadnim in športnim društvom, njihovim prosvetnim organizacijam, namenjenim za odrasle, zlasti onim, ki se v njih izobrazuje in vzgojuje mladina, moška in ženska, ne dela državna oblast nobenih, niti najmanjših ovir. Baš nasprotno. Država te organizacije podpira in pospešuje njihove delovanje, dobro vedoč, da je verske vzgojena in izobražena mladina naj-krepkejši jez zoper razdiralno delo brez-verstva in najtrdnejša podlaga države.
Maivečfa pustolovca
it«.
Na Čehoslovaškem v Ostravi je zaprla policija te dni ruskega begunca Verko-va in v Gradcu rojenega Smrčko radi vohunstva. Gre v tem slučaju za dva prav prefrigana lopova, ki se nista ukvarjala samo s špijonažo, ampak tudi z vsemi mogočimi drugimi goljufijami. Verkov se je izdajal za zdravnika. Razumel je, čeravno ni nikoli študiral zdravilstva, da se je povspel do slovesa strokovnjaka za zdravljenje raka v Pragi. V sanatoriju v Pragi je vbrizgaval na raku bolanim zdravilo, katero je sam izumil. Seve je bilo sredstvo proti raku brez vsake zdravilne vrednosti. Med svoje iznajdbe je prišteval tudi zdravilo proti jetiki in pasto za zobe, ki je bila predana prometu pod njegovim imenom. Skupno s tovarišem Smrčkom je sestavil poseben pripomoček zaodva-do pušenja in sta ga prodajala pod označbo »Antiseptol«. Kakor Verkov se je
Vodja te preiskovalne vojske si je bil s svojo sodbo kmalu na jasnem.
»Stari Grčar je v svoji razkačenosti nad tem, Iker mu je bilo stanovanje odpovedano, ubil svojo nečakinjo. Žena pa je vedela za to. Oba — mož in žena — prideta v preiskovalni zapor. O Bel-čarjevem Tončetu ničesar ne morejo dognati, zdi pa se dovoljno osumljen tatvine in ga bodo zasledovali s tiralico.«
Da bi bil Tonče pobegnil, teh misli z Bolte-žarjem nisva bila več. Iskala sva po gozdu njegovo truplo. Našla pa nisva ničesar. Stari Belčar ei je tiralico za sinom izrezal iz časopisa in jo je pribil na steno nad mizo. Od tega časa dalje ni jedel več v sobi; jedel je v hlevu.
Bliža se pomlad. To je bolj važno za svet in torej tudi zame, kakor pa usoda enega človeka iz koče na barju. Večkrat sem strmel sam nad seboj in si rekel: saj si se zapletel v kar divjo romantiko: tatvina, požig, umor — prav grozovit umort
Da, gozd in prebivalci v njem! Vse to je tako brezumno preprosto. V velikem mestu je seveda vse bolj uglajeno, bolj zamotano. Nikomur ne pride na misel, da bi zažgal drugemu hišo nad glavo; rajši ustanovi z njim D. z o. z, če ga že hoče uničiti.
V velikem mestu ne moré s sekiro; preveč nevarno je in priskutno. Rajši zastrupé bližnjemu življenje, če ga sovražijo. Potem si vzame življeje sam. In komisije ni treba. Vse bolj olikano in posebno je, ne tako neokretno, sirovo, kakor se dogaja v gozdu.
Stari epi in ljudski spevi so grozoviti, v njih ljudje požigajo in se bijejo po glavah; nova umetnost pa izpričuje neskončno nežnejši način, kako pogubljajo ljudje drug drugega.
Nagibi so seveda vedno isti: ženska, denar, oblastiželnost. Vse drugo je nič, v najugodnejšem primeru razsvečava.
Vse tragedije človeške krivde, pa naj se do-igravajo v salonih, trgovinah, vladnih palačah, meščanskih hišah, domovih vlačug, roparskih brlotrih. klubih ali pa po beznicah, so postavljene
je umrl njen oče, ni porabila Katarina zase niti centa. S 30 letom je stopila v red usmiljenk' v Pitsburgu. Kmalu po vstopu je kupila posest pri Cornwellsu in je po^ zidala tamkaj materino hišo »Sester Najsvetejšega zakramenta«. Danes vodi Katarina 27 misijonskih postaj za zamorce in Indijance, Njeno najnovejše delo je Franc Ksaverjevo vseučilišče v New Orle-ansu, edina katoliška visoka šola za šolanje zamorcev v Združenih državah.
Neverjetno, a istina, da je zabranjeno turškemu časopisju prinašati poročila o samomorih.
Časopisi v Indiji se poslužijo zelo redko-
r
izdajal tudi Smrčka za zdravnika. Slednjemu je uspelo, da si je izposloval imenovanje za okrožnega zdravnika.
Oba goljufa sta se spoznala v Neu-Oderburgu in sta se lotila tamkaj skupno zdravniške prakse. Poleg tega sta se še ukvarjala s špijonažo. Začasno sta oba v preiskavi v Moravski Ostravi. Omenjeni slučaj sleparije je'vzbudil po celotni Čehoslovaški vihar ogorčenja.
Iz življenja ruskega sleparja.
Rus Verkov je star 38 let in je doma iz mesta Odessa. Tamkaj je končal realko. Med vojno je moral k vojakom, kjer se je povspel do oficirja. Že kot kadet je bil špijon. Po izbruhu ruske revolucije je vstopil v protiboljševiško armado generala Denekina, pozneje se je bori! na Poljskem pod generalom Bula-Balatovem. Tedaj se mu je posrečilo, da se je polastil manjšega zaklada, katerega je zakopal v Rusiji v bližini rusko-poljske meje. Leta 1922 je prišel Verkov na Čehoslovaško in se je nastanil v Pragi. Ker se ni mogel v Pragi prav vgnez-diti, se je preselil v Brno. Od tam v Pressburg in še v razna druga Čehoslo-vaška mesta. Stopil je v stik z angleško špijonsko centralo v Berlinu in je nabiral po Čehoslovaškem agente. Pri poskusu, da bi dvignil svoj zaklad na Ruskem, ga je zagrabila ruska policija in po preteku dvomesečne ječe je bil izgnan nazaj na Čehoslovaško. Od tedaj se je udejstvoval kot vohun za Rusijo. Da bi lahko nemoteno deloval na polju špijonaže, si je preskrbel v Berlinu uradno potrdilo, da je končal v Odessi visoko šolo za zdravilstvo. Na podlagi teh lažnih dokumentov je prejel Verkov po raznih čehoslovaških sanatori-jih dobro plačana mesta. Čeravno ni razumel o zdravilstvu prav ničesar, je postal kmalu znan kot špecijalist za zdravljenje raka. Služil je lepe vsote. Lopov je bil oženjen, danes je ločen in njegov edin sin je umrl v Brnu.
Rusov pomagač.
Rusov pomagač ter tovariš Smrčka je tudi star 38 let. Rojen je v Gradcu, kjer

Imenitno neguje temne lase
Doslej ste zastonj vpraševali, kako je treba negovati temne ¡ase. Zdaj pa imate poseben, čisto preprost po-moček: Redno umivanje las z novim Brunetaflor Shampoonom. Učinkuje noravno in edinstveno zaradi hequila, ki ga ima v sebi. Kostanjasta barva, temni ton sto s tem neverjetno poudarjena, lasje dobe krasen blesk in čudovit lesk. Nenavadno lepo se kodrajo.

j
/
sode
' /
barv

je končal obrtno šolo. Svetovne vojne se je udeležil kot podčastnik. Tudi on se je izdajal na podlagi potvorjenili dokumentov za zdravnika in se je dokopal do slovesa špecijalista za zdravljenje tuberkuloze. Ponašal se je s posebnim sredstvom proti jetiki dn je imel več tozadevnih predavanj v znanstvenih krogih. V Pressburgu ,§p ga povišali v
okrožnega zdravnika. Sredstvo proti kajenju »Antiseptol« je vrglo obema sleparjema velik dobiček. En zavoj sta raz-pečavala po 35 čehoslovaških kron, nju sama pa je stala sleparija le poldrugo krono. V glavnem pa je bil Verkov špijon s prav dobrimi mednarodnimi zvezami.
Rad^anje. V petek, 20. oktobra, je umri Ivan Verdonik, mizarski mojster v Radvanju, št. 47, ki je daleč slovel po svojem zvestem in izvrst-
nem delu. Dosegel je izredno starost 86 let. Bil je v svojem življenju vedno zdrav in krepak, zadnje leto pa je hiral in bolehal. Imel je s svojo drugo ženo Ano, roj. Zadravec, ki je doma od Sv. Benedikta v Slov. gor., tri otroke, ki so vsi dobro preskrbljeni. Rajni je bil blag mož, globokega krščanskega prepričanja. V, njegovo hišo že dolga leta prihaja »Slov. Go-.
kedaj izraza »samomor«. Obče znano je, da nikjer na svetu ne postopajo tašče s sina-hami tako surovo ter kruto kakor ravno med Indijci. V sedanji novejši dobi se zgodi prav pogostoma, da si vzame 6inaha iz obupa radi preveč neusmiljenega postopanja tašče življenje. Policija naznani v časopisju domačinov vzrok smrti mesto »samomor« z zastruplje-njem: »Trebušne bolečine po prepiru s taščo.«
OGLASI
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
na isti temelj: na človeško sebičnost. Izglajena zakonolomka, »izkušen« trgovec, spletkar na dvoru, klatež, ki ima na vesti umor, vsi ti greše iz enega in istega nagiba: hočejo, da bi se jim godilo dobro. —
Pomlad se bliža. Škorec je že priletel iz Splita, vrgel je gospoda vrabca in njegovo ženico iz svoje hišice in se udomil s svojo ženo pri meni. Psa sta celo uro lajala v drevo, na katerem sta sedela nova ptiča, poskušala sta prav trapasto, da bi splezala po deblu gori, in sta nato odnehala. Mrcini se jezita, ker zna ptič na drevesu peti. Vsi lajavci bevskajo nad žvižgavci.
In še eden se jezi. Tim. Osmešil se je, ker je imel škorca za dve mladi vrani. Padovka se mu je tako smejala, da bi jo bila skoraj zadela kap. Ta ženska se sploh hrupno smeje. V njenem smehu je vse: kretanje, sikanje, pljuvanje, kašljanje, klokanje, gavdranje; pri tem jo napadajo nekaki krči, bije z rokami, oblijejo jo solze in z nogami cepeta.
Da je imel Tim, človek iz velikega mesta, škorca za vrani, temu se more človek tako sme-
jati! Kakor da bi bil to kakšen šegav domislek! In ravno Padovka! Svoje starše, moža in deset otrok je pokopala in se lahko tako nezmiselno veselo smeje. Kakšne burkaste možganske in srčne sestave vendar izdeluje ljubi Bog.
Tudi k »Grozdu« se je naselilo novo življenje. Prišel je mladi Čresnik, slikar. Stanuje v gradu, ker je graščinska posest last njegovega očeta; sedi pa večji del pri »Grozdu«. Sestri sta mi pripovedovali, da naročita vselej, kadar pride mladt Čresnik, sod belega in sod rdečega vina. Ne popije sicer vsega sam, ampak ga natoči vsakemu, in ko so ljudje že malo opiti, jih riše. — Tudi ne> kakšno stališče!
Seznanila sva se pri »Grozdu«. Takoj me povabil na kozarec vina.
»Jaz nisem lep vzorec, gospod Čresnik,« st> mu rekel.
»Oh,« se je zasmejal, »ali že veste? Prosim vas, ne povejte tega drugim. Vzeli bi ljudem zaupljivost in dober tek. Da, tu ljudi preučujem Zbirko namreč nameravam izdati; naslov bo: ,Vinjenost'. Vse stopinje vinjenosti, od najrahlej-

spodar«. Blagi rajni naj v miru počiva! Ženi fdovi in otrokom naše sožalje.
Lokavec pri Zg. Cmureku V nedeljo dne 8. oktobra 1933 se je slovesno blagoslovila Rajipo-\ra kapelica, V soboto zvečer ko So jo krasno okinčali, sq ¿agrmeli topiči. V nedeljo zjutraj BO prihajali ljudje o 1 daleč in od blizu in so si ogledali to božjo hišico. Popoldne ob pol treh je prihajala procesija od Marije Snežne pod vodstvom č. g. župnika Vršiča in č. g. kaplana. Ob treh je prišia ilruga ogromna procesija od občinske kapele pod vodstvom č. g. župnika šeška od Sv. Ane v Slov. gor. Nazadnje še je prihitel dekanov odposlanec č. g. kaplan Bo-štele od Sv. Benedikta v Slov, gor. Ob prihodu župnikov sta jih dve deklici pozdravili in podarili krasne šopke, potem je č. g. župnik od Sv. Ane v gorečih besedah govoril o Srcu Marijinem, kateremu je kapelica posvečena, potem je sledila blagoslovitev irj pete litanije. Ob koncu so anovski pevci zapeli lepe Marijine pesmi. Zato gre hvala č. g. duhovnikom, organistu od Sv. An in pevcem ter vsem onim, ki so kaj pri; 'i k temu slavju. Hvala vsem, ki ima-jc :.•	rlo Srca Marijinega.
pri Brežicah, Iz Kapel v »Gospodarju« že doigo.ni bilo poročila, dasi se je zadnje mesece več takega zgodilo, kar bi bilo vredno poročati. Avgusta je nagla smrt pokosila posestnika, dobrega krščanskega moža, Jožefa Šafer-ja iz Župelevca. Ubila ga. je strela. Najstarejši farani ne pomnijo takega smrtnega slučaja v fari. Septembra meseca smo položili k večnemu počitku bivšega dolgoletnega zaslužnega kapelskega župana in cerkvenega ključarja Mihaela Hotka. Imel je veličasten pogreb .Šel j? v večnost po plačilo po dolgotrajni težki borzni. Dne 3. oktobra smo ob dež:u in grmenju praznovali obletnico toče, ki je lani pustošila in razbijala po fari ni težke tisočake škode naredila na letini in po strehah in oknih. Šele po enem letu je bilo moči zbrati denar in popraviti od omenjene nevihte poškodovani zvonile. Delo je prevzei kleparski mojster g, Jože Rueh iz Brežic in ga izvršil skrbno in po nizki ceni Nadomestil }e tud dosedanjo slabo, v glavnem železno žico strelovoda z novo bakreno. :— Le-tina je pri nas v splošnem leto srednja le pšenična je bila slabša in vinogradi so skoro čisto odrekli.
Medija—Izlake Zadnjič je objavil »Gospodar« daljše poročilo v divjaškem umoru 30 letnega mlinarja jn posestnika Valentina Trdina IZ Podmilj v občini Blagovica. Tri aretirane: | morilca Jožefa Herieta, Toneta Trdina, ki je j najel Herieta za umor in ženo ustreljenega ' Antonijo so izročili prvotno v zapore na Brdu. ! Iz varnostnih ozirov pa: so trojico sedaj prepeljali iz Brda v Ljubljano. Že dosedanja pre-; iskava o res peklensko zlobno zamišljenem i krvavem dejanju je pokazala, kako do dna pokvarjena sta dva glavna krivca Ilerle in Anton Trdin. Citatelje »Slov. Gospodarja« bo gotovo zanimalo, ako jim zaupamo nekatere podrobnosti iz dosedanjgea poteka razprave. Her-le in Anton Trdin^sta se spoznala in spoprijateljila na Holandskem, kjer sta zagrešila več goljufij. Herle je bil že v Hoiandiji poročen, a mu je žena umrla nenadne smrti, nakar je vzel za ženo po Tonetovem priporočilu njegovo sestro Marijo. Po vrnitvi iz Holandske so bivali: Jože Herle, njegova žena Marija in Tone pod streho Valenta Trdina v Podmiljah. Ob priliki skupnega bivanja je za"el Tone zalezovati Valentinovo ženo 21 letno Antonjio, ki se je zaljubila vanj in je pričela svojega moža naravnost sovražiti. Ilerle in njegova žena sta si postavila po ti eh mesecih bivanja pri Valentinu v Kotredežu hišico, a sta tudi pozneje večkrat obiskovala Trdinove. Ker se je lepa An-teni ja popolnoma navezala na Toneta, so sklenili: Tone, Herle in Antonija, da se morajo za vsako ceno znebiti Valentina. Prvotno je svetoval Herle, naj bi Tone sam v pričujočnesti Valentina sr.ižil nabita puško, ki bi se sprožila in b; naj postal Valent smrtna žrtev nesreče. Tone ni bil navdušen za prikrit umor in je poveril krvavo kajnovsko nalogo izprijenemu Elerletu, ki je obljubil umor za nagrado 5000 Din. 3000 Din je dobil takoj izplačanih, o3talo p? po opravljenem krvavem poslu. Valentinova žena Antonija mu je še navrgla en voz krompirji- ako jo reži moža Od omenjene kupčijo naprej jo preža! Herle na ugodno priliko da bi izvršil, kar je obljubil in za kar je prejel del plačila žo v naprej. Par tednov pred umorom je povabila Valentinova žena Herieta k sebi in mu zaupala da je namenjen njen mož na božjo pot k Sv. Križu nad Šoštanjem. Herle se je poda! zp Valentcm in sta se sešia pri božjepolni cerkvi. Vendar pa Herle ni našel prilike, da bi
bil takrat Valentina ustrelil ali ga pa pahnil v prepad. Nato so skovali vsi trije drug načrt in sicer za 12. oktober. Žena umorjenega je pisala Herletovi, naj pride v soboto v Podmilje, da ji bo delala družbo, ker bo svak Anton zdoma, mož pa odide v Izlake. Omenjeno noč je Herle tudi izvršil zločin ob cesti, ki vodi iz Trojan proti Zagorju, dober km od Kurškovc Jtrčme'/: pri drugem ovinku. Trdina so našli ustreljene?' ga in poleg njega kolo, na katercaa G3 ie vračal. Zločin je bil izvršen pred polnočjo. Truplo umorjenega je bilo ob sedmih zjutraj še toplo — znak, da ustreljeni ni bil takoj mrtev, ampak se je boril s smrtjo dalje časa. Po aretaciji je Herle istinito priznal, da je prejel na račun umora od Toneta 3000 Din. Od te vsote je zapravil samo enega jurja, dva pa je skril doma za malimi slikami pod ogledalom. Orožniki so našli tisočaka na od morilca označenem mestu. Toliko za danes o tem najhujše obsodbe vred-" nem dejanju, ki ;e tu.ko globoko pretreslo vse nažo kraje in je ljudska zahteva, da .se živalsko podivjane krivce kaznuje najstrožje.
Pišsce. Marsikdo misli, da pri nas rastejo le vesele novice. Ali temu ni tako. Letošnja trgatev nam je prinesla trgatvene počitnice, a nič veselih novic. Pa so počitnice in trgatev pri kraju. In če vprašate vinogradnika, koliko je nabral, bo zmajal 7. glavo, se za uš«si popraskal in žalostno izjavil; Dvakrat se napijem, pa še pijan ne bom in vse bo šlo. Lani je bilo božje kapljice, da ljudje niso vedeli kam z njo in so se hodili kupci norca delat iz nje. Kaj bo pa letos? No, da bi vsaj to, kolikor ga je, dobro prodali! Naš FricI pravi, da ima že mošt 5 Din cene za liter. Da bi le še večjo ceno dobil! — Pretekli teden smo imeli kar dva mrliča. Umrl je po kratki in mučni bolezni Zaje Jožef, posestnik na Malem vrhu. Dobričina! V grob ga je spravil rak v grlu. Neizprosna bolezen! Na več krajih ;e iskal pomoči, nazadnje se je celo podvrgel operaciji v bolnici v Brežicah a vse zamah Bodi mu domača žemljica lahka, ki jo je tako ljubil. — Druga žrtev smrti pa je Ribič Vincenc, posestniški sin s Piršenberga. Skoraj ravno na obletnico uboja v Pišecah jo je skupil s kolom po glavi. Udeležil se je neki ečer kožuhanja, kjer se je srečal s tekmecem pri dekletu. In po kožuha-nju so odjeknili v t:mno noč sumljivi udarci in stok pa je bilo po njem. Šlo je oko in pre-
sega matevžka pa do popolno poživinjenosti. Zelo težka — taka reč! Poglejte, ujeti tisto malo blodno luč, ki se posveti v očesu lepe dame po drugem kozarcu sekta in nato vso divjo lestvico dalje gori do zanikarneža, ki leži v greznici kakor prasec, to je lepa naloga. Dušeslovno je to bedasto težko, da ne govorim o čisto tehniški strani. Delam torej za svojo zbirko ,Vinjenost'. Priznali mi morebiti boste, da je misel prav izvirna.«
»Seveda, s takimi podobami bi si lahko hudič prevlekel stene v svoji predsobi.«
»Kako? Kako ste rekli?«
»Rekel sem: S takimi podobami bi si hudič lahko prevlekel stene v svoji predsobi.«
»Izborno! Ali dovolite, da si zapišem ta stavek? Natisniti ga bom dal v predgovoru k svoji Zbirki. Krasen stavek je to!«
Tak je bil mladi Grešnik". Čeden mož osemindvajsetih let.
Že naslednji dan me je obiskal. Pokazal sem mu svojo zbirko umetnin. Bil je prekomerno navdušen, kakor morejo biti navdušeni le ljudje,
ki še niso stari trideset let. Nato sva pila; kajti slikar »Vinjenosti« sam rad pije. Tim nama je stregel, in ker je vedel, da je gost sin graščaka, je sukal tako svečano obzirne besede, kakor jih znajo le natakarji velikomestnih restavracij. Končno je postal mladi Grešnik pozoren na Tima.
Ogledal si ga je; motril ga je; narisal ga je z očmi.
Nato je vzkliknil:
»Človek — kako pa vam je vendar ime? Tim? — da, res, Tim! Torej, Tim, narisati vas moram. Ves navdušen sem za vašo glavo, postavo, obnašanje! Prekrasno, res, prekrasno! Ali ste za to, dragi moj prijatelj Tim, da vas narišem?«
Tim je zardel kakor puran. Taka čast ga še ni doletela. Priklonil se je, kakor da bi hotel s koncem svojega nosa poiskati, kje leži središče zemlje.
»Zmenjeno torej, Tim, narisal vas bom! Prišli boste k meni v grad! Seveda, če dovoli gospod Hubert!«
O, prav rad sem dovolil. Privoščil sem Ti-mu, temu domišljavemu fantu, naj gr« na led,

Me
si pred nakupom ogledati izložbe ter zalogo
manufakiurs
gotovih oblek
Din 180.—
zimskih suken
Din 22?.—
ženskih plaši. 2 v ■ Din 190.—
itd.
v veletrgovini
rnim Mi*«
MARIBOR GOSPOSKA UL. 8-10.
Važno!	Važno!
Za deželno ljudstvo
1098'
bita je bila baje tudi lobanja. Toda še živega so spravili v bolnico, kjer je bil operiran in je preživel par dni, se zavedel in že bil dobre volje, tako, da so zdravniki upali na rešitev. Ali nastopile so komplikacije in je podlegel. Kedaj bo naše fante srečala pamet? Ali smo res zakleti v Pišecah, da moramo vsako leto enega ali dva okoli prinesti?! Fricl otožno zmajuje z glavo in pravi: Kdor na Boga pozabi, pozabi ¿a tudi Bog in ga s slepoto udari. Ali je res današnja mladina taka?! — Danes, 25. oktobra, je prisegel naš novoizvoljeni občinski odbor in prevzel svoje posle. Želimo le, da bi tako zastopal naše interese po krščanskih načelih, kakor je bilo to o priliki volitev na letakih označeno.
P@d r&ecifii zmajem.
Splošno o skrivnih družbah.
Malokomu je znano, da je število skrivnih organizacij ali družb na Kitajskem neizmerno veliko. Več jih živi v medsebojnem prijaznem razmerju, druge so si smrtno sovražne in se borijo med seboj z nepopisnimi grozovitostmi. ¿e iz obstoja skrivnih družb se da sklepati na neprestane sovražnosti, ki uničujejo Kitajsko že od nekdaj. Skrivne organizacije dovoljujejo dostop najrevnejšim, kulijem — prenašalcem tovorov ravno tako kakor učenemu mandarinu ,ali slavnemu generalu. Vzrok, zakaj se v teh organizacijah organizira tudi pro-letarijat, ko je vendar treba za družbo žrtvovati denar in delo, je iskati v dejstvu zavesti: biti član mogočne organizacije. Skrivne družbe so, ki se zavzamejo za siromaka, bodisi da se preživlja v Indiji, na velikih Sunda otokih, v Južni ali Severni Ameriki; kjerkoli se nahaja, se zaveda, da čuva nad njim nevidna roka, ki ga bo maščevala, ako bi se kdo lotil njegovega zaslužka, imetja ali življenja.
Beležka Angležinje.
Angleška potnica Izabela Bird beleži v svoji znameniti potopisni knjigi, da je prišla na indijskem otoku Mallaka v mesto, ki je bilo prvotno znano, da je
cvetoče radi obrtne marljivosti prebivalec». Ob obisku Angležinje je bilo v razvalinah in čisto opustošeno. In kaj je bil vzrok? Dve skrivni kitajski družbi »Rdečega zmaja« in »Bele lilije« sta živeli v medsebojnem sovraštvu in sta si prisegli uničenje. Krvavi in nepopisno srditi boji so zahtevali na tisoče žrtev. Utis, katerega so napravila na Evropejko nepokopana trupla, razdrte hiše in koče, je bil nekaj groznega.
Nemška žrtev.
Zastopnik nemške trgovske tvrdke je zagrešil med obedom to neprevidnost, da se je izrazil prezirljivo glede Kitajskih skrivnih organizacij in povdaril dvom, da bi sploh obstojale. Seve, je dospel še le pred kratkem v kitajsko prestolico — Peking. Za opomine in svarila starejših prijateljev se ni zmenil in se je povrh še norčeval iz njih. Pri obedu navzoči domačini na izzive Nemca niti odgovorili niso. Bilo je med povabljenimi več veletrgovcev, tolmačev in služabnikov. Nekateri od teh so se pritajeno smehljali. Pojedina je končala v polnem soglasju. Še le en teden za tem je izginil sluga zgoraj omenjenega nemškega nastavljenca. Z izginulim je oogrešil Nemec precejšnjo denarno vsoto, Ki je bila last trgovskega podjetja. Ko je hotel čez nekaj dni vstopiti v svoj čoln, je bil navrtan in neuporaben. Njegova črna obleka je bila razjedena od vitrijola. Kanarčka mu je nekdo oslepil in najlepšim in s tolikim trudom vzgojenim orhidejam je nevidna roka izpod-rezala korenine. Štirikrat se je lotila požigalčeva roka njegove hiše. Konj ni več žrl, potrosili so mu strupa. Pes je poginil. Kitajski trgovec, ki je bil v trgovskih zvezah z nemško tvrdko, je dal zastopniku svet, da naj takoj zapusti Kitajsko, ker je svojo vlogo zaigral in bo njegovo delovanje nemogoče. Nemec se je odpeljal s prvim parnikom v domovino.
Dogodek na Borneo.
V severnem delu ogromnega podin-dijskega otoka Borneo se je zgodilo pred leti tole:
Otok Borneo je bogat na premogu. Premogovne družbe vzdržujejo nekake policijo in nadzorno službo. Uradniki sc razen domačih Malajcev tudi Kitajci Ker trguje na otoku zelo mnogo kitajskih trgovcev, je kitajski živelj močne zastopan. Večina priseljenih Kitajcev sc člani skrivnih organizacij »Rdečega zmaja« in »Bele lilije«.
Lepega dne je našel delavec Po-Lant. mešanec, malajski Kitajec, v izsušeni rečni strugi dragocen dijamant. Ko je zadel na kamen, je radostno vzkliknil. Za najdbo bi bil prejel bogato darilo od belega gospodarja, kateremu je že par-kraf izročil inSnj5e najdene dijamante. Ubogi dečko je bil nepopisno vesel in niti sanjalo se mu ni, da mu bo najdba v pogin. Radostni vzklik pri prvem pogledu na dijamant je čula Malajka, ki je nekaj metrov proč od najdišča delala na polju.
Malajo-kitajec je hotel izročiti dijamant svojemu gospodarju, a že je znal za dragoceno najdbo kitajski trgovec, član »Bele lilije«, medtem ko je pripadal Po-Lant »Rdečemu zmaju«. Naj stane, kar hoče, fantu je treba odvzeti dijamant in ga nakloniti lilijski organizaciji.
Ono noč po srečni najdbi se je zbudil Po-Lant in opazil, da je močno zvezan. Krog ležišča je čepela trojica neznancev — odposlanci »Bele lilije«. Napadeni j« znal, kaj ga čaka. Zavedal se je, da tudi njegova organizacija ne bo mirovala. Ker se je branil, da bi izročil dijamant, so ga odnesli na nosalih v gozd. Tam so ga mučili na vse mogoče načine, da bi izsilili skrivnost. Zastonj!
Člani »Rdečega zmaja« so kmalu zvedeli za usodo najditelja dijamanta. Alarmirali so oblast, saj v tem slučaju ni šlo samo za rop, ampak celo za umor.
Sedemdeset do zob oboroženih mož je odbrzelo v s trnjem zavarovani pragozd. Slednjič so dosegli zasledovalci utrjeno kočo sovražnikov, ki so streljali. Napadalci so se lotili napada od vseh strani. Posrečil se je, od nasprotne strani ni padel niti eden strel več. Ko so udrli
OTCIa TOlBa
»Kluft« 10 dkg . . . Din 13.—
skoraj neraztrgljiva, za nogavice in sokne.
»Gelbschild« 10 dkg . . . Din 18.—
mehka in izdatna, za sviterje in jopice.
»Friesia« 5 dkg . . . Din 10.—
V vseh barvah, pripravna za čepice in bluze.
»Partijska volna« 5 dkg , . . Din 5.—
ostanki zelo poceni.
€. Dfldef cid!
Maribor Gosposka ulica 4.
Zahtevajte povsod
»Slov gospodarja«.
kakor sem slutil, da se bo zgodilo, in sem si mislil: kroglo, ki jo hočeš kotaliti, kar kotali! —
Naslednji dan je prišel Boltežar k meni. Bil je videti slabe volje.
»No, gospod Boltežar, kaj je novega v tej naši zgodbi?«
»Prav nič! Kakor hitro dobe gospodje uradniki kaj v roke, sploh ni več nič novega.«
»Hm! In sicer?«
»Sicer pa je žalibog prišel mladi Čresnik.«
»Vem! Je bil že tu pri meni.«
»Že? No da, saj se povsod prislini.«
»Kje se je prislinil?«
»No, pri »Grozdu« na primer, dvojčkama.«
»Kateri se je prislinil?«
»Kaj vem! Tej ali oni, ali pa obema. Rečem vam, gospod Hubert, varujte se tega Grešnika. Je sin mojega gospodarja, žalibog, moram reči, žalibog! Koliko denarja je ta fant že pognal — v Italiji — na Grškem — v Egiptu — v Indiji — na Japonskem — v Kaliforniji! No, ali res mislite, da mora slikar, ki hoče kaj znati, v vseh
teh deželah zapraviti tako strašanske vsote denarja?«
»Prav gotovo ne!«
»Torej: to tudi jaz pravim! Stari — z dovoljenjem rečem tako — moj gospodar, se krvavo trudi v svoji pisarni od pete ure zjutraj do desetih zvečer. Sin pa se klati po svetu in zapravi ogromno denarja.«
»To je večkrat tragika bogatih sinov.«
»Že zopet tista vaša tragika. Jaz pa povem kar naravnost: lopovščina. Tragičnega jaz ne vidim prav nič v tem, če se kdo iz dneva v dan zabava.«
»Pač, gospod Boltežar; poguba je to, ki grozeče prihaja.«
»Kaj še — stari je tako bogat; njegovega denarja ne potrosi niti tak sin.«
»Saj ni denar to, o čemer govorim.«
»Ampak?«
»Ampak njegova resnoba je v nevarnosti in z njo njegova umetnost in morebiti njegovo življenje. Toda mlad je še; divja še; se bo že še zresnil; želim mu kar najboljše.«
zmagovalci v koč uro, je bušila v zrak strahovita eksplozija. Le par od 70 je ostalo pri življenju in ti so odkrili napol sežgafto truplo prijatelja, ki mučen do smrti, ni izdal skrivnosti. Člani »Bele lilije« so pobegnili skozi podzemeljski hodnik.
Strašen je bil maščevalni načrt in grozno je bil tudi izveden. Zahrbtni umori-so se urinili na dnevni red. Le na posredovanje premogovne družbe je prišlo do delnega pomirjenja med obema organizacijama. A še danes ne mine niti eno leto, da bi se Kitajci ne klali med seboj, radi dijamanta, ki je bil pozneje še enkrat najden in katerega se drži kil neštetih žrtev. V drugič najdeni dija--JT„ant SO obrusili in ga prodali v Ameriko.
Pisicfliifc Testi.
Tretje redno zasedanje bolgarskega parlamenta je bilo otvorjeno s prestolnini govorom kralja Borisa dne 28. oktobra.
Desetletnica nove in mlade Turčije. Dne 29. oktobra je preteklo deset let, odkar je razbil Kemal paša turški sultanat ter je ustvaril pod svojim predsedstvom novo ter moderno Turčijo.
V Rimu so proslavljali dne 28. oktobra 11-letnico fašističnega režima. Ob tej priliki je bila napovedana za prihodnje leto Sprememba dosedanje fašistične ustave.
Komisar za sovjetske zunanje zadeve ali ruski zunanji minister Litvinov je že na potu v Washington, kjer bodo pričela koj po njegovem prihodu pogajanja s ciljem: Združene države Severne Amerike bodo priznale pod še danes neznanimi pogoji sovjetsko Rusijo in sklenile z njo razne pogodbe.
Smrt odličnega francoskega politika. V Parizu je umrl dne 2. oktobra bivši predsednik vlade in 15kratni minister Paul Painleve v
starosti 70 let.
i
Kristusova proslava v Mariboru. 19001etnico Kristusovega odrešenja je proslavil Maribor kot zaključek škofijskih slovesnosti proti pričakovanju slovesno ter veličastno. Že tridnev nice pred glavno nedeljsko slovesnostjo so bile zelo dobro obiskane po vseh cerkvah. Nedeljsko slavnost je oznanjalo na vse zgodaj fveličastno zvonenje, kateremu so se odzvali verniki pri sv. mašah v res lepem številu. Med številnimi obiskovalci evharistiene proslave moramo posebno podčrtati udeležbo srednješolske ter akademične mladine. Dija-štvo mariborskih zavodov' je tokrat dokazalo svojo katoliško zavednost. Glavna nedeljska dopoldanska slovesnost se je vršila v stolni cerkvi. Škofovi pridigi in slovesni daritvi so prisostvovali- poleg ljudskih množic predstavnik^ objasti, katoliških društev in razne _od: lične osebnosti. Nedeljska popoldanska procesija'-je bila prava manifestacija za Kristusa Kralja. Javnega obhoda se je udeležilo gotovo 10.000 ljudi, zastopniki vseh oblasti ter naša srednješolska mladina. Najsvetejše je no-. sil škof dr. Tomažič, ki je tudi zakl jučil mogočno in veličastno slovesnost s Te.Deum in posvetitvijo presv. Srcu Jezusovemu.
Znatno povečana, razširjena in modernizirana Cirilova tiskarna je bila slovesno blagoslovljena zadnjo nedeljo. Blagoslovne obrede je izvršil g. stolni dekan d. Vraber.
Požar v okolici Ptuja. V Ha jdošah pri Ptu-}u je uničil požar posestniku Juriju Grlaču
hleve in kolarnico. Zavarovalnina je malenkostna.
Smrt zaslužnega slovenskega moža. V Ov-
brah pri Velikovcu na Koroškem je umrl ta-mošnji veleposestnik Aleš Gril. Raji}i se je preselil pred 35 leti iz Šmartna pri Slovenj-gradcu na Koroško na obče znano Mentlnovo kmetijo. Vzgled krščanskega moža je bil pokopan ob ogromni udeležbi koroških Slovencev in ga je spremljalo na zadnji poti osem duhovnikov. Nagrobni govor mu je govoril znani rodoljub in škocijanski g. župnik Po-Ijanec. Aleš Gril je bil oče šoštanjskega g. župnika Pavla Grila, predsednika koroške slovenske kmečke*zveze Antona, šo dveh u-glednih sinov in treh hčera. Blagi slovenski korenini svetila večnaf luč, preostalim naše sožalje!
Neprijetne posledice strelov skozi okna. V
Tunjicah pri Kamniku'je bila zadnje dni o-tvorjena nova gostilna. Zvečer na dan otvoritve je došlo do prepira in gostilničar je razgrajače odstranil iz krčme. Ta korak so hudo zameriil krčmarju trije brati. Eden od trojice je vzel doma staro puško, šel pred gostilno in oddal strel skozi okno. Za prvim strelom je počil še eden, k* je razgnal cev in nevarno ranil strelca. Obvezani ter precej poškodovani se je zglasil pri kamniških orožnikih in jim je pripovedoval storijo o streljanju. Zadeva je še zagonetna, ti bo imela najbrž še hujše posledice, nego ranjena levi«?; in odstreljen palec. .:. - — ;"* f
»Naš dom« se bft,priložil prihodnji številki »Slovenskega gospodarja«.
fflakole. Prosvetno društvo ima v nedeljo dne 5. novembra.,t. 1. ob-,15. uri v posojilniški dvorani redni letni občni zbor. Odbor uljud-no vabi, da se občnega1 zbora ajdeležjo ne samo mladina, tudi nipžje in žene,- sploh vsi, ki se zanimajo za ktoliško prosveto.
Št. Andraž pri Velenju. Najuljudneje vabimo vse domačine in sbsede, cla pridejo v nedeljo dne 5. novembra, v naš Društveni dom, kjer priredi naše Katoliško prosvetno društvo štiridejansko igro »Koroški tihotapci«. Igra nam bo ponovno pokazala vse razmere, ki so pred 13 leti vladale na Koroškem, ko so Nemci uporabili vsa nizkotna sredstva, da so to prelepo slovensko deželo pridobili zase. Začetek igre bo ob treh popoldne. Takoj po igri pa se vrši v Društvenem domu vinska trgatev. Torej pridite! — Odbor.
Laporje. Položili smo k večnemu počitku telesne ostanke našega dobrotnika g. dekana Martina Medveda v soboto dne 28. oktobra. Ganljivo slovo mu jej zapel domači pevski zbor pred hišo njegovega zemeljskega prebivanja in pred domom njegovega večnega po-čivanja. Zbor 29 gg. duhovnikov ga je po novem slovenskem obredniku priporočal božjemu usmiljenju in našemu hvaležnemu spominu, njegov šolski tovariš monsig. prof. Vreže iz Maribora pa je ob asistenci vpok. g. župnika Ogrizeka in dekana Sagaja iz Hoč opravil zanj pogrebno sv. mašo in vse druge obrede ter nam je za žalostno slovo v milo tolažbo in hvaležni spomin v pretresljivi besedi razkazoval njegovo vseskozi vzorno življenje in neumorno delovanje; saj si je posebno s skoraj novo našo župnijsko cerkvijo, tukaj ustanovljeno posojilnico in Marijino fantovsko in Marijino družbo ter z mnogim drugim postavil neminljiv spomenik. Ob odprtem grobu se je z vznešeno besedo od svojega blagopokojnega prednika v BrSslovčah poslovil v imenu cele župnije in še posebe v imenu svojih 22 ta-mošhjih spremljevalce.^ omenjajoč njegove velike zasluge za prenovljena Marijino cer-
kev, novi prosvetni dom in nove zvonove. Domači g. dekan pa je hvalil njegove zasluge za duhovno preroditev in blagostansko pokre-pitev laporske župnije ter opominjal, naj mu ohranijo hvaležen spomin v ny>litvah in posnemanju njegovih vrlin in še posebe njegove jeklene značajnosti in neumorne delavnosti. Počivaj v miru blagi mož, kakor je malo takih, in zavuživaj veselje večnega bivanja pri Bogu! t
Višnja vas pri Novi cerkvi. Dne 26. oktobra 1933 ob enih zjutraj je neusmiljena smrt nenadoma pobrala enega naših najpogumnej-ših borilcev krščanske ideje, g. Matijo Dokler, opvkojenega orožniškega stražmojstra in posestnika v Višnji vasi 21. Pred kratkim je dovršil svoje 52. leto, celo življenje se je boril s trdovratno sušico, dokler ji ni sedaj ko) osmi svojih bratov in sester tudi podlegel. Zapušča vdovo in petero nepreskrbljenih o-trob in brata vpokojenega ravnatelja državnega učiteljišča v Ljubljani, slovitega izvedenca v klasičnih jezikih Antona Dokierja Umrli Matija Dokler je v svojem življenju mnogo in neumorno deloval v javnosti. Bil je član in večletni načelnik krajnega šolskega odbora v Novi cerkvi, članistega tudi \ Vojniku. Kot tak se je potegoval vedno za odgozo otrok po strogo krščansicih načelih" Povsod pa,sf> ga cc-nili kot velikega prijatelja krščanske šole in izobrazbe. Sodeloval je pri hranilnici v Novi cerkvi, bil duša cerkveno-konkurenčnega odbora, kateremu je bil vedno tajnik. Bil je med najbolj navdušenimi sotrudniki za nove Zvonove za popravilo cerkve. Bil je večletni tajnik občine Višnja vas, Nova cerkev in Vo>nik, kjer si je pridobil veliko zaslug za napravo električne luči v trgu in okolici. Vkljub svoji obilni zaposlenosti je našel še vedno dovolj časa, da je raznim ljudem delal prošnje, ugovore itd. Radi svoje odločnosti je imel večkrat mogočne nasprotnike, ki so ga pa v srcu vsi res globoko spoštovali. Ob grobu, ki ga je zakril dne 28. ok tobra do vstajenja, kjer se bo odpočil od o-bilnega dela za božjo čast in blagor bližnjemu, mu je govoril njegov prijatelj kanonik g. Žagar v slovo- kjer ga je priporočil v dobrih lastnostih v^ posnemanje, po dobrih delib v hvaležno molitev! Naj počiva v miru! „ ^»¡cgfc«
Priporočali je, da vsak kupuje iz prvega vira, kjer dobi vse potrebščine najceneje, tc je v trgovini Senčar Franc, Mala Nedelja in Ljutomer, kjer je tudi novo otvorjena zaloga Tivar oblek po tovarniških cenah	109fl
Izguba blaga. Dne 11. oktobra se je izgubil med potjo Rimske toplice — Jurklošter — Pla nina z avtomobila velik zavitek, v katerem se je nahajalo razno sejmsko blago (manu-faktura itd.), vreden 4000 Din. Pošten najditelj naj izroči zavitek na naslov: Vidre, Celje, Ilrib sv. Jožefa št. 3. Najditelj dobi nagrado.
1102
Sadna drevesa v veliki izbiri in po najugodnejših cenah se dobijo pri banovinski trsnici in drevesnici v Kapeli, pošta Slatina Radenci. Zahtevajte ponudbo!	1105
NAiA OZNANILA
Pridna, poštena služkinja l£ živini in za polj--
ska dela se sprejme v župnišče s 15. novembrom. Kje, pove uprava lista.	1103
Sadno drevje, sorte sadnega izbora, odaja po 8 do 10 Din Frangež, Hoče 118.	1101
Vsakovrstno novo posodo ima na prodaj. Cena nizka. Janko Lešnik, Sv. Martin, p. Vurberg.
1090
Na prodaj so gozdi iz zapuščine Arenberg v kat. obč. Radenci in Stanetinci po nizki ceni v kosih ali skupaj 18 ha. Pojasnila daje dr. Ivo Benkovič v Ljubljani, Aleksandrova 6 in notar Požun v Gornji Badgoni. 1097
Sprejmem takoj vajenca. Ludvig Kebler, kolar-ski mojster, Črešnjevci 9, Gornja Badgona.
1095
Enodružinska hiša naprodaj z vrtom; prijazna lega, blizu župne cerkve .Vojnik. Poizvedbe Vojnik 29.	1093
Nameravate saditi drevje? Pišite po brzepla-čen cenik drevesnice Jelen, Št. IIj pri Velenju.	1073
♦Slov. Gospodar" stane:
celoletno 32 Din, polletno 16 Din, četrtletno S Din.
Zopet znižane cene!
Preskrbite si za zimo po nizkih cenah perje Trgovskem domu — Stermecki. Samo Din 10.50, 17.50 in 28.— mešano perje. Samo Din 48.—, 60.— in 103.— čiščeno perje. Samo Din 66.— sivi puh, Din 152.— pol puh. Samo Din 250.— beli puh.
trnovski dom
tovarna perila in oblek, Celje št. 24,
Zahtevajte takoj veliki novi ilustrirani cenik z več tisoč slikami, katerega dobite brezplačno! Zahtevajte vzorce perja, da se prepričane o dobri kvaliteti. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar.
Zahtevajte takoj še pred sajenjem zastonj cenik sadnemu drevju od drevesnic Ivan Gradišnik, Šmarjeta, Celje.	1060
Jugoslovanska hranilnica in posojilnica, Maribor, Kralja Petra trg, daje posojila in izplačuje hranilne vloge takoj!	1086
Klot~odeje
W od Din lOO-- naprej
ter razno manuiakturno blago za zimo, si po zelo nizki ceni nabavite pri tvrdki
Franjo Majer, Maribor
1094	Glavni trg 9.
Dve viničasski družini
z dobrimi delavskimi mo£mi sp^ejm^ do 11. novembra Twickelno-
os,kj;bništvo Krče-
vina pri Mariboru.
1091
Fczer pred vlomilci! —
Blagajne vseh vrst, tajne tresorje, pulte za juvelirje, omare za knjige, cerkvene nabiralnike, ročne kase-varne pred ognjem in vlomom tehnično dovršene ključavnice in ključe izdeluje tovarna blagajn d. z o. z., Maribor, Koroška cesta 31. Zahtevajte gratis prospekte. 1100
Arondirano posestvo ob
glavni cesti z hišo in gospodarskim poslopjem se ugodno proda. Pojasnila daje ozna-nitelj v Polenšaku.
1101
liiscrirnilc!
Blasnikova
za nnuadno leto 193^,
ki ima 3G5 dni.
„VELIKA PRATIKA" jo najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan \ib jo £e danes najbolj obraitan.
V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dao: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčniini, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; «— soinčne in lunine mrke; — lunine spre mcmbe: — — poštne določbe za Ju goslavijo; — lestvice za kolke na mt niče, pobotnice, kupne pogodbe in ra čune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu: — vse sejme ca Kranjskem. Koroškem, štajerskem, v Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Betrcčiji; — pregled o koncu brejost*' živine. — tabelo hektarov v oralih,
—	popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu: — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb 9 slikami;
—	oznanila predmetov, ki jih rabi
kmetovalec in žena v hiši.
Cena 5 Din.
.VELIKA PRA TIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku:
tiskarni l BiasniHa nas!. d. d.
u Ljubljani.
1144
Trgovci in odrinilo!
Novoletno reklamo stenskih koledarjev z bloki vam najugodneje natisne
lisftarsia sv.Cirlla v nariboru
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffl
kjer imate tudi veliko izbiro. Ne odlašajte z naroČili, da jih boste pravočasno imeli!
mm
■
olniki, berite!
Mnogo ljudi boleha vsled živčnih motenj nad prerano utrujenostjo, nad trganjem in bodljaji v glavi, rokah in nogah, na vratu ali na obrazu, dalje nad utripanjem srca, trzanjem in trganjem v sklepih, upehanostjo, nemirom, strašljivostjo, tesnobnostjo, težko sapo, razdražljivostjo, raztre-senostjo, pomanjkanjem teka, motnjo v prebavi, omotico, pomanjkanjem spanja in brezštevilnimi drugimi pojavi nervoznosti. Najhuje pa je pomanjkanje volje za delo ter energije pri živčno-bolnem človeku, ki se čuti popolno nesposobnega za delo, brez odpora se vda usodi, nerazpoložen in oznejevoljen je in v življenju ne more doseči nobenih uspehov. Ako občutite katero izmed navedenih živčnih motenj, če hočete najti odpomoč
; .Si	svoji bolezni,
pišite mi tak o j in poslal Vam bom brezplačno poučno razpravo o Živčnih boleznih ki Vam bo pojasnila, dajo predhodni vzrok vsakega resnega obolenja oslabitev telesne odpornosti. Prepričali se bodete, da se življenje v resnici more podaljšati in se bolezni morejo preprečiti.
Treba Je samo boleti I
Vsak dan mi dohajajo priznanja, mnogo piscev zahval prilaga celo svoje slike. Nekatere teh objavljamo tu spodaj: Gospa Ana Schmied iz Gmundena, Freyg. 5, v Gornji Avstriji, je zelo zadovoljna:
G. Nikola S. Bremko-vič, učitelj iz Tuzle v Jugoslaviij, piše
G. poštni uradnik Abraham Georg iz Timi-soare v Bumuniji piše:
Po mnogih poskusih z raznimi sredstvi, ki mi niso pomagala, sem zasledil Vaše odlično sredstvo, ki mi je izborno koristilo. Dolgujem Vam veliko hvaležnost.
Kje bi danes že bila, ko ko bi se ne bila poslu-žila Vašega zdravljenja. Učinek je bil tako zadovoljiv, da ne potrebujem več nobenega zdravljenja. Napravili ste mi veliko uslugo in zahvaljujem se vam iz srca.
Že po kratki porabi Vaše metode sem opazil nepričakovano dober učinek. Izrekam Vam zasluženo zahvalo in porabil bom vsako priliko, da Vas priporočim.
Zadošča dopisnica! Zahtevajte še danes brezplačno poučno knjižico! Zbiralno mesto za pošto:
Ernst Pasternach, Berlin SO - MichaeliMplatz 13, übt. 90.
j!
i
i» i'
)
:
llraniinicd Dravske banovine llarior |
Centrala: Maribor	Podružnica: Celfe $
t lastni novi palaii na ogla	nasproti pošte, prej Jelnošta- {
Gosposfte-SSovenske niice.	>»c-8	|ers§ia hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
&
SUHE GOBE
kupuje po najvišji ceni Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5.	965
Dobro blago
po 5, 6, 7 Din se dobi le v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjsba ulica 15. 861
miyirytiyiivtwreirammr^iviiwtwyii^i
Nov vozni rel
Veljaven od 8. oktobra 1933, cena 2 Din (po pošti pošljite znamke za 2.50 Din pri naročilu) dobite v Tiskalni sv. Cirila v Mariboru.

Za ccrSfvcno ljadsfto pclfe
l!iyi!II!IIIilllll!ll!!!!!yilllllllllllllllI!!ll!IUUII!IlI]l!lllllUi!!l!IIIIilllU
smo vam pripravili cerkvene pesmarice, ki smo jim določili kar najnižjo ceno:
1.	Cerkvena ljudska pesmarica samo po Din 3.—. Obsega 100 izbranih pesmi.
2.	Venec sv. pesmi, obsega ravno 1000 cerkvenih pesmi, stane broš. Din 10.—, vezana Din 26.—. Venec sv. pesmi in Molitev, vez. v eni knjigi Din 30.—.
3.	Prijatelj otroški (molitve in pesmi z notami za šolsko mladino), broš. Din 2.—, vez Din 5.50 in Din 7.50.
4.	Jezns, blagoslovi nas! (Slomšekove blago-slovne pesmi z notafaii), Din 5.—,
5.	Kvišku srca (pesmarica z notami), broš. Din 12.—, vez. Din 20.—
Poleg teh naročajte tudi vse ostale cerkvene skladbe, novejše in starejše, pri
TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU.
Zastopnike sprejme zavarovalnica. Ponudbe pod »Takoj« na upravo lista.	1087
Oihurjeve
Slovenska Bistrica.
in druge kože od divjačine ku-
1084
Ženske plašče
zimske suknje
gotove obleke
manuf akturo
:: pletenine :: dobite najceneje pri:
I.Preac, Maribor Glavni trg 13
Oglejte si zalogo!
Širite „Slov. gospodarja"!
Žični vložki
kom. po Din 100'—
Žični vložki iz izvanredne trde žico
kom. po Din 150'— Airik madrace 8 delne Din 250-— Pri naročilu bo prosi natančna notranja mera postelje. 3til
„WEKA" MARIBOR
Aleksandrova cesta 15.
Dobro toplo zimsko blago
kupite poceni pri manuiakturni veletrgovini
fmm DoboiKniK, Celic,
Oospesha ulica 15.	715
.Močno ilanelo za perilo od Din 7.— naprej Barchente za obleke . od Din 9.50 naprej Berlinski robci za ogrniti od Din 80.— naprej Sukno črno in modro
(za Uberjackne) ... od Din ■45,— naprej Sukno za obleke in kostume ......od Din 28.— naprej
Debelo sukno za površnike po nafhižjf ceni; Zimsko perilo za moški, ženske in otroke po neverjetno nizki ceni! Ženini in neveste! Ste vabljeni, da nakupite vse potrebščine, ki jih rabite za bodoči stan, edinole pri meni, ker le takrat bode vse srečno, če bo gnezdo prijetno.
Zakaj je ravno pri tvrdki Dobovičnik, Celje,
tako poceni? Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom. Ker nima velikih režijskih stroškov. Ker se trgovina nabaja-v lastni hiši in ne plačuje najemnine. Ker je trgovina v stranski Gosposki ulici, mora ceneje prodajati, da z nizko ceno stranko privabi!
Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«. Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perila. Ker ima velik promet in vsled tega vedno sveže blago.
Nizke cene! Prosti ogled vseh zalog! Vljudna postrežba! Vam jamči za dober nakup veletrgovina
Franc Dobovičnik, Celje
E E E E E E E E E E E E E E E E E E E E,
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBEBSBBBBBBEE
B
a
3
E E
a a
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajershi ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
r. z, z z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost hranilnih» vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
3 3 3 3
BBEBBBHSBBEBBEBEBBBBEBBSEBBE3BBEBBBBBBBBBEBBBB0BE
K35SPF
Da pridobimo kar največji krogr čitateljev Kari Mayevih romanov, razpisujemo
brezplačno knlilno lotcrlto.
Ta loterija služi le v reklamo, zalo dobi vsakdo srečke brezplačno.
Kdo dobi te srečke?
1.	Vsakdo, iki kupi, narcii ter plača v mesecu septembru, oktobru in novembru 1933 v katerikoli naših prodajaln v Mariboru kakoršnegakoli blaga vsaj za Din 50.—, dobi brezplačno srečko. Kdor kupi za Din 100.— dobi dve srečki, kdor kupi za Din 150.— dobi tri srečke itd.
2.	Vsakdo, ki se v teh mesecih obvezno naroči na izdajo Kari Mayevih romanov v lotu 1934, dobi po pot srečk.
Kje se dobijo srečke?
1.	Onim, ki se bodo osebno zglasiii V naših. prodajalnah v Mariboru, Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6 ali Kralja Petra trg 4, dobijo srečke kar tamkaj.
2.	Onim, ki bodo naročili po pošti, bomo srečke priložili.
Kdaj bo žrebanje?
Dne 2. decembra 1933 bo žrebanje v Mariboru. Vršilo se bo pod nadzorstvom notarja in je zato vsak nered in nepravilnost izključena. Izžrebane številke se bodo objavile v »Slovenskem gospodarju« in se bo ta številka poslala vsakemu, ki jo bo zahteval, brezplačno na vpogled. Kdor tekom meseca decembra 1933 ne bo dvignil dobitka, nima več pravice zahtevati ga.
Zahtevajte cenike!
Povsod je znano, da se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru dobi solidno blago po kar najugodnejših cenah.
Kar potrebujete za dom, pisarno in za šolo, kupujte v
TlsScciriii sv. Cirila, Maribor
ki ima svoje prodajalne pisarniških in nabožnih predmetov ter knjig
C€§fa 5 — itlelisaifirofa cesta §
brezplačne knjižne loterije.
I.	dobitek:
Vseh dvanajst romanov Kari Maya, vezanih v platno z naslovno sliko.
II.	dobitek:
Winnetou I., II., III. knjiga, vezane v platno z na-slovo sliko.
III.	dobitek:
Satan in Iškariot I., II., III. knjiga, vezane v platno z naslovno sliko.
IV.	dobitek:
Letnik 1934, Sužnji L, IL, III. knjiga, vezane v celo platno z naslovno sliko.
V.	dobitek:
Letnik 1934, vseh 12 zvezkov, broširanih VI—XV. dobitek: Po ena vezana knjiga iz zbirke Kari Maya, po svobodni izberi. XVI.—XXV. dobitek: Po ena broširana knjiga (4 zvezki) Kari Maya, po prosti izberi.
Ostali dobitki: 100 komadov knjig: »Planinski kralj«, »Otroška leta«, »Zima med gozdovi«, po prosti izberi.
100 komadov knjig: »Gruda umira« ali »Guzaj«, narodna igra, po prosti izberi. 100 komadov knjig: Dr. Jeraj, »Socijalno vprašanje«. 100 komadov knjig: »Zgodovina Maribora«. 100 komadov: Zidanšek, »Novi zakon«.
Žrebanje se vrši dne 2. decembra 1933.
Izid bo objavljen v »Slovenskem gospodarju«, ki se na zahtevo vsakemu dopošlje.
Dos€daf iiissi romani Kari Plana:
L	knjiga:	Križem po Jutrovem.
2.	knjiga:	Po divjem Kurdistanu.
3.	knjiga:	Iz Bagdada v StambuL
4.	knjiga:	V gorah Balkana.
5.	knjiga:	Po deželi Škipetarjev.
6.	knjiga:	Žuti.
7.	knjiga:	Winnetou I.
8.	knjiga:	Winnetou II.
9.	knjiga:	Winnetou III.
10.	knjiga:	Satan in Iškariot I.
11.	knjiga:	Satan in Iškariot II.
12.	knjiga:	Satan in Iškariot III.

V letu 1934 bodo izšle sledeče tri knjige:
1.	knjiga:
Sužnji I.
2.	knjiga:
Sužnji II.
3.	knjiga:
Sužnji III.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.

Manjše posestvo z mlinom na prodaj in vezano posestvo večje za v najem takoj. Jug, mesar, Poljčane.	1106-
■
M zimska mim tt!
Gospodinjo-in dekleta, za zimska ročna dela si nabavite vzorce iz Predtiska-rije v Mariboru, Trg kralja Petra 4. — Dobili smo povsem nove in moderne vzorce in monograme, blazinice, kakor tudi za razne stenske prte, namizne prte itd. Na podlagi naših vzorcev lahko napravite sledeče napise na kuhinjskih prtih:
Ljubo doma, kdor ga ima.
Če dom v ljubezni tvoj in solnenpm je sijaju,
prepričan ialiko si, da tu živiš že v raju. Kaj človek celi svet obleče, najboljši kruh doma se peče. Ohrani Bog te v cveti, planinska roža ti! Škrjanček poje, žvrgoli, se belga dneva veseli. Pastirica kravce pase, ona ima svoje 3pase, pastirc pa pravi: Juhej, juhej, na planincah luštno je!
Kdor o meni slabo sodi, naj nikar v moj dom ne hodi.
Lepšega na svetu ni, če na sreči dom sloni. Glej naprej, nazaj ne glej nikoli, nov pogum
bo zdravilo tvoji boli! * Cev kuhinji v lonec kukaš, ženkino si jezo skuhaš.
Preljubi možiček, oslaril doma, če ne si po-
¡iščem drugega! 'Ako žena črno gleda, I udi možu je hudo, rajši ' y krčmi ti poseda, zato ženka glej lepo!
Oglejte si vzorce v prodajalni Kralja Petra trg i\
Ustanovljena leta 1904.
Točna in solidna postrežba.
trebušne obveze, proti ~ visečim trebuhom, potujočim ledvicam in znižanju želodca. Gumijeve nogavice in obveze za krčne žile. Umetne noge in roke, korzele, bergle, podloge za ploske noge, suspensorije in vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka po zelo nizkih cenah.
Fr. Pndgoršek-a nasL
Fran Bela, hinflažisi, ffinfiliDi', SIousiisHa nI. 1
Pismena naročila se izvršujejo točno ter pošiljajo po povzetju.	479
Zahvala.
Ob težki izgubi naše preblage soproge, matere in tetke
Magdalene RoMki raj. Pals
so za. vse -izraze sožalja najprisre-nejse zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo preč. duhovščini, domačemu pevskemu zboru, ki se je poslovil od nepozabne ranjke z ginlji-vo" žalostinko, kakor vsem onim, ki so" našo predrago' spremili v tako velikem številu k večnemu počitku.
Goinjal Radgona, 26. oktobra 1933.
Globoko žalujoča rodbina.
Isti oevli
kombinirani z telečjim boksom, prej Din 69.--<
sedaj 59*-
Svileni atlas čeveljčki
črni, beli ali v barvah, k vsaki večerni toaleti, za družbo in ples, prej Din 69. -
sedaj
sedaj
Ženski luksuzni čevlji
iz laka, ševroja ali semiša z visoko ali sred, njo pet«, v raznih kombinacijah, prej D 129.—
sedaj 99'--
sedaj 49* *
Fini otroški čevljčki
iz najboljšega boksa flexibel prošivani, visoki ali nizki, za otroke od 6 do 11 let, prej !)r'69,—
sedaj 59 "
Isti z dvojnim podplatom
in močnejšim materijalom, prej Din 79.—
sedaj 69'-
Moške tjaloše
najboljše kvalitete, za bagatelno cspo. Široko ali polkoničaste oblike, prej Din 49,—
Požurite se, preskrbito se pravočasno, dokler so vse prodajalne dobi' dsö'rli-rane, Vaše zadovoljstvo — naš uspel?.
Ženski in dekliški čevlji
iz telečjega boksa z usnjenim podplatom in usnjeno visoko ali nizko peto, prej Din 89.—
sedaj
Ženski čevlji iz baržuna
z visoko ali nizko peto. Priljubljena vrsta naših odjemalcev,, prej Din 59,—
Tiskar; Tiskarna sv. Cirila y Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru, m
Izdajatelj:. Tiskarna sv, Cirila, predstavil k; Franc Ilraslelj v Mariboru,