* Ul t EfHiOiuiiHf.-a hi E|]^:»*.^|[TTTa ! G3323S3E33 CHE3S3BS3 CEE22S3USJ DOLENJSKI LIST E0E3E2BS3 ESHunmnssui S ^ EH22S2ES3i Bolnišnice naj bi si delile delo f)T Ministrica dr. Katja Boh je na sestanku v Brežicah pozvala posavsko, dolenjsko in celjsko zdravstvo k dogovoru — Brežiške bolnišnice ne bodo kar ukinili in celjsko zdravstvo k dogovoru____________________________ BREŽICE — Po dveh mesecih vztrajnega prizadevanja so Posavd končno dočakati obisk predstavnikov republiškega ministrstva za zdravstvo z dr. Katjo Boh na čelu. V ponedeljkovem razgovoru s predstavniki posavskih občin in zdravstva, ki so se jim pridružili že kolegi iz celjske in novomeške regije, seje pokazalo, da obe strani nimata enakih pričakovanj. Ministrstvo je želelo, da se regije med sabo dogovorijo o razporeditvi zdravstvenih zmogljivosti, te pa so od njega zahtevale, da ngjprg doreče novo organiziranost zdravstva. BELOKRANJCI BELI KRAJINI kr« ^KOMELI — Na letošnji »Bolonjski preji«, ljubljanskem srečanju «lokranjcev, živečih izven Bele krajine, so v okviru društva prijateljev Bele krajine ustanovili združenje Belokranj-d»„.LVen krajine, ki imajo gospo-rsko m politično moč in so priprav-J ni na kakršen koli način pomagati tud°«ranjCem- PP r<“v°ju. Ustanovili so komisije, in sicer za gospodar-tnr°’ ® družbene službe, za infrastruk-. .° ln, ekologijo. Ponovno srečanje Pripravljajo v Metliki za 17. maj, torej ,Vmski vigredi, ko se bodo natančneje dogovorili o nalogah. CELULOZA STOJI — Že pretekli teden seje remont v Vidmovi proizvodnji ce-°ze in konec tedna so bila opravljena * avna deja. Zaposleni pa so že od 6. Pnia dalje na čakanju doma, ker so 1 "utne konjunktume razmere za celu-'o sla'^SVet0Vnem dotm&BMrgu ze- BOMI protestirajo -iJU2Y® MESTO — Na devetem vTCnskem romskem srečanju v No-L,,.,„mestu so Romi, zbrani v Domu no,.. r.e’ z aklamacijo sprejeli sklep, da češkoslovaškemu premieiju . Havlu oster protest zaradi išnii ~ “ačnih obračunov, ki so se pre-skn dogajali s tamkajšnjo rom-htpu?rPU ac'j0 v nekaterih krajih. Za-RnnT1 * * * *°* da češkoslovaška vlada varnos*1 za*otov' mirno življenje in Brežičanom gori pod petami, saj njihova bolnišnica zaradi minulih grobih posegov v pripadajoča območja ni polno zasedena, ukrepi za varčevanje v slovenskem zdravstvu pa so ji zagrozili z ukinitvijo. Krčani so zdaj vezani na dve bolnišnici, ki želita njihovo udeležbo pri gradnji, a v takih razmerah ne vedo, katero podpreti. Se huje je v Sevnici, kjer se bolniki zdravijo kar v 4 bolnišnicah: v brežiški, celjski, novomeški in v trboveljski. Iz Posavja vedno bolj veje strah pred politiko prelivanja dinaija za zdravstvo v večje centre, ki ga napoveduje ministričino zavzemanje za prosto izbiranje bolnišnice. Vsak se namreč želi zdraviti v večjih centrih, ki pa so za prebivalce obrobnih regij že sedaj težko dosegljivi. Kljub zatijevanju Celjanov in Novo-meščanov, da nimajo interesa po dodatnih bolnikih iz Posavja, pa bi jim vsaj formalna razširitev območij nedvomno pomagala uresničiti naložbe v nove zidove. SPET ČEBELARSKI PRAZNIK ŠENTJERNEJ — Čebelarsko društvo Sentjemg v sodelovanju s Turističnim društvom to nedeljo, 14. aprila, vabi na Čebelarski praznik *91 v Šentjernej. Prireditev se bo pričela ob 9. uri na šentjemejskem trgu, kjer bo koncert godbe na pihala. Po koncertu bo povorka s prikazom starega in sodobnega načina čebelarjenja Na sestanku je bilo razbrati različne interese, vendar so vsaj iz strokovnih vrst pritrjevali predlogu dr. Katje Boh, kije vzpodbujala dogovor o medsebojni delitvi dela. Predstavniki zdravstva treh regij naj bi se zato v bodoče še večkrat sestali, ministrica Bohova in njen namestnik dr. Košir pa sta jim obljubila vse potrebne podatke in izračune ter KAJ OBLJUBILI LN KAJ NAREDILI NOVO MESTO — Pred obletnico večstrankarskih volitev v Sloveniji bo v torek, 16. aprila, ob 19.30 v konferenčni dvorani hotela Metropol v Novem mestu poslanski klub SDP priredil »zbor volivcev«, na katerem bodo sodelovali dolenjski republiški poslanci in člani republiške vlade, ki so doma z Dolenjskega. Zanimivo bo prisluhniti, kaj je bilo v predvolilnem boju rečeno in obljubljeno ter kaj je uresničeno. Vabljeni! obenem napovedala, da bodo novo zdravstveno zakonodajo že prihodnji teden predstavili slovenski vladi. Kljub napovedanemu dogovaijanju na regionalni ravni pa bo ministrstvo vendarle moralo prevzeti levji delež pri vzpostavljanju enotne mreže bolnišnic. Spoznati bo moralo tudi to, da sodobnejše ceste, na katerih po zgledovanju na zahodni svet gradi razvoj zdravstva, ne bodo skrajšale samo pot iz obrobja • Že v petek so trge župani posavskih občin sklicali tiskovno konferenco, saj sta bila sestanka z dr. Bohovo in ministrstvom za zdravstvo sklicana krati v Novem mestu in v Brežicah. Ker pa isto telo ne more zasedati na dveh različnih mestih hkrati, so bili v Brežicah in nasploh v Posavju malce zmedeni. Ampak razumeti je bilo, da ne gre za neusklajenost, marveč kar za slepilni manever, s katerim ngj bi Posavje opeharili za do centrov, ampak tudi obratno. Kot se je slikovito izrazil brežiški izvršnik Ciril Kolešnik je namreč sedaj »od Brežic do Celja 70 km, iz Celja v Brežice pa 140«, zato so očitno še daleč ideje, da bi lahko preusmerjali bolnike tudi iz večjih centrov v manjše bolnišnice. B. DUŠIČ-GORN1K BERITE DANES! na 2. strani: • Nadškof maševal v Kočevski Reld na 3. strani: • Teden cvička nenadoma odpovedan na 4. strani: • ADAC in trifarško že-g nanje na 6 strani: • Je brežiškemu hudiču ime Petan? na 7. strani: • Revija Rast raste v drugi letnik na 9. strani: • Se bo brskanje po kosteh na 13. strani: • Sest zlatih pravil hujšanja na 14. strani: • S peresom uničeno življenje? Metliški kleti visoko priznanje »Hiša kvalitete« Podelil ji ga je Red sv. Fortunata METLIKA — Metliški Vinski kleti bodo v soboto, 11. maja, na Bledu na posebni slovesnosti podelili priznanje »Hiša kvalitete«. To priznanje, ki v svetu veliko velja, podeljuje mednarodna organizacija Red svetega Fortunata, ki si prizadeva za dvig kvalitete življenja. Člani Reda sv. Fortunata so pomembne osebnosti s področja umetnosti, znanosti in druge znane osebnosti s celega sveta, med njimi tudi Nobelovi nagrajenci. Priznanje »Hiša kvalitete« je eno od priznanj, ki ga za razne dosežke in prizadevanja za dvig kvalitete življenja podeljuje ta organizacija. Seveda bodo metliški Vinski kleti to visoko priznanje podelili za zasluge pri dvigu vinske kulture. Priznanje »Hiša kvalitete« velja 10 let, za posebne dosežke pa ga lahko podelijo dvakrat ali celo trikrat Seveda pred vsako podelitvijo opravijo obisk in ocenitev. Vsekakor je »Hiša kvalitete« za metliško Vinsko klet veliko in pomembno priznanje, saj zgovorno dokazuje, da je glas o pomembnih dosežkih metliške kleti segel tudi zunaj naših meja in daje vse to moč doseči le s kakovostjo in zavzetim delom. In le to razviti svet ceni in spoštuje. »Smo zaprisežena kvalitete življenja,« velja med drugim za Red svetega Fortunata. »Povezujejo nas: vera v dobro; vrednota, kije vidimo v naših stremljenih; ljubezen, s katero pripravljamo jedila, spoštovanje, s katerim nalivamo čaše... Ne štejemo več zvezdic nad našimi vrati, pač pa tiste v očeh naših gostov..« A. B. DR. BOHOVA V BREŽICAH — Po precejšnji zmedi okrog sklica sestanka je ministrica za zdravstvo z namestnikonrdr. Koširjem in s svetovalko vendarle prišla v Brežice. Gostje so se o razvoju zdravstva najprej pogovarjali s predstavniki posavskih občin in zdravstva. poznejšemu razgovoru v brežiški bolnišnici pa so se pridružili še kolegi iz Celja in Novega mesta. (Foto: R D.-G.) NA KOČEVSKEM SPET POTRES KOČEVJE — V soboto, 6. aprila, ob 9.45 so v Kočevju spet čutili potres, ki pa je bil nekoliko šibkejši kot tisti, 4. aprila. Tokrat tudi ni bilo slišati močnega poka, kot ob začetku prvega potresa slaba dva dni prej. Oman: osamosvajamo se prepočasi Predsednik SKZ — LS Ivan Oman na občnem zboru sevniške podružnice: dr. Jo-že Osterc, kmetijski minister, naj odstopi — Kmečka zveza vse bolj potrebna SEVNICA — Kmetijski minister je sicer dober strokovnjak, vendar mg odstopi, ker noče spraviti iz svojega sekretariata nesposobnih ljudi. Tako je v nedeljo na občnem zboru sevnHke podružnice Slovenske kmečke zveze-Ljudske stranke Ivan Oman ponovil nedavno zahtevo izvršilnega odbora SKZ-LS po odstopu dr. Jožeta Osterca, slovenskega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo m prehrano. Ena od posledic slabega deta kmetijskega ministrstva je tudi, da še vedno nimamo nekaterih zakonov, npr. o gozdovih, zadrugah, lovstvu in o veterinarski službi. Kmetje so nezadovoljni z razmerami, v kakršnih delajo. Zaradi takih stvari je pred kmečko zvezo veli- .-S M * je JE BODOČNOST — Ta, že dokaj izrabljena fraza, še kako živo zadeva našo romsko populacijo. Ob dnevu Romov Riitk V.vem mestu 9. slovensko srečanje Romov, kjer so v kulturnem sporedu nastopale skupine iz Murske Sobote. Lendave, Vprnt!ja. ‘n Novega mesta. Pred tem je bila okrogla miza, ki sta se je udeležila slovenski minister za izseljenska in manjšinska nju c anJa dr. Janez Dular in znana poznavalka Romov dr. Pavla Štrukelj. Okrogla mizaje izzvenela v enoten klic k izobraževa-č/e . on,ov, kar jim edino lahko da notranjo moč za izhod iz njihovega sedanjega nezavidljivega položaja. Še tako lepo napisani PoknV 7°w ustav' J‘m skxr m b°d° pomagali Romski otroci iz Žabjeka, zajeti v predšolsko in šolsko delo, so na prireditvi da so na pravi poti (Foto: T. Jakše) ko pomembnih nalog. Še zmeraj je potrebna in bo potrebna vedno bolj, je dejal Ivan Oman. Toda kmečkih težav se ne bo dalo rešiti tako kmalu, kajti kmetijstvo je odvisno od stanja v našem • Člani sevniške podružnice so prvemu človeku SKZ-LS v razpravi, ki je ohranila strankarski značaj, zastavili kar nelug vprašanj in izrekli nelug pobud. Na občnem zboru so tudi izvedli volitve v upravni odbor. Slednjega bo odslej vodil Franc Žužek, in sicer namesto Alojza Tomažina, dosedanjega predsednika. gospodarstvu, slednje pa je v veliki krizi. Kmečki stan slabi tudi kriza vrednot, je menil Oman in dejal, da moramo čimprej »obnoviti našo kmečko samozavest. Kmet mora biti ponosen, da je kmet.« Ko je Oman pojasnjeval snovanje bodoče slovenske kmetijske politike, je povedal, da se Slovenija zgleduje v marsičem po Avstriji in Švici. Sosede onstran Karavank je postavil za zgled tudi, ko so ga sevniški nedeljski gostite- NOV SALON JESENICE NA DOLENJSKEM — Opekama — Rudnik Brežice je pretekli petek odprl nov vzorčno prodajni salon Metalgradu v Jesenicah na Dolenjskem. V drugi polovici tedna bo prevladovalo sončno vreme, možne pa bodo tudi aprilske plohe. lji vprašali za mnenje o komasacijah. Dejal je, da v Avstriji država odredi komasacije in kmetov za mnenje o tem sploh ne vpraša. V zvezi s prihodnjim statusom naše republike je član slovenskega predsedstva izrazil nezadovoljstvo z načinom in s prepočasnim tempom osamosvajanja Slovenije. Vračanja odvzete lastnine, ki je tudi pomembno za prihodnjo podobo Slovenije, pa po njegovem ni mogoče izpeljati hitro, ampak gre pri tem za večletni proces, predvsem pri vračanju kmetijskih zemljišč. M. LUZAR DR. PLUT CIVILNIM INVALIDOM VOJNE Pozdravljam vašo resolucijo o miru in sožitju med narodi (Foto: J. S) Trpke usode invalidov kot poziv k miru Na Čatežu sprejeli resolucijo — Govor dr. Pluta BREŽICE — Pretekli petek in soboto je bilo v Čateških Termah posvetovanje predstavnikov zvez civilnih invalidov vojne dežel Alpe Jadran — to je Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije — ter srečanje članov slovenske zveze, na katerem je govoril član predsedstva Republike Slovenije dr. Dušan Plut. Ob tej priložnosti so invalidi sprejeli resolucijo o miru. Vanjo so med drugim zapisali, da imajo invalidi pravico in dolžnost opozarjati človeštvo na vojne strahote. Letos 6. aprila je preteklo 50 let od fašističnega napada na Jugoslavijo in v spomin na ta dan praznujejo civilni invalidi vojne svoj dan. Prvi dan na posvetu so delegati iz vseh treh dežel govorili o izkušnjah pri zaščiti invalidov. Gre za cel sklop vprašanj o zaščiti invalidov, dodeljevanju ortopedskih pripomočkov, preživin, dodatkov za nego itd. V večini dežel je varstvo vojnih in civilnih invalidov vojne urejeno enovito, le pri nas so še razlike. Toda prav v zadnjem času se razmere v Sloveniji izboljšujejo, in kot je dejal minister za zadeve borcev Franc Godeša, je bil naj novejši zakon o tem sprejet v skupščini celo z aplavzom. V petek zvečer je predstavnike invalidov v hotelu Mokrice sprejel podpredsednik slovenske vlade Matija Malešič v soboto pa je bilo srečanje invalidov iz vse Slovenije, ki se ga je udeležilo okoli 700 invalidov. Slavnostni govornik jr bil član predsedstva R Slovenije dr. Dušan Plut Spomnil je, daje svet še vedne poln nasilja, da se spori urejajo z orožjem, kot da trpke usode invalidov ne bi bde dovolj veliko opozorilo. Dejal je, da smo tudi v Jugoslaviji in Sloveniji odgovorni pred zgodovino in življenjem za iskanje mirne poti pri reševanju nakopičenih problemov. Slovenija mora vztrajati na dogovorni razdružitvi; Jugoslavijo in naj postane generatoi mirovne politike na jugoslovanskeir ozemlju. »Zato z velikim zadovolj stvom in zadoščenjem pozdravljam tud vašo resolucijo o miru in sožitju met narodi, ki obsoja vojno brezumje, pozi va k mirnemu reševanju jugoslovanski krize in razglasitvi detel Alpe—Jadrat za demitalizirano območje,« je dejal dr Plut. Dolgoletno prizadevanje Zvezi društev civilnih invalidov vojne jt obrodilo sadove in sprejet je bil boljš zakon o invalidih. Toda v najkrajšen možnem času je treba zakonodajo št dopolniti in vojne invalide izenačiti varstvo invalidov nasploh pa urediti ni sodoben evropski način,« je poudari drPlut J. SIMČIČ Odgovor neučakancem da nas ta hip ne morejo priznati in nato Slovencem ne privoščim, da bi biliformalno odcepljeni v resnici pa nihče ne bi hotel imeti z nami normalnih odnosov. Tako je v Mladininem intervjuju dejal slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel S takim stališčem se nestrpneži da ne rečemo jastrebi gotovo ne bodo strinjali Toda ta navidezna obotavljivost ne pomeni da minister in slovenska vlada ne mislita resno. Osamosvojitveni cilji in strategija slovenske vlade ostajajo nespremenjeni o tem obstaja nadvse pomembno soglasje slovenskih političnih strank in vse priprave tečejo v tej smeri, saj se rok, do katerega naj bi uresničili plebiscitno odločitev — 23. junij, neusmiljeno približuje. Preudarnost ni cincanje, saj je treba misliti na posledice, ki jih prinaša samoosvojitveno dejanje. Jugoslavijaje s svetom povezana z nad6.000bilateralnimi in multilateralnimi sporazumi oz vezmi Ob osamosvajanju Slovenije se odnosi s svetom ne dajo preurediti čez noč, kaj šele odnosi z drugimi republikami s katerimi bo v vsakem primeru potrebno še sodelovati Čaka nas prehodno obdobje, pa tudi znoj in solze, je na novinarski konferenci po vladni seji ki je obravnavala predlog za izdajo zakona o zunanjih zadevah, dejal dr. Rupel Ljudje morajo vedeti resnico, tudi to, da bo potrebno odrekanje in da se bo gospodarski položaj še poslabšal. Upajmo, da ob solzah in znoju ne bo tekla tudi kri Preudarna in odgovorna politika, ki misli na konec, slednje mora preprečili M. LEGA. Logika privatizacije je napačna Občni zbor Društva ekonomistov Dolenjske sprejel program dela — Novi pred-sednik je Janez Bajuk — Pogovor z dr. Prašnikarjem o zakonu o privatizaciji NOVO MESTO — Pred tednom se je na občnem zboru sestalo Društvo ekonomistov Dolenjske. Pregledali so lanskoletno delo in sprejeli smernice za nadaljnje delo, na mestu predsednika pa je Jožo Miklič zamenjal Janez Bajuk, zdaj direktor novomeške bolnišnice. Oba sta poudarila, da so strokovna društva v zaostrenih pogojih gospodarjenja in odločanja vse bolj pomembna. Društvo ekonomistov Dolenjske naj bi bilo skupen prostor, kjer bi se dolenjski ekonomisti dobivali in se sproti seznanjali s tem, kaj od njih zahtevajo stroka, prostor in čas. Ekonomisti naj bi namreč prispevali svoje k temu času, se v svojih okoljih trudili za motivacijo za dosegaje čimboljših rezultatov, za razvoj. Na Dolenjskem je zdaj okrog 500 ekonomistov, kar je velik kadrovski potencial, daje pa trenutno manj, kot bi lahko. V okviru društva je lani začel nastajati projekt razvoja Dolenjeka in Belo-kranjeka, ki naj bi prispeval k temu, da bi v tem koncu Slovenije, ki se v zadnji gospodarski krizi kaže kot dokaj trdoživ, motivirali in izkoristili vse potenciale in dejavnike, ki so tu in imajo prednost v primerjavi z ostalo Slovenijo. Projekt naj bi letos rastel naprej, novi predsednik pa je poudaril tudi potrebo, da društvo pomaga s seminarji, z neko vrsto podiplomskega študija, svojim članom pri dodatnem nabiranju znanja, ki ga posebno danes ni nikoli dovolj. Glavna točka četrtkovega srečanja dolenjskih ekonomistov pa je bila privatizacija družbene lastnine, o čemer so se pogovarjali z dr. Janezom Prašnikarjem. Poudaril je, da bi moral zakon o privatizaciji biti pisan na kožo dobrih podjetij, za slaba pa bi bilo treba napisati zelo dober zakon o stečajih, ki ga ni, odpuščanje pa je sicer kruta, a nujna zadeva. Osnutek zakona o privatizaciji NOVO DRUŽABNIŠTVO — V petek se je v mladem novomeškem meianem podjetju Novoline mudila ekipa finančne organizacije DRFiz Ljubljane, ki sta jo vodila direktor DRF in predsednik slovenskega društva Manager dr. Anton Krašovec (v sredini) ter njegova pomočnica Milojka Kolar (desno). Dogovorili so se za družabništvo na podlagi sovlaganja in poslovno sodelovanje pri finančnem inženiringu na območju Dolenjske. DirektorNovolinea Dušan Plut (levo) meni, da je novo partnerstvo za mladi kolektiv, ki v matičnem Novolesu ni našel razumevanja, zelo pomembno. (Foto: T. Jakše) zdaj spet popravljajo, ostaja pa osnovna predpostavka, da bodo delavci prinesli v firme denar, kar ne zdrži nobene kritike. Dobra podjetja niso zastonj, tako da bi morali delavci prinesti 15, 20 tisoč mark. A ko bi ta denar že imeli, bi bili nespametni, če bi vsega vložili v eno podjetje. Kdor misli, daje to izvedljivo, nima pojma o ekonomiji, je rekel dr. Prašnikar. Misli, da bi nekaj delnic morali dobiti delavci, nekaj pokojninski sklad, predvsem pa misli, da bi morali začeti tam, kar bi najprej dalo rezultate. To ni trg kapitala, ampak trg delovne sile in trg menedžerjev, za katere je dr. Prašnikar prepričan, da so pri nas sorazmerno dobro izobraženi, njihova naloga p je vse kaj drugega kot razmišljati, kako privatizirati podjetje. Ključno je zdaj tudi to, ali bodo banke oz. upniki znali najti ekipe, ki bodo v podjetjih skrbele za bančne naložbe, navsezadnje pa še tako dober zakon o privatizaciji na primer ne more rešiti Elana, če imamo slabo industrijsko politiko, inflacijsko financiran proračun in podobno. Z. LINDIČ-DRAGAŠ KAKO DO KREDITOV NOVO MESTO — V sredo, 17. aprila, s pričetkom ob 12. uri v sejni sobi osrednje bančne stavbe v Novem mestu LB Dolenjska banka pripravlja posvet o dinarskem, deviznem m borznem poslovanju ter o možnostih najemanja kreditov pri banki. Nadškof maševal v Kočevski Reki Nadškof dr. Alojzij Šuštar je v petek maševal v Kočevski Reki, kjer nad 40 let ni bilo maše — Maša je bila v prosvetnem domu — Zidali bodo cerkev KOČEVSKA REKA — Nadškof dr. Alojzij Šuštarje minuli petek maševal v Kočevski Reki. To je bila po nad 40 letih spet prva maša v tem kraju. Potekala je v tamkajšnjem kult urno-prosvetnem domu, sqj so bile na do pred kratkim zaprtem območju Kočevske Reke po vojni porušene vse cerkve in drugi sakralni objekti, tudi tista v Kočevski Reki. Dvorana je bila nabito polna, ocenjujejo, daje maši prisostvovalo blizu 600 ljudi. Maše seje udeležil tudi predsednik občinske skupščine Kočevje dr. Mihael Petrovič, prvaki kočevskega dela stranke SKD in drugL Maša je potekala ob ubranem petju domače mladine, vernikov in duhovnikov. Duhovniki so bili iz območja občine Kočevje in od drugod. Tudi verniki so prišli k maši od blizu in daleč, s posebnim avtobusom in zasebnimi avtomobili tudi iz Kočevja in od drugod. Med mašo seje zvrstilo več govorov oz. pridig. Najprej je nadškofa pozdravil predstavnik kočevske enote SKD NADŠKOFOVA MAŠA— Nadškof dr. A lojzij Šuštar je minuli petek ob pomoči več drugih duhovnikov maševal v Kočevski Reki Maša je bila v dvorani prosvetno-kultumega doma, ker je bila cerkev v Kočevski Reki podrta pred dobrimi štiridesetimi leti in od takrat tu ni bilo več maše. (Foto: Primc) ■Mm $0^ Dirka na mariborski letališki stezi Minister razveselil, na-to pa razočaral MARIBOR — Znamenito mariborsko letališče — znamenito zato, ker je eden od slovenskih simbolov jugoslovanske naložbene megalomanije sedemdesetih let — je danes približno tam, kjer je bilo pred slovesno otvoritvijo maja 1976; vzletno-pristajalna steza je polna avtomobilov, ne letal. Takrat so po njej dirkali bolidi formule V in nepovedovali cvetoče poslovanje še nedograjenega letališča. Danes je vsako nedeljo na stezi zares vse polno štirikolesne pločevine, a samo po zaslugi osrednjega mariborskega avtomobilskega sejma, ki je postal najbolj donosna dejavnost letališča Maribor. Ne samo najbolj donosna, temveč že skoraj edina. Če dodamo še sejme rabljene kmetijske mehanizacije... Pač — tu in tam na letališče še za- ide kakšno letalo, a to je za zaposlene že majhen praznik. Gre za občasne lete proti Beogradu in Splitu (Jatova proga do zvezne prestolnice je bila v zadnjih letih še edina, kije bila redna, pa še ta je zdaj ukinjena), za posamezne čarterske polete in za letala, s katerimi prihajajo švicarski in avstrijski piloti in tukaj vadijo vzletanje in postajanje. Air-port Maribor je med drugim občasno vežbališče pilotov družbe Lauda Air in bojda je lastnik, sloviti avstrijski avtomobilist, zelo zadovoljen s tukajšnjimi razmerami. Precej manj pa Mariborčani, ki niso prav nič navdušeni nad celodnevnimi kroženji velikih kovinskih ptičev tik nad mestom. Toda za kak šiling večje pač treba potrpeti, še zlasti, ker je letališko izgubo vsa ta leta moral redno pokrivati vedno izsušeni mestni proračun. Zato je bila ob nedavnem sprtemu republiškega proračuna novica dneva, da je finančni minister dr. Kranjec mariborskemu letališču odobril proračunski denar kot »nadomestnemu letališču za Brnik«. Zadovoljstva pa je bilo hitro konec, ko se je zvedelo, da gre za borih 500 tisoč dinaijev. Direktor je v prvi izjavi za časnik odkrito priznal, da ga je znesek »šokiral«, zatem pa je povedal, da bodo denar porabili za marketinško študijo prihodnosti mariborskega letališča. Dobronamerni so mu že svetovali, naj se s to študijo ne prenagli; naj si najprej prebere, kakšno bleščečo prihodnost so v svojih študijah pred 20 leti napovedovali letališču njegovi ekonomski očetje in politični botri. In naj ne izgubi upanja, saj bo navsezadnje tudi bodoče Janševo slovensko vojaško letalstvo potrebovalo kakšno matično zračno luko. MILAN PREDAN Bogomir Štefanič, se mu zahvalil za njegovo dosedanje delo in obiske ter izrazil veselje nad dejstvom, da se vrača polno življenje tudi v Kočevsko Reko. Ob tem seje spomnil, daje v bližnji Gotenici živel dolga mučeniška leta duhovnik Alfonz Jarc iz Dragatuša, ki je bil leta 1949 obsojen na smrt in proglašen za ustreljenega, a se je še leta 1961 le razvedelo, da še živi kot zapornik v Gotenici. Nadškof dr. Alojzij Šuštarje govoril predvsem o potrebi po odpuščanju vsem, ki so naredili kaj hudega. Spomnil se je Kristusovega trpljenja in poudaril, da za velikim petkom vedno pride tudi velika nedelja. Zahvalil seje kočevskemu dekanu, predstavnikom občine Kočevje, krajevne skupnosti Kočevska Reka in drugim, ki so omogočili pouk verouka, mašo in ki si prizadevajo za zgraditev nove cerkve v tem kraju. Kočevski dekan Božidar Metelko pa se je v svojem nagovoru spomnil pokojnega župnika in dekana Antona Pogorelca iz Fare, kije pred dobrimi štiridesetimi leti zadnji maševal v že porušeni cerkvi v Kočevski Reki. Ob zaključku je spomnil, da so na območju župnije Kočevska Reka tudi civilne ustanove, ki naj bi skrbele za varnost našega naroda, in da naj bi odgovorni omogočili vsem, ki bodo prihajali sem na usposabljanje, tudi duhovno oblikovanje. Za zaključek seje župnik Ivan Potrebuješ iz Fare, ki bo skrbel tudi za območje Kočevske Reke, zahvalil za obisk in vso dpsedanjo pomoč nadškofu dr. Alojziju Šuštaiju, predsedniku občinske skupščine Kočevje dr. Mihaelu Petroviču, direktoiju posestva Snežnik Kočevska Reka Maksu Stebljaju, kočevskemu dekanu Božidaiju Metelku in drugim, ki so kakorkoli pomagali k vrnitvi duhovnega življenja na to območje. J. PRIMC Ko ni več poti, delavcu ostane ulica Sindikat za belokranjski občini —Protest 1. maja ČRNOMELJ — Po neuspešnem poizkusu organiziranja območnega sindikata za Dolenjsko in Belo krajino so se v Metliki in Črnomlju odločili, da bodo organizirali v Beli krajini samostojno območno organizacijo sindikata dejavnosti. Na ustanovnem zboru pretekli teden v Črnomlju so poudarili, da imajo že ustanovljena dva odbora dejavnosti, in sicer za tekstilno industrijo in elek-trokovinsko industrijo, pogoje pa imajo tudi za ustanovitev odborov za kmetijstvo, trgovino, obrt, državno upravo in šolstvo. Razpravljavci, sicer sindikalni delavci v podjetjih, niso bili prav nič prizanesljivi do samih sebe in dela sindikata nasploh. Kot je zatrdil eden izmed njih, delavci cenijo sindikalne delavce po tem, koliko so naredili zanje. »In kaj smo naredili, bodisi pri socialnih programih ali zakonodaji?« je vprašal. Delavci čakajo na delo, plače so neredne in kaj hitro se lahko zgodi, da bo članov sindikata vse manj, in ne več, kot pričakujejo nekateri. Tudi zato, ker ni nikogar, ki bi zagotavljal, da bodo dobili delavci plačo po kolektivni pogodbi. Zato je predlagal, naj sindikat vsaj poskusi rešiti te občutljive stvari na najmanj boleč način. Doslej so namreč »rajo« le dražili, bodisi z visokimi plačami nekaterih, odpravninami, bodisi z regresi za letni • Ob ustanovitvi belokranjskega sindikata so se sindikalni delavci odločili, da bodo letošnji praznik dela obeležili nekoliko drugače. To naj ne bi bilo proslavljanje delovnih zmag, ampak protestni shod belokranjskih delavcev, ki bodo pokazali na probleme in nepravilnosti, ki se dogajajo, ter na to, kako jim jemljejo pravice. Hkrati bodo poslali pobudo o tovrstnem praznovanju tudi vsem ostalim slovenskim delavcem. dopust. Prav na račun slednjih je bilo slišati veliko pripomb, saj so sijih ponekod izplačali v bajnih vsotah, medtem ko so delavci s svojimi plačami marsikje na robu preživetja. Iz Kovinaija, na primer, so spraševali, od kod nekaterim denar za tako visoke regrese, oni pa, ki delajo vse sobote in celo ob nedeljah, so dobili prvo letošnjo plačo šele 8. marca, IC Naša anketa j likatov, : danes trije ključni problemi delavcev, in sicer problem dela, plač in preživetja. In ko ne uspe več nobena druga pot, je možna le še ulica. Na ustanovnem zboru belokranjskega sindikata so izvolili za predsednika Jožefa Kočevarja, ki bo delal na sedežu organizacije v Črnomlju, medtem ko bo na izpostavi v Metliki sekretar, za katerega bodo morali ponovno razpisati delovno mesto. Do izvolitve pa bo to delo opravljal Jože Miklič. M. B.-J. SEMINAR O PLAČAH OTOČEC — V Gami hotelu na Otočcu bo v ponedeljek, 22. aprila, enodnevni seminar o plačah v pogojih podjetništva, ki ga organizira črnomaljsko podjetje Management, kadrološfn Consulting in izobraževanje. Strokovnjaki s področja vrednotenja dela in razvoja kadrov bodo v petih urah dali odgovor na mnoga vprašanja o podjetniško zasnovanem sistemu plač, razvrščanju delavcev v tarifne razrede, določanju osnovnega dela plače, modelu nagrajevanja delovne uspešnosti itd. Seminar je namenjen strokovnjakom, ki se ukvaijajo z oblikovanjem sistema plač, direktoijem, sindikalnim poveije-nikom in drugim, ki jih problematika pač zanima. Organizator sprejema prijave do 17. aprila. JO ljubljanska banka Dolenjska banka d. d. Novo mesto____________ Sektor za poslovanje s prebivalstvom NOVE - VIŠJE OBRESTNE MERE Ljubljanska banka Dolenjska banka, d.d., Novo mesto je 8. aprila letos zvišala obrestne mere nenamenskih depozitov občanov, in sicer tako: 1. vpogledni depoziti 2. vezani depoziti: nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev do 50.000 din 35% 40% 44% 50% 55% 58% 17% nad 50.001 din 37% 42% 46% 52% 57% 60% Posebna ugodnost so depoziti obrtnikom na odpoklic. Sprememba letnih obrestnih mer velja tudi za vse obstoječe vezane depozite, katerim še ni potekla doba vezave. Denar prihraniti drugje! Še pred dvema mesecema je direktor novomeške bolnišnice Janez Bajuk dejal, da je v slovenski vladi očitno prevladalo spoznanje, da slovensko zdravstvo pač potrebuje tistih 11 milijard dinarjev, kar je zbujalo upanje, da bo letošnje leto za zdravstvo manj težko od lanskega. Povedal je tudi za še toplo obljubo dr. Toneta Koširja, namestnika republiške ministrice za zdravstvo, da bo republika prevzela del obveznosti pri gradnji nove novomeške porodnišnice. Takoj zatem je prišel na dan republiški proračun, ki so ga na koncu tako določili in opredelili vsote za posamezne namene, da je bilo očitno, da denarja ne bo dovolj skoraj za nič. Prikrajšane so ceste, izobraževanje, kultura in še marsikaj, tudi zdravstvo. Ministrstvo dr. Katje Boh seje takoj odzvalo z varčevalnim programom. Participacije naj bi se občutno zvišale in omejil krc® tistih, ki jim jih ni treba plačevati. Skrajšali naj bi ležalno dobo v bolnišnicah, zmanjšali število postelj, posamezne oddelke oz. kar cele bolnišnice, seveda predvsem tiste na slovenskem obrobju, naj bi zaprli. Dr. Košir sije upal javno razlagati, kako si v teh časih nekateri, torej Novo mesto, privošči načrtovati nove zmogljivosti. Kot da je za Dolenjke, Belokranjke in Posavske normalno, da rojevajo skoraj med podganami. Po veliki burji v Brežicah se dr. Bohova zdaj vleče nazaj, da ni še nič sprejeto o ukinjanju. Racionalizacije v zdravstvu in še kje so gotovo potrebne, pušča pa precej grenkobe občutek, da bomo sicer imeli dobro vojsko, policijo ipd. in da bomo davkoplačevalci očitno financirali tudi vladni časopis, zdravja za večino pa bo manj in bo težje dosegljivo kot doslej. TATJANA ZRNEL, strojepiska v Inlesu Ribnica: »Načelno menim, da bi morali namenjati sorazmerno več denaija za zdravstvo kot za vojsko. Prepričana sem, da bolnišnic ni preveč, saj moraš kar dolgo čakati, da prideš na vrsto na primer za operacijo. Če si bolan in brez dela, si boš težko privoščil zdravnika in zdravila. Slišim tudi, da bo treba plačevati tudi zdravstvene storitve in zdravila za otroke. To ni prav, ko po drugi strani govorijo, naj bi imeli več otrok.« BOŠTJAN ŠVAJGER, umetniški vodja Mladinskega kulturnega kluba Bele krajine, Črnomelj: »Strinjam se, daje potrebno varčevati, a ne pri človeku, saj se veliko govori, naj bi bil naš sistem po meri človeka. Žalostno je, da bodo morali ljudje najprej pogledati v denarnico, potem pa se odločiti, ali gredo k zdravniku ali ne. Žal bodo varčevalni ukrepi najbolj prizadeli malega človeka, ne pa bogatih. Razlike med družbenimi sloji pa se bodo tako le, še povečale.« LADISLAV ROŽIČ, Območni sindikati, Brežice: »Sindikat v celoti in tudi zdravstveni delavci so proti zmanjševanju pravic iz zdravstva. Prav tako participacija ni rešitev. Vseskozi imamo neprijeten občutek, kot da bi hotel center privarčevati denar na račun perifeije. Mi pa imamo tu več starih ljudi, smo ekološko ogroženi ipd. Nismo proti racionalizaciji, smo pa proti vsem ukrepom, ki bi prizadeli samo določene regije v Sloveniji. Sindikat stoji za tem in bo podpiral vse akcije v regiji.« SONJA LEVIČAR, komercialistka v podjetju Videm D’Arsy Krško: »Zdaj, ko sem zdrava, lahko rečem, da smo bili vsi skupaj preveč navajeni na to, daje vse .zastonj’. Kako bo naprej, ne vem, ampak deloma sem za to, da premožnejši sloji prispevajo za zdravstvo več in manj premožni sloji manj. Ne bi namreč mogla sprejeti, da bi bili zdravi lahko samo bogati, revni pa bolni. Mislim, da nas je Slovencev premalo za take vrste naravno selekcijo.« Hj ALOJZ BREČKO, kmet iz Jeperjeka pri Tržišču, Sevnica: »Zame ni prav, da zapirajo majhne bolnice, saj bi denar lahko privarčevali drugje, ne pri bolnikih. Za tisto, kar človeka ozdravi, hočejo dati manj denaija, za tiste reči, s katerimi človeka spraviš HjttJj s poti, to se pravi za vojsko, pa bi ga kar da-'■ ' i O : j ali. Marsikdo, ki živi v hribih, nima niti to- liko, da bi se do zdravnika pripeljal, tako da potem težko plača še vse račune za zdravljenje.« VILJEM MLAKAR, upokojenec iz Trebnjega: »Varčujejo naj kje drugje, ne pa pri zdravstvu. Ukinjanje različnih zdravstvenih pravic bi bil udarec, to bi občutili predvsem starejši, bolni ljudje. Tisti, ki sprejemajo te ukrepe, so danes mlajši in zdravi in se ne zavedajo posledic svojega dela, udarec pa bodo z leti občutili tudi sami. Zaradi varčevanja bi se lahko zgodilo, da bodo oolnikom predpisovali cenejša in zato mogoče slabša zdravila.« NATALIJA BIZJAK, kulturna animatorka v Zdravilišču Šmaiješke Toplice: »Z zaskrbljenostjo spremljam dogajanje v zdravstvu, saj me različne omejitve na tem pod' 5 ročju dvakratno prizadenejo. Prvič kot pri- < vatno osebo, ki ji postaja zdravstveno varstvo vse dražje in manj dostopno, druge pa kot delavko v zdraviliški organizaciji-Z« i zdaj je zdravniško napotenih k nam vse manj gostov, z novimi ukrepi jih bo še manj, . to pa zna skupaj s splošno krizo ogroziti tudi ; našo dejavnost.« SREČKO HRASTAR, kuhar iz Metlike: »Jaz sem mlad in zdrav in me to vprašanje neposredno ne prizadeva. Danes je vse drago, sedaj še zdravnik, kar je še posebej hudo za starejše in bolne ljudi, pa tudi za mlade, med katerimi je vse več brezposelnih. To se ne more dobro končati. Lahko se bo dogajalo, da si zdravnika in bolnice ne bodo mogli privoščiti res bolni, a revni ljudje. Koliko samo stane zobna proteza! Res pa je tudi, da bi morali ljudje sami več narediti za svoje zdravje.« SILVO GUŠTIN, nadzornik pri Varnosti v Kočevju: »Manjši kraji so in bodo še bolj prikrajšani pri zdravstvenih storitvah. Ž ukinitvijo nekatenn bolnišnic in s centralizacijo zdravstva se bo gotovo povečala brezposelnost-V kočevski občini je vedno več ljudi brez dela ali pa imajo majhne dohodke-Ti bodo morali zdaj za zdravje namenjati več denaija. A ne le zaradi višje participacije, ampak tudi zato, ker ljudje s slabšim standardom pogosteje obolevajo. Na tem področju je potrebna solidarnost.« DOLENJSKI LIST t. 15(2173 Ne ožemajte kmetov tako močno* Trebanjska podružnica SKZ-LS nasprotuje dajatvam, ki jih »kmet ne bo zmogel plačati« — Člani naj tudi kaj pišejo — Sodelovanje znotraj in navzven TREBNJE — Na občnem zboru trebanjske podružnice SKZ-LS 10. marca letos so udeleženci v razpravi načeli kopico vprašanj in na tej podlagi so v trebanjski kmečki stranki posebej zapisali 8 sklepov. Z njimi med drugim nasprotujejo, da bi zakon o gozdovih predpisal obvezno odkazilo lesa, in se strinjajo z uvedbo javne strokovne gozdarske službe po zgledu avstrijske. Ker se v podružnici zavedajo pomena zakonov o zadružništvu, o denacionalizaciji in o privatizaciji, tj. predpisov z izrednim vplivom na razvoj kmetijstva, zasebništva in podeželja, bodo v Trebnjem organizirali pred sprejetjem navedenih aktov o teh področjih okroglo mizo. V omenjenih sklepih trebanjska kmečka stranka zahteva uvedbo zasebne veterinarske dejavnosti, po njenem »bistveno cenejše« storitve. Kar zadeva lovstvo, so na * s* ?sak posameznik odreče te-u, da bi kopičil posest, bodo vsi imeli dovolj. (Frančišek Asiški) .■ KJ?,[sfjeS ljubezen, tam raste vese-*/"• (Shakespeare) • Kritika politikov na oblasti je jav-a "‘Stena države. (S. Slapšak) z novomeške tržnice Že minuli teden smo na straneh r'0. jskega lista pisali o krajah de-ki se vsak tržni dan pojavljajo K?°'[c!meški tržnici. Minuli teden je bčanki nekdo sunil kar celo ne-ajhno pokojnino. Zmikavti radi pazujejo gospodinje, koliko so pre-*co plačujejo na trgu. Pona-.solata 70 din, suhe slive 70 a,n, kivi 70 din, krompir 12 din. v KRANJU SEJEM kmetijstva IN GOZDARSTVA KRANJ — Jutri bodo v dvorani B ^"jskega sejma odprli tradicio-ch ni-’ , mednarodni sejem gozdar- anriim ,k™etiistva> ki bo odprt do 19. aPnla. Vabljeni! O - • • V V oejm/sca •SEJMJŠČE v »REŽICAH — Na 2qc jnem sejmu so imeli naprodaj Drafjx 3 Tesece starih in 47 starejših so h Čev’ Mlajši, ki sojih prodali 167, Star '.P0 3® din kilogram žive teže. lswhdL'.S** katerih jih je menjalo 2iVe {ka l8, so bili po 25 din kilogram DOBRA BELOKRANJSKA VINA — Sedemčlanska strokovna komisija je konec prejšnjega tedna v Metliki ocenila 340 vzorcev belokranjskih vin. Ocene so potrdile, daje bila lanska vinska letina v Beli krajini zelo dobra Je bilo pa zato kletarjenje še težje, zato je bilo precej vzorcev izločenih. (Foto: A. B.) Spet dobra belokranjska vina Najvišjo oceno, 18,7 točke, in s tem naziv šampion razstave je dobil Plutov rumeni muškat METLIKA — Strokovna komisija pod vodstvom prof. Slavice Šikovec je konec prejšnjega tedna ocenjevala vina, ki sojih belokranjski vinogradniki poslali za razstavo belokranjskih vin, ki bo, kot že vrsto let, v okviru Vinske vigredi maja v Metliki. V oceno je prišlo 340 vzorcev, od tega 264 belih in 76 rdečih. V primerjavi z zadnjimi leti, ko je prišlo v oceno za razstavo belokranjskih vin okoli 200 vzorcev, je to precej, kar tudi kaže na lansko kakovostno letino. Med belimi vini je bilo največ belokranjskega belega, kar 204 vzorci; komisija je 18 vzorcem tega vina prisodila zlato medaljo, 79 je bilo srebrnih in 34» bronastih medalj. Med sortnimi belokranjskimi vini pa je bil sauvignon en sam in je dobil zlato medaljo; med 7 rumenimi muškati sta dva vzorca dobila plaketo kot vrhunski (oceana nad 18 točk), 1 vzorec je dobil veliko zlato medaljo (med 17 in 18 točkami), 1 zlato (med 16 in 17 točkami); laških rizlingov je bilo 30 vzorcev: 5 je bilo velikih zlatih medalj, 9 zlatih, 4 srebrne (15 do 16 točk) in 2 bronasti medalji (14 do 15 točk). Med dvema vzorcema laškega rizlinga pozne trgatve je eden dobil veliko zlato medaljo; rumeni muškat pozne trgatve pa je bil en sam in je dobil naj višjo oceno sploh — 18,7 točke in je tako šampion letošnje razstave. Gre za vino znane vinogradniške družine Plut iz prašičev. Vrhunsko kakovost je komisija prisodila tudi edinemu chardon-nayu ter enemu od petih vzorcev renskega rizlinga; med renskimi rizlingi sta dva vzorca dobila veliko zlato medaljo, eden zlato in eden srebrno. Veliko zlato medaljo je dobil edini vzorec šipona, zlato edini zeleni silvanec, med 7 vzorci belega pinota pa so 4 dobili veliko zlato, 2 pa zlato medaljo. Tako je bilo med vsemi 264 vzorci belih vin 5 vrhunskih, 14 velikih zlatih medalj, 33 zlatih, 84 srebrnih in 36 bronastih. 92 vzorcev pa je komisija izločila. Rdečih vin je bilo, kot rečeno, 76, med temi največ, 47, metliške črnine (2 veliki zlati medalji, 11 zlatih, 15 srebrnih in 2 bronasti), 11 vzorcev modre frankinje (1 velika zlata, 3 zlate, 1 srebrna, 2 bronasti), 9 rosejev (1 zlata, 4 srebrne, 2 bronasti), 8 belokranjskih rdečih (1 zlata, 4 srebrne) in 1 žametna črnina (bronasta). Tako so bile med 76 vzorci 3 velike zlate medalje, 16 zlatih, 24 srebrnih in 7 bronastih, 26 vzorcev pa je bilo izločenih. A. B. Kmetijski nasveti Nadomestila za bolni igor J*** list 27. septembra 1990: Krompirju grozi katastrofa. Pod tem Vsern 0™Mpisana napoved se žal uresničuje. Dolenjski krompir — pred-nel( naj°c,lj razširjena sorta igor —je vse bolj »zaznamovan« s prstanasto tuber Z° g0molJev’ Ki jo strokovno označujejo tudi s kratico PTRN (potato listnj/1 j? jjscrosis) in jo povzroča virus YN. Ta virus prenaša veliko vrst da bre7 kz' -^e *X)*J otezuJe zatiranje oz. preprečevanje bolezni. Vse kaže, (e|itn z 0mirnih zaprtih območij ne bo mogoče več pridelati dovolj semena cj merkamj1^ že^ako 'n tako n‘ve^). obtem Pa bodo prizadeti prideloval- daj^8^’ enega in drugega čakajo stroko velike naloge. Katastrofa se bo ska j, rePrečitt ali vsaj omiliti tudi z uvajanjem odpornejših sort. Ljubljan-nJa sanenarna *e Pokuša nekatere novejše tuje sorte, in čeprav je letoš-nosti „ ■ sezona že mimo, poglejmo, kakšne bodo imeli poljedelci mož-Sl vsaJ v prihodnjem letu. brez nek"8*1' P°tr°šnik cen' predvsem krompir z belim mesom, kije seveda d°U3U doP**^a le do * odst. mehanskih primesi, do 1,5 odst. meso rj oškodovanih gomoljev in samo do 0,05 odst. primesi drugih terj'. emenski krompir ne sme biti okužen s karantenskimi in še neka-pa jjj'. brugimi gospodarsko škodljivimi boleznimi in škodljivci, mora "^jvečji .' kal'briran. Najmanjši premer gomoljev sme znašati 28 mm, drugimi sortami, ki šo že prestale obvezni triletni preizkus in MeH - aj.° na potrditev zvezne sortne komisije. nekol'W njlm' je srednJe pozna škotska sorta pentland squire, kije pri nas že ka n 1ko znana in ki uspešno nadomešča igor, a je vendar dogloročno stro-Porn Pnp9r9ča preveč (ima votlo srce pn debelih gomoljih, ni dovolj od-Čino a Prot> virozam). Nadalje bo Semenarna razpolagala tudi z večjo koli-*'olanrfI?ena m*aJŠe holandske sorte sante, angleške sorte maris bard, Somr ■ 8006 ooncorde (zelo rodovitna sorta s podolgovatimi ovalnimi deU,0 J1 ln rumenim mesom) ter nemške sorte agrira, kije primerna za pre-avo v «ps, pomfri in pire. Inž. M. L. I ! Gorjušica kot odrešilna pomočnica Namesto herbicida? Narava nam sama ponuja rešitev, s pomočjo katere se bomo ubranili plevelov, ki uničujejo posevke. Odrešilna rastlina naj bi bila »neugledna« goijušica, oljna križnica, ki jo sicer sejejo za potrebe oljne industrije in živinske krme. Ima značilen pekoč okus, ki ga povzroča skupina spojin, imenovanih glukozinati, prav te pa imajo še eno pomembno lastnost, ki jo je praksa doslej ponekod že poznala: ovirajo rast drugih rastlin. To je mogoče izkoristiti za zatiranje plevelov. Britanski inštitut za raziskovanje hrane se je lotil podrobnejše raziskave in prišel do presenetljivih odkritij. Delovanje goijušice je znanstveno nesporno, še več, njene bioaktivne sestavine so tako močne, da bo gojenje goijušice med posevki nadomestilo sintetične kemikalije za zatiranje plevelov, torej herbicide. Dr. Roger Fenwick, ki raziskave vodi, je optimist: »Mislim, da bomo v prihodnosti lahko obvladovali naravne spojine v rastlinah, kar nam bo sčasoma omogočilo manjšo porabo kemikalij. Kaj zmore goijušica, zdaj vemo, bržkone pa so še drugi posevki s podobnimi učinki, le raziskati jih je še treba.« (Sodobno kmetijstvo) omenjenem občnem zboru zahtevali zakon, ki bo ščitil kmeta, in ne divjadi, in v ta namen predpisal zmanjšanje sta-leža divjadi. Davka od katastrskega dohodka, prispevka za zdravstveno ter pokojninsko invalidsko zavarovanje kmet ne bo zmogel plačati. Zato se morajo te dajatve zmanjšati za toliko, da ne bo ogrožen razvoj kmetij. Kar zadeva različne dajatve, je kmetom sporna tudi cena goriv za kmetijske stroje. Na omenjenem občnem zboru so zato zahtevali oprostitev prometnega davka, cestnega dinaija in drugih dajatev na ta goriva. Izvršilni odbor trebanjske podružnice SKZ-LS bo po enem od sprejetih sklepov »posvečal več pozornosti krajevnim odborom zaradi informiranja članov stranke na terenu«. Krajevni odbori pa so s tem dobili nalogo, da se sestanejo najmanj dvakrat letno. Vsaj kaj malega naj bi strankino članstvo trebanjskega območja tudi napisalo za Slovenske brazde. Razen pisanja prir spevkov v strankarsko glasilo si je podružnica v sklepih zadala kot obvezo tudi pridobivanje novih naročnikov tega časopisa. Kot je trebanjska podružnica slovenske kmečke stranke navzven naslovila zahteve, je ponudila tudi roko političnega sodelovanja. Tako je v delovni načrt zapisala sodelovanje s koalicijskimi strankami ter sodelovanje z občinsko vlado in skupščino. L. M. ZELENA LUČ ZA MELIORACIJO ČRNOMELJ — Ob sprejemanju odloka o uvedbi melioracijskega postopka Dobliče—Kanižarica so delegati občinske skupščine pripomnili, da bi poleg parcelnih številk ljudem morali predložiti tudi zemljevid z obodom melioracije. Nekatere delegate je zanimalo tudi, če so odgovorni priskrbeti soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Odgovorni so zatijevali, da so se usklajevali z Zavodom, vendar soglasja niso mogli pokazati. Po pripombi enega od delegatov, da gre pri omenjeni agromelioraciji le za odstranjevanje kamenja, kar je v dobro ljudem, so delegati odlok sprejeli. Slovenija TMoja dežela. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Ocenjevanje vina Vinogradniška društva po Dolenjski, Posavju in Beli krajini pridno organizirajo ocenjevanja vin, ki se bodo verjetno zaključila v mesecu aprilu. Sledile bodo turistično-vinske prireditve. Veliko ljudi sodeluje v teh dogodkih bodisi kot vinogradniki ali kot ljubitelji žlahtne kapljice. Vinogradniki, ki tekmujejo s svojimi vini, so nestrpni v pričakovanju, kakšen bo rezultat njihovega celoletnega truda. Da bi vinske prireditve dosegle svoj namen, naj zopet delno seznanim bralke in bralce Dolenjskega lista s pravili, ki veljajo za ocenjevanje vin. Obstajajo do potankosti predpisana mednarodna pravila, ki jih stalno izpopolnjujejo. Glavni poudarek je na anonimnosti vina in strokovnosti degustatorjev. Na našem območju so oiganizatoiji dosledni in skušajo čimbolj zadostiti pravilom. Zelo dobro poznam organizacijo ocenjevanja vina v Beli krajini in na finalnem ocenjevanju za Teden dolenjskega cvička. Zato trdim, da je zelo poskrbljeno za anonimnost vzorca in noben degustator ne more zvedeti, čigavo vino je v času ocenjevanja v njegovem kozarcu. Slabost vseh teh ocenjevanj pa je prevelika dnevna norma. Po mednarodnem pravilniku je dovoljeno dnevno oceniti 50 do 60 vzorcev vin. Takšna norma se spoštuje v Ljubljani, ko je mednarodno ocenjevanje. Na naših ocenjevanjih pa postavimo komisijo pred dejstvo, da ocenjujejo dnevno do 150 vin. Degustatoiji so po 100 vzorcih gotovo občutno utrujeni in ne morejo več jamčiti za popolno objektivnost. Osebno se tolažim, da ne mare priti do velikih napak, ker sodelujejo v glavnem profesionalni slovenski degustatoiji, ki tedensko vsaj enkrat ocenjujejo po 50 vin na en dan, zato imajo poleg znanja tudi kondicijo. Tehnika degustacije: Z očesom dobimo prve vtise o vinu, ki se nam nataka v kozarec, zato moramo opazovati curek, zven in barvne nianse. Barva nas informira tudi o razvitosti vina in je bolj v povezavi z leti kot kakovostjo. Pri rdečih vinih ima mlado vino živo barvo, zrelo, večletno vino je dobilo opečno nianso v ijavordečem odtenku... Pri belih vinih kot tudi pri rdečih je lahko zlatorumena, zelenorumena, zelenkasta, rumenozelena, rubinasto, granatno rdeče, modrikasto rdeče... Ob vonjanju vina razpolagamo že z informacijo o barvi in pri kakovostnem vinu je med tema dvema občutkoma logična povezava. Vonji so pa lahko prijetni in neprijetni. Snovi, ki so zdravju škodljive, dišijo neprijetno, zato reagiramo na odvratne in smrdljive nianse z odporom. Obstaja pa bogata paleta vinskih vonjav, ki nas očarajo, tudi do opojnosti. Elegantna vinska cvetica, aroma ali buket so važni elementi pri ocenjevanju vina, prepričajo nas o visoki tehnologiji in kakovosti vina. Čutilo vonja se nahaja v zgornjem delu nosne votline in ga imenujemo rumena pega. Do nje pride le »filtriran« zrak, ki je vlažen in segret. Nos in nosnice ne vonjajo, so samo pot do rumene pege. Iz ustne votline je tudi odprta pot do nje, ali retronazalna pot. Požirek vina, ki ga zadržujemo v ustih, se segreva in vonji potujejo nazaj do rumene pege. Zato moramo vino nujno zadrževati nekaj sekund v ustih. (Dalje prihodnjič) mag. JULU NEMANIČ P.S.: Vinogradniki, ne dovolimo, da se naše prireditve sprevržejo v pijančevanje. Z zgledom in obnašanjem pokažimo, da ne prenesemo nespoštljivega odnosa do dobrega vina, ki je del našega dobrega imena, ki je naš ponos, kar pa ni naprodaj! .WN\\\\\WWWWW\V naprodaj! > VVWVVVVVNAWVVVVVVVVV>AA^VVVVVVA Teden cvička nenadoma odpovedan Vinogradniki so se tako odločili zato, ker izvršni svet dovoljuje le dva dneva go-stinske ponudbe — Dr. Bogataj želi izdelati novo podobo te prireditve NOVO MESTO — Vse napore, ki jih je Društvo vinogradnikov dolenjske do sedaj vložilo v prireditev 19. teden cvička in 2. vinogradniški sejem, so bile zaman. Na izredni seji upravnega odbora so se te dni dokončno odločili, da te največje dolenjske turistične prireditve letos ne bodo pripravili. Menili so, da vsi razgovori kažejo na to, da si Novo mesto prireditve ne želi, da se do nje primerno ograjuje tudi občinsko vodstvo. V takšnih razmerah vinogradniki iz štirih dolenjskih občin niso pripravljeni priti na trg, kajti vseskozi so mislili, da s prireditvijo popestrijo vsakdan Novomeščanov p tudi vseh tistih Dolenjcev in drugih, ki so se vsako leto srečevali na prireditvi. Teden cvička ni le praznik vinogradnikov po spomladanskem zaključku del v vinogradih, temveč pravi čas za pokušnjo • Jutri, 12. aprila, bo Društvo vinogradnikov Dolenjske vseeno pripravilo glavno pokušnjo vin, ki so na lokalnih ocenjevanjih dosegla več kot 15 točk. Vzorce bodo v Restavraciji Breg ocenjevali vodilni slovenski enologi pod vodstvom dr. Dušana Terčelja. Po pokušnji bo tiskovna konferenca. najbolje ocenjenih vin. Vinogradniki utemeljujejo svoj odstop od prireditve z naslednjimi dejstvi: Teden (beri dva dneva) cvička ima tako bogat program, da gaje nemogoče stlačiti na dva dneva. Sejem vinogradniške opreme bi bil na trgu res vsen pet dni, vendar če 1. in 2. maja ne bo gostinske ponudbe, tudi obiskovalcev ne bo. Podjetji Primeks in Intermarc sta kot uvoznika vinogradniške opreme pod takšnimi pogoji odstopila od sejemske ponudbe. Nadalje so vinogradniki mnenja, da se prireditev lahko denarno pokrije le v štirih dneh. Sprašujejo se, ali se jim splača za dva dneva postavljati toliko stojnic, lesene hrame, oder in ostalo. Kdo bo povrnil stroške, ki bodo lahko že na startu prireditve večji od prometa? Tednu cvička je bil namenjen tudi sestanek, ki gaje minuli teden v prostorih skupščine sklical njen predsednik Marjan Dvornik. Za mizo so sedli tudi etnolog dr. Janez Bogataj, Maijan Starc, predstavik Maka iz Kopra, prošt Jože Lap, predstavniki občine in seveda društva vinogradnikov. Dr. Bogataj je menil, da je Teden cvička ena od pri- ložnosti, da Slovenci in Dolenjci začnemo po tej poti reševati raven svoje vinske kulture. Menil je, daje prireditev potrebno pripraviti po meri Novomeščanov. V tej prireditvi morajo vsi videti tudi neko korist.« Po mnogih nemški i in avstrijskih mestih so zabave pod okni meščanov, vendar se ti ne pritožujejo. Marsikje se pravzaprav sploh ne končajo, torej trajajo nekaj dni noč in dan,« je povedal Bogataj. Njegove misli je nadaljeval Maijan Starc in izvršnemu svetu ponudil izdelavo nove celostne podobe te prireditve (seveda ne zastonj), ki bi jo lahko izvajali na raznih lokacijah, tudi na jasi v Dolenjskih Toplicah, vsekakor pa bi po novem modelu morala s to prireditvijo živeti vsa Dolenjska. Menda bo izvršni svet to študijo naročil, letošnja prireditev pa s tem seveda ni rešena. J. PAVLIN O TEDNU CVIČKA PRI ŽUPANU — Četrtkov razgovor o pripravi Tedencvička tudi v takšni zasedbi ni rodil sadove. Bo naslednje leto, ko bodo dolenjski vinogradniki praznovali dvajsetletnico, ostalo še kaj volje do priprave te prireditve? Na sliki del četrtkovega omizja (od leve proti desni): Marjan Starc, dr. Janez Bogataj, prošt Jože Lap in Marjan Ristič iz sekretariata za notranje zadeve. (Foto: J. P.) gospodinjski koti čel Korenje — zbir vitaminov Rdeče korenje izvira iz Male Azije in je več kot 2000 let stara kulturna rastlina. V zahodnem delu Evrope se je korenje udomačilo v 19. stol. Danes poznamo več vrst korenja za prehrano ljudi in živali. Odebeljena glavna korenina je rumene ali oranžnordeče barve. Pri gojenih vrstah je korenasti del lahko zelo različen. Običajno je dolg, cilindričen in ima številne lasaste koreninice, lahko pa je tudi valjaste oblike z gladko površino. Korenino uporabljamo v zdravi in dietni prehrani, v zdravilstvu in kozmetiki. V septembru in oktobru korenje populimo, ga primemo osušimo in shranimo v hladno in vlažno klet. Lahko ga zložimo tudi v zabojček in ga zasujemo s suho mivko. Paziti moramo, da korenje pozimi ne zamrzne. Korenine vsebujejo veliko karotenov, ki dajejo korenju oranž-nordečo barvo in jih človeški organizem spremeni v A-vitamin. Vsebuje še veliko sladkoija, vitamine Bi, B2, B6, vitaminsko snov PP, D in E-vitamin, mikroelemente, beljakovine in celo maščobe in eterično olje. Tega je veliko zlasti v korenjevem semenu. Sveže korenje vsebuje še približno 86% vode, jabolčno kislino, glutamin in fosfati- de. Ima mnoge zravilne učinke. Kuhano korenje pomiija vneto sluznico prebavil, pospešuje izločanje seča in žolča. Sok surovega korenja preprečuje pomanjkanje vitaminov in rudninskih snovi v telesu in s tem preprečuje slabokrvnost in motnje v vidu. V domačem zdravilstvu uporabljamo obkladke iz sveže nastrganega korenja pri kožnih vnetjih in opeklinah. V kozmetiki se uporablja korenje kot osvežilna obrazna maska. V prehrani pa je priljubljena zelenjava za sveže solate, zelenjavne juhe in omake. Svež korenčkov sok je med prvimi, ki ga ponudimo dojenčku skupaj z jabolčnim ali pomarančnim sokom. Za pripravo korenčkove kremne juhe potrebujemo 4 velike korenčke, 100 g riža, 120 g masla, pol kozarca kisle smetane, 1 liter vode in sesekljan peteršilj. Nastrgan korenček dušimo 15 minut na maslu. Prilijemo vročo vodo, solimo in dodamo riž. Kuhano jed prepasiramo in vmešamo kislo smetano. Pred serviranjem kremno juho potresemo s sesekljanim peter-šiljem. (Dalje prihodnjič) HELENA MRZLIKAR Kmetijski zavod Ljubljana L5 (2173) 11. aprila 1991 DOLENJSKI UST 3 i! Lil IZ NKŠIH OBČIN iOitiM IZ NNŠIH OBČIN Zaščita delavcev ostaja sindikatu Občinska sveta ZSS Novo mesto in Trebnje ustanovila eno, Območno organiza-cijo sindikatov dejavnosti — Racionalizacija — Program dela je znan Metliki in Črnomlju niso strinjali z enotnimi merili za zaposlovanje v strokovni službi ter s predlogom o solidarnostni porabi tistega dela članarine, ki se namenja za izvajanje sindikalnega programa. Zato so Novomeščani in Trebanjci sami ustanovili območno organizacijo, v katero pa se še vedno lahko pod enakimi pogoji vključijo druge organizacije, ki bi se odločile za to. Na ustanovnem zboru Območne sindikalne organizacije niso sprejeli nobenega posebnega programa. Programskih dokumentov je bilo namreč napisanih že dovolj, uresničiti je treba predvsem naloge z druge strani članske izkaznice. V podjetjih najbolj potrebno delo sindikata za zaščito članov, ki so jim zdaj nemalokrat kršene celo z zakonom zagotovljene pravice. Podobno, kot so že naredili v GIP Pionir, bo treba povsod nujno urediti odnose med sindikatom in poslovodstvom, dvema pogajalskima stranema pri izvajanju kolektivne pogodbe, zaščiti delavčevih pravic itd. Tudi v Trebnjem, kjer bo sindikalna pisarna odprta trikrat na teden, naj bi zdaj vpeljali razne oblike NOVO MESTO — Pretekli četrtek so predstavniki vseh devetih odborov sindikatov dejavnosti, ki delujejo v okviru občinskih svetov Zveze svobodnih sindikatov na območju novomeške in trebanjske občine, in drugih oblik organiziranja na ustanovnem zboru v Novem mestu ustanovili Območno organizacijo sindikatov dejavnosti za Dolenjsko. Na skupni seji sta ustanovni zbor in svet Območne organizacije za novega sindikalnega sekretarja v Trebnjem izvolila Bojano Kordiš iz Tesnil, v Novem mestu pa to ostaja Igor Vizjak. Vizjak bo hkrati opravljal tudi delo predsednika Območne organizacije sindikatov dejavnosti. nizacij v eno območno organizacijo. Sprva so v vseh občinah in v odborih dejavnosti podprli pripravljene predloge organiziranosti, na koncu pa se v Med Slovenci le malo odziva V Novem mestu ustanovili podružnico ZK — Gibanja za Jugoslavijo — Pretežno oficirsko vodstvo V okviru vseh štirih občinskih svetov Dolenjske in Bele krajine so več kot pol leta tekle priprave na spremembo organiziranosti občinskih sindikalnih orga- V sredo popol-JNA v NOVO MESTO dne so se v kinodvorani doma Novem mestu zbrali člani in simpatizerji Zveze komunistov —gibanja za Jugoslavijo, skupaj z gosti blizu sto po številu, ter ustanovili novomeško podružnico te stranke. Sprejeli so uvodno sporočilo in sklep ter izvolili začasni odbor, ki bo vodil podružnico, dokler ne bo v prihodnjih mesecih izvoljen stalni, ki naj bi, kot je bilo rečeno, bolj verodostojno predstavljal vse plasti prebivalstva. Če se za trenutek pomudimo kar pri izvolitvi tega — točke dnevnega reda, ob kateri seje kresalo največ mnenj — potem moramo povedati, daje bil kljub različnim pripombam aklamativno izvoljen celoten seznam tako, kot ga je predlagal predsednik volilne komisije. Že ta pa je poudaril, da v njem prevladujejo osebe, tako ali drugače službeno povezane z JLA. Potem, ob naštevanju imena za imenom skupaj z njegovo poklicno funkcijo, seje izkazalo, daje od devetih oseb v začasnem odboru kar pet aktivnih ali upokojenih oficiijev. Predlagatelji liste so to utemeljevali z večjo delovno zagnanostjo odbora v začetni fazi, dokaj zgovorna pa je bila tudi misel enega od govorcev na zaključku srečanja, ki seje spraševal, kje so vsi tisti, ki so položili vojaško prisego za Jugoslavi- goslavije, kjer naj bi imeli vsi državljani enake pravice in svoboščine, nič pa o tem, da so demokratične volitve, z nekaterimi izjemami, že za nami ter da se je ena od republik na plebiscitu že odločila za samostojnost. deželi, kije že zdavnaj uradno podala zvezni vladi zahtevo po popolni depolitizaciji armade! T udi sicer je bilo vzdušje tako, kot da se vse skupaj dogaja nekje v drugem kraju in času. Slišati je bilo veliko parol o graditvi sodobne demokratične Ju- Igor Lukež Razen nekaj redkih izjem je bilo na sestanku slišati le srbohrvaščino, kar priča tudi o tem, da Slovencev številni plakati po mestu in javna obvestila niso privabila. Je pa zbor pozdravil profesor zgodovine iz Ljubljane Igor Lukež, kije na nedavnem mitingu v beograjskem Ušču pozdravil navzoče v imenu vseh Slovencev. V slovenščini je zbor pozdravil tudi Zaim Lakota iz jugoslovanskega odbora gibanja za Jugoslavijo. Prisotni so bili tudi predstavniki novomeške občinske skupščine ter nekaterih političnih strank. -p jakŠE X. ADAC in trifarško žegnanje METLIKA — Od začetka aprila je metliški del črnomaljskega podjetja Gostinstvo Bela krajina samostojen. Ločitev metliškega dela. kamor spadajo hotel Bela krajina, gostišče na Dragah ter metliški kamp Breza in kopališče Podzemelj, je bila pričakovana in se je le dalj časa pripravljala. Metličani že dolga leta niso bili zadovoljni s »svojim« gostinstvom, pa naj je spadalo pod katerega koli gospodarja le. Teh pa se je v zadnjih desetletjih zvrstilo kar nekaj. Vsi so na veliko obljubljali razcvet belokranjskega in s tem tudi metliškega gostinstva in turizma, s to panogo pa je šlo v metliški občini samo navzdol Večji in močnejši ko je bil lastnik, več je obljubljal in manj naredil Pra vzapra v je bilo metliško družbeno gostinstvo še najbolj metliško takrat, ko so edini metliški hotel gostišče na Veselici in menda še Drage spadale pod Beti Potem pa so prišli veliki strici iz republike, pohopsali majhno metliško gostinstvo, vanj nič vlagali še tiste borne dinarje, ki jih je menda prineslo, pa velikopotezno namenjali za razvoj turizma na primer na Bledu. Metlika je imela od tega velikega slovenskega gostinstva in turizma to, da se je v dotrajanem metliškem hotelu zadnje možne kategorije nekega večera pred leti na goste zrušil strop. In kot nalašč je bil prav tistega toplega poletnega večera hotel poln, in to knjižničarjev iz vse Slovenije, ki so tisti dan obiskali Župančičevo prijazno in gostoljubno Belo krajino. Ko je šla star vse bolj navzdol in so se veliki strici umaknili nazaj v svoj ljubljansko-gorenjski raj, ne da bi v Beli krajini izpolnili vsaj eno od številnih obljub, je morala Beti, kije pred leti zastonj prepustila Veselico novim gospodarjem, to gostišče po- Tri fare iz ADAC-ovega kratkega vodnika po Jugoslaviji novno odkupiti od zadnjega dediča te metliške gostinske odisejade, črnomaljskega podjetja Gostinstvo Bela krajina. No, sedaj so se Belokranjci vsaj med seboj sporazumeli za mimo ločitev. Metliški del z objekti in 28 za- . poštenimi zase, črnomaljski zase in mirna Bela krajina. Kako bodo sedaj gospodarili, pa bo odvisno od njih samih. O odnosu vseh dosedanjih »nosilcev razvoja gostinstva in turizma v metliški občini«, pa ta ilustracija. V kratkem vodniku po Jugoslaviji svetovno znane nemške turistične agencije ADAC so z risbami predstavljeni po njihovem znamenita jugoslovanska mesta, kraji in turistični objekti Narisani so: Piran, Zadar, pečka patriarhija, Sarajevo, Salona, Mostar, Dubrovnik in — Trifare. V Metliki pa ni niti table, ki bi opozarjala na to po svetu očitno znano in cenjeno zgodovinsko znamenitost ali kazala pot do nje. Res je pa še nekaj: če za to že ni poskrbel Viator, pa Goljturist in Gostinstvo Bela krajina, bi lahko Metlika sama, ali pa kar Rosalnice. Očitno so zadovoljni, da ljudje pridejo na —trifarško žegnanje. A. BARTEU J • Nova sindikalna organiziranost pomeni racionalizacijo zaposlovanja v bivših občinskih svetih ZSS. Strokovna služba Območne organizacije sindikatov bo štela pet ljudi. Od tega sta dva sekretarja, ki bosta opravljala tudi delo za vse odbore dejavnosti, ki delujejo na tem območju, ter »pokrivala« sindikate v podjetjih. Kot rečeno, bo eden od sekretarjev opravljal še delo predsednika območne organizacije, v strokovni službi pa ostaja tudi brezplačna pravna pomoč za člane sindikata. Teh je v obeh občinah zdaj preko 18 tisoč, od tega 84 odst. v novomeških podjetjih. pomoči, kot jih poznajo v Novem mestu. Tu so v pol leta z ugodnim posojilom pomagali že 340 članom, nanj pa čaka še 900 članov. Dokajšen naval na te pomoči — gre za vsega 3 tisočake posojila — in večinoma skoraj najdaljši odplačilni rok kažeta na vse težji položaj in vse slabšo socialno varnost delavcev. Zato čaka sindikat v boju s poslovodstvom, oba skupaj pa v boju s politiko in oblastjo, še veliko dela. Z. L.-D. • Ali je edina pot res cesta? (Sindikalno vprašanje) Novolesu grozi plaz stečajev Vodstvo v odstopu NOVO MESTO — V Novolesu se stvari zapletajo čedalje hitreje. V torek je bila na Temeljnem sodišču napovedana obravnava o uvedbi stečajnega postopka v podjetju Novi ambient, vendar je senat pod predsedstvom sodnika Toneta Panjana le-to na prošnjo vodstva podjetja in s soglasjem sodnega izvedenca prestavil na 24. april, upoštevajoč nove okoliščine in dejstvo, da bi bila v nasprotnem lahko povzročena večja družbena škoda. Delavci Novega ambienta že od prejšnjega tedna stavkajo, ker še niso dobili februarskih plač. Zvedeli smo, 'da je le-te sedaj pripravljena zagotoviti Lesnina, seveda če ji bodo Novi ambienti sposobni v roku dokončati posel, dogovorjen s tujino. V stečajnem postopku pa je sedaj tudi drugo, sicer največje Novole-sovo podjetje Drobno pohištvo. Prvi narok na sodišču je sklican za 17. april, izvedeniško mnenje pa bo prav tako kot za Nove ambiente podal Tone Golobič. Naj tukaj zapišemo njegovomnenje, da so težavam v Novolesu sicer zares botrovale tudi objektivne okoliščine, da pa gre pri tem predvsem za subjektivne vzroke, za posledice nepotrebnih reorganizacij, kijih že devet mesecev izvaja pretežno anonimna ekipa zunanjih strokovnjakov brez stvarne motivacije delavcev. Njegovo mnenje v določenem smislu sovpada s trditvami delavcev Novega ambienta, ki v svojem sporočilu za javnost navajajo, da se bo zaradi močne notranje zadolženosti med Novolesovimi podjetji sprožil • Vodstvo Novolesa je v odstopu. Prejšnji teden je bil objavljen javni razpis za novega, na katerega pa se, kot kaže, dosedanji generalni direktor in njegovi najbližji sodelavci ne bodo prijavili. Vse kaže namreč, da so bile izjave o nedolžnosti zasebnih podjetij v vodstvenih rokah, ki smo jih tudi mi z vsem zaupanjem v javno izrečene trditve tukaj objavili, na trhlih nogah in so zato sedaj predmet natančnih raziskav za to pristojnih organov. stečajni plaz, ki ga bo težko zaustaviti. T. J. Doseči odvezo poklicne molčečnosti Za celovitost obeležij NOVO MESTO — V četrtek so se na drugi koordinacijski seji v Novem mestu sestali predstavniki občinskih odborov za raziskavo povojnih množičnih pobojev, grobišč, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti iz Dolenjske. Ugotovili so, da delo po posameznih občinah zelo različno poteka. Navzoči, manjkali so predstavniki ribniške, črnomaljske, brežiške, sevniš-ke in litijske občine, so se dogovorili, da bodo poenotili metode dela in se povezali z ustreznimi službami, ki imajo strokovni kader in primerne aparature za raziskovanje terena: z zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine, policijo, jamatji itd. Dosegli naj bi ustrezno začasno pravno varstvo grobišč in obeleženje, pa tudi, da bi bile nekatere pomembne priče dogodkov odvezane zahteve po molčečnosti. Ponekod so se s proučevanjem ostankov arhivov in s pričevanji dokopali že do pomembnih sp "'znanj, kar pa se tiče sodnih procesov, je za Novo mesto napovedan poskus obnove procesa proti Francu Lu-zaiju iz leta 1974. Sprejeli so tudi sklep, naj se na nekaterih spornih krajih, kjer prihaja do negodovanja ali celo poškodovanja obeležj, kot npr. na Ajdovcu, poskrbi za celovitost spominskega obeležja, da do podobnih nevšečnosti ne bo več prihajalo. T. J. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 13. aprila, bodo v Novem mestu odprte do 19. ure, drugod do 17. ure, naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Blagovnica KZ Žabja vas • v Šentjerneju: Market Dolenjka • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog • v Žužemberku: Samopostrežba KZ • v Straži: Market Dolenjka. • V nedeljo bosta od 8. do 11. ure odprti v Novem mestu Pogača na Glavnem trgu 24, v Črnomlju Market Čardak. Delavnica za dandanašnjo rabo Slovenska zdravilišča iščejo pot za prebroditev krize — Nujen ofenzivnejši in iz-virnejši propagandni nastop — Sodelovala dr. Katja Boh in Ingo Paš ŠMARJEŠKE TOPLICE — V četrtek in petek je v Šmarjeških Toplicah potekala kreativna delavnica o marketingu in propagandi v slovenskih naravnih zdraviliščih. Organizirala stajo Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, ki se-daj v svoji vrsti šteje že petnajst članic, ter marketinško podjetje FIT Media iz Ce|ja. V delavnici je udeležencem predavalo več priznanih strokovnjakov. Otvoritve sta se udeležila kar dva slovenska ministra, republiška sekretarka za zdravstveno in socialno varstvo dr. Katja Boh in republiški sekretar za turizem in gostinstvo Ingo Paš. Delavnico je odprl predsednik PO Skupnosti Stane Bizjak, ki je med drugim dejal: »Vemo, da prav v zadnjem Času poteka huda debata okoli bodočega koncepta slovenskega zdravstva, in znotraj tega programa se mi borimo za nekakšne drobtinice, da bi tudi v bodoče v tistem najnujnejšem in družbeno opravičljivem delu dobili denar, ki je namenjen tako kurativi kot preventivi. Mislim, daje zdraviliška dejavnost pri nas tako visoko razvita, da se nam ni treba sramovati kjerkoli v Evropi povedati, da so slovenska zdravilišča medicinsko izredno strokovna, v okolju čista in urejena, in da lahko ponujamo naše storitve vsem tistim, ki si želijo bodisi aktivnega dopusta, preventivnega zdravljenja ali pa tudi nujno potrebnih kurativnih posegov.« O tem sta vsak s svojega gledišča spregovorila tudi gostujoča ministra, poudaijajoč seveda velik pomen slovenskih zdravilišč pri turistični in zdra-vilniški dejavnosti. Trenutne razmere razvoju zdravilišč niso naklonjene. Domači turizem zaradi zmanjšane kupne moči prebivalstva namreč močno upada, od tujega pa je bilo zaradi precenjenega tečaja dinaija v preteklem letu bore malo iztržka, za letos pa je zaradi negotovih političnih razmer na- sploh vprašljiv. Enako je tudi z zdraviliškim delom, saj je znano, da se bodo zaradi omejitev v proračunu nekatere vrste zdravljenja ukinjale, druge pa precej zmanjšale. Zdraviliščem seveda ne preostane drugega kot agresivnejša obdelava tržišča, čemur je bila tudi namenjena delavnica, saj je bila v njenem sestavu poleg številnih teoretičnih razglabljanj na to temo posvečena tudi promocijska konferenca s predstavitvijo celostne podobe in tiskanega propagandnega gradiva zdravilišč Krke, Dobrne, Laškega in Radencev. Predstavljena gradiva so času primerna, izvirna in osvežujoča, po mnenju nekaterih strokovnjakov pa še vedno premalo celovita, taka, ki bi znala ponuditi zdravilišče ne samo s hotelskim in zdraviliškim servisom, temveč s celovito lastno kulturno ponudbo in naravnimi in kulturnimi znamenitostmi okolja, v katerega naj bi gostje prišli. T jakŠE Najdražja je tista voda, ki je ni Metliška občina mora za ureditev preskrbe s pitno vodo do leta 2000 nameniti vsako leto sredstev v vrednosti milijon nemških mark — Tretjina vode se izgubi METLIKA — V razpravi o proračunu metliške občine za letošnje leto je predstavnik metliške Komunale opozoril, da bi morala občina do leta 2000 vsako leto za oskrbo z vodo nameniti sredstva v vrednosti milijon nemških mark, sicer kgj lahko pride do hudega pomanjkanja pitne vode v tej belokranjski občini. Po sedanjih merilih je s pitno vodo dobro oskrbljeno tisto območje, kjer imajo ob vsakem času zadostne količine vode za normalno porabo; kjer količine zadoščajo tudi ob izrednih razmerah, kot so požari in naravne katastrofe; kjer je, seveda, voda primerne kakovosti in kjer je mehanični transport vode (cevovodi) zanesljiv, pritisk pa primeren tudi na naj višjem in najbolj oddaljenem mestu porabe. V metliški občini ne izpolnjujejo, tako rekoč nobene od teh zahtev. Če ne bodo nič ukrenili, se bo stanje seveda še poslabšalo in jim bo le- ta 2000 primanjkovalo 30 litrov vode na sekundo, to je toliko, kot je imajo na voljo sedaj. Eden najresnejših problemov je dotrajanost vodovodnega omrežja, saj je del omrežja v Metliki še izpred vojne, nekaj so ga zgradili med vojno iz povsem neustreznega materiala, prvi povojni vodovodi pa so tudi že stari 30 in več let in dotrajani. Zato ni čudno, da so izgube vode v omrežju ogromne in znašajo skoraj 30 odst. Od blizu 86 km primarnega vodovodnega omrežja v občini bi ga bilo treba takoj zamenjati 15 km; skupna dolžina vodovodnega omrežja v občini pa je nekaj več kot 160 km. Poleg tega, daje omrežje dotrajano, tudi vodovodni sistem v občini ni dograjen, zlasti je premalo oskrbovalnih rezervoarjev, ni ustreznih naprav za filtriranje vode, močno kaljenje vode ob • V sušnih obdobjih primanjkuje pitne vode zlasti v višinskih predelih občine, ki se napgjgjo iz zgjetjj v Jamnikih hi Rajakovičih. deževjih in topljenju snega pa večkrat povzroči, da voda ni pitna. V Metliki vodijo rešitev v povezavi s črnomaljskim vodovodom, kjer je vode dovolj. A. BARTEU ROMI — V novomeškem kulturnem domu je bil v počastitev dneva Romov kulturni spored. Ne pretirano tišino in zbranost je sredi nastopa pomurskih Romov popestrilo vznemiijenje v parteiju. Dvorana se je začela prazniti. Od redaijev so »civili« zvedeli, daje Rom Romu sunil denarnico in da se, kot se civiliziranim ljudem spodobi, obračunavata zunaj. Zanimivo je, daje zunanja predstava privabila več gledalcev kot notranja. Kaj hočemo, Rom je svoboden samo pod svobodnim nebom! MEDIJI — Oblast se pritožuje, da ji mediji niso preveč naklonjeni in da bo na tem področju treba storiti kaj radikalnega. Nekateri to že počno, v neki farni cerkvi (legenda pravi, da sta po poti pod gričem, kjer stoji, potovala v Rim Ciril in Metod) farani po sveti maši zvedo še vsa posvetna sporočila, obvestila, napotke itd. Zakaj pa ne, saj tudi za komuniste vemo, da so na partijskih sestankih raje delali politiko, kot pa brali zbrana dela Marsa, Engelsa in Lenina. UGLED — Pisali smo že, da je na začetku kandijskega mosta ograja v zelo slabem stanju: lično klesani kamenje nepridiprav preprosto porinil v globel, pri čemer je ukrivil tudi jekleno traverzo. Stanje je po novem še slabše: traverza je izginila! Ugotoviti bo treba, ali so jo pobrali nabiralci starega železa ali pa se je preprosto sesula v prah, saj jo je držala skupaj samo še rja. V našem mestu je še veliko podobnih velikih malenkosti, ki nam kvarijo ugled in prijetno počutje. Mesta žal ne predstavlja samo župan z lepo zavezanim metuljčkom. Kot je svoboda veliko majhnih svobod, je urejenost veliko majhnih urejenosti. Ena gospa je rekla, da je c vičkarija odpovedana, novomeški župan pa v zameno vabi pijančke na zdrav prvomajski sprehod v dolenjske gozdove in travnike. FRČ SE PREDSTAVI NOVO MESTO — FRČ je kratica za skupino mladih, ki se zbirajo v novomeškem kloštru-frančiškan-skem samostanu. Pri njih deluje pevski zbor, športno društvo, med njimi pa so tudi pesniki, oblikovalci, nadobudni slikarji. Nekateri izmed njih (Janja Kovačič, Vesna Bučar, Smiljan Trobiš) se bodo skupaj s pevskim zborom in ob podpori mladih krščanskih demokratov Novega mesta predstavili na literamo-likovnem večeru v proštij-ski dvorani na Kapitlju v soboto, 13.4. zvečer. Vsi, ki se zanimate za naše delo, ki bi se nam radi pridružili, in tudi vsi ostali, ki ste samo radovedni, ste lepo vabljeni na Kapitelj. SEMINAR NA OTOČCU Smo skupina otrok z motnjami v razvoju. Skupaj s starši in strokovnimi delavci iz Krškega in Brežic se bomo zbrali na seminatju na Otočcu od jutri do nedelje. Pogovarjali se bomo, izobraževali in zabavali. Vabimo vse, da nas pridete obiskat, ker želimo, da nas bolje spoznate. Sprehod po Metliki PRI OBČINSKI ZVEZI PRIJATELJEV MLADINE so zelo razočarani nad denarji, ki jih bodo dobili letos iz občinskega proračuna, vendar so kljub temu na nedavnem sestanku sprejeli dokaj obširen program. Posamezniki iz vodstva so prepričani, da se da še vedno veliko nrediti zastonj, računajo pa tudi na pomoč delovnih organizacij in posameznikov. Dobršen del nalog, zadanih v načrtu OZPM, bosta opravili obe šoli, ki za to ne dobita niti fic" les 18. IN 19. MAJA BO V METLIKI srečanje hrvaških in slovenskih kmetov, k> ga pripravljata Radio Slovenija in Radio Hrvaška. V Metliko jih bo prišlo preko sto in še prava sreča je, daje iste dneve V inska vigred, sicer bi gostje dobili sliko zaspanega in dolgočasnega kraja med Kolpo >n Gorjanci. Z gostišča Veselica bo šel glas po radijskih valovih hrvaškega in slovenskega radia širom po naši domovini, men številnimi govorci bodo tudi predstavni*1 Bele krajine, nastopile pa bodo tudi kulturniške skupine. , . 6. APRILA JE ODPRLA RIBIŠKA DRUŽINA Kolpa ribnik v Prilozju pb Krasincu. Namenjen je članom ribišk družine, domačim in tujim gostom. Starim krapom so dodali še dvesto kilog1* mov novih, zato se obeta dober ulov, t» katerega pa bo treba kupiti enodnevno n bolovnico ter odšteti še nekaj denaija gle" de na težo ujetega krapa. Ribolov bo dovoljen vsako soboto in nedeljo od 7. 19. ure. Nekateri občinski krapi so si Pr\ oddahnili: novo odprto lovišče je namf odtegnilo pozornost od njih. DOLENJSKI UST St. 15 (2173) 11. aprila 19g1 [Čmomaliski drobir TURIZEM, 1. DEL — Glede na poli-! 1e dogodke v Jugoslaviji mnogi tuji tu-s 'odpovedujejo počitnice v našidržavi, endar v črnomaljski turistični agenciji še niso obupali pri vabljenju gostov v deželo sinjem Jadranu. Tako jim je prišlo na 'sel, da bi organizirali turizem, ki bi ga Poimenovali avanturistični. Priložnosti za avanture v Jugoslaviji turistom ne bi manjkalo in ob tem turistični delavci ne ‘niti s prstom mignili. Veijetno pa bi v pogodbo morale vnesti določi-. v katerem bi bilo zapisano, da morajo UrrTiRf7cwrit-1ve^plačati vnapreJ —j..ia, za Katero bi bilo najbolje, dajo rtn,2a^tel< Preimenujejo kar v Črno. Do-oatne čare si bo namreč pridobila s tem, u-r "e 0° Potrebno hoditi več v Afriko, da ,' sMludje ogledovali črnce in njihovo de-• b ustanavljanju sindikalne organiza-šat' krajino je bilo namreč sli- daje livarstvo delo zamorcev, ■ ...te*a ni moč dobiti. Tekstilci pa so se vik ’’ “j* del°-ki g" opravljajo v njihovih tovarnah, črnsko. Le še bele breze mo-ajo posuti črne, pa bo izpolnjen pogoj za Preimenovanje Bele krajine. k . RIZEM, 3. DEL — Vendar Belo-, i? ne &kajo le na tuje turiste, ampak ri»« * S1?1 vsaJ kar krepko privoščijo turizem. Tako bi bilo moč soditi po podat- uprave za družbene dohodke, ki nava- nrJ7 Je v črnomlju več kot 2.000 »v “ počitek in rekreacijo. Po no-riti- >Jnoma^c*ne bodo smeli več govo-am LTtm k Zdaniti kopat vinograd,« P^k: »Grem počivat in se rekreirat.« Ljrobne iz Kočevja _ Mercatorjeve" nagrade — SL“Rce Mercatoija, ki so kupili za nad din blaga, je bilo 3. aprila žrebanje. ?n te*ev'zor je zadel nagradni kupon 1 - hvalni stroj pa kupon 12.653. Te- 'evuorje Je! v zajčje PdlT SPLOŠNO VARČEVANJE — Kaže, tivr* m,a"j denarja za zdravstvo že pozna . .. v kočevskem zdravstvu. Po 15. uri fon l dob'^ z zdravstvenim domom tele-ko zvezo. Bolniki, ki morajo dati na hrv? Ur'n’ pa morajo s kozarcem po ni{.n|ku med osUlimi čakajočimi na stra-kliiJ r pr‘ ^enskem oddelku nima niti ln nat0 s Polnim kozarcem in sra-z^ivo povešenimi očmi nazaj. nli. •*. LA NAD KOČEVJEM — Od P viškega zapleU dalje je nad Kočevjem "«atere dni okrepljen letalski promet. PoSta iz Hrvaške zamuja občasno kakšen dan več. J Ribniški zobotrebci nogometni turnir — Tumir v aiem nogometu za gostilniške ekipe iz i t^ntje razpisuje gostilna Tomo Lavrič Loškega potoka. Prijave sprejemajo do z-maja, turnir pa bo 18. in 19. maja. o£rispevek za novo Štifto — mn^kf skupščina Ribnica je nakazala knt° dincerkvi pri Novi Štifti, in sicer u ?.y°J Prispevek za izdelavo projeku za nov ' CV nkolice cerkve ob bližnjem praz-s anJ“ "jene 350-letnice. Podoben pri-rov j pr,čakujejo tudi iz republiških vi- oreanLVečpa V °bliki P^P^kov podjetij, °rgan,zaclJ ,n posameznikov. ran; PRAVILI KLOPI — V sejni dvo-l(r n'Ske občinske skupščine so pred sedt.;"lPOpravi|i dotrajale in polomljene zaleo|C • e pa’da popravilo ne bo dolgo sed»{ °’ ^ s,°l' neusmiljeno škripljejo, ko mnrv,-!??!?’ Posebno še, ker se pri postavi da j®lbR'bničanov in Ribničank pozna, hodk njl”ova občina po narodnem do-Sloven- prebivalca že na 6. mestu v Prerit JE PRRDSEDN1K — Novi nicT* e svcta krajevne skupnosti Rib-Prane d *aV.^0 ^us’ podpredsednik pa Čianov eter^n- Skupno Šteje novi svet 17 . V^UCČUJIJO KANALIZACIJO se p ^r°vači pri cestnem križišču so kanarU l tet*en ^ela dela za priključitev ____|^c,jc na novo čistilno napravo. novo cisuino napravo I Trebanjske iveri davkr. E Čebelarji nasprotujejo dnost m na ^e^)e^e- Ljubitelje krilate pri-slišati š; tem P^Pira 'udi Ivan Oman, je biraio ICC,r pa lx> dolenjskih livadah na-treban* 11!,6^ r°j‘ Lojzeta Peterleta in ittinistr * ro-iak k>* se kot minister vseh odkr,i l.)V ln k°t čebelar menda že znal kr$na a ! nePotrebnih reči. Čebelja in vsa-"a. M Pr, K*nost je vseeno domala nejas- li na bbdo v bodoče posebej pritisni-vrste k* rojijo in s tem izražajo neke no. M. ^1° revolucionarno nepokoršči-revoh, bodole nagradili; udeležba v Rr\p%lfc vSasih že prinašala ugodnosti, naj ' A KAPIC A — V vrtce v občino Uradn,V pr'ltpdnjih dneh pripotovala na in o pr'jateljski obisk Rdeča kapica ilavcli dokler seje malčki ne bodo saj ;e , Veijetno je ne bodo kmalu siti, jo že h , ?■ ^ n'so videli. Vzgojitelji sojim skimj . 1 Predstaviti z optično clektron-tecdiaPripomočki- Pa je niso, ker ima vr-jejo fj| ro-lek*or, za katerega več ne izdelu-janje , ,ov’ 'n nima aparature za predva-kapicj j. a E*ma’ kakršen je o Rdeči ^OSTotaJ Trebanjska občina je v fičnikih ' menda na repu po proračunskih lu n8v i na prebivalca in pri glavi po števi-deVa na kvadratni kilometer. Kar za-meter^KSt°t0 Prebivalcev na kvadratni številu ', P" lekaterih trditvah največjo banivk° d°bili v nekaterih paviljonih tre-J kega gradu. IZ NKŠIH občin illi.ll IZ NKŠIH OBČIN Čakajoč agencijo ČRNOMELJ — V Črnomlju so nekateri že pred dvema letoma razmišljali o ustanovitvi Poslovno-informacijske-ga centra (Pic), vendar za ustanovitev česa podobnega takrat klima še ni bila najbolj primerna. Zlasti zato ne, ker so tisti, ki so imeli gospodarsko ali politično moč, menili, da gre za obliko »sončne uprave«. Danes so razmere nekoliko drugač-jne, saj idejo o poslovnoinformacijskih centrih ali agencijah ali kakor bi se pač imenovale, podpira tudi republiški izvršni svet. Zato je gospodarska komisija pri tukajšnjem Demosu pred meseci predlagala ustanovitev agencije za pospeševanje reševanja težav v gospodarstvu. Ta agencija naj bi dajala informa- bila z bazo podatkov drugih ustanov, kot so gospodarska zbornica, Eurodata ipd. Njena glavna naloga pa bi bilo zbiranje idej o novih proizvodnih programih in pomoč pri uresničevanju proizvodnih in storitvenih programov. To naj bi bilo javno podjetje s solastništvom države. Kljub temu da je bila pobuda o tem dana že pred meseci, pa jih v Demosu * Kot je povedal predsednik črnomaljskega izvršnega sveta Anton Horvat, ngj bi o Demosovi pobudi o ustanovitvi agencije razpravljali kmalu, najverjetneje še ta mesec. Kot razlog, da o tem še ni stekla beseda, je navedel, da so morali vso stvar prej dobro proučiti. čudi, da v občinskem izvršnem svetu o tem še vedno niso nič razpravljali. Pred dobrima dvema mesecema je sicer ta tema že bila na dnevnem redu seje izvršnega sveta, a so jo umaknili. Pred dobrim mesecem pa je predsednik občinskega izvršnega sveta obljubil, da bodo o tem govorili v kratkem, a doslej, vsaj kolikor je Demosu znano, ni bilo še nič govora. M. B.-J. DOBRA IZTERJAVA ČRNOMELJ — Kot so ob sprejemanju sklepa o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov črnomaljske občine za preteklo leto povedali s tukajšnje Uprave za družbene prihodke, je bila lanska izterjava 92 odst., kar je največja izteijava v regiji. Nekoliko slabša izteijava kot v preteklih letib je bila v glavnem zaradi tega, ker podjetja niso poravnala računov obrtnikom. Nekaj se obrača Pripravniško leto demokracije v ribniški občini RIBNICA — Na lanskih volitvah je v ribniSki občini z veliko večino zmagal Demos. Razprave so zdaj na sejah živahne, demokracije je celo toliko, da predvsem delegati Demosa razpravljajo ali celo glasujejo proti večini tistega, kar pripravijo najodgovornejši občinski funkcionarji, ki jih je v glavnem predlagal in izvolil na le dolžnosti prav Demos. Tako seje zgodilo, daje na zadnji seji delegatka Demosa-SKD vprašala: »Kdo sploh vlada v Ribnici?« in si kar sama odgovorila s: »Trdim, da to ni Demos.« Nakar je bilo slišati medklic: »Hvala Bogu!« Potem je delegat Janez Bambič (SDP) iz Loškega potoka dejal »Kritiziramo stari izvršni svet in naštevamo, kaj vse je naredil narobe. Priznati pa moramo, da je stara oblast pripeljala ribniško občino na šesto mesto po narodnem dohodku na prebivalca v republiki Bojim pa se, da ne bomo padli spet na 50. mesto, ker se tako obnašamo. Če ne bomo vsi skupaj pametnejši bomo v Loškem potoku ustanovili svojo občino in bomo vsaj Potočani pošteno živeli Zdaj smo na občinskih sejah vedno proti dobrim predlogom, proti zazidalnemu načrtu Hrastje, proti občinskemu proračunu, proti vsemu.« (Delegati so mu burno zaploskali). Kmalu se je spet oglasila delegatka SKD (Demos) »Nisem proti zazidalnemu načrtu Hrastje, nisem proti občinskemu proračunu... Tako se obnašate do teh stvari kot da dobivate vsi podkupnine,« je iskreno ugotovila, za kar je požeta salvo smeha. Kaj se bo iz vsega tega izcimilo, bomo pa še poročali Demokracija je pač zadeva, ki se je pri nas šele učimo. J. PRIMC Nuja prisilia v iskanje dela Pripravljen investicijski program za proizvodnjo izdelkov iz steklocementa — Skupna družba rudnika in Begrada — 24 zaposlenih — Naloža 30 milijonov ČRNOMELJ — Da bi prezaposlili delavce rudnika Kanižarica in črnomaljskega Begrada — prve zaradi zmanjševanja izkopa premoga, druge pa zaradi pomanjkanja osnovnih gradbenih del—v črnomaljski občini že nekgj časa iščejo primerne proizvodne programe. Prva primerna, zanimiva in realna je izdelava izdelkov iz steklocementa, prav te dni pa v rudniku in Begradu sprejemajo investicijski program. prestrukturiranje in občina, najeli pa bi tudi posojila. M. B.-J. Pogodba o sodelovanju med rudnikom in Begradom je bila sklenjena že za izdelavo investicijskega programa, končni cilj pa je, da bi ti dve podjetji ustanovili novo podjetje, in sicer kot • V Begradu se zavedajo, da z ustanovitvijo nove družbe ne bodo popolnoma rešili problema presežnih delavcev v svojem podjetju. Zato iščejo še dodatne proizvodne programe, hkrati pa tudi podjetja, ki bi bila pripravljena priti v črnomaljsko občino s svojimi programi, Begrad pa bi kot Ustni vložek prispeval delovno silo in prostore. družbo z omenjeno odgovornostjo. Lahko pa se jima bi priključil še kdo, seveda s primernim vložkom v podjetje. Kot načrtujejo sedaj, naj bi v novem podjetju delalo 24 ljudi, od tega bi jih prišla približno polovica iz rudnika in prav toliko z Begrada. Njihova osnovna proizvodnja bi bila izdelava izdelkov iz mešanice peska, cementa in steklenih vlaken, za katere je pri nas vse več zanimanja, saj je uporaba teh izdelkov zelo široka. Bodisi da gre za fasadne plošče, panele, balkonske ograje, plošče za tlake, obrobe in okvire oken in vrat, okenske police, cevi, opremo kmetijskih objektov, za odprte in zaprte zabojnike, opremo turističnih objektov, marin, vodne ograje in še marsikaj. Na leto naj bi v črnomaljski občini izdelali kar 935 ton teh izdelkov, prostor pa naj bi nova družba našla v bivšem IGM v Kanižarici. Po investicijskem programu naj bi naložba veljala • Svoboda je dobrina, ki narašča z uporabo, medlem ko z neuporabo izginja. (Weizsdcker) • Dobra stran zakona je, da človek ni sam, slaba pa, da nikoli ni sam. • Živi, kakor moreš, če ne moreš, kakor hočeš. slabih 30 milijonov dinatjev, povrnila pa bi se v sedmem letu poslovanja. Nekaj denaija bi poleg omenjenih podjetij primaknili tudi republika iz sredstev za JAVNA TRIBUNA O DENACIONALIZACIJI ČRNOMELJ — Tukaišnji Demos pripravlja v petek, 12. aprila, ob 18. uri v sejni sobi skupščine občine javno tribuno o denacionalizaciji. Na pogovoru o tej aktualni problematiki, tako z zakonske pUti kot s strani gledanja prizadetih, bodo sodelovali republiški sekretar za pravosodje in upravo dr. Rajko Pirnat, vodja poslanskega kluba Demos dr. Franc Zagožen, člani predsedstva združenja lastnikov razlaščenega premoženja, in sicer dr. Edo Pirkmajer, Tine Jaklič in Miro Matič. Vabljeni vsi, ki jih zanima ta problematika ali so na kakršen koli način prizadeti pri denacionalizaciji. JAVNA DELA ZA BREZPOSELNE ČRNOMEU — Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta so obravnavali tudi informacijo o možnostih uvajanja javnih del za brezposelne v črnomaljski občini. Poudarili so, da pridejo v poštev predvsem dela, ki temeljijo na storitvah, in ne na materialnih stroških, ter investicijski programi, za katere primanjkuje sredstev. Pripravili so tudi več predlogov, kaj vse bi lahko brezposelni opravljali v črnomaljski občini. Gre za vzdrževalna dela na različnih javnih stavbah, urejanje njihove okolice in igrišč ter gozdne učne poti. Urejali bi lahko trim steze ter romska naselja, opravljali bi socialna dela, čistili črna smetišča, urejali blokovska naselja, pomagali pri gradnji kanalizacije v Črnomlju ter vodovodov v tribuški, starotrški in semiški krajevni skupnosti. Seveda je program še moč razširiti s predlogi izvajalcev, ki bi vodili javna dela. Priložnost za poslovneže V črnomaljski občini moč najeti ali kupiti veliko poslovnih prostorov — kar 6 bivših šol ČRNOMELJ — V črnomaljski občini je na voljo kar precej prostih poslovnih prostorov, ki bi jih bili lastniki pripravljeni bodisi prodati ali dati v najem. Gre za več kot 7.500 kv. metrov površin, od tega pa je kar šest bivših podružničnih šol, medtem ko gre v ostalih primerih predvsem za proizvodne dvorane. IMV namerava prodati proizvodno dvorano mizarstva v Črnomlju, ki meri 942 kv. metrov, cenijo pa jo na slabih 2,85 milijona dinarjev. Prav tako namerava IMV prodati dva proizvodna oddelka v Semiču, ki merita 940 kv. metrov. Begrad pa daje v najem ali proda dve proizvodni hali v Kanižarici. V leseni je 140 kv. metrov prostora, v tisti z jekleno konstrukcijo Občinski proračun je pod streho Za zaključek vzeli še denar političnim organizacijam in medobčinski inšpekciji _____ter ga dali za proizvodnjo hrane, za urejanje šoi in za društva RIBNICA — Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela občinske skupščine Ribnica sta 3. aprila po burni razpravi sprejela z (veliko) večino glasov občinski proračun za letos. Prvotni osnutek so na predlog delegatov in izvršnega sveta nekoliko spremenili. Glavne spremembe so bile naslednje: Medobčinskim inšpekcijskim služ- pravobranilstvu pa za 46.000 din. Prvi bam (Kočevje) so zmanjšali postavko »prihranek« so namenili pospeševanju ZAOBUUBA S TREMI SLOVENCI — V vojašnici Mirka Bračiča v Ribnici se je v 46 letih prvič zgodilo, da so mladi vojaki slovesno zaobljubo opravili skorajda brez Slovencev. V generaciji, kije pred dvajsetimi dnevi prišla v vojašnico, so bili le trije fantje slovenske krvi Dogodek zato ni bil nič manj svečan, tako kut prejšnja leta so mu posvetili pozornost predstavniki obeh občin, borci in številni sorodniki mladih vojakov iz drugih jugoslovanskih republik. (Foto: M. Glavonjid) za 317.000 din, občinskemu javnemu IZ PLETENINE KONFEKTA SODRAŽICA — Obrat Pletenine v Sodražici je prenehal obstajati in v njegovih prostorih deluje od februarja podjetje Konfekta, d.o.o., ki posluje z deležem delavcev in drugih vlagateljev. Vršilec dolžnosti direktoija je Peter Hribar (predsednik občinskega izvršnega sveta iz Cerknice). Število zaposlenih se ni bistveno spremenilo: v Pletenini je bilo zaposlenih 111, v Konfekti pa jih je 106, ker jih je nekaj odšlo v pokoj. pridelave hrane, drugega pa preuredit-venim delom pri osnovni šoli v Sodražici. Kar za polovico (427.500 din) so zmanjšali postavko za politične stranke. 197.000 din tega denaija so namenili za delo društev, za investicije v šolstvo pa ostalih 230.000 din. Ostale zahteve v glavnem niso bile sprejete, in to kot prva zahteva, da se občina ne bi zadolžila za 17,5 milijona dinarjev. To zadolževanje je potrebno za nakup 14 stanovanj v Oničevi hiši (12 milijonov) in za dokončanje nujnih že začetih investicij na komunalnem področju (zagon že zgrajene čistilne naprave, mrliške vežice v Dolenji vasi in Otroško varstvo na gostem situ V vrtcih v občini manj kot tretjina otrok — Parlamentarci priporočili natančen pretres dejavnosti vrtcev — Kje bi lahko vzgojitelji še varčevali? TREBNJE — Trebanjska Vzgojnovarstvena organizacija ima trenutno v vrtcih na Mimi, v Mokronogu, Šentrupertu, Trebnjem in Velikem Gabru 440 ureditev okolice Oničeve hiše) v vrednosti 5,5 milijona dinatjev. Ustreženo ni bilo niti predlogom in zahtevam po zniževanju ali zviševanju postavk za višje priznanje materialnih stroškov služb in organizacij, za zmanjšanje sredstev za krajevne skupnosti, za socialno področje, za glasilo Rešeto, za investicije za varstvo okolja, za komunalno opremljanje zazidljivih parcel, za ZTKO, za kulturo, za sanacijo virov pitne vode, za urejanje šol, za geodetsko upravo, za Novo Štifto in za društva. Za nekatere izmed naštetih dejavnosti bodo skušali manjkajoči denar zagotoviti ob rebalansu proračuna med letom. Tudi razprave o proračunu so bile zelo ostre in podprte z dokazili in protidokazi celo v številkah. Zahtevam po zvišanju se ni dalo ugoditi, saj je proračun dejansko za tretjino manjši od lanskega, J. PRIMC pa 800 kv. metrov; cena bo po dogovoru. Iskra je pripravljena prispevati kot delež v mešanem podjetju ali prodati poslovni prostor pri bencinski črpalki v Semiču s 636 kv. metri. Vrsto poslovnih prostorov proda ali odda v najem črnomaljska kmetijska zadruga. V najem oddajo sušilnico za hmelj v Črnomlju, ki meri 225 kv. metrov, prav tako hlev na Lokvah s 600 kv. metri ter sušilnico na Krasincu enake velikosti kot hlev. — Pod smreko v Črnomlju prodajajo 120 kv. metrov veliko stanovanje, ki ga je moč uporabiti tudi kot poslovne prostore. Od šestih bivših podružničnih šol, ki so na voljo v občini, je šola na Planini v lasti kmetijske zadruge. V njej je 460 kv. metrov prostora, zadruga pa jo namerava prodati za 450 tisočakov. Osnovna šola Loka ima naprodaj dve šoli, ki jih je moč uporabiti za poslovne prostore in sicer v Dobličah in Tribučah. Prva ima 201 kv. meter koristnih površin (vredna je po oceni sodnega cenilca slabih 585 tisočakov), druga pa 175 kv. metrov, naprodaj pa je za 553 tisočakov. Prav tako prodaja dve šolski poslopji osnovna šola Vinica, in sicer na Pretoki (260 kv. metrov) in v Stari Lipi. Za prvo bi kupec moral odšteti 530 tisočakov, za drugo pa 1,52 milijona. Osnovna šola Stari trg pa daje v najem šolsko poslopje v Zagozdacu, v katerem je 590 kv. metrov koristnih površin. Za stavbe, ki so last šol, je razpisana dražba za ponedeljek, 15. aprila, ob 9. uri v sejni sobi črnomaljske občinske skupščine. M. B.-J. otrok. Ta številka predstavlja okrog 29 odstotkov vseh predšolskih otrok v občini Trebnje. Podobno zaseden bo vrtec veijetno tudi v bližnji prihodnosti. V vrtce v Trebnjem in Šentrupertu ter na Mirni so vpisali letos že približno toliko otrok kot prejšnja leta ob tem času, medtem ko so v enotah v Mokronogu in Velikem Gabru vpisali manj malčkov. Kako bo v prihodnje, bo verjetno odvisno od višine starševskih prispevkov v celodnevno oskrbo v vrtcu, posebej še, če bo občina pripravljena doplačati do polne cene vrtčeve storitve manjši delež, kot ga daje zdaj. Kaže, da bo vbodoče država pripravljena prispevati v ceno vrtca manj, kot daje zdaj, kar pomeni večji strošek za starše otrok, in sicer tiste, katerih otroci so v vrtcu. Pred kratkim je to v podtonu slavnostnega govora najavil v Trebnjem dr. Tone Kunstelj, predsednik komisije za družino pri SKD. Za njim ali poleg njega pa so se za zmanjšanje državnih dotacij otroškemu varstvu ne- davno ogrevali tudi na zasedanju trebanjske občinske skupščine, kjer so se na koncu te razprave načelno dogovorili za posebno obravnavo dela in stroškov v trebanjski vzgojnovarstveni dejavnosti. Praktičnih potez, ki bi lahko sledile takim načelnim stališčem, je v zvezi z delovanjem VVO Trebnje možnih več. Lahko da družba ne bo več plačevala vrtca za 26 otrok, za katere sedaj starši neposredno ne prispevajo ničesar. Morda bo najvišjo ceno za jaslične oziroma predšolske oddelke v vrtcu plačevalo več staršev; zdaj jo plačuje 6 oziroma 57 roditeljev. Lahko da bo kdo stehtal vzgojiteljske plače, ki pa so po podatkih vodstva VVO Trebnje še na ravni lanskega decembra. Morebiti bo kdo predlagal manjše nakupe novih igrač in podobnega, čeprav v celem VVO Trebnje nimajo niti enega televizorja, ker si ga menda ne morejo kupiti. Mogoče bo vzgojnovarstvena ustanova morala kako varčevati pri skrajšani 240-urni mali šoli, ki jo na Čatežu, Trebelnem, na Mirni in v Mokronogu, Šentrupertu, Velikem Gabru, Šentlovrencu, Dobmi- • Medtem ko so starši prejšnja leta poredko odjavljali bivanje otrok v vrtcu, jih je svoje malčke letos »vzelo« iz vrtca že kar nekaj. Če se bo proračunska dotacija zmanjšala, kar pomeni, da bodo starši plačali ustrezno več, lahko pričakujemo več takih odjav, menijo v VVO Trebnje. Po njihovem bo število odjav odvisno tudi od obsega brezposelnih Trebanj-cev z majhnimi otroki. ču in Trebnjem VVO organizira za predšolske otroke, ki niso v vrtcu. Najugodnejše razmerje med deležem starševskega in družbenega prispevka v ceno storitve vrtca bodo nemara izračunali prav iz teh podatkov. M. LUZAR BORCI SLAVILI RIBNICA — Ribniški borci, ki se ne strinjajo, da bi kot občinski praznik slavili izdajo cesarskega krošnjarskega dekreta, ampak še naprej obletnice bitke v Jelenovem Žlebu, so letos organizirali nekaj spominskih svečanosti in pohodov, čeprav uradno občinskega praznika ni bilo. 23. marca je bila svečanost pri spomeniku v Makoši, kjer je v spomin padlim borcem 9. brigade govoril Karel Horvat, predstavnik te brigade. Svečanosti so se udeležili borci iz Bele krajine, Dolenjske, Kočevja, Ribnice, Ljubljane in od drugod. V nedeljo, 24. marca, pa je bil pohod v Jelenov Žleb, ki so se ga udelcžjli tudi športniki iz Ribnice, Ljubljane in od drugod, člani AMO, borci in drugi. T udi tu so — kot v Makošah prejšnji dan — položili venec k spomeniku. Pohodnikom pa je o boju na tem kraju in zmagi partizanskih brigad govoril predsednik OO ZZB NOV Ribnica Vinko Kersnič. Ob tej priložnosti so podelili plaketo »Ogenjca« Tonetu Mateliču iz Sodražice. Plaketo Jelenov Žleb je letos dobilo 7 udeležencev te bitke iz vse Slovenije. Spet »krompir«? Ob sprejemu proračuna TREBNJE — Pri razporejanju občinskega proračunskega denarja so v Trebnjem na predlog predsedstva občine namenili za pospeševanje pridelave hrane nekaj več denarja, kakor so ga v ta namen nameravali obrniti prvotno. Poslanci, ki sedaj odločajo v trebanjski občinski skupščini so se z omenjenim povečanjem strinjali Najbrž pa so pri tem upoštevali tudi izkušnje iz preteklosti Ta odločitev v zvezi s kmetijsko pridelavo namreč vsa/ v nekaterih črtah močno spominja na krompir. V preteklosti so ga v občini začeli saditi in torej tudi kopati v dosti velikih količinah. Ocenili so, potem ko je svoj glas za tako pridelavo dodala še Kolinska Ljubljana, da je krompir tisto pravo za kmeta. Mnogi domačini so kupili precej opreme in vse je kazalo na najboljše. Sčasoma se je zanimanje Kolinske za krompir poleglo in najbolj zagnani pridelovalci so nekako ostali na cedilu. Če so zaradi te izkušnje Trebanj-ci dobro pretehtali, kakšno kmetijsko pridelavo bodo posebno spodbujali v prihodnje, se jim bo omenjeni dodatni proračunski denar bogato obrestoval Če bi se odločili zalo. ker so pač kmetijska občina, kot radi rečejo, pa bi lahko denar tudi izgubili iMhko bi se namreč zgodilo, da bi nekoč čez leta kmetom na lepem ostale na primer obrane jagode in potrgane kumarice in »krompir« bi se ponovil M. LUZAR 11. aprila 1991 DOLENJSKI UST IZ NKŠIH OBČIN iUOfl IZ NKŠIH OBČIN Ustanovi KOSTANJEVICA — Od pooe-e|Jj dd^c ahmp radi pomAi po i dd>v- LKobajeofatjobi. tpddapnoddaao iiaraeddrgpradqri.da ejclhbdd(jlciwljHiiKCnp-' ^ Mod bodoče cit*: - ra ■^liaui taka (oji pa bodo Udi Katjrdqd Mioilied- pa»i kida kW> pa ki je bi rottoovljco pred J. SIMČIČ Predsedstvo SDSS Krško o stečaja SOP-a Še ena razpoka Zeleni izstopili iz koalicije z liberalnimi demokrati BREŽICE — Zadnje mesece sodelovanje med koalicijskima part* nerjenu stranko Zelenih in liberalno demokratsko stranko iz Brežic ni bilo kdove kako tesnega sodelovanja Ob rob vsega političnega dogajala v brežiški občini, kjer se vže-rnjšnjt politični prijatelji na smrt kregajo, je trebn pršu viti Se vest, da so se razdmžib Zeleni in liberalci. Kol so zapisali Zeleni v odstopni izjavi, ki jo je podpisal njihov predsednik in breždki župan Ivan Tomič, so Zdeai tesno sodelovali na prvih demokratičnih in svobodnih vobtvah povojni. Skupaj pa so v celoti podprti Demos in njegovo vlada Zadnje mesece pa se je začelo sodelovanje kihati, liberalci so javno iga vijak, da izstopajo iz vladne knajirgr Za zelene pa je tako iqav-ljanjc nesprejemljivo. Se posebrj, ker liberalci o tem niso uradno obvestili svojega uradnega partnerja, Zdeai obveščajo javnost, da bodo podq nastopali samostojno in se zavzemali za uresničevanje programa Zelenih Slovenije. Svojega odnosa do vladne koalicije pa ne G Je brežiškemu hudiču ime Petan? Večurna razprava na seji brežiške skupščine ni odgovorila na vprašanje, kaj sta zakrivila Bojan Petan in Anton Zorko — Zavrnjen Kolešnikov predlog BREŽICE — Delegati brežiške občinske skupščine minulo sredo po večurni razpravi niso sprejeli pobude predsednika brežiškega izvršnega sveta Cirila Koleba&a, agj bi razrešili sekretaija sekretariata za gospodarski razvoj in podpredsednika izvršnega sveta Bojana Petana in njegovega namestnika v sekreta-rialu Antona Zorka. Ciril Koležnik je potem odstopil od svojega prvotnega pretBoga in dejal, da bo oba funkcionarja razrešil sam. Predsednik brežiškega izvršnega sveta Ciril Kolešnik je terjal odstop Petana predvsem iz moralnih razlogov, zaradi podobnih razlogov naj bi odstopil tudi Zroko, ki pa je že sam napisal odstopno izjavo. Zatrjeval je delegatom, da delo v občinskem izvršnem svetu ni več mogoče. Vendar delegatom ni bil pripravljen podrobneje razložiti, kateri so ti moralni razlogi. Na to je z napisanim govorom odgovarjal Bojan Petan in dejal, da je umazana igra sedaj dosegla vrhunec, zavrnil je vse obtožbe na svoj račun, ker da zoper njega nihče ne razpolaga z dokazi o mahinacijah v podjetjih. Po njegovem mnenju je preiskava končana in tej preiskavi očitno ni uspelo, da bi postregla s kakršnimikoli obremenilnimi podatki. Govoril je o psiholoških pritiskih in moralnem razvrednotenja Zatrdil je, da bo razkril pravo ozadje zarote, takoj po svojem govoru pa je tudi zapustil skupščinsko dvorano. Po nastopu obeh akterjev seje začela razprava, ki je bila več ali manj strankarsko obarvana. Eden izmed delegatov je svaril pred ponovnim prihodom »svinčenih časov in stalinizma«. Liberalec Drago Ivanšek je dejal, da ne želi za-govaijati nobenega izmed »obtožencev«, hkrati pa je pristavil, da bi morali ocenjevati delovanje izvršnega sveta kot celote, očitno pa je vse skupaj poskus iskanja grešnega kozla. Deloma se je od obtožb po več pripombah ogradil TURISTIČNA BORZA KRŠKO — Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Posavja je začela zbirati prijave za Šolo zdravega življenja, hkrati pa je uvedla borzo sindikalnih turističnih zmogljivosti. V načrtu imajo, da uskladijo ponudbo in povpraševanje, zlasti pa bodo poskrbeli za to, da sindikalni turistični objekti ne bi samevali prazni. tudi župan in predsednik Zelenih Ivan Tomše, ki je dejal, da o vsej zadevi obstaja en sam dokument, in to je odstopna izjava Antona Zorka. Liberalka Melita Močnik je Kolešnikovo zahtevo zavrnila kot popolnoma neargumentirano, podobnega mnenja so bili tudi drugi delegati, med njimi Peter Zorčič in Borut Mokrovič. Slednji je dejal, da vsega tega ne bi bilo, ko bi bila v brežiški občini zagotovljena javnost dela, tak način dela pa pelje v totalitarizem, kakršnega imajo na jugu države. »Sram me bo, če bosta člana izvršnega sveta razrešena in jaz ne bom več hodil na seje občinske skupščine,« je zaključil svoj govor v imenu demokracije Borut Mokrovič in bil zanj nagrajen z aplavzom. Vse več jih trka na vrata sklada Vprašanje je, če bo za vse dovolj denarja, saj zadostnega priliva ni zemJpK vedno buri duhove, a > da jih na zaradi prihodnosti. Zlasti vneto so o kjer imajo dovofj odprtih ve,kako jfcrazrefiti. V krajevnih riniptudih namreč m- razreševanja komunalnih problemov, majo več k letnih ne srednjeročnih in še mag dolgoročne piane. Komunalni problemi pa so ostali ne oziraje se na pa ta novi ostem, tako je slišati med kndrai, m tako demokratičen, kot se deklarira. Pogovori o tem, kaj naj bi z denaijem iz ridada sploh naredili, tečejo samo znotraj upravnega odbora ali morda na relaciji odbor in izvršni svet, vage pa niso pritegnili krajevnih skupnosti. Skratka, ljudje govorijo, da se je spremenilo samo pakiranje, vsebina pa je ostala sla. Upanja seveda ostajajo, da bodo v skladu spregledali svojo napako in upoštevali pripombe s sge občinske skupščine pa tudi tiste s »terena«. Ali se bo sklad lahko v resnici loteval ki so zaobsežni predvsem v cestah, vodovodu, kanalizaciji in podobnem, je pa že drogo vprašanje, na katero ni mogoče takoj dati odgovora. Dejstvo je, da so prilivi denarja v sklad vse manjši, kar je pač posledica zagatnih gospodarskih razmer. Stroški pa so tudi veliki, saj je, denimo, samo ureditev Bohoričeve ulice v starem mestnem jedru veljala domala 22 milijonov dinatjev. Krediti in obresti zanje pa so sklad veljali več kot 23 milijonov dinarjev. Je mar potem sploh treba spraševati, zakaj so se v Krškem odrekli megalomanskim načrtom z gradnje novega zdravstvenega doma? In še sreča, da so se načrtom odrekli, saj ga sedaj ob taki zdravstveni politiki prav gotovo ne bi mogli dokončati. • w m' V sklad naj bi se letos nateklo okoli 73 milijonov dinarjev. Iz rednega dela, 218 milijonov pa iz tako imenovanega posebnega dela, kamor največ prispevata JE Krško in Videm. Okoli 20 odst. potreb po denaiju naj bi pridobili s posojili. V planu del so športno-rekreacij-ski center v Brestanici, potem Kostanjevica, Raka, Podbočje itd. Skratka, tudi po skladu se bo pokazalo, kakšna je notranja trdnost planov za srednjeročno in dolgoročno obdobje, ki so nastali še v času prejšnje oblasti, načrti sklada pa temeljijo na njih. J. S. ANDERSENOVE PRAVLJICE Učenci naše šole smo z avtobusi odpotovali v Celje. V Celjsko gledališče smo šli gledat Andersenove pravljice. Dvorano smo napolnili do zadnjega sedeža, ker so pripotovali na predstavo še učenci iz Šentjanža. Meni je bila všeč scena, vse so poenostavili in ravno s tem so nas bolj pritegnili. Predstava mi bo še dolgo ostala v DRAGO PERKO, 3. r. OŠ Krmelj prijetnem spominu. nadredno SDSS pod. Krško TRIJE NOVI BAZENI V TERMAH — Kljub slabemu vremenu, ki je nagajalo grodaelfem. poteka gradnja treh novih bazenov v Termah Čatež po načrtih. Pred dnevi so opravili teste, ki jo pokazali da je deh dobro opravljeno, zdaj pa se bodo lodh oblaganja s ploščicami. Namenu jih bodo predali sredi maja. dokončno uporabni pa bodojunga ob začetku sezone. Celotna naložba bo veljala 29 milijonov din. Terme pa bodo pridobile precej novih zmogljivosti. (Foto: J. Simčič) Poskusili bodo pri pločevini V Tovarni konstrukcij in naprav Krmelj nedavno zaključili izdelavo rudniške naprave — Domača in tuja naročila — Tudi vzhodnoevropska konkurenca —Temno konstrukcij in naprav ta, da *o štirim genim delavcem nedavno deto.skatrriaojdi je kooec lanskega leta od-tudi nov podatek o poslovni ljubljanski Geološki zavod. Z napravami in sklopi se tako pojavlja tovarna na domačem in mednarodnem trgu. Čeprav slednji ni donosnejši, pomeni določeno garancijo in preizkus tehnološke in strokovne usposobljenosti, zato sega v Metalni ne žele odreči. Letos bodo skušah predvsem z nemškim partnerjem razviti sodelovanje v zvezi s predelavo posebno odporne pločevine, zlasti primerne za zelo obremenjene transportne steze v cementarnah in rudnikih ■attožegave. bi jA tadi v Knne-naroča amnškr kaper, ter cevi ra Pri izvozu so že trčili na močno konkurenco v panogi, pri čemer se posebej odraža agresivnejši nastop kovinskih predelovalcev iz bivšega vzhodnoev- ropskega bloka. Še neraziskano proizvodno možnost pomeni tudi krmeljski Metalni sodelovanje v obnovi zalivskih držav. Po Sloveniji sicer kroži seznam ameriških podjetij, ki iščejo po Sloveniji in Jugoslaviji partneije za delo v Kuvajtu in pozneje Iraku, vendar se krmeljski konstruktorji samostojno v tej vlogi ne morejo pejaviti. Metalna — tu pa je mišljena krovna mariborska firma Strojegradnja in konstrukcije — sicer ima mednarodno uveljavljeno blagovno značko, vredno vsaj toliko, kot znašajo sedanja finančna bremena tega mariborskega podjetja, vendar so v Jugoslaviji ameriškim gradbincem nezanimivi celo daleč večji gospodarski sistemi, kot je Metalna. Vsekakor pa udeležba v tem mednarodnem gradbenem projektu ni odločilno dejstvo, čeprav seje ob trdnih bančnih garancijah v Metalni ne bi odrekli. M. LUZAR • Predsednik izvršnega sveta Ciril Kolešnik je nekajkrat stopil za govorniški oder in skušal pojasniti, da zadeva še ni razčiščena, preiskava ne končana, vendar da ne more govoriti o podrobnostnih zaradi interesov preiskave in tudi samega Bojana Petana. Ko naj bi razkril vse podrobnosti, naj bi se vsi odvrnili od Petana, on sam ga bo pa branil. Delegati so bili samo z 19 glasovi »za« njegov predlog, »proti« pa je bilo 27 delegatov, medtem ko so se ostali vzdržali; na seji je bilo približno 70 prisotnih delegatov. Kolešnik je potem odstopil od svojega prvotnega predloga, uporabil pa naj bi 22. člen občinskega odloka, po katerem naj bi Petanu in Zorku pravice mirovale. Na seji so imenovali še komisijo iz vseh strank, ki my bi v 20 dneh raziskala ozadje številnih anonimnih pisem, govoric ter poročilom SDK. V komisijo so imenovani: Ivan Tomše, Marjan Gregorič, Jože Baškovič, Milan Medvešek, Martin Leptina, Jože Ferenčak, Miha Skr-lec, Jernej Zorko in Anton Vogrinc. Z obravnavo 18. d točke dnevnega reda, ki je sledila sprejemu vrste odlokov in odločb, je bilo zaključeno 8. že prej prekinjeno in večkrat odloženo skupno zasedanje brežiške občinske skupščine. Nadaljevali pa so kar z 9. skupnim zasedanjem in na njem sprejeli proračun občine v višini 200 milijonov dinatjev, in sicer po izredni seji izvršnega sveta in sprejemu več amandmajev. J. SIMČIČ NIČ VEČ SMETI Nekega dne sem se odpravila na ples, ko sem nenadoma zagledala pred pragom svinčnik. Že na prvi pogled se mi je zdelo, da ni navaden. Takoj sem ga preizkusila. Ugotovila sem, da ima posebne lastnosti. Kar si narisal, je oživelo. Na cesti sem potem našla radirko. Ni bila navadna radirka. Z njo si lahko zbrisal resnično sliko. Tako sem imela vse, kar sem potrebovala. Že od nekdaj sem članica krožka, ki se bori za čisto naravo. Z radirko sem zbrisala vse dimnike s tovarn in s svinčnikom narisala manjše dimnike in čistilne naprave. Vse smeti sem zbrisala in narava je postala čista. STANKA VODOPIVEC, 6. r. OŠ Koprivnica • Mrlič najbolj zanesljivo ču va svojo skrivnost (Calderon) • Noben človek ni točen kot žena, ki je ne ljubimo. (Dumas) KAŽIPOT — Tako rekoč sredi sredi Posavlja, v Sevnici, je vsem na očeh vhod v osrčje Evrope. Vsaj plakat v kombinaciji z napisom na nekih vratih (na fotografiji) to sporoča. (Foto: L M.) V Posavju manj kadrovskih štipendij Lani razpisanih 393, letos le 116 SEVNICA — Medtem ko so lani v Posavju razpisali 393 kadrovskih štipendij, so letos predvideli tovrstnih denarnih pomoči samo 116, in sicer so razpisala Brežicah 25, v Krškem 42 in v Sevnici 49 kadrovskih štipendij. Največ štipendij so namenile posavske delovne organizacije za triletne poklicne šole (64). Petindvajset štipendij so v teh treh občinah namenili visokošolcem, z 19 štipendijami so pripravljeni podpreti srednješolce, preostalih 8 štipendij pa so razpisali za poklice višjih šol. Največ štupendij so, gledano po vrstah poklicev, namenili bodočim šiviljam, in sicer so posavske občine razpisale za poklic tekstilni konfekcionar II 38 kadrovskih štipendij. Za razliko od prejšnjih let je letošnji razpis kadrovskih štipendij seznanil kandidate samo z najnižjo štipendijo, medtem ko bodo podrobnosti o rokih in pogojih za pridobitev omenjenih finančnih pod- pisala podjetja' ikem 42 in v Sev por prosilci izvedeli pri štipenditorju. Letos tudi ni enotno predpisane vrednosti točke za izračun kadrovskih štipendij, ampak zakon določa le najnižji dovoljeni vrednosti. Novost, ki pa pomeni za zdaj samo predlog, je tudi ta, da dobitniki kadrovskih štipendij letos ne bodo mogli zaprositi še za dopolnilno pomoč, za t.i. štipendije iz združenih sredstev ali po novem republiške štipendije, ki bodo razpisane predvidoma maja. Tudi letos velja, da prosilci posredujejo prošnje kadrovskim službam podjetij in vlogam priložijo potrdilo o vpisu in fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma študentje potrdilo o opravljenih izpitih. Posavski kandidati lahko dobijo podrobnejše informacije o možnih štipendijah pri štipenditorjih, kot rečeno, ter na Zavodu za zaposlovanje v Sevnici, Krškem in Brežicah. L. M. Novo v Brežicah NAROBE SVET — V normalnih občinah je ponavadi tako. da predsedniki zborov občinske skupščine lovijo delegate po ulicah in gostilnah ter jih iščejo doma. V Brežicah je obratno. Tam na zbor krajevne skupnosti ni predsednice Angelce Gregl, češ da ima doma na kmetiji več kot dovolj dela, delegati pa jo zaman čakajo. Delegati so se njeni izjavi prešerno nasmejali, kaj pa naj drugega. Sicer pa je bilo na »zgodovinski 8. seji« (kakšno naključje?) občinske skupščine kar veliko delegatskega prometa ven in noter, svojevrsten izlet v preteklost pa je imel tudi naj večji brežiški slikar g. Kugler, ki se je spomnil, daje bil ne kaj dosti več kot 30 let stari Bojan Petan »pred desetletji izključen iz mladinske organizacije v Ljubljani«. Skratka, kdor je pozorno poslušal sejanje, je lahko slišal marsikaj smešnega. SREČA — Najnovejša šala, ki v teh turobnih dnevih kroži po Brežicah, ima nadih obešenjaškega humoija. Brežičani naj bi bili srečni, ker v Cerkljah ni tankov, ampak so samo avioni. V zgodovini revolucij pač nikjer ne piše, da so se revolucionarji in branitelji Jugoslavij vozili po ulicah z avioni. ZELENO GIBANJE — Da bodo Zeleni res vse bolj gibanje in vse manj stranka, je po svoje dokazal tudi brežiški župan Ivan Tomše. Pri kmetih v Skopicah namreč naj ne bi imel prevelikega uspeha s svojim zagovaijanjem Zelenih, pa se je moral naglo spraviti v gibanje in varno zavetje brežiške občinske stavbe ali v Terme, kjer mu tudi teče posel. 11 BR€2lSK€..£r POR0DNI$NICtv* V času od 29. marca do 4. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Melita Šuli-ček iz Brdovca — Karolino, Ljubica Pau-kovac iz Noršič sela — Ivana, Jožica Kodrič iz Premagovc — Boža in Martina, Dunja Ivkovič iz Šenkovca —Saro, Marta Župevc iz Sotelskega — Simona, Andreja Jazbec iz Narpelja — Mateja, Sabina Povhe iz Krškega — Primoža, Gordana Gelo iz Šibic — Anteja, Maijana Zakšek iz Kiškega — Blaža, Zlata Hervol iz Pišec — deklico in Željka Glavač s Senovega —Tjašo. Čestitamo! [ Krške novice POLIHISTOR — Nekateri delegati v krški občinski skupščini se res spoznajo na vsa vprašanja pod tem ljubim božjim nebom. Tako se je zgodilo, da so denimo razpravljali o vesoljskih črnih luknjah. Eden izmed delegatov ni opazil, da so vsi skupaj že odpluli v vesolje, pa je začel pleteničiti o nekakšni cesti. Po dobrohotnem županovem opozorilu, da so že pri drugi razdrapani temi, je omenjeni polihistor de-| jal, da lahko kakšno reče tudi o temi, ki je trenutno na dnevnem redu. SENOVO — Senovo, kije včasih dišalo po pravovernih Reviijih, (zaradi rudnika) od koder je bila doma vsa nekdanja politična elita, Dobrovnik, Šoln in drugi, zdaj doživljajo nemilo usodo. Rudnik bodo kmalu zaprli, na pokopališču ni nobenega prostora več, gradnja kolektoija se ne nadaljuje, skratka, iz totalne pozabe jih ne reši noben komunistični odrešenik več. Kdo ve, kako je v Reviijih, kako je s tova-| rišem Dolancem, Lidijo Šentjurc? CENTER — Vprašanje, ali bo posav-I ska regija obstala ali ne bo, ves čas visi v zraku. Prav tako je odprto vprašanje, kako bo z bolnišnico v Brežicah, ko je očitno, da sedaj v času streznitve ne bo nič z velez-dravstvenim domom v Krškem. In ne nazadnje ostaja odprto vprašanje, katero bo glavno mesto Posavja, če bo to regija. V boju, ki naj bi sploh ne bil pomemben, sta Krško in Brežice, medtem ko se Sevnica vnaprej odpoveduje tej častni vlogi-Skratka, Posavje kot regija je nekje tam kot Jugoslavija kot država. Sevniški paberki 6 E2I VTISI — V Sevnici se dajejo okrog zdravniških plač. Pri tem so v besedah zelo previdni, da si ne bi kdo nastavil pretesne zanke. Tako je predsednica skupščine Breda Mijovič na seji parlamenta nedavno domnevala, da se je ob višino zdravniških plač nekdo spotaknil iz čiste nevoščljivo-sti. Dr. Cveto Gradišar je posumil, da cika nanj. V takem prepričanju je nagovori predsednico z enako dobrosrčnostjo. Df, jal je, da njena ocena pomeni pač osebni vtis in da bi na enak način on lahko javno označil njo za nesposobno predsednic^' da pa tega ne bo naredil. Nadaljevanje sledi. Verjetno. TEMPERATURA — Občni zbor selniške kmečke stranke je potekal v nekol^ kanj slabše ogrevani dvorani. Kaže, dal po domačinih zelo ostro udarila prepoj . sečnje v gozdovih pa jim je v rani pomls zmanjkalo drv. Sicer pa je za temperah^ na nihanja navzgor poskrbel gost ‘va, Oman, ki je z vročimi besedami zahtev glavo kmetijskega ministra. GOZD — Med nekaterimi sevn^k^j kmeti seje menda razpasel strah, da NJ* sprehajalci in nabiralci gozdnih sade# tudi po sprejetju nove zakonodaje nem teno mendrali po gozdu in s tem uničeva tovrstno premoženje. Kaže torej, da bon dovoljenja za hojo med debli potrebna! di pri nas. Srnjad, zajci ter deklice in bčki, pazite se, zategadelj seveda, v kak*1* goščave se podajate. fet m ritll I IHT.1H | fftlU USE UST Festival prvič z Dolenjci Celjani, ki so februarja uspešno izpeljali Dneve slovenskega filma, se pripravljajo na izvedbo še ene vrhunske kulturne manifestacije. To bo mednarodni mladinski pevskifestival, ki bo potekal v Celju od 31. ^ja do 2. junija Prireditev je bienalna in jo bodo letos organizirali že devetnajstič. Dodajmo še, da festivalu predseduje dr. Matjaž Kmecl, član Predsedstva Republike Slovenije. Letošnji mladinski pevski festival v Celju bo, tako kot številne druge PcvsLe in glasbene prireditve v Slo-veniji, posvečen Jakobu Petelinu .Husu 400-letnici njegove smrti. Gallusove pesmi sestavljajo ob-VL?i?n te*cmovaln' program mladinskih zborov, ki bodo nastopili v treh kategorijah, s koncertom Gallusovih skladb pa se bodo predstavili Slovenski madrigalisti. Tekmujoči zbori se bodo potegovali za odličja, o čemer bo odločalo doseženo število točk. Zbor, ki mu bo mednarodna ocenjevalna ži-tija prisodila več kot 95 točk, bo prejel zlato odličje. Za zbranih več kot 90 točk bodo podelili srebrno, m nad 85 točk pa bronasto odličje. Ze iz tega je razvidno, da bo treba v Celj u stopiti pred tekmovalno žirijo resnično vrhunsko pripravljen in zbran. Do minulega tedna se je za tekmovanje prijavilo že okoli 30 zbo- rov v vseh kategorijah, in sicer iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Vojvodine. Napovedan je tudi prihod mladinskega zbora beograjske RTV, medtem ko so iz tujine že potrdili udeležbo zbori iz ČSFR, Madžarske, Bolgarije, Sovjetske zveze in Nemčije ter iz zamejstva (iz Trsta in Celovca). Skupaj z zbori, ki ne bodo tekmovali, se bo v Celju zvrstilo okoli 4.200 mladih pevcev, kar je 1.200 več kot na prejšnjem festivalu. Nas Dolenjce zanima letošnji mednarodni mladinski pevski festival v Celju bolj kot prejšnja leta, saj bomo imeli na njem kar tri zbore in od tega enega celo r tekmovalnem delu prireditve. Pravico nastopiti v Celju imajo: mlajši mladinski zbor trebanjske glasbene šole pod vodstvom Tatjane Mihelčič, otroški oz. mlajši mladinski zbor novomeške glasbene šole, ki ga vodi Cvetka Hribar, in mešani mladinski zbor novomeške glasbene šole z zborovodkinjo Jožico Bradač. Slednji se bo predstavil v tekmovalnem delu, medtem ko ostala (mlajša) dva te pravice še nimata ker še sodita v predmutacijsko obdobje. Kot je znano, so si ti zbori omenjeno pravico pridobili na lanskoletni 12. reviji mladinskih pevskih zborov Slovenije v zagorju ob Savi, kjer so se uvrstili med najboljše. 1. Z. V mestu ob Rinži knjižnica ne sameva Lani so si bralci izposodili v kočevski knjižnici nad 160.000 knjig in ostalega knjižničnega gradiva — Število članov in obiskovalcev se še povečuje KOČEVJE — Kočevska knjižnica, kije začela samostojno delovati pred štirimi desetletji, je šele po ustanovitvi kulturne skupnosti zaživela, kakor se za tako ustanovo spodobi. Medtem ko je prej zaradi pomanjkanja denarja lahko nabavila letno največ 400 knjig in drugih knjižničnih enot, kar je seveda zelo malo, pa seje njeno gmotno stanje potem tako izboljšalo, da jih je mogla kupiti tudi po 1.800 v posameznem letu. Ob koncu minulega leta je knjižnica štela 45.151 enot knjižnega gradiva, od tega 560 časnikov in časopisov, 1952 kaset in videokaset. V primerjavi z letom prej se je temeljna knjižna zaloga povečala za 2.274 knjig in brošur; toda čeprav se število novih knjig nenehno povečuje, knjižnica še vedno ne more zadovoljiti vseh obiskovalcev. Pomanjkanje denatja ji ne omogoča, da bi nabavila tudi literaturo, katere zdaj nima in zaradi česar ostajajo bralci, ki želijo biti z branjem novitet na tekočem, ne-postreženi. Na splošno pa so obiskovalci z izbiro zadovoljni. MODNE KREACIJE ALANA HRANITELJA LJUBLJANA — V ljubljanski Moderni galeriji bo do torka, 16. aprila, na ogled razstava modnih kreacij Alana Hranitelja ter fotografij Jasne Rajh in Mihe Škerlepa, ki sojo odprli v torek, 9. aprila. Razstavo, ki predstavlja »nepredvidljivo imaginacijo modnega ustvarjanja«, kot so zapisali organizatorji, so omogočili sponzorji, med drugimi tovarna zdravil Krka iz Novega mesta in Beti iz Metlike. Knjižnica ima 3.338 rednih članov, od tega 1.070 na mladinskem oddelku, in samo lani je bilo nanovo vpisanih 393. Skupna izposoja je lani presegla 160.000 enot. Za branje doma so si bralci izposodili 112.946 knjig in brošur, od tega 40.256 na mladinskem oddelku, za prebiranje v čitalnici pa nekaj nad 47.250. Potujoča knjižnica je obiskovala bralce v Podpreski, Osilnici, Fari in Domu starejših občanov v Kočevju. USTANOVILI SKUPNOST GIMNAZIJ SLOVENIJE LJUBLJANA — Stane Virtič, ravnatelj ljubljanske gimnazije Vič, je prvi predsednik nedavno ustanovljene skupnosti gimnazij Slovenije. Nova skupnost povezuje za zdaj tretjino gimnazij, pričakujejo pa, da se bodo včlanile tudi dmge. Nova promocija pokrajinskih zborov ?.a f.®se.m 1991-Srečanje zborov slovenskih pokrajin s koncerti v Mengšu in HUbljani prijavljenih 31 zborov, med njimi trije posavski in en belokranjski — — Vsak od zborov bo nastopil z naslovljenim tematskim sporedom letos*** kulturnih organizacij Slovenije in Slovenska pevska zveza bosta tudi p s ,zve ki veljajo za to republiško revi-n i °d za^ka- °h tem pa bo vendarle ekaj novega. Marko Studen takole po-v 22 kaj gre: »Res je, da gre še edno in predvsem za promocijo raz-okr- Devskih zborov iz najrazličnejših °hj, radi pa bi postavili na prvo me-0 ysebinski vidik zborovskega muzici-anJa. Zato se zbori tokrat ne bodo Predstavili z običajnimi sporedi, ki se-eoa morajo vsebovati različne skladbe 'Ptčnih slogovnih obdobij, temveč s niatsko, vsebinsko ali slogovno za-j 'mi sporedi. Na podlagi teh POredov, ki so kajpak naslovljeni in nhrt^ utemeljeni, je tudi bilo mogoče ^"kovati koncertne prireditve tako, da 0 v zaokroženem loku predstavile K“dmogXvsročilno bogalih Letošnjo Pesem — Srečanje zborov ttŠEL JE ROMANO LIL MESTO - Ob 6. aprilu, slnv,!'aiiodnern dnevu Romov in ob 9. mest srečanju Romov v Novem ja čjic e lz^a P°sebna ciklostirana izda-zan^*51,53 ^omano lil, ki vsebuje več RonciV1^ krajših zapisov Romov in o romcu ’ otr°ške pnspevke in pesmi ka ga Panika, Novomeščana Raj-sk Joviča. Večina zapisov je v rom-zanim'n s ovenskem jeziku. Še zlasti so slovar. Pripravljajo Jjrugi bienale ^razstavišče zanj bo-a° spremenili izložbe trgovin__________________ a-^^OMELJ — V soboto, 6. nik' a’^° 'me*' belokranjski likov-re ' y Črnomlju sestanek, na kate-2 kJ|C ,besed2 tekla o pripravah na eo ,kranjski likovni bienale. Do-^ rili so se, da bo ta prireditev v fitvHr!e^njeg.a Jurjevanja, z otvo-[e j,.-.Junija. Razstava bo v ga-trJ' M'niart in v izložbenih oknih lov«Vln vzdolž glavne ceste. K sode-lan,,nJu so povabili 24 avtorjev, šo-iev , ln nešolanih slikarjev in kiparil j. delujejo v Beli krajini, in tiste, k'VlJ-° drugje, po rodu pa so Belo- jih Sos,rabilom;dasodelrjo’ $li e °lUdl naPros,^» naJ vsak P°~ eno delo na temo Belo-za ->kulturna dediščina. Dela b-j ' belokranjski likovni bienale rali d organ'za'orj*v Črnomlju zbi-lial a° junija. Bienale bo sprem-ntanjši čmo-beli katalog. dveh koncertnih dnevih: prvi bo to soboto, 13. aprila, v Mengšu, drugi pa teden kasneje, v soboto, 20. aprila, v Ljubljani. Predstavilo se bo 31 pevskih zborov, ki sojih kot reprezentante svojega okolja prijavila območna združenja oziroma pevske zveze, in sicer polovica v Mengšu, polovica pa v Ljubljani; v obeh krajih bosta dva koncerta: prvi ob 17. uri in drugi ob 19.30. Med nastopajočimi zbori bodo trije iz Posavja in eden iz Bele krajine. V okviru prvega koncertnega dne v Mengšu bo nastopilo 15 pevskih zborov iz štirinajstih krajev, med njimi tudi dva iz Posavja: brežiški in kr- Jutri revija glasbenih Sol V Kozinovi dvorani bo nastopilo 25 učencev NOVO MESTO — Šolsko leto 1990/91 seje prevesilo v zadnjo tretjino, to pa je tudi čas, ko Društvo glasbenih pedagogov Dolenjske priredi tradicionalno revijo glasbenih šol. Ta vsakoletna predstavitev dejavnosti glasbenih šol naj bi bila vsakič v drugem kraju, vendar pa se to ne dogaja. Letos so, denimo, računali, da bo revija v Krškem, pa tamkajšnja glasbena šola organizacije ni sprejela, kakor že prej ne nekaj let zapovrstjo. Vskočilo je Novo mesto, čeprav bi prišlo na vrsto po dogovoru šele leta 1992, in tako bo letošnjo medobčinsko revijo glasbenih šol Dolenjske, Bele krajine in Posavja izpeljala Glasbena šola Matjana Kozine. Revija bo jutri, v petek, 12. aprila, v Kozinovi dvorani novomeške glasbene šole, začela pa se bo ob 19. uri. Posvečena bo 400-letnici Gallusove in 200-letnici Mozartove smrti, zato se bo program začel z nastopom mlajšega mladinskega pevskega zbora novomeške glasbene šole, ki se bo pod vodstvom Cvetke Hribar predstavil s krajšim priložnostnim repertoaijem pesmi. Na reviji bodo sodelovale glasbene šole iz Brežic, Črnomlja, Krškega, Novega mesta, Sevnice in Trebnjega. Na celovečerni prireditvi se bo zvrstilo okoli 25 učencev, z vsake glasbene šole povprečno štiije. Za mlade glasbenike bo to priložnost, da se poslušalcem predstavijo z najboljšim, česar so se naučili v tem šolskem letu, za pedagoge pa priložnost za izmenjavo izkušenj. I. Z. NOVA RAZSTAVA V SEVNIŠKEM GRADU SEVNICA — V galeriji v sevniškem gradu bo še do 24. aprila na ogled razstava slik Eme Feijanič-Fric, ki so jo odprli v četrtek, 4. aprila. Slike so nastale v enem letu in nekako odslikavajo vse štiri letne čase. Razstavo je pripravila ZKO Sevnica. ški. Mešani zbor Bratje Milavci iz Brežic, ki ga vodita Elizabeta in Drago Križanič, se bo predstavil s spletom pesmi o »ljubezni tako in drugače«, mešani zbor Viktor Parma iz Krškega pa bo pod vodstvom Janka Avsenaka izvedel spored pesmi iz slovenskih pokrajin. Na prireditvah drugega koncertnega dneva v Ljubljani pa bo DPZ Ivan Navratil iz Metlike, Iti ga vodi Matej Jakša, nastopil s ciklom, imenovanim Belokranjska pomlad, moški zbor Svoboda iz Brestanice pa pod vodstvom Janka Avsenaka s sporedom Križem po Sloveniji. Metliški in brestaniški pevci bodo peli v družbi še štirinajstih zborov iz raznih krajev Slovenije. Naslovi sporedov, ki sojih za Pesem 1991 pripravili posamezni zbori, povedo, da bodo obiskovalci tako mengeških kot ljubljanskih koncertov res lahko prisluhnili vsebinsko oz. motivno in muzikalno kaj različnim pesmim, od ljudskih do ljubezenskih, duhovnih, sakralnih in drugih do avtorskih, se pravi pesmi slovenskih skladateljev. V okviru posameznim avtorjem posvečenih sporedov se bodo oglasile pesmi Vinka Vodopivca, Alojza Srebotnjaka, Franceta Marolta, Lucijana M. Škerjanca in drugih ter iz starejših obdobij pesmi Jakoba Petlina Gallusa, pesmi slovenskih protestantov itd. Zvrstilo se bo tobliko vsega, da bo letošnje Srečanje zborov slovenskih pokrajin kar nekakšen glasbeni kažipot skoz razvoj slovenske — ob razvoju evropske — glasbe do današnje ustvarjalnosti na tem področju. I. ZORAN Posodite Moleta! Razstavo pripravlja Dolenjski muzej v No-vem mestu NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji bodo v petek, 24. maja, odprli retrospektivno razstavo del slovenskega akademskega slikarja Izidorja Moleta. Razstava, ki jo bo spremljal obsežnejši katalog, je v grobih obrisih že pripravljena, po mnenju prirediteljev pa v njej še vedno ni vseh najpomembnejših Moletovih del, predvsem ne tistih, ki jih je umetnik ustvaril v začetku petdesetih let v Novem mestu in jih prodal ali razdal zasebnikom. Dolenjski muzej, ki pripravlja omenjeno razstavo, znova prosi morebitne lastnike Moletovih del, da mu ta dela posodijo za razstavo in tako omogočijo, da bo Izidorja Moleta lahko predstavil kar najmanj okrnjeno. Kdor ima kakršnokoli delo tega slikarja, naj to sporoči Dolenjskemu muzeju (ravnatelju Bojanu Božiču) in tako pripomore, da bo retrospektiva popolna. Sence svetlobe NOVO MESTO — V prostorih Vi-ste 21 v Domu kulture bodo v petek, 12. aprila, ob 7. uri zvečer v prisotnosti avtorja odprli novo fotografsko razstavo. Predstavil se bo fotografski ustvarjalec mlajše slovenske generacije Tomaž Lunder iz Škofje Loke s svojim najnovejšim ciklom Sence svetlobe. Avtor ima za seboj uspešno ustvarjalno pot, z novomeško razstavo pa bo zabeležil že svojo 16. samostojno razstavo doma in na tujem. Fotografije cikla, ki bo razstavljen v Novem mestu, je Lunder ustvaril v zadnjih dveh letih in se navezujejo na njegova poprejšnja dela. Gre za fotografske zapise urbanega okolja, nastale ponoči in z dosvetlitvami, ki definirajo stvari na nov, v dnevni svetlobi nepoznan način. Podobno kot knjižnice drugod po Sloveniji, zlasti še v večjih krajih, je kočevska knjižnica bila in je za vse odprta in kulturno tvorna ustanova. Podatki za minulo leto povedo, da je organizirala devet priložnostnih razstav, dvaindvaj-setkrat ure pravljic in dvajsetkrat ugankarske ure za najmlajše, ki so si lahko ogledali tudi risanke, poleg tega pa je šestkrat pripravila predstavitve novih knjig. Vse te prireditve so dodatno privabile več kot 2.500 obiskovalcev. Ni odveč poudariti, da kočevska knjižnica ni le nadvse pomembna kulturna ustanova, temveč postaja vse bolj osrednje kulturno žarišče, ki prevzema nase tudi nekatere naloge in poslanstvo organizacij, ki so prenehale delovati, npr. literarnega kluba. Masikaj je za knjižnico dodatno delo in napor, da pa vse steče, poprime celoten knjižnični kolektiv, ki ga vodi in spodbuja Ema Štrumbelj. V. D. BALETNA PREDSTAVA NOVO MESTO — V ponedeljek, 8. aprila, so se v novomeškem Domu kulture na baletnem večeru predstavili mladi plesalci in plesalke Opere in baleta SNG iz Ljubljane: Andreja Hriber-šek, Tomaž Rode, Nena Vrhovec, Marko Omerzcl, Darinka Lavrič, Drago Grabner in Vojko Vidmar. V različno sestavljenih parih ali v trojkah so odplesali osem baletnih plesov v koreografiji domačih baletnih koreografov Majne Sevnik, Iva Kosija, Vlasta De-doviča in v koreografskih obnovitvah po Petipaju, in sicer na glasbo skladateljev, predstavnikov različnih glasbenih usmeritev in obdobij. Nova prireditev pri Domnu Razstavlja Toni Vovko DRUŽINSKA VAS — Gostišče Domen v Družinski vasi, ki ga vodi prizadevni lastnik Jože Zorko, je od minulega petka, 5. aprila, obogateno z novo, že peto likovno razstavo. Tokrat se s ciklom novejših slik predstavlja slikar Toni Vovko iz Mačkovca pri Novem mestu. Razstavljena dela pomenijo av-torjev korak naprej k iskanju izvirov svetlobe. Jedro slike je nagubano, pol-reliefno površje, izpod katerega se sprošča erupcija — v obliki vrelca močne razpršene svetlobe. Toni Vovko pa je tudi založnik in v petek se je založba Erro, ki jo vodi, predstavila s pesniško zbirko Marije Pilko — Ko bi mogla. Pemsi iz te in nastajajoče zbirke so brali avtorica in dva recitatoija. Nastopila je tudi vokalna skupina Copacabana, ki jo sestavljajo novomeške gimnazijke. Dekletom je nekaj bodrilnih besed izrekel znani slovenski operni pevec, basist Ladko Korošec, ki se je tudi udeležil prireditve. I. Z. V MINIARTU RAZSTAVA KRASILNE UMETNOSTI ČRNOMELJ — V črnomaljski galeriji Miniart bodo v soboto, 13. aprila, ob 17. uri odprli razstavo Slovenska krasilna umetnost. Razstava bo iz zbirke Ivana Razborška iz Ljubljane, pripravili pa jo bodo v sodelovanju s sevniško ZKO. Revija Rast raste v drugi letnik Prva letošnja številka objavlja tudi odlomek iz avtobiografskega Philippa Wambolta, sina zadnjega lastnika gradu Hmeinikpri M Iz Dolenjske založbe oziroma iz Tiskarne Novo mesto je prišla nova Rast, prva številka drugega letnika dolenjsko-posavske revije za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. Revija ostaja trimesečnik, kar pomeni, da bodo tudi letos izšle štiri številke, vsaj načrtovane so. Izdajatelji in uredniki upajo, da jih bodo mirneje pripravljali kot lani, ko je bilo izhajanje Rasti nenehno ogroženo zaradi negotovega dotoka denarja zanj. Zdajje financiranje menda vsaj toliko urejeno, da ni potrebno glavnemu uredniku kar naprej tarnati, da materialna stran revije šepa. V prvi številki letošnjega letnika Rast ohranja vse dosedanje rubrike, od Literature do Kulturne kronike, le daje kratki uvodnik, ki ga je podpisoval glavni urednik Jože Škufca tokrat zamenjal aktualen spis Francija Šalija »Kam, plebiscitna Slovenija?« Sledi rubrika Literatura ki se začenja s krajšim esejem o življenju besed (Pravljica o deželi besed) izpod peresa Ivana Gregorčiča tudi pesnika pričujoče številke. Razen njegovih verzov so objavljene še pesmi Ivana Perhaja Rudija Stoparja Franceta Režuna Fani Požek in Francija Šalija Literaturo zaključuje daljši odlomek iz avtobiografskega romana prof. dr. Philippa Wam-bolta sina zadnjega lastnika gradu Hmeljnik. Odlomek, ki je obja vij en pod našlo vom Selitve, bogatijo pa ga fotografije, je v slovenščino prevedla Ana Uršič. V rubriki Kultura je na prvem mestu objavljen daljši zapis Janka Jarca o dr. Jožetu Marjetiču iz Zloganjske Gore pri Mokronogu, zdravniku, človekoljubu in piscu vojnih spominov iz prve svetovne vojne. Sledi esej Religija in umetnost, ki gaje napisal akademski kipar Stane Jarm, s katerega umetniškimi deli (oz. fotografijami, ki jih je izdelal Branko Babič)je opremljena ta številka (tri risbe objavlja tudi Boris a romana dr. bvem mestu Zajc). V rubriki Naš pogovor predstavlja Tatjana Mihelčič pod naslovom »Da bi zaživeli s svojo ustvarjalno glasbeno sodobnostjo« skladatelja Lojzeta Lebiča. Prispevke za rubriko Družbena vprašanja sta napisala: Renato Repše (Trška naselja Mirenske doline) in Marjan Ravbar (Razvoj novomeške mestne regije pod vplivom su-burbanizacije). Zanimiva pa je tudi rubrika »Rastoča knjiga«, ki so jo s prispevki napolnili Darinka Smrke (V prizadevanjih za boljšo kvaliteto življenja). Ana Murn (Prestrukturiranje gospodarstva z ustanavljanjem malih podjetij), Tone Hro vat (Kako ohraniti k vali teto ti vljenja alijo celo izboljšati s kmetijskim resursom?) in Alojz Ucman (A li je dosežena raven komunalne oskrbe primerna za vstop v Evropo?). Rubrika Odmevi in odzivi objavlja nagovor Marjana Dvornika ob odkritju spominske plošče novomeški pomladi 8. februarja letos na sta vbi hotela Kandija in poročilo Ivana Zorana o pomenu tega dogodka za novomeško kulturno tvornost. Jože Škufca piše o Jezikovnih počitnicah v Novem mestu za slovenske otroke na avstrijskem Koroškem (Učenje slovenščine med počitnicami), Jože Majes o kolesarstvu na Dolenjskem, J. S. pa o letošnjih knjižnih novostih pri Dolenjski založbi Običajni vsebinski del številke zaključuje Kulturna kronika (tokrat od decembra 1990 do februarja 1991), ki jo piše Ivan Zoran. V L številki drugega letnika Rasti sodeluje 23 sodelavcev, ki so na koncu posebej predstavljeni Sledi še letno kazalo za vse štiri lanske številke te revije; iz njega je med drugim razvidno, da je revija že v prvem letu izhajanja imela preko 70 sodelavcev. Z vsako naslednjo številko pridobi nekaj novih, tako da je vsaj s te strani že upravičila obstoj. Odisej in Faust (ali brez Fausta) v Mehiko Slovenija premore ta čas predstave, s katerimi ustvarjalci lahko vsak hip in brez sramu stopijo na katerikoli evropski gledališki oder, pa tudi drugod po svetu, morebiti pred še zahtevnejšim občinstvom, se ne bi počutili kot pritlikavi Talijini podaniki. Kot izjemni, vrhunski predstavi, ki zaslužita mednarodno ali celo svetovno promocijo, izstopata v tej sezoni Odisej in sin ali Svet in dom, uspešnica pesnika in dramatika Vena Tauferja, ki jo je režiral Vito Taufer, izvaja pa Slovensko mladinsko gledališče v Ljubljani, ter Faust, znamenita drama J. W. Goetheja, ki jo je v režiji Tomaža Pandurja, dobitnika Prešernove, Glazerjeve in drugih letošnjih nagrad pri nas, postavila na oder Drama Šlo venskega narodnega gledališča v Mariboru. Dober glas o stvaritvah zlasti teh slovenskih gledališč ni segel samo v deveto vas naše dežele, kot bi dejali v duhu starega slovenskega pregovora, temveč neprimerno dlje, vse do čezatlantskih zemljin Kmalu je prispelo iz mehiške prestolnice Ciudad Mexico vabilo v Ljubljano in Maribor, naj se obe gledališči z omenjenima predstavama udeležita letošnjega že tretjega velikega gledališkega festivala v tem mestu. Po prejemu vabila, ki ga je podpisal sam direktor tega festi vala, Ramiro Osorio, sta se tako Slovensko mladinsko gledališče v Ljubljani kot mariborska Drama z veseljem odzvala in se takoj prijavila. Seveda gledališka oprava na tako dolgo pot veliko stane, in ker niti ljubljansko niti mariborsko gledališče sami ne premoreta tolikšnih sredstev, sta se obrnili po pomoč na republiško kulturno ministrstvo. Ministrstvo pa je, potem ko je pretreslo obe vlogi, sporočilo, da »finančne podpore za gostovanji dveh gledališč republiški proračun, namenjen kulturi, ne zmore« in je zato sklenilo denarno podpreti le gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča, ki je cenejše (manjši ansambel itd), vlogo mariborske Drame pa je zavrnilo. Razumljivo je, da se Mariborčani s tako odločitvijo kulturnega ministrstva niso sprijaznili, in so ostro protestirali, hkrati pa najavili, da bodo na festival v Ciudad Mexico vsekakor in kljub temu šli Pred mariborsko vlado je že vloga za sofinanciranje potovanja tamkajšnje Drame na mehiški festival vprašanje pa je, ali bodo Mariborčani zelo visok znesek (1,750.000 din) zmogli spričo dejstva, da so gospodarsko in finančno na tleh. Kaj potem, če tega denarja ne bodo mogli sami spraviti skupaj? Ali bo ministrstvo za kulturo vendarle primorano spremeniti svoj sklep ali pa bo priskočil na pomoč še kdo (morebiti vlada?)? Zagat okoli gostovanja mariborske Dramejecelkup, se pa še povečujejo ob dejstvu, da sta obe predstavi, ljubljanska in mariborska, po strokovno-kritični strani izenačeni in da se tudi direkcija mehiškega festivala, kije povabila obe, ne želi nobeni odreči Nasprotno, vztraja, da Slovenija podpre gostovanji obeh gledališč. Morebiti je pra v v tem možnost da se bo situacija zadnji hip še prevagnila tudi v korist mariborskega Fausta! 1. ZORAN OD TALIJA DO TORIJA LJUBLJANA — Gledališče Ane Mon-ro je že deset let vraščeno v slovensko gledališko areno in temu jubileju je posvečen zbornik, kije izšel te dni v Dramski knjižnici pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Pod naslovom Gledališče Ane Mon-ro — Od Talija do Torija so objavljena vsa gledališka besedila, songi, fotografije in dokumenti o rojstvu in desetletnem odraščanju tega svojskega gledališča, ki se je nekajkrat predstavilo tudi v Novem mestu in drugod na Dolenjskem. Besedila so izpod peresa glavnega avtorja Andreja Rozmana, dokumenti pa iz njegovega arhiva. KONČALI IZKOPAVANJA ČRNOMELJ — V soboto, 6. aprila, so se končala arheološka izkopavanja v cerkvi in okoli cerkve sv. Duha v Črnomlju. Izkopavanja je vodil dr. Phil Mason. ŽE PETA OTROŠKA PEVSKA REVIJA ČRNOMELJ — V soboto, 13. aprila, ob 19. uri bo v črnomaljskem kulturnem domu že 5. revija otroških pevskih zborov Bele krajine. Nastopilo bo deset zborov iz obeh belokranjskih občin. L5 (2173) 11. aprila 1991 DOLENJSKI LIST i pisma in odmevi Protestno pismo novomeških upokojencev Naslovljeno na predsed-nika skupščine in vlade Na letni konferenci Društva upokojencev Novo mesto, ki jo sestavljajo delegati iz desetih poverjeništev ter ostali upokojenci iz Novega mesta, so 6. aprila v polni dvorani sindikalnega doma ob široki konstruktivni razpravi s pohvalami in zadovoljstvom sprejeli poročila o vsestranski aktivni dejavnosti društva v preteklem letu in sprejeli delovni program za leto 1991. Društvo šteje 3.010 članov. Zelo kritično smo ocenili nekatere predpise, sprejete v skupščini Slovenije, ki močno posegajo v pravice upokojencev. Zato smo sprejeli protestno izjavo, namenjeno predsedniku skupščine Slovenije dr. Francetu Bučaiju in predsedniku IS Alojzu Peterletu, in o tem obveščamo še javnost: 1. Zahtevamo, da skupščina po kratkem postopku odpravi sprejeti zakon od 7. marca tako, kot gaje po hitrem postopku sprejela, in sicer v tistem delu, ki se nanaša na uskladitev pokojnin. Po našem prepričanju je zakon protiustaven in sprejet v nasprotju s poslovnikom skupščine, saj gre za spremembo zakona o pravicah upokojencev, ki se ne bi smel sprejemati kar na hitro, brez možnosti sodelovanja ali dajanja mnenj prizadetih. Vprašamo se: ali je to proldamirana demokracija? Z zakonom se na novo omejuje usklajevanje pokojnin in krepko sega v individualne pravice 400.000 upokojencev s tem, ko določa zamrznitev pokojnin in omejitev usklajevanja, dokler povprečna starostna pokojnina za polno pokojninsko dobo ne bi dosegla 85% osebnega dohodka zaposlenih v R Sloveniji. Zakon pa ne pove, kaj se šteje v povprečni osebni dohodek. Znano je, da organizacije, zlasti tiste, ki so v finančnih težavah, poleg denarnega zneska plače izplačujejo tudi kot nadomestek razlike plače v obliki delnic, obveznic in bonov za nabavo živil. S takim načinom, ki ga omogoča novejša zakonodaja, se znižujejo statistično prikazani čisti osebni dohodki, kar vpliva na zniževanje usklajevanja pokojnin. 2. Če skupščina ne bi odločala o odpravi teh zakonskih določil, zahtevamo, da sprejme v svoji pristojnosti tolmačenje oziroma izda navodilo k zakonu, kaj vse se šteje v povprečni osebni dohodek oziroma plačo, ki je podlaga za tekoče usklajevanje pokojnin, bodisi navzgor ali navzdol. 3. Konferenca izraža svoje nezadovoljstvo, ker je skupščina sprejela več drugih zakonov in ukrepov, kakor tudi drugi organi in organizacije, s katerimi potiskajo upokojence v težak socialni položaj. Saj krog 40% upokojencev prejema pokojnine, nižje od zajamčene pokojnine za polno pokojninsko dobo 4.150 din. 4. Niso tudi sprejemljivi ukrepi skupščine oz. IS, ki omejujejo sredstva SPIZ s tem, da se prispevki odlagajo s časovnim zamikom in s tem otežujejo redno izplačilo pokojnin (npr. uskladitev za 7%). Po drugi strani pa spodbuja večje predčasno upokojevanje in s tem večje finančne obremenitve SPIZ. Enaka stališča so izrazili na letnih konferencah tudi upokojenci ostalih devetih DU v občini Novo mesto, kamor je vključenih nadaljnjih 2.950 članov. Društvo upokojencev Novo mesto Ironično pismo imajo ribniški borci za žalitev Še o prestavljanju ob-činskega praznika Odločitev ribniške občinske skupščine, da letos ne praznuje občinskega praznika 26. marca, še naprej buri duhove, zlasti med borci Tomšičeve in drugih brigad, ki so se leta 1943 spopadli v bitki pri Jelenovem žlebu. Svoj protest in razočaranje so na nedeljski letni konferenci izrazili tudi člani KO ZZB NOV Ribnica. Poleg že znanega stališča in delne ignorance zgodovinskega pomena 26. marca, ko je v sestavi Tomšičeve brigade v bitki pri Jelenovem žlebu sodelovalo 344 borcev iz ribniške občine, je borčevsko organizacijo boleče prizadela tudi vsebina pisma, ki gaje poslanka iz ribniškega Demosa naslovila na vodstvo borčevske organizacije in njenega predsednika in vsebuje po mnenju borcev številna podtikanja. Predvsem je podla ironična ugotovitev v pismu: »Ni denatja za čistilne naprave, da bi imeli vsaj pitno in užitno vodo, bolje je, da zaradi onesnaženosti pomremo, borci pa veselo praznujte .krvave praznike’ — vendar na svoj račun in ne naračun občanov.« Borci menijo, daje to nizek udarec za več kot 500 še živečih v ribniški dolini od 2000 ljudi, kolikor se jih je leta 1941 odločilo za boj proti okupatoiju. Hkrati so ogorčeni zaradi današnjih pogledov nekaterih strank, ki jim odrekajo to za-služnost. »Proslave krvavih bitk«, kot je bilo poudarjeno v pismu, praznujejo vsi narodi in države sveta, ki so se borili za svobodo, kajti ti dnevi in bitke so prinesli številnim narodom svobodo. Med borci ni tovrstnih izbruhov, ker so njihovi člani tudi člani drugih strank v občini, menijo pa, da v imenu volivcev Demosa nihče nima pravice osebno naročati borčevski organizaciji, kaj morajo člani narediti in kako praznovati svoj praznik. Predvsem pa jim ne morejo ne italjanski državljani, ne politiki ne kdo drug naročati, kakšen praznik naj praznujejo. Na nedeljskem sestanku so ribniški borci odločili, da bodo s svojim nezadovoljstvom seznanili občinsko borčevsko organizacijo, občinsko skupščino in širšo javnost. MILAN GLAVONJIČ UČIMO SE DELATI Komisija za socialno politiko pri Slovenskih krščanskih demokratih in republiški sekretariat za delo (republiški zavod za zaposlovanje) sta 4. in 5. aprila priredila seminar z naslovom Zaposlovanje, izobraževanje in podjetništvo v Sloveniji in Italiji. Pečat dvodnevnemu dogajanju so dali gostje iz Italije. Kot so povedali, dajejo pri njih poseben poudarek nenehnemu izobraževanju, načrtnemu delu in intenzivni skrbi posameznika za svoj obstoj. Eden od projektov v tej smeri je bil Navadi se biti podjeten. Zajel je višje letnike srednjih šol. Učenci so se lotili ustanavljati lastno podjetje. Bistveno pri tem je: ne zagotavljamo ti dela, želimo pa te naučiti, kako si ga lahko sam najdeš in ustvariš. Največkrat je problem način razmišljanja. Na seminaiju sta republiška sekretarka in namestnica predstavili vladno politiko in novo zakonodajo na področju zaposlovanja. Skušam razmišljati drugače: vrednost mojega dela bo tem večja, kolikor več bom znala. Torej veselo na delo, dokler ga imam in v uk za jutri in pojutrišnjem. NADA BOŽNIK Kmetov molk ob zakonu o gozdovih To pismo pišem kot protiutež dosedanjim razpravam in zaradi molka kmetov V zadnjih tednih je razprava o problematiki gozdov zašla v svojo kulmi-nacijo, zato čutim dolžnost, da o tem povem nekaj svojih stališč. V medijih se oglašajo predstavniki stroke in »strokovnjaki«, pa tudi tisti, ki so iz drugih razlogov zainteresirani za sprejem novega zakona. Da ne bo pomote: osnovni spor je nastal zaradi zahteve, naj dobe pravi lastniki večje pravice, pa tudi dolžnosti, v razmerju do Gozdnih gospodarstev. Temperatura je začela naraščati, ko je Skupščina Republike Slovenije sprejela Zakon o moratoriju sečnje v odvzetih gozdovih. Gozdna gospodarstva so že predtem začutila, da so se razmere za gospodarjenje zaostrile, in so ta moratorij izkoristile za kazanje na krivca za zmanjševanje števila zaposlenih. Pred obravnavo zakona o gozdovih smo dobili v roke lično knjižico z naslovom SLOVENIJA BREZ GOZDA? OBUP!, ki je poizkusila ZEMLJA NAM JE DRAGA V Dolenjskem listu s 7. aprila sem prebral sestavek »Bodo res rušili vikende?« Imam občutek, da pisec sestavka ne zna oceniti vročega in ljubečega dela na rodovitni zemlji, ki nam, kakor tudi otrokom daje tisočeren sad. Sem invalid prve kategorije. Večkrat sem po bolnišnicah in tako odsoten s kmetije. Z vso ihto nadaljujem z delom, dokler otroci še niso sposobni za težka dela. Mnogim je kmečko delo smrdelo po gnoju in hlevu ter po mnogokrat prelitem znoju in krvavih žuljih, ki so potrebni, daje kmečki grunt obdejan. A je bolje, da naš mladi rod bolj skrbi za obdelavo zemlje in vinogradov, ali da rastejo vikendi na rodovitnih tleh? Ob Kolpi imam travnik. Zraven je športno igrišče. Ker imajo drugje dovolj igrišč, bi to ob Kolpi zoral v njivo. PAVEL ŽELJKO Griblje MATERINSKI DAN V ŠENTJERNEJU V nedeljo, 24. marca, so pripravili v Šentjerneju proslavo za materinski dan in A. C. je poslal o prireditvi poročilo v verzih, ki smo ga »prepesnili« v prozo in ga samo deloma ohranili v izvirnem zapisu. Proslava, piše Avgust Cvelbar, je bila pravo doživetje. Kot materinska rosa so zapeli mali cicibani, da se ti utrne solza in duša vsa predrami. Sledil je recital, kije zamajal materam srca. Kot odmev na recitale zapel cerkveni moški pevski zbor, ki je segel v duše, zatem pa se je predstavil še dekliški nonet. Cerkveni zbor seje na odru pravzaprav pojavil še enkrat, in sicer v pomanjšani obliki — kot otroški zborček. Vsemu temu je pridal pristen nadih še citrar. Zbranim je spregovoril tudi krščanski oče, mož. Mlada dekleta so ob koncu proslave prinesla na pladnjih spominke z darili ja matere. PRIPRAVE NA HUJŠANJE RIBNICA — V stavbi ribniškega Športnega centra urejajo savno, kije bila tam predvidena že s prvotnim načrtom. Takrat za savno Ribničanje in Ribničanke niso čutili potrebe, saj so zaprli celo komaj zgrajeni plavalni bazen. Potem pa je Ribničanom standard rastel in so vedno bolj okrogli, zato se je pokazala potreba po hujSanju, k čemur naj bi pripomogla tudi savna. Vse pa kaže, da so z investicijo zamudili, saj standard hitro pada tudi Ribničanom in se bodo lahko znebili odvečnih kilogramov tudi brez savne. M.G-Č zbuditi občutek krivde z dilemo: če bo sprejet zakon o gozdovih, je konec s strokovnim delom v in z gozdom. V spremnem dopisu namreč piše: »Ta pravna regulacija je še zlasti potrebna v razdrobljeni gozdni lastnini, kakršna je naša, kjer je praviloma tudi oanos lastnikov do gozda manj strokoven.« Ali so gozdaiji nesposobni gospodariti s svojo lastnino? Mislim, daje tako stališče krivično, saj prenaša v demokratično zasnovane odnose nezaupanje partijske oblasti iz minulih časov. Strah do kmetov je neutemeljen. Kazanje na tiste redke lastnike, ki z nestrokovnimi posegi nepremišljeno rešujejo trenutne potrebe, ne vzdrži kritike, saj je možno smreko ali hrast podreti samo enkrat, na drugi pa imamo že sedaj nadzorne službe, ki pa žal ne opravljajo svojih nalog v zadostni meri. Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto je v poročilu o delu v letu 1990 zapisala: — Gozdarska operativa je ugotovila 146 primerov nedovoljenih sečenj v višini 2165 m3, ki se v glavnem (torej ne vse!) nanašajo na zasebni sektor. — Ugotavlja se, da gozdarska operativa ne opravlja zadostnega nadzora nad gozdovi, ki ga je dolžna opravljati po 81. členu zakona o gozdovih. Da se vrnem k naslovu. Podatki o tem, daje manj kot pol dreves v gozdovih še zdravih; da so bukve poškodovane do nadmorske višine 1000 m z ril-čkaijevim skakačem, da je zdrava le vsaka četrta smreka, daje šestnajsta jelka neoporečna, in druge grozeče značilnosti le zbujajo dvom, daje tako opevana stroka doslej korektno opravila svojo nalogo. Če pa upoštevamo, da nikjer v Evropi gozdna gospodarstva niso imela več pooblastil kot pri nas, se dvom o strokovnosti stroke le poveča. Drugi temeljni konflikt je v tem, da »stroka« poizkuša doseči popoln nadzor nad sečnjo z obveznim odkazilom. Kakor da bi raje imeli zakon o gozdarjih kot zakon o gozdovih! Mislim, da gozdovi ne potrebujejo monopolistov, saj ti vedno povzroče, da drugi poizkušajo izigravati njihove pravice. Prave odnose je mogoče doseči s tako ureditvijo razmerij, da bo stroka pomoč lastnikom, ne pa varuh. Če pa je javna služba brez kontrole — država ni bila nikoli dober kontro- lor — bo gotovo prihajalo do deformacij. Pomoč si predstavljam tako, da bodo imeli gozdnogospodarski načrti značaj priporočila, gozdnogojitvene načrte pa bi bilo potrebno obvezno izvajati. Pri omejevanju poseka bi na ta način omejili gornjo mejo, pri čemer bi v daljšem obdobju neizkoriščen posek dovoljevali komulativno. Z ureditvijo lastništva lastniki prevzemajo tudi obveznosti, ki so jih doslej izvajala gozdna gospodarstva, zato ni prav, da se razprava giblje le v okviru lastnina — stroka. Vsebinske dileme, ki jih predlog za izdajo zakona odpira, so veliko bolj raznolike. Za poskušnjo naj navedem le nekatere: — Republiška uprava za gozdove naj bi med drugim opravljala razvojno-raziskovalno delo, kar pa iz zasedbe s potrebnimi kadri ni več razvidno. Zdi se, kot daje organigram delan glede na obstoječe stanje, ne pa glede na stroko in potrebe. Še mar ta stroka boji brezposelnih? — Ali ne bi mogla geodetske izmere in tehnične priprave kart pripravljati katera od že obstoječih služb? — Izredno podrobno je opredeljena pristojbina od odkupne vrednosti polžev, gob, plodov, zdravilnih rastlin, s čimer se pri nas v glavnem ukvaijajo Romi, zakon pa ne regulira prometa z lesom na tak način, da bi omogočil vzpostavitev novega razmeija z lastniki. V Skupščini je poleg teh problemov bodel v oči očitek sestavljavcu brošure, ki jo posveča zaslužnemu pohorskemu gozdarskemu strokovnjaku, ki je v imenu stroke in ljubezni do lovstva naselil tamkajšnje gozdove z neavtohtonimi živalskimi vrstami. Te misli sem zapisal predvsem kot protiutež dosedanjim razpravam v Dolenjskem listu in zaradi vztrajnega molka kmetov, ki bi morali v gozdovih postati pravi lastniki z vsemi pravicami in odgovornostjo. Z neoglašanjem v medijih polagoma prispevajo k vtisu, da sta bili dosedanja gozdna zakonodaja in stroka vendarle na evropskem vrhu in da tudi poslej potrebujejo nekoga, da jih bo za roko vodil med drevjem po gozdu. MARJAN DVORNIK Škoda spominov Zapisi g. Žabkarja Najbrž ni Belokranjca, ki ne bi poznal g. Jožeta Žabkaija-Alojriia, ki je med vojno župnikoval v Črnomlju in se zaradi tega nekaterim zameril. Bil je človek zelo dobrega srca, kije rad pomagal vsem pomoči potrebnim. Pisal je tudi dnevnik in tako je nanizal 600 strani spominov, od tega samo o Beli krajini čez 300 strani. Opisovajje vse, žalostne in vesele dogodke. Zal je bilo med vojno več prvih. Veliko je moral spovedati ljudi, obsojenih na smrt. Mirko Mahnič iz Ljubljane, ki je spomine pripravil za tisk, mi je povedal, da so izredno zanimivi, posebno za Belokranjce. Mohorjeva družba je tudi obljubila, da bo uvrstila te spomine v eno od svojih letnih zbirk. Sedaj pa smo izvedeli, da teh spominov Mohorjeva ne bo natisnila, kar je velika škoda za Belokranjce, saj bi v omenjenih zapisih lahko prebrali o marsičem, kar seje, med vojno zgodilo v Beli krajini. V neki knjigi sem prebral, da ob poslednji sodbi ne bo nihče vprašan, kateri stranki ali veri je pripadal, pač pa predvsem to, kakšen človek je bil. G. Jože Žabkarje bil vsekakor človek v pravem smislu besede, zato menim, da bi bilo pošteno, da bi kdo prevzel skrb za objavo njegovih spominov. F. DERGANC »ČUDNO SE NAM ZDI« Zapisal bom še en odziv na članek v Dolenjskem listu z naslovom Hajka na GG-je in zadruge. Nihče ne zanika, da so GG-ji naredili veliko gozdnih poti, in vsi priznajo, da potrebujemo strokovni nadzor nad gozdovi. Jezni pa smo lahko vsi, ki smo ostali brez zemlje in gozdov, ker so nam jo ukradli. Kdor je to imetje izgubil, ima pravico, da se jezi. Glede metliške zadruge se govori samo dobro in se zelo čudimo, da so šele sedaj dali priznanje Janezu Gačniku. Čudno se nam zdi, da niso dobili republiških priznanj tudi Julij Nemanič, Stane Bajuk in Jože Maljevič. Ti ljudje so veliko naredili za napredek Bele krajine. F. DERGANC Le za pluralen medijski prostor Prvi gost večera »Župan vabi na razgovor« v Dolenjskih Toplicah je bil dr. Janez Gril, urednik Družine — O novem časopisu Slovenec in neodvisnosti novinarjev Novomeški krščanski demokrati so začutili potrebo, da svoje misli, ideje in poglede na aktualne družbene probleme predstavijo širši dolenjski javnosti. Odločili so se, da bodo organizirali pogovore, na katere bodo vabili svoje strokovnjake na določenih področjih. Prvi gost, ki ga je novomeški župan in predsednik novomeških krščanskih demokratov Matjan Dvornik 4. aprila povabil v Dol. Toplice, je bil dr. Janez Gril. Tema prvega večera je bila Mediji v demokratični družbi. V začetku je dr. Gril opredelil pojma medij in novinarstvo. Nato sta sogovornika začela z analizo našega medijskega prostora in ga primeijala z zahodnimi. Bralna kultura pri nas je veliko nižja kot na Zahodu, kar vpliva tudi na povpraševanje po kvalitetnih časopisih. Menila sta, da je problematično tudi bohotenje rumenega tiska, ki poneumlja ljudi in jih iz stvarnosti vodi v njim nikoli dosegljiv prostor lažnega ugodja in zadovoljstva. Pornografija naj bi ob primerni obdavčitvi dobila mesto kje drugje, kot pa v trgovinah z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Cilj pluralizacije medijskega prostora naj bi bilo razbitje monopola ene same resnice in edine pravilne informacije. Omenila sta projekt »Slovenec«. Dr. Grilje menil, daje zasnova novega slovenskega časopisa dobra, da pa bo morala dobiti potrditev na trgu v boju s konkurenco. Sogovornika sta menila, da je otoplitev razmer pri nas prinesla otopitev tudi na področju medijev. Ob analizi verskega časopisja sta ugotovila, daje tudi tu razbit monopol, ki so ga na tem področju v svinčenih časih imele založbe Družina, Mohorjeva družba... Danes lahko knjigo z versko vsebino tiska vsak in jo ob dobri reklami lahko tudi proda. Gost in gostitelj sta se dotaknila tudi problema neodvisnosti časopisa in no-vinarja. Menila sta, da neodvisnih časopisov praktično ni. Iz uredniške politike in pisanja določenega časopisa se jasno vidi, kdo za časopisom stoji. N® gre samo za strogo strankarske časopise, ampak predvsem za provladne ah opozicijske. Zlato pravilo novinarstva je, daje novica sveta. Do tuje lahko --in tudi mora biti — vsak novinar neodvisen. V svinčenih časih sije moral vsak novinar privzgojiti avtocenzuro. Novica pač ni mogla biti sveta. Avtocenzuro so poznali tudi verski časnikarji, saj so imeli v nasprotnem primeru nemalo težav. Obiskovalci in vsi ostali gostje mnogi tudi novinarski kolegi dr. Gril* — so bili z večerom zadovoljni. Upa' mo, da bodo novomeški krščanski demokrati ob pomoči Zdravilišča Do*: PRVI GOST -Janez Gril Matjan Dvornik in dr. Piše zgodovinar Zdenko Picelj ZDRUŽEVALNA SLA V USODNEM ČASU Pred 50 leti Je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda Ustanovljena je bila v Ljubljani na sestanku predstavnikov KPS (Boris Kidrič, Boris Ziherl in dr. Aleš Bebler), krščanskih socialistov (Tone Fajfar), demokratičnih sokolov (dr. Jože Rus) in naprednih kulturnih delavcev (Josip Vidmar, dr. Ferdo Kozak in dr. Fran Šturm). Te, tako imenovane ustanovne skupine so izražale navzočnost vseh poglavitnih tradicionalnih slovenskih političnih smeri, to je marksistično delavske, katoliške in liberalne, ter najnaprednejših slovenskih umetniških duhov. Navzočnost njihovih predstavnikov na ustanovnem sestanku OF je bila izraz njihovega dotedanjega povezovanja za obrambo pred fašistično nevarnostjo in za demokratizacijo družbe. Tako je Osvobodilna fronta nastala iz sporazuma štirih skupin, Komunistične partije Slovenije, demokratičnega krila v slovenskem Sokolu, Krščanskih socialistov in zastopnikov slovenske kulture. Po tem sestanku, ko so postavili temelje novi osvobodilni or-anizaciji, kije nastala v Sloveniji le ne-aj dni po zlomu kraljeve Jugoslavije, seje začela nova doba v razvoju slovenskega naroda. Sestali so se zastopniki organizacij in skupin, ki so sodelovali že v stari Jugoslaviji, ker so imeli tako sodelovanje za potrebno. Združevalo jih je več ali manj enako presojanje takratnega političnega, pospodarskega in socialnega življenja ter razvoja doma in v svetu. Dve skupini od teh, komunistična partija in skupina krščanskih socialistov, sta bili proletarski skupini. Prva se je šolala v marksizmu-leninizmu, druga pa je zrasla iz Krekovega socialnega delovanja v nekdanji Slovenski ljudski stranki. Demokratično in socialno pojmovanje družbe se je v njej vedno bolj krepilo, dokler ni v tridesetih letih krenila samostojno pot, predvsem zato, ker ni hotela sprejeti nobene podrejenosti krščanskosocialističnega gibanja politični stranki. V zadnjih letih pred vojno je skupina že postala pomembna v slovenskem življenju. Od obeh navedenih seje zelo razlikovala skupina demokratičnega krila v Sokolu. Ta ni bila razrednega značaja, temveč predvsem demokratično opozicionalna skupina, ki je nasprotovala šestojanuarski diktaturi in uvajanju fašističnih metod v državi, vendar procesom, ki so bili naperjeni proti tedanji razredni družbi, ni nasprotovala. Za skupino kulturnih delavcev, ki politično niso bili samostojno organizirani, je bilo razen boja proti okupatorju zelo važno tudi marksistično stališče v reševanju narodnega vprašanja, ki ga je skupina sprejela kot svojega, medtem ko se je krog, ki je ostal na meščanskih pozicijah, oddaljeval. Zlom stare Jugoslavije je navedene skupine še tesneje povezal v novi osvobodilni organizaciji. Ta naj bi Slovence ne samo osvobodila vsakega tujega jarma in jih združila v Zedinjeni Sloveniji, temveč jim prinesla tudi socialno preobrazbo kot posledico družbenih gledanj tedanjega časa, do katerih so prišle skupine, ki so se združile v Osvobodilni fronti. Vloga navdihovalca in organizatoija novega osvobodilnega gibanja je vseskozi pripadala komunistični partiji, ki sije v boju proti fašistični nevarnosti in za uveljavitev demokratičnih ljudskih sil še prej pridobila največ izkušenj in v njih imela v tem tudi že daljšo tradicijo. KPS in tako tudi OF sta pojmovali okupacijo Slovenije kot najhujše zlo, ki more zadeti neki narod. Že proglas centralnega komiteja KPS iz konca aprila 1941, ki je bil v bistvu program Pro-tiimperialistične fronte, je pozival v skupen boj: »1. proti razkosanju in zasužnjenju Slovenije, za osvobojenje, neodvisnost in združenje slovenskega naroda; 2. za slogo in enotnost zasužnjenih narodov Jugoslavije in vseh balkanskih narodov, za bratsko skupnost svobodnih in enakopravnih narodov; 3. proti imperialistični vojni, za mir brez aneksij in kontribucij na temelju pravice slehernega naroda na samoodločbo, vključivši pravico do odcepitve in združitve z drugimi narodi; 4. proti gospodarskemu uničenju slovenskega življa, proti draginji in pomanjkanju, proti rekvizicijam, proti krivični zamenjavi denatja, proti uničenju domače industrije in obrti, proti te-roiju in preganjanju, proti izrednim okupacijskim ukrepom, proti raznarodovanju, razseljevanju slovenskega naroda in koloniziranju tujcev, proti kulturnemu zatiranju, proti odpuščanju slovenskega uradništva in nameščen-stva, proti potujočevanju in proti zlo-stavljanju slovenskega jezika.« V oboroženi vstaji slovenskega naroda, ki sta jo KPS in OF pripravljali ves junij in večino julija 1941, se je oblikoval tudi program Osvobodilne fronte. Končno ga je izrazilo devet temeljnih točk, sprejetih na četrtem zasedanju vrhovnega plenuma OF L novembra 1941 v Ljubljani, kjer sojih sprejeli sedem, in na seji izvršnega odbora OF 21. decembra 1941, kjer so sprejeli še preostali dve temeljni točki. Izjava Osvobodilne fronte se glasi: »Osvobodilna fronta slovenskega naroda proglaša, da neomajno vztraja na načelnih osnovnih točkah, sprejetih na II. plenarni seji Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki se glase: 1. Proti okupatorjem je treba vršiti neizprosno oboroženo akcijo. 2. Ta akcija predstavlja izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev. 3. Stoječ na stališčih naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih narodov, ne priznava OF razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov. Hkrati stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravic slehernega naroda do samoodločbe. 4. Z osvobodilno akcijo in aktivizaci-jo slovenskih množic preoblikuje OF slovenski narodni značaj. Slovenske ljudske množice, ki se borijo za svoje narodne in človeške pravice, ustvaijajo nov lik aktivnega slovenstva. 5. Vse skupine, ki sodelujejo v OF, so se obvezale, da bodo lojalne v medse" bojnih odnosih. 6. Po narodni osvoboditvi prevzame na slovenskem ozemlju oblast Osvobo-dilna fronta slovenskega naroda ko celota. 7. Po narodni osvoboditvi uvede Osvobodilna fronta dosledno ljudsko demokracijo. Vsa vprašanja, ki preseg8' jo okvir narodne osvoboditve, se bod reševala na dosleden ljudski demokr8' tični način. , Glede na slovenske potrebe in g*e“ na dejstvo, da se bliža čas naše narodu osvoboditve, dodaja OF slovenskeg naroda svojim Temeljnim točkam s* naslednji dve točki: • 8. V skladu s slovesnimi izjava^’ Churchilla, Roosvelta in Stalina bo P: svoji narodni osvoboditvi o notrapJ ureditvi Združene Slovenije in o svoj' zunanjih odnosih odločil slovenski J18 rod sam. OF bo to elementarno PraV\j. slovenskega naroda uveljavila in bral la z vsemi sredstvi. 9. Narodna vojska na slovensk6^ ozemlju raste iz Slovenskih narod? osvobodilnih čet in Narodne zp5* l 2 3 4.0j kamor se pozivajo vsi zavedni -> Obvestilo vodstva Osvobodilne te o temeljnih točkah Osvodob'^. fronte sta objavila Slovenski Por„ 5» lec,letoIII,št. I,dne6.januaija l?4 .. Osvobodilna fronta, leto II, št. L v četku januaija 1942. j») (Nadaljevanje prihodra DOLENJSKI LIST Št. 15 (2173) 11. aprila Se bo brskanja po kosteh vesnost, ter jama pod Macesnovo gorico, na novomeSki strani pa dvojno brezno pri Cink križu in jama v Rugarskih klancih. Vse tejame so že do sedaj označene in delno zavarovane, vse so izpričane kot mesta, kjer so bili po vojni pobiti ujetniki, osumljeni sodelovanja z okupatorjem, v dveh jamah pa so bili najdeni tudi ostanki okostij, kar nedvomna priča, da gre za množična grobišča. Pri drugih dveh se to zaradi velikih količin nasutega materiala, kar je očitno nastalo zaradi miniranja, to doslej ni dalo ugotoviti Nikjer seveda ni izključeno, da ni v Rogu Se več množičnih grobiSč, vendar namen gradiva ni njihova identifikacija, pač pa predvsem postavljanje enotnih kriterijev za postopanje pri vsakem od teh. Gre namreč za to, da se kraju izkaže primerna pieteta, s posluhom, mero in okusom za okolje in krajevne značilnosti da se določijo pravila obnašanja, predvsem pa, da se s tem preprečijo vsakovrstni samovoljni nestrokovni in neokusni posegi ki so bili dobronamerno ali ne, na teh krajih že večkrat opravljeni Gre za postavljanje raznih napisov, znamenj, pa tudi za tisto čisto pravo in neokusno brskanje po kosteh. Gre tudi za postavljanje meje za velikost posegov, ki so primerni glede na možen sedanji in bodoči obisk, da se ne bi dogajale napake, kakršne so bile storjene ob še ne tako nedavnih novogradnjah pri Bazi 20. Tam je bila brez soglasij, celo z nasprotovanjem strokovnih služb, samovoljno zgrajena asfaltna cesta, velikansko asfaltirano parkirišče, ki danes sameva prazno, in večnamenski dom, ki še danes nima uporabnega dovoljenja. V gradivu je predvidena tudi gradnja sakralnega objekta za opravljanje občasnih verskih obredov, in sicerje po eni varianti predvidena obnova porušene cerkve Matere Božje nad bližnjo vasjo Trnovec, po drugi pa izgradnja manjše cerk ve ali kapele v bližini jame pod Krenom, na jasi, kjerje bila lani spravna daritev. Čeprav predlagatelj v gradivu predvideva tudi nekaj parkirnih prostorov pri vsakem od spominskih objektov, pa je osnovna zamisel obiskovanja naravno-spominskega parka Kočevski Rog, ki naj bi se raztezal vse od Baze 20 nad Podturnom pa do Krena, pohodništvo. Tako bi lahko oživili nekatere že sedaj zgrajene objekte in jih usposobili za pohodniški turizem, hkrati pa bi povezali vse pomembne pomnike naše preteklosti v zaključeno celoto, skupaj z bogatimi naravnimi in drugimi znamenitostmi Roga res vredno obiska Ob tem ne smemo prezreti tudi dejstva, da bi človek, ki bi prižgal luč na grobišču pri parti- zanski bolnici Jelendol in nato še pri jami pod Krenom, šele zares prižgal luč sprave tudi k svojem srcu. Do tedaj pa bo še nekaj brskanja po kosteh, če že nekateri tako pravijo strokov- nemu ugotavljanju množičnih grobišč. Zato, da bodo roke, ki to želijo, vedele, kje prižgati luč. Žal je takih krajev pri nas kar precej. T. JAKŠE O tekln^ akorkoli že gledamo na našo polpre-floj;Je ,reba z moralnega vidika, ki ga je prasui-L V °^nosu d° mrtvih ustvarilo že od iun Jizt(asov sem- nekatere pripombe na ra-oznn/,ylania medvojnih in povojnih zločinov predv*' . z^one>meme in zavajajoče. Gre Pietetn ? za l0, prizadevanja tistih, ki bi iz teli raz P mora^n‘k ali strokovnih razlogov ho-so Se „*?.(' ‘n dostojno zaznamovati kraje, kjer Pokoi^cu vedke morije in so pokopana trupla kosteh l P°sntehljivo označili za brskanje po tvezoč j samo seb‘ namen ali celo kot pre-Pomemh°dLračanjeP°zornosti°dbistvenih in darsitofk Peomemov v naši družbi: gospo-ki tak^i h[^zP°selnosti in socialne bede. Tisti, vo n Jahkotno delijo brskaške oznake, goto-znaun^ren}oreJ° globljega premisleka niti pola i.Ja dogajanj v tistih težkih časih, ki so bi- Prikaz r%lena’ k01 bi jih nekateri radi danes itnajo aL ^pa to poznavanje že imajo, potem Jo in č^t?Vo lud' SV0Je razloge, da tako ravna-pr okušajo ljudi odvrniti od razmišljanja. krivnf?j'Se!n se je treba zavedati, da samo od-°značJ€ dVs,ev- poslednjih počivališč in njih zgolj eJanie ne pomeni revanšizma, ampak lrunl„‘2nanje’ da so se stvari dogajale in da Proglaf0 tisoče in tisoče jih je bilo do sedaj njihov en'^ za Pogrešane, ne da bi se mogla a srnrt konkretizirati in materializirati K e Za ugotavljanje krivde ali nekrivde in neprevrtdnotenje ali izcnače inje medvojnih dogajanj. Gre za priznanje mn vim, da so mrtvi, kar pa seveda nosi s sabo tiste obveznosti in norme, kijih je civilizirano človeštvo sprejelo v svoj moralni kodeks in bi jih tudi slovenska družba s sedanjo skoraj polstoletno distanco že morala osvojiti. Pri tem je gromovništvo, da gre za grobišča okupatorjevih sodelavcev, čisto brezpredmetno. Med pobitimi, če bi kdo že hotel delati razlike, je mnogo tudi povsem nedolžnih ljudi, civilistov, žena in otrok, katerih ostanki so pomešani z vsem, kar je v tistih časih padlo v jame. Komisije, ki se s tem ukvarjajo, zagotovo nimajo lahkega dela, saj jih poleg pomanjkljive in na skrivnostne načine izginule dokumentacije in arhivskih materialov, časovne odmaknjenosti in nezaupljivih, še vedno prestrašenih ali celo k molčečnosti zavezanih prič spremljajo tudi take in drugačne nalepke. Samo upamo lahko, da se isto ne bo zgodilo z gradivom Kočevski Rog - Smernice za načrt ureditve do sedaj znanih množičnih grobišč ljudi, usmrčenih po drugi svetovni vojni v Kočevskem Rogu, ki ga je pred kratkim izdal Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine k Ljubljani Gre za prvi tovrstni strokovni pristop k tej problematiki ki kar se da celovito in z različnih vidikov obravnava vprašanje, kaj narediti s tem ogromnim slovenskim naravnim in kulturnozgodovinskim spomenikom, da bo to zares postal in ostal - dostopen, drag, svet in poučen vsem Slovencem, ne glede na njihovo starost ali svetovni nazor. Gradivo vsebuje geografski oris in pomen Kočevskega Roga v polpretekli zgodovini, poslavlja izhodišča za urejanje grobišč na tem območju, se ukvarja z vprašanji njihove identifikacije, varovanja, označevanja, z možnostjo pristopov in opravljanja verskega obreda, pravnega statusa in možnega vklapljanja v do sedaj obstoječa obeležja iz druge svetovne vojne. Vsebuje tudi dokumentacijo o dosedanjih raziskavah, skice domnevnih grobišč in bogat kartografski material Na kočevskem delu sta zajeti v gradivojama pod Krenom, kjer je bila lani julija spra vna slo- snovna šola Dragotin Kette v Novem mestu je minuli petek široko odprla svoja vrata za starše, učitelje, svetovalne delavce rednih osnovnih šol za strokovnjake iz različnih drugih ustanov in za vse, ki jih zanima dejavnost te ustanove s programi, prilagojenimi duševno manjrazvitim otrokom. Gostje so si lahko neposredno ogledali kako poteka delo y razredih in delavnicah, si ogledali prostore šole in prisluhnili strokovnemu predavanju dr. Francija Hrastarja. Vodstvo šole je v sodelovanju z novomeškim Društ wm za pomoč duševno prizadetim pripravilo še okroglo mizo o problematiki usposabljanja manj razvitih otrok in o celoviti skrbi za duševno prizadete v novomeški občini Pra veliko obiskovalcev se ni trlo po šolskih prostorih, so si pa tisti, ki so prišli s toliko večjo pozornostjo ogledali šolo in na krajši kulturni prireditvi nagradili nastopajoče učence s toplim aplavzom. Na okrogli mizi ki se je potegnila v pozni popoldan, je pozoren poslušalec lahko dobil tudi odgovor, sicer ne naravnost izrečen, zakaj so odprta vrata šole privabila manj ljudi kot bi pričakovali Šola, njeno delo, problematika okrogle mize, vse to je povezano s tistim delom življenja naše družbe, ki ga odrivamo na rob in bi se najraje naredili kot da ga ni A tu je. Zato je šola letos še bolj široko odprla svoja vrata javnosti, da bi razumeli njeno delo in učence, »kajti oni ne potrebujejo usmiljenja, pač pa razumevanje njihovih problemov,« kot je v pozdravnem nagovoru povedala ravnateljica Breda Oklešen. Novomeški Cambridge, kot nekateri radi poduhovičijo, ko je govor o tej šoli, se ne skriva pred javnostjo, ker nima prav nobenega razloga za skrivanje. Prej obratno. To je šola, kot so druge šole, z nekaj drugačnim delovnim utripom sicer, a y nji so prav tako »tršice« in učenci, ki se učijo, pojejo v pevskem zboru, rišejo v likovnem krožku, kolesarijo, poslušajo pravljice, pišejo pesmi se učijo taborniških veščin, plešejo, telovadijo. In ti otroci niso padli z drugih planetov, marveč so otroci naših ljudi iz naših krajev in vasi O njih in njihovih starejših in mlajših sopotnikih na življenjski poti so strokovnjaki obširneje spregovorili na okrogli mizi Udeleženci so temeljito pretresli stanje celovite skrbi za duševno prizadete v novomeški občini in širše. Skrb zanje namreč ne more biti omejena le na šolsko obdobje, zaradi narave problema zahteva celovito skrb za ves čas, tako rekoč od rojstva do smrti. Kot že nekajkrat doslej so tudi udeleženci tokratne okrogle mize morali ugotoviti, da ob vsem, kar je bilo na tem področju doseženega — in tega ni tako malo — še vedno šepa skrb na prvi in najosnovnejši stopnji to je pri zgodnjem odkrivanju duševno prizadetih oseb, kar je predvsem naloga zdravstva. Pravočasno odkrivanje duševne prizadetosti je še kako pomembno, saj omogoča, da se duševno manj razvitim že od vsega začetka nudi ustrezno strokovno skrb in pomoč, ne pa da se to prične. Puloga dolenjskega lista ko je morda že veliko zamujenega in je težko popraviti zavoženo. Dolenjsko zdravstvo se v minulih obdobjih v tem pogledu ni ravno izkazalo. Zdaj je čutiti večjo pripravljenost ki bo omogočila, da bodo naredili potrebne organizacijske korake. Predvsem gre za to, da se v osnovni zdravstveni mreži usposobi mentalnohigienska služba, ki bo odkrivala razvojne motnje pri otrocih. Dolenjska s Posavjem je v tem pogledu velika bela lisa, dodatno potrjena s tem, da tudi nima regionalnega pedopsihiatričnega oddelka, ki bi že moral delovati V loku družbene skrbi za duševno prizadete, ki sega od rojstva do smrti, je kar dobro urejena skrb za predšolsko populacijo. Poskrbljeno je za varstvo in strokovno obravnavo manj razvitih otrok v vrtcih. Zanimivi in obetavni so poskusi z varstvom teh otrok pri tako imenovanih družinskih varuškah. Sola s svojimi dejavnostmi pokriva vso populacijo: za lažje prizadete s prilagojenim osnovnošolskim programom, za zmerno in težje prizadete z oddelki delovnega usposabljanja, ob tem pa deluje še dom za gojence, kjer je zagotovljeno varstvo. Problem, in to vse bolj pereč, je s težko prizadetimi Dolenjska je »izvažala« te ljudi >> druge regije, kjer imajo urejene ustrezne centre. Zaradi zapiranja regij pa to v bodoče ne bo mogoče. Dolenjska regija in Posavje bosta morala nehati »izvažati« in poskrbeti za svoje ljudi znotraj svojih regij. S skrbjo za težje prizadete je na nek način povezana tudi skrb za tiste duševno prizadete, ki so po starosti ne sodijo več med šolsko mladež. Zvečine so v skrbi staršev. Toda podatki kažejo, da bodo prej ali slej, zdaj v družinskem krogu preskrbljeni, ostali sami Kje in kako jim zagotoviti varstvo in pomoč, do katere imajo pravico? Ideje za reševanje te problematike so, razmišlja se o ureditvi posebnega oddelka pri domu za starejše občane a tudi po nekaterih uveljavljenih zgledih v Sloveniji v posebnih bivalnih skupnostih. Ob prizadevanju Društva za pomoč duševno prizadetim, ki ga zelo dejavno usmerja psihologinja Renata Bačer, so že zastavljeni koraki k reševanju te problematike. Vsekakor velja, da jo bo treba vpeti v širše domišljeno in celoviteje začrtano delovanje vseh ustanov, društva, alternativnih dejavnosti, kot so denimo nekatere dejavnosti znotraj Cerkve, in seveda oblasti Ne gre samo za oskrbljenost in pomoč, gre za pomembnejše stvari Duševno prizadeti naj bi postali del družbe, živeli naj bi v nji ne na njenem obrobju in ne stigmatizirani Njihovo bivanje, seveda pod ustreznim skrbstvom, brez katerega preprosto ne gre, usposabljanje v šolah in drugih ustanovah, zaposlovanje, kije tudi zelo problematično, vse to naj bi bilo povezano in celovito. Do tega cilja je pri nas no Dolenjskem videti ta čas morda nekoliko daljšo pot, kot drugje c Sloveniji a veliko je znamenj, da je volje »> strokovnih krogih tudi precej. Razumeti in sprejeti pa bi morali to problematiko kar najširše. Potem ne bo težko pritisniti žiga na potrdilo, da smo humana družba. M. MARKELJ G) 9 Ne usmiljenje, razumevanje potrebujejo % V neobvezen premislek Taktika grad gori, grof beži Najtežje v stopnjevani hajki zoper slovenskega kmetijskega ministra ni in ne bo, kot bi pričakovali, sami žrtvi, torej dr. Jožetu Ostercu, ampak njegovemu nadrejenemu, ministrskemu predsedniku Lojzetu Peterletu. Medtem ko bo gospod Osterc lahko tudi kot neminister še naprej vztrajal (čeprav brez večjega vpliva) pri svojih življenjskih in strokovnih opredelitvah, bo moral premier, če želi ohraniti večino svojega programa in moštva, pokazati veliko politične in tudi siceršnje modrosti Brez dvoma smo priče največjemu pritisku na vlado od njene postavitve, nosilec kritik in polen pod noge pa ni opozicija, ampak Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka, slovenski socialdemokrati in liberalci Peterletovi vladi in krščanskim demokratom očitajo predvsem premajhno gorečnost in naglico pri osamosvajanju Slovenije. Premišljeno ali po naključju so lonček z druge strani in iz druge zgodbe pristavili tudi prenovitelji dr. Ciril Ribičič je v Mariboru izjavil»da seje njihova potrpežljivost in z njo politika konstruktivne opozicije in selektivne podpore posameznim vladnim predlogom izčrpala«. Skratka, Peterletov kabinet se je znašel k hudem navzkrižnem ognju dela Demosa in opozicije, »> uteho in dejansko podporo mu je (kaj vse se dogaja v politiki!) predvsem tisti del slovenskega državnega predsedstva, ki se zaveda, da je osamosvajanje Slovenije proces in da ni mogoče vsega rešiti po šegi naših tlačanskih in partizanskih prednikov: »Grad gori, grof beži, vino teče, naj še teče kri!« Zahteva po odstopu ministra dr. Jožeta Osterca je seveda samo vrh ledene gore znanih in še neznanih zahtev in ambicij radikalnih kmetov, socialdemokratov in liberalcev, obenem pa šolski primer njihove taktike rušenja in ustoličevanja Če vzamemo, da je gospodarska moč slovenskih kmetov dva (2) odstotka slovenskega družbenega proizvoda so politični apetiti v izključno kmečko korist, kijih vsak dan bolj kažejo, dobesedno nezaslišani. Očiten primer za to je, recimo, njihovo videnje vloge kmetijskega ministrstva Ta resor naj bi bd po njihovem urad kmetov, ne pa ministrstvo kmetijstva in vseh Slovencev. Taki miselnosti se seveda ne smemo čuditi, na Dolenjskem živeči Gorenjec Janez Trdina je pri kmetu od elementarnih značajskih lastnosti na prvem mestu našel pohlep, nasilnost in zvijačnost Kri ni voda nekaj kapljic kmečke krvi je v vsakomur od nas. Na to smo ponosni, drugega namreč nimamo. Vendar je nekoliko nenavadno, če sta parlament in vlada oblegana po šegah iz časov kmečkih uporov. To pomeni, da SKZ -LS in njeni trenutni politični sopotniki vidijo in uveljavljajo samo koristi svojega stana manj strateški dogodek pa je, da eden od deželnih knezov poriva naprej svojega zeta na vseh področjih genialnega Marjana Podobnika Slednji o tokratni ministrski tarči pripoveduje, daje sicer dober učitelj in strokovnjak na svojem področja nezadostno pa mu prisoli iz politike. Na kmetih piščeta ne učijo put kmetijska politika dr. Osterca pa gotovo ni bila njegova zasebna zadeva Nekaj malega sta imela z njo opraviti tudi vlada in parlament Tako bo uidi v prihodnje, saj je nemogoče, da bi po diktaUtri komunistov trajneje živeli pod absolutnim žezlom kakšnega drugega stana Na daljši rok se bodo vremena Kranjcem zjasnila vendar je to slaba tolažba za dnevno rabo vlade Lojzeta Peterleta Jastrebom bo moral popustiti vsaj glede tekočega kamna spotike, ministra dr. Jožeta Osterca Jezni mladenič slovenske politike Marjan Podobnik namreč odkrito grozi, da so »zamenjave v kmetijskem ministrstvu tudi v interesu trdnosti sedanje vlade, kajti ta zelo dobro ve, da je njen najzanesljivejši in najtrdnejši del prav kmečka zveza« Žuganje Podobnik končuje s prispodobo, da kmečka bianco menica vladi ni izdana za vekomaj. To vse drži, Peterle ta in podobne ultimate mora upoštevati Demosova koalicija je krhka Hkrati pa tako premier kot politični analitiki vedo, da se bo zdaj tako trdni kmečki menici vrednost nekega lepega bližnjega dne zelo spremenila Tako zaradi muhavosti in nepredvidljivosti političnih zavezništev kot zaradi dejanske moči Kmetje vendar ne morejo na daljši rok ustrahovati Slovenije in Slovencev. Še posebej ne zato, ker nosijo ? svojem visoko dvignjenem grbu samo tiste koristi, ki se vidijo z njihovih utesnjenih, s slamo nastlanih dvorišč MARJAN BAUER Okorele ustanove zavirajo podjetništvo n ožeta Papiča je na samostojno podjet-%/niško pot v prvi vrsti potisnilo nezadovoljstvo v družbenem podjetju, njegova togost, nerazumevanje vodstva in inventivnega dela kadrov; nemoč da bi kljub vodstvenemu položaju vplival na razmišljanje >> podjetju in na potrebno spremembo podjetja. Startal je kot popoldanski obrtnik, danes pa njegovo dobro leto dni sUtro podjetje Biro 5 reže kruh že štirim ljudem. Poleg tega ima še štiri zunanje sodelavce, zastopnike, ki »pokrivajo« vso Jugoslavijo. Jože Papič, diplomirani elektroinženir, se kot zasebni podjetnik ukvarja z elektroniko, z dizajniranjem elektronskih tiskanih vezij, kar je ene vrste proizvodna dejavnost Skupaj s partnerjem nudi celovito storitev načrtovanja, dizajniranja in proizvodnje tiskanih vezij. De-ja vnosi Biroja 5 je tudi zastopanje tujih firm, na primer ameriškefirme iz San Diega za področje dizajniranja tiskanih vezij, pa nemške firme Feniks za elektronske komponente Ukvarja se seveda tudi s trgovino na področju elektronike, odprl pa je tudi trgovino z računalniki in računalniško opremo. Glavnino dela predstavlja preskrba industrije z elektronskimi materiali, pri čemer Papičevo podjetje skuša biti čim hitrejše, čim cenejše in sploh čim kvalitetnejše. Še posebno pri poslih s tujci se ravna po načelu držati se dogovorov, tudi v najbolj postranskih zadevah. S tem podjetnik pokaže voljo, resnost, tako si pridobi zaupanje, ki lahko omili problem pomanjkanja kapitala. Papičem poslovanje s tujimi partnerji temelji tako izključno na zaupanju in mu dolgov še ni bilo potrebno zavarovati, čeprav so partnerji v zadnjem času prestrašeni zaradi politične situacije, poleg tega pa banke niso bile sposobne rednih nakazil >> tujino. Papičevemu podjetju Biro 5 za zdaj uspeva vsak kvartal podvojiti promet iz prejšnjega, kar je »> tej krizni situaciji dober znak, pravi Jože Papič, seveda pa to zahteva ogromno angažiranja in znanja. Znanje, raznovrstno, posebno pa na področju računalništva, si je in si Jože Papič nenehoma pridobiva, v izobraževanje usmerja ves prosti čas. V zasebnem podjetju se mora človek pač spoznati na vse, ni kot v družbenem služb in ljudi za vsako področje posebej. l«Moj tihi cilj paje postavitev proizvodne firme za proizvodnjo visokofirekvečnih napajalnih modulov. Toje moja brazgotina iz bivše službe, ko smo hoteli na osnovi svetovno znanega patenta našega ame. iškega rojaka dr.Cuka narediti perspektivno proizvodnjo, a projekt zaradi nepodjetnosti in neinventivnega duha ni zaživel Zdaj skušam v ta projekt povezati avtorja patenta dr. Čuka, Iskro Hipot in Iskro Te- Joie Papič lekom ter nemško podjetje Feniks, da bi s skupno naložbo odprli popolnoma neodvisno firmo za proizvodnjo teh modulov. Vleče me pač nazaj p proizvodnjo. Kar počnem zdaj, je neke vrste nujno zlo, da pridem do kapitala, saj od ustanov, ki za to so, pomoči ni Za podjetništvo v okolju še vedno ni pravega posluha, še vedno je cel kup okorelih ustanov(banke, ptt, carina, SDK, špedicija itd), ki so še daleč od tega, da bi se obnašale kot prodajalec svojih storitev. V svetuje ta odnos prodajalec-kupec povsod vzpostavljen. V tujini sem sam doživel čisto drugačen pristop tudi v takih ustanovah, tudi lastniki kapitala se veliko hitreje odločajo o vlaganju, ko se spoznajo z neko idejo. Pri nas podjetnik do kapitala pride zelo težko, če že, so pogoji zelo neugodni Če v ceno vkalkulirarn obresti za kapital carine ipd, osnovi startom s 30 do 40 odstotko c slabšo kalkulacijo kol tujec. Zato mislim, da dokler pri nas ne bo čiščenja v nadgradnji za podjetništvo in podjetnike ne bo pravega uspeha, pa četudi delam jaz cele dneve, ob sobotah in nedeljah, brez vsake režije. Dovolj zgovorno je že to, da še nisem slišal da bi šla v stečaj kakšna firma v nadgradnji da bi delavci tam po tri mesece čakali na plačo, da bi dobili le 2.800 din, pa »> nedogled čakali na regres itd Vsako reševanje gospodarske krize brez radikalnih posegov v nadgradnjo je * osnovi obsojeno na neuspeh,« razmišlja Jože Papič. Zaradi vsemogočnosti ustanov, ki se še vedno obnašajo y smislu gesla: vzemi ali pojdi (»nimaš pa kam iti ker so monopolisti«, pravi Papič), ga zelo veseli da so se podjetniki združili saj bodo tako močnejši in bodo lahko kaj spremenili Prvi uspeh je že tu, LB je prisluhnila težavam privatnih podjetij in z akreditivi sefi povečala njihova varnost pri plačevanju v tujino. Se vedno pa ni nič storjeno na področju kreditiranja.» Včasih imamo samo dobro idejo, pa se nimamo na koga obrniti, da bi nam kapitalsko pomagal pri uresničitvi Banka bi morala včasih iti v skupni riziko, ne pa da še takrat ni pripravljena pomagati če sami vse zastavimo, podjetje, hišo itd Mnoga zasebna podjetja poslujejo vseskozi brez blokiranega žiro računa, a nam banke zaupajo manj kot družbenim čeprav so kar naprej v blokadi« pravi Papfi »Kljub vsemu je biti samostojni podjetnik izredno zanimi vo, vedno se dogaja nekaj no vega. rezultati pa so dejansko odvisni od naše sposobnosti in angažiranosti« , ZL-DRAGAS mm w sg-sj 1 ft Vas skrbi kaj bo z vašo usodo? Vedeževalka ni pravi naslov. Pravi naslov je TILIA — zavarovalna delniška družba Novo mesto. Izkušenj in znanja nam ne manjka. Zrasli smo iz Zavarovalnice Triglav — Dolenjske območne skupnosti, ki se je konec lanskega leta preoblikovala v Zavarovalnico Novo mesto d.d. in prerasla v Zavarovalnico TILIA — delniško družbo Novo mesto. TILIA oziroma lipa ni le simbol slovenstva, odslej je tudi simbol prijazne usode. Vaša zavarovalnica — TILIA d.d. Novo mesto. ft H Pričakujemo vas na običajnem naslovu: 68000 Novo mesto, Cesta herojev 1 telefon: (068) 24-615, 23-726 telefax: (068) 28-013 telex: 35-759 YU dosnm Predstavništva: 68340 Črnomelj Staneta Rozmana 2, telefon: (068) 51-720 61330 Kočevje Ljubljanska cesta 20, telefon: (061) 851-052 68330 Metlika Partizanski trg 3, telefon: (068) 58-219 68210 Trebnje Goljev trg 4, telefon: (068) 44-352 ZNAMENJA NA SLOVENSKEM Slovenska zemlja je posejana s tisočerimi znamenji, od tistih najboj preprostih lesenih križev, ki samevajo na odmaknjenih poteh, do razkošnih kapelic sredi vasi. Najdemo jih vsepovsod in vsakršna, so del slovenske krajine in del narodovega umetnostnega zaklada. Slovenski človek se je tudi z njimi, preprostimi in majhnimi, trajneje zapiso- val v minevanje časa ter potrjeval bivanje svojega rodu na teh tleh. Umetnostni zgodovinar dr. Marijan Zadnikar si je ogledal večino znamenj na slovenskem etničnem ozemlju ter gradivo strokovno obdelal. O znamenjih je napisal dve knjigi, ki sta že davno pošli. Tretja je z naslovom Znamenja na Slovenskem prišla na knjižne police te dni, izdala pa jo je Družina. V zajetni in lepo oblikovani knjigi je največ prostora odmerjenega celostranskim barvnim posnetkom in kratki spremni Desedni predstavitvi najlepših in najbolj značilnih znamenj. V uvodnnem delu pa je natisnjena poljudno napisana študija o znamenjih, o njihovem nastanku, razširjenosti, slogovnih značilnostih ter pomenu. Besedilo je napisano na strokovnih osnovah, vendar poetično in z neprikrito ljubeznijo do slovenske zemlje in naroda. Zadnikarjeva knjiga pa ni samo predstavitev znamenj na Slovenskem, je tudi protest in ugovor zoper miselnosti in ravnanja, ki so porodila brezobzirno uničevanje teh in drugih spomenikov ljudske tvornosti ki so pustošila tudi v duhu slovenskega človeka, da je zanemaril in prepustil propadanju ta del kulturne dediščine. »Namesto kulturni spomeniki so podrta in zapuščena znamenja obtožujoči dokazi naše nekulture,« je zapisal Zadnikar. M. MARKELJ »ENA SAMA POEZIJA« Pravijo, da so resnično kaj vredni samo verzi, ki jih po branju ne pozabiš, ampak se še dolgo oglašajo v tebi in jih ob posebnih priložnostih tudi naglas ponoviš. V vsaki dobri poeziji odkriješ take verze, pri vsakem pravem pesniku, seveda pri tem več in pri onem manj, in si vesel, da jih lahko. Vesel, če naletiš vsaj na enega. Ko sem prebral v samozaložbi izdano in z grafičnimi listi Vladimira Lakoviča obogateno pesniško zbirko Vračanje ptic pesnice Lojzke Špacapan in potem razmišljal, kako bi jo predstavil v tem zapisu, so se mi v misel kar sami od sebe vrnili tile verzi iz knjige: »Ko žene ptice na jug / šepet jeseni, gledam za njimi. /Kakšna žalost je v meni!« Zdelo se mi je, kot da je spregovoril haiku, tako pregnatni in miselno globoki so citirani verzi. Kdo si jih ne bi zapomnil! Vse te pesmi je navdahnilo doživetje prvinskosti narave, izjemna navezanost na svet, ki obdaja človeka in ga navezuje nase. A ta svet ni samo zanimiva krajina, ki omogoča razkošje življenja. Je predvsem svet, ki človeka pomirja, kadar se zateče vanj po košček miru. In ima dobre sle duše, ptice, prek katerih človek pošlje drugemu človeku bla-govest o odrešitvi iz stiske. Človek — pesnik pa ima to moč, da prikliče te ptice, če so še tako daleč, če drugače ne, jih prikliče iz — poezije. Tako se te ptice nenehno vračajo. Vračanje ptic... »To je poezija, / ena sama poezija, / čista kot solza, / kot da zapušča duša telo...« pravi pesnica v pesmi Materi. Ti verzi pa že sami najbolje označujejo vso poezijo Lojzke Šjiacapan. Kako nežno in otožno, obenem pa tako muzikalično zvenijo verzi Vračanja ptic. V vsakem je ujete nekaj grenke lepote izpovedi pa besed, ki se nežno dotikajo ena druge, potem pa spet uhajajo vsaka na svojo stran. Jože Šmit pravi, da so te pesmi za brano prebiranje — kot bi človek jemal v roke mašne buk-vice. Res se zdijo take. I. ZORAN TRI AMALIETTI- JEVE V knjigarne že dolgo ne prihajajo več samo knjige, ki jih izdajajo tako imenovane družbene založbe, ampak je na njihovih knjižnih policah čedalje več tudi knjig in brošur, ki jih tiskajo in pošiljajo na knjižni trg majhne in gibčne zasebne založbe. Slednjih je v Sloveniji nekaj deset in ni več regije, kjer ne bi delovala vsaj ena, največ pa jih ima Ljubljana. Med najDolj dejavnimi in znanimi sta Cunjakova založba Emonica in založba Ama-lietti, katerih edicije kupci lahko dobijo v vsaki malo večji knjigarni. Tokrat imamo pred sabo tri, ki jih je izdal Amalietti, vse pa so datirane z letom 1990. Dve knjigi sta izšli v zbirki Misel misli misleca, ki jo ureja Mia Možina. Prva ima naslov Aforizmi, druga pa Maksime. Z obema se tudi začenja omenjena knjižna zbirka. Izbor za ti knjigi je opravil Peter Ama-lietti. Pod aforizmi so podpisani znani pisci aforizmov, pa tudi številne znane osebnosti vseh časov in iz vsega sveta, ki so se jim ob različnih priložnostih utrnile aforistične misli: kratki, duhoviti izreki o nečem. »Aforizem je vseobsež-nost v razponu omejene misli,« pravi Ivan Cimerman. Maksime pa so aforizmi, ki jih spremlja veliki »naj«. Npr. »Gremo v pekel, da bi spoznali nebesa« (John C. LilUr). Ali: »Samo najvišji modreci in najnižji bedaki se nikoli ne spreminjajo« (Konfucij). Ali: »Največja stvar na svetu je najti samega sebe« (M. de Monta-igne). Istega, žepnega formata je tudi izvirno slovensko delo Rože za mamo izpod peresa Janeza Švajncerja. Pisatelj se s to knjigo predstavlja kot avtor kratkih lirskih in otrokom namenjenih zgodbic. V njih se razgrinja svet, kakor ga zaznava otrok. Pisatelj, ki seveda ni pozabil, da je bil nekoč sam otrok, podaja s temi zgodbicami pravo retrospektivo sličic iz doživljajskega sveta malih radovednežev. Ker ni izrecno navedel, za koga je napisal to knjigo, jo z vso pravico lahko prebirajo tudi odrasli. Vsem imajo Rože za mamo kaj povedati. I. ZORAN ZGODOVINA LJUDSKEGA DUHA Slovensko ljudstvo je ustvarilo bogato pripovedno izročilo; ki iz roda v rod prenaša razlage o različnih pojavih v naravi, o izvoru in naselitvi Slovencev na tem koščku sveta, govori o dogodkih iz ožjega in širšega prostora, prenaša izkustvo moralnih posledic nekaterih človekovih dejanj, daje skratka odgovore na velika in mala vprašanja človekovega bivanja. Danes ta ljudska pisana skrinja ni več cvetnik znanja in izkustva, ne govori nam kot učiteljica življenja, pač pa v nji tipljemo starodavni utrip našega rodu, slutimo njegove davne stiske, muke in veselje, vznesenost in potrtost, prebuja nam od elektronskih in vsakršnih medijev utrujeno domišljijo. SLOVENSKA DEŽELA V PRIPOVEDKI IN PODOBI Kar dolgi vrsti knjig, ki prinašajo slovensko ljudsko izročilo, ie pred kratkim Mladinska knjiga pridružila zanimivo zasnovano knjigo Slovenska dežela v pripovedki in podobi. V nji je Dušica Kunaver zbrala sto ljudskih pripovedi, etnografskih zapisov in pesniških besedil, jih priredila ter razvrstila po »kronološkem« redu, da pripovedke govore o dogodkih od časov vesoljnega potopa in priselitve Slovencev v novo domovino, v katere tleh sta šla v rast trta in ajda, do časov, ko so Napoleonovi vojaki razsajali po naših krajih. Gre torej za nekakšno zgodovino iz ljudske pripovedi. Čeprav je Kunaverjeva napisala, da je knjigo priredila za mladino, menim, da jo bo z veseljem bral marsikdo, ki se je mladim letom že odmaknil Knjiga je tudi bogato ilustrirana. Slikar France Kunaverje narisal skoraj prav toliko ilustracij, kolikor je pripovedi, in ustvaril ilustrirani del »zgodovine« slovenskega ljudskega duha. M. MARKELJ KAJ JE GLASBA? Se da o glasbi, o tej najbolj duhovni od vseh umetnosti, ki se izmika razlagam, a ostaja jezik, razumljiv človeškim srcem vsega sveta, sploh kaj napisati? Je mogoče o nečem, kar je tako odmaknjeno besedam, kot je glasba, pisati knjige? Najnovejša knjiga Kaj je glasba?, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, potrjuje, da je o glasbi mogoče govoriti, in to zanimivo in privlačno ne samo za poznavalce, marveč tudi za širši krog ljubiteljev glasbe. Cankarjeva založba je poskrbela za izid slovenskega prevoda knjige, ki jo strokovna svetovna kritika uvršča med ta čas najboljša tovrstna dela na svetovnem knjižnem trgu. Napisala sta jo mednarodno priznana muzikologa Carl Dahlhaus in Hans Hein-rich Eggebrecht na pobudo založbe Heinrichshofen. Sprva je veljalo, naj bi avtorja napisala jubilejni, stoti zvezek muzikoloških priročnikov, ki jih izdaja ta založba, vendar sta se odločila za drugačen pristop. Name to klasičnega priročnika sta 'enila napisa- ti nekaj drugačnega, nekaj novega Postavila sta poglavitna skupna izhodišča, nato pa sta vsak s svojega vidika neodvisno pretresla in osvetlila vprašanja o glasbi. Vsako poglavje je tako dvojno, sestavljeno iz prispevkov obeh avtorjev, ki razmišljata o pojmu glasbe in evropski tradiciji, o izvenglasbenem, o dobri in slabi ter o stari in novi glasbi, o estetskem pomenu in simbolni tendenci v glasbi, o glasbeno lepem, o glasbi in času ter o tem, kaj je glasba. V knjigi sta peljala, če je dovoljeno uporabiti to prispodobo, nekakšen strokovni paralelni slalom, smučini, ki sta ju zarezala, pa je omenjene knjiga. M. MARKELJ Vnovčiti se da krompir in Trubar k: adar gre na tesno z denarjem, se človek zmeraj česa novega in se s stem Penija proti belemu kruhu, pravijo. Slovenski gre že nekaj časa po tej plati precej za me in ljudstvo vedno bolj prisega na prego-• '*VazauPrti predvsem vase in v svojega ™nek°d so za takega konja, ki naj bi kakšen dinar, izbrali kmečki turi-, Enim gre sedlanje bolj od rok, drugi se opletajo v zavozlano jermenje Kako ročni so krnJsU' Usti, ki žetijo izkoristiti donosnost nrL*e%a turizma, je na splošno odvisno od J}j0ve spretnosti in zunanjih reči, na katere kajmi°?in zdaiHvečiljudje ne morejo vplivati E-toečki turizem so za vlečnega konja kra-nega ali, ožje, družinskega razvoja nekateri ■.nit te pred leti, tako dajim danes že prinaša JT* ponek°djužno od Ljubljane se tega po-Hf,L^r?V0 lotevajo sedaj. Med tistimi, kiso i postoriti v tej smeri, so na primer Tre- shj%CL .j^Ečna kmetija na Hrastnem jim ieki Obiasno E°t svojevrsten protokolarni ob-• večkrat pa menda ta kmetija gosti tudi w v^ne- g°ste in eno z drugim daje da »stvari tečejo«, kot bi se reklo. Ce so to-nl£Hgn?li "a P°He trebanjskih gospodarskih ZeiP°v ^ol enega od vlečnih konj kmečki turi-l’ P° drii da se domačini zapletajo v zavoz-v iv, Je!merye na konjskem sedlu. Nekaj trakov rr i r e Prispevala zvezna vojaška komanda, Irti- *°le v Preteklosti izposlovala poseben po-za področje, kjer leži tudi Hrastno. Izje-oknrUUuS lu P°meni da na Hrastno - in tod kmJtL*6 sn}el0 Prihajati tujci Brez slednjih pa znri*1 l,ur‘zem verjetno ni pravi turizem Kar ~~“eva druge težave, zavoljo katerih Trebanj-m nekaj turističnih načrtov še vedno stoji bolj Jftvni idejnih projektov, bi mogoče prišla v ev tudi katera bolj domače obarvana. Na kmečki turizem očitno vse več dajo tudi v Sevniški posegi po katerih naj bi zaži-•""Ktaečfci turizem v širšem posavskem predelu P°d Lisco, sicer spominjajo na začetne poteze, vsa/ v primeru, če so vse o svojem kmečkem tu-rfzmu povedali na nedavnem zasedanju Skupš-c,ne občine Sevnica. Strankarski politik mlajše generacije je predlagal družbeno finančno Podpiranje vseh vrst turizma in tako tudi kmečkega. Kot seje pokazalo malo pozneje, pa občinska uprava že preračunava, kako ruj zloži občinski denar in dosegljiva republiška sredstva za demografsko ogrožena področja, da bi taka finančna operacija kar največ koristila kmečkemu turizmu v občini Predvidoma ruj bi kmečki turizem po tej formuli najprej razvili v šenjanškem kotu sevniške občine. Taki načrti nedvomno razodevajo prepričanje, da kmetija razen krompirja lahko vnovči tudi ustrežljivost, izvirno kuhinjo, podeželski mir in, denimo, kopanje na ajdovem stmišču. Bolj y srednjevropski smeri na osi Jug-Ljubljana, r Velikih Laščah, tudi menjo, da turistične kmetje vse prej kot odnašajo judem bel kruh. Kaže, da se s kmečkim turizmom sedaj še ne ukvarjajo prav dosti, vendar bo drugače, če sodimo po majhni raziskavi javnega mnenja »Ljubljanska občina Vič-Rudnik je naredila anketo o razpoloženju do kmečkega turizma Približno deset judiz območja Velikih Lašč je pri tem izrazilo zanimanje za kmečki priloga dolenjskega lista turizem,«je pred dnevi povedal Janez Gruden, predsednik KUD Primož Trubar iz Velikih Lašč. Morda pa bi med uspele poskuse kmečkega turizma lahko šteli vse, kar se že zdaj dogaja na Rašici na Trubarjevim. Mlin, katerega kolesa se še vrtijo, venecjanka, ki bi še zanesjivo in natančno razrezala deblo, likovna galerija Skedenj, Trubarjeva spominska soba, nekaj pokritega prostora za debato na samem, Rašica z obilo vode in napol udomačeno perjadjo, loček ob vodnih rokavih in posiveli kamni v obnovljeni domačiji, vspj nekaj malega izvirnih spominkov, med katerimi žal manjka Trubarjevih znamenitih knjižic, ter nekaj tisoč obiskovalcev Trubarjeve hiše letno govori o zanimivem in prijetnem kotičku dežele in o zanimanju zanj. Mogoče se bosta komu besedi »kmečki turizem« za opis in spodbijanje utripa na Trubarjevi domačiji zdeli premalo enkratni glede na to, da je Trubar svoj čas za Slovence naredil nekaj »takega, kar se še ni zgodilo, odkar svet stoji,« kot je zapisal sam o svojih tiskih. Vsekakor pa predstavlja Trubarjeva domačija prijetno in zanimivo zatočišče zunaj mestnega hru-Pa- Tega dejstva se zavedajo tudi na Rašici Poskuša/o ga tudi vnovčiti, še bolj kot so ga spravili vdenar do sedaj. Najnovejši načrt za popestritev, ki ga irrutjo, je ustanovitev zasebnega podjetja za turizem, trgovino in gostinstvo. Posvečeno naj bi bilo suhi robi ki zavzema vzave-sti dosti velikega dela Slovencev pomembno mesto. V enem zamahu bi združili ljudsko izročilo in novodobno hrepenenje po preteklosti To bi v prispodobi lahko pomenilo, bel kruh. Dobesedno pa gre za kruh, bel in drugačen, t> želji ki stajo pred dnevi skupaj povedala Janez G ruden in Alojz Žužek. Radi bi če bi se na Rašici oglasil mojster, ki bi prevzel Trubarjev mlin, k njem mlel ga po potrebi popravljal in obiskovalcem predstavil kako ta zadeva na kamne v resnici deluje Zlasti visoke goste pa so Rašičatti hoteli povabiti na Trubarjevo domačijo, ki jo imata v najemu Ana in LojzŽužek, z januarskim ugovorom Litijanom. Litijska občinska skupščina je namreč državi Sloveniji predlagala kot možen protokolarni objekt svoj GEOSS KUD Primož Trubar, ki seje oglasilo na ta predlog pa je ocenilo, da je geometrično središče manj pomembno od Trubarjeve Rašice Zaradi tega in spričo bližine Ljubljani je Rašica primernejša za protokolarni objekt kot Spodnja Slivna pri Vačah s svojim tehničnim piodatkom Iz te moke ne iz litijske ne iz laščanske pa ne bo kruha, ne belega ne črnega, ker je država Slovenija obvestita zainteresirane, da ima vsaj za enkrat protokolarnih objektov dovolj. Iz opisanega izhaja, da nekaterikrat konja. ki lahko potegne voz turizma, ne uspe osedlati v prvem poskusu, da pa ljudje vztrajajo pri svojih zamislih. Na Rašici morda tudi zaradi tega, ker so drugi odnehali »Ko so izzvenele fanfare, je skrb za Trubarjevo domačijo prevzelo KUD Primož Trubar iz Velikih Lašč. Ko smo v Velike Lašče dobili ključe Trubarjeve domačije, smodobilitudi vso skrb zanjo, «pruvio tem Janez Gruden. M. LUZAR Prevara za 1,2 milijona dinarjev? P JL. red približno dvema mesecema smo v našem časopisu pisali o Kocjanovi kmetiji na Butoraju. Sli smo po sledovih pisma, ki je prispelo na uredništvo in v katerem je pisec navajal da živina pri Kocjanovih, ki so do nedavnega veljali za ene najbolj vzornih kmetov v črnomaljski občim, močno trpi Da ne gre zgolj za natolcevanje, so takrat potrdili tako v kmetijski zadrugi v Črnomlju kot tudi veterinarski inšpektor. Da pa s tem, žal Kocjanove zgodbe še ni konec, ampak se morda šele prav začenja, da slutiti pripoved lastnikov zasebne novomeške družbe za projektiranje, gradnjo in trgovino Ga-ma, ki sta se odločila, da potem, ko sta poskušala vse, da bi jim Kocjanovi poravnali dolg ki je nastal pri adaptaciji nekdanjega gozdarskega doma v Črmošnjicah r gostišče, tudi javno spregovorijo. Vida in Vinko Kocjan sta namreč konec oktobra lani zaprosila podjetje Ga-ma, da jima opravi ves inženiring torej projekt za obnovo in adaptacijo doma, ki sta ga najela od GG v Črmošnjicah. V Ga-mi so si močno prizadevali da bi našli najugodnejše izvajalce ter da bi bilo delo opravljeno v čim krajšem času. To jim je tudi uspelo, saj so bila dela končana v pičlih 5 7 dneh, s čimer so dokazati, da se da tudi r Jugoslaviji z dobro organizacijo narediti marsikaj kvalitetno in hitro. »Kocjanovim smo ustregli kjer smo le mogli toliko bolj, ker so se nam zdeli nebogljeni in potrebni pomoči V svojem imenu smo zanje vzeli štiri posojila, za katera so se Kocjanovi zavezali da jih bodo odplačati Vendar dva še vedno dolgujejo črnomaljski kmetijski zadrugi Med adaptacijo so vedno znova naročali dodatna dela, ob tem pa poudarjati, da ni pomembno, koliko bo kaj veljalo. Kocjanovim smo vsestransko pomagali tudi pri otvoritvi dali smo jim veliko napotkov pri uvajanju v gostinstvo. Po otvoritvi kije bila 14. decembra lani pa so začeli prihajati računi izvajalcev in fakture za material Ker smo za adaptacijo porabili tako malo časa, smo v Gami šele januarja uspeli narediti obračun in 23. januarja so podpisali končno pogodbo. Takrat so nam bili Kocjanovi dolžni okrog 50.000 DEM v dinarski protivrednosti ter350 tisoč dinarjev posojila z obrestmi vred. Kerpasozačeti prihajati očitki češ, da deta niso toliko vredna, smo v Ga-mi naredili še obračun zunanje ureditve, ki sojo Kocjanovi ustaviti vključili pa tudi projekt ki prej ni bil obračunan. Končni znesek je bil okrog 1,2 milijona dinarjev,«povedo v Ga-ml V Ga-mi imajo velik kup dokumentacije o adaptaciji Kocjanovega gostišča v Črmošnji-cak Vsi gradbeni dnevniki, knjige in ostala dokumentacija so podpisani tudi od Kocjanovih, poleg tega je Vinko tudi vsak dan spremljal obnovitvena dela »Toda ko bi morali plačati storitve, jih ni bilo moč več dobiti Ko smo z enim od izvajalcev odšli v Črmošnjice, je Vinko obljubil da bo konec februarja vse plačal Prikazati so celo hoteti da so oni sicer poravnali dolg da pa smo mi tisti, ki nočemoplačati izvajalcem,« pravijo v Ga-mi »Zato smo se znova, tokrat s štirimi izvajalci napotili v Črmošnjice, da bi prišli vsej stvari do dna. Vendar nam je Vida pojasnila, da smo v javnem lokalu in da se z možem nista pripravljena drugače pogovarjat kot preko odvetnika,« pojasnjujejo v Ga-mi »Velikokrat smo poskusiti, da bi s Kocjani skupaj našli rešitev, sedaj pa smo spoznati da to očitno ne bo mogoče. Zato smo vso dokumentacijo predati odvetniku, pa naj spor reši sodišče. Kaj nam bo uspelo iztožiti, ne vemo, zagotovo pa bomo šli do konca. Tudi zato, ker Kocjanovi sedaj o nas širijo laži da so oni za Ga-mo vzeti posojilo in ne narobe, povrh lega pa še zatrjujejo, da nam ne bodo rtič plačati« pravijov Gami Prav gotovo jim v Ga-mi tudi ni vseeno, kako bo z njihovim delom vnaprej. 1,2 milijona dinarjev je za tako mlado zasebno podjetje, ki je začelo delati junija lani velik zalogaj Ne nazadnje pa po »zaslugi« Kocjanovih dolgujmo denar na več koncev. Črnomaljska kmetijska zadruga je Ga-mi že obljubila, da jo bodo zaradi neporavnanega posojila tožiti »Ntuhuje pa je, da bi na račun Kocjanovih izpadli kol nesolidno podjetje. Tega si nikakor ne ždimo in tudi ne moremo privoščiti Tudi zato sedaj ne namera varno odnehati pri tožbi« zatrjujejo v Ga-mi ob tem pa se zdi da še vedno ne morejo prav dojeti, da so lahko tako nasedli M.BEZEK JAKŠE mi Viračanje k čistim •zvirom V c. e bi Alda ustavili sredi Pariza in ga praSali, kaj od domovine najbolj pogreša, bi agotovo brez premisleka odgovoril: »Krko!« ' dobrih petindvajset let je minilo, odkar je ipustil Novo mesto in se odpravil v Francijo, tnala ga je radovednost, pustolovska žilica pa icienje doseči nekaj drugega in nekaj več, kot ilo na voljo v domovini Šli so v Pariz. Naj-rej Fink, nato Mevžek in A Ido Sodič, trije ti ldi Novomeščani, in še sedaj so tam. Če bi <’ti, da bo njihova pustolovščina trajala toli-u časa, bog ve, če bi jih takrat, leta petinšest-t< v tega, potegnilo na poL Toda sedaj je, kar Tam so družine, imetje, delovne obveznosti 'm domovino ostanejo le počitnice in spomini i v domovini je tistega, kar še lahko ponudijo r> mini, vse manj. Zato postajajo pota sem tudi .■dalje redkejša. Letos je prišel A Ido sam na velikonočni do-< t v domovino. Sediva ob kavici v enem od ovomeških lokalov in življenjska zgodba do->ivr obrise Kandianarje, doma iz ulice, kjer je Ustih povojnih časih še vedno kar vrvelo od ivijenja. Mesarija, čevljarstvo, kovačija, kleparstvo, kdove koliko delavnic je bilo Uim, pa 'tojstrov in pomočnikov in vajencev. Sam je rasel v bivši Tomičevi gostilni Mati je razna-ala časopise. Tudi sam jije pomagal Potem se ‘ izučil za čevljarja, zaposlil pa seje kot orod-tr v IMV. Saj je imel kar dobro delo in lahko t napredoval pa kaj, ko ga je vleklo ven. Že ■ ikrat seje njegov mladostni okoliš spremenil Iliče, kakršna je bila v njegovi mladosti, ni več. ‘ovsod samo bloki in upravne stavbe. Mojstre brtnikeje že zdavnaj prej zadušila davkarska mka. »Ni bilo prav, da so takrat kar tako pustili ahniti dobro obrtniško tradicijo. Spretnosti, lovnih navad in natančnosti kakršne so ime-stari mojstri, ne moreš kar tako znova pridobi,« pravi Aldo, spominjajoč se mojstrov iz ~voje ulice, ki so že zdavnej izginili V Franciji e šel razvoj bolj po naravni poti Pravzaprav je udi sam eden od takih mojstrov, ima pleskar-ko firmo in s solidnim delom si je pridobil županje in stalne stranke. Seveda pa pot do nje ti bila enostavna Na začetku je bilo trebaprije-i za vsak posel tudi slabo plačan, da je le bilo •a stanovanje in še kaj povrhu. Tudijezika seje bilo treba naučiti Je bilo pa prvo učenje že kar usodno. V družini pri kateri so fantje stanovali je bilo tudi dekle, Danille po imenu, ki je svojim staršem posredovala kar so fantje hoteli povedati Bil je to svojevrsten pogovor. Fante je zastopal Aldo, družino Danielle in nekako so se sporazumeli. Počasi je jezikovno razumevanje preraslo tudi v človeško in danes imata A Ido in Danielle za sabo že nekaj desetletij zakona ter osemnajstletnega sina Marca ter štirinajstletno hčerko Virginijo. Oba otroka znata govoriti slovensko, saj ju Aldo vsako poletje pripelje sem, da znanje obnavljata Letos poleti pa bo Virginija prišla kar sama »S Šlovenci se v Parizu bolj malo videvam. Čez teden delam ponavadi od jutra do večera zato konec tedna rad preživim z družino. Kolikor pa imam stika z njimi, vem, da vsi zelo pozorno spremljajo, kaj se dogaja sedaj v Jugoslaviji Skoraj brez izjeme smo za samostojno Slovenijo in komaj čakamo, da se bo ta ideja uresničila Če odkrito povem, sem jo nosil vsr-cu že od mladih nog,« pravi Aldo in dodaja da je sedaj Slovenija postala znana tudi že med Francozi ki so sicer za jezike, za zgodovino in za zemljepis bolj slabo nadarjeni, imajo pa tudi lastnih problemov dovolj, Arabce, naprimer, ki so tako rekoč že okupirali jug Francije. Pa bi se sedaj, ko se zadeve spreminjajo, vrnil v domovino? A Ido ne razmišlja dolgo: »Ko bom v penziji Tako, da bom živel malo tukaj, malo v Franciji Sedaj pa ni govora Težko bi se zopet navadil na življenje tukaj. Vidim, da ne živite slabo, toda nekaj je biti tukaj na dopustu, nekaj pa zares živeti in delati Potem so tukaj še otroči ki jih člo vek ne more kar tako presaditi Prepozno je. In tako je pri večini Slovencev. Seveda nas bo veselilo, če bo Slovenija bolj odprta in dostopna Potem bo marsikdo še enkrat premislil« Pustiva politiko in se zopet vrneva nazaj v mladost. Aldo se ves razživi, ko pripoveduje o Krki, ki jo je takrat poznal kot svoj žep. »Bil sem pri tabornikih, porečanih, in večino poletja smo preživeli na čolnih, kj smo jih sami pomagali narediti To so bili časi! Voda je bila v zgornjem toku tako čisUt, da si jo zajel v kozarec in piL Nižje, tam od Zaloga pa do Otočca, smo poznali vse studenčke, ki so se iztekali v Krko, celo podvodne izvire, kjer je bila voda tudi poleti čista in hladna. Rad bi se spet popeljal do tistih čistih izviro v,«pra vi A Ido zasanjano. T. JAKŠE Center za dobro počutje »P " JL ri nas velja, da tisti hip, ko utihne • vonček nad vrati in se ta zapro, zunanjega s ve-1 7, domačih in službenih težav in skrbi, politike, ‘akraca, ni več, ostane zunaj. Samo še to je, da c nekdo ukvarja s tabo, te criclja, da diši okrog n da greš potem ven kot nov,« pravi Patricia Gerbec, lastnica pred pol leta odprtega novo- meškega centra Beauty free. Še nekaj mesecev pred tem je odprl vrata salon Twiggy, kjer z myoliftom pomagajo v boju proti odvečnim kilogramom in ohlapnim mišicam, z Beauty free centrom pa je Novo mesto dobilo svoj center za zdravje, dobro počutje in lepoto oz.zdrav videz. Njiho v reklamni slogan pra vi, da vam nudijo vse, kar bi že zdavnaj morali storiti zase in za svoje telo. In tega je res precej. Gerbčeva ima v svojem centru aparature Nemectron, ki niso kozmetične, ampak medicinske, kar naj bi z drugimi besedami pomenilo, da škodljivih vplivov ni. Kljub temu v osebno kartoteko romajo podatki o morebitnih boleznih, sicer pa bi pri tej vrsti elektrostimulacije znale nastopiti kakšne težave le, če ima človek vgrajen kakšen spodbujevalnik, kot na primer by-pass. Gerbčeva si pred »obdelavo« vzame čas in se z obiskovalko oz. obiskovalcem - teh je precej - temeljito pogovori, kaj ga teži in kaj bi bilo dobro z njim v centru narediti TUDI ČAJ ZA HUJŠANJE ^ V prikupno urejenem centru ima Patricia Gerbec aparat za odpravo celulita in strij in aparat za razbijanje sala Naprave delujejo usmerjeno na blazinice maščobe ali celulita Slednje s prvimi niso povezane, celulit imajo na vsezadnje tudi skoraj kot trhlica suhe ženske in majhne punčke, kar je posledica nepravilne prehrane. Posebno spodbujevalno na tvorbo celulita na primer deluje C02 v pijačah, pa začimbe itd Z usmerjenim delovanjem aparatur je seveda omogočeno, da shujšamo oz. se znebimo celulitnih ali maščobnih blazinic na točno določenih mestih. Z običajnim hujšanjem, pa če je še tako vneto, to praktično ni mogoče, ob upadlem licu in prsih so zadnjica in trebuh, boki in stegna večinoma še zmeraj (pre)lepo zaobljeni Pri hujšanju Gerbčeva kombinira diete, ki so individualne in v njih upošteva individualne prehrambene želje in navade, ter čaje, narejene po starih receptih. Pri tem so ji dragoceni nasveti prim. dr. Zdravka Kokoša, kije sicer njen oče. Deset najboljših čajev, ki jih svetuje pri hujšanju, je seveda hišna skrivnost. Ne gre pa za tipične čaje za hujšanje, za odvajalne čaje, ki v kratkem polenijo telo in črevesje in naredijo s tem veliko škode. Dobra lastnost teh čajev je tudi ta, da so zelo dobri, tako da jih ni težko piti. Ob hujšanju paje treba seveda precej piti NAŠA MUČILNICA V Beauty free centru imajo tudi aparat za Ionizacijo mišičnega tkiva in za limfno drenažo. Gre za posebne vrste masažo, ki izboljša pretok po marsikdaj zelo polenjenih limfah in s tem spravi v normalno stanje izločanje škodljivih snovi iz telesa, kar je pri hujšanju še posebnega pomena. Imajo tudi aparat za pospešitev krvnega obtoka. Gerbčeva zatrjuje, da je počutje po tej »kuri« enkratno. »Tu pa je še naša 'mučilnica', kjer poteka usmerjena vadba na kolesu in na napravah za mišice trebuha, rok ali nog. Čudodelnih aparatur sicer ni, s seboj je treba prinesti voljo, vse drugo pa naredimo mi,« pravi Patricia Gerbec. Vadbo vodi Matjaž Bučar, kije tudi specialist za masaže, za kar se je izpopolnjeval v Nemčiji in Parizu. V centru delajo več vrst masaž, od vzhodnjaških, do skandinavskih, športnih in reparativne masaže. Masažo priporočajo pri tistih, ki naj bi shujšali več kot 10 kilogramov. Za odpravo šestih, sedmih kilogramov pa navadno zadošča dieta, čaji, telovadba in malo uživanja ob aparatih. V pol leta so v centru imeli na hujšanju 200 strank in uspehi so v vseh starostnih skupinah zelo dobri »Tudi če ti nič ne manjka, če nisi debel, ampak si samo utrujen, dotolčen, relaksacijska, tki poslovna masaža naredi čudeže. Že po dobri uri gre lahko človek od nas kot prerojen, pri-pra vljep spopasti se spet z vsa kodne vnimi težavami Se boljši pa so seveda enodnevni sprostitveni in lepotilni paketi« pravi Patricia Gerbec. Za masaže v centru uporabljajo okrog 15 različnih eteričnih olj, saj različna koža zahteva različna olja V centru in v njegovi drogeriji so na voljo tudi razne kreme za telo. Kreme so iz uvoza, pri nabavi Gerbčeva sodeluje z znanim pariškim inštitutom. So drage, vendar odlične in imajo tudi garancijo proizvajalca Če v sedmih dneh na koži ni videti, da jo uporabljate, je možna reklamacija V drogeriji je kljub težavam z uvozom poleg krem na voljo tudi velik izbor uvožene kozmetike po ugodnih cenah, izbirate večinoma lahko med okrog 200 svetovno znanimi dišavami firm Saint Laurent, Channel, Dior, Chacharell, Pacorabane, Ann. Klein, Lancome, Paloma Picasso itd Trudijo se pač, da imajo, kar stranke želijo, trudijo se narediti čim več dobrega zanje, za njiho v zdra v, če že ne lep videz, za njihovo dobro počutje. V času trajanja npr. shujševalnega tretmana skušajo v centru svojo stranko tudi prevzgojiti, predvsem okrog prehrane, da bi narejeno bilo »za zmeraj« in da bi bili nadaljnji obiski centra potem le še sprostitveni ZDRAVILNI OZON V centru opravljajo tudi kompletno nego obraza in dekolteja. Vpoldrugi uri naredijo generalko na tem najbolj izpostavljenem delu telesa: očistijo ga, stisnejo mozolje in ogrce, uredijo obrvi, po želji odstranijo dlake, naredijo masko (odvisno od težav na koži, če teh ni, pa sprostitveno). »Kuri« je dodana ozonoterapija, tret-man z ultravijoličnimi žarki, paro in eteričnimi olju Zelo zdravilni ozon aparat usmeri neposredno na kožo, ta se prezrači, pore se razširijo in stiskanje mozoljev je potem povsem neboleče. Tujepiling, ko s posebnimi ščetkami globinsko »pometejo« pore. Tu je masaža obraza, ki ima sprostitveno funkcijo in funkcijo poživitve krvnega obtoka, zaradi česar mora trajati vsaj 15 minut Poseben je program odpravljanja aken, s katerim si je center posebej utrl pot v moški svet ODSTRANJUJEJO BRAZGOTINE Nege obraze si danes ni več mogoče zamišljati tudi brez iontoforeze. Opravlja se z aparatom, ki kože ne zdravi le površinsko, ampak vpliva še okrog dva centrimentra pod njo. S tem aparatom se da odstraniti ali vsaj zelo zelo popraviti marsikatera stara in skoraj vse sveže brazgotine. To bi morala biti pravzaprav stvar medicine in Gerbčevi se tudi nekako ne zdi prav tega svojega dela, ki pa lahko prinese marsikomu velikansko olajšanje, obešati na veliki zvon. Pred kratkim je po petih tretmanih ostala le še tanka sled od sicer grde brazgotine po operaciji slepiča Deklič, ki je imel na čelu 15 let staro opeklino, lahko zdaj, po dvomesečnem obiskovanju centra spet češe lase s čela saj so popolnoma odstranili modrikasto barvo, pa tudi sicer brazgotine skoraj ni več videti Še ne dveletna punčka je imela čez celo čelo brazgotino iz prometne nesreče. V center, kjer so skoraj morali naredili vrtec, da je mojstrica opravila svoje, je hodila 14 dni in od brazgotine je ostala le še tanka črtica za katero pa bo poskrbela narava Zanimivo je, da z želeji, ki jih uporablja dokaj hitro popravi barvo in otip brazgotine, kar je za obdelavo zelo pomembno. Seveda so tudi brazgotine, kjer se ne da nič narediti Gerbčeva naredi zato pet poskusnih tretmajev na brazgotini Če odziva ni ne nadaljuje, saj ni njen namen odirati strank. Beauty free center ima tudi posebne programe za nosečnice, tudi antistrijnega, saj še vedno za vse velja, da je bolje preprečevati kot zdraviti V načrtu je Gerbčeva imela tudi poseben solarij, a aparat, ki se dobi na tujem, stane kar 45 tisoč mark, kar pa je prehud zalogaj. Začela pa bo s tretmaji s svetlobo s pomočjo posebne svetilke za zdravljenje aken, ekcema, herpesov, alergij, revmatskih obolenj, edemov itd Predstavitev tretmaja, ki prihaja iz Švice, je ravno danes, Gerbčeva pravi, da je zelo dober, deluje pa na podobnem principu kot akupunktura. Cilj vseh teh aparatur je seveda skrajšati potrebne programe, saj je danes čas večini vse bolj dragocen. Gerbčeva ima še več načrtov. Konec aprila bo rekreacija preseljena na teraso, osnovali naj bi klub stalnih strank itd Vsega pa se le ne da naenkrat uresničiti saj so stvari seveda mnogokrat povezani z velikimi kupi denarja. KAJ VSE NAREDI ŽENSKA IZ SEBE Gerbčeva ima tudi Solo osebnega make upa Za eno stranko se s tem zamudi tri dni, a se čuti dolžno pomagati, če že zna, saj pravi, da jo, estetinjo, kar srce boli, ko vidi, kaj vse zmorejo ženske narediti iz sebe, ko sledijo modi Patricia Gerbec je po poklicu sicer diplomirana pravnica, toda kozmetika jo je od nekdaj zanimala bila njena velika ljubezen in pravo jo je videlo zato, ker ni bilo prave šole za kozmetiko. S kozmetiko se je začela ukvarjati pri petnajstih, ko je prišla po naključju v stik z znano pariško visažistko, glavno pri Yves Saint Lauren-tu. Z njo sodeluje še zdaj, na uku v Parizu pa si je tudi Patricija pridobila naziv visažistke. Za center se je odločila tisti hip, ko se ji je za to ponudila priložnost. Le zakaj bi si takšen center z vsem za enimi vrati Novomeščani zaslužili manj kot kdo drug pri nas, odgovarja z vprašanjem na vprašanje, če ni Novo mesto - in vsa Dolenjska, stranke ima namreč tudi od drugod - za takšen center nekako premajhno in prerevno. Dela jim ne manjka, Patricia in Matjaž sta zdaj, ko je kozmetičarka na porodniški, zelo zaposlena.» Vsi, ki so do zdaj enkrat prišli k nam, so naše stalne stranke, to pa tudi nekaj pove,« pravi Gerbčeva. ZL-DRAGAŠ SVETO PISMO — učbenik duhovne kulture SVETO PISMO — razodeva pravi smisel življenja SVETO PISMO — odstranja zaveso, ki skriva prihodnost Hil DOPISNA SVETOPISEMSKA ŠOLA Vam pomaga najti in spoznati neprecenljiv zaklad SVETEGA PISMA. »VZVIŠENE SVETOPISEMSKE RESNICE«, prvi tečaj Dopisne svetopisemske šole ima 24 lekcij - - 24 biserov iz zakladnice SVETEGA PISMA. Tečaj je brezplačen in brez kakršnihkoli obveznosti. Snov se pošilja po pošti. Izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: DOPISNA SVETOPISEMSKA ŠOLA Poštni predal 22, 61105 LJUBLJANA 5 -n i \N>1' ALOŽBA MLADIKA ubičeva 10, Ljubljana vabi k sodelovanju za prodajo tržno zanimivih propagandnih artiklov, pogodbene sodelavce, in sicer: — izkušene prodajalce za območje Slovenije — organizatorja prodaje Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami trgovske- ga potnika. Hc lonorar ni omejen in je odvisen od učinka. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Založniško podjetje MLADIKA, p.o., Ljubljana, Šubičeva 10, Ljubljana. Informacije na telefon: 213-888. /2(2 priloga dolenjskega lista NAGRADA V LJUBLJANO Žreb je izmed reševalcev 12. nagradne križanke izbral FRANCA RUPNIKA iz Kočevja. Za nagrado bo prejela knjigo finskega pisatelja Veikka Huo-vinena Striček Josip. Nagrajencu čestitamo. Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 22. aprila na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 14. REŠITEV 12. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 12. nagradne križanke se, brano po vodoravnih vrstah, glasi: PIRHI, MEKA, MIRK, EDEN, AGITACIJA, ROB, TEN, VELIKA NOČ, ETANOL, LEK, ŠPEH, ATOS, BO, LETALO, OSOLEK, ODA, EBEN, KULI, KAPITAL, BOKAL, ALANODI, KLARA. | NAGRADNA KRIŽANKA 14 || Neobvladljiva človeška sla, da bi živeli bolje in svobodneje, nas sili, da v vse večji meri proizvajamo stvari in ustvarjamo odnose, ki naše človeško dostojanstvo, individualno in skupno svobodo podrejajo neki novi odvisnosti. Preteklost kot tok časa se ne vrača, vendar gre za nami v sedanjost, ki jo izčiščuje: dobro prejema in se z njim obogati, slabo zavrača in od njega sprošča v svobodno prihodnost A. TRSTENJAK ! i m i m c DL FR. SLIKAR KLASICIST sl Škof MISIJONAR (FRIDERIK) ALBANSKI PESNIK IZ MAKEDONIJE IMURAT) MIAT KANDIRANI POMARANČNI OLUPKI AVTOR J UDIR PRIPADNIK ILIRSKEGA GIBANJA ST EGIPT TREBUŠAST 1 EKSTAZA OTOK SP otočja P1TJUZ1 NAGLAS NEKDANJI EGIPT PREDSEDNIK NJlšČA pri ST. RIMLJAN NEKDANJA IZRAEL GLAVNA OBDOLZlTEV PRITOK Z MORAVE > KRUTI RIM CESAR AM PROFES KOŠARKARSKA LIGA > POST SCRIPTUM PRIVRŽENEC MONIZMA 01 SVC ZIMSKO- ŠPORTNO SREDlSCE BLAGAJNA LISTNATO DREVO (SVIOPREJKEI V ZAKRAMENT KAT. CERKVE KONECŠAK IGRE DL SIBIRSKA REKA PADAVINA TROPSKI SADE2 PRITOK SAVINJE TELIČEK ODMEV CAPK0VA DRAMA BELG TERME RAOOAKT IZOTOP TOflUA NAŠA IGRALKA RMA AKADEM PEVSKI ZBOR NAVPIČNA KOORDINATA DEL OBRAZA PIVO BLAZINAST 0BR0C BRUNOV OSTREŠJU ANTON AŠKERC TURŠKI VEUKAŠ ŽENSKO IME Kolera je udarila iz morja Po sto letih ponovno velika epidemija kolere v Ame-riki — Znanost ne ve, zakaj bolezen izbruhne čitelj bolezni je bakterija vibrio kolere. Bolezen je zelo nalezljiva, prenaša pa se s pitno vodo, živili in drugimi predmeti, okuženimi z bolnikovimi izločki, ter z umazanimi rokami. Bolezen se po okužbi hitro razvije. Značilne so hude bolečine v trebuhu, bljuvanje in driske, tudi stokrat na dan, kar povzroči izgubljanje telesnih tekočin in rudninskih sestavin. Pri hujši obliki bolezni nastopijo po dehidraciji močni mišični krči, sledi pa jim telesna shladitev in hitra smrt. Pri lažji obliki se bolniku dvigne temperatura in bolezen preživi. Zdravljenje je v bistvu preprosto: bolniku je treba kar najhilrge nadomestiti izgubljeno telesno tekočino ter zatreti bolezensko klico. Da se bolezen ne širi, so nujni strogi higienski ukrepi, prekuhavanje vode za pitje in umivanje zelenjave in živil. Znanstveniki ne vedo natanko, zakaj občasno prihaja do epidemij kolere. Bakterija, ki jo povzroča, je del naravnega sistema v morju in opravlja svojo vlogo kot razkrajevalec poginulih lupinarjev. Včasih iz neznanih razlogov začne potovati po prehrambni verigi na-zgor. Prenese se na plankton, kije hrana rib in drugih morskih živali, prek njih pa na ljudi. Če se z morskimi sadeži okužijo ljudje, ki žive v slabših higienskih razmerah, izbruhne epidemija. Prav to se je zgodilo letos v Peruju. Šest zlatih pravil za hujšanje Veliko ljudi občasno hujša, trajnejše uspehe pa dosežejo samo redki jo tisti, ki jim je uspelo shujšati in obdržati vitkost? — Kaj pravi- Vsak, kdor je kdaj poskušal shujšati, naj bo iz zdravstvenih ali kakšnih drugih razlogov, dobro ve, da niti ni tako težko znebiti se odvečnih kilogramov, težava je, kako vitkost ohraniti. Po podatkih, ki so jih zbrali Američani, le eden od 50 ljudi, ki se odločijo za shuj-ševanje, obdrži novo telesno težo. Ogromni večini plodovi prizadevanj kaj hitro propadejo in mimogrede si naložijo, če ne že vseh, pa večino izgubljenih kilogramov. Cela armada strokovnjakov, ki se ukvaijajo s temi vprašanji, danes očitno pomembnih, se je skušala prikopati do odgovora, zakaj so neupehi tako pogosti in kaj storiti, da bi shujševalci ne bili obsojeni na stalne neuspehe in ponavljanje novih in novih shujševalnih kur. Robert Colvin in Susan Olson sta napisala knjigo, v kateri sta objavila nekaj zlatih pravil, ki naj bi sejih držali tisti, ki želijo po shujševalni kuri ohraniti vitkost. Pravila sta strnila iz izkušenj ljudi, ki jim je uspelo postati in ostati vitek. Pred leti sta pregledala podatke o več sto shujševalcih in med njimi izbrala 56 tistih, ki so se pri hujšanju znebili 20 ali več odstotkov telesne teže ter manjšo telesno težo ohranili najmanj dve leti. Starost anketiranih je bila od 21 do 69 let. Oglejmo si šest temeljnih pravil, ki se jih je treba držati, če naj uspelo hujšanje rodi trajne sadove. Prvo pravilo pravi: Glej sebe tako, kot te vidijo drugi! Avtorja navajata primer neke ženske, ki si je ob pogledu na svoje zaobljeno telo v ogledalu govorila, da niti ni tako debela. Nekega dne pa seje zagledala v luči, v kakršni jo vidijo drugi. V neki restavraciji je občudovala mlado mamico z otrokom, med Pogovorom pa jo je nova znanka povprašala, kako dolgo je že njen otrok na poti. To je bil usoden trenutek. Ženska se je zagledala skozi oči slučajne sogovornice v svoji resnični podobi in spoznala, da je debela kot bi bila noseča. Soočena z resničnostjo se je lotila shujševalne kure in uspela. Drugo pravilo se glasi: Prevzemi odgovornost nase! Pri hujšanju in ohranjanju primerne telesne teže je pomembno, da se človek tega ne loteva zato, da bi s tem ustregel drugim. Motivacija in vztrajnost morata izhajati iz človeka samega. Ni mogoče trajno shujšati iz želje, da bi ustregel staršem, zakoncu ali prijateljem. »To moraš narediti zase, ker je to tvoj problem in tvoje prizadevanje,« so povedali izkušeni in uspešni shujševalci. Odločni in samozavestni ljudje si običajno tudi sami naredijo svoj shujševalni načrt. To ne pomeni, da se lotevajo hujšanja brez vsake zunanje podpore, a če že prevzamajo kakšen uveljavljen dietni program, ga vzamejo kot osvajanje znanja prehrambnih strokovnjakov, ne pa kot pasivni sprejemniki. Tretje pravilo zahteva, da se opravljajo »domače naloge« iz poznavanja živil in prehranstva. Ljudje se največkrat lotevajo hujšanja brez zadostnega znanja, ne da bi poznali osnove o sestavi in kalorični vrednosti živil ter kaj to pomeni. Trajen uspeh je zasnovan na poznavanju pomembnih in temeljnih dejstev, ki se jih je pač treba naučiti. Jesti manj, ne pomeni tolči lakoto, mar- s vet u številkah POMOČ: DA ALI NE? Kako iz veklikth težav? NRDZfRSfl CE*0S10VR*H I MiINfl POHOC KLJSKA LITVA Huwo SANI RUSIJA Ko se je v Evropi sesul realni socializem, seje z njim sesula tudi zaverovanost socialističnih družb v zveličavnost lastnih sil. Ngjnovejša anketa, ki jo je opravil madžarski inštitut Szonda Ipsos iz Budimpešte v prvih dveh letošnjih mesecih, je pokazala, daje zaupanje v lastne moči močno upadlo v vseh deželah realnega socializma razen v Sovjetski zvezi. Graf prikazuje, kako so ljudje odgovorili na vprašanje, ali lahko posamezne države same rešijo svoje gospodarske in družbene probleme ali pa potrebujejo pomoč razvitega Zahoda. Jugoslovani v anketo niso bili vključeni. Dalo bi se pomisliti, da so celo anketarjem naša tla prevroča. več zaužiti manj nepotrebnih kalorij, predvsem pa uživati manj maščob in sladkorja. Z nekaj znanja si vsakdo lahko sestavi dovolj okusen in sebi primeren vsakdanji jedilnik. Četrto pravilo ima pridih splošno veljavne življenjske modrosti, in sicer pravi, da se velike zmage dosežejo z malimi. Znani Američan Henry Ford je nekoč dejal: »Nobena stvar ni posebno težka, če jo razdeliš na manjša opravila.« Velike probleme se da razstaviti na manjše, s premagovanjem manjših pa se rešijo tudi veliki, ki bi se jih sicer ne upali lotiti. Velike stvari se dosežejo z malimi koraki. Tudi pri hujšanju in ohranitvi vitkosti je tako. Peto pravilo zahteva, da posameznik postavi hrano na pravo mesto. To pomeni, da ji ne smemo pripisovati večji pomen, kot ga zares ima. Manj se je treba ukvarjati s tem, kaj bi jedli, s čim bi se posladkali, kaj vse se da skuhati in speči, ne videti ob vsaki družabnosti ali ob vsakem dogodku le priložnost za jedačo. Šesto pravilo je preizkušeno in dobro znano: Bodite telesno dejavni! Redna telesna dejavnost sicer ni nujno potrebna za shujšanje, saj se da preveliko telesno težo zmanjšati tudi zgolj s primemo dieto, vendar pa je ukvaijanje z rednimi telesnimi dejavnostmi še kako zaželeno. In koristno seveda tudi. Zanimiva je ugotovitev, da sta pisca knjige našla med uspešnimi shujševalci veliko takih, ki so vzljubili tek, hojo, gimnastične in druge vadbe. Najbolj priljubljena dejavnost je hoja, kije tudi najbolj dostopna, saj zanjo niso potrebni ne posebna obleka in ne športne naprave. Tako torej, to so osnovna pravila, ki jih je dobro upoštevati, kadar se lotite hujšanja. Lahko bi zapisali še sedmo pravilo, in sicer, da tistemu, ki mu uspe trajno stopiti na pot zdravih življenjskih navad, pravila niso več potrebna, saj mu je na taki poti prijetno in se dobro počuti. MiM Otok že živi Novembra leta 1963je prišlo do vulkanske erupcije, ki je v obalnih vodah Islandije ustvarila nov otok, najmlajši znani otok na zemeljski krogli. Dali so mu ime Surtey. Dva površinska kilometra velik otoček je novo leto 1964 dočakal kot golo in mrtvo skalovje, danes pa se je na njem že zasejalo življenje, ki je premagalo trde razmere in mu je uspelo na malem otočku vsemu navkljub narediti svoj novi dom. Islandska znanstvenica Sturla Fri-driksson vse od »rojstva« otoka, se pravi več kot 25 let, spremlja, kaj se dogaja na novem otočku. Redno ga obiskuje, preiskuje in vestno zabeleži vse novo. Plod njenega dolgoletnega delaje študija, v kateri je popisala ustvarjanje življenja na mrtvem otočku. Bila je prvi znanstvenik, kije imel priložnost spremljati in sproti preučevati pojav naseljevanja življenja na nov košček kopnega. Kot poroča, seje na otočku zasejalo kar 25 različnih rastlinskih vrst. Semena so na novi otoček prinesle ptice, pripi-hal gaje veter ali pa je priplulo na različnih naplavinah. Znanstvenica je zabeležila tudi primer, ko so rastlinska semena prispela na otok skupaj z ribjimi ikrami, ki jih je naplavilo na suho. II MINI ZANIMIVOST: llllllllll PLJUČA SVETA Amazonija je tudi uradno proglašena za to, kar je že dolgo v zavesti ekološko ozaveščenih ljudi — pred kratkim sojo razglasili za »pljuča sveta«. Gre za območje v Južni Ameriki, veliko kakih 7 milijonov površinskih kilometrov, na katerem prevladuje tropski deževni gozd s silnim bogastvom živalstva in rastlinstva. Osem južnoameriških držav je oblikovalo amazonski parlament, ki bo skrbel za ta edinstveni in za ves svet pomembni ekosistem. Nevarnost je izpiralk.a zlata, izloča to, kar je nebistvenega v nas. S. ANDRES Človek se ne dolgočasi, če ima skrbi. A. FRANCE Danes navadnega človeka in njegove pravice teptajo prav v imenu »ljudske oblasti«. V. DRAŠKOVIČ Korenina zgodovine je delovni, ustvarjalni, danosti spreminjajoči in presegajoči človek. E. BLOCH Oblast, ki ji ne morete zoperstaviti nobenih argumentov, ki je ne morete kritizirati, je oblast, ki ni nikomur odgovorna. D. MARJANOVIČ Popolna izpolnitev naših želja nas naredi najbolj revne. R. TAGORE Južno Ameriko, ki se duši od nesreč vseh vrst, od gospodarskih do ekoloških, je prizadela še katastrofalna epidemija kolere. Huda nalezljiva bolezen seje kot ogenj hitro razširila ob pacifiški obali Peruja, Ekvadoija in Kolumbije ter vdrla v Amazonijo. V manj kot dveh mesecih je zbolelo 90.000 ljudi, neposredno pa je ogroženih več milijonov ljudi. Vlade vseh južnoameriških držav so mobilizirale vse sile, da bi preprečile nadaljnje širjenje bolezni. »Ko kolera enkrat izbruhne, jo je praktično nemogoče zadržati znotraj meja posameznih držav,« pravi dr. Bal-dur Schubert, ki vodi brazilsko komisijo za preprečevanje kolere. »Širi se kljub najboljši medicinski opremi in kljub zaporam mej.« Zaenkrat epidemija ni terjala veliko človeških žrtev, saj je umrlo le za dobro polovica odstotka obolelih, vendar pa ni rečeno, da smrtni davek ne bo večji, saj hujša oblika kolere lahko umori človeka že v enem dnevu. Kolera je črevesna bolezen, ki je v zgodovini človeštva naredila že velika opustošenje. Izvira iz Azije, kjer je endemična, od 19. stoletja naprej pa v velikih epidemijah občasno vdira tudi v Evropo, Afriko in v Ameriko. Povzro- Niso žrli ljudi Nova odkritja o neandertalcih — Kosti oglodate _____________hijene_______________ Neandertalci so kot izumrla veja prednikov današnjega človeka deležni precejšnjega zanimanja, saj znanost še marsičesa ne ve o teh ljudeh iz davne ledene dobe. Med drugim se je neandertalcev držal sloves, da so bili ljudožerci. K taki domnevi so arheologe napeljale najdbe v bivališčih neandertalcev, kjer so našli okamenele ostanke temeljito oglodanih človeških okostij in luknje v lobanjah. Zgodovinaiji so sklepali, da so si neandertalci poleg živali, ki so jih lovili, privoščili tudi svoje sovrstnike, luknje v lobanje pa naj bi naredili, da bi izsrkali možgane. Kaže, da bo treba ljudožerstvo neandertalcev brisati iz zgodovinskih učbenikov. Znanstveniki so namreč ugotovili, da so kosti, ki so jih preučevali, oglodale hijene, ne pa neandertalci. Dokazali so, da so hijene bivale že pred 50.000 leti, torej v času, ko so neandertalci še živeli. Doslej je veljalo, da so se hijene pojavile kasneje. Te živali so s svojimi ostrimi zobmi tako oglodale kosti umrlih in prizadejale značilne luknje v lobanjah neandertalcev. Arheologi navajajo še en dokaz proti ljudo-žerstvu neandertalskega človeka. V okamenelih fekalijah doslej niso našli ostankov kanibalskih pojedin. V naši Krapini, kjer so izkopali kosti več kot 25 neandertalcev, so tudi ugotavljali, da so kosti precepljene in ožgane ter pomešane z zdrobljenimi kostmi sesalcev. Vendar to niso sledovi grozovite ljudožerske pojedine v krapinski jami, marveč dokaz o nasilnem pokončanju krapinske skupine. V bistvu človeK rti suženj niti sebe niti sveta, ampak, je tisti, ki ljubi. Njegova svoboda in izpolnitev je ljubezen, ki je samo drugo ime za popolno razumevanje. R. TAGORE Lačni Amerikančki Več kot 5 milijonov otrok vsak dan lačnih Če veijamete ali ne, tudi v deželi obilja, Ameriki, so otroci lačni. In to ne samo v njenem siromašnem srednjem in južnem delu, v tako imenovani Latinski Ameriki, kjer je lakota že dolgo stara znanka, marveč tudi v razvitem severnem delu. Problem lačnih otrok se je izkazal hujši, kot so se mnogi poznavalci ameriških razmer bali. A dejstva so neizprosna. Posebno poročilo, ki gaje pripravilo Središče za prehrambne raziskave iz Washingtona, navaja, da je od osmih otrok, starih manj kot 12 let, vsak dan vsaj eden lačen. Tudi osemnajstmeseč-na študija, ki jo je opravila Kraftova prehrambna ustanova, ugotavlja, daje prav toliko, če ne še več otrok podhranjenih, ker njihove družine ne premorejo dovolj sredstev za preživljanje. Študijo so izvedli v 2335 gospodinjstvih širom Združenih držav Amerike. Izračuni pokažejo, da je vsak dan lačnih kakih 5,5 milijona otrok, podhranjenih pa še dodatnih 6 milijonov. Strokovnjaki, ki so pripravili študijo, opozaijajo, da lačni in podhranjeni otroci dvakrat pogosteje od ostalih obolevajo in imajo dvakrat večji izostanek od pouka, kar vse vpliva na v njihovo znanje. Anton Daugul: Neko poletje sem bil na seminarju na Bledu. Prebival sem v počitniškem doma našega podjetja na Zakl Predavanja so trajala le do dveh popoldan in tako smo udeleženci imeli nekaj časa za ogled tamkajšnjih znamenitosti, kopanje in krajše izlete. Jaz sem se po predavanjih vračal v dom in po kosilu poležaval na plaži ob jezeru ali r bližnjem bifeju igral biljard Že prvi dan sem opazil pred počitniškim domom svetlosiv mercedes s prikolico. Zvedel sem, da v nji letujeta mladoporočenca iz Nemčije. Z njima pa sem se seznanil šele na predzadnji dan seminarja. Proti večeru tistega dne sem stopil v bife po cigarete in ju opazil pri mizi v veselem pogovoru. Bila sta izrazito lep par. Plavolasa, modrih oči in zagorela od sonca sta kar sijala od zdravja in sreče. Po njunem narečju sem ugotovil, da sta Berlinčana, njuna govorica pa mi je prebudila že dolgo mirujoče spomine. Nehote sem ju ogovoril »Iz Berlina ste, kajne?« Utihnila sta in me pogledala On je ženi šepnil češ v tujini imajo vsakega Nemca za Berlinčana mene pa je glasno vprašal »Po čem sklepate?« Povedal sem, da sem bil od začetka do konca vojne v Nemčiji in da sem delal v Berlinu, da mi je dialekt dobro poznan. Tako smo se zapletli v pogovor. Mlada žena meje čez čas povprašala kje sem debi in ko sem povedal da pri berlinski podružnici ameriškega podjetja iz Baltimora je zagrabila moža za roko in kriknila: »Adresso-graph Multigraph! Kurt, prav tam je delal tudi moj oče!« Vstala je vsa vznemirjena in hitela MUSNICE opisovati očeta »Vojni invalid je biL. pilot., brez nog...plavolas...« Zdaj sem jaz kriknil »Kunkel!« Spomnil sem se ga Bila sva sodelavca in dobra prijatelja Pripovedoval sem, kako sva skoraj vsak teden eno noč skupaj dežurala kako sva neke noči na podstrešju gasila zažigalne bombe. Mlada Nemka se je ob mojem pripovedovanju razjokala »Prav tako je pripovedoval tudi on... Vi ste prinašali vino, on pa slani- no... Saj ne bo verjel koga sem srečala!« Tako smo se seznanili Ta večer sem zaključil pri njiju v prikolici Poslovili smo se kot prijatelji Drugi dan sem se v dom vrnil precej pozno. Udeleženci seminarja smo bili na skupnem izletu in na poslovilni večerji v Bohinju. Ko sem naslednje jutro gledal skoz okno proti prikolici mojih novih prijateljev, sem zagledal upravnika doma, kako trka po oknih in vratih prikolice. Takoj sem zaslutil da je nekaj narobe. Hitro sem se oble- kel in odšel na dvorišče. Upravnik je že prišel od prikolice nazaj v dom in telefoniral policiji Pogovor je zaključil z besedami »Ne verjamem, da sta kam odšla. Najbrž se je kaj pripetilo...« Za policijskim vozilom je pripeljal tudi rešilni Na silo so odprli vrata prikolice. Z upravnikom sva stala zraven. Onemel sem nad prizorom. Mladi mož je v ležal na hrbtu na usnjenem ležalniku, ona v beli spalni srajci, zvita v klopčič na tleh. Bila sta mrtva Pred očmi se mi je stemnilo. Odtaval sem do bližnje breze in se naslonil nanjo. Gledal sem, kako je šofer prinesel nosila kako so na njih odnašali nekaj pokritega z belimi prti, kako upravnik odganja radovedneže. Dojet nisem ničesar. Od daleč sem zaslišal zavijanje sirene...in nenadoma je stal pred menoj Kunkel z lopato v rokah, tak kot takrat, ko sva na nekem berlinskem podstrešju s peskom dušila zažigalne bombe. Kaj dela tukaj? Nekaj koplje, neko jamo... Nekdo me je prijel pod roko in me odpeljal v dom. Bil je upravnik. Pri sprejemni mizi so sestavljali zapisnik, zraven so bili na časopisnem papirju odloženi obrezki in nekaj celih gob. Bile so mušnice. Neka starejša ženska je razlagala, da sta jo Nemca spraševala, kje rastejo gobe. Takoj mije bilo vse jasno. Kakšna usodna pomota1 Zamenjala sta strupeno gobo za užitno! On inženir kemije, ona laborantka pa nista ločila strupenke od užitne! A kako tudi bi? V parkih velikih mest ne rastejo gobe. POTA Ii\ SlH? 'J/L dežurni poročajo KJE JE DVAJEST AVTOMATOV? — V času med 4. in 5. aprilom je še neznani storilec odnesel iz proizvodnih prostorov Iskre na Cikavi 20 avtomatov tipa ST 68 C10 A. Iskraši so s tatvino oškodovani za 1.600 din. OSUMLJEN TATVINE ELEKTRIČNEGA USMERNIKA — Anton K. iz Šmarjete je osumljen, da je 28. marca ob 17. uri iz novomeške IM V Revoz brez plačila odpeljal električni usmernik znamke Iskra, vreden vsaj 4 tisočake. Zoper možakarja bo podana kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu. ODNESEL DENAR IN VREDNOSTNE PAPIRJE — Na 1. aprila dan med 14.45 in 16.20 je nekdo vlomil v osebni avtomobil, parkiran v Suhorju nad Prečno. Lastnik Ivan Brumat iz Novega mesta je ugotovil manjko denaija in vrednostnih papiijev, spravljenih v vozilu, skupne škode je bilo za vsaj 2.500 dinatjev. ODNESEL TČRBICO — V noči na 20. marec je nekdo na Mestnih njivah v Novem mestu vlomil v osebni avtomobil Marka Remsa in odnesel torbico z dokumenti. Rems je oškodovan za 1.500 din. KJE JE BMX? — Neznan zmikavt je v času med 18. in 19. marcem vlomil v kletne prostore hiše Galiba Čajiča v Črnomlju in ukradel otroško kolo BMX, vredno poldrugi tisočak. OSTAL BREZ BENCINA — Enako neznan nepridiprav je pred dnevi vlomil v zidanico Novomeščana Ernesta Jazbeca na Ljubnu pri Drganjih selih. Zmaknil je pločevinasto posodo z bencinom; Jazbec je tako ob vsaj 2.000 din. VLOM V BRUNARICO — 20. marca popoldne je neznanec vlomil v brunarico pri Bugdanji vasi in odnesel radiokasetofon znamke Grundig. Lazar Maslarič iz Ljubljane, lastnik brunarice, je bil tako ob 5 tisočakov. MEHO SE JE PRETEPAL — Metliški miličniki so 22. marca ob 17. uri v prostor za pridržanje nastanili Meha M. iz Metlike, ki se je na ulici pretepal in se ni zmenil za opozorila. PADEL Z ZIDARSKEGA ODRA PETROVA VAS - V nedeljo, 7. aprila, se je med prostovoljnim delom na gasilskem domu prostovoljnega gasilskega društva v Petrovi vasi pri Črnomlju hudo poškodoval 32-letni Ivan Sivec iz Ručelne vasi. Med ometava-njem doma se je Sivcu vdrl oder, tako da je padel šest metrov globoko. GOSPODARSKI KRIMINAL NA DOLENJSKEM IN V POSA V JU (6) V Tamu so tovornjaki po sto mark Kako je Z. K. za vsega 800 din prišel v mariborskem Tamu do tovornjaka Slovenski kriminalisti so napovedali razmahu gospodarskega kriminala neizprosen boj. Tudi krika in novomeška UNZ v lem nista izjemi. Pričujoči zapisi govore o nekaterih v zadnjih mesecih na Dolenjskem in v Posavju odkritih primerih tovrstnih kriminalnih dejanj, katerih »avtorji« so praviloma vodilne osebe delovnih organizacij, podjetij ali trgovin. KRŠKO Za razliko od prejšnjih zapisov glavna oseba pričujoče zgodbe izjemoma ni ne vodilni delavec ne trgovec, pač pa 41-letni Z. K„ doma iz Zarešiča. Njemu gre pripisati pred tedni objavljeno novico, kako sije nekdo s pomočjo goljufije in komaj nekaj sto dinarjev kupil popolnoma nov tovornjak znamke TAM81 T6Bz nosilnostjo 4 ton. Vsebina vložene kazenske ovadbe podrobneje odkriva ozadje nevsakdanje goljufije, ob kateri so se celo vsega hudega vajeni kriminalisti UNZ Krško nejeverno prijemali za glavo. Vse od leta 1985 je bil Z. K. svojemu prijatelju M. B. iz Zaprešiča dolžan večjo vsoto denarja, ki pa je nikakor ni mogel vrniti. Kdaj mu je v glavo šinila rešilna ideja, ni znano, ve se le, daje že lanskega maja Z. K. obiskal prijatelja s prospekti tovornih avtomobilov mariborskega Tama in upniku ponudil, da mu dolg povrne z nakupom tovornjaka. M. B. za take vrste kupčijo ni bil, hotel je, da mu Z. K. povrne gotovino, a ko je videl, da iz te moke ne bo kruha, je bil dogovor nekako sklenjen. 18. maja 1990 je Z. K poklical v Maribor referentko prodaje v Tamu; zanimal seje, če imajo na zalogi kak tovornjak znamke TAM 81 T 6 B. Dobil je pritrdilen odgovor, zato je zahteval, naj mu vozilo rezervirajo, ker ga bo kupil. Še prej je vprašal za številko žiro računa in ceno, ki je bila v primeru gotovinskega plačila nižja za 10 ostotkov. Z. K. ni prav nič odlašal, še istega dne je stopil na pošto v Podsusedu, vzel položnico in jo izpolnil na naslovnika DO Emona Posavje Brežice. Vanjo je napisal znesek 800 din, katere je na pošti tudi vplačal. Dodajmo ob tem, daje v rubriko za plačilo dopisal še »TAM Maribor, uplata za kamion TAM 81 T 6 B/3,1, nosilnost 3900 kg«; v rubriko prejemnika je poleg že omenjene trgovske organizacije vpisal še »TAM, prodajalna organizacija Maribor«, v rubriko žiro račun številko »51800-604-27008«, pred svoje ime na položnici pa je kot plačnika navedel še prijatelja M. B. Glavna »operacija« je seveda sledila kasneje. Plačanemu in na položnici potrjenemu znesku 800 din je namreč pred odhodom v Maribor pripisal 289, kar je seveda pomenilo, da je prišel do željenega zneska 298.800 din, kolikor je bila cena tovornjaka. 21. maja lani je bil Z. K. že ob 8. uri v Mariboru. Referentki prodaje je predložil kopijo virmanskega naloga na znesek 289.800 din, pri čemer ga je referentka opozorila, da na položnici ne moreta biti dva plačnika. Z. K. je zategadelj podpisal izjavo, s katero se je lastništva tovornjaka odrekel v korist M. B. Lahkomiselna referentka prodaje mu je zatem, ne da bi karkoli preverjala in v karkoli posumila, izdala odpremnico. Na podlagi te je bila spisana faktura in Z. K. seje kmalu zatem v novem tovornjaku odpeljal proti domu. V Zaprešiču je nato plačal še prometni davek, avtomobil registriral in ga nato kot odplačilo svojega dolga izročil prijatelju M. B. Žal se slednji z njim ni ravno dolgo prevažal, zadnjo vožnjo s tovornjakom so opravili krški policisti. B. BUDJA Brez odloka in kazni Osnutek protipožarnega odloka je bil nared že pred-________lani, odloka pa še danes ni NOVO MESTO — Iz leta v leto se ponavlja ista pesem. l-ansko sporočilo s posveta o preventivnih aktivnostih pred pomladanskimi požari je bilo na las enako letošnjemu, predlansko lanskemu, kar pa navsezadnje ni prav nič čudnega, saj problemi in težave ostajajo enaki. Vsa opozorila so očitno bob ob steno, tudi izgovor na reorganizacijo si-sov ne more opra vičiti tega. da v No vem mestu še vedno nimamo ustreznega občinskega odloka o tem, kje, kako in kdaj kuriti ter kje in kdaj ne. le predlani so imeli udeleženci taistega posveta, ki je sklican vsako leto pred sezono spomladanskih kurjenj in požigov, v rokah osnutek protipožarnega odloka. Takrat so se celo dogovorili tudi že o končni vsebini odloka in se razšli s trdnim upanjem, da bo akt čim-prej sprejet. To se ni zgodilo ne predlani ne lani, se bo nemara letos? Kajti dokler nebo odloka, tudi ukrepanje zoper kršitelje ni možno, to so na letošnjem pos vetu kdove kolikič ponavljali novomeški miličniki. Vsa zadeva je danes v rokah novomeškega izvršnega sveta oziroma sekretariata za ljudsko obrambo, ki je podedoval sisovsko skrb za varstvo pred požari. Tod pravijo, da jim bo priprava in sprejetje odloka o varstvu naravnega okolja pred požari, v katerem naj bi bilo ob kaznih zajeto še varstvo živali, 50-metrski gozdni pas, da ne naštevamo vsega ena prvih in najpomembnejših nalog. Bo dnevni red posveta prihodnje V eni noči vlomljeno v pet avtomobilov Kdo je v noči na 6. april vlamljat po Novem mestu? NOVO MESTO — Noč na minulo soboto, 6. aprila, je nekdo skušal izkoristiti za izboljšanje svojega življenjskega standarda. Le daje to storil na način, ki je nekaj občanom in miličnikom povzročil precej glavobola: vlomil je v kar pet osebnih avtomobilov, le plen ni bil pričakovan. Najdlje je »operiral« v Kettejevem drevoredu. Veliko sreče je imela Mateja Mitag, ki v svojem avtomobilu, parkiranem v Kettejevem drevoredu, ni pogrešala ničesar, le z vlomom narejene škode je bilo za poldrugi tisočak. Podobno zadovoljenje bil ob ogledu svojega vozila, prav tako parkiranega v Kettejevem drevoredu, Vidoslav Maj-storovič, oškodovanje bil le za tisočaka. Še manjša je bila škoda na sosednjem avtomobilu Janeza Zorka. Zato pa je nepridiprav iz vozila Bojana Štalcarja v Ljubljanski ulici odnesel denarnico z dokumenti. Storilec je bil toliko predrzen, da je po vlomu na vozilu pustil prižgane luči in smerokaze. In še zadnji vlom tiste noči: Miroslav Hutevec iz Gornjih Lakovnic je svojega tička parkiral pred Pionirjevo Keramiko, neznanec pa je iz njega odnesel 4 kasete, etui z dokumenti in zvočnik. Nezakonita pot je najcenejša Kazni so v primerjavi z izdatki, potrebnimi za pridobitev gradbenih in drugih do-_______voljenj, le simbolične — Preobremenjena inšpektorja ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, TREBNJE — Nič novega ni trditev, da so kazni v primerjavi z izdatki, potrebnimi za pridobitev gradbenih in drugih dovoljenj, naravnost simbolične, kar pomeni, da bo črnograditeljev iz dneva v dan več. To ugotavljajo tudi novomeški urbanistični inšpektorji, točneje dva — čeprav bi jih moralo biti za štiri dolenjske občine po republiških normativih vsaj šest — ki so delu in pozivom vse težje kos. Za razliko od Metlike in Trebnjega, kjer v minulem letu ni bilo kakšnih večjih nezakonitih gradbenih posegov, tega za Črnomelj in Novo mesto ni moč trditi. Še posebej v Črnomlju je odmeven primer gradnje Ivanetičevega kioska. Na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostorje urbanistična inšpekcija investitorju izdala odločbo o ustavitvi gradnje, odločbo je po pritožbi potrdil tudi drugostopenjski organ. Investitor je ubral še zadnjo možnost: sprožil je upravni spor. Vrhovno sodišče Slovenije je pritožbi ugodilo in spis vrnilo v ponovno obravnavo. Urbanisti sedaj pravijo, da bodo s postopkom nadaljevali, ko bo sprejet ureditveni načrt Trga svobode v Črnomlju. Manj odmevne pa zato še kako aktualne so gradnje Perove, Ovnove in Potokarjeve hiše brez lokacijskih dovoljenj; ukrepi inšpektorjev so očitno padli na plodna tla, kajti investitorji so že pričeli z legalizacijskimi postopki. Nasproten je primer počitniške hišice na Vinjem Vrhu pri Semiču, ta čas je že v S peresom uničeno življenje? Ne miličniki in kriminalisti ne sodniki in tožilci ne zaslišanja in preiskave — _______Cirilu in Ani Plut smo življenje bojda uničili novinarji So meje profesionalnega novinarstva res postavljene Uiko kruto, da si je zavoljo njih nekdo pripravljen streči po lastnem življenju? Drznil sem si zapisati profesionalnega kajti globoko sem prepričan, da je bilo pisanje o dogajanjih v les-kovški osnovni šoli v okvirih tega kar mora dandanes delati novinar. Leskovec in Posavje sta pred leti govorila o skrivnostnem ravnanju ravnatelja in njegove žene na osnovni šoli herojinje Milke Kerin, mističnost dogajanj, ki so jo nekateri zavili še v politično moč in vpliv glavnih junakov, so na srečo dovolj hitro razblinili preiskovalci krške UNZ s povsem konkretnim sporočilom javnosti Toda slednja ne pozablja in ne odpušča, po treh letih se je pričela vse glasneje in sumnjičavo spraševati o usodi dogodkov, katerih vsebina je kazala na prvovrstni gospodarski kriminal Prstijavnosti so bili uperjeni celo v Ljubljano, kjer naj bi sedeli ravnateljevi zavezniki; njihova moč in vpliv naj bi pri končnem razpletu odigrala kar veliko vlogo. In kje je tak, ki ne bi potem, ko se mu je v rokah znašel dokaz o nasprotnem, s profesionalnim ponosom dvomom in sumničenj polni javnosti naznanil kako se dogajanja takšnim in drugačnim govoricam navkljub vendarle bližajo svojemu sodnemu koncu?! Sebe bi osmešil in javnost podcenjeval ako bi pisanje ovil v meglena brez ime na opisovanja, katera je Posavje konkretno in poimensko identificiralo že veliko prej, predno je bil zapis zlit na časopisni papir. Se kdo sprašuje, čemu objava vsebine vložene obtožnice zoper bivšega ravnatelja in računovodkinjo sploh zasluži takšno popotnico? Prejšnji teden se je v uredništvu Dolenjskega lista oglasil Ciril Plut Ne miličniki in kriminalisti ne tožilci in preiskovalni sodniki mu niso uničili življenja, pač pa — to je vseskozi ponavljal — nihče drug kot novinar z objavo vsebine očitanih mu kaznivih dejanj. Priznam: veliko težje bi po tistem, ko sem on-dan prvikrat v življenju videl bivšega ra vnatelja lesko vške osno vne šole, znova sedel za stroj in odtipkal enake vrstice, vselej bi spomin hote ali nehote predse priklical podobo psihično strtega člo veka, ki je bojda razmišljal celo o samomoru. Pa vendar bi ravnal enako! Zavoljo sebe in javnosti, vesti in poštenosti Zavedajoč se hkrati da krivda nikomur ni dokazana, dokler nipra v-nomočne sodbe; tega na vsezadnje ni nihče in nikoli trdil Pač pa je g. Plut prejšnji teden trdil nekaj drugega Kako je po njegovi zaslugi iz travnika zrasla velika in sodobna šola kako je kot nekdanji republiški poslanec in občinski funkcionar ogromno prispeval k razvojuPasa v-ja in zlasti Krškega kako sta z ženo šoli in kraju pustila skupaj blizu dva tisoč starih milijard denarja kako bo, če ne operem njegovi časti obiskal v Ljubljani Kučana Dušana in kaj vem še koga kako, kako, kako. Verjemite, gospod Plut, v iskrenost naslednjih nekaj besed: veliko raje bi živel in delal v tistih časih ter pisal in poročal o vaših dobrih delih. Čeprav se zna najti kdo, ki bi naštevanje vaših zaslug v danih okoliščinah znal povezati s pregovorom znamenitega starorimskega filozofa Marcusa Seneke, katerega zelo prosti prevod se glasi: Kar je dovoljeno Jupitru, ni dovo-Ijenu volu. Ali razumljeno drugače: nekatera grešna ravnanja imajo opravičila v položaju in funkciji Zal mi področje mojega dela pisanja o vaših zaslugah in dobrih delih na mestu ravnatelja, poslanca ter funkcionarja ni dopuščalo, prvikrat sem se neposredno z vašim imenom srečal na tiskovni konferenci UNZ Krško. Ne po svoji zaslugi ali krivdi! BOJAN BUDJA P. S. Vpred dvema letoma predani kazenski ovadbi zoper Ano in Cirila Plut, o kateri smo prav tako pisali, sta bili omenjeni tudi kaznivi dejanji, ki pa ju v obtožnici ni najti Ob obisku v uredništvu prejšnji teden nam je Ciril Plut pokazal dokument, ki nosi datum lanskega oktobra V njem stoji, da je preiskovalni sodnik Temeljnega sodišča Novo mesto ustavil kazensko preiskavo v dveh primerih. Za kaznivo dejanje, ki naj bi ga storil Ciril Plut s tem, ko naj bi z zasebnim obrtnikom zidarske stroke Martinom Kenkom sklenil dve lažni pogodbi za izvedbo gradbenih del pri VVZ Leskovec — ta dela naj bi šola tudi plačala denar pa naj bi si Plut in Kenk razdelila — ter za kaznivo dejanje, s katerim naj bi Ana Plut v trgovini Mercator Preskrbe v Krškem na račun šole plačala in nabavila zase 12 armaturnih mrež, namesto teh pa naj bi njen mož v trgovini vzel stenske obloge. Preiskovalni sodnik je takšno odločitev sprejel na podlagi izjave novomeškega temeljnega javnega tožilstva, ki je odstopilo od pregona za omenjeni dejanji igri postopek za nasilno odstranitev črne gradnje. Novomeških urbanističnih zapletov je toliko, da jih je domala nemogoče na- V drugo dražje? SEVNICA — Lani je v izpitnem centru v Krškem opravljalo teoretični del vozniškega izpita 624 kandidatov iz sevniške občrne, kandidatov iz vseh treh posavskih občin pa je bilo 3.291. V poročilu o delu krške izpitne komisije za voznike motornih vozil, kjer so navedene te številke, piše — to pa se nanaša na celotno Posavje — da je teoretični del izpita prvič uspešno opravilo komaj nekaj več kot polovica kandidatov. Za nameček uspešnost iz leta v leto pada, • Za večji odstotek uspešnih kandidatov na izpitih je sevniški izvršni svet predlagal višje cene izpitov za »ponavljavce« ter preverjanje dela inštruktorjev. za kar so med drugim krive slabe priprave bodočih voznikov in nizke cene izpitov. V Avto-moto društvu Sevnica zagotavljajo, da ocena o neuspešnosti ne drži za kandidate, ki sojih za izpit pripravlj-hali v AMD Sevnica. Kar tričetrtine teh je uspešnih na prvem izpitu, zatrjujejo v sevmškem avto-moto društvu in se sprašujejo o ciljih netočnih splošnih ocen o pripravljenosti bodočih voznikov. Po besedah Rezike Zakšek, inštruktorice in tajnice AMD Sevnica, so v društvu predpisno uredili za potrebe avto šole učilnico s potrebnimi učili. S pripomočki za učenje bodočih voznikov so jim na pomoč priskočili celo kolegi iz Niirnberga. V avto šoli pri AMD Sevnica učijo vožnjo štirje redno zaposleni inštruktorji in en honorarni, društvo pa ima tudi predavatelja za teoretični del izpita. Razen avto šole, ki je osrednja dejavnost, ima sevniško AMD tudi svojo vlečno službo. L. M. OTROCI VLOMILI V HIŠO ŠMARJETA — V času med 20. marcem in 1. aprilom so neznani storilci vlomili v hišo Alojza Gorenca iz Kopra. Hiša stoji v Strelacu pri Šmaijeti, vlomilci pa so razmetali omare in predale, vendar plena, ki so si ga želeli, očitno ni bilo. Maščevali so se tako, da so po tleh posipali moko in sladkor ter vse polili z oljem in petrolejem. Možje postave so nepridprave kmalu odkrili, presenečeni so ugotovili, da so bili storilci otroci. ZMAJAR OBVISEL NA DREVESIH CEROV LOG — Zmajarji jadralnega kluba Krila iz Krškega so minulo nedeljo, 7. aprila, poletavali s Špilarjeve Špice na Gorjancih. Med njimi je bil tudi 24-letni Tomaž Bregar iz Cerovega Loga, kije s svojim zmajem znamke Atlas poletel okoli 16. ure. Že po kakih 300 metrih lčta je pričel naglo izgubljati višino in naposled padel v gozd, kjer je obvisel na drevesih. Hudo poškodovanega Bregarja so z reševalnim vozilom prepeljali v ljubljanski Klinični center. šteti, večina jih je javnosti tudi znana. Zato zapišimo le eno zanimivost: urbanistična inšpekcija je opravila več kontrolnih ogledov objektov, za katere so bila izdana potrdila o priglasitvi del, pri tem pa je ugotovila, da le redki investitorji izvajajo samo tista dela, ki so jih priglasili. Velika večina se s tem papirjem loti obnov in povečav, celo taki so, ki objekte odstranijo in na njihovih mestih gradijo nove, čeprav je za kaj takega seveda potrebno lokacijsko dovoljenje. In še nečesa ne gre prezreti: takšna potrdila mnogim pridejo še kako prav za razne ugodnosti pri gradnji, omenimo le članstvo v stanovanjskih zadrugah in s tem možnost cenejšega nakupa gradbenega materiala. B. B. PO DOLENJSKI DEŽELI • Enega minulih dni so učenci osnovne šole v Trebnjem zgroženi opazili, da je neznano kam izginil doprsni bronasti kip heroja Slaka, po katerem se šola tudi imenuje. Le dve možnosti sta: ali je končal na smetišču zgodovine ali pa na odpadu Dinosa, kjer ima bron višjo ceno. • Edvard B. iz Novega mesta je pred časom na Cesti herojev v Ločni našel prenosno radijsko postajo, ki jo je kdo ve kako izgubil eden od novomeških poklicnih gasilcev. Edvard si jo je prilastil in vzpostavil stalno radijsko zvezo j sonarodnjaki v Žabjeku, toda kmalu so se na zvezo priključili tudi policaji • Tudi na Dolenjskem se po hrvaškem vzoru pripravljajo teroristične akcije. Njihov zametek je najti v vlomu v prostore novomeške občinske strelske zveze v Bršljinu, od koder je izginil leseni zaboj s krpami in vrvicami za čiščenje orožja ter nekaj izvijači Za začetek vsekakor do volj, čep ra vje za pokanje potrebno še kaj drugega BREZ DENARJA KOSTANJEVICA — V noči na I. april je neznan storilec vlomil v osebni avto Opel, ki ga je imela Marija Žarn parkiranega na dvorišču stanovanjske hiše v Kostanjevici. Vlomilec ni odšel praznih rok, s seboj je odnesel 1.500 din gotovine in dokumente s čeki. Slednji mu bodo verjetno še kako prišli prav, Žarnova pa bo s strahom čakala naj novejša poročila o stanju na njenem tekočem računu. leto naposled krajši za točko, s katero so po drugih dolenjskih občinah opravili že pred leti? B. B. V ENI NOČI IZGINILI DVE VOZILI BREŽICE — V noči na 6. april je nekdo neznano kam odpeljal motorno kolo Tomos z registracijo NM 18-069, last Mihaela Kirina iz Gornjega Lenarta pri Brežicah. Vozilce je bilo parkirano pred bifejem Park v Trnju. Isto noč ob 3.20 pa je nekdo z dvorišča stanovanjske hiše Janeza Šerjaka odpeljal osebni avto golf. Nepridiprav je bil toliko pošten, da je avto, potem ko ga ni več potreboval, vrnil na mesto, odkoder ga je odpeljal. Ni bila eksplozija, pač pa potres Mnogi so imeli občutek, kot da se je stavba pogreznila za meter KOČEVJE — Minuli četrtek, 4. aprila, okoli 22.45 sta prebivalce Kočevja presenetila močan pok in potres. Nekatere je to doletelo pri gledanju televizije, druge pri branju, tretje pri spanju. Učitelj Vito Savič je povedal, daje bil takrat v kopalnici in da je imel občutek, kot da se je stolpnica pogreznila za meter. Franja Kranjca, upokojenca, je presenetilo med branjem, povedal pa je, da mu je popadalo s stene nekaj slik in da se je podrl drog zastave. Več lastnikov novih zasebnih hiš je bilo prepričanih, da jim je eksplodirala peč centralne kurjave. Precej ljudi seje prestrašilo, daje prišlo do eksplozije v kemični tovarni, drugi, da na občinskem odlagališču odpadkov, nekateri, daje eksplodirala v bližini plinska bomba. Pomislili so celo na eksplozijo atomske centrale v Krškem. Niso bili redki, ki so menili, da »se je zgodilo nekaj na bivšem zaprtem območju Kočevske Reke«. Ugibanj je bilo seveda še več. V petek zjutraj smo na postaji milice v Kočevju zvedeli, da naj bi šlo za potres na območju Kočevja. Njegova moč je bila 2,4 po Richterju oz. 4,5 po Merkaliju. Škode ni bilo. Prebivalci Kočevja so potres občutili še posebno močno, ker je bil prav tu epicenter. ROPAR Z GUMIJEVKO . NOVO MESTO — 35-letni Jože Kovačič je bil 5. aprila okoli 17. ure v svojem stanovanju na Cesti herojev v Novem mestu. Na lepem je v stanovanje skupaj z neznanim moškim vstopil 31-letni Črtomir L. iz Podolge vasi. Ne da bi karkoli spraševal, je Kovačiča napadel z gumijevko in ga zbil po tleh. Kovačiča je neznanec udarjal vse dotlej, dokler ni obležal. Osumljeni Črtomir L. je nato Kovačiču z desne roke strgal zlato zapestnico, izza vratu pa verižico z obeskom. Hudo ranjen Kovačič je moral pomoč iskati v novomeški bolnišnici. UKRADEL KAR DVA AVTOMOBILA SEVNICA — 21-letni Darko S. iz Sevnice sije, kot vse kaže, prejšnji teden privoščil nadvse zanimivo in razburljivo pustolovščino. Najprej je izpred gostinskega lokala Srečka Murka v Krškem zmaknil osebni avto P-126 in se z njim odpeljal proti Senovemu. Tam se je z vozilom zaletel, zato sije »sposodil« drugega; ukradel je stoenko Senovčana Jožeta Pavloviča. Vožnja na srečo ni trajala dolgo, dogodivščin željnega mladeniča so miličniki kmalu prijeli, avtomobila pa vrnili lastnikoma. Darka seveda čaka pot pred sodnike, kazenska ovadba je že spisana. MOTORIST MED PREHITEVANJEM TRČIL — 2. aprila ob 17.50 se je 18-letni Marko G. iz Novega mesta peljal na kolesu z motorjem Tomos APN 6 po novomeški ulici K Roku od samopostrežne trgovine proti Šmihelski cesti. Nekaj časa je peljal za voznico drugega kolesa z motoijem, nato pa jo pričel prehitevati. Prav v tistem trenutku je nasproti z osebnim avtomobilom pripeljala 34-letna Andjelka Božič iz Novega mesta, ki navzlic zaviranju trčenja ni uspela preprečiti. Marko seje v nezgodi hudo poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je bilo za 19 tisočakov. PEŠEC NENADOMA STOPIL NA CESTO — 51-letni Matjan Omerzel iz Ljubljane se je 2. aprila ob 20.35 peljal z osebnim avtomobilom R-25 po magistralni cesti iz Zagreba proti domu. Pr> bencinskih črpalkah na Otočcu pa je nenadoma z desne strani na cesto stopil 25-letni Zoran Jovanovič, začasno stanujoč v Avstriji. Omerzel je opazil pešca in pričel zavirati, toda bilo je prepozno. Zadel je v Jovanoviča in ga zbil po cesti, pri čemer se je ta hudo poškodoval in so ga prepeljal' na zdravljenje v novomeško bolnišnico-Kako močan je bil trk, pove podatek, daje bilo na avtomobilu škode za okoli 30.000 din. 14 DOLENJSKI UST St. 15 (2173) 11. aprila 1991 odbojka II. ZVEZNA LIGA, ženske — w»hod, 16. KOLO: LIK KOČEVJE — PARTIZAN TABOR 3:0 (15, 7, 4) LIK Kočevje: Klun, Levstik, Vjd-o>ar, Turk, Ibrahimovič, K. Briški, N. Briški, Hočevar, Drobnič. LESTVICA: L Jedinstvo Elir 28, 2. Pula 26... 7. Partizan Tabor 12, 8. LIK Kočevje 10,9. Nova Gorica 10, 10. Poreč 8. Pari prihodnjega kola: Nova Gori-** — LIK Kočevje, Partizan Tabor — Poreč itd. L SOL, ženske, 20. KOLO: PIONIR—PARTIZAN TABOR II 3« (16, 7, 8) Pionir: Hočevar, Stevanovič, Pore-ber, Fabjan, Blatnik, Vemig, Ostro-veršnik, Barun. LESTVICA: 1. Koper Cimos 34... 6. Pionir 20 itd. Novomeščanke igrajo v soboto v Rogozi. rokomet II. ZVEZNA LIGA, ženske, 21. KOLO: OPREMA—BOROVO 24:22 (10:10) Oprema: Stefanišin, Klarič, Guštin 3, Vuk, Križman, Jerič 5, DragičeviČ 3, Bejtovič 6, Kersnič, Petek 5, Jerič-Kovač, Benčina. LESTVICA: 1. Modea Šparta 36... Borovo 13, 10. Oprema Kočevje 12, 1L Branik 12, 12. Burja Centro-coop 10, Lokomotiva 0. Pari prihodnjega kola: Velenje — Oprema, Burja Centrocoop — Kranj, Branik — INA, Borovo — Modea Sparta itd. I. SRL, moški, 20. KOLO: DRAVA—INLES RIKO 20:20 (9:10) Inles Riko: Lapajne, Djokič 2, Mohar, Sile 1, Marolt, Mihelič 5, Le- sar 4, Tomšič 1, Fajdiga 2, Jurič 5, Pajnič, Škaper. SESŠIR — KRŠKO preloženo POMURKA BAKOVCI—DOBOVA 33:18(14:10) Dobova: Polovič, Levec 2, Čemo-ga, Starc 1, S. Deržič 3, Žibert 3, Gla-ser 3, Kranjc, Jurkas. LESTVICA: 1. STT Rudar 33, 2. Pomurka Bakovci 31, 3. Inles Riko 31... 10. Dobova 16, 11. Ormož 11, 12. Velika Nedelja 11, 13. Krško 9, 14. Emens Dol 0. Pari prihodnjega kola: Velika Nedelja — Inles Riko, Krško — STT Rudar, Pomurka Bakovci — Drava, Emens Dol — Ormož, Dobova — Ferrotehna itd. nogomet SNL, 20. KOLO: ELAN—NAFTA 1:4 (0:1) Strelci: 0:1 Doveče (21), 0:2 Šab-jan (60), 1:2 Plevnik (73), 1:3 Sabjan (80), 1:4 Herceg (87) Elan: Črv, Kroni (Horvat), Kolenc, Kramar, Mesojedec, Milanovič, Matjašič, V. Primc, Kobe (Bracovič), Plevnik, Kostrevc. LESTVICA: 1. Slovan 29... II. Mura 18, 12. Vozila 17, 13. Elan (—2) 16,14. Steklar 15,15. Partizan Hmezad 15, 16. Medvode 11. Pari prihodnjega kola: Elan — Vozila, Rudar (T) — Steklar, Slovan — Partizan Hmezad, Ingrad Kladivar — Mura itd. košarka Kvalifikacije za vstop v I. SKL, 8., ZADNJE KOLO: POLZELA—PODBOČJE 98:92 (51:41) Podbočje: Rozman 26, Vego 23, Krajcar 20, V. Jurečič 13, Krivokapič 8, M. Jurečič 2. V I. SKL sta se uvrstili ekipi Podbočja in Iskra Olimpije ml. Tretja zaporedna zmaga Opreme Kočevske rokometašice vse bližje končnemu cilju — V soboto v Velenje — »Le« točka Inlesa v Ptuju — Boj za vrh bo negotov do konca Počasi, a zanesljivo rokometašice kočevske Opreme plavajo iz nevarnih voda. Potem ko se je vse zdelo že izgubljeno in mnogi za Kočevske niso videli rešitve v boju za obstanek vil. zvezni ligi, so se stvari pričele premikati na boljše. Neverjetne nesrečne serije porazov je bilo konec, pričela so se vrstiti srečanja z vsaj na papirju lažjimi nasprotniki in bera točk seje pričela povečevati. S sobotno zmago nad Boro-vom, kije bila že tretja zapored,jih imajo Kočevke tako že 12. kola s Šeširjem je bila preložena, so v vse težjem položaju, vsaj en teden si točkovnega izkupička še ne bodo popravili. Ru- dar je zanje bržkone prevelik zalogaj. Če i§ se bo zgodilo nasprotno, bodo najbolj ve- g|§ seli Ribničani. Prve minute niso kazale najbolje, gostje so povedle že s 3:0 in vodile večji del do odmora. Tudi nadaljevanje je pnneslo izenačeno in negotovo srečanje, ki se je »prelomilo« v 45. minuti, ko je morala zaradi tretje izključitve do konca iz igre najboljša gostujoča igralka Vezmaijeva, kije dotlej dosegla že 6 zadetkov. Kot da se je Kočevkam takrat odprlo, razigrala se je Petkova in tekma je bila odločena Prednost dveh zadetkov so gostiteljice obdržale do konca. Za dragoceno zmago je ob Petkovi najzaslužnejša odlična vratarka Štefanišinova in ni čudno, da so oči nanjo vrgli tudi v ljubljanskem prvoligašu. Težko, da bodo Kočevke zmagovito serijo nadaljevale tudi v soboto, ko potujejo k ekipi Velenja, sicer pa so prvi del plana v zadnjih treh kolih stoodstotno izpolnile. Uspeh v Velenju bi bil že izven načrtovanega. Vsaj enako razburljiv, kot je boj za obstanek v II. ligi, je postal boj za vrh v I. republiški. STT Rudar, Pomurka Bakovci in Inles Riko so ekipe, ki bodo odločale o naslovu; trenutno so najbližje končnemu uspehu Trboveljčani. Ribničani so bili v soboto ob nadvse dragoceno točko v Ptuju, srečanje z Dravo se je končalo 20:20. Nemajhne zasluge za tak razplet imata izolska sodnika Kovačič in Stegančič, ki sta tm v peti ne le ribniški ekipi. Že v prvem delu prvega polčasa sta brez predhodnega rumenega kartona izključila Tomšiča, rdeči karton sta podelila tudi trenerju Ribničanov Matetu. S take vrste kriterijem sta nadaljevala vse do konca. Koliko se bo Inlesu ta točka otepala v boju za naslov, je težko reči, do konca je še veliko, bolj ali manj zanesljivo je le moč napovedati, da bodo vse tn ekipe to soboto iztržile poln izkupiček: Rudar v Krškem, Inles v Veliki Nedelji in Pomurka doma z Dravo. Prav Krčani, katerih tekipa zadnjega V Novo Gorico po rešilni točki Odbojkarice Kočevja po zaporednih porazih vendarle zmagale — Po šestih zaporednih porazih so odbojkarice kočevskega Uka prvič v spomla-delu prvenstva zahodne skupine n. zvezne lige okusile slast zmage. Priznati je treba, daje uspeh prišel o pravem času, poraz bi za mlado kočevsko vrsto skoroda zanesljivo pomenil izgubo drugoUgaškega statusa. Gostiteljice so se zavedale pomembno-*“ srečanja, kajti ta tekma je zanje pome- ZUAGOVALNEMODRU- Ju-rf Mirni (levo) je sijajno pričel letošnjo sezono. Murnu že na prvi dirki drugo mesto Velik uspeh na uvodni ____tekmi sezone tJnNTVID PR1 stični — TuJe bila v kiie« ° Prva *et0^nJa dirka v motokrosu, dih j ,!a ?a republiško prvenstvo v razre-bilid<) ^ 'n *35 ccm. V lažji kategoriji so Vr>. n.a startu trije Novomeščani, po dveh linijah se je najbolje odrezal Ludvik stal j’ Je bil šesti, Janez Jordan je pri-ena' ' °esStem meatu, Simon Bakšič pa na .istem. Se več uspeha je novomeškemu jega vozila zaupali Odločili ste se pravilno, kajti Triglav vam kot edina vsesloven-s o,zavar.?va*n*ca °b škodi nudi najkvalitetnejšo uslugo kjerkoli v Sloveniji ali zunaj njenih meja, tudi v tujini. Škodo, povzročeno z vozili svojih zavarovancev, zavarovan-cev ostalih jugoslovanskih zavarovalnic in tujcev, vam lahko najhitreje na Dolenjskem, v Beli krajini in na Kočevskem reši Zavarovalnica Triglav Poslovna enota Novo mesto — s predstavništvi v Kočevju, Črnomlju in v Metliki. Hco T — ob registraciji zahtevajte zavarovalno po- Kmetijska zadruga Zadružna hranilno kreditna služba Novo mesto C. Komandanta Staneta 10 Tel. 27-173, 23-707 CENJENI VARČEVALCI! 1) Obveščamo vas, da: — vodimo žiro račune za vse občane — opravljamo plačilni promet — vodimo izplačila osebnih dohodkov na hranilne knjižice in — izplačila pokojnin 2) Od 15. aprila vam nudimo naslednje možnosti za vezavo sredstev po letnih obrestnih merah: Vezava od 5.000 do 11.999 od 12.000 do 19.999 od 20.000 do 39.999 od 40.000 do 59.999 nad 60.000 1 mes. 30% 33% 36% 39% 42% 3 mes. 33% 36% 39% 42% 45% 6 mes. 36% 39% 42% 45% 48% Za hranilne vloge jamči republika! Vpogledne hranilne vloge obrestujemo po 25% letno! PREMISLITE IN ODLOČITE SE ZA DOBRO IN VARNO NALOŽBO! kam z blatom iz ČISTILNE? j J^OČEVJE — Republiški in me-občinski inšpektor sta pred kratkim Pregledala glavno kočevsko ftstilno na-pravo. Ugotovila sta, da naprava dobro eluje in da izpuščena prečiščena voda ^ predpisom. Ne zasledujejo pa ,a ~!^jlni napravi posebej formaldehi-oa- Odlaganje pregnitega oz. mineralnega blata je po posebni pogodbi pote-pa ° Preko Kmetijskega gospodarstva, ogodba o tem pa je potekla pred letom nun je niso obnovili. Blato se zdaj ko-nlClvldveh 8n.iliSčih čistilne naprave, ki pa bosta junija letos polni. Strokovni gnojilni načrt za Kmetijsko gospodar-I ^,.l2v.aJa Biotehniška fakulteta v JUbljani. Inšpektoija sta ugotovila, da rQ lFe°a P°^8 rednih analiz mineralizi-nega blaga takoj pridobiti še strokov-o mnenje in smernice za njegovo odla-8 nJe, tudi to od Biotehniške fakultete. ZAHVALA V 68. letu nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra IVANKA FABJAN roj. Grm, iz Gorenj 4, Stara Cerkev Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom Gorenj za izrečeno sožalje ter darovano cvetje. Posebna zahvala družinam Marolt, Glavič, Starič, g.Bobičevi za poslovilne besede ob odprtem grobu, godbi iz Kočevja, kolektivu Tekstilane in LIK Kočevje ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojno spremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 47. letu nas je zapustil JOŽE ZUPANČIČ Bašljev Jože iz Dolenje vasi pri Mirni Peči Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem ter vaščanom za nesebično pomoč, organizacijo ter spremstvo na njegovi prerani zadnji P°ti. Posebna zahvala družini Jožeta Režka ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Bratranci in sestrična ZAHVALA Ob izgubi drage prof. EME MUSER iz Novega mesta se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ji stali ob strani v času njene bolezni in osamljenosti, predvsem zakoncema Olgi in Ljubu Miloševič ter vsem, ki sojo pospremili na zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Se posebej se zahvaljujem zdravnikom in osebju intenzivne terapije kirurškega oddelka bolnišnice Novo mesto. Občinskemu odboru ŽŽB NOV Novo mesto, Zavodu za šolstvo-enoti Novo mesto, govornikoma Ludviku Golobu in prof. Jožetu Škufci, kakor tudi stanovalcem Nad mlini 44 ter pevcem novomeškega okteta. Vsem prisrčna hvala! Prijateljica Kristina Novo mesto, 8. aprila 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame, tete in svakinje FRANČIŠKE BRATKOVIČ roj. Parkelj, iz Prečne Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, po-*®bno Parkljevim in Veselovim za vsestransko pomoč. Hvala vsem za P°“arjene vence, veliko cvetja in izrečena sožalja. Enaka zahvala tudi kolektivu Intereurope in Mercatoija ter prijateljem Rokometnega klu-ba. Najlepša hvala delavcem Doma starejših občanov za izredno skrb-n° nego pokojnice med njenim bivanjem v Domu. Hvala gospodu žup-ni>vu za lepo opravljen obred in hvala vsem, ki ste se od nje poslovili v tako velikem številu. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 58. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric VIKTOR HROVAT z Dol. Sušic pri Dolenjskih Toplicah Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam darovali cvetje, sveče, prispevali za sv. maše in izrekli sožalje. Posebna zahvala velja Pezdirčevim, kolektivu Novi ambient Novoles in GIP Pionir, 1 .a razredu Zdravstvene šole ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Minka, sinovi Roman, Darko, Dušan, Viktor z družino, sestra in bratje ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, veliko si prestal zdaj boi c grobu mimo spal Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedka in pradedka ter tasta in svaka STANKA OKIČKEGA iz Ostroga 6 * iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in so-yaščanom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, ‘zrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 67. letu nas je nepričakovano zapustila draga žena, mama in stara mama NEŽKA PEZDIRC roj. Sedlar, iz Kočevja pri Črnomlju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala tudi sosedom, pevcem, g. kaplanu in vsem ostalim. Žalujoči: mož Franc, sinova Jože in Pavle z družinama ' Ct ZLATA VERIGA 5 £ alpha oglase sprejemamo na tel.: 068/28-121 ^ ^ ZAVAROVALNICA TRIGLAV PE NOVO MESTO £ Ali ste že kdaj pomislili, katere nevarnosti ogrožajo vaše premoženje? ^ Ali ste že kdaj pomislili, katere nevarnosti prežijo na vaše življenje? 0 Zavarovalnica Triglav id poslovna enota Sovo mesto ve najboljše odgovo- £ re na ti dve vprašanji Zato iimprej odpošljite anketni vprašalnik, ki ste ga pred r kratkim nreipli. Nai zastnnnik na vas ha v naikraftpm tam obiskal in sklpnil p p p I AKUMULATORSTVO TASEV NOVO MESTO Odkupujemo vse vrste odpadnih akumulatorjev. Si pomembno, kakšno je ohišje ali stanje ali barva. Samo akumulator naj bo. Posebej vabimo DELOVSE ORGASIZA CIJE Večje količine odpeljemo sami Plačamo po najbolj ugodnih dnevnih cenah in odkupimo neomejene količine. TASEV: proizvodnja, prodaja in odkup akumulatorjev. ZASTOPSTVO MUSJE IZ ZAGREBA. Sovo mesto, Partizanska II, tel 068/23-826. Pokličite. TILIA TILIA TILIA TILIA TILIA TILIA Iščete mojstra ali material z dostavo za vodovod ogrevanje, elektriko. Mogoče pralni stroj, žago, kosilnico? Vaš problem razreši TILIA. Trgovina, montaža in servis. Bršljin 21, Sovo mesto, tel 068/26-248. Pokličite. BUTIK ANGELIKA — Po izredno ugodnih cenah nudi unikatne modele ženskih oblačil Visoka moda za vse priložnosti in vse potrebe. BUTIK ASGELIKA v hotelu Sremič v Krškem, na Trgu Matije Gubca. Odprto od 9. do 12.30 in popoldne od 15. do 18 30, ob sobotah od 9. do 13. ure. Tel 0608/31-838. Pokličite. DISKONT KOKOS Pralni prašek po ugodni ceni Tri kile samo 79 din. Uvoženi žvečilni gumi BR OOKL YS. Obiščite diskont KOKOS vsak dan od 8. do 20. ure, v soboto in od 8. do 13. ure. V ponedeljek pa je zaprto. DISKOST KOKOS !CE ZASEBNI SALONI POHIŠTVA V NOVEM MESTU IN KRŠKEM Vam nudijo ugodne kreditne pogoje za nakup: — pohištva — keramičnih ploščic — bele tehnike — kuhinj — svetil Za plačilo v gotovini ali pri prodaji 15% deviz od zneska računa vam nudimo kredit na 12 mesecev brez pologa z 10 — 35% popustom. TV SAMSUNG samo 9980,00 din. Spalnice DARJA, AVONA, REBEKA lahko kupite na 9 obrokov. NOVO na Partizanski cesti 21, Novo mesto, vam v novo odprti prodajalni nudimo: — barve, lake in lepila — čistila — pleskarski pribor — avtoličarski material VABLJENI! ZAHVALA Ob smrti našega dragega PETRA POPOVIČA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, izraženo sožalje. Hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi — žena, sin, hčerka, sestra in vnuki ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE TRATNIK iz Kota 104 pri Semiču se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste sočustvovali z nami, darovali veliko lepega cvetja in pokojno spremili k zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo DO Gorjanci, godbi iz Metlike in govornikoma za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: otroci Rudi, Sonja in Žarko z družinami, brat, sestre ter ostalo sorodstvo DOLENJSKI LIST 17 VTEM TFnNII UAQ 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLU2B0 ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI « ■ liti Itunu VHO LHIHIVIH PRODAM-KUPIM-POSEST-ŽENITNE PONUDBE — RAZNO — OBVESTILA — PREKLICI — ČESTITKE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 11. aprila — Stanislav Petek, 12. aprila — Lazar Sobota, 13. aprila — Ida Nedelja, 14. aprila — Dunja Ponedeljek, 15. aprila — Helena Torek, 16. aprila — Bernardka Sreda, 17. aprila — Rudolf LUNINE MENE 14. aprila ob 20.38 — mlaj kino BREŽICE: 12. in 13. 4. (ob 20. uri) ameriški psihološki triler Jakobova lestvica. 14. 4. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Eksekutor. 16. 4. (ob 20. uri) ameriški erotični film Seksualne dileme. ČRNOMELJ: 12. 4. (ob 20. uri) ameriški erotični film Zelo razuzdano kmetijski stroji URO 3000, SRO 3400, aksialni ventilator za dosuševanje sena prodam. Kramar, Trg 5, Mirna Peč. 2504 FREZO za traktor IMT 539 prodam. Mirko Verbič, K Roku 72, Novo mesto. 2512 KOSILNICO SIP 200, motor Acme, in kravo po izbiri prodam. ® 43-847. 2513 MOTOKULTIVATOR Honda 600, s priključki, malo rabljen, prodam. ® 51-366. 2523 KOSILNICO Alpina »Elite 402«, popolnoma novo, prodam. ® 86-260, popoldne. 2536 BOČNO TRAKTORSKO KOSILNICO za traktor Univerzal 445, malo rabljeno, prodam. Jože Brodarič, Boginja vas 6, Gradac. 2542 TRAKTOR TORPEDO 48, Adria-tik, star eno leto, 200 delovnih ur, prodam. ® 40-218. 2602 TRAKTOR PORSCHE, 36 KM, prodam. Milan Badovinac, ® (068)43-797. 2610 TRAKTOR Deutz (42 KM) prodam. Golob, Veliki Slatnik 15, Novo mesto. 2613 PUHALNIK za seno in kravo s teletom prodam. Dol. Kamence 27. 2615 TRAKTOR IMT 542, 700 delovnih ur, star 6 let, prodam. ® (068)59-416. 2631 OBRAČALNIK PAJEK, 4 vretena, krožne brane IMT, 24 diskov, več ton sena in 30 m2 keramičnih ploščic, prodam. Jože Barborič, Gorenja vas 12, Šmarješke Toplice, ® 73-417. 2648 TRAKTOR IMT 539 prodam. Franc Mali, Krka 16, Novo mesto, ® 27-814. 2649 TRAKTORSKO PRIKOLICO, novo, in kompresor prodam. ® 56-612. 2656 PRODAM traktor Univerzal 34 s prikolico. ® 84-400 motorna vozila PODVOZJE ZA R 4, novo, prodam. Alojz Blatnik, Budganja vas 22, Žužemberk. 2497 126 P, letnik 1989, prodam. Radkovič, Drča 7, Šentjernej. 2506 R 5, star 3 leta, prodam. ® 22-790, med 19. in 20. uro. 2509 JUGO 45 L, letnik 1985, prevoženih 58000 km, in traktor IMT 539, 160 delovnih ur, prodam. Doberdrug, Prečna 30, Novo mesto. 2510 MZ 250, brezhiben, zelo ugodno prodam. Martin Pavlin, Sela 43, Straža. 2516 ŠKODO 120 L, letnik 1988, prevoženih 15.000 km, prodam. ® 44479, zvečer. 2517 GOLF DIESEL, letnik december 1989, prodam. ® 65-285, Boris Markovič, Podturn 77, Dolenjske Toplice. 2519 GOLF JXD, letnik 1985, nov model, prodam. Cena 12.500 DEM.®(068)21-825. 2520 GOLF DIESEL, letnik 1985, modam ali menjam za cenejše vozilo. ® (068)73-609. 2522 126 P, star dve leti, prodam. Ivan Tomažin, Petelinjek 35, Novo mesto. 2529 ZASTAVO 850/750, dobro ohranjeno, prodam. Jože Gašperič, Biška vas 15, Mirna Peč. 2530 OPEL KADET, registriran leta 1978, ugodno prodam. Šmarješke Toplice 126, ® 73-746. 2532 dekle, 14. 4. (ob 18. uri) ameriška komedija »Šmokljani« vračajo udarec. 14. 4. (ob 20. uri) ameriški triler Njen alibi. 16.4. (ob 20. uri) ameriški film Strašne sanje. KRŠKO: 11.4. (ob 21. uri) ameriški erotični film Seksualno poželjiva brata. 14. 4. (ob 19. uri) ameriški kriminalni film Bratska kri. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 1L 4. (ob 18. in 20.15) ameriški akcijski triler Misisipi v plamenu. 12. (ob 18. in 20. uri) ter 13. in 14. 4. (ob 18. uri) ameriška komedija Trije moški in mlada dama. 13. in 14.4. (ob 20. uri) ameriška akcijska komedija Pištole brez nadzora. Od 15. do 17. 4. (ob 18. in 20. uri) ameriška akcijska drama Rockv 5 NOVO MESTO — DOM JLA: Od 12. do 14. 4. (ob 19. uri) ameriški film Okrutna džungla. Od 15. do 17. 4. (ob 19. uri) ameriški film Krvavi denar. VAMAHO YZ 250 CROSS, letnik 1989, prodam za 3300 DEM. ® (068) 44-137. 2534 ZASTAVO 750, letnik 1985, obnovljeno in registrirano do februarja 1992, ugodno prodam. Kastelic, Gabrje 108, Brusnice. 2537 KADETT 1,6 1, star dva meseca, ugodno prodam. « 57-156. 2538 GOLF DIESEL, letnik 1988, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo. ® 25-574. 2543 JUGO 45, prva registracija 4/85, registriran do aprila 1992, ugodno prodam. ® 27-255, Danila Bučana 6, Novo mesto. 2544 126 P, letnik 1978, registriran do novembra, prodam. Bevec, Mestne njive 4/11, Novo mesto. 2545 SAMARO, letnik 1987, ugodno prodam. ® (0608)70-175. 2546 JUGO KORAL 55, letnik 1989, registriran do marca 1992, zelo ugodno prodam. ® 43-839. 2547 UNO 45 S, italijanski, garažiran, prevoženih 55000 km, odlično ohranjen, prodam. ® (068)23-910. 2549 MZ ETZ 250 prodam za 1000 DEM. ®(068)22-235. 2551 LADO 1200, letnik 1973, registrirano do junija 1991, ugodno prodam. ® (0608)62-589. 2552 126 P, star 15 mesecev, prodam. Slavka Gruma 70/8, Novo mesto. 2555 TOVORNO VOZILO MASTER. letnik 1983, v voznem stanju, prodam. ® 23-195. 2560 126 P, letnik 1987, izredno ohranjen, prodam za 3400 DEM. ® 65-501. 2563 126 P, letnik 1985, registriran do oktobra, prodam. Zamida, Gor. Vrhpolje 6, Šentjernej. 2564 TOYOTO COROLO, letnik 1968, vozno, ugodno prodam. ® (0608)33-724. 2565 FORD KORTINA, odlično ohranjen, in vrata s Štokom (hrast), nova, ugodno prodam. ® 42-589. 2566 DIANO, letnik 1978, prodam. ® (0608)61-462, po 15. uri. 2567 126 BIS 700, star dva meseca, registriran do 20. 2.1992, ugodno prodam. ® 26-648. 2568 126 P, letnik 1988, kot nov, prodam. ® (0608)33-559. 2569 GOLF diesel JX, star 5 let ter JUGO 55, letnik 87. ® 068/23-309. Z 128, karambolirano, letnik 1986, prodam. Informacije na ® 27-750. 2570 Z- 128, letnik 1989, prodam. ® (068)21-180. 2571 CITROEN BX TRS 1,6,letnik 1986, 50.000 km, prodam. ® 25-340, popoldne. 2573 GOLF JXD, star dve leti, rdeč, prodam. ® 25-883, po 15. uri. 2574 KOMBI ZASTAVO 850 dvojna kabina in kason, letnik 1983, registriran do konca leta, prodam. ® (068)65-070. 2575 LADO 1300 Karavan, letnik 1986, registrirano do 5.aprila 1992, zelo ugodno prodam. ® 51-638. 2577 Z 128, letnik 1986, prodam. ® 27-396 2578 JUGO KORAL 45 in 126 PGL, stara 20 mesecev, prodam. ® 65-424. 2579 GOLF JX DIESEL, december 1989, in jugo 45, december 1990, prodam. ® (068)28-062, popoldne. 2580 ŠKODO 120, letnik 1986, prodam. ® 24-582. 2583 JUGO 45 E, letnik december 1986, registriran do leta 1992, prevoženih 55.000 km, prodam. ® 49-583. 2584 Z101, letnik 1977, registriran do maja, prodam. ® (0608)88-206. 2585 JUGO 55 A, letnik 1988, 31000 km, DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rus tja (glavni urednik in direktor), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakie, Bojan Budja, Breda Dušlč-Gomlk, Anton Jakše, Zdenka Undlč-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jote Primc, Jote Simčič in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 22 din, naročnina za 2. trimesečje 250 din; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 500 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 280 din, na prvi ali zadnji strani 560 din; za razpise, licitacije ipd. 300 din. Mali oglasi do deset besed250 din, vsaka nadaljnja beseda 25 din. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-440519 (LB - Dolenjska banka d.d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telefax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7191) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. DOLENJSKI UST nanovo registriran, prodam. ® (0608)33-563. 2586 KADETT 1,6 D, limuzina, letnik 1987, prodam. ® (0608)69-524. 2588 126 P, letnik 1980, prodam. Brane Uhemik, Otočec 48. 2590 Z 750, letnik 1985, prodam. ® 73-346. 2591 126 P, oktober 1988, lepo ohranjen, prodam. ® 65-187. 2592 VISO SUPER E, letnik 1981, prodam. ® 45-216. 2593 AX 11 TRS, letnik 1990, ugodno prodam. ® (068)56-538, popoldne. 2595 GOLF DIESEL, letnik 1984, prodam. Kuhar, Dol 16, Podbočje. 2598 Z101, november 1987, ohranjeno, ga-ražirano, dodatno opremljeno, prodam. ® (068)52-392. 2600 LADO NIVO, letnik 1985, prodam. Janez Peroci, Cegelnica 44, Novo mesto. 2601 GOLF JGL, letnik 1982, prodam. ® 56-097. 2603 ZASTAVO 101, 1976, lepo ohranjeno, prodam. Informacije na ® 22-139. 2606 R 4 GTL, star dve leti in pol, ter aparat za signiranje na kovino, nov. ® 51-437. LADO KARAVAN, letnik 1987, 66000 km, registrirano do 1. marca 1992, prodam. ® 86-151. 2608 GOLF, pet vrat, letnik 1986, prodam. ® 26-849. 2611 UNO 55, letnik 1985, prodam ali menjam za manjši avto. ® 28-647. 2617 R 4 GTL, 1986, prevoženih 56000 km, prodam za 4500 DEM. Veselič, Črnomelj, ® 51-619. 2618 AUDI 80 TD, star dva meseca, s servo volanom, šiberdahom in avtoradiom, prodam. ® (0608)75-664. 2620 JUGO KORAL 45,6/ 89,16000 km, kovinsko moder, prodam. Cena 6500 DEM, oziroma po dogovoru. ® (068)21 -296. 2625 Z 101 1,1 GX, letnik 1987, prodam. ® (068)20-324. 2630 LAIJO 1200 L, letnik 1978, ohranjeno, poceni prodam. ® (0608)77-176. 2633 Z 128, letnik 1989, registriran do 2/92, dodatno opremljen in garažiran, ugodno prodam. Mikša, Ragovska 6 a, Novo mesto, ® 25-474. 2635 GOLF, 1989, in frčka, 1985, pro-dam.Zdenka Šlajkovec, Krka 44, Novo mesto. 2637 Z 128, letnik 1987, prodam. ® 28-319. 2639 126 P, letnik 1986, bel, prodam. ® 84-595. 2640 JUGO SKALA, star 15 mesecev, prodam. Brulc, Šegova 3, Novo mesto. Z 750 LE, letnik 1984, registrirano do 11. julija 1991, ugodno prodam. ® 28-844. 2647 JUGO 55, temno rdeč, letnik 88/10, 30000 km, prodam. ® 25-742. 2652 R 19, kovinsko zelene barve, 1/89, 27000 km, prodam. ® 22-322. 2655 126 P, letnik 1983, ugodno prodam. Radovan Šterk, Velika Bučna vas (pri spomeniku), Novo mesto. 2657 DAIHATSU SHARADE turbo diesel, prevoženih 19000 km, star eno leto, rodam za 17.500 DEM. ® (061)789-74. 2658 R12, letnik 1977, prodam. ® 21-108. HYUENDA1PONY GLS, limuzina, nov, ugodno, prodam. ® (068)42-079. R 4 GTL, letnik 1989, prodam. Pod Trško goro 59, Novo mesto, ® 25-503. GOLF XD, letnik 1988, prodam. Mitroviča 21, Šentjernej. 2662 R 5 KAMPUS, letnik 1990, in R 5 Kampus, letnik 1991, prodam. ® 20-307. 2663 Z 101, starejši letnik, prodam. ® 23-434. 2664 Z 101 SKALA 55, 12/88,30000 km, prodam za 93.000 din. ® (068)25-137, po 16. uri. 2665 JUGO 55, maj 1989, prodam. ® 21-172. 2666 126 P, dobro ohranjen, julij 1987, prodam. ® (068)52-856. 2667 LADO SAMARO 1300, letnik 1989, in nov traktor IMT 539 prodam. ® 068)44-859. 2668 AX 11 TRE, letnik 1988, in audi 80 1,8, letnik 12/88, prodam. ® 25-047. FIAT 126 PGL, letnik 1990,650 km, prodam za 5.500 DEM. ® 27-727. 126 P, avgust 1982, prodam. ® (068)44-808. 2673 Z 101, letnik 1989, prodam. ® 45-560. 2674 BMW 316, letnik 1988, in 126 P, letnik 1986, prodam. ® 23-535. 2676 JUGO KORAL 45,5/89, bele barve, zaščiten, garažiran, ohranjen, prva lastnica, prodam. ® 52-325. 2677 126 P, letnik 1986, registriran do marca 1992, prodam. ® 24-475. 2533 obvestila TAPECIRAM, preoblačim vse vrste stolov, kotov, garnitur in opravljam ostale tapetniške storitve. Tapetništvo, Mestne njive 4 a. ® 28-642. 1984 ROLETE, ŽALUZIJE izdelujem in montiram po ugodnih cenah. Ponudbe na ® (061)773-698, od 18. do 20. ure. 2354 GRADITELJI, POZOR! Po konku renčnih cenah izdelujemo peči in bojlerje za centralno ogrevanje. ® (063)39-878. 2498 NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 3 in 4 mesece, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejema in daje vse informacije trgovina diskont »Sut-la«, Milan Herakovič, Oražnova 11, Kostanjevica, ® (0608)60-078. 2505 PONUJAMO vam elektronske večne lučke, ki se vstavijo v laterno in gorijo 180 dni. ® (062)512-038. 2550 GRADITELJI, POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujemo peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. ® (063)39-878. 2557 PLINSKI ŠTEDILNIK postane z leti E' 6' nevaren in ogroža vas in vaše imetje. V trgovini »TIKA« Trebnje, Stari trg 27, vam nudimo štedilnike (3 plin, 1 elektrika) po ugodni ceni, v rjavi in beli barvi, na dva obroka. ® 44-940,45-440. 2622 ZOO BUTIK V I Vse za vašega hišnega ljubljenca na Ulici talcev 12, Novo mesto UGODNO PRODAM montažna korita za rože (0,50,1,00 in 1,50 cm). Cena 100, 150 in 230 din. Možnost dostave na dom. ® 45-509, 44-940. 2623 STROKOVNO OBREZOVANJE PARKLJEV Andrej Plut, dipl. vet., Novo mesto, Jedinščica 49, tel. 21-323 Črnomelj, Kočevje 23, tel. 51-086 JARKICE, rjave nesnice, stare 3,5 in 2,5 meseca, bomo prodajali 20. aprila. Sprejemamo naročila. Strugar, Svibnik, Črnomelj, ® 52-774, 52-919. 2650 ROLETE IN ŽALUZIJE izdelujemo in montiramo po konkurenčni ceni. ® (068)44-662. 2651 JARKICE, rjave, in beli večji piščanci bodo v prodaji od 1. maja dalje. Jože Jeršin, Račje selo 2, Trebnje, ® 44-389. 2672 OBRTNIKI! VODIMO POSLOVNE KNJIGE. Vse informacije na tel. (068) 41-188 od 20. do 22. ure. INTERMARC TEHNIČNA TRGOVINA STOPICE pri Novem mestu tel/068-43-806 (BCS) - KOSILNICE BCS - ORIGINAL REZERVNI DELI BCS - KMETIJSKA MEHANIZACIJA - NAHRBTNE KOSILNICE NA LAKS KRAŠAM m AVTO I MPEX Izvoz — uvoz, zastopstva, p. o. VVARTBURG 1,3 KARAVAN V OMEJENEM ŠTEVILU ZA TAKOJŠNJO DOBAVO PRI AVTOIMPEX LJUBLJANA, CELOVŠKA 150-6. NADSTROPJE PO SISTEMU PLAČAJ IN ODPELJI posest Vrh 22, Novo mesto. STAREJŠO HIŠO, z vrtom ali brez, v Praprečeh pri Žužemberku prodam. Voda m elektrika v hiši. ® 24-475. 2535 GOZD (1 ha 30 a), v bližini Mokronoga, prodam. Cena po dogovoru. Informacije na ® (061)441-310. 2539 GOZD (130 arov), pri Jugorju, prodam za 6500 DEM. Naslov v oglasnem oddelku. 2540 VINOGRAD, 1770 m2, v Selih nad Raduljo — Škocjan, prodam. Informacije na ® (061)341-961, vsak dan od 16. do 19. ure. 2553 V GOTNI VASI prodam travnik (6400 m2). ® (062)55-362. 2576 VINOGRAD (5 arov) prodam. Cvetka Ilič, Vrhpeč 24 (Sv. Ana), Mirna Peč. 2589 VIKEND, zgrajen do III. faze, v urbaniziranem smučarskem centru Rog, prodam. ® (061)579-440. 2621 TRAVNIK (77 arov), primeren za vikend, ugodno prodam. Mali Lipovec, ® (061)651-611. 2627 GOZD v izmeri 2,81 ha, v okolici Straže na Dolenjskem, prodam. Informacije na ® (068)65-286, dopoldne. 2634 STANOVANJSKO HIŠO, z vodo in elektriko, gospodarskim poslopjem, vrtom in 15.000 m2 obdelovalne zemlje, na Vrhu pri Šentrupertu prodam. Vse je okoli domačije.lnformacije na ® (041)671-725. 2638 GRADBENO PARCELO na Reger-ških košenicah v Novem mestu (562 m2), z urejeno dokumentacijo, prodam. « (068)26-189, Marjan. 2644 PARCELO (300 m2), v Veliki Dolini pri Mokricah prodam. « (041)335-294. 2645 prodam BUKOV GOZD (98 a), pri Goriški vasi — Mirna Peč, prodam. Saje, Dalnji 2515 NOVEJŠO ZIDANICO, z opremo in vinogradom, v Gradišču pri Trebnjem prodam. ® 44-479, zvečer. 2518 VINOGRAD z zidanico in vso opremo v Straški gori prodam. ® (068)65-420. 2528 KUHINJSKO POHIŠTVO, kompletno, dobro ohranjeno, zaradi preureditve prodam. ® (068)22-384 2502 PRIKOLICO ADRIA 380 Q, letnik 1985, s predšotorom, dobro ohranjeno, prodam. ® (0608)62-990. 2507 GUMI VOZ, 15 col, ugodno prodam. Alojz Markovič, Podturn 25 pri Dolenjskih Toplicah. 2508 TELICO, brejo 4 mesece, prodam. Janez Majde, Luža 4, Dobrnič, * 40-788. 2511 GARAŽNA VRATA, kopalniško kad in okno (60 x 70 cm) poceni prodam. ® 25-195. 2514 ALU PLATIŠČA z gumami (175 x 13 x 70 R) prodam. ® 27-972. 2521 DIRKALNO KOLO Senior, 10 prestav, ohranjeno, prodam. ® (068)23-302. 2524 JADRNICO ELAN 420 J s prikolico in yamaho 6 ter malo rabljen pianino Foerster prodam. Informacije na ® (068)21-594, popoldne. 2526 GAJBICE za krompir prodam. ® 49-567. 2527 BETONSKI MEŠALEC, malo rabljen, in hrastov lamelni parket prodam. ® 26-403. 2548 KOLO BMX, večje, skoraj novo, prodam. Slavka Gruma 70/8, Novo mesto. GLASBENI STOLP NESCO z laserskim gramofonom in motorno čelado prodam. Zoran, Ždinja vas 31, Otočec. 2556 ŠANK, nerjaveč, rabljen, dolžini- 3 m, čisto poceni prodam. ® 23-529. 2559 VOZ — zapravljivček prodam. ® 85-019. 2561 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO za 6.500 din in plinski štedilnik za 2.000 din prodam. ® 84-889. 2562 PRODAM nove betonske rešetke, dolžine 2 in 3 m. Ivan Kafol, Trstenik 15 a, Mirna, ® (068)47-122. 2572 BRAKO PRIKOLICO, dobro ohranjeno, prodam. ® 50-254. 2594 ZELO UGODNO prodam videorekorder Topton, dvojni cirkular, hladilnik —zamrzovalnik, pralni stroj Gorenje, žensko kolo, vse v brezhibnem stanju. ® (0608)82-133, ves dan. 25% PRODAM 500 kg kakovostnega semenskega krompirja Igor in 1500 kg koruze. Cena po dogovoru. Jože Boltes, Gabrje 63, Brusnice. 2597 PRODAM štedilnik (4 in 2), vzidan štedilnik, seno in 500 kg koruze. ® 85-037. 2599 DVE OMARI za predsobos in pisalno mizo prodam. ® 27-264. 2604 SENO prodam. ® 85^88. 2605 4 GUME SEMPERIT (155 x 13), avstrijske izdelave, nove, prodam 20 % ceneje. ® 20-551. 2612 KRAVO po izbiri prodam. Jože Bojane, Veliki Orehek 34, Stopiče. 2614 SITOTISKARJ1! Prodam ročni sito-tiskarski stroj Golietta B 2 in montažno mizo Gorenje 120 x 80 cm ter ostali sito-tiskarski repro material (barve, leseni regali in sita). ® (061) 343-731. 2624 ZAPRAVLJIVČEK, v dobrem stanju, z gumijastimi kolesi, prodam. ® (068)50-047. 2626 ŽDRAVILNA JAJCA japonskih prepelic in prepelice nesnice prodajam. ® 52-010, zvečer. 2628 OPREMO za trgovino (vitrino, police in ostalo) prodam. Tone Rozman, Rdeči Kal, ® 40—764. 2636 OTROŠKO POSTELJICO, komplet, prodam. ® (068)22-194. 2641 PC—AT 16 MHZ, s 40 MB hard diskom, nov, v garanciji, prodam. ® (068)23-122. 2653 JEDILNO MIZO, raztegljivo, 5 stolov in rjav štedilnik (2 in 2) prodam. ® 22-322. 2654 JOGI POSTELJO Vesna Meblo (200 x 140 cm), prodam. Majda Nečimer, Nad mlini 41, Novo mesto, ® 26-440. 2671 LINIJO z dvema ekstrudarjema za plastiko, z nekaj dela, prodam. ® 21-825. 2675 razno VEČJO VPELJANO DELAVNICO, s centralno, telefonom, v Novem mestu, oddam v najem za kakršnokoli obrt. ® 23-529. 2558 POSLOVNI PROSTOR, primeren za trgovino, v centru Novega mesta, najamem. ® 23-200. 2587 PROSTOR (100 m2) oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku. 2609 POSLOVNI PROSTOR za mimo obrt v Novem mestu oddam. ® 28-501. 2616 PROSTORE, velike od 50 do 200 m2, za opravljanje kakršnekoli obrti, oddam v najem. ® (068)41-169. 2643 službo dobi POTNIKE za dostavo in prodajo blaga na terenu v dobro vpeljani skupini iščemo. Informacije v četrtek na ® (0608)34-896. 2409 VISOK HONORAR nudimo komunikativnim osebam s prostimi vikendi in svojim prevozom. Prodaja raznovrstnega tekstila. «(068)65-711. 2489 ZA DOBER ZASLUŽEK potrebujete proste vikende in osebni avto. ® (068)25-% 1. 2500 NUDIMO zastopniško delo z izrednim zaslužkom. Plačilo tedensko. ® (068)85-325. 2501 KV KUHARICO z delovnimi izkušnjami za delo v pizzeriji redno zaposlim. Vse informacije na ® 22-308. 2531 ŠIVILJO za šivanje zaves in dekorativnih predmetov iščem. Možna tudi redna zaposlitev. « (068)21-950. 2541 KUHARJA ali kuharico za peko pizz redno ali honorarno zaposlim. Pizzeria Šentpeter. 2581 TRGOVKO za samostojno delo ali ekonomskega tehnika zaposlim. ® 21-246. 2582 IŠČEMO akviziterje ali akviziterske skupine za prodajo zelo tržnega, artikla. Vse informacije na ® (068)23-976. 2619 KOZMETIČARKO s prakso zaposlim v Zdravilišču Šmarješke Toplice. « 47-205. 2629 KOMUNIKATIVNIM OSEBAM nudim honorarni zaslužek s prodajo video programov. «(061)853-098. 2632 GOSTILN A sprejme dekle za strežbo. «(068)57-154. 2646 stanovanja DVOSOBNO STANOVANJE na Slavka Gruma v Novem mestu prodam, ir* 99_n99 9499 ENOINPOLSOBNO STANOVA: NJE, s centralnim ogrevanjem, v ulici Slavka Gruma 58, v I. nadstropju, zamenjam za enako Nad mlini ali na Drski. Kuijava je lahko klasična. « 27-455. ^ DVOSOBNO STANOVANJE prodam ali zamenjam za gradbeno parcelo. Informacije na « 22-349, popoldne. 2525 ZAHVALA Nepričakovano nas je v 62. letu starosti zapustila naša draga sestra, stara mama, tašča, teta in sestrična Lojzka Cekuta rojena Hren Vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in nam pomagali, se iskreno zahvaljujemo, posebej pa še dobrim sosedom, prijateljem in znancem. Prav tako se zahvaljujemo govorniku podjetja »Mercator« Novo mesto in g. proštu Lapu za lepe poslovilne besede in opravljen obred, ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem, ki ste jo imeli radi, iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njeni Novo mesto, 11. aprila 1991 Št. 15 (2173) 11. aprila 1991 ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podat, smrt te vzela je prerano, v naših srcih boi ostal Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta FRANCA ŽURGE iz Dobindola pri Uršnih selih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki so nam stali ob strani in nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče in pokojnega tako številno pospremili na zadnji poti. Hvala kolektivom Labod, SGP Pionir, PTT Novo mesto, pevskemu zboru iz Stranske vasi, govorniku Fonu in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Žalostni smo, ker smo vas izgubili a ponosni da smo vas imeli V 86. letu nas je zapustila naša draga mama FRANČIŠKA GRABNAR iz Biča 5, Veliki Gaber Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, prijateljem, znancem in sorodnikom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sv. maše in za tako številno spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku Oražmu za lepo opravljen obred in govor in za somaševanje g. župniku iz Stične, g. župniku iz Dravelj in domačemu g. župniku ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 78. letu nas je zapustila draga mama AMALIJA POVHE iz Blata 14 pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v tem težkem trenutku stali ob strani, kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti in njen grob zasuli s cvetjem in venci. Posebno zahvalo smo dolžni GD Račje selo, kolektivom Kremen Novo mesto in Cestnemu podjetju Trebnje za podatjene vence in vsem nosilcem praporov t govornikoma g. Rajku Zaletelu in g. Bojanu Okornu. Iskrena hvala g. kaplanoma ža lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: sinovi Tone, Ludvik in Miro z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ljubljena mama, nikoli več nas ne boi pričakala na hišnem pragu, nikoli več ne bomo stisnili tvojih dobrih, od trdega dela zgaranih rok... Umrla je naša nadvse skrbna mama ANTONIJA PIRMAN iz Škrljevega 3 pri Šentrupertu Zahvaljujemo se vsem, ki ste našo mamo cenili, ji poklonili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala sosedom, znancem, prijateljem, gospodu župniku Janezu Vidicu in cerkvenemu pevskemu zboru za ganljivo petje. Žalujoči otroci: Marko, Minka, Martin, Mežka, Anica in snaha Biserka z družinami Šentrupert, Štore, Maribor, Ljubljana, Mirna, 3. 4.1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega RUDOLFA RAMUTA iz Metlike se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, OZB, SDP in kolektivom Komet, Beti Žakanje in Metlika za izraze sočustvovanja, podarjene vence, cvetje in pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala lepa vsem, ki ste se od pokojnika poslovili v tako velikem številu in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala zdravstvenemu in strežnemu osebju Doma počitka, ZD Metlika in pljučnemu oddelku novomeške bolnišnice. Zahvaljujemo se govorniku Ivanu Že-letu za čustvene poslovilne besede ter godbi in pevcem. Žalujoči: sin Rudi, hčerki Zofija in Albinca ter brat Lojze z družinami ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča in stara mama ROZINA ŠPRAJCER z Rožič Vrha 1 pri Črnomlju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podaijene vence in cvetje ter izraženo sožalje. Zahvalo smo dolžni sosedom, posebno še družini Planinc, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Zahvala velja tudi Adolfu Planincu za poslovilne besede pred domačo hišo. Hvala osebju ZD Črnomelj, Belt Črnomelj, pevskemu zboru iz Črnomlja in duhovniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA Kako bi dihal rad, poslušal gledal sedel med vami katero vmes povedal pa me tiiči teptan nad mano grob prerani (Oton Župančič) V 65. letu nas je nepričakovano zapustil ljubi mož, oče, dedek, brat, stric in svak STANKO GORENJO iz Šentjanža 49 na Dolenjskem Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste bili v teh bridkih trenutkih z nami, pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Iskrena hvala dobrim sosedom za nesebično pomoč, posebno družinama Repše in Pelko, Društvu upokojencev Šentjanž, KPD Dob, LD Mokronog, Damjanovim sošolcem. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljen obred, govorniku za besede slovesa, vsem pevcem ter rudarski godbi iz Hrastnika. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 66. letu zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari ata, tast in stric JOŽE PLUT iz Ručetne vasi 11, Črnomelj Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, pisno in čar za nesebično pomoč, govornikoma za poslovilne besede, pevskemu zboru ter g. dekanu za opravljen obred. Žalujoči: žena Anica, sin Jože z družino, hčerki Tončka in Danica z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, svaka, strica in tasta JOŽETA ROLIHA , govornikom za poslovilne besede. Iskrena zahvala družinam Pus, Kos, Trontelj, Vaupotič za pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala gasilcem iz Novoteksa in Kamene za častno spremstvo, ZB Bršljin, Društvu invalidov Novo mesto. Vsi njegovi Novo mesto, aprila 1991 ZAHVALA Prišel si iz tujine, da praznoval z družino bi veliko noč. a usoda ni hotela, te je vzela nam iz rok. Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 51. letu zapustil naš dragi mož, oče in sin IVAN ŠNELER s Sinjega Vrha 4 Ijem in znancem, ki so nam v hudih trenutkih prerani I Sinji Vrh za organizacijo pogreba in govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu ter g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi družini Zajc in sodelavcem iz Nemčije. Žalujoči: žena Zorica, otroci Janez, Milena, Anita in oče Peter ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Tiho nas je zapustila naša nadvse ljubljena mama, babica, prababica, tašča in teta MARIJA BRUS roj. Koncilja, iz Vavte vasi 34, Straža Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pokojno tako številno pospremili na zadnji poti. Zahvala internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, sestri Emi iz Straže, ZZB iz Straže, Društvu upokojencev, sodelavcem Jutranjke iz Sevnice, Novolesu tozd TES in Novi ambient za denarno pomoč, govornikoma za lepe poslovilne besede ter pevskemu zboru Dušan Jereb iz Novega mesta. V globoki žalosti njeni najdražji ZAHVALA Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. V 61. letu nas je zapustila draga žena, teta, svakinja in botra ZDENKA PERUCI Trebnje, Rimska 21 Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavkam, ki ste mi v težkem trenutku stali ob strani, darovali cvetje, izrekli sožalje in pokojno spremili v tako velikem številu na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala dr. Maijetki Metelko in dr. Vilfanovi za nenehno pomoč v času njene bolezni, Tobačni Ljubljana za objavo osmrtnice v Delu, gospodu župniku za lepo opravljen obred, upokojenskemu pevskemu zboru Trebnje in govornici Rezki Majer. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: mož Lojze in ostalo sorodstvo DOLENJSKI USTI Dr. Alojz Boh Dolenjec je po rodu, to bi zelo težko skril kajti go vorica ga izdaja. Nekateri redili ampak zares čisto rahli znaki tisti nekolikanj zapotegnjeni eji in aji pa njegov ožji rojstni okoliš bolj določeno postavljajo tja v ribniško dolino. Toda to so že sledi ki jih zaznajo le eksperti pa seveda tisti ki postanejo nanje pozorni potem, ko so v osebnih podatkih o dr. A lojzu Bohu, tako kot nu, prej prebrali da se je rodil v kmečki družini v vasi Jurjeviča pri Ribnici Ko smo že pri podatkih, pa kar nadaljujmo z njimi V Ljubljani je maturiral na klasični gimnaziji, diplomiral na splošni medicini leta 1953, opravljal pripravništvo v Ljubljani Trbovljah in Novem mestu, vendar takoj nastopil specializacijo v pediatriji in tri leta kasneje opravil specialistični izpit Sodeloval je pri ustanovitvi samostojnega otroškega oddelka pri Splošni bolnišnici v Novem mestu in prvega januarja leta 1960 postal njegov prvi predstojnik, kar je še danes Naslov primarija mu je bil dodeljen leta 1968. Je oče dveh otrok, hčerka je diplomirana farmacevtka, sin študira medicino. Letos ob svetovnem dnevu zdravja mu je bila v Ljubljani podeljena najvišja republiška nagrada v zdravstvu, nagrada dr. Jožeta Potrča »Pa ne pozabite, da se v prostem času ukvarjam z mikologijo in da sem ljubiteljski vinogradnik, e bi k temu suhoparnemu, močno skrajšanemu, a dovolj zgovornemu vzkliknil dr. Boh. Seveda To je bilo tudi vzrok našemu iskanja V četrtek je v Ljubljani prejel nagrado, v petek je bil do poznega popoldneva na strokovnem posvetovanju, zvečer pa je v svojem vinogradu na Trški gori sadil trie. Ko smo ga v soboto zjutraj le našli na oddelka ravno med vizito, je s spretno roko otipaval dojenčka in nič se ji ni poznalo, da je prejšnji večer držala lopato. Dr. Alojz Boh pripada tretji generaciji zdravnikov, ki so po vojni diplomirali na popolni slovenski medicinski fakulteti To so generacije, ki so se ali se še danes nahajajo v vrhovih slovenskih zdravstvenih organizacij in inštitutov. Dr. Bohova generacija je naredila tako rekoč revolucijo v slovenski pediatriji saj so on in njegovi kolegi prav v letih 1959in 1960 trem že obstoječim oddelkom zunaj Ljubljane, v Mariboru, Celju in Kopru, dodali še deet novih. To je bil razvoj, ki nikakor ni ostal brez rezultatov. Močno se je zboljšalo zdravstveno stanje otrok v Sloveniji zlasti pa sta se zmanjšali njihova umrljivost in obolevnost skoraj povsem izkoreninjene so nekatere otroške bolezni Ta dejavnost bi lahko rekli ' vestnim delom in dosežki žaga lastno vejo, saj je končna posledica seveda zmanjšanje kapacitet »Pediatrija pri nas je dosegla tako visoko stopnjo, da jo zmanjšujemo že po naravni poti« pripoveduje dr. Boh, »dogaja se nekaj podobnega, kot pred leti z oddelki za tuberkulozo. Pri nas je to izraz zelo visoke oskrbe otrok že zunaj, dobre preventivne in kurativne zunanje službe. Tako sedaj sprejemamo res najtežje bolnike, dostikrat pa tudi z močno socialno indikacijo, posebno pri Romih. Bolezni ki so bile pred desetletji pogostne, revmatizem ali hude oblike drisk, skoraj ni več. To so znaki dosežene nacionalne ravni zdravstva. Imamo pa čedalje več kroničnih bolnikov, neozdravljivih, od rojstva prizadetih. Sumimo, da so to posledice onesnaženosti okolja, v katerem živijo in delajo mlade matere, ter stresov, ki so jim izpostavljene.« I S d I i 0 0 \ spisku, napol v šali napol zares T. JAKŠE £ JURIJ MARJETIČ S SVOJO UČENKO — Z Marjano Tršinar sta zaigrala in zapela ob krajevnem prazniku v Orehovici (Foto: J. P.) Citre se vračajo NOVO MESTO — Citrarja Jurija Marjetiča pozna že dobršen del Dolenjske, čeprav je šele v zadnjem času začel bolj pogosto nastopati. Citranja se je naučil od svojega očeta doma na Stritu pri Bučki. »Ko še ni bilo ne televizije ne radia pri hiši, so bili večeri dolgi in takrat seje oče usedel k cit ram in zaigral. Učil nas je slovenskih pesmi in prav te stare pesmi so najpogosteje tudi na programu mojega nastopa,« je povedal Jurij, ki je na citrah ostal samouk, v zadnjem času pa pogosto drži v rokah tudi knjigo Cite Galič in si tako nabira tudi teoretično znanje. To mu je potrebno, saj je postal učitelj. Že tretje leto vadita skupaj z učenko 7. razreda osnovne šole v Škocjanu Marjano Tršinar. Skupaj nastopata in ubrano pojeta. Pred časom sta zaigrala in zapela na Veselem toboganu, ki so ga snemali med mladimi iz Škocjana. Jurij spremlja na nastopih tudi kapiteljski pevski zbor, vsako leto pa se udeleži srečanja citrarjev v Grižah. »Tudi seminar smo že imeli in mislim, da bo ta inštrument kaj kmalu na seznamu poučevanja v glasbenih šolah. Tudi sam bi rad posnel kaseto in predstavil nekaj svojih skladb,« pravi Marjetič. J. PAVLIN OTROŠKI ŽIVŽAV NA OTOČCU OTOČEC — V nedeljo, 14. aprila, bo v motelski restavraciji na Otočcu ponovno živahno. Ponudba družinskih kosil še vedno velja, po obedu lahko zaplavate v hotelskem bazenu, če pa vaši otroci niso še čisto odrasli, vabi Otočec ob 1 S. uri vse na prireditev, ki je v prvi vrsti namenjena ravno otrokom. OŠ Grm se bo predstavila s Sapramiško Svetlane Makarovič, dovolj bo glasbe, skratka — za nikogar ne bo dolgočasno. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca« Trikrat o telefonu in težavah z n i odškodnina, konec moten m — Kdaj mrliška vežica, razsvetljava, asfalt, ? — Matematika: cvek! — Komu verjeti? Na številna vprašanja, ki sojih pred tednom dni dežurnemu novinarju zastavljali bralci, bo odgovor lahko sledil šele, ko se bodo o izpostavljenem telefonskem, cestnem in še kakem drugem »nebodigatreba« na kraju samem pozanimali novinarji. V temle zapisu na vprašanja več ko opozoriti ni moč, toliko jih je bilo. Pa pojdimo po vrsti! Gospe B. K. (kjer navajamo začetnice, je ime znano uredništvu) iz Šentjerneja ni razumljivo, zakaj v tem kraju še niso začeli graditi mrliške vežice, saj je bil načrt zanjo že zdavnaj sprejet. Alojz Tršinar je bil lani med tistimi vaščani Dola pri Škocjanu, ki so dobili telefon, kajpak potem, ko so plačali polno ceno. In zdaj seje izkazalo, da so za veliko denarja dobili pol manj muzike, vsi imajo namreč t.i. telefonskega dvojčka. Te možnosti poprej ni nihče nakazal, sicer bi si kdo še pravočasno premislil. A. Tršinar je npr. mimo svoje volje v »španoviji« s podjetnim »dvojčkom«, kr telefon na veliko uporablja, zato se mu je že večkrat primerilo, da ni mogel klicati, čeprav je bilo nujno. Česa podobnega se še ne more primeriti Mileni Jevnikar. Nje in sedmih drugih vaščanov sploh ni na spisku tistih, ki bi radi prišli do telefona v Veliki Loki. O tem, kdo bo na spisku, je baje Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (U68) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad pri