fitev. 15. V ISovem inentu 1. avgustii 1897. X1Ï1, letnik* Izhajajo 1. in 15. vsac«ga uieBeca. Cena jim je za celo I gld., za pol let« 50 kr. — Nai'očnino sprejema J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredniltTO. Novice Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" m tifiuiti dati, plača za dvostopno petit-vreto 8 kr. i. enkrat, dvakrat 12 kr,, trikrat 16 kr. Gospodarske stvari. Ali je Tomasovii žlindra yažuii za naše kraje? Nobetio umetno gnojilo se iii v zadnjem času tako piiljubilo gospodarjem kakor Tomasova Žlindra. Kjerkoli 80 jo poskusili, da bi z njo zboljeali in pomnožili travniški pridelek, povsod se je izvrstno ^ponesla. Fa ne saaio na travnikih, ampak tudi na deteljišćih in pri drug-ih sadežih. Zaradi ugodnih yspehov, katere je pokazala Tomasova žlindra povsod, kjer ao začeli z njo g-uojiti, vpeljala jo je kmetijska družba kranjska tudi v nase kraje in hvaležni ji moramo biti za to. Kako zelo je družba vstregla s prodajo tega gnojila, povramemo lahko iz aledeèih številk. Leta 1895. je oddala družba celih 10 vagonov Tomasove žlindre, leto pozneje Ze 30 vagonov in letos jo je naročila polnih 50 vagonov. Te številke jasno govoré, kako koristno je to gnojilo. Da je Tomasova žliikdra tako porabna in pri> pravna za zboljšanje pridelkov, to je pripisati najbolj fosforoví kislini, katere se nahaja v 100 žlindre po 16 do 20 kff. Ugodno upliva tudi vapno, katerega se nahaja v njej do 50 odstotkov ; manjšega pomena pa su druge njene sestavine, kakor magnezija, železni okis, glinica, žveplana kislina in kremikova kislina. Najbolj važna je kakor rečeno, obilna fosforová kislina, iii zaradi te jo tudi kupujemo. Fosforová kislina je namrei poleg dušika in kalija najvažnejši živež za rastline, kterega v naSi zemlji le premnogokrat primanjkuje, pa ne le po njivah ampak prav posebno se na travnikih. — Zaraditega nam ludi Tomasova Žlindra na travnikih žudovito pomaga, in ravno tako koristno deluje nam tudi Jia deteljiàiib. Da se Tomasova žlindra že splosno rabi, to je pripisati pa fudi njeni ceni, kajti ona je sedaj med vsemi umetnimi gnojili najbolj po ceni. V prvih letih je veljalo 100 kg okolo 4 gld., sedaj se pa prodaja v Ljubljani, ki leži dal«č proč od žeekih tovarn po 2 gld. 00 kr. 100%. Veliko vredno je pri Tomášovi Žlindri konečno tudi to, da ne izda samo za jedno leto kakor druga umetna gtiojila, ampak da nam koristi po travnikih in drugod skozi tri leta. \a§ Lnkiu (Priredil za kratek Čae M. Mk.J Maš Luka se je rodil tam, kjer kamen po dnevu in po noči raste in kjer vode vselej zmanjka, kadar je doma ni, kruha pa nikoli, ako novega P®ko, kadar je še atari hleb pri hiši. Toraj, dragi čitatelj, precej lahko uganeš, kje je ta obljubljena dežela. Naš Luka jih âteje zdaj nekaj pod šestdeset, •rednje velikosti je, nizkega čela, Širocih ust, po kterih bi Ribuičan lahko mero za svoje žlice vzel: nOd àirocih ujst so mero vzeli, so žlice delati začeli," Ušesa so pa tudi precej obilna, menda zato, ker so mu jih paglavcu ranji oče, Bog jim d^' dobro, večkrat natezovali, da se je kremžil, kakor bi bil lesniko ugriznil. Luka je Človek prav po Jurčičevem okusu, pravi Fortunatek v prtnenih hlačah, glave pa ne tako neumne kakor bi se po obrazu sodilo, ampak je precej navihan, pravi kozji rog je, počasi jih izpod čela spravlja in ako dobro zadene, namuzne se in zaniČljivo naameja, misleč: „Primejtrikrat! dobro sem jo zasolil." Za pokrivalo ima najraje polhovko ali kako drugačno kosmato kapo. Nos ima špičast, nosnici votli, da bi lahko lešnike noter deval, menda zato, ker rad noslja? „Ima kopito, ki ni nikoli tobaka sito." v nos deva, da je le tobaku podobno, tudi črvojedinjo bi nosljal, ako bi mu jo kdo ponudit« âe kiras. Ko je bil nekega dne TonČeku naroČil, naj iz Žužemberka od Laha za pet krajcarjev drobnega tabaka prinese, je po pomoti kirasa v papirčka prinesel. Luka — meni nič, tebi niČ — hitro papir razvije ter dober ščepec kirasa v nos potisne in Be drugim nosljati dá; oj, kak ameh! drug druzega pogledujejo in se kahljajo (krohotajo). Luka pa mirno pravi. „Ti, Mišmaš, ti si pa pod nosom črn kakor ovca pod repom ob zeleni Za naée kraje je Tomasova žlindra Š6 po-sebuo vama iz lehko umeviiib vzrokov. Pri nas imamo malo travnikov ia v ob6e premalo krme. Nasledek tega je elabo rejeiia živina ia prepižli dohodki od živinoreje. Ker nam pa iivina primeroma èe največ dohodkov prinaàa, akrbetî moraaio za obilnejšo krmo. To se da tudi doseči, pa le tem potom, že bodemo začeli deteljíŘča, posebno pa travnike g-nojiti. Za travnike ia deteljišča pa ni nobenega boljšega gnoja, kakor je ravno Tomasova žlindra. Naài travniki so po nekaterih krajih močno zanemarjeni in slabi. Prav lehko bi pa dobili od njih se enkrat tako bogate kožiije, če bi jim privoščili nekoliko gnoja, kterega travniške rastline Ka dobro rast ravno tako potrebujejo kakor vsaka druga rastlina. Ker pa pridelamo navadno komaj toliko hlevskega gnoja, da ga imamo dosti za njive, moramo na travnikih druga gnojila rabiti in v tem oziru stoji na prvem mestu Tomasova îlindra. Skraja se je nekaj Časa mislilo, da Tomasova žlindra ni za vsako zemljo in lego pripravna, ampak le za mokre ali močvirne travuike. Sedanje iskiiSnje pa kažejo, da se spoiiaŠa na vaaki zemlji in v vsakej legi, če je le toliko vlažna, da se fosforová kislina lahko raztaplja. Ker potrebuje Tomasova žlindra za razstop fosforové kisline nekoliko več vlažnosti kakor dmga umetna gnojila, zato jo je treba že jeseni raztrositi po travnikih ill deteljiŠčih. V deževnih krajih jo raztrosimo tudi lahko v zgodnji spomladi. Za 1 oral je treba 350 do 450 lig, poprek tedaj 400 kg te žlindre, in ker velja 100 kg 2 gld. tiO kr., nas stane gnojenje oa 1 oralu po 10 gld. 40 kr. Ta strosek se razdeli na tri leta in se gotovo poplača. Tomášovi žlindri radi primešamo na travnikih âe kaj a i ta ki je tudi cèno gnojilo in važno zaraditega, ker ima mnogo kalija v sebi. V 100 h} kaj ni ta se nahaja I2dolíí%kaIija, razun tega pa še nekaj magnezije, klora in žvepleae kisline. Kajnit koristi posebno v bolj rahli in lahki zemlji, ker se tam navaduo manj kalija nahaja, kakor pa v težki remiji, če primeišamo Tomášovi žlindri àe kajnita, vzeti ga moramo za 1 oral 300 do 400 lig, poprek tedaj 350 kg. Ker stane 100 kg kajnita tudi 2 gld. fiO kr., znaíía atroíek za 1 oral 7 gld. 80 kr. več, tako da nas stane tako gnojenje skupaj 18 gld. 20 kr. na 1 oralu. Ker traja ta učinek skozi tri teta, se razdele stroški tako, da pride na leto le okoli 6 gld. stroškov za 1 oral, Tomášovo žlindro kakor tudi kajnit je raz* trosili kolikor mogoče jednakoraerao po travniku. Oe rabimo obe vrsti gnojil, jih kaže tikoma pred trošiijo dobro premešati na kakem suhem prostoru in pod streho. NajboljSi čas za trošnjo je poina jesen in najbolj se dadó raztrositi taka gnojila po prvem snegu, preduo izgine. R. paSi, kadar se uljiva." — „Tonček," pravi Luka nadalje, „veš kaj ti povem, drugikrat pa pravega priaesi, reci Lahovim, da naj pogledajo, kaj prodajajo, moj denar je tak, kakor nagega gospoda ; oni vselej pravega dobijo, saj so mi že dostikrat nosljati dali, ko sem jim bero vozil, ali jih pa na Toplice peljal : od Fužine do Soteske sva ga polno tabačnico pospravila, rute višnjeve sva pa tudi tako nakidala stem gnojem, da je bilo grdo; ko bi jih bila v kaki posodi oprala, pravo godlo bi bila imela, Taka voda, pravijo, je dobra sa kumare zalivati, pa ne vem prav, ali za prave kumare ali za šnopsarske nosove, ki jim tudi kumare pravijo," Naš Luka je bil v mladosti Lukec ali Lukač-Lukačasti, kakor je bil r milosti pri očetu in materi. Nauk za prvo spoved iu prvo sv. obhajilo je opravil v Hinjah àe precej dobro; ranji gospod Florijan so bili dober pa oster učenik, trde buče 80 tudi do 16. leta k nauku hodile. Učili so se ti kmečki dijaki ia divjaki celo pot do Hiqj in Shod v Eell cerkvi „Kat. politično društvo za Dolenjsko" je priredilo 18. julija shod v Beli cerkvi. — Shod je bil dobro obiskan. Prvi govornik g. vikarij M, Prelesiiik je govoril o katoliško-narodni organizaciji. Liberalizem je našemu ljudstvu veliko ákodoval v verskem, narodnem in gospodarskem oziru. V narodnem oziru, ker je naš narod razcepil. Razcepil pa ga je, ko je začel napačno pojmovati narodnost, ko je narodnost postavil za vrhovno pravilo in merilo vsega Človekovega ravnanja in nehanja. Katoliški Slovenci so se morali upreti tako učečim liberalcem. nazaj gredé, dan za dnevom je Slo tako po več tednov; ni Čuda, da bo se sčasoma na pamet navadili krščanskega nauka, Na,'5 Luka še zdaj vsaki večer ponavlja molitvice in jih tudi odropoČe kakor bi orehe stresal. Tistikrat šole še ni bilo, le nektere bližnje je kak „brenček" (orgljavec) ohc naučil. V župniji pri 2500 duaab so znali dobro pisati le trije: župnik, kaplan, Bolmaster — tako so cerkovnika in orgljayca imenovali ; otroci so pa večjidel znali prav dobro: „svinjko uganjati," „kozo spodbijati," „češnje tn jagode brati." No, kjer je znal pri kaki hiši kak človek brati, je semtertje pozimski čas tudi kakega otroka brati navadil, ali vsaj „puatabirati" ; tako je bilo tudi z uašim Lukcem ; ranja teta Anka ga je bila nekoliko brati naučila, ona je imela molitvenik : „Dusna paàa", pa le slabo; ima še zdaj mašno knjigo, bere pa težko, kakor bi debelačeve (koruzne) žganjce po ustih valjal. 15. Aífív, DOLKNJSKK ^'OVJ 9iraii. 131 Od todi razcepljeiije, — V gospoda rakem oziru pa nam je še veí škodoval, í^iberalní gospodarski nauk je postavil za glavno iiařelo korist, dobiřek posameznega ÍSloveka. Človek naj sam na-ne gleda. Ćioi bolj ee poteg'uje posameznik za svoje koristi, tem bolj vzcvete g-ospodarsko življenje. Zato pa morajo pasti vse ograje, ki bi ovirale in omejevale posameznika. Svobodno bodi vsakemu razkosavanje zemljišč. Vsi morejo, dà, morajo drug z drugim tekmovali, èe lioèejo do íesa priti. Kaj je obrodil ta nauk? Da se »ahaja vse bogastvo v rokah pojedinih kapitalistov, ki imajoč stroje Íii tvornice, lahko z vsemi tekmujejo^ nižji stanovi pa trpe strašansko, skoraj neznosno bedo. Sedaj nastopajo socijalni demokratje in se ponujajo ljudstvu, da mu hoŽejo poinagati. Toda iijiliovi naprti so neizvedljivi in vrh tega slone na brezverski podlagi. Zato se mora kršiSansko ljudstvo združevati y krščansko socijalna društva, kmetje vzlasti v posojilnicah in zadrugah. Drugi govornik, državni poslanec g, dr. Krek je govoril o političnem položaju. Državni zbor ni v zadnjem zasedanju nič storil za kmeta. Krivi so nemâki kriČaČi. Pa govornikovem prepričanju tako dolgo ne bo boljše, dokler si kraetje ne dobé več pravic. Sedaj so preveč odvisni od glavarstev. Tako n. pr. so župani prav za prav le pisarji okrajnega glavarja. Govornik je nadalje govoril o nagodbi z Ogrsko, o avtonomiji, samouprave dezelâ in naroda in k sklepu ognjevitega govora pozival poslušalce, naj ustanove posojilnico po Kaiffeisen o vem načinu, Kaj je novega po avstrjjskem cesarstvu? Celjski nižji gimnazij je vlada razpustila. To poročilo je moralo osupniti In vžatiti vse avstrijske Slova[ie In to tem bolj, ker je naučni minister se pred nedavnim 6asom obetal slovenskim poslancem, da se bo celjsko vprašanje ugodno rešilo. In sedaj najedenkrat U odredba! To je krivica za Slovensko ljudstvo. In dolžnost vseh Slovencev, vzlasti slovenskih poslancev je, da storé vse potrebne korake, da popravijo to krivico. Skoraj vsi slovenski politični listi priporočajo vseslovenski shod, pri katerem bi naredili načrte za nadaljno postopanje slovenskih poslancev nasproti yladi in Nemcem. Nemci Se vedno hrujejo proti jezikovni naredbi za Češko in Moravsko Vsi avstrijski liberalni nemški listi se hudujejo nad njo. Pridružiti so se jim tudi liberalni listi v Nemčiji. Katoliďki nemški listi pa odločno obsojajo njih počenjanje. Janko Krsnik, deželiii poslanec kranjski, c. kr. notar na Brdu, ztian kmečkemu ljudstvu kot pisatelj kraikoČasuih povesti v knjigah družbe sv. Mohorja, je umrl nenadoma v torek po noči v Ljubljani. Kaj je novega po širokem svetu? Mirovna pogajanja v Carigradu so z večine rešena. Samo jedna stvar dela odposlanikom evropskih vlad preglavico. Gre se za to, ali naj Grki plačajo vojno odškodnino, štiri milijone tnrikih funtov, takoj, ali pa v obrokih. Seveda Turki bi jih radi imeli precej, ali Grki jih nimajo. Najeti bi si morali od koga visoko posojilo. Ko bo še ta stvar reSena, bo menda vendar enkrat že priàlo do davno zaželenega miru. Iz Aten se poroča, da so se začeie turške Čete že pomikali iz Tesaiij«. Lukec je bil biřmován v Žužemberku, dobil dva goldinarja pa „farovž" iz lecta; ta denar so „v kozle dejali" : trije bratje so enega imeli, potem pa prirejo bratovfiki si delili. Ali po zakonu: „iz malega raste veliko", bilo je tudi pri Lukcu. Pri petnajstih letih imel je že dva ko?.ta: „murčka" in „sivčka". Pasei je pa tudi druge rogovilce. Lukec je bradate kozle prav rad imel; koliko ka-mižol iz „cajga" je potrgal, ko je kozlom gromade, posebno leskove z abranki pripogibal ; tudi kljukec (vejnik) je neusmiljeno pel po vejah, da bi le ljubi kozlički siti bili, naj bo škoda ali pa ne. Suhokranjški kozlarji so po njivah in senožetih dosti škode napravljali, ni se jim smililo: ne žito, ne trava, samo da so ti bradati in rogati „škratje" do paše priěli. Nas Luka si je s kozjo rejo lep denar naredil, da očetu ni bilo treba za druzega skrbeti kakor za obutalo (obuvalo), drugo si je sam s svojim denarjem oskrbel. Kakor Luka, tako eo si tudi drugi fantje s kozjerejo opomogli. Saj so pa tudi prave „jarce" od Hrvatov kupovali. Lukov sorodnik Martin je bil v Karlovcu tako mercino kupil, kakoršna se težko dobi : za enega kozla je bil dal 40 goldinarjev, ta je bil gotovo „tretjak". Ko ga je bil z drurimi vred Tirolcu prodal in celo jato skoz Ljubljano v Tržič gnal, so Ljubljančanje kar strmeli, kaki kozli so t Suhokrajni. Tudi pisatelj teh vrstic je bil v mladosti kozji pastir, veliko je a tem rogatim blagom trpel, posebno med maâami, ko so bili kozli nori, kakor sprideni fantje, ki radi v „Škodo" zahajajo ter niso ugnani ne po dnevu, ne po noČi, najmanj pa o svetih dneh, kadar kozli za kožicami letajo. Ko je Luka dorasel nabornih let, ni bil v vojake potrjen, v Novem mestu so ga izvrgli, menda so vedeli, da je za kozlarja najbolj sposoben; kako bi pa tudi bil za vojaški stan, ker ima âe zdaj ozke prsi kakor keber. (Dalje giedi.) Fiâe se uam: Iz Dobrnić. S5. julija popoldan yisila se je t Mali vasi župnije dobrnislce ljudska veselica v spomin stoletnice rn-jstva slavnega rojaka domačina, poznejšega apostoljskega škofa v Marketu v severni Ameriki, Friderika Barage. Vsaki narod slavi može veleume, dolžan je tedaj storiti to tudi naú narod. Mala vas, prijazen gradií, sedaj v posestvu rodo-vine Treo-tove, je rojstni dum slavnega škofa in tu se je vrèila veselica na prostem v sonci yeistoletnili koŠatib tip. Ve6iiia tujih gostov àla si je najprvo ogledat T dobrniško župno cerkev krasen doprsen kip Baragov, potem se je vršil odhod v Malo vas; Šolska mladina s zastavo, trebanjska požarna bramba, novo-meák:» godba in mnogobrojno Ijndatva, Vreme je bilo krasno, najmanjšega oblaka nisi ugledal na sinjem nebu. Oast, gosp. kapelan Jaklič je v slavnostnem govoru živo opisoval zasluge slavnega moža za sveto cerkev, za narod slovenski in za človeštvo sploh ; kazal je s spretno besedo na njega kot vzor katoliškega nesebičnega požrtvovalnega škofa, kot vrlega Slovenca ljubečega svoj rod tudi onstran morja, omenjal zasluge, kat«rih si je pridobil slavljenec na slovstvenem polju slovanskem in ludijanskem, Spisal je obilo nabožnih knjig, zlasti znamenita je njegova „dusna paša", ki je izšla do leta 1854:. ža v 27.000 iztisili. Kar ata bila Slovencem sv, Ciril in Metod, to je bil Baraga Indijanom ; ustvaril jim je pismeni jezik in alovatvc». Eakur je mati ponosna na svojega sina, ako doseže veljavo med svetom, tako naj bo ponosen tudi slovenski narod na svojega sina, prvega slovenskega apostoljskega misijonarja in skoia v Ameriki, Friderika Barago, Dokler bo živel kak Indijan v severni Ameriki, toliko Časa bo s Častjo izgovarjal ime Friderik Baraga, če ga bodo pa Indijani pozabili, pozabil ga pa ne bode Slovenec, katerema je toliko koristil na slovstvenem po^ju. Da se pa njegov spomin ovekovefti, vzidala se je ploščt, ki priča, da se je porodil tu mož svetovnega pomena. Po govoru vršila sa je tombola, ki je vzbudila obilo smeha in nedolžnega veselja. Po tomboli je bila pogostena Šolska mladina in vsak otrok dobil je še podobico, na kterej so zapisane poglavitne dogodbe Baragovega življenja. Vessljco počastil je s svojim prihodom nedavno v domovino přišedši slovenski duhovnik delujoč v Ameriki, Čast. gosp. Fr. Šušteraič. Naprošen, slavil je on v izbornem in priljudnem govoru zasluge Baragove; zlasti je povdarjul na Baragu kot znak značajnosti in možatosti, da nikdar ni zatajil svojega rodu. Vai amerikanski, nemški in angleški èaaniki in knjige, ki pišejo o Baragu, povdarjajo izrecno, da je bil Baraga po narodnosti Slovenec. Dandanašnji pa se oni, ki se v Ameriko izselijo, sramujejo svojega rodu in ne povedo da ao Slovenci. Govornik vé iz lastne iskušnje, da ko je šel jedno leto vprašat v Njvgork na urad, kjer se izseljenci vpisujejo, koliko je prišlo Slovencev isto leto tja, je s začudenjem in žalostjo zapazil, ko je pregledaval rubrike o izseljencih, da pod rubriko narodnosti ni zapisanega nobenega Slovenca; zapisani so Nemci, Cehi, Poljaki, Slovaki in razne narodnosti. Zvedel je kasneje, da Slovenci vprašani po narodnosti ne povedó, da so Slovenci, ampak se zapišejo za Nemce, ker znajo tolči nekoliko nemški, kar so se pri vojakih naučili, ali pa povedů, đa so Avstrijanci. To je žalostno znamenje, da je med Slovenci premalo narodne zavednosti. Pripovedoval je s kako častjo se stari Indijani še dandanašnji spominjajo Barage, ki jim je bil oče in upeljal jih je d: v krščansko in družabno življenje. S svojim govorom napravil je globok vtis. Govorili so se sledeči gg. : Dr. Dragotin Treo, odvetnik v Postojni je povdarjal Baragove zasluge za narod slovenski in celo človeštvo; Emil Orožen, notar v Trebnjem, govoril je o tem, kako majhen da je naš narod, vendar iuia veliko veleumov, mož svetovnega pomena, zato jih je dolžan častiti in se jih spominjati; nazadnje se je preč. gosp. župnik Jančigar zahvalil pred vsem g. Juliju Treo-tu, posestniku grada Mala vas za spominsko ploščo, ki je vzidana pri vhodu, za krasno opravo sobe, kjer je zagledal luč sveta Friderik Baraga, sploh za prireditev veselice ; zahvalil se je vsem gostom, ki so s svojo navzočnostjo počastili veselico v tako obilnem, da mnogobrojnem številu, iz raznih krajev in stanov, v istini prava ljudska veselica. Vse je bilo veselo in živahno, to se je bralo vsem vdeleŽencem že na obrazu, Godba je svirala in veliko pripomogla k splošnemu veselju. Vsem ostane ta dan nepozaben, ostane naj tudi slavljenec Baraga in duh njegov naj prestvarja in poživlja vse Slovence! Siava vekotrajna nesmrtnemu spominu Friderika Barage! Iz Črnomlja. Zadruga vseh obrtnikov sodnega okraja črnomaljskega se je osnovala dné al. junija pri tukajšnem okr. glavarstvu. Vseh obrtnikov v okraju je ^38. Da se je mogla volitev izvršiti, je bilo potrebno, da pride najmanj četrtina obrtnikov skupaj. Pričakovali smo da bodo prišh v obilnem številu, a nekateri so bili zavoljo daljnega pota zadržani, Prišlo je vendar 60 volilcev na vohiče. Izvoljeni so bili sledeči gg.: Predsednikom: Dayorin Frančio, klobučar v Órnomljn z 58 glasovi ; on se je namreč največ trudil za vsà-novitev zadruge ; podpredsednikom pa enoglasno Fran Lozar, krojač. Odbornikom : Janko Fugina, krojač, Vinko Ijeitgeb, pek, Jože Sehweiger, mizar, Štefan Kožar, mesar, Martin MalneriČ, trgovec, Andrej Lakner, gostilničar — vsi iz Črnomlja; Vekoslav Fabjan, čevljar iz Loke, Ivan Ďagran, ključavničar iz Loke, Vekoslav Gorupič, kovač iz Loke, Ivan Flajnik, krojač iz Vinice. Namestnikom: Štefan Skočelič, zidar iz Loke, Jožef Zwaz, čevljar iz Vinice, Jože Malnerič, mizar iz Krupe, Matija Starašinič, mlinar iz Podbrežja, Jože Gaagl, mlinar iz Vinice, Anton Prebilič, gostiln, iz Predgrada. Skupni obed je bil v gostilni g. Fr. Suštaršiča. S svojo navzočnostjo sta počastila obrtnika gg. okr. glavar in mestni župan. Med obedom ja svirala mestna godba. __ Doinaj^o vesti. (Nove maše) v ljubljanski Škofiji bodo darovali sledeči čč. gg. v nastopnih farah: Josip Eppich, dne 1. avg. v Stari cerkvi pri Kočevju; Anton Golf, dne 25. jul. v Starem trgu pri Ložu; Vojteh Hyba-sek, dne 8. avg. v Prídiné na Moravském; Anton Jarc, dne 8. avgusta v Novem mestu; Ivan Jereb, dne 1. avgusta v Ljubljani pri sv. Jakobu; Anton Jerič, dné 23. jul. v Ljubljani; Evgen Lampe, dne 2S. jul. v Marijaniičn; Ivan Mlakar, dne 1. avg. na Březnici; Valentin Oblak, dne 25. jnl. na Bledu; Leonard Zupan, dne I. avg. v Kropi; Frančišek Koželj, dne 1. aug. na Homcu; Josip Kržišnik, dné 25. jul. v Ribnici; Andrej La vri č, dne 1. avg. v Starem trgu pri Ložu; Josip LavriČ, dne 1. avg. v Blagovici; Blaž Eebol, dne 8. avg. naTrsteniku; Avgust Schauer, dne 8. avg, v Poljanici (Pollandl); Frančišek Zupančič, dne 1. avg. pri sv. Petru T Ljubljani. (f Umrla) je dué 18. julija t Rosinatorem gradu V Eand^i gospa Elizabeta Rosina roj^ Meliora po daljSem bolehanjn, Mir ji bodi ! — V Šmartnem pri Litiji ja amrl ondotni preč. gosp. dekan in daiiovni svetnik Jakob Eos, 73 let star. R. I. P. (Iz Toplic.) Umrl je tukaj dné 2?. julija ter bil elovesQo pokopau gospod Matej Godec. Porodil se je ranjki t Kresnicah pri Litiji dué 8. sept, 1808, bil tri leta bogoslovec v ljubljanskem semenišču; po-znejl služil kot mornarski zdravnik pri avstrijskem Lojdu. Bil je blaga duša, veren dober katoli(^.an, in radi njegove dobrosrčnosti in skromnosti vsestransko ljubljen in spoštovan. Bavil se je aadnja leta najraje z aadjorejo, ter z velikimi stroški izdelal kamniti breg t krasen sadni vrt. Pri njem se je dobilo vsakovrstno najfineje sadje od prvega poletja do pozne jeseni. Svetila mu veina lue! (Gledé konjskega semnja,) ki bode v pondtiljek 2. avgusta v Novem mestu, b tem opozarjamo vaft konjerejce in trgovce, da ni treba za konje živiaakih potnih listov in da se za konje ne bo pobirala sejemska pristojbina. Ker st» bili sejmi ne samo v naši domovini, teinveè tudi zunaj nje po vsili veĚjih noviuah razglašeni, se je nadejati obilo kupcev in izvrstne kupčije. (Podružnica sv. Cirila in Metoda) za Novo mesto prejela je iz nabiralnikov g. Šlajpalia na Veliki loki 4 gld. 78 kr. in iz nabiralnika pri g. Paulinu v Trebnjem 2 gld, 23 kr. (Požar.) V nedeljo 25. julija gorelo je v vasi Veliki Ban v Šentjernejski fari. Pogorelo je troje tiiS in žalibog tudi dvoje malih otrok, ki so bili brez matere doma. (Glas iz občinstva.) Omnibus, kateri prevaža v Novem mestu za majhen denar ljudi na kolodvor in drugam, je hvalevređuo podjetje, vendar bi prosili lastnika, da ga zđržava v dobrem stanu, da ne bo ilovek v njem v deževnem vremenu ravno tako premočen, kakor da bi bil pod milim nebom, in ne tako prepihan, da dobi trganje po vseh udih. Pričakujemo, da bo ta opomba zadostovala. (Enketa za povzdigo naše konjereje) bo 23. avgusta 1.1. v Ljubljani pri deželni vladi. — Sedaj je prilika, da se tudi mi oglasimo in povemo, kakih žrebcev nam je treba, da se zboljša naše pleme, in kaj je sploh vkreniti, da se zaredé po deželi konji, ki bodo pripravni za kmetijo in kupčijo. Zaraditega vabi kmetijska podružnica novomeška vse p. n. gospodarje, kterini je mari napredek naše konjereje, na razgovor, ki se bo vršil v tej zadevi na dan semnja v torek dni 2. avgusta ob dveh popoludne v prostorih gostilo« gospe Tuček v Novem mestu. (Za IILletuo zasedanje porotnih obravnav v Novem mestu), katere se pričnó 9. avgusta 1897, izžrebani so glavnim porotnikom naslednji gg.: Globočnik Janko, c. kr. notar iz Vel. Lasič; Weiss Jan., po8. iz Stare Freže; Žnideršifi Fr., pos. iz Zden-ske vasi; Rumpert Fr., trg. iz Krškega ; Zupančič Jan., pos. izLnže; Štrk Jure, pos, iz Predgi-ada; MatkoviČ Jure, pos. iz Tanče gore ; Geáel Mat., pos. iz Doblič ; Kužnik Ant., poi, iz Trebnjega; Novak Jan., pos. iz ^čjegasela; Weis Leop. ml,, pos. iz Metlike; Adleáíé Jan., poB. iz Adlešič; Tratar Fr., pos. iz Skrovnika; Zelko Janez, po», iz Lahinje; Petriè Janko, pos. iz ^Sevdola; Mavrin Jan., pos. izZagozdeca; Lavrinšek pos. iz Krškega; Lakner Andr., pos. iz Črnomlja; Zaplatar Fr., pos. iz Sv. Helene; Megliè Jan., pos. iz Nemške vasi; Špendal Ant., pos. iz Biške vasi; Iva-netič Jak,, poa, iz Metlike; Novak Jan., pos. iz Gra-dftca; Rus Fr., pos. iz Metlike; Puutar Jos., pos. iz Gor. Pijavskega; Zupan Jos,, pos, iz Raijegasela ; Po-tokar Ant, pos, iz Račjegasela ; Govanee Karol, poa, iz Metlike; Guatin Jure, pos. iz DraŠiČ; átnkelj Jak., pos. iz Otovca; Jarc Jan,, pos. iz Sr. Lipoeca; Ro-štohar Vinko, pos. iz Gor, Pijavškega; Panjan Jos., pos. iz Vojne vasi; Križan Jan., pos. iz Otoka; Ko-račin Ludv., pos. iz Mirne. — Nadomestnim porotnikom naslednji gg. : Jarc Anton, trg., MikoliČ Jakob, Agnitsch Andr., klepar, Luser Avg., pos., Mirtic Jan., pos. in Pugelj Fr,, pos. is Novega mesta; Zoran Ant., pos. iz Toplic; Vidmar Franc, pos, iz Dolenje vasi; Piki Jan., trgovec iz Bršljina. (Predavanje.) V nedeljo dné 25. julija zbralo se nas je lepo število mož v šolskem poslopji, k predavanju goap. V, Rohrman-a, načelnika kmet. podružnice v Novem mestu. Nad jedno uro trajal je zanimiv in poljuden poduk o gnojenji travnikov z umetnimi gnojili, Tomášovo žlindro in kajnitom. Mnogo koristnega in resničnega smo slišali tudi o prašičji reji. — Z veseljem in vidnim zanimanjem smo sledili njegovim prepričevalnim besedam Bodi torej na tem mestu izražena mu naša iskrena zahv&la. Ćaat neumorno delavnemu g. načelniku! (Društvo odvetniških in notargkih uradnikov v Celji) namerava svoj delokrog raztegniti na slov. pokrajine in je v ta namen razposlalo poziv vnem slov, odvetniškim in notarskim uradnikom na Kranjskem, Koroškem, Primorskem in Spodnjem Štajarskem. Z ozirom na važnost tega društva, prosimo vse tovariše, se jedenkrát, da nam T kratkem (vsaj do konca tega meseca) dopošljejo svoje opazke glede načrta društvenih pravil in pristopne izjave ter ae kolikor mogoče vdeleže občnega zbora dné 8, avg, t.]. — Pripomni se se, da bo ta dan otvoritev „Narodnega doma" in blagoslovljenje sokolske zastave, in pričakujemo obilne udeležbe. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu: StioStovana rodbina Rosiiitv v Eamliji dftrovftln je 15 gl. dijngki knbjtiji v Ni)Te]n inettn, iiftitiestu iiaj^robnega venca pokojni giiBpej Elizabeti R o sin ft. Hudi ji tem potum izrečena najtoplejSk aativalal Loterijske itevilke. Trst 17. julya 34 82 72 16 26 Gradec 24. „ 72 61 41 22 40 ZAHVALA. Za mnogoštevilne duknze prijnteljBke^A sotluija mej bule/.nijo in o smrti ter za obilo spremstvo k večnemu poůitkn nepozabljiye suiiro^e, oziroma bCeie, sestre, tete in svakinjo, goupe Elizabete Rosina roj. Mectiora, katero je Vsegamogočni, po dolgej bolezni, previđeno ti HT. lakraniKQtl na nmirajoĆe, dné 18. julija ob polu 8. uri popoldne k fiebi v boljio veSnost poklical, iarc-kamo tem potom vsom prijateljem in znancem, poeabua preiaetiti diihoTŠAini in gg. Usmiljenim bratom ter sploh veeni îiateri so predrago raujko na zadnjem potu spremili, najtoplejšo «alivalo. Kandija prí Novem mestu, tiné 25. julija 18V)7. Žalujoči ostali. 134 8tm;. DOLENJSKK NUVIGť. 15 t Ve em boto d nikom, mail vem in prijateljem )m-znatijňino žaloBtno vest, (la je Bogn Vaegamogořnerou dopadlo, k sebi v boljie življenje puklii^ati lirazef^a nam oiJeta, gospoda Jožefa Mavrin, nekdanjega viiifike^a trgovca íe znsne hiše pri „Pavlu" lia GríĚn liri Čraonjlju, po dolgi in mučni "bolezni v 7'' oiičinstvu uljudno ua- znaujara, da izdelujeni in v popravilo vzamem vsakovrstne harmonike, ktbre toèno in vestno dovršim po najnižji ceni. Mihael Gregorčič, mizar in harmonikar Naklo pri Črnomlji. (i(ie-3) IV*î nTffcillî preste roke hiša, pod, ko-XI «J loiec j„ dve „jivl. Hiša in pod stojita prav na prijaznem prostoru, ker okolu leži lep sadni vrt, ograjen, da se lahko zaklene. Na jedni strani vrta leži cesta, na drugi pa teĚe Krka, s katere je napeljana voda na vrt, da se lahko nabrizga ; poleg je tudi mali ograjeni vrt za zeljša in cvetlice. Ta domačija je prav pripravna za vsakovrstni obrt ali pa za kakega pokojnika (penzvjon'sta), ker je blizo ťaine cerkye ter od železniške postaje Sti-aža oddaljena deset minut, od Toplic pa dobre pol nre hoda. Toraj priporočam hiš. št. 8, v Valti vasi. Cena in pogoji se zvedó ravno tam pri posestniku F. Strav8-u. Čevljarski učenec, S LLtS je lepega vedenja, sprejme se v poduk v čevljarstvo k mojstrn v Ljubljano, kjer bi bil lepo odgojen. — Več iz prijaznosti opravništvo „Dol. Novic" la ALťV. DOLENJSKE NOVICE. ^ir'Ti 135. »»aeaBtsiigiaiSQsajaiiaBaDía^vocsi v BTrlio VBriiostl ob-iiuatVB. preQ niívrai-aimipauavejunji nosim Qd Q^Eij nadaljú to-le oblaetveuD regl strovalio varstvena zni^mku. 1 JciUiiu priivi BALSAM (Tiiict.ura balaamiua) Iz Iskanie při „angelju varhu" in tovarne farmacevtičnih preparatov A. TUerry-ja v PresraJi pri Rogdteo - Slatini. Preskusen iu potrjen od Kiimvatvetiih oblastcT. Najfitareje, nalprlstrteje, najreelneje In najceneje ljudska domače zdravilo, ki uteii prsne In pljčne bolesti, řelodíen krâ itd. ter je vpo-rabtio notranje In zunanje. V znak pristnosti je zfti)rtAV8nka B te ki oni« HM a rebrno kapicn, v katero t« vtisnjena moja tmtka Adolf Thierry, iekarna pri „ajigelju varhu". Vsak balzam, kine noei igoraj stoječe zeieno tiskane varstvene iuauike, naj se odkloni kot 3im eenejo tera niô vreiinňjo ponareJbo. Paz) naj ee toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, Itakor zfloraj I Ponarejale« in posnemovalce mojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce niâ vrednih ponarejenih, obdinstvo varaJoËlh drugiii balzamov, zasledujem najstrožje sodnijsklm potom na podlagi zakona d varstvenih znamltaii. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroâi direktno In naslovi; Na angeija varha lekarno A. Thierryja v Pregradi pri ftogatso-SlattnI. malih nil f! tlvnjnib steklenin fitftue franko do vsake avitro-ogrske poitne postne 4 krone, 7 Bobuo in Hercegovino 12 niftlili ali G dvojuili steklftuio 4 krone CO vinarjev. Manj kot 12 majlinih ali 6 dvojnib eteldeuic se ne rnspoiitlja. HaispoSilja se samo protj pred-plačiln ali poStnemn povzetju, OV Pari naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamka, katera mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. (13!)-5} Adolf Thierry, lekarnar y Přehradí pri Rogatec - Slatini. __laPMai^awBeagSisgiaaBaeMPa Tirolska veletrgovina prve yrste t vinom išie v tej stroki dobro izurjenega zastopnika pod dobrimi pogoji. Ponudbe pod zuamko V. 2353 odpravlja Rudolf Mosse na Dunaju, (H3-4} lî"nvflîStiîi»*i ^ i® -»vu t rt/tjllUjili Pp[jy ppj toplicah po prav ugodui ceni. — Več se poizvé pri lastniku ravno tam. |«*Mo»MMm«MaMM*»«««»MeattaMM»« I Popravilo gospodarskih strojev. Uljudno naznanjam p, n. občinatvU; da iispre-jemljem v popravilo mlatllnice, čistilnice, slamo-reznice ter vse pod ključarsko obrt s[)adajo&a dela, po kaj niogoÈe nizkih cenah; za ysa moja dela jamčim. Stare stroje tudi zamenjam z novimi od najboljših toyaren, proti primernemu doplačilu. Plačuje se po dogovoru lahko tudi ua obroke. Kupujem tudi stare vlita kolesa (avungrade^ alamoreznice in ročne ralatilnice, po koliko mogoče visoki ceni. Piameaa naročila se hitro in točno izvrié. (180) Se priporoča J. Mrovathf kljuSavnit'^r v Mačkovcu pri Novem mestu. Vsak kdor ^tibi okuBuo kuvo, lu>ô» >dmv oatatl In. si }i:aj prUinLoltL T Kluidiji pri Xovoïii mesto priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih proti ognju trpežnih lončenih peči (88-9) in štedilnih ognjišč, kakor tudi SsopaliŠQ z emailiranimi kahelcami. Postavljanje se vestno, točno in po nizki cnni izvršuje. Za dobro blago se jamči. Vse blago se oddaja po kaj mogoče nizkih cenah, ter pđ dogovoru tudi na obroke. Tlřftllftf* iz dobre hile doma in z dobrimi lol-skimi spričevali, se takoj sprejme v mojo průdajalníco z mešanim blagom. Ludovik Smol«, trgovec v Sevnici na Štajerskem. (i69-2) ■••••••«•••I Naznanilo. Podpisani p. n. občinstvu uljudno naznanja, da je na Račjem selu, občine trebanjske otvoril opekarno (ceglavnico), kjer se bode od 1. julija dalje vsakovi^tna opeka za zidanje, strehe kriti iu za il&kovatye, najnižjih cenah dobivala. V obilno naročitev se priporoča (1Ď4-3) Donûnîko Negro, o pekar. Iz konkurza J. ]V. Surz-a v Rudolfovcm se jo pričela prodiija, pri kateri se oddîija izključno le dobro blago in po praT nizki coni. TrgOTci nil debelo z dežele, ki inii^o primeren ])0]niNt, In p. n. mestno občinstvo naj blagovoli priti popoldne, ker je izbiranje bla^^a dopoldne radi pritiska vnuuje-ga občinstva neprilično. P Ivioaraka kotenina 20 kr. »oTomeito: OdgoTomi nr«iIiiUt, kd^jato^j, labisik tu tiikar i, KraJiO.