P.b.b Poltni ur;id Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenlu i 2. 1/haja v C.eio\cii — Erscheinungsort Khigenfurt Li^ro XIV./ŠTEVILKA 4 CELOVEC, DNE 25. JANUARJA 1962 CENA 2.— ŠILINGA Rusija in Kitajska Na Vzhodu so \ razvoju zadeve svetovnega poni on a, začenjajo v teh tednih ugotavljati evropski listi. Nakazuje se namreč dvoboj svetovnih velesil — Kitajske in Rusije — trenutno na političnem pozorišču v Moskvi, kjer si stojita nasproti stara politična rivaia-tekmeca: Hruščev m Molotov. Molotov izhaja iz stare Stalinove komunistične sole, Hruščev pa hoče biti predstavnik mlajše sovjetske generacije. V ozadju ie osebne tekme pa se odraža konflikt med sovjetsko Rusijo in komunistično Kitajsko. Obe državi sta si povsem različni po značaju ljudstev, deželi, zgodovini, gospodarstvu, verstvu in miselnosti. Obe pa pripadata komunističnemu bloku, vsled česar dokončni prelom med obema, kljub Molotovu in Albaniji, ki je naenkrat postala ljubljenka Kitajcev, zaenkrat ni verjeten, povsem jasno nakazan. , iusija meri 22.4 milijonov kvadr. km in je dvakrat obsežnejSa od Kitajske. Prebivalcev Šteje 208 milijonov, od katerih je 150 milijonov Rusov, ostalih 50 milijonov pa so ljudstva s svojimi jeziki in zgodovino. Ruska zgodovina zadnjih desetletij je pisana s krvjo. Načrtno so njeni komunistični voditelji s silo in nasiljem izvedli 'gospodarsko in socialno revolucijo in skušajo preskočiti dvestoletje normalnega razvoja. Nesporni so danes v Rusiji gospodarski uspehi, seve plačani z visoko ceno.-Kdor ima danes v Rusiji denar, dobi ne samo navadno robo, marveč televizijske aparate, najmodernejše hladilnike, pralne stroje, avtomobile. Položaj ruskega ljudstva se je bistveno izboljšal, >kar ni čudno v državi, v kateri je vse zaposleno: oče je inženir v tovarni, njegova žena pomožna delavka morda v isti tovarni, hčerka nastavljenka v kakem otroškem domu, mali sinko pa ^jjenec v malem obratu. Vsi imajo svoj '--'lužek in torej nikakor ni čudno, če si res morejo nekaj privoščiti, kar velja tudi pri nas na zapadli kot luksus. Hruščev sam se je trudil za to, da se je dvignila proizvodnja potrošhega blaga in s tem življenjska raven ljudstva. Po njegovem mnenju je Rusija danes šele v prvem stadiju socializma. Kajti zaenkrat velja za plače načelo: čim več pridelaš, čim boljše delaš, tem več zaslužiš. Sovjetska mladina se malo briga za politiko starejše generacije. Bolj jo zanima moderna umetnost, jazz-godba, novi plesi in še šport. V tem močno sliči mestni mladini na evropskem zapadu. Če promeniraš po Gorkijevi ulici v rdeči Moskvi, se čudiš, kako neznatna je ra-zlika med velemesti na zapadu in tu v Rusiji. Kitajska šteje 650 milijonov ljudi na ozemlju, ki je torej polovico manjše od ruskega. Pri tem je 60 odst. vse zemlje nad 2000 metrov visoko in le 14 odst. dosega do 500 m morske višine. Vlada se trudi, da poseljuje množice v severnih, manj obljudenih provincah Mandžurije in Notranje Mongolije. Računati mora s tem, da bo število prebivalstva po petnajstih letih narastlo na milijardo in pol. Število indu-sftTijskih delavcev na Kitajskem cenijo na 20 milijonov, kar je pri ogromnem številu vsega ljudstva bora peščica. Kje naj Kitajska dobi potrebni kapital, da z zadostno industrijo zaposli in prehrani stotine milijonov svojih ljudi? V povprečju živi Kitajec dnevno od prgišča riža, ki bi ga človek spravil v malo skodelico. Pred par leti še tega niso imeli. Vsa dežela nosi modro grobo delovno obleko in premnogi so veseli, da imajo vsaj to, ko pa so nekoč morali hoditi v krpah. Mladina je brez izjeme prisiljena, da študira, hodi v tovarne ali pomaga v kmetijstvu. Za zabave ji ne dajo komunistični voditelji ne prilike in ne časa. Ljudstvo prenaša delovni diktat od zgoraj, se zadovoljuje s svojim rižem in skromno obleko Pokol 19 misijonarjev i Ves kulturni svet je pretresla vest o strašnem pokolu 19 misijonarjev v mestu Kon-golo v Kongu. Sveti oče Janez XXIII. je ob nekem večjem sprejemu izrazil svojo globoko bolečino zaradi nečloveškega masakra nad misijonarji iz reda Svetega Duha, ki so ga izvršili kongoški vojaki na novega leta dam. To dejanje je označil za Kajnov zločin nad brati, ki so zapustili svoje družine in domovino z namenom, da se povsem posvetijo službi svojim bratom črne polti. Na glavni postojanki sil ZN v Leopold-villu je bilo uradno potrjeno, da se je ta pokol izvršil, kot so poročale prve vesti, nad 19 misijonarji, ki so delovali na področju severne Katange. Večina ubitih misijonarjev je poučevala v katoliškem semenišču v Kongoli, ki je sedaj popolnoma uničeno. Tja je vdrlo več kongoških vojakov, ki so bili pod poveljstvom nečaka odstavljenega podpredsednika in komunizmu naklonjenega naslednika umorjenega Lumumibe, Gizenga. Potek nečloveškega pokola je opisal pod prisego neki afriški dijak-seminarist, kateremu je uspelo ubežati masakru. On pripoveduje, da je vdrlo okoli 50 vojakov v semenišče, kjer so ujeli 19 misijonarjev, jih mučili in peljali k neki reki. Tam je bila zbrana večja skupina kongoške mladine, ki je pretepala misijonarje na najbolj grob način. Vojaki so nato misijonarje postrelili, jih razsekali in po kosih metali v vodo. V semenišču je tedaj biio tudi 50 semi-naristov, ki so pa vsi bili aretirani in prisiljeni gledati ta nečloveški pokol. Semi-naristu, ki je dal te podatke, se je posrečilo,, da je mogel ubežati in je po 11-dnevnem tavanju po neprehodnih krajih dospel na varno. Katoliški misijoni v Kongu tako beležijo že drug večji napad na misijonske postojanke. Pred kongoško notranjo zmedo so katoliški misijoni v Kongu lepo uspevali; dogodki zadnjih let pa so povzročili že mnogo škode misijonskim ustanovam v tej deželi. V Alžiru se množijo atentati in umori V Algeriji ne more priti do mirne rešitve zapletenega alžirskega vprašanja. Nemiri se dnevno pojavljajo in vsak dan beležijo na desetine smrtnih žrtev atentatov bodi v Algeriji sami, bodi v Franciji. Posebno v Parizu je zadnje čase vedno bojj očitno, da je podtalna nacionalistična organizacija O A.S dobro organizirana. Te dni so odpeljali kar v dopoldanskih urah nekega zdravnika, ki je tudi poslanec degoli-stične stranke. Poslanca je pozneje našla policija v družbi dveh oboroženih mož, katere je seveda aretirala. Istega dne se je v Parizu zgodil še drug slučaj uporniškega nasilja. Na dvorišču zunanjega ministrstva je eksplodirala večja količina razstreliva, kar je povzročilo smrt nekega moža, na palači ministrstva pa je bilo mnogo škode: poškodovana so okna, zidovje in notranja oprava. Zadnjo sredo je minulo dve leti od znane »barikadne revolte« v Algeriji, ko je prišlo do preloma med francosko De Gaul-■lovo vlado in nacionalno-ekstremističnimi elementi v francoski vojski. Razumljivo, da je zelo razgibana podtalna OAS tudi za to obletnico pripravila več atentatov, pri katerih je bilo na predvečer v raznih alge-rijskih mestih več desetin mrtvih. Francoske oblasti so seveda okrepile policijske oddelke, ker je OAS za to priliko pozvala Francoze k demonstracijam. Protidemon-stracije pa so se vršile v Franciji, kjer so zahtevali, da je treba vse sumljive elemente dati pod strogo kontrolo. Da je v Algeriji prava revolucija, dokazujejo že številke smrtnih žrtev: že samo letos je zahtevalo to medsebojno nasprotovanje nad 300 mrtvih in blizu 600 ranjenih. Papež za prizadete v Dalmaciji Težko prizadetim krajem v Dalmaciji je z velikim razumevanjem prihitel na pomoč ves kulturni svet. Tako organizirajo po vsej Jugoslaviji zbirke v denarju in blagu. Pa tudi v inozemstvu so se odzvale mnoge dobrodelne ustanove in že prihaja občutna pomoč od vseh strani. Posebno pozornost pa je vzbudila vest, da je tudi sveti oče Janez XXIII. poslal pomoč v znesku enega milijona lir. Jugoslovansko časopisje je s poudarkom prineslo to‘vest o osebnem daru svetega in upa, da bo če že ne tej vsaj drugi generaciji možno boljše življenje. Že ta skromna slika zadostuje, da spoznamo, kako malo sta si podobna orjaka na Vzhodu. Kitajci ne morejo odpustiti Sovjetom, da jim gre bolje kot njim. Saj bi moral komunizem odpraviti vse razlike. Zato očitajo ruskim komunistom, da so se na ljubo blagostanju izneverili pravemu komunizmu. Hruščevu in njegovim pa posebno zamerijo, ker je dejal, da med zapad-nim kapitalizmom in komunizmom vojna nikakor ni nujna. Kitajci pa stojijo na stališču, da mora prej ali slej med obema gospodarskima svetovoma izbruhniti vojna, ki se zamore po njihovem mnenju končati samo z'zmago komunizma. Taisto je menil tudi Stalin in tega mnenja je tudi njegov učenec Molotov. To je torej zakulisje spora med Rusijo in Kitajsko. očeta za potresne oškodovance Makarske in drugih dalmatinskih mest. Vest o tem velikodušnem daru poglavarja katoliške Cerkve je bila ena izmed redkih prilik, da je jugoslovansko časopisje imelo priliko omeniti ime Janeza XXIII. od časa njegove izvolitve. ■ Kot je znano, so bili kmalu po vojni pretrgani diplomatski stiki med Vatikanom in Beogradom; zaradi nasilja, ki ga je režim izvajal nad katoliškimi duhovniki in verniki, je moral takratni diplomatski zastopnik Vatikana mons. Odi zapustiti Beograd, čeprav je zlasti zadnji čas slišati o poskusih, tla bi ponovno prišlo do vzpostavitve rednih diplomatskih odnosov med obema, vendar do tega še ni prišlo, ker Vatikan vztraja na priznanju najosnovnejših pravic Cerkve in vernikov do verske svo-hode, krščanske vzgoje in delovanja. V Ameriki so napovedali, da proučujejo v svojih laboratoriji neko skrivno orožje, tako zvani »žarek smrti«. S tem orožjem bo razpolagalo ameriško letalstvo in bo imelo v sebi strašno moč, da bo spremenilo v plin vse, kar bi dosegel ta smrtonosni žarek. To orožje bi moglo proizvesti jakost toplote do milijon toplotnih stopinj. Imelo bo obliko velike bombe. Predvidevajo, da bodo s prvimi poskusi tega strašnega orožja začeli leta 1963. -KRATKE VESTI - Predsednik Kennedy je predložil kongresu proračun za leto 1963 v znesku 92.500 miilijonov (92 milijard) dolarjev. Proračun predvideva znatne poviške za obrambo in za vesoljska raziskavanja. To je tako največji proračun, ki je do zdaj bil predložen kongresu. Ob tej priliki se je predsednik Kennedy optimistično izrazil o gospodarskem razvoju v bodočnosti, kajti iz-gledi za izboljšanje izdatkov, potrošnje in investicij sb kar ugodni. Brat ameriškega predsednika, pravosodni minister Robert Kennedy, se namerava 'podati na dolgo potovanje po raznih državah. Povabljen je bil tudi v Moskvo, kar so smatrali za -taktično potezo Hruščeva. Iz Wa-shingtona pa je prišla vest, da je bilo povabilo odklonjeno. Obstajajo namreč pomisleki, da morda ne bi ta obisk Sovjeti izrabili v svoje propagandistične namene. V Perziji so minule dni demonstrirali študentje. Zadnjo nedeljo je šlo na ulice okrog 12.000 študentov, ki so zahtevali, da mora sedanja vlada odstopiti in se povrniti na vlado odstavljeni predsednik Mossadeq in njegova »narodna fronta«. Zahtevali so nadalje večjo svobodo za akademike in splošno socialno reformo v deželi. Pri teh demonstracijah je prišlo do hudih spopadov med študenti in policijo, pri čemer je bilo vsaj 100 demonstrantov ranjenih in nad 200 aretiranih. Nov korupcijski škandal je izbruhnil v Rimu, kjer so dva ministra in sicer vojni minister Andreotti, minister za javna dela Togni, predsednik parlamentarnega odbora za vojaške zadeve Pacciardi in več visokih uradnikov bili obtoženi poneverb, lahkomiselnosti in »prijateljskega gospodarstva« z javnim denarjem ob priliki gradnje velikega mednarodnega letališča Fiu-micino v bližini Rima. Kmalu po do-vršitvi letališča so se pristajalne steze za velika mednarodna potniška letala začele udirati v močvirnata tla, ki so bila preplačana lastniku, znani rimski plemiški in 'bankirski družini Torlonia. Gradbena dela so tako draga, da bi lahko vse letališče pozlatili«, je zapisal neki rimski list. Doslej je edini Pacciardi podal ostavko na svoj položaj, ostali pa trdijo, da se niso pregrešili proti nobeni postavi. Letališče se pa naprej pogreza. Epidemija žrnih koz se širi Tudi v Jugoslaviji in Italiji so že zdravstvene oblasti izdale ukrepe proti kozam. V Jugoslaviji velja ukrep, da morajo vsi potniki, ki prihajajo v državo ali gredo iz nje, -dokazati, da so bili cepljeni proti tej nalezljivi bolezni. Diplomatska zastopstva v inozemstvu morajo ta ukrep upoštevati pri podelitvi vizuma. Doma pa so začeli veliko akcijo med prebivalstvom, da zlasti otroke dajo čimprej cepiti. V Italiji so tudi uvedli kontrolo nad potniki ob mejnih prehodih. Prvi alarm pa je nastal v Trstu, kamor je pred dnevi prišel neki potnik iz Diisseldorfa, pa je v Italiji zbolel na kozah. Seveda so ga takoj izolirali v bolnišnici, vse osebe pa, ki so bile v dotiku s tem potnikom, so takoj preiskali. Skoraj vse osebje v tržaških pristaniščih se je prostovoljno podvrglo cepljenju. Epidemija koz se vedno bolj razširja. Na Angleškem je do sedaj že šest ljudi umrlo zaradi te bolezni, 14 jih pa leži v bolnišnicah. Celo športne prireditve odpovedujejo iz bojazni pred to boleznijo. — Vse večji obseg pa je ta bolezen dobila v vzhodnih deželah. V Pakistanu je v teku 24 tir umrlo nadaljnjih pet oseb, s čimer je število žrtev črnih koz narastlo samo v Pakistanu na 296. Posrečilo pa se je že, da so v glavnem zajezili nadaljnje okuženje, ker so že nad en in pol milijona ljudi cepili. Politični teden Po svetu... Izredno zatišje v Moskvi Ves čas po drugi svetovni vojni napolnjujejo politične strani časopisov v prvi vrsti vesti o gigantskem boju vzhodnega in zapadnega bloka držav in njunih glavnih predstavnikov Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike. V letošnjem januarju pa zaznamujemo izredno zatišje, ki daje malim in velikim politikom priliko za najrazličnejša ugibanja. Neki zapadni diplomat v Moskvi je to zatišje označil z izjavo, da še ni doživljal take grobne tišine, kot vlada v tem času v Moskvi. Vsi znaki, tako pravi, kažejo, da se v Kremlju nekaj dogaja in da obstajajo med kremeljskimi vrhovi napetosti, toda negotovo je, ali se ta nasprotna gledanja komunističnih vodij tičejo notranjepolitičnih vprašanj ah pa vprašanj glede medblokovske politike. Vesti, da se v Moskvi »dogaja nekaj« izrednega, potrjujejo tudi od drugod. Po teh vesteh Hruščev ni več popolen gospodar položaja v Sovjetski zvezi. Zagonetne vesti o odhodu glavnega nasprotnika sedanje kremeljske politične linije nekdanjega zunanjega ministra Molotova na Dunaj, kamor še do danes ni prišel, močno potrjujejo to napovedovanje. Po teh vesteh bi naj namreč dobil Molotov v centralnem komiteju več opore, kot so Hruščev in njegovi pričakovali. Mrtvega Stalina so sicer po sklepu XXII. kongresa vrgli iz veličastne grobnice sredi Moskve, toda prav tako obsojenega Molotova, se zdi, se ni posrečilo vreči iz komunistične stranke. Tako je Molotov še vedno ostal močan in nekateri celo trdijo, da ima v rokah nekatere »tajne listine«, ki so neljube Hruščevu. Hruščev je utrujen V notranjem pohtično-gospodarskem položaju se je v zadnjem času marsikaj spremenilo v škodo Hruščevu. Preskrba živil je zašla v nekako krizo: gospodarske napovedi se niso uresničile, kar povzroča med vrhovi stranke nezadovoljstvo. Zlasti kmetijstvo ponovno odpoveduje, radi česar Hruščev zaskrbljeno potuje po sovjetskih pokrajinah in skuša z učinkovitimi ukrepi rešiti položaj prehrane. Vse to ga utruja in zmanjšuje bojevitost proti notranjim in zunanjim nasprotnikom. Zato tudi ne preseneča njegova izjava v Minsku, kjer je omenil možnost, da bi se umaknil iz političnega življenja. Vse to je imelo za posledico, da so bučno napovedano »destalinizacijo« precej omilili. V moskovski »Pravdi« napadi na protipartijsko dogmatičnost niso več tako siloviti in tudi v satelitskih državah, ki so verno ogledalo dogajanj v Moskvi, so začetno »destalinizacijo« kar zavrli; tod še vedno nosijo nekatera mesta ime po Stalinu. Zanimiva je tudi vest, da je Molotov na Dunaju pisal svoje spomine, katere je pred svojim odhodom v Moskvo oddal neki švicarski založbi z naročilom, da jih objavi, če bi se njemu kaj hujšega pripetilo. Iz tega moremo sklepati, da je bil Molotov na vse pripravljen in se je njegov položaj proti pričakovanju izboljšal. Prav gotovo pa tudi zunanje-polkična vprašanja niso brez pomena pri tej igri »za kulisami«, med katerimi je najvažnejši spor z Albanijo, ki je varovanka Kitajske, a tudi glede Berlina ni v Moskvi pravega soglasja. Da tamkaj zares ne gre vse tako gladko, kaže tudi dejstvo, da je bil sovjetski poslanik v Washingtonu, Dobry-nin, že pred mesecem imenovan na to mesto, a ga še danes ni zasedel. žali, če zopet ne bo prišlo do spletk od strani raznih »varuhov« dežele. Nova nevarnost pa je grozila, ker je podpredsednik centralne vlade in 'poglavar vzhodnih predelov Konga Gizenga, pripravljal odpad od osrednje vlade, kar je potrjevalo tudi dejstvo, da se celo leto ni odzval vabilu osrednje vlade za sodelovanje. Vendar do tega ni prišlo, ker mu je vlada odvzela podpredsedniško mesto, vojaško pa je proti njemu nastopil nekdanji njegov pristaš in poveljnik njegovih vojakov general Luni dula. Po kratkih bojih je bil Gizenga izoliran, centralna vlada pa je proti njemu napovedala sodno razpravo, češ da ruši državno enotnost in je odgovoren za razna nasilja v vzhodni provinci. Zadnja poročila pa poročajo, da je prišel Gizenga pod zaščito čet ZN v Leopoldville in upanje je, da bodo tudi ta spor uredili mirno m tedaj bo morda le v tej nesrečni deželi po tolikih notranjih pretresljajih zasijal žarek miru. Nova Gvineja Ko se je napetost med Nizozemsko in Indonezijo zaradi Nove Gvineje pretekli teden spremenila v prvi spopad, se je zdelo, da tega vprašanja ne bo mogoče več mirno rešiti. Medsebojna obtoževanja so spor še večala in ves levičarski tisk je dolžil Nizozemsko napada na indonezijsko ladjevje, čeprav je znano, da je že dalje časa predsednik Sukamo grozil, da bo zasedel Novo Gvinejo. Taka je metoda vseh malih in velikih diktatorjev: najprej napadi, potem pa obddlži. Vendar pa do nadaljnjih bojev ni prišlo, za kar gre v prvi vrsti zasluga začasnemu generalnemu tajniku ZN U Tantu, ki je takoj pozval obe stranki k mirni poravnavi spora. Nizozemska je bila takoj pripravljena sprejeti posredovanje tajnika U Tanta, dočim se je Indonezija za to odločila šele po daljšem oklevanju. Nizozemska namreč zahteva, da se naj prebivalstvo Nove Gvineje samo odloči, ali želi k Indoneziji ali pa hoče ostati povezano z Nizozemsko. Udar na udar Tudi v republiki San Domingo je pretekli teden bilo zelo razburkano politično življenje. Kar dva državna udara je doživela ta mala republika v nekaj dneh. Najprej je minister za vojsko general Eche-varria s pomočjo višjih častnikov prisilil predsednika Balaguera, da odstopi in vojaški odbor je prevzel oblast v državi. Toda ljudstvo je odločno demonstriralo in zahtevalo demokratično vladavino. Po 24 urah je bila vojaška vlada zopet strmoglavljena in skupina letalskih častnikov, tki je protiudar izvršila, je postavila na oblast prejšnja državni svet s dotedanjim podpredsednikom vlade Benmely-jem na čelu. Nova vlada je takoj odpravila cenzuro in dala ostale svoboščine, ljudstvo pa je v burnih demonstracijah dalo duška veselju radi zmage nad diktaturo. Tudi Združene države so izrazile svoje zadovoljstvo nad izidom notranjih trenj v San Domingu z upanjem, da bodo tako prišli do oblasti zmernejši elementi. Skrivnostno letalo ... Mnogo ugibanja je povzročil dogodek blizu Barija zadnjo nedeljo. Tam je namreč pristalo neko bolgarsko vojno letalo sovjetskega tipa »Mig 17«, ki je bilo opremljeno z najboljšimi fotografskimi in drugimi aparati. Letalo je pristalo v sili in je deloma polomljeno, pilot je tudi ranjen in je bil prepeljan v bolnišnico. Pravijo, da je zračni prostor nad tem področjem preletelo več enakih letal, ugibajo pa, zakaj je to letalo pristalo in kaj je vobče iskalo nad tem področjem. Sumijo ga vohunstva, kajti v bližini mesta Barija je več zavezniških vojaških oporišč. Uradno italijansko poročilo sicer pravi, da doslej nima nikakih dokazov o špionaži in tudi bolgarska vlada je poslala v Rim noto, v kateri pravi, da je letalec v megli zašel, in zahteva letalo in pilota nazaj. V Italiji... V Italiji ima demokrščanska vlada od časa do časa težave, ker razpolaga le z majhno večino v parlamentu kljub podpori nekaterih manjših strank. Pretekli teden se je znova znašla v krizi, ki je grozila vreči vlado s predsednikom Fanfanijem na čelu. Krizo so izzvali komunisti, ki so očitali zlasti ministru za narodno obrambo Andreottiju, da v zadevi graditve novega letališča Fiumicina ni vse v najlepšem redu. Predvidevali so, da bi v slučaju padca vlade prišlo do večje usmeritve demokrščanske politike na levo, kajti že dolgo zatrjuje del krščanskih politikov v Italiji, da je treba za uspešnejše delo pritegniti v vlado tudi Nennijeve socialiste, ki so baje pripravljeni pretrgati dosedanje zveze s komunisti. Vendar pa do padca vlade ni prišlo in je Fanfani tokrat še uspel z majhno večino pri izglasovanju zaupnice vladi ostati za nedoločen čas še v vladi. Volitve na Finskem V Finski so imeli predčasne volitve, kar je bilo posledica nedavnega posega Sovjetov v finske notranje zadeve. Znano je, da je moral takrat predsednik Kekkonen v Moskvo, da potolaži velikega soseda in skuša ohraniti svoji deželi politično neodvisnost. Seveda brez »protiusluge« to ni šlo, zato so politični nasprotniki socialista Kek-konena rajši odstopili iz volilnega boja in tako zagotovili Kekkonenu zmago, kar je pomirilo tudi Sovjete; Kekkonen namreč še najbolj uživa zaupanje v Moskvi in šo zato tam tudi verjeli njegovi obljubi, da bo še naprej vodil prijateljsko politiko do Sovjetov. Seveda je bilo v teh okoliščinah pričakovati zmago Kekkonena in tudi udeležba na voliščih je bila zadovoljivo visoka; saj je dosegla 78 odstotkov. Pri volitvah je nastopalo več strank, med katerimi je komunistična na drugem mestu (30 odst.). ... in pri nas v Avstriji Kako naj delijo Glavna skupščina zaseda Minuli teden se je zopet nadaljevalo zasedanje Glavne skupščine ZN, ki ima na programu tudi razpravljanje o portugalski koloniji Angoli. Kakor že lansko leto, pričakujejo, da bo izglasovana resolucija, ki Portugalsko poziva, da podeli Angoli samostojnost. To bo nov udarec portugalski kolonialni politiki, čeprav Salazar odločno zatrjuje, da je to vprašanje popolnoma no-tranje-politična zadeva Portugalske. Pa tu di za Atlantsko skupnost bo to neprijetna zadeva, kajti užaljeni Portugalci bodo postali še bolj hladni do svojih zaveznikov, ki imajo na njihovem ozemlju svoja vojaška oporišča. Žarek miru v Kongu V Kongu so medsebojna vojaška obračunavanja začasno prenehala. Med katanškim poglavarjem Čombejem in osrednjo vlado je prišlo do sporazuma, katerega bodo dr- Velilki ameriški dar, ki ga je dobil bivši kancler Raab v Ameriki, to je posojilo Združenih držav v okviru »Marshallovega plana«, bi že lahko prinašal lepe dohodke v narodnem gospodarstvu, če bi ga že začeli uporabljati. Že od lanskega marca je sproščenih okrog 800 milijonov šilingov, kot določa dogovor z ameriško vlado. Vendar pa do tega priti ne morejo, ker se obe stranki trudita, da bi pri tem »pred ljudstvom zaslužnem« opravilu vsaka od obeh imela čimveč zaslug. Težko je biti v sredi Zvezni kancler dr. Gorbach je v svojem zadnjem radijskem govoru govoril o položaju Avstrije, ki je nevtralna država, ki pa vendar ne more živeti izolirano od vseh sosednih držav in tudi ne gospodarsko pro-cvitati, če ni vključena v večjo gospodarsko skupnost. Dejstvo je, da obstajata danes ne le dva velika politična bloka, temveč se enako tudi gospodarski svet vedno bolj združuje v dve veliki gospodarski skupnosti. Zlasti po uspešnih izidih v Bruslju je EWG postala stvarnost, s katero morajo računati vsi, tudi Amerika kot Rusija. Vendar pa je razpoloženje obeh ob tem precej različno. In Avstrija, ki leži na vmesnem pozorišču med obema, bo morala pri svoji nameri, da se pridruži EWG, uporabiti največjo politično spretnost, da bo pri tem očuvala sanjo politično nevtral- nost, na drugi strani pa, da ne bo izključena od koristi evropskega trga. Uspeli cestnega zakona Kot se še spominjamo, je lansko leto zbudil novi cestno-prometni zakon mnogo odobravanja, osporavanja in zaskrbljenosti zlasti med vozači. In vendar se je po enem letu izkazalo, da je ta zakon dober in je v veliki meri znižal število cestnih nesreč, kakor izkazujejo statistična poročila. V vsej državi je bilo v letu 1961 za celih 41 odstotkov manj cestnih nesreč kot prejšnje leto. V zvezi s tem se je skrčilo tudi število mrtvih in ranjenih za 27 odstotkov, število samo mrtvih pa za 16 odstotkov. Tudi število nesreč, povzročenih zaradi pijanosti voznikov, jse je občutno znižalo, za 36 odstotkov, dočim je bilo takih, ki so ob nesreči zbežali, samo 13 odstotkov manj od prejšnjega leta. Slišati je bilo, da bi naj zvišali mero uživanja alkohola do 0.15 (promile), kakor je to v Nemčiji. Toda to upanje je prazno, ker so v ta namen izvedli več strokovnih poizkusov. Nasprotno, celo v Nemčiji se javlja vedno več zahtev, da tudi tam znižajo stopnjo alkohola za voznike samo do 0.05 (promile). Avstrijski trgovinski minister dr. Bock je minuli torek praznoval 10-letnico svojega delovanja v državni upravi. Dr. Bock je postal leta 1952 državni tajnik v trgovinskem ministrstvu. SLOVENCI doma La pa Stat a V AVSTRALIJI sc jc s prihodom p. ODILA HAJNŠKA življenje med ondotnimi Slovenci še bolj poživilo. Kot poročajo, so v Sydneyu zaceli s pevskimi vajami, katere vodita p. Odilo in pevski strokovnjak Ludovik Klakočer. - Za Božič je izšla v Avstraliji gramofonska piošča z naslovom Slovenski božič”. Na plošči je podano vse, kar slovenski človek ob božičnem prazniku sliši in doživlja. Mnogim družinam in posameznikom jc ta božični dar zelo olepšal praznike. — Med avstralskimi Slovenci živi tudi pesnik HUMBERT PRI-BAC, ki pridno priobčuje svoje pesmi v slovenskih publikacijah. Napovedano jc tudi, da bo v kratkem izšla v Avstraliji zbirka njegovih najiep-Ših pesmi v posebni zbirki. V KoLNU je v časopisu ..Deutsche Zeitung” izšel daljši članek o operni umetnosti v Jugoslaviji. Članek posveča posebno pažnjo tovrstni glasbi v Sloveniji, katero imenuje »deželo glasbe”. V poročilu posega do prvih slovenskih glasbenikov v 15. in IG. stoletju, posebno pa omenja Jakoba Petelina - Gallusa. V Ljubljani so poslušali prve opere že leta 1650, ko so tja prihajali operni ansambli iz Italije. V članku je povedano tudi, da so v Ljubija-ni ustanovili leta 1701. prvo evropsko »Filharmo nično društvo”, katerega člana sta bila tudi Haydn in Beethoven. Za mesto društvenega kapelnika se je potegoval tudi Schubert; Gustav Mahler jc pa začel svojo umetniško pot dirigenta prav v Ljub Ijaui. •SLOVENCI V OBEH AMERIKAH so sc odlo* čili, da bodo letos obhajali »SLOMŠKOVO LETO”. Letos 24. sept. poteče namreč 100 let, ko jc umrl v Mariboru škof Slomšek. V domovini so to celoletno proslavo izpeljali že v letu lOlO, ko so pro slavljali lOOletnico prenosa sedeža lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribon Namen tega jubilejnega leta bi naj bil isti kot pred leti v dvv" vini; da bi se vsi združili v molitvi k Bogu, da bi jim v Slomšku, v tem svetlem narodnjaku in kuhturnem delavcu, dal tudi prvega slovenskega svetnika. Višek proslav v tem letu bo v jeseni v Buenos Airesu ob sodelovanju vseh slovenskih kulturnih organizacij; do takrat pa so pozvana posamezna društva in šolske skupine, da tudi v svojem krogu pripravijo primerne proslave. NA GOETHEJEVI UNIVERZI v Frankfurtu ob Meinu so se nedavno začela redna predavanja o slovenski književnosti in slovenskem jeziku. V zimskem semestru jc za profesorja - gosta imenovala hesenska vlada dr. Bratka Krefta, ki predava o raz vojn slovenske književnosti in njenih glavnih zastopnikih do začetka druge svetovne vojne. Lansko leto jc na tej univerzi predaval o hrvatski in srbski književnosti profesor zagrebške univerze dr. Josip Badalič. V GORICI so minulo nedeljo imeli sveto mašo v bizantinsko-slovanskcm obredu. Maševal je ,,n. Anton Koren, ki že dolga leta deluje v ruskenf' vodu v Rimu. Sveta maša je bila zvečer v goriški stolnici; obisk je bil zelo velik; moški zbor jkkI vodstvom mladega g. Fr. Valentinčiča iz Pevme pa jc prav dovršeno prepeval lepe liturgične speve pri tej maši. JESENIŠKO JEKLARNO nameravajo razširiti tet modernizirati tako, da bo mogoče izdelovati viso kokvalitetne vrste jekla do pol milijona ton letno. Prav tako so tudi železarne v Štorah pri Celju že zelo povečali in modernizirali in še so v načrtu nadaljnja razširitvena dela. • V SLOVENSKI VASI v Argentini so zaključili ŠOLSKI TEČAJ na praznik Treh kraljev. V preteklem letu ga je obiskovalo 89 otrok, največ iz ondotne bližine, nekaj otrok pa jc prihajalo le ob sobotah k pouku tudi iz drugih predmestij Buenos Airesa. Tečaj sta vzorno vodila g. Lovro Jan in njegova žena ga. Zdenka. Tudi uspehi niso iz ostali, saj je bilo med učenci kar 80 odličnjakov in 39 jih je pa doseglo prav dober uspeh. Ob zaključ ku so otroci pripravili tudi lepo šolsko prireditev, ki jc bila prav dobro obiskana. TUDI V KANADI Slovenci ne spijo. V mestu VVINNIPEGU debije močna skupina, pri kateri jih je največ iz mladih slovenskih družin, ki so se v tem kraju naselili le v zadnjih jictih letih. Ta skupina jc četrta po številu Slovencev v Kanadi. Prvenstvo imajo seveda Torončani, na drugem mestu so rojaki v Montrealu, na tretjem Hamilton čani, na četrtem pa v Winnipcgu. Slovensko dni Sivo, ki ga že več let vodi Štajerski rojak Anton Pikel, priredi večkrat družabne prireditve in skupne izlete za rojake. Med njimi deluje tudi slovenski zdravnik dr. Kozin. Zelja Slovencev v IVinui-pegu je, da bi čimprej dobili stalnega slovenskega duhovnika. Sedaj prihajajo mednje od časa do časa slovenski lazaristi iz Toronta. NAJVEČJI SLOVENSKI POSESTNIK NA SVETU jc najbrž postal ing. Jože Bavdaž, ki ga dobro po znamo tudi na Koroškem, kjer se jc kot podjeten mladenič mudil prva povojna leta. V področju Ma to Grosso jc kupil kmetijo, ki meri 50 kvadrat nik kilometrov. Dolga jc 10 km, široka pa 5 km: Kaj več zaenkrat o njej ne vemo. rJjuenoj c/luresn in le, ka j (Popotne vtise popisuje koroSkim bralcem Vinko Zaletel) Saj bi rad že nehal s temlem opisovanjem, pa urednik ob koncu vedno pristavi svoje besede: »Dalje prihodnjič« in ga ne maram postaviti na laž. Potem še to, da je tale »Naš tednik - Kronika« nekak svetovni časopis, ki gre skoro po vsem svetu. Pa dobim pošto od svojih znancev iz Holandije, Francije, Švice, Italije, Severne in Južne Amerike, da berejo članke in naj še pišem. Meni se že neumno zdi, če se pa drugim še ne, pa še potrpim. Če »Naš tednik« zahaja po vsem svetu, je znamenje, da so tam Slovenci. In ker so Slovenci po vsem svetu, velja gotovo za slovenski jezik, da je svetovni jezik — Welt-sprache. Seveda moraš, če potuješ po svetu, znati vsaj nekaj tujih jezikov, da te ne prodajo kot teleja (podjunsko: čoleja). Toda jaz doslej še nikjer nisem imel prilike, da bi se bolje naučil tujih jezikov, kakor jih za silo znam, ker pridem povsod k Slovencem. Tudi tedaj, ko sem pol leta potoval po Severni Ameriki, se nisem naučil nič več angleščine. V Pliberku je rekel neki možej, ki se ima za zelo pametnega, da s slovenščino ne prideš dalje kot do »Li-pitzbacha«. On že ne, ker je ne zna, drugi pa pridemo zglo daleč. Izmed tujih jezikov mi je po Južni Ameriki najbolj pomagala italijanščina. Najbolj zato, ker je zelo sorodna s španščino, pa tudi zato, ker je po Južni Ameriki toliko Italijanov. V Buenos Airesu jih je en milijon. Zlasti duhovnikov, redovnikov in sester je veliko Italijanov. Tudi nemščina prav pride, ker je precej Nemcev izseljenih in v službi po Južni Ameriki, največ pa v južnem Čilu. .Seveda so se morali Slovenci po svetu tl®lčiti jezika dežele, kjer živč oz. delajo. Znano pa je, da so prav Slovenci poseb-no nadarjeni za jezike. Morda- je Bog ob stvarjenju videl, da bodo prav majhen narod in bodo bolj potrebovali jezike velikih sosedov in da se bodo izseljevali po svetu, pa jim je zato tega talenta malo več vlil kot drugim. Med vojsko smo videli v Sloveniji, kjer smo bili pod dvojno okupacijo, kako so ljudje kar hitro govorili nemško ali italijansko, morda še prehitro. 'Pametni starši poskrbijo, da znajo otroci dobro svoj materni jezik, pa tudi čimveč drugih jezikov. Občudujem svoje starše, kako so poskrbeli tudi za to doto svojim da stanovanja pa hudo draga. Ko so gospodinje šle nakupovat, so v začetku morale pokazati, kaj hočejo. Slišal sem od neke, da je hotela svinjski jezik: pokazala je na prašičjo glavo in svoj jezik. Ko je šla po jajca, je rekla »kokodak« in s prsti naredila podobo jajca. Gospodinja, kjer sem stanoval, je hotela kupiti servis, namizno posodo. Sla je v trgovino in po italijansko rekla, da hoče »servizio«. Trgovec je šel zadaj v skladišče iskat in prinesel — nočno posodo. To je bilo smeha! Hudo je bilo za duhovnike, ki so bili nastavljeni in so radi tolikega pomanjkanja morali hitro zgrabiti za delo. G. Kupljenik mi je v Čilu pripovedoval: tam imajo »majniško« pobožnost v njihovi pomladi, to je od 8. novembra do 8. decembra, to je Marijin mesec. Nekega dne župnika ni bilo doma in je moral on imeti šmarnice. Po šmarnicah so prišle pevke in dekleta k njemu in zahtevale »piche«. Ni vedel, kaj je to, pa je rekel, da nima. Pa so vedno 'bolj stopicale in hotele »piche« in jim je rekel, naj pridejo jutri, ko bo g. župnik doma. Nejevoljne so morale oditi. Drugi dan je vprašal župnika, kaj je to. Kakšen smeh je bil pri obeh, ko je zvedel, da je to — stranišče. Naj omenim še to, ko sem že ravno pri »gospodih«, kako se je č. g. Janez Lavrih, ki je bil po vojni več let v Skooijanu, pripravljal na prvo pridigo v angleškem jeziku v Severni Ameriki. Napisal je pridigo in se na pamet učil; da bi se vadil i/jgovorjavi, je šel na pokopališče v mrt- Amerika sredi velikost Avstrije) vašnico, da bi bil sam in ga nihče ne bi slišal; tam se je glasno vadil. Prav tedaj je prišla na pokopališče neka gospa. Videla ni nikogar, le slišala čudne glasove in je mislila, da je kakšen mrlič iz groba vstal in sedaj straši in je vsa prestrašena prihitela v župnišče pravit o groznem dogodku. Župnik se je šel prepričat, kaj je, pa je takoj spoznal glas svojega kaplana. Toda v Argentini to ni nič hudega, če ga »lomi« z jezikom. Nikoli se ne norčujejo ali smešijo človeka, ampak mu skušajo pomagati. Saj se zavedajo, koliko ljudi in tudi kulture, napredka je iz Evrope. Zlasti pa je iz Evrope vse, kar je boljšega v tehniki, znanosti, skoro vsi stroji. Sicer so na zunaj Argentinci ponosni na svojo državo in na svoje izdelke in mora biti na vsakem izdelku, ki je tam narejen, označeno »Industria Argentina«, toda vsak bolj ceni in rad drago plača to, kar je v Evropi izdelano. Zlasti nemški izdelki so cenjeni. Ko sem bil na gospodarski razstavi v Buenos Airesu, so tam ponosno kazali, kaj vse izdelujejo, kako moderno urejeno imajo n. pr. mlekarstvo. Zanimal sem se za stroje in povsod odkril izvor: »Made in Germany« (Narejeno v Nemčiji). Ko sem prišel tja, mi je g. Guštin posodil svoj aparat za predavanja z barvnimi slikami, na katerem je bil ponosen napis: »Industria Argentina«. Tako velika škatla, da bi skoro moral najeti nosača, toda kazal je prav slabo. Zato sem tam kupil japonski projektor, ki je desetkrat manjši, pa bolje kaže, in je bil še cenejši. Japonska prav bombandira južnoameriški trg s svojimi izredno poceni izdelki. Pa niso tako slabi, zlasti pa so praktični. (Dalje prihodnjič) KAKO JE PRIŠLO DO RAZKOLA V času, ko smo tik pred vesoljnim cerkvenim zborom, mnogo napovedujejo, da bo prišlo do zbližanja med krščanskimi Cerkvami in katoličani; nekateri celo upajo, da bo prišlo do zedinjenja z anglikansko ali pravoslavno Cerkvijo. Ti dve se namreč po nauku skoro nič ne razlikujeta od nauka katoliške Cerkve. Obisk anglikanskega prim asa lansko leto in obisk carigrajskega patriarha pred kratkim v Vatikanu je gotovo veselo znamenje, ki kaže, da je mnogo ovir, ki so povzročile odpad, že odstranjenih. Prav gotovo mnoge zanima, kako je sploh prišlo do teh verskih odpadov, zato prinašamo zgodovinsko poročilo o nastanku »pravoslavne Cerkve”, kot ga je napisal dr. Ivan Križanič v svoji »Zgodovini svete katoliške Cerkve” pred 80 leti. '»troikoon. Eno sestro so dali v Gospo Sveto v šolo, drugo v Graz, enega brata v Innsbruck, drugega v Beljak, da so se naučili nemško, sestro pa še v Meram, da se je naučila še italijansko. Mene pa so prepustili gimnaziji, če bo kaj iz mene naredila in pa — potovanjem. Ko so po okupaciji prišli gestapovci aretirat mojega očeta, so ga dobili na polju, ko je delal. Kar verjeli niso, da je to on in ponovno vprašali, če je on »Fabrikant Zaletel«. Pa jim je tako pogumno zabrusil: »Ali me zato aretirate, ker som poskrbel, da znajo vsi moji otroci nemško?«, da so ga res 'kmalu izpustili. 'Pa vrnimo se k našim rojakom v Argentino! Težko je bilo, ko so prišli tja in si morali takoj poiskati delo, da bo kaj kruha. Pa kruha je bilo tedaj v Argentini toliko in tako 'poceni, da so cele »štruce« ležale v smeteh in kupi mesa »asada«. Prišli so v to obilje iz taborišč, kjer je bil kos kruha in mesa dragocenost. Hrana je bila neverjetno poceni, mnogo bolj kot sedaj, to- Odkar se je veliko rimsko cesarstvo razdelilo na dvoje cesarstev in so v Carigradu prebivali vzhodni cesarji (zapadno rimsko cesarstvo pa je takrat že razpadlo), so si carigrajski škofje ali patriarhi večkrat prisvajali večjo čast in oblast, kot so jo imšli antiohijski, jeruzalemski in aleksandrijski škofje, ki so vladali v škofijah, ki so jih ustanovili apostoli, dočifh carigrajska škofija mi bila apostolskega izvora. Nekateri carigrajski škofje pa so se enačili celo z rimskim škofom — papežem, kateremu so v vseh časih priznavali prvo in, najvišjo oblast v ^Cerkvi. To prizadevan je carigra jskih patriarhov so cesarji navadno podpirali, saj je s tem pridobivalo na pomenu in slavi tudi njih prestolno mesto Carigrad. Toda rimska stolica je odločno branila svoje pravice in je tudi zagovarjala prednost drugih apostolskih cerkva pred mnogo mlajšo carigrajsko. Ta prepir med Rimom in Carigradom je bil prvi vzrok, da je začela vez ljubezni med obema popuščati. V mnogih verških prepirih so carigrajski cesarji pogosto samovoljno posegali vmes, čemur so se vzhodni škofje že kar privadili. Bili pa so tudi' preslabi in premehki, da bi odločno zastopali pravice Cerkve, za kar so bili iz Rima večkrat ostro 'posvarjeni. To je imelo za posledico, da so se vzhodni škofje vedno bolj odtegovali papežu. Posebno nekateri carigrajski patriarhi sd se smatrali ža predstavnike vseh vzhodnih cerkva. Ko je v Rimu nastala papeževa država in ko je papež imenoval frankovskega kralja Karla za »rimskega cesarja«, so mislili cari-grajski cesarji, da se jim godi krivica, ker jih s tem papež zapostavila; zaradi tega so se še bolj hudovali nad Rimom. Ko pa je prišlo do hudih verskih bojev zaradi češče-nja svetih podob, je le še malo manjkalo, da že takrat ni prišlo da popolnega preloma med Rimom in Carigradom. Tako se je pripravljalo dalje časa, dokler ni prišlo pod cesarjem Mihaelom (842—866) do končnega razkola. Cesar Mihael je bil še mlad in je zelo razkošno živel. Vsa vladarska opravila je poveril svojemu stricu Bardi. Sčasoma je imel Barda cesarja tako v oblasti, da je celo njegovo mater Teodoro spodrinil in poslal v samostan. Tedanji .carigrajski patriarh Ignacij je nastopil proti pohujšljivcmu življenju na ce- sarskem dvoru in je cesarju celo odklonil sveto obhajilo. S tem si je pa patriarh Ignacij nakopal jezo dvora in obtožen veleizdaje se je moral umakniti. Na njegovo mesto so postavili Focija, ki do takrat še niti duhovnik ni bil. Focij je bil cesarskega pokolenja, bistroumen in prebrisan mož. Večina podložnih škofov je iz slabosti potrdila Focija in Ignacija odstavila; samo 5 škofov se je postavilo na stran zakonitega patriarha Ignacija. Dvor se je obrnil do papeža Nikolaja I. s prošnjo, da potrdi Fooija za patriarha. Toda papež se ni dal prevariti in je odposlal dva odposlanca v Carigrad, da tam natančno preiščeta razmere. Toda odposlanca nista vestno preiskovala in se celo pustila podkupiti ter sta na krajevnem zboru potrdila, da je Ignacij odstavljen, in Focija potrdila za zakonitega patriarha. Toda papež Nikolaj je pravočasno dognal nečastno ravnanje odposlancev in ju strogo kaznoval, Focija pa odstavil od cerkvene službe. V Carigradu je ostalo glede Focija vse pri starem; za papeževa pisma se ni nihče zmenil. Focij je sedaj še bolj rovaril proti Rimu. Začel je trditi, da se je prestavila papeževa stolica že s tem iz Rima v Carigrad, ker tudi rimski cesar sedaj biva v Carigradu; torej gre prvo mesto v Cerkvi carigrajskemu patriarhu. Dokazoval je pa tudi, da so zahodni kristjani s papežem vred krivoverci, ker učijo, da Sveti Duh ne izhaja le iz Očeta, ampak tudi iz Sina. Focij je v svoji predrznosti na neki sinodi v Carigradu leta 867 papeža celo izobčil. To smrti cesarja Mihaela in Barde je zavladal cesar Vasilij L, ki je Focija takoj odstavil in vtaknil v samostan. Na patri-arhijskii prestol se je vrnil izgnani Ignacij. Tedaj je bil sklican v Carigrad osmi vesoljni cerkveni zbor, ki naj bi uredil vprašanja tega razkola. Spor med Vzhodom in zapadno Cerkvijo je bil poravnan, Focij pa obsojen. Ko pa je leta 877. umrl patriarh Ignacij, je premeteni Focij postal znova carigrajski patriarh, ker se je znal prikupiti cesarju in zvito skrivati pred škofi svoje namene. Papež Ivan VIII. ga je tudi pogojno priznal, če se pred sinodo opraviči. Z zvijačo je premeteni Focij zopet ukanil papeževe odposlance, ki so Focija na cerkvenem zboru potrdili in celo zavrgli sklepe osmega cerkvenega zbora. S tem si je Kipar Meštrovič umrl V Združenih državah je v torek zvečer, 16. januarja umrl svetovno znani hrvaški kipar IVAN MEŠTROVIČ. Ze nekaj let je živel v zvezni državi Indiani v mestu South Beand in tu predaval na univerzi. Umrl je zadet od srčne kapi v svojem 79. letu bogatega življenja. Kot javljajo, bodo njegovo truplo prepeljali v njegovo domovino in ga pokopali v Dalmaciji v družinski grobnici v Glavicah, kjer je preživel svojo mladost, to je bila namreč njegova izrecna želja. Svetovno znani kipar Ivan Meštrovič je bil rojen 15. avgusta 1883. v Slavoniji, svoja otroška leta pa je preživel v revni dalmatinski vasi Otavice. Kot otrok je pasel ovce po kamnitih gmajnah, a že tedaj je začel rezbariti les in klesati kamen. Ko so opazili njegov izreden kiparski talent, so ga poslali v neko kamnoseško delavnico blizu Splita. Kmalu nato pa je šel v Zagreb v delavnico kiparja Ivana Rendiča, od koder se mu je posrečilo priti na Dunaj v akademijo za slikarstvo in kiparstvo. Čeprav se je tukaj moral kot reven študent boriti z življenjskimi težavami, je dovršil akademijo z najboljšim uspehom. Kot devetnajstletni kipar je na Dunaju že razstavljal svoja prva dela (Materina skrb, Zadnji poljub, Timor Dei, Studenec življenja itd.) Želja po nadaljnji izpopolnitvi ga je gnala v Pariz, kjer se je seznanil s tedanjimi francoskimi umetniki-kiparji kot sta Rodin in Burdelle, ki sta tudi močno vplivala na mladega Meštroviča. Iz te dobe izhaja veličasten načrt za »Vidovdanski hram”, čudovita umetnija arhitekture, ki pa v celoti ni bila nikdar uresničena. Le posamezne podobe kosovskih junakov (Kraljevič Marko, Obilič, guslar, vdova, heroj, sužnji...) je izdelal v tem času in jih leta 1911 razstavljal na svetovni razstavi v Rimu. Vso svetovno umetniško javnost je mladi jugoslovanski kipar ob tej razstavi opozoril nase, kar mu je odprlo pot v širni svet. Med prvo svetovno vojno je Meštrovič živel v inozemstvu, kjer je bil tudi član jugoslovanskega odbora. Po vojni pa se je vrnil v domovino, kjer je ustvaril vrsto nesmrtnih del ne le v domovini, marveč tudi drugod. Med te velike spomenike spadajo Indijanci (1928) v Chicagu, Spomenik hvaležnosti Franciji v Beogradu (1930), Karel in Ferdinand v Bukarešti, Zgodovina Hrvatov v Zagrebu (1931), Spomenik neznanemu junaku na Avali pri Beogradu, Njegošev mavzolej na Lovčcnu v Cmi gori, muzej revolucije v Zagrebu. Snov za svoje umetnine je največ jemal iz domače in tuje zgodovine. Pa tudi iz Svetega pisma jc upodobil mnogo prizorov; mnogo teh je lesorezov. Tako se nahaja v kapeli na Mejah v Splitu ciklus reliefov s prizori iz Kristusovega življenja; nadalje jc upodobil še Rojstvo, Obiskovanje, Križanje, Snemanje s križa, Evangelista in druge. Mnogo pa je tudi portretiral, med katerimi je čudovit njegov avtoportret. Drugo svetovno vojno jc Meštrovič preživel v Švici in v Ameriki, kjer jc nekdanji dalmatinski pastir zaključil svoje izredno plodovito življenje. Svet in domovina sta mu že v življenju priznavala čudovitost umetniškega ustvarjanja, saj je bil član najvišjih kulturnih ustanov doma in po svetu. Njegova dela pa mu bodo v stoletja pela nesmrtno slavo. ■ee ssair za- pa Focij naikopal izobčenje in, ko je vladal v Carigradu cesar Leon VI., je moral ponovno v samostan, kjer je kmalu umrl. V celem dešetem stoletju je bilo razmerje med zahodno in vzhodno Cerkvijo zelo hladno in polno nezaupanja. Sredi enajstega stoletja pa je ošabni carigrajski patriarh Mihael Cerularij predrzno pretrgal zadnjo nit, ki je še vezala vzhodno Cerkev na Rim. Za časa cesarja Konstantina IX. (umrl 1054) je Mihael napisal poslanico, v kateri napada rimsko Cerkev ter ji očita, da ne veruje več tega, kar so verovali apostoli, temveč uči, da Sveti Duh izhaja iz Očeta in Sina; očita ji tudi, da se rimski duhovniki ne ženijo, pri maši uporabljajo le opresni kruh in v postu opuščajo alelujo. Vsi očitki so le disciplinske narave, zato so bolj postranskega pomena. Važnejše je le versko vprašanje, ali Sveti Dtdi izhaja tudi iz Sina. To resnico pa so v vzhodni Cerkvi že od nekdaj izpovedovali in jo vzhodni očetje vedno jasno učijo. Papež Leon IX. je ovrgel vse očitke, v Carigrad pa je iposlal svoje odposlance, da bi poravnali s patriarhom Mihaelom spor. Toda bilo je brez uspeha vse prizadevanje, zato so papeževi odposlanci v cerkvi »božje Modrosti« leta 1054. prečkali obsodbo Mihaelovih zmotnih naukov. Istočasno pa je patriarh Mihael preklel papeža in rimsko Cerkev. V svojem napuhu se je patriarh hotel povzdigniti celo nad cesarja, ki pa ga je pregnal iz Carigrada. Toda nesreča razkola, katerega je on povzročil, je ostala. Odslej so v Carigradu nas katoličane prištevali h krivovercem, sami sebe pa so ime-novaili pravoverne alli pravoslavne kristjane. Župnik Anton Pelnar je umrl V ponedeljek, dne 22. januarja, so naznanili zvonovi v St. Stefanu na Zilji, da je Bog odpoklical svojega zvestega služabnika, prečastitega gospoda konzistorialne-ga in dekanijskega svetnika ter dolgoletnega župnika Antona Pelnafa v večno domovino. Rajni je bil najstarejši aktiven duhovnik v krški škofiji in je doživel visoko starost 52 let in je do zadnjega vršil svojo službo na fari. Doživel je menda vse duhovniške jubileje, saj je skoraj 70 let služil v Gospodovem vinogradu; v fari Sv. Stefana na Zilji pa je skozi 63 let pastiroval. Za požrtvovalno delo in za zasluge, ki si jih je tekom dolgega duhovniškega življenja pridobil, je bil pokojni tudi deležen priznanja in je zato prejel kar trojno odlikovanje svčtnika: dekanijskega, škofijskega in ob železomašniškem jubileju leta 1957 še konzistorialnega. Pokojni gospod šentštefanski župnik je bil rojen 3. marca 1870 na Češkem. Bogoslovne študije je dokončal v Celovcu in je bil posvečen v duhovnika 19. julija 1892. Služboval je kot prefekt v Marijani-šču, kot kaplan v Mežici in črni ter pri mestni fari v Celovcu. Leta 1898 pa je prišel kot župnik v St. Stefan na Zilji, kjer je z veliko vnemo služboval do svoje smrti. Hvaležni farani, katerim je bil skozi vso dolgo dobo skrben in ljubeč dušni pastir, 'bodo svojega gospoda župnika ohranili še dolgo v najlepšem spominu in se ga radi spominjali v molitvi, h kateri jih je z gorečnostjo in vzgledom tolikokrat navajal. Naj počiva v mirul GLOBASNICA Matilda Košutnikova, pisateljica znanih iger, je sprejela iz Kapruna sporočilo, da je tam na Sveti dan po kratki bolezni v 95. letu svoje starosti preminul njen po pol brat Franc Leder, Lasič jakov drugi sin. čeprav slabotnega zdravja je moral rajni iti že kot učenec služit za pastirja v Rute, nato se je šel učit za mlinarja h Krautu aia Bistrico, od tam pa se je podal v daljni svet, se naselil v Bocnu, kjer je služil celih 40 let kot mlinar. Tu si je izbral tudi 'življenjsko družico. Med drugo svetovno vojno se je iz Italije preselil nazaj v domovino in čeprav je bil v sinovi družini v Kaprunu z vsem dobro oskrbljen, je 'kljub visoki starosti še pridno delal, da si je prislužil pokojnino. Ko je rajnemu umrla mati, Lesifijakova prva žena, je naš ljudski pesnik dal duška svoji žalosti v daljši pesmi, od katere sta ohranjeni — kolikor nam je znano — še dve kitici: Wk nas naTiomkem ŠT. VID V PODJUNI (Rojakov oče — osemdesetletnik) V ponedeljek, 29. jan., praznuje znani in priljubljeni Rojakov oče, Franc H ob el iz Pogrč, 80-letnico življenja. Kljub visoki starosti je Rojakov oče še trden. Iz mladih let vajen trdega dela je še sedaj neumoren in pomaga sinu pri vseh kmečkih opravilih. In kakor v mladosti tudi sedaj vsak prosti čas izrabi za branje. Jubilantovo življenje bi najlažje orisali s kratko besedo: Bil je vseskozi mož beseda. Zvestoba do Boga, domače zemlje in družine mu je bila najbolj dragocena vse življenje. Zvest Bogu je izpolnjeval verske dolžnosti in zagovarjal verske resnice. Kakor svetopisemski Jozue je tudi on — z nevidnimi črkami — zapisal na svojo hišo: »jaz m moja hiša bova služila Gospodu«. V tem duhu je vzgajal tudi svoje otroke, katerim je neizbrisno v spominu, kako jih je, majhne in nebogljene vsako jutro jemal na kolena in z njimi hvalil in prosil Boga. Kot svojo največjo željo je vedno izražal, da bi tudi njegovi otroci ostali zvesti veri in domu. Zakaj tudi njega odlikuje zvestoba do domovine in materinega jezika. Bil je dolga leta navdušen in požrtvovalen prosvetni delavec. Nastopal je na odru, pel pri domačih zborih, sodeloval pri tambura-škem zboru. Vse življenje je bil zvest naročnik Mohorjevih 'knjig. Njegovo požrtvovalno prosvetno delo so priznavali vsi, 'ki so ga poznali: prav zato so ga večkrat izvolili za predsednika prosvetnega društva. In bil je zvest družini. Kako je ljubil otroke! Zato ga je smrt prve žene bridko zadela, posebno še, ker je ostal sam s štirimi otroki. V skrbi do njih si je poiskal novo življenjsko družico, s katero je preživel 27 srečnih let, čeprav v tako bridkih časih. Bil je skrben gospodar. Doma je vedno prezida val in izboljševal. Kot izkušenega gospodarja so ga sosedje radi vpraševali za nasvet in se sploh ob nedeljah radi zbirali v njegovi hiši. Za soseda je imel vedno dobro besedo, rad je pomagal in z nikumer ni dmel prepira. 80 let je dolga življenjska doba. Naj Eno zavberno ženko sem imev, sam Bog je njej ure preštev, po dovgem življenju in bridkem trpljenju je k sebi jo vzev. Pustila mi je dvoje otrok, varuj jih usmiljeni Bog, da bi zdrava, vesela dovgo hodila po zemlji koroški okrog! Ta želja se je pesniku tudi izpolnila, kajti oba, Štefan in Franc, sta bila veselega značaja, Franc je posebno rad prepeval, Štefan, znan pod imenom »Krajcbataljon« pa vedno zbijal šale; oba sta učakala tudi visoko starost. Globašani smo rajnega spoznali prav šele pred tremi leti, ko je prihitel s svojim sinom iz Salzburga na proslavo petdesetletnice Lesičjakove smrti. * Zadnji čas je smrt zaporedoma trikrat obiskala zgornji 'kot naše vasi in po vrsti vzela s seboj v večnost Bivčevo in Pokerš-nikovo mater ter Tomunovega očeta. Naj sveti rajnim večna luči Lcsičjakov sin Franc, ki je sedaj umrl, s po pol sestro Matildo Košutnik ob proslavi 50-letnicc smrti njegovega očeta, ljudskega pesnika Lesičjaka 1. 1959 v Globasnici. prinese še toliko dobrega, vendar tudi s 'trpljenjem ne prizanese. Tudi Rojakov Oče je okusil trpljenja polno mero. Sam je kot vojak doživljal strahote prve svetovne vojne. Vrnil se je živ in zdrav. Zato se je veren hotel na dostojen način zahvaliti Bogu. Ob hiši pri poti je postavil zidano 'kapelico, ma katero je dal zapisati: Grozot svetovne vojne oteti ti kliče slavo,‘Srce Jezusovo! Huje ga je prizadela druga svetovna vojna. Sam je sicer ostal na domu, ker so ga radi njegovega značaja tudi nasprotniki spoštovali. Toda odšli so štirje sinovi, da bi branili domačo zemljo pred nasiljem. Vrnil se je le eden živ; drugega so mrtvega prepeljali na domače pokopališče; dva počivata v Maloščah. Tako strašne so bile ure, ko je zvedel za smrt svojih sinov, katere je tako ljubil. Smrt mu res ni prizanašala. Lahko rečemo, da je petnajst ljubljenih domačih pokopal v teku življenja. Posebno ga je zadela smrt druge žene, ki ji je žalost za padlimi sinovi strla srce. To je v kratkih obrisih življenje Rojakovega očeta. Kot zvestemu bralcu »Našega tednika« se pridružujemo tudi mi njegovi družini, sosedom in prijateljem in mu k njegovi 80-letnici prav iskreno čestitamo ter mu želimo še dolgo vrsto let, da bi jih preživel čvrst na duši in telesu med nami. • V pretekllem letu je bilo v fari 19 rojstev, 8 'porok in 9 pogrebov. O porokah in pogrebih smo med letom natančneje poročali. Želimo vsem faranom in naročnikom »Našega tednika« v domovini in po širnem svetu prav srečno, zdravo novo leto. Ob tej priliki še sporočamo, da je 27. decembra umrl v celovški bolnišnici radi težke želodčne bolezni naš župan Franc Tra-ter, mizarski mojster in hišni posestnik v Ramenski gori. Pogreb je bil v soboto, 30. decembra ob obilni udeležbi. Rajnemu želimo večni mir, žalujočim sorodnikom v Kamnu in v Železni Kapli pa izražamo naše sožalje. MEDGORJE (f Hajnžej Drobivnik) V nedeljo, 7. t. m. se je pri Kovaču ob cesti na meji treh občin Radiše, Medgorje in Žrelec in dveh fara Medgorje — Radiše, zbrala ogromna množica ljudi, da spremi k večnemu počitku na farno pokopališče pri cerkvi sv. Jerneja v Medgorjah telesne ostanke kovaškega mojstra Janeza Drobiv-nika, znanega pod domač, imenom »Hajnžej«. Da je bil splošno znan in ugleden obrtnik, je pričalo ljudstvo, ki se je zbralo iz vse bližnje in daljne okolice. Bil je po svoji zmožnosti in vestnosti v kovaškem poklicu res mojster in kot tak iskan in priljubljen tudi po svojem značaju. Trije pevski zbori z Radiš, Medgorij in Podgrada so se s petjem oddolžili spoštovanemu možu. Požarna bramba iz Medgorij z godbo je počastila njega, ki je pri zidavi doma požarne brambe veliko pomagal s svojim kovaškim delom. Oba dušna pastirja, z Radiš in Medgorij, sta se od rajnega poslovila z lepimi besedami. Medgorski gospod je v cerkvi poudaril njegovo lopo pripravo z zakramenti za zadnjo uro in vdanost v voljo božjo. Č. g. radišld pa je na grobu v nemškem jeziku orisal zanimivo življenjsko pot tega pridnega obrtnika in delavca ter dobrega družinskega očeta, ki je živel in deljil do zadnjega za svojo družino in bil v pomoč svojim že dorastlim otrokom, ki imajo vsi že svoje družine. Tako slikovita in pestra je bila življenjska pot tega moža, obenem pa je bil pokojni okusil vse bridkosti tistih ljudi v naši dobi, ki so jo pripravili razni režimi in mogočniki polpretekle dobe. Rodil se je kot sin revne dekle in dninarice, ki mu ni mogla dati drugega kot vzgojo k pridnosti in poštenosti. Tik pred prvo svetovno vojno se je izučil pri vzornem mojstru za kovača, moral nato kmalu v vojsko, prišel je na rusko fronto in kmalu v ujetništvo v daljno Sibirijo, kjer se je kot Slovenec kmalu priučil ruskega jezika in kot priden in spreten kovač dobil neke vrste prostost. Preživel je težke čase ruske revolucije, se v Sibiriji seznanil z belorusko djevojko Pavlo, ki je bila tudi tam internirana, se vrnil z njo v njeno ožjo domovino Isabilin okraj Wolkowi'sk, ki je pripadal Poljski, tam sta se poročila leta 1920, se nato vrnil v svoj domači kraj, kjer je živela takrat njegova mati. Tu se je njima r. Kako je v Rusiji? Ponovno smo že poudarili v našem listu, da polagajo diktatorske države izredno ve-iiko važnost na športno vzgojo svoje mladine. Vzrokov za to je več, med najvažnejše pa spada vsekakor propaganda, ki jo delajo atleti v svetu s svojimi uspehi za državo in režim. Tovrstna propaganda je tudi precej draga, a se zelo zelo izplača. V Sovjetski zvezi je trenutno 30 milijonov mladih fantov in deklet, ki se bavijo s športom; le-te vadi 20 tisoč voditeljev, ki se imenujejo »mojstri športa«, naslov, ki ga jim podeljuje država. Vse športne organizacije, pod vodstvom N. Romanowa, izvršujejo naloge športa v smislu sklepov 22. part. kongresa komunistične partije Sovjetske zveze. 68 visokih in 37 srednjih športnih šol skrbi za naraščaj športnih učiteljev in inštruktorjev in N. Romanosv p"? mnenja, da bo leta 1965 že 50 milijo-l>h)v sovjetskih državaljanov, ki se bodo bavili s športom. In Amerika? Z vstopom sovjetskih atletov na olimpijska tla je dobila Amerika resnega konkurenta, s katerim bo morala računati, če bo hotela dobiti nazaj primat, katerega ji je odvzela Rusija na rimskih tleh. Saj so športniki iz USA dosegli dokaj lepih rezultatov na zadnji olimpiadi, vendar so odpovedali celo tam, kjer se je najmanj računalo, namreč v lahki atletiki, ki je bila doslej — skoraj bi rekli — absolutna domena atletov onstran velike luže. Poleg tega se pa zdi, da so premalo važnosti polagali ameriški odločilni športni krogi na nekateri športne panoge, ki so na sporedu olimpijskih iger. Sovjeti so se nasprotno za vse panoge temeljito pripravili in so ravno pri onih, na katere se splošno ni polagala posebna važnost, odnesli celo vrsto kolajn in to predvsem zlatih. Tu imam v mislih predvsem telovadbo. Amerikanci doslej niso pri olimpijski telovadbi igrali kake resne vloge, kar jim je bilo končno vseeno, saj so drugod dobili toliko kolajn, da jim nihče ni mogel blizu (edino na olimpijskih igrah v Los Angelesu 1932 so odnesli tudi v telovadbi nekaj vidnejših uspehov). V današnji konkurenci pa je nujno potrebno, da se za vse panoge temeljito pripravi vsakdo, ki hoče na vrh olimpijske tabele. In zato opažamo veliko aktivnost tudi v onih panogah ameriškega športa, ki so na sporedu olimpijskih iger in ki ho se doslej bolj mačehovsko obravnavale. Evrojzski strokovni listi pohvalno omenjajo ameriške telovadce, ki so na svoji turneji po Evropi dosegli take uspehe, da jim pripisujejo tretje mesto med vsemi telovadci na svetu (malce pred njimi so Japonci in Rusi). Ravnotako so se močno popravile ameriške telovadkinje in več kot polovico reprezentantinj lahko uvrstimo v SOCIALNO DELO MED NAMI Sadovi „Reruni novaruin“ V katoliških deželah Evrope je z okrožnico »Rerum novarum« nastopilo ob prehodu v devetnajsto stoletje živahno socialno gibanje. Katoličani so se začeli z vso vnemo zanimati za delavske probleme in zlasti v deželah srednje Evrope — v Nemčiji in v nekdanji Avstriji — je kmalu krščansko delavstvo postalo po svojih organizacijah važen socialni činitelj. V teh deželah se je Cerkev prav živo zavzela za krščansko delavsko gibanje in nastopilo je več velikih socialnih delavcev in voditeljev. Tudi na slovenskem ozemlju nekdanje Avstrije je v tej dobi nastalo močno krščansko socialno gibanje,' ki je v kratkem času zajelo velik del delavstva na Slovenskem. Središče tega delovanja je bila Ljubljana, a pri tem so sodelovali socialni delavci iz vseh slovenskih pokrajin, tako tudi iz Koroške. Janez Ev. Krek Na Slovenskem je bil početnik krščanskega socialnega gibanja dr. Janez Ev. Krek, ki je bil rojen leta 1865 blizu Ribnice na Dolenjskem in je umrl leta 1917. Bil je vsestransko izobražen duhovnik in se je udejstvoval kot socialni delavec, politik, pisatelj in časnikar. Svoje bogoslovne študije je dovršil na Dunaju. Tam se je posebno zanimal za socialno in politično življenje na cesarskem Dunaju. Tu se je dobro spoznal s tedaj mladim krščanskim socialnim gibanjem, ki mu je stal na čelu krščanskosocialni župan dr. Karel Lueger. Ta je bil eden najodličnejših mož, ki je skušal uresničiti na Dunaju in v Avstriji ideje socialne okrožnice »Rerum novarum«. Trditi moremo, da je bil dr. Janez Ev. Krek največji socialni delavec na Slovenskem; saj je bil nad 20 let na čelu katoliškega socialnega gibanja kot delavski in politični voditelj. Bil je ne le oznanjevalec krščanskega socialnega nauka, marveč tudi neumoren in spreten organizator delavstva. Krekov socialni program Leta 1895 je napisal »Črne bukve kmečkega stanu« in na koncu je objavil tudi prvi slovenski krščanski socialni program. To je bil nekak katekizem za slovenske delavce in ta program so na katoliških shodih in ljudskih taborih tudi sprejeli drugi katoliški voditelji in ljudstvo. Tu so bile zbrane vse zahteve slovenskega delavstva in ob tem programu so se začeli zbirati delavci v delavska društva zlasti v industrijskih krajih (Jesenice, Ljubljana, Bistrica v Rožu, Železna Kapla itd.). Krek je že leta 1894 osnoval Katoliško delavsko društvo in istega leta katoliško društvo za delavke. Nato je vsako leto ustanovil nekaj podobnih društev, med katerimi je zlasti uspevalo leta 1898 ustanovljeno Delavsko stavbinsko društvo, ki je v nekaj letih zgradilo 103 delavske hiše. Socialno-kulturna društva Posamezna delavska društva so kmalu čutila potrebo skupne organizacije. Nastala je tako Krščanska socialna delavska zveza, ki pa je pozneje dobila ime Slov. krščanskosocialna zveza. Njen delokrog se je razširil, kajti iz centrale delavskih društev je postala matica nepolitičnih izobraževalnih društev na Slovenskem. Skozi desetletja je potem bila ta SKSZ osrednja kulturno-pfo-svetna organizacija Slovencev, kateri je načeloval dr. Krek do smrti. Ta mogočna prosvetna organizacija je pred prvo svetovno vojno štela 476 društev in nad 30 tisoč članov. Po vojni pa se je pretvorila v dve centrali Prosvetne zveze v Ljubljani in v Mariboru, ki sta še vedno imeli skupaj 353 društev in okoli 26 tisoč članov. Na Primorskem, kjer je nad pol ssVfrfoc (■itm" dč-tcž-Cto' me fr&Ui&cde Že nekaj let se katoliški vzgojitelji trudijo, da bi mladino obvarovali pred slabimi vplivi filma. Statistike so namreč pokazale, da je prav film največ pripomogel do žalostnih pojavov kriminalitete med dora-ščajočo mladino. Med raznimi sredstvi in ukrepi, katere je podprla tudi civilna oblast, je mnogo pripomogla k izboljšanju razmer na področju mladinskega filma akcija za »dober film — der gute Film«. V okviru te akcije je v nad 500 srednjih šolah predvajanih letno več izbranih filmov, ki so posebno primerni za doraščajočo mladino. V zvezi s takimi predstavami so pripravljene tudi primerne razlage in navodila, ki naj bi mladino opozarjala na posebnosti dobrega filma in jo tako uvajala v pravilno presojanje filmske problematike. Tako vrši ta akcija vzorno vzgojno poslanstvo, ki v mladini ustvarja pravi smisel in okus za dober film. Ugotoviti je že bilo mogoče, da je bilo na ta način že izločenih nekaj slabih filmov iz filmskega repertoarja. Posebnost avstrijske centrale za »dober film« je akcija filmskih lepakov po šolah. Ti plakati, ki so razstavljeni po šolah, prinašajo v moderni in prikupni obliki propagando za dobre filme, ki jih bodo v doglednem času predvajali v zavodih ali v kino-dvoranah. Pohvalo o uspešni in iniciativni izpelja- vi akcije »dobrega filma« je bila deležna avstrijska delegacija pa mednarodnem zborovanju »Mladina in film«, katero je bilo sredi oktobra v Mannheimu v Nemčiji. Tega zborovanja se je udeležilo 12 držav. Spričo dejstva, da postaja film in televizija najmočnejši vzgojni faktor, se za problem dobrega filma in vzgoje mladine po dobrem filmu vedno bolj zanimajo tudi državne oblasti po raznih deželah. Posebno ministrstva za prosveto so začela v ta namen tečaje za usposobljenje učiteljstva za to nalogo. V AMERIKI SO DEKLETA SLABSA KOT FANTJE ... »Mladostna dekleta sedaj zagrešijo resne zločine, koit so težki napadi, tatvine s pomočjo orožja, tatvine avtomobilov«, je dejal senator Thomas J. Dodd, ko je govoril v prid zakonskega predloga za kaznovanje mladoletnih zločinov. Mladoletni zločini rastejo dvakrat hitreje kot zločini odraslih in prestopki deklet dvakrat hitreje kot prestopki fantov. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da državna zakonodaja ne more odpravki in preprečiti zločinov. Vzgoja brez Boga je vzgoja brez uspeha. Morala, ki bi mogla zagotoviti pošteno življenje, je brez Boga nemogoča. Tako ugotavljajo praktični Amerikanci... svetovni razred. In v USA trenira še neka 13-letna deklica, ki je že danes na taki višini kakor njene odrasle zastopnice. Kaj pa druge države? Tudi v ostalih državah je opaziti veliko razgibanost na športnem polju. To velja zlasti za one, ki so imele svoječasno kake uspehe na olimpijskih igrah in so odnesle kake kolajne v svojo domovino. Povsod namreč delajo primerne sklepe in ukrepe, da zvišajo število svojih športnikov in povečajo njihovo športno sposobnost na ono višino, da bodo mogli konkurirati z mednarodno elito. Ni nobenega dvoma, da bodo s takim svojim delovanjem močno dvignili kvantiteto in kvaliteto atletov in da bodo obesili zmagovalne vence tako visoko, da jih bo mogel le redkokateri doseči. V tako-neenako borbo bodo tu pa tam tudi mali narodi posegali s posameznimi atleti, ki so na svetovni višini. In čim več bo takih, tem težja bo zmaga onega, ki si bo hotel priboriti primat. V letošnjem letu je na programu izredno veliko evropskih, svetovnih in drugih mednarodnih tekmovanj v raznih panogah športa. In že te tekme bodo pokazale, kako bo približno izgledala olimpiada leta 1964 v Tokio. Do tedaj je res še skoraj tri leta, vendar moramo računati s tem, da bodo že na letošnje svetovne tekme prišli vsi močno pripravljeni in da bodo vsi najresneje izrabili čas, ki jim bo preostal do olimpijskih iger na Daljnem vzhodu. _ Ivo Kermavner OB KNJIGI Vedno bolj spoznavamo, da je dobra knjiga človeku zanesljiva prijateljica, svetovalka in vzgojiteljica. Zato se prav rade pomudimo ob njej. Najprimernejši čas za branje so nam večeri. Pa tudi ure, ko delamo ročno delo, so nam ljubše, če obenem poslušamo še kako lepo povest. Modro je, da nam služi kot berilo pri jezikovnem uku naše materinščine poučna knjiga Mohorjeve družbe »Ljubo doma«. Vse smo navdušene zanjo. Saj nam na pripoveden in lahko razumljiv način razlaga, nas poučuje ter vpeljuje v naše najvažnejše opravilo v bodočnosti, to je, v pravo vzgojo otrok. Odkriva nam lepoto družinskega življenja in uči, kateri viri prinašajo v družino srečo. Tako se ob tej knjigi vzgajamo, kujemo načrte, delamo sklepe za svoj bodoči poklic. Ko prebiramo Mohorjeve knjige, spoznavamo tudi veliki pomen Mohorjeve družbe, ki edina že čez 100 let zalaga naše rojake s tako važno duhovno hrano. Hvaležne smo ji za to delo in želimo, da bi vsi znali ceniti njen vsakoletni knjižni dar ter jo tudi podpirali. Le tako bo mogla pospeševati naš duhovni pa tudi gospodarski napredek. Zidej Marta, gojenka gospodinjske šole v Št. Jakobu, milijona Slovencev prišlo pod Italijo, so nadaljevali prosvetno delo v zelo delavni Slov. kršč. soc. zvezi, prav tako pa tudi na Koroškem, kjer je v letih po prvi svetovni vojni skoraj v vseh farah obstajala in tudi delovalo slovensko prosvetno ali izobraževalno društvo. Kakor pa je v Italiji leta 1929 začel fašizem zatirati slovenska društva, je isto. delal nacizem na Koroškem po letu 1937. Strokovne organizacije Čeprav se je dr. Krek posvečal tudi kmečkemu stanu, dijaštvu in vobče vsem stanovom, so mu najbolj bili pri srcu delavci. Z delavskimi razmerami se je bavil tudi kot znanstvenik. Mnogo razprav in spisov o delavskem vprašanju je napisal v tedanjih katoliških listih. Največje njegovo delo pa je okoli 600 strani obsegajoča knjiga »Socializem«, kjer temeljito obdela zgodovino socialnega vprašanja in nakaže, kaj uči Cerkev o teh problemih. Ko je po letu 1900 bilo ustanovljeno vedno več strokovnih društev za delavce (v tobačni tovarni v Ljubljani, v papirnici v Vevčah, železničarjev itd.), jih je bilo treba povezati v skupno strokovno zvezo, kar se je zgodilo leta 1909, ko je bila ustanovljena delavska strokovna zveza. Ta je bila po prvi vojni preosnovana v Osrednja zvezo strokovnih zvez in je bila tudi včlanjena v Mednarodni zvezi krščanskih strokovnih organizacij v Utrechtu. Kmečke zadruge Pesnik Župančič je označil Kreka, da je »genij širokih mas«, kar bi pomenilo, da je bil dr. Krek riajhvaležnejši sin svojega ljudstva, iz katerega je izšel. To ljudstvo je bilo v veliki večini kmečko, ki pa je na svoji grudi zelo trdo živelo. Eden izmed vzrokov revščine slovenskega kmeta v tisti dobi je bilo oderuštvo vaških mogotcev, ki so z nizkimi cenami za pridelke in z visokimi obrestmi za posojeni denar izžemali kmete. Zato jim je dr. Krek zaklical: Samopomoč — v zadrugah in posojilnicah! Konec leta 1895 je že bila v Ljubljani ustanovljena Zveza kranjskih posojilnic. Po podeželju je hitro zmagovala zamisel poso-jilništva; saj je bilo leta 1906 že samo na Kranjskem ustanovljenih 111 posojilnic. Podobno pa je bilo tudi na Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Ustanavljale pa so se tudi blagovne — nakupovalne in prodajne zadruge, dalje kmetijske in mlečne zadruge. Vse te so bile združene v Gospodarski zvezi, ustanovljeni leta 1898. Ko .pa je njen delokrog postal prevelik, se je leta 1903 razdelila v Zadružno zvezo, ki je vodila vse zadruge, in Gospodarsko zvezo, ki je skrbela za organizacijo nakupov in prodaj. Dr. Janez E. Krek je bil pri obeh predsednik do svoje smrti. Vse te gospodarske organizacije pa so potrebovale izurjene delavce, zato je dr. Krek ustanovil v Ljubljani tudi šolo za voditelje zadrug. Leta 1908 so v Ljubljani ustanovili Zadružno šolo, ki je bila prva tovrstna šola v vsej Avstriji. Veliko je bilo delo, ki ga je izvršil dr. Ev. Krek v dvajsetih letih med Slovenci. Še danes delamo na njegovih temeljih, r kolikor jih ni podrl vihar razburkanih časov, ki so kovali usodo slovenskemu delovnemu človeku. (/ Plačila tudi na ugodne obroke sončni strani malo rdeči. Užitni so samo tri do štiri dni, potem potemnijo in se skisajo. V Istri jih potrgajo in posušijo za zdravila. Drevo je podobno gozdnemu jerebikovcu, zraste visoko in naredi lopo piramidno krono. Dočaka visoko starost. Les je trd kakor slonova kost, zato ga posebno cenijo modelni mizarji. Oskoruš ljubi ilovnato zemljo. Raste na Primorskem, v hribih pri Mariboru, na Dolenjskem, v Beli Krajini, na Hrvaškem in v Istri. Na Koroškem ga nisem šc nikjer zapazil. NEKAJ ZA GOSPODINJE Sirovi cmoki t! ilici surovega masla, 2 jajci, '/a kg pretlačene skute, 2 žlici drobtin, 3 žlice pšeničnega zdroba, po potrebi moke; slan krop; maščoba in drobtinice /a zabelo za posipanje. Iz 'te količine pripravimo 25 srednje velikih cmokov? Maslo in jajca mešamo, da dobro mara stajo. Nato pridenemo skuto, drobtine, zdrob in 'toliko moke, tla lahko oblikuje mo cmoke. Skuhamo jih v slanem kropu, zabelimo s prepraženimi drobtinicami in serviramo s kompotom, sladko omako ali s čim .podobnim. Serviramo jih lahko tudi brez sladkorja s solato, k zelenjavnim prikuham ali k mesu. P * I * S * /\ * N * O * B * R * /\ * |\j * J * E Fr. Kazili j : JlL&f kfat Nikoli ne bom pozabil tistih tihih, blagoslovljenih večerov v Tirolah, ko se je srce kljub tujini umirilo in pozabilo na preslano gorje. V cerkvici na »kali se je oglasil edini zvonček, da je prijetno domače odjeknilo med visokimi smrekami. Ne-'kje na Burgu so zateglo mukale krave. Na vso dolino je legala lahna meglena koprena in ovijala v hrib potisnjene kmetije. Kristeinbach je v večernem miru močneje zašumel po skalah proti Pusti dolini. Toda njegova pesem me ni motila, ampak uspavala. Sleherni večer sem presedel na klopici ob križu ter gledal'v okna mičnih tirolskih hišic, ki so se drugo za drugim prižigala v bregu. Kakor bi poredno mežikala, ker so prehitela zvezde na večernem nebu, ki je počasi temnelo. Ob takih trenutkih je v meni vedno •utihnil vihar, da sem se znova začudil, kako je to sploh mogoče. Od kod neskončni mir dal^č od rodne grude in svojih, ko me vse dni razjedajo moreči dvomi bodočnosti in krvavi vetrinjski spomini? Da, tirolski večeri so mi vselej prinesli spokojnost. Vselej? Nel Eden izmed njih, večer devetega junija leta Gospodovega obiskanja tisoč devet sto petinštiridesetega me je zopet spomnilo, da je domovina daleč ... Sedel sem kakor navadno na klopici ob tičri/u in gledal po Kristeinu, ki se je vedno ■oolj pogrezal v molk noči. Poleg mene je ležala kitara. Matilda, domače dekle, je igrala, preden je stekla z bratcem domov. Po poti iz Rieda so odjeknili koraki. Po obrisih sloke postave sem že od daleč spoznal, kdo prihaja. Kozak mojih let, v ruskih vojaških hlačah in strganem tirolskem suknjiču, ki je večkrat poprosil pri mojem krušnem očetu. Bil je eden tistih, ki so jih hoteli vrniti Rusom, a je srečno ušel iz peggeškega taborišča. Skrival se je v gorah — kakor sto in sto drugih — in prihajal h kmetom po živež. Edino orožje, ki je ostalo molčečemu, vase zaprtemu fantu, je bilo 'bodalo, katerega ročaj je gledal izza desnega škornja. Večkrat sva se videla pri Obenvasser-lechnerju, si izmenjala pozdrave in šla vsaksebi. Gotovo je vedel, da sem begunec, ka-ll'or sem poznal tudi jaz njega. Toda vsak (>E: imel svoje misli; a čeprav sva si bila blizn po skupni usodi, so naju ločili jezik, narodnost in vera. Bil je preveč vase zaprt dn nezaupljiv, da bi silil vanj. * Tudi oni večer sva se pozdravila in fant je hotel mračno mimo mene. Toda njegove oči so zagledale kitaro, ki je počivala na mizi. Zažarele so od hrepenenja in ustnice so se mu rahlo premaknile. Obstal je za trenutek, kakor bi se ne mogel prav odločiti. Morda je zgubil vero v dobre ljudi in se je bal, da bo hladno odbit. »Ali smem?« je končno tiho poprosil v ruščini. 'Pokimal sem. Takoj je pristopil in segel po kitari. Dvignil jo je rahlo, kot bi se bal, da bi jo zabolelo. Otožen smehljaj mu je pričaral jamice na lica, ko je sedel poleg mene in nastavil prste na strune. Zavzet sem ga gledal. Saj ni upal začeti. Zrl je nekam v hrib na -drugo stran potoka in se boril sam s seboj. Kakor bi vedel, da ga bo pesem preveč prevzela, a ne bi rad pred tujcem kazal svojih čustev. Razumel sem ga in rahlo položil roko na ramena. Hvaležno me je pogledal in nato so njegovi prsti začeli živčno božati strune. Sprva nežno, da so me že prvi, komaj slišni zvoki prevzeli. Nisem še slišal tako igrati. Glasovi so se prelivali v en sam spev ranjenega srca in morda prav zato 'prodirali v mojo notranjost ter me odeli v mehko otožnost. Bol in hrepenenje so izražali akordi, ki so postajali vedno močnejši in so končno zadoneli, kakor bi hoteli prevpili vihar krivic, ki se je tako neusmiljeno razbesnel nad kozakom in menoj im milijoni brezdomcev. Mir tirolskih večerov je zgimjal iz moje duše. Tujec je pozabil, da sedim poleg njega. Zaprl je veke, izpod njih pa je začela drseti solza za solzo. Ni jih zadrževal. Polzele so po mladem, skoraj dekliškem licu, ki mu je komaj pognal prvi puh, pa ga že neusmiljeno bičajo viharji življenja. Ustnice so mu drgetale. Nič več ni mogel obvladati boli, ki mu je divjala v prsih: zlil jo je iz sebe v nežni ruski pesmi, da sem ginjen poslušal njegov čisti tenor. O daljni domovin,! širnih ruskih step ob tihem Donu, kjer stoji njegov dom in njegova mati zaman hodi na prag, kdaj bo zaslišala peket konjskih kopit in zagledala sina kozaka. O grudi zemljice, ki so mu jo vzeli, p kosu domačega kruha, o šopku s sosedovega vrta ... Kje si, mir? Z vsakim jekom strun, z vsakim tonom glasu je bila v meni močnejša zavest, da sem na tujem, da ne bom v Tirolah nikoli doma. Mir je izginil, kot bi ga vzel večerni veter. V meni je zadiv-jal vihar tujine: v hipu so vstale pred menoj vse krzvice, ki spremljajo brezdomce. O, vi, od Boga samega stokrat prekleti, kdo vam je dovolil krasti domove? Kdo vam daje pravico nad našimi življenji? Rablji, rablji! ... Oni trenutek je neznanega otroka širnih ruskih step zbližal s sinom slovenske zemlje. V kozakovo pesem se je prikradla z njegovo tudi moja usoda. Roka je tesneje objela dečkova ramena, desnica pa se je sama sprožila in poiskala njegovo. '»Hvala ti, brati« Umolknil je in me pogledal, kakor bi se sramoval solza. Toda verjetno je opazil, da se svetijo tudi moje oči, kajti vrnil mi je šepetaje isto besedo: »Brat!...« Morda je prvič v tujini občutil, da nekdo z njim deli trpljenje. Nato so njegovi prsti zopet poiskali strune. A zdaj nič več rahlo in obzirno. Strastno so udarili po njih. Spomini na dom so izvabili iz fantovega srca divjo kozaško pesem, v kateri je hotel zadušiti svojo bol. Zdelo se mi je, da gleda v duhu pred seboj hrzajoče konje v krvavem metežu za svobodo doma. Kot bi stal ob bregovih Dona in se čudil njegovim valovom ... »Hej, naš očka, tihi Don! Hej, pokaj, moj tihi Don, tak kalen se vališ? Hej, zakaj rdeč kot kri tja v dalj hitiš?...« Pesem hrepenenja, ljubezni in sovraštva obenem, zaupanja in obupa. »Hej, naš očka, tihi Don!...« (Dalje prihodnjič) Karel Rojšek: htet v fiGmiadua imava (NADALJEVANJE) k Če sem se pritožil mojstru Juriju Ferencu, sem prišel pa z rudečimi uhlji od njega. To je bila »zadnja inštanca«. S sotrpinom Skrjančevim Blažem sva prišla do zaključka, da mora biti nekje še ena »inštanca«. Ko sva takole po delu zvečer, ko so že vsi drugi odšli domov, morala orodje čistiti in shranjevati na določena mesta, prišla do spoznanja, da bi bilo dobro — pravici na ljubo — prečnike pri odru spodaj malo na-'žagati. Rečeno storjeno. Na tem odru je delala skupina zidarjev »Prlekov«, ki so meni in Blažetu prizadeli toliko gorja. Stari molčeči Gomilar in zgovorni ata Kurnik, mož humorja, sta delala vmesne zidove od znotraj in ne prihajata na oder, katerega prečnike sva midva nažagala. In sedaj ni zlodej, ko pridejo ti lumpje, ki so nama tako radodarno klofute delili, na oder, potem pa še nekaj malte in opeke, pa bodo nažagani oprečniki preobremenjeni takrat... naju itak tudi ne bo na odru. In res je zaropotalo, nama v tolažbo. Vse klofute, brce in zaušnice so bile pozabljene, najina srca so igrala v zmagoslavju. Poškodovan ni bil nihče, razen prečnikov, vsi drugi so se izmazali z nekoliko strahu, saj je bil oder samo dva metra visok. Krivi so seveda bili pa delavci, ki da so nanosili preveč materiala. Vsaj enkrat sva bila z IVO ANDRIC: 9 Zgodba o tiarami Simanu v »Nočeš mirovati, čeprav ti je vse po postavi odločeno,« ga je ošteval zaupnik. »Nič ni odločeno, dokler je človek živ.« Zaupnik je položil roko na roko, se še bolj živo zagledal v velikega, razburjenega kmeta, ki ni niti opazil, da ga uradnik iz-dva in zbada s svojimi pripombami kakor žival, s katero delamo'poskuse. »Sam veš, da je cesarska odločba...« »Čast in spoštovanje cesarju in njegovi odločbi,« mu je slovesno in neiskreno segel v 'besedo Siman in malo pridvignil kučmo, ki jo je držal v roki. »In sojeno ti je...« »Kako mi je sojeno? Po turških postavah, gospod. In kdo mi je sodil? Djulaga Maglaj-lič, Turek, kakor je moj gospodar...« »Saj so bili trije prisedniki. Drugi mož je bil Ante Perišič ...« »No, dobro, tretji je bil Srb, Kosta Čuk.« »Drugi že, a ni mož in ni nikoli bil.« »Srb je bil tudi Vuk Brankovič, a je izdal cesarja na Kosovem.« Zaupnik ni mogel potlačiti smehljaja, ki se mu je zasvetil bolj v steklenih naočnikih kakor na ustnicah. »Ali tako, Siman?« •»Bolje bi bilo, da bi ne bilo tako, a tako je.« Kolikor bolj je bil Simam v ognju, toliko mirneje in radostneje je zaupnik postavljal pripombe in izzival Simama, tla bi govoril. Ko ga je Herman tako naokrog dobro izprašal, se je moral prepričati, da gre tudi pri tem »za eno izmed Sima novih fantazij in alkoholnih junaštev«, a se je vendar odločil, da ga bo priprl, dokler ne bo konec slovesnosti in ne odidejo imenitni gostje. Sumničenje se namreč kaj lahko vseli v glavo cesarskega avstrijskega policista. Pravzaprav se niti ne vseljuje, ker je venomer v nji in skoraj zmeraj budno, če pa malo zadremlje, spi samo z enim očesom in enim ušesom in vsak najmanjši šum, rahlejši od šuštenja metuljevih kril, ga more prebuditi; in če ga nič z ničimer ne prebudi, se vsake toliko samo prebudi od tišine, ki se mu zdi sumljiva. Kadar pa cesarski avstrijski uradnik kaj sumi, zmeraj izbere tisto, kar je ugodnejše in varnejše zanj in za njegove službene koristi in težje in škodljivejše z<( osumljenega človeka. Vladni zaupnik se je dvignil in dobrodušno naznanil Simanu, da bo moral dva, tri dni ostati na policiji. Siman se je najprej upiral, potem pa je prosil, naj ga izpuste. »Ni mogoče, Siman, ker, glej, imaš navado, da tekaš pred imenitne osebnosti, pa bi se utegnili, kar Bog ne daj, cesarski konji ustrašiti velikega človeka, in potlej bi bilo šele narobe. Tako je tudi zate bolje.« Vse je bilo kakor na pol šala, na pol zares, a Siman je vendar odsedel tri dni in izpustili so ga šele po »nadvojvodovem« odhodu. Tako se je končala tudi zadnja izmed Simanovih zablod in dalje je živel še bolj črn, razkačen in zapuščen. Počasi so se ga naveličali vsi od kraja zaradi njegovih večno istih zgodb o zemlji in tretjini, o turških zemljiških postavah in avstrijskih odločbah, ki jih je znal na pamet in jih je navajal vse pd imenu, številki in datumu. Vsi so ga imeli za nesrečnega in izgubljenega človeka, ki se mu je zmešalo zaradi zemlje in more zdaj govoriti samo o tem, in vsi so bežali od njega, brž ko je začel pripovedovati in razkazovati potemnele, prepognjene sodbe in odločbe, prošnje in prizive. A treba je bilo živeti, pa čeprav beraško. In zato se je Siman, nerad in počasi, navadil molčati o tistem, kar je bila njegova glavna in naj l jubša misel, in igrati na gosli tisto, kar so imeli ljudje radi, kar so hoteli in plačevali. Pri svojem godčevskem opravilu se je čedalje bolj umikal velikim cestam in kavarnam, kamor so zdaj prihajali novi ljudje, marveč se gibal po zakotnih krčmah na mestnem robu. Nedaleč od Sarajeva-stoji v tesni in vijugasti globoki strugi Miljacke na veliki cesti, ki drži iz Sarajeva proti vzhodu, Kozji most, lep in velik kamniten most na en lok. Blažetom nedolžna, in to je bila res zadnja »instanca«. Mrak je že legal, ko smo se poslavljali z zgovornimi sorodniki .Pomeniti pa se je treba tudi z domačimi, sicer nimajo nič od mojega obiska. Prisedel sem k svoji 90-letni materi, ki nima še nič sivih lasov, in pripovedovala mi je, kaj je bilo pred GOTO leti, po trikrat celo štirikrat mi je povedala eno in isto. Ali ni to čudno? Kar se je pa oni teden ali včeraj zgodilo, je pa že pozabila. No, in takole mine čas. Spati bo treba, saj se mislim drugi dan s prvim avtobusom odpeljati zopet domov. Po dobri, okusni večerja in dobro prespani noči sem jo drugo jutro mahnil ob šesti uri z bratom proti Smrkolu, kjer je avtobusna postaja. Ko jo je prihrmel prvi avtobus, sem mu pomahal, da naj obstoji, pa me je menda prezrl". »Nič ne stri« mi pravi natakarica saj gresta do pol osmih še dva. Tudi drugi se je toliko pobrigal zame, kot prvi. še en moški je zraven mene čakal z kovčekom. Gromska strela, saj ta bi pa moral obstati tukaj, poglej no na tablo, natakarica! Seveda bi moral, je ona odvrnila užaljeno. Misliš, da sem jaz tista »cokla«, ki ga bom ustavila, je menda hotela še reči. Tiho upanje sem imel, saj pride še eden, ki me pripelje še o pravem času v Ljubljano do vlaka. Po preteku 20 minut se pa že priziblje težko pričakovani tretji, ki nas je do pičice natančno tako pustil na cedilu kot prva dva. Možakar poleg mene je začel glasno rentačiti in na tihem sem mu Uidi jaz potrjeval. Šel sem v gostilno po Šilce brinjevca, ki tako dobro de na jezo. Kaj naj sedaj storim? če grem z večernim vlakom iz Ljubljane, imam ubito celo noč. »Počakajta tukaj,« pravi Jože, »grem k sosedu, če je doma, vaju gotovo zapelje do Ljubljane.« Čez pet minut je bil sosed pri Smrkolu s starim »Fiatom«, ki pa je imel dober motor. Pozdravljen Jože, in že smo odfrčali proti Vranski, zadnjemu trgu v tem kotu Savinjske doline. Pa bomo prišli o pravem času do vlaka, sem vprašal šoferja. Gotovo, saj vozim z isto brzino kot avtobus, postaje pa nimam nobene, je resno odvrnil. Zanesel sem se nanj in se predal svojim mislim. Pri Ločici se začne »Črni graben« in se vleče do Brda pri Lukovici. Romantična vožnja po' kraju tolikih spominov. To cesto, ki je imela poprej več ovinkov in hujše vzpone, sem premeril več kot 700-krat s kolesom in 2-krat peš do Ljubljane. Z zavezanimi očmi bi prišel takrat iz Ljubljane na Vransko. Danes so pa močne spremembe. Prerezanih je mnogo ovinkov, prelaz na Učaku poglobljen, odstranjenih mnogo hiš in drugih gospodarskih poslopij, ki so bila ovira za današnjo moderno cesto. Pri Ceretu za Jasovnikom pa še stoji mejnik med Kranjsko in štajersko. Kar naenkrat smo smuknili okoli »Babe« (hribček z istim imenom). Te Babe so se gradi-(Nailaljevanje na 8. strani) Na desnem bregu reke ob tem mostu je stara in znana obcestna gostilna s teraso nad reko, s hlevi in kovačnico, pred katerimi so zmeraj popotni vozovi in konji. Na drugem bregu, malo v stran, stoji bela kavarnica z vrtom, ki se spušča do reke. Tukaj sarajevski cehi dostikrat prirejajo svoje zabave, semkaj od aprila pa do meseca oktobra prihajajo proti večeru številni sarajevski pijančki, da posedijo na zelenem in hladnem kraju zraven reke ob žganju in muziki ali pesmi, in sicer tisti najhujši pijanci, ki jih kdo ve zakaj privablja prav takle kraj brez razgleda, v sklopu strmih hribov, na katerem sonce zgodaj zahaja in pozno vzhaja. V poletnih dneh proti večeru si mogel na terasi, skoraj zmeraj na istem prostoru, videti veliko, a upognjeno, shujšano in črno postavo Sima Vaskoviča, nekdanjega Ibragovega tlačana in nekdanjega poljedelca. Po navadi je sedel prav pri ograji, hudo kašljal in pljuval v reko pod seboj. »Ta ne bo vlekel čez jesen,« je dejal krčmar svojemu fantu, otepavajoč se dima od ognjišča in kažoč jetičnega Simana na te-: rasi. A Siman ni gledal nikogar, le čakal je, kdo mu bo naročil pesem. Iz torbe zraven njega so gledale le gosli. Naroči po. navadi tisti, ki ga prvega zmore žganje, s pesmijo pa naroči pijačo in prigrizek tudi za gotica. (Dalje prihodnjič) Izid v po-ntladftfr nacam (Nadaljevanje s 7. strani) telji umaknili in Sli po stari cesti mimo iKonfinarja, stare gostilne ob poti, ki pelje na Motnik. Ime je dobila najbrž od mejnika, ki so mu včasih pravili tudi »kon-fin«. Toda že smo pod Trojanami. Bila je nekoč tu rimska naselbina, ki je dobila ime po cesarju Trajanu. Tukaj je bil preje hud klanec, huda ovira za »Furmane«. Saj je moral najeti priprego, če je hotel speljati težko naložen voz preko klanca. Trojan-čani in okoličani so pa imeli ta klanec v posebni časti, saj so domala vsi, ki so imeli 'konjsko ali volovsko vprego, zaslužili lepe denarce. Rajni stari Grebinar, Bog mu daj nebesa, mi je pravil, da je kot fantiček šel z volmi pripregat in je zaslužil stensko uro, da jo imajo še sedaj pri Dijevsovih. Tukaj pri Konšku, kjer je bil doma urednik Celjskih novic, profesor Valentin Konšek, se odcepi cesta na Zagorje. Levo zgoraj, pičle pol ure hoda, kraljuje St. Got-hard, pod njegovo faro spadajo tudi Trojane. Ne vem, če ima še katera župnija toliko veljavnih prebivalcev kot St. Got-'hard. Težko, kar poglejmo jih. Prvi je Deus, to je latinsko Bog. Skoraj njemu nasproti ima Papež svoj stan, potem pa še škof. Tem pa sledijo Cesar, Kralj in Knez, in to vse v tej mali fari, kjer je posebno cvetela tudi »Prosveta«, katere duša je bil rajni Drago Cukjati. Spomin na njega mi •je svetal. V prijetnem spominu mi ostanejo vsi prosvetni garači, od Kušarjevih preko Drobeževih in Polanškovih, ki so si pozimi 'Utirali pot preko s snegom zamedenih volčjih jam, mokri in premraženi so vendar prihajali s smehljajočim obrazom pravočasno na vajo. Roman bi lahko napisal o teh dobrih ljudeh, toda tukaj ni za to prostora. Se nekaj ima St. Gothard, česar drugi nimajo. Meso lahko ješ na cvetni petek. Je to star »privilegij«, ker je pač ondi tisti dan sejem in so oproščeni posta. Tudi nekaj, kaj ne? Šoferju ne Skačejo enake misli po glavi kot meni, zato gleda, da me ob pravem času pripelje do vlaka. Že smo preko Trojan čez Učak, ki se je moral tako ponižati, da ga sedaj z lahkoto obvladajo tudi kolesarji. V št. Ožbaltu smo pred hišo, kjer je bila za časa francoske okupacije, pa tudi prej, cesarskodsraljeva pošta. Od dveh strani so speljane mogočne stopnice v prostorno hišo, ki‘je nudila popotnim zavetišče. Tudi Francozi so tukaj večkrat prenočevali s svojo bogato blagajno, ki je prišla iz Dalmacije, preko Hrvat-ske z ladjo po Savi do Zagorja in potem s konjsko vprego preko Trojan v Ljubljano, ki je bila takrat glavno mesto Ilirije. Tukaj se je takrat maščeval rokovnjaški glavar Nande, ki je bil polbrat karlovškega generala, pa ga je zaradi nekega ničvrednega častnika usoda vrgla med rokovnjače. Ničvredni oficir pa je bil pri prevažanju blagajne kot tolmač. Za vse to je zvedel Nande, pa.je ponoči s svojimi ljudmi obiskal c. kr. pošto, kamor je baš tisti dan priromala francoska blagajna z gospodom Vrnjačem, kakor se je ta častnik imenoval. Blagajno so si rokovnjači razdelili, Nandetu pa je zadostovalo, da je dobil v roke svojega smrtnega sovražnika, katerega je sodil in obesil malo nad št. Ožboltom na star hrast, pod katerim je bil ogromen 'kup mravljincev. Obesil ga je za pete tako, da se je glava dotikala mravljišča. Nesrečneža so mravlje oglodale do kosti. (Dalje prihodnjič) C/LEPAUSCE v CELOVCU Petek, 26. jan. Banditenstreichc. — Sobota, 27. jan.: Die Macht des Schicksals. — Nedelja, 28. jan.: ob 15.00 uri: l)er siebente Bua. — Sreda, Sl. jan.: Moppels Abcntcuer. — Četrtek, 1. febr.: Die Macht des Schicksals. — Petek, 2. febr.: Polenblut (premiera). — Sobota, 3. febr.: Die Macht des Schicksals. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU NEDELJA, 28. L: 7.30 Duhovni nagovor, — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 29. L: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Za ženo in dekle. — 18.00 Selški pevci. — TOREK, 30. L: 14.15 Poročila, objave. — Kje je tista tiha pot... - SREDA, 31. L: 14.15 Poročila, objave. — Otroci, poslutajtel — PETEK, 2. 2.: 14.15 Poročila, objave. — Marija daruje go-lobca dva... — SOBOTA, 3. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Veliki duhovnik, Jezus Kristus, je v ponedeljek, 22. januarja 1962, odpoklical svojega zvestega služabnika, prečastitega gospoda, konzistorial-nega in dekanijskega svetnika Antona Pelnar župnika v St. Štefanu na Zilji, po dolgi, težki bolezni, dobro pripravljenega v 92. letu svoje starosti v večno domovino. Pokojni železomažnik je bil v 70. letu duhovništva skozi 63 let zaslužen in od vseh spoštovan župnik v št. Štefanu. Kar je umrljivega od našega dragega sobrata, je bilo prepeljano 25. januarja v župnijsko cerkev v Št. Štefan in ob 15. uri po slovesni sveti maši zadušnici izročeno 1 nižji njivi. Vse preč, sobrate prosimo za memento, vernike za pobožen spomin v molitvi. Žalujoča farna družina in Sodaliteta presv. Srca Jezusovega. Vom 27. Janner — 17. Feber 1962 Weise Wochen sowie Winter-Raumungs-Verkauf im Kaufhaus Josef Freisifzer Ferlach Prvenstvo koroške DSG Iz cele Koroške so se zbrali zadnjo nedeljo, dne 21. januarja, člani DSG v Kleinkirchheim pri zelo dobro organizirani tekmi za prvenstvo, ki se je vršilo v obliki veleslaloma. Na progi (skoraj 1,5 km) je bilo zataknjenih 28 vrat. Večina tekmecev je prispela že v soboto v Klein-kirchheim k treningu. Že tu so se posamezni Selani dobro izkazali in Pristovnik, Oraže ter posebno še mladi Erih Traunig so našli splošno odobravanje. Erih Traunig je bil sicer v nedeljo diskvalificiran, ker je — pa ne le po lastni krivdi — izpustil ena vrata. S štartno številko 9 je Hennan Užnik, ki je imel prejšnjo nedeljo pri tekmah selskega društva smolo, zmagal pri svoji skupini juniorjev in postal s svojim dobrim časom najboljši izmed vseh tekmovalcev ne glede na skupine. Tako so mu bili podarjeni pokal in smuči firme Kastle. On in Pristovnik sta dobila nekaj dni pred to tekmo zastonj od DSG in od same firme smuči Pale. Tako imata zdaj vsak po 3 pare smuči, za smuk, slalom in ve-Icslalom. Lep pokal si je priboril tudi Orale Maks s 2. mestom v svoji splošni skupini (od 21 let naprej). V mladinski skupini I pa je odnesel „ne-premagljivi” Pristovnik Maks L mesto in s tem tudi pokal. To je bilo že drugič, da je Pristovnik zmagal v svoji skupini prav tu v Kleinkirchheimu Ogris Hubert je zmagal med mladinci in dobil pravtako tudi pokal. Tako uspešno se selsko društvo nikoli ni izkazalo; izmed 7 pokalov so Selani odnesli 4, povrhu tega pa -e drage smuči, plaketo, listine (Urkunden; ter drugo. Po teh uspehih ni čuda, da je vodja tekmovanja imenoval Sele in selsko društvo kot oporišče koroške DSG. Višek tekme je tvorila proslava tekmecev ob navzočnosti prevzvišenega škofa dr. J. Kostnerja. Rezultati veleslaloma: Mladinci: L Hubert Ogris, DSG Sele, 1.11,2 sek. — 2. Krakolnig Franz, DSG Velden, 1.12,0. — 3. Grimm Georg, DSG Moosburg, 1.16,0. Zelo dober čas sta imela Selana Olip Anton in Erih Traunig, a sta bila diskvalificirana, ker je vodja prestavil šele tik pred tekmo vrata, ko je večina tekmecev bila že pri štartu in sta tako prezrla ta vrata. Mladina I: L Aschbacher Hans, DSG St. Peter-Renmveg, 1.21,6 sek. — 2. Oberluggauer Hans, DSG Luggau, 1.22,4. Pristovnik Tomaž in Traunig Tomaž sta se morala zadovoljiti z 8. in 12. mestom. Mladina II: L Pristovnik Maks, DSG Sele, 1.16,5 sek. — 2. Schober Johann, DSG St. Peter-Rennwcg, 1.20.8. - 3. Erih Užnik, DSG Sele, 1.21,5. Mladina in mladinci so vozili nekaj krajšo progo. Juniorji: L Herman Užnig, DSG Sele, 1.32,3 sek. — 2. Jarnig Siegfrid, DSG Celovec. 1.38,2. — 3. Mdlschl Franz, DSG Tanzcnberg (Plešivec), 1.40,2 sek. — Roblek Tomaž, DSG Sele, je zasedel 6. mesto, Štern Maks, DSG Sele, pa je v zadnjem ovinku pred ciljem padel in tako bil šele 13. Splošna skupina: L Koller Hubert, St. Peter-Rennsveg, 1.36,8 sek. 2. Oraže Maks, DSG Sele, 1.38.8. — 3. Krassnig Richard. DSG Celovec, 1.43,2. — 4. VVeiss Lorenz, DSG Spittal, 1.43,5. Versichert bei der KLAGENFURT, Alter Platz 30 KNJIGARNA DRUŽBE SV. MOHORJA je prejela nekaj novih knjig, ki vam jih 'nudi: Povestne knjige: Maria Raigazzi, Vodnjak je gldbok. — Roman. Ivan Pregelj, Gloriosa. — Povest. Charles Dickens, Cvrček na ognjiSču. — Povest o domu. Vezano. Sonja Sever, Kamenček sreče. — Zgodbe o živalih. Vezano. Janez Jalen, Izpodkopana cesta. — Vezanji III. Nabožne knjige: Duhovne 'vaje Ignacija Lojolskega. Slovenski prevod 400 let stare knjižice. Ostale knjige: Sebastijan Kneip, Domači zdravnik. Stanislav Pleško, Mimo smrti v svobodo. Dogodki leta 1945. Škerbec, Krivda rdeče fronte, III. ded. Grum-Pleško, Svoboda v razvalinah. — Grčarice, Turjak, Kočevje med vojno. Branko Bohinc, Pred vrati pekla. — Doživetja v rdečih ječah. Pavlovčič, Zgodovinski atlas Slovenije. Pesmi z notami za zbore: Luka Kramolc, Lesičjakove pesmi. Alojzij Mihelič, Gori na planine! Za gradnjo hiš, hlevov, delavnic, garaž itd. dobavljamo zelo dobro preizkušene votle zidake, temeljne kamne, filigranske strope, kamne za napušče, strešno opeko, betonska okna, razne cevi itd. — z lastnimi vozili do sta'hišča. — Nizke cene, kreditna možnost, obročno plačevanje! — Naročila pošljite pravočasno! — PAGITZ betonski in kamniti izdelki, Ferlach-Borovlje, tel. (04227) 375 KRIŽANKA Vodoravno: 1 prvi jamar, 8 prodajanje, 9 ima slon, 12 vrsta rastline, 13 predlog, 15 osebni zaimek (ženskega spola), 16 del človeškega telesa, 18 znanost, 20 rimski pozdrav, 22 adei,. 23 ženska oblika deležnika „kanil”, 25 vprašalnica (pesniško), 26 majhna gostilna, 27 povrtnina, 28 del človeškega telesa, 29 vzklik, 30 neljudska vladavina, 32 dva enaka soglasnika, 33 drtbi nevesta, 34 očeta hrvatsko), 35 število, 36 dva glasova, ki so ju Rimljani pisali z eno črko, 38 oblika glagola »pakirati”, 40 splošna oznaka za vas in mesto, 41 moško Navpično: 1 krajevni prislov 2 reka med Poljsko in Nemčijo, 3 naselje, 4 vzklik, 5 nasprotje od sit, 6 kazalni zaimek, 7 del glave, 8 velelnik glagola »predati”, 10 število, 11 bruha ognjenik, 14 enota, 16 vrsta drevesnega sadu, 17 veznik, IS oblika glagola »varati”, 19 eksotična rastlina, 21 vrsta pesnitve, 23 oblika glagola »korakam”, 24 t« ški veljak, 27 oblika glagola »pitati”, 30 vrsta oroi, ja, 31 oblika pridevnika »nor”, 32 nasprotje od »razdiram”, 35 število, 37 velelnik glagola »stati*, 39 imisa, 40 domača žival, 42 žuželka, 44 vrsta pečenega krompirja, 40 trije enaki soglasniki, 48 uto kot 48 vodoravno, 50 enaka samoglasnika. I' 2 3 4 5 6 1 ——- !i;i! . 9 10 11 '2 iiiiiii; i¥~ 13 14 19 15 MM 24 ~ —! 1 o 17 lliilii! 20 2i >2 23 25 16 — n 27 MM iMli: j|| 31 23 — — iiiiiiii iiiiiiii 29 30 — — Hijllj! 32 33 K 42 34 iiiiiiii 3» 36 41 37 4!T~ 49 38 : 39 '■ 44 40 ... 43 IM!!! — 46 47 31 ■•Hii!: jiijijii 48 II 50 H 53 — 32 1 krstno ime, 43 jo ima vsak človek, 44 žensko krstno ime, 45 koničasti del kakšnega predmeta, 47 o ebni zaimek (množina), 48 predplačilo, 49 skupina ptičev, 51 oblika glagola »skrivati”, 52 pasja noga, 53 oče. f dušica Bistrica v Rožu. — Sobota, 27. L: Der vvahre Jakob (IVb). — Nekega župana njegov stric vedno opominja, naj hlini moralo. — Nedelja, 28. L: ... und cwig singen die VVaider (III). — Tragičen film iz kmečkega življenja po nekem romanu. — Sreda, 31. L: in gefahr-lichen Auftrag (IV). — Sprejemljiv kriminalni film. Borovlje. — Sobota, 21. L: Der Falscher von London (IV). - Kriminalni film. -Nedelja, 28. L: Stefanie in Rio (IVb). — Štefi se pelje kot nevesta v Južno Ameriko ter tam spozna deželo in lahkomiselno življenje svojega bodočega moža. — Torek, 30. L: Der nackte Spiegel (IVb). — Zapeljivec, ki je bil pravkar izpuščen iz zapora ustanovi šolo za foto modele in jo izrablja za izsiljevanje bogatih trgovcev. Dobrla ves. — Sobota in nedelja, 27. in 28. L: Der Abentucr des Grafen Bobby (IVa). — Grof Bobby preoblečen v žensko spremlja bogato deklico in jo končno pridobi za svojo ženo. — Sreda, 31. L: Geheimagcnt 117 (IV). — Zmožni tajni policist odkrije tatove, ki so ukradli važne dokumente. Miklavčevo. — Nedelja, 28. L: Spuckschloss im Spessart (IV-(-). — Modema komedija strahov. Pliberk. — Sobota in nedelja, 27. in 28. L: Schla ger parade 1961 (IVa). — Muzikalična veseloigra — Torek in sreda, 30. in 31. L: Kommlsar Maigret stcllt einc Falle (IVa). — Kriminalni film. V Pa rižu odkrijejo morilca žensk. Sinča ves. — Nedelja, 28. L: Marina (III). Muzikaličen film. št. Jakob v Rožu. — Sobota, 27. L: Der Schmugter vou Lermoos (IVb). — Kriminalni film o tihotap stvu na nemško-avstrijski meji. — Nedelja. 28. L: Katja, die ungekronte Kaiserin (IVa). — Ljubezen in smrt carja Aleksandra II. List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: »Naš tednik — Kronika", Celovec, Vik,,ringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno, — Lastnik nt mdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelev. — 'liskama Družbe sv. Mohorja, Celovec. Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.