1*1/ D r JSKa \ PRIHOnSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE !t° X. . Štev. 291 (2910) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I gr. TRST, sreda 8. decembra 1954 Oblast se mora zavzeti za rešitev hude krize v tržaški industriji in preprečiti nove odpustitvel Cena 20 lir gftjf! DAN BIVAN JA MINISTRA MA RTINELLIJA V BEOGRADU Jugoslovansko-italijansko prijateljstvo bo koristilo tudi splošnemu miru ftui m ... . , mm • m m i TOKJO. 7. — Japonski mi- vo»sk uri Vukmanovicu in Beblerju - Svečana večerja v prostorih nistTSki predsednik jošida je . .m m m • m* * .. . | danes odstopil z vsemi člani '*vranega sveta - Vanni d'Archiraft izročit poverilnice veleposla- i svoje vlade. Kakor je znano. Iti Im-. *• mm n m m m .m mm. ibi morali danes v poslanski I ko. Novega ministrskega pred- '*a Kardelju • ur. Gregorič imenovan za veleposlanika v Rimu! zbornici razpravljati o reso-j sednika bodo verjetno izvo- j luciji proti vladi, ki so jo ; lili jutri. Politični opazovalci <0osPOdarskih vprašanjih, >1» o g( Zanimajo obe državi. «Ita- Janskb-jugoslovansko pri jamstvo ne bo koristilo samo sploh», je poudaril Mar- !Žfma državama, temveč tudi s »nelli. »ta-* be°grajski železniški po-tn i 50 'taliianskega ministra ?dravih član zveznega iz-- ai?®Sa sveta Osman Karabe-l:lc in drugi jugoslovanski il?a.vni funkcionarji, nadalje hjanski veleposlanik v Beo-•eh ^ann’ d’Arch:rafi z o-itv ™ jtaliianskega poslani-. * in člani italijanske dele-,')e, ki vcdijo finančna po-lanja v Beogradu. .Takoj po prihodu v Beograd ■rtimster Martinelli obiskal v "Predsednika zveznega iz-n.lega sveta Svetozara Vuk-S®°viča in zastopnika držav-v,®a tajnika za zunanje zade-j dr. Aleša Beblerja. Popol-1^,.? le minister Martinelli pu-j411 venec na grob neznanega Ir i na Avali in venec na j^bove italijanskih vojakov, V0jS? padli v prvi svetovni .,p®Poldne je Martinelli obi-,:a' člana zveznega izvršnega J**« Osmana Karabegoviča in Zdržal z njim v daljšem tzgovom. Ob tej priložnosti fc.;?’1*’ "Izražena želja za raz-gospodarskega »odelo- »rGaleb“ preplul Poi poti do Bombaya m?0grad' 7. — Danes polu ne °smi dan potovanja je V T«j..Vanaka eskadra na poti -Mto ■ bil? na Po1 poti meci ln Bombayem. Vreme je sončno in toplo. Dopol- V0, ,,ta oba rušilca v polni ire-A' ’.zvedla manever pre- an3a kurirske pošte na . o#. PreH.cAHnilr rpnublike prostorih sveta večerjo v čast italijanskemu gostu. Večerje so se med drugim udeležili predsednik odbora za gospodarstvo zvezne skupščine Milentje Popovič, predsednik odbora za zunanje zadeve Vladimir Popovič, zastopniki zveznega izvršnega sveta, državnega tajništva za zunanje zadeve, u-prave za zunanjo trgovino, zunanjetrgovinske zbornice, člani spremstva italijanskega ministra. italijanski veleposlanik v Beogradu Vanni dArchirafi s člani veleposlaništva in člani italijanske delegacije. Vršilec dolžnosti predsednika republike, podpredsednik zveznega izvršnega sveta E-dvard Kardelj je danes popoldne sprejel v Belem dvoru poverilnice novega italijanskega veleposlanika v Beogradu bivšega poslanika Vanma d’Archi-rafija. Hkrati sc dans uradno objavili v Beogradu, da je za novega jugoslovanskega veleposlanika v Rimu imenovan dosedanji poslanik dr. Pavle Gregorič. Dr. Gregorič bo te dni izročil poverilnice predsedniku italijanske republike. B. B. Švicarsko posojilo za tržaško pristanišče? Francoski list «La Marine Marchanden piše, da je neka skupina švicarskih bank baje ponudila italijanski vladi veliko posojilo za pojačenje tržaškega nristanišča. Po pisanju omenjenega francoskega lista bi moralo posojilo služiti posebnim ugodnostim za trgovinski promet skozi tržaško pristanišče in za ustanovitev »proste cone«. Avstrija uridaKum vabilo Mia za no. pooaiaaia DUNAJ. 7. — Po mnenju listov «Neuer Kurier« in «Salz-burger Volksblattn bodo pogajanja med jugoslovanskimi zastopniki in italijanskim ministrom Martinellijem v Beogradu prispevala bo krepitvi gospodarskih odnosov med obema državama, k izboljšanju prometnih zvez, ureditvi ribolova in k sporazumu o gospodarskih vprašanjih Trsta. V zvezi s tem vlada na Dunaju prepričanje, da bo po končanih pogajanjih v Beogradu Italija uradno povabila Avstrijo na gospodarske razgovore v zvezi s Trstom. predložile opozicijske stranke, j so mnenja, da bo na to me-ki iiftajo skupno 253 poslan-j sto izvoljen Hatojama, ki naj cev proti 185 poslancem viad- j bi sestavil prehodno vlado, ki ne stranke. bi ostala na oblasti do sploš- Odstop vlade je bil skle-1 nib volitev prihodnje spo-njen na seji ministrskega sve- \ m*a_* ... , j ta. ki je trajala pet ur. Naj Josidova vlada je pred od-seji sta se sponadli dve stru-1 slopom objavila proglas, v ji: Jošida je-bil za razpusti-'katerem pravi, da se je.od-tev parlamenta ministrski | rekla razpustitvi parlamenta, podpredsednik Ogata pa je ter je ^odstopila, da prepreči zahteval odstop vlade. Jošida je bil na vladi šest let. Najprej je bil eno leto zunanji minister v vladi Si-dehare, v maju 1946 pa je bil izvoljen za ministrskega predsednika. Po presledku od junija 1947 do oktobra 1948, ko je bila na vladi demokra-tično-socialistična koalicija, je bil Jošida zopet izvoljen za ministrskega predsednika in je ostal na oblasti do danes. Njegov padec je posledica razkola v liberalni stranki, katere odpadniki so ustano- Francoska pobuda za pripravljalne razgovore o Avstriji Francosko veleposlaništvo v Moskvi je opozorilo sovjetsko vlado na predloge v Mendes Franceovem govoru v OZN, zlasti o Avstriji, pa tudi o konferenci štirih v maju - Dulles o francoskem koraku in o Bohienovem povratku v Moskvo POSLEDICE VEDNO VEČJE KRIZE TRŽAŠKE INDUSTRIJE Novim delavcem grozijo odpusti in suspenzije Poleg že najavljenih odpustov in suspenzij v Tržaški Kono-piiarni, v Tovarni testenin in pri «Modiano», napovedujejo suspenzije tudi pri «Cambissa». Beltrame, Dreher in Standard Položaj tržaške srednje in male industrije se z vsakim dnem slabša. Preteklo je komaj nekaj dni, odkar je Tržaška konopljarna po Zvezi in-dustrijcev sporočila sindikatom, da namerava odpustiti 130 delavk in delavcev, ker bo skrčila delo v tkalnici na eno samo izmeno, da prepreči še hujše posledice. Prav tako je ustvaritev nevarne politične wPastirico Triestinou pred krat «praznine». Proglas pravi na kim javi] odpust 13 delavcev, koncu da ie Jošida napravil p0(ijeiju uModianon, ki je na- potovanje okoli sveta, zato da povedalo suspenzijo 50 delav- obrazloži v tujini položaj Ja- cev jn nameščencev zaradi ponske. in da se je ravnokar zvjšstnja taks na igralne karte trudil popraviti polDlčno ne-stalost. ko je opozicija pred- kar je povzročilo preklic mnogih naročil, se je včeraj pri- ložila svojo resolucijo o ne-|Pr„žjia tudj tovarna igralnih zaupnici. ; kart »Cambissaa. ki predlaga suspenziio 30 delavcev, katerim naj bi dajali plačo iz dopolnilne blagajne Zavoda za socialno zavarovanje. Toda to še ni dovolj; v podjetjih Beltrame, Dreher in Standard so že namignili tovarniškim odborom, da bodo Jošida je odstopil tudi bot predsednik liueralne stranke. Jutri se bo sestala liberalna parlamentarna skupina. da izvoli novega predsednika stranke, ki bo dosedanji podpredsednik vlade Taketora Predsednik novega konser- j ™otah ®dPust>t' '«<■'j* vativnega gibanja, ki se ime- < Beltrame 50, v pivovarni nuje «japonska demokratična Pn rmiirame • ►V . stranka,,. Hatomaja je iztavil. D^^r SS .n SUntodH. da predstavlja nova kriza P°'| « .trahom pričakuje- vsem normalem pojav. Glede j J . . ravnateljstva u- bodoče japonske politike jo °dnk0da^šestila‘'zvezo indS-Hatojama izrazil mnenje, da ^ ° . nji„ stndjkate 0 se bodo o te« zaceli skupni «r ' - p posebno se vsi razgovori med tremi stranka- ?«P»o odpuslo^ v s,andard. ker to podjetje sploh ni doslej P.ARIZ. 7. — Iz pooblaščenih krogov javljajo, da je dobilo francosko veleposlaništvo v Moskvi navodila, naj stopi v stik s sovjetsko, vlado, jo opozori na govor, ki ga je imel francoski ministrski predsednik Mendes-France v glavni skupščini OZN. 'in naj jo vpraša, kaj namerava storiti na pobude, ki jih je izrazil Mendes-France, Francoski odpravnik poslov Jean Leroy je dobil navodila, naj zahteva od sovjetske vlade, da po normalni diplomatski poti sporoči svoje, mnenje glede tega. Ameriška in angleška vlada sta bili poučeni o tem kora-' ku. V Parizu pojasnjujejo še, da se korak francoskega veleposlaništva v Moskvi tiče predvsem avstrijskega vprašanja in da ni v nesoglasju z besedilom zadnjega skupnega odgovora treh zahodnih velesil sovjetski vladi. K temu doda- „ r - .vuom.ui ____ jajo, da je treba to pobudo Vi«Trazil komandantu eskadre uvrstiti v okvir mnenj, ki jih Cemiju svoje za- je izrazil Mendes-France pred 0 nad uspešnim ma- Združenimi naiodi: gre za po-“om. I skus, da se začno ona »vzpo- redna pogajanja«, o katerih je bilo že večkrat govora. Ta pogajanja morajo potekati v soglasju treh zahodnih velesil, pravijo v Parizu, vendar bi naj imela vsaka med njinvi pravico do lastnih pobud. Francoski veleposlanik v ZSSR Louis Joxe. bo jutri spet odpotoval v Moskvo. Joxe se je nekai dni mudil, v Parizu, včeraj pa je obiskal Bouaon in se sestai s - tamkajšnjim francoskim veleposlanikom Renejem Massigli-jem, ki je bil nedavno imenovan za generalnega sekretarja francoskega zunanjega ministrstva. Pariška socialistična lista «Combat» in «Franc Tireur« sta poročala že danes zjutraj, da se bo JoXe čimprej vrnil v Moskvo z nalogo, da ugotovi, ali je sovjetska vlada pripravljena začeti pr diplomatski poti priprave za konferenco štirih, katere sklicanje je predlagal Mendes-France za maj prihodnjega leta. «Fi-aoc Tireur« dodaja, da bo Mendes-France kljub temu med razpravo o pariških sporazumih v francoski narodni skupščini Danes v skupščini OZN Razprava o ameriških letalcih Resolucija Šestnajstih drZav krotena glavnemu tajniku ^atnniarskjoeldove priprave za uiednaroduo konfe-o atomski sili - Odložitev razprave o Tuniziji NEvv Y0RK- 7- ~ V smislu ielova^N® 0 mednarodnem so-»k* sp Ju za uporabo atom-ttt, irie.v mirnodobske name-J0 Se odobrila glavna ^ Ham OZN' glavn' ta>- blU J^marskjoeld poslal va-frt,nnPrazilijl, Kanadi, ZDA, Veliki Britaniji in »a sv ■ zvez'. naj določijo Predstavnike atom-*taVHavnstvenike, ki bodo se-ožji odbor, katerega i 0 Pripraviti medna-^titirt. *on^erenco o uporabi ^hien v mirnodobske določil' Hammarskjoeld pa je ttianA norveškega atomskega SejOstvenika Gunnara Ran-v Za posebnega svetoval-**hce s pripravo konfe- fU loVe1 bo sestala avgu-*i c Pa b'* še določen p^Ronference bre Rts . dni odbor OZN je da-Efodi0 rez ugovorov sprejel V‘,eZam 'ranskeea delegata Jkiiijjii a’ naj se razprava o ršr.jp,/ odloži na konec se-»usedanja skupščine lr.1po?ajanj, ki so v teku ..®btei.niz'i° 111 Francijo. ‘Sil. Jm. je svoj predlog .t, imenu arabsko-ar.ij- dl trpine in je izjavil, da Čistem o Tuniziji v se- I fr- 'Ienutku lahko šku- t.,ianie^lco5ko‘tuhizljskim P°" I $ Zadevj Zal° b° °db0r po-o kA kon7,Y razPravijal, ko se , hi. rn razprava o Maro-Jž v- pru' »**i. da . Pa javljajo med-d'?bske liA* s^olitiSni odb(Jt C* Arab?.e. skler|il. naj Sau- »raK Predloži v ime- , »USklh riti:,.. -141.-0,, —»ie XKV1 Na današnji dan se je leta 1946 pričel v Beogradu slovanski kongres. Danes, SREDA 8. decembra Brezm. sp. Rodana Sonce vzide ob 7.32 ta zato®* z odprte pipice na plinskem štedilniku. Mnenja smo, da je razburjenje rojanskih mater povsem upravičeno. G. višji inšpektor bi vsekakor moral uvideti negativne pedagoške posledice svoje namere- Nerazumljivo je njegovo vztrajanje, da hoče za tajnico učiteljico na katero so se malčki komaj privadili, ko je vendar dovolj moči za tajniške posle med mladimi kvalificiranimi brezposelnimi močmi. (kritike in poročila) Literarni večer založbe ..Mondadori” Predvčerajšnjim se je v prostorih Circolo detla cultura e delle a rti začel »Literarni teden«, ki je tokrat posvečen pisateljem in pesnikom v Mondadorijevih izdajah. Ker se te konference vrše v Trstu, so na častno mesto postavili štiri tržaške pisatelje, Slataperja. Sveva (ki sta že umrla) in Sabo ter Stuparicha (ki sta še živa, dasi je prvi že zelo star in žrtev nevrasteniije). Otvoritveno konferenco je imel poklicni pisatelj Guido Piovčne, iz Vioenze. Priznam, da sem na konferenco šel z zelo mešanimi občutki; zanimalo me je zlasti vprašanje, kako bodo o teh pisateljih govorili in kaj bodo povedali o njih tržaškemu izcbraženstvu danes. Nemalo sem se začudil, da je bila mala Verdijeva dvorana sko-ro popolnoma zasedena, kljub temu, da zmore nad 450 sedežev. Res lepo število za »literarno« prireditev. Pa še drugo presenečenje me je čakalo: oprema dvorane je bila povsem resna, in tudi drugače sicer nepogrešljiva trobojnica je tu izostala; vse .ie pričalo da gre za resno kulturno prireditev. Kronika prireditve je skromna: precteedpik CCA, admiral l>e Courten, je prečital pismo župana Bartolija, ki se je oprostil, da ne more prisostvovati konferenci, nakar je Guido Lopez na kratko obrazložil cilje M 'Pavlor Skedenj. 16.00: »Med ognjem*. Kino na Opčinah. 18.00: vitezi«, K. Grayson, G. Rae. K I N O V K R I« u SPORED FILMOV DANES, 8. decembra »VSI SMO MORILCI* I. Šanson, M. Mouloudji V soboto in nedeljo, 11.-12. decembra, »PUSTI MI SANJE* Frank Sinatra, S winterS V sredo 15. decembra »NEHVALEŽNO SRCE C. del Poggio, F. Latimor* SREDA, 8. decembra KOPER 254.6 m ali 1178 kc Slovenska poročila: 6.30, 13.30, 14.30, 19.30 ta 23.30 - Hrvaška poročila: vsak dan 2°-00. 12 30, Italijanska poročila: 6*5, 17.00, 19.00 ta 23.00. . , Slovenski pregled t^kjj-fdelj-dan (razen nedelje in P°^ kaj ob 6.50. ... ^ Italijanski pregled tiska-dan (razen nedelje in pon'*’^ ka) ob 6.15. .indij«’ 14.00 Od melodije do mei 14.40 Domači zvoki: POJ j«iski renjski vok. kvintet m L- 15.00 Od kvartet radia Ljubljana; *-g gg-Triglava do Jadrana; go- lek: Drugi klasični kor)ceru dj, mrtirrvi r»rilvg»^f ruHia nT morni orkester radia Zaffb^g J; 15.30 & ^00 nigent S. Hubad on vcerai oo danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. decembra 1954 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 7. POROČILI SO SE: strugar Gio- vanini Muiesan in gospodinja Maria Apolloniio, kmet Ivan Udovič in šivilja Ivama Božič, kmet Alojz Ftidelj in gospodinja Albina Kurat, študent Francesco Sprimger ta uradnica Giuliana Grimalda, uradnik Ezio DepratO in gospodinja Llliana Lipovec, mehanik Sergio Subertinii ta frizerka Liliana Štrukelj, vrtnar Emil Ferfolja in šivilja Marija Radovac. UMRLI SO: 52-letni Luigi Ga-vardina, 78-letna Olga Kessiasoglu vd. Cogoj, 62-1 etna Marija Nabergoj vd. Sluga, 53-letoa Antonija Zadniik por. Valentič, 33-letmi Angelo Calianno, 91-letna Antonia Cosolo vd. Caltigaris, 61-letn.a Giovanna Olivo, 52-letni Gaetanc Dragom, 52-l«tr*i Otto-rino Gaggia, 33-letna Irma Slavec por. Lovrečič. Prometna policija v n ;: . Prometna policija se je preselila na nov sedež, in sicer v Ul. dei Moreri v Rojanu. Telefonska številka prometne policije je 31-887, VREME VČERAJ Najvišja temperatura 8,4 stopinje, najnižja 5.0, ob 17. uri 6,7; zračni tlak 989,0 mb pada, veter 9 km na uro vzhod-severo-vzhod, vlažnost 90 odst., padavin 1,4 mm, nebo popolnoma po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,9 stopinje. PRAZNIČNA SLUŽBA LEKARN Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; Godina Čampo S. Giacomo L AUa Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Praxmarer, Trg Unlti 4; Ros-setti, Ul. Schiapparelli 58; Si-gnori, Trg Ospedal« 8; Tamaro e Neri, Ul Danite 7. Zastrupil se je s premogovim oksidom Včeraj ob 11-30 s° z avtom RK pripeljali v bolnico in sprejeli na II. splošnem oddelku 56-letnega trgovca Vit-toria Smertnicha iz Ul. del Rivo 18, kateremu so zdravniki ugotovili, da se je zastrupil s premogovim oksidom. Njegovo stanje je resno in se zdravniki o njem niso izjavili. Smertnicha je v bolnico spremil njegov 63-letni brat Silvio, ki je izjavil, da je šel okoli 9. ure z doma in pustil v stanovanju brata samega-Ko se je okoli 11. ure vrnil, je našel Vittoria ležečega na ' eh blizu vrat, medtem ko je bilo stanovanje polno dima, ki ga je povzročil na šte-dilnikovi plošči tleči premog. Silvio je še dodal, da je njegov brat nekoč že omenil, da kcvski: Scena s pismom 12 r0nra-«Evgenij Onjegin«, pdF. uaice-mstka A. Mezetova; 20.30 ^ \i donske narodne pesmi: jvo- jugoslovanskih koncertnim ran; 22.00 Plesna glasba. • K N T * »• g#. 8.30 Lahke melodije; ai»'a venski motivi; 9.30 DParilijP' Bachova koncerta: 10.15- r ljene lahke melodije; lO^jtFr Ezio Pinza; 11.00 Ra^%ef *! Koncert za klavir ta bnvLijstiS.’ 3; 12.00 Pestra operna .ri(b 14.00 Paga-ninijevi capr"77t n*f“ Dunajski motivi; 15.00 D*L 1 odi je — lepi glasovi; k! orkestri; 17.30 Ptai.laS^’ melodije; 18.00 PlesnJ ^tr % 18.40 Mandoliiniističnii ortfrj-19-1. Just; 19.00 Zdravniški Pestra glasba; 20.00 Ji-* Vokalni tercet Metuljt^pera Puccini: «La Bohemc*, 4 dejanjih. T It N I’ I. iJ.OO 11.30 Simfonična S13^- 20'00 Giulio Vtazzi: «Bela steir ' Zborovske pesmi. 1» I, II V K M ) J A 254.6 m ali 1178 KC ,2j0. Poročila ob 5.00, 6.00, 7-w’ 15.00, 17.00, 19.00 ta 22.0°- llff 11.00 Radijski koled^j^orOž-Glasbena medigra; U-TJj*, sK’3* ske pesmi jugcslovarsk' dateljev; 13.00 Jezikoven ijjJe i* ri - ponovitev; 13.15 ta razvedrilo; 14.00 Glcoz filmi; 14.10 V pesmi taj^ »laso?’ naši deželi; 15.15 LahK* ^op- 15.30 Šolska u-ra .“j?* r:jo - Fran Ciček: ‘l?gSJo Pohorju - ponovitev: J0jririki bena medigra; 16.10 literature _ Laza Lazar 530 Zeci uk i v pravem časti' ,710 leL ste — poslušajte;] pred ta ši ta inozemski spH*d med /S) krofonom; 18.00 Ljudjv?ik; 1“L/ boj; 18.15 Glasbeni J? ul!Vjy«rt»; Mednarodna radij#3 ui-20.00 I. Lhotka-K»'^Vprva S fabet«, radijska oP^Hana); 2 vedba v radiu LjubU3 Plesna glasba. - 16.30 Srečanje v..a®n'j7.30 $1 kal švedskega kraJJa. ^ r red za otroke; 18J5■ » ^ meja; 21.00 Pod rim®K1'“ ADEX iq$4 24., ZS. in 26. dec. (tridnevni) Reka — Opatija AjdovsUna - Bovec — vJz,na? Kaštelir — Poreč Tar pri Poreču Vpisovanje se tI)0 ko bo doseženo « število udeležencev ^ najkasneje do * • 31. dec. 1954 in 2. Jan-l#SS (tridnevni) SBJrlluV« Nova Gorica Rovinj — Pula —"TT ian. I95* 31. dec. 1954 ir1 (enoinpoldnev Tomaj - D“*°tVnjevica. Komen - Kostanj k,juci Vpisovanje se zadostn° ko bo doseženo z* v al število ude,leZj8 dec. Er* najkasneje* do ' p B 6 S » • ADRIA-E.Xp pfitl. Ul. Cicerone st. ■ Telefon 2WJ Zveza v°jni,hk'"mrti »^Rda Izreka ob pril* in .«ri r ^ MNENJA 0 POSEBNEM STATUTU V REVIJI «TRlESTEi .J Collotti: Problemi Slovencev so problemi naših ljudi Nujno je prizadevati si za vzpostavitev odnosov kulturnega sožitja z ljudmi druge krvi, drugega jezika, druge ku'ture - Kako je mogoče, Jcl more biti na pr. pisatelj Giani Stuparich drugačnega mnenja? Revija «Trieste», ki izhaja v Trstu v treh jezikih (po-eS italijanskega tudi v francoskem in angleškem!, objavlja v svoji četrti številih (november - december) udj mnenje nekaterih tukajšnjih vidnejših Italijanov 0 tržaškem sporazumu kot aagovor na ustrezno vpra-~n)e, ki jim ga je omenjena revija zastavila. Odgovor Poslali Giani Stuparich, mberto Saba, Carlo Anto-?!' . R- A Quarantotti-Gam-tnni, Virgilio Giotti, Diego r* Castro, Biagio Marin, Pie-r° Valdoni m, s samostojna člankom, Francesco Collotti. Spričo dejstva, da je kontno spoznati mišljenja ita-Oanskih v tržaški javnosti postopajočih osebnosti glede dokumenta, ki bo v bodoče Uravnaval odnošaje med obe-^a sosednima državama in 81 bo hkrati preizkusni ka-111611 za njuno medsebojno sodelovanje, bomo seznani- 1 naše čitatelje, ki omenje-6 ^vije ne čitajo, z vsebi- 1,0 odgovorov, ki so ga zgo-laJ naštete osebnosti posla-e roviji »Tripste«. uparich, Saba, Giotti Povsem razumljivo je, da odgovori različni, tako po sebini, kot po načinu argumentacije in tonu; kljub te-u P® jih moremo razdeliti tri skupine. Prva (sem ^Padajo Giani Stuparich. arlo Antoni — v še večji 6ri pa Quarantotti-Gambini n Oiego de Castro), stoji a stališču, da je sporazum Politična napaka, posledica r? zlasti za Quaranotti-Gam-inija — vrste napak in na-P>6nih političnih iri diplo-atskih prijemov odgovornih alijanskih državnikov. Gia-1 Stuparich pravi dobesed-°> da je »dobra stran Spomenice le v tem, da je od-obveze z ran in po-Pobiteu, ki so nam bile pri-*adejane, da jih je odkrila ®°koučno očem, onega, ki °£e videti..,» «Spomenica je brei to, kar je: rezultat sla-čutt’ t>ogrešnih postavk, ob-Jf. ** krivde in inferiorno-v’ nas je hromil že od tat aa p06etfca'' skratka, rezalna PpPtanjklji vega gledanja jjje življenjske potrebe Ita- J»sno bvao »liti je, da s tako nega-oceno ni mogoče mi- !h delati za «prisrčno stvo med italijan- siti 01 in narodom Jugoslavi- )>t. kakor si ga — sicer le oklepajem — želi Stu- P*rich! sPlošnem gleda Giani Ha R*rich zelo pesimistično gD osn°vno vprašanje, ki ga Ija 1,16,1168 o soglasju stav- ga *a Snovni red politične-Zlvljenja v medsebojnih “dni !tali bjih' Ita]'.0saj‘b med Jugoslavijo in v,..1!0 in pred zavest tukajš- kor- Pristojnih organov, ka-Pjoga pred zavest tukajš- Stjij'.' tako slovenskega kot Va)^anskega tržaškega prebi-°SVnK3' Stuparich se še ni dani 11 tistega ozkega gle-kj "P na tržaško vprašanje, kor- U narekuje besede ka-reč- <<<~e ^' (Spomenica nam-°P- ur.) imela jutri olaj--. slovenski val na posledic naj- bi j„ "a,iP naših vzhodnih me-en’i m 1 t>ilo bolje, da bi z tako- s?m’m zamahom sekire *t0 Poči toj žrtvovali Trst, name- dl6tni-trVl11, a te izrazito u-Vi, .Sae narave: Saba pra-Sar,jea 111 odgovor'na vpra-b) za,Za^teval celo knjigo, ki l9tj| Ce*a najmanj pri letu y$eb’ln'p ki ne bi bila vesele St u e’ Giotti pa pravi, da ki ,etn>k, samo umetnik, *>t'Zad lzsuba Istre najbolj fPora?e a- Skratka: za t ba je n 1111 slej ko prej podo-Sta{iL?rebni koračnici. iio ^ OuaranšnHi.rio d; v .a n ^Uarantotti-Gambi-^djočea zaradi svoje uni- negativnosti vredno ttavij 6ga .6,anka, ker pred- Thtu n„primer. kako se v ?4llosa n,ni,ore ve^ gledati na 8lU ;n ed Slovenci in Itali- sBrašan: ur6ievanje skupnih ra,lskih a° -6h sosednih ja-». n držav. ■ Pri,ri "» raldoni Kr. inV8th-.treh 16 očiten *ra!jaPskeg"'^nja mera dr- - klnili , \ Poguma, da bi ‘£touV‘-*.d°sed Pristopiii ^seaan^° prakso b.r vprašanjem, ki stvam ° s°Slasju od-ta aktiy^0 °; trezno in kon- th vnO. T_ ie Osn predvsem v osnoyni razlog, da smo se teh odgovorov dotaknili, ker menimo, da je potrebno in nujno napeti vse sile, da se odnosi med Slovenci in Italijani na Tržaškem razvijajo vprav v smeri tistih osnovnih načel, ki so jih v svojih člankih pribili zlasti prof. Collotti, prof. Biagio Marin in prof. Pietro Valdoni. Naj v ilustracijo navedemo nekaj misli iz zgoraj t-men.ienih sestavkov. Biagio Marin ima Spomenico za predpostavko, ki naj vzpostavi bolj človečansko stvarnost mirnega in kulturnega sožitja med Italijani in Jugoslovani, hkrati pa pravilno poudarja, da je predvsem zainteresirano prebivalstvo teh krajev, ki bo moralo uresničiti medsebojno mirno sožitje. Ko nato navaja nekatere ovire, ki so po njegovem mnenju v napoto temu cilju— ovire, ki se nam no zde nepremostljive — prihaja do naslednjih zaključkov: 1. «da je treba Sporazum striktno izvajati, in sicer obojestransko; da ne smemo dvomiti v njihovo dobro vero, če bomo tudi mi ravnali enako; 2. da je usoda prisrčnega sodelovanja s Slovani in medsebojnega sodelovanja odvisna od njihove in naše dobre volje, od tega, če bodo i prvi i drugi spoštovali dogovor, sklenjen za sožitje. Storiti moramo vse — pravi Marin — da statut postane naravno dejstvo sožitja.« J3iagio Marin se zaveda, da to ne bo lahka naloga. Popolnoma pravilno opozarja svoje sorojake na nekatere slabosti italijanskega nacionalizma, zlagti v njegovem odnosu do Slovanov na splošno, do Slovencev pa še posebej. sPotrebujemp mnogo Velikih in velikodušnih mož, mnogo mož, ki vidijo jasno», nadaljuje Marin, kajti pred nami ne stoji idila, ampak »mučno, utrudljivo razdobje borbe proti zlim duhovom, ki so v nas, proti nacionaljii mlačnosti, lenobi, nezainteresiranosti, šibki etičnosti, vedno v nas samih. In šele na to tudi borba proti hudobiji drugih.» Ko Marin nato poudari, da morajo Italijani smatrati dvig slovenske življenjske in kulturne ravni za skupno dobrino, pribija: «Naučiti se moramo strpnosti». In zaključuje z lepo in globoko mislijo, ko je tako naštel nujne pogoje za njihovo zmago: aToda naj bo jasno, da bo naša zmaga, če hoče biti res taka, morala biti tudi zmaga naših nasprotnikov, kajti v kraljestvu duha, v kraljestvu kulture — italijanstvo Trsta, ponavljamo, je predvsem italijanstvo kulture — ni zmagovalcev m premagancev.)) Tudi prof. Pietro Valdoni meni. da sporazum med obema sosednima državama utegne prispevati k nadnacionalni rešitvi tudi teritorialnih vprašanj, v duhu mednarodnega sodelovanja, ki naj privede do uresničenja združenih držav Evrope. trancesco Collotti V svojem članku »Prednosti in neugodnosti sporazuma« prof. Francesco Collotti prihaja do zaključka, da sporazum predstavlja zelo važen korak k pomirjenju med obema sosednima državama ter posredni in neposredni prispevek k utrditvi miru. Značilna je zlasti energija, ki z njo prof. Collotti poudarja nujnost, da se odnos in ravnanje s Slovenci postavi na drugačne temelje. On pravi dobesedno: Sma- tram — kljub težauam, ki izvirajo iz tolmačenja in še težavnejšemu prilagojevanpi njegovih določb — predvsem za neprecenljivo prednost Manjšinski statut, ki predstavlja II. prilogo Sporazuma o soglasju, statut, ki bo zahteval vztrajen napor najboljših vodilnih ljudi obeh narodnosti, ki si bodo svesti časti in odgovornosti ob ne-kratkotrajnem uresničevanju sklenjenega sporazuma, v duhu medsebojnega razumevanja, lojalnega spoštovanja in pristnega sodelovanja, tudi če so nekatere določbe imele in imajo močan priokus trpkosti. Potrebno jc, da se naši ljudje prepričajo, da ne koristi nagajati si med seboj — enaga jan jas, ki gredo od razgrajanj do požigov in od kazenskih pohodov do ,0jb _• da nekatere koncesije niso postale le dolžne, v povračilo tragičnih napak in usodnih krivd preteklosti, ampak da je PREDVSEM NUJNO PRIZADEVATI SI ZA VZPOSTAVITEV ODNOSOV KUIj- tvrnega sožitja z IJVDMl DRUGE KRVI. DRUGEGA JEZIKA, DRUGE KULTURE; z LJUDMI, S KATERIMI SO NAS DOGODKI SKUPNE ZGODOVI- NE SAMI SILILI IN SILIJO V SKUPNO ŽIVLJENJE, PREMAGAVSI PREDSODKE IN ODPORE, KI NISO LASTNI KULTURI IN ČLOVEČNOSTI VSAKEGA POEDIN-CA, AMPAK SO NARAVA IN ZIVALSKOSTs. Dalje: «Slovenija je etnična stvarnost in zgodovinska kultura; toda usoda primorskih Slovencev je, da žive zliti, zamešani in pomešani med našimi ljudmi; in njihovi problemi so problemi naših ljudi, in ni propagandne zvijače ali nasilja neumnih in živalskih ljudi, ki bi to stvarnost mogli izbrisati eli trajno potvoriti.» V duhu teh pozitivnih stališč in ocen Spomenice o soglasju, kakor tudi izjav o nujnem spoštovanju njenih določb, ki se tičejo nas Slovencev, zadobijo tudi vsi o-stali pridržki po vsem drugačno obeležje in morejo, v ozračju medsebojnega razumevanja in strpnosti, najti zadovoljivo rešitev, če bo- (Nadaljevanje na 4. strani) Ivan Regent v miramarskem parku leta 1906. Z njim sta Nace Mihevc (levo in tedanji upravnik »Rdečega prapora« Franc Bart (desno) Utrinki iz neobjavljenih spominov v Članek Ivana Regenta v časopisu „Kronika 66 2. O svojem delu piše dr. Tuma obširno v svojih spominih in ne bom tu o njegovem delu posebej govoril. Rad bi tu le eno samo stvar v Tumovih spominih popravil, to namreč, da ni res, kar piše v njih dr. Tuma, da je bila žganjarija v Trstu, kjer sem delal tri leta, last mojega strica. Nisem imel nobenega takega strica. Naj bo mimogrede povedano, da me oče ni poslal v žganjarijo zaradi kakšnega sorodstva, marveč izključno samo zato, ker je moral na kakršenkoli način zmanjšati število članov svoje družine. Tega sem se zavedal tudi pri svojih 13 letih in nisem tega zameril očetu niti tedaj in mu tega ne morem niti danes zameriti. Tista prodaj alnica žganja je odigrala y mojem življenju izredno veliko vlogo. Začetek decentralizacije v ZSSR 24.500 podjetij različnih gospodarskih panog so izročili organom posameznih sovjetskih republik - Osebje državnega aparata je bilo zmanjšano v 1. 1953-54 za 20% - Decentralizacija pa je zelo ozka, ker centralni organi zadržujejo v svojih rokah ključne pozicije Članek sovjetskega finančnega ministra Zverjeva, ki je bil objavljen v zadnji številki časopisa «Komunist», je vzbudil veliko zanimanje. Izzval je pozornost tistih krogov, ki se ukvarjajo s problematiko Scvjetske zveze in vseh tistih, ki jih zanimajo dogodki v sodobnem svetu. _ Medtem ko so se lanskoletni sklepi sovjetske vlade vrteli v glavnem okoli revizije gospodarskih razmerij in načrtov, postaja vprašanje izboljšanja dela sovjetskega državnega aparata čedalje bolj pereč predmet razprave v Sovjetski zvezi in hkrati resen povod za podvzemanje konkretnih ukrepov. To vprašanje spada v vrsto onih vprašanj, s katerimi prihaja sovjetska stvarnost čedalje bolj pogosto v spor in 0 kateri se lahko trdi, da se vsaj posredno zadevajo bistvena vprašanja sovjetskega sistema. Na prvo mesto so bila postavljena vprašanja znižanja proizvodnih stroškov, nadalje povečanje učinka dela, boljšega izkoriščanja krajevnih virov in podobno. Vodenje takega gospodarstva pa ni po. stalo samo bolj zapleteno, ampak je zahtevalo tudi mnogo več konkretnosti. In nove Koncepcije so nujno morale priti v spor s starimi koncepcijami. Stari, Stalinov načrt oblasti s svojo velikansko organizacijsko strukturo, z velikanskim in dragim aparatom je zaradi svoje neučinkovitosti nujno moral biti prizadet. Začela se je kritika o nedoslednostih, ki sq značilne za sovjetski državni aparat. V sovjetskih ministrstvih imajo sistem trojnih ali če-tvornih stopenj vodstva: Poleg ministrstva imajo glavne uprave, uprave, oddelke in sektorje. V ministrstvu za trgovino je bilo kar 569 raznih upravnih oddelkov in sektorjev. V ministrstvu za električne centrale pa 366. Y ministrstvu za industrijo potresnega blaga je bilo kakih 36 oddelkov, v katerih so delali le po dva ali trije uslužbenci, pogosto pa celo en sam. Vodstvo sovjetskega gospodarstva je tako centralizirano, da spada v kompetenco republiških ministrstev le neznatno število podjetij in u-stanov. Zverjev piše: «V vrsti panog, ki spadajo v kompetenco zveznih ministrstev, so republiška ministrstva dejansko izločena iz vodstva podjetij, ki so na njihovem ozemlju«. Položaj krajevnih organov oblasti in podjetij je tak, da posamezna ministrstva odločajo tudi o neznatnih podrobnostih njihovega dela. Brez potrebnega poznavanja krajevnih razmer skušajo mi- ■ Predsednik vlade Malenkov Neposredno po Stalinovi smrti je sovjetsko novo vodstvo, v naporu, da bi se približalo množicam, na nov način začelo reševati nekatera vprašanja notranje in gospodarske politike. V nadaljnjem razvoju sovjetskega gospodarstva je bil postavljen kot o-snovni ukrep; zvišanje življenjske ravni. Naloge sovjetskih načrtov so postale mnogo širše in to kljub temu, da se od njih ne da pričakovati v bližnji bodočnosti neki korenit dvig življenjske ravni. V lahki industriji se predvideva vačja proizvodnja, od poljedelstva pa, da bo z obdelovanjem velikanskih doslej še neizkoriščanih površin, dalo lahki industriji surovine, ljud. stvu pa več prehrambenega blaga. Ves ta razvoj pa naj bi spremljala oživljena in raz-1 nistrstva ((usmerjati in* vodi-širjena trgovinska mreža. Ob- : ti iz centra vso dejavnost seg teh načrtov je tem večji, j podjetij, strojnotehničnih poker se za razliko od nekate- staj in kolhozov, in pogosto rih drugih vzhodnoevropskih držav v SZ ne predvideva istočasno povečanje proizvodnje tudi v drugih panogah gospodarstva kot n. pr. v rudarstvu, metalurgiji, strojni industriji ter razmeroma neznatno zmanjšanje vojaških izdatkov. Izvedba teh načrtov zahteva bolj ekonomično gospodarstvo. dajejo tudj taka navodila, ki tem ustanovam niso niti potrebna«. Praktično se je z vrha že vnaprej predvideval vsak korak podjetja in sicer na temelju podrobnega planiranja. Ministrstvo indutrije za proizvodnjo stružnic in aparatov je od svojih podjetij zahtevalo poročila o številu službenih psov in posebej še za male psičke in celo o «številu m .r '.fnesi X ' 4. in 5. t. m. je bila v prostorih prosvetnega društva v Bar-kovljah zelo uspela razstava slovenske knjige razprav, na katerih se je govorilo o zaščiti pred požarom« in podobno. Ministrstvu za geologijo in zaščito rudninskih bogastev so v teku leta morala njegova podjetja poslati poročila o tekmovanju in pri tem dati podatke za 5864 različnih rubrik. Ta organizacijski načrt aparata, ta pretirani centralizem in birokratski način vodstva je privedel tako daleč, da je državna uprava absorbirala velikanki del delovne sile in pri tem zajela največji del strokovnih kadrov, kar je gotovo predstavljalo velikansko breme za državni proračun. Kakšem obseg je vse to zajelo, se vidi iz dejstva, da je iz resorja ministrstva financ bilo izločenih sedaj kar 34.000 uslužbencev. Neka ministrstva so imela v svojem aparatu nad 75 odst. strokovnjakov, medtem ko jih je na strokovna podjetja odpadlo komaj 25 odst. Posebno velik je bil vodilni kader. y nekih ustanovah — poroča Zverjev — »odpade na enega strokovnjaka ki je v neposredni proizvodnji po nekoliko načelnikov«. Od splošnih fraz o potrebi ekonomičnosti in operativnosti državnega aparata se je Čedalje bolj prehajalo h konkretni kritiki teh napak. Da bi delo državnega aparata prilagodili novim pogojem, so bili podvzeti tudi prvi ukrepi. Ze lansko leto so biia prava ministrstva razširjena. Pozneje je sledila reorganizacija trgovine, in kot je napovedal finančni minister SZ Zverjev se sedaj izvajajo določene spremembe tudi v celotnem državnem aparatu. V 46 ministrstvih in ustanovah, ki imajo razna ministrstva, se ukinja 200 glavnih uprav, uprav in samostojnih oddelekov, 147 trustov, 398 nabavnih organizacij, 4500 lazličnih birojev in veliko število manjših oddelkov in sektorjev, ki pripadajo glavnim upravam, upravam in samostojnim oddelkom zveznih ministrstev. Republiškim organom je bilo izročenih skupno 24.500 podjetij različnih gospodarskih panog. Doseaanji načrti, ki so oili izdelani do podrobnosti, se; // zmanjšajo na bolj normalno mero. V državnem načrtu gospodarskega razvoja za leto 1955 je število ugotovljenih pokazateljev v odnosu na enak načrt iz leta 1954 zmanjšano za 46 odst., v industriji pa za 52 odst. Splošna državna statistična poročila so zmanjšana za približno trikrat. Notranja resorna poročila podjetij so zmanjšana za dvakrat, poročila kolhozov pa za petkrat. Osebje vsega aparata je bilo v letih 1953-54 zmanjšam za 20 odst. Pri ocenjevanju teh ukrepov bi bilo prezgodaj dajat: določene zaključke, kajti to kot navaja Zverjev v svojem članku, predstavlja sanu začetno fazo. Nadaljnji potek procesa bo omogočil, da se to bolje prouči. Na temelju tega, kar je bilo doslej storjenega, kaže, da gre za ukrepe, ki težijo k praktičnosti. Poleg ohranitve osnovnih državnih funkcij v gospodarstvu in odnosov, ki iz tega izhajajo, se z določenimi modifikacijami skušajo izkoristiti preostale možnosti starega sistema, Ti poizkusi bodo vsaj začasno imeli svoje pozjtivne rezultate. Ia četudi so te spremembe do sedaj še vedno omejene in se ne lotevajo osnovnih vprašanj, se v primerjavi s prejšnjim stanjem vendarle lahko ocenijo kot pozitivne. Zmanjšanje administrativnega aparata bo sprostilo del strokovne delovne sile, ki je potrebna gospodarstvu. Toda najvažnejše v vsem tem procesu je dejstvo, da se je moralo začeti z decentralizacijo državnega aparata. Najprej se je začelo z decentralizacijo trgovine, ki je zaradi svoje neverjetne centralizacije bila zelo škodljiva tako celotnemu gospodarstvu, kakor tudi življenjski ravni ljudstva. Prišla je na vrsto tudi _ decentralizacija vodstva večine gospodarstvo in republiškim ministrstvom je bilo prepuščeno veliko število podjetij, ki so bila doslej v kompetenci zveznih ministrstev. Toda četudi bila raznim republiškim mini jetja kot na pr. vrelci nafte in premogovniki v Ukrajini, so ti ukrepi še vedno zelo ozki, saj se kompetence le preložijo iz ene oirokratske ustanove v drugo, dočim ostajajo ključng pozicije še vedr no v rokah centraimh organov, ki odločajo o vsem nadaljnjem delovanju posameznih podjetij. In vendar se iz dosedanjih stavniških organov oblasti, ki so odgovorni neposredno svojim volivcem, torej ljudstvu. NAFTA PRI BREŽICAH? Pri vasi Bukovšek pripravlja geološki zavod LR Slovenije prvo vrtanino, ki bo segala v globino 400 do 800 me- t-ss vvuuai o Vi k o uuscuiujtll ) j . , ukrepov da sklepati, da je te- j *roy in bo ■mela namen ugo- žišče na tem, da se izvede Mia Sekretar KP ZSSR Hruščev večja decentralizacija. Za to pa je najbolj značilno dejstvo, da se te zahteve čedalje pogosteje in odločneje pojavljajo tudi v sovjetskem tisku. Kako bo šel nadaljnu razvoj in v kateri smeri to je odvisno od tega, koliko bolj močna bo zahteva, naj se vodstvo državnega gospodarstva prepusti kontroli družbenih sil m ne več samo »vrhu«. O tem se sicer uradno še ne govori, vendar je značilno to, da se čedalje bolj govori o toviti obliko slojev in njihov značaj, da bi na ta način določili mesto za globoko vrtanino, ki bo segala do 1800 metrov. Isti zavod je namreč u-gotovil, da je zelo verjetno, da se področje nafte, ki se razteza od Madžarske proti jugozahodu do Zagreba, nadaljuje tudi v smeri proti Sloveniji. Izvršil je že geološko kartiranje področja od St. Jerneja na Dolenjskem čez Savo do Sotle. Na tem področju so podobne geološke razmere kakor na naftonosnem področju vzhodno od Zagreba. To kartiranje je pokazalo, da bodo najbrž našli tam nafto. Vas Bukovšek leži severno od Brežic. Prevajanje sodobnih dramskih del v manjšinske jezike NOVI SAD, 7. — Na sestanku zastopnikov sveta za kulturno delo narodnostnih manjšin so ustanovili komisijo, ki bo skrbela za prevajanje najboljših dramskih del v manjšinske jezike, da bi se izpopolnil repertoar amaterskih gladališč. Dobra umetnika dela pisateljev, pripadnikov narodnostnih manjšin, se bodo prevajala tudi v srbohrvaščino. Zvezi kulturno-prosvet-nih društev Vojvodine bo komisija predložila dela, ki pri- potrebi povečanja vloge pred- hajajo v poštev za prevajanje. Muslimanski bratje" pred razsulom Včeraj zjutraj so obesili 6 voditeljev, bi so biti obsojeni na smrt Kdor je sledil razpravi pro- , manskih bratov« tega ni hoteti skupini voditeljev organi- i l0. »Muslimanski bratje« ni-zacije ((Muslimanskih bratov«, j so hoteli sožitja, ampak oblast ki je bila v nedograjenem jn poldrugoletni napori egip-dvorcu bivšega egiptovskega j tovske v]ade SQ bilj zaman ^ Zato je Vlada nastopila z vso gu Nila, lahko mirno trdi da je ta organizacija pred po- i . . . .... polnim razsulom. 2e samo ob- jda lmaJ° »Muslimanski brat- ! ostrostjo in četudi se zaveda, našanje teh voditeljev je bi lo zelo značilno, kajti razen _ j je« precej ljudi za seboj, je sklenila napraviti temu konec, enega in sicer Jusufa Talata, iln obračunati z organizacijo, so bili vsi kaj klavrne pojave j Na omenjeni sodni razpravi in so se med seboj le obto- je bilo 7 voditeljev obsojenih ževali, da bi se kakorkoli iz- \ na smrt. Ena smrtna obsodba vlekli iz zagate. Iz izpovedi! je bila sicer spremenjena na teroristov organizacije «Musli-! dosmrtno ječo, toda ostalih manskih bratov« je razvidno, I šest je bilo včeraj izvršenih, da se je ta organizacija pri- j To je bil zelo drastičen ukrep pravila, da bi s sred stvi, ki jih je imela na raz-1 polago, prišla na oblast. Or- j ganizacija je pripravljala naj-; hujši teior, zbirala in krila i egiptovske vlade, posebno če se vzame v poštev, da je obsodba vzbudila veliko ogorče nje v vsem muslimanskem sve- , . , .... , tu, saj so bile objavljene te dni orožje in hotela presenetiti i , . . . vlado, ki pa je pravočasno Z.el° ostz61zlaV6 v ostalih mu-prišla njenim naklepom n« I »lanskih državah, kjer je prišlo tudi do velikih demon našla več sto!stracij* kl kažei°- da mu' slimansko ljudstvo zelo ogorčeno nad ravnanjem oblasti v Egiptu. Pri tem je treba še dodati, da je v egipčanskih zaporih še več sto pristašev sled. Policija je skladišč orožja, ki je bilo povečini novo. To orožje jim je baje dala egiptovska vojska, ki je bila naklonjena Faruku tedaj, ko je prišla na oblast nova vlada Revolucionarnega | organizacije ((Muslimanskih sveta. Z njim so se oborožili j bratov«, ki šele čakajo na raz-falangisti, ki naj bi na pod- j pravo in ki si spričo stališča ročju Sueškega prekopa vzne- j egiptovske vlade nimajo kaj mirjali Angleže. Pri tem pa je zanimivo, da so teroristi v zadnjem času prenesli orožje iz Ismailije in Port Saida v Kairo. Prestrašeni posamezniki pa so ga na vse mogoče načine skušali skriti. dobrega obetati. Na vsak način pa je 4udi res, da bi v primeru, če bi prišli »Muslimanski bratje« dejansko na oblast, Egipt ponovno zatonil za celih sto let, kajti verski fanatizem in skrajna konser- Kot je znano je sedanja e-; vativnost, ki jo kažejo «Mu-giptovska vlada skušala priti j slimanski bratje«, bi tej de-z organizacijo ((Muslimanskih I želi, ki se skuša izvleči iz na-bratov« do nekakega sožitja. [ zadnja^va, zaprli vsako pot k strstvom izročena tudi pod-'toda vprav vodstvo «Musli-J napredku. Toda to je bil postranski rezultat mojega triletnega dela v njej. Dr. Ferfolja je prišel v Trst okrog 1907 do 1908 že kot socialist in se je takoj priključil jugoslovanski socialnode-mokratični organizaciji v Trstu. V organizaciji je bil zelo aktiven in se je zlasti udejstvoval pri «Ljudskem odru»: kateremu je nekaj let predsedoval in mu tudi gmotno zelo pomagal. To svojo pripadnost socialnodemokratični stranki je dr. Ferfolja drago plačal. Treba mu je priznati, da pred nacionalisti ni klonil in da je ostal svoji ideji zvest, čeprav je imel v nekaterih razdobjih čisto svoje osebno stališče v stranki. Razčiščenje v stranki Ze med prvo svetovno vojno, zlasti pa po njej, je prišlo med menoj in skoro vsemi ostalimi vodilnimi tovariši do političnega spora. Drugače sem gledal na vprašanje intervencije Italije v vojni. Bil sem skoro sam proti temu, da bi se bili izdajali med vojno socialistični časopisi. Bil sem proti temu, da bi Anton Kristan sklical 1917 — t. j. med vojno — kongres stranke v Ljubljani. Zlasti pa sem bil proti temu, da bi socialni demokratje stopili v narodne svete in v njih delovali skupaj z zastopniki nacionalne, liberalne in klerikalne stranke. Z vsemi navedenimi tovariši sem se definitivno ločil 1921, ko smo v Italiji, kamor je tedaj spadala Primorska, ustanovili komunistično stranko. Seveda se je bilo že pred ustanovitvijo Komunistične stranke Italije marsikaj spremenilo tudi v vrstah tržaške pa tudi italijanske socialnodemokratične stranke. Mnogi tovariši se iz vojne niso več vrnili; mnoge je vojna do neverjetnosti potrla in so delavsko gibanje zapustili; drugi pa so se bili porazgubili; nekateri so odšli v Jugoslavijo. Nove, mlade sile V naše vrste pa so prihajali novi, mladi elementi, polni idej oktobrske revolucije navdušeni in aktivni. Med temi tudi mladi Jože Pertot, ki je potem do svoje smrti delal z menoj v uredništvu «Dela»; Srečko Kosovel, ki je s Krasa pošiljal dopise za »Delo«; tov. Rovan, tov. Cijak s Proseka, ki so ga fašisti umorili v Genovi; tov. Vodopivec, ki je delal na Vipavskem, in še mnogo drugih. Prav tako so prihajali novi mladi elementi v vrste italijanske socialno-dc-mokratične stranke v Trstu, s katero smo se bili 1919. leta združili in z njo napravili poleg enotnega sindikata in zadružnega gibanja tudi enotno delavsko socialistično politično gibanje. Prihajali so novi elementi s kmetov in pokrajina je postajala čedalje bolj rdeča. Delavsko in kmečko prebivalstvo nam je začele zaupati in sem pa tja so se nam bili približali tudi nekateri novi intelektualni elementi. Med njimi moram predvsem omeniti dr. Lava Čermelja, ki je prevzel vodstvo Višjega kulturnega sveta. Predvsem pa so prišli učitelji in je njihovo društvo postalo propagator komunistične ideje na deželi. Med njimi se v tem trenutko spominjam zlasti Alojza Hreščaka, Janka Furlana, Jožeta Pahorja, tov. Tavčarja ter Poldke Kosove, ki so bili na tem torišču najbolj delavni. Prešli smo v ilegalo Ko so pa začeli v Italiji nastopati fašisti in začeli požigati, pretepati in ubijati, so se začele vrste socialistične stranke v Trstu počasi redčiti, vendar so ostale relativno močne do 1926, dokler nismo iz polilegale, v kateri smo bili od 1922, prešli v popolno ilegalo. 2e pisanje v »Delu«**, ki je bolj kot glasilo socialistične stranke bilo cd vsega začetka glasil« komumst^ne fark-cije v socialistični stranki, me je bilo prftej o’dtuji1o' od skčP' ro vseh ^nav.eds^h tpyari^ev.. Ostali smo si zvesti samo tisti, ki smo zagovarjali ustanovitev komunistične stranke in to smo bili med vodilnimi elementi — Jože Pertot, Cijak, Rovan, vsi imenovani učitelji, a zlasti ‘ovariš Srebrnič in tov. Vodopivec ter pisec teh vrstic. Z ustanovitvijo komunistične partije pa je bila ločitev še bolj popolna. Iz vrst italijanskih socialistov je pristopil od vseh vodilnih tovarišev v komunistič- ljito sodeloval, se zanjo navdušil in se od tam vrnil dor mov kot komunist. Z njim se je vrnilo domov iz ruskega ujetništva zelo mnogo slovenskih in italijanskih bivših avstrijskih vojakov in vsi so prinesli s seboj več ali manj jasne ideje ruske socialistične revolucije, v kateri so vsak po svoje sodelovali. Vsi skupaj so doma širili ideje oktobrske revolucije. To dejstvo, namreč ogromno število ujetnikov, ki so ob povratku iz Rusije prinesli s seboj ideje oktobrske revoducije, je — po mojem — precejšen razlog, ki je močno prispeval k temu, da se je socialistična in komunistična misel po vsem Primorskem po vojni zelo razširila. Ti ujetniki so bili skupaj z učitelji na deželi najr boljši propagatorji idej oktobrske revolucije. Srebrnič je bil zelo delaven in zelo priljubljen med gori-škimi kmeti in delavci. Najrajši pa je vsekakor hodil na predavanja in na shode po deželi. Leta 1922 ali 1923 se je hctel Srebrnič za stalno preseliti v Sovjetsko zvezo, da bi tam organiziral na nacionaliziranem posestvu češkega politika Kramara na Krimu kmečko komuno, v kateri naj bi bili samo goriški kmetje. Sovjetska vlada je bila pripravljena dati imenovano posestvo na razpolago taki komuni. Italijanska vlada, ki je dala spočetka svoj nulla osta za tako akcijo, se je kasneje skesala in odrekla potne lit ste Srebrniču in kmetom. Komune, ki so jih začeli ustanavljati v Sovjetski zvezi takoj po oktobrski revoluciji, se kot najvišia oblika kmečke zadruge niso obnesle. Za tako najvišjo obliko kmečke zadruge ni bilo ne objektivnih pogojev ne subjektivnega faktorja. Začele so jih razpuščati ali pa so jih spremenili v kolhoze. Na vem, če danes še kakšna obstaja. Srebrnič pa bi rad dokazal, da bi se s takimi pridnimi in zavednimi kmeti, kot so goriški, komuna obnesla. Razume se, da nima smisla razpravljati, ali je imel Srebrnič prav ali ne, toda dejstvo, da se je hotel Srebrnič v tak namen za stalno preseliti v Sovjetsko zvezo, priča, da je veroval v sposobnost in zavednost goriških kmetov, katere je zares ljubil, in da sta bili njegova nesebičnost in njegova skromnost brezmejni. Srebrnič v rimskem parlamentu Zaradi svojih velikih vrlin je zavzemal Jože Srebrnič v delavskem gibanju Slovenskega Primorja in Istre najodgovornejša mesta. Takoj, ko se je vrnil iz SZ, je skupaj z dr. Tumo vodil goriške socialistične’ organizacije. Kmalu potem, ko je socialistična stranka Italije na kongresu v Bologni oficialno priznala vse slovenske in hrvatske socialistične organizacije v Istri in v Slovenskem Primorju, je bil Srebrnič izvoljen v pokrajinski socialistični odbor za Istro m Slovensko Primorje. V boju med frakcijami v socialistični stranki do 1921 je pripadal komunistični frakciji in je na Goriškem pripravljal tla za komunistično stranko. Leta 1923, po razpustu dotedanjega pokrajinskega komiteja Komunistične partije Jtalije za Julijsko krajino, je postal član pokrajinskega komiteja KPI za Julijsko krajino, 1923 pa je bil izvoljen kot komunistični poslanec v italijanski parlament. Ves ta čas je redno dopisoval v »Delo«, prirejal po Goriškem predavanja in sestanke ter utrjeval in izpopolnjeval tamošnjo komunistično organizacijo. CK KPI pa ga je nekajkrat na predlog slovenskih komunistov poslal kot zastopnika sindikalnega gibanja Italije na komunistične sindikalne kongrese v Moskvo in drugam. Seveda ga je fašistična policija, ki mu je nenehno sledila, preganjala, mu ovirala delp. a 1929 je bil skupaj z ostalimi komunističnimi poslanci (razen Grieca ir. Gen-herija) na neki seji komunističnih poslancev izven parlamenta aretiran in konfini-ran na zloglasne otoke. Deloma na otokih, deloma v zaporu je preživel — s kratkim presledkom nekaj mesecev — polnih 18 let. Ko se je skušal rešiti v staro Koroščevo Jugoslavijo, ga je jugoslovanska policija izročila fašistični policiji, ki ga je takoj poslala najprej v zapor, potem pa zopet v konfinacijo. 1943 pa, takoj po razsulu Mussolinije- no partijo samo Jože Tuntar. vega režima, se je vrnil do-. , mov in odšel med partizane, se vključil v osvobodilno borbo, v kateri je daroval ideji delavskega in narodnega osvo-bojenja svoje življenje. Jože Pertot je bil agilen sourednik «Dela» v Trstu in je umrl miad zaradi tuberkuloze, ki si jo je bil nakopal v tržaških zaporih. Njegov pogreb na Kontovelu je bil prvi pogreb brez duhovnika in brez zvonov. Z Jožetom Per-totom, Cijakom, Kosovelom in zlasti še s smrtjo Jožeta Srebrniča je komunistično gibanje v Julijski krajini izgubilo svoje najboljše aktiviste. IVAN REGENT * (Nadaljevanje sledi) takrat ravnatelj Okrajne bolniške blagajne v Gorici, ki pa je kmalu emigriral v Argenti-nijo, kjer je zopet presedlal iz komunistične stranke v socialistično. Z Jožetom Srebrničem sva se spoznala kmal« po prvi svetovni vojni, čeprav je bil že prej v socialnodemokratič-nih vrstah. Bil je kot avstrijski vojak ujetnik v Rusiji, kjer je preživel tudi februarsko in oktobrsko revolucijo 1917. V poslednji je tudi teme- Do konca 1926 smo * nekaterih obdobjih tiskali «Delo« po 16 in celo po 20 tisoč izvodov, Ob koncu 1S26 pa le Se 3600 izzvodoo. TAST, sreda S. decembra 1051 l~C, !j ITV Wij Vremenska napoved za danes: Oblačno z vmesnimi padavinami, v višinah sneg. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 8.4 stopinj; najnižja pa 5.0 stopinj. PRIMORSKI DNEVNIK KADI© Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Koper: 15.15: S. šulek: Drugi klasični koncert. — Trst II.: 21.15: Puccini: «La Boheme«, opera v 4 dejanjih. — Trst I.: 11.30: Simfonična glasba. - Slovenija: 13.00: Jezikovni pogovori. 20.00. I. Lhotka-Kalinski: ((Analfabet«, radijska opera. 'llfis. a lij fS 4; ■’ * .Jjfc v. ■ - i . ITALIJANSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Bo rriesilna iizraa na nruein mesiu V seriji B se dobro drži Goriziana, prav tako pa so letos dobre tudi košarkarice Triestine i#j§ X S: - ^Silili B— ■ • ■ •j Si:. št. -St: -..... ' ŠM vso vnemo pritisnili, pri če- saru, kjer je Benelli premagal mer se je zlasti odlikoval mla- j Benečane (Reyer), ki so pa di Pieri, za katerim pa nista i tudi bili na koncu deležni mnogo zaostajala Bizzaro in ■ aplavza kot domačini. Benelli Damiani. Junghans pa tudi ni j je po tej zmagi še vedno med bil nasprotnik, ki ne bi bil prvim. Po zadnjem porazu je vreden upoštevanja in zmaga | hotela Gira takoj pokazati, da Triestine ni bila prav lahka I ni na tleh. in pri tem si je REZULTATI : Milan: Borletti - 3tella Az-zurra 69-51 (39-22). Pesaro: Benelli - Reyer 77-61 (41-33). Cantu: Virtus Minganti - Cantu Milenka 55-39 (27-14). Bologna: Gira Preti - Storm Varese 63-34 (31-18). Benetke: Triestina - Junghans 58-48 (22-20). Rim: Roma - Pavia 70-54 (27-25). LESTVICA ; Triestina 9 7 0 2 599 540 14 Borletti 9 6 0 3 022 512 12 J razmerja košev. V nedeljo je i ničesar, v drugem Virtus Ming. 9 6 0 3 502 428 12 VIDEMSKI SESTANKI KOMISIJ ZA OBMEJNI PROMET Režim prehajanja čezmejo naj se uvede od tromeje na Peči do Miijshiii hribov stvar. Borletti je sedaj Triestini za petami in kar kmalu se lahko zgodi, da ga bomo videli na prvem mestu, posebno še zato, izbrala za žrtev Storm Varese ter ga odpravila z veliko razliko v koših. Rezultat tudi u-streza razmerju sil na igrišču. Kar dolgočasna pa je bila tek- Benelli Gira Preti Roma Reyer Stella Azz. Cantu Mil. Pavia Storm Var. Junghans 9 6 0 3 555 502 12 9 5 13 250 440 11 8 5 0 3 499 453 10 9 3 1 5 501 554 7 9 3 15 508 575 7 8 3 0 5 376 410 6 9 3 0 6 573 577 6 9 3 0 6 496 613 6 9 1 1 7 433 490 3 Da bo v nedeljo Triestina zmagala nad Junghansom v Benetkah, je bilo pričakovati, vendar so tekme zunaj vedno kočljive. Tržačani so res zmagali, zlasti ko so v finalu z ker bi tudi z enakim številom | ma v Rimu med Romo in Pa-točk kot Triestina le prišel na ; vio. V prvem polčasu niti eno prvo mesto zaradi boljšega j niti drugo moštvo ni naredilo pa se je igral doma in ni imel težkega j spremenilo toliko, da je Romi nasprotnika. Vendar se je Stel- j nekaj usPel°- ker ie Pavia ne_ U- Azzurra držala dovolj do- r°dno igrala, bro. Pri Borlettiju se je izka- zalo, da je v Forastieriju dobil zopet dobro novo moč. Upoštevati je treba gospodarske razloge in sorodstvene stike, ki so bili z državno mejo resno prizadeti Tržačanke zmagale v Torimi V ženski seriji A je letos sta-Tudi Virtus iz Bologne je j nje zopet nekoliko drugačno tesen pretendent za prvo me- ! kot lani. Prejšnji prvak Costo. V nedeljo je premagala j mense je letos zopet na prvem Milenko Cantu na gostovanju, mestu, medtem ko je precej Njena zmaga je bila zasluže- j zaostal lanski prvak Bernoc-na. Z zanimanjem smemo pri- j c^i- Tudi dekleta Triestine le-čakovati tekmo med Virtus in j tos mnogo ne zaostajajo za Borlettijem. ki bo v soboto 18. ! svojimi moškimi tovariši in so t. m. v milanski Športni pa- j trenutno druge na lestvici. V lači. Lepa tekma je bila v Pe-1 nedeljo so dosegle dragoceno i zmago v Torinu. I Lestvica ženske serije A je PRIREDITEV V NENAVADNEM CASU sedai taka --------------------------------------- Comense j i Madžarski plavalci in plavalke;,, tekmujejo za državno prvenstvo 5 4 0 1 277 210 8 Triestina 5 3 1 1 272 244 7 Nato Autonomi. Omsa, Udi-ese (vsi 6). Bernocchi (5), Cest. Bologna (2), A.T.M. Mi-(0). lumpek je na 100 m v metuljčkovem stilu dosegel (v štafeti) čas 1:1,71 Nekoliko čuden čas so si izbrali Madžari za svoje plavalno prvenstvo. Toda pravijo, da je to zaradi tega, ker bo tudi olirnpiada v Melbournu v decembru, pa se mogoče hočejo že sedaj privaditi na ta cas. Kot se za madžarske plavalce spodobi, na tem prven- 5’34’T, 2. Varga 5’46”, 3. Hoff-mann 5'50”3. 4 x 100 m: 1. Dozsa 4’0”1, 2. Honved 4T’; 3. Faklya 4’7”3. 1500 rn: 1. Schuszter 19'39”3, 2 Kettesi 19'42”, 3. Hanak 20'39 ’3. 200 m hrbtno: 1. Magyar 2’29"4. 2 Gyergyak 2'37”5. 3. stvu ni manjkalo odličnih re-jLivotta 2'38"2. zultatov. Tako je Tumpek. ki | 200 m metuljček: 1. Tumpek Stamura-Goriziana 43 47 V seriji B. ki je razdeljena na štiri skupine, igrata v drugi tudi bivši članici serije A Goriziana in Itala iz Gradiške. Medtem ko se Goriziana bori za prvo mesto, pa je Itala po točkah že precej zaostala, čeprav je že na tretjem mestu. Goriški košarkarji so v nedeljo potrdili svoj sloves. Premagali so v Anconi domače moštvo Stamura, ki ni močno, a ki zna biti nevarno, kot smo Te dni se sestajata v Vidmu italijanska in jugoslovanska komisija za ureditev obmejnega prometa med obmejnimi kraji vzdolž državne meje. Komisiji sta bili ustanovljeni na podlagi sporazuma, podpisanega v Londonu. Čeprav prevladuje med italijanskimi krogi mnenje, da bi se morali sestanki nanašati samo na ureditev obmejnega prometa vzdolž meje bivše cone A, si med goriškim prebivalstvom obeh narodnosti, kakor tudi med prebivalci Benečije vedno bolj utira pot mnenje, da se mora ta obmejni promet nanašati tudi na ostale predele, in sicer na Tržaško. Goriško in Videmsko. Ni mogoče namreč gledati na jugoslovansko-italijansko mejo z različnih stališč in nekje omogočiti prebivalstvu prehod meje s posebnimi doku- je šele pred kratkim postavil | 2 32”6, 2. Ats 2 4l”5, 3. PaPP I vldeh na t tvi tektni prvenstva nov svetovni rekord na 100 m 2 45 5. I Goj iCi y pryem po]času s0 ■> a a' ni"0’, r 1,^1’iv’i.' s'cfr bil idomačini v vodstvu ra' ' ^tlanc c ' i in ob kcncu polčasa so vodili izven konkurence Mu Stan-Su , šestimi točkami razlike , . , . , « * « s* ■ * at , , . , , . I tv q I o oVolUlI 1 l v v Aa lili L <11,11v • (Kitaj.) 112 9 (kitajski rek.). .. . „ ™ , r, n.,.,„D ; V drugem polčasu oa so se 4 x 200 m: 1. Dozsa 9 12 8. _ .. . . .... . . „ „ ' Goricam zbudili in zaceli po- onve jagoma dohitevati domačine. metuljček z 1:2.1, dosegel na tem tekmovanju še boljši rezultat. Le da za rekord ne bo veljal, ker ga je postavil v štafeti na notranji progi. Najprej je zmagal v svoji disciplini s j 2. Kinizsi 9 20”2 «skromnim» 1:5,4, v štafeti pa 9'32”7. je dosegel 1:1.7! Tretji dan tekmovanja pa je na 200 m metuljček dosegel «samo» 2:32,2, medtem ko so gledalci mislili, da bo napravil naskok na rekord Japonca Nagasawa. ki se ponaša z rezultatom 2:21.6. Toda Tumpek je bolj specialist za krajšo razdaljo. Navajamo rezultate s tega prvenstvenega tekmovanja: Moški: 100 m prosto. 1. Nyeki 57”5, 2, Kadas 58”4. 3. Ipacs 58”8. zenske : 400 m: 1. Dbmbtor 4'43"8. 2. 5’38”8. Schuszter 4'48”, 3. Zaborszky j 200 m hrbtno: 1. Hunyadfi 4’49”3. I 2’47”3, 2. Maurer 3’4”2 3. Eszter- 100 m hrbtno: 1. Magyar I galyos 3’9"9. r09”8, 2. Kliment 1’10”5, 3. Va-1 100 m metuljček: 1. Littome- j riczky 1’18”8, 2. Garai 1’23”5, 3. Gebhardt 1’28”. I Sicer je bila borba ostra in l negotova do konca. Med tek-100 m prosto: 1. Szoke 1’06”7. 1 mo si je Miliani zvil nogo in 2. Gyenge 1’07”2, 3, Littome- j je moral z igrišča. To so izko-riczky 1’08”. j ristili domačini in minuto pred 100 m hrbtno: 1. Hunyadfi j koncem ie bil položaj 41-41. Tu 1T7”, 2. Szekely R. 1’20”5, 3. j pa so Goričani tvegali vse in Maurer 1’24”7. | rmagali. Izkazal se je zlasti 200 m metuljček: 1. Szekely i mladi Zojlia. E. 3’03"5, 2. Garai 3’14”, 3. Tar-1 . . tha 3’18”2 Lestvica skupina B 4 x 100 m prosto: 1. Lokomo- j Serije B. tiv 4’44"7, 2. Kiniszi 4’51”8, 3. i M. Monni Dozsa 5’01”6. j Goriziana 400 m. 1. Gyenge 5’19”1, 2.! Itala Szekely R. 5T9”4, 3. Csuhany Oare Solgas lent ITI". 100 m metuljček: 1. Tumpek 1'05”4, 2 Ats 1’08”7, 3. Papp ITI”. 4 x 100 mešano: 1. Honved 4'29"8, 2. Dozsa 4’31”9, 3. Egri Faklya 4’36”3. 200 m prosto: 1. Nyeki 2’9”2, 2. Dbmbtor 2’9”4 (juniorski rekord), 3. Till 2’11’T. 200 m prsno: 1. Utassy 2'43”3. 2. Aradi 2'44”3. 3. Fabian 2'46”. 100 m prsno: 1. Killermann 1’24”2, 2. Serfozb 1’27”1, 3. Bacs 1'27"2. 8 8 0 0 497 348 16 8 7 0 1 492 442 14 8 4 0 4 428 460 8 8 3 14 388 376 7 8 3 1 4 404 430 7 Slede Stamura (6 točk), Cot. Pordenone (4). Bassano (2). PRVI DAN TENIŠKEGA DVOHOJA V MILANU Italija-Nemčija 2:0 MILAN, 7. — Danes se je v 4 x 100 mešano: 1. Kinizsi , tukajšnji Športni palači pričel 5’16”8, 2. Lokomotiv 5’24”3, 3 Faklya 5’50”8. 200 m prosto: 1. Szoke 2’33”9; 2. Gyergyak 2’35”9, 3. Pinter 2’38”3. 200 m prsno: 1. Killermann 3’00'’3. 2. Bacs 3’07”8, 3. Pe- 400 m mešano: 1. Kettesi I terdi 3’21”2. teniški dvoboj med Italijo in Nemčijo za ((Kraljevi pokala. Najprej je Gardini premagal Pottingerja s 6:2, 9:7, 6:3. nato pa Merlo Bucholtza s 6:0, 8:6, 6:3. Tako vodi po prvem dnevu Italija z 2:0, kar se je že pred začetkom pričakovalo. Namiznoteniški turnir pri «Zlatem pa|ku» Slovensko dijaško društvo »SIMON GREGORČIČ# priredi danes 8. decembra namiznoteniško tekmovanje pri ((Zlatem pajku« proti srednješol-sko-akademskemu športnemu klubu iz Trsta. Pričetek ob 14.30 uri. menti, ki naj bi služili za krajevni osebni in trgovinski promet, zopet drugje pa jo skoraj hermetično zapirati, še celo pa jo izključevati iz kombinacij obmejnega prometa. Prebivalstvo vzdolž državne meje meni, da je treba pri urejevanju režima prehajanja čez mejo imeti samo eno merilo pri tem pa gledati na koristi in interese vsega prebivalstva. ki biva od tromeje na Peči pa do Mil.iskih hribov. Kajti kot potrebujejo okoličani Trst in obratno, prav tako potrebujejo Goričani okoliške doline in hribe, in zopet potrebujejo prav tako prebivalci beneških dolin in bližnjih trgov bogate predele celotne Soške doline. Pri tem ne pridejo v poštev samo gospodarski razlogi, ampak je treba upoštevati tudi sorodstvene stike, ki so bili resno prizadeti prav z novo državno mejo; prizadeta so bila tudi mala kmetijska gospodarstva. ki so delno tostran, delno pa onkraj meje. Z novim razdobjem, ki je nastalo po londonskem sporazumu, je mogoče vsa ta vprašanja rešiti na zadovoljiv način, ker je dobra rešitev v interesu obeh držav. Predvsem pa bo taka rešitev v interesu prebivalstva, ki izmed političnih spletk gleda na bližnje kraje onstran meje z najlepšimi spomini, ki jih bodo prav gotovo spodbujali k ponovnemu obiskovanju. IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA Collolli: Protaii Slovencev su mini (Nadaljevanje s 3. strani) do odgovorni činitelji stopili pogumno na pot uresničevanja omenjenih določb, kakor ga javno zagovarjajo tudi zgoraj našteti ugledni Italijani. Na žalost pa moramo ugotoviti, da so se v omenjeni reviji do sedaj oglasili s pozitivnim in konstruktivnim stališčem le ljudje iz liberalnih vrst; upamo in pričakujemo. pa, da bodo z enakim stališčem javno nastopili tudi predstavniki drugačnega političnega prepričanja, da. bi se tako okrog tega vprašanja ustvarila tista skupna politična platforma, ki naj prispeva k čimprejšnjemu doslednemu uresničevanju določb Posebnega statuta v korist tržaških Slovencev, ki so prav tako kot Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Pokrajinski upravni odbor je pod predsedstvom prefekta De Zerbija odobril sklep go-riške občine za nabavo avtO' mobila «Fiat 1400». Tržiški občini je upravni odbor dovolil najeti posojilo v znesku 13,685.000 lir za kritje primanjkljaja v obračunu za leto 1933. Upravni odbor je vzel na znanje tudi pomoč gra-diške in doberdobske občine za ponesrečence v Salernu. Nadalje je upravni odbor pokrajinskega sveta odobril go-riški občini najem 20 milijonov lir posojila za gradnjo občinskega ambulatorija. Nadalje ji je odobril sklep za 30- milijonsko posojilo za gradnjo stanovanjskih hiš za občinske uslužbence. Stever-janski občini je odobril najem sredstev za delovni center. Urnik trgovin danes Zveza trgovcev sporoča, da bodo danes 6. decembra v dopoldanskih urah odprte pekarne, mlekarne, prodajalne sadja in zelenjave ter cvetličarne; vse ostale trgovine pa bodo ves dan zaprte. To velja za vse občine goriške pokrajine. Zaradi zaviranja lambrete je padei m st zlomil nogo 50-letni mehanik Luigi Ce-retti iz Gorice, Ul. sv. Ivana 12 je v ponedeljek pozno zvečer njihovi problemi, ki jih orne- j padel z lambrete, ko se je vonja prof. Collotti, hkrati tu- j prišlo, ker je Ceretti prenaglo di koristi tržaških Italijanov. I zavrl vozilo. Rešilni avto ga D. H- | je odpeljal v bolnišnico Briga- --------------------- j ta Pavia, kjer so mu ugotovili DEŽURNA LEKARNA: j verjeten zlom desne stegneni- Danes posluje ves dan in ce in ga obdržali na ortoped ponoči lekarna D’Udine. Ul. skem oddelku. ZARADI POSLEDIC POLETNE T0CE V BRDIH Oblasti izplačale šest milijonov lir Odločno prenizka odškodnina za oškodovance v Brdih binah in v Steverjanu je bila zaradi toče skoraj ob sleherni zaslužek, in predstavlja zaf® 2.400.000 lir. razdeljenih na 39 družin, preskromno pomoči kl ne bo zadostovala nobeni iz-med dvajsetih družin, me“* tem ko ostalih 30 kmeti) sploh ni prejelo odškodnine. Ostale štiri občine, ki so bi le prav tako prizadete zaradi toče, pa so prejele skupno 3.600.000 lir. Semkaj spadajo občine Gorica, Krmin, Mosa in Dolenje. V goriški občim sta bilj prizadeti vasi ®s*a77. in Stmaver. v krminski 0 .* ni Plešivo, v občini Dolenj pa je toča oškodovala kmetij* v Skrij e vem in v Rutarjih. Citatelji se verjetno še prav dobro spominjajo poletne toče, ki je precejšnje število kmetij v Brdih vrgla skoraj na beraško palico. Toča, ki je padala ponoči, je bila tolikšna, kot je že dolgo niso pomnili, in je padla v takih količinah, da je bilo kar belo po tleh. Naslednjega dne je bil pogled na polja zelo žalosten. Koruza, fižol, pšenica, vinska trta. vse je bilo okleščeno do kraja. Na podlagi poziva Pokrajinskega poljedelskega nadzorni-štva v Gorici se je samo v števerjanski občini, kjer sta bili najbolj prizadeti Jazbine in Valerišče, prijavilo za pomoč okoli 50 posestnikov. Vendar pa kmetijska oblast ni ustregla niti polovici oškodovancem. Spoznali so pomoči potrebnih samo 20 gospodarstev, kateri so pred dnevi izplačali 2.400.000 lir. Ta denar naj bi predstavljal 55% za kritje stroškov, ki jih bodo kmetje imeli pri obnovi vinogradov in sadovnjakov. Pripomniti moramo, da je pomoč izredno majhna, kajti marsikatera kmetija na Jaz- K I N O CORSO. 16.30: «Pekel pod ničlo«, barvni film, A. Ladd. VERDI. 17: ((Zadnji aPafB' barvni film, B. Lancaster. CENTRALE. 17: «Morje okrog nas». VITTORIA. 17: «Njegova čast je klicala po maščevanju^. barvni film, R. Hudson. MODERNO. 17: «Enotni v maščevanju«. McDonald Car«y< predvaja DANES 8. t. m. z začetkom ob 18. barvni fil®: Rabatta 18 - tel. 21-24. zil po Ul. Nizza. Do padca je Silvestrovanje na tuj račun si bodo Še dolgo zapomnili V nekem hotelu so ukrodli 35 steklenic vina in se napili Včeraj so morali pred gori-1 steklenic najboljših vin. Štiri ško prizivno sodišče kar štir- steklenice so odnesli domov je gradeški mladinci, ki so bili pred časom oproščeni obtožbe tatvine, ker oblasti niso imele dovolj dokazov za njihovo obsodbo. Toda proti o-prostitvi se je izrekel državni pravdnik. ki je vložil priziv in zato so morali ponovno pred goriške sodnike 19-letni Avgu-sto Corbatto. 19-letni Marino De Grassi, 22-letni Nicola De Grassi in 22-letni Umberto Polo iz Gradeža. Zadnje dni lanskega leta so mladinci napravili načrt, po katerem naj bi preživeli zadnji dan leta. Ugotovili so, da denarja nimajo dovolj, da bi silvestrovali. Corbatto je sicer obljubil, da bo prinesel meso, toda za vino niso imeli niti vinarja. Ko so se na Silvestrov večer mudili ob obali, so zapazili, da je hotel «Ba-gni e Zipser« zaprt in nekdo se je spomni', da bi pogledali v hotelsko klet, kjer bi prav gotovo bilo nekaj zanje. Medtem ko sta Avgusto Corbatto in Marino De Grassi vlomila skozi kletno okno v podzemske prostore hotela, sta o-stala dva člana družbe stala na straži. Nadobudni mladeniči so iz kleti prinesli kar 35 in jih popili na čast novega leta, ostale pa so zakopali. Toda zadeva je prišla na dan. ko je 1. januarja prišla v ho- j tel upraviteljica poslopja in ugotovila, da je kletno okno popolnoma odtrgano. Zenska je obvestila orožnike, ki sc-takoj začeli s preiskavo; vest se je raznesla po mestecu in mladi tatovi so začeli raz- pravljati, kaj naj ukrenejo. Corbatto jo je kot vodja skupine pobrisal ^ stricu v Trst, ostali pa so iz strahu pred posledicami in zaradi sramote pred sorodniki in znanci izkopali preostale steklenice, jih zavili v papir in odnesli na policijo. Pozvonili so in začudenemu stražniku izročili zavoj, ne da bi spregovorili besedico. Tudi lastnik hotela, kateremu je policija vrnila u-kradene steklenice vina, je malopridnežem oprostil ((Silvestrov podvig), in zato tudi ni vložil tožbe. Goriški sodniki pa vseeno niso prizanesli mladeničem in so vse štiri obsodili vsakega na pogojno kazen 10 mesecev in 20 dni zapora, plačilo 5.500 lir in na poravnavo sodnih stroškov. £ Sestavljena is najboljšega materiala Izdelana po najnovejših tehniških odkritjih Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo ta 5 let Zahtevajte 10 pri svojem urarjul ... 3» ifMOl C#JVS Prosiclnn društvo i/ [Jobcrdob^ SNG iz Trsta bo v četrtek 16. decembra 1954 nast0' pilo ob 20.30 v Doberdobu s Tiemaverjevo koroedU0 ^Mladost pred sodiščem" Iz Gorice bo odpeljal na predstavo avtobus ob 19-30 izpred Bratuževe kavarne. Vpisovanje na ZSPD m pri Bratužu. Voznina in vstopnina 400 lir- llliliiiiiKlIillililililliililllilillilllllillilllHiilinimilliii sIkemmedvI «Tudi jaz sem prepričan, da je to Klanov rekcrd,» sem pritegnil Moj arhiv je poln podobnih primerov iz vse dežele od Kalifornije do New Jerseya, od Birminghama do Chicaga vendar je to prvič, da so porabili več kot le nekaj šlbic dina mita za eno samo delo * «Dinamit se tukaj prav tako lahko dobi kot kozaaec vode,« je rekel Harry. Večina trgovin z dinamitom je izven mestnega področja, za nakup pa ni potrebno nobeno dovoljenje, pa ce želiš kupiti eno s3mo šibico ali cele kamionske tovore.« «Kaj ni nobenega sredstva, da se tem razmeram stopi na prste?« (•Splača se poskušati. To misel bom sporočil kakšnemu delavskemu sindikatu in ga prosil, naj pritisne na organe oblasti.« ČUDNE NALOGE NEKEGA ZDRUŽENJA «Kako se je zgodilo s Carvel Villageom? Ali se je pred tem primerom že kaj zgodilo?« «Pa še kako! Začelo se je pred nekaj meseci, ko nam je uspelo, da smo veliki načrt zidanja stanovanj v Knight Ma-noru, ki je bil v glavnem določen za belce, spremenili v Carvel Village za čmce. Del Villagea mej; s četrtjo črncev, toda neki belci v Knight Manoru so zagnali peklenski vik, pridružilo ................................. m..........................n m n m iiuiiii nun 1111 n i n 1111111 n 1111 i 1111 n 11 n > i k i n n i n i n i m i.........................n mm.... iiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiii im nllllll^*lll|l,,IIIIII,"ll preden sem prišel v Miami.« , dišat1 «Dobro, mislim, da sem slišal vse. kar bi tnora . v enem samem večeru,« sem rekel in izptl kav0’ najbrž zelo zaposlen, zato je bolje, da se naspim.« Drugo jutro navsezgodaj sem šel v Carver Vl'ag’ sil1 spoznam položaj. Harry ni pretiraval, ko ^ govoru eksplozije. Celo hladilniki, s katerimi so bila opre gcr stanovanja, so bili spremenjeni v koščke. Začel sen oSi0pja. varjati z nekim črncem, ki je prišel iz naseljenega^ dej®1, «Zdi se mi. da ste na precej vročem ktaju.» s sim' Pazljivo me Je pogledal, da bi odkril, ali g patijo ali pa grozim. . petega. ^ j! «Mi bi poskrbeli, da bi bil ta. kraj vroč za tis«*stras!o!» to napravil, če bi nam policija dovolila postavni je rekel. e prah1 «Dobro!» sem rekel. «Vsakdo ima pravico, da pred terorizmom in napadi.* wh oken. ni®1 «Ne skrbite,« je rekel. *Mi opazujemo z nasm bolje moremo « „ ... «Nihce se ne namerava izseliti, kajne.« neugod«1;, «Nihče! Bili smo dovolj dolgo prishJeni ž^et' borh®- barakah, zato ne bomo zapustili udobnih domo {t rub _ Strinjal sem se z njim in odšek Napotil se,^ližjega bara vinam. p0 kratkem ogledu sem odšel d>. naj J ^ sem beli Četrti/Naročil sem pivo in ko sem ga m se obrnil proti človeku, ki .ie sedel za menoj. L «Vi ste imeli tu nekaj umetnih ^ognjev!« se ,p0 upal v " «Daaa,» se je nasmejal. «Noben ernec si , dolgo časa naseliti se tu!« . , . , se® r «Zdj se mi, da je Ku Klux Klan na oprezno. . .Ieat) (Nadcilievan',e pa se jim je tudi velike število drugih meščanov.« «Kdo? Klan?« «Hm, ne odkrito... Agitacijo je začelo neko združenje, ki se imenuje Združenje lastnikov premoženja.« «To je izrazito kianovska praksa v reševanju stanovanjskih vprašanj,« sem ga prepričal. »Podobni dogodki se ponavljajo v vsej državi. Kaj pa veš o tem 2druženju?» »Ne preveč,« je priznal Harry. »Vem pa, da je to popolnoma nova organizacija. Začela je delovati pred nekaj tedni z zahtevo, naj policija izžene črnce iz Carvera.« »Mislil sem, da stanovanjski blok Carver se ni zaseden.« «Ne popolnoma. Nekatera poslopja so že zasedena, a druga so pripravljena, da sprejmejo stanovalce. Edino dobro v tem primeru je bilo to, da je Klan položil svoje bombe pod nezasedeno poslopje. Ce bi bili v hiši stanovalci, bi bilo gotovo kakih sto mrtvih. Zaradi tega so vsa zaskrbljeni, posebno pa crnci, ki živijo tam Morda hočejo s prvo eksplozijo prestrašiti Črnce, da zapustijo stanovanja Ce jim to ne bi uspelo, sem prepričan, da bi Klan položil bombe tudi pod hiše s stanovalci!« «Ali se izseljujejo?« «Niti ena družina! Zahtevali so od policije, naj postavi nočne straže Medtem pa so dosegli samo to, da so obljubili, da se bodo vozili mimo v presledkih policijski avtomobili.« «Kaj pravijo o tem občinski možje?« »Nič konstruktivnega,je odgovoril Harry zaskrbljeno. »Časopisi ne pišejo nič več o tem. Res pa je, da je mestna komisija, na katero je ves teden pritiskalo novo Združenje lastnikov premoženja, odločila, da proglasi Carver Village za grožnjo javni varnosti ter da se stanovanja spremenijo v urade!« »Zakaj je nekdo položil pod poslopje dinamit, če je komisija že izjavila, da predstavlja Carver Village grožnjo varnosti?« «0 tem se morate informirati pri Klanu,« je zaskrbljeno rekel Harry. »Stanovalci teh hiš so s pomočjo belih in črnih prijateljev sklenili, da prisilijo elane mestne komisije za stanovanja naj na sodišču izjavijo, zakaj ne bi bil smel biti ta stanovanjski načrt uresničen v taki obliki. Razprava je bila določena za 17. december, toda jaz mislim, da kluksarji niso hoteli čakati toliko casa, ali pa so hoteli s svojo akcijo opozoriti sodišče na kaj drugega.« KLANOVEC OSTANE VEDNO KLANOVEC »Ali je eksplozija povzročila kako spremembo glede omenjene akcije?« «Ne, razen tega da je načelnik mestne komisije Leslie Quigg zahteval skupno z Združenjem lastnikov premoženja, da pride policija in odstrani črnce iz teh poslopij brez kakršne koli sodne odločitve.« «Quigg?» sem vzkliknil. «Bil je tukaj sef policije pred vojno. Dopuščal je. da je Klan divjal, medtem ko je ščitil njihove parade in akcije! Nekaj njegovih policajev je zgrabilo črnca, vratarja v nekem hotelu, ki so ga obtožili, da je dvoril beli ženi. Odpeljali so ga iz mesta na Tamiami Trail in ga skopili!« »Jaz ne vem nič o tem,« je rekel Harry. »To se je zgodilo. Odgovoril! u> eOulk STANISLAV KhNKO - UHEIJNISTVO ULJCA MUNIKCCHI »i «. Ul. uad - lnefou Jlevilka 93-8U8 m J4-838 - eoSKn predal 5U2 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA »t. M - Telefonska Številka 37.33» - UGLASI: od ». do 13.30 m od 15 • 18 - Tel. 37-338 — Cene Of lasov: z a vsak imo vlliiit v Sirim I stolpca trgovski 60 finančno upravni lOo, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ tu vsak nar. Širine 1 »toipca za vse vrste oglasov po M.- din. — Tiska Tiskarski ra vo