143. MU.
I Umni I POMMI& ZZ. M1901.
XL1. leto.
Maja vsak dan »večer iavzemii nedelje in pracnike ter velja po pm prejeman m opjiaae dežele za vse teto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubllano s pošiljanjem na dom za vse leto
14 a% na pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, sa četrt leta 6 K 50 ta, za en mesec 1 K 90 h. — Za Neaael|o celo leto 28 K. Za vse drage dežele in Ameriko ?alo teto 80 K. — Na naročbo brez istodobne vpoi&jatve naročnine so ne ozira, — Za oaauualla se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 b, če se oznanila tiska enkrat, po 12 ta, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franko vati. — Rokopisi so no vračajo. — lniolilso ta mpravaiotv/o je v Knaflovih ulicah it 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Urotmlštrs telefon it M. P—itovtlko po 10 k. Dpravnlšrva telelon št 85.
i ii i
Govor poslanca LrGanilo
t deželnem   zboru   kranjskem dne 19. t. m.
Visoka zbornica!
Oglašam se k besedi kot poslanec delavskega mesta Idrije. Poslanci, bodisi državni ali deželni, so le izvršujoči faktorji želja, potreb iu zahtev svojih volilcev. Zategadelj naj si misli visoka zbornica, da g izvori na moja usta tisto delavsko prebivalstvo Idrije, tako narodno - napredno kakor socialno - demokrati-ško, ki me je postavilo na to častno mesto. Njegov glas je moj glas, ker so me ravno moji volilci pooblastil« do tega govora, ko sem se ž njimi razgovarjal zadnje dni pred sklicanjem tega zasedanja. Mnenja sem namreč, da naj ]>oslanee, preden zn-vzame svoje stališče glede tako ve-levažnega vprašanja, kakor je volil-ua reforma, ki sega globoko v naše politiško življenje, povpraša za mnenje svoje volilce.
In kakšno je to umen je glede volilne reforme, ki se mu jaz pridružujem z vsem svojim prepričanjem ? To mnenje glede volilne reforme — da se izjavim kratko in precizno — je: Taka volilna reforma je nesprejemljiva, in odklanjam jo z vso odločnostjo! (Ploskanje in pritrjevanje na galeriji. — Deželni glavar Šuk-lje: Poživljam galerijo, naj bo takoj mirna in naj se vzdržuje vsakega pojava!)
Takšna volilna reforma je ustanovljena v korist posameznim strankam, nikakor pa ni ustanovljena v korist doslej brezpravnim delavskim slojem.
V zadnjih šestih letih je bila v naših časopisih, na različnih javnih in tudi zaupnih shodili volilna reforma vedno na dnevnem redu. Volilna reforma je bila tisto preporno jabolko, ki je razdvojilo slovenstvo in ga razdvaja celili šest let, da je zaradi tega trpela vsa naša kronovina v kulturnem, socialnem in gospodarskem oziru.
Če pa pogledamo program obeh slovenskih strank, ki tvorita večino te visoke zbornice, vidimo tamkaj z debelimi črkami zapisano odločno iu moško zahtevo po uvedbi splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice za vsa javna zastopstva, torej tudi za deželni zbor kranjski.
Častiti gospod poročevalec dr. Šusteršič se je na primer že 1. 1900. na svojih shodili v Kamniku in Ril>-nici z vso moško odločnostjo zavzemal v imenu svoje stranke za uvedbo splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice za vse javne zastope, torej tudi za deželni zbor kranjski, poudarjajoč, da pride deželni zbor kranjski do rednega delovanja samo tedaj, ako se uvede volilna pravica na principu splošnosti, enakosti, di-rektnosti in tajnosti.
Ko je narodno - naredna stranka — mislim, da leta 1905. — revidirala svoj program, so tedaj njeni zaupniki postavili jasno določbo, da stoj: narodno - napredna stranka na sta lišen splošne, enake, tajne in direktne volilne pravice za vse javne zastope, torej tudi za deželni zbor kranjski.
Od vasi do vasi, od mesta do mesta, resnično — kakor je omenil gospod poročevalec dr. Šusteršič — do zadnje koče se je razburkal slovenski narod, hrepeneče čakajoč tistega trenutka, da se uveljavi takšna volilna pravica, kakršna sloni na principu splošnosti, enakosti, direktnosti in tajnosti. In lahko rečem: Tresle so se gore, toda, žal, rodila se je uboga miš.
In da vztrajam pri tem primeru. Ta živalca, ki sem jo imenoval, ima vse lastnosti svojega plemena, volilna reforma, — kakršna je danes predložena — pa nima nobene skupne karakterizacije, da bi jo uvrstil v ta ali oni sistem.
Gospoda moja!
Predvsem imamo tukaj zastopan privilegij!
Pre vzvišeni   kuezoškof  je sani
svoj volilec in poslanec. Torej zastopa najmočnejšo stranko! (Poslanec dr. Lampe: »Ali se samega sebe volil Saj je virilist!«)
V drugi vrsti imamo kurijo ve-leposestnikov. 9l> jih je, ki so vpisani v deželno desko. Od teh priviligi-raneev jih ostane približno 40 doma, približno 50 pa se jih udeleži volitve in pošlje 10 poslancev. Torej razmerje 5: 1.
Imamo kurijo mest in trgov, imamo kurijo kmetiških občin, torej imamo privilegij, imamo kurijalni sistem in sedaj imamo pridejano četrto splošno kurijo, v kateri pa smejo voliti vsi volilci, ki imajo že tudi sicer volilno pravico. Torej je obenem zastopan pluralni zistem. Vzemimo veleposestnika, ki je vpisan v deželno desko. Lahko voli v velepo-sestvu, lahko voli posredno v trgovinski zbornici in voli v splošni kuriji. Ako ni to višek pluralnosti, potem ne vem, kaj je še višek!
Visoka zbornica!
Namen vsake reforme bodi in je, da reformira staro tako, da bo novo boljše od starega in da prinaša ljudstvu koristi. V interesu našega delavstva je, ki ostane po svoji večini in na podlagi te volilne reforme še nadalje brezpravno in izide iz tega volilnega boja brez svojega zastopstva, da se volilna reforma uveljavi samo na principu splošnosti, enakosti, direktnosti in tajnosti.
Ta princip zagovarjam lahko prvič z interesnega stališča. Delavstvo in tisti brezpravni sloji, ki niso do danes imeli svobodnega vstopa v to visoko zbornico, imajo samo sveto in nepreklicno dolžnost, da plačujejo kroni, direktni in indirektni davek, nimajo \w nobene moči, da bi tudi svoj glas povzdignili tem, kjer se ugotavljajo zakoni in uravnava ustavno in socialno življenje dežele kranjske-
Lahko utemeljim to zahtevo po uvedbi splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice tudi s principa splošnega demokratizma.
Gospoda moja!
Med slovenskim ljudstvom nuna izginiti domnevanje, da se človek začenja šele tukaj ali tukaj. Človek je najlepše ime, in človek se začne takrat, kadar ga je um t i rodila.
(Poslanec dr. Tavčar: »Ali naj ima že takrat volilno pravico?«)
In zaradi tega morajo vsi tisti, ki so do danes bili brezpravni, dobiti to volilno pravico, ki jo damo le ca podlagi splošnosti, direktnosti, tajnosti in enakosti.
Naposled utemeljujem potrebo po t.iki volilni reformi tudi lahko z na rodnega stališča. Ali naj bi imelo kranjsko nemštvo, ki tvori — recimo — 6r/f vsega prebivalstva, tako močno zastopstvo, kot ga ima, med tem ko vsi drugi sloji v primeri z njim nimajo primernega števila poslancev?!
.Jaz sem popolnoma pravičen in priznavam, da gre zastopstvo Slovencem in Nemcem.
Na. tem stališču stojim, ker je to že zahteva pravičnosti, da imajo tudi kranjski Nemci svoje zastopstvo, vendar pa le v tisti izmeri, kakor jim gre po številu prebivalstva.
Naposled se pa da tako volilno reformo, ki sloni na principu splošnosti, enakosti, direktnosti in tajnosti, uveljaviti tudi s členom drugim državnega osnovnega zakona, ki pravi, da so pred zakonom vsi državljani enaki.
Ta enakost pa je mogoča šele tedaj, če se enakost uveljavi tudi glede volilne pravice. To pa gre le na ta način, da ustvarjajo vsi sloji te zakone, in sicer ustvarjajo tako, da odgovarjajo potrebam vsega prebivalstva, da ne čutijo ljudje samo peze, ampak da so udeleženi tudi pri pravicah.
In sedaj nastane lahko ugovor, da ni mogoče za deželni zbor kranjski uvesti take volilne reforme. Zakaj je ni mogoče uvesti? Pravijo, da
se vlada protivi uvedbi take volilne pravice, ki sloni na principu splošnosti, enakosti, direktnosti in tajnosti, da se ji upira in da proti uporu ni nobene odporne sile, ne nobene pomoči.
Pri nas nimamo absolutizmi:, mi imamo konstitucionalizeni, (Poslanec Plantan: »Na papirju!«) in zaradi tega je vlada samo izvrševal-ni organ tega, kar sklepa in uveljavlja ljudsko zastopstvo.
Vlada ima pravico in dolžnost, da odmerja in odkazuje pota, da si prizadeva izvrševati in čuvati zakon ljudstvu v korist, ni pa njena pravica in dolžnost, da bi ljudskim zastopnikom ukazovala, kako naj mislijo in sklepajo. Ako temu ni tako. potem smo mi popolnoma brezpo-trebni, potem naj pa vlada sama uveljavlja to in drugo, mi pa gremo lahko domov in prihranimo deželni blagajnici vsaj dijete. (Klici na galeriji: »Dobro!«)
Ravno tisto se je zgodilo takrat, ko je zavriščalo med avstrijskimi narodi, in se je zahtevala splošna in enaka volilna pravica za državni zbor na Dunaju. Takrat je ministrski predsednik grozil z vso odločnostjo, da vlada nikdar ne dovoli take volilne reforme.
Ali se spominjate, kako so delavske mase povzdignile svoječasno svoj glas in zahtevale, da se vrata dunajske zbornice odpro vsem tem množicam in da naj se od tam kakor dobrodejno solnce razlije tista dobrota, ki daje vsem državljanom svobodo v izvrševanju aktivne in pasivne volilne pravice. Spominjam lahko visoko zbornico še na druga dejstva. Ali tedaj, ko je začula vlada to odločno voljo vsega prebivalstva, zlasti vseh avstrijskih delavskih slojev, je hitro uveljavila splošno in enako volilno pravico za državni zbor.
Kako čvrsto stoje včasih mnenja in nazori vlade, se da dokazati z mnogimi drugimi primerami. Visoki zbornici je znano, kako stališče so zavzemali zlasti visoki krogi glede mi-litaristiške avstro-ogrske enotnosti. Nobene koncesije se ni hotelo dati spočetka. Ali danes vemo, kako se madžarščina zajeda v militaristiško telo, vemo, kako je volja ljudstva zmagala tako visok neomajen princip. In ako bi torej vlada, ki je bila takrat tako trdovratna in je stala na stališču, da ne pripusti uvedbe splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice, imela res toliko moči. toliko življenske sile, bi morala preprečiti tako volilno reformo, kakor jo iskuša potisniti v ozadje sedaj pri nas na Kranjskem.
Vlada pade, ljudstvo ostane! iu s tem ljudstvom ostanejo vse tiste želje in potrebe po raznih reformah, ki globoko segajo v njegovo življenje. In dolžnost vlade je, da kaže ljudstvu legalna po taj kj po< njih lahko doseže svoje pravice. Dolžnost vlade pa ni, da ščuje ljudstvo in vnema politiške strasti strank tako daleč, da pride ljudstvo v konflikt z raznimi kazenskimi zakoni.
Potem je tudi moč veleposestva, ki stoji nasproti uvedbi take volilne pravice, kakršno imam v mislih.
Priznavam ,da imajo veleposestniki na Kranjskem, naši plemiči (Dr. Lampe: »Ki so živeli pred stoletji.« Smeh na levi.), ki so živeli pred stoletji za kulturo, za rešitev naše dežele mnogo zaslug.
Ako je torej stališče vlade tako, da vztraja pri tem, da se ohrani kurija veleposestva, ali bi ne bilo potem vsaj pravično, da to, kar je u jim zagotovljeno, tudi drugim da, da bi se torej vsaj v mestni in kme-tiški skupini uvedla resnična, to je splošna in enaka volilna pravica, če je pogoj volilne reforme res ta, da ostane še dalje moč veleposestva!
Slišal sem, da vlada nikakor noče, da bi v tem jubilejskem letu ne deloval deželni zbor. Vlada hoče naša patriotiška čuvstva zlorabljati v svoje namene.
Jaz sem popolnoma prepričan, da po tej volilni reformi izide iz boja številna in zmagonosna samo Slovenska Ljudska Stranka. Takšna moč ji gre v sedanjem položaju. Naj bi bila zadovoljna s tako močjo, pa naj  bi  izdatnejše vplivala na vlado
— ker ima vlada strah pred močnimi ljudmi! — da bi se ne upiraia uvedbi volilne reforme po principu splošnosti, enakosti, direktnosti in tajnosti.
Visoka zbornica! Iz vsega tega, iz mojih izvajanj je razvidno, da s« jaz v imenu svojih volilcev nikakor ne strinjam s predležečo volilno reformo in da ne morem glasovati zanjo!
Tedaj, ko je častiti gospod poslanec dr. Šusteršeč utemeljeval nujnost volilne reforme, je dejal, da naj se odpro s sprejetjem volilne reforme vrata v to visoko zbornico vsem slojem slovenskim.
Jaz navdušen ponavljani te lepe besede: Naj se odpro vrata, odpro naj se od znotraj na ven, da jih ne bo sila ljudstva odprla od zunaj na noter. Lepše bi bilo, ako bi visoka zbornica sama dala brezpravnim slojem, kar jim gre, in vsi bi z veseljem zavriskali in rekli: To so tisti možje, ki so resnično zastopniki naših korist! Ako se to ne zgodi — in to bi bila dolžnosti tistih, ki so bili v ustavnem odseku — bo še večji ogenj za-žarel in vzplamtel med našimi brezpravnimi sloji. Naj ulica govori — kakor je  govorila  ulica na Dunaju
— da si osvobodi pot v to visoko zbornico!
U šojam se torej izjavljati, da ne morem glasovati za volilno reformo, kakor jo predlaga ustavni odsek.
Priporočam pa svoj prediogr, ki se glasi:
Deželni zbor skleni:
I.
Deželni zbor kranjski stoji neizprosno in neomajno na stališču splošne, direktne, tajne in enake volilne pravice.
II.
Stoječ na tem stališču, ne priznava in ne sprejme nobene druge volilne reforme razen take, ki je izvedena po principu splošnosti, direktnosti, tajnosti in enakosti.
III.
Deželni zbor poverja ustavnemu odseku nalogo, da izda do jesenskega zasedanja volilno reformo, ki ji bodi podlaga splošna, direktna, tajna i u enaka volilna pravica.
IV.
V ta namen ostani ustavni odšel še nadalje v permanenci.
(Ploskanje in odobravanje na galeriji.)
Pismo s HrvaŠkega.
(Sprememba vlade na vidiku. — Rauchovo priznanje o lastni blamaži. — Smrt odličnega naprednjaka.)
Zagreb, 20. junija.
V madžarskih političnih krogih prihajajo vsled vztrajnega in odločnega odpora Hrvaške končno le do prepričanja, da ni mogoče nadalje zdržati takega bojnega stanja med tema dvema narodoma. Ne zbuja pa se v Madžarih morda kak čut pravičnosti, temuč imajo — to se jim mora priznati — dober politični instinkt. Kakor se je zadnje čase jasno pokazalo, so madžarski mogotci pri volji mnogo popustiti od velikih svojih ciljev pod pogojem, da se jim »doma« pustt1 svobodne roke. Dobro < u t i jo, da ne smejo več napenjati svojih sil, ]>ehati se za atributi popolne neodvisnosti, dokler niso iz dosedanje Ogrske napravili na znotraj narodno edinstveno državo.
Za ceno, da morejo volilno rt -formo skrpati, kakor bo le njim prav, da zavarujejo in utrdijo deželi
madžarski narodni značaj, prodali bodo še mnoge vojaške koncesije.
Razun tega se Madžari modro pripravljajo na — spremembo na prestolu. Fran Ferdinand ni znan za prijatelja Madžarov, in zakaj bi se mu tedaj nudila eventualna prilika, da v tako jasnem sporu med Ogrsko in Hrvaško poseže v prilog zadnji?
Morda je še kateri drugi vzrok, ki je končno pripravil nekatere madžarske politike, da se približajo naši koaliciji. O tem približevanju se za sedaj ne more ničesar natančneje-ga javiti, ker bi razpravljanje o tem moglo stvar le pokvariti. Dovolj je vedeti, da v Pešti nihče več resno ne veruje, da bi baron Rauch z dosedanjim zistemoni mogel razbistriti položaj ter dovesti do mira.
V zvezi s tem preobratom v madžarskih političnih krogih je brez-dvonino nedavni senzacionalni sestanek ministrskega predsednika \Vekerleja s hrvaškima delegatoma Supilom in Babicam. V enournem njihovem razgovoru se res ni šlo za kake defeovore, toda ves pojav je izredno simptomaticen. Dočim je do-sedaj Wekerle neprestano izjavljal, da se noče več niti razgovarjati s člani naše koalicije, spustil se je nepričakovano ž njimi v zaupen raz govor o Rauchu in eeli njegovi družbi. Z naslado je poslušal vse pikanterije iz življenja teh ljudi, a nekatere pikanterije je sam dodaval.
Hrvaški delegat je so i»edaj v velikem številu v Pešti, da sodelujejo pri debati o zakonskem načrtu glede novega davka na žganje. S tem zakonom se pripravlja velik udarec za male posestnike na Hrvaškem, ker se hoče s tem novim davkom uprav onemogočiti    produciranje slivovke.
Od uspel m naše delegacije v tej akciji je odvisen nadaljni razvoj položaja: ali se boj še poostri, ali se sklene vsaj premirje, ako madžarska vlada v tem popusti.
Ko je baron Rauch prišel na bansko stolico, je ves svoj režim naslanjal na dva glavna stebra: pomoč Frankove stranke in srbskih radi-kalcev.
Te dni se je vsled odkritja disidenta poslanca dr. Paveliča, ki se je razdvojil od Franka, očitno dokazalo, da->e je minister \Yekerle v tisti znani konferenci s Frankom ured saborskimi volitvami ž njim dogovoril, da vlada ne bo postavila frankoV-cem protikandidatov, temuč jim pusti 30 mandatov. Zato so mogli frankovci delati koaliciji povsod največje neprilike, ki jih je bilo treba z rsemi močmi odbijati. Wekerle je ponudil v ta namen Franku in njegovim ljudem visoke mastne službe in celo — denarja za volitve.
Srbski radikalci pa so sklenili direktno s samim Rauehoin volilni pakt ter obečali, da bodo osvojili vse srbske volilne okraje. Rauchu z ozi-rom na to ni bilo treba pri teh volitvah priboriti velikega števila mandatov. Zadostovalo bi mu bilo, da bi s temi svojimi zavezniki razbil koalicijo, da bi ne dosegla absolutne večine, temuč, da bi bil ves sabor razbit v bistvu na tri skupine ter s tem nesposoben za vsako pozitivno delovanje. Glavni smoter njegov jo bil, da se s pomočjo frankovske absti-nencije in s pomočjo srbskih radi-kalcev izvoli nova delegacija za pe-štauski parlament, da se s tem madžarska vlada reši naše koalicije, te edine prave opozicije.
Zavednost naroda in izborno vodstvo volilne borbe je to peklensko spletko z enim udarcem zrušilo v prah.
Frank je bil poražen pri volitvah, a kasneje je njegova stranka razpadla v tri frakcije. Srbski radikalci so bili z enim mahom pobiti: rešili so le dva okraja, dočim i»J Rauch dobil niti enega. Sramotnejša usoda torej ni mogla doleteti nikogar kakor to družbo.
Sedaj je Rauch u videl, kako slabo je kombiniral, ko se je tako sigur-
no zanašal na pomoč svojih zaveznikov. V njegovem oseškem glasilu »Drau« je izšel v sredo senzacionalen članek. Tu se — očito inspirirano — ostro napadajo srbski radikal-ci, češ, da so prevarili madžarsko vlado z informacijami o svoji moči v srbskem narodu. Wekerleju so baje obetali, da bodo osvojili 23 okrajev in da bodo štrli svoje protivnike-sa mostalce, dočim so bili oni sami docela poraženi. Baron Rauch je dobil srbske radikalce od Wekerleja kakor neko vrsto dote pri njegovi poroki s Hrvaško. Dalje odkriva »Drau«, da je bil vodja srbskih radikalcev, Jaša Tomič, tisti, ki je vlado pregovoril, da manevrira proti srbskim sanio-stalcem z denuncijacijami o njihovi namišljeni lojalnosti. Ali si more kdo misliti večje perfidije! Srbski radi-kalci imajo v resnici iredentistički program, a oni de nune i raj o svoje rojake Madžarom, da so ilojalni, an-tidinastični!
»Drau« zaključuje svoj članek z apelom na srbske samostalce, naj glede na svojo inteligenco in politično moč zavzamejo hrvaški položaj, ki jim gre. Ali z drugimi besedami povedano, naj vzamejo v svoje roke vlado.
Srbski samostalci so bili dose-daj glavni predmet Rauchovega bos-nila, a sedaj on s tem sam priznava svoj popolni poraz, svojo popolno blamažo, ko se mora prilizovati svojim na jI jute j šim rotivnikom.
Enaka usoda, kakor srbske radi' kalce je doletela v istem času tudi Franka. Frank je vse svoje napade na koalicijo, vso svojo igro z madžarsko vlado in koketiranje z dunajskimi krogi največ gradil na tem temelju, da je sedaj zelo ugoden čas, ker nameravajo merodajni faktorji odločiti o usodi Bosne in Hercegovine. Po njegovem zatrdilu gre sedaj za skorajšnjo aneksijo teh dežela in da bi bili visoki krogi voljni združiti Bosno v Hrvaško, ako bi tu obstojala močna hrvaška večina.
Xa to modrovanje je odgovoril dunajski »Vaterland« z odločnim zanikanjem, da niti danes niti jutri ne more biti govora o aneksiji Bosne in Hercegovine vsled sedanjega mednarodnega položaja. To je vsekakor odločil tudi revalski sestanek. Vsled tega dementija »Vaterlanda« je razpadla v prah Frankova kombinacija, vse opravičevanje njegovega visokega diplomatiziranja, v resnici službovanja tujini vladam.
V torek je umrl za j etiko nenavadno mlad delavec na kulturnem polju. Umrl je poslovodja hrvaške ljudske napredne stranke, urednik izvrstne revije »Hrvatski d jak«, vodja napredne vseučiliške mladine, jurist Janušič, v 27. letu svojega življenja. Bil je temeljito filozofski na-obražen, izreden organizator, temperamenten govornik, čist, jeklen značaj, deviško moralen. Bil pa je ljut protivnik vsakega farizej stva, sovražnik klerikalizma. Bolan je ležal štiri mesece v bolnišnici usmiljenk, te so ga seveda neprestano nadlegovale, naj se izpove. On je vselej tudi v hipih največje slabosti najodloč-nejše odbijal takšne ponudbe. Končno je določil, naj ga pokopljejo brez duhovnika. V četrtek se je vršil nenavaden pogreb, ki se je spremenil v veličastno manifestacijo. Na pokopališče je došla velika množica ljudi iz vseh stanov. Bilo je več nagrobnih govorov, polnih globoke vsebine. Klerikalni listi besno napadajo naprednjake, da so tako izzivajoče slavili Janušiča.
Državni zbor.
Dunaj, 21. junija. V včerajš-ni seji so velike parlamentarne stranke začele krajšati debato na ta način, da so se glavni govorniki pro odpovedali besedi. Potemtakem bodo govorili večinoma le contra - govorniki, tako da bo mogoče proračunsko debato dognati že v torek ali v sredo. Včeraj je govorilo 17 poslancev, med njimi 7 socialnih demokratov. Skupno je dosedaj že govorilo v pro-računski debati 180 poslancev, ki šo izpolnili skoraj 124 ur. Jutri se začne seja že ob 11. dopoldne ter bo trajala do pozno zvečer. — Prvi je govoril v proračunski razpravi poslanec S c a-bar (italijanski socialni demokrat), ki je zahteval ustanovitev popolnega italijanskega vseučilišča v Trstu. — Poslanec Vrtal (Staročeh) je zahteval jezikovni zakon za Češko, ki bo zajamčil obema narodoma popolno enakopravnost; nadalje je zahteval znižanje raznih davkov, predvsem hišnoobrestnega davka. — Poslanec Straucher se je pritoževal nad zapostavljanjem Židov. Nemški poslanci so mu hrupno ugovarjali. — Češki agrarni poslanci so se zavzemali za izboljšanje kmetijstva na Češkem in Moravskem, a socialni demokrat je za izboljšanje gmotnega položaja uslužbencev v raznih državnih podjetjih.
Štrajk na visokih šolah.
Dunaj, 21. junija. Nemško nacionalna zveza v flr*žavnem zboru predloži poslanski zbornici v najkrajšem času načrt za zakonito varstvo avtonomije visokih šol za svobodo učenja in nauka in za neodvisnost visokošolskih profesorjev. — Rektor dunajskega vseučilišča dr. Ebner je izrekel upanje, da se Štrajk kmalu poleže, toda v zadnjem trenutku se je položaj zopet poostril. Di-jaštvo se je razdelilo v dva tabora: v enem so za konec, v drugem pa za nadaljevanje štrajka.
Praga, 21. junija. Dijaki nemškega vseučilišča so sklenili, da končajo štrajk ter pridejo jutri zopet k predavanjem.
Hrvatje v ogrskem državnem zboru.
Budimpešta, 21. junija. V včerajšnji seji so podali hrvaški poslanci več interpelacij. Poslanec dr. M a g d i ć je interpeliral, zakaj še vedno ni sankcioniran zakon o neodvisnosti sodnikov. Poslanec dr. B a -bič-Gjalski je interpeliral trgovinskega ministra zaradi madžarskih poštnih tiskovin na Hrvaškem. — Potem se je nadaljevala razprava o zvišanju davka na žganje. Prvi je govoril hrvaški poslanec dr. Š u r -m i n , in sicer hrvaško. Govornik je grajal, da se ni zakon izdelal sporazumno s Hrvaško. Vlada se ne ozira na kmečke žganjarne, temuč hoče imeti le svoje milijone. Hrvaška je vsled kontingentiranja izgubila vsako leto skoraj poldrugi milijon kron. Poslanec L i s a v a c (srbski radika-lec), je govoril madžarsko. Med njegovim govorom so vsi poslanci hrvaške srbske koalicije odšli iz dvorane.
Dolgovi umorjenega portugalskega kralja.
L i z a b o n a , 21. junija. Finančni odsek portugalskega parlamenta je sklenil, predlagati prvi zbornici, naj se ne dovoli kraljeva civilna lista, dokler se ne povrne državni blagajni 25 milijonov, ki si jih je izposodil umorjeni kralj Karlos. Ministri so pred glasovanjem odšli.
Proti ženskemu študiju na Ruskem.
Petrograd, 21. junija. Minister za ljudsko prosveto je izdal okrožnico, s katero se izključi vseh nad 2000 ženskih slušatelj ic iz visokih šol. Nekatere slušateljice so imele že po šest tečajev.
Revolucija v Perziji.
London, 21. junija. Šah je zbral vse zveste oddelke svoje vojske okoli vrta v predmestju, kjer se je utaboril, zato ima nad Teheranom še oblast, dočim se vojaštvo po deželi povsod punta, ker ne dobi plače. Pri Urini j i prodirajo Turki čimdalje naprej ter s svojo dobro artilerijo zdr-žujejo red v zasedenih krajih. Ker Kurdi čimdalje hujše napadajo sirske in armenske vasi okoli Urmije, se je j>onudil poveljnik turškega vojaštva, da je Turčija iz človekoljubja (?) pripravljena, poslati v Urmi-jo štiri svoje bataljone. To potrebo uvideva tudi angleški konzulat, ker se šah ne more in noče brigati za drugo kakor za svojo telesno varnost.
Francoski parlament o Maroku.
Pariz, 21. junija. V nadaij-nem svojem govoru je rekel poslanec Jaures, da je sultan Abdul Azis le še razvalina, zato bi ne bilo pametno, ako bi ga Francija skušala še vedno držati. Odgovarjati je hotel minister Pichon, toda levica mu je dolgo branila govoriti s kričanjem in z razbijanjem. Ko je končno prišel le minister do besede, je izjavil, da francoska vlada že jedva čaka ugodnih prilik, da polagoma odpokliče svoje vojaštvo iz Maroka. Abdul Azis je še vedno zakoniti sultan, pri katerem ima Francija nastavljene svoje zastopnike. Sicer pa se je položaj v Maroku že izboljšal (?). Politika Francije zdaleč ne misli na kompromitiranje svetovnega miru, temuč si ravno Francija bolj kakor katera bodi druga država prizadeva, da fc svetovni mir ohrani. Francoska politika je jasna in brez ovinkov. — Nato je zbornica sprejela dnevni red, s katerim se izreka vladi zaupanje, da varuje francoske pravice v Maroku v soglasju s sklepi konference v Al-gecirasu.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 22 junija.
— Politična zavratnost. Gospod dr. Lampe je v duhovniških vrstah naše katoliške stranke zastopnik strupene hudobnosti, s katero sika okrog sebe, če je to potreba ali ne. Dasi nosi kolar okrog vrata, je nje-gova   glavna   lastnost strupenost;
prav kakor kača je, ki je vesela, da more pikati in naj že piči prijatelja ali nasprotnika. Tudi razpravo o volilni reformi je porabil dr. Lampe, da je i zmetal strup iz svojih zob in da je na naj nespodobne jši način napadel deželne poslance slovenske napredne stranke. Naši nasprotniki morajo pripoznati, da so imeli naši poslanci volilno reformo v rokah. Če so je hoteli strmoglaviti, bi to v ustavnemu odseku ne bilo provzroei-lo posebnega truda. To mora tudi dr. Lampe sprevideti, ker mora kot bc-doči finančni minister dežele imeti nekaj soli v glavi. Naši poslanci pa so lojalno izrekli se za volilno reformo ter tudi niso ničesar storili, kar bi bilo to reformo v nevarnost spravilo. Vsikdar pa so stali na stališču, da bodo v zbornici nastopili s pojasnili in da bodo oznanili ondi svoj strankarski položaj. Glede poslanca Gangla se je dr. Šusteršiču od vsega pričetka naznanilo, da se nahaja v nasprotju z nas veto vano volilno reformo, kar je dr. Šusteršič tudi sprejel v vednost. Kar sta zahtevala dr. Vilfan in dr. Novak, sta bili mali spremembi, kateri bistva volilne reforme niste tangirali. Vedelo se je pa naprej, da ne bodeta prodrla in zatorej je trditev dr. Lampeta, da so poslanci slovenske stranke svojo bo-sedo pojedli, neotesana neokretnost. Sicer pa vemo, kaj ta gospoda namerava. Oni dobro vedo, da imamo radi volilne reforme težave v svoji stranki. Naprednjaki so nezadovoljni, ker je vsaka stranka tako ustvarjena, da. nerada je kruhek manjšine. To težavo nam dr. Lampe sedaj še pomnožil -je s tem, da ometava z blatom naše pos'fance. Od Lampeta nismo kaj drugega pričakovali, od dr. Šusteršiča in dr. Kreka se nam pa le čudno zdi, da nista preprečila tega insulta, ki je bil tudi s stališča slovenske ljudske stranke v vsakem oziru nepotreben. Nepotreben, če ne radi drugega, pa vsaj radi tega, ker to postopanje dr. Lampeta spominja na znano ži-valico. Dokler nima v gobcu mesa z naše mize, tedaj miga z repkom, da se delajo kar krogi v zraku. Kadar je po meso spravljeno v želodcu, potem se pa dvigne nožica in tako dalje. Vso čast torej dr. Lampetu!
— Najnovejši atentat na župnika Brceta. Ljubljanski škof je zopet storil dejanje, ki nam novic v jasni luči kaže njegov blazni fanatizem, njegovo skrajno nestrpnost in nasil nost, pa tudi vso njegovo omejenost. Župnik Brce je vendar v vsakem ožini spodoben mož, je pošten kristjan in je časti vreden duhovnik. Zakaj ga škof sovraži in preganja, je res neumljivo. Ali zato, ker je navdušen narodnjak, ali zato, ker ni hotel nikdar denarja loviti za škofove zavode, ali pa zato, ker vidi tudi v slovenskem liberalcu brata po krvi in ker ni nikdar poštenih ljudi obrekoval s prižnice in ni hujskal ljudi, nego delal vedno za spravo med brati? Istina je, za škofa jako nečastna istina, da preganja župnika Brceta z uprav neverjetno hudobijo, kakor bi bil prisegel, da ga bo preganjal in zatiral, dokler ga ne spravi iz življenja. Danes je župnik Brce v pokoju in ker nima duhovskih funkcij, bi človek sodil, da ga bo škof vsaj sedaj v miru pustil. Pa ne! Brce še živi, Brce se še ni ustrelil vsled škofovega preganjanja, Brce celo še dela na narodnem polju ,in bere celo mašo --zato mu škof ne da miru. Župnik Brce opravlja težavni posel glavnega tajnika družbe sv. Cirila in Metoda. To je v škofovih očeh neodpustljivo in kakor zver za skalo, tako je prežal na priliko, da napade Brceta. Kot tajnik družbe sv. Cirila in Metoda se župnik Brce seveda trudi, da pridobi naši šolski družbi kolikor mogoče članov in podpornikov. Kje je za to lepša prilika, kakor na raznih shodih in koder se ljudje zbirajo v večjih množinah. Trudapolno in malohva-ležno je, udeleževati se takih priredb in ljudi navduševati za slovensko stvar in za družbo sv. Cirila in Metoda. Gospodu župniku Brcetu gre toliko lepše priznanje za ta njegov trud, ker je to delovanje z ozirom na njegovo bolehnost velika žrtev. Dne 14. t. m. je bila v Dravljah otvoritev gasilnega doma. Ker se je vedelo, da se zbere na tej čisto nepolitični slav-nosti mnogo občinstva, je pohitel tja tudi župnik Brce. Imel je tam popolnoma nepolitičen govor; govor, ki je bil v čistem kristjanskem duhu sestavljen. Župnik Brce je govoril o krščanskih delili usmiljenja, telesnih in dušnih, zlasti z ozirom na človekoljubno delovanje gasilcev in družbe sv. Cirila in Metoda in je končal svoj govor s klicem: Slava Bogu, ljubezen bližnjiku, obrambo in prosveto našemu narodu. Zaradi tega govora mu je škof poslal naslednji ferman:
Št. 2 86 2.
Čast i tem u gospodu Antonu Brce, župniku v pokoju,  sedaj   na gradu
v Ljubljani.
Prepoveduje se Vam kot katoliškemu duhovniku vsako kakršnokoli aktivno sodelovanje in udeleževanji:
pri prireditvah, ki imajo značaj prireditev takozvanih svobodomiselnih strank in pri katerih bi se utegnilo
kaj dogoditi ali govoriti, kar je v nasprotju s katoliškim naukom in cerkveno disciplino, in naj se take vrste shodi, veselice itd. prirejajo pod katerimkoli naslovom.
Ta prepoved velja sub poena su-spensionis.
Kn.-šk. ordinarijat v Ljubljani, dne 19. junija 1908.
Anton Bonaventura,
škof.
Ker je gospod župnik Brce ta škosov ferman premnogim ljudem pokazal in ni branil, da si ga prepišejo, ga tudi mi lahko prijavimo, čeprav to gospodu Brcetu morda ni všeč. Ta škofov ferman je nekaj tako nečuvenega, da mora vsa javnost to izvedeti. Za danes se omejujemo samo na prijavljenje tega dejstva, ob sebi se pa razume, da bomo ta nečuveni atentat škofa Jegliča na župnika Brceta Še z različnih strani temeljito pojasnili.
— Ljubljanski občinski sver vsled nesklepčnosti ni imel v soboto napovedane seje, temuč bo seja menda šele v začetku meseca julija.
— Izza kulis klerikalnega zavetišča. Iz Trsta nam pišejo:. V ulici Belvedere se nahaja zavetišče za brezposelne služkinje, ki nosi naslov pri »Dobrenr1 pastirju«. Na čelu tega zavoda je neka Frančiška Weiss-mann, ki je bila na glasu kot jako pobožna in bogaboječa žena. Pravila in hišni red zavoda pri »Dobrem pastirju« je seveda odobril škof, ki je obenem bil mogočen zaščitnik lastnice tega »človekoljubnega« zavetišča. Že pred leti so se jele širiti o tem zavodu po Trstu zelo čudne vesti, celo oblast je bila primorana, da uvede preiskavo radi dogodkov v zavodu »Dobri pastir«. Toda vsled intervencije izvestnih vplivnih krogov ni ta preiskava imela nobenega uspeh; u Toda vesti o škandalih, ki se dogajajo v zavetišču, niso utihnile. Pred kratkim so prišle v javnost celo take podrobnosti, da se je čutil tajnik »Avstrijske lige za varstvo deklet« primoranega uvesti poizvedbe o dogodkih, katerih pozorišče je bil zavod pri »Dobrem pastirju«. Te poizvedbe so dognale, da je zavetišč« prava mučilnica za dekleta, ki iščejo zaščite v njem, in da se v zavodu gtr de stvari, ki so v diametralnem nasprotju z nravnostjo in čednostjo. Na podlagi teh poizvedb je tajnik »Avstrijske lige«, Rustia, ovadil predstojnico zavoda, Frančiško \Veiss-mannovo, sodišču. Na to ovadbo se je vršila v petek pred tukajšnjim okr. sodiščem obravnava proti predstojnici Weissmann. Obtoženka, ki jo je zastopal dr. Krammer, je seveda vse tajila ter zatrjevala, da se je z dekleti ravnalo strogo in natančno po predpisih hišnega reda, ki ga je odobril sam škof. Nato je bilo zaslišanih nad 20 deklet, ki so iskale zavetja v zavodu pri »Dobrem pastirju«, ki je stal, kakor je obtoženka z nekim ponosom zatrjevala, pod patronanco škofa. Priče so navedle dolgo vrsto škandalov, ki so bili neprestano na dnevnem redu v tem famoznem zavetišču. Semtertja so bile te izpoved-be tako kočljivega značaja, da je moral sodnik javnost izključiti. Marija zlobec, Ermengilda Delpin in Ir.na Panebianco so izpovedale, da je Weissmamiova silila dekleta za kazen lizati umazani pod, na katerem so morale z jezikom delati znamenje sv. križa. Alojzija Sgarbo je dala na zapisnik, da jo je predstojnica pretepla, jo zaprla v svinjski hlev, ji zavezala usta z robcem, da ni mogla kričati, in ji na to ruvala lasi z glave. Svedokinja Koricki je izpovedala, da je videla, kako je nekoč predstojnica udarila nekega dekleta s takšno silo, da ji je izbila zob, ji strgala uhan iz ušesa,da ji je tekla kri iz nosa in ušes. Neko Vianello je predstojnica zvezala in jo pretepala. Angelo Centassi je \Veissmannova udarila s steklenico po glavi, da je bila vsa krvava. Vsa ta dekleta so bila kaznovana brez posebnega povoda, edina Alojzija Sgarbo je bila tepena in zaprta za to, ker   je predstojnici
rekla »farška k----« Marija Fanna
je izpovedala približno enako kakor preje zaslišane priče. Bila je o tej stvari zaslišana že pred dvema letoma, a takrat ni hotela ničesar izpovedati. Sodnik jo je vprašal, zakaj takrat ni ničesar izpovedala. Odgovorila je, da ji je »il paroeco« (župnik) v Čedadu rekel, naj ne izpove ničesar o škandalih v zavetišču pred sodiščem. Emilija Civinini in Marcela Pecile ste izpovedali, da se je v zavodu gojila lesbiška ljubezen; v navzočnosti predstojnice so se dekleta pohotno božale in uganjale razne orgije in predstojnica sama je bila z nekaterimi v jako intimnem razmerju; napram tem dekletom je bila sama dobrota. 211etna Marcela Peci-la je izpovedala, da je napravil zavod nanjo bolj vtisk zloglasne hiše kakor pa zavetišča. Vkljub temu, da so se godili pod njeno patronanco ta-
ki perverzni škandali v zavodu, si je upala predstojnica napram dekletom zatrjevati, da iz nje govori sam — sveti duh. 151etno Antonijo Giardini so pripeljali iz bolnice, da je izpovedala pred sodiščem. Dala je na zapisnik, da jo je vrtnar v zavetišču pri »Dobrem pastirju« posilil in da ima več takšnih grehov na vesti. Povedala je nadalje, da je bila mesec dni zaprta v neki vlažni luknji, kjer je morala naga ležati v svojem lastnem blatu. Ostale priče so izpovedale v bistvu isto kakor že navedene. Material, ki ga je razprava spravila na dan, je bil tak, da se je stvar morala odstopiti državnemu pravdni-št vu. Pred deželnim sodiščem bo se torej še natančneje razpravljalo o škandalih, ki so se godili v zavetišču pri »Dobrem pastirju« pod vodstvom predstojnice Frančiške Weissmann, ki je stala, kakor je sama izjavila, pod zaščito — katoliškega škofa dr. Nagla.
— Taki so! Kadar pripraviš katoliškega duhovnika v tako zadrego, da ne ve naprej in ne nazaj, pa se odreže: Na zadnjo uro me boš pa rad klical. No, kar se tiče zadnje ure, je pri razumnih ljudeh klicanje duhovnika pač le formalnost. Navada je, da je človek cerkveno krščen, poročen in pokopan, in takih starodavnih navad ljudje ne opuste radi. Saj so tudi v Ljubljani pri procesijah postavili veje pred hiše in luči na okna, pa si niso pri tem prav nič mislili. Navada je železna srajca. To se vidi na Francoskem. S kakim navdušenjem so Francozi izgnali na tisoče duhovnikov in nun; znana stvar je, da je na Francoskem samo še malenkostna manjšina prebivalstva verna, a vendar se dajo ljudje cerkveno krstiti in pokopavati. Navada, kakor klicanje duhovnika na zadnjo uro. Sicer pa, če vidijo duhovniki v tem nedoslednost, zakaj sami v bolezni in smrtni uri niso dosledni? Zakaj se ne zanašajo na božjo milost, nego kličejo zdravnike; zakaj se ne zdravijo z lurško vodo, marveč kličejo na pomoč brezversko znanost? V tem oziru se je zgodil prav te dni posebno značilen slučaj v Opatiji. Ondotni kaplan je črn do kosti; mož kar brenči klerikalizma in verskega fanatizma in v Marijine device je kar zaljubljen. Ta kaplan je zdaj obolel za revniatizmom. Kar se tiče bolezni, je pomilovanja vreden , kakor vsak bolnik. V lurško vodo ima seveda zaupanje samo dokler je zdrav in ravno tako v molitev in v pomoč raznih svetnikov in svetnic. Poklical je torej zdravnika. V Opatiji je mnogo spretnih in uglednih slovenskih zdravnikov. Sicer so v verskem oziru več ali manj mlačni, ali katoličani so vendar. Toda rečeni kaplan ni poklical nobenega izmed njih, nego si je izbral za zdravnika moža, ki je Žid in se je oficialno proglasil za brezverca. Omeniti je tudi, da je ta židovski brezverec specialist za u š n e in nosne bolezni, med tem ko je kaplan bolan za revmatizmom. A bržčas ima kaplan v najbolj brezversko znanost največ zaupanja. Najbrž si misli: manj ko ima zdravnik vere, prej bo pomagal. Sicer pa ta kaplan s tem svojim neomejenim zaupanjem v brezversko znanost ni osamljen. Tudi tercijalska familija princa \Vindischgraetza si je izbrala za hišnega zdravnika tega židovskega brezverca. Da, da, kadar se gre za kožo, takrat je preklicano dobra brez verska znanost.
— Jubilejski sprevod na Dunaju. Vsi ilustrirani listi evropski sr prinesli vse polno slik o posamičnih skupnah pri jubilejskem sprevodi.. Posamični listi imajo po 20, po 30 in še več slik. Vse mogoče skupine je videti, zgodovinske in narodnostne, vsake vrste skupine so zanimale te liste, samo kranjske skupine ni v nobenem listu, za kranjske skupine se v celi Evropi ni zmenil ne en ilustrirani list.
— Odlikovanje. Cesar je podelil profesorju na celovški gimnaziji Ivanu S c h e i n i g g u , ki je stopil v pokoj, naslov vladnega svetnika.
— Za deželnoknežjega komisarja pri mestni hranilnici v Idriji j«1 imenovan c. kr. davčni upravitelj Anton K r a p š v Idriji.
— Zbornica inženirjev južne Avstrije v Trstu. Iz Trsta se razjK)-šilja naslednji oklic: Na Dunaju, v Pragi, Brnu in Lvovu že dalje časa obstoječe zbornice pooblaščenih zasebnih tehnikov pripomogle so vzlic slabim državnim podporam že mnogo k povzdigi našega stanu, tako, da se je pred kratkim ustanovila zop*. t nova komora v Gradcu za planinske dežele. Mi smo sledili temu dobremu primeru in smo ustanovili inženirsko zbornico v Trstu. V prilogi vam pošiljamo en eksemplar pravil, katera je c. kr. namestništvo v Trstu potrdilo z odlokom štev. Pr. 394 od 6. marca 1908. Ta nova zbornica bo obsegala 4 dežele, in sicer Primorsko, Koroško, Kranjsko in Dalmacijo: seveda so vsled tega v teh deželah navadni jeziki, namreč italijanščina, nemščina,  slovenščina   in hrvaščina
enakopravni glasom § 4. naših pravih Ako bi ne bilo mogoče spora-zumljenje radi jezikovne različnosti, ali pa ako bi vsled tega mnogo časa in stroškov prihranilo, v tem slučaju nadomestil je deželni jezik francoski jezik. Pravila so se sedaj natisnila le v nemškem jeziku, ker nam je bilo to bolj priročno z ozirom na to, da smo porabili dunajska in graška pravila. Za sedaj nam ni mogoče po-izvedeti z gotovostjo naslovov vseh oblastveno pooblaščenih zasebnih tehnikov omenjenih 4 dežela. Vsled tega je mogoče, da ne pride ta spomenica vsakemu interesentu v roke. Naj se nam to blagovoli oprostiti in naj se nam v tem oziru gre na roke. Blagovolite nam, velecenjeni gospod kolega, čim prej mogoče naznaniti, ali nameravate pristopiti našemu društvu. V vsakem slučaju, tudi če se nam ne pridružite, prosimo vas, tla nam naznanite natančen svoj naslov in prepis svojega oblastnega po-oblastilnega odloka, ker nameravamo objaviti vsako leto izkaz vseh v našem okrožju nahajajočih se oblast no-pooblaščenih   zasebnih tehnikov.
— Nove volitve v istrski deželni zbor so razpisane in sicer bodo volitve v splošni skupini 25. oktobra, v kmetskih občinah 30. oktobra, v mestih in trgih 4. novembra, v trgovski zbornici 9. novembra in v velepose-stvu 10. novembra. Eventuvalne ožje volitve bodo v splošni skupini 8. novembra, v kmetskih občinah 13. novembra, v mestih in trgih 18. novembra, v veleposestvu pa 23. novembra 1908.
Prijatelji Sokolstva na kresni večer 23. t. m. vsi na dirkališče. Vsakdo se bo gotovo dobro zabaval, Velikanski kres, umetalni ogenj, ki ga še ni bilo videti v Ljubljani. Točilo se bo pristno vino iz Mrakove in Delničarjeve kleti, izborno »Aurovo« ter »Delniško pivo«. Jančki se bodo vrteli na ražnu. Velika tekma v igranju harmonik in klarinetov ali tudi za poskok je skrbljeno. Ad hoc sestavljen pevski zbor pod vodstvom gospoda Klesarja nastopi, seveda še le ko postanejo pevci malo dobre volje in ko bodo čutili potrebo svojo veselost izražati v pesmi. Omokavzarji iz Zelene jame nastopijo korporativno. Posebno povdarjati se pa mora, da ima »Sokol« vse, to je vino, pivo itd. v svoji režiji ter da sodeljujejo pri tej veselici požrtvovalne narodne dame ter slavno žensko telovadno društvo. Kdor ne pride na to veselo zabavo, se bo gotovo kesal. Vsak pošten Slovenec mora priti na veselico!
Razvitje zastave »Ljubljanskega Zvona«. Nova zastava, ki se razvije v nedeljo, dne 28. t. m. je že dogotovljena in se bode razstavila občinstvu na ogled. Takrat prijavimo tudi natančnejšo oceno tega proizvoda vseskozi domačega dela. Te dni priobčimo tudi ulice in trge, po katerih se bode pomikala ba kl jada od priliki prireditve podoknice ge. kumici. Bakljada se prične v soboto, dne 27. t. m. ob 9. zvečer in bo igrala pri bal'-Ijadi »Društvena godba«, po bakljadi bo pa sestanek na vrtu »Narodnega doma«, kjer bo tudi igrala »Društvena godba«. — Za ljudsko veselico na vrtu »Narodnega doma« v nedeljo popoldne se bode te dni inštaliralo še mnogo novih električnih luči za razvitje, ki bo na trgu pred »Narodnim domom« se pa postavi tamkaj ličen paviljon. Na naprednih društvih je sedaj in na naprednem občinstvu, d" s svojim pose tom dajo razvitju pravi sijaj, marljivemu društvu pa zadoščenje za neumorni obili trud.
Vrhniški Sokol. Včeraj popoldne se je ustanovilo na Vrhniki sokolsko društvo. Ob obili udeležbi se je vršil ustanovni občni zbor pod predsedstvom g. Lenarčiča. V svojem ogovoril je pozdravil vse navzoče in obrazložil potrebo in pomen so-kolskega društva na Vrhniki. V od-bor so bili soglasno izvoljeni: Starosta. Lenarčič Josip; podstarosta Je-lovšek Gabrijel; načelnik Perne Viktor; odborniki Flis Anton, Jurca Fr, Košmrl Valentin, Lorenc Pavel, Ma-lavašič Vencel, Rogl Lovro, Stržinar Ignacij, Tomšič Ivan. Za pregledo-valca računov Krmavnar Stanko in Retzer Franc. Novo sokolsko društvo so pozdravili brat Kajzelj v imenu S. S. Z., brat Bukovnik v imenu ljubljanskega Sokola in brat Slapničar v imenu Sokola I. Za življenje in pro-spevanje nam jamči dobro sestavljeni odbor in pa vrli bratje telovadci. Že sedaj jih pohaja redno 20 do 25 v telovadnico in vadi pod vodstvom l>rata Perneta. Novo društvo je 36. sokolsko društvo na Slovenskem. Na zdar!
Umrl je preteklo soboto popoldne po dolgotrajni, sila mučni bolezni gospod notarski kandidat Anton T o m i n š e k , brat gg. odvetnika dr. Frana Tominška in profesorja dr. Josipa Tominška ter zet g. Ivana Svetka, višjega želez, oficiala v pokoju in hišnega posestnika v Vod-niatu. Rajni Anton Tominšek, rojen v Gornjem gradu na Štajerskem, je bil izredno blag, skromen in ljubezniv; narodno - napredna stranka je
izgubila vnetega, mirnovztrajnega pristaša. Neutolažna žalost za iskreno ljubljeno rajnico soprogo Minko je pospeševala njegovo ljuto bolezen tako, da je moral mladi mož kmalu v prerani grob. V kratkem nas je nenadoma zapustila nepozabna dvojica, ki jo je zatrla usoda prav na pragu do sreče. Počivaj ta v miru, združena na veke!
Umrl je po dolgi, silno mučni bolezni g. Anton A n ž i č , mesarski mojster, gostilničar in posestnik v Ljubljani, na Poljanski cesti št. 74. zvest somišljenik narodno - napredne stranke. Bodi plemenitemu možu ohranjen blag spomin.
Dijaško   podporno društvo
„Radogo|". Odbor pošilja v Ljubljani polo in prosi bivše člane za obnovitev članarine; vse one pa, ki še niso pri društvu, vabi vljudno, da pristopijo bodisi kot ustanovniki ali kot redoi člani ali vsaj kot podporniki s bakcršnimkoli zneskom. — Znižanje obrestne mere je zadelo tudi nRado-gojevo" glavnico, vsled česar bo društvo primorano skrčiti število podpi-ranoev, Če mu ne priskočijo rodoljubi in prijatelji mladine z izdatnejšimi darovi. Zlasti prosimo vse, ki dobijo polo, da pripišejo še imena drugih, ki bi bili voljni prispevati za naš visokošolski naraščaj. — Obenem pošilja odbor vabila k pristopu tudi izven Ljubljane. Po svojem pravnem zastopniku pa izterjava posojila od zanikrnih nekdanjih podpiranoev, ki so zdaj že v ugodnih razmerah, a so pozabili na podpore, ki so jim pomogle na njihovo sedanje stališče. Ali res ni mogoče dobiti podpor nazaj drugače kakor sodnijskim potom?
Izlet šišensko čitalnice. Včeraj popoldne je poletel pevski zbor šišenske čitalnice, ki se mu je pridružilo tudi večje število Šišenskih rodoljubov, v prijazni Podutik, kjer so se v znani gostilni pri Vodniku ob tamburanju, petju pevskega zbora in plesu zabavali tja v večer.
Nov italijanski dnevnik ▼ Trstu« Dne 1. julija začne v Trstu izhajati nov italijanski dnevnik „L" Adriatico". Barva da mu bo približno tista bivšega dnevnika „11 Mattino", ki je nesrečno poginil meseca decembra 1. 1898. „11 Mattino" je bil glasilo patrijotov. Pobijal je italijanski irredentizem, a nasproti Slovencem je bil večkrat hujši, nego „Piccolo" in celo hujši, nego ,Indi-pendenteu. Za novim dnevnikom, „L? Adriatioou stoji med drugim, ali — bolje rečeno — drugim na Čelu znani dr. Ferruocio Cimadori, ki je tajnik zveze delodajalcev.
LOVSkl blagor. Iz Ilirske Bistrice. Gosp. davkar v pokoju Miroslav MartinčiČ in g. davčni upravitelj Alojzij Podboj sta ustrelila vsak po enega čvrstega srnjaka, kar je za naš kraj res nekaj izvanrednoga.
Suša je na Notranjskem jako velika. Sosebno v Istri trpe ljudje in živina radi pomanjkanja vode. Ljudje so prisiljeni 20 ur hoda po vodo hoditi. Letina je v mnogih krajih popolnoma uničena.
Trnovska šola pri Ilirski Bistrici se razširi v 5 razrednico, tozadevni komisijski ogled se je vršil
12. t. m.
Velikološka požarna bramba.
dopisu, ki smo ga pod tem naslovom priobčili, je še dostaviti: Vso čast in priznanje pa zaslužijo vrli Svetokriž-čanje, ki so vsled neugodnega vremena prispeli že pozno v noč na veselico in društvo v gmotnem oziru povzdignili s sijajnimi prispevki. Darovali so: Gg. Anton Kašman 20 K, Jože Pavli 10 K, Frano Pavli 10 K in Anton Rapel 10 kron. Tem možem gromoviti živio, čateikim podrepnežem pa zasluženi f ej !
Orand botel „Triglav" v Bohinjski Bistrici. V ponedeljek 29. t. m. na dan sv. Petra in Pavla bo veliki koncert vojaške godbe iz Gorice pešpolka štev. 47. grofa Becka. Začetek ob 6. zvečer. — Vstopnina 1 krono.
Znižanje vozne cene na progi Orahovo-Sv. Lucija-Tolmin. Veljavno s 1. avgustom t 1. zn ža se vozna cena za osebne vlake v reiaoi i Grahovo-Sv. Lucija Tolmin v II. razredu na 80 v, v III. razredu na 40 vinarjev.
Gasilni društvi tiri in Dobra-čeva priredita v proslavo 601etnega jubileja cesarjevega dne 28. roinika ljudsko veselico na vrtu gostilne pri „Katri". Vstopnina 40 v sa osebo.
Vseslovenski dijaški shod. Vesti, da se vseslovanski dijaški shod, ki ga je pripravljal „S v a z Češko-slovanskega studentst vau, ne vrši, niso istinite. Shod se vrši gotovo, in sioer v prej določenem času, to je od 24. do 30. rožnika. Mislilo se je pač, da bi se odgodd ta shod na prihodnje leto, ker pa so se priglasili Že tovariši dijaki is Ruske, Ukrajine, Poljske, Nemške, iz Parisa, Carina in drugih vseučilišč, na katerih študirajo slovanski dijaki, da, nekateri so
še na potu v Prago, prišel je pripravljalni odbor do prepričanja, da se shod mora vršiti. Prosimo torej vsa to variš k a napredna društva, da se ne ozirajo na sadnje vesti o shodu in se priglase Še sedaj. Eventuvalne priglase in informaoije je javiti na pripravljalni odbor vseslovenskega dijaškega shoda v Pragi II. Salmov-ska ulice št. 9.
Program vseslovenskemu dijaškemu sbodn v Pragi v dnek Od 24. do 30. roinika   Dne 24
rožnika ob 4. popoldne pripravljalno zborovanje za shod. Zvečer specijalna glediščna predstava za udeleženke; dne 25 rožnika: ob 10. dopoldne ofi-oijalna otvoritev shoda, popoldne konferenoe posameznih narodnostnih sekcij; dne 26. rožaika: ob 10. dopoldne referati in resolucije o srednjem šolstvu, popoldne sekčne konferenoe za prihodnji dan; dne 27. rožaika: ob 10. dopoldne referati in resolucije o visokih šolah, popoldne sekčne konferenoe za prihodnji dan; dne 28. rožnika: ob 10. dopoldne o reformi šolstva sploh s stališča naprednega dijaštva, popoldne sekčne konferenoe za prihodnji dan; dne 29. rožaika: ob 10 dopoldne razpravljanje o praktični organizaciji dijaštva glede na slavansko vprašanje; dne 30 rožnika: dopoldne izvolitev osrednjega dijaškega odbora in defiaitivno slavnostno zaključenje frhoda, popoldne islet na Karluv Tyn. Vse dni vršile se bodo ekskurzije po različnih muzejih, na razstavo, gledališče predstave, itd.
Telovadno društvo „Sokol I.11
priredi 8 septembra veliko vrtno veselico z javno telovadbo, v slučaju neugodnega vremena se preloži veselica na 13 septembra. Blagovolijo naj to druga društva vzeti v poštev.
Na mest ni višji realki v Idriji, ki ima pravioo javnosti in pravioo do zrelostnih izpitov, se vrši vpisovanje v I. razred dne 6. julija. Na zavod opozarjamo slovenske starše posebno z ozirom na to, ker se na tej realki poučuje precej predmetov s slovenskim učnim jez kom. Z zavodom je zvezan tudi pripravljalni razred, iz katerega prestopajo učenci brez sprejemne izkušnje v I. realčni razred. Glej naznanilo med oglasi v današnji številki!
Štajersko tr* ni carske zadruge
prirede dne 29. t. m. izlet k Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. Sestanek bo v Juršinoih ob 10. pred-poldne v gostilni Top'ak. Ob pol 11. bo v stari šoli predaval potovalni učitelj Bele, po skupnem obedu v gostilni Toplak pa bo ogledovanje trsnic, matičnjakov in trsniČarskih skladišč.
Dr. pL WenkO| finančni proku rator v Ljubljani, bo baje imenovan v najkrajšem času za finančnega pro-kuratorja v Gradcu namesto dvornega svetnika dr. Buchaczka, ki gre v pokoj.
Poljedelski minister v Istri.
Na prošnjo deželnega glavarja dr. Rizzija pride kmalu poljedelski minister dr. Ebenhooh v Istro, da si ogleda vsled euše hudo prizadete pokrajine.
Železniška proga Kranj-Tržič
se otvori, kakor smo že poročali, v nedeljo 5. julija. Danes dopoldne ob polu 9. se je odpeljal prvi takozvani od delni vlak iz Kranja proti Tržiču. Danes je dospelo na svoja odkazana mesta tudi že železniško osobje.
Od Sv Antona v Slovenskih
goriesh. Pod Častno besedo trdim, da nisem pisal Članka iz Slovenskih gorio priobčen v štev. 141. z dne 19. junija 1908 Ravno tako izjavljam, da nisem z dotičnim dopisnikom v nobeni zvezi ter da nisem vedel o oeli stvari ničesar, dokler nisem čital članka v „Slovenskem Narodu". — Fr. Šijane c, nad učitelj.
Iz Metliko. Odbor za proslavo slovanskega narodnega praznika sv. bratov Cirila in Metoda v Metliki priredi v nedeljo, dne 5. julija v gostilni Makar velik koncert, sreČolov in šaljivo poŠto, pri katerem sodeluje oddelek vojaške godbe pešpolka št 96 baron Catinelli is Karlovca. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina za obitelj 3 K, za osebo 1 K. Čisti dohodek je namenjen za sokolski prapor „Belokranjskemu Sokolu" v Metliki ; z ozirom na važni namen se bodo predplačila hvaležno sprejemala. Koncert se vrši pri vsakem vremenu. Prosimo vsa sosedna slavna društva, da isti dan, če mogoče, ne prirede nobenih veselio, ki bi ovirale namenjeni konoert. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
Dvajsetletnica gornjegrajskega učiteljskega društva se slavi v sredo, dne 24. t. m. in v četrtek, dne 25. t. m. v Mozirju. V sredo zvečer je konoert s prosto zabavo in s plesom. V četrtek ob pol 10. je v šoli slavnostno zborovanje. Po zborovanju je ob 12. na vrtu gostilne g. Antona Goričarja banket. Kdor se ga misli udeležiti, naj vsaj en dan poprej javi gospici Jelovnik, učiteljici v Mozirju   Ob ti priliki bo
v sredo v zgornjih prostorih hotela pri „Avstrijskem cesarju" konoert, katerega proizvaja St Pavelski pevski zbor s sodelovanjem učiteljstva ter ofc. Pavelske godbe. Po koncertu prosta zabava in ples.
Zatekel SO Je lovski pes prepe-ličar 1 leto star, bel z velikimi rjavimi lisami, srednje velikosti. Sliši na ima „Pajdaš". Kdor ga najde naj ga pripelje proti dobri nagradi dr. Tavčarjevim na Breg.
Logar se je pojavil v litijskem okraju. V Peščenjaku v občini Žalni sta zbolela na legarju dva otroka.
Pohotne Ž V Mariboru je 521etni uradnik južne železnice Jos. Weiss opijanil 12letno deklico ter jo posilil. Pohotneža so zaprli.
Sprememba posesti. Josip
V e r bi č je prodal svoja posestva v Bistri pri Vrhniki Antonu Kobi j u is Brega pri Borovnici za 180000 K.
Obesil 80 fe 18 t. m. 531etni gostaČ Fran Bele v St. Jerneju na češ pije vem drevesu. Vzrok samomora so bili zakonski prepiri.
Nenavadno velikega lepega
cvetja je videti ravno sedaj po ljubljanskih parkih. Pod Ti voli jem in pred justičnim poslopjem so krasne rdeče vrtnice, ki se opletajo kakor nekaka živa meja, v najnujnejšem cvetju. Tudi v parku pred deželnim dvorcem je vse rdeče. Videli smo tujoe, ki so na glas občudovali to krasoto in se kar ločiti niso mogli od mičnih pestrobojnih napadov.
V tukajšnjem vojaškem ko« pališČu bi bila v soboto popoldne skoro utonila dva kopalca, ki si i se vzlio prepovedi, dasi plavanja nevešča, upala predaleč v vodo. Pri tej priliki se je videlo, da bi poveljnik kopališča pač moral znati tudi slovensko, kar naj bi se na merodajnem mestu vpoštevalo!
Glas iz občinstva. S Tržaške ceste nam poročajo, da mestni škro-piloi škrope cesto samo do tobačne tvornice, čeprav je naprej še precej hiš pod mesto, cesta pa polna prahu kakor malokje. Ljudje morajo zaradi silnega prahu imeti ob sedanji hudi vročini ves dan okna zaprta, ako nočejo imeti v sobah cele oblake prahu. Prosimo odpomoči.
Kres  na Drenlkovem vrhu
bodo žgali jutri zvečer z običajnim razveseljevanjem, kakor petjem, ume-talnim ognjem, streljanjem iz t o piče v itd.
Pobegnila sta v petek od dela zgradbe vojaškega skladišča leta 1881. v Forehtenau rojeni in na Au-nichsfurt v Zg. Avstriji pristojni prisiljenec Jožef Haslinger in 1890. v Mariboru rojeni in v Grebinje pri Veliko vc u pristojni Oton Mosich. Oba sta dninarja, govorita nemško, sta jo odkurila v prisiljeniški obleki ter je zadnji podvržen še vojaškemu naknadnemu naboru.
Kolo ukradeno. Danes opoldne je bilo poštnemu slugi Rudolfu Ter-dini ukradeno kolo, (\Vaffenrad), vredno 200 K. Kolo je prostega teka ima pod sedlom udarjeno tovarniško številko 90.872 ter na zadnjem kolesu novo pneumatiko in jc na vilicah nekaj obtolčeno. Tat je neznan.
Zatekla se je k g. Valentiču v Gradišču št. 14 majhna bela psica, ki ima črno glavo.
Nesreča. Ko je včeraj na Grosupljem Sletni Anton Perne obiral č rešuje, je padel z drevesa in si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
Žepna tatvina. V petek je prišel čevljarski pomočnik Jožef Krapeš v gostilno na Krakovskem nasipu štev. 14 in tam zaspal. Ko se prebudi, je takoj pogrešil, da mu je med spanjem izginilo 18 K denarja.
Delavsko gibanje. Iz Amerike se je včeraj pripeljalo 35 Hrvatov in Slovencev.
Drobne novice.
— Izobčen duhovnik. Češki župnik Dlouhv - Pokornv, vodja avstrijskih katoliških modernistov, je predložil svoječasno papežu spomenico s prošnjo za dovoljenje, da bi se smel oženiti. Papež je prošnjo seveda odbil, a proti Pokornemu se je pričela cerkvena preiskava, ki je sedaj zaključena s tem, da je Pokornv izobčen. Potemtakem je razporočeu s cerkvijo, da se takoj lahko poroči s svojo izvoljenko.
— Od častnika do prostaka. V Planu se je obesil prostak 35. polka Jos. Pečka. Pečka je bil prostovoljec v rusko - japonski vojski, kjer je zaradi svoje spretnosti in hrabrosti postal častnik ter bil odlikovan z Andrejevim križcem. Po končani vojski je prišel na obisk v domovino, kjer so ga prijeli in vtaknili za kazen med vojake. Služil je že tretje leto brez nade na povišanje.
— Solnčarica v šoli. V neki dekliški meščanski šoli na Dunaju je zbolelo za solnčarico 16 deklic. Vsled tega so se z današnjim dnem uvedle na vseh dunajskih šolah popoldanske vročinske počitnice.
— Gospa W61fling - Adamovi«?,
ločena žena bivšega nadvojvoda Leopolda, je izpuščena iz blaznice ter je naravnost v bedi.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Poslanska zbornica.
Dunaj, 22. junija. Zbornica je ob slabi udeležbi nadaljevala razpravo o proračunu. Prvi je govoril trgovinski minister dr. Fiedler. V svojem govoru, ki je vzbudil splošno pozornost, je med drugim povedal, da se v kratkem ustanovi v trgovin skem ministrstvu nova socijalno-po-litična sekcija in da se /boljšajo plače poštnini uradnikom in uslužbencem. Prihodnja seja bo jutri.
Cesar in ministri na letovišču. Dunaj, 22. junija. Cesar je danes delil splošne avdijence. Na letovišče v Išl se odpelje v petek 26. t. m. Minister zunanjih del baron Aehrenthal gre na počitnice v Marijine vare, nemški minister - rojak Prade pa v Karlove vare.
Končana visokošolska stavka. Dunaj, 22. junija. Stavka na vseh visokih šolah je končana. Včeraj popoldne je došla stavkalnomu odboru brzojavka svobodomiselnega dijaštva, v katerem svoje tovariše pozivajo, naj odnehajo od stavke. Pri današnjih predavanjih na vseučilišču je prišlo do konfliktov me«I nemškimi dijaki na eni strani in med Slovani in Italijani, na drugi strani. Nemci so grozili Slovanom in Italijanom, da jih vržejo iz dvorane — menda za zahvalo, da so jim požrtvovalno pomagali pri pravkar končani stavki.
Predsednik češkega narodnega sveta.
Praga, 22. junija. Za predsednika češkega narodnega sveta je bil namesto pokojnega dr. Herolda izvoljen poslanec dr. Celakovskv.
Velik požar.
Imunost, 22. junija. Včeraj ]>o-noei je uničil požar v Zirlu 160 hiš. Dvesto rodbin je brez strehe. V ognju je poginila ena oseba. Požar so zanetili otroci.
I      Železniški minister v Galiciji.
Lvov, 22. junija. Železniški minister dr. pl. Derschatta se je včeraj pripeljal semkaj. Na kolodvoru so ga sprejeli namestnik dr. Bobrzln-ski in drugi dostojanstveniki.
Zahvala italijanskih žurnalistov.
Dunaj, 22. junija. Starešinstvu časnikarskih poročevalcev v dunajskem parlamentu je došla brzojavna zalivala za izražene simpatije ob priliki konflikta s poslancem Santini-jem.
Szell proti Apponviju.
Budimpešta, 22. junija. V tako-zvanem ogrskem kulturnem društva je imel bivši ministrski predsednik Kalman Szell govor, v katerem je ostro kritiziral politiko naučnega ministra grofa Apponvija. Cesarju se je poslala udanostna brzojavka, na katero je takoj došel odgovor.
Car Nikolaj obišče cesarja Frana Josipa?
Berolin, 22. junija. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo ear Nikolaj koncem meseca julija ali začetkoma avgusta obiskal v Išlu cesarja Frana Josipa, da mu osebno čestita k vladarskemu jubileju. Iz Išla bo ear potoval v Italijo na poset kralja Viktorja Emanuela.
Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
Kresna
=veselica
se trii 2168-2
v torek, dne 23. junija 1.1.
na dirkališču.
Bratje Sokoli!
Danes zvečer je skušnja za rajalni nastop ob polu 9. uri v »Narodnem domu".
Vljudno prosimo vse brate, ki se udeležijo jutrišnje [Kresne veselice v kroju, naj se udeležijo tudi rajal-nega nastopa,
„Na zdar!"
Odbor.
Slovenci ln Slovenke! Ne zabite dražile g. Cirila in Metoda 1
"""**SB*I H
HeteorolojlCno poročilo.
nad morjem 906. Srednji «r*čui tlak 786-9 mm.
20. 21.
22
Cas
Stanje
baro-opazo- yy metra
▼soja 1
v mm
26
S 2
H 2
9. zv. i 7311
7. zj. Z pop.
7A2-6 7335
191
17*6 24 1
Vetrovi
Neb«
sr. jzahod jasno p m. jzah „
9. zv.
7. zj. 2. pop.
7343
734-5 734 0
17*1 sr. jzahod jasno
15 0 si. svzhod 25 2 p. m. jzah
Srednja včerajšnja in predvčerajšnja tem-
Kratura: 22 i in i9*6*; norm. 183J in 18*4° .davina v 24 urah 0 0 in 00 .
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v LJubljani".
Uradni kuni dnn. borz« 20. junija 1908.
Naložbeni papirji.
q majska renta.
4*2
4*2 /., srebrna renta 4°/0 avstr. kronska renta.
47,
zlata
4°/0 ogrska kronska renta .
zlata
470 posojilo dež. Kranjske a°/o posojilo mesta Spljet
4V'f°;c
Zadar
41/,0 o bos.-herc. železniško posojilo 1902 .  . . 4°/0 češka dež. banka k. o. 4°/ ž o
4l/a°,o zast- pisma gal. dež.
hipotečne banke . . 41/»°'o pešt. kom.  k. o. z
10J pr......
4V',*/0 zast.  pisma Innerst.
hranilnice.....
41/s°/o zast. pisma ogr. centr.
dež. hranilnice. . . 4/,°/0 z. pis. ogr. hip. ban. 47,% obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . 4y/,0/0 obl. Češke ind. banke 4°/0 prior. lok. želez. Trst-
Poreč.....
4°/0 prior, dolenjskih žel. . 3°/0 prior. juž. žel. kup. V1V1 4\'s0/0 avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1. 1860VS  .  . . „    od 1. 1864 .  .  . .
„ tizske......
zem. kred. I. emisije
n n »      II* »
„ ogrske hip. banke . srbske a frs. 100*—
„ turške......
Basilika srečke .   . .
Kreditne „     .   . .
hiomoške „    .  . .
Krakovske „ ...
Ljubljanske „ . . . Avstr. rdeč. križa , ... Ogr. „ „ „ . . . Rudolfove n ...
Salcburške , ...
Dunajske kom.   „ ...
Delnice,
južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avs-r. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Živnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Bribc) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ...
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
4r> Valute.
C. kr. cekin . . , 20 franki . . . , 20 marke .... Sovereigns....
Marke.....
Laški bankovci . ,
Rublji.....
Dolarji.....
	Blago
9710,     97 31	
99 30,   99 50	
9735 97-55	
116 45	11665
93 10	I   93 3)
111 15	111 35
97-50	98*50
10010	101* 0
99 20	100 20
1 98*80	99 75
97 95	98 25
97*95	9835
98 70	99 70
104 50	105 50
98 50	99 50
9825	99 25
98 50	99-50
98-	99-
99 75	10075
99.90	-_
9820	99*20
287 5	289 50
98*90	9990
150*15	15415
26i 50	26550
144*75	148 75
271 —	277 —
261 50	267*50
249 25	256 25
103 40	109 60
185 75	186 75
19-75	21 75
471*-	48 *-
108 —	118 -
111 —	121 —
6125	67 25
50f0	54-50
25 75	27 75
67*50	71*50
187 25	188 25
498 —	508-—
127-50	128 50
694 75	69575
1744*-	1754*-
61950	620-50
741-	742*—
238-	238 50
711-	713
64750	648 25
2650--	2660--
549 —	550 —
270 —	271-
531 —	535 —
168"-	171 —
11-36	11*38
19* 2	1915
23 53	23 57
23 95	24*
117*52	117-72
95*50	9570
251	252
480	5-
žitne cene v Budimpešti.
Dne 22 junija 1908. Termin
Pšenica za oktober , . . za 50 kg K 11 62 Bi za oktober .... za 50 k« K 9 52 Koruza za julij .... za 5C kg K 7 26 Oves za oktober   .  .  .  za 50 kg K 8*46
EfVbtlv.
Vzdržno.
1.
tudi začetnik na deželo (Sp. Štajersko)
se ižče.
(SJoven-2190—1
Več se izve v uprav, skega Naroda".
Zahvala
2191
Za vse izkazano mi sočutje ob nenadni smrti mojega soproga, se srčno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi izrekam srčno zahvalo g. dr. Grego-riču za njega poŽrtvovnalno; t ob Času bolezni. Ravno tako se zahvaljujem tuk. č. gosp. Župniku L Oblaku na Bledu, ki me je tolažil v mojem tako težkem položaju in pokojnika spremil k zadnjemu počitku, še enkrat vsakemu posebej in vsem skupaj najsrčnejša hvala.
Mleka Debevec.
2193
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je gospod
Anton Tomlniek
notarski kandidat
danes ob 5 uri popoldne po kratki mučni bolezni preselil v večnost.
Pogreb se vrši dne 22. t. m. ob 5 popoldne iz hiše žalosti v Novem Vodmatu (Svetkova vila) na pokopališče k Sv. Križu.
Lahka mu bodi zemlja!
V Ljubljani, 20. junija 1908.
Žalujoči ostali.
2195
Potrti globoke žalosti dajejo podpisani na znanje, da je njihov predobri, nepozabni soprog, oziroma oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod
fin\on jUnžič
mesar, gostilničar in posestnik
včeraj, v nedeljo, 21. junija 1908, sprejemši svetotajstva za umirajoče, v starosti 53 let mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki predragega rajnika se bodo blagoslovili v torek, dne 23 junija ob 4. uri popoldne v hiši žalosti, Poljanska cesta št. 74, ter zatem svečano položili k večnemu počitku pri Sv. Križu.
Sv maše posmrtnice se bodo služile v župni cerkvi Sv. Petra.
V Ljubljani. 22. junija 1908.
Ana roj. Zaje, soproga. — Albin, Anton in Franc, sinovi. — Ivana Schrey roj Antlć, Joslpina, Fran čižka, Mariia in Ana, hčere. —
JOSlp Scbrey, restavrater na juž. kolodvoru, žet. — Melanlja Schrey,
vnukinja.
Društvo notarskih kandidatov V Ljubljani naznanja žalostno vest, da se je njega član, gospod
Anton Tominsek
notarski kandidat
v soboto ob 5. popoldne po kratki mučni bolezni preselil v večnost.
Pogreb se vrši dne 22. t. m. ob 5. popoldne iz hiše žalosti v Novem Vodmatu (Svetkova vila) na pokopališče k Sv. Križu. 2196
Lahka mu bodi zemlja!
V Ljubljani, 22. junija 1908.
Zahvala«
21!
Vsem onim, ki so mi ob prerani smrti naše iskreno ljubljene ter nepozabljene hčerke in sestrice
izrazili toliko tolažilnih izrazov srčnega sočutja, izrekam tem potoni globoko zahvalo. Zahvaljujem se vsem darovateljem krasnih šopkov posebno pa še .Političnemu, gosp darskemu in izobraževalnemu društvu" za Vodmatski okraj. Dalje izrekam globoko zahvalo dražestnim belo oblečenim deklicam za njih prijazno sodelovanje. K on'"no se iskreno zahvaljujem vsem onim, ki so v tako mnogo-brojnem številu spremili rajneo k rečnemu počitku.
Ljubljana, 22. junija 1908.
Žalujoča rodbina Uelletz.
Narodnjaki! Prispevajte za Trubarjev spomenik!
Lap 9 lakata
1607—6
stanovanje
v Vegovih alloak it ž, L nadstr
(Vogal Vegovih ulio in Kongresnega trga) s 4 sobami iu pritiklinami na
odda sa avgust.
Več pove bisni oskrbnik tamkaj.
v II. nadstropju, samo zase, 4 sobe s pritiklinami in senčnatim vrtom, je oddati s 1. avgustom za primerno oeno v prijatni senčnati lfovi ulici it. 3 ▼ LJubljani. 2171-2
Dobri
slikarski = = pomofoiki
: se sprejmejo takoj. :
Kje, pove upravnifitvo „Slovenskega Naroda". 2175—2
Št. 715/m. S. sv. 2189 2
Razpis službe.
Na mastni slovenski dekliški osem-razrednicl  v  LJubljani je
stalno popolni ti mesto
učiteljice
s sistemizovanimi prejemki.
Prosilke za omenjeno službeno mesto naj službenim potom svoje pravilno opremljene prošnje vlagajo pri podpisanem o. kr. mestnem šolskem svetu ljubljanskem
dO II Julija 1908
Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se ne bodo pri oddaji službe vpoštevale.
C. kr. mestni šolski svet
v Ljubljani, 17. junija 1908.
8
Ravnokar je Izšla
Stara devica
povest, spisal K. Oblak.
Cena 60 v.9 s poŠte 70 t.
„Stara devica" je ljubezniva in zaniva povest iz malomestnega življenja na Slovenskem. Kdor jo vzame v roke, jo bo Čita! z .*.   v   .*.   veseljem.  .\   v .*.
Dobiva ao
1 ))
*ar lilnblj
±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±JL
Pozor I PozorH
Kavarno
•Leon1-
V Ljubljani 899 25
na Starem trgu št. 30
vsak torek, četrtek in nedeljo
vso noč odprto.
Na razpolago je najnovejši ameriški biljard in elek-o o   trlonl klavir,   o o
Z odličnim spoštovanjem
Lio In Fanl Pogačnik.
p*
♦ ♦ ♦
m ♦
t * 4
S ♦
Mestno vlilo realko o Idriji
a pravioo javnosti In Izdajanja zrelostnih Izpričeval.
Naznanilo.
2192
Vpisovanje v L realen! razred se vrši
dne 6. julija 1908 dopoldne
•prelomne izkninle pa
dne 7. julija 1908 dopoldne od 8. ure dalje.
Oglasiti se je v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter prinesti seboj rojstni (krstni) list in sadnje šolsko izpričevalo.
Jeseni bode vpisovanje v I. realen i razred dne 15. septembra, sprejemne izkušnje pa dna 16. septembra.
V vsa ostale razrede se bode vpisovalo s a m O jeseni, in sicer dna 17. aaptembra 1908. _ ..
Ravnateljstvo.
I        (Bockbler) iz meščanske Budejeviske pivovarne se toči
I v Sodnijskih ulicah št. 4 in na Rimski cesti št. 5.
I Dobi se tudi pristen, domač 910130
^POF* šampanjec. I^Sios!
najboljše ftiiirno dvojno uležano 1
pivo prazdroj in črno pivo
lihhica
4090-11
Farna pralnica ii
(z motornim obratom)
C. J. Hnmann o Ljub!]
Po vse do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje in likanje oddano moško perilo se lahko pride v soboto istega tedna ali pa se pošlje venkaj.
Perilo se Jako uoruje. Zmerne cene. Parilo kakor no*
s
Za poletno stzijo največja izbira
domskih prainlh ploftev, kril, Muz In dekliških oblekic. — Obleke za gospode, dečke In otroke, tudi obleke za tennls In pralne obleke.
- Čudovito nizke cezte Z ——
z
nSleško skladišče oblek"
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
1
O©*, kr. avstrljake
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dnt
Odhod Is Llnbllans |ot- isLi
705 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Cc-•^▼ec, Prago.
7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9*26 predpaldne. Osebni vlak v smeri: jesenlce, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, frrmgo.
11*38 »redpoidne. Osebni vlak v smeri: jesenice, Trbiž, Beljak inž. žel., Gorico drž. žel., Trs drž. ieL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec
l-OS popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3 45 popoldne. Osebni vlak v smeri: jesenlce, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorica dri. žet, Trst drž. žet, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
7*lO zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Mdolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7-35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
I0-40 ponoči. Osebni vlak v smeri: le-•cnice. Trbiž, Beljak, luž. žel., Gorica drž. seL Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Otfcod is LIssllSB« dri. kolodvori
7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 205 popoldne. Osebni vlak v Kamnik. 7*lO ivadar. Osebni vlak v Kamnik lO-OO poneCI. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in prazniku.)
1. maja 1908. leta
»obod v !>tubl|ano fai. ieLi
6*se zjutraj. Osebni vlak Iz Beljaka jui
žeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straža-
Toplic, Rudolfovepa, Grosuplja. u-22 predpoldne. Osebni vlak  iz Prage
Celovca, Beljaka juž. že!., čez Podrožčicc
in Trbiž, Gorice drž. žei., Jesenic. 2 32 popoldne.   Osebni vlak  iz Kočevja,
Straže Toplic, Rudolf o vega. Grosuplja. 3-56 popoldne. Osebni vlak iz Beljaki
luž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (č»t
Podrožčico) Gorice drž. želM Trsta dri
žel. Jesenic. 6 5o zvečer. Oseb. vlak iz P-agr, Celovca
Beljaka (čez Podrožčico) lesenic. 8 37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže
Toplic, Rodolfovega, Grosuplja. 8-45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž
žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod
rožčico) TrsU dri. žel. Gorice drž. žel
Jesenic.
H-50 ponoCl. Osebni vlak iz Trbiža, Ca lovca, Beljaka (čez Podrožčico)Trsb drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Dohod v Llabl|ano
kolodvori
6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO 59 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika 6 io zveoor. Osebni vlak iz Kamnika. 9 59 peneoi. Osebni vlak ia Kamnika. (Sas o o o nedeljah in praznikih.,
(Odhodi In dohodi so naznačeni v sradnjs svropejskem času.)
G. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstoejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjkajočimi se vplačili.
Vsak član   m a po preteka  petih let .  pravico do dividende.
tt
SLAVIJA"
-  •  -  -  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  -  -  • -Rez. fondi: 41,335.041 01 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814 430 97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
a vseshezl slo-antko-narodno upravo.
Vsa pojasnila daje:
▼ Ljubljani, cigar pisarne so v lastnej banenej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenioje takoj in najknlantneje. Uživa  najboljši  .love«, koder posluje.
Dovoljuje  iz čistega   dobička izdatne podpore v   narodne in občnokoristne namene.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rast o P n s t o s 1 e m š e k.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
7813
7485