DR. JOSIP ZO-NTAR PLATNARSTVO IN SITARSTVO V LOŠKEM GOSPOSTVU V 18. STOLETJU Ekonomiko Kranjske v 18. .stoletjn označuje pregovor iedanje dobe, da »visi dežela na niti in vozu«.' S tem so hoteli ljudje izraziti prepričanje, da je predenje, pletenje in tkanje ter prevozništvo za gospodarstvo Kranj ske bistvenega pomena. Vendar tekstilne obrti ndso bile enakomerno razvrščene po deželi. Poro čila okrožnih glavarjev trdijo, da na Krasu in Pivki niso pridelovali lanu. V postojnski gosposki so sejali juenda zaradi silnega vetra in pomamjkaiija rodovitne zemlje zelo malo lanu. V teh krajih je baje komaj kdo znal presti lan, pač pa so predli volno in tkali volneno blago. Enako so se glasila poročila iz graščin Lož in Snežnik. Prebivalci Notranjske so iskali po večini zaslužka v prevozništvu ob komercialmi cesti. Na Dolenjskem so sejali izven Kočevskega samo zimski lan, pa še tega tako malo, da kmetje po mnenju okrožnega glavarja niso pridelali toliko, da bi mogli ;.z lastno produkcijo platna pokriti svojo goloto«. V okolici Kostanjevice baje lan 'Sploh ni uspeval. Mokronoška zemljiška gosposka je trdila, da podložniki ne morejo proizvajati hodnične preje. Podobjio so sporočili iz Krškega in Šrajbarskega Turna, da se ljudje ne zanimajo za predenje lanu. Tudi v Mokricah bi morali ljudi šele naučiti preden j a. Podobne vsebine sta dopisa iz Metlike in Črnomlja. Drugače je bilo na Kočevskem. Taju je bilo platnarstvo nekoliko bolj zastopano. Pozimi so predelali lan. ki so ga sami pridelali oziroma uvozili iz Hrvaškega in Štajerskega ali pridobili na Kranj skem v zameno za druge proizvode. Vobče so trdili, da terja na Dolenjskem obdelovanje vinogradov mnogo dela. Vendar so bila navedena poročila nekoliko preveč neugodna. Kajti nekoliko kasineje so pokazali poskusi članov Kranjske kmetijske družbe, da lepo uspeva lan pri Šmartnem, Svib- nem. Št. Jerneju, Boštanju ob Savi in Htibajnici. Dolenjski vinogradniki so pričeli dajati ob prodaji vina Gorenjcem lan kot nekak nameček kupcu. Edino dolenjsko gospost^'o, ki je imelo močneje razvAto platnarstvo, je bilo polhograjsko. Tam so našteli leta 1765 okoli 200 kmečkih tkalcev (tka.lk) platna, ki jim je pa ii)ogosto zmanjkalo surovin in so si jih moTali oskrbeti na Koroškem. Na Gorenjskem je prevladovala v blejsikem kotu proizvodnja vol nenega in polvolnenega blaga. Laneno prejo so uporabljali povečini pri tkanju mezlana. Od Jesenic do Tržiča in Naklega je segalo nogavičarstvo. V ravnini med Škofjo Loko, Smlednikom in Kranjem ter v loškem hribovju pa je kar »mrgolelo« predic in tkalcev (tkalk) platna. Izrazito težišče in središče kranjskega platnaristva je bilo na freisin- 89 š k e m loškem gospostvu. \.sa poročila se ujemajo v tem. da so bili skoraj vsi kmetje tega gospostva procJiicenti platna, keT je imela skoraj vsaka hiša .statve.^ Za tako živahno domačo obrt ni mogel zadoščati domači pridelek v loškem gospost\u. Hodili so naikupovat lan na Koroško, kjer so bili zanj j>osebni .sejmi \- Beljaku (četrti ponedeljek v postu), v C"elovcu (prvi pone deljek po Veliki uoči) in v Ve.liko\c-u (29. junija). Količina u\oženega koroT Skega prediva se je izpremimjala od leta do leta. Ravnala se je najbrž po letini in po potreibah producentov iplatna. .Statistika kranjskih mitniških urado\. ki je ohranjena samo za desetletje 1712—1722, kaže, da je znašal po\iprečni letni u\oz iz Koroškega 1780 starih centov (nekako 100.000 kg). /,a leto 1751 je zabeležil bairoii Raigersfeld 2.900 centov (== I(j2.400kg). Po vrednosti bi to ustrezalo nekako 25.000 gld. (za leto 1751 pa 40.000 gld.).' Večino tivoženega 'koroškega lainu so predelali v iloškem gosjKJstvu. Proi'Z\odnje platna za domače potrebe ni mogoče točneje oceniti. Biti je morala precejišnja, saj je zavzemalo platno do konca 18. stoletja po mno žini in mnogosiranoisti uporalbe prvo snesto med vsenii tkaninami. Promet s iplatnom (\ to\orih: 1 to\or = 3 cente), ki je šlo 17)2—1722 preko mit niških uiradov tm razna tržišča, je r'az\ iden iz naslednje razpredelnice: mitnici' fiiii) -rtutujc {jroijo platno Poljane 41 1>92 1T% Zoiezniki 1 209 bSb Ljiubljaiui 3+ 1>23 1524 Laiiidol 2 68 251 Postojna 4"5 600 415 Podikraj — 40 — * ' Jesenice 150 — Tržič 22 — — Bohinj — 1 15 Bača 2 21 \AW 12 595 Draga — 840 855 Trava 10 150 Jupšiči • . . — 2 62 14.5 4(>29 MM) skupaj 10.93'8 tovorov v 10 letih ali ipovprečno 1.094 tovorov (= 18*3.792 kg) platna na leto za izvoz. Razpredekiica kaže ipreviladujočo proizvodnjo platna v loškem gospost\u, pa tudi trgo\ska pola. po katerih je jjriak) to komercialno blago do miiinic. Vrednost izvoženega platna je znašala nekako 225.000 gld. V 'primeru 's količiino domačega iplatna je bil uvoiz finega šle- skega, graškega, salzlbunškega iu nemškega platna (iz Augsbuirga in Nliirn- ])eriga) dokaj nezmateai: poviprečtio 100 liovorov na leto.'' Glaviim komercialna intendaiica v Trstu je beležila prodajo kranjskega platna preko tega priistan'išča v iDubrovnik, Dalmacijo, .Sicilijo, Neapelj, Romagno in Benetke v letih 1760—1765 tako-le: 1760 l'T61 1T6Z 1761 IT64 rbT platino sredinji- 'kakovosti za ffkl. . . . 204.286 207.-97 212.T48 226.8851/4 liodniik lin (Ivoinitniik (cvilih) za gld 61 958 565 -il7 '/2 •_ Hkupaij za gld. . . . 204.547 208.755 215.115 227.600-^i 195.505 1/4 250.059'/4 90 Preko reške .s\oboclne luke je šlo kranjsko platno v beneško Istro. Apulijo. zlasti pa v beneško Dalmacijo in Dubro\iiik y letih 1760—1762 v naslednjih množinah: 1760 : 16"^ '/2 centa v vrednosti okoli 109.000 gld. 1761 : 1679 centov v vrednosti okoli 112.000 jrld. 1762: 1691 '/i centa v vrednosti okoli 113.000 jrlci. Preko Senja so poslalii le redko kdaj nekaj kranjskega platna in ga shižbena statistika ni izkazala.' Ako upošte\amo, da je znašalo tedaj kranj sko platno skoraj ^/3 celotnega iz\oza platna \seh avstrijskih dežel preko Trsta, pride pomen proizvotlnje piatnarstva na loškem gospostvu šele do pra\ ega izraza. Koroška in štajerska produkcija sta morali biti neznatni, kajti izvoz koroškega platna preko Trsta je imel n. pr. leia 1761 le vrednost 7.688 •<4 cfld., štajerskega pa celo le 1.I7S Vag-jd. Ker je \ gla\nem Joški okoliš proizvajal platno za izvoz, ni bila ta produkcija v celoti brezpomembna tudi v e\ropskem merilu. Baron Raigersfeld je zabeležil za leto 1747, da so prodali v Belgiji, kjer je bilo izredno močno raz\ ito platnarstvo, na gila\- nem tržišču v Gentn ob petkovih tedenskih tsejmih za okoli 160.000 gld.. v enem letu pa za preko 8 milijonov gld. platna. Večinoma je šlo na Angle ško, od tod pa v kolonije, kjer je služilo zlasiti kot menjalni ijreciniet in za obleko sužnjem.® TrditcN loških trgovce\, da je bilo \ platinarski trgovini stalno okoli 500.000 gld. v obtoku, gotovo drži. Velik del te vsote je bil naložen v blagu. ki so Iga poslali iz dežele oziiroma prodali na sejmih v Trstu, na Reki, ^ Sinigalliji (pri Aiikoni) in \ furlanskem Vidmu (Udiue), pa še ni bilo plačano, da.lje v zalogi blaga, ki so ga natapiJi ali presizeli trgovci od piroduceinto\ in pripravljali za iz\oz. Domača •trgovina s platnom pa se je vršila na podeželskih proščenjih in na tedenskih ter letnih sejmih meščanskih na selbin.' Med gla\nimi trigoviskimi predmeti, ki »o pnišli za Kranjsko tedaj v poštev, se je dailo s platnom še največ zajslužiti; ne toliko pri jeklu in železu, ki so ga kupovali veletrgovci na Koroškem, pri olju, ki ao ga uvažali s Krfa, iz Bnindisija in Apulije, pri medu, ki so ga dobii\ali deloma iz Hrvatskega in Sp. Štajerskega ter pri sitih, ker so žimo deloma uvažali." Ni bilo večjega trgo\cti na loškem gospostvu, pa tudi na \sem Kranijskein v 17. in 18. .stoiletju, ki ne bi bil vsaj deloma trgoval s platnom.^ Trgovska družina Jenko (od 13. Ii2. 1749 dailje pl. Jenkensheim) v Skofji Loki lin Stra- žišču je sama priznala, da izvira njihovo premožeinje skoraj izkiljučno iz kupčije s platnom. Jalkcib Jenko je mogel dati vsaki izmed 3 hčera 4.500 gld. dote, sinovoma Jožetu in Juriju po 6.000gld. Jože (1712—1768) je postal eden Jiajpomemibnejših trgovcev s platinoni in siti v Stražišču, Jurij (umrl 1790) je trgoval nekaj časa na Reki. poieni pa v Skofji Loki. Najmlajši sin Jakoba Marko Anton Jenko (1731 —1810) pa je kot glavni dedič nadaljeval očetovo trgovino v Skofji Loki.*" Po kakovosti so razlikovali na Kranjskem tri \ rste lanene preje. Fino, ki so je pridoibivalli aiajmanj. «o imenovali »tinšico« aii tančično prejo, srednje kako\o.S'ti ali »ohlanično« prejo in navadno, bolj grobo ali »hod- nično« prejo. Iz\ažali so skoraj izikljuono srednje in navadno platno (ohlatice 91 in hodnik), od fasoniranega pa nekaj dvonitnika. Kot kakovostno oznako nporabljajo vini tudi ^poljanski« hodnik. Loški platnarji so zatrjevali, da ne morejo proizvajati tako finega blaga kot so ga prodajali na Šleskem in Češkem. Menda niso znali tako ravnati z lanom, pravilno snšiti in treti. Zaradi tega je bila rastlina preveč -krhka in je čevali z njimi. Zemljiški gospodje pa so bili za ukinitev obrtni.ških cehoA in popolno svo bodo trgo\anja kmečkih podložnikov. Ko so dali ljubljanski trgovci zapleniti loškim podložnikom \ečje število tovorov platna, ki so ga hoteli prodati na letnem sejmu 'na Reki, so se stanovi isklicevali na omenjeni pri\ileg-ij kmečke trgovine iz leta 1553. ki je dovoljeval zemljiškim gospodom in njiho\i]n p>odložnikom, da med drugim iovorijo na Laško tudi platno in tam barantajo z mjrni. Kmečka trgovina je obstajalo tudi \- drugih alpskih deželah, toda nikjer aii bila tako močno ukoreninjena kot na Kranjsikem. To je imelo svoje vzroke deloma v nepo sredni soseščini laških in ogirsko-hrvatskiih dežel, predvsem pa so silili majhni in malo donosni grunti kmečke podložnike, zlasti še kočarje in goslače, da so iakali zaslužka med drugim tudi v prekujjčevanju. Gotovo je to veljalo za vasi v loških hribih. Višji staiiiovi kot zastopniki zemljiSkogospostveinih intereiso\ so pa tudi postregli z dokazom, da ljubljanski meščani ne spravijo toliko denarja skupaj, da bi mogli prevzeti celotno trgovino s kranjskim platnom. Saj je loški trgovec IvaJn Tomaž Jugo\ ic sam priznal, da je vloženih v to trgovino preko 500.000 gld. Ne sme se ponoviti, ikair je storil ljubljanski trgovec Stooker, ki je pričel okoli 1700 kupčevati s platnom in je ogoljufal uboge kmečke podložnike, ki so mu zaupali platno v prodajo, za nekako 10.000 gld.. potem pa iziginil neznaino kam. Zaito ne bodo zemljiški gospodje in kmetje tako nespaimetni, da ll^i zaupali platno meščanskim trgovcem, potem pa moledovali mesece in mesece za plačilo, zaipiM del denarja v njihovih go stilnah ter si dali previsoko zaraouinati vrednost novcev, v katerih bi jim plačevali trgovci dobavljeno blago.*'' Združenje, ljubljanskih meščanskih trgovcev je res snovalo leta 1724 načrte za ustano^iitev privilegirane trgovske kompanije, ki naj bi prevzela vso izvozno in uvozino itrgo\'iino na Kranjskem (s platnom, \olno, železom in jeklom, medom iu voskom, oljem, ogrskimi voli, samoborskim bakrom in idrijiskim ži\iin srebrom) razem s Portugalsko in preko podo.na^•skih dežel s Turčijo, kar je bilo pridržano privilegirani orientalni trgovski kompaniji. Nameravana kranijska trgovska kompauija je bila le ena izmed številnih kompanij, ki so tedaj vzklile kot gobe po dežju, pa povečini kmalu pro padle. Kakor kaže, je bila nameravana kot nekaka del/niška družba, toda do uresničenja sploh ni prišlo, ker se ji niso hoteli pridružiti preudaj-ni loški veletrgovci, ki so poleg Codellija in Zoisa 'tudi imeli nekaj pod palcem. Svoj bodoči monopol v trgov^ini s kranjskim platnom so si zamislili nekoliko drugače, kot je bil aipalt platna, ki ga je odobril Ferdinand II. v začetku 17. stoletja Biicelleniju, pa ga je moral zaradi odpora kranjskih stanov preklicati in pristati na staro svobodo trgovanja s platnom. Kranjska kom- panija naj bi imela ne le izključno pravico izvažati plaitno v inozemstvo, marveč tudi izključno pravico nakupovati lan ina Koroškem ter ga oddajati interesentom v deželi v predelavo. Koinpanija se je zavezala, da bo kupila vsako leto za 30.000 gld. platna. Kar bi ga ostalo še na razpolago, naj bi ga 93 prevzeli slanovi ter prepuščali trgo\ski koiupaniji v nadaljnjo prodajo. Kako\ast in ceno platna naj bi nadzirala ra\ noikair ustanovljena konierčna komisija na Kranjskem, kii pa nikoli ni zaživela." Sredi 18. stoletja so postala gospodarsko-ipolitična pri2xidevanja države krepkejša. kajti država se je morala boriti za ponovno gospodarsko samo- siojnost, ko je za\ zel pruski kralj hriderik U. industrijsko in trgovsko najbolj napredno pokrajino Šlesko. Ustanovili so poseben osrednji urad za konierčne zadeve in mu podredili \ ^posameznih deželah kotnerčne konsese (komisije), ki naj bi poročali o stanju gospodarstva ter stavili primerne predloge za izboljšanje. Zal je šla večina sredstev za po\zdigo sudetskih dežel (Češke in Mora\ske), a najmanj za slovenske.'® V razdobju od 1740 do 1762 je zanimalo krainjski komerčni konses po speševanje kmetijskih kultur, predvsem lanu ter predenja in tkanja plat nenih izdelkov. Začeli so s poskusi z lanenim semenom iz Livonske (Rige, Xlajpede) tndi na lošketn gospostvu. Pokazalo ise je, da sta podnebje in zemlja primerni za pridobivanje boljšega lanu. Komerčni konses je želel, da bi poslali na držav ne stroške semkaj nekaj strokoMiijakov iz Brouniova, Trtitnova ali Hostinne (Češko), enega za 'postopek od sajenja lanu do izde- \a.\e preje, drivgega za nadailjnji proces do apreture platna. Ti mojstri naj bi poučevali zlasti na loškem gosipositvii nekaj let. Nadarjeni fantje bi se gotovo kmalu priučili in tako bi spoznali podložniki očitne koristi napred nega gojenja lanu. Toda osrednji tirad ni odobril potrebnih sredstev.'' V produkciji platna sta si tedaj na Kranjskem stali nasproti dve orga nizaciji. Koi obliki srednjevešikega obrata sta obstajala v Ljubljani in \ovem mestu ceha tkalcev platjia. Prv i je imel odobrene svoboščine v letih 1605, 1661 in (7'^2, drugi je razpolagal le z zaščitino listino mestnega sveta iz leta 1681. Oba ceha sta itnela po 12 mojstrov, 'novomeški še 2 pomočnika (1759). Seveda ipri tem niso všteti'tkalski niojsitri na podeželju, ki so bili opisani v omenjena ceha. Kajti leta 1765 iso uradno izkazali Jia Kranjskem 456 tkalskih mojstrovnplatnarjev s 26 pomočniki in 4 vajenci. Oba ome njena ceha |)a nista delala za izvoz, jnarveč skoraj izključno po naročilu. Tudi v Škofji Loki, za katero je zabeležil znani inerkantilist Filip Viljem pl. Hornigik leta 1673 95 rokodelskih mojstrov z 'nad 100 pomočniki, je bilo sredi 18. stoletja 8 tkalskih mojstrov-platnarjev, ki so zaprosili leta 1752 za cehovske svoiljoščine. Vsi ii cehi .so želeLi obvladati čim išiirše okoliše. Ljubljanski ceh se je bahat, da bo dvigmil tehniko platnarstva in odpravil razne nereduosti, ako raztegnejo veljavnost njegovih svoboščin na vso Kranjsko. Pri tem pa so zastopala njegova pravila še vedno bistvene nazore srednjeveškega obratovanja s predpisi, da sme imeti poisamezen mojster le enega vajenca in pomočnika in da sme delati kvečjemu ma treh statvah. Ljubljanski ceh je želel imeti potrjeno maksimalno meizdo od izgotovitve 1 lakta platna im delovni čas od ipetih (pozimi od Seatih) zjutraj do osmih zvečer. Novomeški ceh je precej podobno predlagal, da se mu podredita dve tretjini Dolenjske, peščici loških tkalskih mojstrov pa ves okoliš loškega gospostva. Na navedenih območjih bi smeli tkati platno samo člani cehov. V ljubljanski ceh bi se morali vpisati vsi tkalci, ki še niso imeli lastnih svoboščin. Kmetje na loškem gospostvu bi smeli tkati le toliko lanu, kar ga pridelajo sami in spredejo v lastni hiši. Tako sebičnih želja ni podprl kranjski komerčni konses. Ljubljanskemu in tiovomeškemu cehu so sicer potrdili pravila (1754, 1759), ki so jih pa predhodno močno reformirali v 94 fliilni .s\ otbodnejšega obrtnega delovanja ter jiin odobrili skroinne mestne okoliše. Loškim tkalcem pa niso priznali cehovskih svoboščin, ker je bilo tkanje platna na tem gospostvn življenjskega pomena.'* Tu se je bila že tudi razvila mlajša organizacija produkcije, ki je spremljala piatnarstvo kot domačo obrt ali stransko pridobitno dejavnost, ako ni več delala za lastne potrebe, marveč za tržišče. Trgovski kapital je tu organiziral proizvodnjo. Med producenta in konsumenta se je že močno vrinil trgovec-založnik. Med založniki najdemo le nekaj zemljiških go spodov, n. pr. Marka Antona barona Billichgratza, polhograjskega gospoda, potomca loške meščaitske družine Kunstelj, povečini pa meščane, n. pr. že omenjeno družino Jenko, loškega mestnega sodnika Jakoba Jngo\ica. Ma tevža in Jožeta Demšarja (.Stara Loka), malo pozineje .Simona Jngovica, Lnko Bodlaja, Matevža Beuedičiča. Nikolaja Omana in Aleksandra Lokarja (Kranj)." Ni pa manjkalo majhnih prekupčevalcev in kramarjev iz vasi. Iz trgovske 'korespondence iDemSarjev je razvidno, da so 'trgovali mnogi nejjiismeni kmetje loškega gospostva is platnom na sejmih v jadransikih pri- niorskiih mestih in celo v Italiji. Zato ini čuda, da so izrazili loški veletrgovci pri kranjskem komerčnem konsesn željo, da bi bila trgovina s platnom jiridržana meščanom in prepovedana kmetom. Hudovali so se nad tnajhmimi kmečkimi trgovčiči. ki ne zmorejo niti 50 gld.. pa kupujejo laket platna na kredit za 2 solda draže, kot ga plačajo meščanski trgovci v gotovini. Poleg tega dbetajo ti kisamarji, da bodo poravnali sv oj dolg šele po konča nem tržaškem, reškem ali videmskem sejmu. Tam pa dajo platno nekaj ceneje, ker ne morejo čakati na denar in s tem kvarijo kupčijo velikim trgovcem. Josip Jenko je celo želel, da bi mu odobrili privafcivni ali izključni pri\ ilegij majiufaktnre platna, h kateremu bi pritegnil še druge v stroki i/kušene interesente. Kojneroni konses pa je to odločno odklonili. Tako je ostalo loško piatnarstvo svobodno.^" V razdobju od 1762 do 1776 je doseglo gospodansko iplainiramje države sv oj višek. Kranjski kojiierčni konses je moral sestavljati operativne načrte in pošiljati mesečna poročila, v katerih omenja med drugim 'tudi priizade- vaiija za razširitev predenja in tkanja lanu kot ene najvažnejših koiner- cialiiiih obrti v deželi. "Ikalskih cehov, ki že tako niso imeli večjega potnena. niso razpustili, pač pa so dovolili leta 1767. da vsak prede in tke na lasten račun 'in se po^teguje za mojstrsko pravico. Leta 1773 pa so proglasili tkanje platna za prosto abrt podeželskega prebivalstva, kolikor je bila še omejena po cehovskih pravicah.^' Na lo&kem gospostvu se >s tem obstoječe stainje ni izpremenilo. Da bi pridobili za predenje čim širše kroge prebivalstva in s tem povečali proizvodnjo plaitna. so predpisali ustanovitev tečajev, talko imeno vanih predilnih šol, ki naj bi bili jeseni in pozimi od oktobra do konca marca v mestih in na podeželju in ikatere naj bi obiskovala mladina od 7. do 15. Geta. iNa teh tečajih so želeli uvesti naprednejši način predeiija n. pr. po šleskem vzorti, ki ga je preskusil v Celju Jožef baron Gallenfels. Ko ISO izumili v Brnu kolovrat z dvema vretenoma, kii je povečal storilnost za skoraj 100 "/o, je naprosila Kranjska kmetijska družba lerezijo Posavec, ki se je izučila na Moravskcin, naj pride v Skofjo Loko in tam prične s praktičnim poukom, ker je v tamosnji okolici piatnarstvo najtbolj raz-širjeno.22 95 Tudi ni niarnjkaJo glasov, ki so zahtevali, da bi moraH kmečke pooski dolo čeno količino lanu oziroma lanene preje, ki mora ustrezati po svoji kako vosti oblastveno predpisanemu \zorcu. Zemljiška gospostva na Kranjskem so sicer tudi predpisovala oddajo prediva kot obliko tlake, n. pr. leta I7b5 v gorenjskem okrožju nekaiko 175'/2 centa (= 9.830kg); v dolenjskem okrožju nekako 305'/4 centa (= 17.090kg); v notranjskem okrožju nekako b^/i centa (= 178 kg). Toda tu ni bilo graščinsko-gospostvenega sistema z ne\oljni.ško podrejenostjo podložnikov kot v sudetskih deželah. Tudi niso zemljiška gospostva na Kranjskem z redkimi izjemami niti imela volje niti sredstev za ureditev manufaktur; dunajska osr€>dnji urad za komerčne za deve jih kranjskim zemljiškim gospodom tudi ni odobril.^'' Nek tuj. morda francoski ekonomist, ki si je ogledal loško platnarstvo okoli leta 1762, je opozoriil tudi na potrebo, da se uredi \ prašanje širine izdelkov, ki bi se morala priJagoditi zahtevam inozemskih kupcev. Da bi dosegli pravilne mere platna, je predlagal dvoje ukrepov. Eden bi bil oblastveni predpis in kazinovamje kršitve teh predpisov, drugi pa, da bi pla čevali trgo\ci izdelke, ki se drže predpisanih mer, bolje, sami pa bi dobivali •za to neko izvozno prejnijo.-'' Kranjski komeroni koiises je bil tedaj prepričan, da bi mogla vrednost letnega izvoza kranjskega platna narasti na 2 milijona gld., ako bi izboljšali tehniko izdelave. Ta optimizem je stal v zvezi s konjuinkturo, ki je obstajala trenutno glede prodaje platna, ker je divjala na severu vojna vihra in onemogočala izvoz šleiskega platna na jug. Španska trgo\ska kompamija v Trstu je želela izAoziti loško platno na Špansko, Portugalsko in v Zahodno Indijo. Ker je bil Cadiz glavino tržišče za platno, od koder so ga pošiljali v španske kolonije v Srednji in Južni Ameriki, so predlagali tržaški trgovci, naj pošlje av-strij'ska vlada na svoje s'troške vsako leto eno ladjo v ome njeno pristaaiišče. Obenem je bilo potrebno pridobitii kranjske platnarje, da prilagode svoje izdelke španskemu okusu. Posebno -zaželena kakovost so bilii tako imenovani »Patilles«, zelo belo platno, ki so ga izdelovali na Sleskem in v francoskih pokrajinah Anjooi in Picardie. Ra\.natelj španske trgovske kompanije je poslal vzorce platna s tržišča v Cadizu v Ljub ljano ter dal ^povabiti najuigledmejiše trgovce s ipilatnom. Sestanka so se udeležili razen erne^a (M. A. barona Biilliohgratza) sami Ločani: Jakob Ju- govic, Jože Demšar, Jurij, Jože in Marko Jenko. Tveganega podjetja pa se niso upaili lotiti, ker bi bile potirebne precejšnje investicije. Tudi iti manjkalo naročil na loško platno, Demšar je sklenil večje dobave za voja štvo, ]i. pr. 1764 za 5.800 lakti (ok. 16.000 m) platna s polkovnikom pJ. Latter- mannoni. Baro^n Billichgratz je imel leta 1765 celo možnost pogoditi se za dobavo 60.000 ilakti (ok. 165.600 m) platna s tržaškimi trgovci, pa ni imel potrebnega obratnega kapitala; dunajski komerčni urad ga mu ni hotel po sodi ti.^^ Na podlagi obsežitih pjolzvedb je stavil kranjski kotnerčni konses na slednje predloge za pospeševanje platnarsitva: 1. Da bi se pocenila lanena preja, jmj ukinejo niitnino ob u\ozu iz Koroškega na Kranjsko, od oktobra do marca pa pTepo\'edo izvoiz lanu iz Koroškega in Kramjskega na Beneško; 2. Nastavijo naj potovalne učitelje, ki bi pokazali kmečkim potUož- nikom. kako se seje, goji, suši in tre lan ipo šleskem načinu: 96 5. Poskrbe naj za dobre tkalske pomočnike iz Hirschberga pri KTIIOVU (Šlesko) ali Lanžhota (Moravska), da bi tkalce naiiaiM izdelovaiti fine, zelo iskane vrste platna fPatiiles, Bretagnes). dalje stroko\"njaka za valjanje in glajenje (monganje). zlaganje in prirejanje (apreturo) platna, kar je po sebno Aažno za izvoz v Ameriko: 4. Ker je slabo beljenje značilna hiba kranjskega platna, naj urede v deželi več belilnic; 5. Predpišejo naj širino in dolžino kosom platna in končno strokovni ogled izdelkov, ki naj jih nato opreiniijo s kakovostnim žigom. S tem bi šele postali komercialno blago.^' Dvomi koimerčni svet je bil mmenja, da je najbolj nujino skrbeti za pravilno beljenje in apreturo. Zato so poslali z Gorenjskega fanta, ki se je eno leto vežbal na državine stroške v 'manufakturi v Slavničn pri Flera- lecu ina Češkem. Ko se je vrnil v Ljubljano, je pozval komerčni konses loške veletrgovce Jenka in Jugovica. naj urede belilnice po češkem vzoru in zaposle domačega strokovnjaka. Čeprav bi s tem močno skrajšali delovni čas in prihranili razne stroške, so vendar odvrnili, da si tega me upajo ozi roma, da ne 'Uvidijo ipotrebe za novo napravo.^'^ Tudi z uvajanjem kakovost nih predpisov po čeiškem vzoru ni imel ikomerčni urad večje sreče, kajti proti koncu 18. stoletja je bil ukinjen kranjski 'komerčna ikonses. Gubernij je sicer naročil gorenjskemu okrožnemu uradu, naj postavi odbor tkalcev iz okolice Škofje Loke in Stražišča, ki naj urede oig"led, inerjenje in žigo- sajiije komercialnega platna, toda do lizvedbe ni več prišlo zaradi iizpremenib v obrtni politiki.^^ Cilj. ki si ga je bilo postavilo terezijansiko giospodairsko planiranje, je bila industrializacija dežele s pomočjo kaipitalističnih podjetij, ki so vsaj deloma že prehajala iz oblike založne proizvodnje v enostavno manufakiuro. Da bi preprečili konkurenco v izlkoriščanju delovnih sil, so določili leta 1769 posameznim podjetjem na Kranjskem posebne predilne distrikte, t. j. skupine vasi. katerih prebivalci so smeli delati samo za določeno podjetje, ki mu je bila vas dodeljena. Tako so si izgovorili posebne okoliše: na Dolenjskem manufaktura nogavic Leopolda Bogataja v Višnji gori. manu- faktura jadrovine in drugih vrst platna trgovske ikompanije Jam. Nep. grofa Blagaja in Tržačanov bratov Bozzini na Boštanju, na Gorenjskem manu- fasktura volnenega blaiga Franca Adama grofa Lambenga v Begunjah in /agorici ter mainufaiktiira fnogavdc Valentina Riiarda na Savi pri Jesenicah. Celo manufaktnra sukim v Linzu (Gornja Avstrija) si je zaradi jiizikih delovnih mezd v tej deželi želela predilni distrikt (faktorijo) na Kranjskem. Za platnarstvo na loškem gospostvu ni dobil omenjenega distrikta moiben podjetnik, pač pa sta prosiiila trgovca Maitevž in sin Jože Demšar za izključno dodelitev vasi Bitnje in Stražišče za sviojo manaifakturo žimaTskih izdelkov.-' Obrt izdelovamja žimnatih sit je bila že za Valvasorja omejetia na 3 vasi sorskega polja: Pevno, Bitnje in Stražiišče.s" V 18. stoletju se omenja le v zadnjih dveh vaseh. Po veliikasti, kakovosti in razvrstitvi barv so proiz vajali zelo različne vrste sit. V trgov^skih inventarjih se omeinjajo: a) na vadna sita od št. 2 do 60; b) večja tako imenovana linška in duinajska sita od št. 2 do 20; c) fina limšika sita od št. 2 do 16; č) tako imenovane bastarde, da Cassia in da Cathera sita od št. 2 do 16.^' Kranjske mitnice so beležile v iletih 1712 do 1732 povprečni letni izvoz 10 tovorov sit za Trst v vrednosti okoli 4.500 gld. Alii so jih še kam drugam izvažali, ni razvidno. V Nemčijo 7 97 je pošiljala sita predvsem ma-nufaktura v Linzu.^^ Izvoz sit v italijanske države je pozneje narasel: Jeta 1762 na 11.253 gld., leta 1763 na 11.583 gld. in leta 1764 na 9473 K gld.'-' Matevž Demšar omenja tudi izvoz Joških sit na Francosko, Holandsko, Ang'leško in Špansko. Sredi 18. stoletja sia bila vodilna trgovca s siti Jože Jenko 'pl. Jenkensheim in Matevž Demšar iz Zetine v Poljanski dolimi, ki se je priženil v Dorfarje ter bil sprva nakiipo- valec žiinie in sit ter družabnik ljubljanskega trgovca in dolgoletnega župaJia -Matevža Frainca Perra."'' Potejn ipa se je osamosvojil in mogel leta 1755 kupiti starološko graš-čino. Ko so uvedli \ avstrijski armadi črne žimnate ovratnice, mu je uspelo, da je sklenil z dvoritim vojnim svetoim pogcnlbo za letno dobavo 160.000 komadov navadnih ovratnic za moštvo in 5.000 komadov finih za častnike. V svoji prošnji na dvorni komerčni svet sta se Demšarja sklicevala, da .sta to specialno panogo proizvodnje šele vpeljala, da sta morala ljudi šele priučitii, kar je stalo truda in denarja. Zaito sta prosiila, naj jima za omenjeno mauufakturo 2iprisodijo< (zueignen) kot redni distrikt vasi Bitnje in Stražišče. Zavezala sta se, da bosta zaposlila tamošnje prebivalce ne le z izdelovanjem omenjenih ovratnic, marveč tudi z drugimi panogami žiniarske manufakture. Na podlagi dobljene zaščite aie bi smel nihče odvračati ali odvzemati delavcev, 'hi jih že sedaj zapoislujeta, ali ki jih bosta v toku časa vzela v službo in izučila. Bila sta pripravljena zapo- sliiti tudi 8—10-letne otroke. Za vlogo Demšarjev je bila tedaj ugodna okol- Prijkaz sitarskc olnli v loškem muzeju. 98 Foto Oblak nost, da je ravno umrl glavni tekmec Jože Jenko iz Stražišča. Njegova vdova Marija Neža Jenko se je if>oveza'la s prizadetimi maTijšimi trgovca (tako imenovanimii branjevci) in pridobila itiidi nekaj sitarskih delavcev. Njena vloga je zelo zanimiva, ker sknša zastopati stališče sitarjev in pri- kaznje Demšarje kot mofnopMjListe in izkoriščevalce revnih sitarjev, ki bodo z odobritvijo disitnikta prepuščeni njihovi samovolji. Ne gre, da bi delali sitarji samo za enega podjetnika, ker 'bi jdm zaradi popolne odvisnosti od njega marsikateri izdelek zvrgel, jim pritrgoval pri zaslužkii in jih popol- noima potlačil. Že sedaj ne drže pogodbe s sitarji. Obljubili so jim za izde lavo 24 komadov navadnih ovratnic akordno mezdo 51 krc, pa so že odtegnili 3 krc. in hočejo spraviti plačo na 40 krc. Tudi ;ne drži trditev Demšarjev, da bi bili oni vpeljali novo panogo žimarske manufakture. .SitarBt\o obstaja v Bitnju in Stražišču že stoletja in tudi ovratnice so izdelovali že v Vodicah, saj nosijo inekaj podobnega na glavi kmečka dekleta v mnogih krajih na Kranjskem. Kljub odkloniiilnemu stališču laškega upravitelja in gioreaijskega okr«jž- nega glavarja je jKjdelil dvormi komerčni svet leta 1769 Demšarjem zaščito za obe vasi g'lede delavcev, ki so jih izučili oziroma jih še bodo, ki so jih zalagali z žimo oziroma jih še bodo in kii se prostovoljno obvežejo, da l>odo zanje delali. Kot pogoj so predpisali, da morajo 'Demšarji dajati delavcem jirimerno inezdo iin četrtletno predložiti kranj^skemu komerčnemu konsesu seznam zaiposilenih oselb. Loški upravnik je moral objavili priisoditev obeh \asi maniufakturi Demšarjev, pa tudi v sumarnem (slkrajšanem) postopku zaščititi Demšarje v 'primerih, ko bi odrekli delavci delo. Na to oprt je pričel izvajati Jože Demšar ipriiisk ina revne sitarje, ki niso hoteli delati zanj. Na njegovo zahtevo je poslal loški upravitelj n.ipr. sitarju Dominiku Rodcu v Stražišču odlok, v katerem imu grozi z globo 24 dukato\' v zlatu in z zaporom, aiko prevzame ikakšno silarsko delo od koga drugega kot od Demšarja. Čeprav je tirdil Demšar, da je bil Rolc že nekaj let v delovnem razmerju pri ujem in da ga je sedaj zapustil in prevzel delo pri vdovi Jenko,-ne da bi prej poravnal svoj dolg 30 gld. pri njem, je pozval komerčni ikonses Iconkurenta, naj predložita sezname zaposlenih delavcev in se poravnata. Marija Neža Jenko je prepustila ikmallu mato trgovsko podjetje svojemu zetu Naifcalisu PagEaruzziju, ki je odkuipil leta 1604 še Demšarjevo manufaikturo. Kljub temu so obstajali poleg njega še drugii založniki: Iv. pl. GarzaroUi-Tedeschi v Stražišču, Ivan Bajželj, Ivan Oman in Anton Lokar (Kranj). Koit suro'\'iua je služila konjska žiima, ki so jo v manjši meri nakupovali doma v konjerejsikih predelih. Večino žime pa so dobaviljali trgovcem kra marji v Ljubjiem^ in Podbrezju, iki so jo zibirali na Bavarskena, Češkem, Mo ra vskein,. SI esikem, nekaj so je dobivali tudi na Holandslvem. Ravino okoli- ščiina. da so u\'ažali ^•e6ino surovine, je omogočala, da so ise povzpeli kapi talistični podjetniki hitreje do večje preinjožiiiosti. Po svojem ustroju so bila sitanska podjetja v Stražišču in Bitnjem založniška domača obrt, kjer je zalagal določen trgovec proizvajalce z mate rialom ter prevzemal izgotovljene izdelke. Ta založniška produkcija je bila že precej čvrsto organizirana. Bilo je kapitalistično podjetje, ki je kazalo zelo izrazite oblike izikoriščainja delovnih sil. V lošlkeui okolišu je ibdtlo tedaj nekaj velikih založnikov, dalje nekaj manjših založnikov, zlasti gostilni čarjev, potem peščica samostojnih sitarjev, ki so se sami preskrbovali z •* 99 žimo in končno večina nesamostojnih sitarskih delavcev (preko 500). Veliki založniki so usmerili s\oje poslo\a:nje predvsem na tržišča in niso imeli časa, da bi se brigali za \sako naročilo do njegove izgoioviitve. Zato so večkrat prevzeli njihovo fiinjkcijo v obratu tako imenovani faktorji, ki so sklepali kot podjetnikovi zastopniki pogodbe z delavci in prevzemali izdelke. Najbrž spominja na to ureditev ime hiše in dveh kajž v Siražišču (n. pr. hiša št. 4-2 pri faktorju). Čeprav imenujejo vini obrate i.manufakiture«, gre vendar pri tem za založniško obliko, kajti proizvajalci še niso bili združeni na etiem prostoru. Siitarsko delo se je vršilo tako. da so ijneli delavci sami potrebno orodje. Kakor že vemo, je pospeševal meikantilizem založniški obrat. Tudi država sama je nastoipala kot velik odjemalec, ker je ^raibila zlastii za svojo armado opremo. S tem je posipeševala akumulacijo ikaipitala v rokah peščice podjet nikov. Založniki so mogli izkoristiti pamainjkanje ikapitaJa in nepoznavanje trgovskih razmer pri večini proizvajailcev ter so jih spravili v gospodarsko odvisinost. Sitarjii so bili povečini kajžarji in gostaoi, ki so živeli ^' omenjenih Vaseh. Deloma so imeli borne koče, povečini so bili brez zemlje. Redki so imeli pri hišici še majlimo njivico. Bili so talko revini, da isami niso mogli kupiti žime. Zato je mogel podjetnik pridobiti dvojen dobiček, ipri žimi in žimarsikem izidelku. Založniiik nd ikazal interesa za blaginjo sitarjev. Med njim in iproizvajalcent je al>stajalo zgolj pogodbeno razmerje. Obrat sam je bil decentraliziran. Le nekaj delavcev je bilo zaiposlenih rpri založinilkiu ali njegovem faktorju is čiščenjem, pranjem, urejanjem, zirav- Tiavanjem in barvanjem surove žime. Najto so oddali podjetniki pripravljeno žimo posamezniim sitarjeni, itoda le toliko, kar BO mogli predelati \- 14 dneh do 3 tednov. Bila je to oddaja na kredit proti obračunu pri izgotovitvi. Pri tem so zaračuitala podjetniki sitarjem oddano količino žime po neki zelo stari, nizki ceni, Jki ni bila v mikakem razmerju s pravo na.kuipno ceno. Proiizvodnja žinianskih izdelkov se je vršila na domovih proizvajalcev in ne v delavnici podjetnika, torej v števiilnih majhnih delavnicah, ki so i'mele enaiko tehnično opremo. Med proizvajalci še ni bilo nobene kooperacije. \saik je delal ločen od drugih, toda \se je vodil založnik zgolj po trgovskih vidikih. Pri item so nosili isiitarji iprodujkcijski riziko (inevarnost), založinik pa le razpečevalno in prodajno iievarnosit. S proizvajalci so se založniki do govorili za plačilo od kosa. Ta fiksna količina je olajševala založniku kalku lacijo, delavcu pa je pomenila zelo nestalen oinitelj, posebno še zaradi načina obračunavanja, ki je bil v mavadi. Ko je prinesel proizvajalec sita podjetniku, tinu je ta zaračuinal izdelek zopet ipo neki zelo stari nizki ceni. Potem pa mu je odtegnil Vs zneska za iposojeno žiiimo, dokler ne bi bili poravnalni vsi sitarjevi dolgovi, -/s ipa je plačali založnik delavcu v gotovini. S itako skroimno odmerjeno mezdo so moraile družine sitarjev stradati. Ako so bili Sitarji pošteni iin so izpolnili omenjene ipogoje, je imel založnik ne- iipra\iičeno veliko korist na račun proizvajailcev. Zaradi silne re^ščine pa se ni čudiiti, da neredko sitarji niiso prinesli izdelka svojemu podjetniku, marveč so ga prepuistili komu drugemu, ki je plačal zanj dnevno ceno. V tem primeru sicer podjetnik ni dobil blaga iz dobavljene žime, sitarska družina ipa je tudi kaj hitro potrošila denar, ki ga je dobiila za prodana sita. Zato ni mogla plačati založniku žime in je zapadla v dolgo\ e. iz katerih se zaradi Ijreskromnega tedenskega zaslužka ni anogla več skopati. S tem pa bi bil 100 delavec za vedno navezan na založnika. To je bilo, kar so želeli tedaj doseči založniki v Stražišču in Bitnjem. Poti jetniki so se skušali za\arovati tudi zoper konkurenco drugih založ nikov in so predlagali, da tuj založnik ne sme sprejeti v službo sitarja, ki je dotlej delal zainje, pa z njimi še ni uredil računov, razen če mu dajo pismeno odpustiiico aH pa. da ga (novi založnik odkupi, t. j. da plača zanj ne]>oravnane dolgove, kakor je bik) to v navadi pri žebljarjih v Kropi, Kamni gorici in Železnikih. Tudi tam so zapadli žebljarski delavci močno po krivdi podjetnikov A- dolgove, iz katerih se niso mogli rešiti. Postali so tako rekoč dosmrtni bedni sužnji, ki so jih kupovali in prodajali. Kajti njihovi gospodarji jih niso pustili odiiti drugam v delo, dokler niso odslužili in poplačali dolgov, razen ako je novi go.spodar. h kateremu so prešli, plačal prejšnjemu gjospodarju dolgove. Poieaii pa so bili delavci enako prikovani na novega (podjetnika.'^ V odloku dvornega komeoil, škatla 43 (30. 4. 1724); o apaltu platna prim. Viced. arh. fasc. I 90. " K. Pfibram, Geschichte der bsterr. Gevverbepolitik voin 1740—1860. I. Bd 1740—1798. Leipzig 1907, CoCo fasc. M 1/1. " K. Pfibram, o. d. 24 si.; CoCo fasc. L 2/1. '^ O Hornigku prini. Friitz Posch, PliiUpp VVilhelm v. Hornigk. Werrdcjalire und osterreichisch-steirische Bezieihungen, Miitteilungen des osterr. InstJtirts f. Geschichts- fonschung 61 (1953) 335—358; statistiika obrtnikov v Sk. Loki iz 1. 1673 je v rokopisu Varia Becheri II. v tiiniv. knjižnici v Rostoaku (Vzh. Nemčija). Za ljubljanske, novo- incškp in loške tkalce prim. CoCo faisc. "VV 8/1. L 2/1, S 32/2; za Kranjsko vobče K. Pfibram, o. d. 163. " ADvK 10 Kommerz fasc. 319; CoCo fasc. L 2/1. -" CoCo fasc. L 2/1; Demšarjeva Jsorespondenca v arh. grašč. Stara Ix)ka (Strahl) rfasc. 10. " K. Pfibram, o. d. 95 si.; CoCo fasc. S 32/2. ^^ ADvK, 10 Kammerz fasc. 454; CoCo fasc. S 3i2/2; DGl Agrioulturssachen fasc. H 6, P 5. 23 K. Pfibram. o. d. 158^160; CoCo fasc. S 52/1. 2* CoCo fasc. E 1/1, Z 6/1. 2* F. Cusin, o. d. 297, 302 si.; St. v. Keess, Darsitellung des Fabriks- und Gewer- l>e\vc!senis im oster.r. Kaiserstaate. Wien 1819, I. 166; arh. grašč. Stara Loka (Strahl) fasc. 10; CoCo fasc. L 2/1. 26 CoCo faisc. L 2/1. O 1/1. " CoCo faisc. L 2/1. -8 K. Pfibram, o. d. 76 si., 116, 266 si.; ADvK, lO iKommerz fasc. 436, 439. -'» K. Pfibram, o. d. 78; ADTK. 10 Kommerz fasc. 459; CoCo fasc. S 32/1. 52/2. "> J. Jovan, Domače obrti ina Kranjskem IV. Sitarstvo, Dom in svet 1903. 611; J. Slokar, Geschichte der osterr. Industrie und ihrer Farderung unter K. I ranz. Wien 1914, 627 si. " Keess, o. d. I. 545, 549; Inv. J. 44 (Jas. ipl. Jeiiikenisheim 10. 1. 1769). 32 Rolkopis št. 48 (I 6c) »tr. 40. " ADvK, 10 Kommerz fasc. 585. 3* Arh. grašč. Stara Loka (Strahl) fasc. 10; CoCo fasc. L 2/1. S 32/2: O Dem šarju prim. tudi P. Blaznik, o. d. 185; bili so še drugi trgovci s siti n. pr. Boštjan Erat. StražiSče, gl. A. Baš. Hišna oprema svobodniikov na Kranjskem v 17. in 18, sto- letj.u. Slov. etnograf VI-VII. 126. ^ Adf. Miidliner, Geschichte des Eiseti,s in Krain, Giirz u. Istrien, Wion 1909, 318. " Prikaz itemelji na sipLsih CoCo fasc. S 2/1 in ADvK. 10 Konimerz fasc. 420. O založniški prodzvodnji prim. A. Marx, Betriebsformen und Betriebsziele. Beitrage zur Wjrtsicha'ftslehre der Industrie ].. Wie.sibaden 1942, 74—83 in predavanja ainiv. docenta dr. Aleiks. Bajta o politični ekonomiji. Koilikor ni tiavedeno, so vse citirane arhivalije v Državnem arhivu Slovenije v Ljubljani. 102