62 Vrhniški razgledi Tatjana Hojan JULIJA SPITZER (1895–1958), učiteljica in šolska upraviteljica Rodila se je 9. februarja 1895 v Verdu, št. 70 (danes Sternenova ul. 1), Vrhnika. Oče je bil upokojeni stotnik František Spitzer, roj. v Strmilovu na Češkem, mati Julijana, roj. Flak, iz Verda. Pred njenim rojstvom so starši živeli v Trstu. Osnovno šolo je končala na zasebnem zavodu Lichtent- hurn v Ljubljani, nato je odšla na učite- ljišče, ki ga je končala z maturo 9. julija 1914. Prosila je za mesto praktikantke na vrhniški šoli, a ni bila sprejeta. Za nepla- čano šolsko praktikantko je bila na tej šoli sprejeta šele leto kasneje. Imenoval jo je okrajni šolski svet z odlokom z dne 19. decembra 1915. 27. septembra 1915 je bila sprejeta v učiteljsko organizacijo Slomškova zveza. Poučevala je v prvem razredu s 27 deklicami, na dekliški šoli in v ponavljalni šoli. V šolskem letu 1916/17 ni poučevala. 24. oktobra 1916 je rodila nezakonsko hčerko Vero Marijo. Med voj- no je bila nekaj časa zaposlena na vrhni- ški davčni upravi.1 5. oktobra 1920 je postala nadomestna uči- teljica v Blatni Brezovici. Nadomeščala je nadučitelja Josipa Zakrajščka. 14. septem- bra 1921 je nadomeščala učiteljico Valen- tino Vrhovec Vidic na Logu, 2. novembra istega leta je postala stalna učiteljica brez stalnega učnega mesta v Notranjih Gori- cah. Šele avgusta 1923 je postala stalna učiteljica s stalnim učnim mestom na dvo- razrednici v Podlipi in tam delovala do av- gusta 1945.2 Julija Spitzer (1895–1958), učiteljica in šolska upraviteljica (foto last: Amalija Majer). 63 Strokovni izpit je opravila 11. novembra 1922. Poučevala je lahko na javnih ljud- skih šolah s slovenskim in nemškim uč- nim jezikom, kot učiteljica ženskih ročnih del pa na splošnih ljudskih in meščanskih šolah. Pomožno je lahko poučevala tudi verouk na ljudskih šolah.3 Po letu 1935 je postala šolska upraviteljica na šoli v Podlipi. 12. julija 1945 je prejela dekret za učiteljico in začasno šolsko upraviteljico v Podlipi, a že 27. avgusta 1945 je bila ime- novana za učiteljico na Vrhniki.4 V Podlipi je skrbela za šolski vrt, za starše prirejala predavanja o vzgojnih in gospo- dinjskih temah. Vodila je tudi mladinske prireditve. Še posebej pa se je zavzela za pouk ženskih ročnih del in prirejala raz- stave otroških izdelkov z namenom, da se čisti dobiček teh porabi za nakup šolskih potrebščin revnim učencem. V ročnih de- lih je poučevala odrasla dekleta. Bila je članica telovadnega društva Sokol.5 Na šoli sta delovala Podmladka Rdečega kri- ža in Jadranske straže, naročeni so bili na mladinska lista Naš rod in Vrtec ter knjige Mladinske matice. V Ocenjevalnem listu za šolsko leto 1931/32 so jo ocenili tako: »Učno delo, metoda, učni uspeh: Vestno in skrbno druži vrline stare in so- dobne delovne šole; prav dobro. Strokovna izobrazba: Vsestransko izobražena, načitana, pozna strokovno literaturo delovne šole; prav do- bro. Julija Spitzer - v drugi vrsti osma z leve - dijakinja učiteljišča v Ljubljani pred prvo svetovno vojno (foto last: Amalija Majer). JULIJA SPITZER (1895–1958), učiteljica in šolska upraviteljica 64 Vrhniški razgledi Uslužbenski list Julijane Spitzer, (ZAL, VRH 48, šk. 4). 65 Zanimanje za službo: Požrtvovalno in marljivo z vestno pisme- no pripravo za vsako učno uro; odlično. Vedenje v službi in izven službe: Brezhibno in korektno, značajno in po- nosno, a ljubeznivo v šoli in uslužno med narodom; odlično. Delo na narodnem prosvečivanju: Predava o gospodinjstvu in poučuje odra- sla dekleta ženska ročna dela; prav dobro. Ostalo eventuelno delovanje in svojstva učitelja, ki ga označujejo kot vzgojitelja in državljana: Rodoljubna učiteljica in samo članica S. K. J.; prav dobro. Splošna ocena: prav dobro. Njena učenka Marjanca Leskovec se spo- minja: »Od leta 1930 smo se učenke v osnovni šoli v Podlipi veliko učile ročnih del. Učila nas je prizadevna učiteljica Juli- ja Spitzer. Premožnejše so si same nabavi- le material za delo, revnejšim je ona sama priskrbela blago.6 Na Vrhniki je leta 1945 poučevala v dru- gem razredu. Sodelovala je pri prireditvi ob praznovanju Miklavža in pomagala pri izvedbi mladinske spevoigre Triglavska roža, ki je bila 3. februarja 1946. Na seji učiteljskega sveta 10. aprila je predava- la o gospodarsko političnem položaju v naši državi. 25. maja je sestavila program ob praznovanju rojstnega dneva maršala Tita.7 Ob koncu šolskega leta je zbolela in se 30. septembra 1946 upokojila. Umrla je 9. junija 1958 v Ljubljani, 11. junija je bila pokopana na Vrhniki. Mari Lovriša, oskrbovanka Doma starej- ših v Logatcu, nekoč tudi njena učenka v Podlipi, je o njej povedala: »Učiteljica Spitzer je bila fejst babnica. Sem ji rada pomagala in mi je vedno kaj prišparala. Učila me je tri leta.«8 Opombe: 1 Uslužbenski list. Zgodovinski arhiv Ljublja- na (v nadaljevanju ZAL), VRH 48, Osnovna šola Janeza Mraka Vrhnika, škatla 4. 2 Izpričevalo učne usposobljenosti za obče ljudske šole, 11. 11. 1922. ZAL, VRH 48, Osnovna šola Janeza Mraka Vrhnika, škatla 4. 3 Personala. ZAL, VRH 48, Osnovna šola Jane- za Mraka na Vrhniki, škatla 4. 4 Personala, 1918–1946. ZAL, VRH 46, Osnov- na šola Podlipa, škatla 75. 5 Ocenjevalni list za šolsko leto 1931/32. ZAL, VRH 48, Osnovna šola Janeza Mraka Vrhni- ka, škatla 4. 6 Marija Stanonik: Pozabljene spretnosti. Lo- ški razgledi 1984, str. 66. 7 Zapisniki sej učiteljskega sveta 1945/46, ZAL, VRH 48, Osnovna šola Janeza Mraka Vrhnika, škatla 2. 8 Le eno je potrebno. Časopis o življenju v domu. Logatec 2010, junij, str. 5. JULIJA SPITZER (1895–1958), učiteljica in šolska upraviteljica