FoStnina plačana v gotovini Leto LXXI. št. 162 LJubljana, petek 22. julija 1938 Cena Din 1.» Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta. Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPR AVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica itev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon Št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon St. 65, podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Angleški kralj v Versaillesn: Mogočna revija francoske vojske Včeraj je bila prirejena pred kraljem Jurijem VI. in predsednikom Lebrunom v Versaillesu velika parada francoske vojske, pri kateri je nastopilo 50.000 vojakov vseh vrst orožja — Predsednik Lebran bo na povabilo angleškega kralja v začetku prihodnjega leta uradno obiskal London Pariz, 22. jul. d. Včeraj je bila prirejena v Versaillesoi na čast angleškemu kralju Juriju VI. velika revije francoske vojske. Angleški kralj Jurij in predsednik Lebrun sta prispela v Versailles ob 10.50. kmalu nato pa se je pričel veličasten defile vojaštva, ki mu je poveljeval general Gijot. Najprej so prijezdili mimo kralja Jurija in predsednika Lebruna ter mnogih številnih od-ličnikov, članov diplomatskega zbora, spremstva angleškega kralja, francoskega senata, poslanske zbornice, raznih oblasti in ustanov, gojenci vojne akademije v Saint Cvru. so jim sledili trije polki huzarjev. dra-c-incev in severnoafriških spahijev v svojih ko vi tih uniformah. Nato je prikorakalo fj polkov pehote v polni bojni opremi. Sle-i 1 jc oddelek specialnih čet, nato motori-;rani oddelki topništva vseh kalibrov ter c sto lažjih tankov, oddelki s strojnica-li, težki tanki in motoriklis*i. Dcfite je .tkijučilo več sto lovskih leta! in bombnikov. Nastopilo je 50.000 vojakov vseh vrst orožja, posebno mogočen vtis pa je napra-lo na vse prisotne 500 težkih tankov. De-cju so prisostvovale ogromne množice, ki > živahno vzklikale francoski vojski, angle-.-.cmu kralju in predsedniku Lebrunu. Bila to ena i/med najmogočnejših revij vo-. ^tva. kar jih je bilo kdaj prirejenih v Franciji. Medtem ko je kralj Jurij prisostvoval de-fileju čet, je kraljica Elizabeta v spremstvu L."»pe Lcbrui.ovc obiskala angleško bolnico v I c Valoisu, kjer so jo pozdravili tudi za-k i angleške kolonije v Parizu. IV tlefileju jc bil v vcrsaillcskcm gradu Last angleškemu kraljevskemu paru slav-ostni obed. Ko sta prispela kralj Jurij in predsednik Lebrun pred versajski grad, jima jc i/kazala častna četa gojencev vojne akademije v Saint Cvru čast, nato pa Ju jc sprejel prosvetni minister Jean Zev. Kmalu zatem sta prispeli v grad kraljica F.liza-beta in gospa Lebrunova. ki i>ta se odpeljali iz Pariza v Vcrsailles s posebnim vlakom. Obed jc bil v veliki stekleni dvorani, ki je ostala ohranjena od časa Ludvika XIV. v svojem polnem sijaju. Obeda so se udeležili tudi angleški poslanik sir Eric Phipps. predsednik vlade Daladier, zunanji minister Bonnct, angleški zunanji minister lord Halifax ter mnogi drugi. Po obedu so gostje odšli v dvorno kapelo, slovito delo francoske arhitekture, v kateri je V3e urcJeno kakor v časa FliCnih ceremonij pod francoskim kraljem Louisom XTV. Ko je kralj Jurij prišel na me.-to. kjer je L<»uL9 XIV. običajno pri. sos tv oval službi božji, je ceremonijalna mojster napovedal po starem običaju: ^Gospod kralj!« Tedaj so se vsi v kapeli, ki so bili oblečeni v obleke iz časa L*oui-t>a XIV., poklonil: kralju in kraljici. Bili so to umetniki iz gledališča Odeon«. Kralj in kraljica ;ta s predsednikom Le-b runom in njegovo soprogo nato prisostvovala v kapeli koncertu cerkvene glasbe iz 17. stoletja. Po koncertu je bila gostom v Apolono-vem gaju prirejena, svečanost, kakršne je svojCas prirejala kraljica Maria Antoi. netta. Angleški kralj in kraljica sta ostala v Versaillesu do pol 17., nato sta se vrnila v Pariz na Quai d*Orsay. Zvečer je bila na e-ast visokim gostom prirejena v mini s t rs vu za zunanje zadeve na Quaiu d*Orsay večerja, na katero je bilo povabljenih 150 ljudi. Kakor jc bilo uradno objavljeno, sta angleški kralj Jurij in kraljica Elizabeta povabila predsednika Lebruna in njegovo soprogo na uradni obisk v Anglijo. Predsednik Lebrun je to povabilo sprejeti ter bo prišel v London na obisk v teku prvih treh mesecev prihodnjega leta. Lebrunov uradni obisk v Londonu London. 22. jul. AA. >Presa Asocia-tion* poroča, da bo oelal Lebrun 6 soprogo cb *voiem uradnem obisku v Londonu 4 dni v BoeKinehaflKki palac;. Lebrun je bil zadri rc v Ic.ndonu v januarju L 1935 pri po-sr^r.-u kra'ja Jurija V. Dvorni krosi izjavljaj©, da bo rumunski kralj Kar^i, ki nan-erava leioe obirati London, prUM naiorže v okrohru na uradni ormk. Rezultat pariških razgovorov Pariz, 22. jul. d. PO trditvah francoskih političnih krogov je uspeh pregovorov francoskih državnikov naslednji: 1. Nadaljevala se bo politika gospodarskega in vojaškega sodelovanja med An-gSjo % Francko. 2. V Pragi naj se pod v zame intervencija, da se sudetskim Nemcem da čim prej narodnostni statut, s čimer se bo doseglo razciScenje položaja, ki se je pričelo s sporočili Hitlerjevega adjutanta Wiede. mana angleškemu zunanjemu ministru Iot du Halifaxu. 3. Razgovori štirih velesil o vprašanju nemških kolonij, o omejitvi oboroževanja, o mednarodnih finančnih ter gospodarskih sporazumih naj se prične sele po rešitvi španskega in češkoslovaškega vprašanja. 4. Anglija in Francija se bosta zavzeli z vsemi silami, da se pospeši umik tujih prostovoljcev iz Španije. 5. AngJeško-italijaniski sporazum naj se uveljavi šele tedaj, ko se bo pričel umik italijanskih prostovoljcev iz Španije. 6. Anglija smatra za primerno, da se odstranijo obstoječa nasprotja med Francijo in Italijo, tako da bi bili istočasno, ko bi Velika Britanija priznala aneksijo Abesmije, obnovljeni tudi redmi odnosi med Parizom in Rimom. Zadovoljiv potek državniSkih razgovorov Pariz, 22. jul. A A. (Havas). Včeraj med Bonnetom in Halifaxom ni bilo razgovorov v uradnem smislu besede, dasi sta se oba državnika med manifestacijami in slavno- stmi večkrat razgovarjala. Ker se je snoči prav za prav končal obisk angleškega kraljevskega para v Parizu, so francoski uradni krogi snoči izjavljali, da so popolnoma zadovoljni z dosedanjim potekom razgovorov. Ves obisk v francoski prestolnici je potekel v ozračju popolnega zaupanja in prijateljstva. Vse to je najugodneje vplivalo na razgovore med francoskimi in angleškimi državniki. Francoski in angleški državniki pa tudi angleški kraljevski par so stalno izjavljali, da so popolnoma zadovoljni s sprejemom in s slovesnostmi, prav tako pa tudi s splošnim razpoloženjem. Kralj in kraljica sta večkrat poudarila, da so ju simpatije pariškega prebivalstva globoko ganile. Prav tako je bilo ugodno sprejeto tudi povabilo, da naj pride Lebrun v London. Zato izjavljajo vsi. da sedaj lahko mirno gledajo v bodočnost. Zelo so opazili tudi včerajšnji sestanek Bonneta s češkoslovaškim poslanikom Osusklm. Verjetno je, da bo kljub alarmantnim vestem o položaju v Evropi češkoslovaško vprašanje ugodno rešeno. Temelj mednarodne akcije za potnirjenje London. 2*2. jul. A A. List j razpravljajo obširno o uradnem j>oro<*ilu. ki je bilo objavljeno o razgovorih lorda Halifaxa z Bonitetom. »Evening Standard;: pise, da pred- stav na jo ti -azgovori temelj za mednarodno akcijo porn.r jenja. Nobena država v Evropi re smo bili izključena od tega dela jK>mir;enia. sporazum med Parizom in Londonom se ne sme izkoristiti tako. da bi kao hotel komu drugemu vsiliti svoje pojmovanje. Ne*»iski -oroMeni je zavzel tolikšen ot> sej razgovorov v Parizu, da ie bilo špansko vprašanje komaj on enjeno. Slike iz Pariza na poletu v New York London, 22. jul. d. Huckepackovo letalo »Mercurv«, ki je v sredo ob 20. odletelo iz Foynesa v južni Irski s 500 kg fotografij, filmov in poročil o obisku angleškega kraljevskega para v Parizu, je bilo včeraj ob 3. zjutraj oddaljeno od Botvvooda na Novi Fundlandiji 1200 km, ob 10.30 pa je pilot javil, cLa leti severno od Nove Fundlandije v smeri proti Mont-realu, kamor je med tem tudi že prispel. Iz Montreala je letalo nadaljevalo snoči ob 17. svoj polet proti New Yorku. Hi-droplan ~-Mercury«, ki je preletel razdaljo iz Irske v Kanado, je prekosil vse dosedanje rekorde v poletih preko Atlantika od vzhoda proti zahodu ter je za svoj polet potreboval nekoliko več kakor 20 ur. Ozadje VViedemannove misije Optimistična angleška presoja položaja v srednji Evropi Po madžarskem obisku v Rimu Rim, 22. jul. AA. »Giomale d'Italia« komentira uradno poročiio o madžarsko-i talijanskih razgovorih m ugotavlja, da poudarja to poročilo popolno skladnost naziranja italijanske in madžarske vlade in da je sestavljeno popolnoma v duhu italijansko-ma džarskega prijateljstva. Reći smemo, nada ljuje, da so se tudi to pot razdrle iluzije raznih inozemskih krogov in da je prijateljstvo med Italijo in Madžarsko trajno in trdno. Reči smemo tudi to. da vlada v srednji Evropi jasnost in solidarnost. Italijan-sko-madžarsko prijateljstvo je srečno izpopolnilo osi Rim—Berlin, ki služi kakor vedno delu za mir. Assi*i% 22. jul. AA. Predsednik madžarske vlade je prispel s soprogo v Assisi v spremstvu italijanskega poslanika v Budimpešti. Takoj po prihodu ta si ogledala baziliko sv. Frančiška. Nemsko-nizozemski Berlin, 22 jullija b. Kakor poročajo tukajšnji listi, so nizozemski obmejni orožniki smrtno nevarno ranili ob nizozemsko-nemski meji 17-letnega kurirja lista »Esse-ner Zeitung«, nemškega državljana Miiller-ja. Nemški konzul v Maasrriohtu je pod-vzel korake za razčiščen je tega incidenta. Dr. Stojađinović na Sušaka Sušak, 22. jul. AA. Predsednik vlade dr. Stojađinović je fmočd v spivmetvu ministrov Stošovića. Le tiče in dr. Novako-viča prispel z avtomobilom z Bleda na Sušak. Med potjo se je ustavil v Kastavu, kjer se je poklonil spomeniku kralja Petra I., nato pa si ogledal gospodinjsko šolo in daroval 3.000 din kot nagrado trem njenim najboljšim učenkam. Na Sušak je prispel dr. Stojađinović okoli 20. London, 22. jul. b. sManchester Guardian« objavlja poročilo svojega diplomatskega sotrudnika o Hitlerjevih sondiranjih v Londonu. List je mnenja, da je Hitler poslal svojega andjutanta VViedemanna v Lor-don zato, da zve za razpoloženje Anglije v primeru kakega srednjeevropskega konflikta, će bi se Hitler prepričal, da Anglija v tem primeru ne bi ostala nevtralna, kakor bi se moglo soditi ne le po angleški intervenciji z dne 21. maja t. 1., temveč tudi po poslednji izmenjavi pisem med Da-ladierom in Chamberlainom, potem bi bilo malo verjetno, da bi se Nemčija hotela izpostavljati v bližnji bodočnosti kakršnimkoli novim tveganjem. To zbuja po pisanju angleškega lista domnevo, da hoče priti Hitler samo na jasno, kakšen je prav za prav položaj. Temu namenu je že pred dnevi služilo tudi njegovo posvetovanje z Ribbentropom, Gdringom. Gobbelsom. generaloma Keitlom in Brauchitschem. Glede na vse to prihaja diplomatski sotrudnik lista do bolj optimističnih zaključkov o sedanjem položaju v srednji Evropi, kakor je bila sicer v angleškem tisku v zadnjem Času navada. Pariz, 22. jul. o. Po informacijah s-Petit Chatnberlainovo pojasnilo London, 22. jul. AA. Chamberlain je na vprašanje nekega poslanca na včerajšnji seji spodnje zbornice potrdil, da je imel Hitlerjev adjutant VViedemman uradne razgovore z lordom Halifaxom, ni pa prišel v London, da bi razpravljal o kakšnem posebnem zunanjem političnem vprašanju, temveč je samo na podlagi svojih razgovorov v Nemčiji z odgovornimi osebnostmi mogel v Londonu potrditi prejšnja zagotovila nemške vlade, da želi miroljubno ureditev nekaterih vprašanj. Pariz, 22. jul. o. Po informacijah r^Petit Parisienav je VViedemann predložil Hali-faxu Hitlerjev načrt, po katerem naj bi se definitivno uredilo sudetsko-nemško vpra sanje, pobudo za ta sestanek pa po informacijah agencije »Fournier« ni dal Hitler, nego Halifax. ki je pred svojim odhodom v London izrazil željo, da bi ga nemška vlada točno informirala o svojem stališču glede sudetsko-nemškega problema. Na to željo je Hitler poslal VViedemanna v London. Nemški državniki bi radi še tik pred odhodom angleškega vladarja v Pariz, ki bo vsekakor odločilno vplival na nadaljnji razvoj dogodkov v Evropi, poudarili, da nimajo nikakega namena, kakorkoli ogrožati Češkoslovaške. Po nekaterih informacijah so predlagali Halifaxu. da bi se češkoslovaška popolnoma nevtralizirala. Odreči bi se morala svojima paktoma s Francijo in Rusijo .zato pa bi se vse velesile sporazumele o skupnih jamstvih za njeno neodvisnost in teritorialno nedotakljivost, francoski, kakor tudi angleški krogi pa odklanjajo tako ponudbo, češ. da nemški državniki s tem špekulirajo le na izolacijo Francije, ki bi jo v danem primeru ogrožali nasprotniki neposredno od treh strani, v Pirenejih, v Savo jskih Alpah in na Renu. Zanimive so ugotovitve francoskih listov o psiholoških učinkih obiska angleške vladarske dvojice v Parizu. v>Ordre« n. pr. ugotavlja, da se je na mah ublažila nemška in italijanska tiskovna kampanja, ki se je v zadnjem času začela proti Franciji in da nemški politični krogi vedno bolj poudarjajo, da nočejo češkoslovaški ničesar zalega. List zaključuje, da sta se Anglija in Francija vsekakor jasno in definitivno odločili za odločno borbo, s katero naj se obnovi splošno spoštovanje človečanskih pravic in neodvisnosti narodov. V tej borbi se jima bodo nedvomno pridružili vsi miroljubni narodi, ki so proti vojni. Francija in Anglija bosta nedvomno zavrli razvoj, ki kaže na vojno, je trdno prepričanje vseh Pari-žanov ,ki so doživeli dneve pariškega obiska angleškega vladarja, kakor ugotavlja ^Oeuvre«-. V Franciji sedaj ni več ne levičarjev, ne desničarjev, vsi so eno. vsi čutijo eno. da mora francoski narod svobodno živeti. Francov pohod ostavljen Nova obrambna črta republikanske vojske Pariz, 22. jul. b. S francosko-španske meje objavljajo listi poročilo, da so republikanci v sredo prvič po zmagoslavnem Fran-covem pohodu pri Sarrionu podvzeli velikopotezen protinapad v smeri proti Sierri Kspadan. severovzhodno od ceste Teruel— Sagunt in z uspešnimi vojnimi akcijami ustavili nadaljnje prodiranje Francovih čet. General Miaja namerava, kakor sc doznava, postaviti na Sierri Espini novo obrambno črto, s katero hoče preprečiti nadaljnje pomikanje Francovih čet proti morju v smeri na Sagunt. Republikansko vojno poročilo Hmcelona, 22. jul. AA. Vojno ministrstvo je objavilo, da so republikanske čete snoči na levantski fronti zavzele Sierro Cruz, jugovzhodno od Barracasa. V tem odseku se borba še nadaljuje. Na estrema-durski fronti so pri Magli Galeo Francoze čete zaman napadale in le malo napredovale. Iz Franeovega tabora SaJamanca, 22. jul. d. Francove čete so v svoji nadaljnji ofenzivi zasedle kraje Torrechivo, Fuente de Reina, Montanejos, Montan in Caudiel. V njihovi posesti je že 80 km glavne ceste, ki vodi iz Teruela v Sagunt. od katerega so oddaljene samo še 40 km. Čete, ki so severnozahodno pri Nu-lesu, so oddaljene od Sagunta le 20 km. Republikanske postojanke med pogorjem Espadan in Caudielom napadajo od zahoda čete generala Vareie, od vzhoda pa čete generala Arande. Francove čete so pričele prodirati rudi na estremadureki fronti ter so v zadnjih dveh dneh prodrle že 15 lan daleč, pri čemer so zasedle kraj Acedero v odseku Ma-d rigale j os. Ob Taju so zasedle višine To-jonerasa ter druge važne postojanke. Spor med Japonsko in Rusijo Japonska zbira svoje vojaštvo ob rusko-mandžurski meji Tokio. 22. jul. d. ivakor se je zvedeio v dobro poučenih krofih. Obstoja resen namen, rla *=e izvrši koncentracija japonskih ret v bližini Šenfenga, da bi se na ta način rusko oblasti prepričale, da ni nobeno možnosti za uspešno obrambo ozemlja, ki so j?a zasedle. V primeru, če bi se ruske čete kljub temu ne umaknile, ni Izključeno, da bodo pregnane s sLlo. V zunanjem ministrstvu izjavljajo, da obstoji upanje. da bo japonska nepopustljivost prisilila Lit vi nova k ponovni proučitvi obmejnega incidenta ob mandžurski mtji ter celotnesa položaja. Tokio. 22. jul. d. Po vesteh iz Sikjnga je včeraj nastal nov obmejni incident pri Su-račanu, vzhodno od Maiičulija. Ru^ka vojaška patrola je prekoračila rusko-mandžur-^ko mejo ter pričela streljati, nakar ie iva streljanje odgovorila tudi mandžurska obmejna j,tr :mr»!i v teh bojih hude izgubo. Komandant vojnega letalstva v Ljubljani Priprave za prvo mednarodno tekmovanje z letalskimi modeli se nadaljujejo Ljubljana. 22. julija Mednarodnemu tekmovanju z letalskimi modeli posvečajo tudi naše vojaške oblasti dolžno pozornost in zato je prispel davi v Ljubljano z vojaškim letalom iz Zagreba komandant vojnega letalstva armijski general Dušan Simonović. Na letališču je bilo davi že na vse zgodaj zelo živahno. Tekmovalne ekipe so s posebno skrbjo opravljale zadnje priprave, ker je že dopoldne začela poslovati športna komisija, ki je ocenjevala modele ter ugotavljala, ali ustrezajo predpisom. Ob 830, ko je pristalo na letališču mogočno vojaško letalo, so se zbrale v hangarju skoraj vse tekmovalne ekipe in tekmovalci so se razvrstili pred svojimi kabinami v hangarju. Komandanta sta najprej sprejela ter pozdravila komandant brigade iz Zagreba polkovnik Zivanović in šef civilnega oddelka komande letalstva polkovnik Jovanović. Pred hangarjem je komandanta sprejel predsednik Aerokluba inž. T. Somierma-yer s člani prireditvenega odbora in s šefom letališča dr. S. Rapetom, nakar si je komandant ogledal modele posameznih ekip ter se pozdravil z njihovimi vodji. Ob 9. je imela športna komisija sejo, nakar jc začela pregledovati letala. V komisiji »o zastopane vse države, ki se bodo udeležile tekmovanja, in sicer: inž. T. Sonder-mayer kot predsednik ter zastopnik naše države, A. P. Thirrston. zastopnik Anglije, Bretislav Semrad (CSR), Claud Breguet (Francija), Abdel Maguid Omar (Egipt), L. Humer de Hiihil (Madžarska), O. O. C Mesener (Švica) in John Zaic (Amerika). Z edin jene države zastopa Slovenec rojen v Ameriki in ki živi že leto dni pri starših v Št&\. Star je šele 24 let, a je zelo dober model er ter so se naši modetorji mnogo naučili od njega. Tekmoval bo s štirimi modeli, ki so se izkazali zelo dobro in nekateri celo napovedujejo, da bo garvalsc Vsaka tekmovalna ekipa tekmuje največ I 12 modeli. Naša tekmovalna ekipa (vodja Radko Mikolič iz Zagreba) šteje 21 članov ter bo nastopila z 12 modeli. Strokovnjaki trde, da se je zelo dobro pripravila na tekmovanje in inozemci ne bodo imeli lahke naloge. Kako veliko pozornost posvečajo v drugih državah modelarstv-u, nam kaže prav dobro primer Egipčanov. Egipčanska ekipa bi morala šteti 5 članov, a trije so med potjo zboleli ter so osta4i v Grčiji. V Ljubljano sta prispela 2 člana, asistenta na politehnični šoli v Kairo, oba še zeio mlada, a irtženjerja. Vodja ekipe se piše Abdel Maguid Mustata Omar, njegov tovariš pa Aziz Soli mam. Ker so Egipčani mislili, da ne bodo pripuščeni k tekmovanju, ako ne bo prispela v Ljubljano celotna napovedana ekipa, so postili todi mode+e v Grčiji. Ko sta pa Ej*ipčana v Ljubljani zvedela, da bosta lahko tekmovala, sta z vso vnemo začela izdelovati modele. Delala sta vso noč in davi sta v kabini že sestavljala modele. Češkoslovaška ekipa šteje 4 člane. Vodi jo B. Semr&d iz Pranje. Nastopili bodo z 12 modeli. Madžari so poslati 3 tekmovalce. Vodja ekipe je Tata rek tz Budimpešte. Tudi Francozi so poslali 3 tok-movalce. ki jih vodi C. Bregu«*. Angleži so poslan 4 tekmovalce. Vodja ekipe je dr. Thurston. Dobro so zastopani Nemci, in sicer bo Nemčijo zastopalo 6 tekinovaicev z 12 roodeH. Vodja ekipe je Fr. Akxander. Raaen Berlina so zastopana še droga večja nemška mesta. Švico zastopajo trrje tekmo vaici z vodjo Mešanerjem iz Curiha. Nasfco-pifi bodo s tremi modeiL Borzna poročita Canh, 21. joL Beograd K), Pariz 12.05785, London 21.48375, )>žcw»yuUi 437.—■ Prosu! j 73.875, Milan 23.—, Wisl«.i m07, 1» Kn T75.50, Don« ML—, m 8240, Stran 5 »SLOVENSKI NARODc, petek, 22. julija 1038. Stev 162 Zastopniki Jč lig v Pragi **«-isr Premiera najpopolnejše francoske filmske umetnine! Ta film, pri katerem se je doslej pretočilo potoke solz sočutja, je bil pred kratkim predvajan v Sofiji 7 tednov nepretrgoma. V glavni vlogi mali SERGEJ GRAV Osveta ljubosumnega moža, ki je predal lastnega otroka lopovu, da bi se maščeval svoji ženi, o kateri je mislil, da ga vara. Muke dveh nedolžnih malčkov, ki sta morala ob zvokih harmonike prositi miloščino. DVE SIROTI LE DEUX GOSSES KINO UNION, tel. 2221 Mariborska Kalvarija Maribor, 21. julija Mariborčanom marsikaj očitajo. Precej teh očitkov je upravičenih, precej pa tudi ne. Med upravičenimi je prav gotovo očitek, da ne znamo v polni meri izkoriščati lepote nekaterih mariborskih okoliških postojank. Ljubljančani in drugi nam zatrjujejo, kadar prihajajo v Maribor, da ne znamo ceniti recimo Sv. Urbana in drugih bližnjih vrhov. In potem še staroslavna Kalvarija s prenovljeno kapelico. Kaj bi drugod napravih s tako postojanko v neposredni bližini mesta. Zgoraj krasen razgled na mesto vse tja proti Dravskemu polju in izlivu dravske doline, spodaj pa prekrasni vinogradi. Le malokateri Mariborčani znajo ceniti našo prelepo Kalvarije Toda kaj je vse to napram splitskemu Marjanu? Tudi naša mariborska Kalvarija bi lahko bila takšen Marjan, pa je med nami menda premalo podjetnosti ter smisla za privlačnost, sodobno urejene postojanke. Kako b: recimo procvitala na Kalvariji udobno urejena restavracija. Koliko let se že forsira ta načrt, pa ni človeka, ki bi ustvaril iz Kalvarije nekaj, kar bi lahko s ponosom pokazali vsakemu tujcu, kakor recimo na§ Mariborski otok ali pa novo pohorsko avtomobilsko cesto. So pa ob problemu naše Kalvarije tudi nekatere temne točke. Pohvalno je treba omeniti iniciativnost naše orožniške oblasti, da je vrh Pohorja v Smartnem in pri Bolfenku organizirala dve novi orožniški stanici. To je bilo potrebno. Ob tej hvalevredni pobudi pa se nehote vsiljuje misel, da bi morala biti tudi po kalvarijskem področju varnostna služba boljša. Morda bi bilo več sprehajalcev in ljubiteljev nase Kalvarije, ko bi ne bilo teh temnih točk. Po gozdu postopajo sumljivi elementi. Sam skoraj ne moreš na Kalvarije V zadnjem času se klati po Kalvariji neznanec, ki nadleguje ženske. Nič čudnega, če je potem takem naša prelepa Kalvarija zanemarjena. Vse tja preko trehribniških gozdov in Grajskega loga se razteza to področje in torišče sumljivih elementov, ki ga bo treba z radikalno racijo očistiti kriminalnih tipov. Obenem s tem bo pa treba načeti tudi problem razsvetljave, ki je pomanjkljiva saj se v temi najbolje počutijo potepuhi, ki se v malu. juniju, juliju, avgustu in septembru, včasih celo v oktobru zatekajo v ta prirodna zavetiSča. izvršenih 11, odpotovalo je 5, odpadlo 58 oseb. Dne 20. t. m. so ostali v evidenci 204 brezposelni (144 moških in 60 žensk) nasproti 238 (187 moškim in 51 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobijo: po 1 elektromon-ter, mizar, krojač, sodar, sladar, lesni manipulant in hlapec, 4 služkinje, po 2 natakarici, kuharici in kmečki dekli ter 1 po-strežnica. —c V celjski bolnici je umrl v sredo 37 letni kočar Viktor Vrankar od Sv. Lovrenca pri št. Pavlu pri Preboldu, v četrtek pa Je umrla 24-letna služkinja Kristina Zalokar-jeva iz Poljč pri Braslovčah. Iz Cella —c Celjski šahovski klub bo gostoval v nedeljo 24. t. m. v Rogaški Slatini in igral c Aleksandrovem domu šahovski mateh na osmih deskah proti šahovskemu klubu Udruženja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodar je v iz Maribora. To srečanje bo gotovo zelo zanimivo. —c Dve nesreči. V sredo si je 8-letni zidarjev sinček Maks škrubej s Sp. Hudinje pri padcu zlomil desno roko v zapestju. Istega dne je padel 30-letni rudar Josip Senegačnik iz Megojnice pri Grižah pri delu v rudniku tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Ponesrečenca se zdravita v celjski bobuci. —c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 60 brezposelnih, delo je bik) ponujeno za 34 oseb, posreoovang je bilo K 100 letnici šole na Vodah Trbovlje 21. julija Ko se je letos ob zaključku šolskega ieta vršila svečana proslava 100 letnice trboveljske šole na Vodah, si marsikdo ni bil na jasnem, da-li je stalo prvo šolsko poslopje pred 100 leti prav na istem prostoru, kjer stoji danes šola na Vodah, ali pa se je vršil prvi šolski pouk takratnih rudarskih in steklarskih otrok kje drugje. Iz šolske kronike je sicer razvidno, da se j^. leta 1838 začasno pričelo poučevati v poslopju takratne steklarne, ki jo prebivalstvo še danes naziva »glažuto«, toda tam je bila šola le nekaj let, nato pa je bila opuSčena in rudarski in staklarski otroci so hodili v šolo v gornje Trbovlje, kjer se je poučevalo že mnogo prej kakor na rudniku. O tem ve mnogo povedati neki tukajšnji upokojeni rudniški paznik, ki je služboval pri rudniku celih 55 let in ki se dobro spominja pripovedovanja njegovega deda, ki je pričel leta 1835 delati v takratni rudniški steklarni kot modelni mizar. Stalna šola na rudtoiku se je Sele začela, ko je rudnik prevzel Trboveljska pr emogokopna družba m sicer v podstrešju takratne steklarne, kjer je bilo postavljenih nekaj klopi. Nato je bila šola premeščena na Polaj v neko staro hišo. Tudi tam je bila dolga leta le zasilna šola, ki pa se je najstarejši rudarski upokojenci še dobro spominjajo in opisujejo žalostne razmere, v katerih je bilo takratno šolstvo. V takratnih primitivnih prilikah je neuko ljudstvo dobrodošlo, o kaki narodni zavesti ali socialnih potrebah delovnega ljudstva pa. v tistih časih ni bilo govora. Mladina se je le za silo naučila pisati in citati in ko je zapustila šolske klopi, je prijela za kramp in lopato in sledila, svojim prednikom, ki pa so bili tudi Sele začetniki v rudarstvu v teh krajih. Takratni ravnatelji, upravitelji, dbratovodje in pazniki niso bili domačini, a tudi kot tujci niso imeli višje strokovne izobrazbe, marveč k večjemu rudarsko šolo, ki je danes potrebna za položaj jamskega paznika, takrat pa je zadostovala tudi za ravnatelja. Ce tudi je delovala šola v prvih desetletjih v zelo primitivnih in skromnih okoliščinah, je vzgojila vendarle neto roj značajnih mož, ki so si s pridobitvami sole in trdim delom prebili do ugodnih eksistenc m položajev. Zasluga za to pripada nedvomno v veliki meri takratnemu učiteljetvu. Med prvimi, ki je poučeval naše stare rudarske veterane, je bil uči. | tet) Irgi, ki je poučeval še ▼ stari steklarni, učitelji 2vokelj. Moli in Murkovič, katerega sin in hčerka sta pozneje tudi poučevala tukaj, dokler učitelj Murkovič leta 187» m zapustil Trbovelj. Za nJWn je prišel na solo učitelj K ern in z njim se je začela nova zgodovina trboveljskega šolstva, ki ga je skozi 40 letno neumorno prizadevanje dvignil na današnjo višino in postavil sebi z Vodenako šolo epo-mčnik, ki ga bodo pozni rodovi častili in ga bo tudi šolska zgodovina našega naroda morala priznati. Bregansko selo L1937 in zdaj Velika Dolina. 20. julija V noči od 1. do 2. avgusta 1937 je sicer mirna Breganica, ki teče iz Gorjancev na meji dravske in savske banovine silno narasla in se v pičle pol ure spremenila v pravcati hudournik in zalila vas Bregansko selo ter V6e ob njej ležeče po!je. Rušila je pred seboj vse, kar je mogla doseči, odnašala zemljo, prašiče, živež, seno, drva — trgala plotove, uničevala mostove, vrtove, nasade in tako prizadejala ogromno škodo. Le stoječi oreh je pripomogel, da ni terjala človeških žrtev. Ocenjena je bila škoda, pisalo se je o poplavi m proarlo oblasti, da priskočijo revnemu prebivalstvu na pomoč! Poglejmo pa, kaj se je storilo do danes. Porušeni in odneseni most se je nadomestil z zasilnim, iz starega sestavljenim lesenim. Pričakovali smo, da bo vsaj takrat prišlo od dragih in dolgočasnih komisij do zgraditve betonskega mostu — ali zmotili smo se. Ni še denarja, ali ne sporazuma med banovinami — ali kar že — mostu ni drugega, kakor slab leseni. Zopet smemo pričakovati, da nam čez leto odnese voda most odnosno ob prvi poplavi in zopet bomo nekaj mesecev brez za promet tako važnega mostu. V Breganskem selu je savska banovina svoj desni breg dobro zavarovala s škarpo, a levi breg je ostal nezavarovan in je zaradi dobro zavarovanega desnega brega še v večji nevarnosti vas Bregansko selo. Samo 20 do 30 cm naj voda naraste, kar bo ob prvem nalivu, in razlila se bo po vrtovih in njivah, a Če naraste za 1 meter, bo vsa vas poplavljena — a kaj, če naraste bolj? Nagel naliv v Gorjancih bi mogel takoj zopet oživeti Breganico tako, da bi trgala in lomila vse in če tak val ponoči zajame vas. je več kot gotovo, da bi odneslo mnoge hišice in z njimi vred njih prebivalce. Z malimi stroški bi se to preprečilo — treba je le nekaj škarpe za vodo in regulacijo Breganice od Breganskega sela do izliva (cca. 3 kan) in nevarnost je odpravljena. O podpori za uničeni nam živež je bolje, da ne govorimo, kajti dobili smo okrog 300 kg koruze, ki jo je prostovoljno zbrala občina Dob ova. Druge podpore nismo prejeli — edino le nekaj odpisa na davkih se nam obeta. j Akcija PTBC v Škof ji Loki postavlja tedaj vprašanje naše organizirane zdravstvene službe na docela novo polje. Ml jI želimo čim več uspehov. Saj gre za zdravje nas vseh. vsega naroda. Iz Radeč « i Opozarjamo, da je življenje in imovina prebivalstva cele vasi v nevarnosti, a tudi upamo, da bo ta naš obupni klic našel odmev na pristojnih mestih. V današnjih časih se mnogo denarja potroši za udobnost ljudi, za športna igrišča itd., a upamo in trdno pričakujemo ter prosimo, da bi se tudi za zaščito življenja državljanov — va-ščanov Breganskega sela — in zaščito njih imovine našel kak dinar in bi se z njim za to poskrbelo. -ra- Za zdravstveni dom v škoSji Loki škof ja Loka, 17. julija Zamislek ni nov! Nasprotno, škof ja Loka je že opetovano poudarila potrebo po Zdravstvenem domu, le odločno, sistematično delo je manjkalo. Zato tudi ni bilo uspehov. Zdaj pa je to vprašanje temeljito pograbila Protituberkulozna liga, zaradi če-."ar smemo trdno upati, da dobi naše mesto vsaj postopoma svojo zdravstveno ustanovo — Higijenski dom, ki bo s svojih gledišč in nalog nekako žarišče zdravstvene službe za naš okraj. Vršilo se je dosedaj že več razgovorov, vsi z zaključkom, da mora škof ja Loka tudi na tem polju nekaj storiti. Organizacija zdravstvene službe v dravski banovini obsega dosedaj 22 zavodov in ustanov. V začetku je malokje misliti na lastno poslopje, ki stane 200 do 300 tisoč dinarjev, zato zadostujejo začasni prostori, dokler se ne sondirajo tla za zidavo. Loški zdravstveni dom v svoji končni organizaciji bo obsegal šolsko polikliniko, otroški dispanzer, posvetovalnico za noseče matere, proti tuberkulozni dispanzer in javno kopališče. Tedaj za naše mesto same prepotreb-ne ustanove, ki jih mora vsak po napredku stremeči rojak pozdraviti! Glede na obstoječe razmere bo ustanovljena v Škofji Loki najpreje šolska poliklinika in za njo proti tuberkulozni dispanzer, vendar je treba razumeti poslovanje obeh ustanov tako, da se misli že sedaj na postopno izpopolnitev Zdravstvenih ustanov v popoln Zdravstveni dom. Tudi zaradi dotacij, ki so večje, ako je v načrtu celoten dom. Krajevne prilike same bodo odločile, kdaj prispemo do končnega cilja. šolska poliklinika bo po vseh vidikih poslovala v drž. deški šoli. Zaščitna sestra bo stalno na razpolago, zdravnica pa parkrat tedensko. Uvedli se bodo sistematični pregledi otrok, a ne le pregledi, tudi zdravljenje otrok bo prevzela poliklinika. I>obi-le se bodo podpore za šolske kuhinje in bi prejela nadzorstvo nad njihovim poslovanjem zašč. sestra, kakor bi bila tudi navzoča pri kopanju mladine. Na vidiku je tudi obiskovanje dojenčkov na domu do šolske obveznosti. Nič manj važno bo poslovanje dispanzerja, ki bo imel svoje prostore iz umljivih raZlogov (tuberkuloza!) izvtrok, so se le-ti vrnili in je bilo veselje pogledati, kako jim je CKirnor koristil. Vsi so na teži pri-dobili. Zredili so se od 45 dkg do 4.10 kg. — V sokolsko gozdno šolo pri Mozirju je v ponedeljek odšlo 7 članov našega So kolikega društva. Tam ostanejo do 8. avgusta. Poleg razvedrila s kopanjem in izleti bodo deležni tudi pouka o sokolskih disciplinah, na koncu bodo pa priredili eno ali dv^ akademiji, združeni z nastopom. V taboru sta poleg članov celjske župe kot gosta še en Bolgar in Čeh. šolo pa vodi p ros ve ta. r župe br. Drago Pahor. Iz Maribora _Me-tnj vojaški urad razglaša. Razpisana sta natečaja za sprejem v pomorsko zrakoplovno podčastniško šolo v Divuljah ter v strokovno podčastniško šolo v Šibeniku. Nadalje sprejme ministrstvo vojske in mornarice 17 gojencev za študij medicxie na univerzi v Beosradu. V aktivno službo mornarice se »prejmejo 3 zdravniki, v zrakoplovstvo 6 zdravnikov, v vojnotehnr&ni zavod pa 2 diplomirana inženjerja. Vsi pogoji so razvidni na mestnem vojaškem uradu, Slomškov trs 11. — Krojni tečaj za žensko krojaštvo se otvori v Mariboru 1. avgusta ob 18. uri v poslopju dekliške mešcasnske šole v Miklošičevi ulici Interesenti dobe Informacije v pisarni obrtno pospeševalnega referata na sroskem načeletvu. ♦ w* ' i'*r.'*,-*x- Aa, — Nov« kandelabre postavljajo na Glavnem treu. Ko bi le vse to malo hi-treje biio. — Uprava Sokoiskeea drsiva Maribor matica sporoča vsem onim, ki nameravajo prijaviti svoj vstop ali prestop v druSivo, da mora prijavljene* oddati prijavo o&ebno tajniku v poslovnih urah. L j. v ponedaijedc in v soboto od 19. do 20. ure in v sredo od 18. do 19. ure. Osebna predaja prijavnic je potrebna radi izpolnitve administrativnih formalnosti. Prijave, ki jih prijavljenci ie bodo oddali osebno, se ne bodo upoštevale. Uprava. — Novi orožniški postaji na Pohorju. Poveljstvo maritorske orožnike čete je u^n. dilo doluoletnj želji izletnikov in po'ior^k^- 2-a prebivak*va ter uredilo dve nov; orož-riški postaji na Tohorju in sicer pri Sv. Martinu in pri Sv. Bolfenku na Pohorju. Obe postaji, k: *ta pričeli poslovati z današnjim ckifm. bosta ekspozituri mariborske orožniške čete in bosta močno zasedeni. — Naša mladina na morje. Dme 29. julija ob 21.10 se odpeljejo dekleta in deca v Mar. tinščjco. C as prijave je na državni 5ole»ki polikliniki še do 27. t. m. — Sokolski nacionalni Maribor se zgrne v nedeljo 24. t. m. v Ruše, kjer s<> velike slovesnosti 20 letnice osvobojenja. — Popravila mariborskih voJaSnic. V vojašnici Kralja Aleksandra v Mariboru bodo nekatera popravila, za katera bo prva ofer-talna licitacija 2 avgusta ob 11. uri v pisarni ref. inž. štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani. «3 — Hudo neurje je divjalo v četrtek popoldne nad Mariborom. Okoli 3. popoldne se je vlila ploha, ki je trajala nepretrgoma skoraj dve uri. Vmes je padala toča in ^o zlasti mestni in okoliški vrtnarji hudo prizadeti. Vihar ie ponekod v okolici 'on.il veie in potlačil koruzo in druge pridelke. V Mariboru je bil naliv tako hud, da so bale KOLEDAR Danes: Petek. 22. julija katoličani: Marija Magdalena DANAŠNJE PRIREDITVE Kino M.it'ca: Sindikat zločinov Kino lTnion: Dve siroti DE2LKNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43, Tin-koczy ded.. Mesni trg 4, Ustar, Selenbur-gc\ a ulica 7. V Ljubljani, ki o nji pravimo, du je kulturno središče Slovencev, tmo t£ošiwH največjo kulturno sramoto. Na umetnostni razstui'i so bile zarubl'jene brez predhodnega ob\*estila in opomina umetniku razstavljene slike. Čepnn* vse niti niso Pt/fgO-va last. .Vaša sicer vse preveč brvsbri/nn javnost se je ob tem žalostnem dogodku zganila, razumljivo in upravičeno ogorčen e je pomagalo vsaj toliko, da se je mučna zadeva za silo uredila, da so prišle zorub-Ijene slike nazaj na razsta\*o. Več vidikov je, iz katerih se mora široka ja\most zanimati za ta četo v naših roz-drapanih razmerah edinstveni dogodek. S.ii-prej se moramo vprašati. kd<> ie dama. ki je s svojim korakom izzvala ogorčenje vse poštene jwnosti. To je Irena Czippa, Madzarka, živeča \- Ljubljani, kjer hi se morala zai'edati. da je na slovenskih tleh in d a ji že takt sani nalaga izogibati se podobnega izzivanja. Beograjski listi sto obširno poročali o tej kulturni sramoti in nepoučena atbaka ju\-nost bi utegnila dobiti vtis. da se drži tt madež nas Slovencev. Zato je dobro, dn vedo tudi tam doli, kdo je to zakrivil. To naj zaenkrat mfosiv/f o gospe j Czippotovi. 1'prašati se moramo pa tudi. kje tiči vzrok, da morajo naš> umetniki doživljati taka razočaranja in take težke udarce. Kdo je kriv, da je večina njih zadolžena in da so sramotni dogodki, kakršen ag ,v pripetil v ponedeljek v Jakopičevem j .tvilionu, sploh mogoči? Roko na srce in priznajmo, da smo krivi sami in pa tudi med nami živeči tujci. Ti morda še bolj kakor mi, ker so večinoma premožni. D\'omimo, da je kateri med njimi, ki bi kupcval dela 'Kisih umetnikov, da bi jim ne bilo treba delati dolgov. Tudi naša mlačnost in brezbrižnost do naših umetnikov spada v poglavje o naši kulturni sr*m5kega oblastnega odbora. — Proslave 20 letnice Jugoslavije v Mariboru se ud leze tudi društva in organizacije iz Ptuja. Mestni župan dr. Remec je izdal tozadevni razglas na piebi-valstvo mesta Ptuja, razen tega pa sp je osnoval tudi odbor za proslavo v >. boru. S tem v zvezi pa se je osnoval odbor za proslavo 20 letnice Jugoslavije in 30 letnice septemberskih dogodkov v Ptuju. Ta proslava bo v Ptuju 10. in 11. septembra in bo to celo trojni jubilej, in sicer: 20 letnica Jugoslav e, 30 letnica znanih september^k^h dcgoui.ov in ustanovitve rjodioiiznice CMD ter 75 letnica obstoja Narodne čitalnice. Ta proslava bo c^a. največjih, kar jih j-e bilo kdaj v Ptuju. — Vlomi In tatvine se množe. V okolici Ptuja, Ormoža in Sr diftča so se zadnje čase pojavili vlomilci, ki vLamljajo v iaz-ne trgovine in zasebna stanovanja. V Or. možu M je pojavila ponoči skupina kakih 10 neznanih mehkih, ki s<> obkolili tr*2x>v:r!o veletrgovca Ki'hariča Ludvika ter s ponarejenimi ključi odprli skladišče. Tatovi so se dobro zaloz-!:, bili pa .so pre-pedni po n.-inem čuvaju Filipu LzLaker-ju. Kljub temu so odnesli blaga v vrednosti okoli 20.000 din. Pretekli teden so vlomili tudi v gostilno Kosi v SredLšč'L, kier so odnesi razne jestvine, pijač' in cigar te. V Ptuju pa so vlomilci obiskali stanevanj, pc Tehtnice Terezije Kazimir ter odesli nakita v vrednosti 1000 din. V 2abjeku pri Ptuju pa so pri belem dnevu vlomili v stanovanje pasestnika Breznika, ko je bila vsa družina na p^lju. O.l-ne--ii so 20 din gotovine ter razno perilo in obleko. Orožniki marljivo zasledujejo tolpo, od kat re po aretirali ie Štiri člane. — Za ftajtrega mesena ie mestni svet izvolil vclczasluznega župnka mjnoiitsko fare g. svetnika Alfcnza Sveta, ki obhaja te dni tudi svojo 80retnico in SOl^rrrco ega paitirotva. Vrlemu duhovniku, ki ima mnogo zaslug- za slovenstvo v Ptuju in okolici še izza predvojne dobe. iskreno česttamol SOKOL — D. M. v Polju. Priprav za n«.«too Sokola Polje, ki bo v nedeljo 24. t. m. popoldne ob 16. uri na letnem t^iovadišču. eo v polnem teku. Po telovadbi bo tudi narodna vegetira z bornem .-rečolovom. Ker smo na periferiji Ljubljano vabimo vsa bližnja društva in Sokolu naklonjeno občinstvo, da nos v čim večjem Številu obiSče le? se prepriča o delu po Tyrševih načetiih. Zdravo! RADODARNOST — Ubogi otroci v pritličju nimajo ne očka, ne mamice. Ali bi jim ne hotela kaj dati? — No, mamica, lahko bi jim dali našo babico. Stev 1 62 »SLOVENSKI NAROD«, petek. 22. jufija 1938. Stran 3 DNEVNE VESTI — l^jvoda Kenteki pride v CaVcat. v pri Dubrovniku pričakujejo vojvodo in vojvodin jo Kentsko, ki bosta stanovala v vili Bože Banca kakor lani. — Direktna zračna proga BeOgrad_ Ljubljana. Da iapolni davno željo gospodarskih krogov iz Ljubljane, je uprava Aerokluba sklenila, da se uvede s ponedeljkom 25- t. m. direktna zračna zveza med Beogradom in Ljubljano. Letalo bo odhajalo v bodoče iz Beograda Ob 16.56, v Zagrebu bo ob 18.25, iz Zagreba odleti ob 18.30 in bo v Ljubljani ob 19. Iz Ljubljane bo odhajalo letalo vsak dan ob 8., v Zagrebu bo ob 8.30. iz Zagreba odleti ob 8.35 in prispe v Beograd ob 10.05. Doslej so morali v Beograd namenjeni potniki letet; preko Sušaka in dalje preko Zagreba. Ljubljana bo z veseljem pozdravila sklep Aerokluba, saj se je Po pravici čutila zapostavljeno, ker je imela talco nerodno zračno zvezo .z Zagrebom in z Beogradom, namreč preko Sušaka, kar je pomenilo precejšnjo izgubo na času, pa tudi na denarju. — Poeozdo^nje v naši driavj. .Jugoslavija ima mnogo gozdov, na drugi strani pa tudi mnogo golirav. ki irh bo tret« čimprej TOffozd ti. ker izrekamo vsako leto mnogo v*5a, in bi tako površina golicav stalno naraščala. (>d l^ta 1930 do letos je bilo žaljenih v vsej državi T.'.OOO.OOO mlaiih drevesc Stanje aozdov ie naj po vol j ne jše v dravski banovini, nikjer drugod se v naši državi no privatni inicijativi ne pogozdi t.-.iko goličav kakor v Sloveniji. Lani je rilo v Skrveniji 320.000 drevesc. To Lelo ie opravilo 22.308 učencev in 581 učiteljev. Na drugem mestu ;e savska banovina, kjer ie bilo lan. z;\?:v\ r.h 210.0-»0 irevesc. — Tekma letalcev Male antante. Češkoslovaški \erokhib bo organiziral od 27. av-?u>ta do 4 septembra veliko letalsko tekmo talcev Male antante z letali izdelanimi v državah Male antante. Tekmovalna pro-ja bo vodila iz Prage preko BukareSte Beo-građa n Bratislave nazaj v Prago. — Konsrros prometnega o*obja državnih desnic \ 5eraj se ie v Slavonskem Rrodu Ifeval konobju zvišajo prejemki za o posebno onim uslužbencem, ki nosijo tecjo prometno odgovornost. Velika pozor-st ie bila posvečena tudi pokojninskemu tu in mnoei govornik) so ostro kritizi-- ili aeio centralne uprave v tem pogledu. Coneno je bila i ljetna nova uprava, ki ji redseduie Sreren Golubovič. — Afera dr. l»iandierske^a. V Novem Sadu e zbudila veliko senzacijo afera v družini znanega milijonarja in indutrijca dr. Ge-deona D ji (ra Njegova sinova La- zar in Duša:, sta zmtevala, naj sodišče n,u-nemu očetu imenuje tutorja. Očetu očitata, da je brez razlogov zapravljal svoje imetje. Ko ie leta lt '4 obolel, je njima prepustij Istvo svojih podjetij in upravo ostalega anetja. Očetovo imetje je bilo tedaj vredno 160 mii.|<-nov din. i>r. Djundjerski ie pa imel že takrat nad 80 milijonov dolgov. Sinovoma se ie v zadnjih letih posrečilo dolgove odplačati in imetje v celoti ohraniti. Ko pa je oče spet ozdravel, ie znova zahteval vodstvo v podjetjih, zaradi cesar re b sinovoma tudi spri. Dejansko sta mu ie snet prepustila, a tedal ga je znova začel zapravljati, tako da ga bo v dogled-nem raSu docela zapravil. — Krožno potovanje paroika >Kraljice Marije«. V sredo popoldne je priplui v splitsko pristanišče naš največji turistični parnik Kraljica Mafijac, ki odhaja na krožno potovanje po spoiLnjem ^redozenisk* m močjo. Na krovu ie 240 pomikov raznih na- no.=t:. Zve&er ie parnik odplul proti Krtu. _ Split dnin' letališče. Poročalj smo že, da zahteva tudi >plii letališče, da bi bil po zračnih prodal; zvezam z zunanjim svecom, Izorano ie že zem'jises, ki oa bodo spia::i-ral;. Split na i bi dobil letališče leta 1W0. — Kongres inženirjev agronomov. 4. in 5. septembra bo v Zagrebu kongres Združe] venskih agronomov. Pr- vi čari bo r dna glavna skupščina, drugi dan pa kongres. Med našimi agronomi se nac-laia potreba večje strokovne izobrazbe v prvi vrsti na naših poljcdel?kih fali, ne leg tega je pa potrebna sp:-cializacja naših inženirjev agronomov do ma in v hvzemstvu. — Xemška znanstvena ekspedicija v palma« i U. V sredo je pri,pela v Šibenik ijala v Zlarin 40 članov broječa zjia-stvena ekspedicija lz Brli. 2a m Hamburga. Proučevala bo lov na kora Ide. — Prihod angleškega vojnega brodovja v Dalmacijo. Davi je prispel v splitsko pristanišče veliki angleški dreadnought 2>Warspite<. Na njem je poveljnik vsega angleškega sredozemskega brodovja admiral Dudley Pount. Pred Split je priplula tudi angleška vojna ladja Aberdeen. v druga nafta pristanišča pa druge angle-Jutri pa pripluje sanitetni parnik Maine ske ladje. Pred »benlk Je priplula davi 6-divizija angleških rušile*" aredOzeaaSkega brodovja. To so najmodernej&i rusilci, zgrajeni predlanskim in lani. _ Madžarski novinarji na na*em Primorju. Prihodnji mesec poseti naše Primorje večja skupina madžarsUdn novinarjev, ki se pripeljejo 5. avgusta iz Budim-pest preko Beograda. — Od 28. 7. do 15. S. izlet v Trst k opernim predstavam. Sporedi in prijave v v»eh bilietarnah Putnika. — Zlato v velikih zrnih. Učitelj Dragutin Erčevič iz vasi Gornje Bresnice v topliakem srezu je prinesel v sredo v Prokuplje precej veliko zrno zlata, ki ga je našel v strugi BresniSke reke. Ljudje domnevajo, da je v strugi te reke mnogo zlata. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da to spremenljivo vreme. Včeraj je nekoliKO deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura ie znašala v Splitu 32, v za-zrebu in Beogradu 29. v Ljubljani 98.5, v Sarajevu, Dubrovniku in na Rabu '28. na Visu 26, v Mariboru 24. Davi je kazal barometer v Ljubljani 700.4. temperatura le znašala 17.4. — Iz šale resnica. V vasi Vreli nlizu Bosanskega Broda so naSli včeraj ob*šeneVeleturi»t« se ponovi v nedeljo 24. t. m. na prostem pri Kamniti mizi v Ze. Šiški ob 20. uri. V prizori tev prošle nedelje ie bik) ob polnem posetu občinstva zelo zadovoljiva zato prosimo vse one, ki si še niso ogledali >Veleturista«, naj e?tore to v nedeljo. >Xar. proSv. dr. >Vod-nikc. —lj Danes premiera >Dve sirstic v kinu Unionu. V takozvani >letnj sezonU predvajajo običajno vsi kinematografi le reprize ali pa premiere slabših filmov. Tega pri kinu Un:onu ni! Kino Union je obdržal tudi čez poletje svoj visoki programski nivo, kar je pokazal junii^kj Ln julijski spored kakor 11. pr. filmi >Divi loveče, >Netopir<, Vivorex, >Sisy<, >TrdniaVa molka«. >Zi^O- sanac itd. Na?!ep5i film julijskega sporeda v k-inu Unionu pa je film >Dve siroti* — Le- . i • - li x ji'____> " _:tr premiera bo danes. Ta film oznaeujejo kritiki vseh kulturnih narodov soglasno za dovršenost Ln popolnost francoske filmske umetnosti In to po vsej pravici! Film ie imel oeromen uspeh povsod. V Sofiji ga nedavno igrali celih 7 tednov nepretrgoma. Mah Sergej Grav. ki itrra eno glavnih vlog v filmu, je zelo simpatičen, ter si mahoma pridobiva srca gledalcev. Njegova trda usoda in njegovo trpljenje gane do solz najtrša srca; zato pravi kritika upravičeno, da so bili pri tem filmu potoceni >potoki solz«. Tudi naše občinstvo bo go*ovo očarano ob tem filmu m se bo še bolj prepričalo, da ie danes* francoski film zavzel v Evropj vodilno mesto. u_ Sadjarska podružnica .Šiška. V nedeljo 24. t. m. ob 9. dopoldne bo predaval predsednik oodružnu-e g. Začek «.a vrtu g. Perko Matija, Celovška c. 97 o poletnem obrezovanju breskve, marelce in trte. u_ Motocjkliste Avtokluba pozivam, da se zberejo v nedeljo ob 7. uri pred Kazino na Kongresnem trgu. nakar se skupno po damo na Jezersko k proslavi našega patrona sv. Krištofa. Prijatelji in znanci dobrodošli. — Načelnik. —lj Železnjškim vpokojenrem v vednost! Umrl je Član dniŠTva železniških vpokojen-cev e. Jakob PavčiČ. pisarniški odpravmk v pokoju. Pogreb bo v soboto 23. t. m. ob 14. uri izpred h jše žalosti Pleteršnikova ud. št. 13. Železniške vpokojence, vdove in prijatelje vliudno vabimo, da se pogreba udeleže. —lj Na Rakitno bo vozil v nedeljo avtobus ob V* 7. izpred Mestnega doma. Tel. 36-9S. —lj Restavracija Keršič, Frankopanska 1. Danes vsakovrstne ribe, se priporoča. Iz Kranja Hotel „Stara pošta", Kranj Vsak dan koncert s plesom. Stalno žive postrvi in raki. Toči se p 1 z e n s k o pivo Prazdroj. — Po polju črna cesta gre. Nača narodna pesem mnogokrat opeva belo cesto, ki se kot srebrna nit vije po polju, čez hribe in doline. Pred nastopom železnice in zlasti avtomobila je cesta s svojimi vozniki, ki so prevažali blago iz kraja v kraj, s svojimi potniškimi vozovi s postiljoni za potnike v resnici bila živa priča ljudskega življenja in njegove poezije. Stari časi so pa minuli. Današnje ceste ne poznajo one poezije, celo svojo bedo barvo so deloma izgubile. Asfaltirane ali tlakovane ceste niso več snežno bele. kot so bile ceste poprej. Naravnost črna pa je cesta, če je katrani-zirana. Tako so pretekli teden polili s katranom cesto od BeksLna skozi Kokrico do dvora Brdo. Spomladi je bila namreč cesta nasuta s finim peskom in zvaljana. Cesta je sedaj res gladka in brez prahu, toda belo barvo je izgubila, tako da z narodno pesmijo lahko rečemo: »po polju črna cesta gre«. Cesto od Nakla skozi gozd do Kokri-ce so pa polili z asfaltom. — Avto v ognju V soboto zvečer je v Kokri zgorel avtomobil avtoizvc*šcka Rudolfa Faganelija iz Kranja. V nedeljo dopoldne so ostanke avtomobila naložili na tovorni avto in odpeljali v Kranj. Avto je bil znamke »Fiat«. Tudi če je bil voz zavarovan, škoda ne bo krita z zavarovalnino, če hoče Faganeli kupiti nov avto. mmm mali oglasi Beseda 50 par. davek posebej. PrekJici. izjave beseda Din L.—, davek poseoej. £a pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. 1 . mm ' ■ Beseda 50 par. davek posebe) Najmanjši znesek 8 DtD LAHKA LETNA OBLAČILA vetrni suknjiči, perilo L t. d. prodaja najceneje P R E S K E R, Sv. Petra cesta 14. i/p 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 6.75 din, >Julijanac, Gosposvetska c. 12. PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din KUPIM «^«n« Ti> par davek posebe) Najmanjši znesek 8 Din ZLATO vsakovrstno, najboljše plačam. B. RAN ti U S zlatar in sodni cenilec, KRANJ. Zahtevajte cenike! 1821 ODflinsir "r::nH.MD!!i!Wfliii!iirafn!!i!«ninninrjj»iB> STROJEPISNI PO UR Večerni tečaji, oddelki od 6 do pol 8. in od pol g. do 9. ure zvečer. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. zvečer. Šolnina zelo nizka. Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. Posebni tečaj za starejše dame ln gospode. Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15. 1443 iflmwwi%b;:^. ...'j^i :;^ill!i!l'JliJliailli»}Hiili]i Aleks. OBLAT, veletrgovina vseb vrst čevljev se priporoča cenjenim odjemalcem. 6v. Petre cesta 18 'MMMMIMMMMIMMMMM Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda41 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s Zasačena vlomilska tolpa Na gasilski veselici razkrinkana tatova — Ukradene srečke izdale nevarne vlomilce Maribor, 22. julija V vasi Sigetec pri Ludbregu je bila v nedeljo gasilska veselica, ki sta prišla na njo tudi znana kriminalna tipa brata Tratnik iz vasi Hrsstovsko. Jela sta izzivati m pridružilo se jima je še šest pajdašev. Naenkrat so potegnili samokrese in jeli streljati po ljudeh. Ljudje so pa navadili nanje in jih pošteno pretepli. Razgrajači so hoteli izzvati nered, da bi mogli v splošni zmešnjavi krasti. Izginili 90 iz Sigetca, toda že naslednjega dne so prejeli orožniki v Ludbregu prijavo, da so jim bila ukradena štiri kolesa. Orožniki so odšli z bratoma Tratnik v Si-getec in ko so hoteH na njuno prijavo aretirati nekaj nedolžnih ljudi, je privozil tovorni avto s 15 orožniki iz Ormoža in ti so zahtevali izročitev bratov Tratnik zaradi mnogih tatvin in razbojništev v okolici Ormoža. Tratnika sta se izgovarjala, da nista ničesar zakrivila, češ, da sta biLa v času tatvin in razbojništev na domu v vasi Hrastovoj. Toda orožniki iz Ormoža so imel: s seboj priče, ki so Tratnikoma v obraz povedale, da sta kradla. Na njunem domu so napravili orožniki hišno preiskavo ter našli več starih koles, v vodnjaku pa skritega za 15.000 din nakradenega blaga V slami nad stajo so pa našli v zabojih še za okrog 15.000 din nakradene robe. Tratnikova sta morala z orožniki v Ormož, kjer se vodi preiskava. Po njuni aretaciji so si ljudje oddahnili, saj sta Tratnikova znana kot ne- Cigani lažejo in priznavajo Ljubljana, 22. julija Pr". zasliševanju članov ciganske tolpe, ki je bila aretirana v soboto v gozdiču pri Dobu po patroli orožnikov iz Domžal, prihajajo na dan stare, zamotane zgodbe, dasi so skušali skraja vsi aretiranci, tako moški, kakor ženske z otroci vred, lagati prav po cigansko. Najzanimivejši med aretiranimi cigani je razmeroma še mlad cigan, ki se je izdajal za Franca Vinkoviča. Na kriminalnem oddelku policije so že takoj dvomili, da se res tako piše, ker so ostali cigani, zlasti pa Frančiška Bresčakova na-migavali, da ima ponarejene dokumente. Slednjič so res ugotovili, da se ne piše Vin-kovič. marveč Taubman. Tedaj pa je Frančiška Breščak. ki pa se tudi ne piše Bre-ščak, marveč je znana med cigani pod pravim imenom kot Olga Taubman, povedala, da imajo v rokah nevarnega ciganskega zločinca Ferclinanda Brandtnerja znanega med cigani pod imenom >Kripla«. Ko so na kriminalnem oddelku pregledali razne spise o ciganskih vlomilcih ter zločincih, so ugotovili, da dozdevnega Ferdinanda Brandt nerja zasledujejo že od 1.1933 nemške varnostne oblasti. 22. avgusta 1933 je namreč prišlo med cigani ki so takrat taborili v gozdiču pri Globasnici. blizu S in če vasi na Koroškem do streljanja. Po samokresih sta posegla Ferdinand Brandtner in Kari Taubman in se je Taubman kmalu zgrudil zadet v glavo. Ubijalca so zasledovale bivše avstrijske varnostne oblasti pod raznimi imeni, samo ne pod pravim, pač pa je bilo znano, da ima na desnem licu v visini ust veliko zaraslo brazgotino, ki jo je dobil nekoč med pretepom. Aretiranega Brandtnerja bodo naše varnostne oblasti po prestani kazni zaradi tatvin izročile nemškim oblastem. Med zasliševanjem so kriminalni uradniki dognali še druge zanimivosti. Aretirana Franja Bresčakova, mati 9 otrok, izmed katerih najmlajšega še doji. je povedala, da se piše v resnici Olga Taubman, dasi jo je hotel ž njo vred aretirani Georg Taubman zatajiti in 9e je na policiji predstavil, kot njen stric. Policija je nadalje ugotovila, da je Taubman z ženo in otroki pristojen "V okolico Beljaka, in da se je s svojo družino šele nedavno pretihotapil čez mejo. Tu se je. kakor že poprej večkrat, pridružil drugim ciganom in kradel ž njimi vred. 3. t. m. so prišli cigani na svojem potu tudi v Stepanjo vas, kjer se je zglasila Olga Taubmanova pri kamnoseku Ivanu Irtu ter naročila pri njem ograjo za grob cigana, ki je bil najden 5. novembra 1936 umorjen v Gruberjevem prekopu. Policija takrat ni mogla ugotoviti identitete umorjenega cigana, zdaj je pa Olga Taubmanova povedala, da se je najbrž pisal Filip Gartner, verjetno pa je, da je bil to njen polbrat Viktor Reichard, ki ga med cigani pogrešajo že več let. a ga ona po videzu ni poznala. Cigane na policiji še vedno zaslišujejo in je zelo verjetno, da bodo prišli na dan čudni grehi, kakršne pozna samo cigansko življenje. varna vlomilca in pretepača. V Središču ob Dravi in v okolici Ormoža je strahovala ljudi zločinska tolpa, ki ji oblasti nikakor niso mogle priti na sled. Na vesti je imela mnogo tatvin, vlomov in razbojništev. Prejšnji teden so vdrli člani te tolpe v hišo gostilničarja Kosija v Središču, kjer so ukradli dve kolesi in blok tombol-skih srečk. Kosi je prodajal srečke za tombolo, ki je bila v nedeljo. Vlomilci so mislili, da bodo imeli z ukradenimi srečkami srečo, da jim bodo prinesle lepe dobitke, pa so jih spravile v pogubo. Komandir orožniške postaje v Središču je slutil, da bodo poskušali vlomilci uporabiti ukradene srečke na tomboli, ki je bila v nedeljo v Obrežu pri Središču. Zato so organizirali civilno nadzorno službo na tomboli, kjer se je bilo zbralo mnogo ljudi. In uspeh ni izostal. Med tombolo so orožniki naenkrat opazili sumljivega moža z ukradenim blokom srečk v roki. Ko so ga prijeli, je začelo iz množice bežati okrog 30 ljudi. Vsi so bili člani vlomilske tolpe. Ljudje so jo ubrali za njimi, toda ujeli so samo štiri. Orožniki so jih zaslišali in izkazalo se je, da so to člani že dolgo iskane vlomilske in razbojniške tolpe, ki so jo varnostne oblasti že več let zaman zasledovale. Vsi člani tolpe so iz savske banovine, nekateri celo iz Ludbrega. Tolpa je kradla po dravski banovini, nakradeno blago je prodajala po Hrvatskem Zagorju. Na ozemlju savske banovine so našli že okrog 25 ukradenih koles in vso robo, ukradeno 16 t. m. trgovcu Kuharicu v Ormožu. Iz Kamnika — Pobiranje vodartoe. — Občina. Kamnik je začela pobirati vod ar in o za prvo četrtletje tekočega leta. ki znaša po potrjenem občinskem proračunu 5 din mesečno od pipe. zato jo tudi nekateri imenujejo >pipaxino<. V dopisih, ki jih občina razpošilja strankam, pa zahteva plačilo vodarine tudi od klozetov in to v isti visini, kot od ostalih pip. čeprav je bila prejšnja leta vo-darina za klozete nižja. — V proračunskem letu 1938/39 nima občina v proračunu niti v pravilniku za izvrševanje občinskega proračuna potrjene pristojbine za voo^arino na klozete. Prebivalci Kamnika, ki uživajo koristi mestnega vodovoda, so mnenja, da je občinski odbor pri sestavljanju občinskega proračuna to namenoma izpustil glede na pospeševanje higijene ter je bila v nadomestilo vodarine na klozete uvedena kanalščina, ki je popolnoma nova davščina v občinskem proračunu za leto 1938/39. Iz dopisov, ki prihajajo strankam, posnemamo, da občina pobira vodarino tudi od izlivkov. Meščani bodo seveda občim zelo hvaležni, Če bo pobarala vodarino tudi od lijakov, kjer se voda odteka. — Cestni odbor kupil hlSo. — S reski cestni odbor v Kamniku je kupil znano PwO-detovo hišo za 400.000 din. V lepi stavbi bodo nastanjeni uradi, nameščenci bode imeli tu svoja stanovanja, restavracija pa se bo oddala v najem. Iz Male Nedelje — Ploha, strela, pokolj, smrtna žrtev. Nas kraj že delj ča-^a trpi na hudi suši, tako da je bilo vsako delo na polju skoraj nemogoče. V nedeljo pa smo imeli nevihto z dežjem. Bilo je dopoldne, ko je bila pri nas nova maša, ki ji je prisostvovalo mnogo ljudi iz domačt> župnije in tudi iz sosedne. Med pridigo je bilo po nepotrebnem napadeno napredno časopisje, kar bi radi smešne situacije, v kateri smo bili v is t. m času župljani, lahko odpadlo. V tem času je nastal v cerkvi tudi nemir, da je moralo posredovati orož-nistvo. Zunaj cerkve so se pa spoprijeti fantje, kjer so enemu z noži precej naložili. Tudi tu so morali orožniki intervenirati. Ob tem času je med silno ploho udarila strela v cerkveni strelovod, šolski strelovod ter nišo v blazini c rkve, kjer sta sedela zakonca Karba. Strela je ubila Terezijo Karbo, ki je takoj izdihnila. Pač čudni dogodki ob novi maši. — To pravimo. Ni danes prvič, da >Slovenec^ v svoji rubriki »Kaj pravite< heujska naše kmečko ljudstvo proti meščanom. Dvomimo, da bi bilo tako hujskanje teomu v kerist. To izzivanje in hujskanje je dvorezen nož in prav lahko se zgodi, da bo zadel hujskače same. Pri nas je življenje že itak dovolj zastrupljeno in duhovi dovolj razburjeni. Oe bomo jeli hujskati in Ščuvati še poedine stanove med seboj, se nam lahko pripeti, da bomo poželi vihar, ker smo sejah burjo. To pravimo in nič drugega. Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana. Rešen neizmernih muk in trpljenja nas je za vedno zapustil ljubljeni brat, svak in stric, gospod FRANC KRAMAR MESTNI KNJIGOVODJA IN REZERVNI PODPOROČNIK Na zadnji poti ga bomo spranili v soboto, dne 23. julija 1938 ob 6. uri popoldne, izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokonalršče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 21. julija 1938. Žalujoči rodbini Kramar-Jesenko V&BA&VNE S« P[T8A NASIPA Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 22. julija 193*. W2 Življenje poklicnih šoferjev je težko Izvleček iz poročila, ki so ga sestavili naši šoferji za Mednarodni urad dela Ljubljana, 2 julija Strokovna internacionala transportnega delavstva v Haagu na Holandskem, v kateri so včlanjeni tudi poklicni šoferji, jc pokrenila akcijo za zaščito šoferjev in je predložila vsa ta vprašanja Mednarodnemu uradu dela, ki naj jih prouči v letu 1939. Ta mesec bo v Haagu predkonfV-r*nca zastopnikov strokovnih zvez. Organizacija poklicnih šoferjev .Volan« za dravsko banovino v Ljubljani je tudi prejela povabjlo, naj sestavi poročilo 0 živ_ ljenju in stanju poklicnih šoferjev v Jugoslaviji. Prinašamo izvleček iz tega poročila, iz katerega je razviden nevzdržen socialni položaj poklicnih šoferjev, ki nujno zahteva ureditev in zboljšanja. Za izvrševanje šoferskega poklica se ne zahteva nobeno mehanično strokovno predznanje in se pripusti k izpitu vsak, kdor plača za to določne takse. Ko pa ima prosilec šofersko legitimacijo v žepu, sme takoj voziti vse luksuzne in tovorne avtomobile ne glede na njih nosilnost. Res je, da obstojajo za vožnje z avtobusi in tovornimi avtomobili neke naredbe, ki se pa ne izpolnjujejo. Za vožnjo avtobusa se zahttva starost 25 let in dveletna praksa. Da ie ta naredba le na papirju, se lahko naši čitatelji sami prepričajo, ko se vozijo z avtobusi. Kdo se smatra za poklicnega šoferja, še ni točno določeno, ker oblastva še danes izdajajo iste šoferske legitimacije tudi samovozačem. Pač pa obstoji v dravski banovini naredba, ki daje lastnikom Šoferske legitimacije, ki so v službi kot šoferji, mal popust na takso na šofersko legitimacijo. To je edina pisana odredba v Jugoslaviji, s katero se da ^slutiti«, da obstojajo tudi poklicni šoferji. Imamo pač v Jugoslaviji cestni zakon in člen 63 govori tudi o šoferjih. A ta člen govori na splošno in se ne nanaša samo na poklicne šoferje. V praksi je pa tudi ta člen mrtva črka. Poklicni šoferji se bore za to, da bi jih priznali za nameščence. Danes pa je vsak poklicni šofer odvisen od delodajalčeve volje, kam naj spada. Tako imamo šoferje, ki spadajo med hišne posle in kočijaže, med delavce in med nameščence. Ti zadnji, ki pa so zelo redki, imajo edini času primerno življenje in zavarovano rx>dočnost. Vidimo torej, da imajo poklicni šoferji zelo različne in v 99% nesocialne delovne pogodbe. Delovni čas je v večini podjetij naravnost pretiran in v mnogih privatnih in tudi mestnih podjetjih ni nedeljskega počitka, tako da so poklicni šoferji zaposleni nepretrgoma, brez kakršnegakoli dopusta. So pa primeri — na zelo slabem glasu je Tržič — da poklicni šofer v gotovih podjetjin ne spi tudi po ves mesec V postelji, ampafc le po par ur v avtomobilu. JDelo šoferjev ni igrača, za kar ga veČina občinstva smatra. Le poglejte naše šoferje, kakšni so- izčrpani, suhi obrazi, koščenih rok in vsi nervozni Večina šoferjev mora poleg dolge in utrudljive vožnje zaradi slabih cest in nedSsciplini-rsnsa pešcev ter prevoznikov z v^prežno živino ter opravil pri vozu (čiščenje, popravljanje, mazanje) opravljati še vsa težaška dela to je nakladanje in razkladanje avtomobila. V času pa, ko ne vozi, je primoran skoraj v vseh primerih opravljati tudi druga dela (industrija, trgovina, obrt, poljedelstvo in hišne posle). Zaradi teh postranskih poslov pa trpi urejevanje avtomobila in dokazano je, da so ravno ta postranska dela vzrok mnogih nesreč. Druga nevarna stvar v avtopro-metu je preobremenitev avtomobilov. Poklicni šoferji vedo povedati, da spravljajo pri nekaterih podjetjih s tem v življenjsko nevarnost šoferje in druge uporabnike ceste. Cestna policija pa še ni stehtala nobenega voza. Vljudno jo pa prosimo, da naj tudi tu poizkusi svojo srečo. Plače poklicnih šoferjev so zelo različne, zaradi ponudbe neizučenih vozačev zelo nizke in pod vsakimi življenjskimi pogoji. Plače znašajo od 300 do 2000 din. 70' r plač pa ne dosega 800 din mesečno. Pripomniti pa moramo, da 90°/<> šoferjev ne dobi plačanih nedelj, ne nadur. Kaj o tej stvari misli Avto klub, smo poklicni šoferji zelo radovedni, zlasti pa sedaj, ko je bencin tako poceni in so takse na vozila znižane. Dnevnega počitka poklicni šofer ne pozna, pač pa v mnogih podjetjih, ko dru ja ni. v nedeljo mora pripravljati avtomobil za prihodnji teden. Ako P8- tega dela slučajno ni. ga pa prav gotovo čaka čiščenje in pranje luksuznih voz ali pa vožnja z luksuznim vozom na izlet, ki se pa navadno zavleče pozno v noč. Iz tega izvlečka je torej razvidno, da zakonska zaščita za poklicnega šoferja ne obstoja, oziroma se izigrava v korist delodajalčevo. Da se odstrani to zlo, so si šoferji osnovali šofersko društvo ^Volan« za dravsko banovino v Ljubljani, ki ima svoj sedež v Delavski zbornici in sestanke vsako sredo ob 20. Društvo je zelo agilno in ima že 150 članov. Seveda, se mora to strokovno društvo boriti z zelo velikimi zaprekami, ker so šoferji raztreseni po vsej banovini in ker je med šoferji pre malo stanovske zavesti. Kljub temu pa upamo, da bodo poklicni šoferji dosegli svoj cilj, izražen v naslednjih zahtevah: Kdor želi polagati izpit za poklicnega šoferja, mora biti iz-učen v kovinski stroki aH pa naj ima vsaj dve leti prakse v mehanični delavnici. — Oblast naj izda za poklicne šoferje posebne legitimacije. — Ukine naj se taksa na šoferske legitimacije, ker ne gre, da bi poklicni šoferji plačevali poleg uetuž-benskega davka še poseben davek. — Da se njih poklic smatra za obrt in da se zaščitijo po obrtnem zakonu. — Ureditev delovnega časa. — Kolektivno pogodbo po kategorijah. — Tedenski počitek in letni dopust. — Zavarovanje za nesrečo, pokojnino in smrt. — Ustanovitev prisilne združbe. — Uvedba kontrolnih knjižic. In končno še spremembo državnega kazenskega in civilnega prava iz leta 1908. Zakona § 204 in 205, ki se nanašata na av-tovozače. Ta dva paragrafa sta zastarela in zato neprimerna za sedanji čas in promet. Jakomin Stane, tajnfk >Votenac Med sladokusci igra usodno vlogo tajin-stvena številka 33. Vsaj govori se tako. Zdaj, ko govori ves Pariz tudi o gostijah v zvezi z obiskom angleškega kralja in kraljice, bo marsikoga zanimalo, kako so jedli in se gostili med podobnimi kraljevskimi obiski v Parizu v gastronomsko odločilnih 33 zadnjih letih. V ta namen nam zadostuje že zanimiva zbirka jedilnih listov z nekaterih oficielnih pojedin. Kraljevske gostije nekdaj in zdaj V starih časih so bile zelo bogate, zdaj pa je postala tuđi visoka gospoda dobre francoske kuhinje, jc moral med svojim oficielnim obiskom v Parizu sedeti za mizo. na katero je prišle 18 jedi in 7 vrst vin. To mu je pa bilo preveč, menda samo zato. ker jc bil v svečan; uniform:, ki niti za kralja ni narejena tako udobno, kakor civilna obleka, v kateri se je navadno gostil v svojem priljubljenem Cannesu ali Bia-ritzu, kjer so slovele njegove gostije po množini dobrih jedi in vin, pa tudi po zidani volji. Ko je prezident Poincare sprejemal njegovega sina Jurija V. na predvečer vojne v aprilu 1914, je moral ta izbirati med 17 jedrni, med temi 5 mesnih in pokusiti 5 vrst vin. Sicer pa niti Poincare niti Jurij V. nista bila posebna sladokusca. Potem je pa prišla vojna. Čeprav v Franciji ni pomenila tolike bede in stradanja kakor v centralnih državah, vendar so odredbe in resnost položaja zahtevale večjo zmernost. In čim bolj se je vlekla vojna, čim večja je bila beda, tem skromnejše so postajale oficielne gostije ob posetih kronanih glav v štabih armad, bodisi v mestih ali pa kje za fronto. Da so pa bile te pojedine v Franciji ali ItaHji v primeri s pojedinami sovražnikov na drugi strani fronte še vedno zelo obilne, vemo iz razmeroma nedavne zgodovine in neslanih do v tipov zavistnih slikarjev in šaljrvcev centralnih držav. V povojnih letih vidimo po nekaterih banketih in gostijah leta 1919, ko se je praznoval konec svetovnega klanja in zmaga nad sovražnikom, veliko izpremembo. Pravu eleganca velikih in močnih tega sveta postaja skromnost tudi v jedi. Zdaj se da več na bučne vojaške parade in svečanosti, Jurij V% Najdalje v preteklost, torej v leto 1905, spada obisk mladega španskega kralja Alfonza XIII. Bilo je v juliju, ko je Pariz pozdravljal svojega južnega soseda ne samo s kraljevskim pompom, temveč rudi s tradicijo dobrih in izdatnih pojedin. Jedilni list oficielne gostije, prirejene takrat v EE-zejski palači, je v tem pogledu zares zanimiv: na njem je naštetih 19 jedi in 8 vrst najboljših vin. Ni treba naštevati vseh teh jedi, ker zadostuje, če povemo, da so delale čast francoski kuhinji in da so bile izbrane izmed najboljših. Sicer je pa bilo to v časih, ko se tudi meščanska rodbina ni zadovoljila s slavnostnim obedom, če ni prišlo na mizo vsaj sedem jedi in najmanj tri vrste vina. Če bi pa posegli 250 do 300 let nazaj, bi videli veliko nazadovanje take kraljevske pojedine v primeri s pojedinami Ludvika XIV. Doba prezidonta Fallieresa je ohranila slavno tradicijo dobre jedače in pijače, bila je celo simbol one tipične francoske sladkosnednosti, ki je razumela ne samo kakovost jedi, temveč tudi njihovo količino. Gostije na čast norveške in belgijske kraljevske dvojice imajo še vedno na jc-gi delavci počivajo, morajo šoferji voziti. I dilnih listih po 12 jedi in 6 vrst vin. Ed-Kedeljskega počitka za poklicnega šofer- ' vard VII., znam sladokusec in oboževalec Alfons XTTT. nego na bogate jedilne liste oiiciekiih pojedin. Edina izjema je bila menda še pojedina 21. oktobra 1927 na čast znanega sladokusca egiptskega kralja Fuada. ko je prišlo na mizo še 10 jedi, med temi štiri mesne. Potem se je pa jedilni list oficielnih pojedin znatno skrčil, tako da pride zdaj na mizo največ šest ali sedem jedi. To se vidi tudi na jedilnih listih. Prej so bili bogato opremljeni v obliki knjižic najmanj na štirih straneh s primernimi okraski in v barvah zastav dotičnoga vladarja, S stičnim besedilom, točnim sporedom godbe, spremljajoče diskretno oficielrno pojedino. Zdaj so pa jedilni listi enostavni rjavkasti ali modrikasti kartoni z monogramom gosta na vrhu, spodaj so pa po vrsti naštete jedi. Kralj Fuad Letošnji državni banket na čast angleškemu kralju in kraljici je sicer prekoračil sedem jedi, ki so postale že tradicionalni vrstni red francoskih prezidentskih večerij na čast poglavarjem tujih držav, toda samo za eno ali največ dve. Angleški kralj in kraljica sta namreč vneta za francosko kuhinjo in ne mogli bi jima ustreči, če bi nekoliko ne razširili jedilnega lista. Zato je bila gostija nekoliko bogatejša. 1 ">i * t H ' i t*— * t v r» * V m f' ? a * i • . iJ-ji t l j j a • j ' a i j j 4 i . A'j j" »* j* ▲ ; i Ki t f \ p < ti \ M t & ? €J M i i/ V i* ji č »j j i i \ y ' iM * i It w & w ^ iygT m p v * V ^ t ifil i jr j__*. i ' * i'. j ' v • p 1 u» 11 j? *i v / i ^ c t, - j- ,;.>* J 4 k**** y i/' »j Prva ženitna ponudba AngleSki muzej v Londonu je dobil en izvod lista >Machester VVeeklv« iz leta 1727, zanimiv in vreden, da je prišel v muzej zato, ker je v njem prva ženitna ponudba potom oglasa. Neka Ellen Mor-rissotnova je iskala potom oglasa v listu ženina. Takrat pa javnost še ni bila vajena takih oglasov in tudi tako širokogrudna ni bila v tem pogledu, kakor je zdaj. V naslednji številki istega lista je objavljena stroga kritika te neobičajne poti, češ, da je tako razburila javnost, da vsi dvomijo, da bi bilo tako dekle, ki na tako čuden način išče ženina, pri zdravi pameti. Mestni svet v Mamchestru je celo poklical dotično mladenko na odgovor in ji naložil denarno kazen za to i> neumestno šaloc. će bi smeli mastni sveti zdaj kaznovati ljudi zaradi ženitnih ponudb potom, oglasov, bi mestne blagajne nikoli ne bile prazne, ker bi jih lahko napolnili že z dohodki od takih glob. Tri čudakinje I>ve čudaški ženi v Birehingtonu v kentsk'i grofiji sta tri mesece prikrivali smrt svoje matere, s katero sta živeli ločeno od sveta eetiii 30 let. Njeno truplo so skrivali v hiši. Cisto slučajno je opazil dninar Hutehings mrtvo starko v spalnici in opozoril poučijo, da v Wardovi vili ni nekaj v redu. Redarji so vdrli z zdravnikom v hišo in našli mrtvo ženo. Hčeri sta tik prisiljeni izročiti materino truplo, ležeče v sobi, kjer je stanovala, sami sta pa stanovali v drugih sobah, kakor da se ni nič zgodilo. Florence Matilda Wa*dova, ki je zdaj umrla stara 84 let, se je pniseHra v Bir-cbineton z dvema hčerama iz Birghtona leta 1907. Čeprav so stanovale v mestu, so živele povsem točeno od sveta, kakor da Sve na pustem otoku. Gostov sploh niro sprejemale, na izprehod so hodile navadno ponoči črno oblečene in zavite v plašče. Ni-m služkinja sfažeča v hiši že dolga leta, jih nikoli ni videla. Vedno so se zaklepale v sobo, ki jo je morala že zvečer pospraviti, da ie lahko pospravila druge. Z ljudmi so govorile samo skozi špranjo za pisnia v vratih. Okna so bili vedno zastrta z žaJuzirami. Šele zadnje čase so bile žal uzi }e tu pa tam dvignjene in na oknih so se pojavtifi zastori. Obe hčeri sta popoldne večkrat zapustili vilo. Hutehings. radoveden kakor drugi ljudje v okolici, kaj je v tajinstveni vili, kamor nihče ni smel stopiti, je^ pogledal nekega dne skozi okno in slučajno opazil starko mrtvo na postelji. Redarji z taji ijadje, ki &o kijti SO teoih. Vile so potem ssfteeatifi. Ws«dovi sta pa ino-raii potem v dm»o hAa Starejša Bealru.t je stara 43 tet, mlajfe Gertruda pa sploh ne va, koliko ie stara. Njuna čudaška man ie b*& Y4dowa po adrareniku. ki je umrl pred 35 teci. Slavcek najdražji radijski pevec Ko« je pojavil racDo, je bil pnnos afe^Btoo^ega žvrgotanja velika atrakcija in mod radijskimi poslušalci zelo pnlru rjen. Toda za to je balo potrebno mnoco ^čudenj in uspehi niso bili posebno veliki. Ameriška Narodna radijska družba ** je nedavno znova lotila paskiw*>v s slavo-kovim petjem, ki bi bilo pri sedanjih teh-TPftoifa. pripomočkih tocnejse podano, kakor je bilo prvotno. Poskusi pa tudi zdaj moo hOj uapesnejšl in ameriška djruzba jr ^poroeoa svorLm posduSak^m, da je plačala za pet minut čarobnega stevtffcovefra petja 40.000 dolarjev. To bi se zadek) neverjetno, toda pomisliti moramo, da je bOo treba poiskati kraj. kjer aiavčki navadno prepevajo in sicer mirno, potem so morah tam postaviti radijsko napravo tako neopaženo, da ni*o sftavčkov prepodili. A prišlo je slabo vreme in čakati so morali dva tedna, p redno ao slavčki mirno zazvrgoleri v mikrofone Tak1* vidimo, da pri dragem obratu ame*. rb&kih postaj ta cena ni pretirana. 100.000 mikrobov na krožniku Šef ameriškega zavoda za medicino dr. Cujruning se je leto dni ukvarjal z vprašan jem Čistoče krožnikov in jedilnih pr:: rov v javnih jedilnicami. Na zdra\miakeni kongresu v Milwaukee je predaval o svojih opazovanjih in izsledkih. V 46 javnih jedil, nicah je večkrat zapored strogo preiskal kr<>žnike in jedilni pribor, pa je našel na enem samem -»čisto pomitem« krožniku nad 100.000 mikrobCA* raznih bolezni, zlasti spalne, jetike, hripe legarja itd, Dr. Cumming je jel takoj Iskati primerno sredstvo proti tej poplavi mikrobov. Javnim jedilnicam in tudi gospodinjam, ki kuhajo doma, pripoTx>ča uporabo vode s posebno raztopino, vsebujoče klor. Glede pomivanja posode priporoča najprej posodo popiakniti, da odstranimo ostanke jedi. potem pa umiti jo z dobrim milom v vodi, ki smo ji primešali nekaj klora in končno znova izplalcniti jo v taki vodi. Na tako umiti posodi je nadel dr. Cumming največ 20 mikrobov raznih bolezni. Iz Laškega — Marihor&ki malj harmonikarji ">olo obiskali Laško. Pod vodstvom Vilka Sustor. š*ča t odo koncerti ral i v Sokolskem don1 u v ponedeljek 25. t. m. ob 20. — Umrla je 36-letna vrtnarica v Radio-thermi Ivanka Zupen iz Dobra. Pokojna je padla 10. junija s češnje ter si zk>m»ila hrbtenico. Po enomesečnem trpljenj« jo je resila smrt. — Rajoniranje ribarskih okrajev. Ban ska uprava raz^lažaL, da. af> v smrtelu 8L