11. štev. Radgona, dne 13. marca 1920. II. leto. Morska Straža Glasilo obmejnih Slovencev. Uredništvo in upravnlštvo v Radgoni, burska ulica štev. S84. — Telefonska štev. 31. Rokopisi se ne vračajo. Izhaja vsako soboto zjutraj in stane s poštnino vred za vse leto 22 K, za pol leta II K, za četrt Seta 5 K 50 vin. Inseraii: Ena petstoipna .petitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) 80 vinarjev. Pri večkratni objavi primeren popust. Med ljudstvo! Ako pogledamo nazaj v našo narodno preteklost, ako prelistamo strani naše kulturne in politične zgodovine, moramo občudovati vztrajnost in zdrava načela raznih poedincev, katere naziva pisatelj Abditus »narodni idealisti « BiH so to ljudje, ki so pri nas sejali zrnje, ki je že vzklilo in zorelo pri večjih, bogatejših narodih. V tujih šolah in v tujem duhu so jih vzgojili, a njihovo zlato srce je vedelo vse obrniti po domače, vse darovati ljudstvu, iz Čigar naročja so izšli. Vodnik izdaja prve koledarje in v njih drami svoje rojake, osnuje prvi slovenski časopis in piše prve s]ovenske|umetne pesmi, ki skušajo doseči višek tedanjega časa. Koliko nesebičnosti in vzornega idealizma so pokazali nekateri narodni voditelji v revolucijskem letu 1848! In pozneje ko je duh starega Metternlcha s pomočjo žandarskih bajonetov in podkupljivega uradništva smotreno trgal vse mladike, ki so že pognale na našem narodnem vrtu, so se posamezni rodoljubi strnili krog »Novic« in poučevali narod, obenem pa z leposlovjem in prvimi začetki naše vede vabili slovensko inteligenco v narodne vrste. Toda kaj bi bilo vse njihovo prizadevanje, če bi ne žiyeli med ljudstvom nič manj idealni, a preveč skromni, skoraj neznani kulturni pijon;rji, ki so ljubili svoj narod in se vedeli žrtvovati za njegov blagor. V oddaljeni gorski vasi se je našel kak župnik, kateremu težave vsakdanjega življenja niso mogle zamoriti mladostnega poleta in navdušenja izza študijskih let, pa je širil med ljudstvom Mohorjeve knjige, pomagal učitelju pri vzgoji otrok, da je s tem že mladino pripravil za bodoči narodni razvoj, zaeno pa stal ljudstvu cb strani, trpel in pomagal, pa naj so šle po deželi hude bolezni ali pa velike gospodarske stiske in nadloge. Na te poedince se je oprlo vse narodno življenje; krog njih so se osredočile prve čitalnice, prva pevska društva, prve posojilnice. Z roko v roki so šli ž njimi enako idealni rojaki posvetnega poklica, orga- nizirali velike tabore — kateremu našemu starcu ne zablesti oko, ko se spomni na tiste čase! — in ne obupavali tudi takrat, ko se je zgrnila tema nad domovino. V tistih časih je bilo naše meščanstvo večinoma nemškega duha, državno uradništvo ni smelo pokazati prijaznega obraza, zakaj dunajski zloduh je zmerom bdel, bili so takrat časi hudega kmhoborstva. Iz Ljubljane, Celovca in Maribora ter iz Trsta, kjer se je zbiral cvet našega maloštevilnega izobraženstva, so prihajale struje mladega narodnega življenja in po zaslugi skromnih hribovskih idealistov objele zadnje gorsko selo. Od tam so polagoma prihajali novi, mladi pijonirji in starci na gorah in po dolinah so pazili, da niso pozabili na — grablje. Vcepili so jim veselje do narodnega in prosvetnega dela, pa so oni nadaljevali naloge prvih pijonirjev na deželi. Bataljoni mlade kmetske inteligence so tekom desetletij osvojili tudi naša mesta, da je bil ves narod pripravljen za svobodo, o kateri so peli pesniki-budilci! To so tiste lepe strani naše zgodovine, pri katerih čitateij pestoji in se razveseli. Ne more se načuditi tem sejalcem, ki so v trde alpske brazde posejali slovensko kulturo. Koliko so dosegli s tem! Ves nemški in laški napor, da bi nas zdrobili in zatrli kot narod je bil izjalovljen. Zavedno in pogumno ljudstvo je s svojimi društvi, s svojo gospodarsko organizacijo in politično zrelostjo ustvarilo jez, ob katerem so se lomili valovi mogočnega tujstva. Zakaj se danes, ko nas toliko peče vsakdanjost, ko imamo toliko težav z našo notranjo ureditvijo in še več z zunanjim položajem cele svobodne države, obračamo v preteklost? Kako malo smo »aktuelni»! In vendar, kadarkoli iščemo program za bodeče delo med ljudstvom, zmerom se moramo zamisliti v te čase. Odtod je črpal svoje moči Evangelist novega narodnega življenja — dr. Krek. Obnovitev podrobnega prosvetnega dela in gospodarske organizacije med ljhdstvom — v slednji hribovski vasi —; zdravljenje ran, ki jih je razdrapala vojna in vcepljenje novega, svežega idealizma v najširje narodne vrste, to je naša naloga in naš program! Koliko se da storiti in kako veselo je to delovanje, ki vlaga v stara slovenska tla semena za novo bodočnost! Prosvetno delo z predavanji, bralnimi in izobraževalnimi društvi; gospodarsko delo z vzgojo novega, zadružnega duha; nravno delovanje z gojenjem dobrih telovadnih odsekov, odlikujočih se s smotreno disciplino; karitativno delo z ustanavljanjem in vzdrževanjem dobrodelnih društev in ustanov, končno politično delo, toda ne ono sebično, oporiuno, ki je dičilo vse naše stranke pred vojno, marveč pošteno, načelno in idealno delo s svetlimi in velikimi vzori v opo?redju. Koliko pa lahko stori dobro časopisje, če ima pred očmi idealne vzore in ako izvršuje nepotvorjeni ljudski program, Danes so razmere drugačne, kot so bile v časih naših prvih sejalcev, toda potreba ni nič manjša. Nikar se ne slepimo s tem, da smo svobodni. Res pa je, da naše ljudstvo še vedno ni svobodno, in če bi tudi bilo, je pa bila vojna veliko prehuda in predolga, da bi mogli s samo svobodo zbrisati njene strašne brazde. Bolj kot kedaj "so naši dnevi primerni, da gremo z idealizmom in nesebično krščansko ljubeznijo med ljudstvo. V bogata in siromašna sela, na hribe in v doline, v slednjo kočo. Koliko so zamudili na pr. Hrvati, kei so zanemarili deželo in ker do zadnjega časa sploh niso razumeli podrobnega dela med ljudstvom. Mi smo imeli svoje ljudi — a moramo jih še imeti. Na nje, na idealne poedince, bomo uprli naš bodoči razvoj. Mi smo tukaj na skrajni meji naroda in države, toda zdi se nam, da čutimo močneje kot kjerkoli drugje utrip narodnega srca. Mi verujemo v nared kot celico v velikem organizmu človeštva in hočemo, da prejme ta celica vso ono moč, ki ji gre. Z idealizmom in resno vstrajnostjo bomo šli med naše ljudstvo in zanesli veselje narodnega življenja v sleherno kočo naše obmejne pokrajine. Preverjeni smo pa, da tudi ostali narod ne bo utonil v brez- Stari zvonar. (Spomladanska idila.) Spisal V. O. Korolenko. Iz ruskega prevel B. Borko. Zmračilo se je. Mala vasica, ki se je stisnila v senco borovja blizu tihe reke, je tonila v tistem posebnem somraku, katerega so polne spomladanske zvezdnate noči, ko iz zemlje puhti tanka meglica, zgošča sence gozdov ip pokrije prostor s srebrnolazurno tančico . . . Vse je tiho, zamišljeno, otožno . .. Vas mirno počiva. Revne koče se skrivajo v komaj vidljivih obrisih; tuinjam zasveti luč, včasih zaškripajo duri, zalaje čuječ pes, in zopet vse umolkne; iz temne mase lahno šumljajočega gozda se zdajpazdaj, pokažei kak pešec, preleti jezdec, zaropota voz . . . Prebivalci posameznih gozdnih vasic pravkar prihajajo v svojo cerkev, da dočakajo velikonočni praznik. Cerkev stoji na gričku sredi vasi. Okna so razsvetljena. Zvonik — star, visok, teman — tone v lazurni višavi. Škripajo stopnice . . . Stari zvonar Mihejič stopa na zvonik in kmalu sine nova zvezda v zraku — zvonarjeva svetilka. * * * - . Težko se starček vzpenja po stopnicah. Oslabele so že stare noge, ves je izmučen, oči so mu opešale . . . Čas je že, čas je, da gre starec počivat, pa Bog ne pošlje smrti, Od-hranil je sinove, odhranil vnuke — stare ljudi je spremljal y večno domovino, spremljal je tudi mlade a on še živi. Težko je . . . Mnogo velikonočnih praznikov je že doživel, ne spominja se več, kolikokrat je že čakal ob tem času tu le na zvoniku ... In zopet ga je pripeljal Bog . . . Starec je stopil k zvonikovi ograji in se naslonT. Spodaj, okrog cerkve, so se videli v poltemi grobovi vaškega pokopališča, dozdevalo se je, kakor bi jih stari križi čuvali z razprostrtimi rokami. Tupatam so se nagibale k njim breze, ki še niso pognale listja . . . Odtam, od spodaj je prihajal k Mihejiču dišeči vonj mladega brstja in vel je otožni mir večnega spanja . . . Kaj bo pač z njim čez eno leto ? Ali se bo zopet povzpel sem, v višavo, pod medeni zvon, da z glasnim udarcem vzbudi uspavano noč, ali pa bo ležal . . . tam zunaj v temnem kotu pokopališča, pod križem? Bog ve . . . On je pripravljen, a Bog daj, da še enkrat doživi praznike. »Slava Tebi, Gospod!« šepetajo stare ustnice običajno molitev. Mihejič gleda gori na svetlo nebo z milijoni sijajnih zvezda . . . gleda in se križa . . . * . * * — Mihejič, ej Mihejič! — kliče od spodaj drhteči, enako starikavi glas. Bil je star cerkveni pevec, zagledal se je na zvonik, dvignil dlan nad oči, a ni mogel opaziti Mihejiča. — Kaj hočeš? Tukaj sem! — odvrne zvonar in se nagne nad ograjo. — Ali ne vidiš ? — Ne vidim ... A ni-li morda čas, da udariš! Kaj misliš? " Oba pogledata na zvezde. Tisoč božjih luči miglja z višave. Žareči »voz« se je dvignil visoko nad obzorje . . . Mihejič misli. — Ni še čas, počakaj. — Vem jaz! (Dalje prihodnjič.) brižnosti narodne svobode in v lovu za trenutne koristi ter osebne interese posameznih veličin. Razmere na Sadjarskem. Madžari niso in ne marajo biti republikanci. Moderna kultura je slabo prodrla med njihove mase in ulica še je danes pripravljena, vkloniti se biču vsakega samosilnika, ki bi si priboril krono sv. Štefana. Prevrat na Ogrskem novembra 1. 1918 je bil posledica zunanjih dogodkov — rušila se je stara monarhija — ne pa izraz zavestne narodne volje. Zato so se Madžari trudili vse do zadnjih dni, da obnoye monarhijo pod habsburškim žezlom. Morda pričakujejo, da jim bodo Habsburgove! pričarali stare, dobre čase, kar je pa popolnoma prazna vera. Povratka habsburške dinastije ne dovoli tudi antanta, ker bi vsled tega nastale v srednji Evropi nove zmešnjave in pokopale morda vse dosedanje pridobitve. Zato so si Madžari izvolili upravnika, bivšega avstrijskega admirala Nikolaja Hortyja, Mož je znan kot zagrizen Madžar in prepričan nasprotnik vsakega napredka. Te zmožnosti so mu prisodili tudi Madžari sami, ker so mu izročili skoraj neomejeno vladarsko oblast. Nov upravnik ima 3 milijone letne plače in povrh tega pravico, da razpusti parlament, če mu ne ugaja. Tako imamo na Madžarskem vlado »krepko roke», ki je zelo podobna raznim srednjeveškim tiranijam. Dobra diktatura večkrat ni napačna reč, ako je obstoj države ogrožen in prebivalstvo brez vsake discipline. Toda navadno se stranka, ki stoji naj-bližje diktatorju, tako globoko zaje v državno telo, da jo lahko odpravi samo nov-prevrat. Večinoma se ta stranka rekrutira iz najmanje značajnih a najdrznejših ljudi. To vidimo danes tudi na Madžarskem. Pod Hortyjeyo zaščito so se silno osamosvojili oficirji. Začeli so preganjati vse, kar m hotelo plesati z njimi. Poročali smo že, koliko ljudi je bilo mučenih in usmrčenih brez obsodbe. Zelo značilen je tudi umor dveh socialističnih urednikov, katera so častniki zvábili na avtomobil, zapeljali k Donavi in tam zavratno umorili. Izginilo je več oseb, med njimi urednik nekega krščansko-socijalnega lista. Javnost je takoj vedela, da so storilci častniki. Zadnji čas so častniki ustanovili posebna društva, takozvane detachemente. Zasedli so več hotelov v raznih delih glavnega mesta. Ti detachementi imajo namen, strahovati vse tiste, ki bi nasprotovali delovanju oficirjev. Tudi omenjeni umor urednikov je sklenil en izmed teh deta-čhementov in sicer sta umor izvršila baron Nopesa ter nek poročnik. Na pritisk javnosti, zlasti zunanjega sveta, je armadno poveljstvo izvedlo preiskavo in aretiralo oba krivca. 'Poda oficirji so izjavili, da odpovejo . pokorščino in vprizorijo splošen pogrom, če se ne is pust; aretirancev. Tako sta morilca prišla na svobodo in častniki strahujejo prebivalstvo še dalje. Dne 1.1, m, — povodom Horthyjeve prisege — so na lastno pest z kordonom vojaštva zaprli parlament. Poslanci so protestirali, tudi vlada je bila edina z njimi, ampak takoj na to je podala ostavko. Nova vlada še ni sestavljena; kako bo pa izgledala, si lahko predstavljamo. Na Madžarskem so zopet na površju grofje in druga enaka sodrga. Vesele se pač. da bodo njihova ogromna posestva ostala cela, a siromašen kmet oziroma delavec bo še nadalje rcbotal za njihovo bogatstvo. Svoboda in pravičnost sta zaenkrat izgnani iz madžarske dežele. Ljudstvo čakajo še hudi časi. Politični pregled. Jugoslavija. Dne 3. t. m. se je sestalo narodno predstavništvo. Naslednjega dne je glasovanje dognalo, da ima nova vlada kvorum, ker se je seje udeležilo 147 poslancev. Po tej ugotovitvi je bil kvorum znižan na 100 glasov-Demokratska in socijalistična stranka ne marata sodelovati v začasnem parlamentu, ker ni viadno krmilo v njunih rokah. Zato bodo nekateri poslanci izstopili iz te skupine in z ozirom na resen zunanji položaj glasovali za držat .. po-trebe. Prihodnja seja obravnava mirovne po- godbo z Nemčijo, državni proračun ter davek na vojne dobičke. Zaeno bo vlada podala svojo deklaracijo, o kateri peročamo prihodnjič. — Pokrajinske vlade so se sestavile iz strank, ki so pripravljene sodelovati pri vladi. V Sloveniji smo dobili novo vlado pod vodstvom dr. Brejca. Poverjeništva so poverjena sledečim: za notranje zadeve prof Bog. Remcu, za uk in bogočastje dr. K. Verstovšku, za pravosodje Josipu Fonu, sa socijalno skrb dr. A. Gosarju, za kmetijstvo posestniku J. Janu in za javna dela inž. Dušanu Srncu. Vsi poverjeniki so vzeti iz vrst Vseslovenske ljudske stranke in lahko upamo, da bo nova ljudska vlada delovala v resnični prid ljudstva, zlasti kmetijskih slojev. — Na Hrvaškem je prevzel vlado Narodni klub (ban istrski prvoboritelj dr. Laginja) in v Bosni hrvatske stranke ter srbski radikalci. — V vprašanju valutne reforme je ministrski svet baje sklenil, da vztraja brezpogojno pri razmerju 1:4. Pripravlja se. tudi nov volilni red in drugi najnujnejši zakoni. Jadransko vprašanje je zopet od-godeno in sicer na kakih 14 dni ali 3 tedne. Pogajanja so ostala na isti točki, kot so bila pred enim letom, ker mi ne moremo pripustiti uničenja našega naroda in naše bodočnosti; Lahi pa ne morejo premagati svojega napuha in sovraštva naprarn Jugoslovanom. Wilsondva nota, ki ima mnogo krepkih besed v obrambo I naše pravične stvari, je antantne kroge zelo j vznemirila. V Beogradu pravijo, da se je položaj izboljšal. Svet trojice se preseli med počitnicami v Rim ali pa v kako kopališče v Rivieri. Ali bo to ozračje ugodno za našo stvar? Nemčija in Nemška Avstrija. Na Angleškem ima mnogo zaslombe zahteva, da se preiščejo in popravijo mirovne pogodbe z Nemčijo in Avstrijo. Ni izključeno, da ros pride do revizije, ker v Parizu že uvidevajo, da je bilo delo mirovne konference brezlodno in preveč zanikrno, ja taka diplomacija naj vrne človeštvu mir! Rusija. O tem, kako bodo evropske države odgovorile na mirovno ponudbo sovjetske Rusije, še qj nobenih poročil, O sovjetski armadi se zatrjuje, da je dobro urejena in vzorno disciplinirana. Njene čete še vedno prodirajo dalje, V notranjosti države se opaže novo življenje, ki ne vzbuja slabili vidikov v bodočnost. Portugalsko, Poročajo o revoluciji. Stavkati so pričeli vsi železničarji, poštni in brzojavni uradniki. Promet z inozemstvom je prekinjen. V večjih mestih so baje zmagali komunisti ter razglasili novo sovjetsko ijudo-vlado Portugalsko. Darujte ata dijaško kuhinjo v ¡üsarski Soboti. Tedenske novice. Lep UŠpeh. V Macinu v Medžimurju, pol ure od Središča, obstoja že več let kmetsko pevsko društvo, kateremu je duša tamojšnji župnik g. Ignacij Lip n jak. Topovsko društvo, sestoječe od mladih kmetskih deklet in fantov, je neutrudni pevovodja izpopolnil tako, da je zasloyelo po celi Jugoslaviji. Priredilo je koncerte v Varaždinu, Zagrebu, Ptuju, te dni priredi v Mariboru in Celju. Bržkone gre tudi v Ljubljano. Uspeh ¡e povsod velikanski Krasni, izvežbani glasovi prednašajo medžimurske narodne pesmi, ki so v svoji nežni liričnosti tako podobne slovenskim, ter vplivajo na občinstvo, vajene tuje umetnosti — kakor v Zagrebu in v Mariboru — z neizbrisljivim dojmom. Mladi pevci so v narodnih nošah. Ameriški izseljenci se vedno bolj vračajo v domovino. Dolga leta so delali v tuiini, da rešijo svojo zadolženo zemljo ali pa da si kupijo lastno streho. Marsikateri prinese s seboj lepe vsote dolarjev, Že med vojno smo računali s tem, kako bodo ti dolarji koristili našemu narodnemu gospodarstvu. Danes stoji dolar boljše, kot kateri drugi denar sveta. Lahko rečemo, da prinašajo naši izseljenci z dolarji čisto zlato s seboj, In vendar vidimo, da si ne morejo nič prav pomagati s syojim t / bogatstvoin. Na potu v domovino nasedejo raznim valutnim verižnikom in ker ne poznajo razmer y domovini, prodajajo dolarje po silno nizkem kurzu Zlasti v Nemški Avstriji se puste goljufati, ker jim Nemci slikajo, kako slabo stoji kronska valuta v Jugoslaviji itd. Sramota je, da na^e oblasti ne store ničesar proti temu izkoriščanju, ki škoduje vsej drzayi. če imate kogar, ki se namerava vrniti iz Amerike v domovino, pišite mu, naj se ne da zapeljati med potom in naj prinese dolarje domov. Med tem bodo pa morale naše oblasti najti način, da obvarujejo izseljence in državo pred škodo. Italijanska zlobnost. Kakor poročajo iz Pariza, je Italija sklenila, da podpira z vsemi močmi zahteve, ki jih stavljajo Madžari v svojem odgovoru na mirovne predloge proti Jugoslaviji' — S tem bo pač le delovala v smislu svojega programa, ki gre za uničenjem našega naroda. Menda ni naroda na svetu, ki bi našel v drugem narodu tako zlobnega sovražnika, kot smo ga našli mi v Labih. Ker nas ne morejo pobiti kakor Turki Armence, nas pa hočejo razdrobiti z diplomatskim kladivom. Pomni to, narod ! Socijalisti gredo narazen, že delj časa je bila slovenska socijalno-demokratska stranka ločena na dva tabora, vendar je še do zadnjih dni nastopala na zunaj enotno. Te dni pa je došlo do kcmčnfga razdora v stranki. Levičarji pod vodstvom znanega dr. Lemeža so izstopili in se deklarirali kot komunistična stranka. Desničarji ostanejo pod vodstvom Kristana in Prepeluha. Ali je to zasluga Kristanovih milijonov ? Regent obišče Zagreb in Ljubljano. Sedanja vlada bo predlagala regentu, da čim prej poseti Zagreb in Ljubljano. Iz Čehoslovaške dobimo glasom trgovske pogodbe, ki se je te dni zaključila, 1600 vagonov sladkorja v zameno za 1100 vagonov živil. Ker bo sladkor silno drag — preko 50 K en kg —■ bo ta množina zadostovala za celo leto. Kdo bo kupoval sladkor? Ali ne bo teh 1600 vagonov za vojne milijonarje in obogatele verižnike nekoliko preveč? Masaryk, predsednik čehoslovaške republike, slavi te dni 70 letnico svojega življenja. Spomenik Tatiji Gubcu bodo postavili kmetje v Ludbregu na Hrvaškem. Dne 15. februarja je minilo 350 let, odkar so ga v Zagrebu na Markovem trgu kronali z razbeljeno železno krono in postavili na razbeljen prestol. Matija Gubec je bil vodja kmetov, ki so se uprli tlačanstvu nemških grajščakov. Že v tistih časih so se slovenski in hrvaški kmetje bojevali skupno za »staro pravdo«. Toda moč grajščakov je bila prevelika. Grofovski plačenci so zadušili kmetski upor. Mnogo kmetov je bilo obešenih na drevju, najhujše mučeništvo pa je čakalo njihovega vodja, Gubca. To je bilo pred tristoinpetdesetimi Isti, ampak slovenski kmet še ni pozabil in ne bo pozabil mučencev svojega rodu in svoje misli. »Revne Yougoslave«, krasno urejevani list, ki izhaja v francoskem jeziku v Parizu, prinaša v 13. do 14. številki članek o Radgoni: »Radgona ven être yougoslave«, kjer omenja brzojavne proteste radgonskih Slovencev ter opozarja na važnost radgonskega vprašanja. Vojaška razdelitev Jugoslavije. Kraljevina je razdeljena v 4 armije, 16 divizijskih oblasti, 48 polkovnih okrožij in 192 bataljonskih srezov. V Gornji Radgoni in Dolnji Lendavi je razpisana služba uradnih živinozdravnikov. Delo v sovjetski Rusiji. Dočim se delavstvo vse Evrope bori za 8 urni delavnik, je revolucijska sovjetska vlada v Rusiji upeljala 12urni delavnik. Z delom hočejo dvigniti moč države ia zagotoviti zmago revolucije. Pri nas se pa štrajka vsepovprek . . . Rok za zamenjavanje kronskih bankoveey razun za tisočake, ki se morajo zamenjati do vštetega 15. t. m., se podaljša in sicer za bankovce po 100 K do vštetega 15. aprila t. 1. Za druge vrste bankovcev se bo podaljšani rok pozneje objavil. špesijalisi dr. Benjamin Ipavic, osem let asistent in operator ljubljanske in dunajske univerzitetne klinike za ženske bolezni in porodništvo, ordinira v Mariboru, Gosposka ulica štv. 46. Tisočkronski in stokronski bankovci s ponarejenimi koiki v Prekmurju. Izvedeli smo, da krožijo v Prekmurju ogromne množine tisočkronskih in stokronskih uankovcev s ponarejenimi kolki, in da se uvažajo kolki za te vrste bankovcev iz Madžarske in republike Avstrije. Ker se bodo taki bankovci s ponarejenimi kolki skušali spraviti brezdvomno tudi v ostalo Slovenijo, se prebivalstvo opozoruje naj bo previdno pri prejemanju novcev iz Prekmurja. Pobožne želje. Madžarski listi so prinesli vest, da bodo meje v Prekmurju urejene tako, da pripade Dolnja Lendava Mad žarom. Kakor pa poroča Ljubljanski dopisni urad iz uradnega vira, je ta vest neresnična. Po besedilu mirovne pogodbe, ki je bila izročena Madžarom, pripade Dolnja Lendava Jugoslaviji. Kako ponižni so postali Madžari: še nedavno so hoteli kar vse Prekmurje, danes pa bi bili že -srečni, ako bi dobili vsaj mestece Dolnjo Lendavo! »S c h«. Listi so objavili vest o imenovanju novega upravnika Prekmurja. Prejšnja beogradska vlada je namreč sklenila, da se Prekmurje upravlja kot samostojna pokrajina in bi ne bilo podrejeno tej ali oni deželni vladi, marveč naravnost Beogradu. Kaj je hotela doseči s tem, ne vemo. Toda že imenovanje upravnika je prav značilno. Imenovan je bil bivši okrajni glavar Schittnig, mož, ki je zaslovel takoj po prevratu radi različnih sporov, ki jih je imel z ljudmi, kateri so mu v časopisju predbacivali protislovensko delovanje v vojnem času. Kakor sedaj izjavlja g. dr. Lenard •v Mariborski »Straži«, g. Schitnig v prejšnih časih sploh ni maral govoriti slovensko, dasi že njegovo ime kaže, da je slovenskega rodu. Radovedni smo, kaj bo odgovoril novi g. upravnik na dr. Lenardova očitanja. Mi smo še za časa boljševiške strahovlade v Prekmurju opozarjali na to, da bo morala Jugoslavija posvetiti •upravi te pokrajine posebno skrb in nastaviti na vodilnih mestih ljudi, ki bodo imeli zmisel za široko narodnopolitično delo ter dovolj razumevanja za ljudske potrebe. Novi upravnik, ki je po vseh vesteh tip starega avstrijskega birokrata in povrh tega v narodnostnem oziru kompromitiran, spada vse drugam, le v Prekmurje ne. Proti temu imenovanju odločno protestiramo in poživljamo vlado, da razveljavi sklep prejšnje vlade in se pri bodočih imenovanjih ozira na želje prekmurskega prebivalstva, ki bi v nasprotnem slučaju preveč bolestno občutilo omalovaževanje njegovih prAvic v državi, ki ga je osvobodila od tisočletnega tujega jarma. Klic na delo iz neodrešehe domovine. »Goriška Straža« objavlja v eni zadnjih številk krasan članek »Na delo!«, kjer vabi neodrešene Slovence na obnovo gospodarskega in prosvetnega dela ter pravi med drugim: »Po večjem spi vse to naše delo. Krivda temu leži seveda v prvi vrsti v razmerah, katere je ustvarila vojna, po prenehanju vojne pa sedanja nestalna doba polna zagonetk. Toda krivda leži veliko v nas samih. Premlačni smo in prehoječi. Saj narod je ostal tu, naroda ne zatre nobena sila. V njem je tista žilavost m vstrajnost, ki je ysposobila naše pradede, da so kljubovali vsem viharjem minulih stoletij, da so preživeli vse stiske in vsa gorja razburkanih časov. Narod živi in hoče živeti, za svoje življenje potrebuje pa vse kulturne in gospodarske naprave, kakor jih je imel prej. Dolžnost je torej vseh brez izjeme, da stoje na mestu, kamor jih je Bog postavil, da delajo tako, kakor so delali pred vojno, da požrtvovalno in brez osebnih koristi dajo na razpolago narodu vse svoje duševne sile kakor so delali doslej, ko je vojna vihra završala preko dežele. Iz ruševin mora kliti novo življenje, in vsakogar naloga je, da pospeši razvoj tega«. —Uverjeni smO, da bodo temu klicu sledili vsi Slovenci onstran demarkacijske črte. Živahno narodno življenje bo zopet zavrselo. Naroda ne zatre nobena sila. Pri nas se tudi pogosto kliče na delo, toda kako krasno bi se pač razvijalo naše narodno življenje, ako bi se od svobode naučili vsaj tisto, česar so se naučili primorski Slovenci od nesvobode! V skrbeh so za naš jezik! Graški list »Deutsche Grenzwacht» pripoveduje vsem radovednim Mihlom, kako nečist je slovenski jezik in kakšne težave imajo celo slovenski izobraženci, ker ne razumejo popolnoma »novo-slovenščine». Če bi ljudem okrog tega lista v resnici stalo do odprave narodnega sovraštva, tedaj bi si take članke prihranili. Ampak njim gre za to, da nas prikažejo kot prave nerode, nezrele za svobodo, kot narod »druge sorte», ki še nima ustaljenega jezika, če se slovenski list pritožuje, da mariborski magistrat izdaja listine v slabi, germanizirani slovenščini, tedaj je to le znamenje, da imajo na mariborskem magistratu ljudi, ki jih drži protekcija in kateri niso dovolj zmožni našega jezika. Nemški Mihi pa to obrne tako, kakor bi bil kriv naš »novi jezik». Gola zlobnost in zbadanje! Naš književni jezik res ni star, toda jezikoslovci vedo povedati, da se je nemški jezik v svojem ustroju od časov Niebelungenlied-a mnogo bolj spremenil kot naš jezik od časa brižinskih listin. Vsak jezik je podvržen organskemu razvoju in mi smo mlad narod, kateremu je svoboda šele omogočila naraven razvoj vseh narodnih sil. Mi borno pa že skrbeli, da noben naš človek ne bo v zadregi, če bo čital »novoslovenščino* ali celo srbohrvaščino. Graških »kurzovcev» ne bomo zvali na pomoč, dasi bi jim »jugoslaviš kruh fest dišala!» Razumeli, gospoda?! Domače vesti. Radgona. Tukajšnje Slov. kat. izobraževalno društvo je imelo dae 1. februarja svoj redni občni zbor. Izvolil se je nov odbor in sicer: Viktor Pavel, predsednik; Pr. Jerebič, podpredsednik; Minka Trojnko, tajnica j Janez Pavel, knjižničar; Josip Veberič, blagajnik; Andrej Trojnko, Micka Pintarič in Minka Košar, odbornik in odbornice. Društvo deluje že več kot devet let v ogroženi slovenski Radgoni in zbira krog sebe vso slovensko mladino v Radgoni in okolici. Želimo mu mnogo uspehov 1 Radgona. Tukajšnja finančna straža se večkrat izkaže, da je veselja. Te dni smo videli, da je nek finančni paznik vodil po radgonskih ulicah preko dvajset tihotapcev, ki jih je zasačil na demarkacijski črti. Upamo, da bode lov na take zajce tudi dalje uspešen, dokler se ta sodrga pošteno ne izčisti. Gornja Radgona. Županstvo trga Gornja Radgona naznanja, da proda takozvani »županov vrt« nasproti gostilne Kaufmann, ki je eno izmed najboljših stavbišč v celem trgu. Pismene prijave z navedbo ponudnecene naj se pošljejo do dne 31. marca 1.1. županstvu trga Gornja Radgona. Križevci pri Ljutomeru. Dne 22. pr. m. so pokopali priljubljenega zdravnika g. drja Josipa Lebarja. Bodi mu lahka domača zemlja! Ljutomer. V listih se je že razpravljalo o gibanju, ki se je v zadnjem času začelo razvijati med tukajšnjim vinogradniškim delavstvom. Slabe razmere med delavskim prebivalstvom, slabe plače, ki niso v nikakem razmerju z obstoječo neznosno draginjo, je pripravilo delavstvo do tega, da zahteva neizprosno izboljšanje položaja, kar je seveda pri mnogih, da ne rečemo pri vseh delodajalcih naletelo na odpor. A nič ne bo pomagalo; kakor je vsak delavec vreden svojega plačila, tako naj tudi vinogradniško delavstvo dobi, kar sl pošteno zasluži, pa mirna Bosna. Da pa nikdo ne bo mislil, da so delavske zahteve pretirane, naj na kratko navedemo, kako neusmiljeno guli kapital naše ubogo delavsko prebivalstvo. Tako n. pr. plačujejo razni nemški kapitalisti za težko sedemurno delo v vinogradih: Grof Palli, graščina Brunnsee, 5 K; Dominikaner konvent, Gradec 4 K; Stift Admont 5 K; Baronica Neupauer, Wilden 4 K; Sekovski škof dr. Schuster 4 K; Josef Gfrerer, Gradec 5 Ki dr. Škileč, M. Sobota 4 K; Brata Kieinoscheg, Gradec 8 K; pl. Kodolitsch, Radgona 3K; Grof Lamberg, Gradec 4 Ki Stift Rein, D. Avstrija 3 K; domačim delavcem, t. j. viničarjem. In s tem zaslužkom naj potem viničar vzdrži svojo rodbino dela zmožno. In to sedaj. V poletnem času pa se dela v vinogradih po deset ur. Delavske plače v vinogradih so bile od davnih časov sem nekako v razmerju, takratnih vinskih cen. Vinske cene so zadnja desetletja začele rasti in so dosegle danes višino 20—30 K, dočim so delavske plače obstale pri 3 do 4 kronah. Zato pa je skrajni čas, da se delavstvu pomaga. Poživljamo vlado, da tudi za to panogo delavstva skrbi, kakor za druge stanove. Daneä smo tukaj navedli, kako plačujejo tuji kapitalisti svoje delavstvo, in to naj bo v svarilo tudi domačim lastnikom vinogradov, katerih še danes nismo navedli, pač pa bomo to storili imenoma, ako ne bodo vzeli v poštev težkega delavskega položaja in odstopili nekaj od svojih mastnih dohodkov delavstvu v obliki boljših plač. Gornja Radgona. II- Izkaz darovalcev za uboge učence pri Sv. Petru tik Radgone: po 100 K Clotar Bouvier in Josip Škrlec; po 50 K Hinko Požtin, Karl Schmidt, Ignac Zamuda in Franc Zangl; po 20 K Marija Požun, Zsilavec, Janko Čirič, Ivan Vavpotič, Zorzini; po 10 K Franc Menhart sen., Ivan Sapats, Ivan Hafnerič, in Franc Šantl. Mnogo jih je darovalo manjše zneske po 1 in 2 K, katerih pa zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče imenoma navesti. Posamezne všolane občine so skupno darovale: Gornja Radgona 1.803 K, Zbigovci 100 K, Šratovci 96 K, Crešnjevci 71 K. Iz predstoječih podatkov se jasno vidi, kakšno zanimanje za šolo vlada po posameznih občinah. Vsem darovalcem izreka šolsko vodstvo v imenu uboge šolske mladino najprisrčnejšo zahvalo. Občinska pred-stojništva, katera dosedaj še niso izročila nabranih prispevkov, se vljudno prosijo, da store to čimprej! istotako se naprosijo vsi oni, katere so nabiralci morebiti prezrli, da prinesejo svoje prispevke šolskemu vodstvu: Razgled po svetu. Bela Kun na svobodi. Avstrijska vlada je odredila, da se Bela Kun, vodja madžarskih boljšeyikov, izpusti iz zapora. Beli kunu kakor tudi ostalim madžarskim komunistom, ki sd se bili zatekli v Avstrijo, bo vlada odkazala nek dnnajski sanatorij kot zavetišče. Kakor znano, se trudijo Madžari spraviti Kuno in tovariše na ogrska tla, kjer bi jih potem zaprli in obsodili na smrt. Narodnostni izgredi v Brnu. Dne i.to. so velike množice Čehov obkolile nemško gledališče v Brnu in izsilile, da se predstava ni vršila. Po mestu so se vršili razni izgredi in šele zvečer je vojaštvo vzpostayilo mir in red. Baje se je v Brnu razširila neresnična vest, da je nek Nemec streljal na predsednika Masaryka, kar je silno vzburilo bruske Čehe. Kolčak ni mrtev ? Boljševiška »Krčsnaja Gazeta« javlja, da Kolčak ni bil usmrčen, marveč je skrit v nekem zaporu. Tako zanezljiye so vesti iz Rusije. Atentat na ogrskega vojnega ministra Friedricha. Dne i. marca je bil izvršen na madjarskega vojnega ministra Friedricha atentat, ki pa se je ponesrečil. Ko se Friedrich vračal v avtomobilu iz kluba domoy, je stalo na Elizabetinem mostu par mladeničev; eden izmed njih je ustrelil iz samokresa na ministra, vendar se je krogla ob avtomobilu odbila, ker se je medtem ustavil, toda atentator je medtem v temi pobrisal. Listnica upravništva. G. Fr. Voršič, Maribor. Prejeli smo znesek 34 K. Prosimo, naznanite nam, za kaj naj ga vporabir.io. Ste preveč občutljivi za mrzli zrak ? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj, kako tu oblažujejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Feller-jevim pravim Bfza-fluiddm! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrepčujoče sredstvo? Poslužite se le Fellerjevih pravih Elza-krogljic, 6 škatljic 18 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Štubica donja, Elzatrg, štev. 264 Hrvatska. F Zavarovalnica „Croatia“. Radi zelo razširjenega poslovanja v Sloveniji, odločila je Croatia, zavarovalna zadruga v Zagrebu, da za Slovenijo ustanovi v Ljubljani lastno podružnico, vsled česar se dosedanje glavno zastopstvo y Ljubljani spremeni v podružnico. Ravnateljem podružnice imenovan je g. Stanko Jesenko, dosedanji glavni zastopnik „Croatia“ v Ljubljani. Priporočamo najtopleje vsakemu imenovani zavod, ki sprejema zavarovanja za požar, vlom, nezgode in življenje pod najmodernejšimi pogoji. Svoji k svojim. Gostilničarji! Hočete le točiti pivo? Obrnite se na domačo zalogo, katera Vam vsaki čas nudi dobro, sveže pivo. Alojsij Štiblar, Bučečcvci, pošta Križevci pri Ljutomeru. Špecijalist za ženske bolezni in porodništvo Dr. Benjamin Ipavic, mnogoletni asistent in operater Ljubljanske in Dunajske univerzitetne ženske in porodniške klinike (prof. E. Wertheim) ordictira H—£2, A RI B O R, Gosposka uiioa štev. 46. Mariborska eskomptna banka podružnica Sprejema vloge na knjižice, ter jih obrestuje po GG °j0 ter vloge na tekoči račun po dogovoru. Dovoljuje vsakovrste trgovske kredite. — Zamenjuje tuj denar po najugodnejšem kurzu. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najkulantnejšimi pogoji. Uradni parosrtoarjL oto<Č5i.J3.»3aK.i bjLasrf. v X* xi.£K>cX.s't3K>opjiXe ^ .................-....... ■ .............-........ < ' — .............-.. ■■ " ______________ ¡Rfiftap želi službe v umetnem ali mlinar navadnem mlinu v ljutomerskem okraju. Ponudbe na upravništvo „Murske Straže“. 12a prodaj bo prišlo, za sedaj se pa da v najem večje posestvo. Vse v najboljšem stanju ob «krajni eesti; primerno tudi za trgovino. Naslov pove upravništvo „Murske Straže“. V najem se da novozidana hiša krita z opeko, z štirimi Šobami, vrtom in sadovnjakom na lepi solnčni legi z dobro pitno vodo, ob veliki cesti na križopotju. Pripravljena za trgovino ali kaki urad. Najemnina na leto od 2000 kron naprej. Ponudbe do 30. marca 1920 na lastnika Matjaža Kusieo « Gornji Bistrioi, poita Srednja Bistrica, Prekmurje. 3a veliko noč priporoča prvovrstne domače klobase šunke, Carree itd. ter pristne kranjske klobase vsako množino prva delikatesna trgovina lllilfllllliHilllllilllllillllillllllillilUIIIIIIII Sngela Čeh-Vršič LJUTOMER Sliši - Podgane stenice — ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in spiošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mižim K 7’—, za podgane in miši K 7*—, za Sčnrke K 8-—, posebno močna tinktura za stenice K 7*—, uničevalec moljev, prašek za nši v obleki in perila, proti mravljam, proti nšem pri perutnini K 6-—, prašek proti mrčesom K 6*-—, mazilo proti nšem rl ljudeh K 4'—, mazilo za nši pri ivini K 4*—, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalcev rastlin) K 6’—. Pošilja po povzetja Zavod za ekspert MJAnker, Zagreb 46, Pstrinjska nllca 3 i Kupujemo po najvišjih dnevnih cenah Sele3ne in lesene SODE FAMPTtjuMiane 1W1UU1 Dunajska c. 33. Kolesarji! tise potrebščine za kolesa in motocikle plašče in zračnice dobite najceneje v trgovini 3. Goreč, Ljubljana Pismena naročila se izvrše še isti dan Posredovalnica vseh služb posreduje zanesljivo moško in žensko služinčad, sobarice za privatne hiše, hotele, natakarice za gostilne, hlapce, dekle itd., ter se priporoča Rozalija Ruscher v Ljutomeru. 13—11 Sladno kavo znamka „vsrdsr“ v zavitkih po 200 in 500 g, originalni zaboji po 50 kg, po najnizji ceni, franke vsaka železniška postaja dobavlja Jovo Gigovič ffiaribor & Glavni trg 21 primešaj krmi; vsak teden eno pest, če pa so rabi kot nadomestilo za krmo, tedaj 2 pesti. 6 zavojčkov Mastina, prahu za pitanje zdrave, debele živine, za tvorbo jajc in mleka, zadostuje za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišje kolanje v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnarju ali pri trgovcu, vsak ga lahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni Trnk6czy v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Stane 20 kron 50 vinarjev z poštnino. Garje, srebečico, kraste, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Broz vonja in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo s poštnino 10-50 K pri lekarni Trn-koczy, Ljubljana. Oglašujte v „Skrski Straši". Jugoslovanski kreditni 3avod PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po 3 % čistih brez odbitka. — Rentni davek plačuje zavod iz svojega. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. ®E=3E Iščem kmetski mlin z nekoliko zemlje v najem ali na polovico v Prekmurju, v okraju Celje ali Ormožu. Ponudbe na Ivan ivanu&a, umetna mlin, Sela, po&ta Velenje pri Celju. MILO za pranje dobre vrste, 1 poštni zavojček 3 kg, franko K 80—, dokler je v zalogi. Naročila je nasloviti na M. JUnker, zavod sa eksport, Peirinj-ska ul. 3, ZAGREB br. 46. P.f otrobe, pšenično mečko, oves za seme, pšenično, krušno, koruzno in ajdinsko moko, proseno pšeno, tikvino (bučno) olje, dobro milo, sodo, vžigalice, sladno kavo, drva za kurjavo, prodaja na debelo in drobno ter kupuje vse deželne pridelke. Sprejema naročila za apno in cement J. Škorlec, trgovec, Gornja Radgona. Poziv. V torek, dne 24. februarja t. 1. [kvaterni sejem] predpoldan, jo bilo ukradeno v trgovini manufakturnega blaga v Ljutomeru in sicer: 3 kosi modernega blaga za ženske, od teh en kos črne, eden modre barve, oba z svetlimi rižarni. 4 kosi ce-firja, od teh dva pepita ter za eno moško obleko temno modrega sukna. Poživljam vsakogar, ki bi mu bilo znano, kjer se nahajajo ukradeni predmeti, da na spodaj označeni naslov naznani imena in bivališče neznanih' storilcev proti nagradi IGOG kron. Franc Pogačnik, trgovina z mešanim blagom Ljutomer Zopet ogromna požiljatev manufakture naravnost iz inozemstva je prejela tvrdka in sieer volne, cefirja, tiskanina, etamina, batista za ženske obleke, sukna kamgarna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilha, robcev, svile in še mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaje zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razen tega vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. Ilnstrovasi cenik zastonj! Na debele samo v I. nadstropja. ilipoSua R. Stermeeki cs?o*iiija