Izhaja:
10. in 25. vsakega mesca.
Dopisi naj sefrankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Razpošilja se v tiskarni.
Vsakemu svoje!
Velja:
za celo leto 1 gold. za pol leta 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom: Izdajatelju „Mir a“.
Leto YI.
X Celovcu 10. oktobra 1887.
Št. 19.
po Božjej milosti
knez in škof Krški,
doktor sv. pisma itd.
pozdravlja vse verne svoje škofije.
(Konec.)
Kaj je torej storiti? kako v tolikej sili pomoči dobiti?
Pripomočke nam podaja nebeški Učitelj sam; nam je treba le pogledati v naše sosedne škofije, da vidimo, kako so se v njih poslužili pripomočkov, ktere jim je Gospod sam napovedal.
Gospod je rekel svojim učencem: „Žetev je sicer velika, delalcev pa je malo. Prosite torej Gospoda žetve, da pošlje delalcev v svojo žetev.“ (Mat. 9, 37, 38.) Prvi pripomoček, kterega se moramo poslužiti, je torej molitev. — „Bog vodi srca kraljev, kakor vodotoke;41 (Preg. 21, 1.) „Bog vodi korake rnožl11 (Pregov. 20, 24.) „Bog, ki je dal uho, kako bi ne slišal? ali ki je naredil oko, kako bi ne videl? „Bog pozna misli človeške.11 „Bog sam je tisti, ki človeka pokliče in vodi v razne stanove (poklice).11 „Bog je tudi, ki vodi, korake dečku in mladenču do praga svetišča svojega." (Ps. 93, 9 itd.) „Kobeden si ne privzame sam česti, ampak kdor je od Boga poklican kakor Aron.11 (Hebr. 5, 4.) „Bog pa usliši tega, ki prosi, išče in trka.11 (Mat. 7, 8.) V tem duhu Gospodovem napeljuje sveta cerkev vernike o kvatrnih časih, naj molijo, da Bog vrednih duhovnikov pošlje v svoj vinograd.	<
Drugi pripomoček, ki ga nam napoveduje Božji Zveličar, je ta, da je poklical mnogo učencev, ktere je učil skrivnost kraljestva Božjega in pravo modrost življenja. Iz števila teh učencev izvolil je Gospod apostole in duhovnike, dal jim je oblast in milost svojo in jih napolnil s sv. Duhom.
Tudi po tem izgledu se je sv. cerkev vselej ravnala: ona si je sama s svojim poukom vzgo-jevala mladeniče in može, jih nastavljala v nižjih cerkvenih službah in, ko so bili za vredne spoznani, izvolila jih je za višje cerkvene službe, posvečevala in pooblaščevala. Y raznih časih in stoletjih so bile potrebe različne, in tako je tudi cerkev svoje vzgojevanje in poučevanje času primerno uravnala.
Taka učilišča, v kterih se mladenči pripravljajo in izrejujejo za duhovski stan, so mala in velika semenišča. Y malih ali deških semeniščih se pripravljajo dečki in mladenči za velika
semenišča, ktere navadno imenujemo bogoslovnice ali duhovnišnice.
Semkaj od 60, 50 in 40 let so razne škofije v Avstriji in zunaj Avstrije ustanavljale dečka semenišča, jih z mnogimi darovi vzdrževale ; in kjer se je v tej reči kaj zdatnega storilo, tam tudi ne pomanjkuje duhovnikov ali pa je pomanjkanje menj hudo in občutno. Da vidimo, kako stoji samo v sosednih škofijah, povem le to: Briksenska škofija ima semenišče in lastno gimnazijo ali latinske šole, v kterem vzdržuje 270 učencev; Sekovska škofija vzdržuje 190, Spinograška 160 učencev. Naša škofija, ki ima več duš, kakor Solnograška, pa je v dečkem semenišču imela ob koncu tega šolskega leta samo 25 učencev.
Duhovnikov bi v sosednih škofijah ravno tako pomanjkalo kakor pri nas, ako bi ne bili tega za-branili s tem, da so za goda ustanovili in razširili semenišča.
Ko sem videl velikansko pomanjkanje duhovnikov in kolikor toliko okoliščine spoznal, mislil sem, da ne smem prav nič več čakati, temveč da moram roko hitro na delo položiti. Ko sem bil prišel v Krško škofijo, da bi jo vodil, sprejeli so me čestiti duhovniki z veliko prijaznostjo. Ali kako sem se čudil, ko sem zagledal, da jih je med njimi toliko že priletnih mož, sivih starčkov, kteri ne morejo pomočnika dobiti, ker mladih duhovnikov menjka.
Zato se mi je prizadevati najpoprej na dvojno stran : namreč da za bližnja leta, v kterih bode še večje pomanjkanje nastalo, vsaj začasno pridobim duhovnikov iz samostanov; kajti mojim prednikom se ni dalo za nekaj časa v pomoč dobiti svetovnih duhovnikov iz drugih škofij, čeravno tudi jes tega upanja še nisem zgubil. Potem se mi je bilo prizadevati, da za vselej zaprečim pomenjkanje duhovnikov s tem, da ločim dečko semenišče od bogoslovnice in da semenišče razširim. Da se oglašajo mladenči iz drugih škofij za bogoslovje, to se le bolj slučajno pripeti ; predrzno bi bilo upati, da se bode ves čas tako godilo; razun tega so pa tudi le domači mladenči najbolj pripravni prenašati težave pastirske službe na visokih gorah.
Za to ločitev obojih semenišč pa je sedaj že dveh duhovnikov več treba, v nekoliko letih pa se bode še več, 5 — 7 duhovnikov potrebovalo.
Da bi torej kaj zdatnega storil zoper pomanjkanje duhovnikov, tako da bode v petih ali šestih letih z Božjo pomočjo po malem boljše in pač nikdar več tako hudo postalo, najel sem s svojim denarjem dve hiši z majhnim vrtom; za zidanje novega poslopja sem si za zdaj zagotovil zemljišča,
ktero meri pet oralo? in to bom kupil sam, tako da kup, če bo količkaj mogoče, v obrokih poplačam. Načrt za novo zidanje bom dobil do prihodnje vigredi. V najete dve hiši se more sprejeti 60 do 70 učencev. Da se bode pa kaj poznalo in pomanjkanje odpravilo, mora se prostora napraviti za 150 učencev; za bližnjih 10 let bi bilo celo želeti, da bi se moglo 180 učencev sprejeti in oskrbeti.
Najel sem takó dve hiši, ali hišne oprave imam samo za 30 učencev, za drugih 30 se morajo še napraviti postelje, omare, kložnja za bukve, mize, sedàla in prtnina. Zagotovljeno imam zemljišče in ga bom z Božjo pomočjo sam kupil, pa nimam še hiše postavljene ; in po vrhu moram hraniti še učence ali čisto ali deloma na stroške semenišča; skrbeti mi je torej za vso domačo hrano, za luč, kurjavo (netivo), čedenje in postrežbo. Dohodki iz sedanjega premoženja zadostujejo komaj za 30 učencev; odkod pa denarja za stavbo (zidanje) dobiti? Toda jes vsakako zaupam na Božjo previdnost in na vašo pripomoč, ljubi verniki !
Na Božjo previdnost zaupam, ker vse to, kar nameravam, ni kaj po človeškem umu in modrosti izmišljenega, temveč potreba in sila k temu napeljuje, cerkveni zbor Tridentski pa to napravo očitno hvali, celo zapoveduje. Ker stvar tako stoji, zato moremo prav za gotovo zaupati na Božjo previdnost. — Zaupam pa tudi na vas, ljubi verniki ; kajti poiskati bo treba duhovnikov, ki naj vam bodo dobro poučeni učeniki, zvesti vodniki skozi to življenje do večnosti, ljubeznjivi duhovni očetje v vseh potrebah.
Ne bodite si v skrbi in ne mislite : kako bode to mogoče, kako se bo moglo tako delo dognati? Poglejte le naša jezera po gorah in dolinah , kako so velika. In vendar obstojé iz samih kapljic ! Tako se bode tudi to delo lahko in hitro dognalo, ako na njem vsi verniki skupno z menoj delajo in pomagajo. Zato, ljubi kristjani, imejte neomahljivo zaupanje na Boga, ki ptice pod nebom živi in lilije na polju oblači : koliko bolj bode Bog skrbel za naše dušne in večne potrebe ! Drobtinico pa, ktero podarite vi z menoj za skupno potrebo škofije, prav za prav sami za-se in za svoje otroke podarite, tisto bode neskončno dobrotljivi Bog blagoslovil in ne samo v večnosti, ampak tudi na zemlji stoterno poplačal.
Za razširjenje deškega semenišča, ki se Mariji na čest „Marijanišče“ imenuje, zaukazujem, da se vsako leto dvakrat po cerkvah nabirajo mili darovi, in sicer kakor do sedaj, prvokrat na praznik prečistega spočetja preblažene Device in Božje porodnice Marije, in drugokrat na belo nedeljo, kedar po navadi tudi otročiči prvokrat pristopijo k mizi Gosp odo vej.
Razim tega bodo pa tudi čestiti dušni pastirji sprejemali posebne darove ali sami ali pa po zaupljivih možeh.
Da pride nebeški blagoslov nad to veliko, pre-imenitno delo in nad vse dobrotnike, zaukazujem, da se vsak teden v ta namen opravlja ena sv. meša in da gojenci (učenci) vsak den molijo za dobrotnike en „Oče naš“ in „Češčena si Marija“.
Prosite torej in delajte, da pošlje Gospod de-lalcev v svoj vinograd.
Obilni nebeški blagoslov razlij nad vami : Bog Oče, Bog Sin in Bog sv. Duh. Amen.
Dano v Celovcu na praznik vnebovzetja Marije Device (dne 15. vel. srpana) 1. 1887.
J ožel,
knez in škof.
Kaj nam poročajo prijatelji naši?
Iz Celovca. (Nekaj za premišljevanje!) V „Celovčanki“ smo brali, da je c. k. deželna vlada pravila judovsko-verskega društva potrdila. Imamo torej v Celovcu že toliko judov, da so si osnovali že posebno društvo, imajo svojega predsednika in svojo shodnico, kjer se zbirajo in opravljajo svojo božjo službo. Marsikdo z glavo kima in žalostno gleda v prihodnje dni. Res čudno je, kako so se judje v našej katoliškej Avstriji pomnožili! Naj številke govorijo: Judov je po celem svetu vseh vkup 7 milijonov.
Rusija šteje 82 mil. prebivalcev in 2,759.000 judov.
Nemčija „ ^
Avstrija „ 37 Francija „ 37 Anglija „ 35 Rumunija „	„
Po tem takem pride v Rumuniji na 12 kristjanov 1 jud,
5,700.000 ”
570.000 1,646.000 „	67.000
„	46.000
„	456.000
Avstriji Rusiji „ Nemčiji „ Franciji „ Angliji
22
30
80
575
760
Za Rumunijo je toraj naša Avstrija z judi najbolj požegnana!
Francosko mesto Pariz šteje 2‘/2 milj. prebivalcev in 45.000 judov, naš Dunaj šteje 1 milj. prebivalcev, judov pa 90.000. V Parizu pride na 1000 kristjanov 18 judov, na Dunaju pa 90! — Francija šteje 37 milj. prebivalcev in 67.000 judov, Avstrija tudi 37 mil. prebivalcev, judov pa 1646.000 ! Avstrija ima torej 25krat več judov kot Francija, in pri nas pride na 22 kristjanov že 1 jud, na Francoskem pa še le na 575 kristjanov 1 jud. Že samo naše glavno mesto Dunaj, ki šteje 1 milj on duš, ima 25.000 judov več kot cela Francija, ki šteje 37 miljonov prebivalcev. Po številjenju leta 1880 je bilo po vsem Koroškem 114 judov, izmed njih je bilo v Celovcu 94. Minulo je 6 let in jih mora biti že veliko več in naraščajo od dne do dne. Te številke naj dobro pogledajo in premišljujejo tisti gospodje, kterim pobožni, mirni in dobrodejni jezuiti delajo toliko preglavic!
Iz Velikovške okolice. (Nova šola.) „Mir“ je že parkrat omenjal, da so farmani Šent-Ru-prehtske fare gastran šole jako nezadovoljni. Šole v Velikovcu so prenapolnjene. Akoravno je sedem učiteljev, vendar so vse izbe natlačene. V treh prvih razredih je po 80—90 otrok. Ni torej čuda, da se otroci ne naučijo veliko v šoli. Dalje so Velikovške šole popolnoma nemške, akoravno je veliko otrok trdo slovenskih in akoravno bi tudi Velikov-škim otrokom ne škodovalo, ko bi kaj slovenski znali. Saj je beseda v tržnih dneh po vseh šta-cunah in krčmah skorej povsod le slovenska. Že
je net pameten slovensk kmet v šolskem sovetu stavil predlog, naj se v šoli vsaj vsak teden eno uro tudi slovenski uči, pa veliko-nemška mestna gospoda je to spodbila. — Slednjič morajo ti farmam za Velikovško šolo plačevati vsako leto 1200 gold. šolske priklade, to je kapital za 24.000 gld. — Ni se toraj čuditi, da večina farmanov na to misli, naj se za našo faro zida nova šola, pa še tega ni treba, saj se jim menda ponuja Eudolfi-jeva palača prav po ceni. Še to sem slišal praviti, da bi ne bilo treba, cele kupnine — govori se od 11.000 gld. — hitro šteti, timveč da je posestnik volje čakati. Tudi potrebne stavbe in poprave bi ne stale veliko, saj so izbe prostorne in visoke. Farmani prevdarite in ne zamujajte te lepe priložnosti!
Od Drave. (Letina. Ulani.) V obče smo imeli, hvala Bogu ! letos tukaj dobro letino. Na-želi smo obilno rži, pšenice in drugega zrna. Le škoda, da ga ne moremo spečati, ker je žitna cena jako nizka. Kepica in fižola ste se tudi dobro obnesli. Judovski barantači plačujejo fižol po 6 gld. biren. Ajde bo za domačo potrebo, dasiravno sta jo jug in slana hudo smodila, Bog nam daj le toplo ali vetrovno suho vreme, da se ajdovi groz-diči dobro posušijo, in imeli bomo toliko ljubljenih žgankov. Bčele so bile težke, da še malo kedaj tako. češpljev že leta in leta ni bilo toliko, kakor ravno letos, pa tudi jabolk je obilno. Le hruške so nam fige obrodile. Za reznimi jabolki letajo krščeni in nekrščeni Judje, da se s peto ob peto treskajo. En sam bolj srednji kmet v Ve-tinjejvesi je že črez sto goldinarjev za sama ja-belka skupil. Lepi denarci ! V Sinčejvesi nahajaš jabelk na cente in cente in mnogi vagoni jih prevažajo na Štajersko, Ogersko, Tiroljsko in v druge kraje, in iz tega domačega sadja, kakor se sploh misli, dobivljamo nazaj, se ve, da prav natorno (?) vino. Sodite sami, ljubi Korošci! ali ne bi bilo bolje za nas, če bi se živino- in sadjoreje bolj pridno lotili, žita pa le za domačo potrebo sejali? Gospodje učitelji naj bi prav pridno otroke v sadjo-reji podučevali in jih ne toliko trpinčili z nemščino , ktera sčasoma zibne iz otročjih glav. — Bivali so v Kamenu in v Mohličah ulani, ki so se od vojaških vaj domu vračali. Nenadoma so prihajali 20. septembra v ti dve vesi, ostali dva dni in dve noči, se čedili in prali, konje in orožje snažili, da so jih naši ljudje, ki Žolnirjev niso vajeni, ne le z očmi, ampak tudi z ustmi gledali. Obnašali so se še dokaj prijazno in pogovorili smo se ž njimi lahko, ker so bili do malega vsi Hrvatje, pa vendar, ko so odhajali, smo sodili, da je boljši, ako je vojak v kosami ; kajti na marsikterem vrtu je sadje zibnilo.
Izpod Dobrača. (Posvečevanje cerkve, in altarjev, sv. birma.) Leta 1885 je cerkev na Bistrici pogorela. Darežljivi farmani in drugi dobrotniki so pripomagali, da se na prijaznem homcu stoječa cerkev s svojim turnom spet lepo in prijazno popotniku uasproti smehlja. 7. sept. zvečer so se pripeljali iz Celovca premil, g. knezo-škof dr. Jožef Kahn in 8. sept. posvečevali najprej cerkev, potem altarje in po sv. meši delili zakrament sv. birme. Birmancev je bilo 655 in ljudstva, da se je vse trlo. Gosp. knezoškof so tudi pridigovali tako lepo in srčno, da so poslu-
šalci, ki nemško zastopijo, bili do solz ginjeni; Slovencem pa je bilo prav težko pri srcu, da jih niso razumeli. Duhovniki in vsi pričujoči so se prepričali, da so gosp. knezoškof sama ponižnost. Bog jih nam ohrani dolga leta zdrave in srečne!
■— Novi veliki oltar in prižnico je v gotiškem slogu prav lepo in prav po ceni izdelal znani mojster in rojak Tomaž Waldner v Vratnejvesi na Zgornej Žili. Poprejšui veliki kameniti oltar, ki služi zdaj za stranski aitar, je Celovški kamnorez Kudolf V o g 1 e r tudi prav lepo popravil in postavil. Menjka še levi stranski aitar in orgije; oboje, ako Bog da in sreča junaška, pride prihodnje leto.
Iz Spodnjega Roža. (Vendar spet nekaj.) Kljubu vsem overam slovenščina vendar le napreduje. Imamo požarno hrambo v Šent-Jakobu čisto slovensko. Sveška požarna hramba je bila o priliki zlate meše popolnoma slovenska; zdaj slišimo , da mislijo vrli rodoljubi tudi pri požarni hrambi občine Svetuj aves odpraviti črke F. F. in napraviti si slovenske P. B. Tako je hvale in cesti vredno. Slovenci ne štulite se po sili v Nemce, spoštujte sami sebe in svoj matrni jezik! Tudi napisi po gostilnicah in štacunah se narejajo v matrnej besedi. To smo videli pri zlatej meši v Svečah. Kavno smo spet nekaj prav veselega za gotovo zvedeli. Velika občina Kožek — Šent-Jakob in občina Svetna ves imate kažipote ali kazavne table ob cesti v obeh deželnih jezikih. Tako je prav, da vsaj oba — Slovenec in Nemec — vesta, kje da sta. To pa je tudi jasno, da mora na slo-venskej zemlji zvrhej najprej slovenska beseda, na nemških nemška biti. Tako je v obeh imenovanih občinah. Zdaj pa zvemo za gotovo, da tudi občina Bistrica dobi za vse svoje vesi kazavne table v slovenskem in nemškem napisu. Slava takim rodoljubnim županom in odborom!
Iz Gorice. (Minka Katnikova f) „Mir“ je v 4. št. leta 1884 sporočal, kako je „slovensko bralno društvo v Gorici“ 9. februarja 1.884 napravilo prav lepo veselico. Vršile so se pesmi, dvogovori, petje moškega in mešanega zbora in de-klamacije. Pri tej veselici je gospodična Minka Katnikova deklamovala Tomanovo „pesem koroških Slovencev1'. Vse je občudovalo to zalo Korošico, ki je bila v obleki iz Ziljske doline in tako izvrstno deklamovala. Njen oče je bil na Koroškem rojen v Ziljskej dolini menda na Bistrici, po celem Goriškem obče znan in spoštovan kupče-valec, posestnik in vnet rodoljub. Tega vrlega moža in njegovo ženo je nemila smrt že pobrala ; in zdaj je tudi pokosila ljubo njuno hčerko Minko. Mislim, da bode tudi Vam Korošcem po volji, da Vam naznanjam, kar Goriška „Soča“ piše. Ona pravi : Minka Katnikova, blaga hči blagih roditeljev, ki je pred leti tako izvrstno deklamovala v podpornem društvu goriškem „Koroško pe-sem“, izdihnila je prve dni tega tedna po dolgem bolehanji svojo dušo ua Koroškem v rojstnem kraju v Zilskej dolini, kamor se je bila preselila, da bi se jej zdravje povrnilo. Pred smrtjo je še prosila, naj prepeljejo njeno truplo iz Koroške dežele na Goriško v Prvačino, kjer počivata njen oče, blagi Jozel, in njena mati, ki je bila mati ubogim in sirotam. Želja se jej je izpolnila; včeraj popoldne pripeljali so njeno truplo po Soški dolini. Na Solkanski cesti čakala jo je duhovščina s Placute, ki
jo je spremila y cerkev na Placuti in skoz mesto na Šent-Petersko cesto. Do Prvačine spremili so ranjko njeni sorodniki, in več prijateljev in prijateljic v paru mestnih vozov. Na prvaški meji čakali so truplo ranjke gospodične častita duhovščina, društvo čitalnica s svojo narodno zastavo in s krasnim vencem, ki je imel napis: ,,Prvaška čitalnica svojej deklamovalki“, občinski zastop in domača godba. Pred sprevod uvrste se prvaški učenci in nčenke s svojimi zastavicami. Prišlo je tudi prav mnogo občinstva sbazat zasluženo čest mladej gospodični. Ko čestita duhovščina v cerkvi opravi svoje molitve, spremijo truplo ranjke v hladni grob zraven umrlih starišev, kjer počiva tudi njeni brat in popolu sestra. Na grobu najprej zapojó prvaški pevci „Jamica tiha“ ; po cerkvenih molitvah pa nastopi gosp. Vuga in bere lep govor o zaslugah ranjke Jozelnove družine, posebno pa o prerano umrle gospodične Minke. Nato zapojó pevci „Slovo“, potem pa se spremljevalci za vselej poslové od grobov prerano umrle dobrotljive Jozelnove družine. Bog jej daj večni mir in pokoj !
Kaj dela politika,
Jutre — 11. oktobra — prične naš državni zbor spet svoje zborovanje. Kakor se kaže, bojo seje jako viharne in važne, morebiti odločilne za delj časa. Znano je, da smo Slovenci lojalni in odkritosrčni prijatelji in podporniki grof Taaffe-jevega programa. Stali smo z desnično večino državnega zbora zvesto in krepko na njegovej strani. Srčno želimo, da ostane desnična večina tudi za-naprej složna in edina. Pa žalibog, da se godijo reči, ki jasno kažejo, da se složnost in edinost desnične večine spodkopuje in razdera. Da je ta edinost levičarjem hud trn v peti, je znano, — pa tudi to, kar dela gosp. minister pl. Gautsch, menda meri na to, da desnično večino razkosa in slabi. Gosp. pl. Gautsch je Čehe in Slovence razžalil in zjezil. Poslanci ga bojo v državnem zboru prijeli. Da pa ne bojo tako močni in le osamočeni, bil je pl. Gautsch pri knezu Liechtensteinu, ki vodi konservativne Nemce, ■— imenoval je za vseučilišče v Insbrucku dva Tiroljcem prijetna profesorja in odpravil jim nepriljubljeno gimnazijo v Botznu, — potoval je po Galiciji in poskusil si pridobiti Poljake. Ali se bode posrečilo konservativne Nemce in Poljake cepiti od Cehov in Slovencev, nihče ne more poprej vedeti, bati se pa je gotovo. Kdo pa potem v državnem zboru dobi večino, odkod pride novo ministerstvo, ali bode mar grof Taaffe svoj program premenil ali pa odstopil, vse to se bode, prej ko ne, že v tej sesiji pokazalo.
Slovenski poslanci si bojo gotovo složno in enoglasno na vso moč prizadevali, da ostane desnična večina složna in edina, in bojo lojalno podpirali sedanjo vlado. Zahtevali pa bojo tudi resno in moško, naj vlada ne dela samo le obljub, ampak naj jih tudi izpeljuje v dejanju.
Ako pa tega storiti noče ali ako se desnična večina razruši, naj se Slovenci in Čehi tesno sklenejo in stojijo kot skale na svojih postavnih terjatvah. Nastopijo potem morebiti res žalostni časi, pa menj ko grof Taaffe nam tudi nemško-liberalno
ministerstvo dati ne more. Kaj smo neki dobili v celih 8 letih ? V gospodarskem in socijal-nem oziru smo nekaj dobili, za kar so kmetje, obrtniki in delalci hvaležni. Yse to pa je le neka malenkost tega, česar potrebujemo in tudi pričakujemo. — Kot katoličani smo dobili postavo o kongrui, po kterej se je pa duhovnikom letna plača tako uravnala, da dobivajo nekteri zdaj menj kot poprej. Dalje še to, da mora voditelj ljudske šole biti tiste vere, ktero ima večina šolskih otrok. To je vse! — Zastran matrnega jezika smo dobili to, da se morajo v zemljiščne knjige slovenske uloge vpisovati tudi po slovensko. V ljudskih šolah je pa vse še pri starem, kakor je bilo za časov Giskrovih, Laserjevih, Stremajerjevih itd. ; mi koroški Slovenci nismo dobili črnega za nohtom. Ako se na ministerski stol vsedejo Knotz, Scharschmid, Steinwender itd., in vpeljejo Scharschmidov predlog v življenje, dobimo matrno, slovensko besedo kot podučni jezik v ljudske šole, ktere sedaj nimamo. Ako torej Taaffejevo ministerstvo pade, nastopijo morebiti žalostni časi. V teh žalostnih časih se bomo omikovali, zavedovali, zbujali in krepčali, si bomo namesto nezanesljivih konservativnih Nemcev in Poljakov poiskali drugih prijateljev, kte-rih imamo takraj in unkraj Litave, hvala Bogu ! še zadosti, in si bomo tako pripravljali in gladili pot do boljših časov: Yse za vero, dom in cesarja!
Po celem svetu ni nič posebno novega: Vse kaže, da je mir zagotovljen, le Irci so na Angleže hudo razkačeni.
Gospodarske stvari.
Kuga žganjepitja se strahovitno razširja in res hvalevredno je, da si cerkvene in posvetne oblasti, da si državni in deželni zbori, občinski zastopi in raznovrstne družbe prizadevajo, tej grozovitnej morilki časne in večne sreče priti v okom. Res hvalevredno in potrebno je to ; •— pa vse bode le malo, ali clo nič ne bode zdalo, ako se namesto žganja prostemu in delalnemu ljudstvu ne poda kaka druga pijača. „Mir“ je že večkrat omenjal in priporočal, naj se spet dovoli kamba ali „štanbir“ prav dober kup kuhati; —■ danes pa hočemo povedati par besed o moštu, ki je prav okusna in zdrava pijača in se pri marsikterej hiši prav lehko pripravi iz domačega sadja. Mošt ima vse lastnosti v sebi, da ustreza ljudem, ki pijó ali iz žeje ali tudi le za kratek čas. Požirek dobrega mošta, kako oživlja človeka ! Kupica zdravega, čistega mošta, kako razveže človeku jezik v dobro voljo ! To je v tem seveda resnica, mošt mora biti zdrav, čist in okusen in tak bode le tedaj, ako se prav dela in dobro okovarja.
Y to pa je treba, da se jemlje sadje v pravem času z drevja. Ne prerano in ne prepozno ; ta čas, ko je že popolnem dozorelo. Kolikor se vidi zrelega na drevju, jemlje se z drevja in najbolje, če se trga, ne pa stepa. Ako se namreč stepa, rani se preveč sadje ter tako gnjije še predno se stolče in to se zna, da iz gnjilega sadja ne bode mošt nikoli prav okusen, pa tudi ne drži se dolgo.
Nektero sadje pa še koj, ko se sneme z drevja, ni godno za mošt, ampak mora nekaj časa na su-
kraju, pokrito s slamo ali s prti, obležati. Nekaj ga pa je, ki ne sme dolgo ležati, kajti sicer se spremeni v mokasto in testeno meco, ter ni več dobro za mošt.
Kdor hitro, ko sneme sadje z drevja, tisto stolče, dobi pač več mošta, toda nikoli tako dobrega, kakor če ga pusti, da nekaj časa obleži ter že po zunanjem kaže, da je zrelo. Preden pa se tolče sadje, kaže nagnjilo sadje odbrati in ostalo, zdravo lepo oprati. Vode prilivati pa ne kaže ali le redko, kajti v sadju je itak dosti vode, samo pri nekterih sadnih vrstah, ki imajo debeli sok, treba je priliti vode, ali godi naj se to zmerno! Na 20 kil hrušek dolije se tri, na 20 kil jabolk pa samo dva litra vode. Če se pa prilije več vode, mošta je seveda več, toda le-ta ni tako dober in kar je še huje, ne drži se.
Brž, ko se je sadje stolklo, dene se zmes v kadi ter	ostane v	njih od	5 do 12 dni.	V njih
se izvrši	prvo, burno vrenje	in prevleče se	na vrhu
z neko skorijo. Kar je sedaj že tekočine, to se odlije v sode ter shrani posebej. Tak odlok ima lepšo, svitlo barvo in je sploh okusnejši, kakor pa, če se preša vse skupaj. Da se počaka na vrenje v kadéh, ima pa še to za-se, da dobi mošt bolji duh. V	lupinju je	namreč	več tacih reči,	ki lepo
dišč, toda prešanje	jih ne	dobi iz njega,	pač pa
vrenje.
Dobro storiš, če postaviš na stolčeno sadje preprogo iz lat ter kad pokriješ s krovom. Da more ogljikova kislina, ki se izpušča pri vrenju, oditi, deni v krove cevi. Ko se potlej izpreša mošt, nalije se v sode. Le-ti morajo biti snažni in nekaj žvepljeni. Ako je v kleti toplote od 8 —12° K., stori ona moštu najbolje za vrenje. To se zna, da si mora toplota ostati blizu enaka.
Ni zadosti, da si naprošaš dobrega mošta, treba ti je še dalje za-nj skrbeti. Le-ta skrb pa ni druga in ne drugačna, kakor je je treba pri vinu. Tako oskrbljen mošt je na več krajih še boljši kot vino. — Kmetje, ki imate sadja, spravite žganje — hudičevo sc ... . z hiše in narejajte si mošta!
Za poduk in kratek cas.
Romanje v Rim.
V dan 31. decembra tekočega leta bode preteklo petdeset let, odkar so naš sv. očeLeon XIII., najvišji pastir vseh narodov, kot novo-posvečeni mešnik imeli novo mešo.
Ves katoliški svet naj se vdeleži zlate meše najvišjega mešnika na zemlji !
K temu je dana vsem priložnost s tem, da kaj darujejo za zlato mešo, ktero bodo tisti den sv. oče opravili za vse krščanstvo. Drugi morejo napraviti kake izdelke za Vatikansko razstavo; nekteri pa tudi sami romali v Kim osebno sv. očeta počastit ter voščit jim srečo.
Iz tega namena se 1. januarja 1888 začno romanja v Rim z vsega katoliškega sveta.
Na Dunaju je veliki odbor ustanovil poseben odsek, ki ima oskrbeti to romanje, kar se more najbolj zložno in cenò. Ta odsek že dela in bo oskrbel potrebne reči za potovanje na železnici in za stanovanja v Rimu.
„Odbor za romanje" naznanja to-le :
1.	Romanje, ki ga vravnava odbor na Dunaju, se bodo vršilo meseca aprila.
2.	Iz Rima so naznanili, da avstrijski romarji bodo tam sprejemani od 10. do 20. aprila 1888.
3.	Popotna rida za avstrijsko romanje je ta-le: Dunaj-Amstetten, Št. Mihel, Beljak, Ponteba, Padova, Ankona (Jakin), Rim. Sprejemali se bodo romarji po vmesnih postajah, kakor so za Slovence : Beljak, Trbiž, Videm.
4.	Tje gredé so prenočišča in postanki: Padova in Ankona (obiskanje Lorete in Asisa).
5.	Povrnitev iz Rima je povoljna po določeni progi : Rim-Foligno-Perugia-Florencija-Bolonja-Pa-dova itd.
6.	Odbor bo poskrbel:
a)	za stanovanja v Rimu in po vmesnih postajah na potu tje, ako kdo za to naprej plača;
b)	skrbel bo odbor dalje, da bodo romarji mogli ogledati si najimenitnejše kraje, svetišča itd. ;
c)	enako bo skrbel, da bodo romarji imeli skupno zaslišanje pri sv. očetu Leonu XIII. ;
d)	tudi, da bodo imeli skupno sv. obhajilo, naj-brže v velikej cerkvi sv. Petra;
e)	da se romarjem podelé duhovne milosti in potrebne dispenze;
f)	da se bode po zmožnosti vstreglo tudi drugim željam.
7.	Odboru je že na avstrijskih in laških železnicah zagotovljena za 50 odstotkov znižana cena.
Plača:
Romarji, ki se bodo poslužili posebnega vlaka, plačajo od Dunaja do Rima za tje in nazaj po sto goldinarjev avstr. velj., ako se peljejo v prvem razredu; po 75 gld. v drugem, in po 45 gld. za tretji razred.
Kteri pristopijo v Šent-Mihelu, v Beljaku, v Trbižu ali Vidmu, je cena primerno nižje postavljena.
Karte veljajo za dva meseca.
To romanje je dejanje krščanske pobožnosti in skazovanje katoliške vere ; toraj odbor vabi take, ki imajo pri tem verski namen.
Da se na tem potovanju ohrani potrebni red med romarji, se bodo vdeležniki morali podvreči zadevnim vravnavam in pravilom, kar je očitno. Zato odbor dovoli le tistim vdeležiti se romanja, kteri se skažejo s priporočili od svojih duhovnih pastirjev, od predsedstva katoliških družb, ali pa od druzih prav zanesljivih in znanih katoličanov.
S tem je odbor naznanil samo, kar se na-mérja; vendar pa že zdaj hoče sprejemati naprejna oglasila za vdeleženje pri romanju. Oglasila z do-tičnimi vprašanji se pošiljajo ali z napisom : „An dasHochlobl, Gomitò der Rom-Pilgerfahrt“, Wien. I. Annasasse 9, — ali pa do škofijskega odbora (pri nas n. pr. : „Naj prejme prečest. g. Franc baron Reyer, c. kr. ministerresident ali pa gosp. Rudolf baron Manndorff, vrednik v Celovcu."
Odbor Dunajski poslednjič želi, da bi Bog blagoslovil to početje in prav mnogim katoličanom podelil milost romati k groboma apostolskih poglavarjev, ter bi se potrjeni v sv. veri domu vrnili, in tudi svoje navduševali z ljubeznijo in vdanostjo
do Kima in do vesoljnega očeta vsega krščanstva ! To romanje naj prav mnogim bode eden najlepših in ginljivejšik spominov vsega njihovega življenja.
S tem so naznanjene poglavitne točke in reči za to važno romanje, za ktero se spomladi ponuja tako lepa priložnost. Zato upamo, da se ga bo tudi veliko naših vrlih rojakov iz različnih stanov in krajev radostno vdeležilo, kolikor jim pripuščajo opravki in druge okoliščine. Kolikor bo treba in mogoče, bo odbor o svojem času še bolj natanko naznanil. Vljudno pa prosi podpisani odbor, da bi se dotični romarji do časa, vsaj do novega leta oglasili, da se bo moglo število vsaj primeroma naznaniti centralnemu odboru in še drugo potrebno ukreniti in naznaniti.
V Celovcu meseca septembra 1883.
Za škofijski odbor:
Predsednik Franc baron Keyer.
Smešničai*.
O n a : Ljubi moj Lozej ! to ni kljunač ali korn-prat, to je le gos, ki si jo v gojzdu strelih
O n : Primaruha ! To je pa vendar preveč, kar se naše dni godi. M dosti, da nam brezvestni ljudje vsa jedila pokvarjajo, -— zdej še nedolžne živalice v gojzdu svojo podobo in svoje meso pre-minjajo in pokvarjajo.
Kaj je novega križem sveta?
Na Koroškem. Pri razstavi cerkvenih oblek, ktero je naša družba za vedno češčenje presv. Kešnjega Telesa napravila v Celovcu, smo občudovali tudi prelepe darove sv. Očetu Leonu k sv. zlatej meši. Naša uboga škofija je darovala 15 mešnih plaščev, več pokrival za kelihe, veliko pranja. Denarjev se je dozdaj nabralo 2888 gld. 11 kr., 6 zlatov, 280 frankov, 3 napoleondori, 3 srebrni tolarji. Omeniti je treba prekrasnega in obče občudovanega mešnega plašča, kterega je previsoka gospa nadvojvodinja Marija Jožefa, ko je še v Celovcu bivala, s svojo lastno roko naredila in sv. Očetu darovala. Bog vsem povrni! — Statistična komisija na Dunaju je na svitlo dala številke o porodu zakonskih in nezakonskih otrok. Te številke pričajo, da se na Koroške m največ rodi nezakonskih otrok. Izmed 100 rojenih otrok jih je na Koroškem 46 nezakonskih. Za Koroškim pride potem Sol nog raško, kjer jih je med 100 nezakonskih 28 ; najmenj nezakonskih otrok se rodi na Goriškem, to je med 100 so 3 nezakonski. V Celovcu je izmed 100 rojenih otrok 73 nezakonskih; za Celovcem pride najprej Praga, kjer je med 100 nezakonskih 44; najmenj nezakonskih otrok se rodi v mestu Trenti na Tirolskem, kjer na 100 rojenih spadajo 4 nezakonski. — Svitli cesar so po toči oškodovanim Kikarske občine darovali 500 gld. — 20. septembra po noči je bil trg Paternijon v velikej nevarnosti. Mizarska delavnica, polna lesovja, se je vnela in pogorela. K sreči so sosednje hiše rešili. Posestnik in njegova dekla sta pa zgorela. Od te strašne smrti govori ves trg. Masser, vdovec, je imel svojo strežnico, ljubil je žganje, rad zasmehoval vero in
svete reči in klel, da je bila le groza. Na svojej krčmici je napravil napis: „Gostilnica k peklenskim vratom". Le eno uro pred ognjem so sosedje slišali v krčmici strahotno vpitje in preklinjanje! Strašno in žalostno! — Okrajni šolski sovet Velikovski v posebnem oglasu naznanja, da učitelju, ki prosi za prazno mesto na Prevaljah, ni treba znati tudi slovenski! Kes prav očetovska skrb za trde Nemce. ■—■ Kake čudne misli imajo Nemci o našej slovenščini, priča nek oglas v Celovčanki". Nemško-plajberška unija išče nekega gozdarja, pa pristavlja, da je prosilcu treba znati tiste slovenščine, ki se na Koroškem govori. Vsak Slovenec zastopi vsakega Slovenca. — Pri letošnjej razstavi vrtnarske družbe je gosp. Val. Plaznik razstavil nekaj jabelk iz Bistrice v Rožnej dolini in dobil pohvalni diplom. — 10. št. „Deutsche Allg. Zeitung" v Beljaci je bila konfiscirana, konfiskacija pa ne potrjena. Po naredbi justičnega mi-nisterstva se je za to zaplenjeno številko vredniku plačalo odškodnine 54 gld. Tudi konfiskacija štev. 74 ni bila potrjena in vrednik bode spet tožil za odškodnino. — VŽeleznejKapli se je odprla pleteniška šola ! šteje dozdaj 3 učence in 2 učenki, ščasoma jih bode gotovo več. Bog daj srečo ! — Vsem, ki romajo na sv. Višarje, dobro znani Cene Pufič, trgovec in posestnik, je umrl. Pokopali so ga 27. septembra. Naj mu sveti večna luč! — 18. sept. zvečer se poda dekla M. P. na somenj v Krstnejvesi pri Dobrlejvesi, pa pusti svojega 18 mesečnega fantička v zibeiji. Prej ko ne je pred odhodom kako iskrico med cunje spravila. Ko proti jutru domu pride, najde izbo vso v dimu in dete zadušeno. Seveda je sodnija brezsrčno mater zaprla. — Zaprli so brata Janeza in Jožeta Schlechner, ki sta na sumu, da sta zidarskega po-lirja Petra Vitoreja 9. septembra 1879 blizo Libelič ubila. — V Seljahje žagarja Lenca Kelih po noči v spanju nekdo zavratno tako hudo ranil, da je nekaj dni poznej umrl. Pravijo, da se je hotel sam umoriti. —■ Nek posestnik v Seljah pod Košuto je že 6 tednov v Celovcu zaprt zavoljo skrivnega lova.
Na Kranjskem. Slovenci potrebujemo na vse strani više inteligencije : duhovnikov, uradnikov, notarjev itd. Srčno moramo obžalovati, da se našej mladini zapera pot v srednje šole. Sedanji na-učni minister gosp. G ant sc h je najprej zvišal šolnino, letos je pa nekaj srednjih šol zaprl. V Kranju je I. razred tamošnje gimnazije zaprl, v Ljubljani pa prepovedal več kot 120 učencev v obe slovenske paralelke I. gimn. razreda vzeti. Ljubljanska gimnazija šteje letos 817 učencev, torej 24 menj kot lani. Gotovo se je s tem marsiktera bistra slovenska glavica odvrnila od učenja in je po tem takem nam zgubljena! — V Krškej vesi na Dolenjskem je 20. sept. zvečer strela vdarila v stolp, ki je zgorel in tudi en zvon se je raztopil. — Y Lescah na Gorenjskem bil je nek Jaka Cajhen prišel ravnokar iz zapora in je hotel lastnega očeta zaklati. Njegova sestra to vidi in zgrabi na naglem sekiro ter zamahne nad grozovitnežem. Leta se zgrudi na tla in je v 24. urah že mrtev. Kakoršno življenje, taka smrt.— Na Vipavskem je srednje - veliko vina, pa je prav dobro, deloma izvrstno ; presegalo bo vino od leta 1875 in se približalo onemu od leta 1834.
Cena zna se sukati, sodeč po kupčiji z grozdjem od 9 do 12 gld. hektoliter. Slovenci pridite kupovat, pa pridite sami in varujte se privozačev in prekupcev ! -— V Osilnici na Dolenjskem sta brata Zupana postavila nove orgije. Izmed vseh 18 izdelkov, kar sta jih od 1. 1880 postavila, je la gotovo največega pomena. Sam gosp. knezo-škof so jih blagoslovili in pri obedu mojstroma napili : „Bog blagoslovi vajno podjetje in vajni napredek, da bi še mnogo tako lepih orgelj in glasov napravila.“ —- „Drobtince“ 21. letnik so v Ljubljani na svitlo prišle. Vredil jih je slavnoznani gosp. dr. Fr. Lampe, izdala pa katoliška družba na Kranjskem. Mehko vezane veljajo 1 gld. 20 kr., kartonirane pa 1 gld. 30 kr. — Lastništvo ,,Slo-vanovo1' je dalo na ličen kartonski papir natisniti dve sliki Ljubljane in sliko slavnega našega učenjaka Davorina Trstenjaka, ktere je pred kratkim prinesel „Slovan“. Te slike prodaja uprav-ništvo „Slovanovo“ po 25 kr., s poštnino vse tri za 80 kr. Najbolje je, če se jih naroči več skupaj, da se odpošljejo v posebnem zavitku. Ker so imenovane slike res lepe in bodo v okraso vsakej slo-venskej hiši, priporočamo obilo njihovo naročanje.
Na Štajerskem 24. septembra je bila v Mariboru razstava cerkvene obleke in oprave, ktero bode lavantinska škofija sv. Očetu Leonu darovala za vezilo k zlatej meši. Priredila je to razstavo družba vednega češčenja presv. Kešnjega Telesa v obednici bogoslovskega semenišča. V razstavi je 56 mešnih plaščev, in drugih večjih ali menjših reči je 611. Za te je družba izdala v gotovem 1752 gld. 84 kr., odbor pa 1811 gld. 99 kr., toraj vkup 3564 gld. 82 kr. Vrhu tega pa je veliko reči darovanih, ali brez plačila izdelanih, in torej si lehko mislimo, da je vrednost razstavljenih reči precej visoka. V denarjih se je nabralo 3197 gld. 39 kr. pa dva zlata in deset frankov. — Tudi na Koroškem znani notar g. J. Kudel je zapustil Marenberg. Slovenci pravijo: Bog ga nesi, imamo enega nemškutarja menj. — Železnica od Poličan do Rogatca bode menda stala^ 1,200.000 gld. — Sadja gre letos iz južnega Štajerja sila veliko na Nemško. Odkar je dozorelo, skoraj ni dneva, da ne bi šlo kakih štirideset voz sadja iz Malega Štajerja in sosednje Ogerske po železnici na Nemško. Sploh je na Pragarskem in Mariborskem kolodvoru vse živo. Z Ogerskega prihajajo poleg obilnega sadja še zdatno večje množine žita, ki je na Laško in Švico namenjeno. — Mariborska hranilnica je nemškemu šulferajnu darovala 5000 gl. in vendar jej nosijo večinoma Slovenci svoje krajcarje. — Nekdanji glavar Ptujskih nemškutarjev, dr. Er. S trafella, je bil obtožen goljufije in krive prisege. C. kr. okrožna sodnija v Celju je spoznala, da ni kriv, ker je skril njegov pisar tisti denar, za kterega je hodilo. — 24. sept. se je v Trbovljah odprla razstava kmetijskih in obrtniških pridelkov in proizvodov. Videlo se je vse, kar zemlja rodi in nese, ter kar človeška roka in glava izdela. Take razstave so dokaj podučljive.
■— Pri sv. J u rj i na Ščavnici se je dne 25. t. m. ustanovilo slovensko bralno društvo, ktero si je v obče znanega korenjaka g. Jerneja Košar j a za predsednika izvolilo. Društvo šteje do sedaj 54 domačih udov. Jurjevčanje pogumno naprej in držite se pregovora: Slava!
Na Primorskem. V Loscu pri Cirk-nem na Goriškem je pogorelo 30 številk in 60 poslopij. Škoda znaša nad 30.000 gld. Zažgal je nek posestnik sam in svojim sosedom napravil strašno škodo! -— Angleški princi in velikaši z obilnim brodovjem bili so v Trstu, kjer so jim v čest napravljali velike slavnosti in veselice. Odpeljali so se potem v Pulj. — Na Furlanskem preti lakota. Te dni so se sešli furlanski župani v posvetovanje, kako bi se lakota odvrnila. Zarad hude suše tam niso nič pridelali. Ljudstvo hoče v Ameriko. Pelagra bo prihodnjo zimo hudo razgrajala; že zdaj v goriškej bolnišnici ni nobenega prostora več za bolnike na pelagri. — V Rimu so naši laški begunci osnovali društvo, ki bode podpiralo društvo „Pro patria1' v Trstu. Nemški šul-ferajn ima svoje glavarje v Berolinu, laški šul-ferajn ima svoje podpornike v Rimu, •—■ kaj bi le naši nasprotniki rekli, ako bi mi Slovenci za naše društvo ssv. Cirila in Metoda pomoči iskali po tujih državah ? — V mestu M o n t o v u n u so pri občinskih volitvah zmagali našinci in tako zgubljajo lahoni v Istri eno mesto za drugim. Dobro! — Tržaško vesljarsko društvo „Glaukos“ se je vkljubu prepovedi vdeležilo regate v Benetkah. Vlada je to društvo razpustila in 10 iredentarjev kaznovala.
Po drugih deželah. V Pragi je na-gloma umrl mestni župan Ferd. Vališ. Rajni je bil izvrsten rodoljub, ljubljen in spoštovan tudi od Nemcev. Pogreb njegov je bil veličasten. Naj v miru počiva! — Morskega volka so 4. sept. vjeli pri Kraljeviči ter ga razpostavili na ogled. Dolg je 472 metra in vaga 1460 kil. V njegovem želodcu so našli razen druzih stvari tudi par črevljev, v kterih so tičale še človeške noge.
aI>IIo.
Načelništvo „podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico" vabi	najuljudnejše	vse Cestite člane in druge slovenske	rodoljube,	da bla-
govolijo v prav velikem številu priti na
podružnični letni zbor,
ki bode v nedeljo dne 6. novembra 1887.1. t Šent-Lenartu pri sedmih studencih v Majerčevi gostilni ob treh popoludne.
Dnevni red:
1.	Nagovor načelnikov.
2.	Poročilo tajnikovo.
3.	Poročilo blagajnikovo.
4.	Volitev dveh pregledovalcev računov.
5.	Volitev novega načelništva.
6.	Deklamacije:
a)	Borisov Tersi. Zložil Fr. Krek.
b)	Limbarska gora. Po narodni zložil
P. Hicinger.
7.	Slučajni nasveti in predlogi.
8.	Šaljiv govor.
Po končanem dnevnem redu prosta zabava.
Loterijske srečke od 1. oktobra. Gradec	48,	61	74	52	32
Dunaj	14	62	5	31	32
Delavci
vsake vrste se sprejemljejo pri Dravskih stavbah blizo Velikovca, pri Aninem mostu in pri Mohličah. Plača je. dobra in dela bode delj časa.
Podjetje Dravskih stavb:
Rainer in Pinterič.
Aloe Morsile krojač ali Žnidar v Košen-vf Oljilo^ tavri, potrebuje dva izučena pomagalca in enega učenca, ki ni več zavezan v šolo hoditi. Pošta Unterbergen, Eosenthal.
PnQPQfvH ki ima hišo, skedenj, stug in hišni rUoCQlVUj mlin, ter obsega 23 oralov lepo uravnanega zemljišča, je na prodaj. Več se zve pri E o vi n jaku, občina Svetnaves, poštaTJnter-b er g e n.
Iprni Krši n S 5evljar y Veliajejvesi) p°tre-
JGI lil B\l lljjl} kuje dva izučena pomagalca. Pošta Bistricav Eožnej dolini, Peistriz-Eosenthal.
Hrnliapel/n ali tmii mežnarsko službo želi takoj prevzeti mladeneč, kteri je z dobrim vspehom dovršil orgljarsko šolo. Oglasila naj se blagovolijo poslati na ime : Lokan Filip na Vranskej muti pri Celju.
Sala-vai©..
Podpisana se spoznavata za dolžna, požarnej zavarovalnici :
Jortli Britisli na Diinaju“
izreči očitno zahvalo, da je škodo, ktero nama je napravila strela, tako hitro preiskala in brez odbitke celo izplačala. Po vsej pravici to zavarovalnico vsakemu prav toplo priporočava.
Eeitern-Dornbach v Avgustu 1887.
Jožef Ott s. r.,
Eeitern, okraj Sovodje (Gmiind).
Mafija Driessler s. r.,
Dornback, —.Sovodje — (Gmiind na Koroškem).
Prava avstrijska, tiroljska in ogerska naravna vina iz grajščinskih hramov v sodih po najmanj 56 litrov, kakor tudi bogata zaloga raznovrstnega sladkorja, surove in parnožgane kave, riža, cikorije, olja, moke, masti, slanine in vsega druzega špecerijskega blaga priporoča po najnižjej ceni
_A_. IProsexi,
špecerijska trgovina, Kaserngasse štev. 24.
Za popravljanje zastarelih grobnih napisov , bodi si na kamnu, plehu itd., bodi si v zlatu ali barvi, kakor tudi za lakiranje grobnih omrežij se tukajšnim in zunanjim prav toplo priporoča ume-teljni zavod za pisarije kazavnih tabelj in za ma-lerijo na grbih:
1>
Celovec, Pavlična ulica štev. 16, zraven „Zvona“.
I>va živinska, somnja
vsako leto 1. maja in 18. oktobra sta z odlokom visoke c. k. deželne vlade v Ljubljani z dne 26. prosinca 1887 št. 11565 na
Bohinjski Bistrici na Gorenjskem
dovoljena.
Slavno občinstvo se na prvi somenj 18. oktobra t. 1. vabi k obilni udeležbi.
Županstvo na Boh. Bistrici 24. sept. 1887.
K vsem Svetim!
priporočam
trpežno pozlačene železne
grolme križe
z napisom
po najnižjili cenah.
Franc Sadnikar,
trgovec z železjem v
Celovcu, Burggasse 9,
Ta esenca, ki se nareja po nekem receptu gospoda Dr. E. viteza St okla, c. k. vladinega svetovalca in deželno-sani-tetnega poročevalca za Kranjsko, je takozvana „Tinctura Ehei composita", katera ozdravlja vse želodčeveiu trebušne bolezni, odpravlja telesno zaprtje, zlato žilo itd. (glej.navod, ki je vsakej steklenici pridjan). Izdelovatelj jo pošilja v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 26 kr., poštne stroške trpe p. t. naročniki. — Te steklenice prodaja po 15 kr. eno, lekar Eizzioli v Eudol-f o v e m in večina lekarn na Štirskem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, v Istri, Dalmaciji in v Tirolih. — Na Koroškem. Celovec: Thurnwald. — Pliberk : Schmid. — Trg (Peldkirchen) : Z w e r-ger. — B r e ž e (Friesach) : Aie h ing er. — Spital: Ebner. —Trbiž: Siegel. — Beljak: dr. Kumpf, Sc h o Iz. — Volšperg: H ut.
^	1 L II«____________Rr T,. ~ - U
j
^ Stoji celo leto gld, 4.60, pol leta 2.30, četrt leta 1.15.
Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik Andrej E i n ž p i e 1 e r. — Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu.