St. 68.
vlorek \4,
III. tečaj. 1870.
SLOVENSKI NAROD,
Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom sa vse   lato 8 g. — k,
„ pol   leta 4 „ — u
„ četrt   „   2 „ 20 „
Po pošti: ■a vse   leto 10 g. — k pol   leta 6,-, „   četrt „     1 „ 60 „
VrodniitTO in opravnistvo jo na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 179.
Oznanila:
Za navadno tristopno
vrsto se plačuje: 6 kr. če se tiska 1 krat, 5 „ 2krat, 4 n n m »krat. veče piamenke so plačujejo po prostoru.
Za vsak tisek je plačati kolek (6 tempelj) za 80 kr.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo.
TVemoggo«* kandidat.
-r Nemškutarji so si podobni kakor groš grošu. Če denes o enem nemškutarskem kandidatu, o. g. Loh-ninger-ji govorimo, imamo vse plemo sovražuikov slovenstva v eni osebi.
Lohninger bi bil spet rad poslance. Mož, ki ni nikoli v graškem zboru vstal iz sedeža, da ne bi bil Slovence in njib zagovornike zasmehoval, ima zdaj predrznost ravno med Slovence slovenje - graškega in šo-štaojskega okraja priti ponujat se. Lohninger je do-zdaj v državnem zboru Bedel in nam Slovencem pri-sedel le kakovega c. kr. nemškega uradnika, kakor glasovitoga Šenvetra, sicer pa svojo poslansko dolžnost le ■ tem spolnoval, da je eden. prvih bil med tistimi nem iktmi mameluki in kimavci, ktere Nemci zdaj sami iz tempeljna poltenih ljudskih zastopnikov ven mečejo.
Voljen je bil prej v Radgoni. Zdaj ga ne marajo več, zato naj bi v Slovenograškera in Šostanskom okraji slovenski volilci tega ubozega na ramo vzeli! Ker je slišati, da se zelo priporoča in dobrega dela, ne bo škodilo, ako volilcem povemo posameznosti njegovega govora 17. septembra lanskega leta.
Po čudnih skokih o ustavi je tačaa Lohninger re kel: vprašati se moramo, kaj je z a N e m c e d o b r o, kako bi se vodništvo (,die fuhrung") njim ohranilo11. Dalje se vpraša: .ali so direktno volitve s a Nemce dobre" ter odgovarja, da niso in sicer sa to ne, kar bi potem već Slovencev v državni zbor prišlo. Lohninger torej ne vpraša kaj koristi Slovencem, kaj je prav za vse; njemu je le za nemške interese in vendar bi rad o.1 Slovencev voljen bil I
Kakor vsi nemški liberalci enake vrste kliče Lohninger v onem govoru žandarja in policaja na pomoč ter obžaluje, da dobrodušni (l) Nemci našim tirjat-vain ne stavijo brezobzirnosti nasproti. Kakor vsi nem-i k i liberalci enako vrste, Lohninger kmeta ne čisla; njegov prijatelj je veliki posestnik in meščan: „Znano je — prav! — da kmet nobenega koraka (l) zastouj ne stori". Direktnih volitev se samo za to boji, „ker je kmet na nizki stopinji omike".
Tak kandidat mora za nas nemogoč poslance biti. Torej ne volite ga, ne pobirajte moža, kterega so njegovi dozdanji volilci sami zavrgli. .
Dramatične zadeve.
Sporočilo tajnlkovo v tretjem rednem občnem zboru dram. društva dne 29. maja t. I. se glasi tako le
Slavna gospoda 1 Tretjikrat stopa denes odbor v rednem občnem zboru pred Vas, ter mu je poročati o društveni delavnosti od zadnjega zbora, to je od 11. julija 1869, do denašnjega dne. Silni opravki tiskarnice bo bili krivi, da ni moglo društvo prej razposlati, knjig za 1. 1869. odmenjenih, ter sklicati občni zbor, kakor jo želel odbor, že meseca januar a.
Delavnost društva je bila posebno vspešna po skic pu veleslavnega dež. zbora, s kterim so je vsaj enkrat na mesec po odloku slavnega dež. odbora odprlo deželno gledališče slovenskej muzi. Častno in z občno pohvalo je nastopilo dram. društvo na javnem odru z večitni predstavami dne 10. oktobra 1869. Igrala se je po »slavnostnem prologu" veseloigra v 3 dej. »In s era t ali išče se nevesta". Daljne predstave v gledališči so bile: 21. nov. „Županova Mi c i ka,* vesela igra v 2 dej. in „Serežan," ope-
reta v 1 dej.; 19. dec. „Gospod Čapek," veseloigra v 1 dej. In „T i 6 n i k ," opereta v 1 dej.; 23. jan. 1870; „Tat'v mlinu," burka v 3. dej.; 20. febr. Kralj Vondra XXVI.," opereta v 3 dej.; 20. marca. „V L j u bi j ajj^j o dajmo," izvirna vesela igra 3 dej. in „So rezan"; 10. apr. na korist košauskim pogorelcem : „S t r i j č e k ," vesela igra v 3 dej.; 18. apr. na korist gospo Odljeve : „Pri glasoviru," vesela igra v 1 dej., „Ultra," vesela igra v 1 dej. in  »P i j e r o t in  V i j o 1 e t a ,"   opereta v  1  dej.;
1. maja: „Domaći prepir," vesela igra v 1 dej.; ,Pot skozi okno," vesela igra v 1 dej. in „P i-jerot in Violeta". Razen teh predstav igralo je dram. društvo pri Čitalničnih besedah : dno 5. dec. ,S c r v u 8  Petelin ček," vesela igra v 1 dej. iu
2. febr. 1870: „Vodnik v Olimpu," dram. prizor. Skupaj je bilo tedaj 11 predstav, pri kterih je sodelovalo 64 predstavljajočih udov, namreč 28 gospodičin in gospa in 36 gospodov, gotovo lepo število delavnih moči, kterim naj bode iirečcna tukaj so enkrat prisrčna zahvala.
V natisu je prišlo na svitlo 5 vezkov „Slovenske Talijo", kteri obsegajo sledeče igro : 8. vez.: „V Ljubljano jo dajmo," izvirna vesela igra v 3 dej.; 9. vez.: „Graščak iu oskrbnik", igrokaz v 4 dej.; 10. vez.: ,S e rezan," opereta v 1 dej. in „S v o j e g 1 a v n o ž i ,u vesela igra v 1 dej.; 11 vez. .Rosa," izvirna igra v 3 uej. ; 12 vez.: „Klobuk,* vesela igra v 1 dej. in „Tičnik," opereta v 1 dej Tudi tukaj kaže so tedaj, da je društvo skušalo storiti s svojimi slabimi denarnimi pripomočki, kolikor mogoče Obsegajo ti vozki skupaj 24'/« pol.
Družbenikov Šteje društvo po tiskanem imeniku 303, tedaj se je pomnožilo Število od zadnjega imenika za 85. Ako pogledamo na število podpornih udov, in izvzamemo Ljubljano, ki sama stojo 138 udov, tedaj skoraj polovico vseli, vidimo da je še vedno premalo prodrla v slovenskih krogih zastopnost za preveliko vaz nost tega društva, da se spoznanje njegove veliko naloge še ni udomačilo. Bogato poljo ostaja še za obdelovanje slovenskim domoljubom. To primerno pičlo Število podpornih družbenikov jo krivo, du društvo ne more žo zdaj izdajati več vezkov iger na leto, ker mora še zate prikladati iz dohodkov glediških predstav Prenaredbe pravil, ktere jo sklenil lanski občni zbor so postale veljavne.
Rokopisov ima društvo 56, kteri so večidel vsi že presojeni in je mnogo za natis dobrih, tedaj se še ni bati pomankanja tvarino za tisk. Pisateljem se je vrnilo 6 rokopisov, natisnilo so jih je 7.
Denarno podporo je dobilo društvo od vclesl. dež. zbora kranjskega, kteri jo odločil 500 fl. v podporo društvene učilnico. Posebno jo pn še tudi volesl. dež. zbor izdatno podpiral društveno namere z razpisanjem daril za izvirna dram. dela v celotnem znesku 1100, 18 kar so izreka prisrčna zahvala društva. Slavni dež. odbor je  dovolil na prošnjo društva, da sme igrati
ki so nastopile v preteklej saisoni na odru. Iz te učilnico si jo pridobilo društvo več izvrstnih novih moči, ki so s prav dobrim vspehom nastopile prvikrat na gledališkem odru.
Hvaležno naj bodo tukaj omenjeni vsi dobrotniki, kteri so darila naklonili društvu, v prvej vrsti neimenovan domoljub, ki je podaril društvu 100 £1. potem mnogo domoljubov, ki so obdarovali društveno knjižnico n garderobo. Med dobrotniki društva omenjati je še posebno odbor narodnega kazališča v Zagrebu, ki je z bratovsko prijaznostjo podpiral dram. društvo in brezplačno prepustil v porabo kostume in muzikalije za opereti „Serežan" in „Pijerot in Vijoleta", za kar se mu izreka srčna hvala. Isto tako si. čitalnici ljubljanskoj za prijazno prepuščanje dvorane.
Iz dohodkov gledaliških predstav si je omislilo društvo nekaj najpotrebniše garderobe, pomnožila se je knjižnica in napravilo nekaj novega hišnega orodja.
Umrla sta dva družabnika: gosp. A. Janežič v Gelovci in gospa Ernestina Pleiweisova v Ljubljani, kterima naj bode ohranjen blag spomin.
Iz tega kratkega sporočila jo razvidno, da je društvo napredovalo prav veselo vkljub svojim primerno malim denarnim močem. Pokazalo se je, da sme društvo šteti na lepo število delalnih moči, ktere naj ostanejo tudi še dalje glavni steber vse društvene delavnosti. Da so pomnoži denarni stan društva, se je obrnil odbor na več strani za denarne podpore in se nadeja vsa i nekolicega vspeha. Pri vsem drugem pa jo preverjen odbor, da bode vspešno triletno delovanje mladega društva in dozdaj častno izvrševanje težavne njegove naloge privabilo mnogo podpornih udov iz vseh krajev Slovenije. Čem večo podporo bode našlo od strani slovenskih domoljubov, tem vBpešnejše se bodo razvijala njegova delavnost. Zatorej naj bode Se enkrat gorko na srce položeno vsacomu domoljubu širiti spo-znanjo o važnosti dramatičnega društva ter mu pridobivati novih podpornikov.
V Ljubljani 29. maja 1870. J. N.
dram.  društvo  trikrat na  mesec v prihod njej saisoni. Obžalovati je da  prošnjo zarad  lož ni rešil društvu po  godi,  vendar so jo nadejati,  da se ugodno reši nova prošnja dram. društva, ki je skozi in skozi opra vičena.
Učilnica za gospodično in gospo so jo odprla 15. oktobra 1869 in so sklene s koncem meseca junija. Obiskovale so to učilnico, v kterej se jo učila deklamacija, igranje in petje, skoraj vso igralko društvene,
Dopisi.
Iz Pulja, 5. junija. [Izv. dop ] Kakor stavi previden vladar trdnjave po svoji deželi in po njenih mejah, da bi se branil ložo ob času sovražnega napada, ravno tako je začel staviti tudi narod slovanski po svojih krajinah trdnjavo: čitalnice, da bi se branil tem laže napadov svojih dušnih sovražnikov, kteri so ga začeli napadati hujo ko kedaj. Tako trdnjave nahajamo po slovanskem in zlasti po slovenskem svetu, razen Istro, zelo po gosto ; skoraj vsak večji kraj ima svojo. Le Istra ima do sedaj samo štiri in sicer na severu tri, in na jugu eno. Njihova naloga je zelo težka in važna, kajti vsaka ima v obližji mogočnega in razkačenega sovražnika, ki bi jo raji denes, ko jutri uničil. Šo več! — Sovražnik je raztresen po celi krajini in ima razun neugasljivo jeze do slovanskega življa še vlado na svoji strani. O trdnjavah oziroma čitalnicah na severu se je žo marsikaj govorilo in pisarilo, le o puljski vse molči. Mislim torej, da ustrežem bralcem „S1. Naroda", ako spregovorim o njej. — Puljska čitalnica šteje sedaj 280 udov, sinov majko Slave ki so se rodili deloma v Avstriji deloma zunaj Avstrije. Da-siravno govore razna slovanska narečja, so vendar v njihovem  splošnem početji  edini,  ka da bi si bili te-
1528
2
lesni bratje. Staviti bi se mogli v tej zadevi marsikteri drugi čitalnici v izgled. Čitalnične sobe so velike in lepe a sobana je krasna, da bi se morala skriti ljubljanska trikrat pred njo. Kar se tiče časopisov, jih ima toliko, da nobena južno-avstrijska toliko — razun tržaSka. Ima tudi pevski zbor z dobro ubranimi glasovi. Največa zasluga vsega tega pa gre nedvomljivo našemu neutrudljivemu rojaku gosp. Ravniku, ki se ni zbal niti truda niti psovanja sovražne stranko, da je sestavil iz posameznih delov, ktero je moral nujno iskati, poslopje,  vredno naše matero Slavo. Slava mul
I« Planine, 5. junija. [Izv. dop.] Tukajšni „Sokoli", ali da rečem po Ogrinčevo „planinski Hrvatje", popred vpisani pri „Sokolu" ljubljanskem , napravili so po pristopu uekterih rodoljubov podružnico sokolsko in vložili prošnjo deželni vladi, ktere rešitev nam je po čudnem križempotovanji o začetku junija došla. Odlok deželne vlade bil je slovensk; da bi pa vendar se vedelo, do je bil v Ogrinčevej roki, in da bi vsak lehko spoznal, da jo naš glavar Še stari paša, ki se ne zmeni za razglase: „vaš jezik je v uradove in šole vpeljan" itd., in ki je najhujši teptač pravic slovenskega naroda, dobili smo od glavarstva tudi petvrston nemšk odlok. Ako res celo glavarstvo ne more stlačiti tako kratkega odloka, je pač to velik testimonium pau-pertatis za vso; ako pa to izvira iz strastne slepe na-gajivosti Ogrinčeve, potem bomo pa vendar našemu glavarju pri prvem nemškem odloku, kterega bomo še na svoje slovenske vloge dobili, pokazali, da nima o-praviti z ljudmi, ki bi pustili njemu tako sramotno in zaničljivo teptati in žaliti pravice narodove, iskali bomo pravico drugod slovenskemu jeziku ; mi tirjamo, da se nam dopisuje slovenski, če bi bil tudi turški paša sam, Ogrincu ne bomo pustili nam nagajati, kakor nagaja družim, ki so veseli, da z njim nimajo posla.
Iz rogačkega okraja 10. junija. G. Stroh-b a c h c. k. okrajni glavar v Ptuji menda no pozna, ali ni dobil ministerske okrožnice na uradnike, da bi se c. k. uradniki ne vtikali v volitvene agitacije. Ta gospod so jako trudi, spodriniti našega Hermana, slo-večega po vsem slovanskem in tudi nemškem svetu in na mesto tega slavnega moža postaviti ničlo g. Rodo-schegg-a. V našem okraji se je potrudil g. Strohbach, kmečkim županom vse izvrstne lastnosti svojega ljubljenca dokazati, kterih največa je menda ta, da je Ro-doschegg skoz in skoz nemškutar in birokratiški privrženec, a očetovski trud g. Strohbacha je padel na kamenita tla. Slovenci našega okraja niso več taki otročaji, da bi verjeli sladkoustnim obljubam ptujskih birokratov. Oni vedo ceniti neizmerne zasluge svojega dosedanjega poslanca, oni spoznajo, da je njim samim to največa čast, da jih zastopa v deželnem zboru g. Herman. Pri volitvi 23. junija bode pokazal tudi naš okraj, da Slovenec ni nehvaležen proti onim, ki so mu žrtvovali ves svoj trud in so pripravljeni to tudi v prihodnje storiti. Živio g. Herman, naš dosedanji in tudi v prihodnje naš poslanec l — G. Strohbach je tudi agi-tiral za g. Fichna v rogačkem trgu, ki voli v mestni kuriji v Ptuji. Čudimo se Ptujčanom, da niso mogli med seboj najti moža, ki bi jih zastopal v deželnem zboru, ampak si poiščejo ponemčenega Moravana. Še bolj pa so čudimo tej kandidaturi, ako pomislimo, da je Fichna v deželni službi, odvisen od deželnega odbora. Kako bo mogoče, tacemu možu, zvesto zastopati želje iu zadeve svojih volilcev, ki so dostikrat uasprotne mnenju deželnega odbora. Ali se Ptujčani še niso pri Wa8cr-ju prepričali, da take vrste ljudi ne kaže voliti, ki jim je le mar za više službe, do kterih jim lahkoverni njih volilci morajo delati stopnice. Zato se pa nadejamo, da je še toliko sprevidnih mož v mestu in trgih, ki ne bodo več hteli svoja ramena posojati službe isćečim ćastilakomnežem, ampak si volili za svojega poslance od vlade in dežele neodvisnega, v vseh vednostih izurjenega, pri tem zgovornega in zvesto rodoljubnega moža, kakoršen je g. dr. Gršak.
Iz Ipave 10. jun. [Izv. dop.] Tujci, kteri Ipavo Mimo po kratkem ogledu, po malem zraku in po žlah-nem sadji, pa tudi po sladkem vincu poznajo, jo imenujejo kranjski — slovenski — raj ; in po tem bi se dalo misliti,  da mi Ipavci tudi v rajski zadovoljnoati
živimo: a žalibože, da to ni res! | Pri naših posebnih revah nas ravno tako, kakor vse vas druge mile slovensko brato občne verige vežejo in sile tlačijo, da se nam kakor prostemu narodu enakopravno razvijati in blagostojno objačevati ne da.
Kakor ste se vi zarad te nemile osode že v večih taborih pritoževali in kakor svojemu cesarju najzves-tejši narod so za enakopravnost med drugimi narodi in za pravico združenja med sabo kakor potrebno podlogo pravega blagostanja potegovali ; tako nas vse Ipavce — od Nanosa do Soče — sila kliče, da se z Vami, kakor do zdaj v srcu, tudi pod milim nobom — v taboru — v postavnem tirjanji tega, kar nam po pravici gre, z javnim glasovanjem zedinimo: zatorej Vam, mili bratje Slovenci, naznanimo, da napravimo tabor v Ipavi tik ipavskega trga dne 29. junija 1870 ob 4. popoldne. Po bratovsko vas vabimo, da pridete iz vseh slovenskih pokrajin in nam toliko glasov prinesete, da se bo Nanos potresni, kedar bomo glasovali za to, kar smemo tirjati po pravici in postavi. — Bo pa obravnava:
1. Da se vsi Slovenci v eno vladno skupino — v Slovenijo — zedinimo.
2. Da se nam naš domači slovenski jezik v šole za učnega in v vse urade po Sloveniji za uradnega vpelje.
3. Da se občinska avtonomija toliko razširi, da se veliko druzega jako dražega uradovanja skrajšati in veliko stroškov t. j. davkov znižati more.
4. Da ni samo Ipavcera neobhodno potrebno večo skrbnost imeti za obilo pospeševanje v sadjereji in viti orej i, nego tudi v daljne kraje bi se s tem za lep dobiček prikupili.
5. Da prepeljanje železno ceste od Loko skozi Ipavo v Trst iu v Gorico potrebno samo za idrijski, ipavski in kraški okraj, ampak je tudi silne važnosti za državne potrebe celega cesarstva.
6. Da se prošnja sklene za državno podporo za očedenje vodotoka „Ipave",
Naj še omenim, da je vožnina na južni železnici med Mariborom — Postojno in Zagrebom — Postojno, za take popotnike, ki se bodo s .potovalnim listom„ k ip. taboru skazali, na polovico polajŠana za vse dni od od 27/6. do 177./1870.
V imenu taborskega odbora: Žiga Se ž.
Is Zagreba, 9.junija. [Izv. dop.] Pevski društvi „Kolou in »Zora" nameravali ste o binkoštnih praznikih izlet narediti v Križevce, ter tam obiskati svojega tretjega brata „Zvona", ter z njim zedinjeui popovati in veseliti se kakor je to pri pevskih društvih že navada; sicer so pa sploh Križevčani ravno kakor Karlovčani na glasu domorodci. Vlada je za to nakano zvedela. Zbala se je tega pevskega izleta, brž ko ne si je domišljevala, da, če zagrebško „Kolo", karlovška .Zora" in križevski „Zvon" se zedine in pobrate, utegne to enake nasledke imeti, kakor nekdaj zarotna prisega znanih treh švicarskih mož na Riittli-u. Ker društvoma vlada brez vsakega razloga izleta zabraniti ni mogla, vesto kaj je storila ? Razpustila nju je, oba na isti dan I — Predstojnik društva „Kola" bil je dr. Maka-nec. Na večer razpustnega dne, zbrali so se bivši ko-laši pred stanovanjem Makančevim, da mu v slovo in hvaležno priznanje njegovih zaslug za društvo nekoliko pesnic izpevajo. Dasiravno dr. Makanec blizo sv. Ju rja celo na kraji mesta, človek bi mogel reči, Že izven mesta stanuje, vendar jo prišla cela četa pandurjev, ter pevanje na ulici, prav za prav na cesti, kajti tam ulice žo ni več, zabranila, tako da so pevci morali na dvorišče iti, kamor se ve da pandurska oblast no seže, ter mu tam pesmi odpeli. Dr. Makanec jo kot profesor pravoslovne akademije pod disciplinarno preiskavo postavljen. Kljubu vsemu temu so jo vendar na binkoštno nedeljo še čez 70 Zagrebčanov, veči del članov razpušČenega „Kola" v Križevce odpeljalo, kjer so so prav dobro imeli.
Afera dr. Davida Starčevića še ni pri kraji. Totem ko je Rauch po oČitovanji desetorice profesorjev zagrebške gimnazije, da nečejo s Starčevičem kot kolege služiti, prisiljen bil, tega svojega privrženca iz službe
odpustiti, se je v njem maščevalna Čut obudila, in včeraj sta bila dva od te desetorice, Jagič in Bratelj, odpuščena. To je hekatomba, ki jo jo on v svojem srdu in maščevanji v naklonjenost srditega magjarskega boga zaklal. Čuje se, da bodo ostali osmi vsled tega sami so službi zahvalili, ker so si baje solidarnost med seboj obečali, in med njimi so možje, ki imajo ženo in otroke. Če se to zgodi, potem se bo morala zagrebška gimnazija zapreti. — Ali res v Pešti in na Dunaji nočejo videti in slišati, kaj se pri nas godi I Ali hočejo res na to gnati, da bodo Hrvati prisiljeni, za nož prijeti, da bo klanje po zagrebških ulicah 1 nekteri že de-nes de, da je to nitima ratio. Razjarjenost je velika, iz vojnisko pokrajine čudni glasovi prihajajo, kaj bo? — Pa da tudi Andraši Raucha kot Jonasa iz vladne barko vrže, razburkano morje se zato še ne bo pomirilo, danes je to žo prepozn >. To bi bilo moglo še pred pol letom pomagati, denes hrvaški narod mnogo več zahteva.
„Pavlihe" douosečega portretne karikature bana barona Lovina Raucha, njega je še isti dan ko je priiel, iz Karalove kavane zmanjkalo. Odnesli so ga — kdo drugi nego magjaroni, ki niso hteli, ka bi s« njih gospod in majstor svetu na roganje in posmehovanje postavljal.
Is Dunaja 12. junija. [Izv. dop.] Zadnji čas zopet dva dogodjaja zavračata arguaove nemške oči v sever, v Rusijo. Prvi je slučaj, da se jo ruski car sešel s pruskim kraljem v Etnsu. Politiki se boje, da bi se med severnima mogotcema ne snovalo kaj posebnega in dokazujejo, kakor da bi hoteli sami sebe tolažiti, da ni čas za tako zvezo. Med temi kombinacijami je najbolj razširjena ta, da se Rusija in Prusija zarotujeti proti Avstriji, ako Poljakom da avtonomijo. Drugi do-godjaj je poročilo o zboru slovanskega komiteta v Moskvi. Pri tem zboru je bilo namreč brano pismo alove-čega Rusa Pogodi na, ki poroča, kako se slovanska vzajemnost in skupnost mnoii. O Slovencih govorečemu se Pogodinu važno zdi, da je naša izobražena mladina priporočala si ruski jezik. — Ko že o Rusih govorim, naj omenjam, da so ruski listi čedalje bolj ozirajo in svoj narod podučujejo tudi o nas Slovencih. Bral sem te dni v ilustriranem Časopisu „Vsemirnaja ilustracija* več sestavkov, o narodnem napredovanji Slovencev v politiki in literaturi. Pisatelj je bil Še precej dobro podučen' kritika o naših novinah dobro zadevajoč«.
Politični razgled.
Deželni zbori se imajo baje odpreti okoli 20. avgusta, državni zbor pak konec septembra, vendar poslednji samo za kratek čas, da namreč delegacije izvoli. — Tako piše oficijozen časopis.
Volilno gibanje med Nemci gre po poti naprej, kakor smo jo v zadnjih listih naznanjali. Verjetno je, da zmagajo novi kandidati ter da prejšnja ustavoverna klika ostane v manjšini. Na Dunaji je imel v pondeljek shod veliki volilni odbor. V programu tega odbora, ki obstaja po večini iz meščanov, beremo: „mi hočomo mir in spravo med raznimi narodi" . . . .hočemo, da se volilna pravica razširi" i. t. d. Z vseui tem bomo tudi mi zadovoljni, da bi le Nemec ne imel samo obljub in lepega jezika, temuč da bi dobra volja tudi resnica postala. — Da si vidimo v teh nemških homatijah Še veliko zmešnjavo in uesčistenib misli, ven-der je veselo vsaj to, da je čedalje veča nevolja nad liste, ki so v državnem zboru in pri vladanji le svoj žep polniti.
Gališki Poljaki ne morejo iz svoje atare navado zmešnjav izlesti. Stranke so se zedinile, vendar toliko se niso mogle, da bi napravilo skupno agitacijo za volitve. Agitiralo so bodo posamesti za kandidate federalistične barve. Po tem tacem bode grof Potočki tudi med rojaki imel opozicijo, ako politike tako ne zavije, kakor je naravno. Novi gališki zbor utegne novo resolucijo napraviti.
Republikanski upor po It ali ji žuga, ako je vladnim poročilom verjeti, raztegniti se tudi čez meje italijske, v Istro (?!), spodnje Tirole itd.
Razne stvari.
* (V C e 1 j i) od nemške strani kandidirata us-narja Lassnig in Herzman. Mesto voli samo enega poslanca.
* (Celjski uatavoverneži) hote za celjsko okolico kandidirati prejšnjega slov. poslanca Ivana Ž u ž o. Ko bi ta manever ne bil preveč neroden, ne bil bi tako neumen. O. Ivan Ž uža je že davno izrekel, da ne prevzame nobene kandidature, dasiravno se mu je od slovenske strani prav živo ponujala. Zaslužni naš Žuža je Žalibog tako bolehen, da dosto-krat po tri mesece ne more iz sobe. To žalostno okoliščino uvaževaje tudi slov. rodoljubi niso mogli od g. 2uže tirjati, da bi z nova kandidiral. Taka žrtva bi bila v sedaujih okoliščinah g. Žuže prevelika. Da pa kandidature ne bode sprejel od nemške strani, to je tako gotovo kakor »amen" v „očenaši" in jim bode že Se sam odločno in jasno dovolj povedal.
* („Slovenski pravnik") je deželna vlada kranjska priporočila vsem svojim uradnikom. Priporočila ga je zarad njegove prikladnosti in dobrega zadržaja.
* (Predstojniki okrajnih zaBtopov) dolenještirskih so se bili preteklo nedeljo sešli v Celji, kamor jih je bila vlada povabila. Slišimo, da so se sbrsli v zadevah nekega bolnišča. Narodne predstojnike, ki so bili pri shodu nazoči, prosimo, naj nam kaj poroče o shodu in obravnavah. Bojimo se, da je za tem zborom tičala volilna agitacija.
* (Kranjski kandidati). „Tagbl." ve pripovedovati, da so se v zadnji seji  „Slovenije" postavili sledeči kandidati: za ljubljansko in vrhniško okolico: g. dr. BI e i w e i s in dr. J. P o k l,u k a r, notarijatski koncipijent;   za mesto Ljubljano g. J. N. H o r a k , podpredsednik kupČijsko zbornice in pa dr. J. Kozier, posestnik, in ko bi slednji  kandidature ne hotel sprejeti, bode se namesto njega kandidiral dr. Jernej Zupan e c, c. k. notar; za Tržič, Kamnik in Radoljco: g. J. Murni k, vrednik »Novic";  za Idrijo: g. M L i pol d; za Postojno, Loi in Vrhniko: g. Anton Kot n i k, posestoik;   za Novomesto in druga dolenjska mesta: g. Dragotia  Rude ž, posestnik;   za Ko čevje : g. J. K o i i r, okrajni sodnik ; za mesti Kranj in Loko:   g. Jugo v i o.   Koliko je na tem resnice, ne vemo. Iz privatnih pisem slišimo, da hoče kupčijska zbornica voliti dra. Z a r n i k a in H o r a k a.   Da bi le pri tem ugibanji volilci in narodna stvar ne prišla v škodo. Bojimo se, da bode ljubljanska svojeglavnost takrat tako škodljiva, kakor je že mnogokrat bila.   Mi za zdaj še' molčimo, ker nočemo domačih zadev še bolj kaliti; koliko časa pa bode pri tem ljubljanskem ravnanji mogoče molčati, to je drugo vpraianje.
* (Poslanec Miha Herman.) Iz hudobnih namenov so nemški časniki raznesli glas, da naš slavni boritelj g. Miba Hermau kandidira v nemškem volilnem okraji Hartbergu. G. Herman nas je pooblastil naznaniti, da na tem ni resnične besede.   Mi le dostavljamo
primer navedemo tu češko „Živnostensko banko." S skromnimi sredstvi je stopila, kakor vsako českoslovan-sko podvzetje v Življenje in za leto njonega obstanka, razširja se čudno pred našimi očmi obraz njenega bogatega, vedno se bolj razširjajočega delovanja. Sedaj že v res niči ni d tleč doba, ko postane „Živnostenska banka" podporno središče češke in morda vse slovanske istino.
Tudi na drugem polji obrnilo se jo žo precej k boljemu. Ogromni zneski denarja so se izvoževali vsako leto na tuje / naše slovanske domovino, in Dunaj, Pešta. Trst i. t. d. so bogatili z našim slovanskim denarjem. Za nekoliko tisoč goldinarjev so dovoljevale avstrijske vlade tudi naj goljufi vej ši m zavarovalnicam pristop v slovanske dežele. In ako je kdo pogorel, mogel je biti žo zanaprej prepričan, da ga neizmerna letna plačila, ktera je tem zavarovalnicam izplačal, ne
ne moremo čuditi, da ima banka, ki je z jako naza-dostljivimi sredstvi v življenje stopila , kljubu temu de-našnji dan že za 25.000 zastavnih listov „Hipotečnv banky kralovstvi češke," za 15.000 gld. akcij „Živno-sttneki banky kralovstvi českeho" in za 5000 gld. akcij slaščičarjev češko-moravskih.
Da so je, kakor opravniško sporočilo druzega občnega zbora govori, od začetka definitivnoga delovanja pa do 1. vel. travna t. 1. k „Slaviji" sešlo 10.816 oglasov, vsega ua istno 5,695.000 gl. je gotovo dokaz, kako zelo so slovanskemu ljudstvu na mari domača pod-vzetja ; želeli bi , da bi se ravnateljstvo krepko popri-jolo zavarovanja na smrt — zdi se nam poleg razkaza v plačilu zrušenih zavarovanj, da se za ta oddelek naj-
manje skrbi, na ktero bo
ko je
bi imel vendar stati na tej stopinji, povzdignilo društvo vzajemnega pode-
doci niti polovice, posebno od te dobo, kar so iznašli dovanja.
upanje, da bode g. Herman sopet voljen v ptujsko-rogaikem volilnem okraji, ki si boljega zastopnika ne more voliti nego je g. Herman.
Narodno gospodarstvo.
Vzajemno zavarovalna banka „Slavija."
= Ako pregledujemo napredek zadnjih 10 let, razvi diroo, da so se slovanski narodi kakor v političnem, tako  tudi v narodno-gospodarskem   oziru znamenito vzdignili.
Žalostni so bili tisti časi, ko slovanski rokodelec, trgovec ali obrtnik ni smol izjaviti, da jo Slovan, zato ker se je moral, ako je potreboval zaloge ali posojila, obrniti do najkrutejših sovražnikov slovanstva, zatega delj ker ni bilo nobenih slovanskih denarnih zavodov. Te različno eskomptne banke so bile posebno le za Nemce in ti so vsi s združenimi rečmi na to delali , da bi slovanskega kupca in obrtnika udušili, kajti obrtnija je morala biti edino le v nemških rokah. Ogromne so bile težave, s kterimi jo moral narod slovanski zavoje vati, prej ko si je naredel svoje denarne zavode. Na
zavarovanje zidanih poslopij v cenah slabejo postavljenih.
No čudimo se toraj, da so to banko vrlo pogatile, kajti kogar ves narod živi, temu se mora dobro goditi. —
V teku poslednjih let prennredilo se je tudi tukaj veliko, bila je tem zavarovalnicam globoka rana zase kana. Češki bratje so založili tedaj „Praho", vzajemno zavarovalno društvo dohodov in istin, „Češko vzajemne dobitek pojiš t'ujici banko" in .Slavijo", vzajemno zavarovalno banko, o ktere opravniškem poročilu tukaj širje govoriti hočemo.
„Slavija" je započela  svoje delovanje  z jako skromnimi sredstvi, kterih so jej  nekoliko  sloveči na rodnjaki in sicer z zakladnim fondom 6.300 gld. dali.
Iz predloženih nam odborovjh sporočil s prera čuni vred za leto 1869 se razvida, da nasledki iz ko-nečnega komaj osemmesečnega delovanja k najlepšim nadejam napeljujejo.
Zaloga dobička po obrazku II. znaša 35.316 gld 88 kr. ter se ravna brez malega izsprejrmov I in H oddelka (zavarovanja ua dožitek in smrt); kajti ako od štejemo od pravega prejetja za police 43.186 gld. 48 kr zrušena zavarovanja v znesku 6.798 gld. 55 kr., ostaja plačanega zavarovanja 36.388 gl. 92 kr.; čisti ostanek znaša tedaj brez malega 100 pret. za Člene oddelka I. in II.
Enakega začudljivega nasledka, kakoršnega pokazuje že na početku svojega delovanja „Slavija", bi bilo zastonj iskati pri enakih podvzetjih, najmanje pa pri akcijskih zavodih, česar vzroki so posebno iskati v ostankih 5prcentovih doneskov k opravljajočim vlogam za odbor III. (društvo vzajemnega podedovanja), kterc spadajo po §. 15. občnih pravil „ Slavijo" v skupne založnice in se odtod razdelujejo mej posamezne odbore in členove. Pri akcijonarskih zavodih razgube se dobički tudi po vsakej bilanci jako hitro mej akcijonarje in v resnici tudi od dobe zavedanja društev na prežitje ali asocijacijo izplačujejo akcijonarski zavodi vzako leto znatne dividende.
Z ostankom opravniških plačil, kteri poleg računa dozdaj v dobička 56.929 gld. 65 kr. znašajo , dobila si je „Slavija" trden zaklad za prihodnja leta; izjemljemo tu iz povage le zavarovalni fond odd. I. in II., kteri je zagotovljen s 27.370 gld. 88 kr. in lastno zalogo škod z zavarovanjem ua smrt 5000 gld. Z vlasti po slednja izredna zaloga, kakoršne le pri najsolidnejših zavodih nahajamo, daje nam poroštvo o hvalovrednej skrbi za neprevidne veče škode po smrti, kakor gre v obče po tabelkah soditi.
Opravniških stroškov  kažejo računi 21.945 gld 57 kr.   Znesek ta se nam  zdi že na prvi pogled dosti nizek —  ako primerimo povago (bibanco) banke „Sla vije" z ustavi akcijskimi ter uvažimo, da v tem znesku
To društvo, Ijeno, doseglo je
ktero jo pri 1. vel. travna
.Slaviji" posebno obljub-t. 1. po opravniškem po-
ročilu odd. III. že znesek zapisane istine 2,292.725 gl. av. veljave.
Tudi podaja odd. II., zavarovanjo proti škodi po ognju, veselo poročilo svojega delovanja, od 1. prosenca t. 1. pa do 15. vel. travna obnašal je zavarovani kapital 2,503.040 gl., zavarovalnina 16361 gl. 53 kr., druga doplačila 3445 gl. 91 kr., skupaj je bilo tedaj vloženega v gotovosti 19777 gl. 44 kr. Menjice za prihodnja leta nadomestujejo 45898 gl. 49 kr.
Škodo po ognji, ktere so se do sedaj zgodile in so bile plačane, znašajo 1207 gl. 44 kr. Ako jih odvzamemo skupnemu delu 19777 gl. 44 kr., pokaže se nam ostanek v gotovini 18570 fl. 31 kr. in sicer siino in edino za štirimesečni čas; nasledek ta je v resnici čudapolen, kteri že sedaj daje trdno poroko, da bo „Slavija" svojim členom znatno plačevala dividende,
Pri tej priložnosti pripominjamo, da „Slavija" v podporo kmetovalstva ravno sedaj založnico kmetijsko napravlja.
Voščimo tedaj tej vselovanskej našoj  „Slaviji" iz globočine srca krepki: „Na zdarl" in kličemo jej: „Naprej v imenu vsega slovanstva !"
Poslano.
Banko „Slavijo" zastopajo v Istri še naslednji, in sicer: Za črnogorsko naseljino : gosp. Jovan Ljubo-tina, trgovec in posestnik v Peroju, za Vnltur in okolico: gosp. Franjo Sternad, učitelj v Valturji, in za medolinsko okolico -in Promonturo gosp. Anton Pavlin, učitelj v Medolini.
Živela „Slavija" in Slovenija I Na Jadranskem morji, dne 6. junija 1870.
Jan Jereb.
Poslano.
Volilcem sežanskega okraja. Podpisani daje na znanje, da je njega pol. društvo ,Soča" zoper njegovo voljo za kandidata postavilo, in to v št. 66. „Slov. Nar." naznaniti pustilo. Pred bogom in celim svetom pa vestno obstati moram, da za tak posel sposoben nisem, in da vsled tega tudi pri vsi dobri volji in želji svojemu narodu pomagati, volitve prevzeti ne morem.
Pliskovca 10. junija 1870.
A n t. Š u c.
so obseženi vsi stroški — jočega dola, pa do konca
so z a p o p a d o n i v tom znesku vsakojnki stroški  za organizacijo v vseh deželah
počenši  od pripravlja tedaj  od meseca sušča 1868 preteklega leta, dalje v
Poslano.
Slavno vredništvol Ker se jo razširila govorica po celem tominskem okrajnem glavarstvu, da sem jaz postal nasprotnik železnice Predelsko s tem, da bi bil podpisal neko peticijo ali spomenico za železnico, ki bi imela peljati od Loke prek Idrije do Vipavo in Gorice, ali da bi bil jaz d al celo ud onega konsorcija ali one družbe, ki se pogaja za ravno rečeno črto, izrekam v varstvo svoje časti, da kdor jo to govorico  znašel   in med  ljudstvo raztrosil,
slovanskih,   za   služabnike   uradništv a jo črn obrekovalec; izrekam, da ta govorica je gola in
mimo druzih stroškov, provizijo zastopnikom
mnogo tudi na kterih   se   p r
nesramna laž ; izrekam in zagotovljani, no le da nisem podpisal nobene peticijo ali spomenico  zadevajoče na-
v sac o m novozavarovancu n a d o h o d k e i n črt železnico od Loko prek Idrijo do Vipave in Gorice, listine zavodu  največ naklada   — tedaj sel ampak da tudi  nisem bil nikdar naprošen   za tako
stvar, kakor tudi da nisom ne ud tiste družbe, ki se pogaja za to železnico,  ne v kteri si bodi zvezi Ž njo.
Kdor so hoče o tem prepričati, naj se obrne do gosp. Zupana, predsednika kupčijsko zbomiio v Ljub-ljani, kteri je ud zgorej rečeno družbe, in on mn bode gotovo naznanil vse ude iste družbe, mene pa ne najde med njimi.
Zagotovljam Se nadalje, da so nisem potezal in tudi se ne bodem za drugo železnico kot za Predelsko, ktcra jo za tominski okraj ne samo, ampak za veči del goriško dežele neobhodno potrebna, in ktera bode postala srčna žila za blagostanje naših hribov.
No čudim se, da moji politiški nasprotniki take nesramne laži med moje volilco trosijo, ker njim je vsako orožje dobro, s kterim bi se mogli mene znebiti, čudim sc pa vrlim Tomincem, da take laži verjamejo, ker menim, da moja dosedanja delavnost za narod slovenski in njegovo blagostanje duševno in materijalno je bilo tako, da jim mora porok biti za celo prihodnost, ker značaj zrase s človekom in se ne stori čez ncč!
Ker so volitvo pred durmi, prosim si. vredništvo. da blagovoli sprejeti v svoj cenjeni list. da bodo vo-lilci tominskega okraja zvedeli, kaj imajo o tisti govorici misliti, in da ne bodo pri volitvah zapeljani od črnih in nesramnih laških obrekovalcev.
Vse drugo slovensko časnike prosim, da bi to ponatisnili.
V Benedkah, 11. junija 1870.
Dr. Josip Ton k li. odvetnik v Gorici in ravno sedaj po opravilih v Benedkah.
Društvo slovanskih mlinarjev
»Slavij i", 2)
vzajemnozAvarovalneJ lin.nl*-i
v Prasi,
Je započelo :i4ft Mušc.i i. I. svoje delovanje
z velikim učasljeni mlinarjev no samo s Češkega, Mo-ravo in Šlczke, ampak tudi i/.
•f II £ O N I O V U II H k t*.
Pravice,   ktero  bauka   „Slavija"   temu društvu dnje, so :
1. Mlini in enaki zavodi store popolnoma samostojen in lasten oddelek.
2. Konečni dobički, kteri so po zavarovanji mlinov in enakih zavodov proti škodi ognja dosežejo, bodo se raz delj ovali verno in pravično na podlagi pravil le ined členo tega društva (dru-štvenike.)
3. Ako so naredi zavarovanje na podlagi razumno cenitve, izplača so vsaka škoda, ktera bi se zgodila po požaru, popolnoma, in ne da bi se kaj odtrgal o.
4. Premoženje društva slovanskih mlinarjev o s k r b-Ijuje poseben pregleden odbor, kterega voli občni zbor členov četrtega odbora in se mu tudi pridruži zbor mlinarskih poverjenikov.
Iz priglasek in mnogih dopisov, ktere še denašnji dan na naše objavljenje o ustanovljenji posebnega oddelka  za  zavarovanje mlinov dobivamo, kaže se čem
Dunajska bona 11. junija
Enotni drž. dolg v bankovcih . 5°/, metalike z obresti v maji in Enotni drž. dolg v srebru    . .
1860 drž. posojilo.....
Akcije narod, banke .... Kreditno akcije......
. 60	fl.	85	kr
r. —	n	—	
. 69	M	70	»
. 96	II	30	*
721	II	—	11
. 258	n	80	M
121	«	.—	N
, 118	n	75	*
9	n	65	N
r. A A A A A A i A A A A A A A
a,
£a»tltim prebivalcem
mariborskim in drugih mest, posebno pa kupčeval-cem in obrtnikoma tem uljudno pod garancijo in diskrocijo priporočamo, da jim bomo oskr-(12) bovali njih dotične
. vse domare in luje rnsnlke
Načelo S Pošteno in jio ceni postreči\
llaascnstein & Vogler
na Dunaji, Neuor Markt 11.
Hambu rg , Neuer Wall 50. Leip zig, Markt 17,K6-nigshaus. Frankfurt a.M., Urosse GaluBstrasso 1. Berlin, Leipzigorstrasse 46. B resi a u , Ring 51. B as e 1, Steinenberg 29. Zurich, Marktgasso U. S*. Gal len, Obere GrabenBtrasse 12. Genf, Place au Molard 2. btutt-gart, Kronprinzenatrass 1 B.   Ko ln a.R., Lobstrasso 32.
C. k. ^ priv.
V 5 minutah
(2)
Od dunajskega zdravniskaga svetovalstva preskuiena „vilna zobna pasta" („elfen-zahn-pastau) vsled svojih pro-tignjilobnih in protikurdejakih (antiskorbutnih) lastnosti neskončno dobrodejno in zdravilno vpljiva tudi na zobno meso in na vse tvorine uit, tako da so vsacemu, kdor jo rabi, soveda nepotrebno vse zdravniške ustne vode, paste in stupe.
Rumeni iu črni zobje postanejo pri prvi porabi to pasto v petih minutah pod polnim poroštvom beli ko sneg, ker so ž njo odpravi tudi najdebeleja veštanjska skorja.
En karton s podukom velja 1 gl. 80 kr. a. v. ali 1 tolar v srebru.
Da se izogne ponarejevanju, stoji na vsakem kartonu moj podpis.
Kupčijska zaloga
Traugott IVilol-nu
K it r n t n o r - R i n g Nr.  2 na Dunaji.
dalje tem jasnejše, da so bili mlinski zavodi za neprimerno visoke premije zavarovani.
Da bi tedaj opravičenim zahtevam onkrat za vselej bilo  pomagano,  vzela si je „Slavija" za
nalogo, ustreči opravičenim tirjutvam, zahtevajočini
|y posebnega oddelka za za- *"^sY varovanje mlinov
to!;,/o se z gotovim prepričanjem, da ta misel, ktero j e „Slavija" vzbudila, imela bode blagodarne vspeho tudi za drugo mlinarje slovanske. Poživljamo tudi rti gospode, kteri ae ališo niso priglasili ali se jim pa zavarovanje koncu bliža, da bi ne odlašali glavnemu z a-stopu banke „Slavije" v Ljubljani svoj pristop, kar najprej mogočo obznaniti, preinislivši, d a s o in u letne premije tako primerjene, da nobena druga zavarovalnica nižih ne ponuja. Le z groma d no udeležitvijo in po s 1 o ž n o s t i zagotovo se g. g. mlinarji najboljših  v s p e h o v.
Svoji k svojim in vsi za pravico. Živela slavjanska vzajemnost!
V Pragi, 30. sušca 1870.
V imonu odbora :
J. M. Bar/, Dragotin Židlicky,
predsednik. predsebnikov namestnik.
Dr. Fr. L. Ch le bora d, glavni ravnatelj.
Dr. J o s. F r i č, Adolf Nocar,
častni ravnatelj. častni ravnatelj.
Glavni zastop
za slovenske dežele v Ljubljani.
Iv. Lacko C e r n f.
"AL W W?a" "a^ "A" 3a" "a" 3a""AL °a" JA" "A" "A" "#^^4/''
' jfV?e/''#'fa"*^'?er^' ^ a°"a?"A"°a' °a *ar ^w *
Edina zaloga najnovejših znajdeb.
g (9)
Svarilo.     Po meni v kupčijo spravljena „Pasta Poui-pnriour", ki je kot izvrstna skokoma našla obče priznanje, nekoliko časa neko firmo ponarejajo, naj torej p. n. občinstvo zvl, da se edino prava izvirna obrazna pasta dobiva le pri podpisanem. Ona hitro vse odpravi spuščajo na obrazu, sajevce, pege, sinje, sploh ohranuje, olepšajo in mladi obraz.   Piskero po gl. 1.50. ©-.JŠr"   Vse je mogoče.  Kdo bi bil prej vrjel, da se bo znašlo, kako oko varovati pri vtikanji niti v iglo; b prostim prav   umnim orodjem se je posrečilo,   da more slabo oko tudi v mraku v najtenjo iglo  lahko vdeli nit, in velja ta strojček s podukom le 25 kr.
B^P" Zobje li e hole več. Vsak zobobol izvirajoč iz reume ali prehlada se mahoma ozdravi z novimi berolin-skimi zobnimi kapljami. Poroštvo tako gotovo, da se vrne denar, ko bi kaplje ne pomagale. 1 flacon s podukom 80 kr. (►^■7* Politur-Pasta. Neprecenljiv domač pomoček, s kterim vsakdo lahko zastarelo ali oslepelo pohištvo itd. prelepo politim. Škatljica s podukom za celo garnituro 80 kr. jQ^F"~ StiaŽilna  krogla za  srebro (putz-kugel), izvrsten
{.omoček ponoviti  in osnažiti oslepele kovinske predmete. Nepogrešljivo za zlatarje in srebrarje, po 5 kr. OiifT*  Regulator za   vse ure je regulirana solnčna ura s komposom, vsacemu priporočljiva, ker so po njej gotovo vsaka mehanična ura da vrediti; fino po 25 kr.
Stupa za pranje. S to štnpo si pnhranifi čas, delo in denar, zlasti pa so- perilo bolj varuje, kakor sicer. Funtni paket po 22 kr.
Amerikanske patentirano zavarovalno ključavnice, izvrstno delane, proti vsacemu lomastu, manje po 30, 40, 50 kr., veče po 70, 90 kr. 1 gl., velike z 2 kiju-čama po 1 gl. ; k popotnim torbam po 25, 40—50 kr.
Praktični so Ostrogi za hlače, ki pri slabem vremenu hla6e branijo omadeževanja, par po 10 kr. Jk^T" Angležke škarje iz najboljega jekla, različne vrste različno po 20, 2S, 80, 35—45 kr., verižica 10 kr.
IVav koristne so novo mušifisk« olovko, brei sitnega OBtronja, tudi se spice ne lomijo : v les vdelane po 10 kr., v kost po 15 kr., s peresnim ročnikom in nožem 90 kr.; potrebna tekočina za 3 mesece 10 kr. Kos union-radirgumi za svinec in tinto 5 kr.
O^if" Nog no premakati je vsacemu svetovati. S pomočjo izvrstne Metzgerjeve apreture za usnje, ki dela usnje mehko in nepremakljivo, tako da so tudi Se dolgo nošeni črevlji no premočijo, najbolje ae doseže ta namen. 1 flacon po rt) kr,
Najnovejše Ligroine-iepnp netilo, najrahiji-
Najuovejša stupa za rjć, garantirana. Z njo so odpravijo vse rja vin o s platna, svile in drugih tkanin, tudi z jekla in železa.
V+jfi* Proti tatvini varuje angležka tinta za zaznamovanje, ktere porabljene ni več spraviti s perila in vedno, ostane friina. Priporočati jo je gotovo vsaki gospodinji. 1 flocon velja le 20 kr.
Obroči za kurja očesa iz angorske volne, 12 za
25 kr.
M" Angleži:i lak za usnje, kteri dela usnje mehko in ga lakira ko zrcalo; tnal lagon 25, velik 45 kr.
Tekoč lini. Nepogrešljiv v vsaki bili, ker si lahko vsak tam oskrbi v vsakem gospodarstvu pripetijoče ae popravke; ta Hm se drži leta in Ista in s« mrzel rabi. Velik flacon po 25 kr.
Jki*f" Nedišeče, nepremočljive posteljne vloge, braneče proti premakanji pri otrocih, bolnikih in otročnicah; po 90 kr., gl.: 1, 20, 1.60, 1.70.
J^"" C. k. piivil. saponinsk masten eter v kratkih trenotkih odpravi vsakojake madeže iz vsake obleke in tkanino brez izjeme Ta novi izdelek v tvojem učinku prekosi vse enake fabrikate, ker nobene barve ne oškoduje, se mahoma posuši in ne diii. Priporočljiv tudi za čiščenje rokavic. Flacon 8 podukom 40 kr.
SfcfT" Univerzalna snažilna štupa (putzpulver), s kterim se da vsaka kovina, zlato, srebro, brona, pakfon, jeklo, bakro itd. očistiti in polirati.
SBj^T* Stupa proti potečim so nogam   odpravi sitni
Eot na nogah in iz njega izvirajočo smrajo; tudi obutalo onservira. Škatljica s podukom za 8 mesece dovolj po 50 kr.
9^T' Pariški universalni kit nerazrusljivo in hitro zveze ne le steklo, porcelan, kamen, morsko peno, let itd., ampak tudi različno združuje: n pr.: les s kovino, porcelan s steklom itd., tako da je kakor en kos. Paket tega vsaki' hiši potrebnega blaga le 10 kr. Tak kit tekoč prav dober flacon 80 kr. '
IW Pečati)« marke za pisma, ki to zarad ročnosti, cene in gotove eaporice bolje kakor oblati ali vosek, najlepše, z vsako firmo, grbom, imenom ali monagramom 600 mark po gl.: 1.30, 1000 mark 1 gl. 63 kr.
Ifc^- Rpgulator-peresa popravljiva za vsako roko in vssk papir, tako da jo z istim peresom mogoče naj tenise kaligrafično, pa tudi najdebelejie črte pisati. 12 peres 24 kr. ■W Pravo angležke  britve z dvema nožema po 20,
30, 40 kr.; s 8 noži po 60,  60 kr. ; najfineje s 8 noži po
veje te vrste, tudi za nekadivce priporočljivo; v nježni malij60' 70' 90 kr ' 1        8 4 noži 80 kr., gl. 1, 1.20. obliki navadne netilnice je zvezano z lampo, ki ima za 1 uro Jk«7'   Najviše patentirana misnica za miži, podgane,
netila, da je pri čestih prilikah luč hitro pri rokah. Cena zato tako nizka, da se bolj razširijo. Po 50 kr. Sk^ff" Perzijsko barvilo za laso, s kterim so mahoma Bivi laBJo ali rujavo ali črno pobarvajo ; ob onem ohranuje naravno čvritoBt. Ono je iz zelišč in vso neškodljivo. Karton s podukom 2 goldinarja.
krte in skričke. Prodaja se z garantijo velika kositarjeva posoda po 1 gld.
4W" Najbolje zdravilo ohraniti si frišne lasoinbole ali sive pocrniti je orehovo olje; vsi kemični preparati so škodljivi.  UčaBtujem se naznanjati, da imam bogato zalogo nepokvarjenega orehovega olja. Ceno vseh svojih Btvari naznanjam brezplačno in pošljam zapisnik na dom. Ob enem prebivalco na deželi opominjam  na moj komisijski oddelek, ki je edina kupčija te M vrste, kjer se najmanjšo in največe, naj bo ktere kupčije koli, hitro in po ceni oskrbi, torej se priporoča
^Jrt    ;.) illri Mil     »1 .1 ■■/./> 11 / \ lil " t MT
Isdatelj in vrednik Anton ToiuhIč.
obilnim naročilom.
Prva avstrij. komisijska kupčija A. Friedmana nu Dunaji, Praterstrasse 26. 8
Lastniki: Dr. Jože VoHujak S draftl. fiakar Eduar«! Jaaaie.