Spediztone la abbonament« postal« ■■ Poštnina v MM ^ 1 Slovenski Prezzo • Cena Lir 0.50 Štev. 68. V Ljubljani, v četrtek, 20. marca 1042-XX Leto VII. lak It a On s pooblaščrnka ta oglaševanje Italijanskega to tujegf Izvora: Uniona Pnbbliata Italtana & A. Milana (Jredolttvo la aprava: topltar)ria k Ljubljana 5 ttedazione Animmutrazlone kopitarjev« k Lnbiana § ......................— m mmmmmmmmmmmmmmmm Concesalonarta racluslv« pei la pnbbllciM dl provenlenza It altan* ed eatera: Uniona PnbbliciU tlallana H A. Milano. Vojno poročilo št. 662: Še ena angleška križarka zmagovito zadeta , Uradno vojno poročilo št. 662 pravi: Na cirennjškem bojišču nič omembe vredne delavnosti. Sovražnik je izvedel letalski polet na B e n -gazi. Tildi v okolici Aten so metala angleška letala številne rušilne in zažigalno bombe; nekaj hiš v predmestjih je bilo poškodovanih, en grški prebivalec pa ubit. Na vzhodnem Sredozemlju so včeraj zjutraj naša torpedna letala napadla skupino angleških ladij ter so zanesljivo zadela eno srednje veliko križarko. Novi laponski nastopi na Filipinih Hudi napadi na otok Corregidor pred Manillo — Bombardiranje pristanišča Moresby na Novi Gvineji Manila, 26. marca. 6. Poročajo, da 60 se posebni oddelki japonske mornarice izkrcali pri kraju Mati na vzhodnem bregu najjužnejšega filipinskega otoka Mindanao Pri 6vojem nastopu 60 japonski oddelki osvobodili 19 Japoncev, ki 60 jih imeli Amerikanci zaprte. Poročajo, da je japonska vojna mornarica pri operacijah med filipinskimi otoki zajela ameriški parnik »Princess of Negrce« in še neki drugi parnik s 300 tonami. Tokio, 26. marca. 6. List »Niči Niči« poroča iz Manile, da so japonske vojne ladje zaprle manilski zaliv ter tako odrezale ameriškim vojakom na otoku Corregidorju V6ako možnost za umik. Oddelek japonskih letal je včeraj znova hudo bombardiral otok Corregidor in je zadel vojaške Odmevi pomorskoletalske bitke pri Siciliji v nemškem tisku Zlagane marnje angleške propagande o izgubah Miinclien, 25. marca 6. Vsi listi poveličujejo nove uspehe Osi proti angleškemu brodovju v Sredozemskem morju in poudarjajo, da imata letalstvo in italijansko-nemško ladjevje pojvolno gospodstvo nad pomorsko zvezo med Aleksandrijo in Malto. Novi udarci, ki jih je pretrpelo angleško biodovje — piše rimski dopisnik lista »Miinchner Neuste Nachrichten« — dokazujejo, da 60 angleške postojanke v Sredozemlju neverjetno oslabele. Obupni angleški poskusi, da bi kljub hudim nevarnostim 6pravili nekaj ladij do Malte, izpričujejo poleg tega, da se nekdanje velike zaloge na otoku zdaj naglo izčrpavajo. Glede podmorniške vojne v Sredozemlju piše »Volkischer Beobachter«, da je docela različna od dela podmornic na Atlantiku. Na Sredozemskem morju so razdalje mnogo krajše, pravi omenjeni li«st, zato je večja možnost angleških letalskih napadov. Vrh tega Angleži lažje varujejo 6voje ladijske skupine, ker jih spremljajo majhne in brze ediniee, tako da 6e morajo italijanske in nemške podmornice previdno in okretno gibati. Vendar pa je njihovo delo kar moč koristno, čeprav je tonaža v Sredozemlju potopljenega bro-dovja mnogo manjša od one na Atlantiku, saj je brodovje na Sredozemskem morju za Angleže mnogo bolj dragoceno, če pomislimo, da je potopljeno brodovje često preplulo več ko 11.000 milj, preden je dospelo v Sredozemlje. Rim, 26. marca. s. Agencija Reuter je razširila fantastične vesti o letalsko-pomorski bitki v Sredozemlju, češ, da je bila potopljena italijanska oklepnica in več drugih ladij iu da je imel angleški konvoj le majhne izgube. Te izjave angleške uradne agencije so popolnoma izmišljene. Nobena italijanska ladja ni bila zadeta, še manj pa potopljena. Samo en izstrelek je oplazil stolpec na oklepnici »Littorio«. O angleških izgubah jo točno_ povedano v italijanskih poročilih ter so jih razložili posebni dopisniki agencije Stefani, ki so točno popisali število zadetih in potopljenih angleških ladij kakor tudi čas, kraje in okoliščine, kjer so bili izvedeni napadi italijanskih pomorskih letalskih sil. Po tem porazu, ki je najhujši, kar jih je angleška mornarica doslej na Sredozemlju doživela, je angleška nejevolja prekoračila vse, kar si je mogoče izmisliti. Toda lažnjiva propaganda ne bo mogla potegniti iz vode angleških ladij, ki leže na dnu morja. Zmagoviti obrambni boji na vseh treh ruskih frontah Hitlerjev glavni stan, 25. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Na polotoku Kerču so bili odbiti obnovljeni napadi močnejših sovjetskih sil. V področju Donca so izpodleteli močni sovjetski napadi ob obrambi nemških in romunskih čet. Pri uspešnih krajevnih napadih nemških čet na bojišču vzhodno od Harkova je imel sovražnik velike izgube v ljudeh in vojnih potrebščinah. Na severnem odseku vzhodnega bojišča so oddelki vojske in oddelki SS v večdnevnih hudih napadalnih bojih na najtežavnejšem ozemlju in ob slabih vremenskih razmerah zlomili sovražnika, ki je vdrl v njihove postojanke in uspešno odbili protinapade močnih sil. V teh bojih se je posebno odlikovala policijska divizija SS. Na vseh odsekih so oddelki letalstva učinkovito posegli v boje na suhem. V pristanišču pri Murmansku se jim je posrečilo pri napadih poškodovat’ večjo trgovsko ladjo ter pomole. Nemška lovska letala so visoko na severu sestrelila sedem lovskih letal vrste »Hurricane« ter eno sovjetsko letalo. Lovski oddelek italijanskega ekspedicijskega zbora se je fiosebno izkazal na vzhodnem bojišču, ko je spremljal in varoval nemška letala. Dvajseta oklepna divizija je v večdnevnih hudih obrambnih bojih na vzhodu odbila nad 140 napadov močnejših in s tanki podprtih sovražnih napadov s hudimi krvavimi izgubami za nasprotnika in pri tem uničila skupno 65 tankov. V Severni Afriki majhno obojestransko izvid-niško delovanje. Na južni angleški obali so bojna letala preteklo noč bombardirala pristanišči Portland in Wcymouth. Več vojaških ciljev je bilo hudo zadetih. Pri brezuspešnih dnevnih napadalnih poskusih skupine angleških lovskih in bombnih letal na francosko in belgijsko obalo so lovska letala sestrelila osem angleških letaL Zadnjo noč so protiletalski in mornariški topovi sestrelili dva angleška bombnika. Stockholm, 26. marca. s. Švedski dopisniki v Moskvi poročajo, da se v sovjetski prestolnici vročično pripravljajo na obrambo. Po industrijah nadomeščajo moške ženske in otroci, ki moraj'o v določenem redu opravljati delo, ki presega njihove sile. Desettisoče žensk je noč in dan zaposlenih s kopanjem jarkov in zaklonišč ter utrdb v mestu in v okolici, medtem ko besnijo snežni viharji in vlada strahovit mraz. Kakor časnikarji poročajo, se Moskva spreminja v ogromno trdnjavo. Večina prebivalstva je prisiljena, da se ob letalskih napadih zateka v rove podzemske železnice. Oskrba je zlasti v poslednjem času prav težavna in mnogo živil je docela izginilo s trga, ker je prevoz tako kočljiv. Tudi kuriva primanjkuje in prebivalci pobirajo dračje po gozdičih blizu mesta, da bi se obvarovali pred mrazom. Sovjetske oblasti so morale prav strogo nastopati proti številnim izkoriščevalcem in navijalcem, ki jih brez sodne obravnave postrelijo na javnih trgih. Vzhodno bojišče, 26. marca. e. 24. marca je letalstvo italijanskega ekspedicijskega zbora v hudem boju s sovjetskimi letali znova odneslo lepo zmago. Skupina italijanskih lovcev je spremljala edinko, nemških bombnikov, ki 60 leteli proti sovjetskim bojnim črtam, kar 6e je prikazalo 6edem ruskih lovcev vrste »Rata«, ki so se skušali postaviti po robu letalom 06i. Čeprav 60 bila italijanska letala v manjšem številu ter letela mnogo niže, torej taktično v prav neugodnem položaju, 60 vendar odločno napadla sovjetske lovce in v prvem najhujšem 6popadu sestrelila tri ruska letala; četrto pa je verjetno doživelo i6to usodo, ker ga je obsula toča krogel, ostala sovjetska letala pa so medtem pobegnila. Letala Osi so nato brez škode nadaljevala pot proti ciljem. cilje. Polet je bil v dveh valovih. Stebri zelo črnega dima 60 zavili otok in trdnjavo, ko 60 Japonci zadeli ameriške obrambne naprave. Vsa jajx>nska letala 60 6e vrnila na ojDorišče. Bangkok, 26. marca s. Poročila angleškega radia pravijo, da so japonski bombniki v spremstvu lovcev včeraj zjutraj 6pet napadli angleško pristanišče Port Moresby na Novi Gvineji. Angleška poročila priznavajo, da je napad povzročil hudo škodo. Tokio, 26. marca s. Jajx>nski cesar bo danes 6prejel ministrskega predsednika generala Toja, vlado ter člane obeh zbornic. Rangoon, 26. marca s. Po poročilih iz New Delhija naj bi se bili japonski oddelki izkrcali na Andamanskih otokih (ki leže med Sumatro in južno obalo Birme.) Tokio, 26. marca 6. Novice z Jave pravijo, da 6e na ves otok vračata red in mir. Upravo otoka 60 Japonci pustili v rokah uradnikov holandske vlade. Otok je upravno razdeljen na tri okrožja: Ba-tavio, Surabajo in Semarang. Holandskim uradnikom 60 pustili možnost za nadaljevanje 6lužbe, seveda, če 6e bodo vedli tako, da ne bo nasprotovalo smernicam japonskih vojaških oblasti, ki so jim zajamčile lastnino in versko svobodo. Holandski goldinar je še vedno zakonito plačilno 6red6tvo, toda izdani 60 bili ukrepi za preprečitev inflacije. Tokio, 26. marca s. Zastopnik vladnega propagandnega urada je razlagal izjave, ki jih je dal v Avstraliji novi vrhovni poveljnik avstralske obrambe, ameriški general Mac Arthur. Dejal je, da je general Mac Arthur morda proti lastni volji priznal, da ameriško in angleško ljudstvo ne vesta, zakaj naj bi 6e vojskovala in zato 6e ti državi vojskujeta brez podfiore javnega mnenja. Niti angleško niti ameriško ljudstvo ne moreta podpirati svoje vlade v njenem boju zoper Jaj>onsko, ki nastopa za lastni obstanek in za 6voje naravne ter zakonite pravice. Ce bi Amerikanci ne bili prisilili Japonske v vojno s tem, da 60 se mešali v zadeve vzhodne Azije, bi bilo ljudstvo Združenih držav moglo danes živeti v miru in zadovoljstvu. Zaradi tega 6e pa ameriški vojaki tudi ne mislijo bojevati in umirati. Tokio, 25. marca. AS. AS. Li6t »Asahi« komentira delovanje japonskega letalstva in pravi, da so si japonska letala v prostoru, dolgem 8000 km priborila popolno nad moč ter so popolni gospodarji položaja.. Kar 6e tiče masovnih napadov na Corregidor na Filipinih, piše liel, da sta bili popolnoma opustošeni trdnjavi Frank- in Droum. Tokio, 25. marca. AS. Načelnik tiskovnega urada v glavnem 6tanu japonske mornarice Hiraide je izjavil, da japonska mornarica še ni dokazala svoje strahotne moči. V listu »Niči-Niči« je objavil Hiraide članek, v katerem znova zagotavlja trdno odločenost japonskih pomorskih sil, nadaljevati z vojno ne 6amo na Tihem in Indijskem morju, ampak tudi po vseh drugih svetovnih morjih, če bi bilo to potrebno. Dodal je, da so senzacionalne pomorske zmage v začetku vojne le začetek in da je prišel ča6, ko bo japonska mornarica pokazala 6vojo resnično moč. Nato opozarja japonsko ljudstvo, naj Bolgarski kralj na obisku v Hitlerjevem glavnem stanu Rim, 26. marca. s. Hitlerjev glavni stan: Vodja je 24. marca v svojem glavnem stanu sprejel bolgarskega kralja Borisa in se z njim dolgo pa prisrčno razgovarjal. Pogovor se je razvijal v vzdušju bratstva v orožju ter prijateljstva, ki se je med Nemčijo in Bolgarijo utrdilo že v pretekli svetovni vojni. Zvečer je bil kralj Boris gost v stanu zunanjega ministra von Ribbentropa. Dne 25. marca je kralj Boris obiskal maršala Hermanna GSringa v Karinhallu. Velike vojne priprave na Bližnjem Vzhodu Adana, 26. marca. s. Dopisnik švedskega lista >Afton Bladet« poroča iz Jeruzalema, da potekajo v Palestini velike obrambne priprave in sicer z vso naglico. V vojnem pristanišču Haifi je opaziti velika premikanja angleškega vojnega brodovja. Nadzorstvo je posebno strogo blizu petrolejskih vodov, ki se končujejo v tej luki. Z veliko pozornostjo nadzorujejo tudi arabsko prebivalstvo, ker se boje, da bi se utegnilo okoristiti s kočljivimi ] okoliščinami ter se upreti angleškim oblastem in povzročati nemire. Sedem milijard škode po angleškem napadu na Pariz Pariz, 26. marca. s. »Matin« prinaša obračun o angleškem letalskem napadu na Pariz dne 3. marca. List navaja uradne številke in pravi, da je bilo 600 mrtvih, 1500 ranjenih, 350 hiš pa porušenih. Računajoč stroške, preživljanje in zdravljenje ranjenih ter drugih jKmesrečencev znaša škoda na nepremičninah in pa stroški za potrebna popravila vsega skupaj 7 milijard frankov. Nemški propagandni minister napoveduje bližnji konec Anglije Berlin, 26. marca. s. Minister za propagando dr. Gčbbels je imel govor za narodnosocialistične voditelje iz berlinskega okrožja in je z njimi obračunaval z angleško propagando. Dejal je, da so se vsi upi in utvare nasprotnikov postopno in žalostno podrli spričo železne volje nemškega naroda, hrabrosti njegovih čet in vojska njegovih zaveznikov, pa naj bo to na vzhodni fronti ali na katerem koli drugem poprišču tega ogromnega spopada. Tudi v severni Afriki je italijansko-nemško poveljstvo s hrabrimi četami naših zavez- nikov Italijanov, ki se z ramo ob rami bore z nemškimi vojaki, potolklo in pregnalo Angleže. Armade japonskega cesarja stoje danes že na vratih Avstralije in Indije, Anglija pa je v siloviti politični in vojaški krizi, ker se je vdinjala boljševizmu in gre z dolgimi koraki neizogibnemu polomu nasproti. Volitve v Ziirichu Bern, 25. marca. AS. Švicarski listi prinašajo podatke o volitvah, ki so bile zadnjo nedeljo v Ziirichu in pravijo, da to mesto ni več rdeče. Leta 1934. so imeli rdeči v Ziirichu absolutno večino, danes pa imajo le še 36.6% vseh oddanih glasov. Socialisti so od zadnjih volitev padli od 62 na 48 mandatov, neodvisni so poskočili od 20 na 37 mandatov, krščanski socialci so padli od 19 na 13. radikali in agrarci od 29 na 23, demokrati pa od 4 na 3 mandate. 0 »šesti koloni« je govoril predsednik Združenih držav Roosevelt. To kolono po njegovem sestavljajo tisti, ki vede ali nevede sluzijo kot obveščevalci in posredniki »pete kolone«. Ko 60 Roosevelta vprašali, kdo je kaj pri »šesti koloni«, je odgovoril, da ne more povedati, ker bi v tej zvezi moral izreči tudi imena nekaterih navzočih časnikarjev. Ti Časnikarji so se spraševali, koliko kolon bo še Roosevelt iznašel do konca vojne. Švedska trgovska mornarica je od začetka vojne do 15. marca letos izgubila 116 ladij, ki so bile v službi Anglije. Ladje so imele 320.000 ton. Pri potopitvah je izgubilo življenje 810 mornarjev. Švedsko vojaško letalo je pri kraju Cbristinenhalm z velike višine treščilo na zamrznjeno jezero, prebilo led in izginilo pod njim. Dva podčastnika sta pri tem izgubila življenje. ne podcenjuje možnosti ameriške ofenzive v bodočnosti in naj bo pripravljeno na dolgo vojno. Bangkok, 25. marca. AS. Poročila s Sumatre pravijo, da so Jajmnci uničili nekatere nizozemske vojaške oddelke ki so po padcu glavnih strateških točk na otoku vodile gverilsko vojno ter se umaknile v neko vas, 100 km zahodno od Medana. Tokio, 25. marca AS. Prosvetni minister je povedal, da bodo v japonskih srednjih šolah uvedli pouk italijanščine. Tokio, 25. marca. AS. List »Oki< je izvedel iz dobropoučenih virov, da Združene države, ki bi morate konec preteklega leta izročiti dve vojni ladji v Sovjetsko Rusijo, teh ladij niso zgradile, ker morajo zaradi pomanjkanja surovin ter zaradi lastnih pomorskih izgub graditi vojne ladje za lastno potrebo. 'Šanghaj, 25. marca. AS. Iz Washingtona se je izvedelo, da je bivši filipinski komisar Francis Sayres izjavil, da bodo v kratkem prišle v Manillo ladje ameriškega Rdečega križa, kamor bodo pripeljale živež za prebivalstvo, ki ie v vojni največ pretrpelo in da bodo odpeljale ameriške otroke in starčke. V teku so tozadevna pogajanja z japonskimi oblastmi. Sprejemi pri Duceju Rim, 26. marca. s. Duce je sprejel generala armadnega zbora Zingalesa, ki se je vrnil iz Ci-renajke, kjer je sijajno jmveljeval italijanskemu oklepnemu armadnemu zboru, ter mu je izrekel svojo zahvalo. Duce je sprejel ravnatelja »Piccola« Rina Alessija, ki mu je poklonil svoja zadnja dela. Vesti 26. marca Vse madžarsko časopisje se bavi z obiskom italijanskega kmetijskega ministra v Budimpešti ter obširno razpravlja o tem, kaj je fašizem dosegel na kmetijskem področju. V grški Macedoniji je nenadno nastopil hud mraz, celo v Solunu so imeli te dni tri stopinje pod ničlo. Nemški propagandni minister dr. Gobbels je včeraj zbral najvidnejše zastopnike berlinskega kulturnega življenja ter z njimi razpravljal o nekaterih vprašanjih glede prestolnice. Dejal je, da bo po zmagi, ko bodo premagane sedanje težkoče, Berlin spet postal središče živega duhovnega in kulturnega življenja. Hitler je podelil najvišje nemško odlikovanje, in sicer hrastovo vejico na viteškem križu železnega križa, poveljniku nekega letalskega oddelka Hansu von Strelowu, ki je star komaj 20 let, pa je eden najbolj znanih nemških lovcev ter je dozdaj zbil 66 nasprotnih letal. V Washington je prispel posebni pooblaščenec brazilskega letalstva general Gomez, da prične razgovore o tesnejšem sodelovanju med brazilskimi in ameriškimi letalskimi silami na brazilskem ozemlju. Romunija je spet zmanjšala obrok kruha, hrane in drugih življenjskih potrebščin. Po novi uredbi bodo uvedene tudi nakaznice za obutev, obleko in gorivo. Ameriški pravosodni minister Biddle je dal aretirati 8000 tujih mornarjev, ki so svojevoljno zapustili ladje, na katerih so služili. Med temi mornarji je 3000 Norvežanov, 3000 Grkov, ostali pa so Danci, Holandci in Angleži. Turški poslanik v Berlinu Gerede, ki se zdaj mudi v Ankari, je imel daljši posvet s predsednikom turške vlade Saydamom. Pozneje se je podal tudi v zunanje ministrstvo. Vojni stroški Združenih držav 60 dosegli v mesecu februarju 2.3 milijarde dolarjev. Narasli pa so tudi izdatki za dobavo vojnega blaga drugim državam po zakonu o posojanju vojnega materiala. Za novega glavnega tajnika Hlinkove stranke v slovaški republiki je bil imenovan poslanec in glavni urednik lista »Slovak« dr. Kocis. Ravnatelj bolgarskega urada za nakup in izvoz žita, Dolcev, je izjavil časnikarjem, da ima Bolgarija do nove žetve zadostne količine žita na razpolago. »Vrzimo v spopad vse, kar imamo,« je vzkliknil sovjetski poslanik v Londonu Majski, ko je imel govor ob podeljevanju Leninovega reda štirim angleškim letalcem. Njegov govor je bil po nepristranskih poročilih en sam krik na pomoč. Poslanik je dejal, da morajo zavezniška vrhovna poveljstva pozabiti na leto 1943 ter si vbiti v glavo, da je usoda vojne odvisna od leta 1942. Če zavezniki ne bodo zmagali tedaj, ne bodo mogli več zmagati. Hitler je odlikoval z viteškim križem reda železnega križa podadmirala Ciliaxa ter poveljnika nemške oklepne križarke »Scharnhorst«, ker sta izvedla pobeg nemških vojnih ladij »Schara-horst«, »Gneisenau« in »Prinz Eugen« iz Bresta. Zahtevajte povsod naš list! iirjn 2. »SLOVENSKI DOM«, 26. marca 1942-XX. štev. 67. Prisr So Ljubljane od ubitega duhovnika Huberta Leilerja pliann, 26. mnrcn. No lep sončni liuii. ki ie oznanjal orebuje-n ie narave v novo /Ivi jen ie, ie nostopil zadnjo pol župnik in kurat zdravilišča na Golniku Hubert Leiler. Spet se ie zemlja /Krnila nad tru-1)1 OHJ človeku, ki mu ie morilska krogla pretrgala niti življenja. Kakor da narodni sovražniki še nimajo dovoli krvi in gorja, ki so ga pripravili mirnemu ljudstvu, ker se ni pustilo vpreči v voz protinarodnega komunizmu. Padajo mlada ^i vi jen ia in padajo nedolžni samo /ato, da bi si komunizem pripravil pot do neomejene oblasti. Nihče ni vedel povedati, pa tudi morilci sami ne, kaj naj bi pokojnik zagrešil, da ga ie bilo treba izločiti iz narodnega občestva. Hubert Leiler je bil zgleden in goreč slovenski duhovnik, ki ie služil svojemu ljudstvu jn z njim delil dobro in zlo, Umrl ie kot siromak, kakršen je bil vse življenje. Štirinajst dni ie viselo nfegovo_ živi jenie na niti in ob silnih bolečinah ie ugašalo njegovo življenje. Ko ie umiral, je dobrohotno odpuščal svojim sovražnikom in morilcema. Bog dni. da bi bilo to njegovo nezasluženo trpljenje naibolj vroča priprošnla pri Bogu, da odpre oči zapeljancem in jih pripelje na pravo pot. Pokojnik ie imel veliko priinteliev in znancev. Ko ie ležalo njegovo truplo na Žalah, so se dan za dnem vrstili številni kropilci. In sto in sto liudi ie včeraj popoldne prihitelo na Žale, da bi ga pospremilo do zadnjega doma. Tam so se zbrali mnogoštevilni znanci in pri jutol ji, stanovski tovariši in dijaki, pa mnogo Ljubljančanov. ki so čutili v sebi dolžnost, da se oddolže spominu nedolžne žrtve. Na pogreb je prišel tudi ljubljanski župan dr. Adlešič, člani stolnega kapitlja s proštom in generalnim vikarjem Ignacijem Nadrahom na čelu, mnogoštevilna duhovščina, med njo tudi vse-učiliški profesor dr, Fabijan, ravnatelj Marijani-š?a dr. Pogačnik, profesor Jakob Solar, številni akademiki, močno zastopstvo akademskega stare- • šlnstva, zastopstva krščanskih ženskih organizacij, cerkvenih združb in velika množica Ljubljančanov. Med številnimi gledalci, ki »o stali v špalirju, pa smo opazili tudi vseuč. profesorja dr. Andreja Gosarja. Prevzv. škof dr. Gregorij Rožman je blagoslovil pokojnikovo truplo, nakar Je pevski zbor »Ljubljane« zapel žalostinko »Človek, glej dognanje svoje«. Na gqvorniški oder se Je tedaj povzpel dekan Matija Škrbec in se v imenu duhov, ščine in vseh prijateljev poslovil od pokojnika. Z lepimi besedami je opisal Leilerlevo težko življenjsko pot. Pokojnik je bil kot duhovnik zvest vzvišeni službi svojega poklica. Stal je ob strani svojega ljudstva in ni nikoli omahoval. Kot kurat na Golniku je delil tolažbo in prinašal vedrost vsem, ki so bili duhovne pomoči potrebni, pa naj so bili od koder koli doma ali pa kntere koli vere. V Ljubljani, kjer je našel zavetje pri svojem bratu, pa so ga podrle morilske krogle. Po vsem svojem delu pokojnik ni zaslužil takšnega plačila za vse svoje žrtve in delo. Njegova smrt pomeni tudi grožnjo vsej duhovščini. Toda bolj kot kdaj poprej je vsa duhovščina združena okrog svojega škofa. Kakor je stala med narodom vsa stoletja, bo ohranila zvestobo tudi sedaj. Komunisti in Cerkev si ne moreta podati roke. Tam, kjer ni mesta za moralo in vero, tam duhovnika ni. Borila se bo proti zločinstvu, pa naj morilci posežejo v njene vrste z novimi zločini in z novimi grozodejstvi. Po govoru dekana Škrbca se je razvil mogočen sprevod. Za krsto sta stopala od žalosti strta pokojnikov brat in sestra, potem pa množice drugih pogrebcev. V pokopališki kapelici, kjer je škof dr. Rožman opravil molitve, je pevski zbor zapel žalostinko, nakar se je sprevod razvil proti skupnemu grobišču duhovnikov ljubljanske škofije. Po blagoslovu trupla in molitvah Je pevsko društvo »Ljubljana« zapelo žalostinko, nakar so se množice poslednjič poslovile od plemenitega Huberta Leilerja, od komunistov ustreljenega slovenskega duhovnika, Ugovori proti stanovanjskim odpovedim in drugo Ljubljana, 26. marca. Pri okrajnem sodišču pa oddelku za sodne nlnovedi je bilo do 15. t. m, podanih 188 od-rovedi za izpraznitev stanovanj in drugih nn-etih lokalov, ko jih je bilo lani do tega časa lodanih 269. Odpovedi so nanašajo v glavnem in izpraznitev malih stanovanj, obstoječih iz :ne ali dveh sob s pritiklinami. V prvi vrsti odpovedujejo hišni lastniki na-emnikom. ki so ostali za več mesecev dolžni najemnino, prav mnogo odpovedi pa so vložili ;od katerih so bili nekateri zavrnjeni, ker niso lili pravočasno vloženi. Treba, je namreč ome-liti, da je določen osemdnevni rok za ugovore iroti stanovanjskim odpovedim. Ta rok se šteje >d dneva, ko je bila najemniku odpoved dostavi jena in izročena. Dostavitev pa ni veljav-la, če jo prejme kaka druga oseba, ki ni legiti-uira.na zu sprejem odpovedi. Drž. učitelfrka ioln v Liublinni. Ravnateljevo učiteljske šole sporoča svojim učencem in ičenkam, da bo zavod pričel z nadaliovaniem muka že pred velikonočnimi počitnicami. Nai->rvo bodo duhovne vaje; začetek teh ie ta pečk, dne 27. marca ob 3 popoldne v mama-»iški kapeli, Pouk ho v popoldanskih urah; za-‘etek v ponedeljek, dne 30. marca deloma v Ičilnicah III. drž. realne gimnazije za I.. IV. in l' letnik, deloma v učilnicah bežigrajske Mimike šole za II, in HI. letnike. Podrobna navo-tila so objavljena v veži učiteljske šole. Rav-latelislvo. Na nepremičninskem trgu je zavladalo mrtvilo in zatišje. Nekatere nepremičnine, posebno vile in nove hišo, so se zelo podražile in se cene še vedno dvigajo. V zemljiški knjigi so zaradi tega prav redko zaznainenovane kake kupne pogodbe, če pa so, gre za malenkostne kupnine od 1000 do (5.000 lir. V Ljubljani namerava odpreti »Banca Com-mercinle Itnliana« svojo podružnico. V ta namen je najela od pocestnika Hojine Ivana v ulici 3. maja prostore, kjer je bila doslej modna konfekcija. Lokale že preurejajo. Med večjimi kupčijami je bila zadnji čas tista, ko je Kos Marjeta, posestnica, Ljubljana, Glince X-75, sedaj na Mencingerjevi cesti št. 75, prodala Ivanu Zadnikarju in Angeli, Ljubljana, Vič, pareelo št, 335-1, njiva, k. o. Švica (domačini in mnogi izaovarjajo šujca, ki torej nima nič skupnega s Švico) v izmeri 666 kvadr. metrov za 40.000 ljr. Redki so polži in žabji kraki Ljubljana, 26. marca. Tam ob vogalu na Vodnikovem živilskem trgu, kjer so včasih prodajale kmetice razno sadje in kjer so eedaj bile semenarice, ki pa so 6e umaknile, je včeraj neki mož ponujal naprodaj primerno množino polžev, zalizcev. Mož je zahteval zanje JO lir za kilogram. Povedal in razodel je, da polže sedaj nabira po grajskem grmovju, posebno v rajonu od Osoj do Robri naprej. Svoj čaa so polžarji kaj marljivo iskali Ig nabirali polže po hostah od Vnanjih goric naprej proti Preserju. Najrajši se polži drže vleščevju In v raznih grmičastih plotovih, Bila so leta, ko je bilo iz naših krajev izvoženih nvnogo vagonov polžev v Francijo, pozneje pa so nastopili odločni ugovori proti izvozu polžev iz razloga, da so polži koristni pri kmetijstvu in poljedelstvu. Francozi so bili tista leta kar vneti za polžje zrezke in druge priprave iz polžev. Polžji zrezek so delali naši kuharji tako, da so polže najprej skuhali, jih na drobno sesekljali in pomočili v jajčji rumenjak, nato pa ocvrli. Kuhan polž je dober mrzel na olju in octu. Ljubljanski gurmani sedaj povsod izprašujejo, kje bi dobili polže. Tudi žabji kraki so sedaj redki. Kakor polži so bili ti kraki kaj priljubljena jed v postnem čaeu. Bila je v postu velika sezona za lov. Žabarji so žabo lovili ponoči ob acetilenski svetilki im posebno pri polni luni. Nekateri so bili pravi strokovnjaki zn lov na žabe. Zaslužili so si s tem lovom, za katerega ni bita potrebna absolutno nikaka koncesija, niti ne lovska pravica, kaj čedne denarce. Letos je lov za- Podporni urad za trnovsko predmestje Ljubljana, 26. marcu. S 30. murcem začne poslovati za trnovski odsek v Karunovi ulici prvi urad krajevnega podpornega urada v Ljubljani z nalogo, du bo spreleinu! prošnje za podporo in razdeljeval zadevua nakazila, V ta urad se lahko zatečeio vsi, ki so pomoči potrebni, stanujoči na Rožniku, v Rožni dolini. Trnovem, nn Viču, Glincah in na področju, ki ga omejujejo naslednje ulice: Cesta na Rožnik, Rutarjeva ulica. Tobačna ulico, Aškerčevu cesta, Cojzova cesta, tek Ljubljanice ln tek Malega Grabna, čas poslovanja tega urada je določil osrednji odbor in sicer nn čas od 9—12, Ob ponedeljkih, sredah in petkih bo urad sprejemal izključno le prošnje, medtem ko bo vsak torek, četrtek in soboto delil nakaznice. Ob drugi priliki bodo delili tudi obede, ki jih trenutno dajejo sedaj v okrepčevalnici na velesejmu. V treh vrstah... Prihodnjo nedeljo bo štajersko deželno gledališče gostovalo z dvema predstavama v celjskem Nemškem domu. Novomeško okrajno glavarstvo bo začelo v kratkem izdajati iz pokrajinskih gozdnih drevesnic sadike 3 in 4 letnih smrek semenk, domačega jesena, amerikanskega jesena, črnega bora in enoletne akacije. Revnim gozdnim posestnikom bo okrajno glavarstvo dalo sadike brezplačno. Prihodnjo nedeljo bodo imeli v Celovcu veliko vojaško prireditev. Vojaška godba bo priredila koncert, čete bodo korakale po mestu, na vojaških dvoriščih bodo ljudem prikazovali vojaške spretnosti in zmožnosti nemškega vojaka, vojaški kuharji bodo ta dan tudi skuhali jed iz enega lonca za nekaj tisočev civilistov. Kdor bo hotel, jesti skupaj z vojaki iz enega lonca, bo moral vzeti s seboj pribor in prtiček. Kosilo bo stalo pol marke. Za skodelico črne kave ali drugi pri-boljšek pa bo treba še posebej plačati 1 marko. Tako bo v nedeljo v Celovcu. V mariborskem gledališču so ta teden na sporedu nekateri veseli gledališki komadi. Med ostalimi tudi opereta »Dunajska kri«, »Tri stare škatlje« itd. V Poljanah nad Škofjo Loko je bilo pred dnevi prvo zborovanje narodnosoclalistične stranke. Že to nedeljo bo prav tam drugo podobno zborovanje. V št. Vidu nad Ljubljano je pred nedavnim krajevni politični vodja razdelil med občane 250 članskih izkaznic za koroški Volksbund. Nove Č'a-ne je tudi zaprisegel. Veliko obratno zborovanje je bilo sklicano te dni v Medvodah. Na sestanku mladih učiteljev in učiteljic kamniškega okraja je govoril okrožni šolski svetnik, ki je posebno živo očrtal pomen šole in otroških vrtcev. Dejal je, da morata biti obe vzgojni ustanovi tesno povezani. Tržlške ženske so v mestu odprle zamenjal-nico za čevlje. Tudi v Tržiču je bilo zborovanje delavcev, na katerem je okrožni vodja govoril o potrebi sodelovanja med obratovodjo, obratnim načelnikom in uslužbenci. Uredba o likvidaciji banovin je Izšla v Beogradu. Obenem je izšla uredba o financiranju okrožij. Vsi poslj bodo preneseni na nova obla-stva od 1. februarja do 30. aprila t. 1. EIAR — Radio Ljubllana Sobota, 28. marca. 7.30 Poročila v slovenščini. 7,45 Pisana glasba. V odmoru napoved časa. 8.15 Poročila v italijanščini. 12.15 Poje tenorist Anton Sladoljev, na kitari ga spremlja Stanko Prek. 12.40 Trio Emona. 13 Napoved časa in poročila v italijanščini. 18.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20 Orkester Cetra, vodi dirigent Barzizza. 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Radijski orkester vodi dirigent D. M. Šijgnec. Orkestralna glasba. 14.15 Poročila v slovenščini. 17.10 Prenos iz Kr. opere: Prvo in drugo dejanje: Otmar Gerster: Evnuh Arden. V odmoru predavanje v slovenščini. 18.30 Dr. Šimec: Zdravje gospodinje. Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30 Poročila v slovenščini. 19,45 Simfonična glasba. 20 Napoved časa in poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40 Pesmi vojnega časa. 21 Prenos iz gledališča »La^ Fenice« iz Benetk: Verdi: Traviata. Tretje in četrto dejanje. V odmoru predavanje v slovenščini. 22.10 Adamičev orkester igra. 22-45 Poročila v italijanščini. radi raznih ozirov, posebno ker so določbe glede gibanja prebivalstva take, zelo oviran. Podnevi se tak lov ne izplača. Zato so sedaj žabji kraki na ribjem trgu kaj redki in tudi dragi. Krak pride sedaj do dve liri. -d. Kovice iz Države Napredek žitarstva v Albaniji. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi se je oblast v Albaniji vrgla na to, da bi povzdignila v državi eejanje žita in obenem način obdelovanja tudi modernizirala. Statistični podatki vedo povedati, da je bila lanska žitna letina prav dobra in od predlanske večja za 30%. Da bi tudi letos ne zaostali za lanskim uspehom, je albanska vlada nakupila 16 tisoč 6totov semenskega žita in ga razdelila naprednejšim kmetovalcem. Stremljenje vlade gre za tem, da bi Albanija pridelala 6ama toliko žita, kolikor ga porabi za svojo prehrano. Novi načrti za gradnjo prekopov v Severni Italiji. Razbremenitev preobteženega železniškega in rečnega omrežja v severnih delih Italije je bila vedno predmet obširnih študij in raziskavanj tehnikov, ki so iskali V6e mogoče inačice načrtov. Pojavljali 60 6e in 6e še pojavljajo novi načrti za zgraditev prekopov, ki bi povezali že Itak močno razvito rečno plovbno mrežo Sedaj 6e je pojavil nov načrt za zgraditev nekaj krajših prekopov, po katerih bi se uvedla neposredna vodna zveza s Švico. Zveza bi peljala od Benetk na reko Pad, od tam v Milano, potem v jezero Lago Maggiore, odtam pa bi «e izpeljala zveza do Locarna Tako bi imela ta zveza tudi velik mednarodni promet, posebno po vojni. Vsi računi temelje na dejstvu, da je prevažanje blaga po rekah mnogo cenejše kakor jio železnici, razen tega pa 6e izogneš z rečnim prevozom vsakršnega prekladanja in bi tako dobila Švica neposreden ovinkast izhod na morje. Nova organizacija hranilniških in bančnih zavodov v Dalmaciji, Da bi dala nove pobude za razvoj dalmatinskega gospodarstva v pokrajinah Zadra, Splita in Kotorja, je državna uprava na novo uredila položaj bančnih zavodov in posojilnic ter hranilnic. Guverner je ustanovil poseben nadzorni urad za Dalmacijo in ta urad bo vzjjorejal delovanje V6eh denarnih zavodov, obenem pa čuval nad porabo denarja, ker hoče doseči, da 6e bodo vselej, kadar bo jmkazala jmtreba. mogla zbrati večja sredstva za velika javna ali obnovitvena dela ter za naložbe v velika industrijska podjetja. Po novi uredbi je bilo ukinjenih tudi več jx>družnic dalmatinskih bank, ki so obstajale na prejšnjem jugoslovanskem ozemlju. Obenem pa je začela jkh slovati v Splitu in Kotorju podružnica rimske banke, ki sodeluje pri likvidaciji nekaterih manjših dalmatinskih denarnih zavodov. Zaščita mater-delavk in otrok. Poseben zakon za socialno zaščito mater in otrok določa v svojih pravilih, da morajo industrijska podjetja, kjer je zaposlenih vsaj 50 delavk od starosti 15 do 50 let, imeti posebne prostore za delavke matere, da lahko doje svoje otroke. Podjetja, ki imajo vsaj 100 delavk, pa morajo urediti posebne prostore, kamor lahko matere delavke oddajo otroke za čas svojega dnevnega dela. V krajih z več podjetji pa bodo krajevni činitelji skupaj s podjetji uredili posebna otroška zavetišča, da otroci, katerih matere delajo čez dan v tovarnah, ne bodo tavali okrog brez potrebnega nadzorstva in nege. Nov latinsko-italijanski slovar. Pred tremi leti je prosvetni minister Bottai izbral poseben odbor mladih profesorjev klasične filologije in jim poveril nalogo, da sestavijo nov velik latinsko-italijanski 6lovar, takšen, da bo obsegal besedne zaklade prav vseh latinskih tekstov, kar jih pozna znanost. Se-etavljalci so imeli mnogo sestankov in sej, na katerih so pretresali zbrano gradivo in sedaj napovedujejo, da bodo delo kmalu začeli. Zbrali bodo okrog 50.000 besed. Slovar bo ve. k in bo imel okrog 2500 strani, čeravno bo besedilo (iskano v dveh stolpcih. Stroške izdaje bo nosilo prosvetno ministrstvo, r Obsojen radijski poslušalec. Večkrat se je primerilo, da so morali pred sodnike ljudje, ki 60 navzlic vladnim prepovedim poslušali tuje sovražne in nevtralne radijske postaje in novice, ki so jih tako izvedeli in pririovedovali dalje. Eden takšnih grešnikov je bil Luigi Caller« iz Man te ve. Mož je precej dolgo poslušal tujo postaje in vse novice nosil svojim znancem na uho. Končno pa je le padel oblastem v roke in sodišče mu je odmerilo strogo kazen sedmih mesecev zapora in 5000 lir denarne kazni, za nameček pa so mu zaplenili tudi radijski sprejemni aparat. Nage j razvoj kunčjereje. V nekaj letih je kunčjereja v Italiji zaznairienovala izredno nagel napredek. Ni še dolgo, ko je bilo statistično ugotovljeno, da je bilo v vsej državi okrog 10 milijonov kuncev, lanska statistika pa dokazuje, da se je to število povečalo že na 60 milijonov. Ta nagel skok ima ugoden vpliv na stanje prehrane. Poldrugi strani pa znajo umni kunčjerejci zaslužiti čedne denarce z zajčjo dlako, ki 6e v Italiji dobro plačuje. Ker klanje kuncev zaenkrat še ni omejeno, je vrednost kunčjega mesa toliko večja. Največ dobrih rejcev odpade na severno Italijo. Oblasti priporočajo te vrste gospodarstvo, kajti kunec je žival, ki zahteva malo hrane, povrh pa tudi ni preveč izbirčna. Frančič Tnmmee: Rožica Roman o sepasti deklici olovo tudi moli za Rožico... In potem še en 6fric enega očeta, 6tari Hubert, ki je hotel postati du->vnik in je zdaj župnik v Noarrieu-u tri kilometre ileč od dvorca... Na župnikovem dvorišču so pe-itke, ki se skrivajo v senci ricinusovega grmičja žalostno kdkajo. Okrog studenca razpirajo roze roje u6tne, v gredi pa dajejo zoreče janževke mla-m, sladkoben in otožen vonj. V obedmci je bil na iminu pod 6teklenim zvonom kip Matere božje jn »kla je na obe 6trani Tolažnice žalo6tnih postavila netno cvetje, pozlačeno in posrebreno klasje. To bila marljiva in dobra dekla. Ob pasu ji je visel >p ključev, ki so tinkali ob steklenico z vinom, ko ■je kikirikanje petelinov odzivalo zvonjenju vetrnega ave. Rožica ti je dopovedovala, da uživa tak, ki na tako rodbino, neke predpravice pred obličjem eemogočnega. Tako se ni nikdar vznemirjala zaidi očeta, ki mu je samo nenadni smrtni udarec reprečil, da bi prejel poslednje zakramente. Obo-;vala je tega očeta, ki ga m poznala. Včasih se ji i zdelo, da ga vidi, kako gre v raj na povratku onega usodnega lova, o katerem so ji pripovedo-ali. Sveti Peter je odpiral vrata, stan psi, zvesti mojemu gosfiodarju, pokorni in zamazani, pa 60 junajoč iskali sledi za Gospodom. ,.. »Oo6pod,« je molila Rožica v trenutkih svo- i najmočnejše vere, »Gospod, hvala Ti za mojo adloinoet. Gospod, prinašam Ti kot žrtev žalost, er ne morem pregibati,-kolena, prinašam Ti divje ageljčke v spomin svojega pokojnega očeta, ki jih e gazil ko je plaši! jerebice Gospod, ne morem hoditi na lov kakor on, ki je lovil, a morem Te ljubiti. Obsipaš me z dobroto mojih: moje mamice, babice, tete Virginije in ujčka Toma... Daj, Gospod, da ne bom nejjotrjiežljiva, da ne bom mrmrala, ko 6e mi bo zgodilo, da bom klecnila na gladki 6tezi. Tudi Ti 6i klecnil pod križem, ki ti ga nosil; a Ti si se vzpenjal na goro Kalvarijo, jaz pa hodim po zeleni trati. Gospod, osvobodi me upornega duha; odvzemi od mene grenko6t tiste drobne zavisti, ki jo občutim včasih, ko gledam, kako lahko hodi Luce, moja draga in jmpolna Luce, ki je tebi, Gospod, tako vdana. ...Luce d’Atchuria je namreč Rožičina prijateljica in vrstnica, prijateljica, ki ie zares nad vse dražestna, popolna in pobožna. Trikrat na teden ju poučuje istočasno ista učiteljica, ki hodi izmenoma zdaj v dvorec rodbine d’Anis, zdaj k rodbini d’At-churia. Luce je 6tasita in obla. Popolnoma drobna in krvavo rdečkasta usta ima in če se smeje ali čudi, 6e v njih kažeta dva niza bisernih zob. Njene oči ao črne kakor jagode zobnika, tako črne, da so skoraj že trde; njen nos, ki eliči kljunu prej»elice, je tako lep, da bi se človek najrajši nasmehnil, ko ga pogleda. Njena polt je kakor mandarina, njeni einj-kasti lasje pa se zde, da 6e bodo zdaj zdaj razsuli. Tako je dobra in nežna tako, da sam ne vem, kako bi jaovedal. Ko se z Rožico tprehaja in začuti, da je ta že trudna, se še sama dela, da se ie utrudila, ko se nalahko opira naiijo. Nasprotje, ki ga nudi lejx>ta teh dveh mladih bitij, je kaj ljubko. In prav danes je prišla Luce na kosilo v dvorec d’Ani6. Ko skoči z voza, pokaže ljubko malo obliko 6vojih meč. Kakor v basni Pesette z vrčem mleka ... O svežina mladosti! Smeh, jeder ko prezrelo sadje! Rujna kri, ki krožt pod razgaljenimi tilniki! Mladost, ki ee tako zanašaš nase! Cvetova, ki 6e jih ni še nihče dotaknil! Pridita... Da me bo vajina mlado6t razigrala in da me bo poslušala piščal, ki jo 6pomladi vzame pe6nik in svira nanjo, sedeč v senci mladih tojmtov. In Rožica objame-Luce: »Te male grdobe ni bilo že tako dolgol« »Draga Rožica, imeli smo obiske. Zelo nam je bilo hudo, ker se niei tudi ti potrudila k nam.,. S krohotom bi se bila nasmejala... Pomisli... Bilo je preveč smešno... Ooepa de Laute je splezala na hrast.,. Res, draga, zvečer, da bi oponašala 6lavca ... žvižgala je .. V6i 6tno se zvijali ... Gospod Ficaire je bil pa 6podaj... Oče — veš kakšen je — je zaklical gospe de Laute: »Hej, neumna ženska glaval Boste šli takoj dol! Da bi b:l vaš mož še živ, bi že on poskrbel, da bi vam žvižganje presedlo!« »Neverjetno, draga moja!,.,« ».., tem bolj, ker se je gospod Ficaire, ki se je hotel oženiti s to norico, ve6 večer jezil in ker...« »Za kosilo zvoni... Pojdiva gor...« »... ker se še ženil pe bo z njo... Boste imeli danes popoldne v dvorcu družbo?« »Bomo! Skoraj vse prijateljice so obljubile, da bodo prišle. V samostanu je danes prost izhod. Prvi četrtek v mesecu.« »Ah!« »Povej mi, draga.,.« »Kaj, draga? ...« »Ali je bila Mariquita Arnoustegny pri va6 ...na tistem sestanku?« »Bila.,,« »Sama?« »Sama.,, ne... spremljal jo je brat Johan-nčs,« Obe gresta v obednico, kjer gospa d’Ani6, tetka Virginije des Arbailles in babica d’Ani6 ob-( jamejo Luce. »Kako je pri vas v Atchuriji?« »Hvala, gospa, prav dobro!« »In z vami, Luce?« »Prav dobro, hvala, gospa!« Rožičina mati, ki to sprašuje, ie še lepa. Njeni nekam trpki lejioti ni mogla škodovati niti njena marljivost. Ljubila je hišno, delo, bila je hči ene onih 6tarih rodbin, v katerih' vlada red in varčnost. Med zvočnimi omarami, j»lnimi dehtečega perila, je odrasla zdrava in krepka. Od svoje najnežnejše mladosti je v družinski obednici rezala kruh, raz-f>orejala sadje, stavila na mizo debeli in modri 6tekleni vrč in pazila, da marmorni studenček ni presahnil. Prijaovedovali so, da je na svoj poročni dan vstala ob treh zjutraj, 6veža kakor priroda, ki se budi, da je sam pogrnila številne mize, okrasila posodje s cvetjem in opravila svoje male sestrične ... In niti j>ol ure ni jx>trebovala, da se je oblekla v poročno obleko... Srečen, 60 dejali starejši, ko so govorili o njej, srečen ta, ki dobi roko take ženske! Angelskega in 6lužinskega rodu je hkrati. Toda na žalost je bila 6reča, 6 katero ie obdarila gospoda d’Ani6a, kratka. Kakor da je pričakala natančni čas strahotnega dogodka, da je rodila dete in da je 6vojemu možu prihranila bolno 6jx>znanje, da 6e ie divni cvet, ki 6e jima je rodil, rodil ranjen. . Kakor je tudi on umiral ranjen. Tetka Virginija je stara gospodična, ki spominja na velikega, plemenitega konja. Njena mršavo6t je kakor pretkana z dolgim sanjarjenjem. Kakor njen brat Tom, je tudi tetka Virginija prišla, da živi v dvorcu d’Ani6 — ne toliko zaradi nekih dozdevnih rodbinskih razmerij, kakor zaradi pretirane ljubezni do Rožice. Tetka Virginija Sejaefa: »Benedicte«. Kakor njen brat. tudi ona niti malo »i podobna svoji sestri gospe d‘Anis. (Dalje.)/ Stev. 67. »SLOVENSKI DOM«, 26. marca 1942-XX. Stran & Prepoved vožnje s kolesi na področju ljubljanske občine Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi čl. 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941 XIX št. 291 in smatrajoč iz razlogov javnega reda za potrebno, da se uredi kolesarski promet na. ozemlju Ljubljanske pokrajine odreja: člen /, Na ozemlju mesta Ljubljana, kolikor ga zajema po vojaškem oblastvu postavljena kontrolna črta, se od 1. aprila 1942-XX dalje prepoveduje voziti se na biciklu in bicikle prevažati (prenašati) ali jih kakor koli voditi. člen 2. Na ozemlju Ljubljanske pokrajine, ki ni zajeto v mejah iz člena 1., se od 11. aprila 1942-XX dol je prepoveduje voziti se na bi-ciklu ali voditi bicikle ob sebi vsakomur, ki nima posebnega dovolila, katero izda na prošnjo prizadetega v primerih dokazane potrebe povelj-ništvo kr. karabinjerjev za kraj, kjer ima prosilec svojo stalno bivališče ali kjer navadno biva. Člen 3. Dovolilnica iz člena 2, mora obsegati psebne podatke tistega, komur je bilo do- volilo izdano, kraj, kjer stalno biva ali kjer navadno biva, njegov poklic, evidenčno števil ko bicikla, ki ga bo uporabi |al, razlog za dovolitev. čas in smer, po katerih se mora kolesar ravnati in številko osebne izkaznice prizadetega. Člen 4. Z dovolilnico iz člena 2. opremljene osebe se bodo mogle koristiti s posebnimi stojali, ki jih postavi mestna občina ljubljanska pri nadzornih postajah onstran kontrolne črte. Člen 5. Zoper vsakogar, ki bi se zalotil, da se vozi z biciklom ali da vodi bicikel ob sebi in bi se na prvi poziv ne ustavil, se uporabi orožje. Člen 6. Kršitelji te naredbe sc kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, po postopku, določenem z naredbo z dne 26. januarja 1942-XX St. 8. z zaporom do dveh mesecev in v denarju do 5000 lir. Vsclei pa se odredi zaplemba bicikla. V Ljubljani, <’• 25. inarca 1942-XX. Visoki komisar: E mili o G razioli Niti ena sama kunčja kožica ne sme v nič Ljubljana, 24. marca. Bilj so časi, ko smo kunčje kožice zameta-vali. Le da sino imeli okusno zajčje meso, pa smo bili zadovoljni. Kdo bi se brigal za kožo. Časi pa se spreminjajo, in tako so prišli podjetni ljudje tudi na to, da so kunčje kožice sila porabne in da ne gre, da bi »motali denar skozi oknoc. Veliko število kuncev pokoljemo zlasti v sedanji dobi pomanjkanja mesa drtogih živali. Kljub temu na pride le razmeroma majhno število kunčjih kožic v promet za koristno in praktično uporabo. To zaradi tega, ker ljudje še vedno ne vedo, kaj vse se da narediti iz dobro posušenih in ustrojenih kožic. S tem, da jih ne uporabljajo, trpi narodno gospodarstvo veliko škodo. Sicer se iznajdljiva obrt povsod loti zbiranja vseh mogočih odpadkov in jih s pridom uporabi, le za kunčje kožice je tako malo za- nimanja. Krznarji sicer kupujejo le najlepšo kožice, seveda samo zimske, za druge se pa nihče ne meni. Taka je stvar pri nas Kako pa drugod? Drugod izkoristijo prav vse kunčje kožice, zimske in poletne, od mladičev in starih; za krzno, za, usnje, za klej itd. Dlako pa uporabijo za klobuke. Od mlajših živali dobivajo izvrstno mehko usnje za rokavice, iz zimskih a lepo krzno, ki ga spreten krznar ustroji in arva tako, da je imitacija najdražjega tujega krzna popolna. Slabše kožice porabijo tovarne za klej. Dlaka pa je sijajna surovina za klobuke. Tudi pri nas so dobro znani klobuki znam-' ke »Borsalino«. Teh klobukov izdelajo na leto n Nova določila za izdelovanje ribjih paštet Rim, 25. marca. 8. Rimski uradni list je objavil uredbo, ki ureja vprašanje izdelave in razdeljevanja konzervirane ribe. Ukaz je stopil včeraj v veljavo in določa, da so stavljeni na razpolago ministrstvu za kmetijstvo in gozdove prav vsi izdelki konzervirane ribe, ki jih imaju trenutno na zalogi izdelovalci, uvozniki in trgovci na veliko, kakor tudi vsi izdelki, ki bodo še izdelani. Teh izdelkov ni več mogoče prodajati ali pa odstopati drugemu, pafi pa morajo vsi izdelovalci, uvozniki in lastniki skladišča prijavili svoje zaloge pokrajinskim prehranjevalnim uradom in sicer po stanju v noči na deseti marec. Uvozniki pa morajo sproti, kadar uvažajo iz tujine konzervirane ribe, prijaviti nemudoma vso količino kmetijskemu ministrstvu. Ti izdelki bodo dani v promet po navodilih, ki jih bo izdalo kmetijsko ministrstvo. V kolikor pa gre za izdelovanje ribjih konzerv v majhnih delavnicah in namenjenih zgolj za domačo porabo, seveda, če letna količina ne presega 50 kilogramov, pa je prepuščeno pokrajinskim prehranjevalnim uradom, da izvzamejo te obrate od določil uredbe. Prepovedano je izdelovanje ribjih konzerv, če ne odgovarjajo izdelovalnim predpisom te uredbe. Kmetijsko ministrstvo si tudi pridržuje pravico podeljevati dovoljenja za predelovanje svežih uvoženih jib. Če pa tovarne trenutno izdelujejo takšne vrste konzerviranih rib, ki ne odgovarjajo novim predpisom, smejo izdelavo dokončati, seveda le pod nadzorstvom pristojnih pokrajinskih prehranjevalnih uradov. Ko pa bodo izdelki iz rib prišli na trg, pa morajo imeti na vsaki škatlji točno označeno prodajno ceno, ime izdelovalca in kraj izdelovanja. okrog 7 milijonov Ena sama tovarna klobukov porabi na dan dlake od 35,000 kuncev. Za iz-gotovitev enega klobuka je potrebnih najmanj 5 kunčjih kož. V Italiji obstoji posebna industrija za stri-, ženje kunčjih kožic, ki pripravi letno za klobučarje 500.000 kg dlake. Strokovnjaki se ukvarjajo tudi z mislijo, kako bi se dala dlaka uporabiti za tkanine. V tem so ponekod že lepo napredovali. Na razstavi tkanin v Rimu leta 1937. so bile med drugim razstavljene tkanine iz mešanice volne in kunčje dlake. S snretno predelavo kunčjih kožic lahko dobite Krzno, ki je na las podobno kožicam kanadskih in polarnih živali. Zelo važno je pri kunčjih kožicah, kako jih sušimo. To vam bodo vedeli točno razložiti strokovnjaki. Da rejci kuncev ne bi zametavali kožic in da bi se vse koristno uporabile, bi bilo potrebno, da kožice nabiramo. Imamo že vsa mogoča zbirališča za staro železo, kosti In drugo, le za koristne kunčje kožice ga še nimamo. Seveda ne zadostuje samo zbiranje kožic, če ne vemo kam z njimi. Zato je nujno, da se kakor drugod ustanovi industrija za predelavo teh proizvodov, kar bi bilo v splošno gospodarsko korist. Dokler tega ne bo, lx> še mnogo vrednosti romalo na smetišča kljub lepim besedam in dobrim nasvetom. Iz Srbije šumadijn je preslabo zasejana. Posetev različnih žit je že v preteklem 'letu znašala komaj 60% posetve prejšnjih let, letos bo pa to še občutnejše, če ne bodo posejali žita spomladi. Sava in Donava sta zamrznil?, tako hud mraz je nastopil. Saj je bilo zadnje dni v Bel-gradu do 20 stopinj mraza. Ladje s^> bile vse pravočasno spravljene v prezimovališča, le v bližini Belgrada je manj’?« tovorna ladja ostala zamrznjena sredi rek«. Seveda je vsak rečni promet nemogoč. Železniški promet tudi zaradi zime šepa in 60 navadno pri vlakih velike zamude. Mleko je drago v Belgradu. Predpisana cena za mleko je sicer samo 6 dinarjev, v resnici pa težko dobiš mleko, če ga sploh dobiš, pod 16 dinarjev liter. Proti špekulantom se oblasti sicer bore z vso silo, a popolnoma jih ne morejo zatreti. S Hrvaškega Pred dnevi so bili v iddclkn za zunanjo trgovino važni posveti met. nemškimi, madžarskimi in hrvaškimi gospodarskimi predstavniki. Razgovarjali so se o medsebojnem trgovanju. Na sestunku so bili navzoči tudi predstavniki hrvaške kemične in steklarske industrije. Hrvaško vojaško in ustaško odposlanstvo, ki se je mudilo v Bratislavi na proslavi 3 obletnice ustanovitve nezavisne slovaške države, je posetilo tudi Bansko Bistrico. Priredili so jim slovesen »prejem. Slovaški general Čunder-lik je povabil Hrvate na slavnostno kosilo. Odposlanstvo je pozdravil tudi mestni župan in pa predstavnik Hlinkove garde. S posebno Poglavnikcvo odredbo so napredovali številni aktivni in rezervni častniki v hrvaiki narodni vojski v višji čin. Sprememba naredbe o sladkovodnem ribarstvu Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na rstavi člena 3. Kr. ukaza z dne 3. maja 1941-X1X, 291, glede na J§ 12., točko 4., in 54. zakona z dne 20. septembra 1937 o sladkovodnem ribarstvu, glede na naredbo bivše banske uprave dravske banovine z dne 11. maja 1939, III., št. 1429/3, o izvrševanju določb zakona o sladkovodnem ribarstvu in smatrajoč za umestno odrediti nekatero spremembe te naredbe, odreja: Člen 1. Naredba o izvrševanju določb zakona o »ladkovodnem ribarstvu z dne 11. maja 1939, III., it. 1429/3, se spreminja takole: 1. Člen 2. se spreminja takole: Vobče se ne smejo loviti: sulec (Salmo hucho) od 1. marca do 31. maja, vse postrvi, razen šarenke, od 1, oktobra do 15. marca, šarenka (Trutta iridea) od 1, januarja do 15. maja, lipan (Thymallus thymallus) od 15. februarja do 30, aprila, smuč (Lucioperca lu-cloperca) od 1. aprila do 81. maja, plemeniti rak — jelševec (Astacus fluviatilis), samec, od 1. novembra do 14. februarja, plemeniti rak — jelle-vec, samica, vse leto, rak koščak (Astacus torren-tium) od 1. novembra do 14. februarja, ščuka (Esox luclua) od 1. februarja do 30. aprila, v tehle vodah: a) Ljubijanlc in njenih pritokih, izvzemSI: Borovniščico navzgor od železniškega viadukta, Iško nad Iško vasjo, Zelimeljščico, Gradaščico od mostu pri Bokalcah navzgor in Reko, b) Velikem bregu in njegovih pritokih, c) Krki navzdol od Dvora in njenih pritokih, izvzemši Težko vodo, Raduljo navzgor do Škocjana, Studeno in Obrh, d) mirnopeški Temenici, e) Rinži in Ribnici, f) Kolpi od Starega trga navzdol in njenih pritokih, c) Uncu, h) Cerkniškem jezeru in pritokih Cerknl- sce, Grahovšci, Zirovnlšci in Lipsenjci od njih izlivov pa do pokrajinske eeste, Jezerskem Obrhu (Strženu) in drugih pritokih jezera. 2. Člen 7. se spreminja takole: Ribolov je v Kolpi dovoljen samo s trnkom, 3. V prvem odstavku člena 12. se besede »najmanj 24 ur poprej« nadomeščajo a besedilom »najmanj 48 ur poprej«. Prvi del tretjega odstavka člena 12. se spreminja takole: Če stanuje ribarsld upravičenec dalj ko 6 km od vodne naprave, mora imeti v okolišu 6 km od vodne naprave svojega namestnika radi obveščanja. 4. V členu 31. te dodafe: Visoki komisar lahko izjemoma dovoli za manjše ribarsko okraje, ki so last istega ribarskega upravičenca, nastavitev enega samega ribolovnega čuvaja, Če je po terenskih razmerah mogoče primerno nadzorovanje teh okrajev. 5. V členu 38. se razveljavlja zadnji stavek. Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo 15 dni po razglasitvi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 20. marca 1942-XX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Včerajšnji dan je bil krasen Ljubljana, 20. marca. Včerajšnji dan je bil gotovo najlepši, kar smo jih imeli dozdaj v letu. 2e zgodaj je sonce priplavalo na nebo, ki je bilo brez najmanjšega oblačka. Okrbjj poldne■ ie bilo že prijetno toplo in plašč ti ie bil že skoraj odveč. Ze v zgodnjih popoldanskih urah so ljudje v trumah prihajali v Tivoli in na Grad. Poti so bile polne sprehajalcev, klopce pa so bile zasedene. Posebno veliko je bilo videti otroških vozičkov. Ljudje, posebno pa otroški drobiž, je bil lepega dne silno vesel. Mnogo meščanov je bilo že brez površnikov in plaščev, prav tako si videl tudi že kolesarje v poletnem oblačilu. Prijetno je bilo sprehajati se po tivolskih gozdovih, kjer ptički že ubrano prepevajo. Človeku se je zdelo, kakor da bo priroda vsak čas vzcvetela, da drevje in ovela trava komaj čakajo na prebujenje. Prijatelji njivic in gredic že pridno brkljajo na vrtovih. Č.e bo tako lepo vreme trajalo še naprej, m kakor vse kaže bo, potem se bo narava res kmalu prebudila in se odela v novo oblačilo. Zvončki so že pokukali iz zemlje. Tudi naprodaj so jih že prinesle okoliške kmetice. Prav tako kukajo že sem in tja rumene trobentice, zdaj jo na vrsti še podlesek in velikonočnica. Gospodinje papirnate seivije'e, papirnate / e(» a , pamr m čipke za police, risalne žebljiče kupujte le v Pap mirt IjudUe knjigarne v Ljubljani, Pred Skoti jo 5 in ..Niimaa". Mikloiiccva cesta 5 Ljubljana Koledar Danes, č.-trtek, 26. marca: Emanuel, m. Petek, 27. marca: Marija sedem žalosti. Obvestilu Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. mr Rainor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmoyer R., Sv. Petra c. 78. Obveščajo se članice odseka delavske fašistične stranke, da bo oddajala stranka semena raznih vrst lastnicam vrtov. Ta semena dobe v vseh dneh od 9 do 13 in od 16 do 19 v uradih fašistične stranke, Erjavčeva ul. 11, Delavke, ki bodo prejele semena do 13. aprila, se bodo lahko udeležile velike nagradne tekme, ki jo bo uvedel ta odsek za najlepše obdelane vrtove ter za največje izkoriščanje zemlje. Ravnoteljstvo I. ženske realne ghnnazije obvešča » tem vse svoje učenke in njih starše, da se je « sredo, 25. t. m-, zopet pričel redni šolski pouk. in sicer za razrede S.abc. 7.abc, 6.ab in 4. abed v stari prisilni delavnici na Poljanskem nasipu 52 (desni trakt, tramvajska postaja Leonišče). Začetek pouka vsak dan: za 9,ai>c ob 8, za 7 abc ob 10.30, za 4. abc ob 13.30, za 4.d in 6.ab ob 16.30. — Vsi drugi razredi pa imajo prav tako od srede, 25 t. m. dalje pouk v Lichientliurnovem zavodu vsak dan popoldne razen v ponedeljek, in sicer: 1. klas. razred, l.abc, II. klas. razred, 2. abc ob 13.30, 2. de, III. klas razred, 3abcde ob 16 30, 5,ab pa ob 17.05. Učenke naj se točno drže danih navodi'1. — Ravnateljstvo Ob poroki svoje hčerke se je ugledna ljubljanska trgovka in posestnica ga. Inka Stroja nšjto-v a spomnila mestnih revežev in jim naklonila 500 lir. Naj dobri zgled znane dobrotnice revežev posnemajo tudi drugi dobri ljudie ob najrazličnejših godovih in veselih dogodkih! Mestno poglavarstvo izreka dobrotnici najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Za mestne revež* je g. inž, Adolf Dukič podaril 500 lir namesto venca na grob pokojnega Josipa Jermola; člani odborov Avtokluba Ljubljanske po-rajine so zbrali 1500 lir za mestne reveže v spomin na svojega predsednika g. Avgusta Praprotnika; uradništvo podjetja inž. Jc6ipa Dedka je nakazalo 300 lir v počaščenje pok. ge. matere inž. Dedkove; namesto cvetja na grob pok. Slavka Kolarja so pa podarili g. Tomo Vojnovič e Treatske ulice 500 lir, g. Franc Miklič e Slomškove ulice 5 tudi iz tega namena 100 lir, iz enakega namena sta pa nakazali 200 lir tudi družini Matičič in Modic iz Ivanjega 6ela in družina Simčič iz Laz pri Rakeku; v počaščenje pok. ge. Ane Klein, vdove po okr. glavarju, je podarila ga. Mici Perdan 100 lir. —• Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zarivalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi delil Odmetavanje smeti in raznih odpadkov kar na cesto ali na njeno najbližjo okolico 6e je tako razpaslo, da je nie6tno poglavarstvo prisiljeno proti tej grdi razvadi nastopiti z v60 strogostjo. Posebne graje 60 pa VTedni V6i tisti zanikrneži, ki sicer odvažajo smeti in odpadke v bližnje jame, toda namesto, da bi stresli 6meti v jamo, jih stresajo kar na cesto tako, da je n. pr. Vilharjeva cesta že kar zastavljena s kupi raznih ogorkov. Jame, kamor 6e morajo odvažati smeti in odpadki v sežganem 6ta-nju, 60 gramoznica ob Vilharjevi cesti, prav tako pa tudi gramoznice v Šiški in v Mostah ter na ljubljanskem polju, katerih lastniki dovolijo zasipanje. Opozarjamo torej vse, ki raztresajo smeti in odkla-dajo po cestah in ob za to namenjenih jamah, naj se pripravijo na stroge kazni. Mesto Ljubljana od nekdaj slovi po svoji snažnosti, toda naše me6lo bo izgubilo to 6voje dobro ime, če prebivalstvo ne bo upoštevalo neprestanih opozoril zaradi odmetavanja 6meti in odpadkov, saj se morajo vendar po mestu razpasti nalezljive bolezni, ker so prav ne-snaga in odvrženi organični odpadki prava gnezda nalezljivih bolezni. Mestno cestno nadzorstvo bo 6pet postav.lo po cestah koške za smeti, ki naj jih prebivalstvo v največji meri ujx>rablja za odmetavanje drobnih odpadkov. Naposled pa moramo opozoriti, da tudi Kr. kvestura 6malra predpise cestno policijskega reda o snagi za 6ilno važne ter z vso 6trogo6tjo zasleduje krivce. Ljubljansko gledališče Drama: Četrtek. 26. marca ob 17.30: »človek, ki ie videl smrt«. Red B. Petek, 2i marca oh 15: »Lepa pustolovščina«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Opera: Četrtek, 26. marca ob 17: »Don Pasquale«. Red C e t r tek« Petek. 27. marca: Zaprto (generalka). Abonenti reda četrtek bodo imeli v četrtek ^ uprizoritev Donizettijeve komične opere »Don i asoualec v bledeči zasedbi: Pasquale •*-Betetto, Malatesta — Janko, Ernest — Slado-J.jev, Norina — Mlejnikova, notar —- Jelnikar. Dirigent. A. Neffat, režiser: R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti, inscenator: inž. Franz. lil M (•■KI__________ ■ •■•BaalMaiia S. S. van Din* Če bi 6e ti rad poglobil v njegovo preteklost z namenom, da bi si^ razJožil se danjost, mislim, da uc boš prišel nikdar do konca.« »Oprosti, Markham,« je odgovori Vanče ter nehal motriti sliprvi vrsti, da izšle dimo zločinca, ki je verjetno tu, čisU blizu nas.« »Glede tega pa vam dam častno besedo, gospod narednik, da imate prav. V v«-ilčem kotu te hiše ga slišim < XI. poglavje. Mučno zasliševanje. Petek. 12. novembra ob II. Markham je nepotrpežljivo pogledal na svojo uro. »Pozno je že in ojjoldne imam ze'o važen sestanek. Zaslišali bomo še Rexa, potem pa bomo zaupali V60 stvar vam, gospod narednik.« »Prav, gospKjd, in prva stvar, ki jo bom storil, bo, da bom v vsakem oziru do kraja ipreiskal vso hišo, da najdemn samokres. Mislim, da bomo s tem storili precejšen korak naprej.« »Nočem vam jemati vaše gorečnoti, gosj>od narednik, toda nek skrivnostni glas mi pravi, da samokresa ne bo mo goče več najti,« je pripomnil Vanče. Markhamova pobitost je jasno razodevala, kakšno je bilo njegovo notranjo prepričanje. »Kakor bi bi'lo vse obsedenol O no beni stvari ni mogoče nič zvedetjl« Nejevoljno je potegnil za zvonec in naročil Sprootu, naj jx>kliče gospoda Rexa. Ves čas je jezno gledal za njim, dokler ni izginil pri vratih. Skoraj pri ipričl je Rex prišel. Nikdar še ni bil tako vznemirjen. Žvečil je napol ugaslo cigareto. Njegove oči so bile vdrte, lica ližeta. Krčevito je drgnil s svojimi majhnimi prsti jopičev rob. Ošvrknil nas je z zamerljivim in preplašenim pogledom, potem pa se je odločno postavil pred nos ter odklonil stol, ki mu ga je bil ponudil Markham. »No torej, ste našli tistega, ki je umoril Julijo in Chc»tra?« je vprašal ošabno. »Za zdaj še ne, izdali pa so že vse jvotrebne ukrepe, ki jih narekuje previdnost.« »Potrebne ukrepe? Kakšne?« »Zastraž:'li smo oboja hišna vrata.« Rex je odgovoril zasmehljivo: »I^epa previdnost pred človekom, ki ima ključe od hišnih vret. Jaz vam rečem, da ima klj,uče in da lahko pride in gre, kadar hoče, ne da bi ga kdc mogel ustaviti.« »Zdi se mi, da pretiravate, gospod Rex,« mu je odvrnil Markham spravljivo. »Na vsak način upamo, da ga bomo le zgrabili. Znova pa vas prosim, da nam pomagate pri tej nelahki nalogi,« »Kaj naj bi jaz vedel o tem?« »Kakor so nam povedali, ste vi v trenutku, ko je počil strel, spali,« je nadaljeval Markham. »Ileath pa pravi, da ste ostali budni še čez enajsto ure in da ste približno v tem času slišali lahek ropot na hodniku. Ali bi nam lahko popolnoma natančno popisali vse, kar se je zgodilo?« »Saj se ni zgodilo nič. Legel sem okrog pol enajstih, bil pa s,cm preveč razburjen, da bi mogel zaspati. Kmalu potem pa se je luna prikazala izza oblakov in posteljo je ol>9evala mesečina. Tedaj sem vstai in /astri okna. Deset minut pozneje sem slišal na hodnik« neko škripanje in takoj nato so se precej počasi zaprla vrata.« ^Dovolite, ali lahko malo natančnejše poveste, kakšen je bil tisti šum?« »Nisem mu posvetil dosti pozornosti. Približno tak je biil morda, kakor če bi se kakšna stvar plazila po tleh. Mogoče je stari Sproot hodil v copatah okrog, čeprav to ni bil njegov korak.« »In potem?« »Ostal sera zbujen še kakšnih deset ali petnaist minut. Bil sem zelo vznemirjen. Nek čuden oVčat&k sem imel Zato sem prižgal luč, pogledal na uro ter ipokadil pol cigarete.« »Tedaj je bila ura enajst in pet in dvajset minut, ne?« »Točno. Nekaj minut potem sem ugasnil Inč in zaspat.« Nastali je molk. Nenadno pa se je oglasil Meatb precej surovo: »Povejte Greene, ali znate ravnati s strelnim orožjem?« Rex se je kar stresel. Ustnice so mu trepetale in cigareta mu je padla na tla. Njegov obraz se je čisto spremenil. Ošinil je Ileatha z grozečim pogledom: »Kaj hočete s tem reči,« je zasikal vanj. »Kaj sc je zgodilo s samokresom vašega brata?« je silil Ileath dalje. Rexov obraz sta začela mrzlično stresati strah in jeza obenem. Tuda Rex ni mogel spregovoriti niti besede. »Kam ste ga skrili?« »Samokres? Skril?!...* se je Rexu nazadnje Je posrečilo s težavo zlogo-vati besede, ki so ga kot tiščale v grlu. »Kako pravite, lopov? Če mislite da sem jaz skril samokres, prebrskajte mojo sobo. Toda, hudič naj vas vzame...« Ileath je pravkar hotel odgovoriti, ko |e Vanče skočil pokoncu in mu položil roko na ramo. Bil pa je že prepozen s svojim posredovanjem in narednikove besede so že privrele na dan. >s'LOVENSKI DOM«, 26. marca 1942-XX. Žalost in veselje Risal Jože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik 493. \ Viljem je pokleknil k njemu in mu nastavil k usiom sieklenko z žganjem. Ranjenec je začel nekaj jecljati. Viljem je rekel Hoakslu, naj ga vpraša, kaj sta se pregrešita tujca, da so ju hoteli tako trpinčiti. 494. Divjak pa je samo zaničljivo pogledal belega tujca, ki je klečal ob njem, rekoč: »Jaz sem v oblasti Velikega duha, h kateremu se bom kmalu preselil. Sovražim tega belega človeka, ker je pobil toliko mojih zvestih in hrabrih.« 495. Vprašali so ga, če je morda poglavar. Pokimal je. Ko so zahtevali, naj pove, kdo sta belca, je odgovoril: »Povem, če mi izpolniš zadnjo željo.« Pokazal je z roko proti skali ter nadaljeval: »Položite me tja k ognju, zakaj moji me bodo jutri zatrdno prišli iskat.« Človeško telo izžareva smrtne žarke Uhajajo iz oči, nosa in iz prstov, zlasti na desnici, iz prs pa ne Ravnatelj bakteriološkega zavoda v Berlinu, prof. Cornell, je pred nedavnim napisal zanimivo razpravo o odkritju tako imenovanih 6mrtnih žarkov, ki da izžarevajo iz človekovega telesa. O svojih ugotovitvah je podrobno poročal Društvu za pospeševanje znanosti. Da človeško telo res izžareva neke takšne žarke, je prof. Cornell dokazal, kaikor pravi sam, e številnimi poskusi, ki jih je delal z različnimi ljudmi. Svojim prvim ugotovitvam je zdaj dodal še nove ter na ta način 6vojo teorijo še podkrepil. Ker 6e zdi, da odkritje prof. Cornella le ni tako brez podlage, 6e je Društvo za pospeševanje znanosti v Nemčiji zanj tudi zelo zanimalo. Prof. Cornell je torej ugotovil, da človeško telo izžareva 6mrtne žarke. Poskuse je delal takole: Obseval je človeško kri, ki se ji je tisti, s katerim je delal poskuse, moral približati 6 svojimi prsti na roki. Ugotovil je, da so bili po petih minutah V6i mikroorganizmi, ki jih je vsebovala kri, že umorjeni. Poskuse je potem ponovil na ta način, da je dal med kri in konce prstov človeka, 6 kate- rim je poskuse delal, dva milimetra debelo kremenasto ploščico. Dosegel je i6to kot prej, le časa je bilo treba nekoliko več. Drobna telesca v človekovi krvi so bila pomorjena v tem primeru šele v petnajstih minutah. Enak učinek je ugotovil pri poskusih, ki so dokazali, da smrtni žarki izžarevajo tudi iz človekovih oči in 6 konca nosu. Na podlagi gornjih ugotovitev 6e zdi, da najbrž ni tako brez podlage precej splošno razširjeno mnenje, da imajo nekateri ljudje nenavadno »hud pogled*, kajti prof. Cornell je zdaj baje dokazal, da imajo človekove oči res neko skrivnostno morilno moč. Pri svojih poskusih je omenjeni nemški učenjak tudi še ugotovil, da takšni smrtni žarki iz človekovih prs ne izžarevajo. Izredno zanimivo je dalje tudi še naslednje: Prof. Cornella je zanimalo, ali je učinek isti, če približa človeški krvi prste leve roke ali pa desne. Ugotovil je, da tudi to ni vse eno. Iz pretov desne roke uhaja — tudi pri tistih ljudeh, ki 60 levični — neprimerno več -smrtnih« žarkov, kot pa iz prstov levice. Pastirsko pariškega nadškofa pismo Po vseh pariških cerkvah so zadnje nedelje brali pastirsko pismo, ki ga je poslal pariški nadškof Suhard in v katerem tolaži zlasti svojce tistih, ki 60 postali žrtev letalskih napadov. Pismo med drugim pravi: »Mislimo predvsem na nesrečne žrtve, na prizadete in objokane družine, na tiste, ki so ostali brez strehe. Ne nameravamo razpravljati o dogodkih, ki 60 6ami po sebi dovolj zgovorni, pač pa vabimo vernike, naj povzdignejo svoje oči k nebu Za številne žrtve prosimo, naj bi jim Bog dal večni pokoj; za tiete, ki leže težko ranjeni po bolnišnicah, prosimo Boga, da bi čimprej okrevali in se pozdravili. Zlasti pa prosimo, da mirno in delavno Iranco6ko ljudstvo, občudovanja vredno tudi v nesreči, ne bi več doživelo takšne in podobne katastrofe. Prosimo pa tudi Vsemogočnega, da bi Francija, ki je izgubila že toliko 6vojih sinov in toliko premoženja, dobila spet mir, ki ga samo Bog more dati. Zato odrejamo, naj se s takšnimi čustvi moli po vseh cerkvah po en očenaš, zdrava Marija ter molitve za pokojne žrtve. Zahtevajte povsod naš list! Zastonj je upal na težke milijone iz Amerike V eni zadnjih številk smo na tem mestu pisali o srečnem dediču z otoka Caprija ki da je dobil nepričakovano veselo novico iz Amerike, iz Buenos Airesa, da bo po 6vojem svaku podedoval najmanj kakšnih 6to milijonov lir. Lahko 6i predstavljamo, kako je šla ta novica revnemu Capričanu, preprostemu čevljarju do erca lahko pa 6i tudi mislimo, 6 kakšnim razpoloženjem je sprejel še drugo novico, da se bo za te 6vakove težke milijone moral obrisati. Zdaj namreč prinašajo italijanski časopisi, ki so 6e pred nekaj dnevi na široko razpisali o tem 6rečnem dediču, preklic 6vojega prvega poročila in pravijo, da ni nič resnice na tem. da bi bil pokojni Biagio Petralia, svak čevljarja z Ana-caprija, na 6voji smrtni postelji zapustil kakšno večje premoženje. Pripominjajo, da je Biagio Petralia v Buenos Airesu te dni 6icer res umrl, da pa je zapustil precej 6kromen znesek, za katerega 6e ne bi izjilačalo niti potegovati se, ker bi 6troški zapuščinske obravnave bili gotovo večji, kot pa je vse tisto premoženje, ki ga je Petralijev »6tric« v Argentini zapustil. Drugič pa tisti capriški čevljar, ki zdaj na svojem najetem Koščku zemlje 6adi fižol in grah. niti ne bi bil edini dedič ter je zato njegovo upanje, da bi kar čez noč jiostal težki milijonar, še toliko bolj prazno in neutemeljeno. če 6i je kaj prida nadejal od tiste dediščine iz Argentine, bo drugo, žalostno novico, da 60 »nje- govi« milijoni šli po gobe, re6 precej težko prebolel. Zdi se pa, da niti sam ni dosti verjel v tolikšno srečo, kajti drugače si je težko misliti, kako bi 6e še zdaj ukvarjal s sajenjem fižola na Capriju, da bi čim lažje preživel 6ebe, ženo in poleg tega še šest otrok. Tudi on si je najbrž, V6aj zdaj, na jasnem, da 60 dosti boljše in zanesljivejše pridne roke, kot j>a milijoni, ki 60 še daleč, v zraku... Nov poveljnik švicarske straže v Vatikanu Ker je dosedanji poveljnik švicarske 6traže v Vatikanu, polkovnik De Sury di Aspremont, podal ostavko na 6voj dosedanji pioložaj, je 6V. oče ime- noval za njegovega na6lednika polkovnika barona Henricka De Phypper d’Alto6hofena. Novi poveljnik vat‘kan6ke švicarske 6traže se ie rodil decembra 1. 1889 v Lucenzi v Švici kot 6in bogatih 6taršev. Danes je torej 6tar 53 let. Je pa zelo i?obražen mož. Študiral je pravo na vseučilišči v Bernu ter tam dosegel tudi doktorsko ča6t iz pravnih ved. Pozneje je bil v švicarski vojski častnik ter dosegel 6topnjo majorja. Kot major je leta 1928. torej ned štirinajstimi leti 6topil v papeževo osebno 6tražo, ki jo tvorijo Švicarji. Leta 1935 je napredoval ter postal podpolkovnik. Omembe je vredno gotovo tudi to, da je iz njegovega rodu to že deseti mož, ki je dosegel ča6t, postati poveljnik papeževe švicarske garde. Pravo čudo v rastlinskem svetu Električno drevo, ki se ga celo ptiči izogibljejo V indijskih gozdovih ra6te čudno drevo, menda res edinstveno na 6vetu, pravo čudo v rastlinskem 6vetu. Njegovi lieti so naravnost nabiti z elektriko, o čemer se človek hitro prepriča, če 6e katerega teh listov vsaj majo dotakne. Takoj ga ošine močan električni tok. Da je množina elektrike, ki je nakopičena v listih »električnega drevesa«, res precejšnja, dokazuje dejstvo, da se na primer magnetna igla že v razdalji 200 metrov od njega močno zgane, tembolj nemirna pa p>ostane, čimbolj se z njo približujemo kakšnemu takšnemu električnemu drevesu VendaT pa to čudovito drevo ni vedno enako močno naelektreno, pač pa od ure do ure različno. Najmočneje je nabito z elektriko vsak dan ojx>ldne, potem pa vedno manj, čimbolj teče ura prot; polnoči. Takrat doseže najnižjo stopnjo naelektrenosti. Tudi z vremenom 6e množina elektrike, nakopičene na listih tega drevesa, spreminja. V deževnih dneh tega pojava skoraj ni opaziti, tako malo 60 dreviVtfl listi naelektreni, najmočneje pa človeka ??rese, če se tega čudovitega drevesa dotakne kdaj ob sončnem vremenu, zlasti še, če je to opoVne. Zanimivo je poleg tega tudi dejstvo, da 6e celo ptiči že"od daleč izogibaio »električnih« dreves, ka' šele. da bi se nanje usedali. Najbrž tudi nje le prehudo stresa elektrika, o kateri zazdaj še ni ugotovljeno, zakii se vprav na tiste vr3te drevesih v tolikšnih mw i- * nah nabira. Strogi ukrep vojaškega poveljnika v Belgiji Iz Bruslja poročajo: V zadnjih dneh je belgijska fiolicija ugotovila, da se je med živilskimi nakaznicami v Belgiji pojavilo izredno mnogo ponarejenih, 6 katerimi so razni ljudje, skušali priti na nedovoljen način do večjih zalog blaga, zlasti živil. Nekaj ponarejevalcev je policija tudi že izsledila ter jih zaprla, poleg tega pa živilski trg očistila ponarejenih izkaznic, ki 60 bile 6krivaj tiskane v neki tajni tiskarni. Spričo nevarnosti, ki je grozila zaradi tolikšnega števila ponarejenih živilskih izkaznic, pravični razdelitvi živil med prebivalstvo sedanje Belgije, je vojaški poveljnik Belgije in Severne Francije, general von Falkenhausen, izdal strog odlok, po katerem bo odslej vsakogar, kdor bo še skuša! na tak nezakonit način priti do prevelikih zalog živil na račun ostalega, poštenega prebivalstva, doletela 6mrtna kazen. S smrtjo pa ne bo kaznovan 6amo tisti, ki bi mu dokazali, da je živilske nakaznice ponarejal, pač pa tudi vsak, kdor bi takšne nakaznice razširjal. O tem ukrepu piše v eni svojih zadnjih številk tudi bruseljski časopi6 »Bruxeller Zeitung« ter prinaša k temu nekaj lastnih pripomb. Pravi med drugim, da je bil omenjeni strogi ukrep vojaškega p>o-veljnika generala von Falkenhausen. toliko jjotreb-nejši, v kolikor je položaj glede prehrane v Belgiji že tako in tako dovolj težaven, kajti samo obilnim pošiljkam krompirja in žita iz Nemčije da se je treba zahvaliti, da 6e položaj prehrane v Belgiji preteklo zimo ni še bolj poslabšal. Luiza ga je morala pustiti, šla jo dol, ker 'je hita rajši sama s svojimi! mislimi, čim bolj se je bližala Isoli Belli, toliko bolj je rastlo v njej temno razburjenje, negotovo pričakovanje tolikih stvari. Kakšno bo srečanje s Francom? Kako se bo vedel do nje? Ali bo govoril z njo kakor stric Peter? Pisma so bila zelo prizanesljiva in nežna, toda kdo ne ve, da drugače pišeš ko govoriš? Kako in kje bosta prebila večor? In potem ona druga stvar, pred katero jo je bilo že v mislih groza...? Vse te skrbi so vstajale druga za drugo ter grozile, da bodo prevladale in se postavile v nasprotje s sliko pokopališča v Orii, ki se je vsak trenutek kazala kakor bi hotela dobiti svoje nazaj. Na postaji v Cann^ri je zaslišala Luiza nad glavo hrup korakov, mnogo glasov in kričanja ter je šla pogledat k stricu. Bili so vpoklicani vojaki, ki so prišli do ladje z dvema velikima čolnoma. V drugih manjših čolnih so bile žene, otroci, starčki, ki so pozdravljali in jokali. Vojaki, večinoma strele?, lepi, veseli mladeniči, so odzdrav-ljali in kričali: »Živela Italija!« ter obljubljali darila iz Milana. Starka, ki je imela tri sinove med temi vojaki, jim jo kričala vsa zmršena, a brez solz, naj se spomnijo Gospoda in Matere božje. »Da,« je mrmral star narednik, ki jih je spremljal, »tega se spomni, Gospoda, Matere božje, škofa in profosa!« Vojaki, ki so imeli mnogo skušenj s profosom in z vojaškim zaporom, so se zasmtejali dovtipu. Ladja jo odplula. Klici, mahanje z robci, po- • ni pesem, mogočna pesem iz petdesetih krepkih grl: »Adijo, pa zdrava ostani, Soldati na vojsko gredo.« Vojak} so se gnetli po spodnjem delu ladje, po kupih vreč in sodov. Nekateri so s. deli, nekateri ležali, nekateri stah ter na vse grlo peli. Spremljala so njihovo petje zamolkla kolesa parnika, ki je plul naravnost proti Ticinu, proti obzorju, katero so delili nizki griči Ispre od neizmerne vodne gladine. Ti mladeniči bodo morali kmalu prekoračiti Ticino, najbrž bodo vzklikali savojsko geslo med grmenjem topov. Mnogo njih bo zadela smrt tam doli, pod tistim sinjim nebom. A vs} so veselo prepevali, samo kolesa parnika so otožno ropotala, ko da bi kaj vedela o tem. Svobodno piemontsko pogorje, ob katerem je plul parnik, je kljub senci bilo videti ponosno in zadovoljno, da je dalo lastne sinove zasužnjenemu lombardskemu pogorju, kj je bilo na pogled žalostno, čeprav ga je obsevalo sonce. Luiza je čutila, da ji je rahlo vzvalovila kri, čutila je trepet nekdanjega gorečega domoljubja. In te^ matere, ki so videle, kako so odhajali njihovi sinovi? Pomislila je nase in takoj privolila, da bi tudi ona z veseljem dala sina Italiji; da se te matere torej nikakor ne morejo primerjati z njo. Kako različen je občutek v Valsoldi pri branju pisma, ki govori o vojni, ali pa občutek, ki ga imaš, ko čutiš okoli sebe vojni dih in vojni hrušč, ki ga vsrkavaš z zrakom I V tišini Valsolde je bila senca brez resničnosti, tu pa je dobila senca obliko. Luizina osebna bolest, neizmerna bolest, katere je bilo polno mrtvo ozračj' Orie, je bila majhna z ozirom na splošno duševno razvnetost, čutila je to z zoper-nostjo in nejasnim neugodjem. AH se je^ bala, da bi izgubila del svoje bolesti, tako rekoč del sebe? Ali je bila to želja, da bi se izognila primeri, ki ji jo bila zopema? Misel, da bo tudi Franco šel v to vojno, misel, ki jo je. tako malo ganila v Valsoldi, je stopila prednjo hkrati z novo resničnostjo. Pretresla ji je srce in se tudi začela boriti s sliko pokopališča v Orii. Zgodilo se je prvič, da slika preteklosti ni bila več edina, nesporna, vsemogočna gospodarica njene duše. Sicer j' duša občutila zaradi tega nevoljo in obžalovanje, a napadle so jo nove slike, slike o sedanjosti in o prihodnjosti. Strica je zmrazilo in šel je v dvorano, »čez dobro uro bonv' na Isoli Belli,« je rekel. »Si truden?« »Nikakor ne. Prav dobro m} je.« »Pa vondar boš šel nocoj spat?« Stric je bil razmišljen in ni odgovoril. Čez nekaj časa pa je hitro rekel: »Veš, kaj sem mislil? Mislil sem, da bi se morala roditi nova Marija.« Luiza, ki je sedela poleg njega, je hipoma drhte vstala in stopila k malemu oknu, da je kazala stricu hrbet, in gledala v°n. Stric ni vedel, kaj ji je, da je v zadregi, in je v svojem kotu . zaspal. Parnik je dospel do Intre. Pred Isolo je zdaj samo še j Pallanza. Parnik je plul ob obrežju Luiza je gledala skači okroglo okence obrežje, hiše, drevesa, mimo katerih so pluli. Kako hitro plove, kako hitro plove I Pallanza! Parnik je čakal pet minut. Luiza je šla na krov in vprašala, kdaj bo dospel parnik do Isole Belle. Parnik se ne bo ustavil ne v Suni, ne v Bavenu. čez nekaj minut bo tam. In kdaj pride parnik iz Arone? Menda ima zamudo, šla je dol in zbudila strica, ki1 j-' šel z njo na krov. Zadnji del poti sta prebila molče. Stric je zrl na Pallanzo, ki se je oddaljevala, Luiza pa je uprla oči na Isolo, ki se je bližala, a ni videla nič drugega. I Parnik je dospel do pristanišča Isole Belle ob treh in štirideset minut. O parniku iz Arone ni bilo še nič slodu. Uslužbenec je rekel Lnizi, da ima ta parnik vedno zamudo zaradi vlaka iz Novare. ki zaradi vojaških prevozov skoraj nima več voznega reda. Nihče ni izstopil na Isoli, nikogar ni bilo na bregu, razen ladijskega uslužbenca. Ko je parnik odrinil, je on spremljal oba potnika v gostilno »Delfin«. Rek~l jim« je, da je naključje, da je »Delfin« odprt ob tem letnem času. Neka mnogoštevilna angleška družina bo pr zimila tu. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: »ni. Sodja — Urednik; Mirko Javornik — Rokopisov ne vročamo - »Slovenski dom« Izhaja «b delavnikih ob 12 — Me. sečna naročnina 10 lir, za inozemstvo 15 lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111 — Uprava.: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telclijn štev. 40-01 do 10-05 — Podružnica: Nov® mesto